SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO
TARIFA REDUCIDA __Concesión 1551
Dirección y Administración: GRAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires.
Periódico de la Colectividad Yugoeslava
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. AffO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 10 DE MARZO (MARCA) DE 1939.
Núm. (Štev.) 111
NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto $ arg. 6.—; £a pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Republikanski generali odstavili Nesrinovo vlado
V MADRIDU SE JE OSNOVAL "OBRAMBNI SVET'? POD PREDSEDNIŠTVOM GENERALA MIA-JE — NEGRIN IN NJEGOVI MINISTRI POBEGNILI V FRANCIJO — REPUBLIKANSKO VOJNO BRODOVJE DEZERTIRALO IN SE PREDALO FRANCIJI — BOJI PROTI KOMUNISTOM V MADRIDU
V zadnjih številkah našega lista smo imeli priliko pojasniti, kakšne načrte je imel predsednik republikanske vlade Negrin, ko se je po nesrečnem umiku vladne vojske iz Katalonije odločil za nadaljevanje boja proti Francu. Vesti o naraščajoči napetosti v odnošajih med Francijo in Italijo so ga navdale z u-panjem, da bo prišlo med tema, dvema državama do krvavega obračunavanja. Ker bi v takšnem slučaju Italija gotovo napadla Francijo tudi iz Španije, kjer so močni oddelki italijanske vojske in kjer, kar je še mnogo bolj važno, operirajo številna italijanska vojaška letala, bi Francozom nič drugega ne kazalo nego, da vpadejo v Španijo in s svojo vojno silo podprejo republikance. Takšna upanja je gojil Negrin. Ko je iz Francije prišel v Madrid, je te svoje misli obrazložil višjim oficirjem republikanske vojske, naletel pa je na odpor. Polkovnik Casado in nekateri drugi vojščaki so izrazili svoje prepričanje, da so taka upanja neutemeljena, in so radi tega predlagali, naj se sklene mir; če je mogoče, naj bi se od Franca dosegla amnestija in obljuba, da bo Španija ohranila po vojni svojo neodvisnost, če pa tega ni mogoče doseči, naj se čimprej evakuirajo vsi oni, ki so pri nacionalistih črno zapisani, ter naj se potem odloži orožje. Evakuacija bi bila izvedljiva s pomočjo republikanskega vojnega .brodovj.a, ki je bilo tedaj še koncentrirano v Cartageni.
Negrin se je tem predlogom uprl in tako so se dogodki začeli razvijati mimo njega in proti njemu. Predsednik republike, Azaña, je iz Pariza sporočil, da se odpoveduje svojemu mestu. Ustava predpisuje, da se mora v takem slučaju sestati parlament, kar v sedanjih prilikah seveda ni bilo mogoče, in tako je republika ostala brez glave, brez svojega vrhovnega predstavnika. Nezadovoljni generali, ki so Negrinu očitali, da je po Kataloniji popolnoma izgubil glavo,da se je popolnoma dal zaslepiti po svojih varljivih u-panjih ter da je popolnoma pod vplivom komunistov in boljševiškili svetovalcev iz ZSSR, so vladi odpo-
vedali pokorščino in ustanovili v Madridu "Obrambni svet" pod predsedništvom generala Miaje ter s polkovnikom Casadom in zmernim socialistom Besteirom, vplivnim univerzitetnim profesorjem, ki se tekom državljanske vojne ni eksponi-ral. Poleg vojske v Madridu se je bila uprla tudi vojna mornarica v Cartageni, kamor je Negrin brž po
si al zaupnega človeka, da zatre u- hudih spopadov, v katerih je baje
PREKO NAS NI M0G0CE
Dobro znani časnikar Aleksander Siix, ki stalno dopisuje v tukajšnji "El Mundo", je prejšnji teden v enem svojih člankov pravilno povedal, da med Jugoslavijo in Italijo ne more biti iskrenega sosedstva vse dotlej, dokler obstoja v mejah Italije jugoslovanska manjšina, ki je oropana vseh pravic in ki komaj čaka ugodnega trenutka, da se vrže v odprto borbo proti svojim tlačitel-jem.
Mi smo že večkrat naglasili, da četudi je nas Slovencev in Hrvatov Y Julijski Krajini samo šeststotisoč, je nas vseeno preveč, da bi nas mogel nekaj čez štiridesetmilijonski narod pogoltniti brez velikih krčev, ki vtegnejo povzročiti neprijetne posle dice. Naša kultura in naša narodna samozavest je preveč razvita, da bi se dala zatreti.
Fašistična Italija je napravila u-sodno napako, ko se je z vso silo in 2 vsemi sredstvi vrgla na asimilacijo slovenskega in hrvatskega življa na Primorskem in v Istri. Dosegla je čisto naraven rezultat: neizprosen odpor in borbo jugoslovanske manjšine same ter vsega jugoslovanskega naroda, ki budno in pazno stoji za tem vprašanjem, čeprav bi se včasih zdelo da ne.
Menda niso zgolj slučaji, da so vsi obmejni bani v Jugoslaviji bbdisi pod tem ali onim režimom, Slovenci s Primorskega, da so pregnani slovenski in hrvatski izobraženci v Jugoslaviji na zelo vidnih in odgovornih prosvetnih in političnih mestih, da so uredniki in upravniki odločujočih slovenskih in srbohrvatskih listov v Južni »Ameriki s Primorskega in Istre itd. Navedli bi lahko še celo vrsto dokazov, ki jasno prikažejo, da je jugoslovansko manjšinsko vprašanje pod Italijo stalno v ospredju pri vseh odnošajih med Jugoslavijo in Italijo in da je glavna ovira prijateljskih odnosov med obema državama, ki se ne bo nikoli odstranila, če Italija ne bo dala pravic m svobode naši manjšini, ki ji po vseh človeških in božjih pravicah gredo in ki si jih naš narod po svoji kulturni stopnji in narodni zavesti ne bo nikoli odpovedal.
Pred kratkim je pričel izhajati v Beogradu nov list "Ravnoprav-?ost", ki se bavi z zamejnimi vprašanji Slovencev, Srbov in Hrvatov. Tako imamo sedaj v Jugoslaviji dva . lista, (poleg prejo menjenega tudi roko umiva", bilo treba prirediti ¡rana drug drugega vpoštevati. In če "Istro", ki je našim izseljencem več razstavo slovenske knjige vsaj po bosta drug drugega tudi spoštovala,
bo to obema v veliko kulturno korist. Podlaga za to pa je dana v gori omenjenem smislu."
Imamo torej dovolj dokazov, ki pričajo; ako si Italija hoče zagotoviti, če že ne prijateljstvo vsaj mirno sožitje z Jugoslavijo, bo morala ugoditi zahtevam primorskega naroda. če pa hoče tudi v bodoče kot doslej ostati pri dosedanjih metodah zatiranja, tedaj bo to nekega dne bridko obžalovala. Evropa se lahko trenutno politično premetu je sem in tja, bo vseeno prej ali slej zmagala pravica nad nasiljem, kajti take
svetu" komunisti, in sicer z orožjem v rokah, vendar pa brez uspeha. Prebivalstvo, ki mu je doslej ko-mandirala komunistična manjšina, se je postavilo na stran Miaje, Casada in Besteira in tudi vojska je disciplinirano sprejela novo republikansko vodstvo. Iz Guadalajare so prišla v Madrid ojačenja, da zatre-jo komunistični upor. Prišlo je do
por. Na kopnem mu je to uspelo, vojne ladje pa so zapustile pristanišče, krenile proti Afriki in potem vzdolž obale naadljevale pot do fran coskega afriškega pristanišča Bizer-te, kjer so izjavile, da se predajajo francoskim oblastem. Razorožili so jih in ladje bodo izročili prej ali slej burgovski vladi.
V	Madridu je bil glavni vodja u-pora polkovnik Casado. Negrin ga je skušal pomiriti s tem, da ga je imenoval za generala, vendar je pa Casado to imenovanje odklonil z motivacijo, da Negrin nikogar več ne predstavlja in da nima oblasti, da bi njega ali kogarkoli poviševal. Kakor smo že rekli, se je osnoval "O-brambni svet" in njegova prva skrb je bila preprečiti beg Negrina in njegovih ministrov. Ni pa imel u-speha v tem svojem prizadevanju, ker so bili ministri pravočasno obveščeni o dogodkih ter so v letalu pobegnili v Francijo.
Besteiro, Casado in Miaja so se po radiu obrnlii na prebivalstvo republikanske cone, da ga obvestijo o begu Negrina, njegovih prijateljev ter boljševiških svetovalcev; obenem pa so tudi revolucionarnemu taboru ponudili "časten mir". Na to ponudbo Franco še ni dal odgovora. Italijani in Nemci si prizadevajo dopovedati mu, da je prevrat v Madridu samo "zadnji demokratični manever", kateremu ne sme nasesti Prigovarjajo mu, naj se ne spušča v pogajanja, marveč naj navali na Madrid, okrog katerega je zbral že ogromno vojsko in velika tehnična sredstva.
Franco se očividno še ni odločil in čaka na nadaljnji razvoj dogodkov.
V	Madridu in drugod sos e namreč dvignili proti "Obrambnemu
padlo več tisoč oseb, končno pa je vojska komuniste porazila in jih razorožila. Vsi glavni komunistični voditelji, v kolikor niso že prej pobegnili v Francijo, so bili aretirani in prostori komunističnih organizacij zaprti.
Tak je položaj sedaj, ko to pišemo. Dogodki so pokazali, da je bila Negrinova vlada v resnici pod vplivom komunistov, ki so gospodovali po mili volji nad večino prebivalstva, ki je bila proti njim.
Verjetno je, da se bo sedaj kmalu sklenil mir. Casado se baje pogaja s Francom in skuša doseči, naj bi vodja revolucije dovolil, da se kompromitirani republikanski voditelji vkrcajo na francoske in angleške ladje ter se odpeljejo na varno, kar bi tudi za bodoči mir Španije bilo samo koristno.
je komisar javnih del in tudi potem, ko je zapustila to mesto, se je pridno udejstvovala v javnem političnem življenju. Tudi ko je umrl njen mož, ni svojega delovanja opustila. Šele zadnja leta, ko je Stalin začel z znanim "čiščenjem", v katerem je padlo mnogo visokih glav in med njimi tudi glave starih vplivnih re-volucionarcev, se je Krupskaja u-maknila nekoliko v zatišje, čakajoč na smrt, ki jo je sedaj rešila njenega nemirnega življenja.
ali manj znana), ki se bavita izključ- Goriškem, na Krasu, na Tržaškem in ao z manjšinskim vprašanjem.	v Istri. Tako bi bilo na obeh straneh
Resnici na ljubo pa moramo pri- ustvarjeno pravilno razpoloženje za znati in kar nas zelo veseli, da so obojestranske kulturne vrednote. Manjšinskemu vprašanju pričeli po-1' s tem v zvezi slišimo, da naj bi ae svečati več pažnje tudi drugi jugo- tudi v Ljubljani ustanovilo sloven-slovanski listi. Ljubljanski Slovenec ¡sko-italijansko društvo, ki naj bi po-naprimer prinaša pod naslovom glabljalo kulturne stike med obema "Kaj pravite?" sledeče:	narodoma. Tudi tako društvo bi i-
"V Beogradu je bila oni dan od- melo svoj veliki pomen le če bo usta-Prta razstava italijanske knjige. Ka- novljeno na načelu obojestranske kor slišimo, naj bi se razstava itali- vzajemne akcije. To si zamišljamo janske knjige, ki je sedaj v Beogra- tako, da bi se istočasno tudi v Ita-dü, prenesla tudi v Zagreb in Ljub- liji, na primer kje v Julijski Kraji-Ijano. Italijanska književnost je za ni, ustanovilo drugo društvo, ki naj
Slovence stvar, ki se zanjo zanima- bi med italijanskimi državljani na j so postave narave, ki se večno ne da-In bi naš narod táko razstavo v oni strani poglabljalo smisel za slo- ,jo goljufati. Evropski narodi, četu-^jubljani z veseljem pozdravil. Ta- vensko kulturno delo ter ga na oni ko razstave namreč lahko mnogo do- strani tudi izvajalo. Tudi tukaj ve-Prinesejo k obojestranskemu razu- Ija isto načelo, kakor smo ga omejevanju in spoštovanju, kar je e- nili pri razstavi knjig, da roka ro-den glavnih pogojev za prijateljsko ko umiva.
?ožitje. Kajpada bo prav gotovo ¡ Pod temi vidiki bi obe ustanovi, lsto zanimanje za slovensko knjigo razstava knjig na obeh straneh in pa Da oni strani meje, zaradi česar bi obojestranski društvi za poglablja-?l,ujno želeli, da bi se ob tej priliki ¡nje kulturnih stikov, bili velikanske-2(1 vnaprej vse ukrenilo, da bi tudi ga pomena za nadaljnji razvoj v kul-oni strani spoznali slovensko iturnem življenju obeh sosednih ñañigo. V ta namen ni dovolj, da je rodov, ki si sicer nista podobna ne na oni strani vsem, ki se zanjo zani- po svoji politični veličini ne po raz-^ajo, slovenska knjiga dostopna, sežnosti svojega kulturnega udej-^arvej bi po načelu recipročnosti, ki s t vo van j a, ki pa živita že tisočletja 8c mu po slovensko pravi tudi "roka tukaj kot dva soseda ter sta primo-
di morda počasi, vstajajo kot skupne kulturne, socialne, politične in narodne celote. Privatni kapitalizem, ki je vse dotlej poljubno izkoriščal delavno ljudstvo za svoje ose- ¡ki je prisilila carja Nikolaja II., da bne profite, ne more več kljubovati 'se je odpovedal prestolu. Na krmi-
Nadejda Krupskaja umrla
Nadejda Konstantinovna Krupskaja, vdova po boljševiškem ruskem diktatorju Leninu, je prejšnji ponedeljek dopoldne umrla. Stara je bila 70 let.
Krupskaja se je rodila na Poljskem leta 1868 in je izhajala iz boljše nemške rodovine. Njena nemirna duša se ni strinjala s tedanjim položajem in razmerami v Rusiji. Zato se je pridružila tistim nezadovolj-nežem, ki so stremeli za tem, da vržejo caristični in kapitalistični sistem. S prevratnimi načrti se je Konstantinovna leta 1893 podala v Petrograd, kjer se je seznanila z Leninom, ki je bil v tem času že velika revolucionarna osebnost in ž njo enakih nazorov. Kmalu nato sta začela oba revolucijonarca skupno borbo za zmago proletariata nad kapitalizmom. Njuno delovanje pa je ruska oblast vneto preganjala, radi česar sta morda mnogo hudega prestati. Revolucija, ki je izbruhnila leta 1905, je bila sad njunega delovanja. Prinesla ni nobenega uspeha, pač pa je precej pripomogla Japoncem do zmage.
Ko je izbruhnila svetovna vojna, je Lenin bežal iz Rusije. Krupskaja pa je ostala ter tajno z drugimi privrženci delovala za zlom tedanjega režima. Leta 1917 se je Rusija nahajala v slabem položaju. Sovražni]?. ki jé bil zasedel že mnogo ruskih dežel, je prodiral še dalje. Kadi tega je nastala v Rusiji nevolja in ljudstvo je krivilo za poraze odgovorne činitelje in carja; nejevoljo so vneto netili revolucijonarji, s katerimi je simpatiziralo skoro vse rusko prebivalstvo. Tako je izbruhnila marca meseca istega leta revolucia,
Kri ni tekla zastonj
Naj se razvijajo dogodki v Španiji in slednjič konča državljanska revolucija tako ali tako, je neizpobitna resnica, da so Nemčija in Italija po eni in Francija in Anglija po drugi strani grdo izigrale španski narod. Vse posledice gospodarske in politične borbe med prej imenovanimi velesilami na španskih tleh, bo moral drago plačati španski narod sam. Tega se prav dobro zavedajo v obeh nasprotujočih si taborih, zato so se pričeli pogajati.
Mussolini in Hitler sta se uštela, ko sta računala, da bo Franco, ki sta mil omogočila zmago, potem po zmagi samo njih dveh poslušal. Kaj takega si Franco ne upa napraviti, ker ve, da bi nastala kontrarevolucija pri njegovih pristaših samih, ;ar so bili parkrat že poizkusili, ko so videli, da se Franco le preveč udinja Nemčiji in Italiji, a jim je moral general brez dvoma zagotoviti, da ne misli vse tako napraviti, kot želijo v Rimu in Berlinu. O tem so bili brez dvoma dobro poučeni tudi v Parizu in Londonu, kar se je ves čas videlo in da niso na nič drugega tako pazili, kot kdo bo izmučenemu španskemu narodu, gospodarsko popolnoma uničenemu, lahko nudil največ moči in ga s tem gospodarsko in tako tudi politično podvrgel. Nemci in Italijani že ne, ker še zase nimajo; torej Francija in Anglija.
Boj za Španijo med velesilami bo še le začel, sedaj, ko upajo, da je narod tako izčrpan in utrujen, da si ne bo mogel sam prav nič pomagati. Najbrže v obeh taborih o tem resno razmišljajo ter tuhtajo, kako bi se eni in drugi rešili svojih zunanjih "prijateljev".
Usoda Španije nam je glasna priča in opomin obenem, da če se narod ne skuša notranje sam sporazumeti ter urediti svoje razmere v lastni hiši, jim tega tudi njihovi prijatelji od zunaj ne bodo napravili, marveč jim bodo prinesli še več zmede in nesreče.
Španski narod je ta čas zelo mnogo pretrjpel in še več bo mogel, a bodimo prepričani, da kri ni tekla zastonj, pa naj bodo trenutni izgledi še tako slabi.
vedno jačji volji narodov po skupnem narodnem gospodarstvu ter je fašizem zadnji kapitalistični poizkus za se obdržati, ki pa bo tudi ta pod pritiskom razmer prej ali slej prešel v oblast naroda.
In v teh odločilnih momentih tudi izseljenci ne smemo spati!
J. K.
lo vlade je stopil Kerenski, vpliven mož stranke social-revolucionerov. Med tem se je bil vrnil Lenin v Rusijo in deloval na to, da preide vsa oblast v roke proletariata. Nastala, je ponovna revolucija, ki je strmoglavila Kerenskega in na njegovo mesto je stopil boljševiški Lenin. Nadejda Krupskaja je bila tudi sedaj desna roka svojega moža. Bila
Ustanovitev italijanske banke v Jugoslaviji
Po informaciji iz Beograda preha-haja vprašanje ustanovitve posebne italijanske banke v Jugoslaviji v zaključno fazo in bo banka v kratkem ustanovljena. Treba je rešiti le še nekatera manjša vprašanja. Stvar je že toliko razčiščena, da ni pričakovati ovir. Vsekakor bo glavni delničar nove italijanske banke v Jugoslaviji znana italijanska velebanka 'Banca Commerciale Italiana".
V japonskem rudokopu Katsuya,
se je vnel plin, ko je v njem delalo 81 delavcev. Od teh je 56 izgubilo življenje, 25 pa se jih je posrečilo rešiti, toda je 12 težko ranjenih, katere je tudi malo upanja, da bi ostali pri življenju.
*wa8m. mes ¡sa^c^as©«®^^
fs
1
8
f*K
Argentinske vesti
asefc mBmuammma «oase >*»«
Uruguay se brani Židov
S potniškim parnikom "Conte Grande", je dospelo v Južno A-meriko 68 Židov. Uruguayska pomorska oblast, ki je pregledovala potne liste, je opazila, da ti niso v redu, radi cesar jih ni pustila izkrcati se.
Vseh teh 68 Židov je bilo postavljenih pod varno stražo na par-niku, in pod nadzorstvom so bili tudi v Buenos Airesu, kjer jih niso pustili na suho.
Na povratku pa so bili izkrcani v Montevideu in začasno nastanjeni v prostorih tamošnjega židovskega društva. Tu ostanejo toliko časa, da se uredi vse potrebno ter se jih ponovno vkrca in prepelje v Chile katerega vlada jih je sprejela ter jih bo tam kot kmetovalce naselila. Vse stroške, ki so v zvezi s tem, bo prevzela židovska banka v Montevideu. Židje, ki so bili označeni na potnem listu kot turisti, čeprav so se mislili tu stalno naseliti, bodo začetkom tedna ali najkasneje v četrtek odpravljeni v Chile.
Ista usoda, je doletela v Montevideu tudi 13 židovskih družin obstoječih iz 28 oseb, ki so se vozile s parnikom General San Martin. Tudi tem Židom je bilo prepovedano izkrcanje, ker njihovi potni listi niso bili v redu. Pričakuje se, da bodo tudi ti prepeljani v Chile.
NOV PARK V ROSARIU
V nedeljo je bil v prisotnosti guvernerja. ministrov in drugih veljakov v Rosariu slovesno otvorjen park Ludueña. Ravnatelj javnih del inž. Mounier je predal ta lepi park v oskrbo mestnemu županstvu.
PROTESTNI SHOD RADIKALOV RADI PRIZNANJA BURGOŠKE VLADE
V sredo 8. t. m. je radikalna stranka v Buenos Airesu sklicala shod znanju vlade generala Franca od strani Argentine. Na shodu so govorili vsi voditelji radikalne stranke, med njimi tudi dr. Alvear in Honorio Pueyrredon, ki so ostro napadali vlado radi tega dejanja.
Enak protestni vhod so imeli v torek tudi delavski socialisti.
CENA GROZDJA V SAN JUANU
Na seji, ki se je vršila na ministrstvu javnih del v San Juanu med vinogradniki, prevažalci in vinskimi trgovci, je bila določena cena grozdju 5.50 pesov za metrski stot.
PRISELJEVANJE IN IZSELJEVANJE
Tokom meseca januarja se je priselilo v Argetino preko morja skupno 2.907 oseb. Od teh je bilo 1.511 moških in 1936 žensk. Izselilo pa se je 2.290 ljudi. Od teh 1.270 moških in 1.020 žensk.
GENERAL AUGUSTIN P. JUSTO VPOKOJEN
General Justo, ki je bil po likvidaciji Uriburujeve diktature izvoljen za državnega predsednika, je bil te dni za stalno vpokojen.
Justo, ki velja za dobrega politika in za še boljšega vojaka, se je rodil Concepcionu del Uruguay 26. februarja 1876 leta. S 14. letom je vstopil v vojaško šolo, kjer je radi svoje velike zmožnosti naglo napredoval. Za časa vlade Alvearja je vstopil v vojno ministrstvo, v katerem si je pridobil mnogo zaslug za zboljšanje in moderniziranje vojaških šol. Tudi za zgraditev tovarne za avione v Córdobi je dal on inicijati-vo.Kot brigadnega generala ga je doletela revolucija, katero je vodil general Uriburu. Provizorična Uri-burujeva vlada ga je imenovala za načelnika vseh čet. To vodstvo pa je imel le malo časa, ker'je bil izvoljen za državnega predsednia republike. General Justo je še zelo čil ter šteje sedaj 62 let. NEEDINOST DEMOKRATOV BUENOSAIREŠKE POKRAJINE
Komaj se je posrečilo pomiriti duhove v narodno-demokratični stranki te največje province v Argentini, ko je te dni zopet nastal spor, radi katerega je odstopil Alberto Barce-16, predsednik stranke. Svojo ostavko sta podala tudi predsednik parlamentarnega bloka dr. Abel Ver-zura in tajnik Luis Balesta.
Da se ta spor reši, se je začetkom tega tedna sešlo strankino vodstvo ter razpravljalo o tej zadevi. Z istim namenom je bil sklican tudi parlamentarni blok.
ko, ter bi tako potom nje prišla do popolne razjasnitve zločina.
OBJAVE POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Buenos Aires
Kr. jugosl. poslaništvo išče in poziva naslednje izseljence, da se pri njem zglase:
Ujdar Nikola, iz Vrgorca. JavU se je pred letom iz mesta Miramara F.C.S.
Žrvnar Tomas, iz Novog Marofa. Leta 1933 se je zadnjikrat zglasil iz Ariasa F.C.C.Aj Estancia "La Linda Mora".
Kožic Ivan, iz sela Kuti, Slavonski brod. Javil se je 1933 leta h Estación Correa, provinca Mendoza.
Vukušič Ante, iz Oraha. Ne oglaša se več že od leta 1931. Prej se je nahajal v Pavón Arriba F.C.C.A.
Mijatovic Marin, iz Bistrinca Leta 1930 se je javil potom Banke Germánico — Buenos Aires.
Davidovic Miloš iz sela Sanski most. Zadnji njegov znan naslov je bil in to pred 14 leti: Estación Todd F.C.C.A.
Kitanovič Ljubimir iz sela Ličje. Drugi podatki niso znani.
Paškulin Emilijo iz Nabrežine. Navadno je živel na Paternalu, ulica Maturin 2667, Buenos Aires.
Srzentic Dušan iz Budve. Bil je morski častnik. Dospel je v Argentino pred dvemi leti.
Če bi kdo od rojakov vedel za naslov od katerega imenovanih, je naprošen, da mu sporoči, oziroma javi na poslaništvo.
kakršnokoli delo, eden pa za cernea- 1. to armado. Zaposlitve išče tudi mlad fant, star 16 let, z nižjo trgovsko izobrazbo, vešč strojepisja, španščine in slovenščine.
Pomagajmo si medsebojno!
NAROČNIKI Poravnajte zapadlo naročnino. Tisti, ki ste zaostali z naročnino, imate označeno z datumom na ovitku poleg naslova, kdaj Vam je zapadla!
SMRTNA KOSA
Po nad tri leta teški bolezni, katero si je nakopal v tovarni vina, je v pondeljek, dne 27. februarja umrl naš rojak Alojz Abrarn, star 34 let doma iz Rihembcrka na Goriškem.
Njegovi prijatelji so mu poskrbeli za primeren pogreb, ateri se ie vršil dne 28. februarja na Chacarito. Za kritje stroškov so napravili prostovoljno zbirko in prosijo, tiste pri katerih se niso oglasili, naj pošljejo svoj prispevek na .Uredništvo Slovenskega lista, ali pa izroče osebno g. Švaglju.
Do sedaj so darovali v ta namen sledeči rojaki: Po $ 5.—: A. Fuv-lan, F. Krkoč, J. Suban, R. Turk. Po $ 2.— so darovali: A. Škrbec, Dr.
|'V. Kjuder. I. Košuta, S. Marc, Pa-neli, E. Stoka. Pire, E. Strosar, J. Klemen, L. Ivoradin, M. Medvešček, F. Faganel. A. Ličen, V. Kovačič, A. Colja, E. Živec, K. Krševan. Po $
- so darovali: F. Cigoj, J. Strle, O. Vrtovec, V. Jurca, A. Bavčar, Leopold, D. Brezavšček, G. Šuc, E. Lavrenčič, P. Karara, J. Škrlavaj, Kette, F. Mihelj, A. Matkovič, F. Kralj, E. Micheluzzi, A. Peric (1.05), V. Boško, J. Brezavšček, A. Skrt, P. Filipič, A. Peric, J. Colja, F. Zni-daršič, N.N., L. Lojk, A. Bergmc, J. Pečenko, J. Koron, S. Mihelj, D. Kovač, L. Komel. S. Krušič, J. Skok, M. Berčič, E. Psolo, Štantar, D. Za-vrtanik, Rihart, Goleč, J. Skoli, Sen-kovec, Vodopivec, C. Ferfolja. Gori-na, Emilio, E. Mario, J. Slamič, Mar garita Kralj, N.N., J. Kacin, J. No-vinc, S. Baretto, S. Mavec. Po $ 0.50 so darovali: Neimenovana, Parnič, Colchonero, Mihelj, Vizarej, Viter-nič, Kiarl, M. Cruses, F. Orel, Ignacij Stare, K. Brezavšček, Florah J-Cotič, N.N., R. Batistič, M. Mose-tich, A. Figueroa, S. Slavko, L. Jerič E. Batt, L. Gerbič, Grozz, A. Marc, J. Stanič, A. Abram, J. Tro-lcili, V. Saksida, Borar 0.80, Pagro-nec 0.60, Rugel 0.20, Feliks B. 0.40, Alfonso 0.65, A. Ušaj 0.20.
Nekatera imena so pokvarjena, ker so bila nečitljiva. Za vsako reklamacijo se obrnite na A. Škrbca, ki hrani nabiralne pole.
V tovarni "Trapiche" kjer je pokojni delal, so prijatelji zbrali $ 50.20. Vsem prav lepa hvala.
Sv. maša za pokojnika se bo brala 9. aprila na Paternalu.
TURČIJA BO IMELA SVOJEGA
ZASTOPNIKA V ARGENTINI
Z anglešim parnikom "Asturias" je dospel v torek dr. Abdulahat Ak-sin, katerega je turška vlada poslala v Argentino kot poslanika. Dr. Ak-sin je prvi minister, ki ga je Turčija imenovala, da zastopa njene interese v Argentini.
Nacistična propaganda v Patagoniji
Veliko hrupa so napravili v Argentini ljudje, ki imajo velike oči, a malo razuma, ter so s svojimi velikimi očmi že videli, kako prihajajo v Argentino nemške vojne ladje, ki dovažajo vojaštvo in muni-cijo v Patagonijo, kjer je glavno nemško taborišče. Tako pisanje raz-znih tukajšnjih listov je našlo odmev in se je o stvari govorilo celo v parlamentu.
Da se o resničnosti teh vesti prepričajo, so odpotovali v Patagonijo nekateri poslanci kakor Dickmann, Montagna, Aguila, Solís, Muniagu-rria, Alperin, Osores Soler in Tai-sier. Prehodili so vso Patagonijo, toda o kaki nemški propagandi niso na šli sledu. Kljub temu, da, kakor ti poslanci izjavljajo, nevarnosti nikjer ni, se je vršil te dni v Rosariu "protestni shod proti nacijski infiltrad ji v Patagoniji".
KRVAV SPOPAD NA VOLIŠČU
V nedeljo so se vršile volitve za deželni zbor v Catamark'. V splošnem so se volitve vršile mirno, v Pači inu pa je prišlo do boja med policijo, ki je skrbela za red na volišču, in opozicijo. Opozicija je vdrla na volišče, kjer je uničila volilske listine. Med policijo, ki je intervenirala, in opozicionalci je nastalo sireljanje ter je bil pri tem ustreljen policijski saržent José Saave-
dra; podkomisar Soliš in civilist Ri- rišl pdloíno ^ zoperstavili cardo Amador pa sta bila ranjena.
ROJAKI, NE ZAMUDITE LEPE PRILIKE-
Po zelo nizki ceni ter pod ugodnimi plačilnimi pogoji se proda -lepa in velika parcela (quinta), ki meri 1672.87 m2. Parcela se nahaja dve kvadri od postaje Villa de Mayo F.C.C.C. Več se poizve pri: Antonu Petrovič, Victoria 1210, Buenos Aires.
IZVOZ SADJA IZ SAN JUANA
Meseca februarja je bila iz San Juana izvožena in prodana precejš-
Venceslav Benkovič umrl
V naši slovenski koloniji v Argentini se obilno vsak teden odpirajo groba vrata. Ako o naših preminulih tako malo zvemo v našem časopisu, je temu kriva naša malomarnost in brezbrižnost, ko se sorodniki ali znanci ne pobrigajo, da bi íapisali par vrstic za naš časopis.
Dne 20. februarja t. 1. je dokončal svoj križev pot v argentinski državni umobolnici v Open-Dooru naš ojak Vencelj Benkovič star komaj 35 let. Rajnki pohaja iz širom cele Slovenije znane rodbine Benkovičev iz Kamnika. Njegov stric Dr. Ivan B. je bil za časa Avstrije mnogo let državni poslanec na Dunaju, drugi stric lekarnar je bil znani pisatelj in prevajalec.
Pokojni Venvcelj je študiral sadje- in vinorejo na višjem učilišču Montpelier-ju na južnem Francoskem. Tam se je zagledal v neko brhko Francozinjo, koje slika mu je lebdela pred očmi najbrže do zadnjega diha. Prišedši po dovršenih tudijah v staro domovino so se sta-
zakonslci
zvezi z eksotično Francozinjo. To je mladega moža — ki je imel sijajne eksistenčne ponudbe v domovini — tako ogorčilo, da jo je mahnil v Argentino. Kot sadjarski izvedenec je
ev z vsebino 817.970 kg, buč 3.253 zabojev s 58.546 kg in jabolk 865 zabojev s 17.300 kg.
nja množina sadja: grozdja 90.887 |hit™d obil dobro nameščenje na neki estanciji. Toda spomin na izvol-jenko v Franciji mu je kljuval srce. Ko je pa iz Francije dobil obvestilo svoje miljenke, da mu ni voljna slediti preko široke luže, ga je to popolnoma potrlo, da se mu je omra-čil um ter je bil predan norišnici v Open-Door. — Tu v Argentini zapušča brata Antona, ki je hišni posestnik v Munro F.C.C.C.
F. K.
VOLITVE V TUCUMANU
Volitve enega poslanca, ki so se vršile v nedeljo v Tucumanu, so potekle povsem mirno. Kakor računajo, je zmagal radikalski kandidat.
MARTA STUTZ JE MRTVA
V ponedeljek je začel sodnik dr. Tisera po dolgem presledku ponovno z zasliševanjem. Pozval je zakonca Barrientes predse. Sprevodnik je pri tem rekel svoji ženi, da je najbolje za oba, če vse povesta. Ponovno je Barrientos potrdil, da je Suarez Za-bala 20. novembra pripeljal Marto k njemu. Tudi žena je rekla, da jo je neka "rubia" vprašala, ali b' sprejela v oskrbo neko deklico, v kar je ona privolila ter je res zvečer Suarez Zabala pripeljal v avtomobilu deklico in jo sam položil na posteljo. Z njim je bila tudi tista "rubia". BarrientosOva je tudi dejala, da je bila deklica zelo slaba ter je čez nekaj dni umrla.
Policija se sedaj še bolj trudi, da i bi izsledila tisto zagonetno blondin-
IŠčE SE
Alojz Štancar, ki se je nahajal nekje v okolici Córdobe ali v Córdobi. V Argentino je prišel leta 1929. Kdor bi kaj vedel o njem ali če bo sam čital tele vrstice, naj sporoči na naslov: Jožica fitancar, Santos Lugares 2015, Ballester, (Buenos Aires).
ROJAKI IN ROJAKINJE!
če veste za kršnokoli delo, bodisi pri svojem gospodarju ali kjerkoli, sporočite nam takoj. Istotako vsi oni, ki iščete zaposlitve, obrnite se najprej do nas.
Na ponudbo imamo več služb za ženske.
Delo iščejo trije moški: dva za
Velikonočni Prazniki
Denar naznacen potom zrakoplova bo dospel v Jugoslavijo in Italijo v najkrajšem roku!
Ako mislite poslati svoji obitelji denar za VELIKONOČNE PRAZNIKE, napravite to izkoriščujoč naš ugodni način nakazovanja potom zračne pošte. Na-značeni denar bo izročen Vašim domačim v najkrajšem času v gotovini s povratno priznanico, katero Vam bomo dostavili. Posetite še danes naš
Jugoslovanski Oddelek
kjer boste postreženi v svojem materinem jeziku. NAKAZUJTE SVOJ DENAR NA EDEN OD TEH NAČINOV:
Potom POŠTE, izplačan približno v 25 dneh. „ ZRAKOPLOVA, približno v 12 dneh. BRZOJAVA, približno v 6 dneh. Naš način nakazovanja je hiter,, varen in praktičen.
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99 — Bmé. MITRE 562 Alsina 999 — Pueyrredon 175
Avda. Gral. Mitre 301 (Avellaneda), Córdoba 1223 (Rosarlo)
POVERJENJE — VLJUDNOST — SIGURNOST — BRZINA
Vesti iz organizacij
•:♦;• ■:<?

mmsm ase-: :m?: mmmm >»x >»x s sasÉsse* saec : a*;	sse*	saK
Iz pustnih zabav v "Slovenskem domu"? in še kaj
Pustnih zabav v "Slovenskem domu" je za letos konec. Pač pa bo društvo prirejalo od časa do časa druge dobro organizirane domače zabave s petjem in malimi igrami.
Povdariti moramo, da društveni orkester pod vodstvom našega rojaka iz Istre, Vencelja Lazariča, zelo dobro napreduje. Poleg plesnih komadov se godba vadi tudi v drugih skladbah svetovnih prvakov. Nekega dne jih bo naša javnost imela priliko slišati.
Sporočamo naši javnosti tudi, da se dramatični odsek pripravlja za Uprizoritev velike dramatične igre. Prav tako se tudi pevski zbori vež-bajo z novimi skladbami za prihodnjo prireditev, ki jo bo društvo skrbno organiziralo.
9. Proste voje, izvaja moški naraščaj.
10.	"Prolječe", deklamira Jelenka Simiceva.
11.	Proste vaje, izvajajo člani.
12.	"Soko", deklamira Luka Leko-vic.
13.	"Armi de Balet", na gosli in glasovir izvajata Irena in Vlado Hruby.
14.	Skupne proste vaje, izvajajo
člani in članice. 16. "Piramida", izvaja moški naraščaj.
16.	"Brača", deklamira Dragica Josipoviceva.
17.	Vaje na bradlji, izvaja ženski naraščaj.
Za prvo naraščajsko akademijo je veliko zanimanje tudi med Slovenci.
Vstopnina: Nečlani $ 1.50, člani $ 1.—; ženske prosto.
D
o
;oc=ioi
20E30I
:0E30C=
"SLOVENSKI LIST" |
Gral. César Díaz 1657 — U/ T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires D
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
ODBOROVA SEJA SLOV. DOMA
Odborova seja Slov. doma se bo vršila v torek, dne 14. t. m. Prisotnost vseh odbornikov obvezna.
		| 3	"a	IS		I. *
	•J^sla«. * ILi				LMlLt j	
fNBfciF^^MjPl	flSPS	te tál*	íFff -	l^SPE: 1 »r^ >JBk' 11 t s Jk		
	« Í-KlA- ' i £		'HWJWuI	mM/ jgJ|		
						
msak						
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prodajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javL
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih vas je več Slovencev skupaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume pomen tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljence. Naj poagitira nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST" tei naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo.
n
o
o
fl o
o
D
o
n POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
!U
IOEXOS
aoDoc
X0E30S
a
30E3?
JUGOSLOVANSKO ŠOLSKO DRUŠTVO LA PATERNAL
V soboto popoldne ob 5. uri bo v društvenih prostorih predajna seja. Bivši in novi člani odbora so napro-šeni, da se je točno udeleže.
SESTANEK DRAMSKEGA ODSEKA SLOV. DOMA V nedeljo 12. t. m. ob 4 uri poldne se bo vršil v društvu sestanek dramskega odseka. Ker je sestanek zelo važen, je dolžnost, da se ga vsi člani odseka udeleže.
Moški naraščaj Sokola Dock Sud - Boca na proslavi 20 letnice Zedinje-
nja na Avellanedi
Občni zbor šolskega Proslava polaganja te-društva na Pater- meljnega kamna "Ju-
nalu
Akademija naraščaji! Sokola Dock Sud -Boca
V soboto 11. marca ob 9 uri zvečer bo priredil Sokol Dock Sud-Boca Prvo naraščajsko akademijo v prekrasnih prostorih športnega društva "Sportivo Dock Sud", ulica Pac. Quiroga 1286 na Dock Sudu.
Spored : 1 - Pozdravni govor, govori načel-nica Marija Blažina.
2.	Skupinske vaje, izvaja skupno ženski in moški naraščaj.
3.	"Kralju Petru II", deklamira Vidosava Lekovičeva.
4.	"Valčki", izvaja na glasovir ju
Irena Hruby. 5., "Domovini", deklamira Žuva Milina.
6.	Proste vaje, izvaja ženska deca.
7.	"Kosovski Sokoli", deklamira Milka Klaic.
8.	"Balet" pleše Irena Vidmarje-va s Paternala.
Pozor
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK
Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
»esoi
nomo:
aocato
PRVOVRSTNA
Restavracija, Bar q in Pivnica ¡j
2 RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461
Zračni prostori za društva, bankete in -svatbe z rezerviranimi O	prostori za družine	„
U Kegljišče in krogljišče Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik
Preteklo nedeljo popoldne se je vršil občni zbor "Jugoslovanskega šolskega društva — Slovenska šola na Paternalu". Otvoril ga je predsednik g. Andrej krbec, ki je po u-vodnih besedah dal mesto tajniku g. F. Laknerju, da prečita svoje poročilo. V pretelem šolskem letu je obiskovalo šolo 44 otrok, kar je za Paternal prav lep uspeh. Poslovala je kuhinja za revne otroke in č. šolske sestre so organizirale tudi penzionat, ki se lepo razvija. Prireditve Šolskega društva so bile zmerom zelo lepo obiskane, med širšo javnostjo se pa zanimanje za šolo ni pokazalo v pristopanju novih članov, ki bi s svojimi rednimi, čeprav skromnimi prispevki, podpirali to našo prepo-trebno kulturno in socialno ustanovo. Najbrž je bilo v tem pogledu premalo aktivne propagande, kar bo treba pri bodočem delu vpoštevati. Sicer pa je šola prav lepo uspevala in so sedaj navdušeni zanjo tudi takšni, ki so v začetku imeli premnogo pomislekov. Zaslugo za to imajo predvsem č. šolske sestre in pa Jugoslovansko centralno šolsko udru-ženje, ki je šoli nudilo svojo moralni in materialno zaslombo.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Ivan Pahor, je azvidno, da so v pretekli poslovni lobi znašali dohodki 2.114.10 pesov, zdatki pa 2.163.35. Od JCŠU je dru-tvo prejelo 1.100.— pesov pomoči, prireditve so prinesle 555.10 čistega lobička, za šolnine in članarine jc prišlo v društveno blagajno 195.40 in prostovoljnih prispevkov je bilo 263.60 pesov. Za najemnino je dru-tvo plačalo 990.— pesov, č. sestram-učiteljicam 1.000.—, raznih izdatkov pa je bilo 193.35.
Po odobritvi računov je bil izbran naslednji novi odbor: Predsednik dr. Viktor Kjuder; podpredsednik Djuro Kovač; tajnik Fran Lakner; podtajnik Jan Kacin; blagajnik I-an Pahor; gospodar Stanko Ličen; revizorja Andrej Škrbec in Stanko Mihelj.
goslovanskega doma'' na Dock Sudu
Pod pokroviteljstvom ministra g. dr. I. Cankarja se bo vršila v nedeljo, na praznik sv. Jožefa 19. marca ob 11 uri dopoldne proslava položitve temeljnega kamna za Jugoslovanski dom na Dock Sudu. Pri ' proslavi bodo sodelovali Sokol Dock j Sud-Boca, Slovenski dom, jugoslovanska šolska društva, češkoslovaški Sokol iz Villa Dominico in Buenos Airesa ter druga jugoslovanska društva.
Po izvršitvi te svečanosti bo na prostem obed in nato pa spored, katerega bodo izvajala omenjena društva.
Vstopnine ne bo, pač se bodo pobirali prostovoljni prispevki in vsakdo bo imel pravico do brezplačnega asada". Le pijačo bo treba plačevati.
Za to proslavo je velikansko zanimanje, zato se pričakuje ijmogo-brojne udeležbe iz mesta, kakor tudi iz okolice.
Obletnica smrti Miguela Mihanovica
V ponedeljek 6. t. m. je minilo leto, odkar je umrl v Mar del Plata don Miguel Mihanovic.
Zadušnica za pokojnega Miguela se je vršila v baziliki "San Salvador", ulica Juncal in Esmeralda in se je je udeležilo veliko število prijateljev pokojnika ter mnogo čla-
nov jugoslovanske kolonije, ki so se hoteli oddolžiti spominu rojaka in rodoljuba.
KJE JE?
Radi važnih zadev išče Jakoba Uršiča iz Drežnice njegov rojak Blaž Rutar. Javiti je na: Blaž Rutar, 415 Av. S., So. St. Paul - Minnesota, North America.
ARHITEKT VIKTOR SULČIČ SE JE VRNIL
Naš rojak gosp. Viktor Sulčič, ki se je pred dobrim mesecem v družbi češkoslovaškega ministra g. Franti-ška Kadefábeka podal na pot, da spozna kraje in prilike v katerih žive naši rojaki po Argentini in v Chileju, se je 3. t. m. vrnil v Buenos Aires.
Gospodu Sulčieu se tem potom iskreno zahvaljujemo za zanimanje, ki ga ima do naših izseljencev.
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Kroneni izpahi, mozoljéki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, razširjeni, kisline, težka prebava, bruanje, rane.
ČREVA; colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, TJSESA, vnetje, polipi: brez
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI ,1e edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 sečno plačevanje.
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
G.P.D.S. v Villi
Devoto
POZOR ROJAKI!
V . Gospodarskem podpornem društvu Slovencev v ulici Sim-brón 5148 v Villi Devoto, bo v nedeljo 19. t. m. ob 4 uri pop.
bogata
TRGATEV
brez "špehkamre", združena z običajno domačo zabavo, pri kateri svira znani orkester "Triglav".
Za mnoge tatvine in obilno udeležbo se priporoča
ODBOR

Ugodna prilika!
Zaradi družinskih razmer se ! proda dobro idoča gostilna po I zelo nizki ceni. t Povpraša se pri uredništvu I "Slovenskega lista".
SLOVENSKA TRGOVINA (TIENDA)
"LA PALMA"
Kjer dobite vse moške potrebščine, perilo, nogavice itd. ter blago in obleke za ženske in otroke. Cene zelo ugodne. Se priporoča lastnik
JOSIP BOŽIČ
Calle Méjico 923, Piñeyro Avellaneda


otaoc
ANTON DEKLEVA
mr-im —
Ana C h
IOE=3C
a i, n r p o v a
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna,
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Poslužujte se
PREVOZNEGA PODJETJA
"Expreso Gorizia"
Franc Lojk
VILLARROEL 1476 U. T. 54-5172 — 54-2094
VELIKA NOČ
se praznuje prve pomladanske dni.
VAŠ DAR BO DOBRODOŠEL
Vaši družini, ki posebno v teh evropskih okoliščinah teško nanj čaka.
POSEBNE UGODNOSTI
in najboljši tečaj imamo rezerviran za velikonočne pošiljke. Izkoristite to priliko in pomagajte svojim potom:
JUGOSLOVANSKEGA ODDELKA
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
CENTRALA: Bmé. MITRE 234
FILIALKA: CORRIENTES 1900
Uradne ure: od 10 do 15, in v sobotah od 9 do 11.

Slovenci doma in po svetu
Kavarno "Miramar" v Trstu so zaprli
V Trstu so zaprli pred kratkim kavarno "Miramar" z utemeljitvijo, da se je v njej shajalo v zadnjem času preveč Judov, kajti pravi lastnik te kavarne je bil, kakor so zdaj Italijani ugotovili, tudi Jud, in sicer neki Rosenholz. Judom so Italijani navili uro tudi drugod po Julijski krajini, ne samo v Trstu, tako poročajo, da je bil te dni odpuščen rudarski zdravnik v Idriji dr. Morpur-go. Odpustili so ga na podlagi zakonskih določb, po katerih morajo biti iz državnih služb odpuščeni vsi nameščenci judovske narodnosti. Zakon ne dela izjem in je zato moral tudi ta idrijski zdravnik zapustiti svoje mesto. Mesto rudniškega zdravnika v Idriji je zdaj začasno prevzel šef tamkajšnje deželne bolnišnice dr. Braggioni. O njem pravijo, da je zelo dober človek ter da se skuša čim bolj približati tudi slovenskemu živ-lju na ta način, da se z vso vnemo uči slovenskega jezika.
MOTORNI VLAKI V ISTRI
Motorne vlake so vpeljali pred ča-sohm tudi po Istri in Goriškem. Zdi pa se, da tod niso v tolikšni meri zadovoljili italijanske državne blagajne, kot drugod po Italiji, kjer še več ljudi vozi z njimi. To lahko sklepamo iz dejstva, da so zdaj ustavili motorni dopoldanski vlak na progi Trst—Divača—Pulj ter viak, ki je vozil v nasprotno smer. Ta vlak so odpravili z utemeljitvijo, da je na tej progi premalo prometa in da se zaradi tega motorni vlaki tu ne splačajo.
TUDI SLOVENSKI VOJAKI ODPOSLANI V LIBIJO
V Julijski krajini je bilo z italijanskim vladnim odlokom upoklica-nih precej vojakov, ki so bili ali pa v kratkem še bodo poslani v Libijo, da izpolnijo tamkajšnje italijanske gar-nizije. Med Slovenci v Italiji je dosti takšnih, ki so že kdaj prej služili v italijanski kolonialni vojski, bodisi tudi že v Libiji ali pa v Abesiniji, Eritreji ali v Somaliji.
Zanimanje Mussolini-ja za naše kraje in delavstvo
Drobne vesti iz naših krajev
Trst. — SI januarjem so povišali ti se bo moral 7 ene na italijanskih železnicah. Obenem pa so uvedli nekaj olajšav za
študente, diužine, abonmane, itd. *
Trst. — V noči '20 decembra je izbruhnil požar na parniku "Stock-holm", ki ga izdelujejo v Tržiču in čigar prostornina bo znašala 25.000 ton. Parnik bi morali prihodnje leto spustiti v promet. Velik del par-nika jo uničen.
*
Trst. — Umrl je za kapjo Avgust Jurjevič, star 63 let, strojni ravnatelj pri tržaškem Lloydu.
Trst. — Zaradi nenadne slabosti je omedlel na ulici delavec Kocjan-čič Ivan, star 61 let. Pri padcu si je ranil obe roki.
*
Trst. — V kavarni Portici di Chio-so razobesili plakat "V tem lokalu so Židje nezaželjeni gostje." Plakat
je zbudil veliko znimanja.
*
Trst. —i Pred apelacijskim sodiščem je bil kaznovan Maraš Kari iz Postojne na 500 lir den. kazni, ker je bil obtožen, da je pritihotapil iz Jugoslavije 2500 kg loja. Okrajno sodišče ga je obsodilo na 1 leto in 15 dni zapora ter 2500 lir denarne kazni. Pred apelacijskim sodiščem je dokazal, da ni zakrivil kaznivega dejanja.
#
Ttst. — Okrajno sodišče je obsodilo Alojzija Boštjančiča marca pre-
tednov. *
Podbrdo. — Maksu Groharju je pričela goreti hiša, in požar je ogra-žal bližnje lesene stavbe. Zaradi tega so poklicali goriške gasilce. Škode je 10.000 lir.
*
Trst. — Pred prizivnim sodiščem v Benetkah je bila potrjena kazen 30-letni Ani Marsetič por. Švab iz Dekanov, ker je bila soudeležena pri umoru lastnega deteta. Od okrajnega sodišča v Kopru je bila obsojena na 16 let zapora, medtem ko je bil njen mož,ki je umor izvršil obsojen na dosmrtno ječo.
*
Trst. — 90-1 etni natakar Ivan To-čič se je moral zateči k rešilni postaji zaradi rane na prsih. Povedal je da ga je žena ranila v prepiru.
Trst. — Aretirali so Adal. Babu-dra, starega 47 let, ker je z revolverjem v roki hotel izsiliti denar od blagajnika v Banco di Roma. Izgovarja se, da je napravil le šalo in da se ni poslužil revolverja temveč o-troške igrače in da je bil pijan. Opozoriti je lehotel na nezadostno varnost banke.
*
Trst. — Pred sodiščem je bil oproščen voznik Gulič Kari star 38 let. Obtožen je bil, da je hotel vtihotapiti iz proste luke 25 lanenih prtov, katere je bil preje ukradel. Oproščen
je bil zaradi pomanjkanja dokazov. *
Trst. — Službeni list je prinesel
teklega leta na 6.000 lir denarne kaz- odlok, s katerim je odobren kredit
Mussolini je te dni sprejel prefek-te iz Julijske krajine in jim dal na-1 vodila, kako naj pospešujejo dela v svojih pokrajinah in zaposle tudi tiste brezposelne, ki so do zdaj še o-stali brez dela in seveda tudi brez zaslužka. Poroča se, s kakšnim zadovoljstvom je prebivalstvo Julijske krajine sprejelo sporočilo, v katerem je poudarjeno, kako veliko pozornost je posvetil Mussolini posebno tem najvzhodnejšim krajem Italije.
KMEČKA POSESTVA NA JAVNI DRAŽBI V ISTRI
Za prvo polovico januarja je prišlo na področju koperskega sodišča na zahtevo tamkajšnjega davčnega urada še 42 kmečkih posestev na
ni za tihotapstvo konj. Na priziv-nem sodišču so mu znižali kazen na
1000 lir in 2500 lir pogojno *
Trst. — Iz morja so potegnili dve trupli. Prvega utopljenca niso mogli dosedaj indentificirati, a za drugo so ugotovili, da je to vdova Josipina
Kosler, stara 63 let.
*
Idrija. — Na cesti so našli mrtvega 65-letnega Luko Kogoja iz Bovca. Pokojnik je bil berač in je živel od miloščine. Preiskava je dognala,
da ga je zadela kap.
*
Koper. — Pri napeljavi istrskega vodovoda, za katerega polagajo v Kopru velike cevi, seje zaradi udo-ra zemlje v bližini izkopanega jarka podrla hiša last Destardija. Delavec Čehovin je še ob pravem času opazil veliko in nevarno razpoko v steni in takoj opozoril stanovalce, ki so takoj zapustili hišo. Ško-
grad-
v višini 10 milijonov lir za njo tržaške univerze, nadalje t> mi-jonov za prenos ceste pri ladjedelnici sv. Andrea in 1 milijon za napravo ceste v Tržiču.
*
Trst. — V Benetkah je po nesreči padel v morje in utonil častnik jugoslovanske trgovske mornarice Matej Ivlaric, star 53 let iz Sušaka.
Trst. — 50-letna Pavšič Rozalija se je zastrupila, ker je jedla strupene gobe. Odpeljali so jo v bolnišnico
v precej težkem stanju.
*
Bovec. — Požar je nastal v gostilni Ferdinanda Mlekuža in je povzročil 35.000 lir škode. Zgorelo je 70 kv.
de je 10.000 lir.
Koper. — 11-1 etni Peter Grižanič iz Gažonov si je zlomil stegnico, ko je po nesreči padel na tla. Zdravi-
)noi
u
O
r30E30=
PRVA
aoi
Slovenska vinarna
javno dražbo. Skupni davek, ki ga ljudje v tem okraju niso plačali, znaša okoli 38.000 lir. Najmanjši davčni zaostanek, ki ga dolgujejo trije kmetje iz Truške, znaša 87.50 lir, največji pa 3360 lir. Iz tega se vidi, da davčni zaostanki niso tako zelo veliki in da ljudje po veliki večini še v redu plačujejo davke, kakor pač morejo.
i i
m
I *
V
*
s *
I
•:«< •:♦> <♦> •:♦> •:«• <♦> •;♦>; :<♦:• •:♦> >»>: >»> <♦>;
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD VORNEGA ZDRAVNIKA zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO ženske bolezni, bolezn' maternice, jajčnika, prostate in neredno
ODGO- §
I
v
V
M 1
♦
B
sena, 200 m drvi, mnogo pohištva in del hiše. — V Novem svetu pri Go-doviču je nastal požar na poslopju
Josipa Šemrova, ki trpi 17.000 lir. *
Brtonigla. — V tržaški bolnišnici je umrl 14-letni Silvij Piretič iz Ma-riničev zaradi opeklin, ki jih je dobil, ko se je polil s kropom.
*
Doberdob. — 9 družinskih nagrad za številne otroke je bilo podeljenih med domačine. Nagrade znašajo po 250 lir.
*
Gorica. — Pred sodiščem je bil kaznovan 38-letni Stanislav Mikolav-čič iz Števerjana na 6 mesecev zapora in 2000 lir denarne kazni, ker je
prekoračil mejo brez potnega lista. *
Kanal. — Pri gradnji električne centrale v Ločici je padel pri delih v tunelu velik kamen na Aleksandra Kleca iz Tolmina in ga na mestu ubil.
*
Gorica. — Razpisani sta novi župnijski mesti in sicer v Kanalu, kjer je pred kratkim umrl Venceslav Bele in v Otaležu, odokder je bil župnik Anton Krapež premeščen v Ba-tuje.
*
Idrija. — V stanovanju so našli mrtvega Antona Jereba, starega 48
let. Baje ga je zadela kap.
*
Kneza. — Prve dni januarja je umrl najstarejši knežki občan 97-letni Franc Smrekar (Ruderc), oč' ameriškega župnika Andreja A Smrekarja, ki je umrl že 1. 1913 v
Zedinjenih državah. Sožalje! *
Ricmanje. — Pretekli teden je umrl v Ricmanjih dolgoletni cerkov nik Miha Kuret, ki je bil dobro znan po vsej okolici. Zapušča številno družino z desetimi otroci. Znanci in prijatelji so mu napravili velik pogreb. Sožal je!
*
Št. Vid nad Vipavo. — Zaradi možne zastrupitve so spravili v tržaško bolnišnico Ivana Brajdiča, starega 26 let.
Trst. — Pred sodiščem so bile o-proščene Sofija Jazbec, por. Bravi-čar, Kristina Hočevar, Marija Rija-vec in Avgusta Hočevar. Obtožene
so bile, da so delale splave.
*
Trst. — V Rovigu so pričeli graditi velik kanal, ki bo spala Jadransko morje z gardskim jezerom. Kanal bo dolg 420 km in stal bo 400 mi-
ljonov lir.
*
Trst. — lz Mussolinijevega fonda je tržaški prefekt podelil rojstveno nagardo 800 lir družini Jurišič za rojstvo dvojčkov.
*
Trst. — Pred sodiščem je bil obsojen Milan Čok iz Lonjerja zaradi tatvine v škodo Marije Sudičeve in •Justa Glavine iz Lonjerja, katerima je odnesel 100 odn. 500 lir. Pred sodiščem je moral priznati še tretjo tatvino 40 lir v škodo Ane Batičeve. Obsojen je bil na 1 leto in 1 mesec
zapora in 4000 lir denarne kazni.
*
Trst. — Ker so odnesli iz ladjedelnice sv. Marka večjo količino čina v vrednosti 12.000 lir, sta med drugimi prišla pred sodišče Marij Brečevič in Perolja Herman. Oba sta bila oproščena.
*
Trst. — V šoli se je spodrsnilo 12-letnemu učencu Viktorju Bekarju iz ¡Sv. Ivana. Pri padcu si je zlomil ¡nogo.
*
Trst. — Pri popravljanju neke hiše na Korzu so odkrili velik av-stro-ogrski grb, ki je ostal še od konca svetovne vojne. Ugotovili so, da je bil pred davnimi leti v tej hi-jši hotel "Pri črnem orlu". Tržača-;iii so z radovednostjo opazovali odkritje starega grba.
Trst. — 30-letni težak Ciril Vouk je padel z visokega kupa premoga, ko ga je iztovarjal v prosti luki. Zaradi težkih ran na glavi in zlomljene roke se bo moral zdraviti preko mesec dni.
*
Trst. — Na Ključu je konj brcnil Josipa Živca iz Sv. Ane, tako močno, da ga je vrgel V jarek. Baje ima zlomljeno nogo in veliko rano, za kar so ga morali prepeljati v ¡bolnišnico.
*
Trst. — Tatovi so vdrli v trgovino Franca Janežiča v ul. Donadoni. Ker so našli prazno blagajno, so se polastili raznih jestvin in napravili 2000 lir škode.
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
V zalogi imam veliko izbiro najboljšega vina in raznih pijač Na željo klijentov dovažam na dom. — Cene zelo nizke Priporoča se lastnik
ALOJZ ŠIRCA
Calle Mazzini 1479 -- Dock Sud
J eno:
lODOt
SODO
perilo.
Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične $ bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
CALLE CANGALLO 1542

»> •:♦> •:♦> •:♦> v ¡FOTOGRAFIJA ¡
i "LA MODERNA" i
I
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIIfl ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzul torijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljucah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3 —
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
:mc xck :<♦>„ >as< >:♦:< >»>.. .•;♦>:->:♦>, >:♦>; >:♦> <♦> ■.»>: >:♦:< >:♦>.. m s <♦>. sam
v
K
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
su
♦

¡KROJACNICA MOZETIČ
$
§ Če si nameravaš kupiti novo obleko, pridi in oglej si £ vzorce in blago v moji krojačnici, za kar Ti gotovo ne $ bo žal, kajti imam vsakovrstnega blaga najnovejše mode. Blago trpežno in prvovrstno, delo pa po najnižji V ceni. — Poleg tega imam v zalogi tudi srajce, klobuke § ter sploh vse moške potrebščine po cenah kot jih
0	ne dobiš nikjer drugje. — Pridi in prepričaj ne sam! A
1
jijo S O E I O
I
5025 (Paternal) — Buenos Aires
9	•	w	a
IBttWWKSMKMKQOK -»V 5«K XMKMMCMB( 3M@WOMm«NMM«WNMHNMMM*>
Nadarjen kmet
Izredno nadarjen je kmet Ilija Lužic iz Sekirevcev pri Djakcvu. Mlad bi šel rad v šole, toda kot edini sin je moral za očetom prevzeti veliko posestvo. Toda želja po znanju ga je gnala naprej, da se je naučil v teku let kar šest tujih jezikov. Poleg tega se je ukvarjal še z drugimi svojski-mi opravili. Iz lesa je izrezljal ve. liko stensko uro, ki še danes teče popolnoma pravilno. Niti en vijak ni iz železa. Ko se mu je posrečilo to prvo, je izrezljal iz lesa še žepno uro. Nedavno pa je sestavil lesen* pisalni stroj, ki ga je razstavil tudi na zagrebškem velesejmu. Slednjič pa je sestavil tudi velik daljnogled in ga postavil na dvorišču. Z njim bo opazoval zvezde in sonce. USTANOVITEV DRUŽBE ZA POSPEŠEVANJE UMETNOSTI ..V Celovcu so ustanovili družbo za pospeševanje koroških umetnosti. Hkratu so bile razpisane nagrade za najboljša literarna dela.
vatskega vprašanja, katere so dali svojim volilcem pred 11. decembrom.
ZBOROVANJE ZVEZE JUGOSLOVANSKIH MEST
Predsedništvo zveze jugoslovanskih mest je imelo seje 4. in 5. febr. v Zagrebu. Udeležili so se beograjski župan Vlada Ilic, zagrebški župan dr. Peičic, ljubljanski župan dr. Jure Adlešič. Razpravljali so o poglobitvi stikov in sodelovanja med jugoslovanskimi mesti, zlasti o sodelovanju tistih mest, ki so si slična po gospodarskem, kulturnem in prometnem ustroju.
učilo od 3. do 8. februarja ter j§ 8. februarja ob 10 objavilo izidi: Prvo nagrado v znesku 16.000 din sta dobila Boris Kalin iz Ljubljane in inž. arh. Černigoj iz Maribora. — Drugo nagrado v znesku 12.000 din sta dobila kipar Tine Kos in inž. arh. Miro Kos iz Ljubljane. Tretjo nagrado v znesku 6000 din sta dobila Boris Kalin in Franc Kuglič iz Ljubljane ter kipar Dragotin Filipovič iz Zagreba.
V BEOGRADU BODO ZGRADILI VELIKO PALAČO
Veliko palačo ministrstva za zgradbe bodo začeli v Beogradu graditi na spomlad. Dosedanje poslopje, v katerem so bili nameščeni uradi ministrstva, so postali mnogo pretesni in so preveč neekonomično urejeni. Lani je bil razpisan natečaj za osnutke, vendar pa komisija ni izbra la nobenega načrta, ker niso popolnoma odgovarjali razpisu. Pač pa sa inženirji v ministrstvu iz nagrajenih osnutkov izdelali nov osnutek, ki je bil iz armiranega betona, a zunanja stena bo obložena z naravnim kamenjem. Pročelje bo sezidano v slogu, ki bo v skladu s pročeljem palače promet, ministrstva in drugih državnih zgradb v neposredni bližini.
RAZSTAVA ITALIJANSKE KNJIGE TUDI V ZAGREBU
Razstavo italijanske knjige so odprli v nedeljo 5. febr. v Zagrebu. K otvoritvi so se zbrali številni gostje med njimi nadškof dr. Stepinec, župan dr. Peičic, armadni general Pan-telija Jurišic, predsednik Akademije dr. Bazala, rektorji visokih šol in konzularni zbor. Otvoritveni govor je imel italijanski profesor dr. Ma-jrio Meschini, ki je povabljene visoke goste potem tudi vodil skozi razstavo. Vsega skupaj je razstavljenih okrog 3500 zvezkov.
IZJAVA DR. MAČKA ČASNIKARJEM
Hrvatje so s silnim zanimanjem pričakovali sestavo nove vlade in kakih izjav o njenem političnem programu. Glavna pozornost je bila o-brnjena vprašanju, kako stališče bodo do nove vlade zavzeli Mačkovi krogi in pa dr. Maček sam. — Dr. Maček je 6. t. m. sprejel domače in tuje časnikarje ter jim v razgovoru dejal, da je izjava, s katero je pet ministrov utemeljilo svoj izstop, znamenje uvidevnosti in da pomeni korak naprej. Dalje je dr. Maček dejal, da bo končno stališče do novega položaja in do nove vlade zavzel tedai, ko bo vlada dala izjavo o svojem programu. — Zaradi teh Mačkovih besedi pričakujejo v Zagrebu z največjim zanimanjem deklaracijo, ki jo bo v imenu nove vlade dal predsednik Cvetkovic, zlasti ker je novi predsednik takoj po prisegi dejal da je politični program njegove vlade izražen v utemeljitvi, ki so jo dali odstopivši ministri, ko pravijo, da hočejo izpolniti obljube o rešitvi hr-
MORJE JE ZAMRZNILO
Morje ob vhodu v Kotorski zaliv je 5. .februarja zamrznilo. Po toplih in sončnih dneh je ta sprememba Kotorčane nenavadno iznenadila. Najprej je potegnil silno hladen se. verni veter, ki je bil tako močan, da je izruval s koreninami več oljčnih grmov in razkril več hiš. Proti noči pa je zamrznilo tudi morje in se pokrilo z več centimetrov debelo ledeno skorjo. Plovba je zaradi tega zelo otežkočena. Kaj takega v Kotorju ne dožive vsako leto.
HRVAŠKI OBRTNIKI PROTI OSNUTKU ZA STAROSTNO ZAVAROVANJE
Tudi hrvaški obrtniki so se izrazili proti osnutku za obrtniško starostno zavarovanje, kakor ga je izdelalo trgovinsko ministrstvo, češ. da je osnutek trgovinskega ministrstva preveč centralističen in premalo koristen za podeželsko obrtništvo. Kakor slovenski obrtniki, so tudi Hrvatje odločno za to, da se zavarovanje izpelje na tak način, da ne bo napolnjevalo osrednjih blagajn, odkoder bo zelo težko dobiti lasten delež nazaj.
ZBOROVANJE ZGODOVINARJEV V CELJU
5. februarja je bilo v posvetovalnici mestnega poglavarstva v Celju prvo zborovanje slovanskih zgodovinarjev, ki sta ga sklicali Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani in Zgodovinsko društvo v Mariboru. Zborovanja se je udeležilo okrog 25 zgodovinarjev iz Ljubljane, Maribora in Celja, Ptuja, Kranja in Krškega. Na zborovanju so imeli referate univ. prof. dr. Milko Kos, prof. dr Josip Žontar, muzejski ravnatelj g. dr. Josip Mal, univ. prof. dr. Fran Štele, arhivar Franjo Baš in prosvetni inšpektor Silvo Kranjec. Obravnavali so naloge zgodovinske znanosti, njenih organiacijskih osnov, muzejev in arhivov, ki bodo tvorile podlago za jesensko zborovanje slo-
kako je stvar napredovala, bila izvedena in kako se še vrši. Vsi slovenski časopisi prinašajo obširne članke ob priliki 90 letnice smrti največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
DALMATINSKO VINO GRE DOBRO IZPOD ROK
Zaloge dalmatinskega vina se zadnje tedne naglo praznijo. Vinogradniki so na otokih Hvar, Brač, Vis skoro vse vino po ugodnih cenah že prodali. Prav tako dobro kupčijo so naredili tudi v Kaštelih. Če Lo šlo z dosedanjo naglico naprej, bodo Dalmatinci ves lanski pridelek vina prodali do velike noči.
DVIG PROIZVODNJE BAKRA V JUGOSLAVIJI
Proizvodnja bakra, surovega in elektrolitičnega, se v naši državi iz leta v leto dviga. Lani je naša država že dosegla 2% vse svetovne proizvodnje bakra, katerega je bilo na vsem svetu izkopanega 2,150.000 ton. Lanskega leta je Jugoslavija pridobila bakra 40.000 ton. Ko so pa začele lani obratovati v borskih rudnikih nove naprave za elektrolitič-no pridobivanje bakra se je proiz-
proračuna vsaj še 60 milij. din. Vse to so potrebe, ki je treba z njimi računati in ki jih bo treba čimprej zadovoljiti. Vsako daljše odlaganje po-rnenja materiáalno in moralno škodo za naš narod. Zavedam se, da sredstva, ki so v te namene potrebna ne gre iskati v obremenitvi prebivalstva, ki je itak že preobremenjeno z javnimi dajatvami. Ban je izrazil svoje veselo upanje, da ni več daleč čas, ko se bodo oživotvorile od našega naroda težko pričakovane ba. novinske samouprave in da bodo te res široke tudi kar se tiče finančne strani. Zasedanje banovinskega sveta je trajalo cel teden.
.vodnja še dvignila. Proračunano je venskih zgodovinarjev, prirejeno ob jbilo, da bo mesečna proivodnja da-priliki stoletnice ljubljanskega Mu. ka 1000 ton, toda že drugi mesec ze.jskega društva. Na zborovanju je !je proizvodnja dosegla 1350 ton. Vse bil sprejet tudi apel, poziv vladi, naj kaže, da bo naša država v nekaj le-končno izda predlog o muzejih in ar- tih v Evropi že prvi proizvajalec ba-hivih in uredi službeno razmerje mu- kra, ki ga zlasti oboroževalna indu-zejskih in arhivskih nameščencev. strija neobhodno potrebuje
DVAJSETLETNICA SAMOSTOJNE LJUBLJANSKE DRAME
20 letnica samostojne ljubljanske Drame se je praznovala z uprizoritvijo nekaterih izvirnih slovenskih del. 2. februarja igrali so za slavnostno predstavo Cankarjeve "Hlapce". Predstava je jako lepo uspela. V Ljubljani je bilo gostovanje mariborskega Narodnega gledališča, ki je uprizorilo Cankarjevo "Kralj na Betajnovi". Mariborsko Narodno gledališče je bilo prisrčno in iskreno pozdravljeno. Navdušeno nad odličnimi igralskimi kvalitetami gostov je občinstvo od srca pozdravljalo kulturne delavce z naše severne meje. V zameno gostuje ljubljanska Drama v Mariboru.
Ljublj
ana se veča
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
PRVA SLOVENSKA KROJAČNICA v Villi Devoto
Ako hočeš biti počeni in elegantno oblečen obrni se v kro-jačnico
Danijel Kosič
CALDERON 3098 vogal R. Lista
Villa Devoto Buenos Aires
V preteklem letu je znašalo število ljubljanskih prebivalcev že čedno vsoto 86.870, ki so živeli na teritoriju mesta (86 km2 in 854.992 m2). Na kvadratni kilometer je tedaj prišlo — računsko seveda — 1.299.4 prebivalcev. Celokupna zazidana ploskev (hiše, delavnice in gospodarska poslopja) znaša trenutno 3,048.100 m2 približno tri kvadratne kilometre — 5% od celotne mestne površine). Vseh hiš je 660, imajo pa 20.700 stanovanj. Na hišo torej odpade povprečno 13.3 prebivalcev, v stanovanju pa stanuje povprečno 4.2 prebivalca. V mestu je bilo rojenih v preteklem letu 2240 otrok, 76 pa jih je l ilo mrtvorojenih. Domačink-mater je bilo 1101. Zakonskih porodov je bilo 997, nezakonskih pa 104. Ña dečke je odpadlo 586, na deklice pa 515. Na tisoč prebivalcev tedaj odpade 12.54 porodov (1931 Mestnemu fizikatu je bilo v preteklm letu prijavljenih 503. V Ljubljani je skupaj 23 babic, začasno pa svojih poslov ne opravlja sedem babic različnih razlogov.
DR. RUŽIČ RAVNATELJ POKOJ-NINSKSGA ZAVODA V ZAGREBU
Za ravnatelja zagrebškega pokojninskega zavoda je bil s sklepom u-pravnega odbora postavljen dr. Zla-tan Ružic, znani publicist in profesor na visoki komercialni šoli v Za grebu. Zagrebški zavod je zaradi ve-l;kega števila zavarovancev močan gospodarski činitelj v hrvaškem gospodarstvu.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA JRZ
13. februarja je imel sejo izvršni odbor stranke JRZ. Seje sc se udeležili predsednik stranke dr. Milan Stojadinovic. in podpredsednika dr. Anton Korošec in dr. Mehmed Spa-ho. Na seji je bil tudi ministrski predsednik in notranji minister Dra-giša Cvetkovic. Predsednik Cvetkovic je obvestil izvršilni odbor o sestavi in bodočem delu svoje vlade, nakar je odbor JRZ sklenil: 1) da JRZ v celoti podpira vlado Dragiše Cyetkovica, in 2) da JRZ kot stranka- v vsem nadaljuje svoje delo v slogi il\ edinstvu.
Filipovo izvanredna
IZ
IZID NAGRAD NATEČAJA ZA KRALJEV SPOMENIK
Odbor za postavitev spomenika pokojnega kralja Aleksandra je raz-I pisal natečaj osnutkov za mariborski spomenik in jih do 1. februarja pre-Ijel 27. Razsodišče je te osnutke pro.
O NAKUPU PREŠERNOVEGA DOMA
Pisatelj Finžgar je na večeru Prosvetne zveze v Ljubljani 7. februarja razložil, kako je.prišlo do poriud-;e za nakup Prešernovega doma,
>:«< "•:♦>. >:♦>: :"•:♦>.:: : <«< .:•:♦>. -•:«< KROJACNICA "GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni
Pridite v krojačnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postreženi.
FRANC LEBAN Ul. W ARNES 2191
(Nasproti postaje Paternal.)
r>a¡K	-•:♦>	' J
vas
• .
Vas, ki se med vsemi naselil v naši
državi postavi z največ rojstvi, je Filipovo blizu Bačke Palanke, ki šteje nekaj nad 4000 prebivalcev. Večji del so to priseljeni Nemci, ki so nenavadno pobožni. Predlanskim je bilo v vasi 258 zakonskih parov, ki so imeli po 6 do 9 otrok, okrog 100 parov z več kot devetimi otroki in 15 parov, kjer se je rodilo tudi od 16 do 19 otrok. Filipovo pa daje tudi največ duhovnikov in usmiljenk. Do slej je šlo od doma preko sto usmiljenk in nekaj nad 40 duhovnikov. Ni je skoro družine, ki ne bi imela laročenega vsaj enega nabožnega asopisa. Vse to pa omogoča dober gmoten položaj prebivalcev. Vsi ima. o bogata polja, ki rode mnogo tudi za izvoz. Zanimivo pa je, da teh Iju-li bogastvo, ki je pri njih doma, ni naredilo preveč posvetnjaških.
IZDATNI DOHODKI JUGOSLOVANSKE MONOPOLSKE UPRAVE
Dohodki monopolske uprave so za našo državo najbolj izdatni in največji. Od začetka proračunskega leta pa do 1. januarja letos je imela monopolska uprava za eno milijardo in šestosedemdeset milijonov dinarjev dohodkov. Samo od tobaka je imela dohodkov 1 milijardo 206 milijonov dinarjev. V celoti je bilo za 79 milijonov dinarjev več dohodkov kakor pa lani, oziroma za 127
Zasedanje banovinskega sveta za dravsko banovino
13. februarja se je v Ljubljani za čelo zasedanje banovinskega sveta za dravsko banovino. Zasedanje je otvoril ban dr. Marko Natlačen v prisotnosti članov banovinskega sveta, pomočnika bana dr. Majcena in visokega uradništva kr. banske u-prave. Po otvoritvi je ban razdelil dekrete novim članom banovinskega sveta, nakar je član banovinskega sveta dr. Ravnihar prebral udanost-ne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki so jih prisotni z navdušenjem sprejeli. Za tem je ban prečital svoj ekspoze o proračunskem predlogu za dravsko banovino za 1. 1939-1940. Proračunski predlog predvideva za to leto izdatkov 136.298.250 din, torej je za 6,296.700 din večji kot lanski. V svojem ekspozeu je ban povdaril, da se v zvezi s tem povišanjem nc bodo uvedli nikaki novi davki in da se tudi stari ne bodo povečali. V tem izčrpnam in stvarnem govoru ban je podal podrobno sliko banovinskega gospodarstva. Proračuni dravske banovine bili so v zad-
niih letih vseskozi realni, za 1937/38	- , ,	. , .,
n;,in	100% pokritja. Po- milijonov več kakor pa je predvide-
pa je bilo še cez trebe dravske banovine rekel je ban neprimerno so večje, kakor pa jih je mogoče z razpoložljivimi dohodki zadostiti. Proračun bi moral biti za"100 % višji, kakor dosedanji, da bi se mogel dvigniti gospodarski., socialni in kulturni, nivó banovine r.a ono stopinjo, kákor bi si to želeli. Velja to zlasti glede kmetijstva, javnih del, zdravstva in socijalne politike ter turizma. Banovina stoji pred težkimi nalogami. Za zgradbo najpotrebnejših srednjih šol bi potrebovali 40 milij. din, za ureditev in dograditev banovinskih bolnic in socijal-nih zavodov nam je nujno treba vsaj 60 milij. din, za ureditev najvažnejših banovinskih cest bi potrebovali za bodoča tri leta poleg rednega
val proračun.
NARAŠČANJE HRANILNIH VLOG
Po podatkih Zveze jugoslovanskih iranilnic v Ljubljani so narasle v decembru vloge na knjižice pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah za 10,1 milij. na 636 milij. din., vloge v tekočem računu za 8,1 milij., skupne vloge pa za 18,241.541 din na 1.087,251.460 din. V primeri s stanjem dne 31. avgusta 1938 (pred znano septembersko krizo) se poča-že malenkostno nazadovanje za 2,5 milij. in so torej hranilnice pokrile koraj že vso septembersko izgubo na vlogah, ki je znašala 54 milij. din.
CON FRIO, CON CALOR BEBA QUILMES ¡LO MEJOR!
slovenska tovarna mozaika
Velika izbera granitnega, apnenčevega in večbarvnega mozaika. Specialno izdelovanje granitnih stopnic ter vseh v to stroko spadaj očih del
Albert Gregorič
J. Pedro Várela 5233 U. T. 50-5383 Villa Devoto Buenos Aires zasebno J. P. Varela 5130
Trgovina cev liev BELTRAM
Vam nudi na izbiro najbolj modernih čevljev in raznovrstnega obuvala; športnih čevljev, poletnih copat ter šolskih potrebščin.
Se priporoča ALBERT BELTRAM
DONATO ALVAREZ 2288 vogal CUCHA-CUCHA
PATERNAL
"šance" v Ljubljani
Grajske šance, na katerih sato.se mi kot otroci igrali in katere so danes otrokom in Ljubljančanom ;>ploii še vedno prijetno sprehajališče, postanejo prava ljubljanska "Akropola".
Ena največjih odlik Vnojstra Iieč-nika je v tem, da zna iz malegi narediti veliko in s kar najmanjšimi stroški. Ponovno je to dokazal s svojimi deli na raznih delih mesta. Najbolj prepričljivo pa govore za to grajske "šance", ki so bile doslej le nekakšna razvalina nekdanje trdnjave, ki je stala na tem kraju. Ljubljanski arhitekti so že ponovno premišljati, kako bi dali tem razvalinam nekoliko lepše lice, a nobenemu ni padlo kaj pametnega na misel. Mojster Plečnik pa je napravil originalen načrt za regulacijo grajskega poslopja in Gradu sploh.
Načrt je mestna občina sprejela in bi ga bila rada začela tudi takoj uresničevati, a težkoče je delalo vprašanje, kje dobiti denar. Pa je padla končno tudi za tostvar srečna misel. Ves material naj bi nabavljala mestna občina iz svojih lastnih sredstev, delavci pa naj bi dobivali pi-jčo iz bednostnega fonda, ki je namenjen za podpiranje brezposelnih delavcev. Kdor bi hotel od tega fc:. da kaj dobiti, bi moral tudi delati. T¿ko je mestna občina zmanjšala brezposelnost, obenem pa s tem dost' pii pomogla k olepšavi mesta.
To prakticiranje se je začelo že pred nekaj leti in tedaj so tudi takoj začeli urejevati grajske "šance". Delo je napredovalo sicer bolj počasi, ker je bilo odvisno pač od denarnih sredstev, ki so bila na vazpo-lago, in je bilo zaposleno le kakšnih 10 ali 20 delavcev, vendar so se kmalu začeli kazati prvi obrisi bodočega lica "šanc".
Najprej so uredili grajski drevored, ki vodi od grajskega poslopja do "šanc", nato pa so se vrgli na "šance" same. Tisto zanemarjeno planoto je sklenil Plečnik urediti tako, da bi ji dal zaokroženo obliko. Vsa planota naj bi se dvigala v terasah od vznožja proti vrhu, pobočja posameznih teras pa naj bob; lepo gladka in zelena. Na vrhnjo teraso se napravi z drevoreda .širok dostop s primerno strmino. To so \v glavnem dovršili že v zadnjih dveh letih, potem pa so dela za nekaj časa zastala.
Letos pozimi pa so se regulacijska
nemu zidovju še lepši poudarek. Vrhnja terasa bo ostala približno taka ko doslej in bo služila pred\sfcin za razgled na mesto in okolico. Na obzidju pa bodo tudi ki opice.
Spodnje "šance", ki so bile doslej zaraščene in popolnoma zanemarjene. pa zdaj tudi odkopavajo in bo tam otroško igrišče, ki ho veliko 25 x 9 metrov in bo nanj mogoč dostop s spodnje široke terase p-> 26 stopnicah. Sredi tega igrišča bo bU cm globok bazen, ki bo dobival v» do iz studenca, ki je v bližini velikega drevesa na severni strani na ¡višje terase. Igrišče bo ograjeno z betonsko ograjo, stari zid pa bo služil za klopi.
Oboki v glavni steni bodo predelani v dva kabineta za otroške oUck-ce, srednji lok pa bodo prebili, da bo služil za razgled na park, ki bo v vznožju zidovja pri začetku gozdička. Vse zidovje in novi pristavki bodo iz rezanega kamna in se bc- lepo ujemalo s starinskim zidovj-m. Nasipi pa bodoo blženi s travnatimi rušami, da bodo pobočja lepo zelena.
Vsa dela bodo v glavnem dokončana nekako do božiča, spomladi pa bo urejen še park in druge podrobnosti. Tako smemo upati, da bodo "šance" popolnoma urejene že do drugega poletja. S tem bo Ljub', ana po zaslugi prof. Plečnika d »bila okras, ki bo brez dvoma edei. vaj-lepših v mestu in bodo Ljubljančani ta kraj najrajši obiskovali. Obenem s tem pa bo nova ureditev ohranila ves svoj starinski značaj. Ko bo po Plečnikovih načrtih urejeno xe grajsko poslopje, bo imela Ljubljana resnično svojo Akropolo, ki bo njen največji ponos.
Grozote potresa v republiki Chile, kjer je nad 30.000 ljudi izgubilo življenje in čez 100.000 pa je bilo ranejnih
Italijanski tisk v Tunisu
Ljubljana, 29 januarja 1939.. — Ker je v zadnjem času stopilo vpra-anje Tunisa v ospredje, je zanimivo v posameznostih proučiti stanje italijanskih naseljencev v tej francoski koloniji. Za danes hočemo na kratko pokazati sliko italijanskega fašističnega tiska, ki zavzema to propagandno sredstvo brez dvoma naj- . važnejšo vlogo.
Italijani v Tunisu izdajajo en dnevnik z naslovom "L'Unioné". Ta
časopis izhaja v približno štirih tiso-dela začela znova pod vodstvom inž. Ičih izvodih in je zlasti njegova na-Gostla. Staro obzidje, ki je bilo de- ¡klada padla, odkar so pričeli izdaja-
loma že odkopano, so odkopali še bolj, nato pa so prebili debelo steno, ki gleda proti mestu, in napravili veličasten vhod, do katerega vodijo lepe stopnice v obliki polkroga. Od vhoda pa je med zidovjem, ki gleda proti g&zdičku in med teraso ir.ko-pan hodnik, po katerem se poli žno pride na prvo teraso, ki je bila do slej izdelana le napol, zdaj bo pa popolnoma zaokrožena in z nasipom
ti svoj list demokratični Italijani, ki nosi naslov "L'Italiano di Tunisi". Tako da sedaj ne dosega dnevno 4. tisoč izvodov. List pa razpolaga z velikimi subvencijami, z velikim kadrom urednikov in sotrudnikov, s svojo lastno tiskarno tako, da brez dvoma sam ne more kriti visoke režije. Svoje moči seveda ne more popolnoma razviti, ker stoji pod ostro kontrolo domače demokra
razširjena tako, da bo v krogu zve- ¡tiene javnosti. V svojih vrstah zla-zana z drevoredom in bodo mogli po sti ostro napada notranjo politiko
njej voziti tudi avtomobili. Od glavnega vhoda pa so v smeri zidu zgrajeni veliki loki iz rezanega kamna, ki naj bi bili predvsem v okras, obe- listom nem pa bi služili za sprehajališče po starem obzidju, ki bo primerno popravljeno. Dostop na obzidje, ki bo zavarovano s kamenitimi kvadrasti-mi stebri, bo mogoč s spodnje terase, odkoder bodo vodile stopnice, napravljene na južni strani obzidja samega, in z vrhnje terase. Na začetku
Francije, politiko ljudske fronte proslavlja hitlerjevsko Nemčijo, fašizem itd. Jasno je, da si stojita s L'Italiano di Tunisi" v o-strem nasprotstvu s katerim pa je fašistični list obračunal na ta način, da je sklenil, da ne bo odgovarjal na njegove napade in trditve.
Kot tednik izdajajo Italijani majhen listič z naslovom "U lavoratore Italiano", ki vodi predvsem polemiko s krajevnimi antifašisti. Vendar
"Italiani di Tunisia". Revija prina- potrebi. Za nemško narodno manj- !• ša zlasti številne ilustracije, s kateri- šino v Jugoslaviji vsekakor impozan j mi proslavlja uspehe fašističnega de- ten tisk, ob enem pa tudi dokaz, ka-la. Revija se pošilja večji del brez- ko se Nemci v Jugoslaviji lahko neplačilo kot propagandno sredstvo, ¡ovirano razvijajo in izživljajo. Ko-Poleg tiska kot propagandnega jliko jih pa imajo Slovenci in Hrvatje
kolon, to je pri vstopu na obzidje z (pa je ta list v vseh ozirih zelo maj-vrhnje terase, in na obzidju točno i lien in med ljudmi skoro nima odme-nad glavnim vhodom namerava je po- va. Kot bogato ilustrirano revijo izstaviti dva kipa, ki bosta dala ki as- Idajajo Italijani revijo z naslovom
sredstva, moramo omeniti tudi radio, kajti italijanske postaje so od evropskih najbližje in tako zelo močne, da je druge postaje težko slišati. Oddajo imajo razdeljeno tako, da se lahko eno ali drugo postajo posluša ves dan.
see
S; i
>:«< ::•:«< x«v x«< •:«< x«c >a»: ss- <♦> •:♦> •:♦> ¡sm •:♦> •:♦> •:❖>
KROJAČNICA
"PRI ZVEZDI"
Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN)
^frf I / Izdelujem moške in ženske obleke. — V zalogi imam za 1938/39 leto tudi vsakovrstnega pomladanskega in poletnega blaga: za moške $ 55.— za ženske $ 45.— Za obilen obisk se priporača rojakom in rojakinjam
^ STANISLAV MAURIČ
DONATO ALVAREZ 2059
pol kvadre od Av. San Martin — Bs. Aires
nKa—o—tc >»>:. ..<♦>: :<♦> >:♦>. >j»: >:♦> .-•:♦>; >:♦:< >»x yam .mmmwnnnmmwk
ara
Nemški tisk v Jugo-
11	• o •
slavij i
Po podatkih Narodne biblioteke v Beogradu izhaja danes v Jugoslaviji 56 nemških listov. Med temi so 4 dnevniki, 26 tednikov, 4 štirinajstdnevniki, 13 mesečnikov in 9 listov, ki izhajajo od časa do časa in po
ZOBOZDRAVNIKA
DRA. SAMOILOVIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 1C do 12 in od 15—20 ure. DOÍÍATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
v Italiji? Nobenega!
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
o j a K i
Predno si naročite obleko
OBIŠČITE KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih.
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
KROJAČNICO
; LEOPOLD UŠAJ
I t ZA POMLAD
i:
i i vam nudim najmo-I idernejšega blaga iz
angleških tovarn.
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU"
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
i
t Cene nizke, zato [i¡f VlK t obiščite me in se bo- ;|.l
•	X'iU Mili
¿	IX UE
Iste prepričali. ^^^^
ÍGARMENDIA 4947 t La Paternal — Buenos Aires
Še nekaj od papeža.
Ker je nekdo smatral za potrebno, da je razvil svoje misli ob priliki papeževe smrti in v teh povedal mnogo stvari, nekatere upravičene, a druge pa docela neupravičene, potem se seveda moram glasiti še jaz in upam, da mi uredništvo ne bo odreklo prostora.
Nekdo mi je ob gotovi priliki takole rekel: Če se hočeš ljudem zameriti, potem jim kar od papeža pridigaj !
Zaradi žalostnih stvari, katere je doživela naša Primorska, katerim so bili priče naši ljudje in tudi mnogi od spoštovanih bralcev, se je zarila v mnoga srca nekaka mržnja do papeža in do cerkve. Vem, da tega ne smemo preveč tragično jemati. Saj pisec sam, ki je napisal omenjeni članek v 19 št. Slovenskega lista, vendarle prizna realnost in pomen Cerkve. Tako je tudi v večini naroda. Če malo pozaba \i j ajo, zato vere vseeno še ne taje.
Največ zmede pa dela nejasno razločevanje stvari. Naj dam torej jasne pojme o tem:
Kaj je katoliška cerkev'?
Je verska družba. To se pravi: tista družba, v kateri so vsi tisti ljudje, ki verjejo tiste nauke, ki jih ona uče, ki prejemaj svete zakramente in priznajo rimskega papeža za svojega vidnega poglavarja.
Ver je pa na svetu več. Res je to, da je najmočnejša od vseh ravno ka toliška. Njej pripada 18% vsega človeštva (373 miljonovV. Vsem krščanskim veram skupaj vštevši katolike, Pripada 34% (703 miljone).
Kako pa naj se dožene katera od
Novi papež Pij XII.
krščanskih ver je res prava. In kako ¡naj se dokaže, da ni bolj prava kaka druga vera?
I Evo jih problemov na kupe. in '¡kako naj si bodo glede tega na jasnem tisti, ki bi o tem radi sodili, ne da so stvar samo od bliže pogledali. Pa tudi danes se ne bom tega lotil. Le par besed naj zapišem.
Ni legenda in ne bajka, da je bil i Kristus rojen. Zgodovinsko dejstvo jjc, prav tako jasno dokazano, kakor to, da je bil Napoleon poražen pri Berezini. In tudi to, da je učil in čudeže delal in da je bil križan, so gotove stvari, ki jih niti najmanj ne o-majajo trditve tistih, kateri bi raje videli, da bi Kristusov nauk bil neuresničen, ker jim je pretežak; ker bi ¡si raje nebesa napravili kar takoj ¡tukaj, kakor pa čakali na one, ki so onstran groba.
Iz Kristusovih besed pa sledi še marsikaj. Najprej to, da je On, ko ¡je svoje odrešilno delo, ustanovil ¡posebno družbo vernikov, ki so se po ¡Kristusu "kristjani" imenovali. Hotel pa je Jezus, naj bo med ljudmi jasnost glede tega, kateri naj ima v slučaju nesporazumov odločujočo besedo, zato je postavil za vidnega poglavarja svetega Petra in njemu pa sledijo nasledniki, kateri so vidni [poglavarji Cerkve.
Kakor je danes med kristjani dovolj godrnjačev, tako jih je bilo v ¡vseh časih takih, katerim je bila njihova lastna volja in njihova sodba vr ¡hovno merilo resnice. Kadar so prišli navzkriž s cerkvenim naukom, so postali krivoverci.
In o tej točki ni treba govoriti nič več.
Saj vemo, kaj je bila usoda vseh ver, ki so prišle navzkriž z rimsko vero. Od kraja nekatere močne in tudi s posestjo mnoge evangeljske res-jnice, so se kmalu med seboj razklale. Kdo more danes trditi, da so protestanti en^j vera. Uradno obstoja dvajset različnih ver, ki so si med sabo nič manj razdeljene kot s katoliško.
Najbolj enotno se je vzdržalo pra-voslavje. A je vseeno med raznimi ¡narodnimi cerkvami večja razlika
ikot tista, ki jih loči od katoliške ve-
i
!re.
i
Trezno razmišljanje teh dejstev jasno pove, da nosi resnično pričeva-inje božje ustanove in vere Kristuso-Ive le tista vera, ki je za vse ljudi e-|naka in ki je po svojem nauku po vsem svetu enaka. In ta je katoliška.
Koliko protestantov vseh dežela je že prišlo do tega prepričanja in so ¡nazadnje le stopili v katoliško cer-ikev, kot pravo Kristusovo ustanovo, listo je storil veliki Rus Solovjev in j nešteto drugih.
Cerkev je torej zato, da vsemu ■svetu glasno oznanja veliko resnico, |da je Bog. Svet je pa kraj, kjer naj ¡se človek pripravlja za večnost. Božja previdnost ga pa varuje, da ne zaide v zmote, kar se dogaja z drugimi krščanskimi verami, katere i-majo pač .mnogo Kristusovega, le c-notnosti ni in s tem jim manjka bistvenega znaka cerkve Kristusove, jki mora biti edina po besedi Jezuso-'vi.
¡ To cerkev pa vodi papež. | Vse prav. Zakaj pa je vedno Italijan?
Nič se nikar ne razburjajmo. Nacionalizem, tak kot je danes, je star šele 50 let. Zato bi očitek veljal kvečjemu za to dobo. Preje je bil svet univerzalen in se ni vprašalo po tem, če je Italijan ali kaj, sedaj, ko je pa doba nacionalizmov, že vidimo, kako je Cerkev napravila velik korak naprej. Saj je danes že več kot 1/3 kardinalov, tistih, ki volijo papeža, neitalijanov. To se pravi, da bo že teško zmagati Italijanu, ker papež mora imeti 2/3 vseh oddanih glasov. Ne vem kaj bo sedaj. Gotovo pa je, da če ne zmaga že sedaj neitalijan, zgodilo se bo to pri prihodnji priliki.
Sicer pa, kdo si upa trditi, da ni med Italijani odličnih mož, ki so pravični in ki bodo celo bolj uspešno lako branili pravice vernega ljudstva. Saj je tudi v Trstu Fogar, Italijan lahko več storil za Slovence, kot bi mogel naš človek.
Ker je papež obenem tudi škof v Rimu, je kaj naravno, da je Italijan ...
Očitajo se razne zlorabe in mate-rializem, nadalje blagoslavljanje o-rožja....
Zelo veliko stvari je napisal pisec
v malo vrstah.
Da bi na vse tisto primerno odgovoril, bi bilo treba popisati vse strani lista. Pa vem, da bi kljub vsej jasnosti besed ostalo tako, kot je na vadno: "in vendar je tako"....
Saj veš, kako je tedaj, kadar te kdo noče na delo sprejeti. Čeprav so vsi njegovi izgovori jalovi in je mogoče na vsakega določno odgovoriti in ga zavrniti, bo nazadnje gospodar le pri svojem ostali, ti pa na cesti.... Če stokrat, izpodbijem one stvari o orožju in vse drugo, se bo vedno isto gnalo dalje.....
Zato o tej stvari prosim, da naj nikar nihče ne piše, ker je treba globoko študirati, da človek prav spozna. Kritizirati napake in zlorabe, ki se tudi morejo uriniti v upravo cerkve, bi ne bilo nič slabega, če bi to ne rodilo te žalostne posledice, da ljudje radi tega vero zgubljajo.
Vero zgubiti je pa velika nesreča, katere naj nas vse Bog obvaruje.
Papež in škofje in duhovniki imajo veliko dolžnost, da ne iščejo sebe in svoje koristi in je seveda zelo napak, če se kdo tega ne drži. Prav tako je sveta dolžnost učiti nauk Kristusov, kakor ga je prinesel on.
Verniki pa naj vedo, da je rečeno tudi to: Kdor vas (verske učitelje) posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje....
Zato je najbolj modro, da se vsak "predvsem in najprej potrudi zato, da bo spolnil tisto, kar je njegova dolžnost v cerkvi. Za svoja dejanja bo pa vsak sam odgovarjal pred večnim sodnikom, pred katerim ni ne Italijanov ne Nemcev, ampak smo vsi samo otroci božji.
In dal Bog, da bi bili dobri otroci božji, polni medsebojne ljubezni m globoke prave vere.
Hladnik Janez.
moli križev pot. Pridi, verni kristja-Ini in sledite stopinjam trpečega Kristusa, da boste vredni tudi sadov njegovega odrešenja.
Popoldanska slovesnost se vrši sedaj ob 4 uri.
Hladnik Janez.
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer LIMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
ZAHVALA ROJAKOM
V	prijetno dolžnost si štejem, da se toplo zahvalim vsem rojakom, ki 'so me tako ljubeznjivo sprejemali na 'mojem potovanju.
(3700 km dolgo pot sem premeril v 13 dneh. Bil sem v Mendozi, San Rafaelu, Juninu, Rosariju, Santa Fe in Paraná.
Povsod sem našel ljubeznjiv sprejem in naj se zahvalim vsem tistim, kateri ste me tako sprejeli kot starega znanca, čeprav ste nekateri o meni komaj kako besedo slišali.
Posebno naj se zahvalim Vidiče-vim Planinškovim iz Mendoze, Ma-rušičevim iz San Rafaela, Furlano-vim in gospej iz Hotela Pacifico v J"uninu, Čukovim in Milanovim v Rosariju in Persoglijevim v Paraná.
Posebno zahvalo tudi g. konzulu v Rosariju, g. Branku Rubeši in konzulu Maranguniču v Paraná, ki sta mi dala na razpolago tudi avto, da sem mogel lažje vse naše obiti.
V	nepozabnem spominu mi bo o-talo to potovanje ki ga bom s časom udi podrobno opisal.
Hladnik Janez.
CERKVENI VESTNIK
12. marca maša na Avellanedi za Jožefa in Jožefo Štanta. Molitve s križevim potom na Paternalu.
19. marca. Maša na Paternalu za Ivana Kjuder. Zapoje žalni zbor. Molitve na Paternalu. V postnem času se pri molitvah
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od
3—6 , lepo sliko v bar/ah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADAU Facundo Quiroga 1275 in 1407 ¡
U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 129 ■•Morda bi bila tudi podlegla vsem zapeljivim beesdam, če bi se ne bila bala. Ko je namreč nekega dne pripovedovala svojemu bratu Gianetti-ttu, da jo je nadlegoval neki plemič, 31 je brat odgovoril:
Ali vidiš ta-le nož? Dolg je in oster! njim ti bom predrl srce še tistega dne, ko ne boš več dobra in Poštena!
Vemo, da je Gianettino moral dol-So odsedeti v ječi, ker je ubil člo-Veka, ki je zalezoval njegovo sestro. Ko je bil v ječi, mu je umrla mati. Bog jo je nama vzel, — je rekel Gianettino, ko je slišal to žalostno vest, — pustil pa mi je še sestro. . Ko pa so ga izpustili iz temnice in 111 ko se je vrnil v kolibico, je objel ?v°jo sestro, si jo pritisnil na prsa ln ji rekel:
Jaz sem ti sedaj oče in mati! Cezareja je plakala. . čakala pa ni samo ta dan, temveč bridko in obupno ihtela, ko bra-a Prihodnjega dne ni bilo doma. Gianettino je videl njene solze, mislil je, da joče njegova se-za materjo. Poskušal jo je potolažiti in ji pri. Pov(>(}ovn]) siromaku smrt ne po-e,)i ničesar strašnega, Cezarea pa "i raumela ali pa ga ni hotela raketi in je vsaki dan bolj jokala, v ^a njenem obrazu se je črtala \ '^ka bolest.
I''tlet t in o ni vedel, kar so vedele Ce,p Benetke.
j>kako bi bilo tudi mogoče? —
nv . naj bi brat spoznal sramoto
'^Je sestre, če mu ie sestra sama ne PIV
'"zna? _
Ne, Gianettino ni ničesar slutil, čeprav so že vsi gondolierji v pristanišču šepetali, da je lepa Cezarea padla.
Ko pa se je Gianettino nekega dne spri z nekim moškim, mu je ta porogljivo zaklical:
Mar si zato tako ob—jesten, ker boš kmalu postal stric? — ITaha, kmalu boš lahko ujčkal na svojih kolenih nečaka ali pa nečakinjo!
Čez par trenotkov je ležal predrz- j než na tleh. Gianettino pa mu je klečal na prsih. Če mu ne bi bili priskočili na pomoč drugi gondolierji, bi [ga Gianettino prav tako ubil kakor
i onega pred nekaj leti.
—	Ne, pustite me — pustite me! j— je vpil Gianettino, — razžalil je ¡mojo sestro, — ta -predrznež jo je 'razžalil, — lopov — umreti mora!
j Njegov stari tovariš Nikolo mu ¡položi roko na ramo in ga pokliče v j stran.
—	Ali se še spominjaš, kako si onega predrzneža pred leti podrl s svojim bodalom? — Takrat si storil prav, ker je razžalil tisti lopov tvojo sestro, — ta človek pa ni ničesar kriv! — Govoril je samo resnico!
Gianettino je brez besede buljil v starega gondolierja. Nikolo pa je prijel Gianettina za roko in ga odpeljal daleč od ostalih ter mu povedal, kaj se je zgodilo z njegovo sestro.
Sedaj ni Gianettino spregovoril niti besedice več. Samo prepričal se je, če ima v žepu nož, potem pa je odbite! domov.
Vrata so bila zaklenjena. Potrkal je nckoTikokrat, in ni mogel dočakati, da bi mu kdo odprl vrata, temveč je razbil okno in skočil v sobo.
Sedaj je Cezarea videla, da ve brat vse.
mu vse priznala. — Vse mu je priznala, samo imena svojega zapeljiv-ca mu ni hotela povedati.
—Cezarea, poslušaj me, — je rekel Gianettino in dvignil svoj no5,
—	sem prišel z namenom, cla te bom ubil, hotel sem ti poriniti nož v srce,
—	sedaj pa, — sedaj je postala stvar drugačna.,..
—	Ti si deklica, kakor so vse druge, — oprostiti ti človek tega ne more, vendar pa te lahko razume!
—	Toda tisti — tisti lopov. — tisti človek, ki je izkoristil tvojo mladost in neizkušenost; — mora umreti!
—	Pavej mi njegovo ime in ostala boš živa Če pa mi ga nočeš povedati, moraš umreti!
Cezarea pa je molčala, — molčala je tudi tedaj, ko je že začutila mrzlo železo na svojih prsih.
—	Zakaj mi nočeš povedati njegovega imena ? — zavpije gondoliere.
—	Zakaj ga hočeš rešiti? — Mar te ni onesrečil?
^ — Onesrečil? — Ne! — zaječi lepa črnolasa deklica. — Če bi ga izročila tvojemu maščevanju, bi bila še ne-srečnejša, ker ga ljubim, — ljubim in obožujem !
—	Ti ga torej ljubiš?
v_— Tisočkrat bolj, kakor pa svoje življenje!
• Ti ga hočeš torej rešiti, čeprav moraš radi tega umreti sama*'
—	Da, brat. Tukaj, — suni... Gianettino dvigne nož, zamahne z
roko — ostrina pa se ni zarila v njene grudi.
Prej kakor je postal morilec svojo lastne sestre, mu je padel nož iz roke. Gianettino se sesede na stol in /.klikne:
—	Oh, madona, kako sem slab, — ne morem je ubiti!
- Ne, Gianettino. ti me ne smeš
Pokleknila je pred Gianettina innbiti! — vzklikne sedaj tudi Cezarea
in vstane ter se vzravna. — Saj niti sama ne nameravam več dolgo živeti! — Sama bom šla v smrt! — Gianettino, ali slišiš? Sama se bom ubila!
— Z menoj bo zginila tudi tajnost ; nihče ne bo zvedel, kdo je mojemu otroku oče. Jaz ga ljubim in ga bom vedno ljubila! Ne preklinjam ga, — ne, blagoslavljala ga bom do svojega zadnjega vzdililjaja!
Med temi besedami je Cezarea odhitela "k vratom, jih odklenila in ušla iz hiše.
Gianettino je odhitel za njo. — plakal je — oprostil ji je. Cezarea je hitela ob obali in Gianettino ni slutil, da se namerava zares vreči v morje, da se bo s smrtjo kaznovala za tistih par trenutkov, ki jih ji je dala njena ljubezen.
Do takrat je bil Gianettino vesel mladenič, — nihče v Benetkah ni znal prepevati lepših pesmi, kakor mladi gondolier Gianettino, nihče ni znal ljudi boljše zabavati kakor on.
Takrat pa je postal iz veselega mladeniča resen mož, ki je vedno molčal, čeprav je bil star komaj dvajset let, — postal je odrasel človek, mož v pravem pomenu besede.
S tovariši se je malo družil, — nikdar več ga ni bilo v gostilnico, kamor je prej redno zahajal.
Sedaj je živel sam v svoji majhni in osamljeni hišici. Očeta in mater je pokopal, sestra pa je bila na dnu morja, kakor je mislil Gianettino.
Misel, da nesrečnice ni več na svetu, mu je skoraj ugajala. Spoštoval jo je, ker je bila tako pogumna, da je sama skočila v morje in ji ni bilo treba doživeti njene sramote, — dokler se ni nekega dne prepričal, da se je zmotil.
Njegova srčna želja je bila že davno, da bi šel enkrat v Rim, da bi videl to sveto mesto, toda nikdar se
Miron Cristea, voditel grško-pravo-j lavne vere in predsednik romunjske vlade, ki je pred dnevi umrl
mu ni nudila primerna prilika. Želel je, da- bi vsaj enkrat v življenju bil pri maši v Petrovi cerkvi v Rimu in da bi videl svetega očeta.
Enkrat pa so priredili v Rim božjo pot. Gianettino se je priključil in nastopil z romarji dolgo pot.
Naposled je povorka po mnogih naporih prispela na svoj cilj. Ko je Gianettino videl najvišjega duhovnika na zemlji, rimskega papeža, si je hotel ogledati ulice tega slavnega mesta. Zmolil je še kratko molitev in odšel iz cerkve.
V neki ulici je moral obstati.
Pred neko hišo je stala pozlačena kočija.
Čakalaje najbrž na svojo gospodarico, ker je poleg kočijaža sedel lakaj v bogati livreji.
—	Čigava je ta hiša? — je Gianettino iz radovednosti vprašal nekega človeka, ki je prišel mimo.
—	Mar ne veste? — mu odgovori prišlec. — Ta hiša pripada najlepši in najbogatejši rimski gospe, lepi Cezareji.
Ko je Gianettino slišal to ime, se je zdrznil. Tako se je imenovala tudi njegova nesrečna sestra.
—	Čigava pa je ta kočija?
—Tudi njena.
—	Človek bi po vsem tem sodil, da je ta Cezarea zares zelo bogata!
—	Seveda! — vzklikne sosed. — Srečen bi bil, če bi bil njen sorodnik.
—	Gotovo je visokega rodu, mar ne?
—	Prijatelj, o tem vam pa ne morem ničesar povedati, ker ona nikdar ne govori o svoji rodbini, — njena obitelj je: moški rimski svet, toda samo takšen ki ima mnogo denarja, Denarja pa more imeti tisti, ki hoče k njej, zares mnogo! Tu, poglejte jo, pravkar prihaja. Z njo pa je eden najbogatejših kavalirjev Rima.
SLOVENSKI LIST
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
- —l
Anton Zaje:
SKRIVNOSTI SREČE
Vsakemu stremljenju človeka, če je še tako malenkostno, je povod volja. Volja sama po sebi se pa ne more uveljaviti brez misli. Volja je sejalec, misli so zrna in naši uspehi so žetev. Kar sejemo, to žanjemo, zato vsak posameznik živi v okolno-stih, kakršne si sam ustvarja s svojimi mislimi.
Misli silijo k uresničenju. Človek lahko s svojimi mislimi doseže višek popolnosti, lahko pa tudi pade na stališče živali. Večkrat ponovljene misli postanejo namreč nekake sile, ki se samozavestno pretvarjajo v lastnosti, ali tudi navade in strasti; te ga potem spremljajo in kujejo njegovo usodo. Iznebiti se jih more le z drugimi močnejšimi in nasprotujočimi mislimi po načelu: "Klin s klinom.''
Ako si domišljaš, da znaš več kakor drugi, boš postal oholež. Ako misliš, dasi star, boš že v mladih letih starec. Ako domnevaš, da si bolan, boš začel resno bolehati. Dnevno srečujemo take namišljene oho-leže, starce in bolnike; srečujemo pa tudi može in žene v zrelih letih, ki glede vljudnosti, kreposti in dela-zmožnosti visoko nadkriljujejo druge, ki so mlajši od njih. Poslednji gojijo misli človekoljubja, zdravja in zadovoljstva, zato pa glej, da se tudi ti prilagodiš njihovim nazorom.
Mladinski kotiček
vpliva zelo slabo na delovanje možganov ter povzroča pljučnico, zlatenico in kap. Vpliva bojazni take vrste, katerim moramo iskati vira edino le v miselnem svetu, pa opažamo pri epidemijah. Epidemične bolezni se najrajši primejo tistih, ki se bolezni bojijo. Kuga sama ne pomori toliko ljudi, kakor jih pomori bojazen pred kugo.
Kvišku srca! Nikar se ničesar ne boj! Bodi energičen in vrzi vso bojazen iz svoje duše. Pomakni klobuk v zatilnik, dvigni glavo in goji misli samozavesti. Prepričan bodi, da ti nihče ne more škodovati, da stojiš, kakor skala, katero nemorejo porušiti najsilnejši viharji, ki vejejo preko njenenih robov. In kadar je sila največja, je tudi pomoč najbližja. Pošten človek nikdar ne propade!
šici, nato je počilo srce tudi materi in zvrnila se je mrtva na tla.
Anton Zaje:
SKRIVNOSTI SREČE
Zlo za človeka je tudi bojazen. V naših nervoznih časih si vedno domišljamo, da visi v ozračju neko gorje, katero mora prej ali slej pasti na nas. eVdno, čeprav nimamo za to povoda, se. bojimo nesreč, siromaštva, javnega mnenja i. t. d. Ta bojazen nas spremlja od zibeli do groba ter zastruplja naša telesa in naše duševno življenje. Ta bojazen ustvarja iz nas črnoglede in nezaupneže, da v vsaki stvari vidimo sebi nasprotno silo, da vsa svoja dejanja in neha-nja motrimo s slabe strani ter s tem miselno pritegujemo take vplive, ki donašajo ono, česar se ravno bojimo.
Končno poglejmo še, kako vpliva bojazen na zdravje člveka. Bojazen že sama po sebi ovira obtok krvi,
BOŽJA HRANA
Živeli sta sestri, katerih ena ni i-rnela otrok in je bila bogata, druga pa je imela pet otrok in je bila tako uboga, da ni imela več toliko kruha, da bi nasitila sebe in svoje otroke.
V tej stiski je šla k svoji sestri in ji govorila:
"Moji otroci trpe največjo lakoto. Ti si bogata, daj mi malo kruha."
Bogata gospa je bila trda ko kamen in je dejala:
"Saj sama nič nimam v hiši."
Na tak način je ubogo ženo zapodila od praga.
Čez nekaj časa je prišel mož bogate gospe domov in si hotel odrezati kos kruha. Ko je zaasdil nož v hlebec, je pritekla kri iz njega.
Gospa je to videla in seje prestrašila ; povedala je, kaj se je zgodilo.
Šla je k ubogi ženi in ji hotela pomagati. Ko je stopila v sobo uboge sestre, jo je ugledala, kako kleči in moli. Dva mlajša otroka je imela na rokah, trije starejši pa so ležali mrtvi.
"Zemske hrane ne potrebujemo več; tri je Bog že nasitil, uslišal bo tudi naše prošnje."
Jedva je spregovorila te besede, že sta mlajša otroka izdahnila svoji du-
Jan Kollar:
HČI SLAVE
(Iz cikla: Majki Slavi!)
Darove hčeram Slava je dajala: Poljakinjam pogovora krasoto, udanost Srbkinji je dal v doto, Slovakinjam je pesem darovala.
Oblast je v domu Rusinji priznala, in Čehinji odločnost za lepoto; a vseh lastnosti lepih skupno svoto bi rada v eni hčeri vsaj spoznala.
i
Ukaže amorjn, 'la naj iz misli prave bi združil skupaj vseh hčera lastnosti in on ii je ustvaril hčerko Slave.
I
Zato se tu kot reke v eno morje vseh drugih take družijo kreposti, da nje podoba zatemni obzorje.
—	Mar še sprašuješ? —. zakliče mladi gondoliere, ki je bil v tem trenptku podoben bogu osvete! — Rešiti jo hočem — ugrabiti jo hočem iz krempljev njenega morilca!
—Kaj pa, če boš prispel prepozno? Če je ne boš več mogel rešiti?
—	Tedaj?
KMET IN HUDOBNI DUH
(Narodna pravljica. M. Mikuž.)
Živel je zelo ubog kmet. Od vseli strani ga je tlačila revščina. Hišo in hlev je imel podrta in prazna. Prodati je, moral vso živino, da je plačal obresti od dolgov.
Žalosten je bil in je premišljeval, kako se bo preživel brez denarja in brez živine. V tem je prišel k njemu neki tujecin ga vprašal, zakaj je tako potrt,
"Kako bi ne bil žalosten", je rekel kmet, "ko me tare huda revščina in mi bodo upniki prodali domačijo."
"Temu je pa lahko odpomoči", je odgovoril tujec, "daj mi svojo dušo, pa ti prinesem to noč preden bo petelin zapel, poln klobuk rumenih cekinov. ''
"Dobro, velja", mu je zadovolj-
no pritrdil kmet, ki je mislil le na svoj votli klobuk in pretrgano slamnato streho. "Na strešno sleme bom nastavil klobuk, potem pa nosi vanj, dokler ne bo poln. Ako ga boš prej napolnil, kot bo petelin zapel, bo moja duša tvoja; ako pa ne, bosta duša in denar moja."
"Velja!" je udaril tujec kmetu v roko in urno odšel.
Pod noč je nesel kmet svoj votli klobuk na streho in ga pritrdil tako, da bi lahko padali cekini skozi luknjo klobuka in pretrgano streho v podstrešje. Bil je prepričan, da bo petelin prej zapel, kot bo tujec obsežno podstrešje in klobuk napolnil s cekini.
Ko se je znočilo, je začel hudobni duh nositi cekine v klobuk. Nosil je in nosil, a klobuk ni hotel biti poln.
Ura je udarila eno po polnoči. Kmeta je začelo skrbeti, če bi pa zlobec le napolnil klobuk; in je šel gledat, koliko cekinov je že v klobuku. Bil je skoraj poln.
Ves v strahu in v skrbeh se je vrnil v izbo, hodil žalosten po njej gor in dol in težko vzdihoval.
Slišal pa ga je star berač, ki je tam prenočeval, in ga je vprašal, zakaj vzdihuje.
Kmet mu ni hotel takoj povedati, kaj ga teži, češ, da mu ne more pomagati.
'Mogoče vam bom pa le pomagal, le povejte mi, kaj vam je!" mu je prigovarjal starček.
Na dolgo prigovarjanje mu je kmet povedal, kaj se jevdogovoril s tujcem, ki je bil sam hudobni duh. zgodaj, klobuk pa je že skoijaj poln Boji da se za svojo dušo, ker je še in bo lahko napolnjen preden bo petelin zapel.
Starček ga je vprašal, ali ima petelina. Ko mu je kmet pritrdil, mu je ta rekel, naj mu pokaže, kje leži ku-retina.
Šla sta v hlev. Ko je starček zaslišal, da zopet nese hudoba denar na streho, je zaploskal z rokama. Tedaj pa je tudi petelin potolkel s perutnicami in glasno zapel.
Ko ga je hudobni duh zaslišal, je
s toliko jezo treščil denar na tla, da se je stresla vsa hiša in se je po-sul kup cekinov v podstrešju.
Tako je rešil ubogi berač kmetu dušo, rešil pa je tudi oba, sebe in kmeta, revščine. Ker sta si razdelila s kmetom denar, mu ni bilo treba več beračiti, kmet pa si je popravil hišo in hlev, poplačal vse dolgove, si nakupil živine in ostalo mu je še toliko cekinov, da jih ni mogel prešteti.
BENDIMAŠKA
Mi smo bendimači, psički so vozači; brente in brentače vozi mlado mače; jerbase, košare nosi nam kompare, naš kompare suhi, zajček dolgouhi.
To bo dosti vina, da bo vsa dolina lahko do Božiča pila ga s poliča.
Mi smo bendimači, z nami naj korači komur je mogoče; kdor pa z nami noče, naj doma se cmera kakor Mila Jera, grenke solze lije in vodó naj pije...
Radivoj Rehar
PESEM O OSAH IN SRŠENIH
Skregale so ose se s sršeni radi grozdov sladkih, ki viseli so na latniku na vrtu južnem, v toplem solncu zgodaj dozoreli.
Naš je latnik, naši grozdi sladki!" so kričale ose na sršene. 'Proč tatice!" vpili so brenčači. 'Proč pok veke; muhe ve strupene!"
Pa je prišel mož s košaro ročno, vse potrgal grozde je zorele — in zaman so sesršeni drli, in zaman so hude ose klele...
Modri čmrlj, ki prej je vse to gledal, spregovoril je, ves poln prezira: "O, tako zgodi se pač vsakomur, kdor za tuje se stvari prepira!"
Radivoj Rehar.
Gianettino pogleda proti glavnemu vhodu, kjer je stal vratar v bogati pozlačeni livreji.
Vratar je ponižno snel svoj klobuk in odprl svoji gospodarici vrata kočije.
Gianettino se opoteče. Spoznal je svojo sestro Cezarejo.
V	tem trenutku je tudi Cezareja spoznala svojega brata, iztrgala se je svojemu spremljevalcu iz roke ter prihitela h Gianettinu.
—	Ti — ti, brat si tukaj ? — vzklikne Cezareja. — Sedaj bom naposled lahko popravila, kar sem ti storila! Zvečer ob devetih te bom pričakovala v svoji hiši. Gianettino, še bogat boš!
Potem pa se je obrnila in se vrnila k svojemu kavalirju. Kočija je oddrdrala. Gianettino je obstal kakor prikovan.
V	dušo se mu je naselila strašna bridkost, njegove ustnice pa so šepetale :
—	Onečaščena in poleg tega še strahopetna!
Sedaj je Gianettino zares izgubil sestro, šele sedaj je bila zanj zares mrtva! Ni nam treba še posebej pripovedovati, da ob devetih ni šel k njej. Baš v času, ko je Cezareja pogledovala na vrata in čakala, kdaj bo vstopil njen brat, je Gianettino peš zapuščal večno mesto. Ko pa je imel mestna vrata za seboj, je udaril z nogo ob tla, pljunil in zavpil:
—	Blodnica! — Blodnica! Njegovi tovariši niso vedeli, če je
namenjena ta psovka ženi ali pa mestu.
Tako je premišljeval Gianettino, ko je sedel pri majhnem oknu svoje hišice, potem ko je odšla njegova ljubljena.
Da, bil je sam, že mnogo let popolnoma sam, dokler ni našel nje,
po kateri je tako hrepenel.
Klarisa je bila žena, o kateri je sanjal. Še takrat, ko grofice ni poznal, ko grofice v Benetkah še ni bilo, si je predstavljal svojo ljubljenko prav takšno, kakršna je bila grofica Klarisa. Ko je v jasnih nočeh počasi veslal in je njegova gondola neslišno drcala po kanalih Benetk, se mu je mnogokrat zdelo, da vidi njen obraz na vodni površini.
— Gianettino, — Gianettino, od-
pri !
Gianettino se zdrzne. Nenadoma je slišal, da ga nekdo kliče.
Pred kolibo je nekdo zavpil. Pred vrati je stala deklica.
—	Lidija?
—	Da, jaz sem! — Odpri, rotim te!
—	Lidija, — deklica, česa želiš tako pozno od mene? — Saj je že skoraj jutro!
—	Deklica, — lepa si, edino tvoje bogastvo pa je tvoja čast! — Ali hočeš izgubiti tudi to?
—	Tu ne gre za mojo čast! Svojo čast bom znala vedno braniti, — ni vzroka, da bi trepetala za njo, — reče Lidija trpko. — Toda sedaj, — sedaj gre za človeško življenje.
—	Takoj, — samo en trenutek počakaj.
—	Kje je ona? — vpraša Lidija, ki je komaj sopla.
_ Kdo?
—	Klarisa Pineberg! — Predvsem pa odpri, potem pa ti bom pripovedovala o vsem! — Kje je lepa grofica? — Ali ni bila nocoj pri tebi?
Kaj govoriš? — Tega ti ne morem povedati!
—	Oh, čemu se obotavljaš? — Ponavljam ti, da je človeško življenje v nevarnosti!
| — Kdo je v nevarnosti? I — Ona, ki ti je najdražja na sve-
tu ! — Klarisa! Gianettino krikne. Čez nekaj trenutkov je odprl vrata. Prijel je Lidijine roke in se zazrl v njene oči, potem pa je vzkliknil:
—	Lidija, ali je mogoče--ti
sama si prišla, da bi Klariso rešila?
_Da! — Prišla sem. da bi jo rešila, če nama bo to sploh še mogoče?
—	Kako to, da je v nevarnosti? — Kdo bi ji mogel kaj storiti?
—	Tisti Rus, — tisti odlični gospod! Mislim, da ga imenujejo admirala! — Oh, to je hudoben, škodoželjen človek! Lopov! -- On hoče Klariso umoriti!
Lepi mladenič se opoteče; omahnil je na najbližnji stol, na čelu pa so se mu pojavile mrzle znojne kaplje.
_ Rus — praviš? — Knez Orlov? — Kako pa — kako pa veš ti vse to?
—	Prisluškovala sem, ko se je pogovarjal s svojim spremljevalcem. Govorila sta francoski, ti pa veš, da je bila moja mati Francozinja in da govorim francoski prav tako, kakor italijanski.
_Tako sem nepričakovano zvedela za njun peklenski načrt. Ne vem sicer, zaradi česa jo sovražita, sli. šala pa sem prav razločno, da jo nameravata zvabiti na svojo Ind.jo, potem pa takoj odpluti v Rusijo, kjer jo bo carica vrgla v temnico.
— Potem je vse izgubljeno! — zaječi Gianettino.
Gondoliere se je prijel za glavo. V obupu si je razrgal srajco na prsih, v nasledi jem trenutku pa je planil k omari in jo odprl.
_Nož, — zamrmra Gianettino. —
Nož, s kaerim sem hotel takrat ubiti Cezareo! — TTa, tokrat mi roka ne bo vztrepetala! — Ubil ga bom, — raztrgal ca bom s svojimi zobmi! — Nož. — še je dovolj oster, — dobro mi bo služil!
_, Gianettino, kam hočeš! — ga
vpraša deklica. — Kaj nameravaš?
Gianettino si nastavi nož na prsa, njegove oči pa so postale tako meh-ke.
■ Če je več ne bom mogel rešiti, bom legel na njeno rakev! Počival bom pri njej.
V naslednjem trenutku pa je njegova roka, ki je krepko držala ročaj noža, omahnila.
—	Oh, Lidija, — reče Gianettino, — v svojem strahu in obupu sem popolnoma pozabil, kako si dobra in plemenita, — da si bila baš ti tista, ki mi je prišla naznaniti to strašno vest, — ti, ki bi imela dovolj vzroka, da bi bila Klarisi sovražnica! — Oh, Lidija, sedaj vem, da nisi samo lepa, temveč tudi dobra in plemenita, da si pravi angel! — Dovoli, da ti poljublim tvoje majhne ročice ! — Sedaj pa hitiva, ker ne sineva izgubljati časa.
Lidija mu je ponudila svoje roke, Gianettino pa jih je toplo in hvaležno poljubil.	,
Potem pa je Gianettino hitro odšel skozi vrata iz kolibe. Lidija pa je odšla za njim.
—	Kam greš sedaj? — jo vpraša Gianettino.
-	Tja,kamor greš tudi ti!
-	Ah, ti me boš spremljala?
-	Da! Rotim te, vzemi me s seboj! Morda bom tebi in grofici lahko s čim koristila!
—	Misliš? —< Dobro torej, moja draga prijateljica, pojdi z menoj!
Tn Lidija' in Gianettino sta pohitela v mesto.
Oh, Lidija je gledala Gianettina in v tem pogledu je bila ljubezen, bilo je oboževanje! Nežno in hkratu v ¡skrbeli je gledala njegov ožgan o-braz, ki jo bil v strašnem razburjenju še mnogo lepši, »kakor sicer.
Kako pozno je že? — vpraša gondoliere svojo spremljevalko po krat-
kem molku.
—	Pravkar je odbilo tri.
—	Oh, tedaj je že prepozno! — je vztrepetal Gianettino. — Sedaj ne moreva več preprečiti, da bi Klarisa ne odšla na ladjo! — Sedaj se bre/-dvoma že nahaja na krovu!
—	Tedaj je vse izgubljeno! — vzklikne deklica. — Ruska ladja je njen grob.
—	Izgubljeno? — odvrne Gianettino, — še ni tako daleč! Če ji ne bova mogla več preprečiti, da bi odšla na rusko,ladjo, bom vzel čoln in se bom peljal tja! — Iz čolna bom splezal na ladjo in vzel jo bom njenim krvnikom! — Prav gotovo bom našel na ladji kako vrv ali pa verigo, po kateri, bom splezal na krov. !— Kaj pa, če ne bo nobene verige?
—	Tedaj bom prebil steno ladje! --Ha, videli bomo, kdo je močnejši, ljubeezn ali sovraštvo.
—	Gianettino, boš videl, samega sebe boš pogubil! Toda vem, da te ne morem zadržati! Grofico morava rešiti!
--Da, rešiti jo morava! — je
pritrdil Gianettino.
Sedaj sta prišla do gondole in skočila vanjo. Gianettino je s trepetajočima rokama odvezal čoln in g" porinil od obale. Zagrabil je vesla i» lahka gondola je zdrčala po kanalu Grande kakor blisk.
Gianettino in Lidija sta delala kakor omamljena, kajti vedela sta, da je Klarisino življenje morda odvisno od ene same minute.
Čez nekaj trenutkov sta prispela na cilj.
Gianettino je radostno vzkliknil-
Ruska admiralska ladja je bila s? vedno vsidrana na svojem prejšnjem mestu, na jamboru pa je še vedno plapolala ruska zastava.
(Dalje prihodnjič)