ALBERT ŽERJAV: wNaš rod", MSadinska matica in ^Popotnik'4, (Nekaj misli pred našo pokmjin&ko skupščino.) Pred nami leži prvi zaključni letnik mlas dinskega lista »Naš rod« in pa letošnje publU kacije Mladinske Matice v obliki štirih mla* dinskih knjig. Obe književni ustanovi^zalogi sta bili nujno potrebni in skrajni čas je bil, da so se zbrali ljudje dobre volje na delo!... Mnogo jih je bilo, ki so aktivno pripomogli k uspehom, nekaj pa tudi takih, ki niso dvi* gnili niti prsta v dobro našega organizačnega časopisja. Razumljivo je, da ne moremo go voriti o kakem lOOprocentnem uspehu, ven= dar niso bila zaman stremljenja delovnih ljudi na tem in onem področju ustvarjanja. Sem in tja so se celo pokazali uspehi — preko pri* čakovanj in to dejstvo je znak, da nismo po« godili v prazno ... * »Naš rod« in pa Mladinska Matica sta hodila doslej pppolnoma odvojeno pot in smer. Prva nesoglasja so nastala že ob roj* stvu »Našega roda«. Ne mislim sicer staviti vrednosti in uspehov obeh na obČutljivo tehtnico, vendar se mi zdi, da je po peda= goških uspehih MTadinska Matica prekosila list »Naš rod«, čeprav je skušal biti isti vse« stransko izboljšanje nekdanjega »Zvončka«. Vsakdo mi bo priznal, da izgleda junijska številka »Našega roda« kakor kak oficijelen glasnik, skavtizma. Ne vem, čemu in zakaj toliko propagande v kmetgkem mladinskem listu za skavtizem, ko pa je naš kmetski otrok že od nekdaj vendar — najboljši skavt, saj živi ob delu poleti do 15 ur na prostem, kjer ima dovolj prilike, da pokaže vse skavtske vrline in čednosti... Mimogrede in v dobrem namenu par misli, ki se mi vzbude ob zaključku prvega letnika »Našega roda«. Dobro in potrebno bi bilo, da bi bili že enkrat na jasnem v raz* merju med tkzv. »umetnostnimi« in »pedago* škimi« problemi in v njihovi nad= ali podre* jenosti. Treba bo odgovoriti na vprašanje: Ali je pri izboru gradiva za mladinski list mes rodajen samo literaren (umetniški!) kriterij ali samo pedagoški, oziroma oba ali kateri v višji meri, zakaj in v koliko! Mislim, da niso vselej literarni oziri obenem tudi že pedago* ški in da umetnik ni istočasno že tudi peda= gog. Resnično, splošen vtis o dosedanjem »Našem rodu« je ta, da je bil preveč litera* ren in premalo pedagoško fundiran. Poleg tega pa ne odgovarja strogo revijalen značaj lista toliko psihološkim interesom mladine kakor časopisen, s katerim je mogoče v večji meri gojiti aktualnost v življenju in sponta= nost v otroku. Med revijo in pa časopisom so načelne razlike tako vsebinske kakor obli« kovne. In »Naš rod« je bil bolj (mladinska) literarna revija kakor pa — aktualen mladin; ski časopis, ki smo si ga vsi želeli ob priliki Ianskih debat po naših društvih. Tudi delo* krog lista je bil preširoko odmerjen, vsem stopnjam hkratu, ki jim pa ni bil kos iz ra= zumljivih vzrokov. Kakor rečeno ni bilo letos tesnejših vezi med Mladinsko Matico in »Našim rodom«. V interesu prospeha mladinske književnosti pa je, da se združita obe založbi in da postane »Naš rod« kot časopis glasilo Mladinske Ma= tice. V časopisni obliki (seve z ovitkom) naj bi izhajaj dvakrat na mesec, knjige Mladinske Matice pa četrtletno po določenem terminu. Pedagoški razlogi (morda manj financijelni!) govore za periodično izhajanje Matičnih pu= blikacij po vzoru beograjskega »Nolita« ali pa naše »Modre ptice«. Potrebno je še tudi event. razločiti »Naš rod« za nižjo in višjo stopnjo, na vsak način pa doseči združitev »Našega roda« in »Zvončka«. Še kratko poglavje o »Popotniku«! Vse leto je izhajal silno neredno, čeprav je bil edini slovenski napredni pedagoški ča= sopis. Redno izhajanje lista je oviralo nastalo nesoglasje med izdajateljstvom in uredniškim odborom (glej epilog v 5.—8. številki »Po« potnika!}. Na vsakem koraku se je poudars jala odgovornost Poverjeništva v Ljubljan za objavljene (včasih tudi samo vstavljenef članke in stališče uredništva se ni ujemalo s stališčem odgovornega ure3ni^;a. Delegacij^ ska skupščina naj letos točno odmeri in po jasni potrebno razmerje in avtonomijo ured ništva in izdajateljstva, da se drugo leto iz^ ogne list event. novim konfliktom. Za znan stveno stran in smer »Popotnika« bi bilc boljše, da bi bil list popolnom osamosvojet tako v formalnem kakor materijalnem prav^ cu in da bi postal svobodno pedagoško glai silo. Na drugi strani pa bi tedaj list ne mo gel iti tako v učiteljske mase kakor sedaj, kc je vsak član UJU obvezen do »Popotnika< vsaj kot naročnik. Potom razpisa naj se iz vrši še pred skupščino oddaja uredniškil mest našega organizačnega časopisja in ugo tovi zmožnosti prosilcev, delegacijska skup ščina pa naj izbere in potrdi predlagan moči za urednike posameznih listov. * V naglici sem napisal teh par misli, k naj zadobe v posebnih skupščinskih odsekih obliko predlogov. V podrobnosti nisem po: segel, očrtal sem samo nekaj naČelnih zfl1 htev, po katerih se potem ravnajo podrobnosti in tehnična organizacija. N.aj bi naša p°krajinska skupščina poskrbela in pripomogl3 k čim boljšemu razvoju in napredku našega časopisja! —