številka 10 • leto XLIH • cena 2.000 din
Celle, 0. marca 1009
NOVI TEDNIK JE fiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. lASKO. MOZIRJE. StOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Posli z
denarjem
so intimni
v preteklosti so se lah-
ko bančne zadeve reše-
vale bolj intimno in več
je bilo osebne naveza-
nosti med bančniki in
varčevalci. Danes pa je
banka precej odtujena
varčevalcem, vendar ni
sama kriva; kritike bi
morale leteti na tiste, ki
sprejemajo predpise
o bančništvu in določa-
jo obrestne mere.
Stran 12.
Čas poljubov, razposajenosti in pomladi
Pomladanske rože so jih zvabile medse. Sonce je požgečkalo ljudi in jim na obraze, ki so zaradi tegob njihovega vsakdana
vedno resnejši, privabilo nasmeh. Nekaj pomladnih nasmehov je v svoj objektiv ujel naš fotoreporter.
Foto: EDO MASNEC
Gospodarske vojne - ne!
Tudi v nekaterih delovnih organizacijah na našem območju so prejšnji
teden dobili iz Srbije nekaj teleksov s »pregreto« vsebino. Pojavilo seje
več zahtev, da tamkajšnja podjetja prekinejo poslovne stike s sloven-
skimi zaradi političnih motivov. Naši gospodarstveniki se še naprej
zavzemajo za ohranitev dosedanjih dobrih poslovnih vezi med gospo-
darstvi obeh republik. V nasprotnem bi bila resno ogrožena uresničitev
programa Anteja Markoviča in s tem reforma našega gospodarstva.
Stran 4.
Marija Udrih in Franc Jurhar sta očistila okolico Antičnega parka v Šempe-
tru, pograbljeno listje pa je prav prišlo za steljo.	TONE TAVČAR
Boljša domača podrtija
kot sosedova topla peč
»Nikar me ne spravite v hiralnico!« Tako nas je prosila 9Metna Jozlova
teta in Vinske gorice pri Dobrni. Stran 13.
Radioaktivni odpadki v Bukovžlaku?
So na Cinkarninem odlagališču v Bukovžlaku res radioaktivni odpadki? Ali je sadra iz deponije radioaktivna? Tako so se na zadnji seji
celjske občinske skupščine spraševali nekateri delegati. Zahtevali so odgovore na svoja delegatska vprašanja, ki bi potrdila ali pa zanikala
govorice, ki te dni krožijo med ljudmi. Več o tem na 2. strani.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
V Bukovžiaku res radioaktivni odpadki?
živahna seja In veliko vprašani na celjski občinski skupščini
Skupaj z dvema amand-
majema delegatov iz kra-
^vne skupnosti Slavko
Slander v Celju je občinska
skupščina na zadnjem zase-
danju sprejela ugotovitve,
stališča in ukrepe za izbolj-
šanje okolja v občini Celje.
S tem bodo v občini začeli
z meritvami drugih škodlji-
vih snovi v zraku in ne le
žveplovega dioksida, razši-
rili naj bi analize vode in
dobili karto onesnaženosti
zemlje. Proučili pa bodo tu-
di vpliv onesnaženega oko-
lja na zdravje ljudi.
Ugotovitve in program
ukrepov so predvsem odraz
zahtev krajanov na dveh jav-
nih ekoloških tribunah v Tr-
novljah, daje bil njihov spre-
jem nujen, pa govorijo neka-
tere številke. Tako je bilo le-
ta 1986 v Sloveniji skoraj 400
rakastih obolenj pri otrocih,
od tega več kot sto v celjski
regiji. Lani je bilo v regiji več
kot 3 tisoč otrok živčno bol-
nih, več kot 9 tisoč pa jih je
imelo težave z dihali.
Po mnenju nekaterih gre
za generacijski genocid, saj
med približno osmimi stru-
pi, ki so jih ugotovili na ob-
močju, vsaj trije delujejo
preko maternice na plod.
V občini Celje пгц bi tako
s sprejetimi ukrepi dobili po-
polnejšo sliko o tem, v ko-
likšni meri je okolje zastrup-
ljeno in tudi ukrepali. V zra-
ku bodo poleg žveplovega
dioksida spremljali še duši-
kove okside, sediment in
v okviru tega težke kovine
ter organske snovi. Tudi
v vodovodih bodo merili tež-
ke kovine in organske spoji-
ne, strokovnjaki z Biotehnič-
ne fakultete iz Ljubljane pa'
bodo pričeli z izdelavo karte
onesnaženosti zemlje.
Nadaljevali bodo z analiza-
mi živil in proučili vpliv
onesnaženja na zdravje ljudi
ter pripravili ukrepe za naj-
bolj ogrožene predele. In-
'špekcijske službe bodo po-
ostreno preverjale izvsyanje
sanacijskih programov pri
varovanju okolja. Pri vseh
naložbah in pred izdajo upo-
rabnih dovoljenj bodo pre-
verjali ustreznost s stališča
ekologije, končno pa naj bi
sestavili tudi seznam vseh ti-
stih proizvodenj, ki delajo
brez uporabnih dovoljenj.
Dokler ne bi uredili odlaga-
lišča posebnih odpadkov
v regiji, naj bi veljala poseb-
na kontrola nad temi odpad-
ki, ki so deponirani na tovar-
niških dvoriščih, po možno-
stih pa naj bi jih reciklirali.
K tem ukrepom so na zase-
danju skupščine dodali še
sklep, da mora Emo pripra-
viti material za javno razpra-
vo o celoviti ekološki in eko-
nomski sanaciji tega največ-
jega celjskega onesnaževal-
ca. Razpravo naj bi skleniU
do konca junija. NiOmanj en-
krat letno pa naj bi po pred-
logu delegatov krsOevne
skupnosti Slavko Šlander
ekološke razmere obravna-
val tudi svet za SLO in DS
pri občinski skupščini.
Delegat Zavoda za živino-
rejo in veterinarstvo pa je za-
stavil vprašanje o tem, ali so
se na odlagališču Cinkarne
v Bukovžiaku res pojavili ra-
dioaktivni odpadki iz Krške-
ga in ali je sadra v deponiji
radioaktivna. Vse te dvome
in govorice med občani bodo
preverile	inšpekcijske
službe.
T.CVIRN
Delegati so se v razpravi
tudi vprašali, zakaj ni pra-
vih ukrepov na osnovi pro-
blema nitratov v pitni vodi
iz Medloga, ki ni primerna
za prehrano novorojenčkov.
Ocenili so, da se odnos do
okolja kaže tudi v sred-
stvih, ki jih v proračunu na-
menjajo v ta namen in so
bistveno manjša kot na pri-
mer načrtovani izdatki za
reprezentanco.
Sporočilo Žalčanov pobratimom
v BačkI Palanki
Udeleženci konference občinske organizacije soci-
alistične zveze v Žalcu so minuli teden obravnavali
izjavo sekretarja predsedstva občinske konference
zveze komunistov Bačke Palanke Mihajla Kertesa na
množičnem zborovanju v Novem Sadu. Takole so
zapisali:
»Ogorčeni smo zaradi nastopa in besed Mih^la Ker-
tesa, ki si je dovolil ocer^evati slovensko politično
vodstvo in ga sramotiti. Želimo poudariti, da smo
svoje, slovensko politično vodstvo, izbrali delôvni lju-
dje SR Slovenije sami, zato ga bomo sami ocenjevali.
Njegovo delo v celoti podpiramo, podpiramo tudi pri-
reditev v Cankarjevem domu, ki je bila organizirana
v podporo človeštvu, proti izrednim razmeram v SAP
Kosovo, v podporo prepričanju, пад se Srbi, Črnogorci,
Albanci in drugi narodi na tem območju dogovarj^o
v slogi, bratstvu in enotnosti kot edini metodi humane
socialistične družbe.
Besede Mihajla Kertesa ocenjujemo kot grob napad,
nedostojen našega pobratimstva, zato zahtevamo, da
se do njegovih izjav opredeli vaša občinska konferenca
socialistične zveze v Bački Palanki.
L BASA
S praznim žepom
Do leta 1986 se je število
kadrovskih štipendij, ki so
jih podeljevale delovne or-
ganizacije na Celjskem, iz
leta v leto povečevalo. V na-
slednjih letih je prišlo do
preobrata. Medtem, ko so
leta 1986 podelili še 3300 ka-
drovskih štipendij, so jih le-
tos le še 1900.
Podatki povedo vse in ni-
kogar ne preseneč^o. V de-
lovnih kolektivih je vse manj
denarja z;a širitev proizvod-
nje, stopnja zaposlovanja se
zmanjšuje in logična posle-
dica tega je tudi manjše šte-
vilo štipendij.
Problem štipendiranja pa
je vendarle večplasten. Za
poklice, ki so za mladega člo-
veka dovolj zanimivi, za njih
se je najpogosteje potrebno
šolati na srednjih družbo-
slovnih šolah in fakultetah,
je štipendij veliko premalo.
Zato je do teh štipendij po
»normalni« poti zelo težko
priti.
Povsem drugače je za po-
klice, ki mladega človeka ne
vznemirjajo. Izobrazbo za
njih je mogoče pridobiti na
različnih poklicnih šolah in
pa fakultetah, ki predpostav-
ljajo težavno in dolgotrsyno
izobraževanje. Za tovrstno
šolanje je štipendij dovolj
oziroma preveč. Tako je na
primer na celjskem območju
ostalo na šesti stopryi nepo-
deljenih 51 in na sedmi stop-
nji 87 štipendij.
Mladi torej očitno nočejo
biti ključavničarji, mehani-
ki, frizerji... Zelo težko je
postati zdravnik, inženir,
raziskovalec... Najbolj
ugodna možnost je ekonom-
ski tehnik, gimnazijski ma-
turant, politolog, novinar...
Zaradi situacije, v kateri
živimo, je ljudi s takšnimi
poklici »na tone«, zategadelj
ni nič čudnega, če za mnoge
šol^e in študente štipendij
ni in da se jih večji del šola
s praznimi žepi. Edina mož-
nost je, da v svoje denarnice,
če v njih kaj imajo, globoko
posežejo starši. Da je šolanje
privilegij bogatih, pa se ven-
darle lahko zgodi le v gnilem
kapitalizmu.
Kje je izhod? V širšem po-
menu: v drugačnem vredno-
tenju in nagrajevanju različ-
nih poklicev, ki mlade v tem
trenutku ne zanimajo. V ož-
jem pomenu: v bistveno dru-
gačni štipendijski politiki, ki
predpostavlja obojestranski
zavezujoči odnos med šti-
pendistom in štipendi-
torjem.
Skupaj z zanamci upamo,
da lahko do takšnega izhoda
pride tudi v okolju, v kate-
rem živimo.
VOJKO ZUPANC
Je strali pred revščino že revščina?
s spremembami zveznega
pokojninskega zakona, ki ga
pričakujemo, ne bi smeli
vsega poenotiti. Pri predvi-
denih zakonskih spremem-
bah gre tudi za poseganje
v pristojnost republik in po-
krajin. Predvsem pa niso
sprejemljiva tista določila, ki
republikam in pokrajinam
praktično onemogočajo ure-
janje posameznih vprašanj
in odvisnosti od specifičnih
razmer.
Zato centralizacija, kot je
predvidena, ni sprejemljiva,
toliko manj, ker posega v po-
dročja, ki so v republikah ze-
lo različna. Zaostritve v spre-
membah pokojninskega in
invalidskega zavarovanja
prizadenejo predvsem neka-
tere kategorije prebivalstva,
nekatere od njih celo tako
zelo, da to ogroža njihovo
preživetje. Na primer - inva-
lide.
Zaostrovanje za pridobitev
invalidske pokojnine in celo
zmanjševanje osnove za de-
narno nadomestilo od sto na
85 odstotkov, pelje v pravca-
to katastrofo za to kategorijo
prebivalstva.
Ko smo pred mnogimi leti
zapisali v ustavo, da je naš
sistem samoupravno sociali-
stičen, gr^en na humanih te-
meljih, kjer so posebej zašči-
teni prav ljudje, ki zaradi bo-
lezni, invalidnosti ali zato,
ker so se rodili drugačni, mo-
ramo danes bolj kot kdajkoli
to potrjevati in večkrat celo
poudarjati. Kajti praksa
v življenju teh ljudi je poka-
zala, da so bile zanje to naj-
večkrat samo parole, pravo
življenje, s katerim se spopa-
dejo vsak dan, pa to samo
dokazuje.
In zdaj naj bi tem ljudem,
za katere v tržnem jeziku
lahko rečemo, da so nepro-
duktivni ah vs£j manj od
drugih - zdravih, krnili še ti-
ste pravice, ki izhßjßjo iz na-
še ustave.
Pane gre samo za pravice,
gre za čisto pravo revščino,
ki jo nekateri invalidi že tol-
čejo, sßj nekateri od njih mo-
rsfjo ves mesec preživeti s šti-
ridesetimi starimi milijoni.
Stare invalidne ženice spet
perejo na roko, njihovi pral-
ni stroji pa mirujejo, ker tro-
šijo elektriko, račun zanjo je
tako manjši. Da ne govorimo
o tistih, ki še vedno živijo
v nemogočih stanovanjskih
luknjah le zato, ker nimajo
denarja, da bi se preselili
v stanovanja za človeka
vredno življenje. Naj našteje-
mo še duševno motene otro-
ke, ki večina od njih ne živi
pri starših, ampak v zavodih,
pa bodo morali roditelji po
novem prispevati zanje par-
ticipacijo. N^ navedemo de-
kletce, ko skoraj vsak dan
omedleva na celjski tržnici
ob razkošno razstavljenih
stojnicah sadja, pa ji mati sa-
mohranilka ne more izpolni-
ti želje, ko prosi za jabolko,
ne za pomarančo.
Revščina ljudi, ki niso
zmožni sami toUko narediti,
da bi lahko živeli, kaj šele, da
bi se ukvarjali s kakšno sivo
ekonomijo, prodira skozi po-
re v naše življenje in bogne-
daj, da bi ga s kakšnimi brez-
dušnimi zveznimi omejeva-
nji še slabšali. Kajti ljudi je
strah in mar ni strah pred
revščino že revščina?
ZDENKA STOPAR
KOMENTIRAMO
Območni odlior SDZ v Celju
Prejšnji četrtek so se
v Narodnem domu v Celju
zbrali pristaši Slovenske
demokratske zveze pri usta-
novitvi območnega odbora.
Kakšnih tristo udeležen-
cev ustanovnega zbora se je
na več kot triurni prireditvi
podrobneje seznanilo s pro-
gramom, pravili, načeli in ci-
Ш demokratov, katerih kon-
cept dela temelji na progra-
mu centralnega odbora.
Pristopne prijave je podpi-
sala polovica vseh prisotnih,
tako da celjski območni od-
bor šteje okrog dvestopetde-
set članov. In kako je pote-
kal ustanovni zbor?
Delovno predsedstvo, ki
mu je predsedoval Vitodrag
Pukl, je na govorniški oder
naprej povabil predsednika
izvršilnega odbora SDZ Di-
mitrija Rupla, ki je ugotav-
ljal različne koncepte politič-
nih struj v Jugoslaviji, na eni
strani pluralistično-demo-
kratični in na drugi totalita-
ristični. Prebral je tudi izjavo
za javnost SDZ, ki govori
o aktualnih razmerah pri
nas. Z vnaprej pripravljeni-
mi referati so se zvrstili Mat-
jaž Pisanski, Milan Dobnik,
Miro Gradič in Tone Šepec.
Za demokrate zelo vzpod-
budno ponudbo je izrekel
predsednik skupščine obči-
ne Celje Tone Zimšek, ki od-
bor ne le podpira, temveč
mu nudi razumevanje v pri-
meru mačehovskega odnosa
RK SZDL. Na dnevnem re-
du so bile tudi volitve za
predsednika izvršilnega in
nadzornega odbora. Med-
tem, ko bo predsedujoči pr-
vega organa znan v teh dneh,
je »poveljstvo« nadzornega
odbora prevzel Jožef Smodi-
la. V razpravi, ki se je vnela
ob koncu, so prisotni n^več
vprašanj namenili zunaryi
politiki, položaju SZDL in
stanju »neproduktivnih«
služb.
Naloga območnega odbora
je torej, da z lastnimi idejami
sodeluje v vseh organih ob-
činskega političnega življe-
nja. Kakšno bo to vključeva-
nje, bo pokazal čas. Prihod-
nji mesec bodo v Celju usta-
novili tudi socialdemokrat-
sko zvezo.
BOJAN KRAJNC
Složno v naložbo
Zilravlllšče Dobrna pred naložbo,
v kateri sodeluje tudi Konus
Konjiški Konus in sozd
Merx, katerih sodelovanje
pri sovlaganjih je bilo že
doslej zgledno in uspešno,
sta pred kratkim podpisala
novo pogodbo o sovlaganju.
To pot v hotelske zmoglji-
vosti Zravilišča Dobrna.
Zdravilišče dobma sodi
pod streho sozda Merx in
ima v načrtu obsežna dela, za
katera je bilo potrebno pri-
tegniti sovlagatelja. Razen
novega centra bodo najprej
preuredili depandanso Beo-
grad in dogradili prizidek
k sedanjemu hotelu Dobrna.
Obsežen zdraviliški kom-
pleks bo imel 400 ležišč viso-
ke kategorije s sodobno ure-
jenim medicinskim cen-
trom, bazenom, savno, kon-
gresno dvorano in druge
prostore. S tako kakovostno
ponudbo želijo v Zdravilišču
Dobma pritegniti čimveč pe-
tičnih gostov, ki se za to
zdravilišče že zdžO močno za-
nimíyo.
Konus bo v dograditev in
obnovo vložil milijardo di-
narjev, zdravilišče pa bo
v naslednjih desetih letih nu-
dilo delavcem konjiške de-
lovne organizacije deset ti-
soč penzionov. Na ta način
želi Konus doseči preventiv-
no zdravljenje svojih delav-
cev, kar se bo pri storilnosti
brez dvoma obrestovalo.
Podpis pogodbe pomeni
nadaljevanje dobrega sode-
lovanja in so vlaganj Konusa
in Merxa, ki sta že sodelova-
la pri izgradnji hotela Dravi-
nja v Slovenskih Konjicah,
pri sanaciji Top-Sporta v Pli-
berku in bosta tudi pri iz-
gradnji novega poslovno-tr-
govskega centra v Sloven-
skih Konjicah.
MP
Najmlajši boiniiii v novih prostorih
simbolično darilo materam In ženskam ob njihovem prazniku
Včeraj so na pediatrič-
nem oddelku celjske bolniš-
nice odprli prenovljene pro-
store za dojenčke in novo-
urejeno sobo za matere, ki
bodo lahko ob malih bolni-
kih ves čas zdravljenja.
S tem so končali prvo fazo
adaptacije oddelka, ki sodi
v program četrtega občin-
skega samoprispevka in ta-
ko simbolično obdarili ma-
tere in ženske za njihov
praznik.
S preurejanjem prostorov
za dojenčke na pediatričnem
oddelku so pričeli 15. no-
vembra lani. V tem času so
obnovili sobe za n^ mlaj še
bolnike, kjer so posebej ve-
seli novih sanitarnih delov,
v katerih bo delo z dojenčki
lažje in tudi za bolnike prijet-
nejše. Hkrati pa so razrešili
eno n^večjih težav, to je no-
va soba za matere, ki so lah-
ko ob novorojenčkih ob vsa-
kem trenutku. Prejšnji pro-
stor za mame je bil namreč
povsem neustrezen, saj so
prihajale k otrokom z odda-
ljenega podstrešja, vmes pa
so lahko staknile še kakšen
prehlad.
V času preurejanja so se
sicer na oddelku ubadali
s prostorsko stisko, s^j so
morali dojenčke prerazpore-
diti v ostale sobe, vendar je
sedaj zadovoljstvo zaradi no-
vih prostorov toliko večje.
V načrtu imajo še tri faze
urejala oddelka, vendar pa
se bojijo, da bo za vse zmanj-
kalo denarja in da bodo lah-
ko uredili le najnujnejše. Če-
mu dati prednost, pa je velik
problem, s^j so v začetku na-
črtovali, da bodo vse faze po-
vezane med seboj. Računali
so tudi, da bodo iz sredstev
modernizacije dobili dviga-
lo, vse pa kaže, da zanj tudi
v prihodnje ne bo denarja.
Tako bodo še vedno vezani
na staro ozko dvigalo, ki že
zdavniO ne ustreza potrebam
oddelka. V zadregi pa bodo
tudi jeseni, ko bodo na pedi-
atričnem oddelku uvedli po-
uk za osnovnošolske bolnike
in bodo v ta namen gotovo
potrebovali ustrezen pro-
stor.	TC
Hotel HUM
Lciško
vas vabi
v petek
in soboto
na ples
z ansamblom
VIKEND.
fl. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
КОМЕнШг
Komuna
ali občina
Predlagani delovni osnu-
tek amandmajev k Ustavi
SR Slovenije ne prinaša no-
benih radikalnih novosti
v zvezi z vlogo občine kot
temeljne družbenopolitične
skupnosti. Z ustavnimi do-
polnili bodo možni le neka-
teri kozmetični popravki
njenega že dosedaj ustalje-
nega in togega koncepta or-
ganiziranosti in pristojnosti
v našem družbenopolitič-
nem in ekonomskem siste-
mu. Tako bo občina ostala še
naprej sinonim za oblast,
kot podaljšana roka države;
dvoživka, ki bo še vedno
bolj državna kot samouprav-
na. Zato tudi upravičena pri-
pomba celjskega »župana«
na nedavnem posvetu
o ustavnih spremembah, da
le-te niso »ne krop ne voda«.
Pomembnejših vsebinskih
sprememb tudi ni bilo priča-
kovati, saj od Ustave iz leta
1974 doslej ni bila narejena no-
bena celovita analiza o uresni-
čevanju ustavno opredeljene-
ga položaja in funkcioniranja
občine v praksi. Zato se tudi
ne da pravilno oceniti, kako se
je uresničevala dosedanja zas-
nova občine kot »komune«, ni-
ti opredeliti nove predloge
ustavnih dopolnil, ki bi to ko-
muno preoblikovale v »obči-
no« kot neke vrste poslovni
subjekt za samoupravno ureja-
nje skupnih zadev v lokalni
skupnosti. Tudi vsesplošna
družbena kriza je žal začela
upočasnjevati začeti proces
ustavno zasnovane občine, saj
je uveljavljanje normativizma
in pretiranega administriranja,
kot čudežnega sredstva za iz-
hod iz krize, občino potisnilo
na obrobje, v pozicijo, ki je
v praksi daleč od njene prave
vloge.
Vedno večja penetracija dr-
žave (tudi preko občine) v vse
sfere družbenega življenja in
dela ter vedno bolj omejene
možnosti samoupravnega od-
ločanja, so nedvomno usodno
posegli tudi v funkcijo občine,
v kateri naj bi »delovni ljudje
in občani ustvarjali in zagotav-
ljali pogoje za svoje življenje in
delo ter v njej uresničevali in
usklajevali svoje interese in za-
dovoljevali skupne potrebe.«
Obremenjeni z iskanjem re-
šitev izhoda iz krize in vedno
večjimi političnimi problemi
smo dopustih stagnacijo in
razvrednotenje samoupravlja-
nja na vseh ravneh. Zelo mini-
malno lahko še odločamo in
razpolagamo z rezultati svoje-
ga dela (večinoma vse ureja dr-
žava), zato smo delavci vedno
• manj tudi gospodar in usmer-
jevalec svoje usode, s tem paje
razvrednotena tudi naša ustav-
na funkcija kot občana v ko-
muni, Stagnacija pravice do
samupravljanja (demokracije)
je povzročilo tudi stagnacijo in
praznjenje vsebine v občini, ki
se ne razvija več niti kot komu-
na po Kardeljevi zamisli niti
kot občina, kakršno pozna raz-
viti svet. Zato je tembolj za-
skrbljujoče, da v tem času uve-
ljavljanja demokracije, skrbi
za položaj in svobodo človeka,
tako malo pozornosti namenja-
mo ustavni vlogi občine, s^ je
Toogueville že pred 150 leti za-
pisal: »moč svobodnih ljudi
ima svoje temelje v občini«.
Pri tem pa seveda ne gre za
takšno »močno« občino, kot je
bila doslej, kije predvsem ču-
tila skrb za to, da svoje »držav-
ne« naloge dobro opravlja,
temveč za občino, kot samo-
upravno asociacijo, v kateri
bomo sami ustvaijali pogoje za
svoje delo in življenje ter sami
upravljali družbene zadeve.
Vse to zahteva tudi spre-
membe v ponujenih ustavnih
dopolnilih slovenske ustave
oz. potrebo po pisanju nove
Vstave, ki mora jasneje razme-
jiti pristojnosti med državo in
občino v korist racionalne
družbene (samo)organizacije.
VIKI KRAJNC
Papirna zavesa? Ne, bvala!
Odprte meje pomembne zlasti za UudI ob mejah
Vse skupaj je konec koncev politika. Ve-
čina se še zdaj togoti ob pomisli na depozit
za prehod meje sicer po novejših merilih
dobre, stare tovarišice Milke. Ko sem takrat
prebral, da na meji veliko občanov, večino-
ma pravnikov, ni pripravljenih spoštovati
pravno zelo spornega predpisa na pol zaprte
meje, sem se pridružil poklicnirh tovarišem.
Jugoslovanski obmejni uradnik mije vljud-
no omenil, da je v bližini odprta banka za
plačilo depozita, jaz pa sem se mu z enako
mero vljudnosti zahvalil: »Ne, hvala!«
V pravnem postopku, kije sledil je zmagala
pravna država. Pravica je bila na naši strani.
Depozit pa je, ирцјто, zgodovina. Nevar-
nost prikima tokrat, nepričakovano, s se-
vera.
Bodo nas, ljudi ob mejah prisilili živeti za
papirno zaveso? Dolgo je trajalo, da je del
starejše jugoslovanske generacije branil re-
volucionarne pridobitve s pomočjo železne
zavese. In dolgo je trgalo, da seje ta sesula.
V postopku evropskega združevanja smo
upali, da se bomo, tako kot kmalu drugi
Evropejci, lahko peljali čez mejo in tudi
nazaj tako, kot se danes peljemo od Celja do
Žalca ali iz ene jugoslovanske republike
v drugo. Zdaj pa ta preteča papirna 'zavesa iz
severa, iz Nemčije. S francosko papirno za-
veso smo se že davno sprijaznili. Najbolj
žalostno je pravzaprav sprijazniti se. Ne
smemo pa pozabiti, da nam po drugi strani
z italijanske strani ponujajo, brezuspešno,
prehod meja z osebno izkaznico.
Prej smo mislili, da smo tretji svet in žive-
li evropsko, zdaj pa mnogi živijo vse bolj
podobno kot tretji svet, a mislimo evropsko.
Nam bo »Evropa« nekoč postavila, tudi na
robu celjske regije, recimo tudi nad Logar-
sko dolino, celo še železno zaveso, takšno,
ki ločuje ZDA od materiálno тагџ bogatih
Mehičanov in drugih Latinoameričanov?
Zlasti mi, ki živimo ob mejah, odprtih
meja ne potrebujemo iz osebnih material-
nih razlogov. Papirnato omejevanje pomeni
tudi drugačno omejevanje, s tem pa tudi
omejenost in osamitev. Na severu se ne ce-
dita le med in mleko in kupujeta cenejša
kava in riž. Tudi za nemško stran ukrep ne
bo brez gospodarsko-političnih posledic.
Celo v turizmu, kjer je Jugoslavija po noči-
tvah na 13. mestu. Tudi za jugoslovanski
poslovni svet bodo zanimivejše odprtejše
države. Jugoslovanski Romi in Albanci, ki
med azilanti prevladujejo, pa bodo zaneslji-
vo našli druge možnosti za prihod v ZRN.
Zato je problem treba rešiti pri njegovih
koreninah: da se bodo takšne ali drugačne
težave Romov, Albancev ter drugih uspeš-
neje reševale, kjer nast^ajo in da bo ZRN
problem reševala z za njo primernejšo prav-
no ureditvijo.
Hočemo živeti, če že ne brez meja, vsßj ob
odprtih mejah. Najvažnejši je občutek, za-
vest. Predvsem za nas, ob mejah. Zato še
enkrat: Papirna zavesa? Ne, hvala. Pa kaj:
vse skupaj je konec koncev visoka politika.
Kdo bo poslušal nas, male ljudi ob mejah ?
BRANE JERANKO
KOMENTIRAMO
Prolelct P gre v tretjo fazo
Projektni svet celjske ob-
činske raziskovalne skup-
nosti je na zadnji seji obrav-
naval letošnje načrtovane
naloge v okviru projekta P,
ki naj bi iz faze oblikovanja
razvojnih jeder prešel
v tretjo fazo uresničevanja
razvojnih projektov.
Tudi letos bo projekt P se-
stavljen iz treh sklopov. Pr-
vo ostajajo modelni projekti,
ki naj bi jih bilo manj kot
lani, vendar bi bili med njimi
predvsem novi programi iz
delovnih organizacij. V dru-
gem sklopu gre za razisko-
valne naloge, v tretjem pa za
ustanavljanje malih produk-
cijskih enot. Letos predvide-
vajo, da bi za projekt P na-
menili približno 800 milijo-
nov dinarjev, kar je približno
70 odstotkov vseh sredstev
občinske raziskovalne skup-
nosti.
Projektni svet je sprejel
predlog razvoj no-raziskoval-
nih projektov,-ki пгџ bi jih
letos finančno podprli. Gre
za program Mateli v Emu, za
projekt razvoja termopapir-
jev v Aeru, za razvoj hidro-
statičnih črpalk v Železarni
Štore, za ekspertni sistem za
interno medicinsko nego
v okviru Vizije in za projekt
izobraževanja za CÀD na
Srednji tehniški šoli maršala
Tita v Celju. Med infrastruk-
turnimi nalogami v okviru
projekta naj bi podprli pred-
vsem nalogo ugotavljanja
presežkov delovne sile in
raziskavo z naslovom Razvoj
ekspertnega sistema za po-
trebe strateškega vodenja
podjetij, ki bi jo izdelal Raz-
vojni center. Med raziskoval-
nimi aktivnostmi za potrebe
razvoja drobnega gospodar-
stva v funkciji prestrukturi-
ranja pa bi letos opravili
predvsem raziskavo razvoj-
no-tehnološkega in marke-
tinškega vidika poslovanja
malih podjetij in projekt
ustanavljanja malih enot,
kar bi v celoti izdelal Razvoj-
ni center.	TC
O demokraciji le govorilo
Za obračanje sveta besede pač niso dovolj
Za demokracijo sta po-
trebna tudi znanje in čas.
Predvsem pa posamezniko-
va aktivnost in političnost.
Pri mladincih iz Celja pa
ravno teh lastnosti močno
primanjkuje.
Nedolgo tega je bila v Na-
rodnem domu predstavitev
kandidatov za novega pred-
sednika celjske mladinske
organizacije. Predstavila sta
se kandidata Peter Schmidt
in Primož Posinek. V politi-
ki doslej nista naredila kdo
ve kako veliko, pa tudi v nju-
nih programih nismo zasle-
dili nič izvirnega.
Skrbi to, da sta se za funk-
cijo mladinskega predsedni-
ka prijavila le dva kandidata,
in to v času, ko želijo mladi
obračati svet. In naprej:
omenjena kandidata je pri-
šlo na predstavitev poslušati
le окоИ trideset delegatov iz
osnovnih organizacij. To po-
meni, da jih veliko število,
konec marca, ko bodo voli-
tve, sploh ne bo vedelo, koga
voli. Podobne stvari se doga-
jajo tudi v drugih občinah,
na primer v Žalcu, ko zadnja
kandidacijska konferenca ni
bila sklepčna.
Res je javna predstavitev
veliko bo^ša rešitev kot ti-
ste, ki so jih prakticirali vsa
leta nazaj, ko so novega
predsednika brez večjih na-
prezanj izbrali v predsedstvu
mladinske organizacije v ko-
ordinaciji z drugimi družbe-
nopolitičnimi organizaci-
jami.
Bržkone je res tudi to, da
kandidaturi za novega pred-
sednika OK ZSMS Celje do-
kazujeta, da je o demokraciji
veliko lažje govoriti, kot se
v demokraciji znati obnašati
in delovati.
VOJKO ZUPANC
Na vrsti je zdaj Stanetova
Celjske mestne ulice lepo obnavljajo
Medtem ko celjska stano-
vanjska skupnost nadaljuje
z obnavljanjem zgradb
v mestnem jedru, občinski
komunalno cestni sis pospe-
šeno obnavlja mestne ulice.
Lani so tako rekonstruirali
Vodnikovo ulico, že v sobo-
to pa pričnejo delavci Ko-
munalnega tozda Ceste ka-
nalizacije z obnovitvenimi
deli v Stanetovi ulici.
Dela nai bi traíala do dvai-
setega maja, Stanetovo ulico
pa bodo obnovili od velebla-
govnice Tkanina do mestne
lekarne. Delali bodo tudi vse
sobote, naložba pa bo veljala
okoli milijardo dinarjev. Za
ta denar bodo zamenjali do-
trajano kanalizacijo in prik-
ljučke do hiš, položili tele-
fonske vode in postavili no-
vo plinsko napeljavo. Cestiš-
če bodo uredili tako kot na
že obnovljenih mestnih uli-
cah; tlakovali ga bodo in po-
stavili ulično razsvetljavo. '
Ves čas rekonstruiranja Sta-
netove ulice bo možen do-
stop do vseh stanovanjskih
hiš in lokalov.
Medtem pa na Kersnikovi
ulici že urejajo avtobusni po-
stajališči pri vhodu v Zdrav-
stveni center, robniki ob pre-
hodu za pešce pa bodo prire-
jeni tudi za invalidske vozič-
ke. Povsem nov bo tudi do-
voz v Zdravstveni center.
BRANE PIANO
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vuianović
Nas bo šok predramil?
Ljudska modrost pozna pregovor, »kar seješ, to tudi
ž^eš«, v nešteto oblikah. Če si dovolimo nekoliko »ezote-
ričnosti«, je to tudi pomen pojma karma iz vzhodnjaške
tradicije, ki pomeni usodo kot posledico lastnih dejapj.
Toda, kaj ima to opraviti s svetovno politiko, kiji običajno
namenjamo ta prostorček v Novem Tedniku? Zelo veliko
in včasih šokantno nazorno.
Ljudje smo namreč sila trdobučni in nas neštete lekcije
o dejanjih, s katerimi škodi^emo le sami sebi, zlepa ne
izučijo, o čemer zgovorno pričata tako zgodovina kot seda-
T\jost. Naša današnja tema - ekologija - pa tudi dokazuje,
da se politiki, ki se šopirijo na svetovnem prizorišču,
misleč, da ga vodijo in obvladujejo, отецјепе ljudske
modrosti zlasti počasi učijo. Kajti, medtem ko znanstve-
niki že dolga leta bijejo plat zvona o grozeči ekološki
katastrofi, dokaze pa čutimo že dobesedno na lastni koži
(zastrupljena hrana, rakaste in druge bolezni...), da o pro-
padajočem okolju ne govorimo, so politiki šele te dni
sklicali prvo veliko mednarodno konferenco, posvečeno
enemu najakutnejših ekoloških vprašanj - pogubnemu
tanjšanju ozonskega ščita našega planeta.
V Londonu so se pod pokriviteijstvom britanske vlade
zbrali ministri in delegati iz 120 držav, z namenom, da bi
dosegli dogovor, kako ohraniti zaščitni ozonski sloj. Ta
nas, kot je znano, varuje pred nevarnim ultravijoličnim
sevanjem s Sonca. Splošno znano je tudi, da se ta sloj že
dalj časa tanjša in sicer zaradi izpuščanja škodljivih kemi-
kalij v ozračje, zlasti tako imenovanih klorofìuorogljikov,
ki so v široki uporabi v proizvodnji sprejev in hladilnih
naprav.
Prav klorofìuorogljiki pa so - ob drugih phnih - najod-
govornejši tudi za učinek »tople grede«, kakor imenujejo
ogrevanje zemehske atmosfere zaradi kopičenja snovi, ki
vežejo toploto. Že nekaj časa so znane napovedi, da bi se
ob sedarci emisiji klorofìuorogljikov, ogljikovega dioksida
in drugih plinov povprečna temperatura zemeljskega
ozračja v naslednjih šestdesetih letih znižala za 4;5 stopinje
C. Na videz malo, vendar bi bile posledice za človeka
hude, s^ bi nastopila pravcata »antiledena« doba. Po trdi-
tvah številnih znanstvenikov »topla greda« že delile, saj
gotovo ni naključje, da je med desetimi najtoplejšimi leti
v minulih stotih letih kar šest iz tega desetietja.
Politike je predramilo šele nedavno šokantno sporočilo
skupine 200 znanstvenikov z vsega sveta (sešh so se prav
tako v Londonu), ki med drugim povzema rezultate ne^jno-
vejših opazovanj ozračja iz posebnega letala. Izkazalo se je
namreč, daje zemeljski zaščitni sloj ozona v petdesetkrat
slabšem stanju, kot so sodih doslej, in da so na območju
Severnega tečaja nastale ozonske luknje večje kot celotno
ozemlje ZDA, v neposredni nevarnosti pa so že Skandina-
vija, Grenlandija in velik del Sovjetske zveze. In kar je
najporaznejše - četudi bi takoj prenehali uporabljati
snovi, ki uničujejo ozon, bi pozitivne učinke čutili šele čez
nekaj desetletij, za dokončno obnovo ščita pa bi bilo
potrebno celo stoletje. Seveda se zastavlja srhljivo vpraša-
nje - kaj pa, če nujnih varovalnih ukrepov ne bomo spre-
jeU?
In prav to - nujnost mednarodnega dogovora o tem
problemu - je bil povod za sklic londonske konference.
Končala seje z mešanim uspehom, kajti veliko nerazvitih
držav se ni želelo pridružiti protokolu o zaščiti'ozonskega
plašča s postopno odpravo uporabe klorfìuorogljika do
leta 1999. Vpraše^eje doksò zapletno, s^ imata na primei
Kitajska in Indija kjer živita skoraj dve petini človeštva
dolgoročne načrte opremiti vse družine s hladilniki, pri
čemer nimata denarja za-za zdaj še - drage klorñuoroglji-
kove nadomestke. Zato je bilo slišati pozive razvitim za
pomoč, ki bi manj razvitim ol^šala uporabo alternativnih
kemikalij. Med razvitimi pa je konsenz o tem vprašanju
vendarle dosežen in kot kaže, je nadaljnjemu širjenju upo-
rabe klorfìuorogljikov odklenkalo.
Žal pa to seveda ni edini ekološki problem, ki pesti
človeštvo. Ugledna ameriška revija Time je ob koncu
minulega leta v svojem tradicionalnem izboru osebnosti
leta zanjo izbrala kar ves naš planet in opozorila na nevar-
nosti, ki nam groze. Med štirimi najpoglavitnejšimi so
našteti: uničevanje gozdov in drugih naravnih okolij
zaradi česar grozi popolno iztrebljenje stotinam vrstam
živali in rasthn in druge hude posledice; globalno ogreva-
nje, ki smo ga že omenili; zastrupljanje okolja z najrazlič-
nejšimi odpadnimi snovmi in kislim dežjem; prenaselje-
nost.
Revija Time na dolgo in široko razpravlja o teh vpraša-
njih in daje številne predloge za njihovo rešitev, kijih na
tem prostoru ne moremo naštevati. Jedro je seveda osveš-
čanje ljudi o vseh teh nevarnostih, čemur morajo slediti
ukrepi na ravni posameznih držav kot tudi v mednarod-
nem merilu. Samo upamo lahko, da bosta londonska kon-
ferenca in alarm znanstvenikov dala dovolj pobude za
nadalnje korake.
Na Dunaju o razorožitvi
Na Dunaju so se sešli zunanji ministri držav podpisnic
sklepnega dokumenta KVSE. To je uraden politični zače-
tek pogovorov o ukrepih za izboljšanje zaupna in varno-
sti ter pogajanj o konvencionalni rćizorožitvi v Evropi, ki
se bodo začela 9. marca, prav tako na Dunaju. Največ
pozornosti so vzbudili predlogi in medsebojni pogovon
zunanjih ministrov ZDA in SZ, Jamesa Bakerja in Edu-
arda Sevardnadzeja. Predlogi v zvezi s konvencionalno
razorožitvijo večinonna niso novost, uradno poročilo
o ameriško-sovjetskih pogovorih paje bolj skopo. Ševard-
nadzeje predlagal skorajšnje nadaljevanje pogajanj o stra-
teški jedrski oborožitvi (START), Baker paje želel najprej
oceno dosedanjih rezultatov pogajanj. Ameriški državm
sekratar bo nadaljeval pogovore v Moskvi, kamor bo pred-
vidoma odšel v začetku maja. Sicer pa so na Dunaju
udeleženci poudarjali pričakovanja, da bo Evropa v pri-
hodnje namenjala manj izdatkov za oborožitev in da se
proces zaupanja in varnosti nadaljeval.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
Gospodarske vojne ne sme hiti
Politični razdor med Srbijo In Slovenijo ni brez posledic tudi v gospodarstvu - Tudi tu naj
prevlada razum - Zlatarna gradi v l\/lakedonlJI
Razen kopičenja političnih očitkov na
račun Slovenije, se je v Srbiji prejšnji
teden pojavilo tudi vse več zahtev, da
tamkajšnja podjetja prekinejo poslovne
stike s slovenskimi zaradi izrazito politič-
nih motivov. Telekse z vsebino, ki bi lah-
ko napovedovala takšen razplet, je preje-
lo tudi nekaj organizacij v naši regiji. Ta-
ko kot slovenska politika, ki nasprotuje
hujskanju med narodi in narodnostmi, se
tudi naši gospodarstveniki odzivajo raz-
umno, a hkrati opozarjajo, da bo naše go-
spodarstvo zagotovo občutilo posledice.
Zavzemajo se za ohranjanje dosedanjih
dobrih poslovnih vezi med gospodarstvi
obeh republik.
Bolj kot odgovor na to, kakšne bodo tre-
nutne posledice, je seveda pomembneje,
kako se bodo stvari odvijale dolgoročno in
koliko lahko sedanji pregret položaj vpliva
na uresničevanje programa Anteja Marko-
viča. Ob predstavitvi programa so bili vsi
zanj, a že takrat se je ugibalo, če mu kdo ne
dige podpore s figami v žepu. S sedanjim,
še večjim zapiranjem trga in trgovinsko
vojno, ki se sicer kaže le v posameznih
obrisih, je reforma našega gospodarstva še
bolj ogrožena. Z vprašanjem, kaj menijo
o tem, smo se že prejšnji četrtek obrnili na
nekatere gospodarstvenike.
»Kratkoročno bo imelo vse skupaj za na-
še gospodarstvo negativne posledice. Na
osnovi tistega, kar se dog^a, se bomo tudi
mi znašli v določenih težavah. Predvsem na
področju barvnih kovin se lahko pojavijo
večji problemi, vsekakor pa jih bodo po
mojem imeli več tisti, ki se ukvarjajo z bla-
gom široke potrošnje, na primer Gorenje.
Vendar določene pritiske v gospodarstvu
poznamo že od prej in bomo tudi sedanje
preživeli. O trgu v Jugoslaviji vsekakor že
dolgo ne moremo več govoriti in brez poli-
tičnih sprememb trga tudi nikoli ne bo.
Jugoslovanskega trga objektivno ni, kot tu-
di jugoslovanstva ni več. Dolgoročno so
sedanji gospodarski pritiski lahko pozitiv-
ni, saj se bo moralo slovensko gospodar-
stvo še bolj preusmeriti v izvoz,« « je zade-
ve komentiral Aleš lic, direktor Kovino-
tehne.
V Gorenju prejšnji teden ni bilo še nika-
kršnih posebnih informacij o kakšnem tr-
ganju Gorenjevih vezi, ki so stkane po vsej
Jugoslaviji. Tudi zaradi tega »jugoslovan-
skega« značka Gorenja politični položaj po
besedah Jureta Toplaka iz Gorenja Com-
merce, veijetno ne bo vplival na tržni polo-
žaj Gorenja. Up^o pa tudi, da gre le za
dvodnevno evforično politično stanje, ki na
uresničevanje Markovičevega programa ne
bi smelo imeti posebnega vpliva. Uradno
namreč še nihče ne nasprotuje tej viziji go-
spodarske reforme.
Zvone Hudej, direktor Aera meni, da se
bodo politični pritiski odrazili tudi v gospo-
darstvu. Veijetno tudi v Aeru, ki dosti trži
z južnimi republikami: »Upam vseeno, da
se bodo stvari spet normalizirale, kljub te-
mu, da seje sedaj še enkrat pokazalo, kako
v Jugoslaviji različno mislimo. Seveda se
s to različnostjo moramo sprijazniti. Brez
posledic pa žal ne bo šlo, posebno še, ker so
gospodarski subjekti pod vplivom poli-
tike.«
Podobnega mnenja je tudi Ivan Kramer,
direktor Elkroja. Povedal je, da so doslej
sicer dobili le en storno naročila, ki naj bi
bil po njihovem posledica zadnjih dogod-
kov, vendarle pa tudi on upa, da gre le za
trenutne, bolj čustvene izbruhe: »V na-
sprotnem se mi zdi, da je Markovičev pro-
gram v celoti ogrožen. Takšno stanje se
mora prekiniti, kajti če demonstriraš, ni-
maš kaj prodajati in fakturirati.«
Da politični pogoji sploh niso zreli za trž-
no gospodarstvo, je potrdil tudi Marjan
Osole, direktor Uniorja. Podjetje je po zad-
njih vesteh sicer dobilo ponovno naročilo iz
kragujevške Crvene zastave, vendarle pa so
z drugih strani tudi prejeli nekaj teleksov
s »pregreto« vsebino, ki opozarjajo na po-
slabšanje odnosov: »Zame je takšno zapira-
nje znotraj neke države že kar majhno sve-
tovno čudo. Meddržavno zapiranje je neka-
ko še razumljivo, to pa... Če ne bo odprte-
ga trga, bomo pač imeli dogovorno ekono-
mijo in revščmo.«
Nihče ne skriva, da so politični pretresi
zrahljali tudi gospodarstvo, vendarle pa
nihče tudi ni pesimist. Stane Seničar, di-
rektor Zlatarne, ki seje prejšnji petek vrnil
iz Makedonije, je postregel-celo z zelo opti-
mistično novico: »Ob političnih razpravah
in razčiščevanjih tudi gospodarstvo izgub-
lja .kondicijo' in je s politiko precej obre-
menjeno. Nesporno so posledice tu in tudi
mi jih bomo nekaj občutili, saj smo prisotni
v vsej Jugoslaviji. Vendarle ekstremnih re-
akcij ni, ker gre le za dolgoletne in doslej
vedno prijateljske poslovne odnose. Polo-
žaj je sicer drugačen, a skušamo razumeti
različnost mnenj, brez vsiljevanja svojega
in sprejemanja drugega. V okviru tega bo-
mo še naprej krepili poslovne vezi. Tako
smo se predstavniki petnajstih organizacij
naše grupacije iz vse Jugoslavije zmenili
tudi v Skopju, kjer smo se dogovarjali za
skupne nastope v tujini in za podporo Mar-
kovičevemu programu. Vesela novica pa je
tudi ta, da smo v Makedoniji sklenili do-
končen dogovor o gradnji tovarne plemeni-
tih kovin v okviru rudnika Bučin v občini
Radoviš. Tovarna bo zaposlila 100 de-
lavcev.«
Ekstremnih odzivov gospodarstva Srbije
zaenkrat torej še ni. Kljub temu, da se po-
javljajo le v minimalni obliki velja, to pa je
dejal tudi Uroš Goričan, predsednik komi-
teja za družbeno ekonomski razvoj občine
Celje, da je gospodarska vojna najhujša
oblika političnega pritiska, ki lahko pri nas
povzroči tudi precejšnji padec dohodka.
S tem pa se lahko nezadovoljstvo prenese
tudi na naše množice. Ob tem dejstvu si
moramo, po njegovih besedah, prizadevati,
da se zadeve čimbolj omilijo, ter da se, koli-
kor je to mogoče, prepreči nadaljnja gospo-
darska škoda.	RADO PANTELIČ
Cometovi utrinki
Izkušnje z ustanavljanjem mešanih
podjetij
V delovni organizaciji Co-
met imajo dokaj izkušenj
z ustanavljanjem mešanih
podjetij, saj prvo, na Malti,
slavi letos že desetletnico
uspešnega dela in obstoja.
V tem času pa tečejo dogo-
vori za ustanovitev manjše-
ga mešanega podjetja z za-
sebnikom iz Laškega, ki naj
bi skupaj s Cometom odprl
manjše podjetje iz progra-
ma »malih živali« na
Ostrožnem pri Celju.
»Gre ža to, da bi Comet, ki
ima celo vrsto programov,
katerega od njih bolj osamo-
svojil«, pravi direktor delov-
ne organizacije Comet Šte-
fan Nemeš. To jim izkazujejo
izkušnje in dovoljuje tudi
novi Zakon o podjetništvu in
tako skušajo v Cometu k so-
delovanju pritegniti tudi za-
sebnika in združiti zasebni
in družbeni kapital v samo-
stojno mešano podjetje, da
bi tako tudi v naprej nakazali
željo za razvoj in širitev posa-
meznih programov. Prvo
takšno možnost so uvideli
v programu za »male živali«.
Comet namreč izdeluje po-
sip za male živali, program
pa bi zasebnik razširil še
z različnimi pripomočki za
male živali, za katerimi je na
trgu veliko povpraševanje.
Takšen program bi zaenkrat
zahteval do pet zaposlenih.
Mešano podjetje bodo usta-
novili že konec mesfeca,
predvidevajo v Cometu.
Drugi program, ki ga želijo
v Cometu uresničiti na podo-
ben način, se ponuja s polnil-
nico pitne vode in asortima-
nom različnih sadnih sadov.
Zanj je veliko zanimanja zla-
sti v Italiji, kjer so že tudi
stekli pogovori s tamkajš-
njim partnerjem. Sedež takš-
nega samostojnega podjetja
naj bi bil v Zrečah, kjer je
tudi surovina - zdrava pitna
voda. »Potrebujemo še člo-
veka, ki bo takšne posle pri
nas vodil, denar za naložbo
pa bomo tudi kako našli,«
razmišlja Štefan Nemeš.
K sodelovanju bi pritegnili
še Unior, ki se v obratu v Le-
nartu pripravlja za proizvod-
njo plastenk. Program ponu-
ja tudi alternativno varianto,
da bi novo podjetje za proiz-
vodnjo steklenic in polnje-
nje vode ustanovila Comet
in Unior.
Zreškemu Cometu so 22.
februarja v Beogradu pode-
lili Priznanje gospodarske
zbornice za dosežene rezul-
tate pri pospeševanju pro-
duktivnosti dela in učinko-
vitosti gospodarjei^a. Med
šestimi nagrajenci s po-
dročja nekovin, je to prizna-
nje dobil Comet edini v Slo-
veniji.
Po začetnem uvajanju pa
se je zdaj dodobra utekla tu-
di proizvodnja brusov v to-
vamici Cobra v Šmihelu na
avstrijskem Koroškem, kjer
seje sicer peščica zaposlenih
izkazala s kakovostnimi iz-
delki in visoko produktiv-
nostjo. Tako bo Comet lahko
v naslednjih mesecih pove-
čal proizvodnjo brusov na
načrtovani obseg. Trenutno
je zaposlenih šest delavcev,
v kratkem pa jih bo deset.
Z izdelki želijo osvojiti pred-
vsem avstrijski trg, nato pa
še druga tržišča.
Pri ustanavljanju mešanih
podjetij je opravil Comet
v Jugoslaviji pionirsko delo.
Tako je danes v Coflexu na
Malti zaposlenih 23 delav-
cev, načrtujejo pa še razširi-
tev proizvodnje, in sicer
v dveh smereh: proizvodnjo
brusov bodo razširili še na
montažo diamantnih brus-
nih teles, in: skupaj s Ste-
klarsko šolo iz Rogaške Sla-
tine bodo poglobili koopera-
cijski odnos. Na Malti so na-
mreč še lani dodelovali ste-
klo ma malteški trg, letos pa
bodo takšno sodelovanje še
razširili.
MATEJA PODJED
IVianJša proizvodnja in veliico izgube
Lani daleč največ izgub v občini Celje
Za dva odstotka manjša
proizvodnja kot predlani,
71 milijard dinarjev izgub
ter za 10 odstotkov višji iz-
voz, to so prvi, še bolj »gro-
bi« podatki o lanskih gospo-
darskih neuspehih in uspe-
hih v šestih občinah celjske
regije. Obravnavali so jih
na seji izvršilnega odbora
Medobčinske gospodarske
zbornice Celje.
Padec proizvodnje je ne-
koliko nižji kot v republiki.
Od približno 30 proizvodnih
dejavnosti v regiji jih le 13
beleži pozitivno rast. Po
strukturi proizvodnje je ta
najugodnejša pri proizvodnji
repromaterialov, medtem ko
je padec n£yvečji pri proiz-
vodnji sredstev za delo. Ob
tem so se zaloge v regiji
zma^šale za 15,7 odstotkov,
kar je tudi boljše kot v repu-
bliki, kjer so zaloge nižje za
7,8 odstotkov.
Slabše v primerjavi z repu-
bliko je regijsko gospodar-
stvo pri izvozu, ki je v regiji
povečan za 10, v Sloveniji pa
za 18 odstotkov. Bistveno
manj je predvsem izvoza na
kliring, medtem ko je gospo-
darstvo šestih občin lani na
konvertibilno področje pro-
dalo za 14 odstotkov več kot
predlani. To je za 5 odstot-
kov slabše od republiškega
povprečja. Kljub temu so iz-
vozni rezultati še vedno do-
bri, posebno še, ker je pokri-
tost uvoza še vedno zelo vi-
soka. Pri tem je v ospredju
konjiška občina, ki je ustva-
rila več kot polovico regij-
skega presežka, ki je znašal
61 milijonov dolarjev.
Izgub je v regiji za 71 mili-
jard dinarjev, od tega kar 73
odstotkov v občini Celje.
Kljub temu, da gre za pred-
hodne podatke, na zbornici
ocenjujejo, da realno stanje
ne bo bistveno drugačno. Ta-
ko ima EMO 22 milijard din
izgube. Železarna 13,5, Met-
ka 10, Elektro 6, Mlekarna,
4,9 milijard dinarjev. V dru-
gih občinah je izgub manj,
milijardo ali več izgube pa
imajo v Alposu, Hmezadovi
Strojni, v Zarji in Elektro
v Podlogu. Približno 16 od-
stotkov izgub je nekritih, po-
ložaj pa je v zvezi s tem naj-
težji v Emu, Metki in Kmetij-
skem kombinatu Šmarje.
Regijski gospodarski re-
zultati v celoti kažejo na
stagnacijo in umirjanje pro-
izvodnje na določenem nivo-
ju. Zaostajajo tisti, ki poslu-
jejo nerentabilno, ki niso do-
volj uspeli zmanjšati zalog,
ki imíyo viške zaposlenih
itn. Položaj še bolj zaostruje-
jo zaostanki pri plačilih in
obresti. Kljub temu, da po-
drobnejših rezultatov v zvezi
z učinki takšnega poslovanja
še ni, je že sedaj jasno, da
bodo ti zelo slabi.
RP
Sigma uvaja proizvodne novosti
V Sigmi iz Zabukovice, podjetju,
ki je pred tremi leti kot prvo na
našem območju prešlo na 40-umi
delovni tednik, ugotavljajo, da
s skrajšanjem delovnega časa niso
ničesar izgubili. Dosegajo namreč
boljše rezultate kot so jih takrat,
ko so mesečno ob sredah ali sobo-
tah opravili še en delavnik. Proble-
mi, ki jih imajo, pa so povezani
predvsem z likvidnostjo, utegnejo
pa se pojaviti tudi pri trženju, če-
mur se nameravajo ogniti s proiz-
vodnimi novostmi. Eno takšnih,
troslojni kovinski instalacijski
dimnik "Sigma term, so ponudili tr-
žišču pred kratkim.
Kljub 5-dstotnemu skr^šanju de-
lovnega časa produktivnost v Sigmi
ne pada. Natančnih učinkov zaradi
spreminjajočih se pogojev gospo-
darjenja sicer ni mogoče ugotavljati,
vendar je na osnovi rezultatov jasno,
da so s skrajšanjem normativov,
ostrejšimi kriteriji za kvaliteto ter
ostalimi ukrepi izboljšali poslova-
nje. Njihova akumulativnost je 10-
odstotna inje višja kot v občini, regi-
ji in republiki. Podobni so tudi drugi
poslovni kazalci, kar pa tudi še ni
dovolj, da bi z osebnimi dohodki
lahko sledili življenjskim stroškom
(OD so sicer za približno 10 odstot-
kov nad občinskim povprečjem).
Investicije v gradbeništvu sicer
upadajo, vendar v Sigmi, kjer 70 do
75 odstotkov celotnega prihodka
ustvarijo z gradbenim proizvodom,
tega še ne občutijo preveč. Na tržiš-
ču je zaenkrat še vedno dovolj pov-
praševanj po njihovih sigma blokih,
ki so že vgrajeni v približno 150 tisoč
jugoslovanskih stanova^. Da izpol-
nijo načrte, bodo morali letos sode-
lovati pri gradnji 5000 stanovanj.
Številka je ob sedanji investicijski
aktivnosti precejšnja in še doseglji-
va, vendar dolgoročno po besedah
Martina Gorška, direktorja Sigme,
vidijo rešitev le v ekonomskih stana-
rinah, pri sebi pa v ponudbi kvalitet-
nih izdelkov, projektiranju lastnih
proizvodov ter v izvozu.
Šele z izvozom bi se lahko odlepili
od sedanjega povprečja pri plačah.
Možnosti bodo iskali predvsem v so-
sednji avstrijski Koroški in Julijski
krajini. Kadrovske možnosti, da tr-
žišču ponudijo visokokvalitetne iz-
delke, imajo, saj je med 170 zaposle-
nimi 10 odstotkov delavcev z visoko
izobrazbo, racionalnejše in kvalitet-
nejše poslovanje pa bodo lahko do-
segali tudi po zaslugi lastne mreže
osebnih računalnikov. Tudi zato je
v Sigmi preteklo le dve leti, da so od
ideje prešli že na trženje novega pro-
izvoda, troslojnega kovinskega in-
stalacijskega dimnika, ki je izdelan
iz nerjavne, kislinoodporne kovine.
Ta dimnik, ki ustreza svetovnim me-
rilom, ni primeren le za stanovanj-
sko gradnjo, temveč tudi za ostale
objekte. Sigma term, kot se izdelek
imenuje, pa po tehnološki plati sledi
trendom tovrstne proizvodnje
v svetu.
R. PANTELIČ
Likvidnost je trenutno najhujši
problem Sigme in je predvsem po-
sledica tega, da je Sigma pred leti,
v času dobre konjunkture, pred-
vsem zaradi medsebojnih trenj
v kolektivu veliko izgubljala. Se-
darle krizno obdobje so sicer priča-
kali notranje trdnejši, a brez last-
nih sredstev. Obresti sicer pokriva-
jo z ustvarjenim dohodkom, tako
da se v globalu ne prezadolžujejo,
a je njihov dolg še vedno visok.
Novost v Sigmini proizvodili bo
tudi penoaparat za vpihavanje pe-
ne v penobeton; novost, ki bi lahko
v kratkem vznemirila gradbince
pri nas in tudi v svetu. Penoaparat,
ki deluje na povsem drugih princi-
pih kot dosedaj znani, je izdelal
strojnik iz Sigme, Emil Grm, ki se
je razvijanja tega izdelka lotil
predvsem zaradi težav, ki jih je
povzročal doslej znani penoaparat.
Nov aparat omogoča bistveno bolj-
šo kakovost, saj z njegovo uporabo
teža penobetona odstopa le za 1,3
odstotka, medtem ko ob uporabi
doslej znanih po besedah Branka
Lebeničnika, vodje Sigminega raz-
voja, odstopa tudi do 20 odstotkov.
Prednost novosti je še ta, da je apa-
rat sestavljen iz delov, ki se ne izra-
bijo, bistveno sprejemljivejša pa
bo tudi cena.
fl. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Kadar sam daješ, tudi dobiš
Briška šola bo letos praznovala 150 letnico
Griška osnovna šola, ki
0osi ime po revolucionarki
f4adi Cilenšek, praznuje le-
tos 150. rojstni dan. Pevče-
va hiša, kjer so Grižani pred
desetletji nabirali prva zna-
nja iz malhe učenosti, je že
davno postala pretesna.
Krajani so se strinjali, da
njihovi otroci potrebujejo
novo in zrasla je svetla šola,
ki danes sprejema vsak dan
350 učencev. Pa se je izkaza-
lo da je tudi ta pretesna.
Grižani so prikimali in lani
so dogradili šolski prizidek,
ki ga bodo uradno odprli
konec aprila.
Verjetno ni veliko šol, kjer
bi se njen utrip v tako veliki
meri čutil v kraju. Predvsem
planinci, pa kulturniki, čebe-
lami, modelarji in ostali so ti-
sti, ki svojo dejavnost izza
šolskih zidov razširjajo tudi
v kraj. Okoli 40 izvenšolskih
dejavnosti imajo na griški
osnovni šoli in ni jih malo,
kjer z nasveti pomagajo kra-
jani sami.
Motil bi se kdor bi mislil,
da pri svojem delu ne naleti-
jo na težave. Pa še koliko jih
je! Večinoma izvirajo iz po-
manjkanja dena^a. Zato tu-
di v Grižah razmišljajo o uki-
nitvi celodnevne šole. Tako
so jo v 3. in 4. razredu že
ukinili, v 1. in 2. pa jo name-
ravajo julija. Kljub pomanj-
kanju denarja v Grižah ne
razmišljao o ukinitvi šole
v naravi. Franci Žagar, rav-
natelj in srce griške osnovne
šole izdaja recept: »Z veliko
mero entuziazma, ki ga v na-
ši družbi, žal, primanjkuje,
pa tudi z razumevanjem oko-
lja v katerem živimo Š6 ved-
no gre. Tistemu, od katerega
kaj pričakuješ, moraš sam
tudi nekaj dati. In če to nare-
diš, ima okolje posluh zate.
Na primer: zimsko šolo orga-
niziramo v koči lovske druži-
ne na Gozdniku. Ker z njimi
dobro sodelujemo, nam pro-
store odstopijo zastonj. De-
lovne organizacije pomagajo
drugače: dajo nam na primer
kuharice ipd. V letno šolo
hodimo v okolico Fiese, kjer
imajo svoj dom griški upo-
kojenci. Tudi tam letujemo
zastonj.«
V griški osnovni šoli učen-
ci že nekaj mesecev jedo
v svetli, novi jedilnici, kuha-
rice pa jim okusne malice in
kosila pripravljajo v novi ku-
hinji. Večnamenski prostor,
računalniška učilnica, пекгу
novih razredov in kabinet za
učitelje nižje stopnje pa so
pridobitve novega prizidka,
ki ga bodo uradno odprli ko-
nec aprila. In takrat bo v Gri-
žah veselo! Žur za mlade se
bo gotovo zavlekel v čas, ko
bo popoldne podalo roko ve-
čeru.
NATAŠA GERKEŠ
Foto: EDI MASNEC
Franci Žagar
Griški osnovnošolci so zadovoljni s brano, ki jo dobivajo na šoli.
Brezvladje
v Marija Gradcu
v kr^evni skupnosti Mari-
ja Gradec so bili skoraj pol-
drugo leto brez vodstva soci-
alistične zveze. Kljub več-
kratnim prizadevanjem ne-
katerih aktivistov, ki jim ni
bilo vseeno za takšno stanje,
so naleteU pri ljudeh (tudi
članih ZK) na nerazume-
vanje.
Nekateri vaški odbori soci-
alistične zveze pa so, ne ozi-
raje se na brezvladje v Marija
Gradcu, aktivno delovali.
Eden močnejših med njimi
tudi na Reki pri Laškem.
Prav ti so prejšnji teden
povzdignili glas in se odločili
ustanoviti Krajevno konfe-
renco SZDL v njihovem za-
selku, kjer naj bi bil odslej
tudi njen sedež. Za predsed-
nika so izvolili Braneta Mač-
ka, podpredsednik pa je
Marjan Hercog.
In tako se je pravzaprav
brez večje politične akcije
prenova socialistične zveze
že pričela, ne da bi krajani
o tem kaj dosti razmišljali.
Socialistična zveza seje obli-
kovala v kraju, kjer je med
ljudmi vladal interes zanjo in
ne po sili sistema.
VLADO MAROT
Novi trgovini
v Zgornji Savii^ski doli-
ni so s posodobitvijo za-
družne trgovine v Novi Štif-
ti pridobili trgovino s sa-
mopostrežnim načinom
prodaje. V trgovini je mogo-
če kupiti tako hrano kot tudi
kmetijske potrebščine in be-
lo tehniko. V Varpolju, pri
kampu Menina, pa so odprli
Mohoričevo trgovino, ki bo
odprta tudi ob nedeljah in
Praznikih. Trgovina je prido-
bitev za vse številnejše pre-
bivalce Varpolja, zaradi turi-
stov iz avtokampa pa je tudi
Precejšnjega turističnega po-
fnena.
BJ
Za tvoje in moje zdravje
Prvi blo sejem bo aprila v Celju
Od 18. do 21. aprila bodo
delavci RŠC Golovec orga-
nizirali sejem Bio 89. Sejem
so poimenovali: Za tvoje in
moje zdravje, bo pa to prvi
takšen sejem v Sloveniji in
Jugoslaviji.
Sejemska prireditev bo za-
jemala naslednja področja:
pridelavo in predelavo bio
hrane, čebelarstvo in njego-
ve proizvode, alternativno in
tradicionalno medicino, sto-
ritve naravnih zdravilišč, pri-
delavo zelišč za zdravila in
kozmetiko, storitve frizerjev
in kozmetičaijev, proizvode
in storitve, ki so namenjene
dejavnostim na teh področ-
jih ter na področju športa in
rekreacije. Razstavljalci bo-
do prikazali najrazličnejše
načine proizvodnje bio hra-
ne, opreme za takšno proiz-
vodnjo, proizvodnjo kopal-
nic in opremo za savne, nači-
ne dela jugoslovanskih na-
ravnih zdravilišč, različne
masaže in zelišča.
Kot je za prireditve na celj-
skem sejmišču že običajno,
bo tudi na tej zaokrožena po-
nudba z različnimi spremlja-
jočimi prireditvami, ki пад bi
potekale v bližnjih naravnih
zdraviliščih, povabili pa bo-
do tudi gostince, ki želijo po-
nuditi gostom bio hrano.
IRENA BAŠA
Kon|išl(i tabornilci uspešni v Malcedoniji
Izbrana ekipa tabornikov iz Odreda Heroja Bračiča iz Slovenskih Konjic in Odreda
Zelena Rogla iz Zreč se je pred dnevi vrnila s Popove Šapke, kjer so sodelovali na 21.
Memorialu Vaška Karangeleskega. S taborniki iz vse Jugoslavije so se pomerili v sankanju,
veleslalomu, biatlonu, v postavljanju šotora in signalizaciji ter kvizu in ekipno osvojili prvo
mesto. Mladi Kory ičani in Zrečani so na memorialu sodelovali že šestič, Emil Mumel, ki jih
je vodil, pa je tokrat v Makedonijo popeljal 25 tabornikov. Pred planinskim domom JLA,
kier so tudi bivali, so se po podelitvi takole poveselili ob osvojenem pokalu.
BRANE PIANO
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Na Kosovu mirneje, pa še
zmeraj zeio napeto
Vsa uradna telesa na Kosovu, politična in oblastna, ugo-
tavljajo, da so razmere v pokr^irii nekoliko boljše, kot so
bile prejšrgi teden, še zmeraj pa so zelo napete. Očitki
gredo predvsem na račun Albancev, češ da molčijo in
s tem povzročajo napetost, namesto da bi v en glas podprli
posebne ukrepe predsedstva SFRJ za normalizacijo raz-
mer na Kosovu. Taki molčečneži, je član predsedstva PK
ZK Kosova Bashim Hisari razlagal tiyim časnikćujem (teh
je na Kosovu vsak dan manj, saj se viri informacij vse bolj
zapir^o), so tudi med člani ZK Kosova, ki se nočejo spo-
pasti z žgočimi spornimi vprašaji. Nekateri albanski
komunisti v sebi še niso odpravili zablode, češ da bodo
ustavne spremembe v SR Srbiji ogrozile pravice albanske
narodnosti na Kosovu. »Med delavci je preveč politike in
premalo dela,« je ugotovil Hisari.
Sicer pa jia Kosovu delajo skoraj tako, kot so pred
februarskimi dogodki, šole so odprte, trgovine in obrtne
delavnice tudi; poseben status ima le še rudnik v Starem
trgu, ker so tako politični kot oblastni organi ugotovili, da
rudnik še ni tehnično-tehnološko usposobljen za proiz-
vodnjo in da tudi politično varnostne razmere med rudarji
še niso take, da bi jim dovolili oditi v jamo. Po domače bi
temu rekli strah pred tem, da bi rudarji spet ostali v jami,
če bi jih spustili vanjo.
Ni še tudi jasno, koliko kosovskih Albancev je priprtih,
koliko pa je bilo privedenih na zasBšarvje. Za sedaj je
znano le to, da so priprti Azem Vllasi (PK ZK Kosova),
Aziz Abrasili in Burhan Kavaja (Kombinat Trepča), ki so
osumljeni kaznivega dejanja, za katero je zagrožena kazen
od desetih let zapora do smrtne kazni.
Za Slovence pa je najbolj vznemirljiva novica, ki je
prišla s Kosova v torek, da je Služba družbenega knjigo-
vodstva blokirala denar - milijardo din - ki so ga v znak
solidarnosti z rudaiji Rdečemu križu pošiljali kolektivi
s Kosova, pa tudi iz Slovenije in s Hrvaškega. O usodi tega
denarja bodo odločali pristojni organi, pravijo na Kosovu,
čeravno je bil žiro račun namenski.
Ti grdi Siovenci (2)
Hkrati s kosovsko krizo je v središču pozornosti delov
jugoslovanske skupnosti (zlasti Srbije, Vojvodine in Čme
gore) tudi Slovenija. Nadaljujejo se očitki, da s političnim
pluralizmom Slovenci rušijo Jugoslavijo, daje bilo zboro-
vanje v Cankarjevem domu (slovensko, ne tisto en teden
kasneje, ko so se v гцет zbrali »južnjaki«, kot imenuje
Neslovence beograjska Politika) protjjugoslovansko in
protisrbsko, naslov Za mir in sožitje na Kosovu pa le
prevara, na katero pa pošteni Jugoslovani niso nasedli.
Vsa pozornost ni usmerjena v temeljno sporočilo zborova-
nja, ampak je s poudarjanjem posameznih nesprejemljivih
izjav - še zlasti pa resnično neumne zlorabe Davidove
zvezde (za to neumnost se zdaj predstavniki slovenske
mladine opravičujejo na vseh koncih, toda škoda je že
povzročena in je ni mogoče več popraviti) - vse je podre-
jeno temu, daje zbor pomenil razbijanje Jugoslavije, daje
bil »černobilski oblak« nad Jugoslavijo itd.
V tej propagandni vojni proti Sloveniji marsikje ne izbi-
rajo sredstev. Med drugim se je v Politiki zapisalo tole:
»Po svoji protisrbski histeriji in sovraštvu proti srb-
skemu narodu in ryegovi težnji, da bi vzpostavil državnost
na ozemlju vse republike, bi zborovanje v Cankarjevem
domu lahko primerjali s protižidovskimi zbori v Nürn-
bergu... Zaradi popolne zaprtosti Slovenije pred mneryi
iz drugih okolij, nista možna ne dialog ne polemika z orga-
nizatorji in udeleženci tega zborovanja... Zakaj jok nad
usodo zapeljanih rudarjev albanske narodnosti, pa nobe-
nih solza za usodo nekaj sto tisoč Srbov in Črnogorcev,
pregnanih z njihovih domov na Kosovu? Pa nobenih solz
ob posiljenih srbskih dekletih, ob oskruryenih otroških
grobovih?... Ali je zborovanje v Ljubljani bilo res izraz
solidarnosti ali pa premetena, dobro načrtovana in uskla-
jena akcija protisrbske koalicije in osi?«
Človeku, ko to prebira, se lahko utrga. Miroljubno
izjavo, ki jo je do včeraj podpisalo že okrog milijon Sloven-
cev, razglašajo - skupaj z zborovanjem v Cankarjevem
domu - za protisrbsko histerijo in sovraštvo. Nočejo
vedeti, daje Slovenija eden medijsko n^bolj odprtih pro-
storov, da se časniki, zlasti Delo, trudijo čimbolj zvesto
prikazati, кад pišejo drugi o Sloveniji in drugih okoljih; da
se v Sloveniji proda več revij z drugih območij Jugoslavije
kot slovenskih; daje slovensko vodstvo leta in leta opozar-
jalo na to, da je največja odgovornost za razmere na
Kosovu prav pri pripadnikih večinske albanske narodno-
sti, ki so v prvi vrsti poklicani, da ustvarijo možnosti za
mirno, varno, enakopravno življenje vseh prebivalcev
v pokrajini; daje bilo lani po uradnih podatkih na Kosovu
123 posilstev, kar je n^manj v Jugoslaviji, od teh je bilo 23
»mednacionalnih« oziroma 15 na škodo Srbkinj in 8 na
škodo Albank; da so trije pobalini res oskrunili otroški
grob, kar je vsa Jugoslavija - tudi vsi pošteni prebivalci
Slovenije - z gnusom obsodila.
Toda vsa ta dejstva ve^etno ne pomagajo. Podoba
o grdih Slovencih je v delu jugoslovanske javnosti ustvar-
jena, vsak dan je znova potencirana. Vsak teden znova
privlečejo iz orožarnice gesli Srbe na vrbe in Bosance
v verige - dva osamljena grafita na nekem javnem stra-
nišču, ki ju je vsa pošteno misleča Slovenija že ničkoliko-
krat obsodila - vsak dan je kje natisnjeno, da je očitna os
Zagreb-Priština-Ljubljana-Tirana (pred vojno in med r\jo
je bila zloglasna os Rim-Berlin-Tokia, vemo pa, kam je
pripeljala in koliko milijonov človeških življer^j je zahte-
vala); da se hoče Slovenija odcepiti od Jugoslavije (v pra-
vici do samoodločbe slovenskega naroda, ki si je skupaj
z drugimi priboril svobodno Jugoslavijo, jo soustvaril in
ima v njej pravico tudi soodločati o skupnih vprašanjih,
vidijo nekateri samo željo po odcepitvi); zaradi nacional-
nih strasti in zaslepljenosti so Srbi začeh trgati gospodar-
ske vezi s slovenskimi podjetji itd.
Res, pomlad 1989 zna biti vse prej kot čas veselja.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
Zrak v Celju
Februarja je bila onesna-
ženost zraka s SOj v Celju
precej nižja kot januarja.
Povprečna mesečna kon-
centracija v januarju je bila
0,25 mg SO¡s/m^ zraka, v fe-
bruarju pa 0,14 mg SOa/m^
zraka.
Pretekli mesec 24-urne
koncentracije v zraku nikoli
niso presegle najvišjega do-
voljenega povprečja 0,30 mg
SOa/m^ zraka. Najvišjo 24-ur-
no povprečno koncentracijo
smo izmerili v torek, 14. 2.
1989, in sicer 0,23 mg SOz/m^
zraka.
Najvišje dovoljeno 1/2-ur-
no povprečje 0,75 mg ЗОг/т^
zraka je bilo preseženo le 15.
2. 1989, ko smo ob 10. uri
izmerili 0,79 mg SO^/m® zra-
ka. Prekoračitev mejne vred-
nosti 0,60 mg SOz/m^ zraka,
pri kateri po občinskem od-
loku pričnemo z obvešča-
njem rizičnih kategorij pre-
bivalstva, smo februarja iz-
merili petkrat. Poleg 15. 2. se
je to zgodilo še 8., 13., 20. in
21. 2. 1989.
Februarja je bilo vreme
ugodno s stališča onesnaže-
nosti zraka. Pogoste spre-
membe vremena so onemo-
gočale tvorbo dolgotrajnej-
ših temperaturnih inverzii.
Zaradi doksg toplega vreme-
na seje zmanjšalo tudi ones-
naževanje zraka iz vseh vrst
kurišč. Splet naštetih okoliš-
čin seje odrazil tudi v manjši
stopnji onesnaženosti zraka.
V marcu in aprilu pričaku-
jemo, da se bo onesnaženost
zraka z dimom močno pove-
čala, predvsem v strrijenih
naseljih.
Povečano onesnaženost
zraka z dimom pričakujemo
zato, ker mnogo vrtičkarjev
v spomladanskih mesecih
neodgovorno zažiga odpad-
no listje in druge odpadke
z vrtov. Lastnike vrtov, ki za-
žig^o odpadke, bi radi opo-
zorili, da to početje Odlok
o varstvu zraka občine Celje
prepoveduje. Mnogo boljši
in za okolje celo koristen na-
čin odstranjevanja teh od-
padkov je kompostiranje,
možno pa jih je odložiti tudi
na deponiji odpadkov v Bu-
kovžlaku. Vse, ki namerava-
jo odpadke sežgati, prosimo,
da upoštevajo zahteve sokra-
janov po čistem bivalnem
okolju in Odlok občine Ce-
lje. S kompostiranjem od-
padkov boste prispevali svoj
delež k manjšemu onesnaže-
vanju okolja.
Poprečne dnevne februarske koncentracije
Gradijo večnamenski dom
Kljub temu, da šteje zaselek Zavrh v kra-
jevni skupnosti Galicija le 30 gospodinj,
stev, so se domačini odločili, da si postavijo
svoj večnamenski dom.
Gre za manjši objekt, ki naj bi prvenstveno
rešil probleme z gasilsko opremo, ki je sedaj
spravljena po domačijah v zaselku. Vsi so
sicer člani GD Velika Pirešica, oddaljena
6 kilometrov. Izkušnje kažejo, da svojo enoto
spričo oddaljenosti (dva požara sta že uničila
domačiji) nujno potrebujejo. Zgornji del do-
ma pa naj bi služil za prireditve in potrebe
krajevne skupnosti.
Ni je domačije, ki ne bi prispevala denarja,
vsi pa seveda prostovoljno pomagajo tudi pri
gradnji. Del objekta naj bi zaključili v do-
brem mesecu, drugi,del pa do občinskega
praznika, ki ga bodo Žalčani junija proslavili
v tej krajevni skupnosti.
EDI MASNEC
Mladi literati v Laškem
Zveza kulturnih organizacij Slovenije in ZKO občine
Laško sta razpisali natečaj za udeležbo na območnem
srečanju mladih pesnikov in pisateljev Koroške,
Zasavja in celjske regije, ko bo v drugi polovici apila
letos v Zdravilišču Laško.
Na nateč^u lahko sodelujejo avtorji, stari nad 15 let, ki
svoja dela še niso izdali v knjižni obliki, razen samozaložbe
in sicer s kratko prozo ali odlomki iz daljših proznih
besedil, poezijo in dramskimi deli. Rok za prijavo je do 20.
marca na Zvezo kulturnih organizacij Slovenije.
VLADO MAROT
Razdaja znanje
80 let Angelce Rečnik
Učiteljevanje Angelci ni
pomenilo samo službo, tem-
več precej več. Vrsto let je
razdajala svoje znanje in lju-
bezen do kuštravih glav
v različnih šolah po domovi-
ni. Njeno življenje je bilo šo-
la in šolarji, spomini na njih
ji polnijo zrele dni življenja.
Življenje je kratko in zato
Angelci kar hitro spomin
uide v daljna trideseta leta,
ko je kot mlada učiteljica
službovala v različnih krajih
po Sloveniji. Naključje je ho-
telo, da je kmalu po vojni
prršla v Šentjur in tam ostala
do upokojitve.
Kakšno je življenje in delo
učrteljice v manjšem кггуи?
Zanimivo, težko in polno ter
n£yvečkrat ne dovolj popla-
čano z denarjem. Vendar kaj,
ko je včasih zadovoljstvo na
obrazih otrok in nasmejana
otroška usteca, najboljše pla-
čilo.
Sama pravi: »Živela sem
polno in ustvarjalno življe-
nje, vendar smo žal dočakali
čas, ko so mnoge vrednote,
ki so včasih pomenile smisel
našega življenja, popolnoma
razvrednotili«.
Pred mesecem je Angelca
praznovala svoj 80. rojstni
dan in prijetno se počuti, ker
v sebi še čuti dovolj energije
za branje, obisk kakšne kul-
turne prireditve in klepet
z otroki. Veliko srečnih tre-
nutkov pa preživi v družini
ob možu, treh hčerah,
vnukih.
OBRAZI
Fikret imamović
Mnogi Celjani so ga spreje-
li za svojega. Večji del pre-
prosti delavci Ema. Nekate-
rim posameznikom, pred-
vsem vodilnim v tovarni, je
bil in bo ostal trn v peti. Fi-
kret Imamovič, vodja izme-
ne v Emu, mladinski akti-
vist, pesnik in človek, ki so
ga zaradi »jezika« trikrat ho-
teli izključiti iz službe, a je
sodišče vedno ugotovilo, da
ni kriv. Fikret zaradi tega tri
leta ni delal.
Ko sem govoril s Fikre-
tom, niti približno nisem
imel občutka, da govorim
s človekom, ki je odraščal
v drugačnem okolju, kjer
priznavajo drugačne tradici-
je in navade, v okolju z dru-
gačnim načinom življenja.
Vsa različnost ostane velika
vrednota, ko ugotoviš never-
jetno veliko skupnih točk,
ko spoznaš, da se pogovarjaš
s človekom. Ne z »ovim Bo-
sancem«, temveč z bitjem, ki
razmišlja, ki trpi, ki težko
prenaša krivice in ne glede
na vse to pokončno poskuša
najti svoj prostor pod
soncem.
Fikret je prišel v Celje de-
setletje nazaj. Iz Tuzle. Kot
kemijski tehnik seje zaposlil
v Emu. Najprej je bil pred-
sednik OO ZSMS v tozdu,
kasneje na ravni DO. Precej
aktiven je bil tudi v celjski
mladinski organizaciji.
Zgodovina Fikretovega bi-
vanja v Emu je zgodovina
njegovih razprtij z vodilnimi
v tem delovnem okolju. Ne-
prijetni razgovori, podtika-
nja, izstop iz sindikata, disci-
plinski postopki, neprestani
očitki, vse to spremlja lijego-
vo delo v Emu. Rezultat tega
je, da še vedno živi v majhni
sobici Emovega samskega
doma. »V takšnem prostoru
je človek utesryen« pravi.
»Majhen prostor človeka
ubija, ne daje mu možnosti,
da zadiha.« Upanje, da bo
dobil večji bivalni prostor, ni
več niti upanja.
Kaj naj bi počel človek
v majhni sobici samskega
doma, takrat ko je osamljen?
Mnogi stanovalci se zapijajo,
prepevajo, igrajo karte, gle-
dajo televizijo.
Fikret Imamovič пгу pogo-
steje ne. Piše namreč pesmi.
Mnoge samo zase, nekatere
lahko preberemo tudi ostali.
Dve leti nazaj je skupaj s tre-
mi svojimi sodelavci izdal
pesniško zbirko Stopinje šti-
rih. V pesmih razmišlja o te-
gobah in smislu življenja,
o svojem narodu, o Balkanu,
o ljubezni...
Preden sem odšel, sem se
ozrl po njegovi sobici. Videl
sem posteljo in polico, na ka-
teri so bile Titove in Karde-
ljeve knjige. »Spomin na de-
lovne akcije,« pravi Fikret in
dodaja: »Na akcije, kjer smo
gradili iluzije.«
V. ZUPANC
Manj je gorelo
v žalski občini lani 12 požarov
^ Občinska gasilska zveza
Žalec združuje 38 teritorial-
nih in 7 industrijskih gasil-
skih društev. V teh društvih
dela 2262 gasilcev in 267 ga-
silk ter 984 pionirjev in
mladincev, kar pomeni, da
je gasilstvo najštevilčnejše
društveno udejstvovanje.
V poročilu, ki ga je za iz-
vršni svet občine Žalec pri-
pravil, štab operative pri
OGZ Žalec bodo obravnava-
h na eni izmed prihodnjih
sej. Kot največji uspeh si Ob-
činska gasilska zveza šteje
zmanjšanje požarov z ozirom
na prejšnje leto za polovico.
O tem nam je poveljnik OGZ
Žalec ing. Ivan Četina pove-
dal, da je bilo leta 1987 v ob-
čini 22 požarov, lani pa polo-
vico manj, manjša je bila tu-
di škoda. »Ker vsak požar
zahteva drugačno fizično in
psihično pripravljenost ga-
silcev, so tudi naši uspehi
odvisni od najrazličnejših
pogojev, ki vladajo na poža-
rišču. V naši zvezi smo v zad-
njem obdobju pripravili vr-
sto izobraževalnih akcij. Pri-
pravili smo seminar za stroj-
nike, ki ga je uspešno zaklju-
čilo 28 slušateljev, enodnev-
ni seminar za upravljalce
UKV zveze, ki ga je opravilo
50 članov naših društev. Po
sektorjih smo prav te dni
zaključili večdnevni seminar
za pridobitev naziva »gasi-
lec«, ki ga je opravilo 320 čla-
nov in pripravili smo semi-
nar za naziv gasilskega čast-
nika I. stopnje, tega se je
udeležilo in uspešno opravi-
lo izpite 40 slušateljev naše
zveze,« je povedal Četina.
T. Tavčar
Po dvorani še cesta
Dvorana Prosvetnega doma na Ljubnem je obnovljena.
Financirali so jo v večjem delu s pomočjo samoprispevka,
občinske Zveze kulturnih organizacij, domačega prosvet-
nega društva, s prostovoljnim delom pa so sodelovali tudi
članice in člani ženskega in moškega pevskega zbora in
osnovnošolci pri čiščenju.
Na Ljubnem so se odločili tudi za asfaltiranje odcepa ceste
v novem naselju. Krajani novega naselja bodO prispevali 60
odstotkov sredstev, iz krajevnega programa samoprispevka
pa bodo namenili ostalih 40 odstotkov. Z zemeljskimi deli
naj bi začeli aprila.	BJ
Odprti dan za starše
Minuli teden je bila v domu Svobode na Polzeli zanimiva prireditev, ki sta jo pripravila
Turistično društvo Polzela in Osnovna šola Vere Šlander Polzela.
Prireditev je potekala v obliki odprtega roditeljskega sestanka, njen namen pa je bil
predstaviti staršem nove oblike vzgojnoizobraževalnega dela. V prvem delu so prikazali
nekaj utrinkov s kulturnega dne starosvetnosti, video film z razstavljenimi spominki in
zaigrali na diatonično hrmoniko in citre. V drugem delu so se učenci četrtih razredov
pomerili v znanju iz slovenskega jezika in spoznavanju narave in družbe. Za nagrade so
poskrbeli Tovarna nogavic. Garant in Žito Ljubljana. Prireditev je bila prisrčna in zani-
miva. Z njo so bili zadovoljni učenci, starši in gostje.
T.TAVČAR
REKU SO:
Tone Sentočnik, SIS za
požarno varnost Celje:
»V celjski občini imamo 25
gasilskih društev, 23 jih je že
opravilo redne letne občne
zbore, dve društvi pa nam še
nista javili niti datumov,
kdaj jih bosta imela. To sta
industrijski gasilski društvi
v Cinkarni in v Tovarni odej
ŠkoQa vas. Dosedanji občni
zbori so pokazali, da gasilci
dobivajo vedno več dela.
Zdaj ne gre več samo za ga-
šenje požarov, ampak po-
moč krajanom v vsaki stiski.
Tu so preventiva, vzgoja,
vzdrževanje gasilskih apara-
tov, izobraževanje, dovoz
pitne vode itd. Problem je
tudi pri seminarjih, ki trajajo
po pet dni. Gasilci redko do-
bijo izredni dopust, ampak
morajo koristiti svojega red-
nega. Zato je tudi udeležba
slabša. V delovnih organiza-
cijah pa bi moral vedeti, da
gre za ljudi, ki delajo za
ljudi.«
T. VRABL
fl. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Mlađi raziskovalci pivskih navad predstavijo rezultate svoje raziskave tudi na sten-
skem časopisu.	Foto: EDO EINSPIELER
Alkoholizem pri štirinajstili
Aktualne, pereče, sociolo-
ške teme so se lotili sedmo-
šolci na osnovni šoli Edvar-
da Kardelja v Slovenskih
Konjicah. Pod vodstvom
mentorja Milana Rozmana,
ob pomoči občinskega Rde-
čega križa in strokovnjaka
na področju kletarstva Jo-
žeta Topolška, so pripravili
raziskovalno nalogo na te-
mo alkoholizem in njene re-
zultate strnili na naravo-
slovnem dnevu.
»Le redki so tisti otroci pri
nas, ki jim starši ali znanci še
nikoli niso ponudili vsaj
kapljice alkohola. Skrb
vzbujajoč je podatek, da je
z alkoholom zasvojenih ved-
no več mladostnikov in da se
prva posamezna opijanja po-
javljajo že v trinajstem in šti-
rinajstem letu starosti. Zato
je preventivna vzgoja otrok
v tem obdobju še posebej
pomembna. Pohvalil bi na-
čin kako so se le-te lotili na
osnovni šoli Edvarda Karde-
lja. Čeprav se z raziskova-
njem bolezni odvisnosti in
z vsem, kar je povezano
s preprečevanjem teh bolez-
ni v zadnjem času veliko uk-
varjam, še nikjer v Sloveniji
nisem srečal oblike sezna-
njanja otrok z alkoholizmom
preko raziskovalne naloge«,
je povedal dr. Janko Predan,
specialist psihiater, član
predsedstva jugoslovanske-
ga združenja alkohologov,
specialist na področju zdrav-
ljenja bolezni odvisnosti in
gost na naravoslovnem dne-
vu konjiških sedmošolcev.
Ti so se svojega raziskoval-
nega dela zagnano lotili.
Obiskah so konjiško za-
družno, vinsko klet in se sez-
nanili z delom v njej, zbrali
podatke o letni prodaji pijač
v Slovenskih Konjicah, pisa-
li spise o alkoholizmu, pri-
pravili anketo o pivskih na-
vadah v svojih družinah in
kviz na temo alkoholizem.
Vsega dela seveda niso
opravljali vsi, temveč so se
učenci razdelili v skupine. In
prav tu se je zataknilo. Ko so
skupine primerjale svoje de-
lovne rezultate so ugotovile,
da si ti velikokrat nasprotu-
jejo. Mladi raziskovalci so
z anketiranjem ugotovili, da
imioo v njihovih družinah
skupno okoli 400 hektarjev
vinogradov. Iz grozdja, ki ga
v njih pridelajo, pridobijo
okoli 162 tisoč litrov vina let-
no. V družinah lastnikov vi-
nogradov pa letno spijejo
7600 Utrov vina. Kljub tej
nizki količini popitega vina
pa večine od preostalih 155
tisoč litrov vina ne prodajo.
Ker sedmošolci vedo, da vi-
na doma ne izliv^o iz sodov,
so se vprašali, če so pri razi-
skovalnem delu naredih na-
pako. Pogovorili so se tudi
o tem, da je uživanje alkoho-
la in alkoholizem v Sloveniji
nekakšna »narodna bole-
zen«, ki paje Slovenci dosti-
krat nočemo opaziti, če pa jo
že opazimo, o njej raje molči-
mo. Dr. Janko Predan je me-
nil: »Nalepko narkoman
v naši družbi dobiš včasih še
preden imaš kakršnekoli
konkretne stike z mamili.
Nalepko alkoholik šele, ko
se zvrneš v obcestni jarek.«
Z opravljeno raziskovalno
nalogo pa učenci problema
alkoholizma niso potisnili na
stranski tir. Rezultate dela,
opremljene s svojimi ko-
mentarji, bodo na prihod-
njem roditeljskem sestanku
predstavili staršem. Razisko-
valno nalogo pa bodo še ne-
koliko razširili in jo prepusti-
li v uporabo občinski razi-
skovalni skupnosti.
VALERIJA MOTALN
dr. Janko Predan
Po sledeii poliorslcega »igrca«
Martin Mrzitlovnik zaslužen za кпЦао o Vodovniku
V Zrečah, kjer je kulturno
življenje močno razgibano,
ima za to veliko zaslug dol-
goletni organizator kultur-
ne dejavnosti Martin Mrz-
dovnik. Že več kot deset let
sodi med najaktivnejše čla-
ne prosvetnega društva, ki
ga je nekaj časa tudi vodil.
Zdaj je podpredsednik dru-
štva in na kulturnem po-
dročju dejaven zlasti v de-
lovni organizaciji Comet,
kjer je zaposlen kot teh-
nolog.
Martin Mrzdovnik ima ve-
liko zaslug za to, da je izšla
knjiga o pohorskem pevcu
Juriju Vodovniku. Je eden
izmed treh letošnjih nagra-
jencev Kulturne skupnosti
Slovenske Konjice.
Ljudska pesem in stari
običaji in narodno izročilo
nasploh, so zlasti v zadnjih
letih močno prevzeli Martina
Mrzdovnika, ki je bil pobud-
nik za izdajo knjige in zbira-
nje pesmi pohorskega pevca.
Spomnil se je tudi na Inšti-
tut za slovensko narodopisje
in se povezal z Igorjem Cvet-
kom, strokovnjakom za glas-
beno narodopisje, ki so ga
stare pesmi »igrca« Jurija
Vodovnika, ki med kmeti še
živijo, močno navdušile.
V takšnem sodelovanju je
pravzaprav leta 1984 nastala
tudi kaseta z naslovom »O
pohorskem kmetu vam ho-
čem zapet«. Tako je Martin
Mrzdovnik postal Igorju
Cvetku vodič po domačih
pohorskih vaseh, kjer stare
pesmi še žive. »Trdo, dolgo-
trajno, a predvsem lepo delo
je bilo to,« pravi danes Mar-
tin in dodaja, da se ima pri
tem uspehu zahvaliti tudi
ljudem, ki so prišlekoma na
široko odpirali domača vrata
in brskali po ljudski zaklad-
nici starih šeg in navad. Tri
leta sta tako z Igorjem Cvet-
kom hodila po pohorskih va-
seh, daje lani pri Partizanski
knjigi izšla knjiga »Jes sn
Vodovnik Jurij«. Igor Cvet-
ko je zanjo dobil letošnjo re-
publiško Prešernovo nagra-
do. Mártin Mrzdovnik pa je
vesel, da so tega ljudskega
pevca, ki je živel v Prešerno-
vem času, z izidom knjige iz-
brskali iz anonimnosti.
Pa ne samo terensko delo,
tudi organizacijsko, je bilo
v glavnem v Martinovih ro-
kah, čeprav so v občini imeli
precej posluha za izid knjige.
Ta je izšla v nakladi 2300 iz-
vodov. »To je ena redkih
knjig, kije bila prodana prej,
predenje izšla,« pravi Martin
Mrzdovnik, »saj so jo v glav-
nem odkupile delovne orga-
nizacije v občini. Unior kar
tisoč, pa tudi Comet in
druge.«
Zbiranje ljudskega blaga
je Martina Mrzdovnika zelo
prevzelo. »Veliko pa sem se
ob Igorju Cvetku tudi naučil,
saj je naš priznani strokov-
njak za slovensko narodopis-
je. Srečala sva zanimive Iju-
,di, sklenila trajna znanstva
' in prijateljstva.«
Martin Mrzdovnik bo
s svojim delom nadaljeval.
Zastrupilo ga je, kot pravi
sam. Letos bo organiziral iz-
dajo knjige o Skomarju, vasi,
kjer je bil Jurij Vodovnik do-
ma. Drobna knjižica bo prav-
zaprav dodatek h knjigi o Ju-
riju Vodovniku, nastala pa je
kot rezultat raziskav mladin-
skega raziskovalnega tabora
na Skomarju. NatisniU jo bo-
do pri Delavski univerzi, iz-
dala pa DPD Svoboda Zreče.
MATEJA PODJED
Dobro blago se samo hvali
Je že res, da so nasmejani fantje in dekleta konjiške osnovne
šole Edvarda Kardelja s svojimi izdelki tokrat pozirali našemu
fotoreporterju. Vajeni so, da se njihovo blago hvali samo v pro-
storih konjiškega turističnega društva. Kakšen dinar pa le kane
v vselej prazne žepe šolarjev. Kot se za prave umetnike spodobi
pa prirejajo pogosto razstave v kulturnem domu v Slovenskih
Koryicah, ter v avlah in jedilnicah delovnih organizacij...
V. M., Foto: E. EINSPIELER
Grišiii upokojenci
zagrizeno delajo
Glavna dejavnost dru-
štva upokojencev Griže je
gostinstvo, ki predstavlja
vir dohodkov za samofínan-
ciranje. Kljub ogromnim
stroškom vzdrževanja, gret-
ja in dotacij je bilanca obi-
čajno pozitivna.
Pod okriljem društva delu-
jejo razUčne sekcije: Moški
pevski zbor, gobarska, kole-
sarska, planinska sekcija in
Odbor za srečanje rudarjev.
Streho pa nudijo tudi godbe-
riikom, gasilcem. Zvezi bor-
cev in ostalim priložnostnim
gostom. Plan za letošnje leto
še ni sprejet, s^ bo občni
zbor v kratkem, vendar je po
mnenju predsednika DU Ra-
da Vodeba letos potrebno
največ pozornosti posvetiti
adaptaciji notranjih prosto-
rov stavbe DU. Članstvo
v društvo šteje okrog 500 čla-
nov, ki plačujejo simbolično
članarino. Rdečo nit delova-
nja predstavljajo izleti, ki se
financirEoo iz članarine in
društvenih sredstev. Organi-
zirana je tudi samopomoč za
umrle člane društva, kije na-
menjena svojcem preminu-
lih. Člani društva si od vsa-
kodnevnih naporov lahko
oddahnejo v počitniškem
domu v Pacugu pri Piranu,
ki ga trenutno prenavljajo.
Da humanost tudi pri gri-
škem DU nima meja, doka-
zi^ejo obiski pri nepokret-
nih in onemoglih članih dru-
štva.
B.K.
Tečaj kinološkega društva
Kinološko društvo Celje obvešča, da že traja tečaj za šola-
nje psov in da bodo na društvu sprejemali prijave samo do
15. marca.
Prijavite se lahko na vadbišču pri Joštovem mhnu v pone-
deljek ali četrtek ob 16. uri ah v pisarni društva ob sredah od
do 19. ure. Ta dan lahko dobite tudi telefonske informa-
cije na telefonski številki 25-705 (25-705).	Z. S.
Nova preobleka najstarejše samopostrežbe
Celje je v zadnjem času s številnimi novimi in obnovljenimi lokah vse bogatejše. V Stane-
tovi ulici so odprli v dveh mesecih obnovljeno, razširjeno samopostrežbo Savica, bivši
Center. Samopostrežba, ki bo jeseni »praznovala« 30. rojstni dan, je najstarejša v Celju. Za
ljutomersko je druga najstarejša v Sloveniji. V dotrajanem objektu so z obnovitvijo prido-
bih 40 odstotkov novih prodajnih površin. Zd^j meri Savica kar 200 kvadratnih metrov.
V	trgovski organizaciji pravijo, da neposredna bližina Savičine sosede, Potrošnikove Soče,
ne bo vplivala na m^ši promet. Predračunska vrednost Savice je bila 400 milijonov din,
vložili pa so 700 milijonov din. Prva samopostrežba v Celju je le za 14 dni izgubila primat
najstarejše samopostrežbe v Sloveniji. Prva, v Ljutomeru, je obstajala le leto in pol.
V	celjskem Centru so tako pionirji samopostrežnega sistema v Sloveniji in Jugoslaviji.
BJ, Foto: EDI MASNEC
Poraz zlate
selekcije
Na povabilo Taborniške
čete П. grupe odredov Celje,
ki letos praznuje dvajseto
obletnico delovanja, je
prejšnji teden v dvorani
Golovec gostovala Zlata se-
lekcija Nedeljskega dnevni-
ka, za katero je bil to že če-
trti nastop v Celju. Že tako
neuspešno bilanco so v no-
gometni tekmi s Skavti
s porazom 5:8 še poslabšali.
Vendar je takšno razmi-
šljanje zgolj enostransko.
Osnovni namen tekem v ma-
lem nogometu je namreč hu-
manitarna akcija bivših od-
hčnih športnikov, ki svoje
znanje na igrišču skupaj
s prihodkom od prodanih
kart poklanjajo Zvezi para-
plegikov Slovenije.
Akcija, katere idejni vodja
je Tone Fornezzi, je naletela
na ugoden sprejem sloven-
ske javnosti, saj je bila ome-
njena tekma že stoprvo sre-
čanje Zlate selekcije. Imena,
ki se skrivajo v tej ekipi, so
znana vsakomur, ki spremlja
šport. Med drugimi so na
tekmi proti Skavtom nasto-
pili: Križaj, Cerar, Oblak,
Pavčič, Albreht, Ameršek,
Kiizmič in Klemene, ki je
v vseh nastopih manjkal le
na eni sami tekmi. Velja
omeniti še oba vratarja Tofa
in Rifleta, ki sta se dosti bolj
izkazala med odmorom
v Moped showu. Za prijetno
razpoloženje so poskrbeli še
črnogorska folklorna skupi-
na in plesni studio Igen iz
Celja. Kakšnih tisoč gledal-
cev začuda ni navijalo za do-
mačine.
BOJAN KRAJNC
8. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
Trnuljčica Je prebujala
Otroška plesna skupina Igen na poklicnem odru
Minulo nedeljo so si ple-
salci plesne skupine Igen iz
Celja izbrali za premierni
dan, na katerem so uprizo-
rili plesno pravljico o Tr-
nuljčici.
V bistvu pa so mladi ple-
salci to delo odplesali že tri-
desetkrat, tako v Celju kot
drugod po Sloveniji in je bila
nedeljska predstava na po-
klicnem odru, pred doma-
čim in nekoliko bolj zahtev-
nim občinstvom, bolj potrdi-
lo njihovega dela. Polna dvo-
rana, ki je dihala z dogaja-
njem na odru, je bila dokaz,
da mlado in manj mlado ob-
činstvo potrebuje takšen do-
mišljijski svet, in da mu je
tudi umetnost giba vse bliže.
Za koreografijo Trnuljčice
sta zaslužna Igor Jelen in Ti-
na Gorenjak, ki sta znala s 40
plesalci zapolniti oder tako,
da plesalci nikoli niso bili
drug drugemu v napoto. Na-
sprotno - četudi je v kateri
od pravljičnih slik bilo na
odru samo nekaj plesalk,
morda celo dve, ali ena sa-
ma, je bilo kljub skromni,
a dovolj učinkoviti sceni, ču-
titi zapolnjenost odra. Svoje
so k predstavi, ki gledalca po
slikah vodi od dogajanj na
dvoru, v gozdu, začaranem
gradu, pripomogli tudi ko-
stumi Dragice Lupše-Poznič
in scena ter maska Marije
Cene. Mladi plesalci so za
boljše razumevanje giba in
pravljice plesali na glasbeno
in dramsko predlogo po isto-
imenskem delu, kar je zlasti
najmlajše gledalce močno
očaralo. Tudi igra s svetlob-
nimi efekti je bila učinkovita
in pičle pol urice ni padla
napetost ne na odru in ne
v dvorani. Ravno dovolj, bi
lahko rekli, za polet v svet
pravljic, tako da Maša in Jas-
na Knez, ki sta na začetku
zaigrali in odplesali zgodbi-
co »Mami, dolgčas mi je«,
pravzaprav nista sodili
v koncept predstave. Sta pa
s svojim plesom, zlasti Jasna
Knez, pokazali, kako je mo-
goče z gibom voditi in obvla-
dovati telo. Nerazumljivi sta
bili le v govorjenem dialogu,
ki se pa plesalcem že načel-
no tako ali tako ne poda kdo
ve koliko.
MATEJA POD JED
Panoptikum zdaj v Celju
Sodobni ples združuje
v slovenskem prostoru za-
nimiv konglomerat raznih
plesnih šol, stilov in zapuš-
čin. V Sloveniji predstavlja
vodilno smer delovanje
PLESNEGA TEATRA
LJUBLJANA, pod umetni-
škim vodstvom Ksenije
Hribar, ki je prenesla iz
Londona avtentični plesni
sistem ameriške Graham
plesne tehnike.
Plesni teater Ljubljana se
po uspešnih predstavah
v zadryem času, po alpskem
sanjarjenju in Nostalgiji
uprizorjenih v Cankarjevem
domu, v Celju predstavlja
s svojo osmo predstavo PA-
NOPTIKUM. Tokrat je avtor
predstave Brane Završan, ki
je po študiju na AGRFT
v Ljubljani nadaljeval šola-
nje v Parizu (šola za gib, igro
in mim Jacques Lecoq).
Enourna predstava, se-
stavljena iz devetih slik, v pr-
vem delu gledalca fascinira
z lepoto in usklajenostjo pre-
pletajočih se gibov plesal-
cev. Sledijo prizori gibljivih,
renesančnih Botticelijevih
podob, ki se razvijejo v otro-
ško razigranost in fantastič-
no sugestivnost reševanja
življenj s pomočjo vrvi in
»helikopterja«. Drugi, gleda-
liško gibalni del, se sprevrže
v srhljivko prikazovanja te-
žavnosti odraščanja in vsto-
pa v svet odraslih. Temu sle-
di »Operna arijä v žensko ko-
stumiranega plesalca, ki je
po svojem humornem učin-
ku enakovredna najboljšim
delom Alana Forda«. (Mladi-
na, št. 21/25)
Predstava Panoptikum bo
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje v nedeljo 12.
marca ob 18. uri.	g.
Srečanje
ženskih
pevskih zborov
v kulturnem domu
v Slovenskih Konjicah je
bilo v soboto petnajsto
občinsko srečanje žen-
skih pevskih zborov. Na-
stopili so zbori iz Sloven-
ske Bistrice, Griž, Šent-
jurja, Loč, Zreč in Slo-
venskih Konjic. Srečanje
sta pripravila Zveza kul-
turnih organizacij in žen-
ski pevski zbor Sloven-
ske Konjice.	V. M.
Iz ceUske Izbe veje svežina
Vse bolj tUdI zbirališče ljubiteljev umetnosti
»Izba« se preprosto ime-
nuje prodajno razstavna ga-
lerija v Celju, na Slomško-
vem trgu 11, ki jo mnogi lju-
bitelji umetnosti po do-
brem letu dni obstoja že
poznajo, spet drugim je
morda vhod vanjo nekaj
metrov pred glasbeno šolo
še skrit. A se bo Izba kmalu
še bolj odprla navzven tudi
z vidno oznako, ki bo kupca
ali samo gledalca pripeljala
v majhen, a okusno oprem-
ljen prostor, napolnjen
z umetniškimi deli prizna-
nih slovenskih avtorjev.
Vodič in strokovni sveto-
valec v Izbi vam bo kustosi-
nja prodajne galerije Neven-
ka Sivavec, ki ugotavlja, da
ima Izba vse bolj stalen krog
kupcev in obiskovalcev, in
da imajo pri Zavodu za kul-
turne prireditve Celje, pod
čigar streho je tudi Izba, vse
več ponudb tudi za likovno
opremo v delovnih organiza-
cijah. Tudi to je namreč ena
izmed oblik dela Izbe, kjer
znajo poskrbeti še za uokvir-
janje del, pa tudi za ocenje-
vanje in odkup, saj ima Izba
tudi značaj komisijske pro-
dajalne.
V trenutni ponudbi Izbe
poleg likovnih del na steni
pritegnejo tudi zanimivi,
krhki in kot čipke nežni iz-
delki iz porcelana, delo Dali-
borja Kervine. V marčevski
ponudbi je tudi kolekcija
fox-line, ki jo je oblikoval
Radovan Jenko. To je serija
zvezkov in notesov, ki jo je
založil Večer, in ki na naslov-
nicah prinašajo zavidljivo ra-
ven v grafičnem obliko-
vanju.
Izbor umetniških del te-
melji na kakovosti, ki je ne
gre oporekati, k ponudbi pa
sodi tudi svetovanje. Izba pa
bo skušala v prihodnje bolj
odpreti vrata tudi avtorjem
iz drugih republik, z name-
nom, da bi bil izbor še bolj
pester. Načrtov in zamisli je
še veliko. »Predvsem pa Izba
ni samo prostor, kjer se
umetnost kupuje«, pravi Ne-
venka Šivavec, »ampak vse
bolj postaja tudi zbirališče
ljubiteljev umetnosti. Ljudje
se v tem majhnem, doma-
čem prostoru srečujejo, iz-
menjujejo svoja mnenja
o umetnosti in drugih do-
godkih. To pa je tudi eden
izmed namenov prodajno
razstavne galerije.«
MATEJA PODJED
Foto: EDI EINSPIELER
Na Polzeli »Komaj do srednjih vej«
Peter Ustinov, sin ruskih emigran-
tov, dramatik, igralec in ČLOVEK, je
izredno popularen tudi med ustvar-
jalci - ljubitelji. Nekatera besedila so
našla lepo mesto tudi med amaterski-
mi uprizoritvami: največkrat prav
»Komaj do srednjih vej«; pa tudi
»Ljubezen štirih polkovnikov«, če-
prav ta veliko manj.
Prav komedije »Komaj do srednjih
vej«, so se letos lotili na odru polzelske
»Svobode«, v režiji Jake Jeršiča. Ta
odločitev je velik plus skupini, saj je
besedilo v zasnovi spretno napisano,
(v originalu tudi veliko daljše) in daje
dobre možnosti sporočila in hkrati
kulturne zabave. Klasični protest mla-
dih in stćirejših je sicer že nekoliko
oguljena fabula, vendar še vedno aktu-
alna - če jo znamo pravilno oblikovati,
morda potencirati ali pa spraviti na
nivo grotesknosti. Jaka Jeršič je z de-
belim svinčnikom korajžno črtal bese-
dilo in s tem pomagal k preglednosti
in nerazvlečenosti; morda nekoliko
manj uspešno v drugem delu, kjer je
zmanjkalo »materiala« za počasnejši
in preglednejši razplet. Morda pa je
prav »hitrost zaključka« draž predsta-
ve?! V vsakem primeru je to gledljiva,
simpatična in sproščujoča (takih pred-
stav si v tem času še posebno želimo)
predstava, ki jo lahko označimo za lep
krajevni kulturni dogodek.
Simbolika življenjskega drevesa in
življenja (v) na njem in današnji čas
daje predstavi še posebno draž, čeprav
je bilo besedilo najbolj aktualno pred
več kot 20 leti. Pramotiv - uveljavitev
generacije - (mlade ali stare!) je v svo-
jem bistvu isti, hkrati pa je z občutlji-
vostjo gledaliških ustvarjalcev ponov-
no bližje zabave željnim gledalcem.
Peter Ustinov je znal imenitno pokaza-
ti, da so protesti mladih večkrat ne-
učinkoviti in kratkotrajni, kajti njiho-
va borbenost mine takrat, ko mor^o
začeti živeti samostojno in ko jih živ-
ljenje zaduši s svojimi zahtevami; kar
pa pomeni tudi revolucionarnost for-
malističnega tipa brez pravega živ-
ljenjskega programa. Zahvala avtorju
besedila in tudi režiserju gre, da sta se
znala z občutljivostjo izogniti pretira-
nemu filozofiranju in sta se omejila
predvsem na smešno plat sicer kom-
pliciranega življenja.
Pri predstavi so sodelovali: Frani
Uratnik (mirni, pomirjajoči, učinkoviti
v obnašanju in postavitvi) - kot gene-
ral, Lady - Jožica Škerjanc, Robi
- Stane Romih, Judy - Tanja Cizej,
Helga - Doroteja Gračner, Tiny - Bo-
jan Verdev, Bozil - Toni Turnšek, Vi-
kar - Igor Pungartnik in Lasly - Vlasta
Pšaker. Sceno je zasnoval (morda pre-
več nedoločeno* in salonsko) Saša
Kump, glasbo Je izbral Lado Jakša,
plesni vložek Štefan Vinder (vsi trije
so bili pri skupini gostje); za zvok in
luč je poskrbel Brane Novak, šepetal-
ka je bila - Suzana Jošovc, za masko je
poskrbel Vinko Tanjšek.
Predstavo so si ogledali tudi stro-
kovni sodelavci Združenja gledaliških
skupin celjske regije Štefan Volf, Slav-
ko Pezdir in Štefan Žvižej, ki so med
razgovorom poudarili tudi veliko željo
celotnega kolektiva, da napravijo so-
lidno, ne preveč ambiciozno predsta-
vo, pa vendarle predstavo, ki pomeni
pravi kulturni dogodek.
ŠTEFAN ZVIZEJ
Razprta krila
netopirja
Dela umetnika mlajše ju-
goslovanske likovne gene-
racije PREDRAGA HEGE-
DÜSA pomenijo substanco
raznorodnih in bogatih li-
kovnih izkušenj vpetih
v lastne duhovne dimenzije.
Predstavitev Hegediisevih
del, nastalih v zadnjih dveh
letih, bo gotovo vzbudila po-
sebno pozornost obiskoval-
cev, predvsem tistih, ki goji-
jo afiniteto do barvne mate-
rialnosti slike. Otvoritveni
ogled slikarskih del bo v če-
trtek, 9. marca ob 19. uri
v prostorih Likovnega salo-
na Celje.
Ocenili so delo
Konec preteklega tedna so
se v šoli na Ljubečni zbrali
na rednem letnem zboru čla-
ni kulturno umetniškega
društva Ljubečna. Ocenili so
lanskoletno delo in sprejeli
program dela. Z delom so bi-
li zadovoljni, saj so program
realizirali v celoti. N^bolj
uspešni so bili godbeniki,
harmonikarji in pevci. Tudi
letošnji program dela bo
v glavnem slonel na pevkah
in pevcih, godbenikih in har-
monikarjih. Začeli so že
s pripravami na letošnje tek-
movanje za Zlato harmoni-
ko. Pripravljajo vrsto novo-
sti. Najbrž bodo prestavili
tudi že tradicionalni termin
finala te prireditve.	g
Jubileji
zborovskega
petja na
Polzeli
Da je zborovsko petje na
Polzeli res tradicija, bodo
dokazali v nedeljo, 12.
marca ob 16. uri, ko bodo
v domu Svobode nastopili
mešani pevski zbor, vokal-
ni kvintet Lastovka, pev-
ski zbor ZŠAM, vokalni
oktet Adoramus ter moški
pevski zbor. Vmes pa bo
nastopil tudi znani sloven-
ski podokničar France Pe-
stotnik.
Mešani pevski zbor slavi
10 letnico, vokalni kvintet
Lastovka 5 letnico, moški
pevski zbor pa kar 35 letni-
co neprekinjenega delova-
nja. Sicer je zborovsko pet-
je na Polzeli že tradicija,
stara več kot 90 let.
Na koncertu, ki so mu
dali simbolični naslov »Pe-
sem nas druži« bo prejelo
veliko pevcev in pevk zlata
srebrna in bronasta Galu-
sova odličja.
T. TAVČAR
Likovno desetletje
Zmaga Jeraja
Kajubova nagrada za Zimsko pravljico
v galeriji Kulturnega cen-
tra Ivan Napotnik v Tito-
vem Velenju so spet pripra-
vili zanimiv likovni dogo-
dek, ki je te dni pritegnil
številne obiskovalce. Na
ogled so postavljena dela
akademskega slikarja Zma-
ga Jeraja, ki se predstavlja
z izborom olj in akrilov iz
zadnjega desetletja svojega
dela.
O likovnih delih slikarja
Zmaga Јеггуа je kritičarka
Milena Koren-Božiček izpo-
stavila predvsem komplet-
nost tega ustvarjalca, ki se
odraža tudi v scenografiji,
ilustracijah knjig, predvsem
pa v osnovni opredelitvi
- slikarstvu torej. Prispevek
'Zmaga Jeraja k slovenski
umetnosti je še toliko bolj
prepričljiv, če poznamo nje-
gove številne udeležbe na sa-
mostojnih in skupinskih raz-
stavah ter natečajih po vsej
Jugoslaviji, dodaja Milena
Koren-Božiček.
V spremni besedi k razsta-
vi na pot je najti tudi poda-
tek, da so dela Zmaga Jeraja
bila deležna vsestranskih po-
zitivnih in laskavih kritik do-
ma in v tujini. Avtor je tudi
letošnji dobitnik Kaj uho ve
nagrade za opremo pesniške
zbirke Zimska pravljica, ki
je nastala skupaj s pesnikom
Andrejem Brvarjem.
Po razstavi v Titovem Ve-
lenju bo Jeraj razstavljal še
v Mariboru, razstava, ki je
zdaj v Titovem Velenju je bi-
la pred tem v Beogradu. Na
ogled je 16 olj in 8 akrilov, ki
predstavljao skoncentriran
pregled desetletnega dela.
Posebno zanimivi so akrili,
ki so bili doslej redkokdaj na
razstavah.
MATEJA PODJED
VIDEOPARAĐA
LJUBEZEN IN VOJNA - (Love and War) - drama - (662) - ★ ★ ★
Concetta Tornei je šarmantna kot vedno. Sicer pa film najbrž
govori ravno nasprotno od tistega, kar je želel. Namesto hrabro-
sti in nadčloveške vzdržljivosti zaradi časti domovine, hrabrost
in vzdržljivost iz obupa in osebnih razlogov, ki so za nazaj, koje
najhujše mimo, interpretirani kot državljanski pogum, ljubezen
do domovine in kar je še podobnih lepih besed.
TELEFON - (Telephone) - krim - (661) - ★★★
Charles Bronson je že večkrat dokazal, da je »imun« na točo
svinčenih krogel, ki letijo пацј in obratno, da nihče ne uide
njegovi krogli, ko mu je le-ta enkrat nameryena.
EKIPA ZA POŠASTI - (The Monster Squad) - groz - (660)
- ★★★
Pošasti in monstrumi vseh vrst so grozo in strah vzbujajoči le
za odrasle, ki ne verjamejo vanje in se jim zato zdijo ta bitja
neobvladljiva. Otroci, ki jih je taistih bitij sicer tudi strah, pa jih
lahko obvladajo, seveda zato, ker verjamejo vanje, ker so zanje
pravtako fizična entiteta, kot sta to oče in mati in se jih potemta-
kem da ukaniti z isto logiko zvijačnosti kot starše.
IN BOG JE USTVARIL ŽENSKO - (And God Created Woman)
- drama - (659) - ★★★
Ko je Vadim prvič posnel film s tém naslovom (1957), je
lansiral danes legendarno Brigitte Bardot kot sex-bombo in
simbol novonastajajoče svobodne seksualnosti. Z Rebecco
Demornay očitno ni imel enakih namer, še to ni jasno, ali je
sploh imel kakšno namero. Tako da konec koncev ni povsem
jasno niti zakaj je Vadim še enkrat posnel film z enakim naslo-
vom. Če drugo ne, mu je uspelo vsaj to, da se mu v drugo stvar ni
izjalovila v farso, pač pa v gledljivTilm s prav tako ljubko zgodbo
kot glavno igralko. Da pa so bogu najbrž ušle stvari iz rok, koje
ustvarjal žensko, tako da je postala skrivnostna ne le za moške
in boga, ampak tudi za ženske same, je bilo prav toliko verjetno
pred tem filmom, kot je po njem.
fl. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Emil Roje, predsednik
Hortikulturnega društva
Žalec:
»Naše društvo šteje nekaj
vec KOI stiristo članov, od te-
ga je sto dvajset vrtičkarjev,
ki delujejo kot posebna sek-
cija. Lani smo organizirali
več izletov^ter predavanj. Če-
prav bi v Žalcu imeli dovolj
dela, s^ je treba urejati dva
parka, je lani pri udarniškem
delu prišlo do zatišja. Ljudi
je namreč vedno težje prido-
biti za to obliko delovanja.
Letos si posebno velikih na-
črtov nismo zastavili, s^ raz-
polagamo le s sredstvi, zbra-
nimi s članarino. Prvenstve-
na naloga je sanacija našega
doma, v katerem je lesene
dele napadla lesna goba. To
delo bomo opravili skupaj
s turističnim društvom, ki
ima svoje prostore v isti stav-
bi kot mi. Poleg tega bomo
organizirali пекгу izletov,
pripravili kako zanimivo
predavanje in poskušali
v svoje vrste pridobiti čim-
več mladih članov...«
T.TAVČAR
Turistična sezona se že pričenja
Lepo vreme je spodbudilo
marljive turistične delavce
v Šempetru, da pričnejo turi-
stično sezono mesec dni
prej, kot so planirah in kot je
bilo to v navadi. Že jutri bo-
do odprli vrata jame Pekel,
Antičnega parka pa ob kon-
cu meseca.
Jama Pekel bo pričakala
obiskovalce podaljšana za
okoli 60 metrov, vendar pa
novi del niti približno ne raz-
kriva takšnih podzemnih le-
pot, kot jih ta edina kraška
jama na Štajerskem nudi
obiskovalcem v ostalih pro-
storih. Novi del jame so na-
mreč vrata v niOlepšo dvora-
no, v kateri je tudi čudovit
slap. Odprtje le tega pa zah-
teva od turističnih delavcev
in predvsem od neutrudnega
Francija Štormana še
ogromno dela in časa. Morda
se jim bo želja uresničila že
naslednje leto, kar pa je v ve-
liki meri odvisno tudi od le-
tošnjega obiska in finančnih
sredstev. Pričakujejo, da пцј
bi bil obisk veliko večji öd
lanskega, ko si je jamo ogle-
dalo 25 tisoč obiskovalcev.
Še posebno zato, ker bo del
propagande in prodaje prev-
zela nase novo ustanovljena
zasebna turistična agencija
Dober dan.
Sicer pa je jamo Pekel obi-
skalo precej organiziranih
skupin tudi v zimskem času,
zadnja lepa nedelja, ko je
pred vrati jame bilo že precej
individualnih gostov, pa je
bila odločilna, da prej prič-
nejo sezono (na sliki).
EDI MASNEC
Novi planinski karti
v zidožbi pri Planinski zvezi Slovenije so izdali novi planinski
karti. Prvo so poimenovali Storžič in Košuta, vanjo pa so vrisali
vse kategorizirane poti na tem območju, smučarske proge tur-
nih smukov, skice in kratke opise koč itn. Druga je pœta, dopol-
i\jena izdaja Kamniške in Savinjske Alpe z Obirjem in Peco, kjer
so označene mnoge poti, ki so zanimive za ljubitelje gora. Med
ostalimi tudi dostopi na Menino planino iz Zadrečke doline in
Vranskega, zelo gosta je mreža označenih poti iz Ljubnega na
Travnik, Komen, Smrekovec, iz Ljubnega je na novo označena
pot na I^jhovko, nova karta pa označuje tudi poti na vrhove
Savinjskih Alp z izhodišči iz Robanovega kota. Logarske doline
in Matkovega kota.
Pohod žensk na Goro Oljko in Hom
Ob letošnjem Dnevu žena sta planinski društvi Polzela in Griže-Zabukovica pripravili
v soboto in nedeljo tradicionalni pohod žensk na priljubljeni izletniški točki Hom in Goro
Oljko. Obeh pohodov se je udeležilo več kot dvesto žensk. Organizatorji pohoda so ob
zaključku pripravili tudi več družabnih iger. Na sliki: S pohoda žensk na Goro ОЦко, ki ga
je organiziralo planinsko društvo Polzela, ki letos slavi 30 letnico obstoja .p TAVČAR
Frankolovo bo bolj
privlačno za turiste
Hiše in gospodinjstva na
Frankolovem so v teh dneh
prejela prijazna vabila do-
mačega turističnega dru-
štva, da uredijo in polepša-
jo svoj kraj.
V ta namen so tudi razpisa-
li natečaj za najlepšo hišo
z urejeno okolico, namerava-
jo pa tudi opozarjati in pode-
liti graje tistim, ki zanemar-
jajo okolico. Seveda pa je to
le drobček iz aktivnosti, ki
so si ga zadali domači turi-
stični delavci z namenom, da
privabijo na Frankolovo več
gostov. Več o tem nam je po-
vedal predsednik TD Jože
Žlavs:
»Glavna naloga, ki nas le-
tos čaka, je ureditev središča
Frankolovega s parkom. Na-
redili smo projekt za ličen
kozolec, kjer naj bi bil tudi
zemljevid in točke, katerih
obisk priporočamo. Grad
Lindek je že eno od naših
zanimivih priporočil, še prej
pa moramo urediti njegovo
okohco. Adaptacija zidanice
v Rovah je v teku in ko bo
dokončno urejena, jo name-
ravamo deyati v najem zak-
ljučenim skupinam in posa-
meznikom. Spodbujamo
kmečki turizem in vinotoče
na vinski cesti. Iščemo tipi-
čen spominek za naš kraj in
pripravljamo projekt za re-
sta vriranj e in ohranitev mli-
nov in žag, ki jih je nekdaj
bilo tod zelo veliko. Turizem
pa bo pri nas zaživel pred-
vsem potem, ko bo zgrajen
nov bazen, katerega projekt
je v zaključni fazi. Če bomo
zbrali dovolj denarja, naj bi
letos dobili tudi nov pro-
spekt in razglednico, kije se-
veda osebna izkaznica za
vsak turistični kraj.
EDI MASNEC
Hmezad
DO Strojna TOZD Grames
po sklepu delavskega sveta z dne 27. 2. 1989
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
1.	Stanovanjska hiša (severna polovica dvojčka)
v Žalcu, Ul. Savinjske čete 16
-	uporabna površina 135,93 m^
"7 pravica uporabe na paro. št. 470 in 1053/19 k.o.
Žalec do polovice oz. 489 m^
izklicna cena 300.452.327 din
2.	Stanovanjska hiša Pongrac št. 96
-	uporabna površina 116,93 m^
-	pravica uporabe na pare. št. 342 in 805/2 k.o.
Pongrac v skupni izmeri 855 m^
izklicna cena 127.111.947 din
Izklicne cene so oblikovane na osnovi določil občin-
skega odloka o povprečni gradbeni ceni, veljavni v
februarju 1989. Pogodbena vrednost se bo povečala
do dne sklenitve pogodbe skladno z gibanjem cen na
drobno po podatkih Zavoda za statistiko SR Slovenije.
Interesenti morajo pred javno dražbo plačati kavcijo
v višini 10% od izklicne cene na ŽR SDK Žalec 50750-
601-19602, TOZD Grames, ali pa na dan dražbe pred-
ložiti barirani ček.
Kupec mora plačati celotno kupnino v 30. dneh po
končani dražbi. Plačano kavcijo štejemo v kupnino.
Rok za sklenitev pogodbe je 15 dni po javni dražbi.
Neuspelemu ponudniku bomo kavcijo vrnili. Promet-
ni davek po odmeri plača vsaka od pogodbenih
strank do polovice.
Javna dražba bo, 24. marca ob 12. uri v prostorih
TOZD Grames v Žalcu, Ul. Ivanke Uranjek 1.
Ogled nepremičnine pod točko 1 bo istega dne od 8.
do 9. ure, ogled nepremičnine pod točko 2 pa od 9.
do 10. ure.
Interesenti lahko dobijo ustrezne informacije po te-
lefonu (063) 711-211, int. 13, v DO Strojna.
Kovinotehna Celje,
TOZD Skladišča In transport,
Mariborska c. 17, 63000 Celje
OBJAVLJA
llcitacijsko prodajo
naslednjih motornih vozil:
1.	Tovorno vozilo ZASTAVA 645 AD, CE 131-061,
leto izdelave 1979, v voznem stanju,
izklicna cena: 16.000.000.- din
2.	Kombinirano vozilo IMV 1900, CE 180-909,
leto izdelave 1983, v nevoznem stanju,
izklicna cena: 5.000.000.- din
3.	Osebno vozilo UNIS 60 LF J6LD, CE 200-706,
leto izdelave 1985, v nevoznem stanju,
izklicna cena: 13.000.000.- din
4.	Osebno vozilo ZASTAVA 101 GTL 55,
CE 186-815,
leto izdelave 1984, v voznem stanju,
izklicna cena: 5.000.000.- din
5.	Osebno vozilo ZASTAVA 101 GTL 55,
CE 196-251,
leto izdelave 1984, v voznem stanju,
izklicna cena: 5.000.000.- din
Licitacijska prodaja bO dne 15. 3. 1989 ob 10. uri na
parkirišču na Hudinji.
Ogled vozil je možen eno uro pred pričetkom licitaci-
je. Kupci morajo pred pričetkom licitacije plačati
varščino v višini 10% izklicne cene vozila, kupljeno
vozilo plačati v roku treh dni, plačano vozilo pa
odpeljati v roku pet dni. Prometni davek in ostale
stroške prodaje plača kupec.
LICITACIJSKA KOMISIJA
10. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
ila Celjskem bodo sejali zlasti koruzo
Setveni načrt ie pripravljen, vprašanje pa je še, iíatío lio z regresi
Pred vrati je spomladanska setev.
Kako se nanjo pripravljajo in jo načr-
tujejo na Celjskem?
V	celjski občini načrte še pripravlja-
jo. Vsako leto so načrte pripravljali
skupaj pospeševalci kmetijske zadru-
ge in delavci komiteja za družbeno-
ekonomski razvoj, kjer je zaradi ka-
drovskih sprememb letos prišlo do
manjše zamude. Predvidevajo pa, da
letos ne bo bistvenih sprememb v pri-
merjavi z lanskim letom. Na setev so
dobro pripravljeni, semen, umetnih
gnojil in zaščitnih sredstev je dovolj.
Okrog regresiranja semenske koruze
se še pogovarjajo, čeprav kaže, da bo
v samoupravni interesni skupnosti za
pospeševanje proizvodnje hrane za re-
gresiranje koruze zmanjkalo denaija.
V	Kmetijski zadrugi Savinjska do-
lina načrtujejo, da bodo s koruzo pose-
jaU 2 tisoč ha površin. Nadalje naj bi
pridelah 1150 ton zelja, 40 ton kuma-
ric, 20 ton fižola in od 150 do 200 ton
krompirja. Semenska koruza iz občin-
skega sklada ne bo regresirana.
Tudi v mozirski občini bo prevlado-
vala setev koruze, druga n^pomemb-
nejša poljščina bo krompir. Setev ko-
ruze in srenje krompirja bo namenje-
no predvsem samooskrbi, ne pa tudi
prodaji tržnih viškov.
V	koi^iški občini je setveni načrt
pripravljen, so povedali na kmetijski
zadrugi. Dovolj je semen, umetnih
gnojil, motijo pa visoke cene, zato se
Konjičani bojijo, da bo letos v zemlji
manj kvalitetnega semena. Posejali
bodo 1100 ton koruze, semensko koru-
zo regresirajo preko samoupravne in-
teresne skupnosti in sicer v višini 20
odstotkov cene semenske koruze. Na
200 hektarih pa bodo posadili
krompir.
V	Šentjurski občini bodo kmetje
posejah 500 ton silažne koruze in tisoč
ha koruze za zrnje, semenske koruze
ne regresira o, 150 do 200 ton pa bodo
pridelali povrtnin.
Kmetje kooperanti šoštanjske ERE
bodo v letošnjem letu posejali 245 hek-
tarov koruze za zrnje, za silažo pa 340
hektarov. Krompir bodo sadili na 200
hektarih, vrtnine bodo zavzemale 44
hektarov, krmne rastline pa 340 hekta-
rov. V šoštanjski zadrugi regresirajo
semensko koruzo v višini 30 od-
stotkov.
V laški občini je cilj 530 hektarov
koruze, semensko koruzo regresirajo
in sicer 3 tisoč dinaijev za kilogram.
Na 3 tisoč hektarih pa bodo koruzo
pbsejali v šmarski občini. Semena ne
regresirajo, čeprav o tem še razmišlja-
jo kljub pomanjkanju dena^a v samo-
upravni interesni skupnosti za pospe-
ševanje proizvodnje hrane.
Tako v zasebnem sektorju, načrti
v družbenem sektorju pa so naslednji:
Kmetijstvo Žalec načtuje setev koruze
na 436 hektarih, 600 hektarov travinje
in 15 hektarov fižola, jeseni so posejali
20 hektarov kamihc ter 126 hektarov
pšenice in 14 hektarov oljne repice.
V šmarskem Hramu bodo posejali 100
hektarov koruze, 50 hektarjev je že po-
sejanih s pšenico, na družbenih pose-
stvih v šentjurski občini pa bodo pose-
jali 180 hektarov silažne koruze.
IRENA JELEN-BAŠA
»Vsak dinar mora nazaj v proizvodnjo«
falro pravi kmet Jure Doiinar iz IVligojnic v žalski občini
Jure Doiinar je mlad
kmet, toda bolj kot v zemlji
vidi prihodnost v kakšni
popoldanski obrti. Pa tudi
nad tem, da bi se hči vpisala
v kmetijsko šolo, ni posebej
navdušen.
Čisto sredi Migojnic leži
njegova domačija. Sest hek-
tarov obdelovalne zemlje je
okrog nje, pet hektarov je
gozda, v hlevu so štiri krave,
dve breji telici in štirinajst
pitancev. Razen z živinorejo
se ukvarja tudi s hmeljar-
stvom. »Mleka oddam na le-
to okrog 10 tisoč litrov, nekaj
ga prodam še doma, hmelja
je hektar in pol,« je razložil.
»Hmeljarstvo še nudi nekaj
zaslužka, to je panoga, ki ima
tradicijo in tudi sedaj imajo
trgovino v rokah pravi lju-
dje, v živinoreji pa ni kruha,«
je menil. »Cena mleka pokri-
va polovico stroškov, nobe-
ne akumulacije ni, da bi lah-
ko razvijal kmetijo, pa tudi
krmila so silno draga. Je pa
tako - če kravi danes ne daš
dobre krme, tudi ona jutri ne
bo dala mleka. Tu delamo
napake, ki se bodo pokazale
čez leta,« je ocenil Jure. Pa
tudi s kontrolo mleka ni pre-
več zadovoljen: »Pravim, da
goljufajo. Vedno je tako, če
oddaš malo več mleka, je
tolšča slabša. Kontrolo mle-
ka bi morah opravljati na
vsaki kmetiji, potem bi toč-
no vedeli, kdo ima umazano
mleko in kdo dodaja vodo,«
je bil prepričan.
O tem, da bi mlečno proiz-
vodnjo in nasploh število
črede povečal. Jure ne raz-^
mišlja. Nasprotno. »Še
zmanjšali bomo število, če
bo šlo tako naprej. Pred leti
smo imeli osem krav, potem
smo štiri dali stran. In še bo-
mo zmanjševali, če bo šlo ta-
ko naprej. Cene ne pokrivajo
stroškov, obresti za kredite
te pa tudi dotolčejo,« je zatr-
dil v pogovoru. In še dodal:
»Raje bom razmislil o kakšni
popoldanski obrti, da bom
zaslužil za špricer,« je dejal
bolj za šalo kot zares. A ne-
kaj resnice najbrž bo v tem.
Jure Dohnar je danes čisti
kmet. Pred leti je bil zapo-
slen v trgovini, v kmetijski
preskrbi v Žalcu. Zato zna
potegniti črto. »Res je, nisem
lačen na kmetiji, toda jezi
me, da moraš vsak dinar vlo-
žiti nazaj v proizvodnjo, če
hočeš kaj ustvariti. Pa zava-
rovanja te ubijejo. Ko sem
pustil službo, sem bil zavaro-
van v sedmi skupini, za pre-
mije sem dal enega bika.
Zdaj sem zavarovan v četr-
tem razredu, pa bo že ena
akontacija vredna enega bi-
ka,« je bil hud gospodar. Nič
čudnega torej, če se z vsemi
štirimi upira temu, da bi se
hči, ki je sedaj v osmem raz-
redu, vpisala na kmetijsko
šolo. »Nisem ji dovolil, šla bo
na družboslovno. Tako bo
imela poklic, če bo hotela de-
lati, bo kmetija še vedno ča-
kala,« je bil prepričan Jure
Doiinar.
IRENA JELEN-BAŠA
Juretu pri delu pomaga predvsem mati Jožefa.
Foto: EDO EINSPIELER
Jožefov sejem
Osemnajstega marca bo-
do v Petrovčah v žalski
občini pripravili prvi
kmečki sejem v Savinjski
dolini.
Organizirali ga bodo
v Temeljni zadružni organi-
zaciji v Petrovčah, sejem
pa naj bi bil odslej vsako
leto na Jožefov praznik. Or-
ganizatorji obljubljajo, da
bo na sejmu mogoče kupiti
koše, grablje in vile ter raz-
ne druge kmečke izdelke,
dopoldne pa bo v Petrov-
čah tudi licitacija rabljene
kmetijske mehanizacije.
Za ta sejem se pripravlja-
jo tudi članice pred krat-
kim ustanovljenega aktiva
kmečkih žena, ki ga vodi
Ivanka Kučer, obiskoval-
cem pa n^ bi pripravile do-
mače pecivo.
I. BAŠA
Spomladi brez ognja
Da bomo spomladi lahko čimprej začeli s pašo, ki je
najcenejši vir prehrane goveđi, moramo čimprej opra-
viti spomladanska dela.
Popravljanje ograj na pašnikih je še najmanj odvisno od
vremena, zato se ga lahko lotimo že sedaj. Ker je letošnja
zima brez snega, ne bomo imeli veliko dela zaradi razteg-
ryenih žic in zrahljanih napenjalnih kolov. Pregledati je
treba celotno ogr^o in zamenjati poškodovane kole in
izolatorje, preveriti je treba spoje žic, ker drugače ne bo
povsod v ograji pravilna električna napetost.
Če v jesenskem času niste pokosili oziroma popasli vseh
površin, so ostale oaze s staro, dolgo travo, ki jih je treba
očistiti, nabolje tako, da na roke pograbimo staro travo
z ruše. Le tako bo mlada spomladanska ruša lahko od-
gnala. Ponekod takšne površine očistijo s požiganjem, kar
je najlažja, a lahko tudi najdražja pot. Nikdar ne zažigajte
travnih površin, kljub veliki pazljivosti so posledice lahko
zelo hude. Bolje je žrtvovati več časa in več truda, površine
bodo ravno tako dobro očiščene, pa še bolj varno bo.
Večina kmetov travne površine brana, vendar je bolje,
da se prej prepričajo, kaj se je v zimskih mesecih zgodilo
na travniku. Zimska zmrzal, predvsem suhi mraz, travno
rušo dvigne in tako se potrgajo korenine trav in metuljnic.
Tak travnik in pa travnik na lahkih peščenih tleh je pripo-
ročljivo in koristneje valjati. Z valjaryem pritisnemo rušo
ob zemljo, korenine dobijo tako stik z vlago, poženejo
korenine in poškodovane rastline spomladi hitreje pože-
nejo. Z valjanjem rušo izboljšamo.
Brananje priporočamo na zelo težkih in zbitih tleh, kjer
je dolgo ležala snežna odeja, kar s tem prerežemo korenine
travne ruše. Le-ta se prezrači, z brananjem pa razbijemo
tudi ostanke organskih gnojil, če ste jih jeseni predebelo
natrosili.
In še nekaj o pomladanskem gnojeryu pašnikov. Če je
bilo gnojenje s fosforjem in kalijem potrebno, ste to opra-
vili jeseni, lahko pa tudi pomladi. Gnojenje z dušikom je
odvisno od vaše presoje. Ce vam grozi pomanjkanje krme,
morate marca čimprej pognojiti tisti del pašnika, ki ga
boste najprej uporàbljah. Dež bo dušik sicer izpral, toda
prvo pašo boste imeli deset dni prej kot ponavadi. Na
začetku maja je treba spet dognojevati, da bo ruša tudi
naprej hitro doraščala. Na pašniku, ki ga boste kosili maja,
pa lahko z dušikom gnojite šele konec aprila! Ko se začne
toplejše vreme, ruša hitreje raste in če je v tleh dovolj
dušika, je tudi pridelek velik. Spomladi potrebujemo za
dognojevanje 40 do 60 kilogramov čistega dušika na hek-
tar, pri veliki intenzivnosti izkoriščanja pa 80 kilogramov
dušika na hektar.
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO
CELJE
Socialni kruh
in poceni mleko
Minuli teden je prenehalo
veljati za prva dva meseca
podaljšano izplačevanje na-
domestil za pasterizirano
mleko in osnovno moko tipa
850, namenjeno predvsem pe-
ki socialnega kruha.
Doslej se je denar za nado-
mestila stekal v skupno blagaj-
no iz temeljnega prometnega
davka na tobak in tobačne iz-
delke, delil pa proizvajalcem
glede na količine prodanega
kruha in mleka. Po novem naj
bi ta denar prelili v republiške
in pokrajinske blagajne, toda
nerešeno ostaja vprašanje, ka-
ko denar iz enega žaklja razde-
liti v osem manjših. Zvezni iz-
vršni svet je predlagal, da naj
bi denar delili glede na porabo
obeh živil in pri tem upoštevali
tudi poprečno rast osebnih do-
hodkov v republikah in pokra-
jinah. Toda ti dogovori so za-
enkrat kot pogovor gluhih.
Proizvajalci z ukinitvijo
kompenzacij niso pridobili ni-
česar, morda le to, da se jim ne
bo potrebno razburjati zaradi
denarja, ki bi jim sicer pripa-
dal, dobivali pa so ga z nekaj-
mesečno zamudo. Cene mleka
in kruha so v minulih dneh
precej povišali, tako stane liter
pasteriziranega mleka 1912 di-
narjev, cena socialnega kruha
pa znaša 1270 dinarjev. Ker se
je za okrog 570 dinarjev podra-
žila tudi moka tipa 850, podra-
žitev za proizvajalce praktično
ne pomeni nobenega zaslužka.
Potrošnikom pa ukinitev
kompenzacij pomeni krepko
povišanje cen osnovnih živil in
še za korak nižji standard. Zdaj
sicer vseboli prevladujejo zah-
teve, da bi tistim, ki ne zmore-
jo kupiti niti najcenejšega kru-
ha niti najcenejšega mleka do-
dali k plačam posebno nado-
mestilo. Predlog je sicer izred-
no human, toda takšen ukrep
bo za seboj potegnil birokrati-
zirćmje, saj bo za vsako pomoč
treba kup dokazil. Še zlasti, če
upoštevamo, da je po zbranih
podatkih takšne pomoči v Slo-
veniji potrebnih 200 tisoč pre-
bivalcev.
IRENA JELEN-BAŠA
fl. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
proslava brez
publike
Lepo prosim naj mi go-
spod dr. France Prešeren ne
zameri, če sem ukradel en
verz iz njegove znamenite
»Zdravice« in ga podaril mo-
škemu pevskemu zboru
KUD Ljubečna.
»Komú naprej veselo
zdravico bratje č'mo
zapet...«
No, in ta ukradeni verz ni
več verz iz Zdravice, ampak
vprašanje pevcev s poudar-
kom na »komu«.
Nekaj bi predlagal. Vi, no-
vinarji večkrat delate razne
ankete - v roke vzamete mi-
krofon in na ulicah sprašuje-
te ljudi, kaj mislijo o tem in
onem. Jaz pa vam predla-
gam, da se čimprej odpravite
v krajevno skupnost Gaber-
je in od hiše do hiše sprašu-
jete ljudi, kaj je bilo v petek,
10. februarja 1989 ob 18. uri
v Gabeiju. Že v naprej vem,
da boste obupali, ker vam
nihče ne bo vedel odgovoriti.
Vi pa bodite vztrajni in, ko
boste zavili še v Delavsko
ulico, bo vaš trud poplačan.
Tam boste namreč našli sta-
ro mamico, kijih šteje 89 (de-
vetinosemdeset let). Na vaše
vprašanje se vam bo bridko
nasmehnila, potem pa vam
bo ponosno povedala, da je
bila ta dan v kulturnem do-
mu Svoboda proslava ob
Prešernovem prazniku! In
če vam bo povedala, da je
bila ona edina živa duša
v Gabeiju, ki se je udeležila
proslave, ji le verjemite, ker
je tako tudi bilo.
Pa še nekaj; škoda, da niso
prišli nastopati tudi napove-
dani harmonikarji Svobode
in tamburaši. Lahko bi nare-
dili »gegn kšeft«: pevci bi
poslušali muzikante, muzi-
kanti pa pevce.
Tako je bil seznam prisot-
nih na prireditvi takšen: 17
pevcev KUD Ljubečna, 1 taj-
nica PD Svoboda, 1 hišnica
ah snažilka (ne vem točno),
1 tovariš (govornik), 1 89-let-
na prostovoljna poslušalka.
Skupeù torej 21 prisotnih.
Povejte, ah se lahko kdo
opraviči eni in edini udele-
ženki proslave in pevcem, ki
so prišli z Ljubečne. Trdim,
da ne.
N^ živi Slovenija-moja do-
movina in z ryo vred kultur-
ni Slovenci.
V Javoriu
zahtevalo
uresničitev
referendumskega
programa
Prizadeti vaščani iz vasi
Javorje pri Gorici pri Shvni-
ci zahtevamo, da se takoj in
dosledno realizira referen-
dumski program krajevnega
samoprispevka v krajevni
skupnosti Slivnica. In sicer
za tekoče obdobje in po vrst-
nem redu, kot je bilo zapisa-
no na razglasnem lističu ozi-
roma na plakatu ob referen-
dumu v tej kr^evni skupno-
sti. Po tem programu to po-
meni asfaltiranje 800 metrov
ceste Grobelce-Javorje
v tem letu in prihodnje leto
asfaltiranje vsću še 600 me-
trov ceste.
Glede na to, da smo iz refe-
rendumskega programa že
večkrat izpadli (iz zadnjega
zato, ker je zmanjkalo sred-
stev) ter našega prepričanja,
da se sredstva uporabljajo
tudi za projekte izven refe-
rendumskega programa kra-
jevnega samoprispevka, smo
postavili te zahteve zaradi
zaščite naših osnovnih pra-
vic, ki temelje na uresničeva-
nju na n^širši podlagi spre-
jetega programa. Tako zdru-
žena sredstva se namreč lah-
ko uporabljajo le za namene
po pragramu, ki je bil sprejet
z glasovanjem vseh kraja-
nov, program pa je mogoče
spreminjati le po enakem
postopku.
Sledijo podpisi
31 prizadetih vaščanov
Zahtevo smo vaščani Ja-
vorja podpisali v avgustu la-
ni. Imeli smo namreč prilož-
nost slišati odgovornega
funkcionarja krajevne skup-
nosti Slivnica, da se v orga-
nih KS zavestno ne bodo dr-
žali programa, ki je bil spre-
jet na referendumu za kra-
jevni samoprispevek. Ustava
SRS (176. člen) pa nedvoum-
no določa: »Odločitev, spre-
jeta na referendumu, je ob-
vezna.«
JOŽE ARTNAK
Javorje
V Vitanju je bilo
spet veselo
Društvo prijateljev mladine
iz Vitanja se je na pustni to-
rek spet odločilo, skupćo
z osnovno šolo, da bo otro-
kom poklonilo nekaj veselih
in prijetnih uric. Že dopold-
ne so se na pustni povorki
zbrale maškare v skupinah
in posamezno z ansamblom
na čelu. Maškare so se spre-
hodile po Vitanju, na trgu pa
se še enkrat ustavile, malo
zaplesale in se predstavile
gledalcem in komisiji. Komi-
sija je podelila nagrade in
maškare so se nato vrnile
proti šoli.
Toda za naše otroke je bilo
pravo veselje šele popoldne,
ko so se lahko v spremstvu
staršev (ali brez njih) zbrali
v kulturnem domu na pust-
nem živ-žavu. Tam so se lah-
ko naplesali in napili toplega
čaja. Seveda je bila tudi tam
komisija, ki je ocenjevala
najboljše maske, glavno'be-
sedo v komisiji pa so imeli
otroci. Prva nagrada je bila
torta, ki jo je spekla mamica,
vesela takšnih prireditev.
Druge nagrade so prispevale
razne delovne organizacije
in obrtniki. Nagrajeni pa so
bili vsi otroci, saj je vsak do-
bil bonbon.
Tako so se ob približno 19.
uri vračali domov veseU prav.
vsi maskirani in nemaskira-
ni, otroci in starši. Vsi pa si
želijo, da bi takšne prireditve
postale tradicija v našem Vi-
tanju.
BREDA JAKOP,
Vitanje
Celjska
bolnišnica
v lepši luči
Rada bi pohvalila celjsko
bolnišnico, ginekološki od-
delek III. Morala sem na-
mreč na operacijo in z veli-
kim strahom sem prišla z na-
potnico v sprejemno pisar-
no. Bil^a sem prijetno pre-
senečeria, kako prijazno me
je sprejelo medicinsko oseb-
je, čeprav je bila čakalnica
natrpana in so imeli veliko
dela. Takoj so me napotili
k zdravniku, ki je tudi našel
tolažilne besede, ki so name
vplivale kot balzam.
Tudi na oddelku III sem
bila prijetno presenečena,
ker so bili vsi zelo prijazni
z nami - od dr. primarija Pe-
terlina in sester do strežnega
osebja. Kar ne najdem pra-
vih besed zahvale za toliko
razumevanja in pristnega
komuniciranja med zdravni-
kom in bolnikom. Za mene
in tudi za ostale pacientke je
to pomenilo že pol poti do
zdravja, kajti zaupanje je naj-
hitrejša pot do zdravja.
Dobro počutje med okre-
vanjem nam bo vsem ostalo
v lepem spominu in želimo
si, da se na tem oddelku tudi
v prihodnje ne bi nič spre-
menilo, ampak ostalo tako
kol sedaj.
MAGDA BRKlC-
. KASTELIC in še
podpisi osmih hvaležnih
pacientk
Pust povešenih
ust
Bila je sobota, 4. februar
1989 in pripravljali smo se na
veselo pustno rajanja v hote-
lu »Dravinja« v Slovenskih
Konjicah. Pustne maske
smo si s trudom in zabavo
ter v pričakovanju priprav-
ljali cel teden.
Tako je končno napočil so-
botni večer, maskirali smo
se v skupinsko masko:
svinčnate barvice, šilček in
radirko oz. barve lepše pri-
hodnosti, kot smo se imeno-
vali, in odšli v hotel Dravi-
nja. Toda že na samem vho-
du v hotel nas je pričakalo
zelo neprijetno preseneče-
nje. Maske, narejene iz pa-
pirja so bile nekoliko visoke
in s konicami smo se dotikali
okrasnih koles na stropu
v recepciji hotela. Toda še
preden nam je uspelo priti
v hotel, smo se morali obrni-
ti in oditi nazaj na uUco.
Pospremile so nas zelo ne-
prijazne besede tov. Javorni-
ka, češ, da v hotelu nimamo
kaj iskati, da smo previsoki,
da jim bomo vse uničili in da
naj odidemo drugam, ob tem
pa nas je potiskal skozi vra-
ta. Ostali smo brez besed ob
takšni dobrodošlici in prijeiz-
nosti tov. Javornika, ki ver-
jetno ne ve, da s papirnato
masko ne bi naredili nobene
škode oz. je najbrž pozabil,
da je glavna dvorana precej
višja od naših mask - torej
ne bi bilo nobenih težav z na-
šim pustovanjem.
Zelo razočarani in brez
možnosti, da bi tov. Javomi-
ku karkoli obrazložili smo
morali zapustiti hotel
s 5 zvezdicami, kvaUtete, ka-
mor je najbrž všteta tudi pri-
jaznost hotelskega osebja.
Tako smo se odpeljali
v Zreče, v hotel Dobrava.
Naša slaba volja pa se je iz-
gubila že pri vhodu, saj so
nam prijazni uslužbenci celo
odpirali vrata, gostje pa so
nas sprejeli s ploskanjem.
Tudi sami smo se zelo za-
bavah in bili zelo veseh pre-
jete nagrade (torte), kar je bil
še en dokaz več, da naša za-
misel in trud pri izdelavi
mask nista bila zaman in da
smo bili gostom v hotelu Do-
brava všeč.
Menimo, da si osebje hote-
la Dravinja, glede na svoj re-
nome tega ne bi smelo dovo-
liti. Morda pa je v soboto še
katera maska doživela po-
dobno razočaranje, vendar
o tem ni vredno več razprav-
ljati, saj je pustna sobota že
mimo, za v torek pa se v ho-
telu Dravinja sploh niso po-
trudili pripraviti pustovanja.
Potrebno se je zamisUti tu-
di ob organizaciji otroške
maškerade, ki je bila v torek,
7. februarja. Vemo, da otroci
še z večjim navdušenjem pri-
čakujejo pustno rajanje, ven-
dar že nekaj let ne doživijo
ničesar drugega, kot spre-
hod po konjiškem trgu - še
sreča, da nam je vsaj vreme
naklonjeno, sicer bi verjetno
še ta sprehod odpadel, pa še
pustnih krofov za najmlajše
maske ponavadi zmanjka.
Tovariši organizatorji!
Ozrite se malce naokoli in
primerjajte otroško pustno
maškerado v Slovenskih Ko-
njicah z nekaterimi maškera-
dami v drugih (še manjših)
krajih npr. v Topolšici. V ho-
telu Topolšica že nekaj let
otrokom pripravijo nepozab-
no pustovanje z živo glasbo,
z video risankami in veselim
rvanjem. Ob tem se zelo za-
bavajo tudi starši otrok in
v celem popoldnevu, dokler
traja rajanje, se sprazni ne-
malokateri litrček - verjemi-
te, izplačalo bi se vam.
BARVICE, ŠILČEK
IN RADIRKA
(naslovi so v uredništvu)
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes ob 12.
uri predstava dela Daneta Zioca Medeja. Predstava bo za
abonma IV. mladinski.
Jutri ob 18. uri bodo na celjskem odru igrali Krvavo svatbo
Federica Garcie Lorce za abonma Laško in izven.
V	torek, 14. februarja bo v Slovenskem ljudskem gledališču
predstava ob 12. uri, uprizorili pa bodo Medejo za abonma III.
mladinski.
Dom II. žalskega tabora v Žalcu bo v tem in v prihodnjem
tednu gostil ansambel Slovenskega ljudskga gledališča iz
Celja. Celjani bodo igrali TV Sneguljčico Žarka Petana. Danes
bosta dve predstavi in sicer ob 9. in ob 10. uri, v torek, 14.
marca ob 10. in 12. uri, prav tako pa tudi v sredo, 15. marca ob
10. in 12. uri.
V	domu kulture v Titovem Velenju bo prihodnji četrtek, 16.
marca gostoval ansambel Oper'ë SNG Maribor. Ža koncertni
abonma in izven bodo uprizorili opero Bedriha Smetane Pro-
dana nevesta. Predstava bo ob 19.30 uri.
V	Kulturnem domu v Šentjurju bo v nedeljo, 12. marca
predstava veseloigre Antona Tomaža Linharta Veseli dan ali
Matiček, se ženi, ki jo bodo uprizorili združeni gledališčniki
občine Žalec, kot gost pa bo sodeloval igralec Slovenskega
ljudskega gledališča iz СеЦа Borut Alijevič.
V	večnamenski dvorani v Zrečah bo jutri gostoval ansam-
bel Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora, ki se bo
predstavil z veseloigro Antona Tomaža Linharta Veseli dan ali
Matiček se ženi. Predstava bo ob 19. uri.
V	kulturnem domu Zarja Trnovlje bo jutri ob 19.30 uri prva
reprizna predstava komedije farse Ervina Fritza Kralj Malhus.
Predstava bo ob 19.30 uri.
V	soboto, 11. marca pa bo v kulturnem domu Zarja proslava
ob 8. marcu, ki jo pripravljao člani kulturno umetniškega
društva Zaija in otroci osnovne šole. Po proslavi bo zabavno
srečanje. Vstopnice so v predprod^i v kulturnem domu
Trnovlje vsak dan med 18. in 19. uro.
V	okviru programa 13. kozjanskih kulturnih dnevov bodo
v mali dvorani v Šentvidu pri Grobelnem uprizorili komedijo
Branislava Nušiča Navaden človek. V soboto, 11. marca bo
predstava ob 18. uri, v ponedeljek, 13. marca pa ob 15. uri.
V	hotelu Atomske toplice v Podčetrtku bodo jutri ob 16. uri
odprli razstavo kolonije likovnih pedagogov Pilštanj 88.
V	kulturnem domu na Virštanju pa bo v soboto, 11. marca
ob 19. uri predstava gostujoče gledališke skupine Tihi optimi-
sti iz Podčetrtka, ki bodo uprizorili delo Marcela Francka
Sreča na upanje.
V	kulturnem domu v Zidanem mostu bo jutri ob 18. uri
kulturni večer, ki so ga člani domačega kulturnega društva
pripravili v počastitev dneva žena.
Na osnovni šoli v Zidanem mostu pa bo jutri od 14. ure dalje
odprta razstava ročnih del, ki so jo prav tako pripravili člani
kulturnega društva. Razstava bo na ogled tudi v soboto, 11.
marca.
V	športni dvorani v Radečah bo jutri ob 18. uri 5. občinska
revija sodobnih plesov, ki jo pripravlja Zveza kulturnih organi-
zacij občine Laško. Na reviji bo sodelovalo deset skupin iz
laške občine.
Strelska družina Mala Breza gosti v nedeljo, 12. marca
člane kulturnega društva iz Rečice, ki se bodo ob pol treh
popoldan predstavili z nekaterimi svatskimi običćOi v plesu in
pesmi.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri
ob 19.30 uri gostovala folklorna skupina Viktor Korže iz Cir-
kovcev. Predstavili bodo pesmi, šege in plese z Dravskega
polja.
V	občini Slovenske Konjice bodo prihodnji teden prireditve
v okviru Naše besede. V ponedeljek, 13. marca bo v kulturnem
domu v Vitanju ob 11. uri nastopil mladinski pihalni in harmo-
nikarski orkester glasbene šole, za njimi pa bodo učenci
osnovne šole Ljubo Šercer uprizorili »Koncert po koncertu«.
V	torek, 14. marca bo Naša beseda v domu krajanov v Stra-
nicah, kjer se bosta z lutkovnima predstavama predstavili
Srednja kovinarska šola in osnoVna šola Edvarda Kardelja.
V	sredo, 15. marca ob 17. uri pa bo v večnamenski dvorani
v Zrečah nastopila gledališka skupina DPD Svoboda Zreče
z igro Lisica tatica in Mojca Pokraculja, aktiv mladih zadružni-
kov pa se bo predstavil z veseloigro »Drugo soboto«.
V	razstavnih prostorih Muzeja revolucije v Celju bo od
ponedeljka, 13. pa do petka, 17. marca na ogled razstava, ki jo
je pripravilo planinsko društvo Aero ob 25. letnici svojega
delovanja.
V	galeriji v Mozirju si lahko do 18. marca ogledate razstavo
svetopisemskih ilustracij v olju Gorana Horvata.
V	galeriji kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Velenju bo še danes in jutri na ogled razstava slik Zmaga
Jeraja iz Maribora.
V	kulturnem domu v Rečici ob Savinji se bo v soboto, 11.
marca predstavila gledališka skupina domačega prosvetnega
društva Franc Kokra. Ob 19. uri bodo uprizorili Linhartovo
Županovo Micko in enodejanko Čarobna brivnica.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
IPdsII z !3enarjem so za
^iuiii intimna zadeva
Banka bo boU povezana z Untimi, ko bo bolj samostojna
četudi danes ni kaj pri-
da dobrega slišati o ban-
ki in varčevanju nasploh,
pa se, po videzu sodeč,
banka hoče približati lju-
dem. Znani so slogani Ju-
gobanke in sedanji TV
spoti Ljubljanske banke,
ki si hočejo pridobiti za-
upanje varčevalcev, ven-
dar pa mnogi menijo, da
bo bančnikom to ponov-
no uspelo z organizira-
nim hranilništvom, ki bi
ga morali ločiti od po-
slovnega bančništva, ker
ima to pač svoje zakoni-
tosti. Kakorkoli, stvari
bodo bolj jasne šele, ko
bodo bančniki imeli pred
seboj nov bančni zakon.
Ker je s tem v zvezi še
prec^ neznank, smo se to-
krat odločili za skok
v zgodovino z Aleksan-
drom Videčnikom, ki je
po lanskem »Kulturno-
zgodovinskem izročilu
hranilnikov in hranilnih
knjižic« pripravil še zapis
o zgodovini denarništva
v Celju. In ker se vse sku-
paj vrti okrog zaupanja,
smo razgovor začeli
z vprašanjem, koliko je se-
danji medijski propa-
gandni nastop Ljubljan-
ske banke zgodovinsko
sploh umesten in kakšna
je pravzaprav banka da-
nes v primerjavi s tisto
pred vojno?
»Banke so danes žal še
vedno predvsem orodje
v rokah države, bančni-
štvo pa je le neke vrste
posredovanje den^a - in
še to ne na nćobolj posre-
čen način. Banka je pre-
več odtujena prebivalstvu
in v tem pogledu je bila
prednost nekdanjih hra-
nilnic precejšnja. Posebej
zato, ker je banka danes
odrinila varčevalca, torej
svojega poslovnega prija-
telja na rob dogajanj, saj
nima veliko vpUva na do-
gíuarye v banki. In v tem
je n^večja razlika med se-
danjim in nekdanjim res-
ničnim bančništvom in
hranilništvom. Res, da
ima varčevalec vpliv pre-
ko svetov varčevalcev, ki
pa so le bolj posvetoválni
organi, tako da je pravica
do razpolaganja s svojim
denarjem odtujena,« je
razhke med danes in vče-
raj v grobem ponazoril
Aleksander Videčnik, ki
se v zgodovinskem zapisu
o denarništvu na Čelj-
skem vrača v čas, ko je
bila ustanovljena Celjska
mestna hranilnica (1874),
prva v Celju, dasiravno so
bile po besedah avtorja
pobude s strani občinskih
mož za ustanovitev hranil-
nice še starejše za kakšnih
40 let.
Vloga bratov
Vošnjak
Kapital je bil v tem času
bolj kot ne odtujen slo-
venskemu vphvu; še več,
pomagal пгу bi k raznaro-
dovanju tega predela
spodnje Štžoerske. Ven-
dar se je v Celju, ki je bilo
središče narodnostnega
boja, v zvezi s tem marsi-
kaj dogajalo. Mladi slo-
venski izobraženci so nu-
dili odpor takrat zelo do-
bro organiziranim nem-
škim ustanovam, ki naj bi
pospešile proces potujče-
vanja. Posebno vlogo sta
pri tem imela brata Voš-
njak.
»Že v sedemdesetih le-
tih je dr. Jože Vošnjak, ko
se je vrnil iz Prage, prine-
sel precej novega duha iz
feških hramilnic. Opozar-
jal je, da je treba Slovence
tudi denarno osamosvoji-
ti. Sprva ga niso poslušali,
nemški oblastniki pa mu
tudi niso dovolili ustano-
viti hranilnice v Šmarju.
Napisal je prva pravila za
delovaje hranilnic, ven-
dar se je pravo gibanje za
slovensko hranilništvo
pričelo takrat, ko seje ing.
Miha Vošnjak v Gradcu
upokojil in se preselil
v Celje. Moram pa pouda-
riti, da ta boj ne bi bil
uspešen, če se vanj ne bi
vključili tudi ostali, npr.
dr. Dečko, dr. Krašovec,
dr. Sernec in vrsta ostalih
narodnozavednih mož, ki
so se vključih v to delova-
nje,« je pojasnil Aleksan-
der Videčnik med opisom
prvih začetkov slovenskih
narodnih hranilnic.
Protiutež strupeni raz-
narodovalni pohtiki Mest-
ne hranilnice Celjske paje
predstavljala ustanovitev
Celjske posojilnice: »Po-
slovala je tako uspešno,
da je uspela v dveh letih
zgraditi sedanji Narodni
dom in je kot taka pred-
stavljala centralo za vse
slovenske hranilnice na
spodnjem Štajerskem.
Dokaz dobrega dela je bi-
la tudi pobuda za ustano-
vitev Zadružne zveze, ki
jo je dal leta 1882 Miha
Vošnjak. Zveza naj bi po-
vezovala slovenske hra-
nilnice in jih tudi strokov-
no usmerjala. Problem
kadrov je bil namreč pre-
cejšen. Zvezo so ustanovi-
li v Celju. Močno organi-
zacijo, ki je imela celo svo-
jo tiskamo, so ukinih oku-
patorji.«
Ekonomski Interes
pred ostalimi
Strankarske težnje, ki
so se pojavile ob prelom-
nici stoletja, so s pridom
izkoristili tujci, ki so imeh
precejšen vpliv tudi po pr-
vi svetovni vojni. Medtem
ko so drugod nemške de-
narne zavode ukinih, jih
v Celju niso. Pod vphvom
nemškega kapitala je bila
tudi Prva hrvatska štedi-
onica, kl je zgradila bivšo
železniško upravno zgrad-.
bo. Sicer pa je büo med
obema vojnama po opisu
v »Zgodovini denarni-
štva« na Celjskem stalno
šest do sedem denarnih
zavodov, ki so vsi dobro
poslovali. Ob omenjenih
je bila tu še Kreditna ban-
ka Ljubljana, Jadranska
banka, Južnošt^jerska
hranilnica, Češka hranil-
nica, nemški denarni za-
vod ter Ljudska posojilni-
ca, kije zgradila Plečniko-
vo stavbo, kjer je danes
sedež Splošne banke
Celje:
»ТоИко denarnih zavo-
dov je lahko delovalo
predvsem zato, ker je bil
kapital dejansko predmet
tržerija, ker ni bilo neko-
ga, ki bi določal obrestno
mero. Takrat tudi nisi po-
treboval nek^kilogram-
skih elaboratov če si hotel
kredit, priznati pa je tre-
ba, da je k temu precej
prispevalo osebno po-
znanstvo. Vpliv nemške-
ga kapitala je bil velik
predvsem zato, ker je bila
tudi industrija v nemških
rokah. Prevladoval je si-
cer gospodarski interes,
ki pa se je v časih prekri-
val z narodnostnim in po-
litičnim, včasih pa ne. Za-
nimivo je na primer, da je
industrijalec Westen (nek-
danji lastnik Ema) med
vsemi v Celju dal pravo-
slavni cerkvi n^več de-
narja. To se je seveda pre-
krivalo z njegovim eko-
nomskim interesom za
čimboljšo prodajo voja-
ških menažk. Zanimiv pa
je tudi drug primer. V tri-
desetih letih je občina
s tem pa tudi Mestna hra-
nilnica, ki je vodila njene
finančne posle, prišla
v hude težave. Celjska po-
sojilnica je to izkoristila in
odkupila njene hranilr^
knjižice po 60-odstotni
vrednosti. Kasneje jih je
vnovčevala stoodstotno.
Poslovni interes se je to-
krat pokril tudi s stran-
karskim.«
Vrniti vlogo
varčevalcem
v preteklosti je bila po-
zornost banke do varče-
valca in kreditojemalca
precej večja kot danes.
Tudi zato, ker je bilo teh
znatno manj kot danes.
Ravno zato so se lahko
bančne zadeve reševale
bolj intimno, več je bilo
osebne navezanosti med
bančniki in varčevalci, se-
veda ravno tako s polno
odgovornostjo in jam-
stvom.
»Prednost je bila v tem.
ker je poslovni prijatelj
banke vedno našel minu-
to ali dve za razgovor pri
kakšnem bančniku, s ka-
terim je lahko spregovoril
o poslih in svojih skrbeh
v zvezi s tem. Danes zara-
di strahovitega tempa živ-
ljenja tega ni več in to je
tudi velika pomanjklji-
vost. Vehko je zato vpra-
šanj, kako naj se banka
približa ljudem. Zdrava in
pomembna se mi zdijo pri
tem načela dr. Ivana Rib-
nikarja, ki želi povrniti
vlogo varčevalcem. Pri
tem pa bo treba strogo lo-
čiti, kdo je varčevalec in
kdo koristnik bančnih
uslug, kdo prispeva k ja-
čanju bančnega kapitala
in kdo ga le koristi,« meni
Aleksander Videčnik, ki
tudi pravi, da je treba naj-
prej dati bankam samo-
stojnost. Šele potem bo
morala banka sprejeti vse
kritike, ki, žal, letijo na-
njo, namenjene pa bi mo-
rale biti tudi tistim, ki ji
določbo obrestne mere in
politiko obnašanja.«
Z vsako centralizacijo,
začenši s tisto po vojni, se
je banka odtujevala varče-
valcem, temu pa je veliko
krivo tudi panično zbira-
nje denarja za potrebe go-
spodarstva, z začetkom
prenosa plač na hranilne
knjižice. Ta »množičnost«
in nekajkratno povečanje
poslovanja jé razbilo in-
timnost v poslovanju z de-
narjem.
»Posli z denarjem so za
ljudi izredno intimna za-
deva, tega pa zaradi mno-
žičnosti žal ni več. Vendar
bi bilo v danem polož^u
zelo krivično od banke
zahtevati spremembe čez
noč, prepričan pa sem, da
imajo bančniki za to, kar
uči zgodovina in za potre-
be varčevalcev, posluh in
da se bodo, takrat ko bo to
mogoče, v poslovanju
z denarjem bolj pribhžali
prebivalcem. Danes jim to
ni omogočeno, zato pa po-
magajo tam, kjer je mogo-
če. Primer za vzgled je pri
tem zame Splošna banka
Celje, ki si že od leta 1969
v šolskih hranilnicah pri-
zadeva za sodobno vzgojo
varčnosti in pravilnega
odnosa do denarja. Je
praktično edina, ki skrbi
za tovrstno i2
dine in pri ц
pomote, nirn
leg tega skrbi
blikacij in g
narodnozavei
ce. Njena zaj
da je ena n^
Celjska me^
ca, dobila prt
nanjo podolx
jo tudi prene
ve zgradbe, s
prenovi zuna
Narodnega d
torej živi s ki
mi v njem,«
Aleksander ]
ima v tem \
prav. Tisto (fi
danje poslovi
к^ v zvezi s I
čevalcem, pa'
z vseh zornih!
tivno obdeUi
bo bankam d
mostojnost. I
bo banka šel
le vizij i vrtelaj
ni spot s slq
svet na prava
nasvet pa bo^
še naprej tij
v Mladini,, pi
HamurabijiÉ
Krojač V sušilnici iimeila
Opuščena sušilnica hmelja
na Ložnici pri Žalcu, ki od zu-
naj izgleda kot stara zapuščena
bajta, je v notrai^osti topla, či-
sta, sodobno urejena. Po zvitih
železnih stopnicah stopi člo-
vek v prostor, kjer mu zastane
dih. Tam dela in ustvarja Mar-
tin Skubic, krojač. Danes se
imenuje drugače - modni kro-
jač. Leta 1963 je napravil v No-
vem mestu pomočniški izpit,
začel krojiti in šivati, nato pa
se je za petnajst let odpravil
v Švico.
»Tudi tam sem delal,« se na-
smeji med svojimi izdelki. »Obi-
skoval sem naprej triletno šolo
za krojenje in izdelovanje mode-
lov, nato pa delal, delal in znova
samo delal. Ob vsem sem veliko
gledal in se učil. Vse znanje sem
prinesel v domovino in zdaj ga
že tudi prod^am v tujino.«
Martin Skubic je imel Псцргеј
obratovalnico na Mariborski ce-
sti v Celju, ki je zgorela, nato je
našel delovno in ustvarjalno za-
točišče v prostorih opuščene su-
šilnice hmelja na Ložnici pri
Žalcu, v neposredni bližini pa
tudi stanuje. Ta delovni prostor
bo obdržal, vendar se bo že v za-
četku aprila vrnil na Maribor-
sko cesto v Celje, kjer bo odprl
samostojno trgovino z delavni-
co. Kaj dela?
»V glavnem športni program,
od sr^c, suknjičev, ženskih
oblek in bluz, krila, otroške hla-
če, skratka vse.«
Je sešil tudi kaj drugega, nas
zanima.
»Maturantske in poročne
obleke, kopalke, kape in tudi
čevlje.«
Sed^ dela v glavnem iz hva-
ležnega jeansa.
»Časi so takšni, da si je težko
kupiti obleko iz kvahtetnega
blaga pa tudi čistilnica je draga.
Moje izdelke pa vržeš v pralni
stroj in jih po sušenju že lahko
ponovno nosiš. Sam pa jih že
prej pripravim tako, da se pri
kasnejšem pranju sploh ne krči-
jo, kar je tudi vehka prednost.«
Tudi kroji sam in to ob sobo-
tah, ko ima mir. Med tednom pa
potuje...
»Kroje razvozim k dvansgstim
kooperantom, ki so tudi po oko-
lici Čakovca, delam pa sicer
skupsy z obrtno zadrugo v Mari-
boru. Dobro sodelujemo, vsi
smo zadovoljni, dela pa nam ne
zmanjka.« ,
Trenutno nćOveč izvaia
v ČSSR. Sicer pa ima v načrtu
samo izvoz in to za štiri leta
z istimi artikli, vendar v drugač-
ni modi.
Prodaja tudi v Mariboru pri
Merkurju, nekaj v cdB
ku in v Žlacu pri Brej
Mali tovarnar z Ld
Žalcu v stari sušilnici!
podjeten človek. Iznä
laven, poln načrtov, j
pa je primer, da lah|
z znanjem in voljo nai!
sam. Takšen je Marti
ki kroji, razvaža, kup4
ja, ureja papirje in kotj
sam kasira. •	J
TONI
Foto: LJUBO I
NOVI TEDNIK - STRAN 13
п
é
pri enainileveidesetili ietitì sama v podrtiji nad Dobrno
v začetku je kazalo, da bo
f£ođba podobna mnogim
90-letna ženička
preživlja jesen svojega živ-
Ijgnja v miru in zadovolj-
stvu. Res, da živi sama, toda
sosedje so čez^imo prijazno
poskrbeli zanjo, pa še kra-
jevni Rdeči križ je priskočil
pa pomoč. Vsaj tako so nam
govorili, ko smo se odprav-
Hali na pot v breg, ki mu
pravijo Vinska gorica nad
Pobrno. Pa se je že pri prvi
¿oinačiji izkazalo, da je Jo-
zlova teta, ki si je letos na-
ložila 91. križ, svojo usodo
yxela sama v roke. Če je to-
liko let znala skrbeti sama
tase, bo pa še v prihodke, si
je verjetno mislila, ko je po-
vezala svojo culo, zapustila
sosede in se vrnila v svojo
kočo.
' »Niti za sto
milijonov je nočem«
Antonija Trbovšek ali Jo-
zlova teta, kot ji pravijo, je še
do letošnje zime živela sama
v svoji koči, ki si drugega
únena skoraj ne zasluži. Pa ji
^ bilo nič hudega. Vsaj tako
pravi. Skrbno je obdelovala
^ojo njivico, pomagali so ji
bližnji sosedi Osetiči, s soci-
alno podporo pa je kupila
Nnujnejše. »Saj sem že 20
Jet sama. Podnevi sem dela-
jo, ponoči počivala,« pravi
»in ničesar nisem po-
mešala.« Vse je bilo torej do-
dokler ni padla in si zlo-
{^ila roko. Krajevni Rdeči
je takrat menil, da sama
more ostati, saj si pozimi
bo mogla niti zakuriti. Ve-
^^ Rožanc in Stanka Rudolf
Pravita: »Najprej smo prosih
lojeno sorodnico, ki si je po-
^eg tetine hiše uredila prizi-
pk, kjer streha ni čisto na-
'üknjana in ne piha skozi
^sako špranjo. Menih smo,
bi bilo teti v tistem prizid-
jM topleje in da bi lažje pre-
'ivela zimo, pa se njena so-
^^dnica ni strinjala. Zato
stno vprašali bližnje sosede,
e bi kdo hotel poskrbeti za-
njo. Osetiči se že sami stiska-
jo v dveh prostorih, pet
otrok imajo in kljub temu,
da so ji vselej priskočili na
pomoč, zanjo niso imeli pro-
stora. Pa so se strinjali Petre-
tovi, ki so nekohko bolj od-
daljeni, da jo vzamejo. Go-
spodinja Betka je v zameno
za njenih 280 tisočakov soci-
alne podpore pristala, da jo
bodo vzeh čez zimo
v oskrbo.«
Tako je bilo vsaj na začet-
ku vse v redu. Kakor hitro pa
se je zunaj malo otoplilo in
ko Jozlove tete tudi roka ni
več tako zelo bolela, se je po-
javilo domotožje. AU je bilo
samo to, ali pa tudi kaj dru-
gega, o tem je težko soditi.
Gospodinja Betka Petre, ki
smo jo obiskali, je bila huda:
»Tudi za sto milijonov je no-
čem več imeti v hiši!« Poka-
zala je sobico, kjer so teti pri-
pravili postejo, čisto ob peči
so jo postavili, da bi ji bilo
toplo. Zanjo je skrbela, ker si
sama ni mogla pomagati in
v začetku se teta ni prav nič
pritoževala. »Potem paje na-
enkrat postala sitna, ves čas
je nekaj nergala, očitala nam
je celo, da smo ji nekatere
njene stvari ukradli,« se jezi
Betka. »Ko sem lahko delala,
sem jim bila dobra, potem pa
me niso več marali,« pravi
teta. »Tudi kuhali niso tako,
kot imam jaz rada. Nsùraje
pojem malo fižola pa repe«,
dodaja.
In tako je teta tistega dne,
ko smo prišli, pobrala svoje
stvari in počasi odšla do Ose-
tičev. Oni so branih ključ
njene koče. »Nazaj ne grem
več«, je odločno pribila, ko
so jo spraševali, kje bo sedaj
živela. »Bom že sama, sosed
mi je že zoral njivo, malo
bom delala, si skuhala kak-
šen čaj, krompir in repo, pa
bo,« je dodala in oči so ji kar
žarele, ko se je razgledovala
po svojem svetu. S pahco
v eni in s ključem v drugi
roki je odkrevsala navzdol
po bregu do svoje koče.
S slamo je krita, potrebovala
bi pošteno zaplato, pa ni ni-
kogar, ki bi to uredil. Sosed
je za silo pokrpal senik, da
ima vsaj drva na suhem. Teh
pa ji ne manjka. Kurjave ima
toliko, da bi zadostovala za
dve hudi zimi. Večinoma si
jo je pripravila sama, le zaku-
riti je treba. Toda kje? Nek-
danja črna kuhinja, kjer so
kurili v krušni peči, je tako
razdrapana, da lahko skozi
nažrta tla padeš v klet. Soba
pa je polna najrazličnejše
krame, ki se je nabirala leta
in leta, le odnašal je ni nihče.
Vsaka plesniva odeja, molja-
sta knjižica in razbita vaza je
dragocena. To je tetin dom,
njeno premoženje in njeno
življenje.
Je tudi to sreča?
Tako je Jozlova teta sama
obrnila zgodbo o mirnem
življenju 90-letne ženice po-
vsem na glavo. Rdeči križ in
komisija za sodalo na Dobr-
ni sta bila ponovno na začet-
ku. Poskusih so že marsikaj:
predlagah so ji, da bi šla
v dom, kjer bi imela vso
oskrbo, pa se je temu odloč-
no zoperstavila. Nato so sku-
šali vsaj malo urediti njeno
kočo, a tudi ni hotela. Nihče
ni smel prestaviti nobene
stvari, zato so obupali. Ne-
koč je sama pripovedovala,
kako se je morala spopasti
s podganami, ki so prišle
v hišo. Ampak hiša je njena,
kakršnakoli že je, njena je
zemlja, ki jo je pribhžno dva
hektara, njen je sadovnjak,
ki ga je jeseni skrbno obrala
in vrt, kjer je rasla solata. Kje
pa piše, da bi se morala sedaj
vsemu temu odpovedati? Ni-
ti na misel ji ne pride kaj
takega in kar nekajkrat sem
ji morala ob odhodu obljubi-
ti, da je tudi jaz ne namera-
vam spraviti v dom.
Zunaj pred kočo je bilo že
prijetno toplo in teta je poi-
skala motiko, da se loti svoje
njivice. Centimeter za centi-
metrom, gruda za grudo. In
tako dan za dnem do konca.
Če je tudi to sreča, potem se
je vse dobro in prav končalo.
TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Jozlova teta je vse življenje povezana z zemljo, brez nje ne
otore, pa čeprav je roke in noge ne ubogajo več tako kot
včasih.
Vera Rožanc in Stanka Rudolf iz krajevne organizacije Rdečega križa na
Dobrni k teti tudi tokrat nista prišli praznih rok.
»Takole smo ji uredili njen kotiček
pri krušni peči, pa sploh ni bila zado-
voljna«, pravi Betka Petre.
JANEZ CVIRN
Družabno ÈÊvIfenie v Cel/u
pred L svetovno vo¡no
f
Gostilne za vsaic žep
Poleg hotelskih restavra-
cij najvišjega nivoja je bilo
v mestu tudi precejšnje šte-
vilo gostiln, ki so se med
seboj razlikovale po kvali-
teti in raznovrstnosti po-
nudbe.
Bistvena značilnost takrat-
ne gostinske ponudbe v Ce-
lju je bila ta, da so bile v me-
stu gostilne za vse sloje in za
vsak žep. Boljše gostilne, ki
so razpolagale tudi z nočitve-
nimi zmogljivostmi, so obi-
skovali skoraj izključno
meščani in petičnejši gostje,
v manjše in zakotnejše »рад-
zelne« pa so zahajah nižji
družbeni sloji, razne pijan-
ske druščine in vedno in
povsod prisotni »šnopsarji«.
Med boljšimi gostilnami te-
ga časa naj omenimo gostišči
Zvezda in Angel v Rotovški
ulici (danes Trg V. kongre-
sa), gostilni Mesto Gradec
(današnji Branibor) in Jelen
v Graški (Stanetovi) ulici,
vinsko klet Heidelberški
sodček v Šolski ulici (Muzej-
ski trg), restavracijo Gozdna
hiša (Waldhaus) ob mestnem
parku, Jägerwirth v Gospo-
ski (Zidanškovi) ulici in veli-
ko gostilno Zeleni travnik, ki
je ležala ob Voglajni, tik ob
mestu. V vseh naštetih go-
stilnah je pri hrani prevlado-
vala t. i. dunajska kuhinja
z juhami, prikuhami in sladi-
cami, pri pijači pa je lahko
gost izbiral zlasti med različ-
nimi vrstami piva in vina.(Ž-
ganih pijač se je spilo bistve-
no manj kot danes).
Seveda pa je imela vsaka
gostilna še svojo posebno
ponudbo, ki ji je ob ustrezni
reklami vedno zagotavljala
zadovoljivo število gostov.
Če si se hotel okrepčati z do-
brim vinom, si odšel v He-
idelberški sodček, če si hotel
spiti vrček dobrega pilsen-
škega piva si se napotil v Va-
lenčakovo pivnico na Dunaj-
ski cesti ali gostilno Mesto
Gradec, če si si zaželel okus-
ne divjačine, si odšel k Jä-
gerwirthu v Gosposko uhco,
ki je gostom ponudil tudi ce-
lotno paleto behh spodnje-
štajerskih vin (priljubljena
sta bila zlasti Ljutomerčan in
Kor^ičan), če pa si si zaželel
večje porcije mesa, si zavil
v hotel Pošto ali k Zamorcu,
ki sta imela lastni klavnici.
Več kot v mestu samem je
bilo gostiln v njegovi okohci.
Med njimi so bile poleg Zele-
nega travnika n^bo^ pri-
ljubljene gostilna Pri grena-
dirju na Polulah, po ceh
Spodnji Štajerski sloveča
Zabukovškova gostilna na
Starem gradu, gostilna Skal-
na klet z velikim vrtom, dvo-
rano in dvema kegljiščema,
gostilna pri Divjem možu na
Spodnji Hudinji, Lastovka
v Gaberjih, Radejeva gostil-
na na Bregu, Fazarinčevi go-
stilni na Ostrožnem in Tr-
novljah in še nekatere druge.
Posebej na gosto pa je bila
celjska okolica posejana
s ti. »pušelšanki«, ki so obi-
skovalcem nudili pristno do-
mačo kapljico in domačo
hrano. Njihovo točno število
je danes skorajda neugotov-
Ijivo, zato na tem mestu na-
vedimo le podatek, da je sez-
nam slovenskih gostiln in
pušelšankov v okohški obči-
ni СеЏе, ki ga je tik pred
zbruhom prve svetovne voj-
ne izdelal SpodnještćOerski
narodni svet, dolg пекад go-
sto tipkanih strani.
Vidimo torej, daje bila go-
stinska ponudba v СеЦи iz-
redno bogata in da je z lah-
koto pokrivala vse razno-
vrstne potrebe različnih slo-
jev prebivalstva. Pri tem je
bilo značilno to, da so dolo-
čeni družbeni sloji obiskova-
li le določene gostilne in tvo-
rih v njih stalna omizja. Na
splošno je celjsko meščan-
stvo pretežno zahvalo v go-
stilne in restavracije v mestu
in njegovi neposredni bhži-
ni, ni^i družbeni sloji pa
v manjše in cenejše gostilne
v okolici. Tako je npr. celj-
sko sociahstično orientirano
delavstvo zahajalo v gostilno
Zeleni travnik, kjer je imelo
delavsko društvo svoj dru-
štveni lokal in v njem prire-
jalo poleg rednih mesečnih
sestankov in različnih zboro-
vanj tudi vse zabavne prire-
ditve in slavja v počastitev 1.
maja. Nemško-nacionalno
usmerjeno delavstvo se je
zbiralo v gostilni Krell ali
Swettel v Gaberjih, člani
Slovenskega delavskega
podpornega društva pa so si
leta 1899 uredih lastno dru-
štveno gostilno v prostorih
društva na Grabnu 7. Ta go-
stilna je bila internega znača-
ja in celjska policija je budno
pazila, da so v njo zahajali le
člani društva. Na žalost pa so
jo obiskovah le najbolj vneti
člani društva, medtem ko se
je večina slovenskega delav-
stva obič^no klatila po raz-
hčnih pajzelnih v mestu in
okohci. Zaradi tega se je
1910 društveno vodstvo od-
ločilo gostilno zapreti, svoje
društvene prostore pa prese-
lilo v Narodni dom.
Prihodnjič:
Malo slovenskih gostiln
14. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
Dragi prijatelji!
Zvončki za mamico ali pa samo Moja mamica, takšni
so bili v zadnjih dneh naslovi vaših prispevkov. Pisali
ste o svojih mamicah, o tem, kaj vse jim nameravate
podariti in obljubljali, kako jim boste v teh dneh
pomagali. Če le ne boste že prihodnji teden pozabili na
vse dobre sklepe? Sicer pa imamo zadnje čase spet
bolj malo prostora na razpolago. Nekoliko računamo,
da vas bo prej ali slej zgrabila pomladanska utrujenost
in potem ne boste za nobeno rabo, kaj šele, da bi pisali
prispevke.
Vaša Tanja
Nori dan
Petelin zjutraj me pozdravi:
»Dober večer! Se lepo sliši?*
Maček se zaljubi v miši,
stari kozel svojo pipo puha,
mladi osel sebi žgance kuha.
Gos lisico za rep čuka,
pride pa še orangutan
pa mi vošči nori dan.
Pujsek mlad v pižami zeha,
hrza žaba podkovana,
reka teče v hrib neugnana.
Veverica prvič stripe piše,
luna v nos si robec briše,
pa še to - o. ljubi bog,
stara krava trobi v svoj lasthi rog.
V	knjigi tej lepo se skriva
nosi v sebi nori čar
trideseti februar,
ki ne pozna ga koledar.
BORIS PLANKL, 4. r.
OŠ 3. bataljon VDV
Vitanje
Moj robot
Mojemu robotu je ime Bibi. Bi-
bi ima spomin. Če pride do ovire,
se obrne. Robot je zlate barve.
V	roki ima pištolo. Namesto oči
ima rdeče in rumene lučke.
Z njim se igram.
DAMJAN STRAŠEK, 2. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Zbirali smo papir
V sredo smo se dogovorili, da
gremo po papir. V trgovini z živi-
li smo si sposodili voziček. Po
papir smo šli v Borovo. Naložili
sm(j tri vozičke papirja. Druga
skupina je šla v Železnino in pa-
pirnico. Ko smo prišli v šolo, smo
napolnili kontejner. Tovarišica
Irena je poklicala na Dinos, naj
pridejo роцј, ker je poln papiija.
Upam, da bomo zbrali še veliko
papirja in imeli veliko denaija za
izlet.
SIMONA GRIFIČ, 6. r.
OŠ Pohorski odred
Slovenske Konjice
Kaj bi pokazala
turistu
v Slovenskih Konjicah se je
v zadnjem času zelo razvil turi-
zem. Turisti si radi ogledujejo
zgodovinske in kulturne zname-
nitosti v kraju in izven i\jega.
Če bi bila turistični vodič, bi
turistom najprej razkazala zna-
menitosti mojega mesta. Na jugu
je KoAjiška gora, na kateri so raz-
valine starega gradu. Tam so ne-
koč živeli groQe, ki so imeli pose-
stva po vsej Sloveniji. Tudi graš-
čina z okolico in nekdanjimi vr-
tovi je njihova zapuščina. V Ko-
njicah je znana tudi slika sv. Flo-
rijana, zaščitnika pred požari. Le-
genda pravi, da so nekoč pogore-
le cele Konjice, le hiša, na kateri
je bil naslikan sv.Florijan, je
ostala nedotaknjena. Na severu
se razprostirajo Škalce, ki so zna-
ne po vinogradih. Posebej lepe
so jeseni, ko njihove griče krasijo
klopotci. Turistom bi omenila tu-
di Brinjevo goro, na kateri so na-
šli izkopanine iz davnih časov.
Pokazala bi jim tudi pravo kmeč-
ko hišo, ki jo imajo naši znanci.
V	hiši imajo krušno peč, ki je
obložena z veliki ploščami, okoli
nje pa je hrastova klop. Še veliko
zanimivosti bi razkazala turi-
stom, če bi utegnila.
BERNARDA LEVA, 6.r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Bežimo, smetarji
gredo!
Ko sem bila še majhna, so bili
moj največji strah smetaiji. Kjer-
koli sem jih zagledala, so mi pog-
nali strah v kosti.
Bil je lep sončen dan. S prijate-
ljicami smo sedele pred hišo in
se pogovaijale. Držale smo vsaka
svoje kolo. Oh, danes je vendar
torek! Smetarji! Že sem zaslišala
zoprno brnenje tovornjaka.
V	meni se je prebudil ta večni
strah pred ryimi. Od strahu sem
spustila kolo, ročaj krmila me je
udaril po nosu. Nos je hipoma
postal rdeč in krvav. Resnično
sem se jih bala in še sedaj moram
priznati, da me po telesu spreleti
nekaj čudnega, ko zaslišim tisto
ropotanje.
ANITA PRISLAN, 8. r.
OŠ Bratov Juhart
Šempeter v Sav. dolini
Zobozdravnik
Ati me je peljal v Konjice k zo-
bozdravniku. Bilo me je zelo
strah, ko sem sedel na stol. Odprl
sem usta, zobozdravnik pa mi je
zob izpulil. Ko sem šel domov,
sem bil zelo vesel, ker se nisem
nič jokal.
URBAN VOH, 2.Г.
OŠ Stranice
Jutro prihaja
Nekoč, ko nisem mogel spati,
sem vstal, šel k oknu in gledal
zvezde. Iskal seni Mali in Veliki
voz, Severnico... Opazoval sem
lunin zadnji krajec. Nenadoma
seje začelo nebo svetliti. Dobiva-
lo je lepo modro barvo. Zvezde
so dobivale drugačno barvo, po-
stajale so vse bolj blede. To meje
še posebej pritegnilo. Nebo je bi-
lo vedno bolj svetlo. Zvezd se
skoraj ni več videlo. Nenadoma
sem opazil, kako se je sonce dvi-
galo proti nebu. Tisti dan je bil
zelo sončen in tudi večer je bil
lep. Opazoval sem nebo in razmi-
šljal o teh naravnih pojavih. Še
danes se včasih spomnim tistega
lepega jutra.
ROBI KOTNIK, 6. r.
COŠ Fran Roš
Celje
Griški osnovnošolski živ-žav
Na osnovni šoU v Grižah je prijetno daje kaj! Med rekreativnimi odmori šolski zidovi kar pokajo ob živ-žavu prvčkov,!
plešejo in se razgibavajo, »stare bajte« pa igrajo košarko v šolski telovadnici. Tudi krožkov imajo veliko, na našo fotografi)
pa smo ujeli zlata grla griških otrok.
N. G., Foto: EDI MASNE(
Kako boš razveselila
mamico za praznik?
čestitala ji bom in ji dala rožo
iz blaga. (MONIKA, 6. r.)
Doma bom lepo pospravila.
(NATAŠA, 7. r.)
S sestro ji bova kupili darilo.
(BOJANA, 6.Г.)
Pomagal ji bom in ji obljubil,
da se bom pridno učil. (ROMAN,
6. r.)
Dal ji bom bonboniero. (DAM-
JAN, 6. r.)
Čestital ji bom. (MARKO, 6. r.)
Podarila ji bom rožo. (KSENI-
JA, 7. r.)
Zahvalila se ji bom za ves njen
trud. (ANDREJA, 6. r.)
Anketo pripravile:
BERNARDA LEVA, 6. r.
ANDREJA KOŠIČ, 7. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Podaljšano bivanje
Mi v podaljšanem učiteljico
imamo
ki nikomur jo ne damo.
Včasih ji nagajamo,
po razredu mi razgrajamo.
Pa so tudi "člani*,
ki večkrat so zaspani,
a niso nič bolani.
Med sabo se razumemo,
včasih se še skregamo.
A ko pride k nam ravnatelj,
spet je vsak ti le prijatelj.
KATARINA KOTNIK, 4. r.
OŠ 3. bataljona VDV
Vitanje
Bendžl
Za rojstni dan sem dobila psič-
ka, ki mu je ime Bendži. Star je
eno leto. Poleg garaže ima svoj
dom, kjer spi poleti in pozimi. Ko
pride poletje, se z njim več uk-
vaijam. Pozimi pa mu mečem
snežne kepe. Koje bil še majhen,
je zelo rad raznašal copate od so-
seda do soseda. Preden grem
v šolo, mu dam zajtrk in mu za-
menjam vodo. Ko pridem, se ma-
lo poigram z njim in mu dam
kosilo. Najraje bi vedno jedel
meso. Popoldne ob 17. uri dobi
večerjo. ČepraVimam veliko de-
la, najdem čas za Bendžija. Ka-
dar pa stopi na naše dvorišče tu-
jec, začne pes tako glasno lajati,
da se sliši po celi ulici. Rad se
podi za mucami, ker mu gredo
zelo na živce. Imam ga zelo rada
in žehm, da bi ostal dolgo tako
majhen in ljubek.
MONIKA KEROVEC. 5. r.
. OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Pomagam sosedu
Rad hodim v šolo. Veliko se
naučim. Vem, da brez znanja ne
bom dobil službe. Najraje poma-
gam pri popravljanju avtomobi-
lov sosedu Marku. Naredila sva
že prikolico in popravila avto.
SEBASTJAN LEDINEK, 5. r.
OŠ Pohorski odred
Slovenske Konjice
tovarna izolacijskega materiala r. o., laško
Po sklepu kadrovske konnisije
objavljamo kot prosta naslednja dela in naloge:
V	DELOVNI SUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB
1.	pomočnika vodje prodajne
službe
Pogoji: - VII. oziroma VI. VIP ekonomske smeri
-	2 oziroma 3 leta izkušenj na področju komercialne
dejavnosti
-	aktivno znanje tujega jezika
2.	pomočnika vodje prodaje
investicijske opreme
Pogoji: - VII. oziroma VI. VIP strojne ali elektrotehnične
smeri
-	2 oziroma 3 leta izkušenj na enakih ali podobnih delih
in nalogah
3.	prodajnega inženirja
Pogoji: - VI. VIP strojne smeri
-	2 leti izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
4.	komercialno tehničnega
predstavnika
za prodajo proizvodov in sistemov DO TIM za po-
dročje vzhodne Slovenije
Pogoji: - VI. VIP ekonomske oziroma ustrezne tehnične
smeri
-	2 leti izkušenj na enakih ali podobnih delih in
nalogah
.. - vozniško dovoljenje »B« kategorije, lastni avto in
telefon
K sodelovanju vabimo izkušene, ambiciozne komerciali-
ste; pod 2 in 3 za delo na področju investicijske prodaje
industrijskih hladilnic, hladilnih stolpov, zamrzovalnih
tunelov in druge hladilne tehnike.
5.	samostojnega referenta uvoza
-	izvoza
Pogoji: - VI. VIP ekonomske ali komercialne smeri
-	2 leti izkušenj na enakih ali podobnih delih in nalogah
-	aktivno znanje tujega jezika (po možnosti angleščine)
6.	gasilca II
Pogoji: - KV gasilec
-	6 mesecev izkušenj na enakih ali podobnih delih in
nalogah
-	odslužen vojaški rok
Obravnavali bomo tudi prošnje kandidatov s končano
poklicno šolo tehnične smeri, ki so pripravljeni opraviti
šolo za poklicne gasilce pri RSNZ v Ljubljani (5-meseč-
no usposabljanje iz dela s pričetkom v mesecu sep-
tembru).
V	TOZD TERMOIZOLACIJE IN EMBALAŽA
7.	kotlarja - vzdrževalca
Pogoji: - IV. VIP tehnične smeri
-	3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
in nalogah
-	odslužen vojaški rok
-	izpit za upravljalca visokotlačnih parnih kotlov
Lahko se prijavijo tudi kandidati, ki zadnjega pogoja ne
izpolnjujejo, so pa pripravljeni opraviti tečaj za pridobi-
tev izpita.
Za vsa razpisana dela in naloge bomo sklenili delovno
razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter
pod 3, 4, 5 in 7 s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 8 dneh od dneva objave na naslov:
TIM Laško, Kadrovska služba. Sp. Rečica 95, 63270
Laško.
O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po končanem zbira-
nju prijav.
ИДДВЕС 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
lazgrajanje se seli v stanovanja
Argani za notranje zadeve so lani
l^avnavali 2679 kršitev javnega re-
¡n mira, kar je le dvajset primerov
^ kot leto pred tem. Ta podatek je
^aj ugoden, manj pa, če ga začne-
^ secirati.
! Y teh kršitvah sicer velika večina še
j^jjiio samo prepiranje in kričanje (to-
lažje kršitve), toda v podatku se
¿iva tudi 118 nasilnikov (4 več kot
40 pi'ed tem). Prav pri kaznivih deja-
nji nasilništva pa, žal, naše območje
Jednjači v republiki že nekaj let. In to
ljub strožji kaznovalni politiki za to-
¿na kazniva dejanja, kar naj bi bila
ajboljša preventiva. Očitno pa strožje
(večinoma zaporne) kazni ne zaležejo
dovolj, saj je med nasilniki, ki jih
obravnavajo na sodišču, kar precej po-
vratnikov.
Precej povratnikov je tudi pri dru-
gih kršitvah - kar 34 odstotkov vseh
storilcev, kar zaskrbljuje, podobno kot
tudi dejstvo, da praviloma ni razgraja-
nja brez alkohola. Ob tem se je sicer
zmanjšalo število kršitev v gostilnah
in povečalo v zasebnih prostorih, ven-
dar le zato, ker se gostinci praviloma
izogibajo prijav - miličnike pokUčejo
le takrat, ko ne gre drugače. Tudi zato,
ker lahko po zakonu odgovarjajo (pred
sodnikom za prekrške) tudi gostinci.
ker so točili alkoholne pijače (preveč)
vinjenim osebam.
Prav zaradi takšnega ravnanja (ne-
katerih) gostincev se vse več razgraja-
nja seli v domove, kjer so žrtve družin-
ski člani. Tako so na primer bih lani
mladoletniki precej pogosteje žrtve
kaznivih dejanj in v veliko primerih
gre prav za nasilniško obnašanje (naj-
večkrat staršev) in slabo ravnanje z nji-
mi. Zagotovo bi bilo takšnih primerov
precej manj, če bi (nekateri) gostinci
manj gledali na dobiček in pravočasno
nehali točiti vinjenim osebam, ali pa
vsaj pravočasno poklicali miličnike,
da bi »ohladili« preveč razgrete goste.
S.SROT
•	Največ npčnih cvetov
je minuli teden vzcvetelo
¿e v popoldanskih urah, vsi
pa so žlahtno dehteh po al-
koholu. Mario K. iz Osijeka
je tako pod vplivom mali-
ganov že v četrtek popol-
dan na hodniku stanovanj-
ske hiše na Ljubljanski ce-
sti pretepel Zeljka I. Ker
boksarskega dvoboja ni ho-
tel končati niti ob prihodu
miličnikov, so ga pridržali
do iztreznitve.
•	Pravila, da nas alkohol
ne bo rešil, lahko pa poma-
ga (da jih kdaj dobimo po
grbi), se drži Zvonko P. iz
Saranovičeve. V četrtek je
spet izzival goste v marke-
tu v Šaranovičevi, vendar
mu jih tokrat ni nihče nalo-
žil, ker jo je še pred priho-
dom miličnikov popihal.
•	Četrtek je bil očitno
prav poseben dan. Jože O.
z Mariborske ceste je imel
ivečer precejšnje težave
z orientacijo. Po Čuprijski
ulici je izvajal nenavadne
keiovadne vaje, se plazil po
Nseh štirih, žalil mimoidoče
m malo tudi poležal. Milič-
niki, ki so ga prišli odrešit
muk, so ugotovih, da se Jo-
že prav nič ne spozna na
delo, tudi pijača pa mu ni
preveč zvesta prijateljica.
Večkrat ga vrže v jarek.
•	V soboto je v Trubarje-
vi ulici nekdo z zračno pu-
ško zadel mladoletnega
R. R., obstreljen paje bil tu-
di občan, ki se je sprehodil
po mestnem parku. Mihč-
niki so ostrostrelcu na
sledi.
•	V nedeljo so miličniki
intervenirali v hotelu Merx.
Njihov stari znanec Franc
Ž. je pretepal Ljudmilo K.
Franc sicer prestaja v Mari-
boru zaporno kazen zaradi
nasilništva, v nedeljo pa je
imel prost izhod. Pridržali
so ga do iztreznitve in nato
prepustili v oskrbo delav-
cem celjskih zaporov. Po-
novno ga bodo ovadili zara-
di nasilništva.	BP
Zgodba o miličnilcu, psu in lovcu
pred razpletom
Miličniku Srečku Založ-
niku iz Zreč, ki je novembra
lani s službeno pištolo stre-
ljal na Slavka Mavharja iz
Zreč, bodo na celjskem te-
meljnem sodišču izrekli
sodbo v ponedeljek.
Do konca glavne obravna-
ve, ki se je začela prejšnji če-
trtek, bo ostal v priporu. Na
četrtkovi glavni obravnavi je
sicer obdolženec podal zago-
vor, svojo verzijo dogodka
pa je povedal tudi oškodova-
nec, vendar mora sodišče za-
shšati še štiri priče, katerih
pričevanje bo še dodatno
osvetlilo kaznivo dejanje.
Zaslišanje bil tudi izvedenec
kriminalistične stroke Repu-
bliškega sekretariata za no-
tranje zadeve iz Ljubljane, ki
je potrdil Mavhaijevo pri-
poved.
Kar zadeva Založnikov
motiv, ki ga obtožnica bre-
meni kaznivega dejanja po-
skusa umora, je za zdaj mo-
goče z gotovostjo trditi le to,
da je streljal na Mayhaija,
ker je le-ta 3. decembra 1987
ustrelil njegovega službene-
ga psa.
V.E.
Popravek
v prejšnji številki Novega
tednika smo v prispevku
Stekhna v celjski občini še
grozi pomotoma zapisali, da
morajo biti vsi psi, starejši
od 4 mesecev, cepljeni po 1.
maju. Pravilno se stavek
glasi: vsi psi, starejši od
4 mesecev, morajo biti cep-
ljeni proti steklini do I. maja,
mlajši psi pa takoj, ko dopol-
nijo to starost. Za napako se
opravičujemo.
I\lasilnež se je poboljšal
Celjsko temeljno sodišče
je v sredo obsodilo Milana
Zagmajstra, zaradi kazni-
vega dejanja nasilniškega
obnašanja, na šest mesecev
zapora, pogojno na tri leta.
Čas prebit v priporu, od 3.
9. do 10. 9.1987 in od 16. 2. do
20. 2. 1989, so mu šteU v izre-
čeno kazen. Zagmajster je
bil dvakrat v priporu, ker se
je izogibal glavni obravnavi.
Zagmajstra je obtožnica
bremenila kaznivega dejanja
nasilniškega obnašanja, ker
je 2. 9. 1987 pretepel svojo
bivšo ženo M.S. iz Okrogar-
jeve 3 v Celju. Napadel jo je
na stopnišču pred stanova-
njem ter jo s pestjo udaril
v glavo, z nogami pa po tele-
su. Zaradi poškodb je bila
M.S. začasno zmanjšano spo-
sobna za delo. Pretepel jo je
sicer že zjutr^ v stanovanju,
vendar z opravljenim delom
očitno ni bil zadovoljen in se
jo je pozno popoldne še en-
krat temeljito lotil.
Sodišče je pri izreku kazni
upoštevalo Zagmaj strovo
očitno nagnjenje k nasilni-
škemu obnašanju, ker je bil
že predkaznovan zaradi pov-
zročitve lažje telesne po-
škodbe in prekrška zoper
javni red in mir. Kot olajše-
valno okoliščino pa je upo-
števalo, da se je redno zapo-
slil, da redno skrbi za svoje-
ga mladoletnega otroka in da
je kaznivo dejanje obžaloval.
Zagmajster seje v svojern za-
govoru skliceval na vinje-
nost in na takratne neureje-
ne družinske razmere. Bil je
namreč brez službe in v po-
stopku za dodelitev imetni-
ške stanovanjske pravice.
V.E.
Obesil se je
Prejšnjo nedeljo se je v Pla-
nini pri Slovenskih Konjicah
obesil 27 letni M. R. V kleče-
čem položaju se je obesil na
nosilni tram gospodarskega
poslopja v neposredni bližini
stanovanjske hiše.
Z mopedom v hišo
v četrtek popoldan se je za-
radi neprimerne hitrosti na
lokalni cesti v Zagradu smrt-
no ponesrečil 32 letni mope-
dist Marjan Jug iz Zvodnega
pri Celju. Ko seje vozil iz Celja
proti Pečovniku, ga je
v ostrem levem zavoju v Za-
gradu pričelo zanašati. Zape-
ljal je v desno s ceste in se
zaletel v hišni vogal. Pri trče-
nju se je hudo ranil in med
prevozom v celjsko bolnišnico
izdihnil.
Smrt pod vlakom
v soboto je na nezavarova-
nem železniškem prehodu
v Bodrežu izgubil življenje 54
letni voznik osebnega vozila
Anton Bogatin iz Bodreža.
Z avtomobilom je zapeljal na
prehod v trenutku, ko je po
progi iz Grobelnega pripeljal
potniški vlak. Ker strojevodja
trčenja ni mogel preprečiti, se
je lokomotiva zaletela v desni
bok vozila in ga potiskala pred
seboj 200 metrov. Antona Bo-
gatina je po 40 metrih vrglo iz
vozila ob progo, kjer je obležal
mrtev. V avtu ni bil pripet
z varnostnim pasom.
Utonil v potoku
v potoku Slomščica pri
Grobelnem so v petek našli
utopljenega 49 letnega Fran-
ca Seliča iz Grobelnega.
Prejšnji večerje na poti domov
omahnil čez ograjo mostu in
padel v vodo, kjer je utonil.
Omahnila v smrt
Med potjo proti domu se je
v četrtek smrtno ponesrečila
52 letna Jožefa Pekič iz Vir-
štanja. V bližini doma se hodi-
la po robu podpornega zidu,
spodrsnilo ji je in omahnila je
v dva metra globok jarek, kjer
se je hudo ranjena v vodi uto-
pila.
Mati skušala
zastrupiti sebe in
dva otroka
Tragični dogodek se je
zgodil v soboto v Grobel-
nem pri Šentjurju. Šentjur-
ski miličniki so zanj zvedeli
šele v nedeljo ob 4.45, ko so
jih o dogodku obvestili
starši mlade matere.
Zakaj se je 23-letna Brigita
Tanjšek iz Grobelnega 5 pri
Šentjurju odločila za ta ko-
rak, ki bi se lahko tragično
končal zanjo in za njena dva
otroka, delavci šentjurske
postćoe milice in celjskega
oddelka za zatiranje krimi-
nalitete še raziskujejo.
Mlada mati je v soboto
med 19. in 21. uro dala svoji-
ma otrokoma, šestletnemu
Primožu in trinajstmesečne-
mu Dušanu, piti mleko, ka-
teremu je prilila škropivo za
plevel. Nato je skušala nare-
diti samomor in sicer tako,
daje mleko pomešano s stru-
penim škropivom popila tu-
di sama. V nedeljo ob 4.15 so
jih našh starši mlade matere,
ki so takoj poklicai reševal-
no postajo. Vse tri so prepe-
ljali v celjsko bolnišnico,
kjer so še vedno na zdravlje-
nju, vendar so že izven živ-
ljenjske nevarnosti.
V.E.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
RAZPISUJE
na podlagi 3. člena Odloka o oddajanju stavbnih zemljišč v občini Šentjur pri Celju
(Uradni list SRS, št. 24/87 in 28/88) in sklepa upravnega odbora z dne 9/2-1989 naslednji
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš v delu
zazidalnega načrta stanovanjske cone I.HRUŠEVEC.
Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja
je predvidena gradnja enodružinskih sta-
novanjskih hiš. Zazidalni pogoji objektov
so razvidni iz prostorskih izvedbenih aktov,
ki so interesentom na vpogled v prostorih
premoženjsko pravne službe pri UO občine
Šentjur pri Celju.
Natečaja se lahko udeležite družbeno in
civilnopravne osebe.
Pismene vloge je potrebno vložiti po ob-
javi na naslov:
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE
ŠENTJUR PRI CELJU v zapečateni ovojnici
s pripisom: »JAVNI NATEČAJ V STANO-
VANJSKI SOSESKI I.HRUŠEVEC«.
Upoštevane bodo vse vloge, katere bodo
prispele najkasneje do 24. marca 1989 do
8. ure s priloženim potrdilom o vplačani
varščini na račun:
50770-654-149 »SKLAD STAVBNIH ZEM-
LJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU«.
Varščina znaša 1,000.000 din in se šteje
kot delno plačilo odškodnine za pridoblje-
no pravico uporabe na stavbnem zemljišču
oz. se interesentu vrne, če na razpisu ni
uspel.
Na javnem razpisu se bodo oddale naslednje gradbene parcele v k.o. Šentjur:
Rok za pričetek gradnje je koledarsko
leto 1990. Investitorji so dolžni zgraditi ob-
jekt do končane III. gradbene faze v treh
letih, to je do leta 1993. Po poteku tega
roka se zemljišče odvzame ob enakih po-
gojih, kot je bilo dodeljeno. Vplačana var-
ščina se v tem primeru ne vrne.
Tip stanovanjske hiše za gradnjo na po-
samezni parceli je določen in razviden pri
Zavodu za urejanje naselij Šentjur.
Zgoraj navedene parcele so komunalno
opremljene z naslednjimi komunalnimi na-
pravami:
-	vodovodom
-	kanalizacijo
-	cesto - delno v asfaltni, delno v maka-
damski izvedbi
-	plačan je prispevek za priklop na elek-
triko, vodovod in kanalizacijo
V ceni komunalnega prispevka ni vsebo-
van prispevek za spremembo namembno-
sti zemljišča. Investitor mora na lastne
stroške zgraditi individualne priključke na
komunalne naprave.
Skladno s 6. členom Odloka o oddaji
stavbnih zemljišč v občini Šentjur pri Celju
(Uradni list SRS, št. 24/87) in dopolnitev
tega odloka (Uradni list SRS, št. 28/88)
imajo ob izpolnitvi razpisnih pogojev pred-
nost udeleženci razpisa, ki na podlagi v 7.
členu gornjega odloka in dopolnitev tega
odloka navedenih in ovrednotenih stano-
vanjskih, delovnih, socialnih, zdravstvenih
in drugih razmer dosežejo največje število
točk.
Vsi uspeli interesenti so dolžni v roku 15
dni od dneva javnega razpisa skleniti po-
godbo o oddaji zemljišč.
Rok za plačilo cene zemljišča, kot od-
škodnine za pridobljeno pravico uporabe
stavbnega zemljišča in stroške komunalne-
ga urejanja so investitorji dolžni plačati
v roku 15 dni od dneva javnega razpisa. Po
poteku tega roka se bodo zaračunavale
veljavne bančne zamudne obresti.
Nastop posesti na oddanih zemljiščih bo
možen takoj po podpisu pogodbe.
Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi
z vknjižbo pridobljene pravice po tem raz-
§isu nosi Sklad stavbnih zemljišč občine
entjur pri Celju.
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča
bo odpirala vse v roku prispele vloge, dne
24. marca 1989 ob 8. uri v prostorih načel-
nice oddelka za občo upravo, soba št. 31,
Titov trg 10, Šentjur pri Celju.
Za gradbene pacale, ki na navedenem
naroku ne bodo oddane, se sprejemajo
ponudbe in se odpirajo vsako prvo sredo
v mesecu ob 12. uri v sejni sobi načelnice
oddelka za občo upravo, soba št. 31.
V tem primeru se stroški komunalnega
prispevka valorizirajo v skladu s podatki, ki
jih izračunava vsak mesec Biro za gradbe-
ništvo, cena stavbnega zemljišča pa se me-
sečno valorizira v skladu z indeksom cen
na drobno v SR Sloveniji.
SKLAD STAVBNEGA ZEMLJIŠČA
OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
Komisija za izvedbo javnega natečaja
16. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
Na Rogli
tekmovali
smučar]! tekači
Sedma tekma smučarskih
tekačev za Alpski pokal se je
končala z ekipnim uspehom
Italijanov.
Naši tekači in tekačice, ki so
nastopili v nepopolni vrsti, so
slabo nastopili. Izkazal se je le
junior Peter Klofutar, ki je na
10 kilometrov zasedel četrto
mesto, kar je najboljša uvrsti-
tev Jugoslovanov v Alpskem
pokalu v tej zimi. Med dekleti
je Andreja Grašič prav tako za-
sedla četrto mesto, vendar so
v ženski konkurenci nastopile
samo štiri tekmovalke iz tuji-
ne. Najbolj je bil zanimiv na-
stop članskih štafet, ki se je
končal z istim časom obeh ita-
lijanskih ekip. Zmagovalca je
določil šele fotofiniš.
V. M.
Nekaj narobe, nekaj prav
v zadnjem športnem vikendu smo do-
živeli dve izjemni presenečenji. Roko-
metaši Aera so doma s kar 24 goli pre-
magali ekipo Veleža, ki jih je pred leti še
izločila iz kvalifikacij za vstop v 1. zvez-
no ligo. Zdaj so se zavihteli na prvo me-
sto in pravi boj se šele začenja, saj jih
v naslednjih kolih čakajo težki nsprotni-
ki - v soboto Partizan Bjelovar, zatem
Vrbas, Sloboda Solina in še kdo. Vse so
sicer v prvem delu lani doma premagali,
vendar na tujem bo težje. Upajmo, da
bodo celjski rokometaši zmogli težko in
odgovorno breme ter se po nekaj sušnih
letih ponovno uspeli vrniti med najbolj-
še jugoslovanske rokometne ekipe.
Košarkaiji Merxa so razočarali. V Ma-
riboru so doživeli hud poraz. Za »čud-
ne« igre niso krivi sodniki in še kaj dru-
gega, ampak to, da težko breme skozi
naporno sezono ne more nositi trojica
igralcev. Trener Zrinski ima premalo
enakovrednih igralcev, ki bi bili sposob-
ni dobro igrati vsßj večino tekem. Kaj bi
bilo s celjsko košarko, če bi nenadoma
zboleli Pipan Gole, Todorovič? Tudi
v podmladku ni morebitnih bodočih
svetlih zvezd.
V nedeljo bosta na celjskem območju
dva izjemno zanimiva športna dogodka.
Na kegljišču Golovca bo ob 10. uri derbi
zvezne lige med kegljavkami EMO in
vodečo Rijeko. Celjanke lanske državne
prvakinje, morajo zmagati, kajti tako bi
»izsilile« tretji dvoboj na nevtralnem
kegljišču in poskušale ponoviti lanski
uspeh. Druga velika prireditev bo v Ti-
tovem Velenju - Balkanski kros.
TONE VRABL
KOMENTIRAMO
Sodil finale svetovnega B prvenstva
Celjani kot športno mesto
se lahko pohvalimo, da ima-
mo tudi izjemnega medna-
rodnega rokometnega sod-
nika Stefana Juga, ki se je
pred dnevi vrnil s svetovne-
ga prvenstva B skupine, ki
je bilo v Franciji.
»To je bilo izredno močno
tekmovanje, saj je manjkalo
samo šest ekip, ki so si že
zagotovile nastop na svetov-
nem prvenstvu A skupine
prihodnje leto v^ČSSR,« je
začel pripoved Štefan Jug,
ko se je vrnil domov.
Je prišlo na prvenstvu do
kakšnih presenečenj?
»Do teh vedno prihaja inje
prišlo tudi tokrat. Zvezna re-
pubhka Nemčija, nekd^ ro-
kometna velesila, je bila to-
krat favorit za prvo mesto,
pa je osvojila zadnje in se ta-
ko preseUla v skupino C.
Zmagali so Islandci pred Po-
ljaki. Zlasti s prvimi imamo
Jugoslovani velike pro-
bleme.«
Igrala sta tudi Kuba in
Egipt, katerim si poleg
ostalih skupaj z Jegličem iz
Ljubljane sodil. Kako
igrajo?
»Egipt sem že večkrat gle-
dal in mu tudi sodil ter lahko
rečem, da niso napredovah.
Odlični pa so Kubanci, saj je
njihov najnižji mož visok 185
cm, ostah pa tja do 210! Vsi
so izredno kondicijsko nabi-
ti, hitri, žal pa jim manjka še
nekaj dela za skupno igro, ki
bi rodila večji uspeh. Ce bo-
do to rešili, bodo čez leto
strah in trepet v rokometnih
krogih.«
Sodila sta fînale...
»Ja, med Islandijo in Polj-
sko. Ocene so bile odlične,
vse ostalo pa tudi.«
Domači rokometni do-
godki ...
»Aero vodi, vendar bo tež-
ko v soboto v Bjelovaiju
s Partizanom. Mislim pa, da
imamo trenutno dobro eki-
po. Veselijo me tudi uspehi
Velenjčank in upam, da bo-
do ostale v hgi, kar si tudi
zaslužijo.«
T. VRABL
ŠPORTNI
KOLEDAR
Kros:
Nedelja, 12. marca dopoldne
na stadionu ob velenjskem je-
zeru balkanski kros z nasto-
pom atletov in atletinj Bolgari-
je, Romunije, Grčije, Turčije in
Jugoslavije v organizaciji AK
Velenje.
Košarka:
1. B zvezna liga moški 23.
kolo: v soboto, 1. 3. je Merx
prost.
1.	B zvezna liga ženske 21.
kolo: v soboto ne bo tekem,
ampak šele 18. marca, ko bo
Kors Rogaška gostoval pri zad-
njeuvrščeni ekipi Gradine.
Republiška liga moški 22.
kolo: sobota, 11. marca.Roga-
ška - Mineral Slovan (vodi) in
Comet - Maribor 87 (zadnji).
Republiška ženska hga 19.
kolo: sobota, 11. marca Maries
(1) - Comet in Metka - Jese-
nice.
Kegljanje:
Zvezna hga ženske 19. in 20.
kolo: sobota in nedelja, 11. in_
12. marca na kegljišču Golovca
ob 15,30 oz. 10,00 srečanji z Go-
rico in vodečo Rijeko.
Republiška liga moški 12.
kolo: sobota, 11. marca EMO
Celje - SCT Ljubljana in v Žal-
cu Hmezad - Slovan.
Rokomet:
2.	zvezna liga moški 18. kolo:
sobota, 11. marca v Bjelovaiju
Partizan - Aero Celje.
2. zvezna liga ženske 18. ko-
lo: sobota, 11. marca v Rdeči
dvorani Igman - Velenje.
Odbojka:
Republiška liga moški 16.
kolo: sobota in nedelja, 11. in
12. marec Šempeter - Mislirya,
Partizan N. dom - СеЦе in To-
polšica - Železar.
Republiška hga ženske 14.
kolo: sobota in nedela, 11. in
12. marca Krim - СеЦе, Topol-
šica Kajuh - Partizan Tabor in
Ljubno Glin - Mislinja.
Streljanje:
Sobota, 11. marca na streliš-
ču v Malih Brezah nad Laškim
od 14. ure dalje tekmovanje
z zračno puško v počastitev
dneva žena.
Usoden poraz Merxa?
Košarkarji Merxa so v za-
četku prvenstva 88/89 nani-
zali vrsto porazov, potem
pa med porazi tudi nekaj
zmag. Ko smo že mislili, da
so se rešili krize, so ponov-
no doživeli dva poraza
- najprej doma proti Nove-
mu Zagrebu in zadnji šport-
ni vikend katastrofo proti
republiškemu rivalu Mari-
boru na njegovem terenu
s kar 123:87.
O tem kapetan Zoran
Golo: »Prvi polčas je bila
igra normalna in enakovred-
na, čeprav sta nam že takrat
močno nagajala sodnika. Do
vrelišča za preobrat v dru-
gem polčasu je prišlo prav
po njuni zaslugi, izgubih
smo ritem, domačini pa so
zadevali iz vseh položajev in
nas dobesedno povozili. Do-
segh so kar 15 trojk. S tem
porazom smo se znova znašli
na repu lestvice, vendar še ni
vse izgubljeno.«
Malo je manjkalo, da bi
pripravile prijetno presene-
čenje košarkarice KORS Ro-
gaške, ki so doma igrale pro-
ti vodilni in še neporaženi
ekipi Jugoplastiki. Domala
do konca so se dobrim gost-
jam upirale, potem so jim
pošle moči in izgubile so
73:80. Najboljša strelka pri
domačinkah je bila Juršeto-
va, ki je dala 28 košev. KORS
Rogaška je zadržala 6. mesto.
V moški republiški ligi je
Rogaška izgubila v Trbov-
ljah z Rudaijem 71:60, v žen-
ski pa Metka v gosteh s Kla-
divaijem 72:69 in Comet
z Induplati Mengeš 64:52.
TV
Najboljši Branko Malee
Na strelišču v Žalcu se je 28 strelcev, ki so izpolnili norme na občinskih prvenstvih
v laški, celjski in žalski občini, pomerilo za regijsko zlato puščico.
Zmagal je Branko Malee Kovinar Štore, sledijo pa Vih Ravnikar Kovinar Štore, Mitja
Toplak Liboje, Boris Gorišek SD, D. Poženel Rečica pri Laškem, Ervin Seršen, Jože Jeram
oba Celje, Vojko Škodnik Žalec, Franc Hočevar Kovinar Štore, Mladen Melanšek Žalec,
Bernard Martinovič Liboje, Tone Jager Celje, Iztok Hanžič Braslovče itd. Teh 12 n^boljših
strelcev lahko realno pričakuje, da bo nastopilo tudi na repubhškem prvenstvu za zlato
puščico, ki bo tokrat 19. marca v Portorožu. Na posnetku vidimo tudi dva z žalske strelske
družine, desno Justin Smrkolj in levo Mladen Melanšek.
TONE JAGER, Foto: TONE TAVČAR
Celjski rokometaš
prevzeli vodstvo
Po 4. kolu v spomladan-
skem delu tekmovanj v II.
zvezni rokometni ligi smo
lahko vsi, ki polnimo tribu-
ne v dvorani Golovec zado-
voljni. Celjani nizajo zma-
ge, čeprav je nekoliko pre-
vidno potrebno dodati, da
so od štirih srečanj kar tri
igrali na domačem igrišču.
V zadnjem srečanju, ko so
ugnali ekipo Veleža iz Mo-
starja, so zmagali kar s 24
zadetki razlike (36:12) in do-
kazali, da so razlike v kvali-
teti moštev, ki nastopajo
v zveznem rangu tekmo-
vanj zelo velike.
Uspeh Celjanov pa ni pri-
šel sam po sebi, kot bi kdo
morebiti pomislil. Po bese-
dah Tomaža Jeršiča, so uspe-
hi posledica trdih in pogo-
stih treningov, saj so prosti
le v petek, dan pred tekmo,
ostale dni pa trenirajo dva-
krat dnevno. Tako trener
Kostelič, kot tudi igralca To-
maž Jeršič in Boštjan Stra-
šek menijo, da lahko realno
pričakujejo uvrstitev v prvo
zvezno rokometno ligo.
Boštjan Strašek pravi: »Ce
od naslednjih petih gosto-
vanj dobimo vsaj dve tekmi,
bi to moralo zadostovati za
prvo ligo.« Trener Kostehč
pa: »Mislim, daje naša ekipa
najbolj zrela, da se uvrsti
v prvo hgo.«
V prihodnjem kolu Celja-
ne čaka težak nasrotnik par-
tizan iz Bjelovarja. "ђ,
Kostelič previdno metí
bi bilo na tem gostovanji
volj, če bi osvojih točko
veda pa se bodo bor|
dve. Nato jih v prihod
tednih čakata še dve t
srečanji - pomeriti se rtm
v gosteh z neposrecij
konkurenti, z Vrbasom,]
jih Celjani doma prem]
z 11 zadetki razhke, pa
srečanje z rokometaši iz
zle bo eno izmed tistih
bodo Celjani morah n«
moči in skušati iztržiti
točko. Da bi bilo Celj^
lažje, pa so se napolnile]
rokometne tribune in p(i
sedah Tomaža Jeršiča jin
di to delno pomaga pri i
nju zmag. »La^e ign
pred tisočimi gledalci ko
jih je na tribunah le
deset.«
NATAŠA GERÌ
Cinkarna
druga
Celjski hokejisti so dok
li, da znajo igrati, saj
v medrepubliški ligi ost
drugo mesto, kar jih poni
vodi v prvo zvezno ligo.
Zmagale so sicer Jesenu
ali bivša Kranjska gora, t
v zvezni ligi ne bodo nastoj
Ker pa ni denaija, bodo cel
hokejisti veijetno priha
sezono znova igrali tu, kj«
v zadnjem srečanju premi
doma v Mestnem parku h
jiste Bleda 7:4 (tretjine 2:1,
5:2). Strelci za Cinkarno so
Bernjak 2 ter Žolek, Bulat(
Perič in Grabler vsak po i
ga. Kazenske minute: Cin
na 4, Bled 6, torej je bila td
pod vodstvom celjskih si
kov Zorka in Pinteija brd
sebnih stresov. Oboji so d
zali lep hokej, škoda pa, I
tekme ni ogledalo več ljul
Ijev hokeja, saj je bil vi
prost. Celjski hokejisti so ^
tošnji medrepubhški ligi
106, dobih pa 44 golov.
MARJAN SORÍ
Rokometašice Velenja so
na gostovanju v Kikindi v 2.
zvezni ligi osvojile dragoce-
no točko v boju za obstanek,
saj so z Akademcem igrale
20:20, medtem ko so polčas
celo dobile 9:11. Čeprav so
na lestvici sedme pa to ne
pomeni zanesljivega ob-
stanka, saj iz lige izpade kar
pet ekip. Tudi tokrat je bila
najboljša strelka Karičeva
9.
L МДВЕС 1889
NOVI TEDNIK - STRAN 17
na kratko
popisna liga
streljanju
v Kamniku se je končala re-
цђИбка dopisna liga v stre-
Hanju z zračnim orožjem, kjer
^ lep uspeh dosegli tudi
strelci iz Rečice pri Laškem
¡n T. Velenja. S pištolo ekipno
jo med člani strelci Mrož T.
Velenje osvojili 2. mesto, med
slanicami paje slavila ekipa D.
poženel Rečica pri Laškem,
j^jed posameznicami je zmaga-
la H- Lavrinc iz Rečice pred D.
gola Mrož T. Velenje itd.
VINKO LAVRINC
uspešna
namiznotenišica
igralca
Ka Jesenicah je bilo repu-
bliško prvenstvo za najboljše
jiladince v namiznem tenisu.
Med posamezniki sta Leber in
¿trljič osvojila med 48 igralci
9. oz. 10. mesto, med 24 dvoji-
cami pa sta bila odlična peta.
j$pela Pere druga
v Ljubljani
v Ljubljani je bilo državno
prvenstvo v umetnostnem dr-
sanju za mladince in mladin-
ke. Med mladinkami je osvoji-
la 2. mesto predstavnica Tka-
nine Celje Špela Pere.
METKA HLADIN
¡Zmagal Vojko iršič
У* trelska družina F. Šteklič
kofji vasi je organizirala
žinsko letno tekmovanje
zračno puško. Lanski prvak
k moral tokrat priznati pre-
Lnoč Vojka Iršiča, za katerim
ko se uvrstili Željko Lamut,
Hrena Meke itd. Žal je bila ude-
ležba letos skromnejša kot
Г FANI KLOKOČOVNIK
Košarica za mlade
v velenjsifl občini
Zveza telesnokulturnih or-
ganizacij Velenje je pripravi-
la občinsko prvenstvo v ko-
šarki za mladince in mladin-
ke, torej za srednje šole. Pri
mladincih je nastopilo 8 ekip,
zmagala je ekipa Rudarska
pred Strojno I in Elektroniki,
med mladinkami pa tri, zma-
gala je naravoslovno matema-
tična pred računalniško in
družboslovno šolo.
V	namiznem tenisu
v Pesjem
v Pesjem sa pripravili ob-
činsko prvenstvo za osnovne
šole v namiznem tenisu. Med
mlajšimi pionirkami je zmaga-
la Petra Sovič pred Spelo Je-
zernik in Vedrano Jovanovič,
med ml. pionirji Mitìa Hrast-
nik pred Davidom Časom in
Erikom Hribernikom, med st.
pionirkami Vesna Andreje
pred Sašo Mravljak in Barbaro
Lipičnik ter starejšimi pionirji,
nastopilç jih je kar 29, Alek-
sander Žigon pred Mirsadom
Mujkićem in Andrejem Bez-
jakom.
70 ekip v namiznem
tenisu
v Žalski občini so se pričele
26. sindikalne športne igre.
Konec tedna so se v namiznem
tenisu pomerile starejše člani-
ce in veterani. Pri starejših čla-
nicah je zmagala ekipa Juteksa
pred TT Preboldom in obrtni-
ki, pri veteranih je zmagala
ekipa DEM Podlog pred Sig-
mo Žalec in TT Preboldom.
V	vseh petih kategorijah je na-
stopilo kar 70 ekip, trikrat pa
so zmagali predstavniki SIP
Šempeter. V tem tednu se bo-
do pomerili v šahu mlc^jši člani
ekipno, nastopilo pa bo 24
ekip.	T. T.
Najmlajši
v streljanju
Na strelišču ene najboljših
strelskih družin v Sloveniji
Mrož v T. Velenju so pripravi*
li tekmovanje za najmlajše
strelce z zračno puško. Rezul-
tati občinskega prvenstva pi-
onirji 1. Dejan Šikman, 2. Me-
ho Durakovič, 3. Marko Berlot,
ekipno 1. ŠŠD A. Aškerc T. Ve-
lerie. pionirke 1. Klavdija No-
vak, 2. Tanja Rednak^ 3. Nataša
Tanjšek, ekipno 1. ŠŠD Šalek
T. Velenje itd.
Posamezniki
v kegljanju
Kegljaški klub TIM Laško
je pripravil finale posamezni-
kov občinskega prvenstva
v kegljanju, ki se ga je v dvo-
rani Golovec udeležilo 142
tekmovalcev.
Med posamezniki iz osnov-
nih sindikalnih organizacij je
bil med člani prvi Jaka Bregar
iz Papirnice, pri starejših čla-
nih' Andrej Smauc iz Tima,
med članicami pa Simona Má-
cele iz Papirnice. Od TKD je
največ kegljev med članicami
uspelo podreti Saši Blagotin-
šek, med starejšimi članicami
pa Seki Žiberna, obema iz
TVD Partizan Radeče. Od čla-
nov je največ^egljev podrl tu-
di med vsemi tekmovalci Ja-
nez Anžin iz KK TIM, od sta-
rejših članov pa Marjan Koren
iz TVD Partizan Radeče.
VLADO MAROT
Republiško prvenstvo
v Teakwan-do
v nedeljo je bilo v Sloven-
skih Konjicah fínale republi-
škega prvenstva v borilni
veščini teakwan-do. Sodelo-
valo je pet ekip.
Najbolje se je uvrstila ekipa
kluba Unior iz Zreč. Prvaki
v borbi posameznikov so bili:
kategorna do 60 kilogramov
Vlado Cehič, 60 kilogramov
Miran Duh (oba Partizan-Cen-
ter Maribor), do 68 kilogramov
Branko Korošec, do 72 kilogra-
mov Ivan Kvac, do 77 kilogra-
mov Emil Durakovič, do 82 ki-
logramov Marjan Kropej, nad
82 kilogramov Milan Sojič (vsi
Unior-Zreče). Med posamezni-
ki se je najbolje uvrstil Emil
Durakovič s tremi prvimi me-
sti, omeniti pa velja tudi lepo
borbo Janeza Kušarja (Unior),
ki je zasedel drugo mesto v ka-
tegoriji do 77 kilogramov.
V. M.
Predavanje Frančka
Kneza
Franček Knez, znani alpi-
nist, ki je preplezal preko dva
tisoč smeri, med njimi več kot
petsto prvenstvenih in se ude-
ležil dvanajstih odprav v tuja
gorstva, se bo v sredo, 15.
marca ob 20. uri predstavil
v Zdravilišču Laško.
Planinsko društvo Laško ga
je povabilo medse, da bo ob
predavanju z barvnimi diapo-
zitivi predstavil svoj vzpon na
Trango Tower v Himalaji.
VLADO MAROT
Za šah ni zanimanja
Tako bi se dalo razbrati iz
rezultatov, oziroma udeležbe
na zadnjem občinskem šahov-
skem prvenstvu v L^kem, ki
ga je pripravila Šahovska
sekcija Papirnice Radeče.
Takšno oceno so dali tudi pri
Zvezi telesnokulturnih dru-
štev občine Laško. Iz tega raz-
loga so predlagali tistim de-
lovnim organizacijam, kjer je
ta športna zvrst bolje razvita,
da bi organzirala medsebojna
tekmovanja.
Med sindikalnimi organiza-
cijami je bila ženska ekipa sa-
mo iz Prevzgojnega doma Ra-
deče in še ta nepopolna, ena pa
je bila tudi ekipa TVD Partizan
Radeče. Med moškimi ekipa-
mi iz sindikalnih organizacij so
sodelovale kar tri ekipe iz TIM
in pet ekip iz drugih delovnih
organizacij. Med njimi je bila
prva ekipa Železniške postne
Zidani most, med posamezniki
pa Mirko Zupan iz TIM Laško.
VLADO MAROT
rekli so:
Mitja Ozis - diskjockey:
'Izločilno tekmovanje disk-
Jockeyev štajerskega območ-
ja, ki je bilo v diskoteki Ah-
baba v Preboldu, na katerem
zmagal, ni bilo posebno
"množično, s^ smo nastopih
^o trije od devetih prijav-
ljenih. Ocenjevali so meša-
'^је (miksanje), izbor glasbe,
J^Porabo mikrofona in števi-
lo skladb.
Sam sem dal poudarek ta-
jo imenovani »house« glas-
il- čeprav tudi brez »štanc«
aisko glasbe ni šlo. Tudi si-
Л raje poslušam prvo glas-
saj je bolj polna in ima
^^^ v sebi.
Za to tekmovanje sem se
^Wravljal doma, s^ kakš-
posebnih izkušenj z de-
¿'ђ v diskotekah še nimam.
, osed^ sem namreč le ne-
^^J časa delal v Zrečah.
jj.^a polfinalnem tekmova-
ki bo v začetku aprila
diskoteki Casablanka v Ce-
bo konkurenca veliko
očnejša in nimam kakšne-
jj Posebnega upanja na več-
1 üspeh. Mogoče bo bolje
jiPjeje, ko bom imel več
Sm	se dogovarjam za
^'^elovanje z Ahbabo.«
Praznik v domači hiši
Pri RTE je Vinko Cverle
iz Šentjurja izdal svojo pr-
vo kaseto, ki ima naslov
Praznik v domači hiši. V an-
samblu trenutno igrajo:
Vinko Cverle - vodja (har-
monika in orgle), Milan
Cverle (bariton in vokal),
Marija Cverle (vokal), Sta-
ne Ropotar (tudi vokal),
Darko Dobrotinšek (kitara).
Mimo lahko zapišemo, da
je ansambel Vinka Cverleta
v zadnjih letih med n^bolj
priljubljenimi ne samo na
celjskem območju, ampak
tudi v tujini, saj so se odločili
za profesionahzem. Vinko
Cverle je začel igrati harmo-
niko leta 1970 in po devetih
mesecih vaje je že igral na
prvi ohceti. Porodila seje že-
lja po ansamblu, ki ga je tudi
ustanovil, v sedanji zasedbi
pa igra pet let. Vadijo dva-
krat tedensko.
Vinko Cverle: »Na prvi ka-
seti je dvanajst melodij, za
vse pa sem melodije in tek-
ste napisal sam. To je težko
in upam, da mi bo pri nasled-
nji kaseti še kdo s tega glas-
benega področja pomagal.
Melodijo Za ljubezen vsak
živi pojemo vsi moški člani
ansambla, kar je tudi poseb-
nost.«
Kako nastajajo melodije?
»Vedno in povsod, pred-
vsem pa mora biti človek
sproščen. Moje melodije te-
meljijo na preprostem člove-
ku, s^ o njem izredno veliko
razmišljam.«
Kako naprej?
»Z delom! Pripravljamo
drugo kaseto, potujerho in
z našo glasbo osrečujemo
ljudi v teh sicer malce težjih
časih.«
Ko ne potujete in ko ne
pišeš novih melodij, kaj po-
čenjaj?
»Veselje imam z domačim
ribnikom.«
T. VRABL
Narodnozabavni ansambh
imajo še čas, da se prijavijo
za letošnji ptujski festival to-
vrstne glasbe, ki bo prvo so-
boto in nedeljo septembra
•	Za ljubitelje roka pa tale
vest. Kompas in Radio Štu-
dent se dogovarjata za kon-
cert znane britanske skupine
Motorhead v Ljubljani in
eventualno še v Sare^evu, ki
naj bi bilo konec aprila
•	Studio Nade Žgur, ki delu-
je v okviru Srednje glasbene
in baletne šole v Ljubljani,
pripravlja turnejo po Slove-
niji in 4. aprila bodo gostova-
li tudi v Celju. Na tej turneji
bodo nastopih: Damjana Pe-
nič, Marta Zore, Alenka Go-
dec ter seveda Nada Žgur,
kot spremljajoči glasbeniki
pa bodo sodelovah tudi Rat-
ko Divjak, Pero Ugrin in
drugi glasbeniki, ki redno
sodelujejo s tem studiem.
Upamo, da bo obisk večji
kot lani, ko je bilo v dvorani
Narodnega doma več nasto-
pajočih, kot obiskovalcev •
EMAJLIRNICA, METALNA
INDUSTRIJA, ORODJARNA,
n.sol.o.
CELJE
razpisuje
dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in
odgovomostmi:
1. Vodenje posebne finančne
službe
POGOJI: - Vil. zahtevnostna stopnja ekonomske
usmeritve in najmanj 4 leta delovnih izkušenj ali
-	VI. zahtevnostna stopnja ekonomske usmeritve in
najmanj 5 let delovnih izkušenj
-	pasivno znanje nemškega jezika
-	zunanjetrgovinska registracija
Kandidati morajo poleg naštetih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
-	da imajo ustrezne družbenopolitične vrline in spo-
sobnost za razvijanje socialističnih samoupravnih
odnosov ter odgovoren odnos do gospodarjenja
z družbenimi sredstvi
-	da predložijo program dela in opredelijo svojo
vlogo pri realizaciji le-tega.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letni mandat.
objavlja
dela in naloge za potrebe programa DOM
1. Vodenje trženja
1 delavec
POGOJI: - VII. zahtevnostna stopnja ekonomske ali
strojne usmeritve in najmanj 4 leta delovnih izkušenj
-	aktivno znanje nemškega in angleškega jezika
-	zunanjetrgovinska registracija
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev navedenih
v razpisu sprejema EMO CELJE, Področje za kadre,
organizacijo in poslovno informatiko v roku 15 dni
po objavi.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	PONOČ JE - NEDA UKRADEN	(6)
2.	ESPECIALLY FOR YOU -
KYLEE MINOGUE AND JASON DONOVAN	(5)
3.	ORINOCO FLOW - ENYA	(5)
4.	PLAVI SAFIR - BAJACA	(3)
5.	BRING ME EDELWEISS - EDELWEISS	(4)
6.	ZDAJ JE ČAS - BOŽIDAR WOLFAND WOLF	(3)
7.	KISS - ART OF NOISE AND TOM JONES	(9)
8.	GIMME HOPE JOANNA - EDDY GRANT	(8)
9.	SAJ SE UUBIVA - TATJANA DREMEU	(9)
10. BORN TO BE MY BABY - BON JOVI	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsalto
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	SONCU NAPROTI-HENČEK	(8)
2.	NI TI MAR - SLAK	(5)
3.	ZVEZDE NA VASI - KLAVŽAR	(6)
4.	ČE ŽENA ZNA, JE MOŽ DOMA -
CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(8)
5.	LUČ UUBEZNI - KOVAČIČ	(4)
6.	PIVO, EJ PIVO - ŽAGAR	(3)
7.	PODAJ ROKO PRUATEUU - SPOMIN	(9)
8.	ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - PETRIČ	(2)
9.	LE EN POUUB, LE EN NASMEH - FANTJE TREH DOLIN (9)
10. PRI NAS DOMA - MARELA	(7)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Ceije vsaic
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec_
ime In priimek__
naslov_
Nagrajenca: Silva Černoša, Smrekarjeva 2. Celje
Damjana Jager, DramljeSb
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
fl. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
ZDRAVILNE RASTLINE
Travniška penuša
Travniška penuša je spomladanska rastlina iz dru-
žine križnic. Za to družino je značilno, da uspeva
najbolj visoko na severu vse do zahodne obale Gren-
landije. Kar petino vseh rastlinskih zvrsti predstav-
ljajo na Spitzbergih križnice.
Družina z^ema okrog 3000 vrst, ki jih združujemo
v 350 rodovih. Tudi rod penuš obsega gotovo več kot
100 vrst, za katere je značilno, da se njihovi plodovi
- luski - odpirajo tako, da se loputi zvijeta in se poka-
žejo semena, ki so pritrjena na notranji steni. Pri neka-
terih vrstah se loputi ločita s takšno silo, da izmečeta
seme daleč naokrog. Med penušami je pri nas najbolj
znana travniška penuša (Cardamine pratensis L.)
Travniška penuša je trajnica. Iz podolgovate kore-
nike s številnimi koreninicami zraste spomladi do pol
metra visoko steblo; listi so pernati in jih je malo. Le
Usti pritlične rozete so neparno pernati, sestavljeni iz
jajčastih pecljatih listkov. Svetlo hlasti do belkasti
cvetovi so zbrani po 10 in več v češulji. Venčni listi
imajo vidne temnejše žilice. Včasih je votlo steblo
penasto, kar naredi ličinka slinarice, ki živi v tej peni.
Travniška penuša raste na vlažnih travnikih in ob
jarkih, najdemo pa jo tudi v vrtovih. Cveti od aprila do
maja in ted^ cvetočo rastlino tudi nabiramo skupaj
z listi.
Vsebuje gorčične glikozide, grenčine, sluzi, malo
čreslovin, vitamina C, folno kislino, rudninske soh,
sladkoije itd. Zaradi gorčičnih glikozidov uporablja
ljudsko zdravilstvo travniško penušo podobno kot
krešo in hren ter gorčično seme. Le da je travniška
penuša bolj mila ker vsebuje manj glikozidov kot hren.
Spomladi, ko požene prve liste te nabiramo in uporab-
Ijahio kot solato. Gorčični glikozidi ugodno delujejo na
jetra in ledvice. Pospešujejo njihovo delovanje, s tem
se poveča presnova, kri se sčisti raznih presnovkov, ki
so se nabraU čez zimo. Zato lahko iz rastline stisnemo
sok, ki čisti kri, pospešuje izločanje seča ter prebavo.
S tem se čisti tudi koža (akne, lišiu, čiri). S sokom
lahko izpiramo vneto ustno votlino, vnete dlesni in
celo majave zobe. Sok pridobivamo tako, da damo
v električni mešalnik liste travniške penuše, kreše in
regratove liste ter prilijemo skodelico koprivnega čaja
ter vse skupaj zmiksamo. Dobimo rahlo grenko pijačo,
ki ji lahko dodamo žličko medu.
Ljudsko zdravilstvo pa priporoča čaj iz posušenih
listov in cvetov travniške penuše tudi za lajšanje rev-
matičnih težav. S svežim sokom se ponekod tudi masi-
rajo pri bolečinah v križu in v trebuhu. Grenčični
glikozidi naj bi pospeševali prekrvavitev trebušne sli-,
navke, zato so njihov učinek proučevali tudi pri slad-
korni bolezni.'
BORIS JAGODIC
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Zemlja za lončnice
šota sicer sama nima sko-
r^ nobene hranilna vredno-
sti, vendar je postala nepo-
grešljiva pri vzgoji številnih
okrasnih rastlin, s^ ima od-
lične lastnosti: je rahla in
zračna, topla in dobro zadr-
žuje vlago. Ker je kisla, jo
dodajamo zemlji za rasthne,
ki potrebujejo kislo talno re-
akcijo (ananasovke, azeleje,
vresovke). Znane so še umet-
ne prsti iz šote, t. i. šotovke,
ki jih poznamo po komerci-
alnih imenih Humovit, Plan-
to vit itn. To ni več prazna
šota, temveč že vsebuje dolo-
čene količine hranilnih sno-
vi. Te so neprimerne za než-
ne mlade rastline (sejančki,
pikiranci), če jih ne razredči-
mo s prazno šoto in peskom.
Poleg tega imamo pri nas
tudi nadomestek za vkoreni-
njanje mladih rasthn. V os-
novi je to mešanica šote in
peska, ki ji po potrebi doda-
mo še malo zemlje.
V vrtnariji Vrtnarstva Ce-
lje pripravljamo razUčne me-
šanice zemlje - odvisno od
potreb v proizvodnji. Zemljo
tudi razkužujemo, bodisi ke-
mično ali s paljenjem. Pri-
sluhnemo pa tudi potrebam
strank. Razen mešanice za
presajanje, imamo stalno tu-
di mešanico za kakteje.
V marcu ah aprilu bomo pri-
pravili tudi demonstracijo
presajanja lončnic. Za zak-
ljuček poglavja o zemljah za
lončnice pa še пекгџ osnov-
nih značilnosti posameznih
zvrsti zemlje:
LISTOVKA je zelo rahla in
vsebuje veUko humusa, hra-
nilnih snovi pa ima malo.
Nabiramo jo v gozdu, kjer
odstranimo vrhnjo plast še
nepreperelega hstja. Negbolj-
ša je Ustovka iz bukovega
gozda, ki ne vsebuje preveč
škodljivih primesi (tanin
škoduje nekaterim rastli-
nam). Bukova hstovka ima
pH 5^5.6.
IGLIČEVKA je zelo rahla
in še bolj zračna. Nabiramo
jo v borovem gozdu (kompo-
stiranje traja 4-5 let). Igličev-
ka je lahko tudi od smreke in
jelke, a je daleč najboljša bo-
rova pH ima 4,5 do 5 (kisla).
VRESOVKA je zemlja iz
gozda, kjer raste vresje in bo-
rovničev] e. Je tudi zelo ra-
hla, zračna ter kisla (pH
4-4,5).
KOMPOSTOVKA je naj-
boljša vrtnarska zemlja iz
skupine srednje težkih prsti.
Pridobivamo jo s komposti-
ranjem raznih organskih od-
padkov iz vrta in kuhinje.
Kompostni kup, visok je пгц-
več 1,5 m in širok 2,5 m, na-
pravimo v senci. V suši kup
zalivamo, s^j mora biti ved-
no vlažen. Kompostiranje
triga tri leta, med tem kom-
postni kup vs^ dvakrat pre-
mečemo. Da dobimo čimbolj
bogato kompostovko, jo ob
premetava^u dognojujemo
z rudninskimi gnojili.
ILOVKA - težka zemlja je
zbita in zelo zadržuje hranil-
ne snovi, zato je neprimerna
za vzgojo kakršnihkoh
rasthn.
ing. IRENA VIZ JAK
Poiščite v... ELEKTRU
v Elektru vam tokrat ponujajo belo tehniko In drobne
gospodinjske aparate za 15 odstotkov ceneje pri goto-
vinskem nakupu. Elektro vam jamči kvaliteto in vse
ostale ugodnosti. Prepričajte se!
Kaj lahko naredimo marca?
Drevje, ki ga nameravamo
precepiti, pričnemo cepiti,
zato si oskrbimo cepilno
smolo. Najboljše cepiče dajo
močni, sveže odrezani eno-
letni poganjki, ki pa ne sme-
jo biti vodeni niti odrezani
od mladih ali nerodovitnih
dreves. Najbolje je, če cepi-
mo preden se prično odpirati
očesa. V kleti hranjene cepi-
če damo pred uporabo za ka-
ki dve uri v vodo. Že poga-
nj^oče cepiče moramo pre-
cej porabiti.
Sed^ je skrajni čas za čiš-
čenje sadnega drevja. Razpo-
kano lubje, suhe veje, prego-
ste in vodene mladike od-
stranimo, vse odžagane in
odrezane veje odstranimo iz
nasada in zažgemo.
V marcu sadimo sadna
drevesa in črni ribez, če ni-
smo tega storili v jeseni.
Prej, ko bp drevje v zemlji,
bolje bo. Že jeseni lahko iz-
kopljemo meter in pol do
dva metra široke jame. Gno-
jimo s fosfoijem in kahjem,
koreninam pa dajemo kom-
post. Ko kupujemo sadike,
pazimo na sorto in podlago
ter zahtevamo od drevesnic
potrdilo. Skrbimo, da se sa-
dike pri prevozu ne izsuše,
zmrznejo ali drugače poško-
dujejo. Drevje neustreznih
sort precepimo s cepiči, ki
smo jih narezali januarja ali
februarja.
Rane, ki jih je na deblih
naredil z^jec, namažemo
s cepilno smolo, večje pa
precepimo s cepiči.
Marca je zadnji čas za gno-
jenje z dušičnimi gnojili. Če
še nismo okopali kolobarje
ali pasove pod drevjem, sto-
rimo to sediò- V tem času
škropimo pod sadnim drev-
jem proti pirnici. Marca je
tudi čas za zimsko škroplje-
nje sadnega drevja. Škropi-
mo očiščeno sadno drevje.
Temeljito poškropimo kore-
ninski vrat. Razen jablan in
hrušk škropimo proti ameri-
škemu kapaiju, ušem in raz-
nim gosenicam tudi slive,
češplje, višnje in ribez. Mar-
ca škropimo breskve, tik
preden se brstiči drugič
napno.
V	kohkor tega niste štorih
že prej, je marca čas za obre-
zovanje trte.
Ko se zemlja otaja, presa-
dimo večletne rastline. Pose-
jemo redkvico, solato beriv-
ko, glavnato solato, špinačo,
peteršilj, korenček, radič,
grah, čebulo, por in zgodnji
krompir. Dobro je, če zgod-
nji krompir pred sajenjem
nakalimo v svetlem in to-
plem prostoru v nizkih gćgbi-
cah. Po ScOenju poškropimo
krompir proti plevelu.
V	topli gredi razredčimo
pregoste sadike. Dorašča že
prva solata, za to pa redkvica
in koleraba. Doraslo pobere-
mo iz tople lehe, da ostanejo
samo kumare. Kumare nad
četrtim hstom odščipnemo,
ker glavna vrv pri kumarah
in dinjah napravlja neplodno
cvetje. Vrtnice odkrijemo in
porežemo. Naredimo potak-
njence za fuksije, pelargoni-
je in krizanteme. V tople gre-
de damo astre, nageljne in
druge spomladi cvetoče ro-
že, če nimamo grede, jih da-
mo v lončke med okna. Na
prostem že presajamo pri-
mule, mačehe, marjetice in
vijolice. Zalivamo opoldne.
V rasthnjaku je zdaj zadnji
čas, da posejemo gloksinije
in begonije.
Na polju se začenjajo spo-
mladanska dela. Podorjemo
gnoj, posejemo korenje, oves
in kolerabo. Ozimno pšeni-
co, rž in ječmen pognojimo
z duškom. V marcu sejemo
tudi jaro žito. Pripravim
njivo za krompir, najprej j
pognojimo in preorjemo, i
tega nismo naredili v jesen
14 dni zatem pa v suhem vr
menu sadimo. V zeljnike s
jemo solato.
Marca je zadnji čas, da d
teljišča in lucernišča pogn
jimo s fosfornimi in kalijev
mi gnojili. V drugi polovi
marca navadno sejemo det
Ijo in lucerno, če je vren
ugodno, kot podseve
v ozimna žita. Košenin
travnike in senožeti previ
čemo z brano. V živo bran
mo le travnike, kjer je dos
mahu, nato jih pognojim
Če travnikov še nismo gnoj
li, potem je sedaj čas, da ji
pognojimo s fosfornimi i
kalijevimi gnojili. Na slabši
travnikih in kjer kosimo f
trikrat, gnojimo z dušikoi
V marcu trosimo na travr
kih tudi mešana gnojila.
RECEPT TEDNA
Pustni krofi po laško
Potrebujemo: 0,51 vode, 100 g surovega masla, 30 g sla«
korja, 350 g moke, 8 jajc, šččpec soli.
Vodo s sladkorjem, maslom in ščepcem soh zavremi
Kakor hitro se maslo razstopi, stresemo v vodo presejai
moko vso hkrati. Nato nad ognjem mešamo, da postai
masa gladka in se loči od posode. Maso pustimo malo ohi
diti in mu drugo za drugo primešamo jajca, da dobim
mehko testo. Z žlico zajemamo košče in jih spuščam
v vroče olje. Ko se krofi rahlo obarv^o, povečamo vročim
da se hitro ocvrejo in močno napihnjejo. Cvrte damo i
krpo, da se odcedi maščoba, potresemo s sladkorjem, zm
šanim z vanilijo in punudimo vroče. Zraven se prilega vrt
kakao s stepeno sladko smetano.	,
i
GREMO V KINO
KINO UNION
do 12. 3. DEKLE IZ KITAJ-
SKE ČETRTI - ameriški film
od 13. 3. dalje POLICIJSKA
AKADEMIJA - 5. del - ame-
riški film
9. 3. MOŽ, KI JE PREVEČ
VEDEL - ameriški film
-	filmsko gledališče
MALI UNION
do n. 3. OSTATI OB MENI
-	ameriški film
od 13. 3. dalje GORJANEC
-	ameriški film
KINO METROPOL
do 12. 3. TESNA KOŽA - 3.
del - jugoslovanski film
do 15. 3. BEG - ameriški film
11.	3. KUNG-FU FANTJE
-	hongkonški film - matineja
KINO DOM
do 12. 3. VELIKA ZMEDA
V HONG KONGU - hong-
konški film
od 13. 3. dalje JAZ NISEM
NEUMNA - ameriški film
do 12. 3. PO PRVI LJUBEZ-
NI - francoski film
KINO VOJNIK
12.	3. OSTANI OB MENI
-	ameriški film
KINO ŽALEC
9.	3.: TOPLE NOČI NA PO-
ČASNEM VLAKU - avstral-
ski film
10.	in 12. 3.: MORSKA SIRE-
NA - nemški film
10. in 11. 3.: BORDELLO
-	ameriški film
12. in 14. 3.: KOBRA-ameri-
ški film
14. 3.: RADA SE TE SPOMI-
NJAM - angleški film - film-
sko gledališče
KINO PREBOLD
9.	3.: MAMA JE PONORELA
-	ameriški film
10.	in 11. 3.: NEKOČ JE BIL
SNEŽAK - jugoslovanski
OJm
10.	3.: ZAČIMBA IZ MIAMI-
JA - ameriški film
12. 3.: GLASNIK SMRTI
-	hongkonški film
14. 3.: KALIGULA IN ME-
SALINA - italijanski film
KINO POLZELA
9. 3.: ZAČIMBA IZ MIAMIA
-	ameriški film
11.	3.: TOPLE NOČI NA PO-
ČASNEM VLAKU - avstral-
ski film
12.	3.: MAMA JE PONORE-
LA - ameriški film
14.	3.: BORDELLO - ameri-
ški film
KINO LIBOJE
11.	3.: GLASNI SMRTI
-	hongkonški film
KINO GRIŽE
12.	3.: KOBRA - ameriški
film
KINO VRANSKO
12. 3.: TOPLE NOČI NA PO-
ČASNEM VLAKU - avstral-
ski film
15.	3.: BORDELLO - ameri-
ški film
KINO DOM MOZIRJE
9. 3.: SMRTONOSNA MISI-
JA - amerški film
11. in 12. 3.: KOMANDO LE-
OPARD - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
11.	in 12. 3.: KARATE POLI-
CAJ - japonski film
15. 3.: PSIHO, 3. del - amei-
ški film
KINO LJUBNO
12.	3.: OCTOPUSSY - ameri-
ški film
MATINEJA
12.	3.: MEDVEDKI DOBRE-
GA SRCA - ameriški film
itiNO ŠMARJE
9.	3.: MANIJAK - ameriški
film
10.	3.; TRI SIMPATIČNE
BARABE - ameriško-nemški
film
11.	in 12. 3.: POLICIJSKA
ZASEDA - ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
9.	3.: ČUDEŽNO DEKLE
-	ameriški film
11.	in 12. 3.: SKRIVNOST
MOJEGA USPEHA - ameri-
ški film
13.	in 14. 3-: PETEK 13-JAS-
SON JE ŽIV - ameriški film
FILMSKO GLEDALIŠČE
10.	3.: MOŽ. KI JE PREVEČ
VEDEL - ameriški film
NOČNI PROGRAM
10.	in 11. 3.: PRVE ŽELJE
-	francoski film
KINO SVOBODA RADEČE
12.	3.: ROCKY, 4. del - ameri-
ški film
KINO RTC UNIOR ZREČE
9. 3.: AGENT LJUBI IN UBI-
JA - ameriški film
11., 12. 3.: ZADNJI KITAJ-
SKI CESAR - ameriški film
NOČNI PROGRAM
11.	in 12. 3.: DEKOLTE
-	ameriški film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
9. 3.: ŽRELO, 4. del - amei
ški film
10., 11. in 12. 3.: ZADNJ.
KRISTUSOVA SKUŠNJ/
VA - ameriški film
13. in 14. 3.: HIŠA, 2. d(
-	ameriški film
15. 3.: PROGRAMIRANI
DA UBIJA - ameriški film
NOČNI PROGRAM
9. in 10. 3.: DESERT S SM)
TANO - ameriški film
NOČNI VIDEO PROGRAM
11.	in 12. 3.:GREH STRAŠI
-	ameriški film
KINO DOM KULTURE
9.	3.: ZADNJA KRISTU^
VA SKUŠNJAVA - ameriS
film
13. 3.: RADA SE TE SPO»
NJAM - angleški film
KINO ŠOŠTANJ
12.	3.: ŽRELO, 4. del - amet
ški film	,
13.	3.: ZADNJA KRISTU»
VA SKUŠNJAVA - ameriäl
film
NOČNI PROGRAM	,
11.	3.: DESERTS SMETAN^
-	ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
10.	3.: ŽRELO. 4. del - ainef
ški film	.
14.	3.: ZADNJA KRISTU^
VA SKUŠNJAVA - ameri»
film
NOČNI PROGRAM	.
11.3.: DESERT S SMETAN"
-	ameriški film
KINO ŠKALE	.
12.	3.: ZADNJA KRISTU^
VA SKUŠNJAVA - ameri»
film
fl. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
fl. MAREC 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
9. MAREC 1989
Skromni dvojčici iz pravljičnega sveta
Ko smo oni dan obiskali
90 letni dvojčici, Marijo in
Pepeo Ramšak na Gračnici
14 nad Rimskimi Toplica-
mi, smo verjeli, da je tudi
njima takšno vreme po vo-
lji. Kajti, ko zapade sneg, je
njihova domačija, kjer živi
še 82 letni brat Marko in 92
letni Pepčin mož Franc,
odrezana od sveta.
Do njih sicer vodi cesta. To
so si napravili pred petnajsti-
mi leti in v suhem vremenu
se da do njih priti z avtom.
Po njej Marijin vnuk Silvo
večkrat pripelje »fasngo«,
razveselijo pa se tudi obiska
patronažne sestre Alenke, M
prinaša mednje življenje. Če
gledaš iz doline z gozdom
odete hribe, je kar težko ver-
jeti, da tam gori visoko nad
sedanjo Timovo lesno galan-
terijo še kdo živi. Šele nekaj
lučajev do hiše zagledaš do-
mačijo, ki bi jo na hitro lah-
ko zamenjal s tisto iz pravlji-
ce, pa še ljudje so takšni. Ko
smo prišh do hiše, se je iz
drvarnice prikazal nasmejan
obraz Marije, ki je pripravlja-
la drva za štedilnik, ostali pa
so se šele počasi prebujali.
Pa kaj bi... Časa je na pre-
tek. Kar nekaj gaje potrebno
že za to, da verjameš očem.
Spravimo se za mizo v ku-
hinji.
Marija, ki mi je bliže, pri-
poveduje vse o njihovem živ-
ljenju. Dogodki iz pripove-
dovanja si sledijo v natanč-
nem časovnem zaporedju.
Pri 40 letih sta se vzela ate
Šmid, doma iz Blatnega vrha
in mama, ki je bila tu doma.
V tem zakonu se jima je rodi-
lo pet otrok. Prvi med njimi
sta bili dvojčici, Marija in Pe-
pea, za njima pa še Alojz, Ka-
rel in Marko. Nedaleč od njih
je leta 1919 zrasla prva jugo-
slovanska tovarna podpetni-
kov in ta je marsikateremu
krajanu prinesla kruh. Tako
tudi Šmidovim otrokom.
Vseskozi so v slogi živeh in
tako tudi niso čutili nobene
potrebe po tem, da bi iskali
življenjske sopotnike. Ven-
dar sta Marija in Pepea pri 30
letih zbrali toliko poguma in
se poročili. Da pa ne bi bilo
prehude zamere, sta vzeli
vsaka enega Romšakovega
brata.
Marija je dobila del doma-
čega posestva, da sta si z mo-
žem postavila hišo. V zakonu
so se jima rodili trije otroci,
najprej dvojčka, potem pa še
hčerka. Sin Milan je ostal na
domu, hčerka Ida pa se je
omožila v Tevče pri Laškem.
Menda je usoda tako hotela,
da je Marija ostala od 1944.
leta sama, kíyti moža je vzela
vojna in od njega je ostal le
spomin, saj še do danes ni
izvedela, kje ga je izgubila.
Pepea in Franc sta si zraven
domače hiše postavila svojo,
kjer še danes živita.
Leta 1962 seje Marija vrni-
la na svojo prvotno domačijo
in tu skrbela za vse tri brate,
ki so ostali sami. Tako so
skupgj živeh do nedavna.
Luštno so se vedno imeli, pa
tudi znali so si tako napravi-
ti. Pepea in Marija sta odlični
pevki in še danes pojeta, vsi
bratje pa so bili muzikanti.
Citre, harmonika, kitara in
gosli so od njih večkrat od-
mevale po dohni.
Pepea in Marija sta pove-
dah, da se še nikoli v življe-
nju nista skregali in nikoh
v življenju še nista bili bolni.
Zanju zdravstveni karton in
zdravstvena izkaznica nista
pomembni, зад ju tudi ne po-
trebujeta, le Pepeo nekoliko
zapuščajo oči. Sicer pa sta
obe dobrovoljni in kar veseh
eno, velja tudi za drugo.
V službo in v pokoj sta šli
obe istočasno in še bi lahko
naštevali.
Prazaprav kar neradi pri-
znata, da sta že toliko stari,
saj sta še za vse. Kar težko se
sprijaznita, da pač vsi skupaj
v njihovi družini post^^o
odvisni od drugih, saj sami
ne morejo več uro hoda peš
v dolino po nakupih. Zato
jim je vsaka pomoč v tej obli-
ki dobrodošla.
Skromnost in dobra volja
sta vodilo njunega življenja.
Tam gori pri njih in z njimi
mimogrede pozabiš na vse
tegobe današnjega časa.
VLADO MAROT
Na Gračnici pri Smidovih in Romšakovib so veseli vsa-
kega obiska.
Obadji pilli
Preveč je bilo takih,
ki so jemali vse kar
jim je nudilo življe-
nje. Zato je vedno več
takih, ki jim življenje
nima kaj nuditi.
Ne igrajte se z siroma-
ki v vročini. Ker ni-
majo slamnikov jim
lahko hitro zakuha.
Ubogi trgovci izvei
naših meja. Kmalu
jim bodo hlače preveč
like, saj je vedno
manj naših dobrih ku?
pcev.	Í
Mnogi že cenijo dinat?
Je pač res da ceniš ti.
sto kar nimaš.	j
OBAD
Uspela plesna šola
v mali dvorani Golovec
se je v ponedeljek končal
prvi ciklus celoletne plesne
šole za otroke, ki je začela
delovati ob koncu lanskega
leta.
Učenci petih in šestih raz-
redov osnovnih šol, ki tvori-
jo eno od treh skupin (poleg
nje še skupini od prvega do
četrtega ter sedmega in
osmega razreda), so se torej
ob zaključku prvega obdob-
ja lahko pokazali staršem, ki
so v velikem številu napolni-
li malo dvorano. Mentorica
Verena Šulek, bivša državna
prvakinja v tekmovalnem
plesu, sicer članica plesnega
kluba T. Velenje na vpraša-
nje, od kod pobuda za tovrst-
no dejavnost pravi: »Plesno
šolo na Golovcu smo ustano-
vili z namenom, da bi tudi
celjski otroci dobih možnost
plesnega izobraževanja,« in
optimistično dodaja: »Mi-
slim, da je to lep začetek j
upam, da bom v Celju ptj
kmalu prišli do plesne šol
ki bo odprta vsak dan.« 2i
nimanje je izredno, s^ ;
v vsaki od treh skupin v^
kot petdeset otrok, ki v e
glas napovedujejo svojo t^
movalno plesno pot. Otro
so se v prvem ciklusu nau^
osnov latinsko-ameriški
plesov, v drugem obdobj
ki se prične naslednji tede
pa jih čakajo čar standarda
plesov. Ob zaključku celolj
ne šole bodo na sporedu i
terna tekmovanja. Da pai
s plesnim mojstrstvom 1
bodo bahali le otroci, boi
na svoj račun prišli tul
srednješolci, ki se lahko pj
javijo v naslednjih štirid
stih dneh od ponedeljka!
srede v mali dvorani Gol
vec in sicer od 18. do 20. ii
Ciklus traja osem tednovJ
BOJAN KRAJH
Postajamo
debeiuiii?
Povprečen Jugoslovan po-
je približno 620 kilogramov
različnih živil na leto. Od te-
ga je 173 kilogramov žit, 56
kilogramov mesa in rib, 187
j^c, 108 kilogramov mleka
in mlečnih izdelkov, 156 ki-
logramov zelenjave, 60 kilo-
gramov sadja in okrog 30 ki-
logramov sladkorja.
Izdatki za hrano se od leta
1980 naglo zvišujejo. Ne le
pri nas, temveč tudi v svetu.
V sosednji Italiji se je pre-
hrana glede na leto 1970 po-
dražila skoraj za petkrat,
prav tako v Veliki Bri^niji,
na Madžarskem skoraj dva-
kratno, pri nas pa - uradno
velja, da se je hrana podraži-
la enajstkrat, do danes pa
menda že več kot trideset-
krat v primerjavi z letom
1970.
Jugoslovani po ocenah
strokovnjakov pojemo «pre-
več kruha in testenin. Preve-
lik odstotek živalskih maš-
čob in ogljikovih hidratov
v prehrani ljudi povzroča de-
belost in vse pogostejša obo-
lerija. Raziskave na šolah so
pokazale, da postaja podhra-
njenost otrok vse manjši
problem. Zdgj se srečujejo
z debelostjo.
Proizvodnja, ki jo imamo
sedaj v Jugoslaviji, je dovolj
visoka, da lahko prehranimo
23 milijonov Jugoslovanov.
Še zlasti, 6e upoštevamo, da
skorEÙ vsak Jugoslovan poje
na dan 26 odstotkov hrane
več, kot je potrebuje.
Strokovrijaki trdijo, da je
rešitev v povečani proizvod-
nji hrane, usklajevanju cen
živil, razvijanju kakovosti
družbene prehrane ter širje-
nju zdravstvene kulture. Ta-
ko strokovnjaki, laično pa bi
lahko rekh, da bo boljša,
kvalitetnejša in tudi bolj
zdrava prehrana odvisna tu-
di od debeline denarnice.
IRENA JELEN-BAŠA
Narodni dnevnik 6. 3. 1909
Celjske slike:
Zanimiv pogovor: A. (Koliko dobivate za en večer
dela pri gledališču. B.) Prav čedno: tri krone) mesečna
naročnina Narodnega dnevnika 2,10 krone, opomba
L. M) A.) Vse premalo! Jaz grem na rotovško dvorišče,
se tam zasučem na peti in takoj imam pet kron.
Snaženje mestnih ulic: Čitali smo te dni pogostoma,
da so turisti obtičali v snegu ali da so jih zasuli plazovi.
To se je zgodilo v gorah. Pa tudi v Celju je kaj takega
mogoče; v sredo zvečer je nek častnik obtičal pri slo-
venski cerkvi v snegu. V Celju namreč snažijo sneg
sami pri kavarni »Merkur*, drugo opravi že ljubo
sonce. Baje se snuje podjetje, ki bo ob južnem vre-
menu vozilo po celjskih ulicah pasante v čolnih kakor
po Benetkah. Sicer pa se prostora pri slovenski cerkvi
itak drugače ne rabi kakor ob sejmih za slovenske
črevljarje. Pa nadalujmo o častniku. Klical je, prekli-
njal in prosil pomoči, ker ga ni nikdo slišal, je zlezel
vendar sam iz snega.
Navdušeni policaji: Te dni je »štenkal* zvečer neki
poUcaj v civilni obleki slovenskega trg. pomočnika.
Ta, ne bodi len, pa zagrabi policaja in hajd z njim na tla.
Razvila se je na cerkvenem trgu zanimiva rokoborba.
Svetovati bi bilo treba magistratu, sodeč po izidu, naj
nastavi močnejše moštvo. ■
Uspešno operirali devetindevetdesetietnika
Operacija devetindevetdesetietnika je gotovo zahteven poseg, ki se ga zdravniki i
lotevajo vsak dan. Pred tednom so v celjski bolnišnici na oddelku za urologijo operiri
Jožeta Žibovta iz Tera pri Ljubnem v Zgornji Savinjski dohni. Uspešen poseg je'opra^
primarij dr. Milan Žuntar s pomočjo sodelavcev, možakar z zavidljivo rojstno letnico 18
pa se je že nekaj dni po operaciji dobro počutil. »Le malo slaboten sem še,« je povedi
hkrati pa seje veselil, da bo kmalu spet doma. Pa še recept za dolgo življenje nam je zaupi
»Vedno sem jedel le med namesto sladkorja.«	TC, Foto: EDI MASNI