Celjski tednik Celje, petek 22. junija 1956, leto VII, št. 25 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE ODBORA SZDL SLOVENIJB Enotna aKcija za hitrejši napredek v^asi Fred dneri je bila v Ljubljani plenarna seja Glavnega odbora »KDLi Slovenije, na kateri во razpravljali o kmetijskem zadružništvu. Po referatu tov. Viktorja Avblja o kmetijskem zadružništvu je v raspravi sodelovalo več Clanar Glavnega odbora SZaDLy med njimi tu- Л k>T. Fraae Simonič. IZ REFERATA TOVARJSA AVBLJA Ter. Avbelj je uvodoma poudaril, da v^avljanje naše socialistične akcije xa resi ni in ne more biti le st'/ar Heietijakega zadružništva samega, da fre pri tem najvažnejša naloga poli- Ifönim in družbenim organizacijam. Dalje že med drugim dejal, da je scoino kmetijsko zadružništvo doslej ét»eglo že vrsto uspehov. Vendar dose- ЈШШЏ me^Tcdek. ne Eadostuje, če ugor tÄvljamo, da je daleko prepočasen gle- de na ves ostali razvoj pri nas. V svo- jem referatu je tov. Avbelj govoril ob- širno še o nekaterih slabostih kmetij- skega zadružništva iz preteklosti, o ne- katerih organizacijskih problemih ter poudaril, da mora kmetijsko zadružni- štvo akumulirati sredstva iz kmetij- stva, ^___^ V PRIHODNJE POTREBNA ENOTNA POLITIČNA AKCIJA MmirmtaciäH pa je vsekakor ugoto- fiUtciv, da je т prihodnje nujna enotna akcija, politična, ekonomska in organi- xacíjska, da se a tem zagotovi hitrejši piošni napredek vasi. ugotovitev o potrebi enotne sociali- •ëfee akcije je posebej važna za pra- rÜBo usmerjanje zadružne dejavnosti, Id ee torej mora sestajati iz dveh ne- razdružljivih nalog, naloge za stalno postopno rast socialističnih eleiTientov aa vasi in naloge za večjo proizvodnjo. Ko je o tej enotnosti govoril tov. Kar- ialj, to ni bilo rečeno prvikrat, vendar e moremo trditi, da ni bilo potrebno îwav to osnovno vodilo v naši dejav- moati na vasi ponovno podcrtavati. To je vprašanje, glede katerega mora biti aesežena ne le popolna jasnost, ampak mora odločilno vplivati na celoten raz- pored naših sil in sredstev. Pri tem pa lahko ugotavljamo, da kodjetja za proizvodnjo gradbenega materiala ne vedo, kakšni so načrti pri- hodnjih gradenj, ne vedo za stališča projektantskih organizacij in podobno. Zato je bil na posvetovanju med dru- gim sprejet sklep, da naj gradbeno pod- jetje Beton pripravi sestanek vseh go- spodarskih organizacij, ki na en ali drug način sodelujejo pri novih grad- njah. Podobno s tem bo tudi Tovarna emajlirane posode organizirala sestanek za kovinsko stroko. Razen teh se bodo na posebni konferenci sestali zastop- niki gospodarskih organizacij, ki skr- bijo za opremo stanovanj. Nujen pa bo še sestanek vseh celjskih obrtnikov. Sestanek je nadalje pokazal, da je tudi kooperacija v celjski občini zavzela premajhen razmah, saj se je razen To- varne emajlirane posode, Cinkarne in Tovarne organskih barvil še nihče drug ni oprijel, pa čeprav daje izredne možnosti za zboljšanje proizvodnje. Konferenca zastopnikov industrijskih podjetij in obrti v Celju je uspela. Po- kazala je, da so takšni sestanki nujno potrebni in nadalje, da je tudi celjska občina močno zainteresirana na tem, da gospodarske organizacije prilagodijo svojo proizvodnjo potrebam tržišča, ozi- roma zahtevam potrošnikov. In prav v tem bo morala v bodoče, bolj kot do- slej, sodelovati tudi trgovska mreža, ki je dolžna opozarjati industrijo na po- trebe in zahteve trga. Povsod na poti po SZ so priča- kali predsednika 4ita s cvetjem s SIJAJNIMI USPEffl IN VTISI NA POTI V DOMOVINO Državniški obisik predsednika, Tita in njegovega spremstva v Sov- jete&i zvezi je končan. Po vrnitvi s sovjetskega juga, kjer so si jugoslo- vanski gostje ogledali vrsto zanimivih meet, mnogo objekten in delo sovjetskih ljudi ter ei končno za nekaj dni odpočili na crnomorski oba- li, so v Moskvi nadaljevali državniške in partijske razgovore v zelo prisoronem vzdušja. Zadnji dan bivanja jugoslovanske delegacije v sovjetskem glav- nem mestu je bil zaiključen z veličastnim mitingom na »Dinamovem« stadionu, kjer se Je zbralo 90.000 Moskovčanov, ki so viharno pozdrav- ljali predsednika Tita in Hruščeva. Oba državnika sta pred toliko mno- žico imela pomembne govore. Maršal Tito je zadnji dan obiskal tudi jugoslovansko kolonijo v Mosikvi, kjer je bil navdušeno sprejet, zlasti od najmlajših. Predsednikova s proga je v imenu predsednika obdaro- vala dečji dom v leningrajskem oicraju Moskve. Po svečani objavi uradnih dokumentov o razg'ovorili, so se jugo- slovanski gostje, vihamo pozdravljani od Moskovčanov in najvišjih sov- jetskih predstavnikov, odpeljali iz sovjetskega glavnega mesta proti domovini. Ob povratku v domovino se bo tov. Tito na povabilo ro- munske vlade zadržal še 3 dni na obisku v Bukarešti. Narodi Jugo- slavije že težko pričakujemo vrnitev naeega dragega predsednika in njegovih sodelavcev. e .prteáUoiiim «meÉiljajem bi maturanti radi zakrili notranjo vmemirjenost: (Glej članek na. S. «iraní.) Tudi ohraini investiciishi in kreditni sklad na skrajni meji varčnosti in preudarnosti »MUCNA seja« sveta za gospodarstvo za celjski okraj! — od skupnih prošenj za kredite bo okraj zmogel kre- ditirati komaj 10% — 46% od celotne vsote kreditnega sklada za negospodarske investicije — sredstva bodo dodelili tja. kjer bodo najbolje naložena in kjer je potreba pereca — podobno kreditno politiko bodo mo- rali voditi tudi občinski ljudski odborl > V torek je bila seja Sveta za gospo- darstvo pri OLG Celje, na kateri so v prvi vrsti razpravljali o razdelitvi kvote, določene v kreditni in investi- cijski sklad. Svet je imel to pot eno izmed najtežjih sej, ki je terjala od odbornikov skrajno preudarnost. Po dokončni razdelitvi proračunskih sredstev za leto 1956 je okraj predvidel 192 milijonov dinarjev kot kreditni sklad za industrijo, trgovino, gostin- stvo, kmetijstvo in za negospodarske investicije. Ce odračunamo vsoto, ki je predvidena za kmetijstvo in vsoto, ki mora ostati kot rezerva, ostane na tej postavki komaj 158 milijonov. Le-te je moral Svet za gospodarstvo razdeliti za gospodarske in negospodarske inve- sticije. Člani sveta eo nekajkrat pretresU prošnje gospodarskih organizacij, v ka- terih navajeo svoje »najnujnejše« po- trebe po kreditih. Ргат tako so pje- tresali seznam najnujnejših potreb za negospodarsko investicije. Ko so izmed vseh prosilcev kredita, ki so skupaj zahtevali 857 m.ilijonov din kredita, izločili tiste, pri katerih je bilo vprašanje, če so ti krediti res po- trebni ali ne in ki so verjetno plod politike »velikih oči« iz preteklih let, je še vedno ostalo za nad 300 milijonov takih prošenj, ki jim ni bilo mogoče odrekati tehtnosti. Toda tudi ta šte- vilka je bila spričo možnosti najmanj trikrat prevelika. Ponovna »selekcija« je naposjed razvrstila takle prioritetni vrstni red v načrtu za gospodarske in- vesticije: Tovarna usnja v Rečici ob Savinji, Tekstilna tovarna »Juteks« v Žalcu, Aero v Celju in tržnica v Velenju. Ta podjetja naj bi imela prioriteto pri na- jetju kreditov. V isti skupini prosil- cev za gospodarske investicije se vrsti- jo kot prosilci drugorazredne važnosti: Volna Laško, Avtobusni promet Celje, Prevozništvo Celje, Tovarna tehtnic Celje, Tovarna lesne galanterije v Rimskih Toplicah, Tekstilna tovarna Šempeter, Tovarna usnja v Šoštanju in >Savinja«, lesna industrija v Celju. Seznama za negospodarske investici- je svet ni delal na osnovi prošenj, tem- več na osnovi lastne presoje najnujnej- ših primerov. Kot pri gospodarskih, ta- ko tudi pri negospodarskih investicijah svet ni vzel v pretres najnujnejših pri- merov, temveč le takšne, ki jih je z manjšimi zneski mogoče izpeljati in ki v najkrajšem času lahko začno vračati vložena sredstva. Tako na primer svet sploh ni razpravljal o regulaciji Sa- vinje in še o mnogih drugih važnih vprašanjih, ker izpod 50 do 100 mili- jonskih zneskov sploh ne bi bilo mo- goče razpravljati. Svet je odločil, da rezervira primer- ne zneske za naslednje investicije ne- gospodarskega značaja: Na prvem mestu je popravilo Eko- nomske srednje šole v Celju, dalje ure- ditev ceste in opornih zidov ob Grač- nicl vsaj za prevoz z vprežnimi vozili, od česar zavisi prevoz lesa iz teh kra- jev, ca pologe pri najemanju kreditov (Nadaljevanje na 2. strani) STÄAN 2 22. JUNIJA 18M — аИИГ. !» Pogled po svetu O Džingiskdaii govor: zgodovina, da je bil eden od temeljev njegovega or- jaškega imperija verska toleranca in neko določeno spoštovanje slehernega nazora. V času ianatizma in nestrpnosti je v njegovi armadi in v upravi užival enake pravice budist, muslirmin in kristjan. Ta verska koeksistenca da je haje vezala dežele, med seboj ločene ne samo po neskončnih daljavah, mar- več tudi po neskončnih razlikah. Danes, seve, taka koeksistenca ni več aktualna niti ni naš namen, do bi 20. st. primerjali s 13. st. Vendar je pri tem neka podobnost, nek tretji činitelj v primerjavi, nek tertium comparatio- nis. Gre za to, do se svet zedini, ker je postal tako majhen, da ne sme biti več sprt, če hoče živeti. Gre torej tudi za koeksistenco nazorov, za strpnost, kajti samo ta je most, po katerem lahko prтeta Vzhod in Zahod skupaj. Kako je z mostom? Sleherna stran brani in forsira svo- je mostišče. Ameriški zunanji minister Dulles se ne more vživeti v nove čase. Zanj je SZ in njen blok sovražnik »svobodnega svetat, njo je treba stra- hovati z orožjem, s politiko močne ro- ke. V spremembe po destalinizaciji ne verjame, pač pa je z Adenauerjem, ki je prišel na četrti obisk v ZDA po drugi vojni, mnenja, da so te spremembe še večja nevarnost za Zapad, ker utegnejo preslepiti »pripadnike svobodnega sve- ta*. V sovjetsko razorožitev ne verja- me, raje, pravi, vidi sovjetske vojake na straži kakor pa v atoviski produk- ciji." J e proti !>nevtralcem«, ki vodijo aktivno koeksistenčno politiko, češ, nevtralna je samo Švica, ki ne gre niti v OZN. Nič ne pomisli, da s tem od- bija najmanj devet velikih držav v Ev- ropi in Aziji, ves arabski svet in velik del Latinske Amerike. Eisenhower, ki je spet prestal težko holezen, ni za Dullesovo politiko v ce- loti, ker je realist. Ponovno je izjauil, éki orožje še dolgo ni vse, kar je po- trebno za varnost ZDA. Zato je zaurnil v kongresu Jugoslaviji, indiji in Egiptu sovražne glasove in povedal, da ameri- ška pomoč ni kupovanje naklonjenosti nekih držav, marveč zavarovanje miru. Značilna je bila njegova beseda o Titu, ki da je v Moskvi zato doživel tak sprejem, ker je tako neustrašno branu neodvisnost svoje domovine. Dullesove. politika pa bi v znamenju ameriške po- moči rada privezala ves svet na ame- riški povodec. Adenauer je Dullesov evropski zvo- nec. V Ameriko je šel po častni dokto- rat in potrditev svoje nepomirljive po- litike, s katero bi rad dal SZ revanš. Zato bi iz nemške vojske rad naredil politično vojsko, ki bi bila nad državo in ki bi predstavljala nemški militari- zem, strah Evrope. Ta nemška vojaška hudnost je naletela na ugoden sprejem v ZDA, posebno v krogih nepomirljivih sovražnikov socializma. K sreči ima Adenauer tudi doma močno opozicijo, ki so zoper to nepraktično politiko nemške združitve proti volji SZ in po- litiko atlantskega pakta. Pametnejši zastopnik zapadnega mo- stišča je francoski zunanji minister Pi- neau, ki je tudi na potu v ZDA. On je ao koekiSistenco, za trgovino z Vzhodom, za razorožitev, s pristankom, da je tre- ia biti oprezen. Njegova toleranca je perfektna. Odločno obsoja fašistično, nedemokratično načelo, ki ga poznamo tudi iz naše zatohle predvojne politike: »Kdor ni z nami, je proti nam.« Po tem načelu je možno napasti skoraj veako državo na svetu. Pineaujeva vlada se Se vedno pre- skuša na Alžiru. Baje ne bo terjala, da uporniki polože orožje, in se bo, tako pravijo, pogajala pod tremi pogo- ji: enakosti pravic in dolžnosti vseh Alžircev, nedotakljivosti belcev in ne- razdruSljivosti Alžira s Francijo. Da hi simbolično pokazala svojo strpnost, je vlada imenovala muslimana Moha- meda Budienida -za čuvarja večnegck •gnja pod slavolokom zmage sredi sve- tovne metropole Pariza. Simbol, hi ша Vrez vrednostii Nestrpnost je pokazala Amerika do Kitajske. Ni sprejela Cu En Lajeve po- nudbe za ponovne razgovore. Od zrna- fovite Kitajske terja, naj prizna zased- bo Formoze in naj za vselej opusti mi- sel na osvoboditev tega največjega ki- tajskega otoka. To se pravi, ZDA ne marajo s tega otoka, napetost jim pride prav, opravičujejo jo pa z življenjskimi interesi ZDA. Medtem pa Angleži moč- no rahljajo embargo. Lord Beaver- hrook je celo zapisal, naj Eden povabi Cu En Laja v London, da se pogovore • velikem businessu, o kupčiji, brez katere Anglija težko živi. Tudi Karuida se pripravlja na trgovanje s Kitajsko. Angleži pa so opustili vse »/inese« l»ri ciprski politiki. Hujskajo Turke zo- per Grke, vojaško cernirajo otok in ob- sojajo Grke na smrt. Podrti so vsi le- galni mostovi med ciprsko etnarhijo in Londonom. Za Ciprčane se sicer pote- pujejo laburisti Gaitskell, Greenwood in celo Amerikance Dodd, toda Har- dingova beseda velja. Pravi, da raje odstopi, kot da bi odnehal. Greenwood je dobro povedal: »Mi Angleži smo pro- ti taboriščem in zoper množične are- tacije v deželah onstran železne zavese, za obrambo tistega, čemur pravimo svo- bodni svet, pa držimo v Keniji zaprtih 45.000 Afnčanov. Mi smo zoper gate- litstvo oa Yihod% mič x>« nima«)« pm- per ameriški imperializem « Guatemali. Mi «mo proti, če komunisti ustrelije, kakega nasprotnika, molčimo pa, kadar damo v Keniji pobesiti 1000 Afričanov.* Stara pesem, ki je 18. junija t. 1. iztr- gala angleški kroni njen dragulj Suez, ko je iz njega odmariirai zadnji angle- Ski vojak. In še nehai drobnih: Zap. Nemčija ba dobila iz Amerike še tri atomske reak- torje za poizkusne centre v Milnchenti, Frankfurtu in Hamburgu; ista Nemčija se je že pojavila na avstrijskih, naftnih poljih kot investitor in konkurent; » Trstu je Palamara pokazal dobro voljo in naredil črto čez fašistični zakon, po katerem bi bili sodili dr. Sosiča, čei da je 3. maja 1945 streljal na italijanske financarje. Naj Palamara tako nadalju- je v smislu mirovne pogodbe, ki jo je Italija podpisala. V Argentini so se uprli peronisti, vendar je bil upor zatrt, v krvi seveda; v Franciji so ugotovili radioaktivni sneg, žarčenja po eksplo- zijah vodikovih bomb pa se boje tudi » Angliji. Svet je res premajhen, da bi si do- volil atomski spor. Položaj je menda res toliko jasen, da ne bo prišlo do atomskega harakirija, ki bi ga zagre- šilo človeštvo nad seboj ob zori naj- večjih snaTistv^uih tpoznanj, T. O. Ob zaključku II. celjskega turistlčnegi teine slavnostni plenum olepševalnega in turističnega dru- štva — letna skupščina stalne turistične konference celje K Med prireditvami drugega celjskega turističnega tedna sta jwmembno mesto zavzela plenum celjskega Olepševalne- ga in turistične^ društva in nadalje redna letna skupščina Stalne turistične konference Celje. Tako je na slavnostnem plenumu predsednik Olepševalnega in turistič- nega društva, tov. JRado Jenko, v prvi vrsti analiziral nekatere turistične pro- bleme Celja. Na prvem mestu je ime- noval Stari grad, kjer konservatorska dela uspešno napredujejo. Da bi dru- štvo zagotovilo sredstva za restavrira- nje gradu, na drugi strani pa, da bi Stari grad postal še bolj priljubljena izletna točka, se je odločilo za gradnjo restavracije. Le-ta je zdaj provizorično odprta, za njeno dokončno ureditev pa bo društvo najelo 3 milijonski kredit. Po vsem tem kaže, da bodo dela pri gradnji restavracije zaključena v av- gustu letos. Pomembna pridobitev za Stari grad je tudi napeljava elektrike, v prihodnje pa bo tu treba urediti še preskrbo z vodo. Slaba cesta na grad pa tudi kliče po popravilu in ureditvi. Po mnogih debatah in neštetih na- črtih je končno tudi lokacija za gradnjo plavalnega bazena določena. Res je, da so sredstva za to gradnjo še pičla, toda, kakor kaže, bo to gradnjo podprl tudi ljudski odbor. V zvezi z regulacijo sedme etape Sa- vinje, kar pa zaenkrat ni alctualno, ker niso odobrena sredstva za nadaljevanje teh del, se je pojavil tudi problem mestnega parka. Po odobrenih načrtih za regulacijo Savinje bi bili nasipi ob Savinji za 1,6 metra višji nad sedanjim nivojem. To hkrati pomeni, da bi mo- rali za prav toliko nasuti tudi park in ga pozneje znova urediti. Stroški za nasip parlia ter za njegovo ponovno ureditev bi znašali okoli 30 milijonov dinarjev ter bi bili deloma zajeti v iz- datkih regulacijskih del. Kot ena največjih pomanjkljivosti v Celju je še vedno zunanja podoba stare grofije — mestnega muzeja. Olepše- valno društvo bo predlagalo občinske- mu ljudskemu odboru, da se močno za- vzame za rešitev tega vprašanja, saj gre na koncu vseh koncev za ureditev pomembnega kvilturnega in zgodovin- skega spomenika Celja. Napori za ureditev čistilnih naprav, predvsem za industrijo, so v Celju že toliko napredovali, da celotno zadevo proučuje inž. Bežek iz Ljubljane. Po projektantovi zamisli bi zgradili zbi- ralni kanal, ki bi potekal od Tovarne sadnih sokov, Tovarne emajlirane po- sode do kolena Savinje, kjer bi se vse odpadne industrijske vode čistile v po- sebnih napravah. Razen tega pa bo tre- ba čistilne naprave urediti tudi pri rudniku v Zabukovci. Za razvoj turizma v Vojniku Kadar govorimo o posi)eševanju tu- rizma in o utrjevanju turističnih kra- jev, se navadno ustavimo pred olov- nim problemom, kako priti do denarnih sredstev za dosego postavljenih ciljev. V občini Vojnik'so s p>osebnim odlokom predpisali plačevanje turistične takse. Turistična taksa se je doslej piobirala že v Dobrni. Ker pa je področje občine Vojnik dovolj bogato na turističnih po- stojankah, 60 tíklenili, da se pobiranje turistične takse predpiše za območje vse občine in ne le za kraj Dobrno. Odlok o predpisu turistične takse do- loča, da je vsaka oseba, ki prenočuje kot turist ali gost v gostiščih ali pri privatnikih, dolžna plačati poleg redne nočnine tudi turistično takso v višini 20 din. Dohodki iz turistične takse se bodo morali v celoti ujHjrabiti za ko- munalne in, turistične graditve ter za dvig in pospeševanje turizma. V prihodnje - celjska turistična padsveza Za zaključek drugega celjskega tu- rističnega tedna je bila v gospodarskem klubu tretja redna letna skupščina Stalne turistične konference Celje, ka- tere se je ï-azen delegatov turističnih društev udeležil še sekretar Okrajnega odbora SZDL, Jakob Zen. Po poročilu glavnega tajnika Stalne turistične kon- ference, Zorana Vudlerja, je bilo očit- no, da se je Stalna turistična konferenca že močno uveljavila piñ pospeševanju turizma na celjskem področju. V okvi- ru Stalne turistične konference delu- je 18 turističnih društev z 2356 člani, kar kaže, da je na področju celjskega okraja veliko zanimanje za turistična vprašanja. Po podatkih okrajnega za- voda za statistiko je bil lani, v primer- javi s povojnimi leti, dosežen svoje- vrsten rekord turističnih nočitev v celjskem okraju. Po podatkih zavoda je bilo lani zabeleženih 273.000 turističnih nočitev, kar je le za 1000 manj, kot v letu 1939. S tem uspehom se je celj- sko turistično ix)dročje uveljavilo na drugo mesto v Sloveniji, takoj za Go- renjsko. Zadovoljiv razmah turizma la- ni pa se je pokazal tudi v dohodkih, ki so po približnih cenitvah znašali okoli 400 milijonov dinarjev. V nasprotju z lansko turistično se- zono pa so izgledi za letošnjo zelo kla- vrni, saj so turistične postojanke v okraju prazne, kar gre tudi nekoliko na račun visokih cen, gostinska pod- jetja pa beležijo iz dneva v dan večje izgube. V zvezi s i>oročilom tov. Vudlerja ter v zvezi z razpravo so udeleženci tretje redne skupščine Stalne turistične kon- ference sprejeli sklep, da naj se s pri- hodnjim letom иЦпе Stalna turistična konferenca Celje ter da naj se name- sto nje ustanovi celjska turistična pod- zveza. Razen tega se bo Stalna turi- stična konferenca zavzela, da naj bi se sredstva turistične takse uporabljala le za razvoj turizma. Razen tega bo no- voizvoljeno predsedstvo Stalne turistič- ne konference proučilo še ne^catere od- nose med zdravstvenimi ustanovami ter gostinskimi in turističnimi organizaci- jami. Kakor se je videlo iz razprave, ti odnosi v nekaterih krajih niso naj- boljši in zavirajo uspešen razrnah tu- rizma. Poleg vsega tega pa so bili ude- leženci konference mnenja, da naj bi Tse občine v celjskem okraju ustano- vile posebne svete za turizem. Pri volitvah v novo vodstvo Stalne turistične konference Celje je bil za predsednika vnovič izbran tov. Rado Jeriho, za glavnega tajnika pa tov. Zo- ran Vudler. V interesu zdrat^ia delavcev - v Uhvidaci¡o Podjetje »Kambrus« pri Rogaški Sla- tini je eno izmed redkih podjetij v Evropi, kjer brusilne kamne za indu- strijo in gospodinstvo izdelujejo še iz naravnega kamna. To, kot vsa tovrstna podjetja pa so naravnost morišče za delavce. Obdelovanje naravnega kamna s škodljivim prahom hitro onesposobi delavce za delo in jih prikuje na bol- niško posteljo. Y podjetju »Kambrus« je komaj 1% popolnoma zdravih ljudi, pri drugih pa se kažejo prvi enaki bo- lezni, ali pa so že močne oboleli na silikozi in tuberkulozL Ce so skoraj ix)vsođ po E>ropi in tudi drugje po svetu odpravili izdelovanje brusov iz naravnega kamna, ga mora- mo odpraviti tem hitreje tudi pri nas v socialistični državi, kjer pač ne mo- remo trpeti še tako donosne industrije, ki bi uničevala delavstvo. Tem manj pa moremo dovoliti ob dejstvu, da so imietni brusni kamni, bree nevarnosti za zdravje njih proizvajalcev enake kvalitetni, čeravno nič cenejši. Svet ra gospodarstvo OLO Celje je na zadnji seji razpravljal o omenjenem podjetju in ugotovil, da pod takimi pogoji za zdravje delavcev podjetje ne bo moglo več obstojati. Ker pa v Ma- riboru in Sarajevu že delata dve pod- jetji vunetne bruse in ker bi investicije ta ureditev take tovarne na mesto »Kam- brusa« ne bilo mogoče utrpeti, je svet predlagal, da se podjetje do konca le- tošnjega leta likvidira, za delavce pa najde primerna ùa za zdravje manj škodljiva zaposlitev. Tudi okralni inveaticiiski in hredUni sklad na shrojni meji varčnesti in prmmdmmmëii (Nadaljevane e 1. strani) so reEervirali minimalno vsoto, prav tako pa za odkup 8 stanovanj v Celju za pyotrebe okraja. v tej skupini je predviden denar za odkup občinskih hiš v Šentjurju in Konjicah, dalje za nakup najnujnejših aparatur za no- tranjo upravo OLO, in končno vsota za vrnitev dolga velenjskemu rudniku. Dasiravno je razdelitev sredstev že tako temeljito pretresena, je kljub te- mu še vprašanje, če bodo predvideni interesenti tudi dobili zahtevane, de- loma pa tudi znižane vsote. Dokončna razdelitev bo odvisna tudi od odločitve na zasedanju obeh zborov OLO, končne pa še od tega, če bodo interesenti uspeli dovolj dokumentirano prikazti važnoit in rentabilnost investicij, kar bo Na- rodna banika ne glede na prioritetni vrstni red, zahtevala. Kot vidimo, Svet za gospodarstvo ni imel lahkega dela. Zahteve so bile ogromne, sredstev pa desetkrat manj. Brez dvoma so prosilci v zavesti, da bodo dobili najnujnejše, napihnili svoje ^ahteve, dejstvo pa je tudi, da tudi naši gospodarski činitelji v novih oko- liščinah gospodarske politike, za razliko zadnjih dveh let, niso bili vajeni raz- pravljati o investicijah s tako malo možnosti ugoditve prosilcem. Kot v okviru okraja, tako bodo pred iste težave postavljeni sveti za gospo- darstvo pri občinah. Tudi oni bodo z enako preudarnostjo шегаД pretre- sati možnosti investicij na svojih pod- ročjih. Ravnati se bodo morali po istih načelih, če bodo hoteli, da njihovi zne- ski ne bodo brezplodno vloženi. Prin- cip, ki so ga upKjrabili na seji okrajnega gospodarskega sveta, je bil edino pra- vilen. Ni mogoče investirati objekta, ki bi požrl ves sklad, ali pa bi ga bilo celo premalo. Denar je treba vložiti tja, kjer bi dnigače nastala občutna škoda, ali pa tja, kjer z malimi krediti lahko dosežemo <¿>cuten napredek v gospodarstvu. »Jej, leg! Preveč ec mu je prejSnj« leta «reda vrat ш* Me neve ,lelege'«< Pred oličnin azborom OZZ v Celju Prihodnji teden, dne SS. jimStju, se bodo v Celju »brali deleeaM kmetijskih zaàrug m letnem ebe- nem sboru Okrajne zadružne vre- ze v Celju. Raspravljali bede e delu upravnega odbora v preteik- lem letu in o bodočih nalogaii Eadružnih orgajiizacij. Zbor bo ne- dvonmo lahko potrdil, da je oeše km&tijstve v zadnjih letih doseg- lo velik razivoj ter da so naše kmetijske zadruge odločno stopile na pot odpravljanja vaške saoate- losti. Doseženi uspehi v družbeni ere- spodarski graditvi б» omogočili našemu političnemu in državne- mu vodstvu, da nudi letos kme- tijstvu izdatnejšo materialno pe- ШОС. Ta pomoč je izražena v na- ših družbenih planih, ki ne dole- čajo le znatnih sredstev za kme- tijske investicije in regresiranja kmetijsko-repredukcijakega mate- riala, temveč vsebujejo tudi die- ločila, ki kmetijstvu in cadružni- štivu nudijo razne olajšave. Ustanovljeni so zvezni, repnk- liški in okrajni skladi za kmetij- etvo, pa tudi občine ustanavljaje letos prvič sklad za razvoj vaške- ga gespodarstva. Poleg tega se ustanervljeni pri federaciji, reipm- bliki in okrajih investicijski skla- di za kmetijstvo. Družba daje olajšafve kmetijskim zadružni« organizacijam tudi v tem, da jim ni treba plačevati davka na dose- ženi dobiček, ampak ta sredstva zadružne organizacije nalagajo v svoje sklade za krepitev sadriâ- nega gospodarstva. Vse delo upravnega odbera OKZ v Celju je izhajalo iz stališča, «Ui so kmetijske zadruge organizar- cije kmetijskih proizvajalcev, ki lahko uspešno mobilizirajo siie nst napredek kmetijstva z opra.vlja- njem najrazličnejših gospodarskib dejavnosti ed odkupov in trgovi- ne pa do pospeševanja kmetijstva. Kmetijske eadruge so obenem pobudnik in organizator razvoja gospodarstva na vasi ter razvijaje lahko v tem svoijsivu relativne močan zadružno-družbeni sekter gospodarstva. S tem zadruge ше razivijajo le proizvajalnih sil, tem- več prispevajo tudi svoj nemaj- hen delež k oblikovanju tn nva^ janju novih premoženjskih in družbenih odnosov na vasi. Rase« tega pa imajo zadruge velik vplir na oblikovanje napredne zavesti in na splošen gospodarsko-kal- tumi razvoj podeželja. Na pedlagi teh sploinih naöei je potekalo delo Okrajne zadruš- ne Bveze v preteklem obdobje. Upravni odbor OZZ se povsem uveda, da miu še zdaleka ni bue možno izvršiti vseh nalog, ki i»- hajajo iz naštetih splošnih načei. bodisi iz objektivnih ali subjek- tivnih razlogov. Vselej ni bilo mo- či tudi zadostiti vsem željam M potrebam kmetijskih zadrusT. Upravni odbor OZZ je v pre- teklem razdobju predvsem reše- val naloge v smislu pregrama, ki je bil sprejet na lanskoletnem občnem zboru. Ta program je bil v načelnih postavkah izvršen. Р*- leg tekočih zadev je upravni od- bor reševal problematiko in er- tanizacije dela v kmetijskih drugah, največ truda pa je vIoiM' v organizacijo kmetijske inwp»- ševalne službe. Vse delo uprav- nega odbora je slonelo na amer-^ nicah za nadaljnji razvoj zadmâ- ništva v zvezi ■ novimi gospo- darskimi ukrepi. T tem smislu je bil napravljen tudi program del« OZZ in kmetijskih aadrus >a 115« leto. Na občnem aboini bodo dde^ratt prav gotovo na podlagi napeifl iz govora tov. Kardelja na II. ple- numu Glavne zadružne zvese ter rradiva iz plenuma Glavnega od- bora SZDL Slovenije, ki je te dal raspravlja! o kmetijskem zadmi- niitvu, začrtali smernice za bode- •e ie nspednejie delo kmetijskih zadrug ter za še hitrejše uveljav- ljanje Bocialističnih draibenih ■eeev na naii rnai. Kam se bosta stekali Sušnica in Koprivnica v zve» 6 splošno regulacijo vodnega sistema na področju mesta Celja bosta tudi Koprivnica in Sušnica morali za- pustiti smer svojega toka. V interesu lepšega razvoja mesta se bosta morali ogniti strogemu mestnemu področju, skozi katerega sedaj tečeta, kvarita njegov estetski izgled in ob poplavah povzročata škodo. Doslej sta bili izdela- ni dve varianti, pred kratkim pa je pri- šla v razpravo tretja. Druga varianta predvideva, da bi se Koprivnica od Dobrave regulirala proti zahodu, se združila s Sušnico, obe pa bi se iztekali nekje pri zadnjih etavbah na ototoi еЏ Savinji navzgor v Savinjo. Tretja ra- rianta pa predvideva, da bi se združiU trije potoki: Koprivnica, Sušnica j» Ložnica. Koprivnica in Sušnica bi tvo- je vode izlivali nekje severno od že- lezniške proge v Ložnico. Ta tretja varianta ima sicer svoje prednosti, za- htevala pa bi precejšnje izkope, saj svet tam pada v nasprotno smer. Seved* je zato še dovolj časa za razmišljanje, ker je regulacija teh p>otokov možna šele potem, ko bo Savinja regulirana de Ložnice. 22. ЈШПЈА laie — draY. as STRAW 3 pred, med in po maturi îHiri celjske šole (obe gimnaziji, uči- lejjišče in ekonomska) so isti dan za- jöl« * pismeno maturo. Lejx) okrašene It^vadnice — dijaki so jih imenovali ^mučilnice« — so čakale maturantov. Drago je s prav dobrim uspehom za- jcljučil 8; razred gimnazije in sam pri- jeava, da je imel srečo. Vest pa mu je očitala, da je med letom, pa tudi y prejšnjih razredih, precej »zabuša- val«. Kjaj če se mu bo to pri maturi maščevalo!? Zato je podvojil, ne, po- dèsetoril svoje sile in se v dneh pred eiaturo pokazal sošolcem v izredni zjnogl j iresti. Z dvema tovarišema se je »aprl v sobo, ki mu jo je za te resne eoi odstopila sestra. Jedel je malo, ka- dil mnogo, spal skoro nič in neprestano ga je že jalo. Njegova tovariša v študiju gka bila med letom tudi bolj pri »ko- »odnih«, pa sta celo zdaj hotela odri- iiiti »neprebavljivo« snov. »Morda se bo pa !e dalo malo — saj veš, lanski so ai znali pomagati«. Drago je ves za- vzel in naenkrat sila tankovesten sve- lano izjavil: »Čast in ponos mi ne do- puščata, da bi goljufal — kar prede- Jejmo snov — k piaturi je treba iti pri- pravljen.« Tinčku se je zazdel vneti Drago pre- več nematurantski. »Fant, fant, kdaj pa si že slišal, da je kak maturant res ▼so snov tankovestno predelal! Saj je »tfmogoče, saj je škoda zdravja, saj je preveč — to tudi zasptoniki šolske re- fdrme trde — in končno — saj bi bil ioi, če bi vse predelal.« Binče, ki so ga te be.sede čudovito pomirile, je vi>adel še s svojo pripombo: »Saj se bo dalo — z matematikarji smo že domenjeni — letos so nove metode — primoj kožuh, áe nas ne bodo ujeli!« Drago se je že hotel razbuditi, sku- šat je s svojo vztrajnostjo vzgojno vpli- vati na svoja tovariša in jima pred- očil lansko »katastrofo«, ko je stroga iaašpekcija sledila — menda na mehurju bolnim!—dijakom vse do OO in trgala »evindlcetlce«, ki so jih maturanti skri- vali îxxi straniščno školjko. Le nikar naj se ne zanaša nepripravljeni dijak ma dobrosrčnost profesorjev! Ce bom pismeno dobro odbrenkal, eem že na konju — pravi Binče. Pri ustni pa še vedno verujem v dobro voljo in vserazumevanje nekaterih do- brih profesorjev, ki znajo včasih prav epretno rešiti ubogega trpina. Saj veš, včasih zadostuje samo pripomba »pomi- rite vendar« — in dostikrat ti dobri profesor z eno samo besedo zveze pre- trgano nit. Drago je že spoznal, da s tovariše- ma, ki tako lahko in površno jemljeta maturo, ne bo mogoče delati in si je za študijskega tovariša raje izbral Jel- ko (dekleta so navadno bolj vztrajna!). Teden dni sta buljila ▼ knjige in zgle- ésHo je, da sta dobro pripravljena šla k «aturi... Prva pismena. 2e kmalu po 7. uri se se maturantje začeli zbirati pred gimnazijo. V lepih pražnjih oblekah so pedali kot svatje. Po oglih so se po- razdeljevali v skupine in mrzlično de- batirali — kdo in kakšen je predsed- nik, kdo bo »lovil« po hodniku itd. Vmes so si zaupali, česa kdo ni predelal, kaj je v zgodovini »prešprical« in kaj mu pri matematiki še danes ni jasno. Drobcena, vsa zresnjena študentka je potegnila rojaka za rokav. »Dajva, po- noviva še to!« »Zdaj — nemogoče — kar bo, bo.« Na levi se je zbrala skupina »špe- kulantov« in pritegnila v svojo sredo najboljšega sošolca. Pogajali so se za pomoč. »Da ne boš svinja,« mu je še zagrozil Binče ... Ob tričetrt na 8 so odprli telovad- nico. Maturanti so se sprva samovoljno porazdelili po klopeh — vsakdo je silil v bližino najboljših. Toda že tu so jim bili prekrižani načrti. Razredni profe- sor je vstopil in porazdelil pole. »Hu- diča, žigosane so!« se je razhudil Binče. Njegov domenek je že jyadel v vodo. Komisija prihaja... Treba je poka- zati resne, prizadevne, maturantske obraze. Toda vsakemu se ne posreči. Žile bij e jo na sencih in vratu, kot da bi hotele izstopiti. Znoj teče že do ko- molcev — in vse vrste nevšečnosti se pojavljajo v nervozi. Treba bi bilo iti ven, ko sem komaj pred nekaj minu- tami opravil potrebo. Samo pogledi še govore, rotijo, moledujejo, prosijo ... K naslovu naloge doda predsednik še pripombo, da jo je tret>a v 4 urah kon- čati, če je gotova, ali ne. Ze škrabljajo peresa po papirju. Nekaterim gre ču- dovito lahko, drugi grizejo penkala, vr- tajo kodre, popravljajo kravate (če jih imajo), podzavestno mečkajo dokumen- tarno polo, ki se noče in noče napol- nitL Mileni so okrog 10 ure živci po- pustili in je priletela na hodnik, da se razjoče. Pomirjevalni praški, »čik pav- ze«, preznojene srajce, »šufti« in ple- meniti pomagači! Jok — nič se ne da prišepniti, nič podtakniti. Zapisnikar vse natanko zapiše, kolikokrat greš ven, kako dolgo izostaneš — in zunaj je stroga kontrola. Do 12. ure so vsi oddali naloge. Ve- seli in žalostni obrazi so bili izpriče- vala, kako je kdo rešil nalogo. Naslednji dan — pri matematični — je bilo še več nervoze. Nekaj jih je ho- telo odpovedati, pa so jih tovariši bo- drili. In nekako so si vendarle znali po- magati. Pst! Zaključili so z nemško pismeno in čakali, nestrpno čakali rezultatov, kdo je odklonjen in kdo pripuščen k ma- turi. Ti trije dnevi čakanja so bili več- nost in maturant mi je priznal, da so njegovi živci samo v tej negotovosti največ trpeli in da ni odprl knjige, dokler ni zvedel — ja ali ne. V ponedeljek so začeli z ustno ma- turo. Rečeno je bilo: kdor misli, da mu bodo živci popustili, naj se javi med prvimi. Najbolj korajžni in najbolj pri- pravljeni so se priglasili. Ponekod pa tudi te prednosti ni bilo. Ustna matura je trajala tri dni. Oni, ki so jo že opravili, so bodrili straš- Ijivce, zadji obupanci pa so že zapadali v resignacijo — bilo kar bilo — samo da bo konec muk... V bližini »mučil- nice« se je sprehajal oče matiu-antke, •ki je pravkar opravljala zrelostni iz- pit. Bil je kot maturant nervozen, ka- dil cigareto za cigareto in žvečil bon- bone. Na drugi strani je skoro tekala pred šolo zaskrbljena mati. Dve uri že čaka sina, da ji pove veselo ali žalost- no novico. Hčerka-maturantka se pri- kaže na ovinku in veselo pomaha očetu. Dobro znamenje. Skočila je očetu v ob- jem in v eni sapi pripovedovala, kako srečno je zvozila. Ura se je bližala osmi. Pred poslop- jem »mučilnice« so se križem kražem — kot v Parizu — objemavali matu- rantje in slavili zmago. Onih drugih, ki so s povešeno glavo zapuščali šolsko poslopje, nisem hotela srečati, ker so se mi smilili... Komisija prihaja... SI»OROCII^O: vsem delegatom aa občni zbor ; OZZ Celje in ustanovni »bčni^ zbor Grospodansike peslovne zveze ▼ Celiu: Zaradi tehničnih -оттг sta »ba zlbora preložena od 27. VI. na pe-■ tek, daie 29. VI. 1.1. \ Glede datuma mstanovnt^l občnega zbora Kmetijske ргов-ј va jalne poslovne zveze т Zalea 1 bedo vse zadruge in delegati pra-^^ vočaeno obveščeni 1 Окгадаа zadrmna жтека i СеЦе od padlih borcev bodo letošnje počitnice najlepše preživeli Okrajni odbor ZB Celje je za letoe pri- pravil otrokom padlih borcev in žrt- vam fašističnega terorja lepa letovanja. Ze pred dvema meseca so začeli s skrb- nimi pripravami in videti je bilo, da je letos odziv otrok mnogo večji kot prej- šna leta. Razveseljivo je tudi dejstvo^ da so letos starši in skrbniki teh otrok pokazali mnogo razumevanja in niso — kot prejšnja leta — zavračali otrok od letovanja in jih zadržali pri domačem delu. Prva skupina, to je 40 zdravstveno ogroženih otrok, ki so potrebni zdrav- ljenja na morju, je pred kratkim že odšlo v Bakar. Druga skuipina, 60 otrok je tudi že nar ed in nestrpno čaka pri- jetnega taborjenja v Žužemberku. Nekaj dni pozneje bo odšlo 120 otrok v ko- lonijo in taborjenje v Kostanjevico. Pri- jeten oddih ob Vrbskem jezeru bo pre- živelo 65 otrok. Kot novost je letos Okrajni odbor ZB organiziral 11-dnevni Pohorski in Ko- roški pohod, kjer bo vključenih pri- bližno 30 otrok. Za te pohode je tako med starši kot med otroki največje za- nimanje in navdušenje. Ker bo ta po- hod združen z malce utrudljivo peš hojo, pridejo tu v poster samo otroci, stari nad 14 let. Seveda pa se za ta zanimivi pohod ponujajo navdušeno tudi mlaj«. Pohod bodo vodili sami starejši borci. Sli bodo po poteh naših slavnih divizij in brigad — dnevno bodo hodili največ 2 do 3 ure, ostali čas pa bodo počivali, se igrali in borci jim bodo pripovedo- vali spomine in doživljaje s teh peti. Ustavili se bodo vsak dan т druge« kraju. Pohorski pohod bo obšel tole pot: Mariborska koča—Ruška koča—Bajgot (logor Pohorskega bataljona) — Pesek— Ribniška koča—Partizanski dom — Le- gen (partizanska bolnišnica)—Podgorje —Graška gora—Zavodna—^Lom—Seot- florjan—Lepa njiva—Letuš. Koroški pohod pa bo začel svojo p«t ▼ Dobrni in obhodu Sentjošt—Cirkovce —Rdečnik—Suhodol—Poštarski dom — Rimski vrelec—Kotle—Prežki vrh— Ravne—Polj ane—Crna—Šentvid—Smre- kovec—Mozirska koča—Smihel— Lepa njiva—^Letuš. Pohorski pohod bo krenil na pmt 9. julija. Koroški pa 21. julija. Po zaključku te »turneje« bosta o|>e skupini še 10 dni taborili v LetuSu. Poleg tega je predvideno, da bo šlo približno 8 naših otrok s Počitniško zve- zo na krožno pot po Jugoslaviji. Tako bomo preprečili nenačrtne gradnje v aadnjih letih se je v našem okraju kot tudi drugod gradilo kar križem kražem, saj mnogokrat ljudje, ki so iz- dajali gradbena dovoljenja, sami niso vedeli, kaj predvideva urbanistični na- črt, v mestu samem so se sicer take nenačrtne gradnje v zadjnih dveh letih precej zavrle, na deželi pa so še do nedavnega zelo svobodno gradili. Da bi pristojni forumi preprečili take nena- črtne gradnje, so predložili celjskim urbanistom, da v i)osvetovanju z obči- nami in natančnem pregledu ter3na na- pravijo osnutke za zazidalne načrte ne- katerih občin. Strokovna komisija Sveta za urbani- zem pri OLO je pred kratkim osvojila idejne načrte za določitev zazidalnih con občine Kozje, Rogatec in Rogaška Slatina, katere je napravil inž. arh. Zivomir Milovanovič. Komisija je od- ločila, da se za Kozje v prihodnjih 3 letih dovoli gradnja na kompleksu vzhodno od središča mesta. Na podlagi Milovanovičevega osnutka in na pod- lagi drugih oblastnih navodil se bodo lahko v naslednjih 3 letih izdajala gradbena dovoljenja za najnujnejše gradnje. Projektant je predlagal, da se najprej zazidajo ali nadzidajo škrbine in tisti objekti^ za katere ni dvoma, da ne bodo nasprotovali bodočemu urba- nističnemu načrtu. Tudi za Rogatec je bil načelno spre- jet direktivni urbanistični osnutek inž. Milovanovića. Gradili bodo (poleg iz- I>opolnitve škrbin) na lepem sončnem kompleksu nad zdravstvenim domom, kjer sta že zgrajena 2 stanovanjska bloka. Komisija je pripomnila, da je treba v Rogatcu računati s preložitvijo trase tranzitne ceste vzhod-zahod, ka- tera bo zravnana in šla bliže postaji. Za tranzit jug-sever in eventualno že- leznico pa bo treba rezervirati zahodni del Rogatca. Za Rogaško Slatino je komisija spre- jela sklep, da se v prihodnjih 3 letih dovolijo in odobrijo gradnje na dvek prostorih: na severo-zahodni strani glavne ceste (nasproti tovarne) ter pre- del severno-zahodno od zdravilišča (Ri- tenska vas). v Rogaški Slatini bodo morali urba- nisti reševati še važna vprašanja, pred- vsem pa bodo morali pravilno zaščititi in urediti območje zdravilišča ter bo- dočo preložitev ceste in železnice v ob- močju zdravilišča. popravek V zadnji številki našega lista smo r članku »Nategni meh, da se bo tudi na platnu kaj slišalo... « pomotoma obja- vili, da so bili »na čelu fantje in de- kleta iz Kozjega v živopisnih narodnih nošah. Prejeli smo dopis, da so bili to kmečki fantje iz Podsrede in ne iz Koa- jega, kot smo to pomotoma objavili. NAJBOLJŠE KADRE VZGAJAJO ENOLETNA KMETI JSKO-HMELJA RSKA SOLA V VRB JU PRI ŽALCU VZGAJA MLADE LJUDI V NAJBOLJŠE KMETIJSKE STROKOVNJAKE. — SPREJME LAHKO LK 24 UCENCKV, KI STANUJEJO V INTERNATU. — MESEČNA OSKRBOVALNINA ZNASA 3500 DIN IN JO PLAČUJEJO ZADRUGE (KI SO NAJBOLJ ZAINTERESIRANE ZA STROKOVNI KADER) ALI PREMOŽNEJŠI KMETJE SAM L — NAJBOLJŠE IN NAJPOTREB- NEJŠE UČENCE PA STIPENDIRA TUDI POSESTVO. SfeKiruge, ki se ▼ aadnjih letih vse halj in bolj utrjujejo, vedo najbolje •miti, kolike važnosti so zanje dobri kHietijski strokovnjaki. Prav tako i>e tudi »asebnemu kmetu danes že ni no- bena žrtev prevelika, če ve, da bo v dobri kmetijski šoli njegov naslednik pridoibil vse potrebno znanje za na- predno, usp^nejše gospodarjenje. Tako vzorno kmetijsko šolo nam je ljudska oblast preskrbela sredi zelene Savinjske doline, v Vrb ju pri Žalcu. I» prav je, da daje šola poseben po- шЈагек hmeljarstvu, eaj se večina kme- tovalcev v Savinjski dolini bavi s hme- lj ar j en jem. Kako potrebni bodo mladi etrokovnjaki za to donosno panogo sre- Ш hmeljarskega področja, ni treba še plJa z obetajočimi boga- timi posevki in obnovljene sadovnjake, smo stopili še v šols'ki razred in pogle- dali prostore internata. V svetli in pro- itomi učilnici so učenci disciplirano ; sedeli na svojih prostorih in čakali pre- davatelja. Kljub dejstvu, .da se bliža konec šolskega leta (šola zaključi pouk julija meseca) in da so tu učenci poleg šole obremenjeni še s praktičnim de- lom, ni bilo na njihovih vedrih obrazih opaziti nobene utrujenosti. Zdravi iz- gledi učencev pa so tudi pričali o dobri prehrani in telesni negi. V internatu imajo učenci konfortna stanovanja s kopalnicami in prho. Udobne postelje v parketiranih spalnicah so z vojaško natančnostjo urejene in dajejo v redo- Ijubnosti lepo izpričevalo kmečki mla- dini (urejajo jih namreč sami). Sola ima tri stalne predavatelje, nekaj pa tudi honorarnih. Dnevni šol- ski pouk traja od 6,45 do 10,30 in zaje- ma poleg splošnih predmetov tudi stro- kovne, ki se nanašajo na vse panoge kmečkega gospodarstva. Dekleta pa imajo še posebej svojo gospodinjsko učiteljico, ki jih dvakrat tedensko uri v kuharski in drugih gospodinjskih veščinah. Teoretično znanje, ki si ga pridobijo dopoldne v šoli, ipopoldne izkoristijo s praktičnim delom na posestvu. Imajo tudi svojo šolsko parcelo hmelja, ki ga učenci pod strokovnim vodstvom sami obdeluiejo od prve do poslednje faze. V hlevih vsak teden »prakticira« dru- ga skupina, tako pri molži, čiščenju, napajanju, pri tehtanju mleka, kon- troli maščobe, tehtanju mlade živine, pri sestavljanju krmskih obrokov, pri negi »porodnic« (imajo poseben porod- niški oddelek) in napajanju mladih te- let V poljedelstvu eodelujejo pri izvaja- nju najrazličnejših poizkusov ва bolj- šo kvaliteto in višje hektarske donose, poleg tega pa se seznanjajo z uporabo najrazličnejših poljedelskih strojev in upravljanjem s traktorji. V sadjarstvu jih strokovnjak nauči čiščenja, obrezovanja, presajevanja, cepljenja in gnojenja nasadov ter jih seznanja z vsemi ukrepi zaščitne shiž- be. Učenci imajo možnost iziwpolnitpre ▼ čebelarstvu, saj imajo lasten čebel- njak a ve^ panji. Vodstvo šole se zaveda, da rabijo nji- hovi delovni učenci tudi razvedrilo. Zato so jim preskrbeli pestro knjižnico ter rekvizite za odbojko, namizni tenis, šah itd. Da pa si učenci pridobijo čim več splošne izobrazbe, so v zadnjem ča- su uvedli tildi obvezno čitanje dnevnik časopisov, saj morajo vsakih 14 dni na sestanku p>oročati o političnih, kultur- nih in gospodarskih aktualnostih doma in T svetu- RAÍPIS Uprava kmetijsko-hmeljarske 8ele ▼ ^ ЈЛјш pri Žalcu razpisuje vpis učencev im mčemk ▼ šolsko leto 1956/57. Роик je teoretičen im prak- tičen ter traja eno leto. Učemci prebivaj« т internatu šole, kjer imajo vso eekrb*. Pogoji za vpis: 1. dovršenih 16 let staroiti, 2. telesno in duševno zdrav, 3. dovršena 2 razreda gimnazije ali 6 гав- redov osnovne šole. Prednost imajo prMileJ, ki so končali Kmetijsko-gospodarsko šolo. K prošnji za sprejem v šolo je tr«b« pri- ložiti: 1. rojstni list, 2. zdravniško spričevalo, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. življenjepis, 5. Obvezo staršev ali kmetijske zadrmge • rodnem plačevanju vzdrževalnine, katera iz- naäa 3500 din mesečno. Potrcbnejšim učencem je zagotovljena štipendija. Pravilno kolkovano prošnjo je treba poslati ma opravo šole najpozneje do konca avgusta 1.1. Uprava šole Kljub modernim zračnim hlevom se živina najbolje poôuti na prostem. Vzorno urejeno gnojišče STRAN 22. JUNIJA im — stev. Î5 Življenje na naši vasi NA DOBRI POTI Pri Kmetijski zadrugi v Slovenskih Konjicah je najbolj delaven živinorej- •ki odsek. Zadružniki imajo pod mleč- no konti-olo 128 plemenskih krav, osno- vali so 12 vzrejnih središč za plemen- •ke svinje in 16 vzi-Bjnih središč za kokoši štajerske pasme, ukvarjajo pa se tudi z vzrejo plemenskih bikov. Sa- mo letos so prodali 22 plemenskih mer- jascev, 20 plemenskih svinj in 6 ple- menskih bikov. Razen tega so izvedli i gnojilne poskuse na travnikih in te- čaj za sušenje trave na sušilih, prire- jajo pa tudi razna predavanja za živi- norejce. * Konjiška Kmetijska zadruga ima te- iave, ker nima kmetijskih teJinikov. Earadi tega skrbi, da bi omogočila šo- lanje domačim kmečkim sinovom in hčeram v. raznih kmetijskih šolah. Ta- ko štipendira zdaj 5 fantov in deklet, in sicer v Vrtnarski šoli v Celju, v Kmetijski šoli v Šentjurju pri Celju, v Vinogi-adniško-sadjarski šoli v Svečini in Srednji kmetijski šoli v Mariboru. * Aktiv mladih zadružnikov v Sloven- skih Konjicah šteje zdaj 120 članov, ki jim vsestransko pomaga kmetijska za- druga. Ije-ta je mladim zadružnikom odstopila 10 arov sadovnjaka in 40 arov veliko ^jivo za skupno obdelovanje in razne poskuse. Razen tega so mladinci in mladinke prostovoljno prevzeli razne naloge, ki jih bodo izvedli na posestvih svojih star-šev. Tako bodo prebelili hle- ve, delali gnojilne poskuse, oepui dre- vesa, škropili sadno drevje in podobno, k;adrugi 1за bodo pomagali preurediti stari zidani hlev za zadružne prostore s pisarnami in skladišči. Mladi zadružni- ki pa se uveljavljajo tudi na kultur- nem področju. V kiatkem času so usta- novili 60-članski pevski zbor, ki je že javno nastopil. TUDI NA TA NACIN LAHKO ZAGOTOVIMO NAPREDEK V ŽIVINOREJI Občinski odbori so na podlagi te- meljnega zakona o varstvu živine pred kužnimi boleznimi dolžni kmetovalcem, katerim pogine ali oboli živina na kužni bolezni, povrniti nastalo škodo. Zal pa je med nami še mnogo slabih kmeto- valcev, ki sredstev, katera prejmejo od družbe kot odškodnino za poginulo ži- val, ne uporabijo za nabavo nove ži- vali, marveč jih brezvestno potrošijo v povsem druge namene. O tem problemu je temeljito razprav- ljal svet za kmetijstvo pri občini Voj- nik, kjer so sklenili, da naj bi se od- škodnina 2a poginulo žival v bodoc<î izplačevala le pod pogojem, da se last- nik poginule živali obveže za dobljeno odškodnino nabaviti drugo žival rodov- niške pasmé, ki mora ustrezati vsem zahtevam napredne živinoreje. Seveda bo moral kmetovalec za na- bavo nove živali prispevati določen znesek iz lastnih sredstev, ker izplača- na odškodnina ne bo zadoščala za na- kup kvalitetne pasemske živali. USTANOVILI BODO VETERINARSKO POSTAJO Svet za kmetijstvo občinskega Ijud- ekegSi odbora v Vojniku je pred nedav- nim na svoji seji razpravljal o proble- matiki veterinarske službe. Ustanoviti nameravajo samostojen finančni zavod »Veterinarsko postajo«, s sedežem v Strmcu, ki bo pričel z delom še ta me- sec. S tem bodo veterinarski službi v ob- čini dokončno določili njen pravni jx)- iožaj, ker bo zavod z upravnim odbo- rom lahko bolj intenzivno skrbel za boljši pregled nad svojim notranjim gospodarskim delovanjem. Določene so proračunske vsote za komunalna podjetja Svet za komunalo pri celjski občini je na zadnji seji razpravljal o prora- čunski vsoti, določeni za vzdrževanje mestnih komunalnih naprav, ki jih opravljajo podjetja: Uprava cest in ka- nalizacij, Piinarna-vodovod in Javne naprave ter Vrtnarstvo. Tako je bilo na seji določeno, da bo Uprdva cest in kanalizacij imela na razpolago v letu 1956 30 milijonov din. Ta vsota bo v glavnem komaj zado.stovala i'.a vzdrže- vanje cestnega in kanalizacijskega omrežja. Pliniiraa-vodvod, ki obenem urejuje tudi me.sino razsvetljavo, ima v prora- čunu pveclvidenih 5 milijonov dinarjev za vzdrževanje javnega elektrifikacij- skega omrežja ter za tokovino javne razsvetljave. Podjetje Javne naprave je za svojo redno dejavnost dobiio 6,600.000 dinarjev, medtem ko je Mestna vrtna- rija dobila 3 milijone din. Za to vsoto pa more. izdelati še podroben program dela. IZMERA NADALJNJIH PREDELOV MESTA CELJA Svet ;:a komunalo mestne občine je določil 3,400.000 din kot pogodbeno vso- to Geodetskemu zavodu za izmero na- daljnjih mestnih površin, predvsem i>a področja Sp. Hudmje, Geodetski zavod bo z izm.ero v najkrajšem času gotov, tako da bo mesto Celje v tem pogledu kmalu popolnoma na zeleni veji. DORNOV KAMNOLOM BO UKINJEN Na predlog Turističnega in olepševal- nega društva je Svet za komunalo pri mestni občini razpravljal o ukinitvi Dornovega kamnoloma. Ta kamnolom odjeda grič, na katerem stojijo grajske razvaline in kvari estetski izgled me- sta na sploh. Svet se je zedinil, da mo- rata kamnolom v najkrajšem času pre- nehati z delom in je v predvideni lik- vidaciji tega objekta obvestil splošno gradbeno podjetje Beton, ki ga sedaj izkorišča. NOVA ZAZIDALNA POVRŠINA V CELJU Svet za giadnjo in komunalo pri Ob- činskem ljudskem odboru Celje je na aadnji seji razpravljal, o novih zazidalnih okoliših na področju mesta Celje, kjer bi gradili stanovanjske stavbe. Tako ihienovani otok, ki je bil pred nedav- nim zato rezerviran, bo kmalu zazidan, treba pa je bilo določiti prostor za na- daljnje gradnje. Odločili so se za pro- stor med Kersnikovo in Drapšinovo uli- co in naročili strokovnjakom, da za zidavo tega podi'očja izdelajo sodoben načrt. NAČRT ZA CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE DAN V IZDELAVO Ct-ije s svojo močno industrijo one- fiiztžuje Savinjo in pritoke, razni plini, ki jih izločajo oplake, pa kuži j o tudi czrar'se. Zaradi tega je v Celju nujno potrebna centralna čistilna naprava, ka- mor se bodo stekale vse nečiste vode in prečiščene odtekale v tekočo vodo naprej. Svet za gradnje in komunalo je proučil možnosti za zgraditev take na- prave, ki jo bodo investirale tiste celj- ske tovarne in ustanove, ki povzročajo to škodljivo stanje. Načrt bo izdelal inž. Bežek iz Ljubljane. Točnejših po- datkov, kje bo stala ta naprava in kalco bo zgrajena, zaenkrat še nimamo. V CEjLJU bodo GRi\DILI ENO- SOBNA IN DVOSOBNA STANO- VANJA V BLOKIH Stanovanjska zadruga na otoku gradi trenutno več stanovanjskih blokov s trisobnimi stanovanji s kabineti. Ker interesenti za gi-adnjo zadi-užnih stano- vanjskih hiš ne zmorejo v večji meri piacila takih stanovanj, je Svet za grad- njo in komunalo pri mestni občini skle- nil naročiti izdelavo načrtov za eno- sobna in dvosobna stanovanja, zgrajena v večjih stanovanjskih blokih, ki grad- njo občutno pocenjujejo. Predvideno je, da bodo bloki za en osobna stano- vanja imeli ožja stopnišča in manj pro- storov za gospodinjske potrebe, medtem ko bodo dvosobna stanovanja za raz- liko od prvih imela več sanitarnih pro- storov. TOCA hudo PRIZADELA celjsko okolico \' petek, dne 8. junija je toča napra- vila v bližnji celjski okolici — zlasti v Zvodnem in Osenci nepopravljivo škodo na vseh kulturah. Vinogradi so skoraj- da uničeni, sadno drevje je prazno, žit- no klasje polomljeno. Vojniški Quo vâdis »Sindikalna podružnica« na izlet« 227.000 km brez generalnegs popravi^ Tov. Ivan Kuder, šofer pri lesni in- dustriji »Savinja« v Celju je bil nred dnevi prav prijetno presenečen. Štiri leta že vozi osebni avtomobil Mercedes 20, ki je last tega podjetja, vendar v lem času ni imel nobenih okvar, večjUi popravil ali karambolov. V tej djbi je tudi že prevozil 227.000 kilometrov, kar je brez dvoma lep rekord, do sed'ć. ed5- ni v državi. Za ta izredni uspeh in pe za vestno čuvanje avtomobila mu je že pred dve- ma letoma tovarna Mercedes v Nemčiji podelila zlato značko za prevoženih 100.000 km. Pred nedavnim pa je tov. Kuder dobil od tovarne že drugo znač- ko, prav tako zlato, in to za prevoženih 200.000 km. Pa ne samo to. Za vestno službo in skit>no čuvanje avtomobila ga je nagradilo tudi njegovo podjetje z lepo denarno nagi-ado. Diplomo pe je prejel tudi od sindikalne podružnice podjetja. Posebno nagrado niu pripi-av- Ija tudi servisna postaji^ Mercedeea v Ljubljani, ko bo avtomobil odpelje! tj« prvič v generalno reparaturo. Re;-, je skoraj neverjetno, da je mo- goče prevoziti toliikr« kilometrov brae nezgod in pyopravil. Tov. Kuder je аом- reč vozil ta avtomobil ne samo po sta«- raj vsej Jugoslaviji- peč pa je bil tuai z vozilom precej v inozemstvu, teh« т Italiji, Avstriji, Nemčiji in Svici. Na- vzlic mnogim vožnjam in različnim stam. ter vremenskim nepriiikam pa ian gleda še danes ta avtomobil skoraj kot nov. To kaže, da je bilo vozilo v doi»ialt in skrbnih rokah, ki so ga dobro nego- vale in skrbno čuvale. Šofer pa 1ак)м prav gotovo služi za vzgled ostalim, ж« samo v našem okraju, pač pa tueti v državi. Tov. Kudru tudi mi eeetüam* k uspehu, želimo pa mu se veliko vozem j in nadaljnje kilomelrre bres popravil im neigod. (И) V žalski občini predvidevajo izdaten dvig družb e ne ga^pr o iz voda OBČINSKI LJUDSKI ODBOR V ŽALCU JE SPREJEL DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN ZA LETO 1956 Na svoji deseti seji je občinski ljud- ski odbor v Žalcu razpravljal o druž- benem planu in proračunu za leto 1956 in ju soglasno sprejel. Za uvod v raz- pravo je podpredsednik OLG Miraai Cvenk obrazložil načela, na katerih te- melji družbeni plan in proračun okra- ja, zatem pa je predsednik občinskega ljudskega odbora Ivan Rančigaj po- drobno analiziral družbeni plan in pro- račun občine. Značilnosti družbenega plana občine so zlasti v povečanju na- rodnega dohodka za 11% ali za 493 mi- lijonov dinarjev v primerjavi z letom 1955. Tako povečanje narodnega do- hodica je predvideno zaradi večje pro- izvodnje v obeh premogovnikih (Za- bukovca in Libo je) in pa v tekstilni industriji. Na povečanje proizvodnje bodo v glavnem vplivali razširitev ka- pacitet, povečana produktivnost dela, boljša preskrba domačega tržišča in po- večanje izvoza. Kmetijstvo bo ostalo v občini na lanskoletni ravni. V letoš- njem letu pa se formira pri občini po- seben sklad za napredek vasi, v višini 15 muijonov dinarjev. Glede na to, da bodo zaradi štednje odpadle vse ne- gospodarske investicije, bodo iz tega sklada elektrificirali nekatere hribov- ske vasi (Marija P.eka, Loke), de kau pa bodo kreditirali dograditev ozifoau zgraditev vodovoda v Preboldu, í»eé- čah, Crnovi in v Žalcu. V ta namen bodo potrebni na»ie*»ji ekonomski ukrepi: Gostinska pod)0(t.ia in gostišča bodo plačevala v letu iMi samo amortizacijo za vzdrževanje v viši- ni 30% predpisane polne amortiaaci>e. Obrestna mera na osnovna sredstva obrtnih podjetij in delavnic ter gostia- .skih in komunalnih podjetij znaša 2%. Gostinska podjetja in gostišča ne boeto plačala obresti na osnovna sredstva •«[ poslovnih zgradb. Trgovska podjetj« ta trgovine ustvarijo sredstva placnee» sklada od doseženega prometa v viSini 3 do 8%. Dobiček trgovinskih podjett^ se razdeli tako, da odpade 50% na pre- račun, 50% pa na investicijski s'kia>i. Povprečna stopnja občinske doklade nsi dohodke od kmetijstva bo ziiašala 7% od katastrskega čistega donosa, ker predstavlja v denarju 21 milijonov éi- narjev. Zaradi nižjega hektarskiEga du- nosa in pa zavoljo nižje prometne va-ed- nosti bodo kmetje v hribovskih preide- lih (Pirešica, Galicija, Ponikva. Seiat- :-.ndraž, Šentjanž, Dobrovlje, Loke. rija Reka in Goznik) plačali le A%, kmetje v nižinskih predelih pa &% Ne- klade, kar je vsekakor pravičen in m»- cialen uJkrep. Zviša se prometni davek na alkoholne pijače za 5% (ne velja ж pivo), na prodajo industrijskih pr»ia- vodov pa za 1%. Družbeni plan predvideva nasled«}« sklade: stanovanjaiki 54 milijonov, ia- vesticijski 24 milijonov, za napredek vasi 15 milijonov iai 2 miKjona asa emi- ni sklad. V letu 1956 oo razpolagal öbeiMa*« ljudski odbor Žalec s skupnimi 9irté- stvi za kritje proračunefeih izdatkov r višini 124 milijonov dinarjev, od ét^sar odpade na proračunske izdatke IQê mi- liJonov, na rezervo II pe 15 milij(on»v dinarjev. Proračunski izdatki so pee«*- čimani na podlagi lanskoletne realia»- cije in so resnično minimalni. Pri rae- deliku izdatkov so sodelovali vsi j)«fd- sednikj svetov. Občinski Ljudski odb^r bo najel kredit v zneskii 5 milijeiaov ditiarje\' za razširitev uviravne^a p#- slopja, stara občinska zgradto pa W predana stanovanjsken>u skladu. Re- zerva II bo ustvarjena iz avišanej* prometnega davka na ajàohobie iđjei« in na industrijske proizTod*. Potem, ko^so po izčrpni razpiavi »•- glasno sprejeli družbeni plan in рпр«- račun za leto 1956, so Ijoideki odboreiJÉi spwejeli še vrsto odlokov in skleî»v ter tudi potrdili nekatera pravila podjetij in zadrug. Končno so tudi sklenili ia- reči tovarišem Ivanu Žagarju. Antonu Potočniku in Vinku Cijanu, kmetom i* Sešč in članom režijskega odboiia ш gradnjo mostu preko Savinje pis.men« zahivalo za zasluge, ki so si jih pride- bili pri gradnji mostu. Vso priznanj* pa gre tudi vsem Seečanom, ki «> s svojimi prispevki v tako kratkem савм omogočili postavitev štirinajst milij»- nov dinarjev vredne in vaine komiel- kacijske naprave. D. F. Nekaj drobnih iz vojniške občine TRGOVSKI PODJETJI V DOBRNI IN VOJNIKU STA SE ZDRUŽILI Trgovsko podjetje »Pri vrelcu« v Dobrni se je že v začetku tega leta obrnilo na Svet za gospodarstvo pri Občinskem ljudskem odboru v Vojniku, da bi mu dovolU združitev s trgovskim podjetjem »Potrošnik« v Vojniku. Tr- govsko podjetje v Dobrni bi^v naj- krajšem času namreč zašlo v tako te- žaven finančni x)oložaj, da bi bilo vsako rentabilno poslovanje nemogoče. Ko- lektiv podjetja je ugotovil, da je za ob- stoj trgovine edina rešitev v priklju- čitvi k trgovski poslovalnici v Vojniku, kar je občinski odbor tudi potrdil. Z združitvijo obeh trgovskih podjetij se bodo precej zmanjšali prevozni in upravni stroški, glavno pa je, da po- trošniki ne bodo zaradi tega v ničemer prikrajšani. V VOJNIKU IMAJO SVOJO ZDRAVSTVENO POSTAJO Svet za zdravstvo in socialno politi- ko pri občinskem ljudskem odboru v Celju je predlagal vojniški občini, da sprejme v svoj okvir dosedanji okrajni zavod »Zdravstveno postajo«. Naloga občinskih ljudskih odborov namreč je, da skrbe za delo zdravstvenih ustanov ter za reševanje raznih zdravstvenih problemov. Člani občinskega sveta za zdravstvo in socialno politiko bodo si- cer sprejeli predlog o prevzemu zdrav- stvene postaje v Vojniku in sektorske ambulante v Dobrni, vendar dvomijo v trenutni nadaljnji razvoj teh ustanov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Kljub težavnemu položaju menijo, da bodo tako laže in hitreje reševali probleme zdravstvene službe. SPREJELI SO SVOJ POSLOVNIK Do nedavnega so člani obč. ljudskega odbora v Vojniku pogrešali konkretnih določb, s katerimi bi omogočili ljud- skemu odboru občine čim lažje in uspešnejše delo. Zato so pred tednom sprejeli na seji Poslovnik, ki določa med drugim postopke o sklicevanju sej, predlaganju dnevnega reda, o obravna- vanju raaaih drugih predlogov, o gla- sovanju, o volitvah in razrešitvah itd. Ta Poslovnik določa, podrobneje kot Statut, delo odborniških komisij za seje ljudskega odbora, objavljanje od- lokov in drugih splošnih predpisov ter izvrševanje sklepov občinskega ljud- skega odbora. S tem paslovnikom. ki obsega 84 čle- nov, so dokončno odstranili vrzel pri delu organa ljudske oblasti. USTANOVILI SO TURISTIČNO DRUŠTVO Pred kratkim so v Vojniku ustano- vili Turistično olepvševalno društvo, ki namerava urediti zunanji videz Vojni- ka in mu vrniti njegov turističen po- men. V ta namen nameravajo preure- diti dosedanjo občinsko cesto in del gimnazijskega vrta v park. Ob tej cesti so že spxomladi zasadili preko 60 rnladih brez, obenem pa so odstranili razrašče- no živo mejo ob cesti, ki vodi iz trga proti osnovni šoli. Na i)08et>ni vrtni P4=irceli nameravajo gojiti tudi razno- vrstvo cvetje. 12 STRMCA Preteklo nedeljo so učenci oseniietke v Strmcu igrali Golievo otroško igro: Srce igraôk. Udelžba ni biLa najboljša. Starši se premalo zanimajo za otroške prireditve. * V nedeljo je priredila tukajšnja šola razstavo izdelkov ročnih spretnosti učencev vseh razredov. Obiskalo jo je precejšnje število staršev. Pokazala je, da se da ročno delo uspešno poučevati z iznajdljivostjo in prizadevnostjo uči- teljev. Posebno priznanje za to razsta- vo zaslužita tov. Janko Prislan in Li- zika Goričan. * Krajevni odbor ZB v Strmcu je imel sejo, na kateri je sklenil, da bo tudi letos s FK)dporo vseh množičnih organi- zacij priredil svečan krajevni praznik. Tako bodo dne 3. julija izkopali po- smrtne ostanke padlih borcev, ki so na tukajšnjem pokopališču, in jih bodo svečano pokopali pri tukajšnjem spo- meniku. stran 5 Turistična razstava celiskib likovoih umetnikov Letos praznujemo v Celju II. turi- stični teden in z njim vrsto prireditev, jsatere nam je pripravilo agilno Olep- ševalno in turistično društvo. Med te prireditve spada tudi likovna razstava, jîi naj iz umetniške in umetnostne plati doprinese svoj delež k paroli: ,pospe- jejmo turizem. Lepa naloga je to: z trmetniško roko ali še bolje z lunetno- ptno invencijo odkrivati ljudem narav- flc lepote. Celjska okolica je zelo lepa in zelo »mogolična: sega od obsotelskega gri- tevja do sredogorja, ki učinkovito ob- robija Sjxxinjo Savinjsko dolino in do kameniti hvršacov KLamniških Alp, si- rih bratov hudournih oblakov. Množi- ea naotivov, ki se vrstijo ter se v očeh pOGpotnika povezujejo v šopek nepozab- nih doživetij in jïrijetnih spominov. Koliko neizkoriščenega lepotnega bo- gastva leži v naši mali slovenski zem- lji, neizčrpnega tako za umetnika kot turista. Lepe pokrajine in slike so naj- popularnejše stične točke med široko publiko in umetnostjo, saj jih med se- boj tesno povezujejo. Ako človek obl- ice razstave sodobnega pokrajinskega slikarlstva se pravzaprav čudi, kako malo naši umetniki izkoristijo to, kar jim narava nudi. Večina motivov je navadno vzeta iz neposredne mestne okolice, ničesar pa iz oddaljenejših Icrajev, v našem primeru Savinjske do- line in Obsotelja, kjer je znal Matija Jama poiskati take motivne vrednote, da äo v ponos slovenskega naroda Po motivni piati razstava torei kar ne- koliko razočara, saj nam manj nudi, kot bi lahko od nje pričakovali. Drugače pa je z aranžmajem in kva- liteto razstavljenih del. Aranžma je preprost, okusen in predvsem ne pre- gost kar pušča umetninam dovolj pro- stora za njih individualno uveljavlja- nje. Tudi kvaliteta razstavljenih del je povpre&io na zadovoljivi višini. Med deli je največ akvarelov (13), nekaj olj (6) in grafike (5) ter 1 pastel. Umet- no-obrtno plat zastopa Rakova lesna intarzija z zgodovinskima podobama Ce- lja, izrazito dekorativno pa v les žgani »kopiji« celjskih motivov, vzetih iz zbirk Vischerja in Seebacher j a. Med olji je posebno omeniti Loren- čakovo »Celje« s pogledom izpred ho- tela »Savinje« na kapucinski most in na iSavinjsko nabrežje. Mimo lahko rečemo, da je to doslej najboljša celj- ska veduta, izvedena v olju. Odlikuje jo pi-edvsem velika svežost barv, nane- senih s pretehtanim kompozdcijskim smislom za sožitje zelenih in rdečih tonov. Dobri deli sta tudi obe olji Darinke L»o.renčak, med katerima smo »Tovarno« že videli na prejšnji ra2ätavi. Pogumna je barvna zasnova slike »Nad. opekar- no«, kjer rdeči in rumeni toni kar žare in prostorno izredno učinkovito preki- njajo zeleno fdoho. Согјгфоуа »Dobr- na« je solidno delo, zgrajraio na kon- trastu temnega ospredja in svetlega zračnega ozadja, le da je obešeno pre- blizu okna. Podjedova »Zaga pri Lu- čah« dokazuje sigurnost osvojenih po- zicij tega nadebudnega amaterja-kra- jinarja. Seveda so na taki poti pogosti tudi sjjodrsljaji, kar dokazuje ravno i-azsvetljena slika, kjer je Podjedu zmanjkalo zamaha pri ozadju, ki se mu je razdrobilo. Pristovškove »Sveti- na« je medlo, pastelasto tretirano olje, ki dokazuje, da je njena avtorica do- ber portretist a slab krajinar. Mnogo bolj simpatičen je pastel »Gornji grad«, ki je tudi kompozicijsko bolje pogođen in dokazuje, da je Pristovškovi pastel bliže kot odje. Deržek je razstavil 5 grafik, ki so na približno enaki kvali- tetni višini. Posebno simpatične bo »Mi- klavški hrib«, »Celjska industrija« in »Savinjsko nabrežje«, nekoliko preme- glena pa je »Logarska dolina«. Derže- kove igrafike so postale v тгагц meh- kejše, kar dokazuje, da umetnik na svoji eksperimentalni poti razvoja tipa za vedno popolnejšimi izraznimi učinki. To pot ec se poeeboo dcÄro izkarah akvareiisti. Ščuka Ljubica, ki je po daljšem prestanku zopet razstavila, je naredila razveseljiv korak naprej in doeegla prečiščeno akvarelno tehniko, na katere kvalitetni višini se bo — ai>ajmo — obdržala. Njeni akvareli so pogumno »vrženi« na papir, barve so v čietih ploskvah položene ena ob dru- go. Vsi njeni akvareli so dobra dela, najtboljše pa so »Pot v Rožno dolino«, »Ti-emerje« in »Muzej«. Akvareli Šču- ke Cvetka so solidnejši od Ljubičinih, a пгапј sveži. Posebno je med njimi po- hvaliti »Porušeni most«, »Breg« in »Te- harje«. Mačkova, ki razstavlja izven žirije, je pokazala impresiven »Mrak ob Loaiiici«, ki pa kvalitetno zaostaja za prejšnjimi. Slabši je Zdolškov akvarel »Iz Ceija«. Zdolšek se ne more otresti konture, ki je za dober akvarel nedo- pustna, ker mu jemlje neposrednost Ofe koncu lahko rečemo, da je letoš- nja turistično-umetniška razstava mno- go kvalitetnejša od lanske ter dokazuje počasen, vendar stalen dvig kvalitetne- ga nivoja eeljeke likovno-iunetnostne òelaviìoeti. Jože Curk £iierarno glasbeni večer o ^elju Pred tednom dni je bil v Celju lite- rarno-glasbeni večer, na katerem so sodelovali celjski literati-književniki in Celjski godalni kvartet pod vod- stvom prof. Dušana Sancina v sestavi: M. Videnšek, P. Ci'emožniili, D. Sancin in K. Korent. Kot prvi se je predstavil Herbert Grün s kratkim odlomkom iz eseja: Umetnost za današnjo rabo, v katerem je s krepkim, drznim zamahom ujel košček življenja, ki je bilo in je in ga razčlenil, sicer ne do poslednjih detaj- lov. Andrej Hieng je prebral odlomek iz novele Tri samote. čeprav odlomek ni ptredstavljal :&ak!l j učenega individual- nega kompleksa, je vendar v njem ču- titi utrip življenja in resničnega doga- janja. Vsekakor je bil Hieng najboljši prozaist tega večera. G. Grobelnik je umetniško dovršeno interpretiral humoristično črtico Vladi- mir j a Levstika: Tesis Obabulbos. Lev- stik je znal v črtici ujeti živo in deloma tudi posrečeno humoristično .sliko di- jaškega življenja. Vendar moti včasih prisiljen humor, ki je mestoma že kar krepko ponesrečen, da se mu samo medlo nasmehnemo. Tudi od avtorja knjige »zivi zid« Staneta Terčaka smo pričakovali več. Prebral je svojo črtico Iztokova smrt. Gotovo se je zgodilo vse tako kot je bilo opisano. Vendar ni in za umetnost ne sme biti dovolj, da nek dc^odek le kronoloéko zabeležimo. Manjka čustva, ki je v vsakem človeku, posebno če je pred dejstvom, pred kakršnim je bil Iztok in njegova saborea Junis in Krim. S črtico Tekmici iz podstrešnice se je pi-edstavil Izidor Horvat. Naslikal je problem dveh deklet in konjarja, ki si vzame najprej eno, nato pa je vzljubil drugo. Problem je star in lahko bi tr- dil, da ga je že obravnaval marsikak naš in tuj pisatelj. Dane Debič, ki je pred nedavnim iz- dal svoj prvi roman »Neurje v dolini«, je precej razočaral. Njegovo podajanje odlondta iz romana >^Skrahiranega ak- tivista« je bilo skrajno medlo in ne- jasno. Precej je motil tudi dialekt, tako da so ga ix)slušalci težko razumeli. Si- cer mu ni oporekati njegove umetniške vrednosti, ki bi bila lahko učinkovitej- ša, ako bi izbral primernejši in jasnej- ši odlomek iz romana. Tako pa je bil odlomek sam zase, neixjvezan na prejš- nje dogodke, neučinkovit. Kot čisto samosvoja, malce samoza- vestna osebnost je nastopil Ivan Seni- čar, ki je navdušil vse s svojimi pes- mimi in meditacijami. S krepkimi, včasih precej drznimi liričnimi pris'po- dobami je močno poživil večer. Njegov verz čist, brez nepotrebnih besed, poln jasnih in morda malce modernih pe- sniških prispodob, ki smo jih pri osta- lih sodelavcih tako zelo pogrešali. Drago Kum er se je predstavil s črti- co: Poslovilno pismo proletarca P. M. Zgodba je zajeta iz stvarnega življe- nja, priF>ovedovanje je mestoma precej naturalistično pobarvano. Prepleta ga včasih že kar malo ,i>regroba ironija. Njegovo branje je bilo sprva monotono in neuravnovešeno, postopoma pa je postalo z razpletom zgodbe tudi bolj živahno. Tudi celjski književnik Fran Roš ni bral svojih najboljših pesmi. Hvalevre- den je njegov nastop in podajanje sa- mih pesmi, ki jih je citiral z izredno igrivo modulacijo. Nazadnje se je predstavil še dijak celjskega učiteljišča Ei-vin Fric. Kljub temu, da njegova poezija ne seže preko prvih pesniških poizkusov, je v nje- govih veizih nekaj prisrčnega, skoraj naivnega. Celjski godalni kvartet je z občutkom za detajlne nianse in tankim posluhom za umetniško prednašanje predvajal Webrovo koračnico, Dvorakov valček in Slovaško ter Mozartov menuet. V literarnem delu programa je bilo preveč proze, kar je precej motuo. Киш*г Uspešno delo Ijudskih univerz v Šalešlci dolini soštanjska ljudska univerza je pri- pravila lani v šoštanju in okoliških krajih 15 uspelih predavanj, katera je ix)vprečno obiskalo 155 poslušalcev. Najbolje je bilo obiskano predavanje inž. Ahčana O razvoju šaleške doline, najslabše pa predavanje O svetovanju in poklicih. Poleg predavanj je bUo v okviru ljudske univerze še pet tečajev: dva jezikovna in trije strokovni, za okoliške vasi pa so organizirali pet pre- davanj iz kmetijstva. V šoštanju so delali tudi v pyosameznih ideoloških krožkih v podjetjih. Tudi v Velenju, kjer so priredili \1 zelo uspelih predavanj, niso hoteli za- ostajati za Šoštanjem. Najbolje je bilo obiskano predavanjeO vtisihspotovanja po Kitajskem, ostala pa so bila veči- noma vzgojnega značaja. Na predava- njih je bilo povprečno le 84 slušateljev, zato se je ljudska univerza povezala s sindikalnimi organizacijami. Organizi- rali so tudi dva jezikovna in splošno izobraževalni tečaj, katerega obiskuje 80 mladih rudarjev. V Šmartnem ob Paki je priredila ljudska univerza več predavanj iz kme- tijstva, ki so bila zadovoljivo obiskana. Vse tri ljudske univerze se že prav marljivo pripravljajo za nadaljnje de- lo. Tako nameravajo v Šoštanju na- baviti kino projektor na ozek trak, iz- dati brošuro o svojem dosedanjem delu in organizirati še tečaj za esperantiste. V Velenju bodo ustanovili šolo za starše, obenem pa bodo pripravili vrsto predavanj, ki jih bodo spremljali filmi. Poskrbeli bodo tudi za enoletno šolo za delavce. V Smartnem ob Paki pa bodo pripravili več predavanj iz kmetijstva in poHtične ekonomije. Ljudske univer- ze nameravajo razširiti svoje delo tudi na bolj oddaljene kraje. Otroka, ki obvladata štiri jezike Ko smo ravno м koncu iolskega leta in ee marsi- kateri pionir in pionirka kuja zaradi slabega reda iz tega ali onega predme- ta, poleg tega pa starši večkrat opravičujejo svo- jo premajhno skrb za uče- če otroke med šolskim letom s tem, da ugotav- ljajo, češ, kako preveč zahtevajo od otrok v naših šolah, bo morda tale pri- spevek ravno prav prišel. Nedavno sem bil po- vabljen k družini Tretja- kovih, ki so se pred tedni vrnili iz vročega Egipta. Tovariš Tretjak je pred tremi leti odšel v daljno afriško deželo kot naš trgovski zastopnik. Z njim je šla tudi njejgova dru- žina. Sinček Žiga je imel takrat pet, mala Agica pa tri leta. Prvič smo se srečali v Alexandriji pred dvemi leti, ko sta oba pionirčka daleč od domo- vine hodila še v otroški vrtec. Ze takrat, po enem letu bivanja v tujini, sta ciba prijetno žgolela fran- coske in nemške pesmice, alexandrijske idi ce in arabski prijatelji njunih star- šev pa so jima pripomogli do prvih; stavkov izredno težke arabščine. Kar nekam sram me je bilo spričo teh dveh drobnih bitij, ki sta laWso govorila z vsakomur, ki je prišel v njihovo sta- novanje. Mali Žiga je brez obotavlja- nja odšel na trg po grozdje rn lubenice, ko nas je pri zastrtih oknih le preveč mučila žeja ... To je bilo pred dvemi leti. Med tem sta otroka že začela hoditi v šolo. 7л- mislite, kako težko je za naše otroke v državah, kjer je Jugoslovanov veliko premalo, da bi lahko ustanovui jugoslo- vanske zavode za vzgojo otrok. Tretja- kovi so otroka dali v nemško šolo, kjer je poleg učnega jezika nemščine še ob- vezen pouk francoščine in arabščine. Žiga, ki je sedaj star osem let in pod, je bil pred zaključkom drugega razreda, ko so se vrnili v domovino. Prvi raz- red je dokončal z odliko, da celo naj- boljši je bil v ra2tedu, dasiravno so bili v šoli tudi nemški otroci, ki z materin- skim jezikom niso imeli težav. Žiga je ponosen, da je bil pohvaljen kot naj- boljši. Njegova pridnost ni samo nje- mu v korist. Častno je zastopal in dvi- gal ugled jugoslovai^ega pionirja т prijateljskem Egiptu. ■ Tudi mala, črnooka Agica je lani že začela hoditi v osnovno šolo. Kot njen brat, zna tudi ona na pamet recitirati arabske, francoske in nemške pesmice. Slovensko pa govorita oba enako lepo, kot če bi živela ves čas v domovLnL V šoli sta imela za součence najra«- ličnejše tov»tüe. Bili so tu otroci ie vseh držav Evrope, Afrikt in Аацр. Bili pa so vmes tudi otroci araìméìb staršev, ki go imeli toliko denarje, áa so lahko plačevali šolnino. Za oba mala pionirja so morski Tretjakori plaAaM mesečno 12 funtov šolnine, kar v »a- šem denarja znaša okoli 24.000 dl». Ste- veda sta se njuna mamica in očka mio trudila za nju, da nista zaostala aa evo- jimi vrstniki ▼ domovini. Ven aprajela tamkaìtaéa tqpeatit^icB torarišioa Minka Pojhs- FSkova Tu bta imela poučni сп-ефта- aji • geoloikem raarroja in o agodoriai «djiA» kotline proc^notna učitelja t»v. dmso Babemik ki tov. Ado Ив1у«М. V vojnüfci podružalbi Dnrttra aü- Mtiav in crofeaováerr ao sa na tako lap aaäa prrift soslovffî od аггојШ stattrr- fwarìiav. V žalcu so odprli gledališče lutk 2e ob svoji ustanovitvi si je Društvo prijateljev mladine v Žalcu med dru- gim zastavilo tudi nalogo, ustanoviti čimprej za naše najmlajše lutkovno gledališče. Zamisel je zaradi objektiv- nih vzrokov le počasi zorela, dokler ni ob zadnjih dneh letošnjega šolskega leta končno le dozorela. Posebna sekcija i tov. Joštom na čelu je tiho in vztraj- no pripravljala oder, pri čemer so v materialu in z delom pomagala žalska podjetja, kot n. pr. Hmezad, Jutelçs in Gradbeno podjetje, medtem pa je umet- niško vodstvo izbralo že p>rvo igrico »Rdeča kapica« in jo v režiji tov. Jan- žekove do konca maja tudi naštudiralo. Ko je tov. Bernikova preskrbela ozi- roma izdelala za lutke primerne kostu- me, je bilo vse jwipravljeno za otvo- ritev lutkovnega gledališča in za prvo premiere. To se je zgodilo 9. in 10. ju- nija, kar je bil velik dogodek za našo mladino. > V Žalcu je nujno potrebna CEA-SBENA ŠOK.A V nedeljo popoldne so otroci in mla- dinci iz Žalca in okolice izredno raz- veselili starše in ostale prijatelje mla- dine, ko so pkxi vodstvom svoje požrt- vovalne profesorice klavirja, Pečariče- ve, pokazali sadove svojega prizadeva- nja. V dvournem izvajanju je nad tri- deset učencev v stsu-osti od šestih do šestnajstih let pokazalo na klavirju ta- ko lepe uspehe, da so bu navzoči nad njimi nadvse prijetno presenečeni. Zla- sti velja ta ugotovitev za starejše »ase«, med katerimi so nekateri že pravi umet- niki. Mimo ostalih je treba posebej po- hvalno omeniti Stokljevo, tri Zurajeve, Kuharjevo, Hrovatovo in še nekatere druge; nad vse pe se je povzpel mali Piki, ki je na klavirju že pravi moj- ster. Produkcija mladih pianistov narav- nost vpije po otvoritvi glasbene šole v Žalcu, saj bi bilo tudi veliko interesen- tov za godala in pihala. Sklep sveta za kulturo in prosveto pri občini o usta- novitvi glasbene šole žal letos zavoljo štednje ne bo izvedljiv. Gostovanje Mariborske opere v Celju Preteklo jk)boto so gostovali v okviru Turističnega tedna v Celju Mariborča- ni z oi)ero Andre Chenier, delom skla- datelja U. Giordana. Opera, ki je sicer zelo težka za iz- vedbo, je bila zelo dobro naštiidirana. Dirigent je bil Jakov Cipci, Ciril De- bevec pa je režiral delo kot gost. Glav- ne vloge so odpeli Rakovec, Svagljeva in Kamušič. îGjub komplicirani zgradbi Gioi-da- nove glasbe, ki zahteva precizno sklad- nost vstopov, je mariborski orkester dokazal, kaj zmore pod vodstvom tak- šnega dirigenta, kot je Cipci. Lado Rakovec je s svojim lepo obar- vanim glasom uspešno odpel naslovno vlogo. Tudi Svigljeva .je bua posebno v končni sceni pevsko in kot lik zelo uspešna. Kamušič je nastopil kar v dveh vlo- gah, in sicer kot sluga in kasneje kot komisar Gérard. Opera André Chenier ima še celo vrsto manjših vlog, kot so mulatka Bersi (Sadnikova), diihov- nik (Majerič) in FléviUe (Colnarič). Večji vlogi imata še Vidičeva kot gro- fica in sanskilot Mathieu, ki ga je pev- sko zelo dobro odigral Kovač. Tudi balet, popoldne, je prispeval svoje s »tojimi kratkimi, lađe aete tembolj učinkovitimi nastopi. Vsekakor пкигашо primati, ni, še več, mu eo nevdaMi^. Uspela razsfera nth m Smawfu Gimnazijci v Smajrju pri Jelšak »m nam letos pripravili pravcato presene- čenje. Ze vsa leta prirejajo ob zaključ- ku šolskega leta razstave šolskih risb. Tudi letos so se izkaaali, da jih laMco postavimo za vzgled ostalim šolam v okolici. Ureditev razstave je zahtevala ga profesorja, kvaliteta in kvantiteta razstavljenega dela pa nas ugodno pre- senečata. Stene štirih učilnic in dveh hodni- kov so prekrite z risbami, ki jih je zelo veliko. Razstava ni izbor najî»lj- ših del dijakov, temveč celotno njiliova delo, saj je vsak učenec aastopan a po- vprečno 30 risbfudi. Kljub temu kafteie iadetki vieoko povpreii* ia skrbne u*- teljovo vodeliro. Kar redko srečamo na podobnih lae- itavah, 50 kasirane maske in glave, M so jih dijaki sami modelirali iz glÉaa, nato kasirali in i)obarvali. Vsi prostori so dekorirani s temi maskami, ki prike- zujejo pustne seme, glave najrazličnej- ših živali, smrt, čelade, oklepe itd. Te figure eo namenjene kulturno-innetai- škim društvom, ki so jih ie letoe гч>е- rabljalo. Brea dvoma je raastava v dmarj« uq;>eh za vso šcuo, zasiaga in pokvale pa gre predvsem profesorju Joeiq^e gkađkia, ki te dc^ letd udi rieaaje. Stran 6 22. JUNIJA 19S6 — STEV. Ж Iz celja iz Nove Zelandije bo obiskal Celje v sredo, 27. junija ob 19,30 bo pre- daval kot gost Društva esperantistov v ihrorani OSS novozelandski novinar f. Bertram Potts. Predaval bo o temi: Avanturistična doba v Novi Zelandiji. Predavanje bo brez dvoma sila zani- aivo, saj bo govoril o času v Novi Ze- landiji, ko je cvetelo ropanje, trgovina 8 človeškim blagom, kanibalizem, teto- viranje in razni drugi običaji. G. Bertram Potts je s svojo soprogo •biskal na svojem potovanju po Jugo- slaviji že nekatera druga mesta, kjer je predaval v esperantskih društvih, no- vinarjem, na vseučiliščih in drugje. Mnogo zanimanja je vzbudil s svojim predavanjem o današnji Novi Zelandiji. V esperantskih krogih je g. Potts bral lastne dramatične monologe o raznih dogodkih, ki jih je napisal v medna- rodnem jeziku. Celjani-esperantisti, nudi se vam edinstvena priložnost, da boste poslu- šali tako zanimivo predavanje! zaključek prvega šolskega leta nove šole na polulah Zelo lepo nedeljo so nam pripravili učenci šole »Frana Krajnca« na Po- lulah pod vodstvom upravitelja Franca Čuka in ostalih učiteljev. V dvorani »Svobode« — Zagrad, pri Stegu, je bila akademija s pestrim spo- redom, katerega so izvajali učenci ome- njene šole. S tem dajemo polno priznanje uči- teljstvu naše šole, ki je pokazalo že prvo leto tako velik uspeh. p. r. bivši celjski industrijaleg- cater izvršil samomor Celjani se gotovo še dobro spominjajo lesnega industrijalca Catra, ki je znal kmete dobro izžemati, delavcem pa nu- dil najnižje mezde. Te dni so avstrijski časopisi priobčili vest, da je bivši in- dustrijalec Cater v Grazu izvršil samo- mor in ustrelil tudi svojo ljubico. Cater je kmalu po osvoboditvi za- pustil našo državo in prebival nekaj časa v Ameriki, nakar se je vrnil v Gradec. vzgojiteljice so zborovale Pred dnevi so zborovale v Celju vzgo- jiteljice celjskega okraja. O delu v vrtcih je poročala inšpektorica za pred- áolsko vzgojo. V diskusiji so vzgojite- ljice razpravljale o večji medsebojni povezavi s hospitacijami in izrazUe po- nisleke o vprašanju vrtcev kot samo- stojnih proračimskih ustanov. Vse kaže, ëa bo otroške vrtce obiskovalo vedno Mianj otrok zaradi visoke šolnine, ki bo anašala mesečno 500 dinarjev. Tako se teo zmanjšala vzgojiteljska dejavnost posebno v krajih, kjer so pretežno de- lavske družine. V Šaleški dolini sta •troška vrtca Šoštanj in Velenje pri- pravila lepi zaključni prireditvi. V Šo- štanju so organizirali akademijo, v Ve- lenju pa razstavo risb in drugih iz- delkov. Priznati moramo, da vzgoji- teljice opravljajo svoje dolžnosti dobro m tako bogatijo otrokov duševni svet. na pragu mrtvašnice ga je zadela kap Ko so se v nedeljo popoldne pred mrliško vežo na Okoliškem pokopališču abirali pogrebci, đa spremijo na zadnji poti pokojnega dr. Ernesta Kalana, je jned prijatelji in znanci pokojnika stal v ospredju tudi 75-letni upokojeni no- tar FRANCE BURGER. Umrlemu je bil najboljši prijatelj, zato se je pred po- irebom hotel še zadnjič posloviti od Bjega. S tem namenom je stopil v mrliško vežo. Toda ni še prestopil pra- ga mrtvašnice, že se je nezavesten zgru- dil na tla. Okoli stoječi pogrebci so ga takoj dvignili in odnesli v avto, ki ga je odpeljal v celjsko bolnišnico, vendar jim je že med potjo umrl, zadet od srčne kapi. Tragično naključje je hotelo, da je žena pokojnega notarja Burgerja v ča- su, ko so pokopavali dr. Kalana, ostala pri Kalanovi vdovi, ki se zaradi pre- velike bolesti ni mogla udeležiti po- greba svojega moža. V tem, ko je v eilni boli tolažila svojo prijateljico, je tudi njo nepričakovano dohitela strašna »ovica o nenadni smrti svojega moža. Pokojnega Franceta Burgerja, ki je bil zelo duhovit mož, velik narodnjak in dober strokovnjak v svojem poklicu, so v torek popoldne Celjani v lepem števuu spremili na njegovi zadnji poti. kam v NEDELJO IZ CELJAf J-nnijsko vreme je še vedno nezanesljivo in le lahko na iiletu preseneti ploha, zato je se- éaj čas samo za krajše popoldanske izlete т kliinjo celjsko okolico, kakor n. pr. preko An- ekega Trha skozi Košnico in Polule. Ne bomo šli po običajni poti na Anski тгћ, temveč ei bomo izbrali gozdno stezo za bivšo >Gozdno restavracijo! in se tu povzpeli na- vkreber po gozdu, T katerem sedaj zorijo bo- lovnice in jagode. Po pol urni zmerni hoji ђото prispeli na Anski vrh, odkoder imamo lep razgled v dolino. Pot nadaljujemo po jre- kenn in nato po kolovozu nad Poženelom т lošnico. Tu se sedaj lahko odločimo la pot ■lìmo Pečnika pod Humom т dolino in mimo fcivšega Petrička, kjer je sedaj urejena Lov- ska геБ1ал racija, skozi Lisce v Celje. Lahko pa nadaljujemo pot mimo Kragolnika in Janea жа cesto in obiščemo še lahko Miklavžki hrib «li pa giemo takoj ▼ mesto. Dr. U. v časH od 9. do 16. junija 1954 je bilo ro- Je»ih 57 dečkov in 33 deklic. Poročili so se: Oskar Neglav, uslužbenec in Leopoldina Ge- ste, Bslužbenka, oba is Celja. Jožef Maznik, avtogenovarilec in Terezija Mesaric, kuh. po- močnica, oba iz Celja. Ciril Podhraški, dela- vec in Terezija Furman, gospodinjska pomoč- ■ica, oba iz Celja. Jernej Veronik, strojni teh- nik in Ana Kobale, nameščenka, oba iz Mari- bora. Franjo Pere, črkostavec in Veronika Ca- ter, nameščenka, oba iz Celja. Stjepan Jurjec, šofer iz Imeno pri Podčetrtkn in Emilija Rup- ■Ik, bančna uslužbenka iz CèTja. Edvard Pe- tek, rudar iz Pongraca pri Grižah in Pavlina Freitak, delavka iz Celja. Franc Glinšek upo- kojenec in Zofija Fridan, dela>vka, oba iz Celja. Blaž, Martin Crepinšek, poslovodja in Silva Pivec, knjigovodkinja, oba iz Celja. Sta- mislav Novak, delavec in Marija Cakš, delav- ka, oba iz Celja. Lindo, Franc Prelovec, stroj- ■i tehnik in Helena Vrhovšek, uslužbenka, oba ix Celja. Umrli so; Višnja Orel, otrok iz Hnma na Sutli, star • let. Marija Povh, otrok iz Zg. Hodinje pri Celju, stara 5 let. Marija Müller, uslužbenka iz Celja, stara 68 let. Marija Kopriva ,gospodinja ij5 Petrove, stara 56 let. Terezija Rek, upoko- jenka iz Celja, stara 71 let. Mihael Borovnik, oskrbovanec Doma onemoglih iz Slov. Ko- ■jic, star 58 let. Stanislav Obreza, tovarniški ielavcc iz Creta pri Celju, star 57 let. Tere- ■ija Zemlje, upokojenka iz Celja, stara 76 let. Ladislav Tavčar, otrok iz Hrastnika, star 12 ani. Franc Drobne, upokojenec iz Celja, star 83 let. Marija Ajdič, vzdrževana oseba iz Celja, stara 89 let. Dr. Ernest Kalan, odvetnik v pokoju, star 73 let. Anton Ojsteriek, delave« iz Polšnice pri Laškem, star 44 let. Alojz 2»- rovmik, sedlar iz Сејјјц |t«r^ Ut. TEKMOVANJE CELJSKra ARAN2ERJEV V okviru II. celjskega turističnega tedna so tekmovali aranžer j i, ki so prav okusno uredili trgovske izložbe. Posebna komisija si je ogledala izlož- be in jih ocenila. I*rvo mesto je osvo- jü Tome za izložbo »park z vodnja- kom« (Trg. podjetje Vesna, parfume- rija), drugo Božičnik »leteči krožniki« (Ljudski magazin) tretje De Toma za izložbo »celjski turizem« (Volna), četrto Lah za »celjski turistični teden« (Ljud- ski magazin), peto Paunovič za »ba- lončke« (Center) in še nekaj drugih. Najboljšim aranžerjem je Olepešvalno in turistično društvo podelilo denarne nagrade. celjski cicibani so letovali Pred tremi tedni je odšlo na leto- vanje v Kranjsko goro 24 predšolskih otrok. Slovo od domačih je bilo sicer težko, toda kmalu so se navadili no- vega življenja. Bili so prepuščeni skrb- nim vzgojiteljicam, ki so jih naučile osnovnih pravil higiene tako, da so se vrnili otroci kot prerojeni domov. Vračali so se zdravi in veseli, da bo- do spet videli svoje starše. K. A. kronika S kozolca je padel v Topovljah Leo- pold Mostik in si pri padcu zlomu nogo. Jože Rozman iz Gornje vasi pri Pre- boldu je padel z voza, naloženega s senom. Utrpel je poškodbe na rebrih in glavi. V apneniku Pečovnik d e (padel a glavo na žebelj Janez OjstrSek doma iz Rifengozda. Utrpel je težko poškod- bo na glavi. Nezavestnega so prepe- ljali v bolnišnico. Kolo je šlo čez nogo Franca Roeen- steinu iz Poljan pri Rečici ob Savinji in mu jo zlomilo. Jakoba Tajnška iz Sel pri Slivnici je v Irski gorci nekdo napadel in ga z nožem zabodel v vrat in hrbet Pri delu si je zlomu nogo Jernej Mauhar iz Stenice pri Vitanju. cene na celjskem trgu V v tem tednu (Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor) Krompir, stari 18 (18—20), krompir, novi 45—50 (—), čebula, nova 75—80 (70—eO), česen, novi 90—120 (80—120), fižol 50—75 (50—80), fižol v stročju 100 do 120 (—), grah v stročju 40—70 (80), solata 30 (30—70), cvetača — (150), špi- nača — (100), zelje, gl. 50 (—), zelje, rib. 35 (40), peteržil 150 (100—150), ko- renjček 100—160 (100—150), pesa, jed. 80 (60), hren — (100), limone 240 (—), fige, suhe 166 (—), sadje, suho — (80), ohrovt — (60), borovnice — (45—90), rozine 400 (—), češnje 70 (50—60), ja- bolko — (40—50), jajce — (15—17), buč- ke 30 (—), mleko — (30—32), skuta — (120—140), smetana — (200), maslo — (460—520), med — (450), vino — (130), žganje — (350), kokoši — (400—650), pi- ščanci — (200—300), Pšenica — (50 do 60), koruza — (45—55), koleraba 50 do 60 (50—60), pšenična moka — (75), pše- nični zdrob — (75), kumare 100 (160), kumare kisle 80 (—), Zajci — (550), ja- gode — (130—160), radič — (100), gobe — (160—200). Starši in otroci bodite previdnejši Prišel je čas počitnic in mladina si išče oddiha pri kopanju, v igri in drugje. Da, tudi drugje. Tako se je zgo- dilo pred nedavnim, da so se trije fant- je kopali na Savinji. Ker je bila voda prehladna, so raje odšli v gozd nad parkom, kjer so se lovili in po naključ- ju našli star, pločevinast zaboj, poln mokrih in zarjavelih nabojev. Začeli so jih s kamni razbijati, dokler jim ni tega prepovedal najstarejši. Opoldne so povedali doma kaj so našli in poklicali organe ljudske milice, da so odstranili zaboj. Vsa sreča, da se je med njimi našel nekdo, ki jim je razbijanje pre- povedal, sicer bi lahko prišlo še do ne- sreče. Otroci, bodite pri vsaki najdbi mu- nicije skrajno previdni in ne i*?rajte se z njo. Starši, prijavite takoj vsako najdbo organom Ljudske milice in opo- zarjajte ob vsaki priliki otroke ва ne- varnost, ki jim preti pri igranju z mu- nicijo! Izkušnja jih ni izučila Od delavskega sveta Opekarne Lju- bečna smo prejeli odgovor na članek »Izkušnja jih ni izučila«, ki ga je aa- pisal Ratomir Kejakovič. Delavski svet zatrjuje, da lani mi bilo nobene poneverbe v podjetju, tem- več v preteklih letih. Vendar pa so krivce že odstranili iz podjetja, tako da sedanji delavski svet in vodstvo podjetja z direktorjem vred nima s po- neverbami v preteklih letih nič skup- nega. Takšna trditev je le potvarjanje dejstev in obrekovanje vodstva pod- jetja in kolektiva sploh. Direktor Stanko Sodin ni izkoristil svojega vpliva na delavski svet, prav tako pa ni oškodoval skupnost za 100 tisoč dinarjev. Zadeva z zemljo, ki jo odvažajo je v bistvu čisto drugačna. Podjetje uporablja za proizvodnjo ope- ke glino, ki jo koplje v bližini obrata. Pred nakopavanjem gline je treba od- straniti vrhnjo plast zemlje, da ne moti izkopa gline. Po končanem kopanju se izkopano zemljišče spet zravna in za- suje. Podjetje koplje glino na tujih zemljiščih, trenutno na Mirnikovem in Sodinovem, in je z njihovimi lastniki sklenilo pogodbe. Tako se po teh po- godbah nasipar odkopana zemlja na so- sednja zemljišča, ki so last .Sodinovih, Svetečevih in Mirnikovih in na zem- ljišče, ki je last podjetja. Ni pa res, da bi vozil direktor kakšen material ali zemljo na njivo Sodinovih ali, da bi delali tja cesto. Nasipa se le tisto zem- ljišče Sodinovih, po katerem poteka in- dustrijski tir podjetja. Za nasip upo- rabljajo preostali material za podlago, sicer pa prodaja ix)djetje odpadno ope- ko zidakov (lom) odjemadcem na ku- bične metre. Cesto, ki vodi v tovarno niso nasipali z odpadno opeko, ker je zato neprimerna. Ni res tudi to, da bi direktor podjetja prevažal zemljo s svch jimi konji, ker jih sploh nima, ami)ak Sodinovi. Dejstvo je, da je podjetje e novejšimi metodami dela napravilo napredek v tehničnem F>oslovanju. Zato so trditve pisca o nebudnosti in nepravilnosti po- slovanja le grobo klevetanje delavskega sveta in vodstva podjetja in ne drul- bena kritika poslovanja. Sicer pa vse kaže, da pisec očividno ni nameraval podati stvarne kritike, temveč stremi za druginai cilji, ki so kolektivu dobro znani. redek jubilej maturb Osemdesetletnico svoje mature na solnograški gimnaziji praznuje te dni starosta Celjanov, dr. Juro Hrašove^ odvetnik v pokoju. SMRTNA NESRECA V KAMNOLOMW v kamnolomu v Pečovniku se je t *etrtek popoldne primerila težka ne- sreča, ki je zahtevala smrt minerja Antona Ojstrška, očeta štirih nedolet- nih otrok, doma iz Polšnice pri Sve- tini. Ojstršek je brez nadzorstva in brez tomoči vrtal skalo v višini 30 metrov. Skala pa, ki je bila že menda počena in več ton težka, se je zaradi tresenja odlomila tn pokopala OjstrSJc* pod seboj. Iz zaledja 4. in 22. julij bodo y Sm. Konjicah sveiftic iNUslavui Na skupnem posvetu, ki ga je pred dnevi sklical krajevni odbor ZB v Slov. Konjicah, so ob sodelovanju predstav- nikov društev in organizacij sestavili okvirni program proslav 4. in 22. julija. Za 4. julij je predvideno, da bo imel krajevni odbor ZB v Slov. Konjicah svoj polletni občni zbor, na katerem bodo pregledali in ocenili svoje delo. Na večer pred praznikom pa bo pred kiilturnim domom koncert konjiške godbe in slavnostni govor o pomenu praznika. Na okoliških hribih, posebno v Škalcah, pa bodo prižgali več kresov. Podobno kot v Konjicah bodo polletne občne zbore imeli tudi v drugih kra- jevnih odborih ZB. Na večer pred praznikom, to je Dne- va vstaje, pa bo nastopil s samostoj- nim programom moški pevski zbm- ip solisti, kar v Konjicah že dolgo mìscc№ slišali. Na sam praznik pa bo glavna prireditev ob 11. uri dopoldne na že- lezniški postaji, kjer bo odkritje spo- minske plošče dvema železničarjema, ki sta bila med prvimi talci ustreljena. Na tej proslavi bo imel slavnostni јбр- vor eden prvih odbornikov OF ntsed okupacijo v tem kraju. uspel KULTURNI DAN PIONIRJHV iz Senttida pri GROBELNEB« Pionirji osnovne šole v Šentvidu tai Grabelnem so tudi sodelovali v *©- publiškem tekmovanju, katerega i e ra»- pisalo uiTedništvo Pionirskega liste. Obiskali so partizanske grobove r Ha- kovcu, sprejeli cicibane v svoje vrste in organizirali ob zaključku ва1ак.еф. leta kulturni dan. Pred tednom je bil v šoli roditeljetó sestanek, nato pa razstava pismenik, ročnih in risarskih izdelkov. Najveè pozornosti so vzbudua razstavljala ap- dobna učila. Popoldne so pionirfe v dvorani gasilskega doma ea.peli m^taj pesmi, pa tudi recitatorji eo se iÄö- aali. Nato so uprizorili otroskQ isñ^. C. e. raestaya roCnih del na OSNOTVI SOLI TINSKI TRH PM SLITNICI Ob aaključku šolskega leta je na naši osnovni šoli razstava deških 1јл dekliških ročnih del, ki jo je priredilte tov. Avguštinova. učiteljica ročnili dei. Razstavo ei je ogledalo veliko stevií» ljudi. Vsi obiskovalci so bili badovotînè 2 razstavo. T. F. z breze NAD LASKIM Pïed štirinajstimi dnevi je dramat- ska skupina kulturno-izobrazevalÄega društva Breze uprizorila Nušičevo ko- medijo >Sumljiva oseba«, ki jo je t*- žiral šolski upravitelj. Uprizoritev je zelo dobro uspela, gledalci so bili res zelo zadovoljni in si želijo še ve:č takšnih prireditev. Kljub temu, da go nastopili večinoma igralci, ki s* biK prvič na odru, bo se vsi prav priflrößo nasmejali. * Strelska družina, v katero je vkiiu- čeno največ mladine, je bila ustanov- ljena že lani. V kratkem času si je pre- skrbela puške, uredila strelski jarek: λ preskrbela vse potrebne rekvizite. Upe- jo, da se bodo izkazali tudi na какаием strelskem tekmovanju. Ž. F. vkC pomoCi HANJSIBI podjetjem Obiinski sindikalni svet v Sloveeskik Konjicah je pred dnevi sklical posveto- vanje, katerega so se udeležili zastop- »iki delavskih svetov in upravnih ooznali z gospo- darstvom občine. Koristno bi bilo, đt bi odborniki večkrat obiskali šege de- lavskega sveta. Razpravljali so še o sodelovanju a»- lavskih svetov raznih podjetij. T« |e važno predvsem za manjša podjetja, ki imajo samo upravne odbore. Ker ge ti neredno sestajajo in ne obravnavajo svojega dela, se večkrat zgodi, da Jt takšno podjetje prisilno Ukvidirano, kot n. pr. Tapetništvo v Konjicah. Za!- to je nujno, da delavski sveti večjih tqk- varn, ki imajo že izkušnje, poinaga|»^ ■iOTOUstanovljenim podjetjem. kdo SE BO USMILIL dveh razpadajočih MOSTOTT Na občinski cesti v Kaplji vasi pò Preboldu vodita preko potoka Bolsk* dva mostova, ki nudita zelo žalostna sliko razdejanja. Mosta nimata nikakih zaščitnih ograj, na mostnicah pa zevat- jo ogromne odprtine. Obstaja stalna ne- varnost, da kdo strmoglavi v vodo. V nevarnosti so predvsem otroci, ki se brez nadzorstva igrajo na teh mostovih, prav tako pa tudi vozniki, ki ponoâi vozijo preko teh mostov. Dolgo smo moledovali, da naj se na spodnjem koncu vasi v bližini omen j nul mostov uredi vsaj prepotrebna električna razsvetljava, kar bi vsaj pKjnoči zmanjšalo nevarnost nesreč. Zal pa doslej nismo v ničemer uspveli. Ali pristojni res čakajo na večjo nesrečo, ki bi jih opozorila na nujnost obnove mostov? Smatramo, da bi Kaplja vas, ki je med NOB dosti žrtvovala, pač za- služila, da bi jo pri javnih delih bolj upoštevali. -im . po občinski konferenci zks v slov. konjicah Na prvi seji Obč. komiteja ZKS v Slov. Konjicah je bil za sekretarja po- novno izvoljen ljudski poslanec, tov. inž. Adolf Tavčar, v ožji sekretariat pa še trije člani komiteja. Osnovna točka razprave je bila posvečena sklepom ne- davne občinske konference ZKS. Se po- sebej je bilo poudarjeno, da bo potreb- no v bodoče posvetiti več pažnje spre- jemanju novih članov iz vrst mladine, zlasti takih mladincev, ki so se pri delu že izkazali. To še posebej velja za večja podjetja, kjer je število za- poslenih mladih ljudi ponekod zelo vi- soko (n. pr. TKO Zreče okoli 200 ali tretjina itd.). Prav tako bo potrebno gledati, da se ustanove nove organiza- cije ZKS v Tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju ter pri Gradbenem podjetju v Konjicah. Člani komiteja so tudi ugotovili, da so posamezne organizacije ZK malo- marne pri svojem poslovanju. Med te spada organizacija na Stranicah, ki že za več mesecev ni odvedla članarine. Občinskemu komiteju tu niti ne jav- ljajo, kdaj bodo imeli svoje sestanke,- kar deloma velja še za nekatere druge. Razveseljivo pa je to, da je bila pred nedavnim zopet ustanovljena organi- zacija ZKS v Tepanju, ki je s svojim delom že pričela. Na seji so tudi skle- nili, da bodo v kratkem dali na dnevni red vprašanje zadružništva v konjiški občini kot eno najbolj važnih x%ak>g ▼ sedanjem časn. IfiOVICE IZ LAŠKEGA Pred kratkim je KZ Laško ei^a- nizirala »Tekmo koscev«, kateri je pri- sostvovalo več sto ljudi. Tekmovali so najboljši kosci s področja laške za- druge in je bilo težko predvideti, kdo bo najboljši. Komisija je objektivno prisodila 1. mesto Mihaelu Rezcviavasi Lahomno. Vsi tekmovalei so piejeH praktične nagrade. -o- Svet Svobod in prosvetnih druStev občine Laško z vso vnemo priprav- lja za »Kulturni festival«, ki bo v dneh med 23. jun. in 3. jul. t. 1. Na festivalu bodo sodelovala DPD Svoboda Laško s igro >Jernač«, rudnik Laško s sSlepo ljubeznijo«, prosvetno društvo Reka i »Verigo« in prosv. društvo Vrh i »Vzor- nim soprogom«. Sodelovala pa bodo poleg omenjenih še ostala prosvetna društva. Festival bo obsegal io жов ави »imivih prireditev. -o- Zadnja neurja, ki so divjala 90 La- škem in okolici, so napravila pri posev- kih in vrtovih občutno škodo. Pred- vsem pa je neurje močno razdejalo ob- činske ceste. Škode je nad 4 milijone dinarjev. K. "Ш, seminar za Clane dilätskih svetov Občinski sindikalni svet ▼ Zaleu Je od 13. do 15. t. ТЛ. organiziral za člane delavskih svetov seminar, na katerega so bili povabljeni tudi direktorji pod- jetij. Dnevno je bilo na seminarju 143 udeležencev. Posamezna vodstva kolektivov so pravilno razumela vzgojo članov samo- upravnih organov. Zato je bU obisk seminarja iz teh podjetij jprav Eado- voljiv. Pred zaključkom razprav je bUa iz- ražena želja, da naj bi se taki tečaji nadaljevali ne samo za člane delavskih svetov, ampak oB eelotno kolektivo v podjetjih. razstava risarskih izdelkov in ročnih del na žalskih solah V nedeljo in ponedeljek je bila tako na osnovni šoli kot na nižji gimnaziji odprta razstava risarskih izdelkov In ročnih del, ki je privabila lepo število staršev in ljubiteljev mladine. Razstav- ljene risbe naših osnovnošolcev kažejo, da je temu, za estetsko vzgojo važnemu predmetu, posvečene dovolj pažnje, medtem ko sreCavamo med izdelki niž- je girftnazije že kar vrsto mladUi iimeV nikov. Bres dovoljenja preko državne meje je hotel pri Dravogradu Avgust Zurej iz okolice Vojnika. Bil pa je pravo- ëasno izsleden in aretiran. Obsojen je hil na e mesecev zapora. 22. JUNIJA 1&56 — STEV. Î5, stran 7 STRAN 7 Oágnuil je odejo, sedel na posteljo in ^ temi iskal z nogami copate pred njo. feielon, ki ga je zbudil, je kar naprej ^џопИ. potem je prižgal luč in oddrsal k te- lefonu: — Halo. Tu je doktor Benson. — Hladen jesenski veter, ki je najavljal zimo, Џ pihal okoli majhne hele hiše, %d.ravnik se je oblačil in nejevoljno^ bolščal » kazalce žepne ure na mizi tet ruzrnisljßl o svojem nesrečneT« рокЏсц^ Шгл je bila dve. Jezil se je; zakaj se večinoma vsi otroci rodijo v tako ne- primernem času. Potem je pograbil dve torbici, eno z zdravili, drugo z orodjem in se odpravljal. Za trenutek je še ob- s*al, si prižgal cigareto, zavitek cigaret pa spravil Џ vrhnji žep površnika. Pred vrati ga je mrzel veter prepihal 4o kosti. Stekel je okoli hiše v garažo. Premrzel motor avtomobila je nekaj časa pošteno kašljal preden ga je zmo- çiel pognati v tek, potem pa je naglo zdrčal po cesti » temno noč. Dr. Benson je bil na poti na Sor- leyevo farmo, kamor je bil poklican, da hi gospodinji pomagal pri porodu. Ta ienska je imela že kup otrok, toda dr. Benson se ni mogel spomniti, če je bil ï«itert od teh rojen pri belem dnevu «li pa vsaj ob lepem vremenu. Ker pa je bil dr. Benson mlad podeželski »Iravnik, ni mogel raettmeti zadovolj- ttva svojega očeta, starega pdohtarja«, kt §e zelo rad pokramljal s farmarjem iorleyem, čeprav je le-ta vedno za- ostajal s plačilom za nekaj otrok nazaj. No Sorleyevo farmo se je pot vlekla in je bila vrh tega ob tem času zape- Äeno in prazna. Bensonu je bilo kar nekam tesno pri srcu, zato se je razve- ko je » snopu žarometov svojega •ißtomohila zagledal sklučeno postavo pešca, ki se je z muko upiral vetru. Ko je neznanca dohitel, je dr. Benson ì»i0tavil wzilo in povabil moža шЦ pri- — želite peljati* — —\Z veseljem, namenjen sem m De- tfioid, odí7ovori majhen mož, ki /e imel svoje majhne črne oči polne solz od vetra in pristavil: — Bi mi hoteli dati eicareto? — fjdravnik si je odpel plaSS, potem pa ie ie spomnil, da ima cigarete v zn- «Änjem žepu površnika. Potegnil je za- vitek iz žepa in ga ponudil neznancn, Le-ta si je prižgal smotko in vprašal, Če $me vzeti Se eno za kasneje. Zdrav- гџк je bil nevoljen, ko je opazil, da lo- potnih ni počakal na njegovo prive- Ujtev, še bolj pa. ko ie čutil njegov rcyto v svojem žepu. — Vrnil sem cigarete v vai lep, je éefaì možic in mirno obsedel. Cez nekaj minut je Benson vprašca: — Torej vi greste v DetroidT* — Res je. Rad bi dobil delo v katen izmed avtomobilskih tovarn. — — Potem ste mehanikar? — — Več ali manj, da. Po vojni sem vozil tovorni av>to, toda pred mesecem sem to delo opustil. — — Ste bili v armadi med vojno? — — Da, bil sem šofer ambulantnega voza tik za fronto. Vsa štiri leta. — — Tako je to, reče dr. Benson, jaz sem zdravnik. Benson je moje ime. — — To sem že uganil, se je smehljal, avtomobil diši po zdravilih. Moje ime je Evans. — Nekaj časa sta potem molčala. Potem se je sopotnik sklonil in položil svoj zavitek na tla. Ko se je vzravnal nazaj, je Benson prvič bolje videl njegov obraz. Na prvi pogled je bil podoben mačjemu. Na licu je imel dolgo in glo- boko brazgotino, ki je izgledala kot da še ni povsem zaceljena. V tem hipu se je Benson spomnil na svojo pacientko in v strahu, da bo pozen, segel po uri. Globoko je segel s prsti v žep in spo- znal, da je ni več tam ... Zdravnik je počasi in previdno tipal za samokresom, ki ga je imel vedno pri sebi v vozilu. Potegnil je orožje iz usnja in ga podržal ob sopotnikovo stran. Potem je hitro ustavil avto in potisnil cev na Evansova prsa: — Vrni uro nazaj v moj žep! — je vzkliknil jezno. Sopotnik je prestrašeno odskoćil in dvignil roke: — Moj bog, gospod, je dejal presenečeno in prestrašeno hkrati, jaz pa sem mislil... — Benson je še bolj potisnil orožje na njegova prsa in hladno ponovil: — Vrni uro, dokler ne sprožim tole stvarčico! — Evans je segel z roko v žep svojega suknjiča in s trepetajočo roko porinil uro v zdravnikov žep. S svobodno roko jo je Benson bolj potisnil v žep in odprl vrata in porinil Evansa na veter. — Na poti sem, da bi morebiti rešil življenje neki ženski, pa tule izgubljam z vami svoj dragoceni čas! je še jezen •zklifcnil dr. Benson, zapri vrata, po- gnal avto in se odpeljal. Vožnja po hribovski cesti je bila te- žavna. Pri ozkem lesenem mostu ga je čakal Sorleyev starejši sin, da bi mu pomagal priti čez k majhni kmečki hiši. Sorleyeva je bua že izkušena spričo toliicih otrok, zato Benson ni imel pre- hudega dela. Otrok je brez posebnih teža« pri¿el na svet. > Ko je bilo vse končano si je Benson prižgal cigareto in začel pripovedovati svoj doživljaj: — Med vožnjo semkaj sem na cesti pobral v avto človeka, ki me je hotel or&pati, je dejal malone ponosTM. — filai 9Ú ìe uro. Toda ko seva mu po- molil svoj pihalnik med rebra, mi jo je jadmo vrnil. — Farmar se je smehljal, ko je posluSal to nenavadno zgodbo in pristavil: — Vesel sem, da vam jo je vrnil, kajti mi nimamo ure. Kako bi sploh potem vedeli kdaj je bil otrok rojen. Povejte no, kdaj smo ga dobili? — Benson je potegnil uro iz žepa: — Otrok je bil rojen približno pred pol ure, zdai pa je... — Stopil je k svetilki, da bi bolje vi- del... Poln začudenja je strmel v uro... Steklo je bilo razbito, vrh zlomljen. Obrnil jo je in se še bolj približal k luči. Le počasi je razbral napis na nje- ni hrbtni strani: — Vojaku T. Evansu v dar in za- hvalo, ker je s svojo osebno hrabrostjo rešil naša življenja v noči 3. novem- bra 1943 blizu italijanske fronte. Bol- niške sestre Nesbit, Jones in Wingate. — Osramočen je držal v rokah tujo uro, k'j se je spomnil, da je pozabil svojo doma na mizi... (Prevod: K. J.) MUS JI PARADIŽ V tej trgovini srečen je naš rod, ker gospodarijo ji muholjuhci. Res kritizirajo jih že povsod in se jezijo nanje mnogi kupci. Ppd iteklo tukaj večkrat nas zapró za uro ali dve samó začasno in rodu mušjemu je prelepo, ko v paradižu nam je tu prekrasno! Prečudovito! Tam pod steklom sir blešči in poleg njega še salama! Za muhe to ugoden je kvartir in poleg tega prava zlata jama! Oblezevio vse to bogastvo tam in se z delikaiesami mastimo, pri tem pa tudi za spomin še kam kak črn in majhen kupček posadimo. Ko site smo, stekleni se pokrov nad nami dvigne. Mé pa spet v svobodo vesele hvalospev brenčimo nov na ljubo in prijazno nam usodo. Za te uižtke naših kratkih dni ljudje ne hodite nam nevoščljivi! Vsi moramo živeti, mé in vi, sami pa tega dejstva nisTTio krivi! GAZELA še nedavno se je mamico igrala in so nežna lička rdeče ji sijala, ko je celuloidno punčko pestovala, — čas beži! Komaj pa je zrasla, že se zavozljala v zakon je z možičkom in čez kratko leto prava je in srečna mamica postala, — čas beži! Zdaj igrala se je njena hčerka mal«. in po ulici voziček je vozila, ki ji v njem igračka - punčka je ležala, — čas beži! Pa je zrasla in slovo je samstvu dala, tudi njej so se spolnile mlade sanje, ko je kmalu živo hčerko zazibala, — čas beži.' in tako čez noč je babica postala tista prva deklica, kako prerano! Zgodba ta pa se še ni končala, — čas beži! nove skrbi v zda Naraščaj povzroča tudi ameriški jav- nosti nemalo »krbi. Številke o rojstvih dosegajo iz leta v leto nove rekordne višine ter pričakujejo, da bo letos do- sežen rekord — 4 milijone otrok pri- rastka. Sedaj je v ZDA približno 165 milijonov prebivalcev. Izračunali so, da bo do leta 1975 število prebivalcev na- raslo na 220 milijonov. Do takrat bo treba pripraviti številna nova delovna mesta, nove dobrine in kapital. žrtvovanje za ljubljenega moža Jia Thamoa, italijansko-peruanska pevka in italijanski inženir Luigi Ri- naldi sta do nedavnim živela kot sre- čen in brezskrben zakonski par v svo- jem prijaznem domu. Toda preteča sen- ca se je iznenada zgrnila nad njuno bodočnostjo. Rinaldiju je pred meseci začel pešati vid ter obstoja resna ne- varnost, za popolno oslepitev. Zdrav- niki, ki jih je poiskal v Italiji in ino- zemstvu, so si edini v tem, da je mo- goče njegov vid ohraniti z zamenjavo roženice zdravega očesa. Njegova žena Jia je pripravljena žrtvovati zdravo oko za svojega ljubljenega moža. Jia sploh ne pomišlja na težave, bolečine in na možnost, da lahko s tem pokvari svojo sijajno kariero. Smatra, da je to njena prva dolžnost. Luigi Rinaldi in Jia Thamoa sta se spoznala pred petnajstimi leti v peru- anskem mestu Trujülo. Dekle je takrat bilo staro 15 let. Najprej sta se poro- čila po tamkajšnjih običajih, vnovič pa v Italiji — tu seveda na evropski način. Imata tudi dvoje otrok. Carlita iií Lui- sito. Ko se je izvedelo, da namerava Jia žrtvovati za moža svoje oko, prejema od občudovalcev številna pisma. Mnogi ljudje želijo namesto nje žrtvovati last- ne roženice. Zelja vseh je, naj ostaneje, njene čudovite oči nedotaknjene. SpriČe takega odnosa soljudi je zelo ganjena, toda za ljubezen do svojega moža Jii^ ne vidi nobenega nadomestila. SIVANKA V ČLOVEKOVEM SRCW Neka žena v Sovjetski zvezi je slu- čajno vdahnila šivanko, katero je drža- la med zobmi. Kirurg neke bolnišnice v Ukrajini je izvršil na njej operacijo prsnega koša. Izvlekel je iglo iz srčne mišice, ka- mor je prišla skozi trahejo in pljuč*. Bolnica je ozdravela. ZA SMEH IN DOBRO VOLJO otroška maščevalnost — Zakaj se pa tako smejiš, Janezek, saj smo vendar slišali, da te je oče pravkar pošteno nabil. — — Smejim se, ker vem kaj bo, ko pride mama domov. Pri tem, ko me ge oče tepel, je namreč polil črnilo pm novem namiznem prtu. — ce vprašaš ženo .., Mož bere časopis, nenadoma pa vpra- ša ženo: — Kaj praviš, koliko pomembnik mož je v našem mestu? — Jaz pravim, da vsaj eden manj kot si ti misliš. — SOTESKA - film z zapoznele tematiko Te dni vrtijo v kinu Union film ju- goslovansko-nemške koprodukcije, >So- teska«. Kino podjetje v Celju je pra- vočasno in upravičeno popravilo v re- klami napako in prisodilo film nemški proizvodnji. Füm je izrazito komer- cialnega značaja. Nemcem manjka fil- mov s tako tematiko, ki bi s svojo in- teresantnostjo privabljali ljudi v kino dvorane. Iščejo nove teme in nove po- krajine za nasičenje kino obiskoval- cev. Za njih je brez dvoma interesan- ten Balkan, toda ne Balkan v novejšem času in v novih političnih okoliščinah« temveč tisti Balkan, kakršnega zelo ra- di uî>orabljajo, kadar hočejo trditi, da je Balkan zaostala, kruta in nemim* pokrajina. Snov, ki jo füm obravnava, to nji- hovo hotenje tudi docela zadovolji. Po- stavili so v ospredje tip šiptarskega gorjanca z najbolj zaostalimi nazori. S to »necivilizirano« mentalitete se sreča civiliziran in kulturno visoko sto^ ječi severnjak. Seveda tudi ta ni na- slikan najbolj simpatično. Toda tema- tika je obdelana tako, kot da se de- janje godi v sedanjem času. Za to pri- čajo turististični rekviziti sodobnih nemških turistov. Mentalitete domači- nov pa so potegnili iz preteklosti, ki je bila mogoča samo v predaprils'ki Ju- goslaviji, pa že takrat ne več tako ek- stremistično. Casi krvavih obračimov, kot kazen za človekove slabosti, so tudi pri nas že zdavnaj v preteklosti. Čudno se zdi, da je zgodba za ta film prešla izfKjd peresa jugoslovanskega pisca, d* jo je režiral jugoslovanski režiser in d« je razen nekaj glavnih nemških igral- cev v filmu vse obeleženo kot izdelek domače kinematografije. Film se ne more pohvaliti niti z dobro obrtniško dovršenostjo. Ima precej začetniškui napak, igra ne zadovolji niti ne pre- priča, razni efekti pa so kaj klavrai posnetek raznih kavboj k in podobne plaže, katere glavni namen je, igrati se z živci gledalcev. Celjsko kino podjetje je imelo ргат. Film je nemški, dialogi so v nemškem jeziku, je tudi namenjen nemški pu- bliki in ne bo nobene škode, če ga ne uvrščamo med maloštevilne domaća filmske umetnine. Zgodba iz divjega severa 41 Voplik, peSCealh nasipov, pv katerlk sta včeraj hodila, ni bilo več. Med nji- ma in bregom je zdaj šumela reka. Ob- hodila sta ves Kwahoo in povsod je bilo isto; nikjer ni bilo mog^oče priti na breg. Reka je od ure do ure naraščala. Zaradi silnega zaletavanja vode se je skala ma- jala in tresla, toda njeni globoki in skrivnostni temelji so vzdržali, kakor že toliko let poprej. Na neki strani od vbo- da je povodenj nag^rmadils nov kup proda. Blisk ia Krunica eta g» ila raz- iskovat. 42 Minilo je ie štirinajst ur, odkar sta zadnjikrat jedla. Res sta našla nekaj užitnega: veliko kosmato žival z dia- mantnimi očmi, ki je ležala tam in ju gledala. V svojem življenju je Blisk že dvanajstkrat videl risa, toda še nikoli poprej tako velikega in debelega, kakor je bil ta. Blisk je takoj uvidel, da bo to za nju kaj težak plen. Pa tudi v tem risu je bilo nekaj, kar je pričalo o nje- govi lakoti. Se dalj kot ona dva je bil brez jedi. Previdno g» je Blisk ebiel т polkroffu. • 43 Tedaj pa se je zgodilo nekaj izredne- ga. Iz srede razdirajoče in oglušujoče povodnji se je pokazala najnežnejša stvar, kar se Jih je moglo boriti z vodo. Bil je majhen indijanski čoln iz brezo- vega lesa. V njej so bili mož in žena, ki je stiskala v rokah deklico. Ti ljudje so vsak trenutek pričakovali smrt. K bre- gu niso mogli in zdaj so naenkrat zagle- dali pred seboj skalo. »-Draga Ivana,« je rekel mož, >^ne boj se več! To je Kwa- hoo, nanj se bomo rešili. 44 Živali so videle, kaj se je zgodilo. Cobt je butnil na pogreznjeni konec Kwa^ hooja, se nagnil na stran in vrgel iz se- be ljudi. Coin pa je, olajšan bremena« odbrzel naprej z živežem, moževo puško in odejami. Ko je Gaston Rouget, kakor se je mož imenoval, videl, da se je cola oddaljil, se je polastil njegovega srca nov, še večji strah. Rešili so se iz po- vodnji, toda grozila jim je smrt od la- kote. Takrat je šele zagledal zveri, ki s* smatrale njega in njegove za svojo pre- potrebno hrano. STRAN 8 2£. JUNIJA 1058 — вТЕТ. 25 Sport sia našlli Solâh iele pMtajaJ» iaaea тм Taiiejil ¿iaitclj pri krepitri mmsegm ipcrta. Na ialak, aá ваавтвШ Tisokik. je aekaj atotiaocCT ш1аа|ае, ki j* •aTdaiena za telesno TZgojo ia iport. T xa4- «Jik letik аша aapraTili т teleavi "rzfaji aa alik iolak zaatea aapredek, ki kaie мгте£ааја itcTÜa шг telesne tz(»Jc, ште4М lportncf(a 4ве, т isboljianjn kvalitete ioUk»- «a poaka, v птаЈааја in ačcnj« mnaiÇeterih {ekničnik apretnasti od atletike, s««¿anja, pla- amja, ifre ж žago ia pcxiobna. ai теша, da !• treba telena* тхкој* za¿*ti ia ioli mml, aaj je ргат od nje т naJT*¿ji meri ođ- ira* zđraTje «2*псет in nJikoT «elotni гаж- тоЈ, «benaa pa iaboljianj* tcleane knltar« pri nas т арМпеш. T oanornik ielak bi bila potrebna Tsakodaerma vadba, ki bi naj etr«- ко« nadomestila тав tiste prirodno dražljaj* a« teleaa* rast im rasT*j, ki jia (a dela* KBije s STOjimi oblikami dela. T tej dobi treba pri aieneib razvijati celoten gibalni •parat, jik prek* ifer ia drafib prijetnik oblik ajati aa aiatematicno ia redao delo, ta so I« formirajo ajihoTi odaoai do kolektiva ia рИатајаЈо prva pravila morale. T tek etr»- tkik letik je ilv¿*vje optimala* doatopao za •ieaje tehničaik spretnosti, zato ga moram* temeljito Ukonstiti. Zdravje, rast, ntrajenoat, navajanje aa adrav iportni naiia iivljeaja — ve« Je odvisa* prav od pravilne telesa* vzf*- }• v tej dabl. Ponk teleaao vzgoje aa aaiik «Bovaik iolak |* ial ie moča* zaaemarjca, •dvlja ae v glavaem le v vačjik eaatrik ia i* tam pomaajkljiv*. Ta slab*et izvira v *mal»- važevanja telesna vzgoje aasplok. saj j* т primerjavi a iatalektaala* aekateri pedagagi io mo¿n* *dklaajajo ia saaemarjajo. Tsob ajim je jasao, da bi So a problemom talosno ^oje morali akvarjati rai aali aëitelji. ki morajo v gotovam smisla postati tidi ačitelji (eloaae vzgoje. Le na ta načia bomo lakko aa aaiik oaaovalk iolak zaznamovali večji aa- Cedek aa tem področja. Sedaaje staaje aa roaa aa« obeaem obvezaje, da se borim* aa večje vredaoteajo poaka tclesae vžgejo aa ačiteljiičtk, za zviiaaja ar telesne vzgoje ia s tem za izboljianje telesaa Izobrazbe pri bodočik nčiteljik, saj nam je jasno, da bom* le z dobrim strok*vnim kadram izl»*lji^ daaje aezadovoljivo staaje. Na sredajik iolak je stanje talene vzcojo, ki obsega tadi iportao aktivaost, znatao bolj- ie. Ta imamo ie kvalificirane kadre, sicer * raclično strokovno izobrazbo, ker izkajajo iz radičaib iol, dobro izdelaae ačae načrte, ki M odredili tadi različnim iportaim panogam ia igram svojo pravo mest«. Se jo vrsta sred- ajik iol, kjer aim^o strokovaeKa kadra, ekoraj vse iole шт brez igriii ia odgovarjaj*- iib rekvizitov. Organizacije privatne inicia- tive imajo danes maego boljie pogoje za svojo delo od aaiik iol. Na aaiik iolak so postal« tekmovaaja sestava! del iolske telesne vzgoje, saj je treba praizkatiti športno izobrazbo mladine prav prek* aajrazličnejiik tekmovaaj. Naia iportna draitva ia iportni delavci vse i>olj jasno spoznavajo, da so iole neizčrpen reaervoar bodočik kvalitetnik iportnikov. Res is, da aa aaiik iolak ne dobijo gotovik iz- elkov, ki bi draitvom že priaaiali potrebno roaaltate ia točke. Bistvo iolske telesne vzgo- Îa je aamroč povsem drago — v prizadevanja ati mladim Ijadam pravilno telesno izobraz- bo, v načriaosti, pestrosti, v izbiranja naj- različnejšik sredstev, v atrjevanja, zmoglji- vosti ia v ačiakovitem tekmovanja. Šolska tek- movaaja, ki zajemajo na desettisoče tekmo- valcev, so odraz načrtnega iolskega dela, si- stematične vadbe in so povsem v sklada z novimi načeli o sistema tekmovaaj, ki jik jo sprejela ZSS. iportni dnevi na naiih iolak dajejo iiroke možnosti prirejanja najrazlič- aejiik tekmovaaj, aa katerih nastopa vsa šol- ska mladina — od razrednih, medrazrednih, zavodnik, medzavodnih do prvenstev občin, •krajev in le v gotovik panogah do repnbli- Ekik. Pri organizaciji in izvajanja iportnih dai ie ni čatiti pravega razamevanja in po- moči od naiik iportnih drnštev (častno izje- mo tvorijo drnštva v celjskem okraja!). Tsi vemo, da iole aimajo iportnih igrišč, niti za- dostno število rekvizitov, obstoječi iportni ob- jekti našik draštev ia klnbov pa aiso povsem racionalno izkoriščeni. Vsekakor je dolžaost vsek našik iportnik vodstev, da na stežaj od- iro vrata svojih stadionov, igrišč ia ostalih portaih naprav, kot smo to že opazili v neka- terik krajik (Celje, Velenje, Šoštanj), vsej lolski maldini, da bodo maksimalno izkorišče- ai, ker bodo od tega imela največje koristi draitva sama. Le aa ta način tudi lahko dra- itveaa vodstva postavljajo problem vzdrževa- aja iportnih naprav pred naše občinske Ijad- •ko odbore. Materialna baza i*Uka telesao vzgoj« bi se s tem zelo izboljiala in neposred- no s tem tadi kvaliteta aaiega iporta nasploh! Tolika iportaa aktivnost na aaiih srednjih iolak zahteva tadi odgovarjajoče organizacij- ska oblike. Tse v večjem ilevila se ustanav- ljajo aa iolak iportai aktivi, ki jih vodijo iportni odbori, bodisi v okvira mladinske or- ganizacije, bodisi da so to že povsem samo- stojna telesa. Ti odbori akrbo za posebno vad- bo izven iolskega ponka v razaik iportnih pa- nogah la igrah, sklepajo iportaa srečanja sosednimi zavodi in neposredno vzgajajo sod- aiiki in vaditeljski kader. Vsekakor smo lahk* zadovoljni s to dejavnostjo, ker se pri tem dela vzgajajo naši novi mladi iportai dolav« •i ia aovi strokovai kadri, ffa aaiik visokik iolak skorajda ae morem* favoriti o aačrtni iportni dejavnosti. Na tek •lak imamo opravka z mladino od 18—2S let, to je v dobi, ki je zaključna pri bioloikem razvoja Ijadi. Z načrtno ia sistematično telesno vadbo bi lahko pozitivno vplivali na ta razvoj. T tej starostni stopnji si mladi ljudje obli- kujejo tudi svoj pogled aa svet, na življenje, pa bi bilo že zaradi tega potrebno, da bi pre- ko iportne aktivnosti vplivali tadi aa obliko- vanj« sodobaega gledanja aa telesno knltaro. Tloga, pomea ia mesto iporta so pri aaiik Ijadek ia nejasni. Naši visokoiolci bi po kon- ianem itadija morali biti v določenem smisla iportai aktivisti v aaiem družbenem življeaja ia aa svajih delovnih mestih. Športni dnevi aa naiih srednjih iolah naravnost zahtevaj* *d vs«k prosvetnik delavcev čim boljio šport- no izobrazbol Nnjno bi bilo, da se na filozof- i ia na matematično-prirodoslovni fakulteti avado obvezna telesna vzgoja, škodila pa tadi a« bi našim medicincem, ki bi se morali т teka študija predvsem ukvarjati z zdravstven*- higiensko vlogo iporta, ki je io močno aera» iskano področje. Na našik strokovnih iolak je stanje iporta ta telesae vzgoje aajslabie. Telesna vzgoja s« izvaja več ali manj le po 1 aro tedensko, pa i« ta Je aa vrsti iol ilegalaa! Zdravniške ana- liza vajeaske mladine govore o močnih pro- eoatik deformitet v drži telesa ia podobno. Za- t* bi morali število ur telesne vzgoje na vseh vrstak vajenskih ia Indastrijskik iol izenačiti a ostalimi srednjimi šolami. To le le kratek pogled v športno aktivaost aa aaiih iolah. Nakazani so tudi aekateri prob- lesai ia predlogi za izboljšanje sedanjega sta- nja. Pri tem delu bo potrebna enotna akcija vsek tistik činiteljev, ki a* neposredno za- interesirani za zdravo rast ia aapredek aaš* iolske mladine. To pa Je aavB«zadaj* aaloga vse aaše dražbe. I4*(omet: EADNJE NOTIC« Takmovaaje za Titov pokal prikaja v eelj- •kem območju že v zaključao fazo. T L kola je Kladivár B premagal Usajarja v Šoštanja (:4, ZSD Celje Olimp s 3:1, Partizan Eo< njice Kovinarja iz Stor z 2:1, velenjski Rudar Garuizijo Celje z 8:2 ia Bratstvo (Rogatec) Beton s 6:1. V II. kolu je bila odigrana I« tekma med Rudarjem (Tel.) ia 2NK Celje, ki se je končala s i:l, obe moštvi Kladivarja pa sta proti Bratstvu in Konjicam zmagali brez borbe, ker nasprotnikov ni bilo.. . Mladina Kovinarja je doma izgubila proti Olimpu z 6:2. mladina Kladivarja pa na pol- finalu slovenskega prvenstva v Velenju z Bra- nikom z 0:3, neodločeno pa je igrala z Rudar- jem (Trb.) 2:2 (0:2). Vse kaže, da se bodo v finale uvrstili mladinci Branika, saj so Dom- žalčane premagali s 5:11 Tudi pionirji že tek- mujejo za točke. T Šoštanju so pionirji Usnjarja premagali svoje nasprotnike iz Vele- nja s 7:0, v Celju pa so se pionirji Kladivarja ia Celja razšli z 1:1. ŠPORTNI PROGRAM: Nedelja 24. TL ob 16,3« na Glaziji: U-ADIVAR : SLOBODA (Taraždin) Atletika MED CELJSKIMI ATLETI KLADITARJA T Celja je bilo zadnjo nedeljo športno mrt- vilo. Okrog lOtO Celjanov je v Maksimira T Zagrebu oDČndovalo nogometaše Jugoslavije ia Avstrije. Celjski aogometaši so torej počivali, atleti in atletinje pa nastopajo domala vsak teden. Lorger Stane je bil v Pragi aa med- aarodnem atletskem tekmovanju, kjer je do- segel lepo zmago na visokih ovirah, sicer ne s prav dobrim rezultatom (14,?), njegovi dru- štveni tovariši pa so se borili v Ljubljani na poedinskem prvenstvu Slovenije. T odsotnosti Lorgerja, ki bi brez večjih težav pobral 5 prva mesta, so celjski atleti in atletinje od n tekmovalnih disciplin pobrali 9 prvih, 12 drugih in 10 tretjih mest! Béra je vsekakor prav dobra in kaže na visoko kvaliteto atlet- skega športa v našem mestu. Več presenečenj smo zasledili na letošnjem jubilejnem alet- Aem prvenstva Slovenije. Slamnikova je po- stala žrtev lastnega tempa in slabe taktike, isto velja za Tažiča v teku na 5.000 m. Oba sta aamreč izgubila naslova prvaka v svojih disci- plinah v zadnjih metrih. Slamnikova je tekla aa 800 m bolje od svojega državnega rekorda, pa vendarle je bila za sekundo počasnejša od magovalke Kaezove, nove državne rekorderke v tej disciplini (2:14,7, 2:15,7). Od Celjanov zasledimo na prvik mestih Sikovčevo na 100 ia еи m (12,5, 25,7), Zupančiča na 400 m (50,0), Maleja na 10.000 m, kjer je dosegel nov slo- venski rekord (31:53,0), Vipotnika na 800 m (1:53,4, Važiča na 1500 m (3:57,0), Leska v sko- ka ob palici (3,90), Kopitar Jožeta v metu kop- ja (é2,94) in žensko štafeto Kladivarja (Jager. Slamnik, Petauer, Sikovec) na 4X100 m z 51,3. Na častnem drugem in tretjem mestu pa so v svojih disciplinah: Vipotnik (400 m), Gajšek (1500 in 800 m), Kovač (110 m čez ovire). Brod- nik in Urbajs (skok v višino). Gole (krogla, disk), Peterka (disk, kladivo), Tažič (5.000 m), Zupančič in Kopitar M. (400 m čez ovire). Kač (met kopja), Kostrič (met kladiva). Brodnik (palica), Petaaer Poldka (100, 200 in 80 m čez ovire), Slamnik in Belaj (800 m). Rečnik (da- ljina) in Pristovšek (met Icopja). Mladinci Kladivarja se bodo v aebot» ia a*- deljo borili aa sarajevskem stadioaa ca aa- Slov ekipnega prvaka FLRJ. Najboljši atleti ia atletinje Kladivarja povabljeni na veliki mednarodni atletski mi- ting, ki bo v teb dneh v Beogradu. Po vsej verjetnosti bodo v družbi z izbranimi iaozem- Aimi atleti aastopili iz Celja Lorger, Tipo^ aik, Zupančič, Sikovec, Slamnik. Tov. Stajner Talter, ki je pri AD KladivAr bil predsedaik tehničnega odbora. Jo te dat dal pismeno «atavko aa ta odgovorai položaj Џ atemeljitvijo, da jo preobremeajoa z dragim feUm. Posle |е aadasa* »'•ЗгмА tmr^ rm Dr trn. Še nekaj drobnih « . « DVE OBLETNICI MATURE Mesec junij je najprimernejši čas,, da starejša generacija intelektualcev v ne- kem razdobju obuja spomine na lepa in brezskrbna leta, ki jih je preživela v áolskih klopeh. Tudi v Celju sta bili pred kratkim Se dve proslavi bivših dijakov celjske gimnazije, in sicer 9. t. m. petnajstlet- nica, dne 16. t. m. pa dvajsetletnica ma- ture. Oba letnika je težko prizadjala dru- ga svetovna vojna. Petnajstletnike je cadela okupacija tik pred maturo, dvaj- setletnike pa tik pred zaključitvijo vi- sokošolskega študija. Mnogo teh bivših dijakov celjske gimnazije je žrtvovalo življenje za osvoboditev svoje domovine — ostali se nahajajo na lepih položajih ter so hva- ležni svojim bivšim vzgojiteljem za si- cer strogo, a pravično in odlično vzgojo. Oba večera sta potekla v prijetnem razpoloženju in vzbujanju spominov na mlada leta. Sestanka sta bila pri >Mlinarjevem Janezu« na Teharjih in je za telesno ugodje prav zadovoljivo poskrbela uprava Turističnega in olepševalnega društva odnosno spretno vodstvo re- stavracije. Obeh jubilejnih večerov se je udele- žil tudi bivši njihov ravnatelj Mravljak Franc — dvajsetletnice pa tudi bivši profesor celjske gimnazije, sedaj, na- čelnik v Svetu za prosveto in kulturo LRS, Melihar Stane. •NEUPRAVIČENA URA« V ZAGRADU 2e več let marljivo deluje v Zagradu dramska skupina društva »Svobode«. Kljub temu, da so šele pred dvema mesecema uprizorili dramo »VIA — MALA«, so v tem kratkem razdobju naštudirali in dali v soboto na domači oder Bekeffijevo veseloigro »Neupra- vičena ura«. Režirala jo je tov. Siv- cov Anica, ki deluje že vrsto let pri tej eekciji ter je uspeh te veseloigra pripisati v precejšnji meri njej. Vsak posamezni igralec se je na moč potrudil čimboljše izpeljati svojo vlogo, kar se jim je v dokajšnji meri posr»- RAZGIBANO PROSVETNO ŽIVLJENJE V VITANJU I*rosvetno društvo v Vitanju je v po- častitev 80-letnice pisatelja Finžgarja te dni uprizorilo ljudsko igro »Divji lovec« ter komedijo »V Ljubljano jo dajmo«. Sodelovala je samo kmečka mladina iz Sp. Doliča, ki je redno pri- hajala po 4—6 km daleč na vaje in lahko služi za zgled igralcem iz trga. Dramatski odsek sind, podružnice Kladivame je з uspehom uprizoril Pe- trovičevo »Ploho«, v maju pa so nas še Konjičani z »Glasbenim večerom« pri- jetno presenetili. Pionirski odred osemletne šole je s skrbjo pripravil »Pozdrav pomladi«, uprizorili pa eo tudi pravljično igro »Janko in Metka«. Takih uprizoritev omo y Vitanju še malo videli. Pozor! Vse cenjene stranke obveščamo, da bomo vršili polletni popis blaga od 28. junij* do vključno 5. julija 1956 ter v tei» času ne bomo izdajali blaga. Prosimo, da 6i pravočasno preskrbite ea ta čas železninarsko blago. Od 6. ju- lija dalje bo trgovina zopet red- no obratovala. Priporoča se Šest težjih prometnih nesreča treh dneh nNJEN KOLESAR TRCBL V TOVORNJAK 10. junija je na občinsld cesti pri Šoštanju prišlo do trčenja med kole- •arjem in tovornim avtomobilom. Avto- mobil je pripeljal iz Florjanskega grab- na v smeri proti Šoštanju pravilno po desni strani ceste. Kolesar Albreht Flo- rijan, delavec podjetja »Gradbenik« ▼ Šoštanju, ki je pripeljal iz nasprotne smeri v vinjenem stanju, je vozil v vi- jugah po vsej cesti. V trenutku, ko je pripeljal avto, je kolesar zavil proti njemu in zadel v njegov prednji deL Pri trčenju je kolesar utrpel težje te- lesne poškodbe, ki jim je med prevo- zom v bolnišnico podlega TRAKTOR TRCIL V VLAK OZKOTIRNE ŽELEZNICE Istega dne popoldne se je dogodila manjša prometna nesreča na križišču ceste in ozkotirne železnice v Zrečah. Traktor, ki ga je vozil Jelenko Albin iz Slovenskih Konjic, je Midel v vlak ozkotirne železnice. Do nesreče je pri- àlo zaradi neprevidne vožnje trakto- rista pri prehodu čez železniški tir. Za- radi močnega trčenja je vlak iztiril, vendar človeških žrtev ni bilo. Tudi materialna škoda ni biLa velika. NESREČA REŠILNEGA AVTO- MOBILA ZARADI PREmTBE VOŽNJE 17. Jimlja dopoldne je iz Laškega meri proti Zideuiemu mostu vozil Ma- tek Vido rešUni avtomobil in ni upo- števal, da je vozilo prazno. Vozil je z' brzino približno 100 km na uro in ni predvideval, da je vozilo Opel Olimpi j a, last rešilne postaje v Laškem, zelo ne- stabilno; posebno na zavojih. Matek vozila nenadoma ni več obvladal, ker ga je začelo nositi sem ter tja po cesti, dokler ni zadel na kup gramoza. Od tod ga je nekajkrat obrnilo, dokler ni končno obstal na kolesih. Voznik je do- bil le lažje poškodbe. Na vozilu je bilo aa 500.000 dinarjev materialne škode. Mnogo bolje bi bilo, da bi vozil po- časneje tudi pri nujnejšem prevozu v bolnišnico, kot pa da pride zaradi ne- previdnosti do nesreče. To naj bo opo- zorilo vsem voznikom rešilnih avtomo- bilov, ki naj po nepotrebnem ne Iz- koriičajo prevelike hitrostL OSEBNI AVTO ZADEL VINJENEGA PESCA Ponoči 17. junija je prišlo do nesreče pri Žalcu, ki je terjala spet smrtno žr- tev. Nesrečo je deloma zakrivil vinjeni pešec, Hrovat Viljem iz Levca, ki je hodil po sredini ceste. Približno 100 m pred železniškim nadvozom pri Žalcu ga je hotel prehiteti voznik Kovačič Franc iz Zovneka z osebnim avtomo- bilom. Vozil je v smeri proti Žalcu. Ko je pripeljal, nič hudega sluteč, do peš- ca in ga je hotel prehiteti po desni strani ceste, ker je bila prosta, je pe- lee ttopil hipoma pred avtomobil. Od- bilo ga je od sprednjega dela proti ro- bu ceste. Pri piadcu je dobil težje teles- ne poškodbe, katerim je kmalu podle- gel. Kljub temu, da je pešcem prepove- dano hoditi po sredini ceste, še mnogi vedno kršijo cestno-prometne predpise, zaradi česar nastajajo nesreče, ki ter- jajo mnogokrat človeške žrtve. KOLESAR ZARADI NEPREVID- NOSTI ZAKRIVIL NESRECO 18. junija je kolesar Avgust Širše iz ßl Pavla zaradi neprevidne vožnje na cesti pri Šempetru ob Savinji zadel Zelenšek Terezijo, ki je hodila po skrajnem robu ceste. Pri padcu si je močno poškodovala glavo in hrbet. Nesrečo je zakrivil kolesar, ki se je sicer izgovarjal, da ni mogel zavoziti drugam, ker sta ga istočasno prehite- vala dva kolesarja, ki sta vozila drug poleg drugega, kar tudi ni dovoljeno. TRČENJE DVEH OSEBNIH AVTOMOBILOV Se isti dan je prišlo do manjše pro- metne nesreče, ki k sreči ni terjala^ človeških žrtev. Z Vranskega je v sme^ ri proti Celju vozil po cesti prvega re- da voznik-amater Ciril Mastnak, vet«., rinar iz Celja. Ta je na odcepu ceete pri (3omilskem izsiljeval prednost vo^,^ niku osebnega avtomobila Jožetu Re^^ niku, ki je vozil za njim. Do trčenja prišlo, ker je Ciril Mastnak hotel z«., viti na drugo cesto predno se je pre., pričal, če je cesta za njim prosta. Voznik Jože Rečnik se je v kritičnem trenutku znašel tako, da ni prišlo do večje nesreče. Skoda na avtomobilih oj veli'ka. ZAKAJ ZADNJE CASE TOLIKO PROMETNIH NESREČ? To ni težko ugotoviti. Dokazano da pešci, kolesarji ter vozniki vprö£- nih in motornih vozil ne spoštujejo cestno-prometnih predpisov in cestno- prometnih znakov. Zato pride tudi do tako pogostih prometnih nesreč, ki ter- jajo mnogokrat tudi človeške žrtve ia povzročajo materialno škodo družbt Prekršek je vožnja vinjenega šoferja po cestah, prav tako pa je tudi kaznim in obema nevarno, če hodi vinjen ČLo- vek i>o cesti. Na vseh javnih cestah imajo prednost motoma vozila, ki W jih naj upravljali samo vešči vozaiki, ker le tako ne bo prišlo več do pro- metnih nesreč. EAÏPIS ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1>5е/5Г Občiaski Ijadski odbor Celje razpisuje za Solak* let* 195é/57 štipendije za aaslednje šolo: i. Tehaiška fakulteta - arhitektura . . t S. Inštitat za telesno vzgoja..... E 5. Srednja glasbena šola...... I 4. Srednja vzgojiteljska šola...... t 9. TPS — kovinarska stroka (Reka) . . i 6. Srednja tehniška šola, strojni odd. f 7. Delovodska šola, kovinarska stroka . f t. Srednja medicinska šola Celje ... 1 9. Sola za babice......... 1 Za prejemanje štipendije ▼ iolah pod tč. 9 do ? pridejo v poštev le tisti interesenti, ki se obvežejo, da bodo po končanem študija pocčevali na nižjih strokovnih šolah kot stat- ai predavatelji. Prednost za prejemanje Stipendije imajo prosilci e področja celjske občine. K prošnji za štipendijo je treba priložiti po- trdilo o premoženjskem stanju, o otroškem dodatu in prepis šolskega spričevala, odnosao potrdilo o opravljenih izpitih. Razen štipendij se bodo tudi v prihodnjem šolskem letu podeljevale podpore dijakom a področja celjske občine, vendar pa v manj- šem obsegu, kakor lansko leto. Podpore bodo prejemali le dijaki odnosno študentje, ki z uspehom študirajo na šolah izven Celja in ki so socialno zelo šibki. Dijaki, ki so že v preteklem 8о||вкет leta prejemali študijske podpore, naj predlože sa- mo potrdilo o učnem uspehu. Tsi ostali prosilci pa morajo predložiti vsa zgoraj navedena potrdila. Prošnje kolknjte z 180 dia državne takso in 95 din občinske takse. Rok za vlaganje prošenj je 20. julij 195*. Po tem roka dospelih prošenj komisija ne bo obravnavala. Komisija za podeljevanje štipendij Občinskega ljudskega oForsterc v dobreat stanju. Naslov v upravi lista. PRODAM zaradi selitve do plošče zidano hišo X vrtom in 1000 kg betonskega železa. Borha, Celje, Jenkova 1. PRODAM električni štedilnik, nov (35.00» dia). Informacije pri Alpina, Celje. PRODAM 1200 litrov prvovrstnega jabolönik» po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. ODDAMO ugodno v najem veliko novo zgra- jeno klet, v katero se lahko vskladiSči do 15 vagonov blaga. Hišni svet — Celje, Trg T. Kongresa 10. SPREJMEM otroka v varstvo ali v celo oskr- bo. Završtm, Celje, Aškerčeva ulica 4/1. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico starejšo k eni osebi. Puton Leonora, Zalog 1, p. Pe- trovce. GREM ZA VARUHINJO k otroku (pribl. 8 мг dnevno). Naslov v upravi lista. PROSIM NAJDITELJA male žepne zlate arice. izgubljene v nedeljo (zadaj modra e pe- timi okrasnimi kamni v sredini), da jo vrae proti lepi nagradi na personalo Tovara« emajlirane posode v Celju. * Z A П T A L A Prisrčno se zahvaljujem tov. dr. J^žei,« Flajsn in dr. Jožetu Cerinn za njuno požrtva- valno pomoč, ki sta jo nudila našemu nepo- zabnemu očetu ves čas njegove dolgotrajne ia težke bolezni kakor tudi vsem zdravnikom in- ternega oddelka Javne bolnišnice, vsem daro- valcem vencev in cvetja, vsem, ki so ga sprem- ljali na njegovi zadnji poti ter vsem, ki eo sočustvovali s nami ob njegovi težki izgubi. Žalujoča družina Drobnetova ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so aam ob smrti naše drage mame izrekli sožalje. Po- sebno se zahvaljujemo dr. Flajsn in dr. Laha, ki sta lajšala trpljenje naši mami v času nje- ne bolezni, č. dnhovšcini, pevcem za ganljivo žalostinkc, društvu profesorjev iz Murske So- bote, ter vsem maminim prijateljem in znan- cem, ki 80 jo spremili na njeni zadnji poti- Močanovi, Stcgujevi NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 24. 6. 1956. dr. Ceria Jože. Celje. Can- karjeva ul. 9. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do pondeljka do 8. ar« zjutraj. KINO UNION, CELJE Od 22. do 25. TI. 1936, >NORI PODTIGt, eate- riški barvni film. Od 26. do 30. TI. 1956, »NA DITJEM ZAHODU*. ameriški film. KINO DOM — LETNI Od 21. d« ». TI. 1956. »DAMA POSKOfil SRECOc, «meriSki film. Od 26. do Зв. TL 1956. >ZtTTOTÁNI<, am«d- iki film.