Leto LXV - г,аеаиа т g°tov,nl_v Ljubljani, v petek, dne 15. januarja 1937_Štev ila Cena t.50 Din Kopitarjevi ul. 6/111 Naročnina mesečno ^^ M^HB» tffe. ж ^^^^^^^ Ček. račun: Ljub« 25 Din, za inozem- ^Sv ШШ Ш ^^ ^ Ш ■ш111^® шпк. A ^^^^^^^^ I jana «t. 10.650 stvo — ne- ^^^^^ ^^B ^ ^ДИи МШШШ W HL Ш ^ШЈ ^ J0.340 ce- ^^^^^^ Ш^Ш ШШшШ ^^B ШШШ Ш a^HHA Ш шРШ ^Ш/ ШЈШ M ШШ Ш ^Шш ВШ inozemstvo 120 Din Ш^Ш ■■ HV Ш^Ш Ш ШШј Ш H шШШшш^^ ■Вввшвг^ ^F aHkaiv uprava: Telefoni nrednlStva in oprave: »-»2, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 . Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka In dneva po praznikn jeva ulica štev. 6 Nevaren sovražnik Znani ruski filozof Berdjajev pravi v nekean svojem spisu, da je v nekih ozirin fašizem nevarnejši sovražnik veri in cerkvi nego komunizem, in utegne imeti prav; vsaj zgled iz Nemčije to na/i ran je čedalje bolj potrjuje. Berdjajev svojo trditev tudi pravilno utemeljuje: komunizem, pravi, je odkrit nasprotnik ne samo krščanstvu in cerkvi, ampak vsaki religiji, povezanosti vesolja in človeka z božanskim načelom, sploh — fašizem pa je krščanstvu prikrit sovražnik, ki vedno menja svojo obliko in svoje orožje in se zdi krščanski kulturi. ter življenju večikrat največji prijatelj, medtem ko jo dejansko izpodkopuje, da napravi prostor svojemu nacionalnemu poganstvu. Komunizem se postavlja na celi črti izven krščanstva, s katerim nima nič skupnega, zato je od vseh strani viden in nuja točen, otro določen predmet za branitelja ali napadalca; borba z njim je čista in odkrita itn njegove slabe strani so ravnotako izpostavljene kakor njegove najmočnejše postojanke. Boljševizem ne gre za tem, da krščanstvo ali kakršnokoli vero sploh iz-kvnri, se je poslužuje in svoj nazor z njo kakorkoli že spoji, jo sebi priliči in njo samo približa svojemu zamislu življenja v dosego svojih političnih ciiljev. Zakaj on jo popolnoifin zameta iin gre za njenim uničenjem; zato ima cerkev, če ima v sebi moči in duhovne rezerve dovolj, možnost za svojo poživitev, ponotranjenje in sprostitev vseh svojih zmožnosti v borbi, v kateri sovražnik svojega edinega ril ja nikoli ne zataji Če mi kdo streže naravnost po življenju, bom napel vse svoje obrambne sile do skra jnosti in bo moja prava bit prišla, če sem le še količkaj odporen, do svojega pristnega in polnega ustvarjanja zmožnega izraza. Uradno prn-voslavje, v katerem se je rusko ljudstvo bolj in bolj popoganjevalo, je bilo koncem prošlega stoletja že tako izkvarjeno, da nikogar, ki je rsveto Rusijo« poznal, ni presenetilo, da se je Eod navalom bol jševizma kakor čisto trhla stav-a porušilo. Toda krščanstvu je v svoji jedr-natosti ostalo le še tako močno in tudi še v tem službenem pravoslavju gole zunanje forme ■toliko ohranjeno in skrito, da danes baš iz tnl, razoranih po viharju najstrašnejšega brezbo-štva tiho, skromno a neprestano zopet pogan jajo kali bogoljubnega, navzgor ustremljenegn, večnih vrednot iščočega življenja, in značilno je, da se ruska vernost danes obnavlja najbolj v obliki tako zvanega staroverstva, ki jo je bil Peter z otrnjem in mečem v javnosti zatrl, in ki se odlikuje po strogosti, resnobi in globini krščanskega življenja. Pa tudi po vsem ostalem svetu bo revolucija, ko se bo irdivjnln. zbudila povrat k idealističnemu gledanju sveta, zgodovine ter vse človeške dejavnosti, in njenih nad-■tvarnih idealov, ki jih gotova struja intelektualcev danes nekoliko zameglêno označuje kot »visokomerne privide nerealnega misticizma .. .< (glej levičarsko revijo 155t od 18. XIT. 1936). Vse drugačen nasprotnik krščanskemu nazoru življenja je fašdzem. On se postavi kar sredi snovanja krščanske kulture same _ . ali pa hoče ostati z njo časih na prav najvažnejših točkah njenega dejavnega območja v več ali manj bistvenem stiku bodisi kot sodelavec ali celo kot vodja, dočim si v ostalem rezervira svoj prostor izven krščanstva, da ga polagoma sploh izrine iz duhovnega in nravstvenega življenja naroda, ki mu hoče vse, kar krščanstvo za njegov obstoj in razvoj hrani v seIja, da se je javna nemorala v letnem času na obalah našega morja, na žalost pa tudi na obalah naših rek. razširila tako zelo, da so po pravici v skrbbeh vsi prijatelji našega naroda. Žalostno in bridko je, da večji del našega tiska ni znal razumeti svoje dolžnosti, in ne samo, da ni ničesar sloril, da se prepreči to zlo, marveč ga je cclo aktivno podpiral bodisi zavestno ali podzavestno. Katoliški episkopat ugotavlja, da je poleg takšnih razmer brezuspešna borba državnih oblasti proti prodiranju komuni ima. Komunizem se namreč najlažje širi tam. kjer so izpodkopani temelji morale. Katoliški tisk bo storil vse za pobijanje tega zla kakor tudi zablod, ki se širijo v tej smeri med narod. !). Z n svetovni evharistični kongres, ki bo letos v Manilli na Filipinih, poziva katoliški episkopat vse vernike na duhovno ^delovanje, da se tako poudarijo zveze med katoličani vsega sveta, ki izvirajo iz preštete Kvlia-ristije. 10. Katoliški episkopat je delal na spremembi pravil Misijonske družbe duhovnikov in imenoval voditelja Družbe za širjenje vere v naši domovini. 11. Katoliški episkopat toplo priporoča katoliškim vernikom, kateri imajo možnost, da si ogledajo veličastno razstavo katoliškega tiska v Vatikanu, da se čimbolj navdušijo za katoliški tisk sploh, zlasti pa za dnevni katoliški tisk. 12. Katoliški episkopat je proučil izredno težko materialno vprašanie katoliškega klera v vseh škofijah in bo delal na to, da se nui zagotovi dostojna eksistenca, da bo lahko svojo težko in naporno službo uspešno vršil v korist Cerkve in svojega naroda. V Zagrebu, dne 15. januarja 1937. Seja odbora za evh. kongrese Zagreb, 14. jan. b. Danes dopoldne se Je sestal v nadškofijskem dvorcu stalni odbor za prireditev evharističnega kongresa. Seji je predsedoval predsednik tega odbora krški škof dr. Srcbrnič. Prisostvovali so delegati posameznih škofij, med njimi o. Peter Belošič, konzultor in generalni vikar belgrajske nadškofije, msgr. Božo Ivaniš, generalni vikar banjnluške škofije, don Ante Radič v imenu šibeniške škofije, dr. Markovič v imenu djakovske škofije, dalje g Krešimir Petnjak, rektor zagrebškega bogoslovja in kanonik Bičanič. Tej seji so prisosovovali skoraj vsi škofje, ki so ostali še v Zagrebu, in sicer splitski, križevski, šibeniški, skopljanski, ljubljanski, mariborski, du-brovniški, zagrebški pomožni škof dr. Salis-Seewis in drugi. Na tej seji so razpravljali o vseh važnih vprašanjih evharističnih kongresov. Sklenili so, da se bosta letošnje poletje priredila cvhari-stična kongresa v Dubrovniku za vso Dalmacijo, ^a djakovsko škofijo pa v Sremskih Karlovcih. Razhod škofov Zagreb. 14. jan. b. Včeraj popoldne je bila ; ,slednja seja škofovske konference, na kateri so razpravljali o zadnji redakciji poročila za javnost. Letošnja škofovska konferenca je bila izredne važnosti. Pričela se je 8. in se je končalo 13. јаиагја. Vse seje so bilo v prostorih nadškofijskega dvorca in so bile dopoldne in jiopoldne. Predsednik konference je bil nadškof dr. Ante Bauer. Ne oziraje se na svojo starost je dr. Ante Bauer predsedoval ves čas konferencam iri sodeloval tudi pri vesh razpravah o aktualnih verskih in cerkvenih vprašanjih. Po dveh dneh ga je zamenjal v predsedstvu nadškol vrhbosanski dr. Sarlč. Snoči so zapustili Zagreb nadškof vrhbosanski dr. Šarič, ki je odjx>toval z belgrajskim brzovlakom v Sarajevo, belgrajski nadškof dr. Ujčič in baški škof msgr. Lajčo Budanovič, ki je odpotoval v Subotico Ostali škofje so ostali v Zagrebu do končne redakcije komunikeja in so prisostvovali tudi seji stalnega odbora za prirejanje evharističnih kongresov. Ban savske banovine dr. Viktor Ružič je snoči na čast škofom priredil svečano večerjo. Pastirsko pismo proti komunizma Zagreb, 14. jan. b. Danes jo izšlo obširno tiskano pastirsko pismo, ki so ga izdali katoli.-ki škofje po končani škofovski konferenci. Pastirsko pismo obsega 2!) strani in govori o današnjih socialnih razmerah in njihovih vzrokih, o odpad-ništvu od Boga, o liberalizmu, kapitalizmu, o zablodah komunizma in socializma, o taktiki komunistov, komunistični družbi, o prisilnem gospodarskem in socialnem življenju, o človeštvu, o božji pravici dela, o pravičnih zahtevali delavrev, o korporativni ureditvi družbe, o moralni obnovitvi itd. Na koncu se zaključuje pastirsko pismo z besedami: »Sveti oče se boji za človeško družim. Zdi se mu, da gre človeštvo т časno in večno propast. Reši ga lahko samo prava notranja in zunanja obnovitev. Posebno poudarja sveti oče potrebo enotnosti, da bi pod vodstvom Cerkve bili vsi združeni, da hi vsi složno delali: vsak po sv» jem daru, Tsak po svojih močeh, vsak po svojem položaju — za krščansko obnovitev družbe. Naj nihče ne vsiljuje svojih posebnih misli, čeprav se mu zdijo še tako dobre, če pa so v nasprotju t naukom katoliške Cerkve in s smernicam svetega očeta in škofov. Kaj dela Goring v Rimu Spanifa-Sredozemlje-srednja Evropa Balkan Rim. 14. januarja. AA. DNB. Goering je snoči ob 22.45 s posebnim vlakom prišel v Rim. Postaja je bila vsa v nemških in italijanskih zastavah. Na postajo je nenadoma prišel tudi Mussolini, ki je prisrčno pozdravil Goeringa in njegovo soprogo. Na postaji je bil tudi grof Ciano s tajnikom fašistične stranke in drugimi uglednimi osebnostmi. Dasi je bilo zelo mrzlo, se je pred postajo vendarle zbralo zelo mnogo ljudi, ki so pozdravljali Goeringa in Mussolinija. General Goering je imel danes opoldne v Rimu prve razgovore. Najprej se je sestal z Musso-linijem, nato pa je bil sprejet v zasebno avdijenco pri kralju Viktorju Emanuelu. Politični razgovori se pa bodo začeli šele zvečer, ko bo Goering zopet obiskal Mussolinija. Rim, 14. januarja. Tg. Nenadni prihod generalnega polkovnika Hermanna Goringa v Riin je v vseh političnih krogih povzročil senzacijo. V uradnih krogih sicer namenoma poudarjajo, da gre, za zaseben izlet, toda program generalovega bivanja je tako sestavljen, da ne more biti govora o kakšnem zasebnem izletnem potovanju, marveč, da gre za politične opravke prvega reda. Goring bo sprejet pri Mussoliniju, se bo sestal z zunanjim ministrom Cianoin, bo obiskal letališče Guidonia, kjer se vojaški piloti vadijo za visoke lete in bo končno prestolonaslednikov gost v Nnpulju. Vsega ostane v Italiji od 14. jan. zvečer do 21. jan. opoldne, ko odpotuje neznano kam V diplomatskih krogih ugibajo, zakaj se Je spravil nn potovanje ravno Gôring. General Oo-ring spada med najvišje može nove Nemčije. Ne-gova moč ima samo eno nad seboj, to je Hitlerjevo. Goring je ministrski predsednik Prusije, more z Julijem Cezarjem, ampak mu mora mireči svojo pomoč po besedah, da je treba Boga bolj poslušati ko človeka in da država ne sme pričakovati potrditve svoje avtoritete ikI najvišje duhovne oblasti, če prekorači svoj delokrog, če si prisvaja brezpogojno, od nikogar ne odvisne oblast nad dušami in če krši od Poga postavljene zakone, ki veljajo za vse narode enako Fašizem razkriva jedro svoje miselnosti v vprašanju vzgoje mladine, to jo bodočega naroda, ki jo skuša avtoriteti, vplivu in obrazovalni moči krščanstva po Cerkvi popol-nomn odtegniti, kar mora nujno vesti do jx>l-nega brczlKjštva, pa naj je zakrinkano tudi po i.ojii zoper komunistični družabni red zoper anarhijo in nemoralo. Če sc bo mladina popo-ganila razbožila in čisto znatliralizirnlo. potem se bodo na takih tleli klice nemorale, anarhije in moralnega ter socialnega razpada enako bujno razvijale kakor na tleh liberalne demokracije in proletorske diktature. Nevarnost fašizma je torej zelo velika, ker ima v sebi veliko elementov, ki lahko ohromijo odpor krščanskega človeka proti poslcdicam njegovega razboževanjo življenja, ki se ne vrši pod razvito zastavo zoper Boga in Kristusa ter njegov nadnaravni red na strogo ločeni zunanji fronti, апфак triije krščansko družbo odznotraj. Tudi v tem pogledu >e je treba vestno držati nauka Cerkve, ki je bila vedno na strani slabejših, zaščite potrebnih in k večji socialni in kulturni svobodi stremečih množic tudi v srednjem veku, v katerem se je borila zoper prcvlast in svojevoljo velikega fevdalstva, zoper tiranijo kraljev in nastopajočo diktaturo porajajočega se velodcnarstva meščanov. Ге svoje naloge Cerkev tudi danes ni pozabila in zato se Ivo upirala reakriji tudi v obliki nocio-nalnegu paganizmn. Го tem bolj, ker je ta oblika zelo zapeljiva ,večkrat joko dobro zakrinkana in sc krščanski religiji, kadar ne bije po njej, lusko. vrhovni poveljnik vsega letalstva, predsednik drž. zbora in diktatorski komisar za gospodarsko petletko. Poleg tega je vedno on na bojni črti, kadar je treba v inozemstvu doseči kakšne velike cilje. Njegovi prisotnosti v Italiji podtikajo tukaj tri cilje: 1. Razgovor o položaju v Španiji, ker sta bili Italija in Nemčija edini, ki sta skupno priznali Fr&ncovo vlado ter sta na položaju generala Franca enako interesiruni. 2. Razgovor o a n g 1 e š k o - i t a 1 i j a n s k c m »gosposkem sporazumu«, s katerim se je Italija obvezala, da ne bo dovolila nikakih sprememb obstoječega stanja v Sredozemlju. Znano pa je. da je ravno lani Nemčija z Italijo sklenila posebno letalsko pogodbo, ki ji daje pravico, da na enem dodekaneških otokov, ki so nahajajo v bližini azijske obale, zgradi letalsko opirališče v go tove namene. Giiring ho vprašal italijansko vlado, če je sporazum z Anglijo napravil ludi črto čez lanske načrte v zvezi z nemškim letalstvom in če je Italija sedaj postala nasprotna zamisli, da bi Nemčijo podpirala pri njenih zahtevah po gospodarskih ugodnostih v Španiji, kot je to pri sporazumu s Hitlerjem v Berchtesgadenu obljubila. 3. Razgovor o srednji Evropi in n Balkanu v zvezi z najnovejšim razvojem mednarodne politike na teh področjih. Zdi se. da inui Nemčija pred seboj možnost, da hi prišlo do nekega rahlega sporazuma med Jugoslavijo in Madžarsko, če hi se stvor spretno vpeljala in izpeljalo. Nemčija želi, da hi se za to misel zavzela Italijo, ki ima v Budimpešti velik vpliv in je tudi Madžarska zaveznica rimskega tridržav-nega bloka. Nemčija hi pa od svoje strani prijateljsko posredovala v Belgradu. Jugoslavija, ki n» noiien način noče vzpostaviti zvez s sovjetsko Rusijo. je v nemških očeh nekak moralni zaveznik proti koinnznimu, proti kateremu sta se dvignila Nemčija in Italija in zasluži torej iz vseli ozirov, da se tako Nemčija kakor Italija za njo zanimata in ji v vsakem pogledu delo olajšata. Berlin je tudi zadovoljen, da je prišlo do pakta med Jugoslavijo in Bolgarijo in želi, da je tudi Italija istih misli, ter da obe držovi nastopata v naznačencni smislu enotno na Balkanu. 4. Pojavile so se nekatere težave v pogledu avstrijskonemškega sodelovanja. Gospodarska in posebno trgovinska pogajanja nikamor ne morejo. Srliuschnlgg zapira narodne so-sialiste naprej. Nemških turistov v Avstrijo ni in na Dunaju so razočarani. Nemški zunanji minister Neuroth po ne more vrniti berlinskega obiska avstrijskega zunanjega državnega tajnika Schmidt«, dokler vse ni izravnano. Nemčija, odnosno (ioriog bo lirez dvoma skušal dobiti od Italije zagotovilo, naj pritisne nn Dunaj, da se odnošaji med Avstrijo in Nemčijo čim prej postavijo nn zilrnve noge. Za novo kolektivno pogodbo KW Tretji dan poga'anj Ljubljana, 14. januarja. Inž. Petrovčič otvori ob 9 dopoldne nadaljno razpruvo o novi kolektivni pogodbi in prosi delavske organizacije za pismene prolipredloge v smislu včerajšnjega dogovora. Zastopnik Zveze združenih delavcev, centralni tajnik tov. Prežolj France prebere k uvodu predno se je prešlo k razpravi predlogov pismeno izjavo, da je zastopstvo ZZD ugotovilo na podlagi uvodne izjave zastopnika KID g. inž. Petrovčiča, da je KID sklicala razgovor v Ljubljani z namenom, da se doseže vsaj v bistvenih točkah predloženega osnutka sporazum. Iz dosedanjega poteka dvodnevnih razprav pa imamo vtis, oroči direktno Inšpekciji dela svojo željo, ker se sklepa o tem od navzočih ostalih organizacij ni dobilo. Nato je član delegacije SMRJ v imenn treh organizacij prebral pismeno predloge k točkam, ki so bile včeraj v razpravi. K tem predlogom je zastopnik Zveze združenih delavcev izjavil, da bo morala njihova organizacija staviti samostojne predloge, ker jo odklanjajo pri skupnem deln ostale tri organizacije. Nato prečita izjavo k Bolezen sv. očeta Vatikan, 14. jan. AA. (Štefani.) Zdravstveno ■tanje sv. očeta jo nespremenjeno, èeprav se je pokazalo nekaj zboljšanja. Papeža so dopoldne prenesli v naslanjaču v dvorano njegovega stanovanja, kjer je sprejel svojo svakinjo in kardinala državnega tajnika msgr. Pacellija. •V Iz Španije Nova ofenziva nacionalistov pri Madrida Madrid, 14. jan. e. Nacionalisti so zjutraj začeli z novo ofenzivo proti severozapadu Madrida. Ofenziva se razvija vkljub slabemu vremenu in megli. Nacionalistične čete so po zadnjih vesteh napredovale za 2 km severuo od Majadainonde. Salamanea, 14. jan. AA. Nacionalistične sile so bile zelo delavne na vseh frontah. Bombardiranje Valencije z morja je trajalo pol ure. Lulta je zelo poškodovana. Marksistična trgovska ladja »Lera-mendi« je zelo poškodovana. Pri Taragoni je bil poškodovan parnik >Cabo de Martin«. Pri Sontan-derju je nacionalistično letalstvo zelo uspešno bombardiralo komunistične položaja. Tudi pri Te-ruelu so se nadaljevale borbe^in je bilo sestreljeno eno rdeče letalo. Havasov poeebni dopisnik poroča: Po tridnevnem zatišju »o čete generala Mole začele včeraj zjutraj srdilo ofenzivo v odseku pred Majadamon-do. Namen ofenzive je zavzetje sovružnih postojank dva km od križišča cest v Coruno, ki obvlada to važno točko. Boji eo se nadaljevali tudi popoldne. Havasov posebni dopisnik poroča nadalje, da •e je včerajšnji napad nacionalistov na odsek Las Kosas-Majadijonda popolnoma posrečil. Eden izmed ciljev tega napada je bil, prehiteti ofenzivo, ki jo je pripravljal sovražnik. Odbit je protinapad, ki so ga popoldne pripravljali sovražniki r pomočjo 14 tankov. Zaradi intenzivne akcije teh tankov, sovražna pehota ni mogla zapustiti strelskih jarkov, da bi za tanki prešla v napad. Pariz, 14. jan. AA. DNB.: Francoska sredozemska mornarica bo te dni imela manevre na obali od Cette do Toulona. Ti manevri bodo trajali 10 dni. Po teh manevrih bodo posaipezne eskadre manevrirale še ves inesec februar. Francosko atlantsko brodovje pa bo le dni odplulo proti Da-karju in priredilo manevre okoli Madeire in Cap Verda, seveda pa še okoli Casablance in Kanarskih otokov. Angleški rušilec »Wanoc« se je zasidral včeraj v Ceuti. Človeške žrtve v borbah okrog Madrida Pariz. 14. jan. b. »Matin« poroča, da je v zadnjih borbah okrog Madrida pačilo 1(500 članov mednarodne brigade, število ranjencev pa znaša 3700. Ker se španski eketremisli upirajo borbi v prvih vrstah, Moskva pa tudi noče žrtvovati preveč svojih vojakov, so se ustanovili štirje novi mednarodni bataljoni, ki štejejo 4200 vojakov. V teh bataljonih je največ Francozov, Poljakov in Belgijcev. Vsem bataljonom poveljujejo trije sovjetski častniki, katerim so dodeljeni tudi trije politični komisarji. Vojaški pouk v avstrijskih šolah Dunaj. 14. januarja. AA. (Štefani) Izšel je odlok, da se v avstrijskih šolah uvede intenziven pripravljalni vojaški pouk. Učenci se bodo učili rokovanja s poljskim brzojavom. opremljeni e plinskimi krinkami v popolni vojni opremi. Kazen tega bodo lako učenci kakor prolesorji hodili na posebne strelske tečaje. Problem frshe London. 14. januarja, c. Danes sta se v nekem londonskem hotelu sestala kolonialni minister Mal-coftn Mac Donald in pa predsednik irske vlade de Valera. V Londonu govore, da hoče Anglija rešiti ir;ki problem pred začetkom imperialne konference, ki se bo vršila v poletju. Anglija hoče iskreno rešiti vsa vprašanja, ki so še viseča med Anglijo in Irsko. Izgredi v Sandžahu Alexandretti Rim. 14. januarja, b. Agencija Stelani prinaša iz Cariirrada vest. da ie v Alexandretti spet prišlo do krvavih nemirov. V Pelanu, kjer ee mudi začasno opazovalna komisija Zveze narodov, je pri- osnutku nove kolektivne pogodbe in k predlogu o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Izjava se : glasi dobesedno takole: L Pozdravljamo namero podjetja, da naj ho nova kolektivna pogodba poenostavljena in jasna. I Siiio pa proti tomu, da bi ta poenostavitev šla tu j tem, da se plače znižavajo na debelo, če je na- j men podjetja, da se plače nekaterih kategorij zni- ' iajo, tedaj zahtevamo, naj se to inižanje izvrši , v dobro nižjih kategorij. 2. Pod načelno izjavo poudarimo poleg gornjega tudi to, da naj se sporazum glede praznikov odpove in naj se to uredi a kolektivno pogodbo samo. Naša organizacija (t. j. ZZD) ne pristan« na nobeno skrunitev praznikov, kalerl se pri nas v Sloveniji praznujejo. 3. Glede uvedbe dodatnega pokojninskega zavarovanja za delavstvo pri KID smo načelno za to, da se uvede to starostno zavarovanje, vendar na način, da delavstvo, ki nima tovarniškega stanovanja, ne bo i okrnitvijo stanovanjske doklade oškodovano. Zato naj se poišče nadomestek (a to Izgube v drugi obliki. Vsi zastopniki so se živahno udeleževali današnje debate v razpravi nove kolektivne pogodbe in utemeljevali svoje predloge, ki naj bi jih vodstvo tovarne uvaževalo in sprejelo. Inž. Pe-trovčič izjavlja, da bo o končni odločitvi moral sklepati upravni odbor KID, kateremu bo sporočil želje zastopnikov delavskih organizacij. Pri današnji razpravi se je tudi danes prešlo preko tretjega člena, ki govori o mezdnem sistemu. Ko se je prešlo preko vseh podanih protipred-logov od strani delavstva, se je razprava ob 2 popoldne zaključila in ee danes popoldan nadaljujejo samo posvetovanja zastopnikov organizacij, da pripravijo gradivo za jutrišnjo razpravo, ki se prične ob 9 dopoldne. šlo do velikih demonstracij in do spopadov med Turki in Arabci. Demonstracije organizirajo francoske oblasti, turško prebivalstvo pa spontano prireja protidemonstracije. V spopadih v Pelanu in Antijohiji je bilo nekaj mrtvih in precej ranjenih. V Alej>p «o bili poelani vojaški oddelki, da zadušijo nemire. Drobne vesti Tokio, 14. januarja. A A- Havae: V zunanjem ministrstvu se živahno komentirajo nemške zahteve po kolonijah. Ce bi velesile dale kolonije Nemčiji, bi Japonska takoj zahtevala zase delež, ker tudi njej sami primanjkuje surovin. Rim, 14. januarja. AA. Havas: V veliki tovarni smodnika v Colofarnu je nastala eksplozija. Ranjenih je 50 œeb, večinoma žena. Mnogo delov tovarne je zelo poškodovanih. Los Angeles, 13. jan. AA. Havae: Veliko potniško letalo je padlo v gorah pri San Fernandu. V letalu je bilo trinajst oeeb. Samo ena oeeba je bila ubita. London, 13. jan. AA. Havae. V zadnjih štirih tednih je gripa zahtevala 1247 smrtnih slučajev. Samo v zadnjem tednu je umrlo 76S oseb. Belgrajske vesti Belgrad. 14. jan. m. Na podlagi čl. 1. in S. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave, čl. 12 uredbe o organizaciji uprave gozdov in rudnikov ter čl. 30 in 102 bratovskih blagajn delavcev in nameščencev v rudarskih podjetjih je na predlog ljubljanskega rudarskega glavarstva minister za gozde in rudnike izdal odlok, da ee vloge v invalidsko blagajno pri Glavni hratovski skladniri ▼ Zagrebu povečajo od določenih kategorij zaslužkov, in sicer: 1. za vsa podjetja, ki spadajo v prvi razred nevarnosti, od 2.5% na 3%; 2. za vsa podjetja v drugem nevarnostnem razredu od 2% na 2.5% ; 3. za vsa podjetja v tretjem varnostnem razredu od 1.5% na 2%; 4. na vsa podjetja, ki sjiadajo v četrti nevarnostni razred, od 1.25% na 1.75%. Tako povečane vloge se bodo morale plačevati v invalidsko blagajno od 1. januarja 1937 dalje. Belgrad, 14. Jan. m. V ponedeljek, 18. t. m. bo v ministrstvu za trgovino in in industrijo konferenca živinske sekcije pri uradu za izvoz živine. Na tej konferenci se bodo pretresali rezultati lanskoletnega izvoza na!e živine in možnost še večjega izvoza v razne države. Belgrad, 14. jan. m. Generalni direktor državnih monopolov je danes izdal obsežen proglas, namenjen vsemu jugoslovanskemu narodu, v katerem ga opozarja, naj nikar ne kadi vtihotaplje-nega tobaka, marveč se poslužuje le onega, ki ga prodaja državni monopol. Zcmnnska vremenska napoved: Razjasnitev v severni polovici, oblačno s snegom bo pa prevladovalo v južni polovici države. Nekaj oblačnosti je pričakovati v Gornjem Primorju in v dravski banovini. Mraz ho pritisnil v vsej državi. Dunajska viemenska napoved: Od zapada povečanje oblačnosti z nagnjenjem k dežju, povečanje temperature, megleno. Osebne vesli Belgrad, 14. januarja, m. Z odlokom ministra za pravosodje so postavljeni na podlagi člena 8 uredbe o častnih sodnikih za leto 1937 za častne sodnike na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani, in sicer: Pri okrožnem sodišču v Ljubljani: Ivan Ba-hovec, trgovec; dr. Janko Berce, podravnatelj Kreditnega zavoda; Venčeslav Breznik, trgovec; Milan Cesnik, trgovec; Dominik Cebin, tr^ovec^ Franjo I:rc, podravnatelj Zadružne "ospodarske banke; Deno Gregorič, trgovec; Srečko Grom, špediter; Ernest liieng, veletrgovec z lesom; Viktor Koza-mernik. knjigovodja tvrdke Stupica; Janko Krek, trgovski zastopnik; dr. Fran Loreto, tajnik Delavskega konsumnega društva; Ivan Martelanc, tajnik Vzajemne zavarovalnice; Leon Ozimič, ravnatelj Društva industrijalcev in veletrgovcev; dr. Ciril Pavlin, ravnatelj Združenih papirnic; dr. Fran Pavlin, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke; Janko Popovič, tajnik Društva industrijalcev in veli trgovcev in Janko Zemljič, uradnik podjetja Medič-Zankl. Pri okrozném sodišču v Mariboru: Miloš Oset, trgovec; Ferdo Pin»ar, trgovec; Drago Roglič, trgovec. Pri okrožnem sodišču v Celju: Fran Lukas, trgovec; Josip Kramar, drogist in Karel Lojbner, trgovec. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Edmund Kaslelic, trgovec in Jojip Kavčič, trgovec. Belgrad, 14. jan. m. Z odlokom prometnega ministra je imenovan v VIII. pol. skup. za pristava inženjer Julij Gspan, v IX. pol. skup. sta imenovana za prometna uradnika Ferdinand Sajn in Franjo Ličof, uradniška pripravnika. V X. skup. so imenovani za pomožne nadzornike proge: Franc Cernivec, Ivan Varga in Henrik Jordan. dosedaj uradniški pripravniki. Za pomožnega zavirača pa je imenovan uradniški pripravnik Leopold Kovač. Belgrad. 14. jan. m. Z odlokom načelnika carinskega oddelka v finančnem ministrstvu je prenehala carinska posredniška služba, ki jo je izvrševal Dragotin Strucelj, carinski posrednik pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Stiki med Belgradom in Zagrebom Pogajanja med srbskim delom združene opozicije in SDK oziroma dr. Mačkom niso privedla nikamor — to je vse. kar je mogoče o teh enoletnih »pogajanjih« reči. Kakor hitro pa je združena opozicija začela odpovedovati, se je začel javljati drugi pogodbenik — JRZ. »Ker je vprašanje sporazuma tudi za dr. Mačka akutno vprašanje, se je poizkus razgovorov z JRZ vsilil sam od sebe kot neodložljiva potreba«, pravi belgraj-ska »Pravda«. Z obeh strani je pripravljen teren — pripravljali so ga gotovi prvaki iz JRZ in iz bivše HSS — in splošno se pričakuje, da bo kmalu prišlo do prvih stikov, ali v političnem jeziku »do prvih kontaktov«. Nekateri omenjajo celo dan, 16. januarja, L j. v soboto; gotovo pa je, da se pred povratkom ministrskega predsednika dr. Sto-jadinoviča iz inozemstva ne bo zgodilo nič posebnega. Glede kraja radovedni javnosti še ni znano nič podrobnejšega, splošno mnenje pa je, da bodo prvi razgovori potekali na nekem »nevtralnem« ozemlju izven Zagreba. Da pa si ne bi kdo preveč obetal alj mislil, da je dr. Maček v svojih zahtevah kaj popustil, pravi današnji »Hrvatski dnevnik«, da je »prenagljeno govoriti o pogajanjih. Zlasti pa je prenagljeno govoriti o pogajanjih za rešitev hrvatskega vprašanja, ker je dr. Maček o tem že povedal svoje mnenje in to ne samo o postopku, ampak tudi o legitimaciji.« O vsem dosedanjem pa pravi, da dejansko pogajanj sploh ni bilo. to so bili »samo razgovori in izmenjavanje misli, pri čemur je tudi ostalo. Pogajanja in razgovore pa je treba dobro ločiti.« Pogreb D'ord'e Va j ferla Belgrad, 14. jan. m. Danes je bil tu pogreb umrlega srbskega veleindustrijalca Djordja Vaj-feria. Pogrebni sprevod se je pomikal od njegove pivovarne na Topčiderskem griču po ulici Miloša Velikega in ulici Kraljice Natalije do Narodne banke. Od tam pa se je nadaljeval sprevod na savsko pristanišče, kjer so krsto s truplom pokojnika položili na ladjo, ki ga je odpeljala v Pančevo. V Pančevu so položili krsto a pokojnikom na oder v katoliški cerkvi sv. Ane, ki jo je zgradil sam pokojni Vajfert ob priliki proslave svoje zadnje poroke. Ker je bil pokojnik katoličan, so pogrebne molitve opravili trije katoliški duhovniki na čelu s konzultorjem belgraj-ske nadškofije Justinom Čmerlarjem. Na dvorišču pivovarne so se od pokojnika poslovili bivši pod-guverner Narodne banke dr. Dragotin Protič, v imenu uslužbencev vseh pokojnikovih podjetij ravnatelj Ncšič in upokojeni general Nikola Colovič. Pred Narodno hanko se je poslovil od pokojnika guverner dr. Milan Radosavljevič, za njim pa v imenu Združenja industrijcev podpredsednik Mi-hajlo Sonda. Za njim je govorilo še več drugih govornikov. Truplo pokojnega Vajferta bodo pokopali jutri v njegovi spominski cerkvi v Pančevu. Kraljevsko vlado so na pogrebu zastopali finančni minister Dušan Lelica, trgovinski minister dr. Vrbanič in minister za gozdove in rudnike Juraj Jankovič. Domači odmevi ,Nepristranski opazovalci Otroka je vrgla v Dravo Zločin, hi je po 6 mesecih prišel na dan Maribor, 14. januarja. Skoraj po šestih mesecih je prišel danes na dan zločin, ki zveni naravnost neverjetno. Na orož-niško postajo na Teznem pri Mariboru je prišel danes delavec Ivan Gutmacher s Pobrežja ter izjavil: »Leta 1935 sem bil na stanovanju in hrani pri svojem bratu Francu na Teznu. Pri bratu je takrat služila za služkinjo šivilja Katarina Leban, italijanska državljanka, ki jo prišla leta 1929 iz Tolminu v Italiji Seznanil sem se z njo ter se je kmalu med nama razvnelo ljubezensko razmerje. Imel sem namen, da jo poročim. Dne 3. julija lani je odšla v mariborsko porodnišnico ter še istega dne rodila hčer. 9. julija je prišla iz porodnišnice in me je prišla naslednjega dne obiskat v Radvanje, kjer sem tedaj stanoval. Vprašal sem jo, kje je zdaj oliok, in je dejala, da je umrl pri porodu in da so ga pokopali v porodnišnici. Pozneje sem jo še enkial vprašal, če je olrok res umrl, in mi je ponovila svojo prvotno izjavo. Bil sem nezaupljiv in sem se nekoč informiral v porodnišnici. Tam sem na svoje veliko presenečenje zvedel, da otrok ni umrl, ampak ga je mati živega odnesla s seboj. Nato sem spet odšel k Lehanovi ter ji predočil. kaj sem zvedel v porodnišnici. Bruhnila je v jok in med solzami priznala, da je pri odhodu iz bolnišnice vrgla otroka z dravske brvi v vodo, kjer je utonil.« Na podlagi te prijave so orožniki takoj aretirali Katarino Leban, ki je spočetka vse zanikala, potem pa je svoje dejanje v celoti priznala. Povedala je, da je zanosila otroka s svojim ljubimcem Ivanom Gutmacherjein, ki ji je pa še pred porodom grozil, da mu ne sme z otrokom priti na dom njegovih staršev. Ko je dne H. Julija zaposlila z novorojeno hčerko porodnišnico, je bila vsa obupana. Ni imela sredstev za Življenje iu nI vedela, kako naj bj se z otrokom prebila. Tako je tavala po mestu do večera, potem pa je sklenila. da ubije sebe in otroka. Zvečor je šla med dravsko brvjo in glavnini mostom na levem bregu Drave v reko. Pričela je broditi proti sredini otoka. Ko ji jo voda že segala do pasu, ji je naenkrat padel olrok v reko. Deroči lok je otroka takoj odnose! s seboj, njo pa je takrat nekaj prešinilo, kakor da se je spet povrnila k zavesti, ustrašila se je svojega samomorilnega namena in zbežala nazaj na breg. Outmncherju je pozneje vse priznala ter gn prosila, uni jo nikomur ne izda. Orož- Iniki so morilko otroka odvedli v zapore okrožnega sodišča. Stara je 30 let in zelo šibke postave. u »Slovenski narod« «• silno brani očitka, da simpatizira z rdečimi v Španiji, kjer sovjetska mednarodna propaganda razpihuje svetovno vojsko in revolucijo. Užaljen je, da se to očita njemu, ki je navdušeno podpiral orjunske >Slurmabteilunge« ju-goslovenske nacionalne stranke, delal propagando za fašizem v Jugoslaviji in tudi dejansko nujal vso svojo oporo nacionalistični diktaturi, kateri je zvesto stal ob strani in ji pomagal izvohati vse »revolucionarne« elemente, ki so svojo demokratično prepričanje morali drago plačati z zaporom, internacijo in drugimi preganjanji. Pa to nič ne de; »Slovenski narod« je slekel nacionalno fašistično srajco in se danes ogreva z mladeniškim žarom za ideje in čine Larga Caballera pa za junaštva rdečih v španski deželi, kar lahko vsakdo sleherni dan čita pod zvenečimi naslovi na prvi strani lista, ki sicer agitira dalje za fašistični jugoslovenski nacionalizem in njega vodjo Petra Živkoviča. Kako se to s poliliko JNS ujema, nam je kaj malo mar, samo konstatiramo, da je prva »Narodova« stran rdeča ko mak. On sicer pravi, da pri »Narodu« samo objavljajo poročila kot »nepristranski opazovalci«, toda komu misli »Narod« to natveziti? V zadnji številki na primer z mastnim tiskom prepričuje javnost, da je Franco »že popolnoma obupal« in dolži nacionalist«, da so sklenili »še nadalje streljati na ženske in otroke«. Pa to dela vsak dan, ni pa nikoli prinesel nobene vrstice, kako morijo nedolžne ljudi ln talce rdeči Sovjetsko kampanjo glede Maroka, ki jo celo pošteni francoski in angleški tisk označuje kot laž in dokazano intrigo, je »Narod« verno ponatiskoval in predstavljal kot cičto resnico, k razkritju laži pa molči ko grob, česar noben lojalen in resnicoljuben človek ne more smatrati za »nepristransko opazovanje« španskih dogodkov. Deli se ne maramo v to spuščati, samo to povemo »Narodu«, da obstoja čisto enostavno'sredstva, ako hoče, da ga nihče ne bo dolžil simpatij z rdečimi v Španiji: da namreč preneha s ponatiskôvanjem in propagandističnim širjenjem vesti izključno iz rdečega tabora in da da v enaki meri prostora vestem in sodbam z desne strani, ki je vendar po svoji fašistični ideologiji tako zelo sorodna stranki integralnih jugoslovenskih nacionalistov in njihovega vodje, gospoda vpokojenega generala Živkoviča. Mislimo, da s tem dobrohotnim nasvetom prijateljsko izmenjavo misli z »Narodom« lahko plodovito zaključimo. Karneval v hiši JNS Politična taktika gospodov, ki predstavljajo vodstvo JNS v Sloveniji, je postala strašno neresna. V »Jutru« beremo zdaj vsakokrat, kadar se »Slovenec« potegne za slovenske pravice, »popolno ln odkrito priznanje« našim narodnim načelom in »neomejeno pridružitev« našemu stališču — z eno besedo, »Jutro« hoče biti zdaj, ko njegovi niso na vladi, stoodstotno slovensko. Pametnim ljudem ni treba še razlagati, kaj je vzrok tej tako čudežno izgledajoči izpreobrnitvi, o kateri vsak resnični Slovenec dobro ve, da ni nič drugega ko krinka. Toda skrajno priskutno je, da drugi otrok v JNS-hiši, »Slovenski narod« nosi na obrazu drugo masko, namreč jugoslovensko in ▼ isti sapi, ko »Jutro«, nosi na trg svoje slovenstvo, to slovenstvo s pravim orjunskim fanatizmom pobija. Pridružuje »e znani »borbi«, ki bi rada Slovence in Hrvate »'žlici vode utopila.in z njo vred hujska jugoelovenske fašiste, naj te strnejo r »jekleno {ronto onih, kf%o to državo ustvarili«, da pomedejo vse »separatiste«, ki obnavljajo »plemenska« vprašanja, kajti: »V eni državi en narod!« V številki od 9, januarja na prvem mestu udriha po nas, ker hočemo biti svoj narod, ter nam očita zato »imperializem«! Seveda zaključuje ta svoj sijajni domislek z edinozveličavno tezo, da je r Jugoslaviji samo en edinstven narod »s tremi različnimi imeni«. V drugih noticah pa zadnje čase dan za dnem dokazuje, da do sporazuma s Hrvati na noben način ne bo prišlo in meče krivdo zato na njihov »nacionalni separatizem in šovinizem« ter Hrvatom kliče v spomin, da je celo rajni Ante Radič bil za integralno narodno edinstvo. Jutri seveda bomo r »Jutru« zopet čuli čisto drugo pesem: da moramo Slovenci čuvati svoj jezik in svojo osobito kulturo ter gospodarske koristi in podobno m da je slovenska JNS bila vedno za neokrnjeno slovenstvo ... Čudno, da gospodje menda sami ne zapazijo, kako se igrajo pustne šeme. Novi gosti v narodni skupščini Belgrajski del doslej združene opozicije je naveličan. Zahotelo se mu je govorov, sedežev v narodni skupščini in poleg časti morda še kaj drugega. Na poziv poslanca Jovana Zdravkoviča, ki je bil 5. maja 1935 izvoljen na listi dr. Mačka, so še rpšH v njegovem stanovanju še ostali belgrajski poslanci s te liste (med njimi tudi dr. Dragoljub Jovanovič), da se pogovore, ali ne bi kazalo iti v sedanjo narodno skupščino. Nekateri so zagovarjali misel, da je treba iti in tam razviti politično delavnost. Vendar pa do končnega sklepa še niso prišli in liodo o tem govorili še na prihodnjih sestankih. Na ta vsekakor zanimivi dogodek je zagrebški »Obzor« navezal sledečo misel: »Ali bo šlo vseh sedem poslancev, med katerimi je bil tudi dr. Dragoljub Jovanovič, v skupščino ali samo nekateri izmed njih, nI važno. Bolj važno je to, da je do tega sestanka sploh prišlo in da je bil sklican v stanovanje in na poziv poslanca poljedelske stranke Jovana Zdravkoviča. Zdi se, da je dr. Dragoljub Jovanovič izgubil upanje, du bi dr. Mačka pridobil za svoje stališče. V tem primeru ni razloga, zakaj bi ne šel v skupščino in zakaj ne bi zbiral dnevnic. S splošnega političnega stališča bi pa vstop teh poslancev v sluip-šči no en dokaz več za trditev o delovni sposobnosti sedanje skupščine in bo torej njeno življenje podaljšano.« Slovenski mackovci niso dobrodošli Sedaj, ko je delo za sjiorazum prišlo od politikov srbske združene opozicije do bolj merodaj-nega činitelja, JRZ, je hotel tudi voditelj slovenskih inačkovcev opozoriti politično javnost na svoje državniške zmožnosti. Dopisniku belgrajske Politike« je izjavil, da sta v okolici dr. Mačka dve skupini, ki se v naziranjih glede sporazuma nekoliko ločila. Pa so se takoj oglasili hrvatski listi z različnimi razlagami in zavrnitvami, ki se jim po domače pravi: Kaj pa se ti mešaš v to reč, ki se tiče samo nas?t »Hrvatski dnevnik« pravi, da v --okolici« dr. Mačka vlada popolna soglasnost, >Obzor« pa si to dr. Kukovcevo »vmešavanje«' tako-le razlaga: »Dr. Kukovec je mero-dajen samo za sebe. Najbrž se ne motimo, če trdimo, da je ta izjava dr. Kukovca posledica neizpolnjene želje prvakov lako imenovanega kmečko delavskega gibanja v Sloveniji, da hi namreč tudi oni po kakem /.aslopniku sodelovali pri razgovorih med SDK in drugimi strankami in da se jim izpolnijo Se neke druge zahteve. Izpred sodišča Nove žrtve kokainskih sleparij Ljubljana, 14. januarja. Današnja obravnava, določena za 8.30 dopoldne se je nekoliko zavlekla. Po dvorani je vladalo živahno žuborenje in kramljanje. Glavni obtoženci: Širok, Mauser, Svete in Hladnik so stikali glave med seboj in si nekaj šušljali. Slutili so nekako, da se zbira nad njihovimi glavami nova nevihta. Vsi pa so bili odločeni se trdovratno in do skrajnosti braniti. Širok je vedno konteriral s svojim branilcem — ex offo — dr. Murkom, ki se je marljivo in pazljivo posvetil v razvoj procesa. Dvorana se je počasi napolnila z izbranim občinstvom, kajti policijska kontrola je vsakogar pri vhodu ali legitimirala ali pa splošno premotrila. Med poslušalci so mnogi, ki se kot strokovnjaki zanimajo za ko-kainske manipulacije. Sodni dvor je ob 9 vstopil v dvorano. Senatni predsednik g. Rajko Lederhas je začel razpravo in nadaljeval z zaslišanjem zadnjih treh obtožencev, ki so bili zapleteni v san-graško dogodivščino. Maks Bizjak pripoveduje zgodbe. Prvi je bil danes zaslišan šofer Maks Bizjak, znanec Ceferinovih, ki so ga v njegovi brezposelnosti podpirali. Njegov zagovor je bil prostodušen in živahen. Takoj po Veliki noči lani je prišel k Ceferinovim. Vsi so bili zelo razburjeni. Pozneje mu je gospa povedala, da imajo naprodaj 1 kg kokaina. Naprosila ga je, da bi poiskal kupca. Znanca Burgarja je nato vprašal, ali ve za kakega kupca. Označil mu je neko gospodično, ki menda ve za prekupčevalca kokaina v Poljanski dolini. Burgar je najel avlo in so se z njim odpeljali: gospa, on in Burgar. Pri trgovcu Debeljaku v So-vodnji so se ustavili in mu ponudili kokain. Trgovec je blago pogledal in odvrnil: »Blago mi ni všeč! Ga bom dal po strokovnjaku analizirati.« Pozneje je gospodična povedala: »Ni pravo blago. Mora biti pristno.« Vzel je nekaj »kokaina« in ga dal na jezik. Okus je bil od sode. Gospa je jokala. Začeli smo poizvedovati za prodajalcem. Obširno je pravil, kako so prišli na sangraški načrt. Gospa je prevzela vlogo grofice, Burgar pa pozneje vlogo grofičinega brata. Pod pretvezo, češ, da gospa grofica na Gorenjskem potrebuje večjo množino kokaina, je odpeljal Široka na Gorenjsko na grad. Bil je pripravljen za Ceferinove iti v levje žrelo, da se popravi krivica in vrne menica. V sobo, kamor so spravili Široka, so postavili špansko steno, za katero se je skril maskirani Burgar. Ko je bil Širok v sobi, sam ne ve, kaj se je zgodilo. Cez nekaj časa je prinesel Burgar iz sobe obleko, vse dokumente in aktovko, v kateri je bil zavoj fižola. Široka so povezali na posteljo z vrvjo. Široka je pripeljal na grad neki četrtek. Cez dva dni je prišel tja tudi Hladnik, ki je bil spravljen v drugo sobo in prav tako povezan z vrvmi. Ojačeno varstvo in okovi. Pri obeh je bila stalna straža. Nekega večera je dejala gospa pri večerji: »Položaj je zelo težek. Kaj, če kdo pobegne skozi okno? Ta falota sta vsega zmožna. Potrebno je, da se varstvo nad njima ojači. Premalo se sedaj pazi. Veste kaj? Najbolje je, da bi se tem ljudem napravile lisice!« Pojasnila je, kaj pomenijo lisice pri orožnikih. Iz navadnega pleha je napravil Bizjak obročke. Šest kosov. Širok je dobil 2 obročka na roke, Hladnik pa po 2 na roke in noge. Za zamudo časa smo potem dobili jaz 400, Burgar 333 in Krašovec 200 din. Gospod ima velik vpliv. Obtoženi Bizjak je nadalje omenil gospej: »Vse to je zelo nevarno! Kaj, ko bi prišli za to stvar pred sodišče?« Odrvmila je: »Gospod ima velik vpliv na sodišču in pri policiji. Bo vse uredil. Ima dobre zveze!« Po Bizjakovein zatrdilu je Albina Ceferinova dajala vsa navodila, kako je treba postopati. Predsednik: »Zakaj ste se vmešali v to afero?« Obtoženec: »Brez posla sem bil.« Predsednik: »Policiji bi naznanili, ki bi jih vse polovila.« Skrivnostna oseba na grada. Drugi obtoženec, Stane Burgar, je drastično ln mestoma Stljivo sodnikom pripovedoval o dogodku. Njemu je gospa razodela zadevo, rekoč: »Osleparjeni smo bili. Za težke tisočake! O Veliki noči si še potic nismo mogli napraviti.« Razdelila nam je vloge. Noben mi ni rekel, da naj igram grofa. Širok je mislil, da sem grofičin brat, pa me je imel torej za grofa. Drugače sem bil na gradu zelo skrivnostna oseba. Tudi Burgar trdi, da je šlo pri vsem poslu za absolutno pravico. Tretji in zadnji obtoženec, Ivan Krašovec, ki eo ga imenovali »sluga Janez«, je prav vse odkrito priznal. Bil je v službi gospe Ceferinove in je pač moral storiti to, kar mu je naročila. Nova obtožba. Državni tožilec dr. Fellaher je nato predložil sodišču dodatno novo obtožbo proti Pavlu Široku in Josipu Mauserju zaradi zločinstva prevare, ker sta lani septembra opeharila Vilkn Masterla iz Stražišča pri Kranju za 34.000 din, ko sta mu prodala mesto pristnega koknina zavoj borove kisline. Predsednik je takoj uvedel novo razpravo proti obema obtožencema, ki je bila prav živahna in dramatična. Oba obtoženca, Širok in Mauser, sta odločno zanikala vsako krivdo in se trdovratno branila, poudarjajoč, da sta Masterlu Izročila »pristno in pošteno blago-r.. Bilo je v kavarni Vosper-nik. Tam v posebni sobi. Širok je stal na straži. Mauser pa je izročil Masterlu kokain. Branitelj dr. Murko Široku: »Ali se spozna razlika med sodo in kokainom?« Širok ironično: »Na 3km daleč spoznam razliko!« Širok je dobil od Mauserja 2500 din provizije. Mauser je med drugim dejal: »V kavarni je bilo izročeno pošteno blago. Tam je bila zamenjava nemogoča! Sicer pa je nevarno s kokainom okoli hoditi.« Kokain je Mauserju baje dobavil neki Mayer. Priča Vilko Masterle je v vseh podrobnostih opisal, kako se je seznanil s širokom in po njem z Mauserjem. Poskušnja je pokazala, da je kokain. Ko je pozneje odprl, pa je notri našel — borovo kislino v praških. Priča je še poprej omenil, da je bil enkrat pri kokainski kupčiji že opeharjen. Zato je bil pri Mauserju, ki je nastopal kot Goldstein, trgovec iz Avstrije, zelo previden in je v kavarni kokain analiziral. Lado Vučnik, gradbeni tehnik higienskega zavoda, mu je 14. avgusta prodal 1 kg kokaina. Pozneje pa je ugotovil, da je bila v zavoju navadna soda. Šel je k Vučniku, ki mu je takoj vrnil 30.000 din, pozneje pa še ostanek 8000 din. Škoda je bila poravnana. Ko je uvidel, da je bil tudi drugič opeharjen, je v Ljubljani poiskal Široka. Temu je dejal: »Veste, je luinparija, da ste mi prodali borovo kislino za kokain 1« Širok se je začudil in odvrnil: »Ne bom rekel, da to ni mogoče. Ni to prvi slučaj!« Farbal ga je še in prosil: »Nikar me ne naznanite! Bom drugo blago preskrbel.« Priča je naposled še pripomnil: Širok mi je pravil, da ima Avstrijec Goldstein toliko premoženja, kolikor cela Miklošičeva cesta ne.« Obtoženi Širok je ugovarjal izpovedbi priče in ogorčen omenil: »Masterle in še neki njegov prijatelj sta se peljala do meje in tam kokain prodala. Bila sta veselo razpoložena! To bo povedal šofer fžanec.« Predsednik ironično: »Mogoče od žalosti!« Senatni predsednik je zaslišal še maserja Per-šinarja, nato pa razpravo prekinil ob 14, nakar se je nadaljevala ob 16.30 s čitanjem spisov. Jugoslar. t. Beleraflort & Co. d. ». o. J. Maribor Mariborsko gospodarstvo se popravlja Maribor, 14. januarja. Na mestnem liačeletvu smo dobili vpogled v gibanje obrti in trgovine v letu 1936. Če primerjamo te številke z onimi iz prejšnjih let, zapazimo prav razveseljivo dejstvo: mariborska obrt in trgovina je že prekoračila kritično točko, ko je število izbrisanih obrtnih pravic znatno presegalo število novoprijavljenih obrti. Lani je bila namreč izdanih 190 novih obrtnih in trgovinskih pravic, v letu 1935 pa samo 145. Razlika znaša 45 novih obrti. Razveseljiva razlika je tudi pri številu izbrisanih obrtnih pravic: lani jih je bilo 124. predlansko leto pa 137. Vsa leta krize — od 1932 do 1935 — je imelo obrtno gibanje v Mariboru padajočo tendenco, tako da je preobrat, ki ga je prinoelo leto 193G, prav zadovoljiv. V letu 1936 je izdalo mestno poglavarstvo 35 obrtnih pravic za obrti, ki se izvršujejo na podlagi koncesije — to so gostilne, kavarne, restavracije, izvoščki, avtotaksiji in dro-gerije; 80 obrtnih pravic je bilo izdanih za rokodelske obrti, 755 pa za trgovinske in njim sorodne nove obrate. Izbrisanih je bilo v tem razdobju: 26 obrtnih pravic, ki se izvršujejo na podlagi koncesij, 41 obrtnih pravic za rokodelske obrti, 4 obrtne pravice za industrijske obrate in 53 obrtnih pravic za trgovinske in ostale obrti. — Da je napredek mariborskega gospodarstva v minulem letu tudi deja.iski in ne samo na papirju, nam dokazu- jejo tudi izjave merodajnih predstavnikov mariborske trgovine in obrti. Skoraj v vseh panogah se opaža izboljšanje, četudi je neznatno, pa je vseeno razveseljivo. Bilanca bi bila ob zaključku letu še gotovo ugodnejša, če ne bi bilo udarjeno mariborsko gospodarsko zaledje z izredno slabo letino. Sadja in vina ni bilo in to se pozna tudi v mariborskem gospodarstvu. V glavnem gre izboljšanje prometa v trgovini in obrti tedaj na račun poživitve domačih gospodarskih razmer. Prinesla jo je predvsem izredno živahna gradbena del-vnost in konjunktura v tekstilni industriji, ki je v minulem letu močno povišala .stalež tovarniškega delavstva ter s tem povečala število kupujočega občinstva. Pretep v mošeji zaradi lesa — Pri lenivosti črevesa, kataru v čre-vih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Joselova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da redna poraba »Franz-Joseiove« vode izborno urejuje funkcije črev. Iteg. po min. soc. pol. ln nar. zdr. S-br. 13.485, 35. V. 85. Nevaren požar v Ljubljani Ljubljana, 14. januarja. Danes okoli četrt na dve je nenadoma izbruhnil nevaren ogenj v Lingarjevi ulici. Ogenj je nastal v znani Cesnikovi trgovini manufakture v hiši Kresije. Sosedna trgovka ga. Ažmanova je opazila, da se iz zaprtega lokala vali dim ter je obvestila gasilsko postajo. Že čez nekaj trenotkov so poklicni gasilci odhiteli z motorno brizgalno in v polni gasilski opremi v bližnjo Lingarjevo ulico. Imeli so dosti dela, da so najprej sploh mogli v lokal ter so morali vrata s silo odpreti. Napeljali so po ceveh vodo ter kmalu nato potlačili ogenj, ki je že zajel dva pulta in ki je divjal tudi po tleh ter v stelaži nad prodajalnim prostorom. Ogenj je nastal zaradi velike železne peči sredi glavne prodajalne. Peč je bila močno zakurjena ter je v njej gorelo še potem, ko so gasilci že pogasili ogenj v prodajalni. Gašenje lokala je bilo zelo naporno. Lokal je bil poln dima in plamenov. Pod nadzorstvom poveljnika g. Furlana in poveljnika g. Ogrina so gasilci vdrli v lokal s plinskimi maskami na obrazu. Štirje gasilci so imeli običajne maske, prvi napadalni gasilec pa je ime! na obrazu dihalni aparat. Napeljali so cevi na plamene, nato se pa vsi izmučeni in spoteni vračali na prosto. Vse gašenje je trajalo skoraj dobro uro. Na ulico pred trgovino so gasilci znosili tleče zavitke manufakture, tleče preproge in podobno uničeno blago. Pri tem napornem delu so poklicnim gasilcem pomagali tudi člani prostovoljne gasilske čete. V Lingarejvo ulico je navalila velika množica radovednežev, vendar so policijski stražniki takoj napravili močan kordon in preprečili, da radovedneži niso ovirali gašenja. Trgovina je bili svojčas last g. Janka Česni-ka, ki pa je pred kratkim umrl. Vodi jo sedaj ga. Marija Česnikova, vdova po pokojniku. Ko je požar izbruhnil, je bila lastnica trgovine na svojem domu v Nunski ulici, njeni pomočniki pa pri kosilu. Nekateri sosedni trgovci so poklicali trgovko in njene pomočnike, ki so seveda takoj prihiteli. Opustošenje v lokalu je bilo grozno. Zgoreli sta obe prodajalni mizi in vse blago, ki je bilo po navadi trgovcev na teh mizah. Uničena so tla, nekatere preproge, pa tudi mnogo drugega blaga, ki mu je zlasti škodoval močan dim. Dalje je tudi voda iz brizgaln pokvarila nekaj blaga. Trgovka Česnikova trpi več deset tisoč dinarjev škode, ki pa je krita z zavarovalnino. Trgovka je namreč zavarovana pri banki »Slaviji«. Občinstvo, ki je opazovalo naporno gašenje in vsa javnost, mora mestnim i>oklicnim gasilcem izreči popolno priznanje, da so tako naglo prihiteli na kraj požara ter preprečili še večjo škodo, ali celo katastrofo. Tudi pri tem požaru se je izkazalo, kako dobrodejne so maske in dihalni aparati v takih požarnih nesrečah. V Tetovu se je preteklo sredo končala sodnij-ska obravnava, ko se je pred okrožnim sodiščem moral zagovarjati tamkajšnji muslimanski imam Hafue Sulejman šihafovič, ker je leta 1930 vrgel iz mošeje nekega carigrajskega trgovca, ki je prišel v mošejo s klobukom na glavi, namesto da bi imel fes ali turban, kakor, se drže naši muslimani. Nasproti pa je na Turškem Ata Turk odpravil vse turimne in fese ter velel nositi same klobuke. Kakor trdi obtožnica, je obtoženi silno zmerjal carigrajskega trgovca ter ga grdo psoval. Na vse zadnje pa je poklical še svoje muslimanske vernike ter jih pozval, naj vržejo tega Carigrajca skozi vrata. Muslimani so šli res takoj na delo 1er so moža dobro premikastili, nakar so ga postavili na hladno. Vsi ti so se morali sedaj tudi zagovarjati z imamoin vred. Sodišče je nazadnje obsodilo imama na 900 Din denarne globe, druge obtožence pa na majhne globe. Ta obravnava kaže, da jugoslovanski muslimani ne odobravajo odredb turškega Ata Turka. Celjska policijska statistika Kriminalna statistika nam dokazuje, do naraščajo zločini in prestO|)ki iz koristoljubja. Tako je bilo v preteklem letu na področju predstojuištva mestne policije v Celju izvršenih 147 raznih tatvin in trpe oškodovanci škode skupaj 230.055 din. V primeri z letom 1935. je število tatvin poskočilo za 228 (I. 1935. je bilo 219 tatvin s škodo 173.240). Od tega je bilo 18 vlomov s skupno škodo 80.350 dinarjev, 26 žepnih tatvin s škodo 10.640 din, koles je bilo ukradenih 70 v skupni vrednosti 70.210 dinarjev, raznih manjših tatvin je bilo izvršenih 333 v skupnem zneku 55.751 din, prevar je bilo 89 s skupno škodo 35.200 din. Poneverbe so se v preteklem letu precej zmanjšale, izvršenih je bilo 35, medtem ko jih je bilo leta 1935. 83. Prestopkov zoper življenje in telo je bilo 32, od katerih je 13 težkih telesnih jioškodb in 6 primerov odprave ploda; 260 prestopkov zoper javni red in mir, 270 primerov zaradi vlačugarstva in potepu-štva, 3 tihotapstva, 1 uboj, raznih nezgod je bilo 12, manjših prestopkov je bilo 177, samomorov je bilo izvršenih 9, smrtnih nesreč 7, požarov 9 v skupni škodi 20.300 din. Izgub je bilo prijavljenih 120 v znesku 29.114 din, najdb 103 v znesku 12.750 dinarjev, strankam je bilo vrnjenih v 85 primerih v znesku 10.8000 din. V sodne zapore je bilo oddanih 114 oseb, odgonska postaja je odpravila 162 oseb, v policijske zajx>re pa je prišlo 1161 oseb, 8*54 moških in 318 žensk, policijskih prijav pa je bilo 3528. Opis našega prvega zdravilišča (Po raznih virih sestavil dr. A. M.) (Nadaljevanje.! Tem deseterim slatinskim gostiščem so se sčasoma v razdobju tridesetih let pridružili še drugi domovi: »Stritarjev dom« (tedaj »Vila Jankomir«) leta 1874, Hotel »Sonce« 1884, »Slatinski dom« 1884. Vsi trije domovi so z odkupom prešli v zdraviliško last. Akoprav se je število domov pomnožilo, vendar se obisk gostov ni dvignil, marveč se je 1878, z letom avstrijske okupacije v Bosni, začel zniževati. Ne moremo reči, koliko je ta dogodek vplival na zaostanek zdraviliških gostov, to pa je gotovo, da ni bil brez vpliva nanj. Kriza je minula. Z I. 1892 je vstalo zdravilišče v novo rastje. Po sto letih je Rogaška Slatina, v prvi desetini dvajsetega stoletja, dobila skorajda novo lice. V tej dobi se je dovršilo »zemeljsko čudo na Slatini«, zajeli so se 1909 podzemeljski vrelci, uredil se je vrelec »Donat«, postavil se je »Aleksandrov dom« in »Ljubljanski dom« ter Glavno kopališče, irenovil in razširil se je po požaru (18. avg. 1908) »Zdraviliški dom«, zastavilo se je delo za »Oficirski dom« in »Beograjski doin«. Postavila se je 1904 tudi nova zdraviliška kapela sv. Ane, toda, žal! na dokaj strm in težje dostopen (Tavčarjev) hrib in zato v nezadovoljnost domačinov in katoliških gostov. Vse kliče še po drugi kapeli v ravnini. Ob stoletnici gospodarskega nastopa štajerskih deželnih stanov v Rogaški Slatini je poset njenih gostov — leta 1901 — dosegel prvikrat število 3000. V naslednjih letih do začetka svetovne vojne je obisk stalno rastel povprečno vsako leto zn 400 novih gostov. Vojno leto 1916 in 1917 zaznamuje — nepričakovano — porast oostov: 6622 in 6892 po številu. Da pa se ne bi kdo začudil nad tem visokim številom, v izredno neugodnem času, mora vedeti, da so bili ti številni gostje večinoma okrevajoči vojaki z italijanskega bojišča. Tedaj je bila tudi zimska sezona. Rekordno število v obisku svojih gostov je Rogaška Slatina dosegla leta 1936, ki nam kaže sezonsko številko 7818. Tedaj so se morali pač združiti vsi udobni in ugodni pogoji in položaji, katere gost išče in najde v Rogaški Slatini. Po svojem obsegu in namenu je »Zdraviliški dom« vreden, da se ga _posebej spomnino, ker je videl več zgodovinsko važnih dogodkov nego vsi drugi domovi na Slatini skupaj. Sprva je stala na njegovem mestu le daljša zdraviliška dvorana, s pridruženo restavracijo in kavarno. Postavil jo je 1813 nadzornik dr. Ivan Frohlich po nagibu nadvojvodo Ivana. Bila je središče prijetnega in cenenega vrvenja na Slatini, kakor 1921 poroča kronist dr. C. A. Riedl v svojih »Odlomkih iz življenja, pitja in kopanja ob zdravilnih vrelcih v Rogaški Slatini*. Obisk gostov je v poletnih mesecih stalno naraščal in ko je bil z letom 1844 dosegel skoraj število 2000, je bilo treba misliti na nov in obsežen »Zdraviliški dom«. Prvi »Zdraviliški dom« se je gradil tri leta in je bil pojxdnoma dovršen in, otvorjen 1847 ob navzočnosti cesarske dvojice, Ferdinanda in njegove soproge Marije Ano. Nekaj edinstvenega je bila v svojem sijaju in razkošju nova zdraviliška dvorana, ki so jo po visokem cesarskem gostu nazivali »Ferdinandova dvorana«. Eno leto prej 1846 je za praznik sv. Ane, kakor za uvod v bodoče slovesnosti, v dvorani koncertira! slavni pianist Fran Liszt. Za njim so nastopili tukaj že mnogi koncertni vi-tuozi. »Ferdinandova dvorana« je bila v dobi šestdesetih let včasih koncertna dvorana, včasih operno, včasih dramsko gledališče, danes plesna dvorana in jutri že kapela ob duhovnih vajah Ta dvo-ann je videla toliko elegantnega sveta, kako' ga ni videla in slišala daleč nookrog nobena. Ta dvorana je slišala vriskajoče plesalce, pa tudi klečeče molilce. Zdraviliški dom je z blestečo dvorano vred v noči 18. avg. 1908. leta zadela siina katastrofa. V podstrešni sobi neprevidne sobarice jc izbruhnil požar, ki je uničil dom in dvorano; ostalo je samo zidovje. Leta 1909 je bil pozidan nov, višji in ponos-nejši dom od |>rvega, sicer ne več tako dragoceno, vendar še vedno s sijajno zdraviliško dvorano, ki postaja še sijajnejša, kadar ob svitu večernih luči koncertira v njej orkester ljubljanske opere poti taktirko spretnega kapelnika. Drugi »Zdraviliški dom« po pomembnih dogodkih ne zaostaja za prvim, marveč ga celo prekaša. Med vojno je zdraviliška dvorana jx>stala celo bolniška dvorana. Po vojni se je spet odela v prejšnjo veselo vnanjost, ko je sprejela toliko slovesnih obiskov kakor še nikoli prej. V zadnjem času pa sla se vršili v »Zdraviliškem domu« in pred njim dve žalni slovesnosti, ki pričata, da preveva Rogaško Slatino in zdravilišče vsak čas rodoljubni in domoljubni čut. Prvi žalni spomin je bil 2. avgusta 1934 posvečen učenjaku arheologu don Franju Buliču. Drugi žalni spomin 9. oktober 1934 se bo poslej vsako leto obnavljal, kakor je pokazal 9. oktober naslednjega leta, ki je v velikem številu zbral goste in domačine pred »Zdraviliškim domom« k slovesni sožalnici. Topot se je po ravnateljevi zgodovinski besedi izrekla tudi spominska pesem, ki jo priobčujemo, ker so jo mnogi gostje in domačini želeli imeti kje natisnjeno. Kralja Zedinitelja nesmrtni klic. Umorili lani moje so telo, umorili niso mojega duha. Zaklenili v krsto zémeljski so prah, zaklenili niso zvestega srca. To strohneti mora. kar je zemlje dar, kar živi v ljubezni, ne strohni nikdar. Vsak je pot ko včasih mi do vas odprt. Vašo deco srečam, ko privre iz šol. In pogledam v žive tople jim oči: Ljubijo me, vidim, vsako leto bolj... Le raduj se, deca, dneva belega, bodi polna upanja veselega! Kakor včasih pridem daleč po vaseh. Vidim vrste vaših fantov, vaših mož; k vsakemu se sklonim, vprašam vsakega: >Ali med viharjem zvest ostat mi boS?« »Tudi med viharjem!« slišim, pravi vsak: »Naš pogled bo jasen, čvrst bo naš korak!« Hodim po domovih. Skrbno ženo glej! Zadnji hleb načenja... Kaj'je še jtotreb! O, ne boj se, žena! Jutri lep bo dan. Kakor drobci kruha vsi en sam so hleb, ena smo družina. Ni se bati nam, dokler deco hrani verna mati nam. Kadar duh proščen je zčmeljskih okov, vse z višave modre vidi tam in tod. Ena sama sila, ena sama moč ohraniti more naš zedinjen rod; iz|)olniti more up edini moj: Ako se ljubili Iwste med sel>oj. Druge, mnnjše sicer, a za gospodarsko ir. tudi zdravstveno stran ne manj važne stavbe, so nastajale po potrebi in v sledečem časovnem redu. Leta 1804 je bilo na predlog dr. Frohlicha postavljena prvo kopališče. Leta 1818 so glavni vrelec obzidali z istrskim marmorom in postavili nad njim hram v jonskih stebrih: »TempeU, ki je dal vrelcu ime. Leta 1851 je napravilo zdravilišče svojo lastno pekarno. Leto 1854 je bilo posebno bogato na praktičnih stavbah. Postavila se je drvarnica, ledenica (spodnja in zgornja), shramba za les in vozove, vrtnarija; naredilo se je zaprto sprehajolišče ir skladišče za mineralno vodo v steklenicah in za bojih; zgradil se je godbeni paviljon in žitni kozolec. Leto 1874 je dalo gasilcem shrambo za ga silno orodje in šport, jahačem posebno jabalnico. Leto 1884 je v strahu pred kolero, ki je tu in tam pretila po Slovenskem, napravilo »izolir-nico< v oddaljeni zdraviliški šumi in v zdravilišču samem plavalno kopališče. Drobne Kaj pravite? Od ustanovitve Jugoslavije tli med nami nek spor o narodnosti Jugoslavije. Nekateri hočejo ose prejšnje narodnosti odpraviti in ose državljane narediti za ude enega naroda, jugoslovanskega. Slovenci smo bili vedno veliki Slovani in še pred ustanovitvijo Jugoslavije smo se ob tre-notkih največjega navdušenja in velikih upov v slovansko bodočnost brez pridržka imenovali Jugoslovane. Tu pa tam smo včasih tudi nekoliko bolj trezno gledali na slovansko vzajemnost. Jugoslovan jar jen ie pa so nam o Jugoslaviji nekateri zagrenili, ko so jugoslovanstvu začeli pridevati pomen, ki ga po našem dolgoletnem pojmovanju nima. Pa smo kljub takim bridkim izkušnjam ostali Slovani in tudi — Jugoslovani. Kaj pravite, gospod urednik, ali so tudi drugi . laki Jugoslovani kakor smo mi? Meni je ta naša slovanska širokogrudnost najbolj stopila pred oči, ko sem izvedel, da imajo v Belgradu dobrodelno društvo >Srpska maj-ka<, pod najuglednejšimi pokroviteljstvi — poleg srbskih zadrug, družb in tolikih drugih srbskih ustanov; in da sedaj ustanavljajo po vsej državi celo tSrpske klube*; da imajo v Zagrebu dobrodelno društvo »Hrvatska žena*, poleg tolikih drugih izrecno hrvatskih ustanov, ki se vse imenujejo po kaki kneginji ,po kakem hrvatskem kralju, itd.; da imamo v Ljubljani dobrodelno društvo >Jugoslovenska mati* in toliko drugih jugoslovanskih ustanov. O, Slovenci smo res širokoerudni. Slovenci smo Jugoslovani! — Ж ARTIN Ж|0 RACÉES f^W n ZAPRTJE, LENIVOST ČREVESJA je vzrok mnogim boleznim. 2—3 ARTIN - DRAŽEJE Dr. WANDERA. ▼tete zvečer, omogočilo zjutraj lahko izpraznjenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dra-žej Din S'— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1'50. Ogl. rtg. pod S. Dr. 7724/34. Koledar Potek, 15. januarja: Pavel, puščavnik; Maver, opat. Novi grobovi + V LJubljani je umrla gospa Neža GSrtner, roj. Stepišnik. Pogreb blagopokojne bo v petek ob 4. pop. izpred hiše žalosti na Cankarjevem nabrežju 1. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim naše eožaljel Umrla je po daljšem bolehanju goepa Cecilija Novak. Pogreb pokojnice bo danes ob pol 3. . iz hiše žalosti, Slomškova ul. 17, Kodeljevo, v. Križu. Naj počiva v miru I "t- Leopold Zcmljič. Dne 12. januarja so pokopali Leopolda Zeuiljiča iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni. Pokojni je bil odločno katoliški mož v domovini Petra Dajnka in eden izmed ustanovnih članov Kmetijskega bralnega društva v Gornji Radgoni, ter njegov dolgoletni odbornik. Z njiin lega v grob še eden izmed redko živečih narodnjakov iz preteklega stoletja ob naši severni meji. Naj mu sveti večna luči Osebne vesti — I» banovinske službe. Banovinski računski kontrolor Zega Andrej pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za banovinskega računskega inšj>ektorja VI. položajne skupine. Banovinski tehnični pristav inž. Maček Stanko pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za banovinskega višjega tehničnega pristava v Vil. položajni skupini. Banovinski arhivar Muraus Rupert je napredoval za banovinskega glavnega arhivarja v VII. položajni skupini. Bdnovinski zvaničnik Majdič Fortunat pri banski upravi v Ljubljani je napredoval za banovinskega uradniškega pripravnika * položajni skupini. Uradniški pripravnik pri nižji gozdarski šoli v Maril>oru Vodopivee Josip je napredoval za arhiv, uradnika v X. položajni skupini. Za banovinskega zvaničnika pri banovinski kmetijski šoli v Rakičanu je postavljen Bla-ževič Ivan. Za banovinsko zvaničnico III. položajne skupine pri banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je [»stavljena Pengal Jožica. — Premestitve: Ekonom banovinske bolnišnice v Brežicah Grobelšek Ivan je premeščen v javno bolnišnico v Celje. Administrativni uradnik pri javni bolnišnici v Celju, Remic Srečko, je premeščen v banovinsko bolnišr.ico v Brežicah. — Pri zaprtju, motnjah * prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Kranz-Jo sel grenčice«. — Videmsko dekanijsko okrožje PZ v Mariboru. Vljudno vabimo prosvetna društva in žup-nije »posavske« dekanije, naj pošljejo vsaj enega zastopnika na zbor za ustanovitev okrožja. Vršil se bo v središču dekanije, v Artičah, v nedeljo 17. t. m. oh 10. dojioldne v društveni sobi. — PaSkinova proslava na naši univerzi. Slovanski institut univerze v Ljubljani priredi za stoletnico smrti največjega ruskega pesnika Puškina 11. februarja sjiominsko svečanost v glavni vseučiliški dvorani. Kolikor nam je doelej znano, bodo med drugim predavali dekan filozofske fakultete prof. dr. Kidrič kot otvoritelj slavnosti. predsednik Ruske matice prof. dr. Spektorski, dr. Preobražen^ki kot glavni govorink o jubilantu s posebnim ozirom na njegov odmev v slovenski literaturi, recitirali slušatelji in slušateljice slavi-stike, me i tem ko ei objavo podrobnega razporeda prihranimo za kasneje. Že zdaj pa opozarjamo vso kulturno javnost na lo pomembno prireditev. — Prepovedan tisk. Službene novine št. 8 objavljajo. da je državno pravdništvo v Zagrehu prepovedalo prodajati in razširjati št. 51 in 52 časopisa 7>Istra<", dalje letak pod naslovom >Drugovi trgovački namještenirU, tiskan v tiskarni >Mer-kantile« v Zagrebu, in letak iSvima kotarskim i občinskim organizacijama te narodnim zastupni-cima Hrvatske seljačke stranke«, ki je bil tiskan v tiskarni >Grafika« v ZegreK« novice — Za postni čas priporočamo sledeče postne pesmi: Foerster A.: Lamentacije in očitanja za mešani zbor, 8 Din. — Foerster A.: Cantica sacra, III. del, za moški zbor, 30 Din. — Grudni k I.: Šest postnih pesmi za mešani zbor, 15 Din. Hribar p. A.: Postni in velikonočni napevi za mešani zbor, part. 30 Din, glasovi po 10 Din. — Jobst.: Pet jioslnih pesmi za mešani zbor, 20 Din. — Jobst.: Štiri postne pesmi za mešani zbor, 7 Din. — Kimovec: Sveta maša in pesmi, 16 Din. — Kimovec: Rihar renatus, 21 pesmi našemu Gospodu, za mešani zbor, partitura 24 Din, glasovi po 8 Din. — Premrl St.: Cerkvena ljudska pesmarica, part. 50 Din, glasovi 24 Din. — Premrl St.: Cerkveni moški zbori, 40 Din. — Sattner p. H.: Golgota. 8 postnih pesmi za mešani zbor in orgle, partitura 20 Din, glasovi po 3 Din. — Sattner p. H.: 8 postnih pesmi za mešani zbor in orgle, part. 20 Din, glasovi po 6 Din. — Vodopivee V.: Božji spevi, Zbirka cerkvenih pesmi za vse dobe cerkvenega lela, 80 Din. — 2 e 1 e z n i k M.: Dofiolnjeno je, 12 postnih pesmi za mešani zbor, 20 Din. — Srečolov v Grobljah (17. jan. ob 3 pop., dobitki 300 velikih knjig o evh. kongresu v Ljubljani). Srečke, ki niso prodane, morajo biti vrnjene. Za prodane pravočasno denar! Srečke se dobijo še v Misijonski tiskarni v Grobljah. — Najstarejši pravoslavni duhovnik v Jugoslaviji umrl. Iz Vladičinega hana poročajo, da je tamkaj v bližnji vasi Kacapun umrl pravoslavni svečenik Dimitrij Nikolič, ki je dosegel starost 110 let. Kajpada je bil mož že dolgo časa upokojen. Vendar pa je celih 75 let deloval v vasi Kacapun, kjer je sedaj tudi umrl. Izseljevanje delavcev v Perzijo Radio in nekateri lisli so poročali o izseljevanju delavcev v Perzijo. To vprašanje še ni koncnoveljavno urejeno. Podrobnosti o možnosti zaposlitve in sestavljanju transportov bodo časopisi objavili takoj, ko bo izdalo ministrstvo za socialno politiko v Belgradu potrebna navodila. Ljubljana V petek, 15. januarja. Gledališče Drama (začetek ab 20): Petek, 15. jan.: Zaprto. _ Sobota, 16. jan.: »Dež in vihar«. Premierski abonma. — Nedelja, 17. jan. ob 15: »Kralj z neba«. Izven. Znii. cene od 20 Din navzdol; — ob 20: »Ko-rajža veljal«. Izven. Zniž. cene od 20 Din navzdol. Opera (začetek ob 20): Petek, 15. jan.: Zaprto. _ Sobota, 16. jan.: »Hovanščina«. Red B. — Nedelja, 17. jan.: ob 15: »Cavaleria rusticana«. »Glu-mači«. Izven. Znii cene od 30 Din navzdol; — ob 20: »Pod to goro zeleino ...« Izven. Zniž. cene od 30 Din navzdol. Predavanja Dvorana frančiškanskega konvikta: Združenje diplomiranih tehnikov kraljev. Jugoslavije: predavanje prof. inž. Dimnika v petek, dne 15. jan. 1937 ob 20. , Union — velika dvoran«: Predavanje dr. Petra Zenkla o temi: Praga, mati svojih občanov, o duhu in načelih socialnega skrbstva mesta Prage v ponedeljek, dne 18. t. m. ob pol 7 zvečer. Predavanje bo spremljal 2 ur dolg, zanimiv film o zgodovini in razvoju socialnega skrbstva mesta Prage. Predavatelj bo govoril v srbohrvaščini. Vstop prost. Vabljeni so vsi člani socialnih ustanov, člani karita-tivnih organizacij in vsi, ki se zanimajo za sodobne socialne probleme. Union-verandna dvorana: Prosvetni večer Prosvetne zveze: Predava vseuč. prof. Marij Osana o novi velesili: o eterskih valovih. Prireditve in zabave Koncert {elista prol. Slavka Popova bo drevi ob 20 r mali filharmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice od 25 Dn navzdol. Trnovski oder. Prosvetno društvo Trnovo uprizori v nedeljo ob 8 zvečer v Karunovi ulici 14 ljudsko igro »Trije kralji«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne in 1 uro pred pričetkom predstave. Sestanki Prosr. društvo Trnovo: Fantovski odsek prosvetnega društva ima drevi ob 8 svoj redni sesta-nek. Ljndska univerza ▼ Ljubljani. Redni občni zbor dne 28. januarja t. 1. v drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani, Gregorčičeva ulica. Pričetek ob 6 zvečer. Ljudski dom — Moste: Pevsko društvo »Zvezda« ima drevi ob 8 svoj XVI. redni občni zbor. Društvo za ceste v Ljubljani ima svojo ustanovno skupščino v petek, dne 29. jan. ob 20 v društveni sobi ljubljanske sekcije Združenja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov na Kongresnem trgu l-II. Pojasnila daje pripravljalni odbor v Gledališki ulici 8-IV. Univerza — fizikalni institut: Prirodoslovno društvo bo imelo redni letni občni zbor v petek, dne 15. t. m. ob 18. Člani vabljeni. Odbor. Hotel Metropol — lovska soba: Prosvetno društvo Ljubljana-mesto ima drevi ob 8 redni občni zbor. Pridite vsi točno. Cerkveni vestnik Stolna kongregacija gospa opozarja svoje članice na današnji redni sestanek ob 5 popoldne v kongregacijski kapeli. Poizvedbe Izgubila se je mala denarnica z denarjem. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi Florjanska ulica 8. Kino Kino Kodeljevo igra danes in iutri dvojni spored: i /eleni domino« in »Brezbrižno dekle« (Lucie Englisch). Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste. 1 Mestni socialni kolek ! Ljubljanske trgovce, lastnike kinov, gostilničarje in druge podjetnike je mestna občina naprosila, da bi prevzeli v svojih obratih prodajo mestnih kolkov, ki jih je izdala za zaposlitev brezposelnih delavcev. Naši pridobitni krogi so pri tem pokazali enotno pripravljenost sodelovati pri tej potrebni socialni akciji in so radevolje prevzeli prodajo kolkov. Nakup kol- kov je popolnoma neobvezen. Gospodje trgovci, gostilničarji in drugi bodo svojim strankam ponudili kolek v nakup, ne da bi naši občaui bili prisiljeni kupiti ga. Ponudba bo le vabilo na odkup kolka. Ta usluga naših podjetnikov je znak, da dohro razumejo socialne dolžnosti občine in jx>sa-meznikov. Pri do skrajnosti perečem vjirašanju brezposelnosti morajo prav vsi občani sodelovati. Naj se lorej občani ne boje, da bodo pri nakupih, plačevanju računov in pri jxidobnih prilikah morali kufiovuti kolek! Ne! Samo priložnost bodo imeli kupiti kolek. Gospodarski krogi so »topili v krog onih, ki čutijo dolžnoet sodelovati z mestno občino na izboljšanju socialnih prilik naših brezposelnih soobčanov. Kakor so oni prostovoljno in radi prevzeli to delo nase, naj ostali občani prav tako prostovoljno in radi slede ponudbam za nakup kolkov in naj jih pogosto kupujejo. Kolek je umetniško delo znanega našega umetnika Mihe Maleša. 1 K zborovanju društva posestnikov novih hli. Občinski svetnik F. Lužar nam je poslal z ozirom na poorčilo v »Ponedeljskem Slovencu« od 11. januarja t. 1. naslednjo izjavo: V omenjenem poročilu stoji, da je po besedah g. Kosa bil glavni uspeh društva ta, da je g. župan dr. Adlešič odpisal gostaščino na prošnjo de-putacije tega društva. To pa ni točno. Takoj namreč, ko je nastopil sedanji mestni svet in pričel z delom za proračun, sem jaz zastavil ves svoj vpliv, da bi olajšal breme, ki bi moglo priti tudi na posestnike novih hiš. Ze sredi februarja 1936 sera jaz poslal kot takratni predsednik društva h gospodu županu deputacijo, da mu tudi ona vse potrebno pojasni. Sicer je pa prejšnji društveni odbor oddal vsem članom finančnega odbora mestnega sveta posebno spomenico; druge resolucije pa so bile odposlane ministrom centralne vlade. To je sedanjemu predsedniku društva g. Kosu dobro znano in iz društvenih zapiskov drugim na vj>ogled. Dasi nisem od aprila več bil predsednik društva, sem vendar še nadalje delal tudi v korist posestnikov novih hiš. — Na javni seji mestnega sveta ljubljanskega dne 3. julija 1936 je prišla na dnevni red gostaščina in sklenjen je bil nje odpis. Na galeriji je tudi občinstvo jasno slišalo, kako je poudarjal g. načelnik fin. odbora, da se je posebno zavzel za nove hišne posestnike F. Lužar in je bilo zato odpisanih 822.000 Din. Izvršitev odpisa gosta-ščine se je izvršila na podlagi drugih okoliščin in ne na (vodlagi kake deputacije. V izdaji »Slovenca« za naročnike, dne 4. julija, je stavek: »zlasti je za to interveniral nadzornik v p. g. Lužar.« 1 Koncert zbora pevovodij bo v Ljubljani ▼ novi frančiškanski dvorani, dne 28. jan. Spored obsega v prvem delu samo Jenkove, v drugem pa samo izbrane Foersterjeve pesmi, čigar stoletni jubilej obhajamo letos. Koncert so pevovodje z vso vestnostjo pripravili in ga že poleti v Grobljah odpeli z izredno lepim uspehom. V krasni frančiškanski dvorani zbor 50 moških grl gotovo ne bo zgrešil uspeha. Z istim sporedom nastopi zbor 29. jan. v Mostah v korist nove cerkve sv. Družine. 1 Pomiloščenci na policiji. Ljubljanska policija včeraj ni imela bogzna kaj dela, zato pa je imela več sitnosti s tistimi srečniki, ki jih je do-letel zadnji ukaz kr. namestnikov o amnestiji. Teh je lepo število, v vsej Sloveniji najbrž okoli 2000. S sodnije so včeraj na policijo telegrafirali, da imajo cel kup takih kaznjencev, ki morajo biti sedaj izpuščeni, toda dobro bi bilo, če jih policija prej malo pregleda. S policije so poslali po te jetnike svoje avtobuse. Kakšnih petdeset jetnikov je takih, ki so še vredni policijskega nadzorstva. Od teh so jih trideset prepeljali na policijo. Na policiji niso bili teh gostov nič preveč veseli, kajti vsem na policiji se je dozdevalo, da bodo ti ljudje morali spet kaj kmalu v zapor, ker so pač nagnjeni k tatvinam in podobnim prestopkom. Velika večina pomiloščencev je seveda vesela amnestije, sem in tja pa je med njimi tudi kdo, ki mu ni bilo nič kaj všeč, da mora sedaj sredi zime iz fople celice v najhujši mraz. 1 V Kresiji so dogodki. Na drugem mestu poročamo o požaru v Cešnikovi trgovini v Kresiji. Toda Kresija je velika hiša in v njej se dogodi marsikaj. Tako se je predvčerajšnjim spravil na podstrešje K resi je dobro oblečen moški, ki je tam brskal po tuji lastnini, spravljeni na podstrešju. Neka služkinja ga je na podstrešju zasačila, toda zlikovec je naglo skočil skozi vrata in pobegnil. Prebivalci Kresije so sedaj seveda podvojili svojo previdnost. Podobni dogodki pa so tudi po drugih hišah. Nekemu revnemu pismonoši na Poljanski cesti je te dni neznan {xitepuh odnesel znesek 1300 din, zadnjo njegovo gotovino. Potepuh se je splazil v stanovanje v Času, ko je bfla zena na trgu, pismonoša pa v službi. Ponovno svarimo ljudi pred takimi potikajočimi se tipi. 1 Kokošji tat straši po Štepanji vasi. Štepanj-ci so sedaj zelo razburjeni zaradi neke dvonožne lisice, ki se klati tam okoli in obiskuje založene kurnike. Iz neke hiše je ukradel dve kokoši, vredni 60 din, še isto noč pa je ukradel nekemu drugemu posestniku štiri kokoši, vredne 100 din. 1 Drag uhan izgubljen. Smo sredi predpusta in mladina iz nekaterih slojev si rada privošči ples. Pred dnevi je bila plesna vaja v kazinski dvorani, ki se je je udeležila tudi gdč. Anka Tur-čičeva. Ko ee je vrnila domov, je opazila, da ji je izginil lep briljanlni uhan, velik približno kakor dinarski novec. Turčičeva ceni vrednost briljant-nega uhana na 30.000 Din. Lastnica ne ve, ali ji je bil uhan ukraden ali pa ga je izgubila bodisi v plesni dvorani bodisi na ceeti. I Naprava lesenih ograj ob Ljubljanici. Mestna občina ljubljanska opozarja podjetja na razpis za napravo lesenih ograj ob Ljubljanici, ki je objavljen v Službenem listu št. 4, str. 15, z dne 13. januarja 1037. 1 Nesreča otroka. V Šmartnem pod Šmarno goro je včeraj padla v škaf vrele vode triletna posestnikova hčerka Marija Jeras. Otrok je dobil poškodbe po vsem telesu in je bil prepeljan v bolnišnico. Otrokovo stanje je smrtno nevarno. Maribor m Žetev smrti. V Kopitarjevi 4 je umrl v starosti TI let kleparski mojster Franjo Horvat. — Na Ranci št. 31 je ugrabila smrt 67-letnega vjx>-kojenega vojnooskrbnega nadupravilelja I. r. Ivana Zwekla. — V bolnišnici je umrl posestnik Anton Pezdiček. star 67 let. Naj počivajo v miru! m Zastopniki Maribora v banovinskem turističnem svetu. V jionedeljek 18 t. m. prične v Ljubljani zasedanje banovinskega turističnega sveta. Kot predstavniki Maribora so imenovani v ta svet jjodžupan Žebot in mestni svetnik Stabej, kot namestnika pa mestna svetnika ing. Jelene in prof. dr. Sušnik. m Se so potrebni razgovori. Na današnji občinski seji bi se morala vršiti tudi razprava v novem službenem redu. ki so ga pripravila Mestna podjetja za delavce v občinski službi. Ker pa še niso urejene nekatere podrobnosti ter se bodo še vršili razgovori z zaupniki delavstva, bo občinski evet sklepal o tem vprašanju šele na prihodnji občinski seji. m K našemu sporočilu o mrazu v šolskih razredih, ki jih ima gimnazija v učiteljski šoli, nam sporoča vodstvo gimnazije, da naše informacije ne odgovorajajo dejstvu. V omenjenih razredih ee je kurilo kakor v vsakem drugem šolskem prostoru. Res je le, da je bilo prvi dan po božičnih počitnicah v razredih hladneje, kakor druge dni, kar pa je razumljivo, ker so bili proetori ohlajeni ter traja nekaj časa, predno se ogrejejo. — Pripominjamo, da smo prejeli včerajšnjo vest iz vrst naših naročnikov in staršev dijakov. m V 15 dneh pognal 5 jurjev po grlu. Mariborska policija je aretirala včeraj brezposelnega steklarskega pomočnika Ivana Mačka iz Pilštanja. Maček je koncem meseca izvršil večjo tatvino v Vrblju pri Žalcu, kjer je ukradel 5000 Din gotovine. Pri aretaciji pa so našli pri njem >amo še 75 Din. V 15 dneh je zapravil skoraj 5 jurjev. m Trije hlapci okradeni. V noči na četrtek je neznanec vdrl v shrambo pri mesarju Vlahoviču, kjer so imeli domači hlajx:i spravljene svoje reči. Odnesel jim je razno obleko in perilo ter je oškodoval Antona Weissa za 940 Din, Alojza Satlerja za 800 Din in krošnjarja Mateja Dukariča za 100 dinarjev. m Dva brata je obklal. Pred malim eenatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj 27-letni posestniški sin Alojz Križanič iz Hrastja na Murskem polju. Križanič je dne 13. sej> tembra lanskega leta zasadil na Račkem vrhu Francu Žitniku nož v trebuh in mu ranil želodec. Le nagel privoz v bolnišnico ie rešil Žitniku življenje. Križanič je že leta 1934 poškodaval Žitniko-vega btata Alojza, katerega je nasadil na gnojne vile. Že takrat je prejel za svoje delo ostro Ifazen, sedaj pa so ga zopet obsodili na 10 mesecev strogega zafiora. m Od lakta do zapestja razparana roka. S strahovito rano na levi roki so pripeljali včeraj v mariborsko bolnišnico 30-letnega mlinarja Martina Catoriča iz Poljane. Pri rezanju lesa mu je cirku-larka razparala levo roko od komolca do zapestja. m Adler pred sodniki. Preiskava proti mlademu šentiljskemu roparskemu morilcu Karlu Ad-lerju je zaključena ter je državni pravdnik tudi že končal z obtožnico. Adler, ki je dne 18. novembra umoril pismonošo Ludvika Žunka ter ga oropal, bo prišel pred veliki eenat mariborskega okrožnega sodišča koncem tega meseca. m Žalna sv. maša za pokojne tovariše, člane Združenja poštnih, telegrafskih in telefonskih zva-ničnikov in uslužbencev, fiododbor Maribor, bo v nedeljo 17. t. m. ob pol 12. uri v frančiškanski cerkvi. Med mašo igra godba poštarjev. m Prva smuška tekma. Ker v dolinah ni snega, so se morali spraviti smučarji v višje sfere. 8SSK Maribor priredi v nedeljo 17. t m. svojo klubsko tekmo na Pesku. To bo prva smučarska prireditev na področju MZSP v letošnji zimi. Starta lahko vsak član neglede na verifikacijo. Start je ob 9. uri. Proga meri za senior je 12, za juni-orje 6 km. Prijave sprejema trgovina Šepec na Grajskem trgu. Prijavnine ni, kakor tudi ne daril. m Protituberkulozna liga v Mariboru se jx>-novno obrača na vse meščane s prošnjo, naj ne pozabijo na mesečni protituberkuiozni dinar, ki ga darujejo v okrepitev sklada za zgradbo azila največjim revežem — jetičnim bolnikom. Ce bo vsak enkrat na mesec žrtvoval malenkosten dinar, bo mogoče velikopotezen načrt v kratkem času realizirati. m Kako so lani Mariborčane pokopavali. Umrlo je lani v Mariboru 790 oseb, od tega 343 moških, 332 žensk. 61 dečkov in 41 deklic, 9 vojakov in 4 kaznjenci. Vse te je pokopal mestni pogrebni zavod. Med umrlimi je bilo 15 samomorilcev, in sicer 13 moških in 2 ženski. Pogrebni zavod je po-leg pogrebov izvršil Še 7 ekshumacij in 62 prevo-vov s svojim avtofurgonom. Med pogrebi ni^bilo lani nobenega tako zvanega gala pogreba, pri katerem se razvije ves pogrebni ceremonija!. Tak pogreb si lahko privoščijo le zelo bogati liudje. Tudi v I. razredu so bili lani samo 3 pogrebi, v II. razredu jih je bilo 50, v II. 86, v IV. 81. naibolj zaseden je bil V. razred s 133, v VI. jih je bilo 63, v VIL 98 pogrebov, noleg tega pa še 52 otročkih, 27 ubožnih. 9 vojaških in 126 bolniških jx>grebov. Kakor se vidi iz tega, varčujejo Mariborčani zadnja leta tudi pri pogrebih. Mniitekv gledaliШ Petek, 15. jnnnarte: Zaprto. Sobota. 16. januarja ob 30.: »Kadar se ntrpe oblak« Red C. Nodolja, 17. januarja ob IS.: «Visokost pleše.. — Ob 20.: Ples v Savoy»«. Znižane cene. 0 Cetie c Gostovanje ljubljanske drame. V torek, dne 19. januarja, bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska drama z ljudsko veseloigro v treh dejanjih »Korajža velja«. Predstava je za abonma, predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Poziv dobrim družinam glede sprejema zapuščenih in revnih otrok v brezplačno oskrbo. Vse čitatelje opozarjamo na omenjeni razglas kr. ban-ske uprave v Ljubljani, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. e Jadranski večer bo priredil Podmladek Jadranske straže na drž realni gimnaziji v Celju dne 10. aprila t. 1. Vsa celjska društva prosimo, da upoštevajo pri svojih prireditvah ta datum. c Moderna medicina v borbi proti tuberkulozi. Tako je naslov predavanju, ki bo v ponedeljek, dne 18. januarja ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole v Celju. Predaval bo z demonstracijami slik g. dr. Robert Neubauer, primarij zdravilišča za pljučne bolezni na Golniku. Vstopnine ni. c Zakaj hrvaške okrožnice? _ razburjenja je povzročilo v zadnjih dneh dejstvo, da razpošilja davčna uprava v Celju strankam neke okrožnice oziroma opomine v hrvaščini. Ker je slovenščina prav tako državni jezik kakor hrvaščina, zato prosimo davčno upravo v Celju, naj drugič razpošilja slovenske okrožnice. c Društveno življenje т Celju. Pri predstojni-štvu mestne policije v Celju je registriranih 109 društev, ki delujejo na teritoriju celjske mestne občine ali imajo svoj sedež v Celju. Niso pa tu vštete vse prisilne obrtniške, trgovske in druge stanovske organizacije, ki so včlanjene pri ZTOI ali kje drugje. c Kino Metropol. Danes ob 18.15, 20.30 »Kon-feti«. Ob 16 matineja »Arena krvi in ljubezni«. c Koliko časopisov izhaja v Celju. V Celju izhaja 11 listov, in sicer: dvakrat tedensko, 1 tednik, 1 štirinajstdnevnik ter 8 listov, ki izhajajo mesečno oziroma četrtletno. 10 listov je slovenskih, 1 list je pa nemški. Politična sta 2 lista, leposloven 1, in sicer najbolj razširjen družinski list Mladika, ki izhaja v založbi Družbe sv. Mohorja, nabožna lista sta 2, poleg tega je 5 strokovnih listov in I reklamni list. V Celju so štiri tiskarne. c Kolesa In avtomobili ter lljakerski vozovi v Celju. V Celju je 3083 koles. 80 potniških in 37 tovornih avtomobilov; fiakerskih in polfiiakerskih voz je 48. c Potnih listo» i? bilo leta 1436 izdanih pri cclj ski policiji: 184 novih, vidiranih je bilo 738 potnio listov, izseljeniški potni listi so pa bli zdani 3. Gospodarstvo Izvoz lesa iz Slovenije Naši listi na jugu 90 polni poročil o znatnem izboljšanju konjunkture za les na najvažnejših tržiščih, v katere izvažamo. Pravijo, da so nekatera podjetja že popolnoma izpraznila syoje zaloge lesa, da se posebno ugodno prodaja les v Anglijo in Nemčijo. Toda že čitamo obenem tudi v strokovnih listih svarila, da se ne smemo preveč zanašati na konjunkturo za naš lee v Angliji, ker je le prehodnega značaja. Vidimo torej, da tudi tu ni izboljšanje res trajnega značaja. Stično velja za Nemčijo, kjer so se zopet začele povečevati težkoče za naš les, ki je nekaj Časa našel tam godno tržišče. Tudi smo čitali zadnje čase, da so cene stoječega lesa znatno narasle, kar se vidi iz uspehov licitacij za ta les. Toda to ne velja za Slovenijo, ker so to cene, ki jih dosega les iz državnih gozdov in pa iz gozdov imovinskih občin. Pa lo velja predveem za trdi lee, dočim imamo pri nas predvsem opraviti z mehkim lesom. 2e iz tega ee vidi, da tega oživljenja na lesnem trgu v Sloveniji prav malo ali nič ne čutimo. Poglejmo kar po vrsti vsa tržišča. Res je uspelo v zadnjem času plasirati znatne količine lesa v Angliji in Južni Ameriki, toda te države zahtevajo redno dobave velikih količin in lesa v ladjah po več tisoč kub. metrov naenkrat Poleg tega zahtevajo les v dimenzijah, ki se običajno pri nas ne izdelujejo. Tako ne prihajajo naša mala podjetja v poštev, dobavljajo lahko les le velika podjetja v Bosni in nekatere tvrdke na Sušaku. Za našo bukovino se zanimajo kupci v Angliji in Holandiji, toda zahtevajo le specijelne dimenzije in le dobro parjeno blago. Tako pride tudi za te dobave le malo podjetij v poštev in sicer one, ki imajo na razpolago poceni lasten les na razpolago ter moderno opremljene žage, sušilne naprave itd. Večinoma smo Slovenci izvažali bukovino Nemški čeki 12 Din Za stalnejši tečaj Že dalj časa beležimo na naših borzah vedno nižji tečaj marke. Na ljubljanski borzi se je tečaj marke razvijal zadnje čase takole: redno v Italijo, toda ta trg je odpadel in se je tako morata slovenska produkcija bukovine ustaviti. Slovenija sftoro nič ne izvaža v Italijo Dne 1. oktobra je že stopila v veljavo nova trgovinska pogodba z Italijo, toda danes je poteklo že nad tri mesece časa, pa smo izvozili iz Slovenije malenkostne količine lesa. Niti naše oblasti niso uvedle kontingentiranja izvoza lesa, od katerih bi lahko pričakovali vsaj pravičnost v razdelitvi izvoza. Pač pa seveda izvažjo les iz drugih pokrajin v Italijo. To je v zvezi e politiko italijanske vlade. Italijanska vlada je namreč iz političnih razlogov dodelila svojim uvoznikom v severni Italiji dovoljenja skoro izključno le za uvoz avstrijskega lesa. Pač pa daje uvozna dovoljenja za jugoslovanski les v Juini Italiji, na Siciliji in Sardiniji. Tu se pozna ostra konkurenca tudi drugih držav. Tamkajšnji uvozniki pa zahtevajo take pogoje in oene, da se Slovenci ne moremo uveljaviti, pač pa predvsem Bosna, ki leži tudi neposredno ob morju in ima na razpolago ceneni pomorski prevoz, dočim ima naš les prevoziti še dolgo in drago pot po železnici, predno pride v pristanišče in tain k natovorjenju. Kot smo že omenili, se je začel tudi izvoz v Nemčijo ustavljati. To je prišlo na eni strani radi uvozne nemške politike, na drugi strani pa padec marke onemogoča sigurno kalkulacijo in s tem reden izvoz. Iz navedenega sledi, da je konjunktura za les omejena samo na nekatera îesnoprodukcijska območja v naši državi in da od konjunkture za les Slovenija ni imela skoro nobene koristi. To ne opravičuje k optimističnim zaključkom niti lesnih trgovcev in industrijcev, niti drugih, ki so intere-sirani na uspevanju te panoge pri nas. 90. novembra 31. decembra 14. januarja 13.94—14.14 12.95—13.15 11.90—12.10 V kratki dobi poldrugega meseca je marka padla od 14 na 12 Din, kar pomeni zmanjšanje za 17% ali za skoro eno četrtino. Da ne more ostati tak padec marke brez znatnih posledic za razvoj naše trgovine z Nemčijo, je jasno. Je pa ta tečaj marke tudi posledica razvoja naše dosedanje trgovine z Nemčijo, kajti ta padec je bil povzročen po nesorazmerju našega izvoza v primeri z uvozom iz Nemčije. Statistika naše zunanje trgovine nam kaže tole sliko uvoza in izvoza iz Nemčije (v milijonih dinarjev): 1936 1. polovica m avgust September oktober november uvoz izvoz prim. ali presežek 471.1 415.1 —56.0 104.7 75.0 —29.7 86.4 68.7 —16.7 112.7 72.4 -40.3 107.5 73.8 —33.7 92.7 117.2 +24.9 Iz tega pregleda je razvidno, da je bila naša zunanja trgovina z Nemčijo v prvih 10 mesecih leta 1936 znatno pasivna in sicer v skupnem znesku 176.4 milij. Din, šele v novembru pa je listala za nas aktivna v znesku 24.9 milij. Din. Za enkrat še nimamo podatkov o našem izvozu v decembru in januarju, vendar je bil ta dva meseca izvoz prav znaten. To je povzročil» večjo ponudbo nemških čekov, kar je vplivalo na tečaj, ki je naravno popustil. Da so bile v resnici take razmere, dokazuje tudi dejstvo, da se je ta teden povečal naš aktivni klirinški saldo v prometu z Nemčijo za okoli 5 milij. mark na 26.5 milij. mark, dočim je dne 3. decembra znašal samo 17.9 milij. mark. V poldrugem mesecu je naš saldo radi velikega izvoza v Nemčijo narastel za nad 8'A milijona mark. Znižanje tečaja marke pomeni občutno škodo-vanje našega izvoza in dokler bo marka tako var-dirala v tečaju, »i ni mogoče zamisliti urejenih odnošajev z Nemčijo. Gre pa ta padec marke v račun našim uvoznikom, ki so si radi tega padca lahko znatno zmanjšali obveznosti. Kratko povedano: padec tečaja marke ustavlja naš izvoz v Nemčijo in pospešuje naš uvoz iz Nemčije, seveda v škodo drugih držav uvoznic. Tečaj marke je »edaj popolnoma prost in ne intervenira na trgu za stabilnost nikdo. Najbrž so tudi merodajni iaktorji prepričani, da je to znižanje tečaja marke najbolj primeren način za lo, da se zavre naš izvoz v Nemčijo. Gotovo jim povzroča klirinški saldo velike skrbi, je tudi v redu, če se brigajo za to, da ne bomo prišli v preveliko odvisnost od Nemčije v zunanji trgovini. Kajti že pri italijanskem primeru se je pokazalo, kako škodljiva je enostranska odvisnost za našo zunanjo trgovino, ki ne more nikjer najti trgov za svoje proizvode, če izgubi za najvažnejše proizvode ne rečemo edini, pač pa gotovo najvažnejši trg, kar velja v prvi vrsti za naš les. Iz Belgrada pročajo, da ni pričakovati intervencije za povišanje tečaja marke, ker pravijo merodajni krogi, da se bo itak tečaj sam popravil, ko bo prenehal sedanji veliki izvoz, ki je bolj sezonskega značaja. Toda taka politika ni pravilna niti v interesu našega gospodarstva, posebno pa ne v interesu našega izvoza, katerega najtežje žrtve do-prinaša baš kmečki stan, ker je izvoz v Nemčijo pretežno izvoz kmečkih pridelkov in lesa. Naravno je, da tečaj marke vpliva na nakupne cene onih pridelkov in izdelkov, katere izvažamo v Nemčijo, naravno je tudi, da izvozniki prevale ves riziko na prvega prodajalca, ki seveda nima možnosti prevaliti naprej povečane stroške ali zmanjšane dohodke v obliki znižanja nakupnih cen. Mnenja smo, da se da spraviti v pravilno ravnotežje naša trgovinska bilanca z drugimi ukrepi, ne pa s tako velikim nihanjem tečaja marke. Tako veliko nihanje ni koristno tudi z ozirom na presojo vrednosti našega denarja, čeprav bi kdo mislil, da je koristno, če se znižuje vrednost tujih valut in tako povečuje vrednost naše valute. Prevelika gibanja, v primeru marke skoro do petine prvotne vrednosti, le preveč škoduje našemu gospodarstvu in da je dolžnost Narodne banke, da poskrbi za primerno stabilnost marke, kakor se že briga za druge tečaje, čeprav tudi tu prepušča preveč polja nihanjem kot n. pr. pri funtu. Narodna banka ima danes dovolj sredstev, da doseže primerno stabilizacijo tečajev. Predvsem dobiva na klirinških pristojbinah znatne vsote, čeprav nima prav za prav posebnega dela s takimi transakcijami, saj je vse delo v rokah denarnih zavodov, ki imajo zaradi tega velike režijske stroške. Na drugi strani ima tudi Narodna banka dovolj znatne rezerve, ki lahko služijo v ta namen in po izjavi njenega viceguver-nerja dr. Belina je smatrati njeno valutno situacijo za dovolj utrjeno. Mislimo, da ni stvarnih razlogov, da se Narodna banka poprime tega posla, ki bo tudi njej pomagal v večji meri izvrševati program gospodarske obnove naše države tudi na polju zunanje trgovine. Svetovno ladjedelstvo napreduje. Po poročilu Lloydovega registra se je nahajalo na koncu leta 1936 v gradbi na vsem svetu 618 ladij s 2.251.000 tonami (na koncu 1935 pa 1,543.000 ton). Na prvem mestu je Nemčija s 979.000 tonami, na drugem Anglija s 964.000 tonami. Stanje Narodne banke Včeraj smo objavili glavne postavke tzkaza Narodne banke za 8. januar 1937, katere v naslednjem izpopolnjujemo s tem, da prinaša vse glavne postavke izkaza in primerjavo z izkazom za dne 31. decembra 1986 (v milij. Din): Aktiva: zluto v blagajnah 1.591.76 (+3.4), zlato v inozemstvu 37.74, skupna podlaga 1.629.5 (+3.4), devize izver. podlage 565.7 ( + 13.45), kovani denar 334.0 (—0.95), posojila: menična 1.439.8 (—18.77), lombardna 254.5 (—4.25), vrednostni papirji 115.34 (—1.5), prejšnji predujmi državi t.tj47.88 (+0.1H), efekti rez. sklada 135.77 (—1.87), : razna aktiva 822.4 (+3.1). Pasiva: rez. sklad 153.57 (+0.6). ostali skladi 29.97 (+0.1), bankovci v obtoku 5.358.66 (—49.87), 11rž. terjatve 63.2 ( + 2.9). žirovni računi 715.1 (4 68.9), razni računi 926.05 (+7.45), skupno obveznosti po vidu 1.704.4 (+75.16), obveznosti i rokom 5*1.0, razna pasiva 252.06 (—32.5). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 7.063.06 (+24.3), skupna podlaga 2.093.9 ( t-4.4), I od tega samo zlato v blagajnah s primom 2.045.4 (+4.4), skupno kritje 29.64 (29.68)%, od tega samo kritje z zlatom 28.95 (29)%. Dodatno pokojninsko tavarovanje uslužbencev Kranjske industrijske družbo. Druga številka Tovarniškega vestnika Kranjske industrijske družbe prinaša uvodno zanimiv predlog družbe o izboljšanju pokojninskega zavarovanja svojih so-trudnikov. Po predlogu družbe bi se imele pokoj nine, ki bi jih dajala bratovska skladnira. povečati za 25%. Kranjska industrijska družba bi plačevala v ta namen letno 440.000 Din. vei zavarovanci pa 220.000 Din. Pripominjamo, da je družba zaposlovala dne 1. decembra 1936. leta 2630 delavcev. Tako izboljšanje starostno preskrbe delavstva je gotovo posnemanja vredno, kaže pa tudi, kako so podjetja, ki gredo z duhom časa in razumejo tudi svoje interese, daleč pred drugimi podjet niki, ki ne pristanejo niti na skromno starostno zavarovanje za svoje delavstvo, kakor ga že imajo rudarski in topilniški delavci, poleg zasebnih na meščeneov seveda. Cene r Švici in Franciji. V teku leta 1936 je v Švici v glavnem radi devalvacije indeks cen v veletrgovini narastel za 16%. — Indeks cen v Franciji je narastel od 407 na koncu septembra na 499 na koncu leta 1936, torej za 92 točk ali za 23%. Borza Dne 14. januarja 1907. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt ostal v Ljubljani neizpremenjen na 238 denar, v Zagrebu na 237.20 -238.80, v Belgradu na 238.50 blago. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.W—8.15, v Zagrebu na 7.95 -8.05, v Belgradu 7.9623-8.0623. Grški boni so beležili v Zagrebu 31.4750 do 32.1750, v Belgradu 31.50 denar. Nemški čeki so nadalje popustili r Ljubljani na 11.90—12.10, v Zagrebu na 11.92—12.12,' za konec januarja so beležili 11.86—12.06, za sredo februarja 11.86—12.06, za konec februarja 11.89 do 12.09,'za sredo marca pa 11.8950—12.0950. V Belgradu so beležili 11.8881 — 12.0881. LJubljana. — Teč Amsterdam 100 h. gold. . Rerlin 100 mark . . . . Bruselj 100 belg . . . Curih 100 frankov . . . London 1 funt..... Newyork 100 dolarjev . . Pariz 100 frankov . . . . Praga 100 kron . . . . Trst 100 lir...... aji . p r I m n m 3376.91—2391.51 1743.52—1757.40 731.94 - 737.01 996.45-1003.52 212.80— 214.86 430K.51—4344.82 202.64— 204.0* 151.69— 152.79 227.70 - 230.78 Likvidacija kmečkih dolgov Pazite pri izdajanju potrdil Zadnjo čase čujemo, da marsikatera potrdila ne odgovarjajo dejanskemu stanju. Zaradi tega so upniki in drugi interesenti prisiljeni zahtevati revizijo potrdil itd. Tako se je n. pr. zgodilo, da je btlo nekomu izdano potrdilo, da je kmet, iz številk o obdavčenih dohodkov pa je bilo razvidno, da so njegovi dohodki, ki ne izvirajo iz kmetijstva, bili večji kot dohodki od kmetijstva. Z izdajanjem netočnih potrdil ni dolžniku nič poniagano, kajti upnik ima pravico in možnost, da se pobriga /u svoje pra vice, in tako seveda potem sodišča razveljavljajo taka potrdila, če niso v skladu г uredbo. Pa tudi uredba sama ima sankcije proti takemu postopku. Uredba namreč določa v čl. 53: Dolžnik — kmet, ki je izza dne 20. aprila 1932 odsvojil ali obremenil svojo imovino v nameri, da oškoduje upnika, kakor tudi vsakdo, ki stori kakšno dejanje v nameri, da pridobi nebi ali komu drugemu v nasprotju з predpisi te uredbe, kakšno korist, se kaznuje, če ni dejanje po kazenskem zakoniku strožje kaznivo, z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 10.000 Din. Razen tega izgubi tak dolžnik poleg nasledkov po zakonu o izpodbijanju pravnih dejanj izven kon-kurza tudi vse olajSave iz te uredbe, če hi imel do njih pravico. Prav tako izgubita te olajšave tudi njegov nasnovatelj in pomagač, če sta kmeta po tej uredbi. Določila uredbe so zelo ostra in so lahko prizadeti prav vsi kmečki dolžniki, če se ne drže zakona in uredbe. Zato o|>ozarjnmo predvsem naše župane, da pazijo pri izdaji potrdil, da ne bodo zašli pod težo teh odredb. Navodila kmelom-dolznikom Belgrad, 14. januarja. AA. Davčni oddelek finančnega ministrstva je izdal zastran pošiljanja obrokov PAB-u na račun kmetskih dolgov tole navodilo: Dolžniki, ki po določbah uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov imajo pravico okoristiti se r. olajšavami te uredbe in ki dolgujejo bankam in zadrugam (izvzemši nabavljalno-konzumne zadruge), morejo poslati svoje začasne obroke neposredno PAB-u oddelku za likvidacijo kmelskih dolgov, po čekovnem računu Poštne hranilnice v Belgradu. Na položnici je treba napisati ime in priimek dolžnika, in očetovo ime, na čigavo ime se dolg glasi, bivališče s hišno številko, okraj, ime in sedež upniške ustanove, ki ji je doslej dolgoval. Dolžniki, ki so dolžni zasebnikom ali ustanovam, ki ne spadaio pod čl. 7 odst. 1 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, naj ne pošiljajo denarja banki, ker njihovih dolgov banka ne prevzame. Dosedanji dolžniki PAB-a imajo pa kakor doslej svoje obroke pošiljati neposredno banki, in sicer dolžniki hipotekar-nih posojih na čekovni račun št. 51.140, dolžniki zadružnih posojl pa na čekovni račun št. 51.130 z gornjimi podatki. Na pošti dobljena potrdila imajo dolžniki shraniti, da jim bodo služila kot dokaz o izvršenem vplačilu, ker banka ne bo izdajala za takšna vplačila posebnih potrdil. Promet na zagrebški borzi je znaša) brez kompenzacij 4.587.613 Din. Promet na belgrajski borzi je znašal 1.240.000 Din. Curih. Belgrad 10. Pariz 20.34, London 21.387, Nevyork 185.5, Bruselj 73.45, Milan 22.925. Amsterdam 238.425, Berlin 175.05, Dunaj 78.5 (81.35), Stockholm 110.25. Oslo 107.45, Kopenhagen 95.475, Praga 15.225. Varšava 82.25. Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Heleing-fors 9.43, Buenos Aires 1.3275. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% Inv. pos. 85—87, agrarji 50- 52, vojna škoda promptna 376—378, begi. obv. 69.50 —70, 8% Bler. pos. 86.50-87.50, 7% Bler. pos. 76 —77, 7% pos. DHB 91—92. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 85.SO—87, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 377.50— 378 (377.50), 2.. 3. 376 don., begi. obv. 69.75 - 70. dalm. agrarji 66.50-67.50, 8% Bler. pos. 86.50-88. 7% Bler. pos. 76.50—77, 7% pos. DHB 91 den., 7% stab. pos. 81.50 -86.50. — Delnice: Narodna banka 7000—7150, Priv. agr. banka 198—195, Trboveljska 200—220 Našice 410 den., Danica 40 bL, Osj. livarna 190 den., Osj. sladk. tov. 160—162 (160), Vel. Bečkerek 680—850, Dubrovačka 270 b., Jadr. plovba 360 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 84.25— 85 (84.50), agrarji 50.25 -50.75. vojna škoda promptna 377.50—378 (378, 377.50), begi. obv. 70—71, 7% Bler. pos. 76.25—76.75 (76.50), 7% po*. DHB 91.50 den. (92), 7% atab poe. 84.75 bi. — Delnice: Narodna banka 7000 den., Priv. agr. banka 192.50 —193.25 (193.50). Žitni trg \отј Sad. Dam» je borza zaprta. Kulturni obzornik Politična literatura Livio Chersi: La formazione dello Stato Jugoslavo (Trieste, 1935). Italijanski publicist, domačin Julijske Benečije, je napisal 32 strani brošure, v kateri se obravnava znano vprašnje, da-li jugoslovansko kraljestvo predstavlja le teritorijalno modifikacijo srbskega kraljestva, ki po aneksiji raznih jugoslovanskih ozemelj biva dalje pod drugim imenom, ali pa je nova država, nastala zaradi združitve jugoslovanskih ozemelj. Pisec, ki je pravnik, najprej z zelo skrbno in vsega priznanja vredno točnostjo v kratkih potezah rise nastanek današnje Jugoslavije, videč njen temelj v krfski deklaraciji od 20. julija, v kateri je že Jugoslavija kot nova država v nasprotju z Veliko Srbijo predpostavljena v paragrafu devetem, v katerem je pnrtikulai istična misel Velike Srbije popolnoma opuščena. Med važnimi akti na tej poti omenja Chorsi rimski pakt od 7. marca 1918, ki se na naši strani malokrat spominja; sicer pa italijansko zunanje ministrstvo tega pakta formalno ni priznalo. Temeljne važnosti je seveda znana izjava od 29. oktobra 1918 in ženevska konferenca od 6. in 9. novembra, ki so jo podpisali Pašič, Trumbič in Korošec. Nadaljnja zgodovina je, kakor vemo, precej komplicirana in jo pisatelj v tej komplikaciji, ki je imela «voj višek v seji zagrebškega narodnega veča dne 23. novembra 1918, kratko, a točno nariše; več temnih točk pa tudi Chersi ni mogel pojasniti, ker zaenkrat i njemu i drugim manjka zgodovinskega materijala Ta doba se zaključuje s sprejetjem vidovdanske ustave 28. junija 1921, o kateri sodi italiianski pisec, da »postavlja unitaristično drža- vo z upravno decentralizacijo, ki umerja velesrbske centraiistične tendence obenem s federalističnimi težnjami drugih dveh jugoslovanskih narodov v po njegovem mnenju precej uravnovešenem sistemu«. Z juridične in mednarodne strani je najbolj važno in zanimivo zadnje, to je četrto poglavje, ki navaja juridičtia priznanja novega kraljestva po raznih inozemskih državah, nakar preide pisatelj v popolnoma pravno razinotrivanje, ki ima svoj vrh v tezah, da je država osnovana izključno na svoji lastni volji (Jelinek. Allgemeine Staatslehre) in da ima svoj razlog in legitimacijo v dejstvu samem svoje eksistence (Anzilotti, La formazione del Regno d'Italia, Rivista di Diritto internazio-nale, Vol.. 1912). Utemeljitev bo zanimala tudi vsakega jurista in državoslovca: kar se tiče Jugoslavije, pa jc rezultat ta. da jo je smatrati lsot novo samosvojo državo s faktom, da se je srbsko kraljestvo, ki je sprejelo idejo fuzije od strani Jugoslovanskega odbora. Narodnega veča itd., s tem odpovedalo svojega lastnega obstoja, s čemer je poslala učinkovita in perfektna pogojna odpoved drugih, kar je pomenilo nastanek nove države, v kateri prinr regent, ko je bil določen za njenega poglavarja, ni fungiral več kot regent Srbije, ampak že kot glava nove države. To Je bilo 1. decembru 1918, s Čimer je nastala nova država ne kot produkt prava, ampak socialnih in zgodovinskih Inktorjev, ki so se razvijali izven formalnega prava. Argumente za to tezo jemlje pisec seveda tudi iz juridlčnih priznanj ostalih držav. Izven okvira tega argumenta zagovarja pisec v par stavkih misel, da je tudi Italija veliko doprinesla k zedinje-nju jugoslovanskega ljudstva (on misli s tem naroda, ker po italijanskem zgledu Jugoslovane v novi državi pojmuje kot en narod, ne da bi to izrecno statuiral). ker je Srbijo podpirala diploma tično ob bosanski aneksiji, ker je rešila srbsko armado po albanskem prehodu in ker je italijanski parlament 5. marca 1918 » TrumbiČem sklenil rimski pakt. PiSčeva pripomba, da so Jugoslovani od Italije sprejeli boljii del svoje literature in kulture ter zgled borbe za neodvisnost, radi česar da Italija zavzema pri rojstvu Jugoslavije podobno vlogo, kakor jo je Francija imela pri osvoboditvi Italije, ima pač ie omejeno in pogojno vrednost, o čemer tu ni mesta debatirati, dasi nihče ne misli tajiti dejanskih zaslug Italije. V ostalem je knjiga pisana zelo simpatično za našo državo in jo je tudi s tega stališča mimo njene velike objektivnosti in informativne vrednosti treba priporočati. Naš idrijski kot Oh pet ju tridesetletnici ustanovitve in desetletnici ukinitve prve slovenske realke. — Lado Božič. — Izdalo in založilo Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabori v Ljubljani. Str. 100. Po lokalnih zgodovinah, ki so jih Izdali Trži-čani, Ločani. Novomeščani ter dr. StrmSok za Medvedje *elo. je zdaj Idri jčnn Lado Božič napisal tudi nekako zgodovino Idrije, njenega svetovno znanega rudnika, zlasti pa podrobneje 7sodovino ustanovitve prve slovenske realke, ki so jo ustanovili slovenski rodoljubi 1. 1901 1er zaprli novi oblastniki 1. 1927. Ob priliki tega slavnega in žalostnega jubileja so Idrijfani izdali to brošuro, ker je zanimiv« v prvi vrsti zanje, pa tudi za nas. ki smo veseli vsake drobtine, ki razodeva našo preteklost, zlasti pa se Klavno zgodovino slovenskega mest«, ki je zdaj odtrgano od narodne celote. Na prvem mestu stoji pesem Matije Lip u-žiča »V Idriji', nnkur sledi opis geološke sestavine Idrije in nje okolice, zemljepisni podatki ter opis sedanjega tipa ljudi iz mesta in okolice. Navaja slavne ljudi (Svetličiča, dr. F. Lampeta, M. Cigulela, 2«kija. J. Velikonjn). Kratko poglavje je posvečeno zgodovini iiirije, tu kar so vzeti podatki iz knjige dekana Arka. Zanimiv je opis mesta In njega posebnosti, dijaškega in rudarskega življenja, knr zdaj že spada v idilični spomin. Podrobneje govori liožič o rudarjih, o tipu rudarske hiše, o mladosti, življenju v rudniku fhimna organista Gnezde), o rudarjevi družini, ljubezni (pesmi), ženi itd., za kar je prispeval slike N. P i r n a t, katerega oče je služil v Idriji. Posebni poglavji sta posvečeni idrijskemu društvenemu življenju in značilni idrijski besedi, navadam in običajem ter narodni idrijski pesnil. Zadnja polovica knjige pa je posvečena razvoju idrijskega šolstva pred renlko, ustanovitvi prve slovenske realke, katorn ustanovni dan pade na 10. julija 1901. Podan« so imena vseli odtiorni-kov, ki so sklenili uslnnoviti mestno realko, ter tudi vseh direktorjev, od prvega, Karla Pir-ca, do zadnjega, dr. L. Clkovlča, ter imena vseh , |irofesorjev, ki so kdaj učili na tej realki, med ! katerimi srečujemo znana imena (Baebler. Lon-. čar, A. Debeljak, VavpotlČ. Kos, Pirjevec itd.). Med i važnejšimi dogodki so zanimivi opisi razmer n« realki med vojno, na tudi po vojni. Zadnji dve jkv ^luvji govorita o dijaških gibanjih mod 1. 1901 do 1926. pri čemer pa sam pisatelj opozarja, d« Je za gibanje katoliškega dljaštva opis — po krivdi drugih — ostal precej nepopolen. Končno sledi opis slovenske nižje tehnične šole in dijaškega krožka v Vidmu (Udine), ki je prenehal že I. 1926. Brošura podaja z vso svojo vsebino, z zaključno besedo pa še posebej, pomen idrijskega rudarja ter pomen obeh obletnic, ki sta važni tudi za splošno zgodovino slovenskega šolstva. Knjižico, pravi izraz toplo ljubezni do domačega gnezda, ki i?a marsikdo ne sme nikdar več videli, toplo priporočamo, da «i ni in neče biti popolna slika Idrije in njenega kulturnega pomena. Biti hoče le lep spomin na domači kraj in dijaško življenje, ki ie iako živahno vzcvetelo, p« tako žalostno, nasiino propadlo. td Strah hodi okoli! Novo človeško pleme -mongolsko praîjadsivo - so odkrili Uspeh Bernatzhifeve ehspedicije Nevarna kuga 20. stoletja Iz Bangkoka poročajo dne 12. januarja: Ekspe-dicija dr. Bernatzkija, o kateri ni bilo tri mesece ničesar slišati, 6e je vrnila v staro kraljevsko mesto Laos v severnem Siamu. Ekspedicija je skušala najti »Ka Tong Luang«, pravljično, znanstveno neznano ljudstvo, ki prebiva baje po neizmernih, goratih pragozdovih severnega Siatna. Edino uporabno poročilo o tem davnem ljudstvu izvira od švedskega gozdarskega inženjerja, ki ee je baje pred leti slučajno sešel s potujočo skupino tega plemena. — »Phi Tong Luang«, to se pravi »Duhovi rumenega listja« — se imenujejo ti neznani ljudje zaradi starih, usehlih »zastorov zopier veter«, ki 6o jih lovci našli tu in tam. A vsa raziekavanja siamskih oblasti so bila ničeva, tako da so že začeli zdvajati, ali sploh živi ljudstvo »Ka Tong Luang«. Zakonca Bernatzki sta v spremstvu nekaterih nosačev prodrla globoko v pragozd, ki pokriva strme jiečine med Siamom in Anamotn. Ko sta se oba Bernatzkija že štiri tedne mučila jx> nedostopnih, skalnatih in pragozdnih potih, kjer sta prestala neprilike vseh vrst, se jima je resnično [posrečilo, da sta se sešla s štirimi člani plemena Ka-Tong-Luang, ki jih je ondi več skupin. Bernatzkija sta več tednov prebila z njimi in reševala vprašanja glede na človeške, ljudske in jezikovne značilnosti tega plemena. Tako je zdaj dognano, da so Ka-Tong-Luangi redki ostanki mongolskega praplemena, ki ima evoj, jako preprost jezik in ki vsebuje najčistejše, zdaj živeče zastopnike tako zvane »kulture bambusa«. Tako se je navzlic vsemu pričakovanju izkazalo, da plemena Ka-Ton-Launga ni prištevati niti k zamorcem (negritos) niti k Pigmejcem. To pleme pa so najprimitivnejši ljudje, karkoli jih je Bernatzki kdaj videl na evojih številnih znanstvenih j)otovanjih. Ker sosedna, dosti bolj kulturna ljudstva komaj prijxiznajo Ka-Tong-Luange za ljudi jn menijo o njih, da morejo z njimi početi, karkoli hočejo in jih tudi streljajo kot divjačino, je razumljivo, da to nomadsko pleme noče nikoli zapustiti svojih pragozdov, kjer so tako dobro skriti. A ne samo ljudje, tudi tigri jih preganjajo in uničujejo te redke zastopnike mongolskega praljudstva. — Uepeh Bernatzkijeve znanstvene ekspedicije izpričuje, da še ni končana doba odkritij novih, ne-fioznanih človeških plemen. Japonski šolarji slovesno obhajajo s|>omin svojih narodnih junakov na njih grobovih. Nemško letalo »Ha 13a«, ki je namenjeno za dolge polete in tehta 16 ton, preizkušajo nad reko Labo. To je hripa ali gripa, španska bolezen, ki ni nikakršna bolestna domišljija, niti izrodek praznoverja, ki pa je vendar nepoznana, ki se fiojavlja zdaj tu zdaj lam, zdaj jx> malem zdaj na debelo, ki v resnici straši okoli in je m moči prijeti kot strašila ne! Kaj je? Radi takega skrivnostnega pojavljanja hripe, jo še vedno ločimo od influence. V resnici sta pa to dva imena za eno in isto kugo: v Angliji in Italiji je v navadi ime influença, v Franciji in Nemčiji pa bolj gripa (od gripper = zgrabiti), pri nas influença in hripa (po nemški Grippe ali od hri-pavice?). Znano je, da se morejo mikroorganizmi (majcena bitja), ki eo navidezno neškodljiva, sčasoma spremeniti radi vplivanja okolice v hudobna in strupena bitja, da pa dalje tudi kuge v raznih dobah spremenijo svoje lice. Zatorej navzlic množici tozadevnih opisov le ni moči povedati, kdaj je bila v prejšnjih časih kdaj kaka influença, slična bolezen. Brez dvoma pa je vendarle resnično, da je bila že v 16. stoletju na svetu taka bolezen, ki jo medicinska veda imenuje zdaj influenco. Kakor vse kuge, nastopa tudi influença v raznih epidemijah, tako 1830-1833, 1880-90 1018 in 1928—29. Kako pa je to, da se jioedini slučaji vedno raz-šopirijo m nastanejo epidemije? Znanstvena opazovanja so dognala, da se povzročitelji te bolezni na svojem romanju okrepijo, da vsebujejo vedno več sirupa in eicer sorazmerno s tem, kakor je do-tični človek bolj ali manj občutljiv za influenco. Vprašanje pa je: Ali biva kak jxiseben bolezenski f>ovzrcčitelj ifluence? Izkazalo se ie že, da je poglavitni vzrok influence v sodelovanju raznih bakterij. Trije so vzrok! Angleški raziskovalci so pojasnili to zadevo. Cepili so glodalce s poedinimi, v influenci se naha-jajočimi bakterijami in — ko s tem niso mogli jiovzročiti nikakršne influence — so jim vcepili vodo, ki so jo grgrali razni influenčni bolniki. In resnično: s to vodo so se živalce zastrupile, dobile so influenco in celo poginile. S tem so imeli nekakšen neposredni dokaz, da biva kje kaka jx>seb-na kâl za influenco, ki pa je tako majhna, da gre skozi drobno cedilo za bakterije (iz porcelana) ali pa je kje kak drugačen strup, ki šele v družbi drugih bakterij f>ovzroči pravo influenco Na vsak način pa je potrebna »družba« raznih bakterij: influenčni strup (ki še ni znan), razne strupene primesi in važno je tudi tedanje stanje človeškega telesa. Glede na majcenost influenčne kali ali strupene enote si moramo predstavljati, da je v eni sami drobnogledno majceni kapljici sline ali sluze, ki jo razpršimo okrog sebe, kadar govorimo, kaš-ljamo, kihamo in ki radi svoje lahkotnosti f>o več ur obstoja v zraku, jx> več tisoč in tisoč bolezenskih kali ali influenčnih strupov. Povsod se je nalezemo! , Živali nimajo influence; to je le človeška bolezen. Malokdaj se je nalezejo otroci v prvem letu, najbolj je nevarna starim in radi drugih bolezni oslabljenim ljudem. Influenco prenaša človek na človeka le na nekaj metrov razdalje. Ker lo vemo, se moremo ludi varovati, saj časih taka previdnost že zaeno reši življenje. Nahodni nosovi so nevarnost za vso okolico. V današnjih dneh dajejo tudi kinin zoj>er influenco. Ko človek dobi influenco, občuti: 1. Kako mu je srce težko in je krvni oblok spremenjen; obraz je mrtvaško bled, žila jx>časi bije, v glavi je omotica. 2 Pljučna in rebrna mrena se vnanieta. 3. Bolezni, ki eo že zastarane, kakor jetika, takoj oživijo. Kaj storiti? Človek z influenco naj leže v posleljo, naj zauživa mila jedila, naj počiva, dokler se mu temperatura ne uravnovesi. Sicer je pa najbolje poklicati zdravnika, ki bo bolezen še pravočasno zgrabil na pravem koncu! Alkazar — spomenik nove Španije. Pogled iz Toleda na Alkazar, kakršen je zdaj in kakršen naj oetaue kot na rodni sj>omenik. Osvobojene" ženske v Sovjetiji Baje ie sovjetsko ženstvo doseglo j>od boljše-viki paradiž jx>polne svobode in enakopravnosti. A dejstva govorijo vprav obratno. Sovjetski list »Molot«, ki je pač zanesljiv vir, nam sporoča nekaj zgledov o resničnem stanju žensk v rdečem raju: Neka nemeščenka finance jxvpisuje pretresljiva pola, jxilna muk, ki jih je morala nastopiti, ker je prosila dopusta radi nosečnosti. Ko je kasneje spet prišla v službo, so ji radi nosečnosti odpovedali službo. — Ista usoda ie doletela neko delavko opekarne »Rdeči pohod« in drugo delavko neke sladkorne tvornice. Tako ravnajo v matični deželi boljševizma z bodočimi materami! V tej zvezi je dobro omeniti neko knjigo, ki je izšla v Parizu z naslovom »Nous femmes soviétiques« (Me sovjetske ženske). Pisateljica, Tatjana Cernavina, je bila v dobi carja od 1. 1909—1918 učiteljica neke višje šole. Po revoluciji so ji dali službo v upravi »Lepih umetnosti« in je postala konservatorica bivše careke palače, Peterhofa. Pozneje je bila 6j>et učiteljica in je dobila službo na tako zvani ljudski univerzi. Ko so njenega moža, inženjerja v Murmansku, osumili nasprotstva zoper petletko in ga segnali v neko koncentracijsko taborišče, so tudi njo zaprli in je bila pet mesecev v ječi. A ko je bila zunaj, je spet dobila državno službo, in sicer je bila za knjižničarko univerze v Leningradu. Leta 1932 je ujxirabila ugodno priliko in je jxibegnila iz rdečega carstva. Nekaj strani knjig obravnava strahovito razsulo družinskega življenja v sovjetski Rusiji, kar pač nujno sledi rdečim postavam o zakonski zvezi. S primeri prikazuje knjiga, kako naglo je moči zdaj v Rueiji skleniti zakon in se ločiti in kako radi tega trpijo žene, še bolj pa otroci takih zakonov. Radi postave o ločitvi zakonov ne postanejo ženske svobodne in enakopravne, marveč so prav s tem zasužnjene moškemu! Vprav ločena žena mora v Rusiji v prvi vrsti nositi moralne in materialne posledice te »svoboščine«, ki nio in otroke pahne v najhujšo duševno in telesno bedo. Kakor poročajo »Izvestja« iz Moskve, ima zdaj le tretjina ločenih parov otroke, a le 10 odstotkov teh ločenih staršev skrbi zanje. Posebno sovjetsko sodišče uraduje le zato, da išče izgubljene očete, ki so se daleč kje iznova poročili in zavrgli svoje otroke. Lesene ali jeklene smuči? Na sliki vidiš kovinaste smuči — ali bolje — lesene smuči s kovinasto plošče. Leseno jedro je obdano s kovino, tako da bo skoraj nemogoče, da bi se smuči zlomile. Pot navzgor je seveda mogoča le s tem, da so smuči obdane s kožami. Neprestano je iskal resnico Dr Zacharias, ki so ga, kakor je nedavno poročalo vatikansko glasilo »Osservalore Romano« (18. 11. 1936) imenovali v Pekingu za profesorja ondotne katoliške univerze »Fu Yen«, je nenehoma iskal prave poti. Uongkongški list »The Ročk« piše o njem: »Dr. Zacharias je bil rojen v Nemčiji in vzgojen v protestantski veri. Filozofska podlaga protestantizma se mu je zazdela pomanjkljiva. Zato je postal ateist, kar pa ni ostal dolgo, saj ee mu je kmalu posvetilo, kako je nesmiselno 6vetovno naziranje brez Boga. Dr. Zacharias je zašel v versko brezbrižnost, češ, pretežko je najti resnico! Vendar je preveč hrepenel po njej, da bi oetal verski brezbožnik. Izselil ee je iz Nemčije in je postal angleški državljan. V Angliji ee je seznanil z verskimi krogi anglikanske cerkve. Potem jc odpotoval v Indijo in se poglobil v svete knjige indijske vere. Kmalu je vzljubil te verske nauke in je začel vneto častiti Gandliija. V Pooni se je pridružil verskemu združenju »Služabnikov Indije« in si je prizadeval, da bi živel jx> indijsko. A njegovo razumniško obzorje ga je oviralo, da bi ga te verske življenjske oblike del j zadovoljile. Sklenil je torej, da se vrne v krščanstvo in da se resno loti krščanstva. Ko se je spet vrnil v Anglijo, se je spet shajal z anglikanci in se je pridružil anglikanskemu konventu Caldeyu, le malo prej, preden je prestopil v katoliško vero. Dr. Zacharias je v СаШеубкет konvetitu prvikrat občutil katolištvo. Prej se ni bil nikoli resno poglobil v katoliške nauke; zdaj jih je z vso vnemo proučeval in se je zlasti potopil v katoliško obredoslovje. Potem je bral tudi dela svetega Tomaža Akvinčana in je tako »odpodil poslednje tne-glé materijalizina« iz glave. Vendar se ni dozorel za vstop v katoliško Cerkev. Leta 1923 je spet odpotoval v Indijo, da bi ondi deloval kot apostol anglikaneke vere. Tedaj se mu je pojasnilo, da je anglikanska vera angleška vera, da je anglikanska cerkev v rokah politikov, a ne duhovnikov Nekaj časa je — slično ko lord Halifax — upal v zvezo anglikanske in rimsko-katoliške Cerkve. Z vso vnemo se je poglobil v tozadevni študij, ki ga je slednjič privedel" do spoznanja, da je le Stol svetega Petra ostal skozi vsa stolelja brez zmot. — Leta 1926 se je dolgoletno romanje dr. Zachariasa zares končalo: v jezuitski kapeli v Kur-seongu, v Bengaliji, je bil sprejet v katoliško Cer. kev. »Kakšen vrat pa imaš?!« »Gramofonsko ploščo sem gledal, ko se je vrtela in sem šel z glavo za vrtinci — in zdiij vidiš — — — « * »Oprostile,« pravi natakar gostu, ki črta nekaj po jedilnem listu, »kaj pa delate?« »Vsa jedila, ki so čez deset dinarjev, črtam, ker bo moja nevesta pravkar prišla.« »Ali smem, gospodična?« »Hvala, ne plešem kar tako z vsakim človekom'« »Vidite, jaz pal« »Torej ste silvestrovali v klubu težkih atletov?« »Kaj? Tudi lega si odgnala? Saj ti je vendar rekel, da brez tebe ne more živeti!« »Tako mi tudi drugi rečejo.« »Prav; a mislim, da je že čas, da vsaj enemu izmed njih rešiš življenje!« Za otroške želodce. Veliko ljudi ne more smetane na kavi. A če damo (namesto kuhane smetane z mleka) v kavo kislo smetano, jo vsak prenese. Človek slabega želodca naj ne je belega kruha kar tako, marveč naj bo kruh na tanke kose razrezan in opečen. Težko delo ima želodec s krompirjem v omaki ah solati. Ce pa krompir dobro umijemo in ga 15 minut v oblicah kuhamo in ga nato malo s soljo obrioamo in damo v pečico, da se dalje še opeče, ga prebavi vsakršen, še tako občutljiv želodec. Ljubljana zazidata 50 milijonov Ljubljana, 14. januarja. Dober znak, da počasi le lezemo Iz krize, odkar se je pričelo obnovitveno delo po vsej državi, je tudi ugodna gradbena sezona, ki smo jo imeli lani v Ljubljani. Pred dnevi smo že poročali, kaj se je laui zgradilo. Ta nova dela so bila tuko raznovrstna in obsežna, da je skoraj nemogoče v enem samem članku podati pregled o lanski gradbeni sezoni. Prošnje za stavbna dovoljenja, ki prihajajo sedaj na niestni magistrat, pa so že sedaj, ko smo sredi najbolj hude zime in v začetku leta, že tako številne, da bomo imeli v L 1937. še bolj ugodno stavbno seaono, kakor pa 1. 1930. To bo prišlo prav v prvi vrsti stavbnemu delavstvu, pa tudi obrtniku in posebno ljubljanski trgovini ter vsem slojem. Gradbeni urad je sedaj izdelal statistiko, koliko ee je lani zgradilo. Zadostuje naj samo številka 481, kolikor se je namreč lani v Ljubljani zgradilo novih stanovanj. Najmanj toliko družin je torej lani dobilo streho. Po statistiki mestnega gradbenega urada je bilo lani zazidanih v Ljubljani vštevši prizidke, javna poslopja itd., skupno 46,800.000 din. Ta znesek je dovolj pomemben, ker moramo pomisliti, da je dober del teh milijonov krožil po ljubljanski obrti in trgovini in tako znatno oplodil naše javno gospodarstvo. Poleg drugih stavb, ki so bile zadnje čase dovršene in ki smo jih že pred dnevi omenjali, so v zadnjem času zrastle še naslednje zasebne hiše: Inž. Koblar gradi na Tyrševi cesti za Strojnimi tovarnami in livarnami trlnadstropno hišo, ki bo veljala 790.000 din in bo imela šest modernih stanovanj s kopalnicami. Stavbenik Mav-rič je v svojem bloku zgradil trinadstropno hišo za 700.000 din i 10 modernimi stanovanji. Milena Bohinova gradi trinadstropno hišo na oglu Medvedove in Malgajeve ulice, to je na bivšem igrišču »Ilirije«, ki se sedaj spreminja v krasno stanovanjsko kolonijo. Ta hiša bo veljala 1,150.000 din in bo imela 16 modernih stanovanj. Na »Iliriji« gradi dalje Zadruga državnih uslužbencev dvonadstropno hišo ob novi Jesenkovi ulici, ki je že pod streho in bo veljala okoli pol milijona din. Društvo za zgradbo delavskih hiš (fond banovin-ske hranilnice) gradi dvonadstropno hišo v Hra-nilnični ulici, ki bo veljala 700.000 din in bo imela 12 delavskih stanovanj. Tovarna »Štora« gradi dvonadstropen, oziroma trinadetropen prizidek k svoji tovarni v Zgornji Šiški, kjer namerava osredotočiti vso svojo proizvodnjo. Prizidek bo veljal milijon dinarjev. GG. Kozler in Luckman gradita na vogalu Dvo rakove in Vožnjakove ulice trinadstropno hišo za en milijon dinarjev. Mihael Perko gradi v Štepanjl vasi pritlično hišo za 50.000 din- Franc Stanko gradi enonad-stropno hišo v šmartinskem predmestju za 90.000 dinarjev, Franc Jankovič na Galjevici hišico za 15.000 te. brez hotelov in skakalnic, enako dostopna bogatemu in revnemu, da je le iskren planinec in pravi Sjxutnik. Toda izgleda, da gre športni razvoj v Planici v drugo smer. Citali smo, da so dosedanje skakalne prireditve v Planici - trgovski jxisel za državo! Naj društvo najprej« poravna svoje obveznosti, naj plača delavce in svet in šele jxitem. ko bo gosjxxiar skakalnice, naj razpravlja o »naši« Planici, o programih iu načrtih. Sicer sem pa prepričan. da je geslo marsikaterega: Planica — planincem. Ing. Ivan Juvan. Kai pravi Zdruzen'e smučarjev Planice O tem. ali je pravilno, da se naše naravne krasote turistično izkoriščajo, nc moremo danes šele pričeti razpravljati, ker se je v tem jxfticdu že Sred mnogimi lefi pričelo ustvarjati z namenom, dati našemu kmetu zaslužka tudi tam. kjer nm ga zemlja sama ali obrt ne moreta dati. Povod za to. da smo mi ustvarili nase udruženje, ni bil izkoriščanje /-belega zlata«, temveč namen uresničiti izkušnje našega človeka, ki je odkril stvari v S|>ortu. ki jih v svetli niso poznali in zagotoviti tem stvarem naš jugoslovanski izvor. Ako je delo g. inž. Bloudka dobilo svoj sloves v širokem svetu in ako je s tein zadobila Planica evetovni çlas. tedaj mislimo. da nismo 6 tem škodili tie kraju kot takemu, ne našemu planinstvu in ne katerimkoli iuteresom naše domovttie. Najmanj pa domačinom! Četudi je naš znani smučarski prvak g. Sramel v zagrebškem listu povedal da je dobilo naše udruženje več stotisočakov, ni ta njegova trditev žal resnična. Resnica je le to. da nismo dobili doslej niti enega »stotiso- Radio Programi Radio Ljubljanai Petek, M. januarja: И Šolska ura: Zgodovina pl «mske anamko ir. Boris Kthterši« - 13 i ra Ml..vantđte i>«Miti ie «rte»tw (ploôôe) 12.« \ ram«, porafcua — IS Cas. siMirwl, obvestita — 13.IS Ka t voljo (plo-адо) _ h Vreme, borwi — 1« Ženska ura: ZnnskJ i>o-Ictiet (gdč. f/«|H4rlRvS«k Htnrvn.) — 1S.30 Р1пАЛ« — 1J.2R Soga na (gdč. Mni-ija Zirovnlk) — l«.,10 r>va odlomka i w>[>firet« - M ,ura«n< — 18.<0 Кгп,ш-.о*Лтал (g. dr. Stanko t.cben) - 18 Ca», vreme, poročit«, »porod, rahvrwtila — lfl.30 Mac. ara: Joviun Ovtjtč, ol> i»rl-Uitoi 1(1 cltm.ice njegove «mrl,t (dr. dora Mllojevič iz Boltrradai — 19.-VI /AiiimivoKM — 30 \ eecle narodne immi (oojet« irft. Svetw-аж Ваполгае ir Vekailaiv lam-ko, harmonika i«ra g. Avgiurt Stanko) — 20.« Pronoe is male filhnrmonične dvorane (čelliit g. Aleksander Popov) — 33 da», vreme. prnwHIa, арогеИ - SUS Na*e iMwini (plrJSôo) — 22..H) Amrlcéke рЈлА.«. Oragi programi* Fetrk, (J. januarja. Belgrad: M.I9 Za*reb — В.Л Plošče — Zagreb: Ј).(Ш Violina -- »).») Vokalni koncert — it.no Komorna glasbil — Л.аи Plesna к!ак1>а Dunaj: 18..10 Vojafik'. podli« - 30.31. Opiiretni odlomki — 'J3.K6 OrkoHtralni koncert — Hiulimpeita: 19..Ki Opera — •K.irn Plofidc — Trs! Milan: Ifi.Ort Komorni konenrt — Jl.CKI Simfonični knneert — M.Id ('lesna fflasba - Rim-Hnri: 17.15 Zabavni koncert ЗМЛ Icrn — 32.«) Or cstralni in vokalni koncert — 33.10 Пвквв Kl»sbj -Prana: |l)..KI Pestra ura — »l.*i litra — 2t mi Orkester In kjavlr -- 22.25 PloSfte — I'arSarn: 2D.IS Masnenotov« opera fManori. — Ihrlin: ЗП.Ш driepr-IJrahtns-Schn-innnn — Hamburp: 30.10 \em«ka orkestralna çlaKha — K/iln: 30.10 Vojaški veCer Vrankfurt: 30.10 Nora ra-I.Hvna rlasli» -- Rluttgart: 30.10 Zabavni koncert — Vanakovo: 30.10 Plesna (rlanhn — 3t.(«i Knctererjev* opara .flliiR« dveh (roupodov«. Relltev zlogovnice: Nogavica, ilovica, Velesovo, Italija, naramnica, Arabija, bikoborba. rokavie», elegija, zobozdravnik, pieanica, endivija, ležarina, industrija, ničlarica, ajmeuica, — Ni vina brez j>elina. Izmed onih, ki sp križanico pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek, dne 14. januarja ob 3 pop. sledeči Izžrebanci: 1. Simonič Ivan, Vinji vrh 2, p Semič. 2. Konkolič Ludvik, dijak. Maribor. 3. Kovačih Edvin, suplent gimnazije, Šihenik. 4. Zdešar Ivan, organist pri Sv. Petru v Ljubljani. 5. Keržič Franc, šol. upravitelj, Šmartno p. Stražišče pri Kranju. 6. Močan Josip, d»vč. kontrolor v pok., Ceije, Vodnikova 2. 7. Černugelj Jože, narednik vodnik III. ki., artilerija Drav, div. oblasti, Ljubljana. 8. Jožef Pretnar, Zagreb, Zvonimirova ul, 30. 9. Sa-velli Julij, jurist, Ljubljana, Wolfova ul. 12, Oraž-nov dom, 10, Stupica Franc, Sodraiica It. 112. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je rci-et razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega rezplačnega pošiljanja »Slovenca... čaka« od vseh državnih in samoupravnih oblasti skupno. In resnica je tudi, da smo izplačali v vasi Rateče vse naše obveze г izjemo 13.600 Din, ki jih Se dolgujemo nekaterim delavcem, od skupne, doslej delavcem izplačane vsote v gotovini 34iS.0O0 dinarjev in pa kupnino očetu pisca zgornjega članka za zemljišče, ki še ni odmerjeno in ki znaša po njegovi izjavi ca. 16.000 Din. G. inž. Juvan jc domačin v Ratečah in mi bi mu bili hvaležni, ako nam pove nekoga, ki je v teku ene zimske sezone dal njegovi rojstni vasi več gmolnih koristi, kot ravno naše združenje. Združenje si niti najmanj ne lasti pridevka »nasa« Planica zase kot društvo temveč ona naša Planica, ki je skupno last vsega našega naroda. Naše združenje pojmuje svoje dolžnosti do svoje ga naroda in svoje domovine tako, da mu tudi z žrtvami ustvari ono, o čemer je prepričano, da je v njegovem interesu. Ako pa se smatra g- inž. Juvan pozvanega očitati nam, da nismo mogli doslej izplačati vseli obveznœii, tedaj naj ve, da je bil doslej njeguv oče edini, ki nas je preuratijeno tožil, in je bil njegov tožbeni zahtevek od sodišča zavrnjen, četudi nain je prodal zemljišče, katerega jc kupil od prejšnje lastnice že, ko smo se mi pogajali zanj. Mi smo imeli na razpolago isto zemljišče v izmeri ca. 24 tisoč kvadratnih metrov za skupno ceno 8.000 Din, gospod Juvan starejši pa nam je prodal od tega zemljišča, kot trdi. samo ca. 5.000 kvadratnih metrov, toda z» ceno 16.000 dinarjev! Kako nam je to neljubo, vendar moramo staviti vprašanje njemu in javnosti: Čigava stvar je i javnega m moralnega stališča bolj vredna kritike in obrambe, naša ali Juvanova? Končno še to. Skupina ljudi osnuje društvo z nalogo, da na naših domačih tleh s težkimi žrtvami zgradi napravo in organizira prireditev. In vzbuja pozornost po vsem svetu. Nakopljejo si ogromno dela, truda, skrbi in še marsikaj. Inozemstvo piše laskavo o napravi, o prireditvi in polagoma se obrača tudi edino protivno mnenje v svetu v našo korist. V teku dobrih dveh let postane mata slovenska vasica svetovuoslavna in rubrike velikih svetovnih časopisov prinašajo članke o njej in njeni fiosebnosti — dela slovenskega duha. Kaj bi iz takega dela napravila Švica. Avstrija. Nemčija ali Italija? Pri nas doma pa iščejo nekateri ljudje načina, kako bi radi eumoljtibja in več ali manj znanih osebnih interesov to delo, ki ni več last jxwameznikov. uničili in preprečili njegov razvoj. Ali ni pri nas nekje meje, Kjer morajo dobiti izbruhi zavisti in škodoželjnosti svoj: Roke proč! Združenje smučarjev Planice. t bi Zopet hohej na leda V soboto in nedeljo zvečer bomo imeli zopet enkrat priliko gledati hokej na ledu. Ker je pri nas zelo nesigiirno vreme Ilirija ni mogla vabiti dragih gostov iz inozemstva za gotov termin, ker bi bilo to preriskantno, pač pa je še v dogovorih s klubom Kastner-Ohler iz Gradca, katerega bomo najbrže videli dva večera v Ljubljani. Ce bi pa Iliriji tudi tega gosta ne usr>elo privabiti v Ljubljano, potetn bodo pa nastopili pred našim občinstvom naši mladi in agilni hokej igralci Ilirije, ki se nam bodo v tem slučaju predstavili v garnituri A in B. Vsekakor bo to športni u/.itek. ki ga naj nihče ne zamudi. Hermes : Šparta (Zagreb) Nenavadno mila letošnja zima je kot nolaSč za prebujenje naših nogometašev iz zimskega spanja. Če bo vreme dopuščalo, bo skoraj v jh»I-nem razmahu tmomladanska nogometnu sezona. Neoficielno jo bo že otvoril naš Hermes v nedeljo t. gostovanjem renoniiranega zagrebškega kluba Sparte, ki se je radevolje odzval ter pristal na enkratno gostovanje v Ljubljani. Z ozirom na zelo dobro kondicijo Siškarjov, kt so se zadnje čase nekam nenavadno razmahnili in dobro okrepili svojo enajstorico, lahko s pre pričanjem pričakujemo njih nedeljskega pastopa. tako da nam bosta obe moštvi nudili igro. kot «i jo želimo in ki bo navdušila vse vse pristaše lej«-nogometne igre. Uradna vremenska poročila Zven га tujski promet p Sloveniji. Jugoslov. Zimsko športne Zveze in Slovenskega planinskega dniilto nn stanju t dne ti. jamuirju 1937. ob 7. uri zjutiaj. 1. Boh. Blgtrioa. danes: —- 9, oblačno. 10 ure7.H. Kranjska tfora. danee: — 14, barometer ме d\ i*** jasno, 15 pr&K'». led 10 cm. Ratefte, danes: — 14, U prAiča. Klopni vrh. danes: — 5. IS prSICa na podlagi Planica Tamar, dane»: — 11, jimno, «—.16 prHiA», tnala in srednja Hknkidnica vpornhnl, drsnllšfte odlično. Pesek, danea: — g, 1S-Î5 prSie» ti» podlagi. Senjorjev dom: — 1, 15— .45 prHiC». Mozirnka koča. danea: — ft, .Ki nrei« 1. VrSi*. Krnica, dane«: 30 prSiča. OoijtiSn, včeraj: — J, јанпо, .10 prdiCa. ». Zelenica, včeraj: — s. Jasno, (50 чце«" Pokljuka In postojanke SPI) kot včeraj. џ ^ola » smnških skokih in poletih deluje stalno v Planici ter je ravno danes mesec dni, kar posluje. Doslej so v uporabi tri skakalnice, in sicer 15. 25 in 65 m. Trening na slednji je pričel v torek, ter skačejo prav vneto na vsoli skakalnicah. Uspeh šole je viden in povsem jasno je, da bo naraščaj, ki ga bo dala ta šola, bodoči koder naših skakalcev. V celoniesečnetn poslovanju je skakalo v Planici |x>v|)rečno vse dni po 13 smučarjev, najmanjša udeležba je bila « oseh, » najmočnejša 32 na dan. V večini dneb je treniralo nad 12 tekmovalcev. Trening je trajal dopoldne po 2 In po|x>ldne po 2 uri. V vsem Času treninga ni bilo nobenih nezgod. Vsi udeleženci skakalne šole so zavarovani pri banki »Slaviji«- v Ljubljani za slučaj nezgode, in sicer: za dnevno oskrbnino 30 din skozi največ 150 dni, za slučaj smrti zn 50.000 din, za slučaj trajne invalidnosti 100.000 din. Doslej so se udeležili treninga poleg domačih lantov in smučarjev iz Mojstrane, tudi še oni г Jesenic, iz Ljubljane. Kranja. Celja. Mu ribora, Zagreba in Relgrada. Sola posluje nemoteno in je za vue udeležence hrerplnčna. V svojem invontorju ima 60 parov skakalnih smuči, ki jili daje udeležencem brezplačno na razpolago. Ker je v vasi mogoče dobiti hrano in stanovanje že od 30 din dalje, je gotovo to najugodnejša prilika. da se izvežbalo naši smučarji, kt -e žHe posvetiti temu športu. Y MSP (llulbno). V petek, dne 10. Januarju t. I. ob J), bo v damakera aalotiu kavarne F.nionn seja upravnega odbora. Vsi točno. — Verificira /n Slini nareki klnh Uiibljnna: Voiler, Krint in s« SK ltnko: flci-inger bndvlk. - Poslrdlijlč pozivamo VSK Pri mirte. SK Qrafilu., KK PrUtavo in SmKi Blok.,. .!•« poravnajo zuo»tnl.i, kot tekočo letno članarino, hle.-r bodo na |.rvl naOednJI «eji predlagani * črtanje. Ptuj Poslovanje okrajnega sodišča v Ptuju v letu 1936. Okrajno sodišče v Ptuju, menda največje v Sloveniji, je sestavilo statistiko o svojem delu v poslovnem letu 1936. I/, te stalistike je posneti, da se je delo v preteklem letu znatno pomnožilo, kar je razvidno iz številk v oklepajih za leto 1935. Statistika je naslednja: opominjalne stvari 1844 (1523), malotne stvari 465 (468), menične stvari 8 (6), druge pravde 722 (682), prisilne izvršbe 3384 (3228), zapuščine 980 (923), varstvene in skrbstvene stvari 1599 (45(58), stečajne stvari 2 (2), stvari' pravne moči v civilnih pravdah 278 (252), obči vpisnik 877 (577), overitev podpisov 742 (706), zemljiškoknjižne stvari 4016 (3567), stvari sodne uprave 467 (508), številke denarne knjige 3592 (3226), plačilni nalogi 3755 (3606), postopek proti mlajšim mladoletnikom 40 (51), kazenski prestopki pri okrajnem sodišču 12-17 (1269), pritožbe 6 (10), prizivi 49 (88), pravna pomoč 578 (499), preiskava za okrožno sodišče 387 (102), preiskava za državno tožilstvo 353 (357). Delo pri okrajnem sodišču se je v varstvenih zadevah zelo pomnožilo, posebno pa da ogromnega dela zaščita kmetov. Pripomniti je še tudi, da manjka že dve leti en sodnik, tako da so delo mora razdeliti na ostalih 7 sodnikov. Tudi pisarniško osobje je z delom preobremenjeno. Splošna amnestija. Amnestije je pri okrajnem sodišču v Ptuju deležno 51 oseb, 2 slučaja pa sta nbolirana. Ob času razglasitve amnestije se je nahajalo v sodnih zaporih 6 oseb, ki so jih takoj izpustili na svobodo, tako da so sodni zapori ob času, ko to poročamo, prazni. Kranj Jugoslov.-češkoslovaška liga priredi predavanje prof. Iv. Vavpotiča o 'modernem razvoju češkega kiparstva in slikarstva z lepimi skioptičnimi slikami v gimn. telovadnici. Predavanje se vrši 16. januarja ob osmi uri zvečer. Vabljeni vsi. Jesenice Pod okriljem Krekovega prosvetnega društva se je vršil v sredo, dne 13. januarja ob 20. prosvetni večer. Poleg pesmi »Soči«, ki jo je prav čedno zapel kvintet Primorcev, ter recitacije iz Kosovela in deklamacijo Gregorčičeve ^Domovini« je bilo posebno važno predavanje g. dr. Dvornika. Goepod predavatelj je zbranemu občinstvu orisal zgodovino in postanek naroda in narodne zavednosti ter podal pregled stanja slovenskega manjšinskega vprašnja. Kot drugi govornik pa je nastopil prof. dr. Joža Lovrenčič, ki je ob skioptičnih slikah prikazal veličino pesnika-glasnika Simona Gregorčiča, ki smo ga sicer že pred tridesetimi leti nesli snivat večni sen na griček k Sv. Lovrencu, a ki s svojo pesmijo še vedno bolj in bolj živi med nami. Po končanem programu so je osnoval pripravljalni odbor Sedejeve družine z tialogo, da na področju jeseniškega prosvetnega okrožja zbere svoje člane in pripravi vse potrebno za ustanovitev kluba. Pripravljalnemu odboru, ki naj sporazumno in složno s tukajšnjim ljudstvom deluje za dobrobit slovenske stvari, želimo najlepših uspehov. Trbovlje MALI OGLASI V malih oglasih velja »seka besede Din i*— j ienltovenjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek to mail oglas Din 10'—. Malt oglasi se plačujejo takof pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiiH znamko. Ml Ш дпаи ВнЕЕиШ [T] Г7Ш1Д Premiera veseloigre humorja ln petja Intermezzo TRESl RUD0LPH - ALBKECHT SObONHALS шл ШПЖ Premiera sljalne Slaçer operete 1 Jeanette Mac Donald Rose Marie Oarobno petje, dtvn' nuravut posnetki, romantika! ■ TEl. v 1 21-24 J M AT ICA Prvi Izvirni ruako-Bovletak! nim v letoênjl sezoni : Ciganska postava Lelči Cernaja Pošteno dekle Išče službo kot pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« št. 751. (a) flužbodobe Izurjeno pletiljo sprejme Aecetto, Trnovski pristan 14. (b) Popravilo volilnih imenikov. Kakor vsako leto, tako se bo tudi letos sledeč zakonu o volilnih imenikih § 5 popravil ta mesec volilni imenik tukajšnje občine. Prosimo vse volilce, da se prepričajo, če so vpisani v volilni imenik ali ne, ker se ta nedostatek sedaj lažje popravi, kakor pa ob even-tuelnih reklamacijah za časa razpisanih volitev. Pričakujemo, da se bodo volilci temu našemu pozivu odzvali v velikem številu, ker le na ta način boino prišli v okom vsem nedostatkom volilnih imenikov, ki so očitni šele vselej za časa volitev. Volilno pravico imajo vsi oni, ki stanujejo eno leto v občini Trbovlje in so polnoletni in uživajo žastne pravice. 1'radne ure na občini. Od 11. januarja 1937 so nove uradne ure, kakor je sklenil v smislu čl. 23 uredbe o občinskih uslužbencih občinski odbor v seji duo 10. avgusta 1936, in sicer: I. V času od 1. oktobra do 31. marca: ob delavnikih razen soboto od 8. do 12. in od 13. do 16, ob sobotah od |K)I 8. do pol 14. neprekinjeno. Ob nedeljah in praznikih se za stranke ne uraduje. — II. V času od 1. aprila do 30. septembra: ob delavnikih razen sobote: od 7. do 12. in od 15. do 17., ob sobotah od 7. do 13. neprekinjeno. Ob nedeljah in prazni- ; kih se za stranke ne uraduje. — Za stranke ee j uraduje ob ponedeljkih, sredah in petkih, ostale dneve pa le v nujnih slučajih. Socialni urad uraduje za stranke le ob torkih in petkih. Širite katoliško časopisje! Krojaški pomočnik začetnik - z dežele - se takoj sprejme. Hrana ln stanovanje v lilši. Zaloška c. 91, Moste. (b) 1ГТЕТШ Zn mal dnarla dost muzke I rlo&Ce, gramofone,ra-110 gramofone radio (parate Itd. prodajano po ugodnln cenah udi na obrobe. Dvosobno stanovanje komfortno, s kabinetom, kopalnico ln drugimi prl-tlkllnaml, so odda s 1. februarjem v Jesenkovl ul. št. 4 (za pivovarno Union). Vprašati lstotam pri Delkin, priti. (č) Posestva Novozidano hišo štiri sobe in dve kuhinji, na Teznem pri Mariboru, na glavni ceetl, prodam aH oddam v najem. Isto-lam več stavbnih parcel naprodaj. Vprašati v pisarni Nasslmbenl, -«tarl-bor, Vrtna 12. (p) It Posteljne vložke izdeluje in jih sprejema v popravilo Andlovlc, Ko-menskega ul. 34. (t) Pozor, obrtniki! Hiša v okolici Ljubljane pripravna za ključavničarsko, kleparsko ali krojaško obrt, poceni naprodaj. Stanovanje v hiši. -Vprašanja pod : »Hiša z delavnico« št. 750 upravi »Slovenca«. (p) 1СДЈЗВШ Šivalni stroj pogrezljlv. nemške znamke. malo rabljen, z okroglim čolnlčkom, kateri tudi štlka, poceni naprodaj v Novl trgovini - Tyrševa cesta 3 6. (1) Na vsa zimska oblačila dajemo 15—20% popusta. Pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Zaklane, očiščene purane 10 kg 135 Din, 720 jajc svežih In zajamčenih 670 Din, Jedrca Ia 10 kg 150 Din franko voznina pošilja G. Drechsler, Tuzla. Nogavice, rokavice ln pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje In najceneje tvrdka Kari Prelog, LJubljana, židovska ulica ln Stari trg. (1) Prodajo se: pulti ln stelaže Iz trgovine mešanega blaga. M. Smltek, škofja Loka, Ho-manova hiša. (1) Dotrpela je naša ljubljena mama, gospa Ivana Štrekelj vdova po vrtnarju. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 16. januarja 1937, oh dveh popoldne iz mrtvašnice na Stari poti št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. januarja 1937. Žalujoči otroci: Angela, dr. Ivan, Stane. Meteor pade z neba 8. Doktor Itokus-pokus. Ko je naslednjega dne Tinček s svojim magnetom spet kolo-. vratil okoli in iskal meteor, se mu je pridružil »profesor« in mu prijateljsko rekel: »Tinček, kar srce me boli, ko vidim, kako se ti ljudje smejejo in brijejo norce iz tebe, ko takole motoviliš križem-kražem naokrog s konjsko podkvijo. Jaz imam boljšo idejo! Ali poznaš profesorja Hokus-pokusa? Pojdiva k njemu, nemara nama dâ on moder nasvet!« »Dobro, pa pojdiva!« je bil Tinček kar koj pripravljen. In sta šla. Spotoma se jima je pridružil še debelušni Peter. Ko so prišli do hiše profesorja Rokus-pokusa, so neodločno obstali in nekam tesno jim je postalo pri srcu. »No, bogve kako prijazna za oči pa ni tale hiša,« je rekel Tinček in s strahom upiral oči v črnega ptiča, ki je čepel na kame-nitem podstavku pri vhodu. Umrla nam je danes naša dobra mamica in stara mamica, gospa Neža Gartner roj. Stepišnik Pogreb blage pokojnice se bo vršil ▼ petek, dne 15. januarja 1937, ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Cankarjevo nabrežje 1, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. januarja 1937. Žalujoči otroci Barclay: 18 Rožni venec Roman. Ce z Janin pošteni obraz se je razlil izraz začudenja; potem je temno zardela, kakor bi ji kri, ki ji je bila tako čudovito zaplala proti srcu, stopila vsa v glavo. Naglo je vstala in se zagledala proti jezeru, ko-pajočeniu se v mesečini. Garth Dalmain je stal poleg nje. Rekel ni nobene besede več; bil je prepričan, da je zmagal, iu duša mu je kipela od veselja in hvaležnosti. Potrpežljivo je čakal, kaj mu bo Jana povedala. Končno je spregovorila. >Ali ste me hoteli v resnici vprašati, naj vam — to postanem?« se ji je utrgalo z ustnic. >Da, predraga,« je odvrnil tiho, toda po glasu se mu je poznalo, da se le težko obvladuje. >S tem namenom vsaj sem prišel sem.« Jana se je obrnila in ga pogledala. Nikoli v svojem življenju še ni videla tako ožarjenega obraza, toda spet so se ji zadrle te plamteče oči ko dva meča v dušo. Najraje bi jih zakrila s svojimi rokami in ga prosila naj gleda tja v gozdove ali dol na vodo, dočim govori z njo. Spet je sedla, se uprla a komolci na kolena in si zasenčila z dlanjo lice. Potem mu je odgovorila, trudeč se pri tem, da bi ji tekla beeeda kolikor mogoče mimo. »Popolnoma ste me presenetili, Dal. Čutila sem, da ste bili od onega koncertnega večera z menoj zelo ljubeznivi in uslužni in da naju je razumevanje za godbo in veselje, ki sva ga črpala iz tega, kakor tudi najini zaupni razgovori združilo v tesno prijateljstvo. Tudi nočem prikrivati, da me je vleklo k vam bol ko h komurkoli drugemu, a to ima svoj vzrok v vašem značaju, Dal. Vendar sem resno mislila, da ste me poklicali tu sem samo zato, da bi govorila o Pavlini Lister. Vsi sodi jo, da vas je očarala s svojo lepoto in dražestjo, in odkrito priznam, tudi jaz sem mislila tako.« Jana je premolknila. »Dalje,« je dejal z mirnim glasom, iz katerega je zvenelo vendar zadrževano veselje. — »Zdaj torej veste, da je drugače, kajne?« »Dal,« je odvrnila Jana, »iznenadili ste me tako, da vam nocoj ne morem določno odgovoriti. Počakati morate do jutri, da vse dobro premislim.« »Toda, draga,« je rekel mehko in stopil bliže k njej, »vsak vaš odgovor je zame odveč, kakor tudi jaz ne vem, kaj naj bi vas se vprašal.« »Ne tako,« je odgovorila Jana. »Ne smete si misliti, da je že vse dognano in končano. Zakon je nekaj resnega, svetega. Od vsega, kar morete v tem trenutku storiti zame in zase, je najboljše, da odidete in nocoj ne govorite več z menoj. Cula sem, da se hočete jutri poskusiti v cerkvi na orglah; če vam je prav, pridem tja tudi jaz. Tam bi se mogla potem sniti opoldne in tam bi vam tudi odgovorila na vašo ponudbo. Zdaj vas pa iz srca prosim, da me pustite samo; ne morem več prenašati.« Garth se je sklonil in ji z besedami najglobljega spoštovanja poljubil obleko: »Poljubljam križ.« V naslednjem hipu je bila sama. Počakala je, dokler niso utihnili njegovi koraki. Ko so se bila zaprla za njim vrata, je počasi sedla tako kakor prej, ko je bil klečal on pred njo. Po-malem se ji je polegla duševna razvnetost zadnjih trenutkov. Ni bila izmed tistih, ki lahko jokajo kadarkoli. Nocoj pa jo je nekdo ogovoril z imenom, ki je o njem menila, da ga ne bo slišala nikdar, in srce ji je pravilo, da ga tudi poslej ne bo nikoli več čula. Solza za solzo se ji je udirala po licih in ji padala na trdo sklenjene roke. Garth je prebudil v njej ženo in mater, in kakor se je imela sicer strogo v oblasti in se znala moško obvladovati, je njena globoka narava podrla zdaj vse te ograje, in so Jano zdaj oblile pristno ženske solze. Ob nogah ji je ležalo odpadlo cvetje spenjavih vrtnic iz šopka, ki ga je bila prinesla s seboj na teraso. Potem je stopila v hišo. Gostje so se baš odpravljali k počitku. Brez konca so si voščili sem in tja lahko noč in še na stopnicae so se obračale gospe, da bi temu ali onemu zaklicale kakšno šaljivo besedo ali ga opomnile, kaj sta se dogovorila za jutri. Garth Dalmain je stal pod stopnicami in govoril s Pavlino Lister ter njeno teto. Jana je ugledala njegovo vitko, lepo postavo, čim jo stopila v vežo. — Obračal ji je hrbet, in četudi je šla in obstala tik ob njem, ni nič kazalo, da bi jo bil opazil. Glas mu je zvenel veselo in dušo ji je prešinilo Čustvo blagodejnega ugodja. Vedela je, odkod njegovo veselje in nehote si je pritisnila roko na utripajoče srce, ko ga je čula govoriti. »Zal mi je, cenjene dame,< je rekel pravkar, »loda jutri dopoldne mi ni mogoče. Dol v vas moram in biti tam o pravem času.« P O O I qQQ 0 ft /-» Sa i Urednik: Viktor Cenčič