ISIAS ČASOPIS
PRODAJA -SERVIS
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXIV, ŠT. 220
VRHNIKA V PRIČAKOVANJ CANKARJEVIH DNEVOV
10. maj 1996 -120. letnica rojstva pisatelja Ivana Cankarja in Občinski praznik občine Vrhnika.
Pred 120. leti seje na Vrhniki rodil največji slovenski pisatelj in dramatik Ivan Cankar. To je bilo 10. maja 1876. Ta dan je tudi od nedavnega občinski praznik občine Vrhnika. Že nekako tradicionalno je bilo, daje Vrhnika rojstni dan Ivana Cankarja obeleževala z tako imenovanimi Cankarjevimi dnevi. V teh dneh so se vrtele številne kulturne prireditve l domačimi amaterskimi skupinami ter z nekaterimi priznanimi slovenskimi kulturnimi ustvarjalci.
Ob letošnji 120. letnici rojstva »našega« Ivana Cankarja pa bodo kulturne prireditve Še bolj svečane in raznovrstne. Prav v tem letu, posebno še v najlepšem mesecu maju, sovpadajo številne prireditve kot smo že omenili 120. letnica rojstva Ivana Cankarja, občinski praznik, 200. letnica šolstva na Vrhniki in seveda Cankarjevi dnevi. Za vse naštete praznike je pripravljen poseben program, ki ima največ prireditev v mesecu maju, nekatere pa se bodo vršile še preko celega leta. V program so se vključili: Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, Osnovna šola Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Vojašnica Ivan Cankar na Raskovcu, občinski odbor ZB NOB Vrhnika in občina Vrhnika.
Program zajema številne zanimive prireditve, ki bodo prav gotovo privabile številne občane Vrhnike in goste iz sosednjih občin in krajev. Zadovoljile bodo tudi številne različne želje in okuse, da si bo lahko vsak izbiral kar mu leži na duši. Vrhničani pa moramo s svojim obiskom številnih prireditev pokazati in dokazati, daje Ivan Cankar bil in bo največji Vrhničan in da je še vedno v naših srcih.
Vabljeni na vse prireditve.
Izdatki za zimsko službo
Letos nam zima ni prizanašala, saj so bili izdatki za zimsko pluženje večji kot vsako leto doslej.
V občini Dobrova Horjul Polhov Gradec imajo 105 kilometrov lokalnih cest, saj je 70 odstotkov občine v gorskem predelu, in za pluženje teh so porabili skoraj 89 milijonov tolarjev. Imajo pa tudi 250 kilometrov
krajevnih poti in to jih je to zimo stalo okrog 54 milijonov tolarjev. Porabili so 890 ton soli in 2490 kubičnih metrov peska. Občina, ki za letos predvideva celoten občinski proračun v višini 348 milijonov, je kajpak večkratno udarjena. Je pa seveda res, da morajo biti poti prehodne, kajti ljudje se še vedno v vsakem vremenu vozijo v dolino na
delo ali v šole.Kaj se bo zgodilo zdaj, ko je sneg skopnel, se ne. Čakajo jih namreč hudo luknjaste ceste.
V občini Brezovica so za pluženje snega porabili to zimo kakih 12 milijonov tolarjev za občinske ceste in milijon in pol za krajevne ceste. K sreči ima občina nekoli več regionalnih cest, ki jih plužijo z drugim denarjem. Vendar ti stroški še niso popolni: obračunati morajo še za aprilski sneg.
V občini Borovnica so za pluženje dali od novembra naprej po poldrugi milijon na mesec, po oceni doslej so porabili 50 ton soli in 150 kubičnih metrov peska. Tudi tukaj stroški še niso izračunani do konca, saj čakajo obračun za aprilski sneg.
Stroške z zimsko službo računajo tudi v vrhniški občini, kjer je prav tako veliko lokalnih cest in naselij, odkoder morajo ljudje vsako jutro na delo.
Vendar je letos kar nekako treba pohvaliti vse tiste, ki so bili takoj pripravljeni s plugi, da so bila naša pota prehodna.
TRGOVSKO PODJETJE, d.d. Skofja Loka
Trgovina »LOKA« v PTC VRHNIKA
ODPRTA VSE SOBOTE V APRILU IN MAJU DO 19. URE
OBSEŽNEJŠA PREDSTAVITEV PTC LOKA JE NA STRANEH 24 IN 25
UGODEN NAKUP   JE PRI LOKI NAKUP
V liter gre liter
Učili so me in do danes to ni preklicano, da gre v liter samo liter. To se nam je zgodilo pri današnji številki, za katero je gradivo brstelo kot spomladansko cvetje. Ampak, če je slabo, je tudi dobro: imamo veliko oglasov, kar nam zmanjšuje stroške, imamo obilico uradnih objav, kar nam daje določeno težo, in imamo obilico poročil o različnih domačih dogodkih, kar nam daje kar precej aktualnosti, čeprav smo mesečnik.
Iz vseh teh razlogov smo bili prisiljeni nekaj besedil, ki so aktualna dalj časa, izpustiti oziroma njihovo objavo preložiti na naslednjo številko, katere redakcija bo zaključena v prvem majskem tednu. Zato zanjo gradivo zbiramo do zaključno 3. maja. Naš naslov veste, saj je napisan na zadnji strani.
V mesecu dni pa se razen svetovnih dogodkov, ki jih objavljajo mediji z drugačnim namenom in programsko usmeritvijo, nobena informacija ne postara toliko, da je ne bi mogli več objaviti. Avtorje in nekatera društva in nastopajoče prosimo, naj imajo z nami nekaj potrpljenja.
APRIL 1996
Zimska katastrofa
Letos se je treba po dolgih zimskih dneh, ki nam niso prizanašali s snegom, ponoviti znano zgodbo, ki jo je Ivan Cankar, kot je sam zapisal, vzel na posodo iz švabskih logov. Mi bomo napisali nekaj nadaljevanja. Kako gre?
Prišel je Kristus po cesarski cesti in zagledal na obcestnem kamnu človeka, kije neusmiljeno jokal. Kristusu se je v srce zasmi::lil. In je Kristus vprašal jokajočega:
Kaj se ti je zgodilo?
Oni pa je še bolj neusmiljeno jokal.
Kristus, tolažnik sveta, je seveda še večkrat vprašal, kako bi človeku pomagal, da bi minila njegova žalost in da bi se mu razjasnilo obličje.
Na vse besede tolažbe je oni človek na miljnem kamnu pri cesarski cesti še bolj jokal.
Nakar ga je Kristus vprašal: Kdo si, človek?
In je le-oni odgovoril: Slovenec sem.
Nakar se je razjokal Kristus in je šel tudi sam z žalostnim srcem naprej.
Kdo je bil oni človek z obcestnega kamna. Navaden ali kakšen bolj pomemben Slovenec. Po letošnji dolgi zimi, kije bila najprej zimsko veselje, nakar huda nadloga, so občinski proračuni kot opustošeni. Posebej pišemo o tem, koliko nas je ta snežna potrata stala. Vsekakor gre zlasti v delu območja, o katerem pišemo v Našem časopisu, za pravo gospodarsko katastrofo.
Jokajoči človek je bil gotovo kdo od naših županov, ki mu je bilanca letošnje zime naredila sive lase.
Lahko rečemo, da je bilo tisto, kar so sklenili o lokalni samoupravi predlanskim, podobno tej božji preskušnji, ki se je pokazala v obliki snega. Ko so namreč sprejemali zakone o tem, kakšna naj bo lokalna samouprava, so veliko govorili tudi o tem, kako bo vsakdo lahko svojo občinsko oblast cukal za rokav in bo vse uredil kar pri priči z županom, krajem pa se bosta, ko bodo samostojni, cedila mleko in med. Kakor je videti po prvem letu vladanja novih občin, ni čisto tako.
Če je bila lanska zima mila, in ni veliko stala, številke, ki jih občine še niso imele vseh v svojih rokah, pa so se nekoliko bolje iztekle, je letos pritisnila zimska grozljivka z vsemi močmi in se je pokazalo, da sistem, kjer naravno katastrofo prepuščajo pretežno samo občinski pristojnosti, udari po majhnem, ki z nobeno proračunsko postavko ne more predvideti vseh nebeških muh.
Upajmo, da bo naslednja zima milejša. Da nas ima Bog - če nas že cesar nima, rajši, kot si mislimo, in da je bila preskušnja huda samo zato, da se zatopimo vase in ugotovimo, kako današnja občina res ni vsemogočna.
TONEJANEŽIČ
KAKO SO ŽIVELI VČASIH? Učenci četrtega razreda osnovne šole Horjul so pod vodstvom svoje učiteljice Mojce Končan pripravili zanimivo razstavo predmetov, ki so jih uporabljali še njihovi pradedje in prababice. Na ogled so postavili vrsto predmetov, od komatov, kolovratov, ročnih minčkov za kavo, lončene posode, starih knjig in šolskih spričeval, do jesenovih smuči in še bi lahko naštevali. To zanimivo razstavo so si ogledali učenci šole in vrtca. (F.B.)
OBČINSKI SVET BREZOVICA
Prenos krajevne oblasti
Kdaj -
:
Brezovški občinski svet je na seji marca sklenil, naj predaja poslov med oprejšnjimi in novimi sveti poteka ob navzočnosti članov prejšnjega in novega sveta. V vseh krajevnih skupnostih so to opravili v prvem tednu aprila. Z zadnjim marcem so namreč dosedanje K.S prenehale obastajati kot samostojne pravne osebe, zaoprti so njihovi računi, sredstva s teh žiro računov
pa so prenesena na žiro račun občine Brezovica.
Občinski svet je tudi sklenil, da bodo v občinsko poslovanje organizirali z glavno blagajno, ki bo na občini, in pomožnimi blagajnami na sedežih KS in na se-deču vodovodnih odborov. O tem je sprejet tudi poseben sklep, ki določa pravila ravnanja tz denarjem.
Borovniški občinski svet seje na ponedeljkovi seji seznanil s tem, kako potekajo dejavnosti za namestitev pretvornika za PopTV na Zavrhu. Na poseben' dopis prebivalcem, naj vplačajo del deleža finančnih sredstev, ki so potrebna za namestitev pretvornika, je kar lep odziv. Vsaj tretjina od tistih, ki so vplačali, je že plačala poln znesek, drugi do se odločili za obročno odplačevanje.Pričakujejo pa, da bo teh vplačil več, ko se bo tudi kaj videlo.
Svetniki so bili seznanjeni s tem, da je gradivo o priklopu pretvornika že pripravljeno za državni svet za radiofuzijo, sestanek naj bi bil v kratkem. Občina pa , je bilo rečeno, naj najprej zaprosi za začasno dovoljenje za obratovanje pretvornika, s čemer bi toliko skrajšali postopek, da bi bilo mogoče program PopTV videti že v kratkem tudi v borovniški dolini. Občinska uprava se zaveda dejstva, da so ljudje na njeno prošnjo že vplačali kar prevcenjšen del potrebnih sredstev
Če bo torej vse ugodno rešeno in če pride v kratkem začasno dovoljenje, bo PopTV močno gledati na kanalu 8, TV 3 pa, kar je tudi možno, pa na kanalu 46.
Odlok o izdajanju Našega časopisa
Vrhniški občinski svet je sprejel odlok o ustanovitvi in izdajanju glasila Naš časopis. Besedilo predvideva soizdajateljstvo še treh občin, Borovnice, Brezovice in občine Dobrova-Horjul- Polhov Gradec. Borovniška občina je tudi že sprejela omenjeni odlok, v ostalih dveh občinah pa je odlok že v proceduri. Odlok je bil nujen, ker sc je spremenila zakonodaja na področju javnega obveščanja. Predložena je tudi programska zasnova, ki bo objavljena v Našem časopisu, ko odlok sprejmejo vse štiri občine. Potrdili so tudi cenik avtorskih honorarjev in cenik propagandnih sporočil.
Predstavnika v svetu zdravstvenega doma
Vrhniški občinski svet je za predstavnika ustanovitelja (občine) v svet Zdravstvenega doma Vrhnika imenoval Vinka Bizjaka in Ljubico Lukan.
Občinski svet je dal tudi pozitivno mnenje h kandidaturi Janeza Sodje za ravnatelja osnovne šole Ivan Cankar na Vrhniki.
Vprašanje laboratorija
Dr. Helena Hren Vencelj je dejala, da se v zdravstvenem domu pojavlja problem biokemičnega laboratorija, ki ga tak zdravstveni dom mora imeti. Voditi bi ga morala oseba z vsaj visokošolsko izobrazbo. Problem se ne pojavlja samo na Vrhniki, podobno se sprašujejo tudi v Kočevju, Postojni in drugod. Predsednik sveta Brane Jereb je nato predlagal, naj za eno izmed naslednjih sej sveta pripravijo celovito informacijo o stanju v zdravstvu na Vrhniki.
Komisija za pogajanja z vojsko
Anton Škof je opozoril na to, kako se prebivalci pod Menino planino ostro odzivajo na postavitev radarja. Na veliko obremenitev Vrhnike z vojsko je opozoril tudi Alojz Suhadolc, ki je dejal, da vojska na obrobju kraja da, ne pa v središču kraja. Tudi Tone Jesenko pravi, da se razen podjetniško obrtne cone pri pogajanjih z vojsko všestih letih ni še nič premaknilo.
Zato je občinski svet sklenil ustanoviti komisijo.ki se bo pogovarjala z vojsko. Stranke bodo zdaj predlagale člane te komisije, ki naj bi jih na naslednji seji potni občinski svet.
Občinski svetniki so med dru-dim tudi pripomnili, da bi se bilo treba trše pogovarjati tudi z družbo za avtoceste.
Miro Brumat odhaja med diplomate
Poslovili so se od občinskega svetnika Mira Brumata, ki po dobrem letu dni delovanja v občinskem svetu odhaja v diplomacijo.
Ringa raja 25. maja
Na zadnjo soboto v maju. ki pade natanko na dan 25. maja, pripravljajo mladi liberalni demokrati in demokratke družabno srečanje pod naslovom Ringa raja 25. maja. Vsekakor bo kot del tega srečanja spopad različnih ekip v streeballu, pritegniti pa nameravajo nekatere vrhniške glasbene ansamble pa tudi druge od drugod.
Babice, kje ste
V prejšnjih številkah smo objavili pobudo, da bi tudi na Vrhniki našli babico, ki bi bila vbredna vsaj tega, dajo s spošt-Ijivostjo omenimo. Vabilo je popolnoma resno. Vsakega predloga bomo v uredništvu Našega časopisa veseli. Saj ni vse politika. Svet najbolj poganjajo ljudje, ki o njih malo pišemo in govorimo, so pa dragocenost, nikdar dovolj upoštevana.
PRORAČUNSKA RAZPRAVA V VRHNIŠKEM OBČINSKEM SVETU
Pogrešajo dolgoročen pogled na razvoj
Vrhniški občinski svet je na svoji zadnji seji sprejel občinski proračun, v katerem predvideni prihodki za leto 1996 znašajo milijardo 6 milijonov 576 tisoč tolarjev, odhodki milijardo 41 milijonov 318 tisoč tolarjev. Primanjkljaj rednega dela znaša 34 milijonov 751 tistoč tolarjev.
Ronko Gostiša je v imenu odbora za gospodarstvo, finance in proračun ugotovil, da je tudi po številnih pripombah k osnutku odloka bilo zaznati visoko zaupanje strank in članov občinskega sveta v občinsko upravo. Vendar je tudi prenesel načelno ugotovitev odbora, da bi Vrhnika morala dobiti dolgoročno razvojno strategijo, ki bi jo lahko uporabljali člani občinskega sveta in strokovne službe. Odbor zato predlaga, naj bi omenjeno dolgoročno strategijo sestavili do prihodnjega sprejemanja proračuna.
V razpravi je bilo slišati še naslednje pripombe, ki so bile načelne narave: moteči so vsi indeksi, ki so večji od priznane inflacije. Planiranih ni nobenih sredstev za ekološke potrebe, ki
jih ima občina, saj je to njena temeljna dejavnost(Igor Novljan). Zanima me, ali je bil izdelan srednjeročni načrt za plinifikacijo v občini (Peter Mausar), na to mu je Andrej Treven iz občinske upave odgovoril, da so idejni projekti pridobljeni. Glede srednjeročne strategije občine so si bili enotni tudi drugi občinski svetniki, posebej pa so dejali, da podpirajo mnenja strategije občine na področju infrastrukturnih objektov (Herman Bole). Nato so predlagali (Tomislav Grom), da bi sestavili seznam dejavnosti v srednjeročnem obdobju, in jih tudi finančno ovrednotili. To je bil tudi eden izmed sklepov iz proračunske razprave.
Občinski tajnik Sonja Kerš-manc je predlagala, da bi spore-jeli še dodatni sklep o tem, da je območje Pokojišča demografsko ogroženo, kajti gre za graditev ceste, za katero bi bilo mogoče dobiti denar od države.
Del proračunske razprave se je na pobudo Antona Škofa nanašal tudi na vzdrževanje kulturnozgodovinskih spomenikov. Škofje namreč dejal, da ga moti postavka za obnovo spomenika
Na podlagi določil Statuta občine Vrhnika (Ur. list RS št. 34/95) in Poslovnika o delu občinskega sveta (Naš časopis št. 215/95)
SKLICUJEM
13. sejo Občinskega sveta Vrhnika, ki bo v ČETRTEK, 25. aprila 1996 ob 18.00 uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Za sejo občinskega sveta predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. Zapisnik 12. seje občinskega sveta občine Vrhnika z dne 1. februarja 1996
2. Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 1995
3. Predlog delitvene bilance za občino Vrhnika in Borovnica
4. Potrditev cen v vrtcih
5. Poročilo o plinifikaciji - potrditev idejnega projekta
6. Premoženjsko pravne zadeve
7. Volitve in imenovanja
8. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Brane JEREB, l.r.
na Drči. Meni, da bi morlai tudi svojci padlih prispevati svoj delež k obnovi. Župan Tomšič je odgovoril, da je kot župan dolžan skrbeti za kulturnozgodovinske spomenike vsaj do te mere, da se razmere ne poslabšajo. Predlagal pa je, naj bi eno izmed naslednjih sej občinskega sveta namenili vzdrževanju spomenikov. Na to je dr. Helena Hren Vencelj predlagala, naj bi člani občinskega sveta seznanili s seznamom vseh kulturnih spomenikov. Ker je grobnica na Drči razglapšena za kulturni spomenik, da je občina dolžna vzdrževati.
Nato je občinski svet o proračunu glasoval in ga soglasno sprejel. Občinski svet je tudi soglašal, da se najame dolgoročno posojilo pri ekološkem razvojnem skladu Slovenije za rekon-trukcijo vodovoda z Borovnip-škega vršaja. Prvo prioriteto ima po sklepu občinskega sveta obnova ceste Pokojišče - Borovnica. V program dela občinskega sveta za tretje trimesečje se uvrsti Zasnova strategije razvoja občine. Tudi ti sklepi so bili sprejeti soglasno.
Drage Vrhničanke, dragi Vrhničani
Brez dvoma ste seznanjeni, da bo od 17. do 19, maja letos Slovenijo obiskal poglavar katoliške Cerkve papež Janez Pavel II. To bo za naš narod in za našo državo enkraten zgodovinski dogodek, kakršnega v naši domovini še ni bilo in ga verjetno spet ne bo tako kmalu. Obisk svetega očeta ima velik pomen tudi za našo mlado državo, saj bo tiste dni Slovenija v središču svetovne pozornosti.
Zato vabimo vse ljudi dobre volje: otroke in mladino, odrasle in starejše, bolne in zdrave, verne in neverne, da se udeležite vsaj enega srečanja s papežem, bodisi v Ljubljani v Stožicah v soboto, 18.5. dopoldne, kjer bo glavno vseslovensko srečanje s papeževo mašo, bodisi v Postojni v soboto, 18. 5. popoldne, kamor so vabljeni prdvsem mladi iz vse Slovenije, z njimi želi sveti oče praznovati svoj 76 rojstni dan, ali pa v Mariboru v nedeljo, 19. 5. dopoldne, kjer upamo, da bo sveti oče razglasil škofa Antona Martina Slomška za blaženega.
Za vsa ta srečanja se lahko prijavite pri turistični Agenciji PAV v Črnem orlu, Cankarjev trg 4 Vrhnika, pri Antonu Meletu, Velika Ligojna 10, pri Andreju Kavčiču na Stari Vrhniki 72 in seveda v Župnijskem uradu Vrhnika, Voljčeva 21.
Pri prijavi je treba plačati 1.500 SIT. V to ceno so vključeni stroški prevoza, ne glede na daljavo in posebni paket, ki ga boste prejeli pri prihodu na prizorišče. Paket vsebuje dežni plašč, hrano, kartonasti stolček in brošuro s tiskanim programom srečanja. Otroci do 7. leta ne plačajo ničesar.
Vsak bo dobil posebno vstopnico, ki je brezplačna. O uri odhoda in o vsem ostalem bomo pravočasno obveščeni. Prijave zbiramo do 30. aprila. Prijavite se čimprej!
V upanju, da se bomo skupaj srečali s papežem, vas prav lepo pozdravljam.
Florijan Božnar župnik in dekan
Razmere se urejajo
S sprejetjem zakona o gozdovih se je vzdrževanje gozdnih cest na novo zakonsko uredilo. Preteklo leto pa je bilo prvo, ko seje po novem načinu tudi pričelo vzdrževati gozdne ceste.
Vemo da se vsaka stvar začne ali pa tudi konča pri denarju. Zakon o gozdovih je za vzdrževanje gozdnih cest predvidel več virov sredstev. Prvi vir sredstev so lastna sredststav občin. Drugi vir sredstev so sredstva iz posebne pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. To plačujejo lastniki gozdov in trenutno znaša 6,9 % od katasterskega dohodka gozdov. Tretji vir pa so sredstva, ki jih za te namene namenja država iz proračuna.
V preteklem letu borovniška in vrhniška občina nista namenili lastnih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest. Iz takse za vzdrževanje gozdnih cest seje za te namene nabralo v borovniški občini 724.000 tolarjev v vrhniški
PROJEKT POLICIJA NA LOKALNI RAVNI
Na Vrhniki ostane policijska postaja
S prvim aprilom se je pričela reorganizacija policije na območju ljubljanske UNZ, ki zajema tudi vse štiri občine, katere pokrivamo z »Našim časopisom«. V ta namen je bila na Policijski postaji Vrhnika tiskovna konferenca, kjer so predstavili reorganizacijo vrhniške in logaške policije, kadrovske popolnitve ter organiziranost celotne ljubljanske UNZ. Predstavitev so podali: Vlado Korošec - šef urada načelnika UNZ, Janko Koprivšek - načelnik inšpektorata policije UNZ Ljubljana, Konrad Krašek - vodja sektorja za kadre pri UNZ Ljubljana in komandir policije iz Logatca - Miran Štupica ter komandir vrhniških policistov Zdravko God-njavec.
Reorganizacija slovenske policije seje pričela že v letu 1991, ko so nastali prvi idejni projekti »Javne varnosti« ter v letu 1992, ko se je projekt preimenoval v »PROJEKT POLICIJA«. Celoten projekt pa zajema kompletno preobrazbo slovenske policije, na državnem, regijskem in lokalnem nivoju. Najprvo sta bili na regionalnem nivoju UNZ Ljubljana, že od vsega začetka ustanovljena operativni komunikacijski center (OKC) in urad načelnika UNZ Ljubljana.
Bistvo celotne reorganizacije pa se nanaša predvsem na lokalno policijo, ki naj bi prinesla večjo učinkovitost, tesnejši stik policistov z občani, odnosno krajani, kar naj bi pripomoglo tudi k večjemuu zaupanju državljanov v policijo. Reorganizacija je prinesla tudi manjše število policijskih postaj, s tem pa manjše število dežurstev, kar pomeni več policistov na terenu. Na večjih postajah so ustanovljene specializirane delovne skupine, ki bodo skrbele za promet na prometno bolj ogroženih območjih, ali pa skrbele kot kriminalistična skupina za preprečevanje premoženjskih deliktov. Ob vseh teh reorganizacijah pa sedanji zaposleni ne bi smeli biti na slabšem, odnosno število policistov na postajah se bo še povečalo.
Do sedaj je vsaka občina v ljubljanski regiji imela eno policijsko postajo, to je 16. S prvim aprilom 1996 pa je pričelo delovati 13 policijskih postaj s splošnim delovnim področjem, 5 policijskih oddelkov in 3 policijske postaje s posebnim delovnim področjem. Na policijski postaji Ljubljana Vič Rudnik sta se ukinila policijska oddelka HORJUL in PRESERJE. Delovati pa sta začeli v istih prostorih tako imeno-
vani policijski pisarni. Obe
policijski postaji imata urnik delovanja, s tem da sta odprti tudi v popoldanskem času. Tako sta dostopni krajanom za posvetovanje s policisti, kako in kaj ukreniti pri različnih problemih, ki niso nujni. Pisarne so tako namenjene predvsem preventivnemu delovanju. Policijska pisarna Horjul ima delovni čas v ponedeljek od 8.00 do 12.00 ure, v sredo od 14.00 do 18.00 ure in v petek od 8.00 do 12.00 ure, s sedežem Horjul 137/A. Policijska postaja Preserje pa ima delovni čas v ponedeljek od 8.00 do 12.00 ure ter v petek od 14.00 do 18.00 ure, sedež pa v Kamniku pod Krimom št. 6.
Določeno spremembo je doživela tudi vrhniška policija. Še vedno deluje kot policijska postaja Vrhnika, s tem ,da seje policijska postaja Logatec ukinila, postal pa je policijski oddelek Logatec v sklopu policijske postaje Vrhnika, (več o učinkih in reorganizaciji v naslednji številki NČ).
S tako reorganizacijo vrhniške policijske postaje se je povečala sistemizacija delovnih mest za 15 policistov in v Logatcu za štiri, vendar to sedaj še ni zasedeno. Doseči pa se hoče večja učinkovitost policistov na terenu, večja
občini pa malo manj kot 1,3 milijona tolarjev. Zakon o gozdovih je opredelil, da so gozdne ceste sestavni del gozda, ter da so javnega značaja. Poleg lastnikov gozdov jih praviloma lahko uporabljajo tudi ostali uporabniki. Prav zato, ker gozdne ceste lahko praviloma uporabljamo vsi država sofinancira tudi vzdrževanje gozdnih cest. Tako pokrije država v občini Borovnica in Vrhnika nekaj več kot 20 % stroškov vzdrževanja gozdnih cest. Poleg teg sredstev pa seje iz državnega proračuna s 690.000 tolarji pokrilo tudi vzdrževanje cest v gozdovih za katere velja obveznost vračanja.
Gozdne ceste se torej vzdržujejo iz javnega denarja. Ta denar pa se lahko porabi le na osnovi javnega razpisa za oddajo del. Občinske komisije so oddale dela najboljšim ponudnikom. V Borovnici je bil to Debevec Franc s.p. na Vrhniki pa podjetje
Strobus d.o.o. iz Padeža.
Dela so se izvajala na osno' programa del, ki ga je pripra« Zavod za gozdove.
S temi sredstvi so bila v obči' Vrhnika opravljena vzdrževal" dela na 10,8 km gozdnih cei1 Tako je bila na Vrhniki popra' ljena cesta Planina - Simono' smrekce, v Verdu cesta od # družne žage do Štampetovej mosta. Ostala sredstva pa so porabila za vzdrževanje cest gozdovih okoli Pokojišča. Zaf( di pozne izvedbe javnega razpis in hitre zime vsa načrtovana de| niso bila opravljena, tako da ostalo neizkoriščenih tudi nek' sredstev. Ta se bodo porabila letošnjem letu.
V občini Borovnica je bila l( meljito popravljena cesta od Al dovega zrna do občinske m«J proti Rakitni. Poleg tega je $ popravljen še del ceste od Žup11 ce do Smrekovca. Za kaj več P1 je zmankalo denarja.
Janko Vidi*1 Zavod za gozde'
Tiskovna konferenca v prostorih sedanje in nove Policijske post1 Vrhnika.
možnost koncentracije nadzora prometa na tem področju ter čimvečja prisotnost policistov med samimi občani in krajani. Dejavnost policistov v Logatcu se tudi ne bo zmanjšala, prav tako se ne bo zmanjšalo delovanje varnostnih uslug občanov Logatca. Zagotavlja pa se, da bo teren s policisti bolje pokrit kot sedaj. Formirana je tudi skupina kriminalistov za zatiranje kriminala in premoženjskih deliktov, kateri so na tem območju kar v velikem porastu.
Iz vse reorganizacije, celotne slovenske policije sledi, da se policisti približujejo krajanom, občanom in državljanom, neposredno na ulici, cesti, zaselku, kraju. Kako bodo to izvajali, je
prav gotovo v njih samih, alit>. do prijazni kot iondonski boM ali bodo upravičili večje zaitf( nje državljanov, bo prav goto, pokazala bodočnost. Ob vSi številnih prekrških, kriminal",! dejanjih, prometnih problemi, in različnih varnostnih delik1^ pa je delo policistov ne samo" varno ampak tudi precej zan'^ vano, saj morajo postopati pf ljudem. Zato bo njihovo oj predvsem v znamenju preverit' na terenu, v neposrednem sti^'
krajani in občani. Bsi pa se
liC
ramo zavedati, da so tudi p0., sti ljudje del našega vsakdaJ vedno bolj potrebni naši dr« nenormalnemu« življen*
in
mu toku naše »demokracije"' j
APRIL 1996
VRHNIKA
NAS ČASOPIS 3
VEČER Z GOSTOMA, JANKOM DEŽELAKOM IN IGORJEM UMEKOM
Pišite pritožbe na vlado
Konec marca sta na Vrhniki Hinister za ekonomske odnose in gospodarstvo Janko Deželak in minister za promet in zveze Igor Umek predavala, se pogovarjala in odgovarjala na vrsto vprašanj, ki so jih postavljali Vrhničani. Srečanje je organiziral 00 SKD Vrhnika, z željo, da zvemo novice o razvoju in položaju gospodarstva v Sloveniji ter o sanaciji cest v naši občini iz prve roke.
G. minister Janko Deželak je poudaril, da smo inflacijo znižali na letno raven za 8,6% (mesečna inflacija v oktobru leta 1991 je bila 22%) ter smo letos dosegli sorazmerno visoko gospodarsko rast. Izračuni po naših merilih prikazujejo stopnjo nezaposlenosti od 13,4% do 13,7%. Izračuni po evropskem načinu, pa prikazujejo za Slovenijo stopnjo nezaposlenosti od 7,1% do 7,2%.
Lani smo izvozili za 8,3 mili-
jarde USD blaga, uvozili pa za 9,4 milijarde USD, kar izkazuje 1.100 milijarde USD primanjkljaja v blagovni menjavi s tujino, kar smo pokrili z viškom na računu plačilne bilance države, predvsem na podlagi izvoza storitev: turizem, transport, finančno poslovanje... Devizne rezerve so se povečale za 18%, ter zagotavljajo vedno večjo raven finančne stabilnosti države. Ta-
Mrliška vežica v Verdu bo!
Nekaj krajanov Verda nasprotuje vsaki novi pridobitvi, pa naj bo to asfaltiranje cest, pločnikov, javne razsvetljave, novih niostov in nazadnje tudi mrliške vežice. Vse naštete pridobitve so bile zgrajene brez udeležbe nekaterih, to je tistih, ki vsemu nasprotujejo, ostali pa so bili zelo razumevajoči in so sodelovali pri vsaki izboljšavi kraja in prispevali tako z delom kakor tudi z denarjem.
Mrliško vežico bomo financirali izključno krajani sami in je vsled tega nastal pri nekaterih Velikih odpor, ker smo na vsakega lastnika groba razdelili delež stroškov. To naše pisanje utemeljujemo s sledečim:
Na večletne zahteve krajanov oziroma lastnikov grobov na pokopališču v Verdu se je svet KS odločil, da prične z aktivnostmi za gradnjo mrliške vežice. Ne samo gospod Žirovnik in njegovi tovariši, temveč tudi ostali krajani, ki niso mandeljci, ampak pošteni prebivalci Verda, so pripravljeni žrtvovati finančna sredstva za novo pridobitev v Vasi. Mrliška vežica je objekt skupne potrebe vsakega kraja, ki ima svoje pokopališče. V lanskem letu je bilo v Verdu 14 pogrebov, od tega je 7 pokojnikov ležalo v cerkvi, ker doma ni bilo prostora. Zahvaliti se moramo g. župniku, da je to dovolil, nihče od svojcev pa ni dovolil, da bi
bilo s tega prostora nemogoče oblikovati pogrebni sprevod, saj je pokopališče majhno in prena-trpano z grobovi. V ta namen smo že v mesecu oktobru lanskega leta vložili pri zavodu Pri-misu prošnjo oziroma predlog za spremembo ureditvenega načrta, v katerem naj bi bil prostor za mrliško vežico na prostoru, kije v sedanjem načrtu predviden za počivališče, pod pokopališčem. Ta pobuda je bila dana na zboru krajanov, postopek pa je že v teku. Krajani so takoj pristopili k zbiranju sredstev s tem, da se z gradnjo prične čimprej. V tem času pa naj bi se pridobila tudi vsa potrebna dovoljenja.
Glavna ovira za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja je lastništvo zemljišča in sprememba ureditvenega načrta. Lastništvo zemljišča pa je odvisno predvsem od dolžine dena-cionalizacijskega postopka. Dedič zemljišča, na katerem naj bi stala mrliška vežica, nam je s svojo pismeno izjavo to zemljišče podaril. Brat in sestra darovalca g. Janeza Marolta, ki sta tudi dediča tega zemljišča, živita v Argentini. Njune izjave, da se strinjata s podaritvijo parcele št. 7/1 k.o. Verd, bo prinesel g. Ma-rolt ta mesec, ko bo prišel na obisk v Slovenijo. Če bi bil postopek o denacionalizaciji in prenos lstništva že končan, bi imeli že tudi potrdilo oziroma
	
1	1
S'«	niti
	"•Sli
.■d-~
pokojnik ležal v obstoječi mrliški vežici.
Z ureditvenim načrtom ima KS Verd že pred leti potrjeno širitev pokopališča z obstoječo rnrliško vežico na samem pokopališču. V bližnji prihodnosti pa se nc bo mogoča širitev pokopališča zaradi prevelikih stroškov. Ker so na predvideni parceli same skale, ki bi jih morali izkopati in odpeljati ter teren nasuti z. Ustreznim materialom. Sedanji objekt, ki naj bi služil kot mrliška vežica, pa je v ta namen popolnoma neprimeren in lahko v takem stanju sjuži le kot shramba za orodje. Širiti ta objekt po Predpisanih normativih pa je tudi nemogoče, ker bi morali odstraniti precej grobov, v kar pa lastniki ne bi privolili. Nadalje bi
dokazilo o lastništvu zemljišča. Svet krajevne skupnosti smatra, da ta postopek teče in da bo v doglednem času končan in potrjen, tako da ne bo prišlo do rušenja, kakor nam posamezniki grozijo.
Prispevkov je zbranih že 2/3, za kar se krajanom zahvaljujemo in obenem prosimo še vse ostale, ki do sedaj še niso vplačali svojega deleža, da to storijo.
Posebno pa se zahvaljujemov sem tistim krajanom, ki si tako zelo prizadevajo s prispevki na POP TV in v časopisu Novice, da bi nas onemogočili. Škoda se nam zdi vsega njihovega truda, fizičnega in umskega, ker bi ga lahko uporabili v koristnejše namene.
Za Svet KS Verd predsednik Urban Žirovnik
ko so znašale mednarodne devizne rezerve naše države konec lanskega leta preko 3,4 milijarde USD.
Imamo relativno visoko raven bruto domačega proizvoda na prebivalca, na ravni cca 9000 USD, kar nas uvršča v spodnjo četrtino držav EU, vendar ne na samo dno.
V ekonomiji je bolje priznati dejansko brezposelnost, kot pa prikazovati navidezno zaposlenost. S stečaji na eni strani in z odpiranjemnovih delovnih mest na drugi strani je letos predvideno od 125 tisoč do 127 tisoč brezposelnih. Z zagotovitvijo novih zaposlitvenih možnosti, brezposelnosti letos v novih gospodarskih panogah še ne bo možno bistveno zmanjšati.
V obdobju Staneta Kavčiča, t.j. od leta 1968 do 1970 je bila takrat v Slovenskem gospodarstvu prikrita brezposelnost; t.j. od 30 — 35%, kar so izkazovale analize, ki jih je naročila in pridobila takratna oblast sama. Tudi leta 1980, pod oblastjo g. Šinigoja ni bilo še nič drugače. Ekonomija je namreč stvar ustvarjalcev in sposobnežev.
Lastninjenje se normalizira in se počasi končuje. Potrebno bo še nadaljnjih 4 — 5 let, da se gospodarsko stanje umiri in normalizira, ko se bo v podjetja pričelo ponovno investirati. Tudi zdravstvo in turizem imamo v Evropi med najbolj razvitimi.
Nato je bilo ministru postavljeno vprašanje TAMA, LITOSTROJA, VIDMA in VEVČ. Odgovoril je, da so imeli v Vevčah prej zaposlenih 740 ljudi s 34.000 tonami letne proizvodnje... Sedaj je zaposlenih 420 ljudi s 75.000 tonami letne proizvodnje. Ni namen delovna mesta ukinjati, temveč jih zagotavljati. Stečaj Vidma je bil načrtovan že tri leta prej.
Nato je nekoliko z zakasnitvijo prišel še minister Igor Umek. Se s težjo nalogo, moral je namreč odgovarjati o sanaciji naših cest. Cesta Vrhnika — Ljubljana
I je lokalnega značaja, vodena pod M/10 ter je že v postopku nalog za izvedbo del preplastitve dela ceste, kar pa pred majem ne bo možno, zaradi neugodnih vremenskih razmer. Letošnjo zimo je v Sloveniji zelo poškodovanih preko 370 km magistralnih cest. Razpadlih pa več kot 140 km. Bencinski tolar, ki ga sedaj po novem doplačujemo, gre za vzdrževanje cest, za izgradnjo magistralk in izgradnjo avtocest.
Kriteriji za popravilo cest so različni; od števila prometa... Če se po njej dnevno pelje manj kot 1000 vozil, spada popravilo take ceste na II. mesto. Na vprašanje o cesti v Borovnici je minister odgovoril, da spada na II. mesto ter bi rekonstrukcija — obnova te ceste stala 700 milijonov SIT. Ko se razpravlja o vrstnem zaporedju rekonstrukcije cest, se upošteva tudi gospodarsko korist (prodaja, transport, izvoz...). Z novim zakonom o cestah bo napravljena tudi nova kategorizacija.
Še nasvet z regijskega posveta naše stranke v Ljubljani: Vsi naši poslanci in ministri so v parlamentu nemočni, če g. predsedniku Janezu Drnovšku od nas potrošnikov in uporabnikov dotrajanih cest ne napiše nihče nikoli niti ene same pritožbe...
Večer smo zaključili še z mnogimi drobnimi vprašanji, pogovori, nasveti... Nasvidenje prihodnjič ter hvala obiskovalcem in ministroma za njun dragocen čas, potrpežljivost in prijaznost.
M. Z.
9. junija pridite k sv. Trojici
Pri Sv. Trojici bo 9. junija (in ne konec aprila, kot je bilo sprva predvideno) maša v spomin na Cankarjevo družino. Maševal bo urednik radia Ognjišče Franci Trstenjak. Nato bo na prostem prireditev s srečelovom in posebnim sporedom, ki ga bodo vodili sodelavci Radia Ognjišče. Za zabavo bodo igrali Gašperji.
DOBROTE IZ KUHINJE S. VENDELINE ILC
Več kot 1200 obiskovalcev
Več kot 1200 obiskovalcev je obiskalo razstavo dobrot iz kuhinje s. Vendeline lic, kije bila v dvorani doma Karla Grabeljška odprta na velikonočni ponedeljek. Na ogled je bilo 30 različnih vrst peciva, ki so ga napekle vrhniške gospodinje, tečajnice pri tej znameniti sestri, ki sicer živi in dela na Brezjah.
Za začetek otvoritvenega sporeda je oktet Raskovec zapel nekaj pesmi, zadnja pesem je bila napitnica s. Vendelini, ki je 5. aprila praznovala 80 let svojega bogatega življenja. Razstavo je odprl vrhniški župan Vinko Tomšič in v priložnostnem nagovoru dejal, naj hrana ne bo samo človekova biološka potreba, temveč raje več časa posvetimo obredu prehranjevanja, saj to povezuje naše družine. Prireditev je osebno pozdravil tudi državni sekretar dr. Peter Vencelj.
Sestra Vendelina (Marija) lic je dve leti hodila poučevat gospodinje na Vrhniko, dve leti so tečajnice hodile na Brezje. Tečajnice so bile iz različnih krajev, največ z Vrhnike, vendar tudi iz Borovnice, Horjula, Drenovega Griča, Bevk, Ligojne in od drugod. Pravijo, da sestra Vendelina poučuje z ljubeznijo, svetuje ta-i ko, da ne boli nikogar. V knjigi | vtisov piše: »Škoda, ker nismo mogli pokusiti...«
Gospodinje so razstavo pripravljale na veliki teden, ko je
tudi sicer po družinah veliko dela. Tako so bili razstavni eksponati unikati, zalog za pokušino ni bilo. Organizatorji, SKD Vrhnika, pravijo, da bodo prihodnje leto ekipo povečali, da bo kaj ostalo tudi za druge. Seveda so bili nekateri teh dobrot deležni zvečer, ko so razstavo razdrli, gospodinje so namreč vse to podarile tistim, ki so jim pomagali pripraviti prireditev.
Organizatorji, OO SKD Vrhnika, se zahvaljujejo tudi tokrat najemniku Pavze g. Bojani in g. Zoranu za brezplačno dvorano, pevcem, tudi snažilki, ki je vse pospravila in vsem drugim.
ŠESTA LETNA KONFERENCA SKD
Slovenska krščanska demokracija si je tokrat za kraj svoje šeste letne konference izbrala Maribor. Vrhunec tedna pa je bila sobota, ko so iz vse Slovenije prišli predsedniki regionalnih in občinskih odborov, predstavniki krščanskih demokratov iz tujine in gostje. Nekaj manj kot dvesto se jih je tako zbralo v dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Med njimi so bili tudi, predsednika vrhniškega in borovniškega občinskega odbora Jure Zimšck in Franc Volek ter predsednik regionalnega odbora Vili Granda.
SDSS
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE ObOinski odbor Vrhnika Tržaška 3
Dragi prijatelji, občani Vrhnike
Člani SDSS s področja občine Vrhnika, bi vam želeli izreči dobrodošlico v članstvu naSe stranke Kratek pregled stanja političnih sil in dogodkov v naši državi smo že prikazali v zadnjem glasilu Naš Časopis Iz tega teksla se da ugotoviti nekaj osnovnih ugotovitev:
- dogajanja, kot so lastninjenje, denacionalizacija, stanje gospodarstva, ki ne bodo spremenila svojega negativnega trenda, če temu ne bo nasprotovala večina volilnega telesa
- posameznik lahko preko stranke uveljavlja svoje zahteve in želje, seveda, če so le podobne programu te stranke
- SDSS je resnično načelna stranka, kar pomeni, da smo tudi člani te stranke načelni do sprejetega programa in pripravljeni pri njem vztrajati do ureditve razmer.
To kaže potrebo po vse večji organiziranosti, kar istočasno daje možnost občanom Vrhnike, da lahko uresničujejo svoje interese v različnih forumih in združenjih.
Socialdemokratski gospodarski forum
Ž.e sam naslov foruma pove, da bodo glavni poudarki na reševanju gospodarskih problemov začenši od občine do države Zelo pomemben nivo gospodarskega foruma je regijsko sodelovanje, ki ni samo vmesni člen, temveč možnost rešitve številnih regijskih težav. Izstopajo prometne povezave, vodni viri, onesnaženost okolja, komunalni odpadki in deponije; skratka vrsta področij, ki so zelo aktualne in potrebne takojšnjega reševanja.
Cilj delovanja je tudi reševanje problemov obrti in podjetništva, zato so v forum vabljeni vsi, ki so pripravljeni dati svoj del k ureditvi gospodarskega razvoja občine in regije.
Socialdemokratski krščanski forum
F.den od možnih političnih nastopov je kristjanu odprt tudi v okviru Socialdemokratske stranke V programu stranke je prav na začetku napisano, da izhaja iz. vrednot evropske socialdemokracije. ki ima svoje korenine v krščanski etiki, evropski • humanistični filozofiji, razsvetljenstvu in demokratično usmerjenem delavskem gibanju.
Namen Krščanskega foruma je, da se razširi prostor, v katerem bi se lahko naravno uveljavila Je naizrabljena
slovenska krščanska politična volja. Gre za povezovanje izvirnih demokratičnih sil Kristjani, ki bodo delali v forumu, bodo povezani 7 drugimi demokratičnimi strankami imeli možnost postati učinkovita sila le modro skupno delo da politično moč spreminjanja razmer, omenjenih v uvodu
Socialdemokratski narodni forum
Program narodnega foruma pri SDSS je obsežen in dokaj zahteven Šele podroben pregled kaže, da bi to lahko bila osnova vsem drugim aktivnostim, saj če narod ne ostane gospodarsko samostojen na svoji -slovenski zemlji, so vse druge stvari brezpredmetne
Priče smo vrsti dogodkov, ki govorijo prav o nasprotnem. Razprodaje tovarn, stečaji, brezposelnost, prezaposlenost, oškodovanje družbenega premoženja (kraja), kar se ne sankcionira, ponovna centralizacija uprave, povečevanje obremenitev gospodarstva itd Zlonamerni bi lahko pripomnili, da to vodi nekdo iz ozadja, tudi če bi to bilo tako, ne sme uspeti, pravijo sedanji člani narodnega foruma.
Socialdemokratski sindikalni forum
Konec prepovedi organiziranja samostojnih sindikatov je odprla možnost organiziranju novih sindikalnih združenj Težave novih sindikatov nastajajo zaradi neorganiziranosti, pomanjkanja kapitala, prenizke izobrazbe aktivistov in nepodpore vladajočih struktur Vse to seveda ima Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, ki pa je bila organizirana s strani bivše partije in te naveze še ni konec
Program tako vsebuje ukrepe, da se naštelo preseka, kot je : delitev lastnine prejšnjih sindikatov za normalno delo novo nastalih, pospešitev povezovanja sindikatov, pospešitev izobraževanja sindikalnih aktivistov itd.
V Sloveniji hitro naslaja nov sloj lastnikov in bogatašev, ki z neurejeno zakonodajo in močnimi zvezami v političnih krogih in s kapitalom neznanega izvora prevzemajo ključne pozicije v državi
Dela za neodvisne sindikate je tako dovolj, za kar bodo morali biti močni in dobro organizirani
Klub senioriev in seniork pri SDSS
Nenehno poslušanje izjav, da se upokojence obravnava kot socialno kategorijo, da jim pokojnine odmerjajo kot neko miloščino, čeprav so vsa leta plačevali prispevke v slovenski SP1Z. je boleče To bi moralo združiti vse upokojence v skupnem interesu, da se vprašanja pokojnin dorečejo, izločijo izjeme, združi ves kapital pokojninskega sklada prve Jugoslavije! Dravske banovine) in vse nepremičnine, ki jih je imel v lasli pokojninski sklad do današnjih dni.
To bi bilo izhodišče, da se močna vodilna baza upokojencev z argumenti lahko pogaja za interese iz Svojega programa in da jim ni treba prositi miliščine po odhodu v pokoj
Odbor socialdemukrutini Slovenije
Prav ustanovitev tega odbora daje ženskam možnost, de se vključijo v tekoča dogajanja v družbi in tako tudi neposredno soodločajo na vseh nivojih, od krajevnih odborov do parlamenta Program delovanja je zelo širok, vendar je prav področje sociale v tem odboru izjemno pomembno
Družinska politika, socialna politika, politika zaposlovanja. stanovanjska politika, politika izobraževanja so področja, kamor so ženske povabljene k aktivnemu sodelovanju. Prav vključitev v posamezne programe ob povezovanju z ženskimi organizacijami doma in v svetu, daje zagotovilo uključevanja žensk v vse sfere odločanja in s tem graditev socialne družbe tudi po njihovi meri.
Socialdemokratska mladina
Verjetno je spisek problemov, s katerimi se srečuje mlad človek v času šolanja, prve zaposlitve, urejevanja stanovanja in ostalega zelo velik Prav tako pa je tudi verjetno, da se ta problematika ne bo tako intenzivno reševala, če ne bo podprta 7 močno aktivnostjo prav te populacije.
Interesno združevanje mladih članov SDSS je pogoj in ugodna napoved, da se bodo problemi mladih reševali in njihovi veliki ustvarjalni potenciali koristno uporabili.
Univerzitetni znanstveni forum
Ustanovljen v cilju povezovanja članov in simpatizerjev stranke v izgradnji celovitih osebnosti slovenskega izobraženca, kateri naj bi iskal dolgoročne usmeritve razvoja slovenskega naroda.
Sodelovanje pri kulturnem forumu, katerega predsednik je Aleksander Zom, je nadaljevanje gojenja osnovnih vrednot v SDSS. V prelomnih trenutkih je kulura tisto jedro narodne identitete, iz katerega je in bo napajano zavedanje našega naroda in je garant njegovega obstoja
Opomna : Članstvo v forumih ni pogojeno s članstvom SDSS, pogoj je, da ni član kakšne druge stranke.
S tem predlogom  Vas še enkrat vabimo k sodelovanju. Veseli bomo, če se nam boste pridružili!
Predsedstvo občinskega odbora SDSS
4 NAŠ ČASOPIS
VRHNIKA
APRIL 1996
ZBOR VOJNIH VETERANOV Z VRHNIKE IN IZ BOROVNICE
Večjo veljavo območnim odborom in pravo identiteto veteranom
Združenje vojnih veteranov vojne za samostojno Slovenijo, Območni odbor Vrhnika — Borovnica, je pripravil v torek, 9. aprila, v Kulturnem centru Doma Karla Grabeljška programski zbor svojih članov. Zbora se je udeležilo približno 60 članov ter gostov, župan Vrhnike Vinko Tomšič, generalni sekretar združenja Drago Bitenc in predstavnik območnega odbora iz Domžal.
Predsednik območnega odbora Janez Čerin je prebral poročilo o delu odbora v letu 1995 ter program dela za leto 1996 (objavljen v okvirju). Podpredsednik odbora Zmago Solina pa je predstavil pripombe na Statut združenja veteranov vojne za Slovenijo. Vsa poročila so prisotni člani — veterani soglasno sprejeli.
Območni odbor ZVVS Vrhnika — Borovnica je bil ustanovljen 22.2.1995 za veterane občin Vrhnika in Borovnica. Ob dnevu državnosti je bil v športnem parku na Vrhniki uspešno organiziran zbor veteranov, v oktobru lani pa spominska slovesnost ob odhodu zadnjega pripadnika JA z Vrhnike pri spominskem obeležju gostilne Povž na Stari Vrhniki. V območni odbor je vključenih 98 članov in 57 članov, ki
so še v postopku sprejema. Vseskozi je potekala tudi aktivnost pri pripravi in sprejemanju zakona o veteranih, ki pa ni zajel pripravljene amandmaje. Zato je precej veteranov statusno prizadetih, zato se bodo aktivnosti v tej smeri še nadaljevale. Tudi prizadevanja, da bi pridobili svoje lastne prostore niso bila uspešna, tako daje poglavitna naloga sedanjega predsedstva pridobitev prostorov. To je samo nekaj aktivnosti vodstva iz leta 1995.
Kot smo že omenili, na poročilo ni bilo bistvenih pripomb, vendar pa seje zanimiva razprava razvnela proti koncu zbora, tako da lahko vse probleme in mnenja strnemo v celoto: Veterani z Vrhnike in iz Borovnice so odločno podprli pripombe na Statut ZVVS, kjer naj bi območnim odborom, kot osnovnemu združenju veteranov, dajala več pravic, jim omogočila delovanje prek lastnega žiro računa ter možnost predstavitve, kot pravna oseba. Tako bi se v območne odbore združevali veterani po teritorialnem načelu ene ali več občin. Sedanje veterane pa najbolj boli, nepriznavanje sedanje družbe za vse njihove zasluge v pripravah in v vojni za samostojno Slovenijo. Veterani si morajo zato sami iskali svoj druž-
Zbora veteranov se je udeležilo kar precej članov, še vedno pa se veterani lahko vpišejo v združenje prek posebnih vpisnic, ki jih dobite na oddelku za obrambo (Črni orel, pri Stanki Drenik).
PRIREDITEV OB DNEVU MATERINSTVA
V LIGOJNI
Materina ljubezen nikoli ne odpove
Kulturno umetniško društvo Ligojna je v soboto 23. marca v gasilni dom Ligojna povabilo vse matere in bodoče mamice na prireditev ob »materinskem dnevi'«. Dvorana je bila skoraj premajhna za polnoštevilno udeležbo krajanov Ligojne in prebivalcev sosednjih zaselkov. Že drugo tradicionalno prireditev je počastil tufi župan Vinko Tomšič.
Program prireditve so izvajali domači kulturniki, od najmlajših do starejših, ter poželi ogromen aplavz navdušenih gledalcev. Moto prireditve pa je bila ljubezen in to tista ljubezen, s katero so se in se še vedno razdajajo matere. Ljubezen, ki nikoli ne zataji, ljubezen, ki ne zahteva vračila, ljubezen, ki je večna in mogočna, to je ljubezen matere.
Najprej je svojim materam zaigral ansambel »Darov« ki ga sestavljajo na »domačih« inštu-mentih mladi fantje Klemen, Beno in Tomaž. Matere in bodoče mamice domačega pevskega zbora so se tudi tudi predstavile z dvema značilnima pesmima za njihova opravila, »Pleničke je prala« in »Nocoj pa oh nocoj«. Mlada harmonikarja Aleš Ogrin in Samo Verbič pa sta iz svojih dveh harmonik ubrala melodije,
ki so bile namenjene predvsem njunima mamama. Največ aplavza pa so doživeli mlajši in najmlajši nastopajoči, ki so na neposreden in zanimiv način peli, recitirali, plesali in igrali. Njihov nastop sta pripravili vzgojiteljici Nuška Pišek in Marta Samotor-čan. Ves njihov nastop pa je bil namenjen materam in mamicam, da vsaj za kratek čas pozabijo na vsakdanje težave in probleme. Brez nastopa folklorne skupine Ligojna na domačem odru ni šlo. Skupno s sovašča-nom Francem Podlipnikom so prikazali narodni običaj praznovanja godu - lafiranje. Ob pesmi in plesu ter vezani besedi so prikazali različne motive praznovanje godu in ga prepletli z hu-morističnimi vložki veselega go-dovnika. Zanje je program pripravila njihova mentorica Ton-ka Permoser-Žvab. Na koncu prireditve je zaigral vesele viže še domači trio Tonija Slovše.
Vaščani Ligojne so bili nad prireditvijo zelo navdušeni, še posebno pa vse prisotne žene, ki jim je bila prireditev tudi namenjena. Vse priznanje gre vsem nastopajočim, ki so na izviren in prav domač način izvedli program. Prav kulturno društvo Li-
beni položaj, kar bodo storili predvsem s pomočjo pravih argumentov, ki so znani, vendar še vedno zaviti v meglo. Morebiti pa se nekateri bojijo ljudem prikazati prave resnice. Seveda se veterani teh resnic ne sramujejo in si bodo še naprej prizadevali za svojo identiteto v sedanji družbi. Prav tako je treba statusno poskrbeti za vse svojce, žene in otroke tistih mladih fantov in mož, ki so padli v vojni za samostojno Slovenijo. Ob vseh problemih pa je v združenju veteranov treba preprečiti vmešavanje .raznih političnih sil in strankarskih razprtij, še posebno, ko se bodo pričeli volilni boji. Tudi generalni sekretar Drago Bitenc je v svojem nagovoru soglašal s stališči in mnenji raz-pravljalcev ter vse še podkrepil z besedami, da bodo v združenju vse naredili, da bi zakon o vojnih veteranih doživel spremembe na podlagi vseh pripomb, ki jih predsedstvo sprejema od pokrajinskih in območih odborov. V prvi vrsti je treba prepričati republiške poslance in posamezne stranke, da bodo verjeli v vse dogodke, ki so bili v času osamosvajanja Slovenije. Zato je gotovo resničen sedanji slogan Združenja veteranov vojne za Slovenijo — »5 let zmagovalci in samostojni«.
Zbor je pozdravil tudi vrhniški župan Vinko Tomšič, kije poudaril, da si bodo veterani res morali sami izbojevati svojo identiteto tudi z zbiranjem arhivskega materiala za območje Vrhnike in Borovnice, za kar bo občina prispevala dodatna sredstva. Ob dnevu državnosti pa naj bi skupaj pripravili proslavo, saj so bili v letu 1995 kot odbor resnično pomotoma izpuščeni.
Po končanem uradnem delu programskega zbora območnega odbora veteranov z Vrhnike in iz Borovnice je bila še skromna zakuska, kjer so se ob pogovoru utrnili pravi in resnični spomini na vrhniške dneve v vojni za samostojno Slovenijo.
S. S.
gojne in njegovi člani se trudijo, da na različnih prireditvah pritegnejo in združijo čimveč krajanov, da bi pozabili na pretekle in sedanje probleme, ki sta jih oba zaselka Mala in Velika Ligojna imeli veliko.
Po končani prireditvi so na družabnem srečanju ostali skoraj vsi prisotni krajani ter se zavrteli ob veselih zvokih domačega tria.
Nekateri pripravljala programa pa so mi posebno naročili, da je potrebno pohvaliti vse nastopajoče, ki so veliko prostovoljnega časa porabili za pripravo programa ter vse sponzorje (našteti posebej), ki so omogočili izvedbo prireditve in pogostitev po zaključku uradnega dela. Še posebej pa so bili veseli nad številno udeležbo »skoraj« vseh krajanov, z mislijo da jih bodo kulturne in zabavne prireditve še bolj združile in zbližale.
Simon Seljak
PROGRAM DELA OO ZVVS VRHNIKA — BOROVNICA
• Tradicionalni zbor veteranov Vrhnike — Borovnice organiziran 2. 7. 1996 (Zbor bi bil v Borovnici od 28. 6. do 2.7. 1996)
• Vključevanje v prireditve, povezane s 5. obletnico samostojnosti Republike Slovenije in 5. obletnico vojne za Slovenijo.
• Pridobivanje in evidentiranje članstva.
• Zbiranje in hranjenje zgodovinskega gradiva iz vojne za samostojno Slovenijo 91.
• Skrb za prizadete v vojni.
• Zagotovitev spominskemu znaku »Logatec — Vrhnika 91« status »Spominskega bojnega znaka MORS«.
• Prizadevanja za pridobitev prostorov in pogovornega kluba veteranov.
• Aktivnosti ob 5. obletnici odhoda zadnjega vojaka JA z Vrhnike (oktober 96)
• Sodelovanje z območnimi odbori ZVVS po Sloveniji in vključevanje v aktivnosti ZVVS in PO ZVVS.
• Aktivnosti, povezane z urejanjem pravnega in statusnega položaja veteranov vojne za Slovenijo 1991.
PREDSEDSTVO OO ZVVS Vrhnika — Borovnica
Mamica je ena sama
Na Vrhniki je 25. marca na materinski dan OO SKD Vrhnika pripravil našim mamam, babicam, tetam... krajšo prireditev. Najprej je nadvse sproščeno in prisrčno nastopilo preko dvajset najmlajših iz vrtca vile Čira Čara z glasbeno igrico, kako je medved iskal pestunjo za svoje male medvedke. Nato je otroški cerkveni zborček pod vodstvom Mojce Oblak zapel dve pesmici. Damjan z Loga je zaigral na flav-tico^Sestrice Cankar, Urša, Neža in Špela s Podlipe so zapele »Mamica je kakor zarja...«; Mala Urška z Drenovega Griča je opisala kar tri mamice; ena ima rjave oči in vozi belega fičota..., druga ima zelene oči, je majhna in nosi srednje visoke pete, nosi hlače in krila..., tretja je ostrižena na paža, hodi v službo in zelo trdno spi... Marta Treven je povedala, da jo je rodila mamica. Za sestrici in bratca zelo lepo skrbi. Vesela je vsakega izmed njih. Zelo,ima rada mamico, ker je ena sama. Jure je pa najbolj vesel obiska babice Anastazije, ko jo pripelje dedi Tone z rdečo bolheo. Vedno mu kaj prinese. Lepo poje in tudi Jureta rada posluša, ko igra na flavto.
Prav vsem nastopajočim, vzgojiteljicama in staršem za lepo, prisrčno in iskreno darilo HVALA. Hvala tudi ge. Bojani in g. Zoranu, najemnikoma bistroja in dvorane PAVZA za brezplačno dvorano, to je bil njun dar.
M. Z.
VRHNIŠKI UPOKOJENCI IMELI OBČNI ZBOR
Matija Turšič ponovno na čelu upokojencev
Matija Turšič stari - novi predsednik največjega društva na Vrhniki
Eno največjih društev na Vrhniki, »Društvo upokojencev« je imelo občni zbor v sredo, 27. marca, v mali dvorani Cankarjevega doma. Občnega zbora seje udeležilo več kot 100 članov, tako da je bila dvorana skoraj premajhna za vse udeležence zbora. Namen zbora je bil, da se oceni delovanje društva v zadnjih štirih letih ter izvede volitve za izvršni odbor društva.
Po podanih vseh poročilih je dejavnost društva v štiriletnem mandatnem obdobju orisal predsednik društva Matija Turšič. Naj podamo samo nekaj podatkov iz njegovega poročila.
Novo vodstvo je bilo izvoljeno 29.4.1992, takrat je bilo v društvu 1305 članov, v štirih letih se je vključilo 327 upokojencev, članstvo pa je prenehalo 268 članom, od tega jih je 220 preminulo. Sedaj je včlanjenih 1364 članov in to 863 žensk (63 =) in 501 moških (37 =). V starosti od 90 do 95 let je 13 članov, največ 595 pa jih je v starosti od 60 do 69 let. Enega člana imajo tudi 30 let. Po kategorijah pa je 1175 starostnih upokojencev, 110družinskih upokojenih, 58 invalidsko upokojenih, 12 vojaških upokojencev in 9 iz kmečkega sloja. Vsako leto so organizirali družabna srečanja svojih članov 75-letnikov in več, pač glede na finančne možnosti. S tem srečanjem se upokojenci vsaj enkrat letno srečajo, poklepetajo in poveselijo ter dobijo občutek, da niso pozabljeni in zapuščeni. Za vse osemdeset-letnike in starejše, ki so bolni, invalidi in v oskrbi doma upokojencev, pa jih pred vsakim novim letom obiščejo in obdarijo. Prav gotovo se teh obdaritev člani zelo razveselijo, saj nastane zanimiv klepet in srečanje, katerega se še dolgo spominjajo.
Glavna »dejavnost« društva pa so izleti in družabna srečanja, ki povezujejo člane v neko prijateljsko celoto. Tako seje v štirih letih izletov udeležilo 3372 članov, ki so videli celo Slovenijo, Italijo, Avstrijo, Slovaško in Madžarsko. Na srečanjih pa so so upokojenci poveselili in razvedrili na martinovanjih, trgatvah, silvestrovanjih, raznih kolesarskih izletih in različnih piknikih. Tudi na srečanjih upoko-
jencev Slovenije na Rogli, | Ljubljani in Mariboru niso manjkali. Najbolj pa so ponosni na žensko sekcijo balinark, ki imajo v svojih vitrinah veliko pokalov in priznanj za vse uspehe sirom Slovenije. Z pobratenim Gonar-som, z njihovimi upokojenci (starejši občani) imajo stalne stike, predvsem z izmenjavami obiskov.
Veliko članov je tudi letovalo v hotelu Delfin v Izoli, kjer m vsako leto, glede na povečanje zanimanja, letuje vedno manj članov.
Sledila je razprava na vsa poročila. Ob tem je potrebno poudariti, da so vsa poročila prisotni pospremili z aplavzi, kar je pomenilo, da je društvo in njegovo vodstvo delovalo v dobrobit članstva, da so zadovoljili različne okuse, tudi pri izletih in družabnih srečanjih. Društvo je poskrbelo za človeka - upokojenca, saj le-ta noče biti socialna kategorija, ampak hoče biti enakopraven član te družbe z vsemi pravicami, ki si jih je ustvaril 1 minulim delom.
V imenu društva invalidov Vrhnika, je spregovoril Pavje Dobrovljc, ki je pozval na večje medsebojno sodelovanje ter je bil mnenja, da bi morali vrhniški svetniki, ki so upokojeni, bolj zastopati njihova stališča in prenašati njihova mnenja na občini ske seje svetnikov.
Občni zbor je pozdravil tudi predstavnik zveze društev upokojencev Slovenije, ki je dejal: »Vsa pohvala gre vodstvu druši tva, saj je eno izmed najboljših društev v Sloveniji, katerih je 41^ z 226500 člani. Ob tem da so vseskozi skrbeli za družabno irt izletniško dejavnost, niso nikoli pozabili na »socialni« del človeš' tva, katerega so redno obiskovali in obdarovali. Tudi v vzajemno pomoč vključenih že preko 9" = članov, kar je več kot v ostali«1 društvih. Ob vseh zadnjih dogajanjih, ko se kopja lomijo, na na$ upokojencih pa naj gre tudi iz tega zbora protestno pismo na vlado republike Slovenije in na republiške poslance, da smo proti zdravstveni participaciji proti sedanji zakonodaji glede usklajevanja pokojnin.«
Tako da je od prisotnih pože velik aplavz. Zbor je nato sprejel vsa poročila ter na koncu soglasno izvolil Matijo Turšiča še za enoleto mandatno obdobje za predsednika društva, Poldeta Nadliška za podpredsednika ter Justino Babic za tajnico in bl3' gajnika društva. Izvoljen je bil tudi nov upravni odbor v sestava Francka Grdadolnik (Podlipa)> Angelca Gregorka (Sinja gorica), Malči Jurišič (Vrhnika). Stane Kogovšek (Vrhnika), Janez Krvina (Vrhnika), Janez Pe' čar (Vrhnika), Janko Plestenjak (Drenov grič), Nada Šestan (Vrhnika) in Urban Žirovnik (Verd);
Po volitvah, kjer je stari - novj predsednik Matija Turšič preje' številne aplavze, ob razgovorih za nadaljne še uspešnejše delovanje društva v prihodnosti.
Največ aplavza so prejeli najmlajši.
Program izletov in srečanj
- v drugi polovici aprila: Primorska z ogledom pršutarne in pogostitev v Kobjeglavi
- maj: izlet v Avstrijo (Beljak, Zbiljka dolina, Blatno jezero)
- 12. junija: srečanje upokojencev Slovenije v Planici -junij: izlet v Italijo (Beneška Slovenije, nakupi v centru Alpe
Adria v Cassaccu) -julij: ogled Štajerske (Polzela, Šempeter, Žalec, Velenje)
- avgust: izlet na Hrvaško (Varaždin, Ivanec, Lepoglava, grad Tralnoščan, Krapina)_
- september: zopet Štajerska (Hoče, Pohorje, Maribor)
- oktober: trgatev grozdja in obiranje jabolk
- november:martinovanje v Prapročah ali Šentvid pri Stični
- silvestrovanje na Vrhniki
- kolesarska izleta v Podlipo in Bevke
- pohod do treh kilometrov s piknikom v neznano.
Na podlagi 28. in 111. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. 1. RS št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95), objavljam
RAZPIS
REDNIH VOLITEV V SVET KS HORJUL
1.
Redne volitve v svet Krajevne skupnosti Horjul bodo v nedeljo, 30. 6. 1996.
2.
Za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila se šteje 22. 4. 1996.
3.
Volitve vodi in izvede občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.
Zupan
Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Leopold Oblak, l.r.
ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA ZA LETO 1995
Komisija za
Tudi podedovani stroški
SKLEP
O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT IN ČLANOV SVETA KS HORJUL ZA PRVE REDNE VOLITVE V OBČINI DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC
1.
S tem sklepom svet Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec določa število članov sveta KS in volilne enote za prve redne volitve članov sveta Krajevne skupnosti Horjul.
2.
Svet Krajevne skupnosti Horjul šteje 12 članov.
Za volitve članov sveta KS Horjul se oblikuje 9 volilnih enot:
1. volilna enota obsega naselje Horjul. V volilni enoti se volijo 3 člani sveta.
2. voliln enota obsega naselje Vrzdenec. V volilni enoti se volita 2 člana sveta.
3. volilna enota obsega naselje Zažar. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
4- volilna enota obsega naselje Koreno nad Horjulom. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
5. volilna enota obsega naselje Samotorica. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
6. volilna enota obsega naselje Zaklanec. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
7. volilna enota obsega naselje Podolnica. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
8. volilna enota obsega naselje Lesno Brdo. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
9. volilna enota obsega naselje Ljubgojna. V volilni enoti se voli 1 član sveta.
4.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v glasilu Naš časopis.
Predsednik sveta Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec Anton Gerjolj, 1 -
Svetniki občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec so na svoji 11. redni seji, ki je potekala v prostorih polhograjskega gradu razpravljali tudi o zaključnem računu proračuna za lani. Občina je imela lani natanko 320.170.547 tolarjev prihodkov in 305.843.981 tolarjev odhodkov ter 14.326.566 tolarjev presežka prihodkov, kar bodo prenesli v letošnje leto. Iz teh sredstev (presežka) bodo oblikovali tudi rezervni sklad v višini 1.650.000 tolarjev.
Sprejemanje zaključnega računa — po pričakovanju — ni potekalo povsem gladko, saj so nekateri svetniki menili, da proračunski denar ni bil razdeljen pošteno. Janez Kovač iz Srednje vasi pri Polhovem Gradcu je očital županu Leopoldu Oblaku, da je kar tri milijone tolarjev, namenjenih za ceste, izkoristil za šentjoški otroški vrtec. Župan je pojasnil, da je za šentjoški vrtec res šlo nekaj več denarja, da pa je bil ta strošek nujen. Pri urejenju vrtca so namreč zahtevali gradbeno dovoljenje in ne le dovoljenje za priglasitev del, potrebna pa je bila temeljita preureditev. Vrtec je za Šentjošt nujna naložba (stal bo 5 milijonov tolarjev),
Cesta Petačev graben-Zalog je nujno potrebna obnove
Prometni zamašek na 2 kilometra dolgi cesti od Petačevega grabna do Zaloga predstavlja največjo oviro pri razvoju KS Črni vrh, zato je to cesto nujno treba urediti, menijo na krajevni skupnosti Črni vrh, kjer so zadevo že poslali občinskemu svetu s prošnjo, da jo vključi v letošnji plan prednostnih nalog.
V dopisu svetu občine (le-ta je zadevo obravnaval na 3. izredni seji) so poudarili, da se KS Črni vrh nahaja na demografsko ogroženem območju in da bodo sklep občinskega sveta potrebovali pri vključitvi v razpis Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj — področje demografsko ogroženih. Svet občine je sprejel ureditev ceste Petačev graben—Zalog kot prednostno nalogo za letošnje leto.
B. V.
proračunska razprava v občini dobrova-horjul-polhov gradec
Premislek pri vsaki postavki
V občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec so v teh dneh v fazi razmišljanja o predlaganem osnutku občinskega proračuna. Sestankov je bilo doslej že več. Delo poteka na različnih ravneh, vendar tudi občinski svet sam ne sotji ob s*rani in se je zaradi postavk v Proračunu že večkrat sešel, zadnjič v Polhograjski graščini. . Župan Leopold Oblak je na tej čredni seji občinskega sveta svet-n,ke najprej pozval, naj se paketno dogovorijo, ker se v obči-n' že nekoliko mudi. Če bo Proračun, kije predviden v višini j*48 milijonov tolarjev, sprejet, °° vsaj najmanjša možnost, da Se kraji začno razvijati, da delo ne bo zastajalo, ker je pritisk Proračunskih porabnikov že zdaj Ve'ik in bi bilo nekatere stvari lfeba hitro urediti. In seveda Plačati. Po drugi stranije rekel, *upan, svetnike so ljudje izvolili, ker pričakujejo, da bodo imeli Posluh za potrebe krajev in cestne občine. Župan tudi pravi,
da bodo podpirali predvsem tiste projekte, pri katerih bo vsaj delno zagotovljena udeležba prebivalcev, saj je vprašanje, ali občina s preskromno določenimi sredstvi lahko ugodi vsem željam.
V razpravi je bilo ugotovljeno, daje močan delež v proračunski porabi zagotovljena poraba, ki jo predpisujejo različna ministrstva, tako da se v občini pravzaprav odloča o zelo majhnem odstotku proračunske porabe.
Nekaj besed je bilo tudi o delu občinske uprave.Zdaj imajo zaposlenih le 5 ljudi(po državnih merilih bi jih morali biti za število prebivalstva 9). Svetniki so v razpravi, pri čemer so odločali z amandmaji, da so potek seje racionalizirali, menili, daje številka, ki je predlagamn, namreč nekaj več kot 33 milijonov, za delovanje uprave previsoka in bi jo oklestili na 30 milijonov. Po drugi stranije bilo rečeno, pa je za delo v občinsko upravo tudi
težko dobiti ljudi, ker njihove plače niso posebno mikavne.Pojasnjeno je bilo, da gre za zagotovljeno porabo, ki jo za delovanje občinske uprave določa ministrstvo.
Govorili so tudi o tem, kakšnemu razvoju dajati prednost. Predlagano je bilo, naj se komisije, kijih občina ima, odločajo za prioritete, na občinski upravi pa je, da poišče denar, ki bo najbolj učinkovito porabljen. Govor je bil namreč tudi o tem, ali bolj krpati ali se raje odločiti za večje investicije, pri čemer bo moral kateri od krajev tudi počakati.
Proračunska razprava še traja, tako daje zdaj, ko je v bistvu že marsikaj dorečenega in ko se občinski svet zaveda odgovornosti za razvoj krajev in občine, nekako že domišljena tudi letošnja politika v občini. Seveda pa čaka občinske svetnike še zadnje dejanje, sprejetje proračuna, o katerem so se zelo temeljito pogovarjali.
z njim je kraj dobil pridobitev, ki mu bo omogočala obstoj, je dejal župan Leopold Oblak in še dodal:
»Drugih investicij letos v Šent-joštu ne bo. Ta je bila pravilna in nujna, ni bilo drugih rešitev. Le-
Zahtevajo jasne odgovore
Na 10. redni seji občinskega sveta, ki je potekala 6. februarja na Dobrovi je svetnik Matko Zdešar (LDS) zastavil občinski upravi kar nekaj vprašanj, ki so terjala čim jasnejši odgovor: Kdo plačuje prispevek iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in za koliko kvadratnih metrov? Kdo v KS Horjul plačuje odvoz smeti in za koliko kvadratnih metrov, pa tudi, kdo plačuje kanalizacijo oziroma, kako prisiliti tista gospodinjstva v KS Horjul, ki imajo možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, a se nočejo priključiti?
Uprava občine je (v pisni obliki) Matkau Zdešarju odgovorila, daje že lani zaprosila RUJP, naj ji posreduje seznam zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, a je dobila odgovor, da ji takih seznamov ne morejo dati, zaradi varovanja osebnih podatkov. V skladu s sklepom občinskega sveta s 6. februarja, pa je občinska uprava zadolžena, da pripravi strategijo pridobivanja nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in glede na to bo mogoč tudi odgovor na vprašanje.
Kar zadeva drugo vprašanje svetnika Matka Zdešarja, pa občinska uprava odgovarja:
»KS Horjul je v sodelovanju s podjetjem Snaga že prd dvema letoma opravila revizijo vseh gospodinjstev in tako dopolnila sezname zavezancev za plačilo odvoza komunalnih odpadkov. Tako so v seznam plačnikov odvoza zajeta vsa gospodinjstva v KS, ki imajo organiziran odvoz in so po Odloku o odvajanju komunalnih odpadkov dolžna oddajati odpadke v zabojnike. Plačevanje odvoza odpadkov je prihodek podjetja Snaga, ki tudi vodi evidenco o plačnikih oziroma zavezancih.«
Na (tretje) vprašanje Matka Zdešarja, kdo plačuje kanalizacijo oziroma, kdo in kako bo prisilil tista gospodinjstva v KS Horjul, ki imajo možnost priključitve na javni vod kanalizacije, a se nočejo priključiti, pa je občinska uprava pojasnila:
»Kanalizacijsko omrežje na območju KS Horjul je delno zgrajeno za naselje Ljubgojna in delno za naselje Horjul. Uprav-ljalec kanalizacije je JP Vodovod—Kanalizacija. Med KS Horjul in VO-KA je narejena pogodba o pobiranju kanalščine, ki določa, da pooblaščena oseba Vodovodnega odbora (Feliks Malovrh), ki odčitava vodomere za plačilo vodarine, posreduje tudi podatke na VO-KA, ki na podlagi javljenih očitkov zaračunava kanalščino.
Vsakdo, ki ima možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, mora pri VO-KA naročiti projekt priključitve, ki opravlja tudi nadzor nad priključitvijo.
Zoper tiste, ki imajo možnost, a se nočejo priključiti na kanalščino, pa bo ukrepala pristojna inšpekcijska služba na podlagi prijave, ki jo lahko poda kdorkoli. Seznam zavezancev za plačilo kanalščine je seveda na vpogled tudi na KS Horjul.«
tos pa bo Šentjošt dobil manj, ker je lani to izpeljal.«
Župan je poudaril, da je podprl le tiste projekte, ki so bili začeti že v prejšnji (viški) občini in so bili praktično že na pol dokončani.
»Nekatere kritične ceste so bile fizično napol narejene, bila bi velika škoda, če jih ne bi dokončali,« je še dejal Leopold Oblak in enako ponovil tudi, ko so nekateri svetniki pripomnili, češ, zakaj v enem kraju za vsako ceno končevati napol končana dela, v drugem pa ne.
Žolčni razpravi o zaključnem računu proračuna za leto 1995 je postavila piko na i računovod-kinja občinske uprave Andreja Čemažar, ki je jedrnato povedala:
»Zaključnega računa ni mogoče spreminjati, to je zdaj zgodovina, ostal bo tak kot je, pa četudi ga preložite na naslednjo sejo.«
B. V.
6. decembra je tudi v naši občini začela z delom posebna preiskovalna komisija za raziskovanje množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti. Komisija — vodijo Vinko Zibelnik — bo skušala raziskati vsa grobišča na območju naše občine, ne glede na ideološko pripadnost, vsako grobišče posebej pa bodo tudi označili in skušali ugotoviti, kdo in kako ga je povzročil. Na konstitutivni seji so se člani komisije natančno seznanili s priporočili, navodili in nalogami državnozborske komisije, ki jo vodi dr. Jože Pučnik in si zadali, da do naslednje redne seje na svojem območju (v svoji KS) skuša zbrati čimveč podatkov o obstoju povojnih grobišč, njihovih značilnostih in naravi ter bo o tem poročal na seji.
Za stike komisije z državnoz-borsko komisijo za raziskovanje rnnožičnih povojnih pobojev, dvomljivih procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti dr. Jožeta Pučnika bo skrbel Jože Grda-dolnik.
Vprašalnik za telefone
Vse občane na območju Krajevne skupnosti Dobrova, Polhov Gradec, Črni Vrh obveščamo, da smo na vsa gospodinjstva naslovili vprašalnik glede evidentiranja potreb po telefonskih priključkih.
Če navedenega vprašalnika niste prejeli, vas prosimo, da se zglasite na Občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec, Ul. Vladi-mirja Dolničarja 2, Dobrova in sicer čimprej, najpozneje do 30. 4. 1996, kjer boste vprašalnike prejeli in izpolnili.
Tajnik Jana Jereb
Na podlagi 18. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93,57/94 in 14/95) in 5., 6. in 7. člena Statuta občine (Uradni list RS št. 42/95) je svet Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec na 11. seji, dne 26. 3. 1996, sprejel
ODLOK O OSNOVAH IN MERILIH ZA FINANCIRANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
1. člen
Ta odlok določa osnove in merila za financiranje krajevnih skupnosti Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec iz sredstev, ki so določena v proračunu občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec.
2. člen
Iz sredstev proračuna občine je financirano delovanje krajevnih skupnosti. Sredstva so namenjena za opravljanje strokovnih in admninistrativnih del za potrebe KS ter za druge materialne stroške in za poravnavanje stroškov poslovnih prostorov.
Poleg tega je iz sredstev proračuna občine financiramo tudi urejanje krajevne — vaške komunale po programu KS. Sredstva so namenjena predvsem za vzdrževanje komunalne infrastrukture, ki je v upravljanju KS.
Iz sredstev proračuna občine je financiran tudi program, določen s statutom krajevne skupnosti.
3. člen
Sredstva, ki so v proračunu občine namenjena za financiranje krajevnih skupnosti iz 2. člena tega odloka, so razdeljena na podlagi naslednjih osnov in meril:
— število prebivalcev — 45%
— število km krajevnih cest — 45%
— število naselij — 10%
4. člen
Višina sredstev, ki pripada posamezni KS, je odvisna od deleža, izraženega na podlagi osnov in meril iz prejšnjega člena.
Višina sredstev za posamezno KS se med letom lahko spremeni ob statusnih spremembah ali ob 10% spremembi posameznih elementov (osnove in merila) za izračun deleža.
Sprememba se opravi na pisno pobudo KS na podlagi dokazil. Dokazane spremembe so upoštevane z novim proračunskim letom.
5. člen
Sredstva po tem odloku se krajevnim skupnostim praviloma nakazujejo mesečno po 1/12.
6. člen
Ta odlok začne veljati, ko ga sprejme občinski svet, velja pa od 1. 1. 1996. Odlok bo objavljen v Uradnem glasilu.
Predsednik občinskega sveta Anton Gerjolj, l.r.
28. marca nas je zapustil velik duhovnjk in velik Slovenec msgr. Vinko Žakelj, rojen v Št. Joštu, deloval pa je kot dušni pastir slovenskih izseljencev v Belgiji in na Nizozemskem. Bil je voditelj Slovenske katoliške misije v Sim-burgu, član Zveze slovenskih duhovnikov — izseljencev v Evropi, VZBUDITELJ in soustanovitelj Sveta slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi.
Za njim žaluje fara Št. Jošt, predvsem pa družine Žakelj, Maček in Sedej.
Žalost, prežarjeno z žarki velikonočnega jutra pa v vrču nosijo tudi naši rojaki in somišljeniki v državah Zahodne Evrope, Kanade, Severne in Juže Amerike.
Bog bodi zahvaljen za svetlobo v Vaših očeh — gospod Vinko.
Bog bodi zahvaljen za milino v vaših potezah.
Bog bodi zahvaljen za vse besede, ki so nas hrabrile 50 let.
Bog bodi zahvaljen za Vašo pokončnost, saj nam bo še naprej POT kazala v neskončnost!
V njegov spomin se bomo od slej naprej pozdravljali vsi ljudje dobre volje z besedami »KVIŠKU SRCA«. Tak je naslov najdaljše pesnitve našega g. Vinka Žaklja, kije bil velik duhovnik in velik Slovenec. In prav zato SODOBNI SLOMŠEK!
Bog bodi hvaljen!
Ivana Frančiška Kavčič
Poet narave in fotografije
5 svojo knjigo Molitev na gori — Svete Višarje, ki jo je izdal leta 1992 v samozaložbi, se je pokojni Vinko Žakelj potrdil ne le kot proniciljiv, globoko veren mislec, ampak tudi kot odličen naravoslovni fotograf. Vseh 24 barvnih in črnobelih fotografij v knjigi se tako ali drugače ukvarja s Sv. Višarji, z njihovo neskaljeno planinsko idiliko, ki jo je Žakljev objektiv ujel prav v vseh letnih časih. Slike Pri jezeru na Višarjih, Na vrhu Kamenega lovca, Potok pod Višarsko planino, Potok v Ovčji vasi in še nekatere druge mirno lahko uvrstimo v vrhunsko slovensko naravoslovno fotografijo. Fotograf kajpada ni pozabil tudi kozorogov in krav na pašnikih, ki dopolnjujejo okamenelo in ozelenelo planinsko lepoto.
«... Človek ne ve, kam bi se obrnil. Povsod sama lepota in barvno razkošje. Steza je obrobljena s tisočerimi modrimi zvončki, bregovi so živo rdeči od ponižnega sleča. Planinski raj! Manjka samo še orel v zraku, a tega ne vidiš več vsak dan. Kje pa so to jutro kozorogi? Potrpljenje... Najbrž bodo v globeli pod Lovci. Prisluhnimo... Glejmo v smer, kjer se vali kamenje — tam morajo biti!
Saj so...! Mirno se pasejo ti akrobati alpskih sten. Veličastvo gora, -lepota cvetlic in ljubkost živali nas silijo k razmišljanju,« se je ob kdove katerem obisku na Sv. Višarjih zapisalo Vinku Žaklju.
Avtor v knjigi seveda ne razmišlja le o dražestih narave. Bralcu da ves čas vedeti, da je vse to božje stvarstvo in da kjerkoli že smo, karkoli počnemo, naj ne pozabimo na Boga.
Med razmišljanji o sočloveku pa se je Vinku Žaklju že skoraj pregovorno zapisalo:
»Ne potuhni se, ko te nekdo potrebuje. In ne govori preveč — stori nekaj! En odstotek pomoči več velja kot stoodstotno sočustvovanje. «
Branko Vrhovec
VINKO ZAKELJ(roj. 14. marca 1918, Šentjošt nad Vrhniko), duhovnik, pisatelj, ljubitelj gorskega sveta in lepe fotografije, častilec Svetih Višarij in v času svojih počitnic tudi duhovni oskrbnik njenih romarjev, je maturiral 1938, vstopil v ljubljansko semenišče, se 1945 umaknil na Koroško, potem ko so mu partizani ubili tri brate in sestro, bil posvečen v Krki na Koroškem, končal bogoslovne študije v Pragi in v Rimu, se 1947 vpisal na sociologijo v Louvainu in 1951 iz nje tudi diplomiral; 1948je prvič prišel v Eisden (Belgija), kjer kot izseljenski duhovnik deluje še danes, hkrati pa je bil dalj časa dušni pastir za Slovence pa tudi za Hrvate v nekaterih belgijskih in holandskih farah; mnogo je pisal v Našo luč, glasilo vernih slovenskih izseljencev v Evropi, bil nadvse uspešen voditelj kulturnoprosvetnega življenja med njimi, veliko pomagal in oskrboval pomoč vsem potrebnim, v zadnjem času pa izpeljal velikopotezno akcijo za pomoč žrtvam tragičnih nesporazumov med narodi nekdanje Jugoslavije; s svojim bogatim delovanjem krepi v tujini ugled Slovenije in Slovencev.
Sprejem zazarskih zvonov v Horjulu
V četrtek, 11. aprila, so vašča-ni Žažarja na parkirišču Metrela v Horjulu sprejeli cerkvene zvonove, pripeljane iz obdonavske-ga mesta Passaua v Nemčiji. Trije bronasti zvonovi bodo kmalu zadoneli v zvoniku sv. Ane v Žažarju.
Predsednik vaškega odbora Janko Mole nam je povedal, da so pogovori za zamenjavo zvonov stekli v letu 1986, ko je bil eden izmed zvonov že zelo dotrajan. Prve bronaste zvonove, ki so zvonili v cerkvi sv. Ane, je v prvi
svetovni vojni vzela avstroogr-ska vojska. Te so leta 1920 nadomestili s tremi železnimi zvonovi, česar se še prav dobro spominja 86-letni Rafael Trček.
Pobudnik akcije za namestitev novih bronastih zvonov je Janez Pišek, ki je prispeval denar za srednji zvon, za kar so mu vaš-čani izredno hvaležni. Seveda pa so morali preostali del sredstev zbrati vaščani sami. Omeniti velja tudi glavnega organizatorja Francija Trčka, ki je v akciji aktivno sodeloval že od samega začetka.
Navzočim so v narodnih nošah postregli z domačo potico in vinom.
Po prevzemu zvonov, so le-te na slavnostno okrašenem vozu odpeljali k žažarski cerkvi, kjer jih bodo po predvidevanjih, blagoslovili na dan praznovanja njihove zavetnice sv. Ane.
M. V.
Žažarski zvonovi
PODJETJE VZDRŽEVANJE CEST FRANCA LONČARJA _
Snega kar ni hotelo zmanjkati...
Franc Lončar, lastnik podjetja Vzdrževanje cest in prevozi je bil v minulih mesecih prav gotovo eden najbolj zaposlenih Hor-julčanov, če že ne kar Slovencev. Njegov terenski avto je bil na poti od jutra do večera, in Franc je kar naprej dajal navodila svojim tovornjakom in drugim vozilom, ki so hrumeli po hribovskih brezpotjih. Vsaj tridesetkrat so rolbe in snežni plugi Vzdrževanja cest in prevozov plužili cesto skozi Zaplano in vsaj tolikokrat tudi v Smrečju, marsikje pa je bilo treba odstraniti s poti tudi polomljeno drevje ali zakrpati luknje, ki so nastale na cestišču.
4. april na zaplanških cestah. Tokrat je snega nasulo celo več kot sredi najhujše zime
PREJELI SMO   PREJELI SMO   PREJELI SMO   PREJELI SMO
Telefonija v Polhovem Gradcu
Razvoj telefonskega omrežja je na področju krajevne skupnosti Polhov Gradec in Črni vrh na ravni iz leta 1950. Ves povojni čas, ko so se drugi kraji razvijali industrijsko ali kako drugače, v Polhovem Gradcu ni bilo kakšnega vidnejšega napredka. Razen Hoje in nekaj obrtnikov tu ni bilo drugih dejavnosti, pa smo tako zaostajali tudi v telefoniji.
Do leta 1980 je bilo več možnosti, da bi šli v korak s časom, vendar ni bilo pravega interesa niti pri takratnih vodstvih KS niti pri krajanih. Po merilih tistega časa so imeli prednost pri telefonskih priključkih predvsem lokalni funkcionarji, drugi pa so bili odrinjeni. V letu 1985 je bil sprejet dolgoročni načrt občine Ljubljana-Vič-Rudnik do leta 2000. Med nujnimi nalogami je bila tudi postavitev nove telefonske centrale in izgradnja omrežja na območju pošte Polhov Gradec. Po planu bi se naj to zgodilo v letih od 1990 do 1995. Horjul-sko omrežje je priključeno na novo centralo na Vrhniki, zato so tam to vprašanje rešili že leta 1994.
Po osamosvojitvi Slovenije smo imenovali odbor za razširitev telefonije, vendar nismo uspeli. PTT se z nami ni hotela niti pogovarjati in tudi KS Dobrova ni pokazala zanimanja za skupen nastop. Ker nismo bili uspešni niti na občini niti na mestni upravi, sem šel leta 1993 po pomoč na Ministrstvo za promet in zveze. Končno je prišlo do prvega sestanka s predstavniki PTT, občine Ljubljana-Vič-Rudnik, KS Polhov Gradec in Črni vrh. Kmalu zatem je bil znova sesta-
nek in ogled možnih lokacij za centralo. Najceneje bi bilo, če bi postavili centralo v zadružni dom zraven stare, dodatni prostor pa bi pridobili z adaptacijo garderobe. Ta načrt bi lahko izvedli v dveh mesecih, saj ne bi potrebovali posebnih dovoljenj razen priglasitev del. Tudi krar janom ne bi bilo treba dajati nobenih prispevkov, ker bi stroške adaptacije pokrili z najemnino uporabnikov prostorov v zadružnem domu. V ta namen smo imenovali gradbeni odbor, ki je svojo nalogo skoraj v celoti realiziral, kar pa ni mogoče reči za poznejši začasni krajevni odbor.
Potem se je novi krajevni odbor odločil za gradnjo novega objekta, za kar so bila potrebna vsa dovoljenja. To je vso stvar zavleklo za več kot leto in pol in tudi stroški so bili veliko večji.
Na zboru krajanov, ki je bil sklican prav zaradi stagnacije pri izgradnji telefonskega omrežja, smo poslušali predstavnike podjetja TELEKOM, da nimajo denarja. Krajani bi torej morali prispevati dodatna sredstva v te namene. Z vladno uredbo je določena enotna cena telefonskega priključka za celotno ozemlje Slovenije, torej tudi za Polhov Gradec in Črni vrh. Cena priključka je tu najbrž res visoka, vendar nam od Telekoma niso povedali, koliko čistega zaslužka imajo v mestu in predmestjih. V stanovanjskem bloku na primer s 50 stanovanji Telekom pobere brez vsakršnih vlaganj sredstva za 50 priključkov in prispevkov. To pa je kar precej denarja. Res je, da je izgradnja telefonije na podeželju dražja, vendar, če je
Telekom državno podjetje, potem naj manjkajoča sredstva izterja od države.
Če moramo na podeželju plačevati enake prispevke državi kot ljudje v mestu in imamo potemtakem enake dolžnosti, potem bi morali imeti tudi enake pravice in možnosti. Neverjetno, da nekateri krajani pristajajo na izsiljevanje Telekoma, češ, če ne boste sofinancirali omrežja, potem ne bo telefonskih priključkov. Še dražje pa bi bilo vse skupaj, če bi v načrt vključili tudi Črni vrh. Če bi ta izpadel iz programa, bi pri podjetju najbrž sami še nekaj prihranili. Vendar so tudi krajani Črnega vrha naši občani in jih ne kaže kar tako iz-1 ločiti. Že tako ali tako živijo v težjih razmerah kot mi v dolini in so prikrajšani za marsikatero ugodnost, ki jo uživajo meščani. Država mora prek svojih podjetij omogočiti razvoj in boljše življenje tudi podeželju. Zato od Telekoma zahtevamo, da zgradi telefonsko omrežje na celotnem območju.
Na zboru krajanov je predstavnik občine zagovarjal dodatna sredstva od ljudi in izjavil, da občina nima denarja v te namene. To je najbrž tudi res, vendar naj v tem primeru izterja manjkajoča sredstva od države oziroma od njenega pristojnega ministrstva.
V kraju nas je veliko, ki smo pripravljeni pri reševanju tega problema sodelovati in ker nimam telefona, sodim mednje tudi jaz. Vendar se ne mislim nikomur vsiljevati.
Marjan Plestenjak
«Takšne zime, kot je bila letos že dolgo nismo doživeli. Zadnja z obilnejšim snegom je bila mislim leta 1987. To 'rudno' (aprila) je v Zaplani zapadlo kar 75 centimetrov snega, od tega 60 centimetrov v dvanajstih urah. Zadnji sneg je bil povrhu še izredno težak in moker, vsaj še enrkat težji je bil kot v normalnih razmerah. Če ne bi imeli takšne mehanizacije, ne bi nič naredili,« nam je povedal Franc Lončar, čigar podjetje zdaj deluje žc kaka tri leta.
Sol za posipavanje cest je hor-julski podjetnik, kot pravi, sproti dobavljal iz Droge v Portorožu. Podjetje (Franc ima vsega šest zaposlenih) razen kakih štirideset odstotkov pretežno hribovskih cest v vrhniški občini, vzdžuje tudi kakih štirideset odstotkov cest v domači občini Dobrova-Horjul—Polhov Gradec, prav tako največ hribovskih.
Seveda pa delavcem podjetja tudi v zimskem času ni nikoli dolgčas. Tedaj skrbijo za redno posipavanje cest in pomagajo pri pripravi cestišč za asfaltiranje, treba pa je pokositi tudi travo ob cestah.
Branko Vrhovec
VELIKONOČNI OGENJ V VSAKO HIŠO — Na velikonočno soboto je že dolgo v navadi, da otroci raznašajo po hišah blagoslovljeni ogenj, s katerim potem ljudje skuhajo pirhe in spečejo potico. Tako so tudi horjulski fantiči imeli spet obilo dela, med njimi tudi Tone Logar (na desni) in Janez Rožma-nec, ki sta si za blagoslovljeno žerjavico omislila prav pripravni posodi.
B. V.
UTRIP ŽIVLJENJA VSENTJOSKIH HRIBIH
Praznovali smo materinski dan. O vrednosti tega praznik' nam je govoril Koširjev Markoi* Suhega doba:
»Leto je razdeljeno na dnevd nekateri od teh dni pa imajo p"' seben pomen. 25. marec nas' Marijini oznanjenjem obrne pro ti našim mamicam in mamam množici vsega, kar človek sreču-je na svoji poti, med naglico i' prijaznostjo, med tesnobo in ve-seljem, človek leto za letom jasneje vidi, kako neprecenljivo '} vse, kar mu zares napolni src& Kot ga napolni dolgo pričako; vano srečanje, ali kot ga napoli" nepričakovana prijaznost. Ne * ravnanjem, ampak s človekovo bližino. Resnica je tisto, kal ostane, in lažje tisto, kar danes je, jutri pa izgine. In vendar, človek se lahko le potrudi, lahko 1' vse naredi po pravilih in predp)' sih, morda je lahko do vseh prijazen, ne more si pa sam nalitj veselja v srce. Če z odprtimi očm1 pogledamo okoli sebe, malokdo najde polnost^ življenja drug){ kot v družini. Žal družino le imeti ni dovolj, treba jo je tudi živett In tu ne gre za vedenje, tudi ne Z* razumevanje in izkušnje. Gre Z* ponižno držo! Ne tisto ponižnost, ki človeka žali, ampak tisto, ki ustvarja željo po pogovoru s človekom in z Bogom Človek se nauči od svojih staršev, največ od MAME. Ko si 5{ otrok, kasneje je prepozno. Tedaj se vedno bežeče prijateljstvo zares nastani v srcu, ko Bog napolni nemirno človekovo srce."
Kako lepo in kako preprost« je lahko vse to, so nam v nadaljevanju pokazali razigrani sent-joški otroci. Praznovanje materinskega dne pa so do vrh* napolnili z lepoto, katera je bil* zajeta iz Slovenske klasike (igral; ci in pevci iz Iške vasi in plesale' folklorne skupine Emona).
Za ta velik pomladni šopek, W ga je povila ljubezen in iskren* hvaležnost, bi se rada zahvalila* imenu vseh, ki jim je bil namenjen.
Mama Julijane, Marije, Janeza. Francija, Marka, Frančiške i" malega sončka-Emice Ivanka Kavč''
Občni zbor ŠD Horjul
Po več letih mirovanja je po novno zaživelo ŠD Horjul. 22. J' je bil občni zbor, na katerem srn" horjulski športniki izvolili nov" vodstvo in zastavili načrte za lf tošnje leto. Novi predsednik Jc postal Darko Zdešar, potrjeni P* so bili predstavniki sekcij. V ŠP Horjul bo delovala sekcija Z* ulični hokej (Uroš Zdešar), nogometna (Jože Marolt), odbojkarska (Tomaž Kern), smučarska (Ludvik Praprotnik) in Šahovska sekcija (Slavko Zdešar) Vrata pa so odprta tudi preostalim športom, ki sedaj niso zastopani v ŠD.
V načrtu za letošnje leto je poleg tekmovalnega dela tudi sodelovanje (delovne akcije) pri sa; naciji obstoječega in izgradnj1 novega šolskega igrišča, če bo občina dodelila sredstva v namen. Novo igrišče je v načrt11 že kar 20 let. Ker pa obiskuje šo lo že več kot 350 učencev zmanjkuje prostora za redno te' lesno vzgojo učencev in tudi z* rekreativne dejavnosti krajano^ je igrišče res nujno potrebo0; Dolgoročno pa načrtujemo tuo izgradnjo športnega centra * Horjulu z vsemi spremljajočio1' objekti. Smučarji boste lahk0 uživali v prijetni smuki na noV° načrtovanem smučišču v MrZ'1 dolini.
Vabimo vse, ki vas zanim* športno udejstvovanje, da sC včlanite v športno društvo Hof' jul in tako pripomorete k razv°' ju športa v našem kraju.
ŠD Horj"1
PRED 10 LETI JE NA OŠ HORJUL ZAČEL Z DELOM ČEBELARSKI KROŽEK
Lepo je, če tudi mladi začutijo ljubezen do čebel
4. aprila je minilo natanko deset let, kar je na osnovni šoli v Horjulu pod vodstvom mentorja Milana Zeleznika začela delovati prva skupina čebelarskega krožka. Skupina, ki so jo sestavljali učenci Boris Košir, Gašper Leš-njak, Robi Celarc, MarkoTrček, Štefan Rožnik, Domen Logar in Sebastjan Jarh, je pridobljeno znanje preizkusila kar na treh tekmovanjih za mlade čebelarje: v Krškem, Gornji Radgoni in v Murski Soboti. Praviloma takšna tekmovanja, ki se jih udeležujejo krožkarji iz vse Slovenije, prirejajo vsako leto maja, njihov namen pa je mladim predstaviti tudi kraje, kjer potekajo, njiho-
vo zgodovino in gospodarstvo. Cesto pripravijo tudi ekskurzijo v eno ali celo dve krajevni tovarni.
»Leta 1990 sem sprejel drugo skupino krožkarjev, kije bila na začetku kar številna. S skupino, v kateri je bilo precej vnetih 'čebelarjev', smo se udeležili tekmovanj na Lovrencu na Pohorju, v Žireh in v Žirovnici. Na gorenjskem srečanju, ki so ga pripravili na najvišji možni ravni, smo dosegli najboljšo uvrstitev: 4. mesto v nižji in 13. mesto v srednji skupini. Z zadnjo skupino, ki pa ni tako številna kot prejšnji dve, smo se udeležili tekmovanja v Sevnici, lani pa v Ravnah
na Koroškem,« je predstavil delo čebelarskega krožka na OŠ Horjul ob njegovi 10-letnici mentor Milan Železnik.
Namen čebelarskega krožka naj bi bil predvsem vcepiti mladim ljubezen do čebel. Če že ne bodo postali poklicni čebelarji, pa bo kdo izmed krožkarjev nemara postal vsaj dober ljubiteljski čebelar. Za nemoteno delo čebelarskega krožka na OŠ Horjul boj>o mnenju mentorja Milana Zeleznika tudi še naprej treba dobro sodelovanje horjul-ske šole s krajevno tovarno Me-trel in s Čebelarskim društvom Dolomiti. B. V.
HIŠICA NA KOLESIH — Na cesti Horjul-Vrzdenec se je pojavil že marsikak tovor, toda takšen kot smo ga lahko videli pred časom pa najbrž še ne. Nekdo je po cesti prevažal pravo pravcato hišico, ki najbrž služi kot priročna vrtna uta ali v podobne namene. Kam jo je odpeljal, ni znano. (B. V.)
Polhograjska Hoja-Mobiles se vse bolj posodablja — V polhograjskem podjetju Hoja-Mobiles namenjajo čedalje več pozornosti tudi varstvu okolja. Tako so poleg novega avtomatsko vodenega brusilnega stroja DMC, za katerega so odšteli kar 230.000 mark, montirali tudi novo od-sesovalno napravo (na sliki), ki izloča prah iz tega stroja. 5, y.
KMETIJA ODPRTIH VRAT PONOVNO PRIVABLJA OBISKOVALCE - Ramovševa kmetija odprtih vrat je prav na polovici poti na Koreno in v lepih sončnih sobotnih in nedeljskih dneh kar vabi izletike, da si nekoliko oddahnejo na poti na vrh Korena, od koder je prečudovit pogled na Polhograjske dolomite in Barje, vse od Vrhnike do Ljubljane.
(F.B.)
NA DOBROVSKI SPODNJI OSNOVNI ŠOLI
Med učenjem in igro
OBČNI ZBOR TD BRIŠE PRI POLHOVEM GRADCU
Brisani s svojim delom zadovoljni
Polhi pozimi pravzaprav spijo zasluženo zimsko spanje, vendar "as v Polhovem Gradcu to dejstvo ni zmotilo in tako smo še sredi zime, meseca februarja, odprli vrata Polhovega kotička. Za tem imenom se skriva prostor v Pograjskem gradu, kjer enkrat Mesečno organiziramo različne dejavnosti za otroke. Program Pripravljamo članice Društva prijateljev mladine in pevskega zbora Pograjski slavčki. Pri sestavljanju programa za posamezna srečanja nas vodi želja, da ponudimo otrokom uro do dve sproš-žene igre, medsebojnega spoznavanja in druženja, čas pa želimo čimbolj zapolniti tudi s Petjem pesmi, predvsem ljudskih, spoznavanjem običajev, plesov, otrokom bomo predstavili na njim dostopen način tudi izročila naše kulturne dediščine, pripovedovali bomo pravljice, pripovedke, svetopisemske zgodbe. Mogoče bomo na ta način pripomogli k temu, da se bo ohranil kakšen običaj iz starih dni, ali pa ga bodo otroci vsaj spoznali. Veseli bomo, če bodo otroci radi hodili in spoznavali fazlične možnosti, ki jim jih nudi igra, če se bodo prijetno počutili in odkrili kaj novega.
Uvodno srečanje sredi februarja je bilo posvečeno preganjanju zime in klicanju pomladi z veselim pustnim plesom prisrčnih malih maškar, ki so se rajanja udeležile v velikem številu. Sredi meseca marca smo se z najmlajšimi srečali drugič in skupaj izde-
Najdeni pregovori iz okolic Vrhnike II
. Stari pregovori iz vrhniške okolice, ki smo jih objavili v prejšnji številki Našega časopisa, so pri lasih bralcih naleteli na ugoden odmev. Nekateri so predlagali, "aj skušamo izbrskati še kakšno tako zgodovinsko dragocenost, zato objavljamo novih 20 pregovorov, ki so bili objavljeni v koledarju Slovenčeve knjižnice za leto 1945.
»Kdor se pred bojem hrusti, prvi mesto zapusti. (Vrhnika)
Kadar ni dediščine, se otroci na grobu ljubijo, če pa je kaj, se grdo gledajo. (Vrhnika)
Dobra mladina, srečna domovina. (Vrhnika)
Gospoda si oči ne izkljuje. (Stara Vrhnika)
Sonce ne sije tako lepo kakor Materino oko. (Stara Vrhnika)
Še božjega groba noče nihče 2astonj čuvati. (Stara Vrhnika)
Kdor dela brez božjega blagoslova, cepi mladiko na suho drevo. (Stara Vrhnika)
Najlepše češnje rasto na koncu vej. (Verd)
Ako sosedova hiša gori, pazi na svojo. (Verd)
Bog ne plačuje vsako soboto. (Velika Ligojna)
Dokler je Bog in dober prijatelj, se ničesar bati ni. (Mala Ligojna)
Bog ne vleče nikogar za lase v nebesa. (Horjul)
Kdor se med trnjem plazi, hlače faztrga. (Horjul)
Od zunaj lepo, od znotarj gnilo. (Bevke)
Kdor na vso moč zdoma sili, se "« tujem v blato usede. (Bevke)
Kdor rad kruh deli, se mu v roki *nnoži. (Blatna Brezovica)
Komur Bog pomaga, ta vse Premaga. (Blatna Brezovica)
Bog ne potrebuje spletene šibe, "fnpak hudobnega človeka, da nas tepe z njim. (Lesno Brdo)
Brez Boga ni sreče doma. (Razor)
Kdor mater tepe, mu roka j usahne. (Podlipa)
Zbral: Branko Vrhovec
lovali slike s pomladnim motivom, ki bodo tudi v deževnih dneh pričarale delček pomladi na stene otroških sob. Aprilski Polhov količek pa je skrival velikonočne dobrote, ki jih otroci dobro poznajo, to so dokazali, saj so vsi znali izločiti izdelke, ki ne sodijo na velikonočno mizo. Vsa srečanja do sedaj so bila po-spremljena z veliko glasbe, petjem in lahko rečemo, da tudi z zadovoljstvom otrok, staršev in nas, ki smo jih pripravljale.
Polhkov kotiček smo namenili predšolskim otrokom, izhajali smo iz spoznanja, da je v našem kraju veliko otrok, ki ne obiskujejo vrtca in želeli smo tudi njim dati možnost vključitve v ustvarjalne aktivnosti, seveda pa kotiček sprejme tudi vse tiste, ki jim družbe in igre ni nikoli preveč. Veseli smo, da se v naše dejavnosti vključujejo tudi starši, ki pripeljejo otroke, tako poteka vključevanje otrok v skupino nemoteno in otroci se hitro vživijo in razigrajo, čeprav so nekateri stari šele dobro leto ali dve.
Polhkov kotiček bo naslednjič odprl svoja vrata sredi meseca maja in vabi vse radovedneže, da pridejo pogledat, kaj se zgodi, ko se polhi prebudijo.
Vsi, ki pripravljamo Polhkov kotiček, se zahvaljujemo g. Žu-stu, v.d. direktorju JZ Pograjske graščine, da nam je dovolil uporabljati njene prostore za našo prijetno dejavnost.
Breda Bizjak
Po dolgotrajni zimi je pred dobrovsko spodnjo (staro) osnovno šolo, v kateri se učijo otroci od 1. do 3. razreda, zraven pa je še vrtec, spet živahno. Zaživel je peskovnik in najrazličnejša igrala na trati pred šolo, ki so kot nalašč za prosti čas med učnimi urami, če le ni slabo vreme.
V starem šolskem poslopju ta čas drgne šolske klopi kakih 95 učencev, ki prihajajo praktično iz vseh okoliških vasi: Podsmre-ke, Šujice, Brezja, Gabrja, s Hruševega, Sela in iz Hrastenic, če posebej ne omenjamo same Dobrove. Otroke uči šest učiteljic, eno pa imajo še za podaljšano bivanje, v katerem je od 25 do 28 otrok.
V času podaljšanega bivanja (od pol dvanajstih do pol štirih) se učenci ukvarjajo tudi z najrazličnejšimi interesnimi dejavnostmi, kot so ročna dela, pravljični krožek, anpleščina, pevske in plesne vaje ter verouk. Teh dejavnosti se, kot nam je povedala učiteljica Irena Čičmir, udeležujejo tudi učenci, ki niso prijavljeni v podaljšanem bivanju, a rabijo pomoč ali pa starši preprosto nimajo kam z njimi.
V lepem vremenu pa se učenci dobrovske spodnje šole, kadar je le čas, odpravijo tudi na krajše izlete. Včasih gredo do Gradaš-čice ali pa do farne cerkve, pač nekam v neposredno okolico šole.
Branko Vrhovec
V soboto, 11. marca, so sredi vasi, v prijazni hiši kmetije odprtih vrat pri »Bitencu« na Brisali zbrali člani turističnega društva na 4. občnem zboru. Kaj so delali lani in kaj bodo delali v tem letu, so razpravljali ob prisotnosti uglednih članov Turistične zveze Slovenije, Ljubljanske turistične zveze in župana občine Horjul -Dobrova - Polhov gradeč. Tako seje prijaznemu povabilu odzval sekretar Turistične zveze g. Šo-ster, Ljubljanske turistične zveze g. Svetek in naš župan g. Oblak. Povabljeni so bili tudi ostali krajani, ki jih zanima delo turističnega društva in bi bili pripravljeni sodelovati. Po pozdravnem, govoru predsednika, g. Stanov-nika, so podali svoje poročilo predsednik društva, blagajnik in predsednik nadzornega odbora. Sledila je razprava, kjer pa so se osredotočili predvsem na finančni problem, ki spremlja skoraj sleherno delovanje v naši ljubi Sloveniji. Kaj vse bi lahko naši aktivni turistični delavci naredili, če ne bi bil vedno problem financiranja zastavljenih nalog. Člani turističnega društva Briš ustvarjajo z lastnimi rokami, saj so navajeni delati, ker so jih starši tako vzgojili. Zelo ponosni so na pohvalo, da so zelo uspešni pri svojem delu in so lahko zgled in vzpodbuda pri delovanju ostalih društev. V skrajšani obliki poročilo o delu v letu 1995 tudi za bralce Našega časopisa:
- udeležili so se sejma Alpe Adria, kjer so predstavili delo društva, znamenitosti in lepote kraja,
- opravili so obsežno očiščevalno akcijo; nesnago so počistili po vseh stugah, divjih odlagališčih, grapah, skratka pobrali so vse, kar je kje ležalo in kvarilo lepoto narave,
- največ truda so vložili v tradicionalno prireditev »Dan pod Lovrencem«, saj so priprave potekale čez celo leto, največ pa zadnje mesece pred prireditvijo,
- za osvežitev v poletnih mesecih so poskrbeli v »Briških termah«, kjer postopoma urejajo kopališče ob zajezeni Mali vodi,
- po predhodnem posvetovanju z arhitektom g. Kvaternikom •je že stekla obnova kapelice, ki stoji sredi vasi,
- ker vsaka obnova prispeva k razvoju turizma, so finančno pomagali pri asfaltiranju ceste, ki delno popelje turista proti sv. Lovrencu,
- v božičnem času so obiskali starejše vaščane in jih skromno obdarili,
- letos smo bili obdarjeni z debelo in dolgotrajno snežno odejo, zato so poskrbeli za zimsko veselje na bližnjem hribu. Izvedli so tudi tekrr>ovanjetki ga že dolga leta imenujejo »Šoder-cup«,
- v okviru društva deluje pevski zbor, ki je pod novim vodstvom kar nekajkrat pokazal, kaj zna. Slišali smo jih tudi preko radijskih valov v oddaji, kjer je bil predstavljen kraj Briše in vse, kar se tu dogaja,
- jeseni so se popeljali na zasluženi izlet po Notranjski do Bele krajine, kjer so istočasno dobili nove ideje za svoje delo.
Tudi v letošnjem letu so si zastavili veliko nalog:
- vsakoletna očiščevalna akcija v okviru akcije Čista in urejena Slovenija,
- dokončna ureditev kopališča
ob Mali vodi,
- ureditev turistično informativnih panojev in krajevnih ob-beležij,
- ureditev okolice hiš,
- tekmovanje za najlepše urejeno domačijo oziroma hišo,
- organiziranje prireditve »Dan pod Lovrencem«,
- pomoč pridnim gospodinjam pri predstavitvi domačih dobrot na prireditvi »Dan pod Lovrencem«,
- delovanje pevskega zbora v okviru TD Briše,
- ureditev pešpoti na Koreno, Lovrenc in Mali vrh in postavitev klopi in miz na razglednih točkah,
- dokončanje obnove sakralnih objektov,
- svetovanje pri razvoju turističnih kmetij - kmetij odprtih vrat,
- delo z mladimi, organiziranje poučnih izletov,
- fizična pomoč domačijam, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, oziroma v izrednih situacijah,
- sodelovanje s sosednjimi društvi,
Člani TD Briše so na pravi poti. Le z pridnim delom, vztrajnostjo in medsebojnim razumevanjem bodo dosegli in naredli v kraju to, kar si želijo - lep, urejen, čist in turistično privlačen kraj.
O. L.
't
UGNANA KLAVCA OVAC IN SRNJADI — (Od pozne jeseni pa do pomladi sta dva potepuška psa ovčarja poklala v okolici Horjula preko dvajset ovac in v okolici Prošce preko tirdeset srn. Prav pri pokolu sr-njadije psa zalotil lovec Lovske družine Horjul, ki noče biti imenovan in napravil z dvema natančno odmerjenema streloma konec klanju. (F.B.)
8 NAS ČASOPIS
BOROVNICA
OBČINSKI PRAZNIK
Ciuha, predstava in priznanja
Ob občinskem prazniku občine Borovnice je bil, kot smo poročali v prejšnji številki, dan odprtih vrat občine, ki se je začel z odprtjem razstave grafik slikarja Jožeta Ciuhe v občinskih prostorih.
Razstavljena dela so tam ostala do 22. marca, ko je bil še možen ogled prenovljene občinske stavbe. O delu slikarja Ciuhe je govoril likovni kritik dr. Ivan Sedej, kije podaril, da ima tudi razstava v takem okolju svoj pomen za spoznavanje zbnačilnih umetniških del pomembnih slovenskih likovnikov.
Razen gostitelja, domačega župana Ocepka, se je otvoritve razstave udeležil tudi vrhniški župan Vinko Tomšič, prišel je tudi podpredsednik državnega sveta Marcel Stefančič.In seveda veliko Boroničanov.
Dan kasneje v sobot je veliko Borovničanov prišlo gledat, kaj so toliko časa zidali na Paplerjevi 22. Pripombe so bile, vendar je že res, da posebno hudo novih občinskih prostorov ni nihče skritiziral, ker so lepo opremljeni.
V nedeljo popoldne so Borovnicam uživali ob predstavi Mož moje žene, ki sta jo pripreavila igralca Ivo Ban in Aleš Valič. Pred predstavo so podelili občinska priznanja in priznanja CZ. Obrazložitve objavljamo posebej.
Občinska priznanja
Občinsko priznanje za leto 1996 prejme g. Edo Bregar za izkazano prizadevnost pri razvoju našega kraja.
Priznanje se podeli za dosežke na različnih področjih, za uspehe, ki pripomorejo k lepšemu, kulturnejšemu in bolj človeškemu življenju. Energijo vlagamo na različna področja, vsa pa naj bi služila človeku kot posamezniku in skupnosti. In prav ta posameznik je v družbi pomemben! Od njega in njegove naravnanosti do življenja je odvisna naša prihodnost, optimizem, strpnost in obstoj.
Vprašajmo se, kdo je v Borovnici že vložil toliko življenjskih moči, časa, energije, sposobnosti in svojega denarja v te posameznike in mladino na sploh, kot g. Edo Bregar. Njegova osebnost je široka, vedno je pripravljen pomagati vsakomur, je iniciator na mnogih ravneh življenja. Deluje med mladimi, športniki, pevci, starejšimi... Vzgaja generacije in posameznike za aktivno vključevanje v življenje.
Vsem in vsakomur se zna približati na poseben, samo njemju lasten način. Ves čas pozablja nase, da se razdaja drugim. To ni trenutna muha, pehanje za nazivi in pohvalami, temveč je eden od stebrov, ki podpira življenje v našem kraju - že vrsto let.
Ljudje prihajajo in odhajajo, funkcionarji se menjajo, on pa že
leta ostaja in za vse, kar je v kraju storil, mu izročamo priznanje. Ne zato, ker bi ga bil v svoji skromnosti željan, temveč zato, ker ga zasluži.
Predlagatelj je skupina občanov.
Občinsko priznanje za leto 1996 prejme g. Franc Drašler za
izkazano prizadevnost pri razvoju našega kraja.
G. Franc Drašler seje med prvimi vključil v delo na področju turizma, in sicer še pred ustanovitvijo Turističnega društva Borovnica, ter se zavzemal za boljši in lepši izgled Borovnice.
Prav on ima največje zasluge za ponovno oživetje turistične dejavnosti v Peklu ter ureditve krajinskega parka Pekel.
S svojo dejavnostjo na turističnem področju se je nadalje zavzemal, da Borovnica pridobi tisto mesto na tem področju, katero ji kot občini tudi pripada.
Priznanje pa si še veliko bolj kot za delo na področju turizma zasluži za delo, ki gaje opravljal kot predsednik krajevne skupnosti. Velikokrat smo ga kritizirali, da nekaterih stvari ni naredil, da je premalo siten pri
pridobivanju denarja od občine Vrhnika. Vendar pa bodimo pošteni - videti moramo tudi vse kar je naredil za kraj, za to, da so bile ceste prevozne, da je javna razsvetljava funkcionirala, bilje vedno pripravljen prisluhniti ljudem, njihovim težavam, reševal je medsebojne spore.
Pohvalimo ga za tisto kar je naredil za kraj, za nas, in vprašajmo se, koliko svojega časa smo bili pripravljeni žrtvovati za skupnost, v kateri živimo, koliko dobre volje znamo pokazati ob različnih aktivnostih, ki potekajo v kraju.
Za njegovo požrtvovalno delo pri razvoju kraja si občinsko priznanje vsekakor zasluži.
OBČINSKI SVET V BOROVNICI
Zaključni račun bo še počakal
Borovniški občinski svet na seji ta teden ni potrdil odloka o zaključnem računu občine za leto 1995. Nadzornemu svetu je naložil, naj ponovno pregleda poslovanje in pripravi bolj izčrpno poročilo. Sprejel pa je zaključni račun nekdanje krajevne skupnosti Borovnica, kije ugasnila z zadnjim decembrom lanskega leta.
Po predlaganem zaključnem računu je imela občina lani okrog 154 milijonov prihodkov in okrog 120 milijonov odhodkov, pri čemer je presežek iz leta 1995 okrog 34 milijonov tolarjev. Pojasnilo, zakaj je tako, so dali predstavniki občinske uprave: lani je bilo poslovanje še celo prvo polletje vezani na poslovanje občine Vrhnika, tudi računovodstvo je bilo vodeno na Vrhniki, občinska uprava pač ni tvegala, da bi porabila več, kot je sodila, da je dovoljeno. Tudi občinska uprava se do začetka jeseni ni formirala v celoti, zato je bilo porabljenega manj denarja. Sprejeti tudi niso bili nekateri pravilniki, ker še niso bila formirana telesa v občini. Prepletalo se je tudi poslovanje na komunalnem področju med krajevno skupnostjo, ki je še imela svoje poslovanje in med občino. Krajevna skupnost je namreč še večino vsega lanskega leta skrbela za javno rasvetljavo in tekoča vzdrževalna dela.
V glavnem so svetniki očitali upravi, predvsem pa županu, da posluje brez tega, da bi za delovanje iskala pokritje v sklepih
Vabilo na
hm,    ■       ■ a w w
Pokoj isce
Občinski odbori SKD, SDS in SLS Borovnica vljudno vabijo na praznik Jožefa delavca 1. maja na spomladansko druženje, združeno s pohodom po soteski slapov čudovite narave Pekla na Pokojišče k cerkvi sv. Štefana, kjer bo ob 11. uri sveta maša. Pričetek pohoda ob 9. uri s parkirnega prostora v Peklu.
Dostop možen tudi po drugih pešpoteh, z avtomobilom iz Borovnice ali Vrhnike.
Lepo vabljeni!
Informacije na tel.: 746-222, 746-565
občinskega sveta. To se predvsem nanaša na obnovo občinske zgradbe, ki - tako trdijo občinski svetniki - je potekala kar nekako mimo občinskega sveta, čeprav so bili svetniki sicer seznanjani z gradbenimi fazami, ne pa z izdatki, ki so precej večji, kot je predvideno. Občinski svetniki sodijo, da se praksa v prihodnje ne sme nadaljevati in da hočejo imeti o vsem zelo jasne in aktualne informacije, predvsem finančne. Rekli so tudi, da s tem »ne režejo glave županu, in da so številke dobro pripravljene, tako da je vse razvidno«, da pa naj bo to, kar se dogaja, opomin občinski upravi, zlasti pa še županu, da bo v prihodnje delal drugače.
Resnici na ljubo je treba povedati, da borovniški občinski svet tudi na tem sestankov pravzaprav ni imel razen seveda načelnih nobenih resnejših in tehtnih pomislekov k delu občinske uprave in župana Andreja Ocepka, razen seveda tega, daje občinsko zgradbo obnavljal brez nekaterih nujnih upravnih opravil, ki so pri takih delih, ki se plačujejo iz proračunske vreče, v navadi.
So se pa svetniki tudi sami posuli s pepelom po glavi, kar so tako tudi označili, saj pravijo, da
bi morale biti seje občinskega sveta organizirane bolj racionalno. Dogaja se namreč vse prepogosto, da dolga razprava mine brez sklepov sveta, sklep sveta pa vselej, kadar ni v nasprotju z zakonom in nezakontost lahko župan prepreči, zavezuje občinsko upravo. Rekli so torej, da bo treba tudi na tem področju kaj narediti, da njihovi sestanki ne bodo brezplodni. Zato seje tudi lahko zgodilo, daje bilo kup odločitev sprejetih brez soglasja občinskega sveta. V prihodnje se kaj takega, so rekli občinski svetniki, ne bo več ponovilo.
Tako ni potrjen občinski zaključni račun in prav tako niso obravnavali predloga občinskega proračuna za letošnje leto, kar bo nekoliko zavrlo različne dejavnosti v občini.
Pri točki o sejnina so se odločili, da ostane tako kot je. Nova možnost, ki jo daje zakon, je namreč tudi ta, da so svetniki za svoje sestankovanje plačani na uro.
Glede financiranja komunalnih investicij so borovniški svetniki iz sklepa izločili kanalizacijo, ker se jim zgodijo predlagani zneski, kot jih je pripravil komunalni odbor, previsoki. To bi
pomenilo, da bi bil priključek na sanitarni kanal za stanovanjsko hišo 1100 mark plus stroški izvedbe priključka. Pač pa so sprejeli konstrukcijo za financiranje pri asfaltiranju (dokumentacija 100 % občina, mejni ugotovitveni postopek pol krajani, pol občina, meterorno odvodnjava-nje v celoti občina, priprava cestišča in asfaltiranje 90 % krajani, 10 odstotkov občina), sekundarnem vodovodu (100 % krajani) in javni rasvetljavi (regionalna cesta 20 % krajani, 80 odstotkov občina), krajevne ceste (90 % krajani, 10 % občina), glavne občinske ceste (30 % krajani, 70 % občina).
Stinglci bodo imeli koncert 25. maja
Moški oktet Štinglc bo imel letošnji redni letni koncert v soboto, 25. maja zvečer v večnamenskem prostoru OS v Borovnici.
V petek nastopijo upokojenci
Društvo upokojencev Borovnica prireja v petek, 19. aprila ob 20. uri v osnovni šoli Borovnica pevski koncert. Razen domačega zbora sodelujeta tudi zbora upokojenskih društev iz Litije in Zaloga.
PODJETNIKI O PRORAČUNU
Borovnica včeraj, danes, in zlasti jutri
DKD SVOBODA ZALOG GLEDALIŠČE ZAKAJ TAKO
Če znate pogledati na ljubezen med moškim in žensko s humorne plati, če se ob nekoliko nespretni nezvestobi nasmehnete in če Vam tudi kakšna pikantna beseda ne seže pregloboko v srce, potem je komedija
KO GRE TELEFONISTKA NA WC
kot nalašč za Vašo urico sprostitve.
Pridite v NEDELJO, 21. APRILA, ob 15. uri v GASILSKI DOM BREG-PAKO
NA SVIDENJE!
Občni zbor KD Borovnica
Podjetniki, povezani v Združenju podjetnikov občine Borovnica, so na občinski svet med proračunsko razpravo naslovili pripombe, pri čemer ugotavljajo, da 70 odstotkov porabe predstavljajo občinska uprava, izobraževanje, šport in drugo, gospodarska infrastruktura pa komaj 30 odstotkov, kar pomeni, daje proračun bolj porabniški kot razvojni. Zlasti progrešajo v osnutku sredstva za odkup zemljišč in za tehnično dokumentacijo, v katero naj bi zgradili podjetniško obrtno cono.
Predlagajo ustanovitev sklada stavbnih zemljišč, ki bi ga - kot predlagajo podjetniki - vodili strokovnjaki, ne politiki. Zato podjetniki predlagajo, naj bi za podjetniško obrtno cono v proračunu namenili 16.500.000 tolarjev, pri čemer naj bi bilo 550.000 tolarjev za organizacijo priprave strokovnih podlag za izvedbo prostorsko ureditvenih
načrtov, dober milijon za izvedbo prostorsko ureditvenih načrtov, dober milijon za izdelavo zazidalnega načrta in za odkup približno hektara zemljišč 13 milijonov in pol tolarjev.
Do tega denarja naj bi prišli z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča (7.850.000), z neizplačanimi nagradami nepoklicnim funkcionarjem in odborom (3 milijone), denar za nerealiziran odkup Cukalove hiše sredi Borovnice (4 milijoni), računajo pa tudi z nepovratnimi sredstvi ministrstva za okolje.
Prvo fazo za POC naj bi občina realizirala v letu dni, sicer pa naj bi bila dokončno zgrajena v štirih letih. Podjetniki imajo pripravljen tudi predlog ukrepov za odločitve o gradnji, ki jih je pripravila projektantska firma Sonet z Vrhnike.
Podjetniki, pravijo, so prepričani, da je ena izmed prednostnih nalog sedanjega in prihod-
njega občinskega sveta določitev prostorskega, gospodarskega in socialnega razvoja občine, vendar to ni možno, če se nekatere naloge ne začno izvajati že letos.
Zato tudi predlagajo, da skupaj z občinsko upravo organizirajo okroglo mizo Borovnica včeraj, danes, jutri. Okroglo mizo naj bi organizirali konec maja na dan, ko drugih prireditev v Borovnici ne bi bilo, nanjo pa bi povabili tudi nekatere ministre, poslanca, ki je bil izvoljen v Borovnici in doslej še ni pokazal velikega posluha za borovniške zadeve, nekatere domače gospodarstvenike, ki naj razložijo vizijo razvoja svojih podjetij, seveda tudi predstavnike občinske uprave in občinskega sveta in še marsikoga tudi posamično, ki bi lahko prispeval k razvoju borovniškega območja.
Kdaj in kako bo to organizirano, bodo ljudem sporočili v maju.
Kulturno društvo v Borovnici praznuje že drugo obletnico, kar je bilo ustanovljeno in se zlasti na glasbenem področju lahko pohvali s kar razvejeno in bogato dejavnostjo. Tokrat se za svoj občni zbor niso »potikali po vasi«, ker so imeli sestanek kar v občinski dvorani.
V poročilu so povedali, da so lani zastavljene naloge izpolnili. Za dan državnosti oziroma na kresni večerje bila v dvorani na Bregu revija pevskih zborov iz borovniške občine, pri čemer sta pomagala Čebelarsko društvo (kresovanje) in pri pripravi dvorane brežanski gasilci. Tudi letos se reviji pevskih zborov ne bodo odpovedali, napovedujejo jo za konec junija, prav tako na kresni večer in dan državnosti.
Pač pa so pevci kar precej prepevali po različnih prireditvah, ki so bile lani ob pomembnih obletnicah: na primer ob stode-setletnici GD Borovnica, ob odkritju spominske plošče v spimin na zavzetje borovnišpkega skladišča v Brezovici, pred tem pa tudi na praznovanju gasilskega društva Brezovica pri Borovnici. Dva samostojna koncerta sta odpadla, vendar so pevci gostovali v Ljubljani v Stepanjskem naselju, bili so v Begunjah na Gorenjskem, nastopili so na radiu Ognjišče.
Sredi leta so »Stinglci« imeli težave, ker je zbolel zborovodja, za nekaj časa ga je nadomeščala domačinka Marta Kržič. Na zboru so seji pomoč zahvalili.
Kolikor plodno je bilo delo na glasbenem področju, toliko manj je opravljenega na oživljanju drugih društvenih sekcij. Društvo, pravijo, bo zaživelo, če bodo delovale tudi likovna, dramska ali kaka druga sekcija, tudi folklorna, ki se zdaj spet prebuja. Morda je vzrok za to, da take dejavnosti ni, res prostor. Borovnica razen šolske in povečini
za večino krajevnih potreb odprte dvorane skoraj ne premore drugega prostora za kulturne dejavnosti. Tudi na tem področju se pozna generacijski prelom: starejši, ki so nekdaj delovali, nimajo naslednikov, ki bi od njih prevzemali tradicijo kulturnega delovanja. Žalostna podoba tega kulturnega preloma pa je nekdanja kinodvorana, ki komaj še zasluži to ime, ker je opustošena. Tudi zato je bila na občnem zboru kulturnega društva izražena zamisel, naj bi poskusili tudi na literarnem področju s posebnim razpisom, na katerem naj bi iskali nadarjene za pisanje.
Druga težava je nesodelovanje ali slabo sodelovanje med društvi. Za začetek so predlagali, naj bi poskusili narediti vsaj koledar kulturnih prireditev, da si društva med seboj pri občinstvu, ki ga je toliko, kot ga pač je, ne bi konkurirala. Koordinator teh dejavnosti naj bi bila Zveza kulturnih organizacij. Kulturno društvo Borovnica se vsekakor ne bo zapiralo pred pobudami drugih v svoj krog. Ob občine pričakujejo, da bo kulturnim dejavnostim še naprej odmerjala solidno finančno podlago, pri čemer društvo upa, da bo tudi v občinski upravi kdo, ki bo lahko del časa namenil administrativnim in nekaterim nujnim organizacijskim opravilom.
Zlasti pa so na občnem zboru kulturnega društva poudarili, da pričakujejo ustrezno izobraženih mentorjev pri pevskih zborih, kajti brez tega ni napredka^ Pa ne le pri pevskih zborih, temveč tudi za druge dejavnosti, če bodo oživele.
Od prebivalcev borovniške občine pričakujejo, da se bodo v te dejavnosti vključili, vsakdo p° svojih sposobnostih, veliko pa jim pomeni tudi to, da jih pod-pro" z obiskom na prireditvah.
Predlagatelja sta g. Jože Petrovčič in g. Marjan Krmavner.
Občinsko priznanje za leto 1996 prejme g. Andrej Hrovatin
za izkazano prizadevnost pri razvoju našega kraja.
G. Andrej Hrovatin je dolgoletni kulturni, politični in družbeni delavec v Borovnici, za svoje delo ni prejel še nobenega riznanja, zato seje predlagatelj tab civilne zaščite Občine Borovnice odločil predlagati ga za občinsko priznanje občine Borovnica za leto 1996.
G. Hrovatin je svoje kulturno delo posvetil v takratnem kulturno posvetnem društvu Svoboda v Borovnici pri predvajanju filmov. Od skromnih začetkov mu je bila v letu 1958 zaupana novejša projekcijska tehnika, ki jo je z vso resnostjo in odgovornostjo vzdrževal in predvajal filme do leta 1984, ko v kraju ni bilo več interesa za to zvrst kulture.
V letu 1981 je bil imenovan v poveljnika Narodne zaščite v Borovnici. To nalogo je opravljal vse do leta 1995. Z bogatim znanjem in komuniciranjem z ljudmi in zavestjo je bil na vsak
TD Borovnica v aprilu in maju
POHOD: Pripravljajo tra icionalni pohod na Planino, ki bo 28. aprila, se pravi zadnjo nedeljo v tem mesecu. Približno opoldne bodo tam pohodniki lahko dobili brezplačen topli obrok (najbrž vojaški fižol), vsakdo se lahko gor odpravi po skupinah iz svoje smeri, le da bomo skupaj tam zgoraj. Za štartnino je letos samo dobra volja. Kar bo pijače poleg kotlov, bo po dostopnih cenah. Če bo pripekalo, se bo dalo nabaviti tudi kape in majice z znakom TD Borovnica, ki pa bodo prišle prav, tudi če ne bo pripekalo. Želijo, da se tam zbere čimveč Borovničanov, lahko pa pridejo tudi drugi od drugod.
IZLET: Že 4. maja, takoj po praznikih, je izlet z avtobusom na avtomobilske dirke v Imolo v Italiji. Prijavite se lahko v trgovini Jurček, v gostišču Godec in v pisarni Turističnega društva, ki ima uradne ure vsako sredo popoldne od 16. do 18. ure na Paplerjevi 22.
PREDAVANJE: Takoj nato v četrtek, 9. maja bo predvidoma spet predavanje hortikulturnega strokovnjaka Slavka Zgonca v večnamenskem prostoru OŠ. Smo tudi v dogovorih z vrtnarstvom Rahne, da pove, kaj je mogoče že v Borovnici dobiti, da bodo naši balkoni, okna in seveda vrtovi lepši, kot so bili. Kako malo je potrebno, da Borovnica in okoliški kraji spet zacve-tijo. Obveščeni boste s plakati.
LEPOTA CVETJA: Turistično društvo Borovnica ima namreč zahrbten namen, da enkrat poleti, ko bo cvetje najlepše, njegova posebna komisija obhodi ali obvozi kraj s fotoaparata-om v roki, in pohvali tistega gospodarja ali tisto gospodarico v ulici ali vasi, ki ima najlepše rože. O nagradah za tako lepoto se še niso pogovarjali, ampak se bodo.
PODOKNICA: 24. maja (v petek) si vzemite čas, ko bomo za ves večer zaprli glavno ulico: v Borovnico prihaja podoknica Nedeljskega, Ani Debevec jo podarjajo njeni otroci. Igrali bodo tudi Fantje z vseh vetrov. Elles je obljubil, da bo Pestotnik lezel po njegovi lestvi.
vpoklic pripravljen speljati nove naloge katere so mu bile zaupane. V minuli vojni za Slovenijo je sodeloval v štabu za izredne razmere, ki je bil imenovan v Krajevni skupnosti Borovnica. Tudi prvošolčki so se počutili varnejši s prvimi koraki v šolo, saj so jih varovali pripadniki narodne zaščite pod njegovim poveljem v tem obdobju.
Predlagatelj je Štab za civilno zaščito.
Občinsko priznanje za leto 1996 prejme tudi Lovska družina Borovnica.
Lovska družina Borovnica je bila ustanovljena leta 1946 in v letošnjem letu praznuje 50-let-nico svojega aktivnega delovanja. Članom je v tem času uspelo očuvati vse vrste prosto živeče divjadi, kljub občasnim poskusom, da lov postane pobijanje. Veliko truda in dela je bilo potrebnih, da so pozimi redno, kljub visokemu snegu, krmili divjad in s tem preprečevali škodo ter trpljenje divjadi.... Divjad krmijo tudi v poletnem času in s tem zmanjšujejo škodo na njivah kmetov.
V tem času so si člani zgradili
Na rednem volilnem občnem zboru Turističnega društva Borovnica seje zbralo za polno veliko sobo ljudi v borovnipškem Lovskem domu, saj so lovci že drugič svoj prostor ljubeznivo odstopili za ta namen. Začeli so pevci iz pevskega društva upokojencev, ki vsako leto doslej počasti turistično društvo s svojim nastopom, ki so za uvod zapeli dve pesmi, na koncu občnega zbora pa še dve. Zlasti razveseljivo pa je bilo, da so se občnega zbora udeležili tudi člani turističnega krožka z osnovne šole, ki pod vodstvom mentorice Nataše Lipovšek skrbijo, da v Borovnici ne bo zmanjkalo turističnega podmladka.
Uvodno besedo na občnem zboruje imel dosedanji predsednik turističnega društva Jože Pe-trovčič, ki je delo vodil od ponovne oživitve društva, pri čemer ima nemajhne zasluge za to, da seje marsikaj premaknilo zlasti pri vzdrževanju soteske in poti v Peklu, da so nemoteno potekale vsakoletne očiščevalne akcije in da je društvo postalo neogiben dejavnik v razvoju najprej kraja, zdaj pa tudi turizma v občini.
Povedal je, da se je z obnovo poti v Peklu leta 1993 pratično začelo delovanje sedanjega društva, saj je prejšnje zatonilo, ker se je tudi prejšnji turistični rod v Borovnici utrudil. Posebej je poudaril, da stvari z obnovo v Peklu niso potekale v ozkem krogu navdušencev, ampak je bila dejavnost odmevna tudi širše. Pogum za delo je dajal množični obisk naše najbolj znane turistične točke.
Dejavnosti lani so bile naslednje: najprej aprila velika čistilna akcija, pri kateri je bilo odstranjenih nekaj črnih smetišč in kar precej odsluženih avtomobilskih karoserij, Akcijo je uspešno vodil Franc Drašler. Društvu ne bi uspelo, če mu ne bi s podporo in konkretnim delom pomagali tudi člani drugih društev, lovci, ribiči, mladinski klub, osnmovna šola in ne nazadnje g. župnik, ki je občanom priporočil skrb za čisto okolje.
nov dom, izključno z lastnim delom ter prispevki članov in sim-patizerjev.
Številni njihovi člani so aktivno sodelovali v času osvobajanja Slovenije, vključeni so bili v enote teritorialne obrambe, sodelovali so pri praznenju in varovanju vojaškega skladišča.
Priznanje Lovski družini bomo podelili na slovesnosti ob njihovi 50-letnici, ki bo predvidoma v mesecu juniju.
Priznanja
civilne
zaščite
Plaketo civilne zaščite prejme Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica, kot priznanje za življenjsko delo ter za izjemne dosežke in prispevke pri zaščiti in reševanju ljudi, materialnih in drugih dobrin.
Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica je v letu 1995 praznovalo 110-letnico svojega obstoja.
Spomladi je v Borovnici predaval hortikulturni strokovnjak Slavko Zgonec. Del vodstva seje udeležil enodnevnega seminarja v Škofji Loki na temo Gozd in turizem. Za prireditveno dejavnost zaradi tega, ker so za to poklicani drugi, društvo lani ni skrbelo toliko kot prejšnja leta. Pač pa se društvo lahko pohvali z dvema uspešnima pohodoma, ki poostajata tradicionalna: konec aprila na Planino in na Štefanovo na Pokojišče. Z aktivom kmečkih žena pa je društvo organiziralo obisk v Zavogljah.
Jože Petrovčič je nato dejal, da bo moralo društvo še veliko več narediti za to, da privabi nove člane, ki naj postanejo še bolj aktivni, prisluhniti je treba ljudem, kaj bi si na tem področju še želeli in kaj bi tudi sami naredili, vse pa z veliko stropnostjo in medsebojno pomočjo. Ravnalo pa se bo društvo po napotku, ki ga je dal borovniški župan na lanskem občnem zboru, namreč »naredimo kraj v ponos prebivalcem in obiskovalcem v veselje.«
Občni zbor je pozdravil tudi župan Andrej Ocepek, ki je dejal, da od turističnega društva pričakuje sodelovanje, tudi v občinski upravi pa bodo naredili vse, kar je potrebno, da si občina na tem področju začrta svoje cilje. Častna gosta sta bila tajnik Turistične zveze Slovenije Lojze Šoster, kije poudaril, da si mora vsak kraj sam najti znamenitosti, ki jih bo pokazal obiskovalcem, in tajnik Ljubljanske turistične zveze Leopold Svetek, ki je v imenu svoje zveze društvu obljubil strokovno pomoč.
Na koncu so bile še volitve novega upravnega odbora, ki ga zdaj vodi Tone Janežič, v njem pa so Jože Petrovčič (podpredsednik), Milena Škulj (tajnik), Jože Drašler (blagajnik), Tone Mavsar, Zoran Mušič in Matjaž Ocepek. Novemu upravnemu odboru je občni zbor naložil delovni program, ki je nadaljevanje dosedanjih akcij (urejanje Pekla, olepševalne akcije v krajih, skrb
Sodi med najstarejša gasilska društva na,Slovenskem. Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica s svojo dejavnostjo skrbi za pomladek, gasilsko preventivo, ažurnost in gasilsko tekmovalno dejavnost za vse vrste gasilskih enot v društvu.
Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica skrbi tudi za pomoč prebivalstvu ob sušnih obdobjih, in sicer skrbi za dovoz zdrave pitne vode. To društvo je vedno med prvimi prisotno na pogoriščih v občini in bližnji okolici.
Predlagatelj je Štab civilne zaščite Občine Borovnica.
Srebrni znak civilne zaščite prejme g. Ivan Japelj, kot priznanje za večkratno požrtvovalnost pri zaščiti in reševanju ljudi
za promocijo, skrb za novo članstvo, prizadevanje, da ima tudi turistična dejavnost postor pod borovniškim soncem itd.) Če se bo kaj poznalo v kraju, se bo šele videlo, ali nova postava tudi deluje. Novi predsednik se je zahvalil dosedanjemu odboru z željo, da bi po mandatu sedanjega odbora ne rekli: Toliko idej smo še imeli, društva pa ni več.
Dosedanjemu tajniku društva Marjanu Kermavnerju, ki je obljubil, da bo v prihodnje društvu pomagal pri admnistrativnih opravilih, se je predsednil Jože Petrovčič posebej zahvalil in mu izročil knjigo kot priložnostno darilo.
Za točko razno so potem primerno poskrbele tudi članice aktiva kmečkih žensk, ki jim je obljubljeno, da bodo šle tudi letos v Žavoglje.
Po občnem zboru je že bilo nekaj dejavnosti, ki so jih že opravili člani društva. Na cvetno soboto so pred aprilskim snegom pospravili polomljeno vejevje v Peklu in obnovili nekatere poti mimo slapov, narejenega bi bilo več, če se ne bi skisalo vreme. Ob tradicionalnem pohodu železničarjev na Štampetov most je društvo pripravilo posebno vabilo planincem, naj še kdaj pridejo v kraj, ki ni lep smao spomladi, ampak v vseh letnih časih. (N.Č.)
Konec lanskega leta smo člani TURISTIČNEGA KROŽKA OŠ Borovnica izvedli anketo o turistični ponudbi v naši občini.
Anketirali smo 76 naključno izbranih občanov, ki so odgovarjali na vprašanja o turističnih zanimivostih Borovnice in okolice, najbolj priljubljenih izletih Borovničanov v okolico ter gostinski ponudbi kraja.
Na vprašanje, katere znamenitosti bi pokazali gostu, ki bi prišel v Borovnico, je največ anketiranih odgovorilo, da bi jim najraje pokazali viadukt in cerkev. Spomnili so se tudi na Je-lensko jamo, zabočevsko cerkev, šolo in kapelico. Od izletov v bližnjo okolico so, po mnenju domačinov, najbolj privlačni Pekel, muzej v Bistri, Barje in Po-kojiška planota.
Kateri pa so najbolj priljubljeni krajši izleti Borovničanov? Daleč v ospredju sta Pekel in Pokojiška planota, sledijo izleti
ter materialnih in drugih dobrin.
G. Ivan Japelj je s svojim dolgoletnim delovanjem v Prostovoljnem gasilskem društvu Brezovica pri Borovnici bil pred 40-imi leti ustanovni član druš-
tva. Svojo delovno obveznost je opravljal od leta 1963 kot gasilec v LIKO Borovnica in vse skozi do upokojitve bil vesten član Prostovoljnega gasilskega društva LIKO Borovnica, bil je tudi njihov dolgoletni poveljnik. S svojim marljivim in vestnim delom je v Brezovici pri Borovnici vzgojil vrsto mladih gasilcev in gasilk, kateri so v gasilskih tekmovanjih dosegali vidne uspehe, saj so mladi v letih od 1976 do 1994 tekmovali celo na republiški ravni.
Predlagatelj je Stab civilne zaščite Obfine Borovnica.
na Rakitno ali v Bistro. Poleg omenjenih možnosti pa so anketiranci navedli še več kot 15 možnosti za izlete, naj naštejemo le nekatere: Močilnik, Jezero, Zabočevo, Barje,...
Zanimalo nas je tudi, kateri lokal v Borovnici ali bližnji okolici bi domačini priporočali turistom. Ker ne želimo delati reklame za nobenega od gostinskih lokalov, naj navedemo le vodilnega po naši anketi, to je gostišče Godec v Borovnici, kije tudi eno redkih v naši občini, kjer gostu postrežejo tudi s toplo hrano.
Do tega podatka smo namreč prišli na osnovi raziskave gostinske ponudbe v občini, kjer smo ugotovili, da le v 20% gostin. lokalov nudijo toplo hrano. 40% lokalov nudi poleg pijače tudi hladne prigrizke, ostali pa le pijačo.
Kaj pa bi bilo po mnenju Borovničanov potrebno storiti, da
Bronasti znak civilne zaščite prejme g. Ciril Kos, kot priznanje za uspehe pri organiziranju, usposabljanju in pripravljanju ter praktičnem delovanju civilne zaščite.
Imenovani je vstopil v Prostovoljno gasilsko društvo Borovnica leta 1969 in takoj postal šofer orodnega vozila. V letu 1975 je opravil izpit za strojnika, v letu 1990 pa tečaj za gasilskega častnika, leto kasneje pa za gasilskega častnika 1. stopnje. Vedno je pripravljen pomagati sočloveku v stiski in bil let Kos tudi podpredsednik Gasilske zveze Vrhnika.
Predlagatelj je Štab civilne zaščite Občine Borovnica.
bi postal kraj turistično bolj privlačen in obiskan? Skoraj vsi anketiranci so postavili na prvo mesto ureditev okolice stanovanjskih zgradb in tudi kraja samega, vključno z renovira-njem starih propadajočih hiš.
Naj naštejemo še ostale predloge krajanov za boljšo turistično ponudbo: obnova ostankov viadukta (ter pritrditev informativne table o objektu), označene poti za rekreacijo, Več prireditev, izgradnja rekreacijsko-zabavišč-nih objektov (bazen, kino, dis-co), boljša informiranost krajanov o prireditvah in pomembnih dogodkih,...
Eden izmed navedenih predlogov je uresničljiv brez večjega napora in finačnih sredstev, pomlad pa je ravno pravi čas za to — očistimo torej naš kraj, da bo privlačen za druge, predvsem pa za Borovničane same.
Člani turističnega društva Borovnica so se tudi letos brž, ko je bilo vreme primerno, lotili urejanja poti v Peklu.
NOVO VODSTVO TD BOROVNICA
Tudi s Peklom se nekam pride
Vabilo!
Borovniški župnijski urad obvešča vse tiste borovniške farane, ki bi se želeli osebno udeležiti enega izmed treh srečanj s svetim očetom Janezom Pavlom II, se pravi v Ljubljani v soboto, 18. maja dopoldne, ali mladinskega srečanja v Postojni 18. maja popoldne, ali pa tudi morda odšli v Maribor na tretje srečanje s papežem v nedeljo 19. maja, naj se do 30. aprila prijavijo v župnijski pisarni.
ANALIZA ANKETE O TURISTIČNI PONUDBI BOROVNICE
Kam bi peljali svojega gosta?
Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93) objavlja Občina Borovnica
JAVNI RAZPIS za izbiro najboljšega ponudnika za opravljanjje prevozov otrok skrajšane priprave na šolo v občini Borovnica, v šolskem letu 1996/97
1. Naročnik: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica
2. Predmet razpisa: prevozi otrok skrajšane priprave na šolo na relacijah Borovnica-Zabočevo-Niževec-Brezovica-Borovni-ca in Borovnica-Dol-Borovnica
3. Informacije lahko ponudniki dobijo na Občini Borovnica, Paplerjeva 22.
4. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so:
- cene na kilometer za razpisane relacije
- reference pri izvajanju prevozov
- druge prednosti
5. Prevozi se bodo opravljali v šolskem letu 1996/97.
6. Pogodba se bo podpisala v avgustu 1996, ko bodo znane točne potrebe.
7. Zainteresirani morajo oddati ponudbe v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - prevozi SPMŠ«, najpozneje do 9. maja 1996 do 10.00 ure, na naslov Občina Borovnica, Paplerjeva 22, 1353 Borovnica.
8. Javno odpiranje ponudb bo 9. maja 1996ob 12.00urivpro-storih Občine Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica.
Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 15. dneh po odpiranju ponudb.
OBČINA BOROVNICA
10 NAŠ ČASOPIS
BOROVNICA
APRIL 1996
3. glasbeni živ-žav v Borovnici
V četrtek, 11. aprila, je bilo na borovniški šoli živahno popoldne. Pripravili so medobčinsko revijo OPZ in MPZ. Predstavilo se je 7 zborov: OPZ in MPZ OŠ Ivan Cankar Vrhnika, OPZ in MMPZ OŠ Log Dragomer, OPZ VVE Miš-maš Brovnica, Cerkveni OPZ Borovnica ter OPZ OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Veliko poslušalcev je napolnilo večnamenski prostor. Vsak zbor so nagradili z zasluženim aplavzom. Organizator pa je vse mlade pevce »pocrkljal« s sokom in lučko. Daje ta prireditev lahko tako do-
bro uspela, se zahvaljujemo:
— občini Borovnica za finančno pomoč,
— VVE Borovnica za sceno,
— gospe Ivanki Petelin za ročno izdelane priponke,
— gospe ravnateljici za vzpodbudne besede in moralno podporo,
— gospe Miji Ocepek za snemanje te prireditve,
— Petru za izdelavo plakatov in fotografij. Na svidenje na 4. glasbenem ŽIV-ŽAVU.
ap
Krajevna konferenca ZB NOV Borovnica
24. 3. t.l. smo imeli letno konferenco, katere so se poleg naših članov udeležili še zastopnika medobčinskega odbora iz Vrhnike, župan občine Borovnica ter sekretar ZL Borovnica.
Obravnavali smo poročila o delu našega upravnega in nadzornega odbora v preteklem letu. Ugotovljeno je bilo, da je naše članstvo že precej staro, saj je povprečna starost 76 let. Zato je zelo zaželeno, da bi se vključila v naše vrste mlajša generacija, ki se strinja z našim programom. Navzoče smo opozorili, da čimprej vložijo zahtevke za priznanje statusa veteranov ali zahtevke za status žrtev fašističnega nasilja. Obvestili smo tudi o nameravanih izletih, ki jih prireja medobčinski odbor. Pažnjo smo posvetili tudi spomenikom in ploščam, ki so potrebni predvsem obnove črk.
Občni zbor MK Slap
Konec zime, začetek pomladi je pač čas, da zamenjamo garderobo, se prebudimo iz zimske ležernosti ter vsaj okvirno zastavimo načrte za bližnjo prihodnost, ko se bo prebudila narava in s tem tudi mi.
»Pospravljanja hiše« se je lotilo mnogo društev, saj je skoraj vsak teden v marcu in februarju na javnih mestih visel plakat, ki je vabil na ta in oni občni zbor.
Pet dni pred koledarsko pomladjo pa je bil po načelu »Povabi gosta ter pospravi hišo« tudi občni zbor Mladinskega kluba Slap. Uvod v občni zbor je bilo potopisno predavanje dveh študentk Filozofske fakultete iz oddelka za geografijo: Irene Mrak in Martine Seljak. Z diapozitivi ter ob spremljavi lokalne glasbe sta skušali predstaviti življenje v Južnoameriški državi Peru.
Po predavanju pa smo se člani skupaj z novimi «pristopniki« preselili v klubske prostore na Paplerjevi 23 (poleg knjižnice), kjer smo bolj neuradno pričeli z uradnim delom občnega zbora. Veliko smo slišali o dosedanjem delovanju in načrtih za prihodnost. Do glavne spremembe pa je prišlo v vodstvu. Dosedanjega, izredno aktivnega predsednika Petra Sveteta je zamenjala Natalija Pelko (ki bo od sedaj naprej kriva za vse, kjer bo imel prste vmes MK Slap), vestno a skoraj nevidno tajnico Urško Debevec bo poskušala nadomestiti Sabina Hrovatin, na njeno bivše mesto blagajničarke pa je bila z izredno močno večino izvoljena natančna Darja Podržaj. Glede na to, da je letošnji vrh zgolj in samo ženski, pa so mesta v upravnem odboru zasedli moški, tako da se po sestankih MK Slap ne bo treba bati kakšnih večjih padavin.
Ugotovili smo tudi, da je MK Slap med Borovničani dobro zapisan. Ljudje radi obiskujejo naše prireditve, niso pa redki takšni in drugačni očitki in kritike na naš račun. Večino le-teh pa ne obravnavamo kot resne, saj prihajajo iz ust ljudi, ki radi vtikajo nos v zadeve, ki jih niti približno ne poznajo ali pa zganjajo tisto tako domačo in za Slovence značilno »fovšarijo«.
V prihodnosti se bomo z delovanjem usmerili predvsem v razvoj mladih in kluba samega, pri tem pa bomo poskušali spretno preskakovati pod noge nametane trske. Če pa se bomo ob kakšno zbodli, hja, potem pa Bog pomagaj, ali ne?!
Sabina Hrovatin
Bistra spet pleše
Po levih in desnih ovinkih je iz Borovnice prispela vest, da se na folklornem področju zopet nekaj dogaja. Ker nas je zanimalo kaj, smo povprašali poskočne pare. In kaj smo izvedeli?
Pred petimi leti je navdušenje zaradi družinskih in študijskih obveznosti zamrlo. Velika večina »starih« članov si je ponovno zaželela petkovih srečanj, saj jih vežejo lepi spomini na skupnih trinajst let. Že od februarja dalje se srečujejo v večnamenskem prostoru OŠ Ivan Korošec v Borovnici.
Ker pa je vsak — četudi ponoven začetek težak, je potrebno veliko potrpljenje vodje Andreja Verbiča. Nekateri koraki so že malce utonili v pozabo. Z zvokom harmonike in vztrajnostjo pa se premagajo vse ovire.
Na malem odru se tako prepletajo belokranjski, prekmurski, gorenjski, poljanski in dolenjski plesi. Posebno pozornost pa zaslužijo notranjski plesi, saj je FS Bistra ena redkih skupin, ki je obudila plese te pokrajine.
Za vse te plese pa so poleg vztrajnosti in veselja potrebne tudi noše. Tu pa se pojavi problem. Kilogramček tu, centimeter tam pa obleka ni več prav. Brez prave noše pa ni folklorista. In kaj sedaj? Potrebno bi bilo obnoviti nekatere dele oblek, nekatere pa celo na novo kupiti. Za vse to pa je potrebno veliko denarja, ki ga v Borovnici, kot mladi občini ni dovolj za vse zainteresirane. Iz zadrege nas rešujejo prijazne folklorne skupine, ki so pripravljene svojo opremo posoditi.
Če bodo odpravljene vse" ovire, si boste morda celo lahko ogledali celovečerni nastop. Ko bomo izvedeli kaj novega, Vas bomo pravočasno obvestili.
Držite pesti in upajte na najboljše.
BOMM
MLADI GLASBENIKI IN PEVCI bomo v Borovnici 5. junija 1996 pripravili zanimiv glasbeni večer. Predstavila se bosta OPZ OŠ Borovnica in KOMORNI ORKESTER GLASBENE ŠOLE VRHNIKA. V njem sodeluje tudi 8 mladih borovniških glasbenikov. Veseli bomo vašega obiska.
Bognedaj, da bi crknu televizor
V petek, 29. marca je Borovnica gostila Adija Smolarja, čeprav bi prav lahko rekli tudi drugače: Adi je pogostil Borovnico. Kakorkoli že, odziv na dogodek je bil velik in dvorana osnovne šole je bila polna. Skoraj dve uri smo ubrano peli, ploskali in »žurirali« z Adijem. Pokazal je, da zna res napraviti dober nastop in lep večer. A ni bilo vse le v pesmih, ki so sicer že same po sebi zelo zgovorne. Veliko je vmes povedal še o sebi, pogledih na življenje,... Zvedeli smo tudi, kakšna je razlika med kantavtorji in popevkarji: če on (kantavtor) zapoje, daje grd, mu mi to verjamemo, če pa Helena B. zapoje »Nocoj bom prvič rekla DA,« pa ...
V razgovoru po koncertu pa je povedal še več stvari o sebi: rodil se je 25. marca pred sedemintridesetimi leti. Izvira iz male vasi Muta ob Dravi, kjer je tudi preživel večji del svojega dosedanjega življenja. Kitaro je pričel igrati še kot študent (študiral je primerjalno književnost). K temu ga je med drugim navedlo tudi pomanjkanje tujih plošč, študentje s(m)o pač bolj revni ljudje.
Prvi nastop je imel leta 1981.
Tudi na zabavah svoje družbe je igral. Seveda predvsem svoje pesmi. Prijateljem so bile le-te všeč in pregovorili so ga, da je posnel svojo prvo kaseto. S tem
se je pričel njegov vzpon v popularnosti. Pričel je dobivati vabila in ni mu bilo treba prav dosti priprav: vzel je kitaro, sedel na avtobus in se odpeljal na koncert. Tako je bilo kar nekaj časa, saj je prvi avtomobil kupil šele pred dvema letoma.
SREČNA DRUŽINA — Na tiho nedeljo smo obiskali družino s sedmi' mi otroki. Da, prav ste prebrali: Katarina, Tatjana, Maja, Marko, AtA Leja in Matej, so nas pozdravili v novi hiši, polni topline in cvetja. 01 prazniku staršev smo iskreno čestitali mladim staršem za pogum in md v času, kije tako nenaklonjen velikim družinam. Pogovor je hitro stek® o vzgoji in šoli ter skrbi za otroke. V pogovoru smo začutili, kako # očka Tone in mamica Marija zavedata svoje odgovornosti in skrbno bt dita nad njimi pri igri in delu. Urica prijetnega klepeta je hitro minila najmlajši Matej je iz očkovega naročja zahteval mamico samo zase. Po sloviti smo se in zaželeli veliko zdravja, družinske sreče ter božjega b\d goslova. Bog z vami družina Čepon z Pakega! sgj) Borovnic*
V soboto, 27. aprila 1996, vas vabimo na koncert vrhunskih glasbenih umetnikov v župnijski cerkvi sv. Marjete v Borovnici. Akademik prof. Primož Ramovš na orglah in znani baritonist Marko Fink iz Argentine bosta izvedla recital Marijinih pesmi slovenskih in tujih skladateljev in še nekaj drugih orgelskih in vokalnih del.
Umetnika bosta sodelovala pri sv. maši ob 19.00, takoj nato ob 20.00 pa izvedla koncert. Povezovalec koncerta bo gledališki igralec Pavle Ravnohrib.
Koncert je naš prispevek kulturnemu življenju v Borovnici, obenem pa lepa priložnost, da počastimo 75-letnico akademika prof. Primoža Ramovša.
Prostovoljni prispevki bodo namenjeni nujni obnovi farme cerkve v Borovnici. Slovenski krščanski demokrati
Občinski odbor Borovnica
Ohranil pa je svojo dušo in gre raje nastopat v kakšen manjši kraj, na manjši oder, k ljudem, ki se ga razvesele in jih tudi on lahko razveseli. Ne obremenjuje se z materialno navezanostjo, ni mu za slavo ali popularnost, pravi, da so potrebni in pomembni le medčloveški odnosi: ljubezen, prijateljstvo. Človeka presodi zelo hitro. Pravi prijatelji pa so mu ostali še iz študentskih let. Na prvem mestu v življenju mu je seveda žena. Spoznal jo je na nekem svojem nastopu, in čeprav se mu je zdela takat veliko premlada zanj, sta se dve leti kasneje, oktobra lani, poročila. Zanjo trdi, daje pravi angelček.
Sicer pa se ne ukvarja le z glasbo, pač pa še s pisateljevanjem in slikarstvom. Morda bo pa že naše naslednje srečanje z njim oblikovano kot literarni večer ali slikarska razstava.
In še Adijeve besede za konec: karkoli delaš v življenju, lahko pričakuješ ocene z ene in druge strani. Ne smeš pa se preveč ozirati nanje. Vso srečo je zaželel tudi našemu Mladinskemu klubu Slap, ki ga je povabil v Borovnico.
Pa bognedaj da bi crknu televizor!
Peter Svete
Obisk v Gramozni jami
Kot vsako leto doslej smo tudi letos ob občinskem prazniku ffl marcu počastili spomin na prt' serske žrtve. Na ta dan pred i leti so ustrelili Italijani zaradi napada ha preserski železnišk' most 16 nedolžnih mož in fantpv iz naše občine.
Svojci padlih, delegat občin' Borovnica, delegacija učence' Osnovne šole dr. Ivana Korošca iz Borovnice, nekateri naši član1' smo obiskali Gramozno jamo i" grobove padlih, pokopanih rt Žalah. Pred spomenik v Gra-možni jami smo položili vene<« na grobove pa cvetje in prižgal' svečke. V Gramozni jami sp učenci OŠ Borovnica izvedli kraj" ši program. Na povratku srrtf položili šopek nageljnov še pre' spominsko ploščo v Bistri.
PROSPEKT: Šolarji iz turističnega krožka se tudi zelo trudijo. Enkrat do sredine maja bodo pripravili prospekt Borovnice in okolice v začetku v skromni oblik1' anketo o tem, kam bi pri na* peljali obiskovalce, so že izpeljali in rezultate objavljamo posebej._
Pomladanska inventura ob vodi
Bilo je megleno sobotno jutro, 23. 3., ko smo se ribiči RD Vrhnika zbrali na zbirnih mestih na Vrhniki, v Borovnici in v Podpe-či z namenom, da ob Svetovnem dnevu zemlje prispevamo svoj delež ter očistimo bregove rek in potokov, ki nam nudijo poleti mnogo ribiških užitkov, obča-
nom in turistom pa sproščen sprehod v naravi ob vodi. Nejevoljno smo se ozirali v nebo, kjer so se vlekli sivi nizki oblaki iz katerih je močno rosilo. Nismo se vdali. Ob sedmi uri je skupina ribičev pričela čistiti oba bregova Ljubljanice od Verda proti ribiškemu domu v Sinji Gorici. Pri-
Skupina ribičev iz Borovnice je zaslužila malico, saj so očistili oba bregova Borovniščice ter še sami so morali odvažati vso nabrano »kramarijo«.
dno so pobirali odvržene odpadke, jih polnili v polivinilaste vrečke in vse skupaj nosili v za to pripravljene kontejnerje, ki so jih že pred tem na več krajih ob Ljubljanici namestili delavci Komunalnega podjetja Vrhnika. Pri delu so ribiči uporabljali tudi dva čolna.
Druga skupina ribičev se je zagnano lotila čiščenja bregov in struge Borovniščice od železniške proge na Dražici do Rota na Bregu. Ker ni bilo organiziranega prevoza odpadkov, saj je »komunalna služba« v občini Borovnica odpovedala, je naš ribič g. Franc Gorišek z lastnim prevoznim sredstvom sproti odvažal nabrane odvržene odpadke v kontejnerje, ki so bili nameščeni ob Borovniščici in so namenjeni za redno odlaganje odpadkov.
Tretja skupina ribičev pa je zavihala rokave, kaj hitro očistila Podpeški graben in se z vso vnemo in trmo lotila čiščenja brega Ljubljanice od Podpeči proti železniškemu mostu. Podpeški gasilci so priskrbeli tudi traktor s prikolico, s katero so odvažali na določeno mesto ob Ljubljanici odvržene neuporabne gospodinjske pripomočke, dele koles, avtomobilske gume in drugo šaro. Na določenem mestu pri bivšem sindikalnem domu v Podpeči, je po končani ak-
ciji nastal kar velik kup različni!1 odpadkov. Ob njem so se z? spomin udeleženci tudi slikali-Župan občine Brezovica g. Drago Stanovnik je poskrbel, daj6 bil kup šare za sindikalnim črn mom v naslednjih dneh odpeljat1 na deponijo v Ljubljano.
Ribiška družina je vsem udeležencem čistilne akcije priskrbela tudi malico. Čeprav mokri | umazani, so se udeleženci P° končanem delu veselo razšli n* svoje domove. Ostal pa je gretih priokus, da kljub že tradicionalni večletni akciji ostajamo ribič' pri tem delu še vedno sami.
V vseh treh občinah kjer je p0' tekala akcija je s strani KP Vrhnika in Ljubljana poskrbljen'' vsakoletno odvažanje kosovni!1 odpadkov. Tedensko pa odvaža' jo tudi ostale odpadke. Zarad' tega ni nobene potrebe po odme! tavanju odpadkov v naravo, ^ se sama ne more več boriti pro'1 onesnaževanju.
V upanju da bo prišla zavest varovanju okolja in narave d° vsakega prebivalca naših obcpj želimo ribiči vsem prav lep' sprehode in užitke ob očiščenu1 bregovih rek in potokov.
Ze sedaj pa kličemo vsem ptC' bivalcem v omenjenih občinf nasvidenjc ob prihodnji očišc6' valni akciji!
RD Vrhni^
ZUPANOVE VRSTICE
v
Zupanove zahvale
I— Predsedniku odbora za splošno varnost in predsedniku Gasilce zveze g. Tonetu Slani za prostovoljno pluženje pred Gasilskim domom in pred občino.
— G. inž. Milanu Zdešarju iz ulice Pot k čuvajnici za podarjena ^lektorja za osvetlitev cerkve na Gulču.
Tistim sosedom, ki skupaj rešujete svoje skupne zadeve. V ulici Pot h gozdu so na primer ga. Rumeničeva, g. Vučkovič in g. Gričar otipaj nasuli cesto.
. — Predsednicam in predsednikom krajevnih svetov za sprejeto delo in prve uspehe na tem področju ter vsem članicam in članom krajevnih svetov za sprejete zadolžite v posameznih zaselkih in območjih.
Županova povabila
1. Ljudje žal prepogosto previsoko postavimo merila medsebojnega sodelovanja. Do sebe smo premili do bližnjega prestrogi. Tako "ekako kot pred poroko pričakujemo, da bomo po poroki dosegli spremembe na zakoncu.
Pozneje pa izkušnje dokažejo, da se moramo zakoncu prilagajati sami in da se tudi zakonec lahko le sam oblikuje nam v prid.
Zakonca ni mogoče izbirati, tako kot tudi sosedov ne. Zato veljajo za medsosedske odnose enake zakonitosti kot za odnose med ^koncema.
Povabim vas torej na družinsko medsosedsko prilagajanje in postavljanje čim nižjih zahtev, tako da nas bo vsak najmanjši skupni rezultat povezal in spodbudil za pospešeno skupno delo. Naj se naši medsebojni odnosi na novo razraščajo, tako kot pomladno rastje in pozabimo na stare zamere, tako kot drevo pozabi na lansko listje.
2. V dosedanjem delovanju se je občina Brezovica izkazala kot Vsem dostopna servisna občina z vsem razumljivimi in vsem dostopnimi usmeritvami. Tovrstno delo je vsem koristno, zato vabim k sodelovanju tudi vse preostale strokovnjakinje in strokovnjake s posameznih območij, da ustanovimo klube na posameznih območjih in 'udi tako drug drugemu pomagamo v skupno korist.
Vabim vas, da sporočite svojo pripravljenost sodelovati na občino Brezovica tel. 653-223. V imenu občank in občanov se vam že vnaprej zahvaljujem.
3. Sicer pa vas vse vabim tudi na redno mesečno srečanje v dom krajanov v Vnanje Gorice, kjer se bomo v nedeljo, 28. aprila, ob 19. uri srečali s Slovenko leta dr. Metko Klevišarjevo in se pogovarjali o logi starejših in bolnih ljudi. Vse lepo vabim!
9tr.f.
4. Pri pomladanskem urejanju okolice, v katerega je navadno vključen tudi prvomajski kres v sosesščini, vas vabim, da o kurjenju
•obvestite domače prostovoljno gasilsko društvo. Gume, polivinil in razne kemikalije ne sodijo na kres! Ena goreča guma porabi toliko kisika kot dva človeka v vsem življenju. Prvomajski kres ima osnovni namen, da pospravimo listje in tisto drobno dračje, ki ga zavrnejo bsti sosedje, ki nimajo svojega gozda. Torej velikost kresa sploh ni Pomembna, pač pa dejstvo, da se ob ognju srečajo sosedje tako, kot srno se na veliko soboto srečali župljani pri farnih cerkvah.
V soboto, 4. maja, bo praznik folklore v Vnanjih Goricah, 5. maja Pa Florjanova nedelja na Brezovici.
0000 0000 0000 0000
m,
5. Izdelava občinskega grba se počasi končuje, saj so naše skupne Predloge vzeli v roke strokovnjaki grboslovno, rodoslovno in zasta-voslovnega društva.
Tako vam predstavljam zadnje štiri strokovne rešitve.
Deblo breze je belo-Črno na beli osnovi ščita. Tla pod drevesom so Črna, listi na drevesu zeleni. Močvirski tulipani pa rdeče-črni.
Sedaj pa vas spet vabim, da nam čimprej sporočite, kateri vam je najbolj všeč.
6. Tudi v naši občini cvetijo javna dela, zato vabim vse brezposelne, da se oglasite na občini, kjer vam bomo poskušali pomagati iz stiske.
Drago Stanovnik
AKCIJA
DOBRODELNI KONCERT ZA NAKUP DVIGALA
Stopnice v brezoviški šoli nas zbližujejo
Enajsti april bo še dolgo ostal v spominu učencem in uslužbencem brezoviške šole, staršem ter mnogim občanom, ki so se tega dne v šolski telovadnici udeležili dobrodelnega koncerta za nakup stopniščnega dvigala kot pomoč paraplegičnim učencem.
Že pred začetkom prireditve je bila telovadnica nabito polna do zadnjega kotička, vključno s tribunami. Mladi gasilci, ki so skrbeli za splošni red in varnost, so imeli obilo dela, da so vse prišleke pravilno usmerili in preprečili morebitno zmedo na dovozu in parkirišču. Skupno seje namreč zbralo kar približno 500 občanov, ki so neučakano pričakovali začetek programa.
In res, naposled je šum potihnil in pozornost občinstva se je usmerila na uvodne govornike. Najprej se je predstavil povezovalec večera Srečko Kermavnar, pred 20 leti tudi sam učenec brezoviške šole. Nato je zbrane nagovoril ravnatelj OŠ Brezovica Dušan Povšič in radostno poudaril, daje akcija zelo uspešna. Za njim je občinstvu spregovoril še župan Drago Stanovnik, rekoč: »Vaš odziv je dokaz, da vera v ljubezen, solidarnost in dobroto v naši občini še živi.«
Za začetek zbori
Program se je začel z moškim oktetom Podpeč—Preserje, ki deluje šele leto dni, vendar imajo pevci obilo izkušenj že iz drugih zborov, kjer so poprej delovali. Zelo ubrano petje pod umetniškim vodstvom Karla Ahačiča je to le še potrdilo. Z enakim užitkom je bilo poslušati več kot 20 članic in članov Vetra, mešanega pevskega zbora ljubljanskih srednješolcev pod vodstvom Urše Lah, kije lani med drugim prejel tudi zlato plaketo na mladinskem pevskem festivalu v Celju.
V nadaljevanju se je program obarval bolj instrumentalno, saj so na oder stopili člani godalnega kvarteta Rožmarin iz Ljubljane. To so tri dekleta, študentke Akademije za glasbo, ter čelist Milan Hudnik, zaposlen v simfoničnem orkestru RTV Slovenija. Ko je v burnem aplavzu izzvenela zadnja od treh skladb, pa je občinstvo s svojim krepkim in zanesljivim glasom razveselil še tenorist Marjan Trček.
Peta točka programa je občinstvu prinesla nekaj novega: znan humoristični par, Ičo in Matevža. S posrečenimi, včasih tudi za priokus pikrimi šalami, sta spravila v smeh prav vso dvorano, od najmlajših učencev do najstarejših starih staršev, z vsemi seveda, ki so vmes. Sledil je nastop na-rodnozabavnikov Krima, mladega ansambla, katerega harmonikar Tomaž Novak in kitarist Slavko Jesih sta ravno tako obiskovala brezoviško osnovno šolo.
Za Krimom je odrske deske zavzel priznani popevkar Ivan Hudnik in s svojim nastopom prijetno presenetil. Potem, ko je deloval v nekaterih skupinah, denimo v Butiku in Marelah, se je odločil za samostojno kariero, zato je tudi tokrat nastopil asm. V otožne zvoke iskrenega glasu in zvenečih kitarskih strun je prelil slabega pol ducata starih in novih hitov.
Za smeh Iča in Matjaž
Ko so se urini kazalci z bliskovito naglico bližali deveti, sta prisotne še enkrat spravila v smeh Iča in Matjaž, program pa se je končal z nastopom zdaj že krepko uveljavljenega narodno-zabavnega ansambla Gašperji. Zanimivo je, da so ti začeli kot spremljevalni trio pri folklorni skupini — kje drugje kot v naši
občini, saj je pevec Danilo Lu-kan Brezovičan, kmalu pa jih je sam Slavko Avsenik zaradi raznoterih odlik izbral za svoje neformalne naslednike, kar so potrdili z izvedbo znane Avseni-kove viže.
Nazadnje se je izvedenim fantom na odru na željo občinstva pridružil prvak Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik in skupaj so urezali poskočnico. Sam spektakel pa je komentiral takole: »Pozdravil bi idejo za tako prireditev in tako številno udeležbo, saj to pomeni, da ljudje živijo s krajem. Lepo je, da šola v svojem prenatrpanem programu najde še čas za tovrstne dejavnosti!«
Udeležba je bila resnično prav razveseljivo številčna, program pa pester in zanimiv kolaž, ki je ponujal za vsakega nekaj. Prežet je bil z optimizmom, dobro voljo in veseljem zaradi dejstva, da znamo prisluhniti tudi tistim soljudem, ki so drugačni od nas, in jim omogočiti človeka vredno življenje. Zato velja zahvala se-kakor tudi nastopajočim, ki so se vsi do zadnjega odpovedali honorarju. Škoda je le, ker zaradi zadržanosti niso mogli nastopiti še plesalci Kazine.
Kako se je začelo
Sedaj pa spoznajmo malce zgodovine projekta Nas stopnice zbližujejo: Začelo se je že pred časom na pobudo šolske uslužbenke, matere prisrčne deklice, ki je narava namenila posebno usodo: invalidnost na stopnji pa-raplegika. Zato je bil deklici, ki sedaj hodi v četrti razred, onemogočen dostop do zgornjega nadstropja šole, kjer so učilnice predmetne stopnje. Pa ne samo njej, marveč tudi fantu iz tretjega razreda in vsem, ki še pridejo. To je preprosto pomenilo, da so morali manj pokretni otroci šolanje na predmetni stopnji opravljati v posebnih, oddaljenih zavodih. Ugotovljeno je bilo, da bi pomagalo samo posebno dvigalo, nameščeno na stopniščno steno. — A to stane z montažo vred kar 27.000 nemških mark...
Mame omenjene deklice velika vsota k sreči ni oropala poguma, marveč jo je izzvala, da se je z vso materinsko ljubeznijo zagrizla v nabiranje sponzorjev, ki bi utegnili prispevati sredstva za nakup dvigala. Kmalu pa seje izkazalo, da zahtevni nalogi sama ne bo kos, zato se je za projekt zavzela celotna šola. Šolski delavci in učenci so združili sile in se podali na težko pot do pri-
pomočka, ki bo njihovim bližnjim napravil življenje vsaj malce znosnejše. Odločili so se, da jih stopnice ne bodo ločevale, marveč združevale.
Organizirali so dve prodajni razstavi učencev razredne in predmetne stopnje s skupnim naslovom Cvetlice za srečo, kar je doprineslo prva sredstva: 230 tisočakov. Ko jim je uspelo pridobiti tudi posamične darovalce, 70 zaenkrat, se je na šolskem žiro računu nabral že poldrugi milijon tolarjev. Zadnja akcija, opisana dobrodelna prireditev, pa je prinesla še dodatnih 140 tisočakov. Poleg tega bodo v kratkem pričeli prodajati tematske priponke z napisom »Nas stopnice združujejo«, geslom akcije. Ponudili jih bodo tudi drugim šolam in jih tako vključili v svoj projekt in obenem spodbudili, da se še sami lotijo česa podobnega.
Kmalu pogodba
»Kajti ne gre le za ta dva učenca, ampak tudi za vse otroke v
našem okolišu, ki jim zaradi dvigala ne bo treba na šolanje oditi v poseben zavod. Lahko pa povem, da smo, na osnovi zbranih sredstev, tik pred sklenitvijo pogodbe z izvajalcem,« je za Naš časopis povedal ravnatelj Dušan Povšič. Tako je brezoviška šola ena izmed prvih v Sloveniji, ki skuša otrokom s posebnimi potrebami omogočiti čimbolj nemoteno šolanje, kar določa tudi republiški zakon.
»Ker akcija še ni končana,« polagajo na srce šolski uslužbenci, »vas vabimo, da se vanjo vključite s svojimi močmi. Do-kažimo, da beseda humanost le ni tako pozabljena, kot včasih mislimo!« Pa dajmo, dokažimo! Čeprav so nekateri otroci posebej zaznamovani, so še vedno naši otroci in ljudje, na katerih sloni prihodnost. Da bo le-ta svetlejša, darujte po svojih močeh na žiro račun: 50106-603-50059, Osnovna šola Brezovica, s pripisom: Za dvigalo.
Miha Černetič
Nas stopnice ne ločujejo, ampak zbližujejo
V zadnji številki smo vas obvestili o naši humanitarni akciji in tokrat vam že lahko sporočimo, da seje do 31. 3.1996 zbralo na našem žiro računu, kamor se denar steka, 1,553.138,20 SIT.
Začeli smo s prodajno likovno razstavo razredne in predmetne stopnje ter zbrali 230.000,00 SIT. Na akcijo seje doslej odzvalo 70 darovalcev.
11. aprila bomo ob 19. uri organizirali dobrodelno prireditev, na kateri bodo nastopili znani izvajalci: Podpeški oktet, Mladinski mešani pevski zbor Veter, tenorist Marjan Trček, pevec Ivan Hudnik, narodno-zabavna ansambla Krim in Gašperji, godalni kvartet Rožmarin, humorista Iča in Matevž, plesalci Kazine ter voditelj Srečko Kermavner.
V istem mestu bomo začeli prodajati tudi priponke z geslom NAS STOPNICE ZDRUŽUJEJO. Ponudili jih bomo še drugim osnovnim šolam in upamo, da se bodo tako vključile v našo akcijo, v kateri zbiramo denar za nakup dvigala.
Ker akcija še ni končana, vas vabimo, da se vanjo vključite s svojimi močmi. Dokažimo, da beseda humanost le ni tako pozabljena, kot včasih mislimo.
Številka žiro računa: 50106-603-50059 OSNOVNA ŠOLA BREZOVICA, s pripisom: ZA DVIGALO.
Skupaj uživajmo mladost
Na svetu živijo različni otroci. Nekateri imajo temno polt, drugi svetlo, nekateri so slepi, gluhi ali nemi, drugi imajo težave z govorjenjem, nekateri pa so na vozičku. Vsi pa si želijo le eno —uživati mladost.
Tudi v našem razredu je deklica Tea, kije na vozičku. Sva zelo dobri prijateljici. V prvem in drugem razredu je imela navaden voziček, zato sem jo velikokrat vozila po razredu ali po hodniku. Sedaj ima električni voziček. Lahko se sama prevaža. Sediva v isti klopi in se veliko pogovarjava. Je pridna učenka in vsi jo imamo radi.
Nepravično bi bilo, da bi Tea morala zapustiti našo šolo samo zato, ker je v šoli preveč stopnic. Sklenili smo, da ji bomo z risba-mijiomagali do dvigala.
Želimo si, da bi skupaj uživali mladost.
Manca Trček, 4. a
Na svetu živijo različni otroci. Nekateri imajo temno polt, drugi svetlo, nekateri so slepi, gluhi ali nemi, drugi imajo težave z govor-njenjem, nekateri pa so na vozičku. Vsi pa si želijo le eno — uživati mladost.
Tudi v našem razredu je deklica Tea, kije na vozičku. Sva zelo dobri prijateljici. V prvem in drugem razredu je imela navaden voziček, zato sem jo velikokrat vozila po razredu ali po hodniku. Sedaj ima električni voziček. Lahko se sama prevaža. Sediva v isti klopi in se veliko pogovarjava. Je pridna učenka in vsi jo imamo radi.
Nepravično bi bilo, da bi Tea morala zapustiti našo šolo samo zato, ker je v šoli preveč stopnic. Sklenili smo, da ji bomo z risbami pomagali do dvigala.
Želimo si, da bi skupaj uživali mladost. Manca Trček, 4. a OŠ Brezovica
Cvetlic za srečo
Moja sošolka Teja je invalid. Hodi v četrti razred.
Drugo leto bo šla v peti razred in zato bo potrebovala dvigalo, ker bodo učilnice v prvem nadstropju. Vsi se trudimo zbrati dovolj denarja za dvigalo, da bo še naprej ostala z nami.
Vendar ona ni edini invalid na šoli. Invalid je tudi deček iz trete-jega razreda. On nima invalidskega vozička, ampak se trudi hoditi. Denar moramo zbrati do naslednjega leta.
TZato smo začeli z akcijo Cvetlice za srečo. Narisali smo veliko slik in jih razstavili po vsej šoli. Prodali jih bomo staršem ter z njimi dobili del denarja za dvigalo.
Učenci so prosili tudi svoje starše za pomoč.
Vsi upamo, da nam bo akcija uspela.
Sandra Jakomin, 4.a
Potrebovala sem pomoč
/. Bila sem drugačna, le po srcu enaka. Življenje moje spremenilo se je, ko nisem čutila več moje noge.
2. V invalidskem vozičku sedela sem, ljudje so čudili se mi
in venomer bedela sem, nametavala si skrbi.
3. Kako me učenci sprejeli bodo? Kako se obnašala bom? Pritekle solze žalosti so, počutila sem se osamljeno.
4. Zjutraj odšla v šolo sem, a glej stopnice te,
spet so ovirale me.
5. Pomagajte, pomagajte! To kričala sem. Nikjer ni bilo nobenega, jaz pa sem bila omagana.
6. Mimo pa prišla je moja prijateljica. Pomagala mi je
in vem, da prava prijateljica to je.
Tea, 4. a
12 NAS ČASOPIS
BREZOVICA
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Mama je vsaka z velikim srcem ljubezni in odpuščanja
V soboto, 23. marca 1996, smo na Rakitni v dvorani OŠ pripravili proslavo za materinski dan. Vsi člani Kulturnega društva smo se za to praznovanje dneva naših žena in mater še posebej potrudili, saj je proslavo spremljala tudi razstava ročnih del ra-kiških žena. Le-ta je bila, v veliko zadovoljstvo organizatorjev in razstavljalk, zelo dobro obiskana in je bila deležna mnogih pohval.
Vloženega je bilo ogromno truda, najprej s strani žena, ki so dolga leta vezle, tkale, pletle, kvačkale ali pa kako drugače ustvarjale ob tihih večerih, ko je vsa hiša že počivala, in s strani članov KD, ki so te neprecenljive vrednosti zbrali in jih pokazali drugim.
V programu proslave pa se je rakiška mladež izvrstno izkazala
• in sicer od najmlajših otrok iz vrtca pod vodstvom gospe Ana-marije Borštnik do mladih glasbenikov in igralcev. Glasbene točke so izvajali na klavirju, harmoniki, kitari in violini, kar dokazuje, da bomo lahko kmalu imeli svoj orkester. Marta Kova-čič in Ajda Toman sta svoje varovance iz mlajše igralske skupine pripravili z recitacijami o mamicah in uprizoritvijo Preži-hove črtice Solzice. Starejša igralska skupina Lenoritisi pa so se zelo prepričljivo zagrizli v Cankarjevi črtici Pehar suhih hrušk in Skodelico kave.
Na koncu so nas presenetili plesalci skupine Mežki s svojo točko, ki je bila zdaleč najbolj razgibana, saj sta voditeljici Nina Bizjak in Maja Debevec izbrali poskončno moderno skladbo. Vsi nastopajoči so razveselili obiskovalce s svojim znanjem in energijo, ki daje upanje za naprej. Predsednica KD gospa Ne-venka Bezek je vsem razstavljal-kam podelila plakete z zahvalo za sodelovanje na razstavi, vse matere in žene pa so dobile šopek spomladanskega cvetja. Nenazadnje pa naj omenim še sodelujoče, ki jim velja vsa zahvala in pohvala: Nevenka Bezek, Majda
Bezek, Veljko Toman, Mateja Kržič, Cvetka Rutar, Boštjan Kržič, Boštjan Debevec, Matej in Gorazd Kovačič.
Drage mame in vse žene, ki znate ljubiti kot mame! Kolikokrat je naša beseda zahvale in ljubezni ostala le v mislih in srcu, pa ste nas vseeno stisnile k sebi in nam nudile zavetje in toplino, mir in veselje ob misli, da nas ima nekdo neskončno rad. In koliko večerov, morda prečutih noči, je prešlo v strahu, ko ste načrtovale poti za naprej! In še kolikokrat vam je zdrsnila solza po licu, katere v lastni nečimrnosti nismo videli, pa čeprav je solza tekla zaradi nas!
Zato upamo, da s tem praznikom lahko vsaj kanček bolečin preženemo, morda, čeprav potiho, pa toliko bolj iz srca, rečemo: Mama, rad te imam! Verjemite, da smo hvaležni in da vam vračamo ljubezen, kajti brez nje ne bi mogli živeti. Saj nas je vaša ljubezen postavila na noge. Vzgled nam je lahko Mati Terezija, ki nima lastnih otrok, pa so vsi bolni, lačni in revni tega sveta njeni otroci. Že doma je bila deležna topline materine ljubezni in le-ta jo je najbrž gnala v poslanstvo, vredno posnemanja in vseh pohval. Njeno pot pa so spremljale tudi žalostne zgodbe, tudi take, v katerih so za grozljiv reči odgovorne prav mame. Veliko nesreč in žalosti so lahko povzročile. Na žalost je takih zgodb veliko tudi okoli nas. Mati Terezija je nekoč za svoj red rekla: »Biti moramo kot matere za naše skupnosti, da bi postale srečne in vesele.« Tako bi lahko ravnali vsi.
V Rakitni smo zato s to razstavo in proslavo ob materinskem dnevu želeli pokazati, da nam ni vseeno za naše mame. Seveda pa se moramo potruditi, da bi tako bilo vsak dan ali pa vsaj večkrat.
V imenu KD Rakitna in drugih krajanov vsem mamam želimo čimveč izrazov ljubezni in hvaležnosti!
Sprejem otrok v vrtec
Vsem staršem, ki želite v šolskem letu 1996/97 svojega otroka vključiti v vrtec na Brezovici, Vnanjih Goricah, Notranjih Goricah, v vrtec v Podpeči ali na Rakitni, sporočam, da lahko oddate vloge za sprejem otrok najpozneje do 30.4. 1996. Vloge, ki bodo prispele po 30. 4. 96, bomo lahko upoštevali le, če bo prostih mest več kot oddanih vlog.
Formularje za sprejem lahko dobite vsak dan od 6. do 16. ure v vseh omenjenih vrtcih, oddate pa jih lahko v vrtcu v Vnanjih Goricah ali v vrtcu, kamor želite vključiti svojega otroka.
V maju in juniju bomo na podlagi prispelih vlog opravili uradni sprejem v vrtec. Vsi starši, ki boste do 30. 4. 96 oddali izpolnjene formularje, boste o sprejemu pisno obveščeni.
Obenem pa vas vabim, da me obiščete v času uradnih ur, to je vsak ponedeljek od 12.30 do 15.30. Pogovorili se bomo o vseh vaših vprašanjih glede sprejema otrok in po želji tudi o programu dela posameznega vrtca. Lahko me pokličete tudi po telefonu (651-233) vsak dan od 7.30 do 8.30.
Vodja vrtca Vnanje Gorice Alja Kuk
VABILO
Vabimo vas.na jubilejni koncert ob 10-letnici mešanega pevskega zbora kulturnega društva Rakitna pod vodstvom ge. Jelke Kovačič.
Koncert bo v soboto, 20. 4. 1996, ob 20. uri v šoli na Rakitni. Vljudno vabljeni!
KULTURNO DRUŠTVO RAKITNA
Očistimo Rakitno!
Ob dnevu Zemlje bomo člani kulturnega društva Rakitna poskrbeli za očiščevalno akcijo.
Zbrali se bomo v soboto, 20.4. 1996, ob 12. uri pri vodji akcije, Alenki Kovačič.
Vsi, ki želite, da bi bila Rakitna čistejša, pridružite se nam!
KD Rakitna
URADNE URE KRAJEVNIH SVETOV
Predsedniki KS predlagajo do nadaljnjega naslednje ure odprtih vrat v pisarnah krajevnih skupnosti: Na Brezovici ob torkih od 16. do 20. ure.
V Vnanjih Goricah ob torkih od 17. do 19. ure.
V Notranjih Goricah ob torkih od 17. do 19. ure.
V Preserju ob torkih od 18. do 20. ure.
V Rakitni ob torkih od 17. do 19. ure.
D. S.
NOVICE IZ VNANJIH GORIC
Poprijeli za delo
Najprej se Vam, drage volivke in volilci, zahvaljujem za zaupanje na volitvah in s tem nam svetnicam in svetnikom zaupano odgovornost.
Ob spoznavanju dela na tem področju pa si med seboj tudi razdeljujemo posamezne odgovornosti — po ulicah oziroma zaselkih:
Podolgo njivo nad Podpeško cesto zastopa Tomaž Mlinar, naselje med Podpeško cesto, železnico in Notranjimi Goricami pa Bojan Trček in Sandi Slak, Po-žarnice Viktor Poličnik, Brce, Gulč in Pod Supotom Janez Susman, Vas in Pod Goricami Vinko Marinko, Zanogo Marta Zupančič, Novo pot Jože Kobe, Vnanje Gorice in ob Curnovcu Cilka Romžanec in Laze Marjeta Kovač.
Vzporedno s tem pa prevzemamo tudi posamezna delovna področja, kot na primer: uporabo dvorane koordinira Cilka Romžmanec, za preostali del Doma krajanov Janez Susman, komunalo Marjetka Kovač, kulturno področje Marta Zupančič, kmetijstvo in skrb za gospodarjenje s cerkvenim premoženjem Vinko Marinko. Vez med gasilci je Tomaž Mlinar, za splošno preventivo in izboljšanje varnega življenja pa smo zadolženi vsak v svojem zaselku.
V imenu krajevnega sveta Vnanjih Goric vas torej vabim k sodelovanju. Spoznajte se z nami in nam pomagajte, da s skupnimi močmi naredimo čim več dobrega za nas in naše potomce.
KS BREZOVICA
Čigava je
nova
pot?
Ob torkih se vidimo
Se še spominjate zadnje vojne? Kje smo se vozili v Ljubljano? Večina prometa se je prebijala skozi Mestni log, po Novi poti, podobno kot ob zadnjem sneženju, ko se je na Bičevju zgodila nesreča.
Kje pa bo potekal promet, ko bodo obnavljali Tržaško cesto od Gorjanca proti Poku? Gotovo spet po Novi poti. Že zaradi naštetega krajani Vnanjih Goric trdijo, da je omenjena cesta medobčinskega, tudi državnega po-
Po njej pa vozijo tudi težke tovore na posestvo Gmajnice in tudi s tega naslova še vedno pričakujemo odgovor. Novi svet pričakuje več razumevanja pristojnih.
V primeru nezanimanja pa bo težko pomiriti domače ob cesti, ki omenjajo tudi porušenje mostu čez Radno, s čimer bi odsek postal le krajevni.
Marjetka Kovač, predsednica Krajevnega sveta Vnanje Gorice
Od 1. 4. 1996 deluje krajevna skupnost v zasedbi novega sveta. Članom prejšnjega sveta se zahvaljujemo za vse, kar so storili za krajevno skupnost, posebno ge. Genovefi Drašler, ge. Jeli Kavčič, g. Cirilu Ropretu, g. Janku Tomšiču in ostalim članom, ter seveda upamo za nadaljnje sodelovanje in pomoč.
Ker je občina Brezovica ukinila status pravnih oseb KS in je premoženje KS last občine, so se dela in odločanje o vsem prenesla na občino, kajti novi svet KS je bolj svetovalno telo in koordinator vaših želja, da jih posreduje na občinski svet, ki bo tudi o vsem odločal in odločil.
Vendar je svet KS sklenil, da si pridobi premoženje in status pravne osebe in s tem tudi odločanje o svoji krajevni skupnosti nazaj, tako, da bomo vložili prošnjo na obč. svet za ponovno obravnavo člena o lastnini in statusu KS. Upamo, da so naše odločitve pravilne in da nas boste v tem podprli, če bomo potrebovali tudi Vaš glas. Delamo za Vaš interes in zato imate tudi pravico odločati o lastnini krajevne skupnosti.
Kot ste videli v okvirčku, imamo uradne ure samo ob torkih, ker nova ureditev ne predvideva več tajnikov KS.
Tudi sestanki sveta KS so vsak teden, tako da bomo vaše želje in težave čim hitreje obravnavali in vam jih pomagali rešiti. Veseli bomo, če se nam boste osebno pridružili na sestanku z vašimi težavami, in skušali bomo skupaj najti rešitev. Enako bomo sprejeli tako kritiko kakor tudi pohvalo. Vendar se morate zavedati, da je naše delo brez plačila, ter da vse, kar delamo, delamo za lepši jutri nas vseh, posebno naših otrok, kakor tudi
starejših krajanov, kajti edino s skupnimi močmi bomo ustvarili, da nam bo vsak dan vzhajalo lepše in svetlejše sonce.
Mislim, da je naše življenje prekratko, da bi ga lahko obrnili samo v eno smer in hiteli samo za materialnimi dobrinami, čeprav je tudi to pomembno, in pri tem pozabili na sočloveka, kajti sreča je v drobnih stvareh, velikokrat tam, kjer mislimo da je ni. Dostikrat je to lahko samo lepa in topla beseda, ki nam povrne zaupanje v lepši jutri.
V delovanju krajevne skupnosti pogrešam dinamiko mladih,
KRAJEVNA SKUPNOST BREZOVICA URADNE URE: ob torkih od 16. do 20. ure SESTANKI SVETA KS: ob torkih ob 20. uri Predsednica sveta KS: Slavica Slana — tel. 653-643
Podpredsednik sveta KS: Dušan Belič — tel. 653-380
zato jih vabim, da se nam pridružijo in da s svojimi idejami za svoj kraj in svoj prostor pod soncem prinesejo nov veter v delovanje sveta KS.
Obenem se Vam zahvaljujemo, da ste nam s tem, ko ste nas volili, zaupali, da bomo to delo zmogli.
V naslednji številki Vas bomo seznanili s plani dela za leto 1996 in Vam spet napisali, kako nam uspevajo prvi koraki v KS.
Lepo Vas pozdravlja Vaš svet KS Brezovica
Predsednica: Slavica Slana
OBČINA BREZOVICA
Izravnane podpore v kmetijstvu
na Barju
Le kmetje, ki vsak dan kmetu-jejo na Barju, vedo, kako težke razmere so tam in s kakšnimi težavami se srečujejo. V Kmetijski svetovalni službi razmere dokaj dobro poznamo, zato nam ni bilo težko strokovno utemeljiti želje kmetov po izravnavi Republiških interventvnih sredstev s hribovitimi območji.
Na skupnem sestanku občin, ki pokrivajo tudi Barje, smo med drugim kmetijski svetovalci prevzeli to nalogo. V začetku polec-ja 95 so stekli prvi pogovori in bile oddane prve vloge, v jeseni pa so nove uredbe že vsebovale te naše željene razmejitve. Seveda ni zasluga samo naša, saj vsi, ki v kmetijstvu že dalj časa strokovno delajo, ne morejo prezreti omejitvenih dejavnikov. Zato je bila vloga hitro rešena v korist pravičnejših izravnav pri pridelovanju hrane in ohranjanju našega podeželja.
Vendar pa opažamo, da se Barje zopet zarašča. Največji
vzrok pripisujemo neurejenim lastniškim razmerjem in veliki razdrobljenosti zemljišč, ne smemo pa zanemariti tudi dejstva, da je veliko zemljišč v lasti sklada kmetijskih zemljišč, ki zaračunava za nas nerazumno visoke najemnine.
V avgustu 95 smo pripravili dopis Skladu v katerem smo jim pojasnili problematiko in jim predlagali med drugim tudi znižanje najemnin za slabše parcele na Barju in celo pogodbe za košnjo stelje brez najemnin.
Odgovora žal še nismo dobili, vendar upamo, da naša prizadevanja ne bodo zaman, saj se verjetno sleherni državljan zaveda pomena ohranjanja kulturne kra~-jine, kar pa z grmovjem zaraščeno Barje zagotovo ne bo.
Kmetijski svetovalec inž. agr. Anton Zavodnik
Utrinek z občnega zbora PGD Jezero. Govori župan Drago Stanovnik'
OBČNI ZBOR
NA JEZERU
Na praporu bo
sv. Lovrenc
23. februarja 1996, je potek«1 redni letni občni zbor Proste voljnega gasilskega društva Jp zero. To je bila priložnost, das' gasilci in vaščani zberejo in p^ govorijo o problematiki v dri" tvu in na vasi.
Občni zbor je otvoril predse«! nik društva g. Marjan Suhado'' nik, ki je s pozdravom članov i" gostov, med katerimi sta bila tU' di župan Občine Brezovica i Drago Stanovnik in predsedm» Gasilske zveze Brezovica g. A"' ton Slana, izrazil zadovoljstv" zaradi velike udeležbe članov i* gostov.
Poročevalci in razpravljalci s" poudarili pomen društva, ne & mo na vasi Jezero, ampak tu* širše, za celotno občino. Slišati f bilo veliko pohval in tudi kriti' na samo delo v minulem leti1 Skratka, društvo je delovalo smislu strokovnega usposablja nja članstva in mladine. Organ1' ziranih je bilo več strokovnij predavanj in praktičnih vaj pre" vsega leta. V letu 1995 je druŠtv« dobilo novo avtocisterno. Usp^i sobila se je operativna enota ** delo z avtocisterno, katere del"' vanje so prikazali vaščanom o" «dnevu odprtih vrat«.
Desetine pionirjev, pionirk i* članov So s svojimi nastopi občinskem in mestnem tekm0-vanju s prvim, tretjim in petiC mestom dokazale, da spadajo' sam vrh.
Operativna enota PGD Jezer0 je minulo leto posredovala pf1 treh požarih, in sicer na brunaf ci Jezero, v najemniškem stan"-vanju R. S. in v požaru, kojeg^ rel kozolec v Kamniku p°" Krimom.
Oktobra, to je v mesecu p0-žarne varnosti so bile poleg pfe' ventivnih in vzgojnih izvedene^ naslednje akcije:
pregled vodnih virov in hj' drantov, pregled ročnih gas»' skih aparatov za vaščane, »da* odprtih vrat« za otroke VVZ '* podružnične šole Jezero ter letrj pregled društva s strani G* Brezovica.
Seveda ni šlo brez delovni akcij, v sklopu katerih so bil* zamenjana gražna vrata, urejen8 streha na stolpu in dvižna na' prava za cevi, zamenjana lesteVv stolpu ter opravljena vzdrževal' na dela v garažah. Vsa dela so t"' la v večini opravljena prost"' voljno.
V nadaljevanju zbora so pr'-šotni obravnavali in sprejeli nf>v statut PGD Jezero. Med drugi"11 so se odločili, da bo na novetf praporu upodobljen sv. Lov' renc, zaščitnik vasi Jezero.
Predsednik društva je razde'1' značke za dolgoletno službova' nje vsem članom, ki so v le'11 1995 izpolnili pogoj za podelitev:
Delovni predsednik g. Fran«-1 Suhadolnik je na koncu zb0/* ugotovil, da je društvo s svojif delom upravičilo svoj obstoj i<l zaupanje vaščanov.
Razveseljivo je, da društvo,r gasilski dom vse bolj postajaj središče življenja in dogajanja vasi.
Marko Susma"
STRANKE
Letni zbor 00 SKD Brezovica
Minilo je dobro leto od ustanovitve občinskega odbora SKD Brezovica. Člani in simpatizerji srno se zbrali v petek, 20. marca, "a letnem zboru, tokrat v prodorih KS Podpeč-Preserje.
Na lokalnih volitvah, ki so bile s'cer pred našo novo organiziranostjo v občinski odbor Brezovica, smo z izrednim prizadevanjem članov krajevnih odborov SKD Brezovica in Podpeč — Preserje dosegli lepe rezultate, saj smo dobili 20,5% glasov, kar Je prvo mesto v občini Brezovica. To je seveda tudi rezultat zaupanja vseh naših simpatizerjev, za w se jim zahvaljujemo in jih tudi v prihodnje prosimo za tako sodelovanje.
V svetu občine Breovica je naša stranka dobila štiri mesta. Delo občinskega sveta vodi predsednik gospod Leopold Pristale, kije bil izvoljen na listi naše stranke. Tudi podpredsednik sveta je naš član gospod Viktor Po-'•čnik, ki je obenem tudi predsednik pravno-statutarnega odbora. Odbor za okolje in prostor Vodi predsednik SKD Brezovica gospod Srečko Vrčon. Kot člani Sodelujemo tudi v drugih odborih sveta.
Stranke pomladi (SKD, SDSS 'n SLS) zgledno sodelujemo v vseh dejavnostih občine skupaj z županom gospodom Dragom Sta-novnikom.
Občinski odbor je redno sodeloval na sejah regionalnega odbora SKD za okolico Ljubljane, ki združuje občinske odbore severno od Ljubljane (Domžale) in južno (LJ Vič-Rudnik) od nje. ^si skupaj smo ugotovili, da taka regionalna organiziranost ni dobra, zato se dogovarjamo z občinskimi odbori bivše občine Vič
^Rudnik ter Vrhnike, da bi organizirali regijo, ki bi združevala občinske odbore.
Na zboru smo precej časa namenili tudi državnozborskirn volitvam in se dogovorili za glavne smernice delovanja občinskega odbora.
Na pobudo mladih krščanskih demokratov smo sprejeli tudi sklep, da iz naših skromnih sredstev dodelimo simbolično pomoč Osnovni šoli Brezovica za dvižno ploščad, ki bo pomagala 'nvalidnim otrokom.
Po uradnem delu zbora smo °b prigrizku izmenjali še nekaj koristnih izkušenj.F
OO SKD Brezovica
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Kaj zapuščamo svojim otrokom?
Med mnogimi teorijami življenja je tudi ta, da ga sestavljata dve obdobji — otroštvo in starševstvo. V otroštvu naj bi otroke vzgajali — pripravljali za odo-vorno starševstvo tako, da bi znali svoje otroke, če je le mogoče, vzgajati bolje, kot so nas naši starši.
Žal pa dejanske razmere dokazujejo, da le redki razumejo napisano. Zmotna je namreč praksa, da lahko starševsko vzgojo prepustimo drugim in da so materialne dobrine pomembnejše od vzgoje.
Povabim vas torej, da ob vsakodnevnem boju za preživetje ne pozabljamo na negovanje dobrih odnosov v družini, med sorodniki, sosedi in sodelavci. Prav slepota zaradi materialnih dobrin največkrat neti nemire med ljudmi. Bodimo pametni in radi se imejmo teh nekaj trenutkov, ki so nam odmerjeni. Nihče namreč ne ve, kaj ga čaka in kdaj bo odvisen od pomoči drugih ljudi. Otroci pa tudi puščajo sledove po stenah vedno višje in višje ter nenadoma izginejo...
Naj bodo zrele osebnosti, sposobne sprejemati življenje z ljubeznijo, in ne le hladni, brezvestni materialisti...
Stopnice nas zbližujejo!
Z izdelavo stopnic bo postala naša Osnovna šola Brezovica odprta za vse tiste invalidne otroke, ki se bodo odločili za redno osnovno šolo in ne za zavod. Prisotnost preizkušanega nas opominja, da nesreča nikoli ne počiva in da sem lahko jaz ali tudi moj otrok jutri invalid.
Slovenska Ljudska stranka — podružnica Brezovica se ob tej akciji še posebno prizadeva za izgradjo varne bližnjice prek Laz do OŠ. Zato smo se že dogovorili z lastniki zemljišč in upamo, da bo tudi bližnjica končana do začetka novega šolskega leta.
Za zgradnjo dvigala pa prispevamo 100.000.00 SIT, sicer namenjenih novoletni pogostitvi in voščilom.
Drago Stanovnik
VRHNIKA
Prostorska stiska v vrhniškem vrtcu
KO SI ENTUZIAZEM, STROKOVNOST IN PRIPRAVLJENOST PODAJO ROKE
Uresničijo se sanje
Pred leti je bilo igralo, ki bi zadovojilc velike otrokove potrebe po gibanju samo želja.
Danes, 1. 3. 1996, otroci v vrtcu na Brezovici takšno igralo imajo. Pravo mini telovadnico, ki jim omogoča, da se plazijo, plezajo, se spuščajo, visijo, se drsajo, si krepijo moč... Skratka, urijo različne gibalne spretnosti. Pri tem pa doživljajo svobodo in radost gibanja. Igralo je varno, pa vendar skonstruirano tako, da otrok doživlja tudi višino in globino, ob tem pa si pridobiva nove gibalne spretnosti. Ob uspehu doživlja zadovoljstvo in si gradi pozitivno samopodobo. Otroška domišljija nima meja in tako igralo z nekaj dodatki (npr. mehkimi blazinami) postane spalnica ali skriven kotiček, v katerem si s prijateljem deliš skrivnosti.
Entuizazem, strokovnost in pripravljenost so lastnosti vseh nas, ki smo od ideje do uresničitve nosili projekt v sebi. Ko tako razmišljam, se vračam na prve začetke snovanja te ideje.
Nekoč so me navdušili izdelki moje sestrične Cvetke Mehke Kovačič. Izdelani so bili iz eno-tavnega materiala (moka, sol, voda v tretjinskem razmerju). Na otip je tak material zelo prijeten. Človek se zelo sprosti, ko dela z njim. Navdušila sem se za oblikovanje, kar sem prenesla
ŠPORTNA
TEKMOVANJA
UČENCEV
OŠ BREZOVICA
1. NAMIZNI TENIS
Na medobčinskem tekmovanju so
učenci naše šole dosegli naslednje
rezultate:
— EKIPNO: dečki —  1. mesto
— Luka Kocijan in Luka Mlakar; deklice: 2. mesto — Anja Kunčič in Tamara Pešec.
— POSAMEZNO: 3. mesto ■ Lenaršič
— Tamara Pešec
Jan
2. ODBOJKA (starejši dečki) Ekipa starejših dečkov je na ljubljanskem področnem tekmovanju zasedla 2. mesto in se uvrstila na republiški četrfinale.
V vrtcu že od aprila 1995 ugotavljamo, da so potrebe staršev za vključitev otrok večje kot je zmogljivost v posameznih enotah v občini Vrhnika. Za šolsko 'eto 1995/96 je bilo odklonjenih Precej otrok, ne glede na starost, v sodelovanju z Oddelkom za družbene dejavnosti v občini smo iskali različne rešitve (dodatne prostore, prazna stanovala), vendar brez uspeha.
V vrtcu smo se odločili, da kljub nujnosti skupnega prosto-ra za izobraževanje strokovnih delavcev spremenimo namembnost pedagoške sobe v igralnico *a otroke skrajšane priprave na s°lo. Prostor smo preuredili in na novo opremili za 64 otrok, ki obiskujejo program v turnusu od P.00 do 16.30. Tako smo pridobi-11 igralnico v VVE Poštna za 24 °trok, v starosti od 3. — 7. let.
, Za šolsko leto 1996/97 v vrtcu ni možnosti za dodatne oddelke, Pa tudi števila otrok v posameznem oddelku ni možno povečati.
V jaslih je trenutno po 16 otrok, v predšolskih oddelkih pa do 29, odvisno od starosti.
V v vrtcu pozorno spremljamo potrebe staršev za naslednje šolsko leto. V maju bo devetčlanska komisija za sprejem otrok sprejemala otroke za šolsko leto 1996/97. Merila za sprejem otrok je potrdil svet zavoda v soglasju z ustanoviteljem. Komisija bo obravnavala prošnje za sprejem, ki bodo oddane v tajništvu do komisije, in tiste, ki jih bodo starši obnovili.
Število prošenj se povečuje, zato predvidevamo stiske staršev, ki kljub upravičenosti, da so po določilih njihovi otroci sprejeti, to ne bo mogoče.
V skladu z novo zakonodajo, kije bila sprejeta 15. 3.96, bomo v našem vrtcu pripravili programe:
— dnevni p rogram od 6. — 9.
ur
— dopoldanski ali popoldanski program
— skrajšani program za otroke od treh let starosti, s hrano ali brez.
Po navodilih Ministrstva za šolstvo in šport in v sodelovanju z ustanoviteljem bomo oblikovali tudi cene teh programov, predvidoma s 1. 9. 1996. Novih vlog za subvencijo oskrbnine s 1. 6. 1996 za leto 1995 ne bomo upoštevali. Vse spremembe pričakujemo septembra. V prehodnem obdobju bomo oblikovali ekonomsko ceno in prispevek staršev po že znanih podatkih iz leta 1994.
Zaposleni v vrtcu upamo, da bomo skupaj s krajani uspešno prebrodili prehodno obdobje do zgodnejšega všolanja šestletnih otrok. Pričakujemo sprostitev zmogljivosti v dnevnem varstvu. Novi normativi otrok v oddelkih bodo omogočili otrokom in zaposlenim prijetnejše bivanje v vrtcu.
Ravnateljica Matilda Hafner
tudi v vrtec med otroke in sodelavke. Cvetka nas je nekoč obiskala in z nami oblikovala. Skupno ustvarjanje je vse zelo navdušilo. Material nam je vedno dostopen, saj je poceni. Postal je izrazno sredstvo otrok in odraslih v vrtcu na Brezovici.
Nastajali so izdelki, ustvarjali smo nove in nove motive. Najpomembnejše pa je bilo, da smo se ob igranju vsi dobro počutili ustvarjalno povezani, med nami je nastajalo še prijetnejše vzdušje, kot je ponavadi. Izdelke smo pokazali tudi staršem. Tako je nastala prodajna razstava, s katero smo naredili prvi korak od ugotavljanja, da bi želele razmere, v katerih živimo z otroki, izboljšati, k ukrepanju.
V naši blagajni se je nabralo toliko denarja, da smo z njim lahko poravnale izdatke za po-trošni material (lepila, barve, papir, itn.). Z denarjem, ki je namenjen vzgojnimn sredstvom, pa smo s pomočjo Romana Sela-na kupili surovino za igralo — les. To je bil prvi korak od želje k resničnosti. Vzgojiteljice smo na-
mreč želele nabaviti otrokom igralo, ki bo trdno, obstojno in bo nudilo raznovrstne gibalne sprostitve. Gibanje je otrokova OSNOVNA POTREBA. V vsakdanjem življenju v premajhnih prostorih vrtca pa se neprestano soočamo z dejstvom, da otrokom ne moremo povsem zadovoljiti te potrebe. Želele smo si igralo, ki bi se zaradi številnih uporabnikov ne uničilo. Igralo, ki bi bilo večnamensko. Tako smo združili željo in prvi korak v resničnost. Od tod naprej so kar čudežno naključja opravljala svoje-
ROMAN SELAN svojo ljubezen do oblikovanja lesa združuje z delom in strokovnim znanjem. Naša želja je bila zanj in njegovega prijatelja ARHITEKTA RO-NALDA TOMAŽIČA delovni izziv. Poslušala sta naše želje in potrebe, zastavila svoje znanje, delo, čas in strokovnost ter ustvarila MINI TELOVADNICO.
Od načrta do uresničitve pa smo morali opraviti še eno nalo-
VABILO
Prvošolci v šolskem letu 1942/43 na Osnovni šoli na Vrhniki, vabljeni na srečanje, ki bo v petek, 10. maja 1996,spričetkomob 17. uri v gostilni MARINČIČ na Verdu.
Prijavite se lahko do 30. 4. 1996 na tel. 751-066 (Magda Kokot Ogorelec) ali 751-068 (Pavel Rožmanec)
Jubilanti:
Benčič Ana Caserman Stanislava Caserman Štefanija Hren Marija Jakše Juliana Jereb Jožefa Kavčič Frančiška Kenk Marija Kokot Magdalena Langenvalter Marija Leskovec Ana Marolt Apolonija Marinčič Juliana Masten Marjeta Novak Franja Ogrin Bogomila Osredkar Hedviga Petkovšek Marija Petkovšek Marija Ana Petrovčič Marinka Resnik Ivana Reven Marija Slabe Marija Stare Stanislava Skvarča Marija Stanovnik Frančiška Sopar Marija Štirn Ivanka Tomažin Pavla Tomšič Marija
Umek Helena Verbič Ivanka Šajna Marjetica
Bricelj Jožef Gabrovšek Zdravko Grom Andrej Habič Janez Hodnik Jožef Hren Ivan Hren Valentin Jereb Franc Jurjevčič Anton Kenk Anton Kerže Anton Kolar Srečko Kostner Janez Medic Ivan Medic Zvonko Mesec Martin Mihevc Dobroslav Mole Matevž Oblak Simon Pečar Jožef Rode Jožef Rožmanec Pavel Sajovic Janez §lavec Janez Štanta Janez Tomažin Milan Voljč Marko Simon Franc
Prosimo vse sorodnike ali znance, da jih obvestite.
OBVESTILO
Zasebna zobozdravstvena ordinacija dr. Polonce Keršič ima novo telefonsko številko 755-295
vam nudi svoje storitve:
— polaganje vseh vrst parketa
— brušenje in lakiranje
— polaganje plastike
— z vašim ali lastnim materialom
Pavel Jesenovec, s.p.
Drenov Grič 106 (FRTICA) 1360 Vrhnika telefon: 061 /752-964
go: Zbrati denar. Zahtevna naloga v zdajšnjem času, ko vse temelji na dejstvih in kakovosti. Ko vizije in lepe želje izpadejo kot neresnične osnove.
Pa vendar je naša vizija o tem, kako živeti življenje v predšolskem obdobju, tako močna, da smo prav na osnovi vizije življenja in dela v vrtcu zbrali v sebi moč in pogum, da smo jo predstavili družini TROBEC.
LAURA TROBEC nam je prisluhnila, bila občutljiva za naše potrebe in tako postala povezo-valka med potrebami vrtca in firmo OPEL SERVIS TROBEC.
Z enakim deležem nas je podprl tudi izvajalec projekta JANEZ SELAN.
OBČINA BREZOVICA pa je prispevala delež pri plačilu igrala kot tudi pri nabavi blazin, ki bodo kot zaščita obkrožale igralo.
V imenu otrok vrtca Brezovica se najtopeleje zahvajujem vsem, ki so z nami združili pripravljenost, delo in sredstva, ki so bila potrebna, da je želja postala resničnost.
Mojca Stergar
SKAVTI
Modri ljudje za modri
planet
Tudi v naši občini je množica ekoloških črnih točk, ki so izvor onesnaženja in ogrožajo okolje ter zdravje ljudi. Problematika neurejenih odlagališč odpadkov je pereča, njeno reševanje pa že v začetni fazi zahteva natančen popis stanja, oceno vpliva na okolje z vidika onesnaženja vodnih virov in negativnega vpliva na estetski videz pokrajine.
Ker se skavti Ostrorogega jelena zavedamo pomena lokalnega reševanja globalnih problemov, smo se odločili, da tudi letos izvedemo kakšen projekt kot MODRI LJUDJE ZASE, ZA SKUPNOST IN MODRI PLANET IN ZA MODRO NEBO NAD NJIM! Glede na potrebe in željo občine Brezovica smo se lotili temeljitega popisa neurejenih odlagališč odpadkov na področju celotne občine. Projekt sestavljajo naslednje dejavnosti:
1. Popis odlagališč odpadkov,
ki temelji na podrobnem sistematskem kartiranju oz. podrobnem terenskem pregledovanju in beleženju podatkov o vidnih odlagališčih (metodologija OIKOS, d.o.o, Domžale). Rezultati popisa bodo predstavljeni na kartah (M = 1:5000) in v računalniškem programu, ki omogoča enostavno pregledovanje in spremljanje odlagališč in njihov razvoj.
2. Izdelava sanacijskega programa za izbrana odlagališča (presoja vplivov odlagališč odpadkov na okolje izvajalec OIKOS, d.o.o.)
3. Sanacija odlagališč (ukrepi, nadzor).
Projekta se lotevamo z odgovornostjo in z željo širiti ekološko ozaveščenost med vse občane. Nenazadnje se veselimo vseh priložnosti, ko bomo spoznali za nas nove kraje in ljudi v občini Brezovica.
Popis odlagališč odpadkov predvidevamo zaključiti 11. maja 1996. Vtise, spoznanja in rezultate popisovanja odlagališč bomo objavili v brošuri in v zloženki namenjeni vsem gospodinjstvom občine. Vse lepo vabimo k sodelovanju, saj gre za NAŠ MODRI PLANET.
Za iniciativni odbor projekta MARIJA MARINKO
P.S.: Ker bo odvoz kosovnega materiala v naši občini organiziran šele konec junija, prosimo za spoštljiv odnos do narave in nikar nc dopustimo novih odlagališč.
ATLETSKO EVROPSKO DVORANSKO PRVENSTVO V STOCKHOLMU
Izreden uspeh Alenke Bikar
V začetku marca jc bila na Švedskem v Stockholmu evropsko dvoransko prvenstvo, katerega se je udeležila tudi Vrhni-čanka Alenka Bikar. Nastopila je v dveh tekaških disciplinah na 60 metrov in na 200 metrov ter se v obeh tekih uvrstila v finale, kjer je bila enkrat peta ter v svoji paradni disciplini 200 metrov četrta.
Ta izjemen uspeh, ki ga v sanjah ni pričakoval nihče, najmanj pa sama Alenka, je dokaz, da imamo v Sloveniji poleg Bri-gite Bukovec in Jerneje Pere še eno talentirano tekačico na kratke proge. Obenem pa vrhunsko športnico, ki ime Vrhnika že promovira sirom sveta. Poleg sprejema pri županu Vrhnike, smo se z njo pogovarjali o zadnjem uspehu ter nadaljnih tekmovalnih željah.
»Res je, da tudi v sanjeh nisem pričakovala obeh nastopov v finalu, pa čeprav sem se dobro pripravila na to dvoransko evropsko prvenstvo,« je pričela razgovor Alenka Bikar in nadaljevala: »Vse zimske priprave sem posvetila ravno evropskemu dvoranskemu prvenstvu, trenirala sem maksimalno dvakrat na dan ter imela štiri priprave v Pulju, in na Kanarskih otokih. Gotovo je, da se moj napredek pozna tudi zato, ker že tretjo sezono treniram skupaj z Brigito Bukovec. Sedanji trener Jure Kastelic pa je pri svojem delu nepopustljiv in pedanten, kar se je moralo pokazati tudi v mojih rezultatih.«
Alenka je imela po Stockholmu le malo počitka. Takoj je pričela s treningi za poletno sezono, saj jo prva tekmovanja čakajo že konec maja. Vse pa bo podrejeno dosegu norme za letošnje
olimpijske igre v Atlanti. Olimpijski komite je psotavil normo na 200 metrov 23,24, kar je glede na njen najboljši rezultat na prostem 23,98 zelo, zelo težko dosegljivo. Vendar pa ji jeletošnji dvoranski rezultat 23,54 dal realne možnosti, da si samo s trenin-
OSEBNA IZKAZNICA: Alenka Bikar, rojena 7. januarja 1974 v Ljubljani, osnovno šolo končala na Vrhniki, prvi njen trener Luka Drašler, sedaj članica Olimpije iz Ljubljane, z Juretom Kastelcem pa trenira že 8 let. Državna prvakinja na 200 metrov in v štafeti 4 x 100 metrov za leto 1995. Na EP v Stockholmu na 200 metrov četrta z rezultatom 23,54 ter na 60 metrov peta z rezultatom 7,31. Osem let pa že ima pionirski rekord na 200 metrov s časom 25,36.
Župan Vrhnike sprejel atletinjo Alenko Bikar
Športna zveza Vrhnika je organizirala sprejem za atletinjo ALENKO BIKAR - Vrhničanko, udeleženko evropskega dvoranskega prvenstva v atletiki,' pri županu g. Vinku Tomšiču. Poleg Alenke Bikar so se kot vabljeni gostje sprejema udeležili tudi predstavniki AK Olimpija: Brane Zornada - sekretar, Jure Kastelic - trener in Brigita Bukovec - klubska tekmovalka. S strani Športne zveze Vrhnika so bili navzoči Igor Novljan -predsednik, Miro Gruden - sekretar in Luka Drašler - trener Atletske sekcije pri Športni zvezi Vrhnika in prvi trener Alenke Bikar.
Alenka in Brigita sta prisotne seznanili z vtisi z evropskega prvenstva. V nadaljevanju je pogovor potekal predvsem o sodelovanju atletske sekcije Vrhnika z AK Olimpija. Prisotni so bili enotnega mnenja, daje tako sodelovanje zelo pozitivno. Ugotovljeno je bilo, da Vrhnika nima pogojev za treninge vrhunskih tekmovalcev, ima pa zelo marljivega in strokovnega trenerja atletike prof. Luko Draš-lerja in tekmovalec, ki so sposobni
dosegati izvrstne rezultate. V preteklih letih je zaradi uspešnega sodelovanja iz Vrhnike v AK Olimpija prešlo kar nekaj tekmovalcev. Naj naštejemo samo najbolj perspektivne: Jernej Fefer, Miran Stanovnik, Kaja Rogelj, Klemen Širok, Peter Kozmenko, v zadnjem času pa Tadej Krašovec in Peter Kunstelj.
Tako odmevnega rezultata, kot ga je dosegla na nedavnem evropskem prvenstvu Vrhničanka Alenka Bikar pa med našimi atleti še ni bilo. Zaradi tega rezultata in dobrega sodelovanja je bilo na tem srečanju s strani AK Olimpija ponujeno Vrhniki, da se preko Alenke promovira vrhniško gospodarstvo in se ji s tem omogoči normalne možnosti za doseganje vrhunskih rezultatov.
Ob zaključku je župan ponudil tudi svojo pomoč pri iskanju sponzorjev za tekmovalko in ji podelil protokolarna darila.
Predsednik Športne zveze Vrhnika pa je v imenu podjetja CO-MING Vrhnika izročil Alenki Bikar televizijski sprejemnik in ji čestital za dosežene rezultate.
i gi zagotovi normo. Sama pa | pravi: »Z normo se ne bom obremenjevala, čeprav imam ob letošnjem neverjetnem napredku res realne možnosti. Zato bom le razmišljala drugače in trenirala še bolj zavzeto, da bi prišla med slovenske udeležence IO v Atlanti. Imam pa še vso atletsko kariero pred seboj. Že drugo leto tri pomembna tekmovanja: EP do 23 let dvoransko svetovno prvenstvo v Parizu in svetovno prvenstvo na prostem v Atenah. Nekakšen vrhunec pa bi morala doseči na naslednjih OI leta 2000.«
Pogovor je nanesel tudi na finančno plat njenega atletskega udejstvovanja, saj z načinom treniranja in življenja prerašča že
v pravi profesionalizem. Vedeti je potrebno, da mora Alenka j imeti pravo športno življenje, s j posebno prehrano, raznimi masažami, raznovrstnimi treningi in pripravami ter posebno zdravniško kontrolo. Vse pa v sedanjem času ogromno stane. Pravih sponzorjev še nima, zato sc ubada z velikimi finančnimi težavami. Nekaj jo je sponzoriral Adidas, predvsem z opremo, vendar jc pogodba konec marca iztekla. Atletska zveza omogoča predvsem nastope na večjih tekmovanjih, nekaj malega prispeva še sedanji klub in to je vse. Alenka sama upa, da bodo sedanji dobri rezultati prinesli tudi kakega sponzorja, mogoče bodo imeli posluh podjetniki in podjetja z Vrhnike. Ob Alenki Bikar se je Vrhnika pojavila že marsikje in lahko samo še upamo, da se bo še, če ne že na olimpijskih igrah v Atlanti, konec meseca julija.
ŠAHOVSKE NOVICE
Sprejem pri županu Vrhnike, od leve proti desni: Luka Drašler (Alenkin prvi trener), Brigita Bukovec, Alenka Bikar in Jure Kastelic (sedanji trener)
MLADI SAHISTI IZ BOROVNICE IN Z VRHNIKE
Notranjski prvaki
V Borovnici je bilo v soboto, 23. marca, Notranjsko prvenstvo v šahu za mlajše kategorije. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz celotne notranjske regije, ki uspešno delujejo tudi z mlajšimi šahisti. Tekmovanje je bilo zanimivo tudi zato, ker seje notranjski prvak lahko udeležil državnega prvenstva. Pri mlajših dečkih je prvo mesto osvojila ekipa Borovnice v sestavi: J. Šivic, Aleš Kržič, Saša Kržič, A. Cerk.
Pri starejših dečkih pa so zmagali Vrhničani v sestavi Šebenik, Petkov-šek, A. Latič in A. Polanec.
Tako sta se obe ekipi uvrstili na državno ekipno prvenstvo. Vrstni red pa je bil takle:
mlajši dečki:
1. Borovnica
2. Stari trg
3. Dragomer
4. Cerknica
5. Vrhnika
starejši dečki:
1. Vrhnika
2. Stari trg
3. Borovnica
4. Grahovo
Mladinci, ki so šahirali v Kranju
Šahisti do 18 let pa so se udeležili državnega prvenstva v Kranju. Dra-gomerčan Primož Soln je osvojil drugo mesto ter s tem srebrno medaljo. Njegov uspeh je dopolnil prav tako mladi šahist iz Dragomerja Niko Praznik in osvojil bronasto medaljo (3. mesto). Na 6. mesto pa se je uvrstil Vrhničan Miodrag Stojnic, ki pa tekmuje za Ljubljansko Iskro.
S. S.
Nehvaležno četrto mesto
Vrhniški starejši dečki so se v začetku aprila udeležili ekipnega državnega prvenstva v šahu, ki jc bilo v Krškem. Po zanimivih in zagrizenih bojih so mladih šahisti Vrhnike osvojili nehvaležno četrto mesto, izmed
dvanajstih ekip (12-tih prvakov regij) ter tako ostali bre medalje. Ne glede na to pa je to velik uspeh mladih šahistov z Vrhnike, saj bodo vsi v tej starostni kategoriji nastopili tudi prihodnje leto. Vrstni red je bil:
1. Kranj
2. Stari trg ob Kolpi
3. Krško
4. Vrhnika
III. državno prvenstvo za posameznike
Konec februarja, med zimskimi počitnicami, je bilo v Mariboru šahovsko prvenstvo za posameznike, in sicer v mlajših kategorijah. Prvenstva so se udeležili tudi mladi šahisti z Vrhnike, iz Borovnice in Dragomerja. V posameznih kategorijah so mladi šahisti dosegli naslednje rezultate:
deklice do 10 let: Eva Korpar (Vrhnika) 25. mesto
deklice do 12 let: Saša Kržič (Borovnica) 11. mesto
fantje do 10 let: Žiga Lenarčič (Dragomer) 27. mesto in Jaka Petkovšek (Vrhnika) 30. mesto
fantje do 12 let: Aleš Kržič (Borovnica) 12. mesto, Jernej Šivic (Borovnica) 13. mesto
fantje do 14 let: Matej Šebenik (Vrhnika) 2. mesto, Andraž Polanec (Vrhnika) 24. mesto in Klemen Šivic (Borovnica) 27. mesto
Po »Vrhniški
poti«
KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV
1. maj turnir v balinanju — ŠD BAJER
2. maj tek po mejah KS Drenov Grič-Lesno Brdo — ŠD DREN 4.—5. maj pričetek občinske balinarske lige — ŠPORTNA ZVEZA
10.—11. maj tenis — dvojice — TS VRHNIKA
10.—11. maj pričetek občinske nogometne lige — ŠPORTNA
ZVEZA
18.-19. maj tenis — dvojice — ŠD DREN
4.—27. maj odprto prvenstvo v tenisu za dečke do 14 let —samo
za tekmovalce, registrirane pri TZS — ŠD DREN
1. junij Pikin memorial — OŠ VRHNIKA
1.—2. junij tenis — posamezniki — TS VRHNIKA
15.—16. junij tenis — dvojice — TS VRHNIKA
Planinsko društvo Vrhnika — sekcija VESELI TRIGLAVCI tudi letos pripravlja tradicionalni pohod po VRHNIŠKI POTI, ki bo 27. aprila.
Zbrali se bomo na trgu Karla Grabeljška ob sedmi uri. Pot nas bo vodila na Planino, kjer bo prva postaja poti. Sledil bo spust v Star maln in nato vzpon čez magistralko na Raskovec, nato pa čez avtocesto proti Ljubljanskemu Vrhu na Jeri-novec, od koder je le slabo uro hoda do glavnega cilja pohoda, koče v Dolgih delih za Ljubljanskim Vrhom.
Za okrepčilo bo poskrbljeno, kot j se spodobi.
Cez Čcšnjico do Verda je potem le j kako uro hoda, pa bomo spet doma. I
Vendar se doma ne bomo držali, j saj smo prvo soboto v maju namenjeni v Poljansko dolino in naprej na Blegoš, konec maja pa se bomo povzpeli na več kot 2200 m visoki Stol. Planinski pozdrav!
S. J.
KOŠARKARSKE NOVICE
Loški Komarji spet prvaki
Ekipa Loških komarjev je zasluženo osvojila pokal za prvo mesto v me' dobčinski košarkarski ligi.
Pod vodstvom košarkarskega kluba Borovnica se je končala medobčinska košarkarska liga, katera je pritegnila 9 ekip iz štirih občin. Vse tekme so bile odigrane v telovadnici osnovne šole dr. Ivana Korošca v Borovnici. Vsi sodelujoči so tudi pohvalili vzorno organizirano košarkarsko ligo, saj so hodili samo na tekme po prej sprejetem terminu tekem. Na igrišču pa so bili že sodniki in ostali organizatorji tekem. Zato si takih prireditev še želijo in košarkarski delavci Borovnice že razmišljajo in pripravljajo nova tekmovanja v košarki.
Po tekmovalni plati pa so najboljšo igro prikazali Loški komarji iz Loga, ki so tako prvič zmagali v medobčinski ligi, vendar že tretjič med skoraj istimi ekipami v prejšnji občinski ligi. V tekmi za prvo mesto so premagali ekipo Dragomerja z 97:81 (50:33) ter dokazali, da so zasluženo z najboljšo igro, osvojili prvo mesto. Za tretje mesto pa je eden izmed favoritov ECONOCOM iz Logatca premagal vrhniške GROGARJE z 91:62 (44:18)
končni vrstni red je bil naslednji:
1. Loški komarji (Log)
2. Dragomer
3. ECONOCOM (Logatec)
4. Grogarji (Vrhnika)
5. Unicom (ljubljana)
6. Sečnik d.o.o. (Vrhnika)
7. Trim (Borovnica)
8. Mesnica Blatnik (Vrhnika)
9. Verd
Prvim trem je pokale na posebni prireditvi »Dan košarke« v Borovnici podelili predstavnik Športne zveZe Borovnica Hazim Frljak.
Vse ostale ekipe pa so prejele pri; znanja za ud ^ležbo v medobčinski ligi.
Na sami prireditvi v Borovnici Je bila tudi eksibicijska tekma mei igralci selekcije medobčinske lige i" igralci ekip Loga in Dragomerja. V' zanimivi tekmi, kjer so igrali 4 x 12 minut po vzoru NBA lige, je selekcija igralcev vodila skoraj 3/4 tekme, vendar pa so na koncu samo za točk" zmagali bolje uigrani igralci Loga in, Dragomerja. Končni rezultat pa letu bil toliko pomemben, kot srečanje i" druženje vseh udeležencev medobčinske lige, ter nekdanjih igralcev Vrhnike, Borovnice in Logatca z nekaterimi mladimi, ki šele prihajaj" na košarkarska igrišča. Rezultat je bil 117:118 (41:29, 63:55, 83:89) za ekipo Loga in Dragomerja, igrali pa so Cukjati (1), Cerar (3), Kokalj (5). Koščak, Jordan (32), Strgar (34). Pe-ček, Roprat, Komparič (40), Bernjak in Šuštar (12).
Za selekcijo pa so igrali: Lukman,' Zupan (14), Korenč (8), Florjančii (2), Lipovec (7), Malacko (15), Sečnik, Justin (8), MArgon (7), Friško-vec (31), Pehar (21) in Mekinda (4)
5,|
Ob dnevu košarke v Borovnici sta se srečali tudi košarkaški šoli Borovnice, katero vodi Mitja Margon (slika 1) in šola košarke iz Logatca j Horjula, katero pa vodi Robi Zupan (slika 2). Številni najmlajši košarkarji so pokazali zadovoljivo znanje košarke, ki ga bodo z marljivi«" treningom še dopolnjevali. Zmagala je šola košarke Logatca - Horjula, ker pač nekdo mora biti boljši. Vendar so najmlajši Borovničani že napovedali revanšo. Številni igralci obeh ekip so tudi napovedali, da so za nadaljni razvoj košarke v Borovnici in Logatcu ni bati, v Horjulu pa mogoče raste nov center košarke za novo ustanovljeno občino Dobrova* Horjul - Polhov Gradec.
S.S-
NAŠ ČASOPIS 15
t$k coming vrhnika organiziral tekmo na črnem vrhu nad idrijo
Domen Zalar ponovno zmagal
, Zaradi nenadne otoplitve je tekaš-^ smučarski klub Corning z Vrhnike "Joral organizirati predzadnjo tek-?° mlajših kategorij za ŽITOV po-.na smučiščih Črnega vrha nad fO0 v soboto, 9. marca. Tako je ekdaj znano smučišče gostilo vse a)ooljše mlade smučarje tekače iz Sen klubov iz vse Slovenije, ki se potujejo za osvojitev pokala ŽITO.
Okoli
120 mladih tekačev se je pome-. 0 v štirih kategorijah. Mlajši dečki ln deklice so tekli na 3 km dolgi Pr°gi. Tu je pri dečkih zmagal Do-l^n Zalar, tekač kluba prirediteljev 'n si tako praktično zagotovil prvo ""esto v tekmovanju rednih tekem za P°kal ŽITA. S tem uspehom in osvo-Jenim državnim naslovom, je dokazi, da je tačas v svoji kategoriji naj-bolJ5i smučar tekač v Sloveniji. Pri 1»ajših deklicah je tretje mesto osvo-!''a Mateja Mole (TSK Corning) in se ^ V skupnem seštevku za pokal zelo Približala vrhu. Z dobrimi rezultati l° Zopet nastopali mladi tekači iz L(Jgatca, kjer je ta šport postal rešeno številka 1. Pri starejših, ki so ?kli 5 km pa sta naslova šla v Ljub-Jano. Ob dveh domačih uspehih pa ne moremo mimo vzorno in dobro Popravljenih prog. Zaslugo imajo Prav gotovo vsi čUini TSK Corning, Jarljivi delavci ŠD Povž iz Stare /thnike in ekipa merilcev TIMING ^tilnika. Svoje pa sta dodala še ^Portna zveza Vrhnika in Žito Ljub-Jatia. Vsi prvi trije najboljši tekmo-Va'ci so prejeli medalje, do desetega "testa pa diplome. Rezultati so bili "»slednji:
Mlajši dečki (37 tekmovalcev)
1. Doman Zalar (TSK Corning) 10.44,0
2. Miha Preveč (TSK Valkarton) 11.02,5
3. Nejc Premrov (TSK Valkarton) 11.34,0
4. Grega Kogovšek, 6. Simon Ba-jec, 9. MAtevž. Vrhovnik, 11. Jan Dcbevec in 11, Jaka Bizjak (vsi TSK Corning)
Mlajše deklice (21 tekmovalk)
1. Tanja Krvina (TSK Valkarton) 11.49,1
2. Lea Bergovnik (TSK Valkarton) 12.09,3
3. Mateja Mole (TSK Corning) 12.11,4
4. Anja Mikulan, 5. Ajda Slavec, 9. Mateja Ličer in 12. Jelka Lenaršič (vse TSK Corning)
Starejši dečki (34 tekmovalcev)
1. Gašper Tomažin (TSK Olimpija) 16.14,7
2. Klemen Lasegar (TSK Kranj) 16.25,2
3. Igor Jesenovec (TSK Olimpija) 16.46,0
27. Tadej Leb, 29. Žiga Rus (oba TSK Corning)
Starejše deklice (19 tekmovalk)
1. Polona Brišar (TSK Olimpija) 18.17,8
2. Renata Šulek (TSK Valkarton) 18.36,1
3. Renata Podviz (TSK Olimpija) 19.01,8
9. Tina Jurjevčič, 16. Tina Šmigoc (obe TSK Corning)
S.S.
dornen Zalar zasluženo prvi z medaljo in diplomo.
Uspešen zaključek sezone za Dania Mattiasa
Zaradi dolgotrajne in muhaste zi-* se je smučarska sezona za tekmo-loo končala šele v ponedeljek, 8. 4. .    v Mariboru, kjer je bilo organizo tekmovanje v slalomu za I '."dinsko državno prvenstvo. Dani Z '-"koristit svoj zadnji nastop in po-a' mladinski državni prvak.
. j-etošnja sezona je bila izredno °'8a in naporna. Predpriprave za 1onino so Potekale vse od avgusta Pa do prvih tekem 8. decembra in sicer po vseh možnih ledeni-
1995 k'h Bvr
ope.
in ^3n'se Je udeležil 47 tekem doma .v tujini. Vsa ta tekmovanja so mu Ponesla obilo izkušenj za nadaljnjo
r[er°'pa tuc*' 'ZDO'Jžavo     točk v l^" kategorijah, kjer je nastopal. aJ omenim po eno najboljšo uvrsti-v 'z vsake kategorije:
/,,8- 1. 1996 ALTENMARKT Wm"k, 2. mesto)
s t- 2. 1996 LENGGRFES (slalom, ' mesto)
v l7- 3- 1996 KOBLA (državno pr-
ustvo) (veleslalom, 10. mesto) I f6- 3. 1996 MARIBOR (super ve-
sIa|om, 2. mesto) v.8' 4. 1996 MARIBOR (ml. drž. pr-c"?tvo) (slalom, 1. mesto) ^ fdo delo in spoštljive uvrstitve so . Popeljale tudi na mladinsko sve-lo prvenstvo v Švico, kjer je v su-s ' yeleslalomu zasedel 9. mesto, v uku 31. in v veleslalomu 19. mesto na svetu.
To naj bi bila kratka predstavitev sezone, ki naj bi mu vlila novih motivov za naslednjo, ki pa bo spet težja, saj bo štartal praktično na vseh FIS tekmah, kjer nastopajo starejši in že prekaljeni tekmovalci.
Čisto na koncu pa bi se zahvalil za pomoč prek celotne sezone MIZARSTVU Janeza Kogovška iz Velike Ligojne in za enkratno pomoč Pleš-ko carsu z Brezovice ter Elektrome-haniki Jelovšek z Drenovega Griča.
Obljubljam, da bo Dani tudi v naslednji sezoni zavzeto treniral in tekmoval ter ponesel ime firme, ki mu pomaga, sirom po svetu.
Trener: Janez Vehar
TENIŠKE NOVICE
Lucija Čekada in Marko Veselinovič najboljša v Sloveniji
Tekmovalci TK Dren — Vrhnika so pozimi nastopali na vseh turnirjih za mlajše kategorije v Sloveniji.
Nekaj najboljših rezultatov: Peter Zorko — 4. mesto — dečki do 10 let
Aljoša Kucler — 3. mesto — dečki do Mlet
Peter Veselinovič — 2. mesto — dečki do 10 let
Lucija Čekada — 1. mesto — deklice do 10 let za pokal Taubi Trzin Marko Veselinovič — 1. mesto — dečki do 13 let za pokal Adidas open
NAMIZNI TENIS
IV. veteranski turnir na Vrhniki
Na Vrhniki je bil v soboto 30. marca 1996 v dvorani ŠD Partizan Vrhnika že četrti veteranski turnir v namiznem tenisu. Turnirja se je udeležilo 32 bivših igralcev namiznega tenisa, ki se še rekreativno ukvarjajo z. njim. Namen turnirja ni bil samo tekmovalni, ampak tudi srečanje in druženje nekdanjih tekmovalcev in
podjetje Vrhnika, INCO servis Ljubljana, gostilna Marinčič in graver-stvo Bruno Kosi. Idejni vodja že četrtega turnirja pa je Bruno Kosi, ki bi tudi rad videl, da bi se namizni tenis vrnil v vrhniške dvorane.
Rezultati:
veterani 40 do 50 let:
1. M.Šemrov (Ljubljana - Polje)
2. J. Žgavc (Nova Gorica)
3. T. Štih (Vrhnika)
4. P. Trančar (Ljubljana)
veterani 50 do 60 let
f. J. Jug (Nova Gorica)
2. T. Bažato (Nova Gorica)
3. D. Veselinovič (Semedela)
4. J. Falatov (Izola)
igralcev namiznega tenisa. Organizatorje povabil tudi veterane iz Borovnice, Preserja in Brezovice, vendar pa se zaradi različnih okoliščin turnirja niso udeležili.
Sam turnirje prav gotovo uspel in naj bi bil propaganda, da namizni tenis na Vrhniki spet oživi, saj je bil pred mnogimi, mnogimi leti eden vodilnih športov.
Turnir so pomagali organizirati Športna zveza Vrhnika, Komunalno
veterani nad 60 let:
1. B. Kosovel (Nova Gorica)
2. T. Dimač (Vrhnika)
3. M. Petrovič (Kranj)
4. J. Bratuž (Nova gorica)
DVOJICE:
1. Jug - Bažato (Nova Gorica)
2. Pihler- Žgavc (Nova Gorica)
3. Veselinovič - Trbovc (Koper)
4. Štih - Šemrov (Vrhnika)
S.S.
Namiznoteniški turnir ob 20. letnici območne obrtne zbornice Ljubljana-Vič
Turnirja v namiznoteniški dvorani Preserje seje udeležilo 10 tekmovalcev, ki so igrali v treh skupinah, nato pa prvo in drugouvrščeni na izpadanje do konca v igri posameznikov. V igri dvojic pa so igrali na izpadanje od samega začetka. Po mnenju vseh nastopajočih bi bila udeležba mnogo večja, če bi bil za tekmovanje izbran drug termin. Vodenje tekmovanja, razmere za igranje ter vse drugo je bilo zagotovljeno s strani NTK PRESERJE, tako da so vsi nastopajoči menili, da bi bilo takih tekmovanj in
druženj igralcev rekreativnega namiznega tenisa lahko več.
REZULTATI: Člani posamezno:
1. Franc Polajžar OOZ Lj-Vič
2. Olcg Sazonov OOZ — Vrhnika
3. Janez Debcvec OOZ Lj-Vič
Člani dvojice:
1. Debcvec — Čepon
2. Kosi — Polajžar
3. Volk Pristavec
IGOR PETROVČIČ
TENIŠKA SOLA
tel.: 755-405 (Jani Jelovšek) ■ dopoldne od 10. do 12. ure
popoldne od 19. do 20. ure
Namiznoteniški klub Borovnica, Zalarjeva 10 bo organiziral
DAN NAMIZNEGA TENISA
v soboto, 25. maja 1996, s pričetkom ob 9. uri
v dvorani Osnovne šole dr. Ivana Korošca v
Borovnici
V eksibicijskem nastopu se bodo gledalcem predstavili:
— EDO VECKO — dolgoletni razprezentant SFRJ,
— JANEZ PETROVČIČ — mladinski državni prvak,
in pionirji, pionirke ter domači veterani. V goste bomo povabili tudi sosednje klube iz Logatca, Rakeka in Preserja.
Ljubitelji namiznega tenisa vabljeni ste v čimvečjem številu.
Program te zanimive prireditve bodo vodili in povezovali učenci naše osnovne šole.
Upravni odbor NTK Borovnica
Množično in uspešno v Preserju
Namiznoteniški delavci v Preserju so v manj, kot mesecu dni, organizirali kar 5 zahtevnih tekmovanj, na katerih so nastopili od najmlajših do najstarejših tudi najuspešnejši mladi tekmovalci NTK Preserje.
8. 3. 1996 — turnir ob 20-letnici OOZ Ljubljana-Vič
9. 3. 1996 — 3. odprti turnir Republike Slovenije za pionirje
17. 3. 1994 — 4. turnir rekreativnih igralcev Republike Slovenije 23. 3. 1996 — 2. odprti turnir Republike Slovenije za mlajše pionirje 4. 4. 1996 — polfinalno tekmovanje ŠŠD Centralne regije za učence in učenke osnovnih šol.
Na vseh tekmovanjih seje zvrstilo več kot 500 tekmovalcev. Vsa tekmovanja so potekala nemoteno tako, da so bili udeleženci zadovoljni, še posebno tisti, ki so bili na tekmovanjih do zadnjih bojev, kar pomeni v boju za najvišje uvrstitve, v boju za pokale in medalje. Najmlajši udeleženec je bil star 9 let, najstarejši pa 81 let. Vsi podatki zgovorno kažejo, kako razširjenje namizni tenis v Sloveniji. Nastopili so domala tekmovalci iz vseh namiznoteniških središč Slovenije.
Domači igralci so na vseh tekmovanjih igrali vidno vlogo in so osvojili kar nekaj odličij.
Tokrat objavljamo več informacij z zadnjega tekmovanja — POLFI-NALA ŠSD centralne regije, ki se ga je udeležilo 172 tekmovalcev — učencev in učenk osnovnih šol. Priborili so si pravico nastopa na prehodnih občinskih tekmovanjih. Igralci in igralke NTK Preserje so tokrat nastopili za OŠ Preserje in OŠ Brezovica.
V ekipnem delu tekmovanja učencev sta Luka Kocijan in Luka Mlakar osvojila 1. mesto (tudi na občin-
4. mednarodni turnir za mladince in mladinke v Betzingenu
Mladinci — posamezno:
1. Petrovčič, Slovenija
2. Horvat, Slovenija
3. —4. Bugaj, Češka Jansens, Belgija
Mladinke — posamezno:
1. Szvitan, Madžarska
2. Encea, Romunija
3. -4. Lapteva, Rusija
5.—8. Baje, Halas, Safran (vse Slov.)
Mladinci — ekipno: 3. Slovenija
Mladinke — ekipno: 3. Slovenija
Mešane dvojice:
1. Lapteva — Tachalov, Rusija
2. Halas — Horvat, Slovenija
3. Enceja (Romunija) — Šolar (Slovenija)
Športna tekmovanja ob
20. obletnici območne obrtne
zbornice Ljubljana-Vič
Rezultati ekipnih in posameznih tekmovanj v: KEGLJANJU, STRELJANJU, NAMIZNEM TENISU, BALINANJU IN TENISU.
KEGLJANJE: Rezultati turnirja I. Moški posamezno (100 lučajev)
1. Matjaž Štojs s 424 podrtimi keglji
2. Drago Kušar s 404 podrtimi keglji
3. Jože Zalar s 391 podrtimi keglji
II. Ženske posamezno (60 lučajev)
1. Marija Rozman s 170 podrtimi keglji
2. Jelka Turk s 161 podrtimi keglji
3. Dolničar-Oblak Sonja s 143 podrtimi keglji
III. Moški pari (borbene igre)
I. Jože Zalar in Vili Suhadolc z 254 podrtimi keglji
1. Jože Tizaj in Roman Suhadolc z
254 podrtimi keglji
3. Viktor Mrhar in Franc Polajžar z
226 podrtimi keglji
Vsi člani in članice so člani OOZ Vič
STRELJANJE NA GLINASTE GOLOBE
Rezultati ekipno:
1. mesto OOZ Šiška (49 golobov) —
Igor Tomažič, Vinko Tomažič, Fer-do Škof
1. mesto OOZ Vič (49 golobov) — Franc Kosanc, Tomaž Končan, Franc Končan
3. mesto ekipa Veteranov Šiška (40 golobov) — Franc Barbič, Janez Jurca, Stane Tomažič
Strelci posamezno:
1. mesto Tomaž Končan OOZ Vič
2. mesto Ljubiša Pavlovič OOZ Moste
3. mesto Igor Tomažič OOZ Šiška
Lovci posamezno:
1. mesto Franc Kosanc OOZ Vič
2. mesto Janez Mušič OOZ Šiška
3. mesto Pavel Bastarda OOZ Vič
Veterani posamezno:
1. mesto Franc Barbič OOZ Šiška
2. mesto Janez Jurca OOZ Šiška
3. mesto Anton Koprivšek OOZ Vič
NAMIZNI TENIS:
Člani posamezno:
skem prvenstvu v Ljubljani sta osvojila 1. mesto), oba OŠ Brezovica.
V posameznem delu tekmovanja pa so se najbolje izkazali:
— pri učenkah od 1. do 4. razreda je bila Mateja Repar druga, pri učencih pa je bil Tilen Repar tretji (oba OŠ Preserje)
— pri učencih od 5. do 8. razreda, »B« kategorija, je bil Benjamin Rogelj tretji (OŠ Preserje). V kategoriji »A« (tekmovalci), ki imajo točke na lestvici NTZ Slovenije) sta Gregor Legiša (OŠ Preserje) in Luka Kocijan (OŠ Brezovica) osvojila 3. in 4. mesto.
Tako OŠ Brezovica (ekipno) kot vsi našteti posamezniki so se uvrstili na državno prvenstvo ŠŠD, ki bo v Velenju, 18. 4. 1996.
Za lepe uvrstitve velja pohvaliti tudi tiste, ki so se uvrstili od 5. do 8. mesta. To pa so: Katarina Levičar, Aljaž Debevec (oba OŠ Preserje) in Anja Kunčič (OŠ Brezovica).
Za uspešno organizacijo tekmovanj je bila pomembna pomoč stalnih sponzorjev kluba. Pomoči so se odzvali in prispevali nagrade za tekmovalce za kar se jim iskreno zahvaljujemo: Mesarija Lajči, Galanterija Podpeč, Wool-Top, Čoca-Cola, Ljubljanske mlekarne, Black Decker, Univit, Rast, Selda in Pivovarna Union.
In še zadnja novica:
V času velikonočnih praznikov je mlada vrsta NTK Preserje in mlajša reprezentanca Slovenije nastopila na močnem mednarodnem tekmovanju v BETZINGENU PRI STUTGAR-TU v Nemčiji. Janez Petrovčič je osvojil 1. mesto pri mladincih posamezno v zelo močni konkurenci, ekipno pa so mladinci — mladinke Slovenije osvojili 3. mesto.
1. Franc Polajžar OOZ Vič
2. Oleg Sazonov OOZ Vrhnika
3. Janez Debevec OOZ Vič
Člani dvojice:
1. Debevec — Čepon
2. Kosi — Polajžar
3. Volk — Pristavec
BALINANJE:
Rezultati ekipnega dela turnirja:
1. mesto OOZ Šiška: Peter Rehber-ger, Peter Bernik, Boris Filipič, San-di Bonča, Franc Zavodnik
2. mesto OOZ Vič II: Stane Švigelj, Srečo Bergant, Miro Poverkar, Janez Lenaršič
3. mesto OOZ Vič I: Aleš Rubido, Zvone Marinko, Vinko Bokavšek, Rado Kavčič
4. mesto OOZ Vič III: Milan Zdešar, Jože Čuden, Roman Jakomin, Stane Kastelic
TENIS:
Rezultati turnirja dvojic:
1. Rudi Rjaveč — Fric Peršič
2. Marko Rjaveč — Adolf Kosi
3. Alojz Lamprič — Vito Kopriv-nikar
4. Dragica Kirn — Jože Legiša
PREDSEDNIK SEKCIJE ZA ŠPORT PRI OOZ LJUBLJANA-VIČ Igor Petrovčič
120. obletnica rojstva pisatelja Ivana Cankarja
Cankarjevi dnevi   Občinski praznik
Program prireditev, srečanj in kulturnih dogodkov
26.4. ob 16. uri
27. 4. ob 16. uri 28.4.
4. S. ob 9. uri 6.5. ob 17. uri
ob 18. uri
8.5. ob 11. uri
ob 18. uri
ob 20. uri
9.5. ob 17. uri
ob 17.30 10. S. ob 10. uri
10. S. ob 20. uri
14. otroška Petkovškova likovna kolonija, Panorama
Vrhnike - mesta in občine, otvoritev razstave v
večnamenskem prostoru OŠ I. Cankar
Srečanje borcev in občanov ob dnevu upora       Ribiški dom
»Slovenci v taboriščih med narodnoosvobodilno
vojno«, foto razstava iz arhiva Muzeja moderne
zgodovine, razstava bo odprta do 10. maja        Dom K. Grabeljška
Dan odprtih vrat vojašnice Ivan Cankar Raskovec
Polaganje venca padlim in žrtvam fašističnega nasilja
na grobnico na Drči
Otvoritev razstave akad. kiparja Janeza Pirnata,
razstava bo odprta do 17. junija OŠ I. Cankar
Dr. Gregor Kocijan: Kratka pripovedna proza v
obdobju moderne - predstavitev nove knjige      Cankarjeva knjižnica
Dr. France Zadravec: Cankarjeva ironija
-predstavitev knjige Cankarjeva knjižnica
V počastitev občinskega praznika - koncert
Pihalnega orkestra Vrhnika, dirigent: Bogomir Pikš Cankarjev dom
Koncert Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole
Ivan Cankar ob 120-letnici rojstva Ivana Cankarja in
200-letnici šolstva na Vrhniki OŠ I. Cankar
Ura pravljic: Pehar suhih hrušk Cankarjeva knjižnica
Zaključna slovesnost 19. vseslovenskega tekmovanja v
znanju materinščine za Cankarjevo priznanje -
podelitev zlatih plaket učencem in dijakom
Moje delo je knjiga ljubezni, odpri jo, domovina,
umetniško besedo iz del Ivana Cankarja je pripravil in
jo bo predstavil dramski igralec Tone Kuntner,
predstava Mestnega gledališča ljubljanskega;
slavnostna govornika bosta župan občine Vrhnika, g.
Vinko Tomšič in pesnik Tone Pavček Cankarjev dom
11.5. ob 18. uri in 20.30
Pomladni gala koncert Praznik filmske glasbe
Dirigent: Marko Fabiani Cankarjev dom
16.5. ob 18. uri Omizje: Cankarjeva knjižnica - odprto ali zaprto
okno v svet Cankarjeva knjižnica
22.5. ob 19. uri Koncert Glasbene šole Vrhnika ob 20-letnici delovanja Cankarjev dom 24.5. ob 20. uri Pogovor z rojaki: Večer z dramskim igralcem
Vrhničanom Janezom Bermežem, pogovor o življenju
in delu Cankarjev dom
31.5. ob 19. uri Krst pri Savici, pesnitev dr. Franceta Prešerna
-upodobitev Milogoj Dominko Cankarjev dom '
predstavitev knjige založbe Humar
21.6. ob 18. uri Srečanje prijateljev knjižnice v Cankarjevem lazu
VABLJENI!
"snevato.
120 POSAJENIH DREVES — Cankarjeva knjižnica Vrhnika je v petek 12. aprila izpeljala posaditev še zadnjih 60 dreves v spomin na 120. obletnico Cankarjevega rojstnega dneva. Že lansko leto so na Sv. Trojici pod cerkvijo posadili 60 dreves, katera pa se vsa zaradi suše niso prijela. Tako so s pomočjo gozdarjev, vojakov, učencev osnovne šole in delavk v knjižnici, posadili še vsa ostala drevesca in to pod cerkvijo in v znanem Cankarjevem lazu. Naj drevesca v Cankarjev spomin lepo
S. S.
osmeši, zato da bi izgubile veljavo in ugled«.
V četrtek, 9. maja, ob 11. uri, bo dr. Gregor Kocijan predstavil svojo novo knjigo, kjer je zbrana vsa Cankarjeva kratka proza. Knjiga ima naslov: Kratka pripovedna proza v obdobju moderne (1892— 1918).
Redna četrtkova ura pravljic bo tokrat posvečena pisatelju — rojaku. Malčki bodo poslušali pripoved iz Cankarjevega otroštva: Pehar suhih hrušk.
Ob visokem jubileju prvih začetkov Č1TALNIŠTVA na Vrhniki bo 16. maja ob 18. uri, v knjižnici OMIZJE. Sodelovali naj bi tisti, ki omogočajo njeno delovanje in tisti, ki potrebujejo njene usluge; pogovor naj bi začrtal prihodnost Cankarjeve knjižnice.
V petek, 21. junija, na prvi poletni dan ob 18. uri, bo tretje SREČANJE PRIJATELJEV KNJIŽNICE v CANKARJEVEM LAZU, kjer bomo v prijetnem okolju prisluhnili umetniški besedi pisatelja Ivana Cankarja.
M. I.
Program prireditev, ki jih bo v Cankarjevem letu
organizirala Cankarjeva knjižnica
V počastitev 120-letnice rojstva slovenskega pisatelja in dramatika IVANA CANKARJA, bo na sv. Trojici zraslo 120 novih dreves. Lansko pomlad smo jih s prijatelji knjižnice posadili polovico, 12. aprila letos pa še ostale.
V sredo, 8. maja, ob 18. uri bo dr. Franc Zadravec predstavil svojo knjigo Cankarjeva ironija — to so »razgledi po tisti estetski drži, s katero Cankar poveča in zmanjša, prevrne in zmaliči duhovne in moralne napake ter jih
Moja
enajsta šola
Blizu naše hiše je veliko nezazidanih zemljišč. Tudi mi smo kupili košček zemlje. Jeseni je gozdar posekal odvečna drevesa. Nekega popoldneva smo šli v drevesnico. Kupili smo jablane, hruške, slive in češnje. Ko smo jih pripeljali domov, smo izko-
pali velike luknje in jih pognojili. Korenine od dreves smo zasuli z zemljo. Z mamico sva ob ograji posadili: robidnice, kosmulje, ribez in maline. Spomladi, ko se bo osušilo, bom pograbila listje in suhe veje. Izpod snega že kukajo prvi zvončki in trobentice. Zelo sem bila žalostna, ko sem videla, da je srna odjedla vršičke mladih dreves.
Tu sem se naučila veliko o sajenju dreves, kar prej nisem
Nika Čelešnik, 3.c, OŠ Ivan Cankar
Dejavnosti učencev osnovne šole Ivan Cankar ob 120-letnici rojstva IVANA
CANKARJA in
200-letnici
šolstvana
Vrhniki
1. razred
— učenci si bodo ogledali Cankarjevo rojstno hišo, vrt za hišo, »Enajsto šolo« in spomenik
— prebrali bodo črtico Pehar suhih hrušk in ilustrirali odlomke te črtice
— učenci bodo napisali svoja razmišljanja o dogodkih v tej črtici
3. razred
— učenci bodo izdelali svojo knjigo, ki bo vsebovala literarne in likovne izdelke naslov »MOJA PRVA KNJIGA«
Vsebina:
— portret Ivana Cankarja, slika rojstne hiše, literarni izdelki po obravnavi Cankarjevih črtic, otrokove izkušnje: moja pot v šolo, mati, itd..
— najbolj posrečene in kvalitetne izdelke bomo razstavili
2. razred A
— raziskali bodo zgodovino šolstva na Vrhniki
B
— po projektni učni metodi bodo spoznali življenje in delo Iva-
na Cankarja in drugih literatov našega kraja
— svoje izdelke bodo pokazali staršem na roditeljskih sestankih
— pripravili bodo razstavo
4. razred
— učenci bodo zapisali vse ti' sto, kar jim bodo o šoli in Cankarju povedali starejši
— posvetili se bodo ilustriranju Cankarjevih črtic
A — Pehar suhih hrušk
B — Dateljni
C — Mesarjeve klade
E — Enajsta šola pod mostom
F — Pogorela nam je hiša
— pripravili bodo razstavo svojih del
Podaljšano bivanje
— risali in slikali bodo šolske stavbe na Vrhniki
ZGODOVINA
— skupaj z učenci bodo pripravili razstavo
— starih šolskih dokumentov
— stare učilnice in oblek iz Cankarjevega časa
SLOVENSKI JEZIK
— izšla bo posebna števila Enajste šole
— pripravili bomo skupino vo dičev po Cankarjevih obeležjih
— vse učiteljice slovenskega je' zika bodo posebej poglobljeno 2 učenci analizirale Cankarjeva dela
— z učenci bomo izdelali plakate o pisatelju in pripravili oddaj" po šolskem radiu
Cankarjeva knjižnica prosi svoje člane, ki so pozabili vrniti izposojene knjige, naj v počastitev pisateljevega rojstva 10. maja letos, prinesejo knjige v knjižnico. Plačila zamudnine bodo oproščeni. J
RAZSTAVA — JANEZ PIRNAT — tema:
IVAN CANKAR — otvoritev razstave bo 6. 5. 1996 ob 18. uri
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA — to bo osrednja proslava naše šole
SREČANJE PEDAGOŠKIH DELAVCEV ŠOLE BO 10. 5.1996
ZAKLJUČEK CANKARJEVE BRALNE ZNAČKE za razredni pouk bo 9. 5.1996
— v počastitev posebnega praznika smo pripravili tudi mapo za pridne bralce naše šole
Vsi učenci, ki se posebej odlikujejo prejmejo na koncu šolskega leta tudi priznanje osnovne šole Ivan Cankar. Posebej bodo praznovali tudi v ŠPP, saj letos mineva 30 let odkar so se na Vrhniki začeli posebej ukvarjati tudi z učenci, ki imajo večje ali manjše učne težave.
Ivan Cankar - socialdemokrat
10. maja bomo praznovali 120-letnico Cankarjevega rojstva in občinski praznik, kije povezan z imenom tega našega velikega rojaka. Prav je, da se ob tem dogodku natančneje seznanimo tudi s Cankarjevim kratkim in za marsikoga takrat presenetljivim vstopom v politiko. Cankarje bil človek občutij, po osebni drži individualist, zato je bilo njegovo sicer kratkotrajno politično delovanje splet osebnih in družbenih okoliščin. Da bi to laže spoznali, moramo vsaj v grobem poznati tudi takratni slovenski politični prostor.
Stranke v 19. stoletju
Prave politične stranke so se v njem oblikovale v zadnjem desetletju 19. stoletja. Leta 1890 je bilo ustanovljeno Katoliško politično društvo, iz katerega je leta 1892 izšla Katoliška narodna stranka. Njen politični voditelj je bil Ivan Šušteršič, idejni pa Anton Mahnič. Stranka je imela široko oporo na podeželju, pa tudi v mestih. Nasproti tej stranki je bila leta 1894 ustanovljena Narodno napredna stranka, ki jo poznamo tudi pod imenom liberalna. Njena vidna predstavnika sta bila Ivan Tavčar in Ivan Hribar, znotraj stranke pa so obstajala močna trenja. Vpliv liberalne stranke je bil večji v mestih in šibkejši na podeželju. Na svoji strani je imela precej izobraženstva. Na obe stranki moramo gledati v kontekstu takratnih razmer in ju v nobenem pogledu ne moremo pre-slikavati v zdajšnji povsem spremenjeni čas. Če pa ju vrednotimo zgodovinsko, potem moramo
ugotoviti, da je bila najšibkejša točka obeh strank njuna popolna neobčutljivost za hudo gospodarsko krizo na slovenskem podeželju, katere posledica je bilo množično izseljevanje slovenskih kmečkih ljudi ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, in sicer sprva v Francijo in Nemčijo, nato pa v Ameriko. Nevarnost pojava za narod sam, pa tudi krizo izčrpanega kmečkega življa je tekočutno dojel Janez Evangelist Krek, ki je v okviru Katoliške narodne stranke (po letu 1905 preimenovane v Slovensko ljudsko stranko) ustanovil krščansko socialno gibanje s konkretnim socialnim programom.
Na Slovenskem ni bilo veliko delavstva, še največ v Trstu. Ker je bilo to mesto stičišče mnogoterih družbenih tokov, ni naključje, da se je tam tudi zbrala dejavnost naše tretje politične stranke, to je Jugoslovanske socialdemokratske stranke (v nadaljevanju JSDS), ustanovljene leta 1896. Bila je hčerinska stranka avstrijske socialdemokratske stranke, jugoslovanski epiteton pa sije nadela zato, ker so njeni slovenski ustanovitelji nameravali vanjo pritegniti tudi predstavnike drugih južnoslovanskih narodov iz Avstrije. To jim je le malo uspelo. Osnovni program socialdemokratske stranke je bil socialno — nad-nacionalen, kar je bilo za večnacionalno avstrijsko državo lahko dobro, mali slovenski narod pa je moral vedno bedeti nad svojim nacionalnim vprašanjem. Zato mu stranka z nadnacionalno vizijo vsaj daljnoročno ni mogla ustrezati. JSDS je vodil Etbin Kristan, v Trstu pa je izhajal njen list Rdeči prapor.
Naključno v politiko
Taka je bila torej slika naših političnih strank v času Cankarjevega dozorevanja v občutljivo, kritično in umetniško osebnost. To politično življenje, polno napak, je preslikal v mnoge epske i" dramske umetniške podobe. Poznamo njegovo odklonilno stališče do prvakov liberalne stranke, do nadutosti in brezobzirnosti podeželskih m kmečkih veljakov ter na drugi strani globoko čutenje s »ponižanimi in razžaljenimi«, med katere je po svojem socialnem izvoru in po zgodnjih doživetjih sodil tudi sam. Socialno-demokratska stranka, kije imela v programu tudi »osvobodit' iz okovov gospodarske odvisnosti, rešiti iz politične brezpravnosti in dvigniti iz duhovne zakf nelosti celotno ljudstvo«, mu je bila gotovo blizu-Vendar Cankar ni bil politik. Njegov vstop v p0' litično življenje je bil naključen.
14. maja 1907 so bile v Avstriji prve volitve v, državni zbor po sprejeti splošni in enaki volili" pravici. Tudi vse slovenske stranke so sc pripra^' ljale nanje. V Trstu je bil od 2. do 4. februarja v»-redni zbor JSDS. Na zaupni seji so se 3. februar)3 ukvarjali z vprašanjem, v katerih okrajih naj P0' stavijo svoje kandidate in koga naj kandidiraj?' O tem obstaja nekaj spominskih zapisov (Jos'P Regali, Janez KLocmur, Ivan Regent, Etbin Kr'^ stan). Razlikujejo se v odtenkih, ker pa je Ca<^ karja najbolje poznal Kristan, je morda najpra' vilnejši njegov spomin. Takole pravi: »Za Ivan^ Cankarja sem vedel, daje simpatizer, pristaš nas^ stranke, ni pa bil njen član; ko seje pred volit^ mi sestal zbor naše stranke v Trstu, sem predla^ gal, da ga pritegnemo in mu ponudimo kandida turo; predlog je bil sprejet in poslali smo 'va" Cankarju, kije bil na Dunaju, brzojav z vpras8 njem, če sprejme kandidaturo. Naslednji dan, * smo še zborovali, smo že imeli v rokah brzojav i
Vojašnica Ivan Cankar se aktivno vključuje
Tradicionalno srečanje vojakov vojašnice Ivan Cankar s taboriščniki in borci NOV, ter udeleženci junijskojulijske vojne 1991 bo 26. aprila 1996 ob 10.00 uri. To je eden načinov počastitve 27. aprila Dneva upora proti okupatorju. Smisel ter vsakoletnih prireditev za vojake vojašnice Ivan Cankar je med drugim poglobitev prijateljskih stikov med generacijami in nadaljevanja slovenskega vojaškega spomina. Letošnje snidenje je obogateno z otvoritvijo razstave muzejskih eksponatov Muzeja novejše zgodovine pod skupnim naslovom SLOVENCI V TABORIŠČIH MED NOV. Razstava prikazuje enega izmed najtemnejših obdobij človeške zgodovine, ko seje v času II. svetovne vojne na tisoče zavednih Slovencev upiralo in umiralo v okupatorskih zaporih in taboriščih.
V sklopu prireditev »Cankarjevi dnevi« na Vrhniki bomo dne 4.5.1996 v času od 9.00 do 18.00 ure tudi organizirali »DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE IVAN CANKAR«. Osnovni namen prireditve je okoliškemu prebivalstvu predstaviti življenje in delo enot v vojašnici ter prispevati svoj delež k popestritvi omenjenih kulturnih dni.
Sočasno bo potekalo tudi tekmovanje v plastičnem maketar-stvu »TANKETA 96« v organizaciji komisije za maketarstvo pri Letalski zvezi Slovenije.
Program bo potekal po naslednjem urniku:
• Ob 9.00 uri uradno odprtje vojašnice za obiskovalce. Tekmovalci - maketarji bodo lahko prinesli svoje modele že ob 8.00 uri in pripravili tekmovanje vnaprej.
• Ob 10.00 uri bo uradni nagovor poveljnika vojašnice, podpolkovnika Bojana KONČANA. Po predstavitvi dela v vojašnici bo organizirano prijateljsko srečanje povabljenih in poveljnikov enot v vojašnici.
• V času od 9.00 do 17.00 ure bo na vadišču v bližini 530. UC Vrhnika organiziran ogled in vožnja z bojnimi vozili 54. okmb. V istem času bo v vojašnici postavljen tehnični zbor bojnih in nebojnih sredstev.
Obe aktivnosti bodo potekale pod kontrolo starešin.
Vabi vas vojašnica Ivan Cankar
ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NARODNOOVOBODILNEGA BOJA VRHNIKA VAS VABI
Letos mineva 55 let od ustanovitve OF. 27. aprila praznujemo državni praznik, dan upora proti okupatorju. Spet se bomo srečali pri Ribiškem domu in v prijetnem vzdušju preživeli praznično popoldne. Na srečanje, 27. aprila ob 16. uri, ste vabljeni vsi občani in borci vrhniške in borovniške občine.
Na obletnico osvoboditve Vrhnike, 6. maja ob 17. uri, bomo kakor vsa leta doslej, položili venec na grobnico na Drči in s tem izkazali spoštovanje vsem, ki so žrtvovali svoja življenja za osvoboditev.
IZŠLA PREŠERNOVA KNJIGA KRST PRI SAVICI
Likovno upodobitev pripravil Miligoj Dominko
V sklopu praznovanj 120. letnice rojstva Ivana Cankarja, bo konec maja predstavitev knjige dr. Franceta Prešerna Krst pri Savici, katero likovno upodobitev z 38. slikami je pripravil Vrh-ničan akademski slikar Miligoj Dominko. Knjiga je izšla ob Slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju pri Založbi Humar v Novi gorici, tisk pa je opravila privatna tiskarna SCHWARZ Boštjana Nagodeta z Vrhnike.
Epska pesnitev Krst pri Savici je ena izmed Prešernovih najboljših del, ki z ljubezensko, zgodovinsko in religiozno tematiko predstavlja nosilno pokri-stanjevanje alpskih Slovanov v drugi polovici 8. stoletja ter njihov zadnji upor zoper bavarsko krščansko vojsko. Zgodovinsko ozadje pa se prepleta z drama-
tično Črtomirovo zgodbo upornika, notranje razdvojenega poraženca in resigniranca. Prav to pa je pritegnilo akademika Mili-goja Dominka, daje v svoje ilustracije - slike vpletev in upodobil zanimive scene epske pesnitve. Slike so nastajale eno leto in so bogato domišljijske in relativno razsežne, prepletene z večplastnostjo Prešernovega epa. Dominko je knjigo tudi grafično oblikoval, spremno besedo pa je prispeval prof. dr. Janko Kos.
Gotovo pa je, daje knjiga postala del slovenske zgodovine in ena izmed vodilnih del zadnjega slovensko-kulturnega obdobja.
Knjiga je bila predstavljena v številnih medijih, napisane so bile številne kritike in recenzije. Zanimiva je recenzija dr. Ivana Sedeja:
»V upodobitvi Prešernovega Krsta pri Savici je akad. slikar M. Dominko v obliki slikarske predloge za celostno podobo (bodoče) knjige, in z blizu stotimi ilustracijami opravil izredno dejanje. S postmoderno gesto, z duhovitim citiranjem in s po-vdarjeno zvestobo tekstu, mu je uspelo oblikovati celostno stvaritev in na novo, z likovnimi sredstvi formulirati veličastni slovenski mit 19. stoletja. Na podlagi modernističnih izkušenj in postmodernega »povratka« k mi-
tologijam in alegorijam ter (novemu) ekspresionizmu, je opravil nalogo, ki bi jo morala že umetnost v prejšnjem stoletju. V navezovanju na izročilo je po-vdaril dvoje, v 20. stoletju »pozabljenih« sestavin-alegorijo in ekspresivno pripoved. Tudi zato učinkujejo njegove ilustracije s paradoksno aktualnimi histori-cistični povdarki, izrazito funkcionalno in sveže, pomenijo pa tudi izreden dosežek znotraj Do-minkovega umetniškega opusa.«
odgovor Cankarjev, da sprejme kandidaturo v koroškem volilnem okraju; mi pa nismo mogli pristati na to, da si on kot novinec v stranki izbira volilni okraj, razen tega pa smo hoteli kandidatu, kot je Cankar, dati okraj, kjer bi dobil primerno število glasov. In tako smo ga sklenili kandidirati v litijskem volilnem okraju. Cankarje naknadno sprejel tudi to kandidaturo.«
Govoril je na zborih
Ker je Cankar s kandidaturo sprejel tudi dolžnosti, je 30. marca prišel z Dunaja v Ljubljano in ostal tu do 12. julija. Večidel je stanoval pri Etbi-nu Kristanu. Govoril je na shodih v raznih krajih svojega volilnega okraja, pisa v Rdeči prapor in predaval na tržaškem Ljudskem odru. Dne 14. maja so bile volitve. V litijskem volilnem okraju je zmagal kandidat Slovenske ljudske stranke, vendar Cankarjev poraz ni bil neuspeh. Dobil je 1302 glasova, največ od vseh socialdemokratskih poslancev na Kranjskem.
Jeseni 1907 je Cankar skupaj z Etbinom Kristanom zastopal JSDS na rednem zboru socialdemokratov v Avstriji. V naslednjih letih je občasno pisal v Rdeči prapor in imel nekaj predavanj, neposredno pa v stranki ni več sodeloval. Po Tivolski resoluciji, napisani na prvi jugoslovanski sociademokratski konferenci, ki je bila v Ljubljani novembra 1909, in na kateri je Etbin Kristan zagovarjal kulturno in jezikovno zlitje jugoslovanskih narodov, seje od stranke povsem distanciral. Aprila 1913 pa seje v znamenitem govoru Slovenci in Jugoslovani z nekoliko časovne distance jasno opredelil do tega vprašanja. Rekel je med drugim: »Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne eksistira. Morda je kdaj eksistira-lo; toda rešeno je bilo takrat, ko se je jugoslovan-
sko pleme razcepilo v četvero narodov s četverim čisto samostojnim življenjem. Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci po kulturi, kije sad večstoletne separatne vzgoje, pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu«. In v nadaljevanju tudi: »Naši do omed-levice navdušeni ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino...«
Glas za domovino
In še na enem predavanju je Cankar visoko dvignil glas za domovino. 20. aprila leta 1918 je na tržaškem ljuskem odru predaval o Očiščenju in pomlajenju. Še enkrat seje dotaknil socialdemokratske stranke in poudaril, da ni znala prilagoditi socialne miselnosti slovenskim razmeram. Sicer pa je izrazil vero v narod in prihodnost; »Izkazalo seje, da nas ta silni svetovni vihar ni potisnil k tlom, temveč da nam je opral duše in srca, nas pomladil, nas dvignil kvišku... Iz ponižanja, iz hlapčevstva, iz sramote in bede se bo vzdignil naš narod v novo, svetlo življenje, očiščen in pomlajen...«
Kaj ob koncu lahko sklenemo o Cankarju socialdemokratu? Gotovo je bil privržen socialdemokratski ideji in v stranko se je vključil, ko je presodil, da bi ji s svojim delom in imenom lahko koristil. Vendar je Cankar ob socialno pravičnost kot enako pomembno in enako nujno vrednoto postavljal še eno — narod in domovino. Ker JSDS ni znala ali ni hotela v svojem programu in prizadevanjih združiti obojega, seje z njo razšel.
Do konca je ostal zvest sam sebi.
M. Ž. P.
ZGODOVINA VRHNIŠKEGA ŠOLSTVA
200 let šolstva na Vrhniki
Prvi začetki šole na Vrhniki segajo tja v dobo cesarice Marije Terezije, kije po vseh večjih krajih ustanavljala trivialke (osnovna šola z najosnovnejšim učnim programom). V tistih časih je bilo s poukom težko, ni bilo ne šol ne učiteljev. Domnevajo, da so otroci bogatejših Vrhničanov obiskovali šolo v bistriškem samostanu.
1796. leta je učiteljeval na Vrhniki Janez Ozidek. Šola ni imela lastnega poslopja in je bila nastanjena v mežnariji, učitelj je bil obenem še cerkovnik in orga-nist.
V času Napoleonvih Ilirskih provinc (1809 — 1813) je v šolah zavladal slovenski jezik, med Vrhničani je zanimanje za izobrazbo naraslo. Po odhodu Francozov pa je zopet prevladala nemščina.
1824. leta je imela vrhniška občina precej močno dvorazred-nico (dveletno šolo). Prostori v mežnariji so bili premajhni, zato je občina najela dve sobi v Jelov-škovi hiši 196 ter ju preuredila v učilnici.
1825. leta je dobila vrhniška občina lastno šolsko poslopje. V prenovljenem poslopju prejšnje mežnarije so uredili dve učilnici in stanovanje za učitelja.
V šolskem letu 1875/76 je bilo v občini 689 šoloobveznih otrok, zaradi pomanjkanja prostora je pouk obiskovalo le 287 učencev.
Potreba po novem šolskem poslopju je bila vedno večja. Člani Krajnega šolskega sveta (predsednik Ignac Alojzij Jelovšek, podpredsednik Andrej Lenarčič) so se tega zavedali, niso pa se mogli zediniti glede lokacije in velikosti nove stavbe.
1876. leta se je šola razširila v štirirazrednico. Dobili so deško in dekliško šolo. Ker ni bilo dovolj učilnic, so cerkovnikovo in učiteljevo stanovanje uporabili za učilnici. Prizidali so prizidek za šolsko pisarno in za stanovanje šolskega sluge.
Tega leta so se odločili, da bo stala nova šola sredi trga v bližini sodnije.
Program
družabnega
življenja
borčevske
organizacije
Vrhnika
Združenje borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja vrhniškega območja že vrsto let organizira izlete za svoje člane in tudi vse občane, ki si želijo ogledati kraje, ki so v programu vsakokratnega izleta.
Prvi izlet v tem letu je namenjen obisku zloglasnega taborišča Mauthausen. Na povratku si bomo ogledali prelepo dolino Wachau. Ta izlet bo 25. in 26. maja. Vse, ki želijo na to pot, vabimo, da se osebno ali po telefonu zglasijo v pisarni ZB NOB Vrhnika, Cankarjev trg 8, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. .
8. junija bomo o biskali Pod-ljubelj. Skupaj s taboriščniki iz vse Evrope, ki so tu preživljali težke dni, se bomo udeležili spominske svečanosti. Po končani prireditvi bomo naredili še krajši izlet po Gorenjskem.
29. junija bomo obiskali Slovenj Gradec, partizansko bolnišnico »Pavčkove bolnišnice« v bližini Slovenj Gradca in Dravograd. Pripravljen je pester program zanimivih ogledov in dobro kosilo na »turistični kmetiji«.
Vsi, ki želite z nami, se oglasite v naši pisarno in sicer v sredo od 9. do 11. ure ter v sredo in četrtek od 16. do 18. ure. Po telefonu na številko 752-001 v istem času.
1897. leta so dobili 3. dekliški razred, nastanili so ga v »Krišto-fovi hiši« 62 na Hribu (kasnejši ubožnici).
Ker so hodili na Vrhniko v šolo tudi otroci iz oddaljenih vasi, so leta 1886 pri Stržinarju v Gradišču odprli šolsko kuhinjo, kjer so otroci iz teh vasi, ki so čakali na popoldanski pouk, dobivali toplo kosilo.
1901. leta so bili načrti zanovo šolo dokončani. Veliko so se pogovarjali o ventilaciji in centralni kurjavi, kar je bilo dotlej še popolnoma neznano. Načrti so bili končno odobreni.
Zidati so začeli v zgodnji pomladi 1903. leta. Na gradbišču je mrgolelo delavcev, med njimi je bilo mnogo tujcev. Stavba je rasla in ljudem seje zdelo kar neverjetno, da bo imel trg tako lepo šolo.
Decembra 1904 so bila dela končana. Po novem letu je nastopil hud mraz, v stari šoli so bile peči že slabe, po sobah se je kadilo, zato je Krajni šolski svet prosil Višji šolski svet, naj dovolijo, da se sme začeti s poukom v novi šoli.
26. januarja 1905 je vrhniški dekan Lovro Gantar šolo blagoslovil. Naslednji petek in sobota sta bila pouka prosta dneva, učenke in učenci višjega razreda so pomagali pri selitvi.
Vrhnika je imela novo, moderno, vsem predpisom ustrezajoče šolsko poslopje, po deželi je šel glas, da nobena občina nima takega.
Najprej je bil pouk celodneven, potem pa so uvedli pol-dnevni pouk. V mesecih, ko seje pričelo delo v naravi, se je začel pouk ob 7. uri zjutraj, sicer pa ob 8. uri.
In kako je bilo s šolskimi potrebščinami? Otroci revnejših staršev so dobili vse šolske potrebščine pri šolskem vodstvu.
»1910 se je šola razširila v pe-trazrednico, 1911 pa v šestraz-rednico. Tega leta je začela delovati v šolskih prostorih tudi obrtno nadaljevalna šola.
1914 je morala šola prepustiti vse šolske prostore rekrutom. V šoli je bil nastanjen 7. lovski bataljon, kasneje vojaški delavci, v kleti pa so bile ječe.
Učenci so imeli pouk v gostilniških prostorih Črnega orla, v zgornjem nadstropju mlekarne, v Društvenem domu.
1917 seje naselil v šolo Feld-spital — vojaška bolnica.
V novi državi Jugoslaviji je dobila Vrhnika osemrazrednico.
1941 je šolsko poslopje v začetku aprila služilo jugoslovanski vojski, 11. aprila pa so ga zasedle fašistične čete. 5. maja so poslopje spet izpraznili. Pouk je v šolskem poslopju v šolskem letu 1941/42 potekal normalno, konec šolskega leta pa so ga ponovno zasedle vojaške čete. Šolsko poslopje pa se je deloma spremenilo v vojaško bolnico, deloma v vojaške pisarne in bivališča. Oktobra 1942 je vojaška uprava šolsko poslopje z vmesno steno pregradila na dvoje. Pričel se je pouk v petih učilnicah. Oktobra 1943 so celotno poslopje zasedli Nemci in ga spremenili v glavno obvezališče ranjencev. Šolski pouk se je nadaljeval v Stari šoli, v Isteničevi hiši na Kli-su, v Prosvetnem domu.
1945 je bilo na začetku šolskega leta poslopje sicer uporabno, vendar je bilo potrebno temeljitega čiščenja in popravila, najbolj pa so pogrešali učila in opremo.
1949 je bila na šoli odprta Državna nižja gimnazija.
1958 sta se bivša osnovna šola in bivša gimnazija združili v I. osnovno šolo Janeza Mraka.
1961 je bila 16. septembra slovesna otvoritev novega šolskega poslopja.
1979 je bil izpeljan referendum za združitev obeh šol. 1. januarja 1980 sta se šoli združili. Nastala je šola z imenom OSNOVNA SOLA IVAN CANKAR. Šola se je reorganizirala in razdelila na razredno stopnjo v starem poslopju in predmetno stopnjo v novi zgradi.« (1) (1. Zgodovina vrhniškega šolstva, Marina Blatnik — Mohar in Jana Malavašič)
Viri:
1. Zgodovina vrhniške šole, Marija Petkovšek
2. Iz zgodovine vrhniške šole, Grega Novak (1945)
Glasbena šola Vrhnika obvešča starše in učence, da bodo sprejmni preizkusi za vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 1996/97 na Vrhniki, v Borovnici in Horjulu
v petek, 31. 5.1996, od 16. do 18. ure in
v petek, 7. 6.1996, od 16. do 18. ure v prostorih glasbene šole.
Poleg klavirja bomo vpisovali še v naslednje oddelke: godala (violina, čelo, kontrabas), harmonika, pihala (klarinet, flavta, oboa, fagot, saxsofon, flokflavta), trobila (trobenta, pozavna, rog), solopetje in malo glasbeno šolo.
Vpis na klavirski oddelek bo omejen in bo vpisanih samo določeno število učencev.
Rezultati sprejemnih preizkusov bodo objavljeni na oglasni deski in tajništvu šole 21. 6. 1996.
BIRMA NA VRHNIKI - Kar 120 birmancev je imel letos na Vrhniki pred seboj ljubljanski pomožni škof Alojz Uran, kije predvsem mladeniče in mladenke zadnjih osnovnošolskih razredov potrdil v veri. Spominska slika je nastala po končanem obredu. Birma je bila popoldne tudi v preserski župniji, 12. maja pa bo škof Uran birmoval tudi v borovniški župniji.
29. OBČINSKA REVIJA
Pelo 250 pevcev
Ženski pevski zbor Ligojna , 17 pevk z zborovodjem Edvardom Popi-tom. V letu 1995 seje zbor predstavil na koncertu v cerkvi sv. Lenarta (Argonavtski sejem) in na koncertu v Ligojni z MPZ Liko.
Mešani pevski zbor Mavrica, s 25 člani, zborovodkinja Darinka Fabia-ni, zbor je bil ustanovljen v decembru 1993, višek sezone pa so imeli z dvema novoletnima koncertoma na Vrhniki in prvič tudi v Borovnici. Sedaj pa se pripravljajo na 3. pomladni gala koncert 11. maja v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Zveza kulturnih organizacij Vrhnika je pripravila že 29. občinsko revijo pevskih zborov. Okoli 250 pevcev, ki so se predstavili v 8 delujočih zborih občine Vrhnika, je pelo 22. marca v osnovni šoli Ivan Cankar. Celovečerni koncert je bil namenjen predvsem predstavitvi vseh zborov, ki delujejo v občini Vrhnika ter nenazadnje tudi pregledu zborov, kako so kvalitetno pevsko napredovali od prejšnjega leta. Res škoda, da seje revije udeležilo precej manjše število gledalcev kot prejšnja leta, saj je bilo, lahko trdimo, več pevcev kot poslušalcev. Ne glede nato pa so pevci pokazali kar velik napredek v kakovostni izvedbi svojih skladb, kar so poslušalci znali nagraditi z gromkim aplavzom. V samo kvaliteto zborov pa se ne bomo vmešavali, saj so po reviji zborovodje imeli pogovor s profesorjem glasbe Faganelom, kije prav gotovo znal povedati strokovne kritike in napotke za na-daljne delovanje zborov. Zbori so nastopili v naslednjem vrstne redu:
- Ženski pevski zbor Ligojna
- Mešani pevski zbor Mavrica
- Moški pevski zbor Liko,
- Mešani pevski zbor KUD Drenov grič-Lensno brdo,
- Oktet Raskovec,
- Ženski pevski zbor Con-cinite,
- Mešani pevski zbor Ivan Cankar,
- Cerkveni pevski zbor Sv. Pavla.
Med nastopajočimi zbori smo pogrešali še nekaj zborov, ki prijateljsko delujejo že več let, kot naprimer Mešani pevski zbor Dragomer ter dva novo ustanovljena zbora Podlipa-Smrečje in zbor društev invalidov, ki pa se bodo prav gotovo priključili jubilejni 30. reviji drugo leto.
Celoten program revije pevskih zborov je povezovala Mir-jam Suhadolnik, z nekaj znanimi besedili pisatelja Ivana Cankarja, kar je tudi začetek prireditev ob 120. letnici Cankarjevega rojstva.
Vrhnika, prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob misli nate. Kdo te je videl, z bedečimi očmi, kdo te je spoznal? Sli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše, in šli so dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi...
Moški pevski zbor LIKO, z 20 pevci in zborovodjem Mitjo Drašlerjem. Proti koncu četa 1995 imeli tri koncerte v Šmartnem pri Litiji, v Zapla-ni za starejše občane in v Ligojni z domačim zborom.
Oktet Raskovec, deluje pod umetniškim vodstvom Toneta Jurjevčiča. V zadnji sezoni so peli po raznih proslavah, otvoritvah, cerkvenih in drugih slovesnostih ter imeli uspešen koncert prešemovih pesmi ob kulturnem prazniku. Pripravljajo pa se za letni koncert in gostovanje na Nizozemskem.
MePZ KUD Drenov grič Lesno brdo ima 27 članov, zborovodkinja Mojca Oblak. V lanski sezone praznoval 10- letnico. Imel je božični koncert z MOPZ Viator iz Ljubljane, pripravlja pa se na letni lastni koncert in na koncert ob jubileju OS Log Dragomer.
Ženski pevski zbor Concinite s 40 pevkami, zborovodkinja Darinka Fa-biani in korepetitorka Helena Keržmanc. V lanski sezoni prejeli srebrno odličje v Mariboru. Naša pesem 95. Gostovali v Italiji in pripravili tri novoletne koncerte (Vrhnika, Borovnica). Pripravljajo pa program za 15. obletnico delovanja zbora.
Mešani pevski zbor Ivan Cankar šteje 45 članov, zborovodja Lovro Grom. Zbor deluje 2 leti in povezuje pevce Vrhnike in Logatca. Za letos pripravljajo nastope na Vrhniki, Logatcu, v Kranju in Postojni ter celo gostovanje na Slovaškem.
Cerkveni pevski zbor sv. Pavla šteje 47 članov, zbor pa vodi šesta Boža Čotar. Pripravil bo božični koncert na Vrhniki ter v Žireh in Šmarju pri Jelšah. Za velikonočne praznike pa so snemali za televizijsko velikonočno mašo in se pripravili za celovečeren koncert v Dornbergu.
KONCERT MePZ IVAN CANKAR IN KOMORNEGA MePZ POSTOJNA
Zborovskemu petju posvečen pomladni večer
Nekaj dni po koledarskem začetku pomladi, natančneje v soboto, 30. marca 1996, smo lahko v prostorih osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki prisluhnili letnemu koncertu mešanega pevskega zbora Ivan Cankar z Vrhnike, katerega člani so v svojem domačem kraju gostili pevke in pevce Komornega mešanega pevskega zbora Postojna.
Večerje bil razdeljen v dva dela. V prvem se je predstavil gostujoči zbor pod vodstvom pe-vovodje Iva Jelerčiča. Komorni mešani pevski zbor Postojna je nastal leta 1983. Leta 1993 so pevci in pevke tega zbora posneli svojo prvo zgoščenko in tako zaokrožili deset let njihovega pevskega udejstvovanja. Pevke in pevce pri njihovem delu povezuje ljubezen do glasbe in petja, enako pa velja tudi za njihovega pevovodjo Iva Jelerčiča, saj se že trideset let posveča glasbi.
Na sobotnem koncertu so se nam predstavili z desetimi skladbami, med katerimi so prevladovale skladbe slovenskih pesnikov, nekaj pa je bilo tudi slovenskih narodnih pesmi. Kot solista sta v treh skladbah nastopila Nada Bratina in Danilo Sojer.
Drugi del koncerta pa je pripadal mešanemu pevskemu zboru Ivan Cankar Vrhnika pod vodstvom pevovodje Lovra Groma. Pevci in pevke so odpeli osem pesmi, kot solista pa sta se predstavila Špela Petkovšek in Marko Škrlj.
Občinstvo je zadovoljno zapustilo večnamenski prostor vrhniške šole, saj so v času koncerta spoznali, da se nam pomlad končno res približuje, saj so jo pevke in pevci naznanili s svojim petjem, tako kot jo naznanijo lastovke s svojim prihodom, in nas prebudili iz zimske otopelosti.
MATEJA ŠMUC
OB PEVSKI REVIJI NA VRHNIKI
Prepevanje pomeni predanost, druženje in tudi ponos nad uspehom
Prof. Tomaža Faganela, zborovskega strokovnjaka, ki je strokovno spremljal revijo pevskih zborov na Vrhniki, smo povprašali po vtisih, ki si jih je ustvaril ob tem koncertu. Rad je odgovoril na vprašanja urednika Našega časopisa.
Slišali ste osem zborov, ki so nastopili na vrhniški pevski reviji. Ne vem sicer, koliko ste doslej spremljali to dejavnost v vrhniški občini, vendar ste si vtis o tem trudu le napravili. Kako bi lahko ocenili najprej programski izbor, ki so ga zbori predstavili občinstvu. Kakor sodimo, je v zadnjem času vsaj na zborovskem področju že nekaj napredka.
Vseh zborov z letošnjega revi-jalnega konceta seveda nisem poznal, pač pa sem do zdaj spremljal dejavnost deklet v zboru Concinite, pa tudi dosežke g. Jurjevčiča poznam, čeravrto ne z oktetom, ki ga zdaj vodi. In delo zborovodkinje Oblakove tudi, a ne v vrhniški sredini. Zato mi je
bila pregledna revija vendarle prva podrobnejša informacija o zborovski dejavnosti v vrhniškem glasbenem okolju.
Pri sestavi sporedov so prav vsi zborovodje dobro precenili svoje skupine in so izbrali primerne skladbe. Izbor je bil razmeroma pisan, pester izbor slovenskih skladateljev in ljudskih pesmi, slišali smo skladbe nekaterih znanih evropskih mojstrov, in se dotaknili tudi estradne zvrsti.
Ker sem nastopajoče vrhniške zbore slišal prvič, ta trenutek ne morem presojati o napredku; o tem morda čez leto ali dve. Opaziti pa je bilo skrbno, natančno delo zborovodij ter predano so-
delovanje številnih pevcev. Razveseljivo je, da smo videli na odru v različnih sestavih veliko število mladih ljudi, ki se posvečajo pevski dejavnosti, enako velja za vrhniške zborovodje. To kaže na prihodnost, na katero bi moralo biti okolje zelo pozorno. Prav posebej bi se bilo potrebno ob delu obstoječih zborov posvetiti pevski dejavnosti v šoli, da bo naraščaj zagotovljen in seveda najvažnejšemu: informiranju in strokovnemu razgledu zborovodij. V okviru glasbenega izobraževanja za to stroko zaenkrat sicer ni veliko možnosti, potrebno pa je izkoristiti vse druge pobude in povezave. Izkušeni, široko razgledani in pogumni zborovodje so in bodo vedno ključ do dobrih zborov!
Revija pravzaprav kaže prerez glasovnih možnosti, ki jih ima zborovsko ljubiteljstvo v vrhniški
občini. Ali bi bilo mogoče s temi zbori programsko doseči kaj več, kot so pokazali.
Tak pregledni koncert ni le prikaz glasovnih zmogljivosti ali trenutnega stanja pevcev, pač pa predvsem tudi lep prikaz dela, prizadevanj, pa tudi zmogljivosti tistih, ki jim je zaupano vedenje teh pevskih zborov. Pri pogledu na izvajano oz. doseženo je prav, da si želimo vedno več in bolje. Prav je tudi, da vedno raziskujemo, kje so še rezerve, zborov in dirigentov. In da jih tudi najdemo. Pošteno in odgovorno delo v glasbi pa je vedno usmerjeno k boljšemu. Taka usmeritev je izvajalcu tudi tista nujna motivacija, brez katere težko dobro dela in napreduje.
Vsekakor pevski zbori med seboj tudi zaradi različnih možnosti za delovanje niso povsem izenačeni, vendar delujejo v različnih razmerah pod vodstvom različnih zborovodij. Pevci delujejo v različnih okoljih: mestnega in pogojno rečeno tudi vaškega, kajti ta razlika je zdaj vedno bolj zabrisana. Najbrž se pozna tudi to, da ima na primer cerkveni zbor pravzaprav vsakonedeljske nastope,
spet drugi se pripravljajo na bolj ali manj pogosto nastopanje v javnosti. Vsem pa je skupno, da bi radi dobro peli. Se to opazi?
Seveda, zelo jasno. Prepevanje ne gre v prazno, skupine delujejo povezano. Pred pevci vrhniških zborov stojijo odgovorni pevovodje in njihovo stremljenje je razvidno. Dobrega petja si seveda želijo tudi in predvsem oni!
Vsaka, tudi ljubiteljska dejavnost pa še posebej, je občutljiva, kadar ji je mogoče izreči priznanje za njen trud. Ali pa je to priznanje nujno, ko gre samo samo za petje iz veselja, ali pa bi kazalo tudi pri tej dejavnosti zahtevati še kaj več in se ne zadovoljiti z doseženim? Kakšna je zdaj minimalna norma za kolikor toliko solidno prepevanje, ko so vendar na voljo vsa tehnična pomagala, s katerimi si lahko tudi vsak pevski zbor pomaga, da je njegovo delovanje bolj kakovostno?
Današnji hiter in razpet način življenja zahteva danes od pevcev in zborovodij prav posebno predanost. Zato moramo sodelovanje pri petju v zborih vsekakor zelo upoštevati, saj je večinoma pogojeno z mnogimi odrekanji, ne samo časovnimi! Gle-
de petja iz veselja pa takole: seveda člani zborov radi pojejo, pa tudi napredovali bi radi. Ne smemo pa pozabiti, da so pevski zbori Xžive, zanimive in razgibane skupine ljudi, kjer je pomemben tudi dejavnik druženja in medsebojne pripadnosti. Vse to je ob pevskih sposobnostih živa snov, ki jo v svoje glasbenos-trokovno delo vgneta zborovodja in lušči iz nje glasbene dosežke. Če pevovodja v zdravo družabno jedro zbora izžareva svojo motivacijo in sproščeno prizadevanje k boljšemu, to zelo hitro opazimo tudi na jasnem glasbenem sporočilu pesmi in na obrazih pevcev.
Seveda se na področju zbo-rovstva strokovne zahteve tudi pri nas v splošnem hitro večajo in je danes t.i. »petje iz veselja« dobro opreti bolj kot na sodelovanje tehničnih pripomočkov na zares dobre strokovne temelje, ki naj izhajajo seveda večinoma iz zborovodij. Krog je nekako sklenjen. Z razgledanimi in strokovno podkovanimi zborovodji bo »veselje ob petju« večje in doživljanje glasbe lepše. Za pevce in občinstvo.
Spraševal je Tone Janežič
APRIL 1996
NAŠ ČASOPIS 19
POGOVOR
BALONAR SLAVKO-AVI ŠORN
:
V balonu sem bliže naravi
Nemalokrat, ko se zazremo v nebo, vidimo po nebesni modrini plavati pisan balon. Pred leti je bila to prava zanimivost, sedaj pa v lepem vremenu in predvsem ugodnem vetru večkrat videvamo prijatelje višin. Veliko zaslug, da se je balonarski šport uveljavil v Sloveniji in tudi na našem Barju, ima Slavko-Avi šorn, ki se zadnje čase zelo trudi, da bi v Vnanjih Goricah ustanovil Balonarski center Slovenije.
4 vi, od kod prihajate in s čim se ukvarjate?
Rodil sem se v Ljubljani, otroštvo sem preživljal v Zeleni jami, obkrožen s številnimi prijatelji. Zelena jama je bila nekoč cenler in zbirališče naprednih ljudi, prijateljeval sem tudi z Marjanom Rožancem. Kot vsi mladi smo bili tudi mi polni energije in entuziazma, vedno smo se lotevali česa novega, imeli smo veliko hobijev. Že od nekdaj pa me je prevevala želja po letenju in tako sem najprej opravil izpit za pilota tovornega letala nato še jadralnega. Močno oporo sem imel v starših, kar mi je veliko pomenilo. Nekega dne smo s prijatelji odkrili, daje tisto pravo, kar iščemo, balonarstvo. Sprva smo si kar sami sešili balon in odkrivali zakone aerosta-tike. Tako smo z leti pridobivali izkušnje in jaz se z balonom ukvarjam profesionalno, medtem ko je moj brat kapetan v Adriji.
Kako je balon opremljen in kako se dvigne?
Polet balona načrtujemo že prejšnji dan, pač glede na napoved vremena. Spremljati moramo tudi smer in jakost vetrov. V ekipi za polet morajo biti na, manj trije člani, ki si izberejo vzletno mesto in točko pristanka. Let prijavimo kontroli letenja. Na štartnem mestu z ventilatorjem napihnemo kupolo balona, katere tkanina je iz najlona, v gorilniku pa izgoreva butan-propan plin in ustvarja topel zrak, ki balon tudi dvigne, Sama kupola balona je z jeklenimi
DENAR OD ZBRANEGA STAREGA PAPIRJA ZA PLANINSKI
Borovniški šolski planinci letos organiziramo sedemdnevni planinski tabor na KOMNI. Trajal bo od 30. 6. do 6. 7. 1996. Nekaj denarja bomo prispevali sami, nekaj ga bomo dobili od borovniške športne zveze. Mladi pa bi radi tudi s svojim delom prispevali, da se bo zbralo še več denarja. ZATO BOMO V TEDNU OD 22. DO 25. APRILA ZBIRALI STAR PAPIR. PROSIMO VAS, BOROVNICAM, DA ZVEZAN PAPIR V TEH DNEH POLOŽITE NA HIŠNE PRAGE. ČE JE KOLIČINA VEČJA, LAHKO SPOROČITE PO TELEFONU NA ŠOLO (746-008) IN GA BOMO PRIŠLI ISKAT KAR Z AVTOM.
HVALA VAM!
Mladi planinci
vrvmi privezana na košaro, kjer so spravljene jeklenke s plinom. S seboj imam UKW postajo, vi-šinomer, napravo za smer letenja in pa seveda zemljevid.
Kako ste med seboj povezani v Sloveniji?
V Sloveniji je vsega 9 klubov, ki imajo skupaj 24 balonov; trije klubi so v Ljubljani. Člani se lahko vsak, samo letenje pa je pogojeno z dovoljenji. Kandidat opravi tečaj in na koncu še državni izpit.
Skupaj z LETALSKO ZVEZO SLOVENIJE, smo organizirali zelo odmevno prvenstvo v
Ali so mladi navdušeni za balonarski šport?
V tem športu prevladuje bolj srednja generacija, saj je potrebna umirjenost, natančnost, potrebno je naštudirati polete itn. Z eno besedo — to ni dinamičen šport. Vseeno imamo nekaj mladih pilotov, ki še spoznavajo vse zakonitosti meteorologije, aero-statike in si pridobivajo znanje gradnje balonov. V OŠ Preserje sem imel predavanje, kjer so me mladi z navdušenjem spremljali. Še posebno sem vesel, ko nekateri navdušenci želijo še dodatne informacije.
Kako je s financiranjem?
Dejavnost balonarjev je povezana tudi s stroški popravil in nakupom opreme. Vzgajati želimo tudi nove kadre, in sicer
Balonarstvo je lahko tudi stil življenja.
PLANINSKO DRUŠTVO BOROVNICA vabi planince v maju na dva planinska izleta:
— 11. maja bomo šli na TRDINOV VRH V GORJANCIH (avtobus),
— 25. maja se bomo udeležili pohoda od LITIJE DO GEOSS-a
— Zg. Slivna pri Vačah (vlak).
Tudi v juniju ne bomo počivali. 8. junija bomo šli na goro PECO. Do izhodišča se bomo zapeljali z AVTOBUSOM.
Prijave sprejemata Alenka (747-022) in Miro (746-415). Za izlete, ki so vezani na avtobusni prevoz, so obvezne zaradi samega naročila avtobusa. Lahko pa se prijavite tudi na PD vsak ČETRTEK med 19. in 21. uro.
Murski Soboti. Udeleženci z vseh koncev sveta so nas zelo pohvalili, bili pa so tudi navdušeni nad našo pokrajino.
Ste se že uveljavili tudi v mednarodnem merilu?
Pet let se udeležujemo prvenstva v tujini, najbolj pa so odmevni rezultati, ki smo jih dosegli v LUXEMBURGU, FRANCIJI in JUŽNI AFRIKI. Letos bomo sodelovali na EVROPSKEM PRVENSTVU v Avstriji, kjer upamo predvsem na ekipni uspeh. Odpravljamo se namreč štirje piloti, vsak s svojim balonom.
Zimski vzpon na Snežnik
9. marca se nas je 20 planincev PD Borovnica udeležilo tradicionalnega zimskega pohoda na Snežnik. Z mini avtobusom smo se odpeljali na Sviščake. Proti vrhu se je odpravilo še veliko drugih planincev, tako daje bila kar gneča. Snega je bilo približno 2 m. Najprej smo hodili skozi gozd, nato pa po vršnem pobočju na vrh. Ob poti so bile postavljene postojanke z okrepčilom in prvo pomočjo. Višje je pihal zelo močan veter in bilo je tudi mrzlo. Na vrhu so v planinski koči delili čaj. Ker je bila gneča nepopisna, smo se kmalu odpravili v dolino. Kakšnega posebnega razgleda ni bilo, saj je bilo ves čas oblačno. Podpisani sem se z vrha spustili s smučmi, v gozdu pa to početje ni bilo najpriporočljivejše, saj se je bilo potrebno ljudem izmikati kot količkom na slalomski progi, včasih pa sem kakšnega tudi povozil. Ob treh smo se odpravili proti Borovnici.
Vabim vse, kijih zanimajo tovrstni izleti, pa ne vedo, kako bi se prijavili, da se oglasijo na Planinskem društvu ali pa telefonirajo na telefobnske številke, ki so objavljene na plakatih ali pa pri razpisu za posamezen izlet v Našem časopisu.
Bogomir Celarc
prek tečajev, za kar pa je potreben denar. Pomagamo si s turističnimi preleti in reklamno dejavnostjo. Kupola balona je namreč zelo velika in vidna površina ter tako tudi privlačna za reklamne oglaševalce.
Zelo odmeven je bil vaš rekordni dvig na 10.300 metrov. So vas spremljale kakšne nevarnosti?
Ta rekordni dvig jc bil plod skupinskega dela. V ekipi je bilo veliko strokovnjakov z MEDICINSKEGA področja, s področja KONTROLE LETENJA in ZVEZ. Zbrali smo opremo, ki je dopuščala podvig in nato le čakali na ugodno vreme. Edina nevarnost je bila višinska omed-levica, zaradi katere ima človek upočasnjene reflekse. Na tolikšni višini sem moral paziti na lastno varnost saj bi zaradi gostega zraka lahko izgubil zavest. Ne rečem pa, da bi z boljšo opremo lahko dosegel še višjo višino.
Kakšne so vaše želje in cilji v prihodnosti?
Želim najti miren kotiček, kjer bi se ustalil, postavil skladišče za svojo opremo in kjer bi se zbirali vsi balonarski navdušenci. Doslej sem imel odlične izkušnje z občino Brezovica, všeč mi je tudi pokrajina in preprostost ljudi. Rad pa bi pripravil še kakšno predavanje. Vsi, ki jih ta šport zanima, me lahko pokličejo po telefonu (061) 16 86 188.
Misel za konec?
Vsak, ki se loti nekega dela ali hobija in je prepričan, da je to prava stvar zanj, naj vztraja in dočakal bo tudi sadove.
Avi, še veliko uspešnih poletov!
Meta Kastelic
PREJELI SMO
Ne uničujmo dreves
Po dolgi zimi smo le dočakali pomlad. Pod težo snega seje polomilo in ukrivilo veliko grmov in vej dreves.
Kot bi to v ljudeh zbudilo čudne želje po skorajšnjem uničenju prav vsega zelenega. Prav je, da odstranimo polomljene in stare veje, vendar ne na način, kot so se ga lotili krajani Vrhnike.
Za primer si lahko vzamemo smreke iz ulice 6. maja, kijih sedaj na žalost že ni več. Tudi primer na Voljčevi cesti ni dosti boljši. Tu je od vsega drevesa ostalo le deblo in nekaj ubogih štreljev, ki čakajo na boljše dni. Na tiste dni, ko bo človek razumel, da z naravo tvorimo zaključen krog.
Bilo bi pravilno, da bi drevesa vzeli kot živa bitja, bitja, ki so nemočna pred čudnimi idejami naših krajanov.
Tereza
Telovadba za
starejše občane
Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika je v želji za ohranjevanje zdravja organizirala uro rekreacije za starejše občane.
Telovadba je vsako sredo ob 16.45 v telovadnici osnovne šole Ivana Cankarja, Tržaška cesta 2 (stara šola).
Vsakdo, ki ni več rosno mlad, čuti posledice svojega življenja in trdega dela in se zave, daje hrbtenica tisti del telesa, za katerega je treba skrbeti, še preden je okvarjen. Zato je uvod v ure razgibavanja pričela fizioterapevt-ka gospa Breitenbergerjeva. Osvežitev znanja o ustroju telesa in pomenu fizioterapije je bila koristna za vsakogar, da jc prisluhnil sebi in svojim težavam. Ker smo na rekreacijo prišli ljudje z različnimi težavami, boležine v vratu, križu ali v kombinaciji s težavami na srcu in ožilju, je bilo treba sestaviti vaje, ki ustrezajo prav vsem. Zanje je poskrbel gospod Rafael Jaklič. Tako so vaje prilagojene sposobnostim rekreativcev, saj je starost udeležencev od 50 do 84 let. Če kdo vaje ne more opraviti, je pač ne opravi ali pa do tiste mere, za katero vaditelj oceni, daje možna. Kljub temu pa je tempo kar hiter, saj se po 45 minutah vaj vsakdo oznoji. Doslej smo se udeleženci naučili že več kot sto vaj. Če vsaj nekaj od tega ponovimo doma, za svoje zdravje že kar nekaj naredimo. Priznajmo si: take vaje bi lahko delali samo doma, toda če združimo prijento s koristnim, je uspeh prav gotovo boljši, saj se na uri telovadbe razvedrimo in sprostimo.
Vsi, ki se še niste odločili, se nam čim prej pridružite. Hvaležna udeleženka telovadbe
Vojaki so postavili šotor sredi Vrhnike, aktivisti RK pa so merili krvni tlak.
7. april - svetovni dan zdravja
Vsako leto 7. aprila Svetovna zdravstvena organizacija praznuje Svetovni dan zdravja in tako zaznamuje uresničitev statuta organizacije, kije bil sprejet prav na ta dan. Letošnjo f,cslo Svetovnega dneva zdravja je:
ZDRAVA MESTA ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE
SZO je izbrala to temo zaradi dramatičnega večanja mest od začetka tega stoletja. V letu 1900 je le ena od desetih oseb živela v mestu. Do leta 2000 pa bo več kot polovica celotnega prebivalstva živela v mestih. Drugi razlog za izbor teme pa je vpliv naraščajočega urbanega okolja na zdravje mestnega prebivalstva. V deželah v razvoju več kot 600 milionov mestnih prebivalcev živi v razmerah, ki ogrožajo njihovo zdravje in celo življenje.
»ZDRAVJE NI LE TO, DA NISI BOLAN, JE STANJE CELOTNEGA FIZIČNEGA MENTALNEGA IN SOCIALNEGA DOBREGA POČUTJA. JE DOBRO MNENJE O SAMEM SEBI — O SVOJEM OKOLJU — O SVOJEM MESTU«.
Tega dne smo se spomnili tudi na Vrhniki. Na parkirnem prostoru pred VVZ na Tržaški cesti je Območna org. Rdečega križa Vrhnika za ta dan pripravila v šotoru akcijo:
— razgovor z zdravnikom
— merjenje krvnega tlaka
— razgovor z zdravnikom
— pokušina različnih čajev
— in razstavo različnih zdravilih kapljic in mazil za preventivno uporabo za zdravo življenje.
Zanimanje naključno mimoidočih občanov je bilo veliko, saj so tako mladi kot starejši z veseljem poklepetali z zdravnikom o svojih težavah, si izmerili krvi tlak ter poskusili zdravilne čaje.
Na voljo so jim bili tudi različni prospekti Rdečega križa o pravilni prehrani, o varovanju okolja, srčnih boleznih, o krvodajalstvu, o nevarnosti, kijih povzročata visok krvni tlak in debelost in kaj lahko sami storimo, da bo svet bolj zdrav.
Za sodelovanje se zahvaljujemo dr. Kogoju in dr. Petrovčiču, medicinskim sestram, laborantu, vodstvu 530. Učnega centra Vrhnika ter vojakom, aktivistom Rdečega križa, vodstvu OŠ Ivana Cankarja, Drogi, podjetju Mogota, d.o.o., Lekovi domači lekarni s Stare ceste in Mlečni restavraciji.
OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA
Brez vaditeljeve pomoči dostikrat ne gre.
MLADI PLANINEC!
Vabim te, da prvi teden poletnih šolskih počitnic preživiš z nami na planinskem taboru, ki ga bosta organizirala OŠ Borovnica in PD Borovnica. Ta bo letos potekal v kraljestvu zlatoroga na Komni pod Bogatinom. Pripravili ga bomo skupaj s prijatelji iz Križ. Potekal bo od 30. junija do 6. julija. Z vami bomo trije mentorji: Ivanka, Miro in Alenka.
KAJ BOMO TAM POČELI?
Hodili bomo na zahtevne in lažje planinske ture, osvajali vrhove v Julijcih, poslušali predavanja s planinsko tematiko, po-bližc bomo spoznali Triglavski narodni park, preizkusili se bomo v alpinizmu. Najbolj pomembno pa je, da se bomo naužili svežega zraka in spoznali nove prijatelje ali pa lansko prijateljevanje še poglobili.
NAŠE TURE IN PRIBLIŽEN PLAN DELA
CAS HOJE vzpon na Komno 2,5 ure do planine Govnjač in nazaj 2,5 ure 10 — 12 ur
DAN TURA nedelja, 30. 6.   prihod na
Komno, razpored
po sobah, kosilo
obisk planine
Govnjač ponedeljek, 1. 7. Krn in Krnsko
jezero
torek, 2. 7.       Črno jezero 3 ure
sreda, 3. 7.       Sedmera jezera     7 — 8 ure
in Tičarica
četrtek, 4. 7.     Veliki Bogatin       4 ure
Dva dni imamo na razpolago za počitek, predavanje in kot rezervo, če bo slabo vreme. Ta plan nas ne obvezuje, da se ga moramo držati. Videli bomo, kakšna je naša kondicija in razpoloženje, seveda pa je najbolj pomembno vreme in naše počutje oz. zdravje.
Da bo vse potekalo kar se da tekoče, bomo poskrbeli sami, naša kuharica in zdravnica iz Tržiča.
Koliko stane ta tabor? Nekaj denarja bo moral prispevati vsak planinec — to je 7.000 SIT. Računam na vas, da boste pridni z zbiranjem starega papirja. Pričakujemo pa tudi nekaj denarja od borovniške športne zveze.
Prijavnico dobiš pri mentorici Alenki v 4.a. Izpolnijo skupaj s starši ter jo vrni do 15. MAJA!!!
20 NAŠ ČASOPIS
VRHNIKA
APRIL 1996
PRVE VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI
V OBČINI VRHNIKA
Na podlagi 109. člena zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95) in v skladu s sklepi svetov krajevnih skupnosti v Občini Vrhnika je Občinski svet občine Vrhnika na seji 14.3.1996 sprejel
SKLEP
o številu članov sveta krajevnih skupnosti ter določitvi volilnih enot v krajevni skupnosti za prve volitve v svete krajevnih skupnosti v občini Vrhnika dne 16.6.1996.
Za prve volitve v svete krajevnih skupnosti v občini Vrhnika, ki bodo 16.6.1996 se v vsaki KS določi ena volilna enota.
2.
1. Svet KS Bevke šteje 7 članov.
2. Svet KS Blatna Brezovica šteje 7 članov.
3. Svet KS Dragomer Lukovica šteje 7 članov.
4. Svet KS Ligojna šteje 7 članov.
5. Svet KS Log šteje 7 članov.
6. Svet KS Podlipa Smrečje šteje 7 članov.
7. Svet KS Padež Pokojišče Zavrh šteje 5 članov.
8. Svet KS Sinja Gorica šteje 7 članov.
9. Svet KS Stara Vrhnika šteje 5 članov.
10. Svet KS Verd šteje 7 članov.
11. Svet KS Vrhnika Breg šteje 7 članov. 12.Svet KS Vrhnika Center šteje 7 članov. 13.Svet KS Vrhnika Vas šteje 7 članov. 14.Svet KS Zaplana šteje 7 članov.
3.
Ta sklep se objavi v Našem časopisu, začne pa veljati z dnem sprejema.
Številka: 12/1-10800-01/96 Datum: 15/4-1996
Predsednik Občinskega sveta Občine Vrhnika Brane Jereb, l.r.
SKLEPI, NAVODILA IN OBVESTILA OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA je imela svojo prvo sejo dne 20.3.1996
1. Na prvi seji je komisija za tajnico komisije imenovala Katjo TURK, zaposleno v premoženjsko pravni službi v Občinski upravi.
2. Komisija je potrdila rokovnik volilnih opravil za volitve v svete KS, ki bodo 16.6.1996.
3. Komisija je sprejela sklep, da se vse uradne objave za izvedbo volitev v svete KS, objavijo v glasilu Naš časopis.
ROKOVNIK OPRAVIL ZA IZVEDBO VOLITEV V SVETE KS
Datum	Dan	Vsebina
17.4.96	1.	dan s katerim prično teči roki za izvedbo
19.4.96	2.	obč.volilna komisija imenuje vol.kom. KS
27.4.96	10.	vložitev zahteve za sklic zborov volivcev
2.5.96	45.	vložitev predlogov kandidatur, ki naj bi se določale na zborih
		volilvcev predsednikom KS ali županu
7.5.96	40.	VK pošlje predloge kandidatur za zbore volivcev predsedni-
		kom KS ali županu
	3 dni	po prejemu kandidatur SKLIC
		zborov volivc
	11 dni	po sklicu zbori volivcev določajo kandidat
22.5.96	25.	pri občinski volilni komisiji je treba
do 19.ure		vložiti kandidature
do 29.5.96	do 18.	preizkus zakonitosti kandidatur, odločbe
31.5. 96	16 dni	določitev seznama kandidatur - žrebanje
1.6.96	15 dni	javna objava seznama potrjenih kandidatur
9.6.96	7 dni	zahteva za glasovanje po pošti
10.6.96	6 dni	potrditev volilnih imenikov
11.6. 96	5 dni	predstavniki kandidatur lahko predložijo seznam
		zaupnikov OVK
11.-13.6.	3-5 dni	predčasno glasovanje
13.6.96	3 dni	zahteva za glasovanje na domu
14.6.96	24.00	zaključek javne volilne propagande
16.6.1996		splošno glasovanje
17.6.1996	do 12.00 volilni odbori predajo volilno gradivo volilni komisiji KS	
17.6.96 po	12.00	volilna komisija KS ali OVK
		ugotavlja izid glasovanja po pošti
20.6.96		volilne komisije KS pošljejo zapisnik o svojem delu in
		ostalo OVK
22.6.1996		OVK sestavi poročilo o izidu glasovanja, ga pošlje županu in
		v objavo v Naš časopis
3. Na naslednji seji OVK, ki bo predvidoma 19.4.1996 bo komisija imenovala volilne komisije krajevnih skupnosti v skladu s predlogi svetov KS, političnih strank in na podlagi mnenja komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri OS Vrhnika.
OVK bo na tej seji tudi sprejela sklep o določitvi volišč za izvedbo volitev v posamezni KS.
KRATEK POVZETEK NAVODIL IZ GRADIVA, KI GA JE PRIPRAVILA REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA
1. Kdo ima volilno pravico pri volitvah v svete krajevnih skupnosti?
Pravico voliti in biti voljen za člana sveta krajevne skupnosti ima vsak državljan RS, kije na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost.
Volilno pravico volivci uresničujejo v krajevni skupnosti, kjer imajo stalno prebivališče. Kandidat mora imeti v času vložitve kandidature stalno prebivališče v krajevni skupnosti v kateri kandidira.
Volivec, ki ima pravico glasovati, mora imeti stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti najpozneje 6. dan pred dnevom glasovanja, ko se zaključujejo volilni imeniki in predajajo občinskim volilnim komisijam.
Izseljenci nimajo volilne pravice pri volitvah v svete KS, ker nimajo stalnega prebivališča v taki skupnosti.
POSTOPEK KANDIDIRANJA ZA ČLANE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Zakon pozna tri oblike kandidiranja:
- določanje kandidatov političnih strank po postopku, opredeljenem s pravili stranke;
- določanje kandidatov skupine volivcev s podpisovanjem;
- določanje kandidatov na zborih volivcev.
KDO LAHKO KANDIDIRA?
Pravico kandidirati za člana sveta KS imajo volivci, ki imajo spo-lošno volilno pravico in stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. V primeru, da je KS razdeljena na volilne enote, mora imeti kandidat stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira. Vsakdo lahko kandidira za člana sveta samo v eni volilni enosti.
KAKO DOLOČAJO KANDIDATE POLITIČNE STRANKE?
Politična stranka jc pravni subjekt, kije vpisan v register strank po določbah Zakona o političnih strankah. Register strank vodi Ministrstvo za notranje zadeve.
Politična stranka določi kandidate v skladu z lastnimi pravili, vendar zakon določa, da lahko sodelujejo pri določanju kandidatov samo tisti člani organa stranke, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti. Kandidati se obvezno določajo s tajnim glasovanjem. Stranka sprejme pravila, na podlagi katerih se izvede postopek določitve kandidatur. V pravilih je opredeljen organ, ki določa kandidaturo. Pri tajnem glasovanju smejo sodelovati samo osebe, ki imajo volilno pravico v krajevni skupnosti za katero se določa kandidate. •
Stranka mora kandidaturi priložiti tudi zapisnik ali prilogo zapisnika, iz katerega bo razvidno, kateri volivci so sodelovali pri določanju kandidature.
Politična stranka lahko določi njaveč toliko kandidatov, kolikor se voli članov sveta, čc se volitve opravljajo v KS kot eni volilni enoti.
Ob vložitvi kandidature pri občinski volilni komisiji mora stranka kandidaturi priložiti tudi soglasje vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo, pravila politične stranke o določanju kandidatov, zapisnik o postopku določitve kandidatov.
V postopku določanja kandidatov je treba imenovati tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat.
KAKO DOLOČAJO KANDIDATE VOLIVCI S PODPISOVANJEM?
Po določbah tretjega odstavka 109. člena ZLV lahko določi kandidate za člana sveta krajevne skupnosti skupina najmanj 10 volivcev, in sicer s podpisovanjem.
Volivec da podporo s podpisom na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov, in sicer ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča.
Seznam je treba pred vložitvijo kandidature predati upravni enosti, ki overi podatke v seznamu in tako overjeni seznam priložiti kandidaturi.
Skupina 10 volivcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov se voli v volilni enoti. Posamezni volivec sme dati podporo samo eni kandidaturi.
Kandidaturo mora imeti določenega predlagatelja, lahko je to ime in priimek enega izmed volivcev - podpisnikov z dodatkom » in skupina volivcev«. Tudi ta kandidatura mora imeti predstavnika, ki ne sme biti kandidat.
Volivci, ki na ta način določijo kandidaturo, so lahko tudi organizirana skupina, ki deluje na območju krajevne, vaške ali četrtne skupnosti, na primer člani društva, tudi člani stranke, ki nima organizacijske oblike na območju take skupnosti, in se odločijo za tak način kandidiranja, lahko se skliče zbor občanov in na tem zboru volivci najprej določijo kandidate in nato popišejo kandidaturo itd... Podpise pa lahko zbira katerikoli volivec ali celo posamezni kandidat - samopredlagatelj.
KAKO SE DOLOČAJO KANDIDATI NA ZBORIH VOLIVCEV?
Zbori volivcev za določanje kandidatov za volitve v svete KS se skličejo na zahtevo najmanj 10 volivcev z območja KS. Zahteva mora biti vložena v 10 dneh od dneva razpisa volitev pri volilni komisiji krajevne skupnosti.
Najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja je treba volilni komisiji posredovati tudi predloge kandidatur, pri čemer lahko vsak volivec predlaga največ toliko kandidatov, kot se voli članov sveta v volini enoti, za katero se določa kandidatura.
Predlog kandidature mora vsebovati oznako volilne enote, osebne podatke kandidatov: ime in priimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja, ter naslov stalnega prebivališče, ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča predlagatelja in njegov podpis. Predlogu morajo biti predložena pisna soglasja kandidatov.
Pred sklicem zbora volivcev - najpozneje 40. dan pred dnem glasovanja - pošlje volilna komisija predloge kandidatur sklicatelju zbora volivcev (predsedniku sveta KS oz. županu občine). Le-ta v roku 3
dni po prejemu predlogov kandidatur skliče zbor volivcev, ki se mora opraviti najpozneje v 11-tih dneh po sklicu.
Zbor volivcev sestavljajo volivci s stalnim prebivališčem na območju, za katero je sklican zbor volivcev. Zbor volivcev je sklepčen, če je navzočih najmanj 20 volivcev. Če pa je na območju, za katero je sklican zbor volivcev, manj kot 100 volivcev, jc zbor sklepčen, če je navzočih najmanj 10 volivcev.
Zbor volivcev odloča o predlogih kandidatur, ki so bili predhodno vloženi pri volilni komisiji, lahko pa na samem zboru volivci do začetka glasovanja podajo še dodatne predloge v pisni obliki in s soglasjem predlaganega kandidata.
O predlogih kandidatur odločajo volivci na zborih volivcev s tajnim glasovanjem, razen če zbor volivcev soglasno sklene drugače. O posamezni kandidaturi glasujejo samo volivci - udeleženci zbora volivcev, ki imajo stalno prebivališče na območju volilne enote, za katero se določa kandidatura.
Zbor volivcev lahko določi tudi več kandidatov, kot se jih voli v volilni enoti. Po določbah zakona so namreč določeni tisti predlagani kandidati, za katere jc na zboru volivlcev glasovalo najmanj 30 volivcev oz. najmanj 15 volivcev, če ima volilna enota manj kot 500 prebivalcev. O delu zbora volivcev se vodi zapisnik, ki se ga najpozneje naslednji dan po opravljenem zboru pošlje sklicatelju zbora volivcev. Ko sklicatelj prejme zapisnik, ga pošlje volilni komisiji. VO-lilna komisija ugotovi, kateri predlagani kandidati so dobili potrebno podporo in so določeni za kandidate, ter posreduje kandidature občinski volilni komisiji v preizkus in potrditev.
KAJ VSEBUJE KANDIDATURA?
Kandidatura mora vsebovati: ime krajevne skupnosti, oznako volilne enote, ime predlagatelja (organ stranke, eden izmed volivcev, zbor volivcev itd.),osebne podatke kandidatov: ime in priimek kandidata, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja, ter naslov stalnega prebivališča kandidata. Predlagatelj mora določiti tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat, in v kandidaturi navesti njegovo ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča.
Predstavnik je lahko navzoč pri delu volilnih komisij, pet dni pred dnem glasovanja pa lahko občinski volilni komisiji oziroma krajevni volilni komisiji sporoči zaupnike, ki spremljajo delo na voliščih. Predstavnik je tudi oseba, s katero komisija kontaktira v postopku preizkusa kandidatur in ki ji je tudi vročena odločba o potrditvi ali zavrnitvi kandidature.
Vsaki kandidaturi je treba priložiti pisna soglasja kandidatov. Soglasje kandidata je nepreklicno.
Kadar določa kandidaturo politična stanka, priloži še zapisnik o delu organa, ki je določil kandidaturo, ter pravila politične stranke. Kadar določa kandidaturo zbor volivcev, sklicatelj zbora volivcev posreduje zapisnik o delu zbora volivcev ter predloge kandidatur, ki so bile vložene na zboru volivcev.
Pri vseh oblikah kandidiranja morajo biti priloženi seznami oseb, ki so določile kandidaturo. Kadar gre za kandidiranje s podpisovanjem, mora seznam overiti organ, ki vodi evidenco volilne pravice na upravni enoti.
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA
BIOBRAZDA
SEMENARNA PROIZVODNJA
Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 061/654-580
PROIZVODNJA po proizvodnih cenah
PRST — mešanica za presajanje sobnih in
balkonskih rož
100% NARAVNO GNOJILO BIOBRAZDA za vrt, sadno drevje, trato
V NAŠI TRGOVINI PA VAM NUDIMO VELIKO IZBIRO
— vseh vrst balkonskega cvetja
— sadike vrtnin, vrtnih enoletnic
— grmovnice, čebulnice, semena
— ugodne cene PVC KORIT, orodja itd...
— semenski krompir, koruza itd....
AKCIJSKA PRODAJA
— SUBSTRAL 21 samo 950.— SIT
— GUMIJASTE ŠKORNJE samo 990.— SIT
— KOVERTAN FOLIJA M SAMO 32.— SIT
IZBIRA JE RES VELIKA - PREPRIČAJTE SE!
12. TRADICIONALNA SALAMIJADA
Gostilna pri Kranjcu na Vrhniki bo 18. maja 1996 priredila že 12. tradicionalno salamijado. Vabimo vse, katerim so salame tudi letos lepo dozorele, da jih prinesete ocenit nepristranski strokovni komisiji ter na vpogled širši javnosti. Salame prinesite do 14. ure in sicer v soboto, 18. maja 1996. Po razglasitvi bo zaigral ansambel VESELE STAJERKE.
Vabljeni!
Na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96) in Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) ter odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja Občina Vrhnika
JAVNI RAZPIS
za dodelitev koncesije za izvajanje programa za predšolske otroke na območju občine Vrhnika
1. Predmet koncesije je javni program, ki traja od 6 do 9 ur in se lahko izvaja dopoldne, popoldne, celodnevno ali izmenično.
2. Pogoji za opravljanje dejavnosti so določeni z Zakonom o vrtcih ter Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (kader, prostor, oprema).
3. Ponudbi je treba priložiti dokazila o vpisu v razvid oz. potrdilo, da je vložena zahteva za vpis v razvid.
4. Koncesija se podeljuje za izvajanje programa za predšolske otroke na območju občine Vrhnika.
5. Koncesija se podeljuje za nedoločen čas, od sklenitve veljavne koncesijske pogodbe.
6. Pred sklenitvijo koncesijske pogodbe oz. pred začetkom izvajanja programa mora koncesionar pridobiti pozitivno mnenje strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje o ustreznosti programa.
7. Z izvajanjem koncesije, ki je predmet tega razpisa, mora koncesionar pričeti z dnem 1.9.1996.
8. Vse informacije so ponudnikom na voljo na sedežu Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, pri ge. Lukan. Rok za vse informacije je 5 dni od objave v Uradnem listu.
9. Zainteresirani morajo oddati ponudbe v zaprti ovojnici z oznako »NE ODPIRAJ - KONCESIJA VRTEC«, najpozneje do 9. maja 1996 do 10.00 ure, na naslov Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika.
10. Javno odpiranje ponudb bo opravila posebna komisija, ki jo imenuje župan, 9.5.1996 ob 13.00 uri v sejni sobi Občine Vrhnika.
11. O izbiri najboljšega ponudnika bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od javnega odpiranja ponudb.
Občina Vrhnika
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA POZIVA OBČANE, DA VLOŽIJO VLOGO ZA VRNITEV TEHNIČNE DOKUMETNACIJE
Zakon o graditvi objektov (Ur. list SRS, št. 34/84) nalaga upravnim enotam, ki so pristojne za izdajo gradbenega dovoljenja, da morajo hraniti projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja vsaj 10 let po izdaji tega dovoljenja. Investitor oziroma lastnik objekta pa mora hraniti tehnično dokumentacijo z vsemi spremembami oziroma dopolnitvami ves čas trajanja objekta.
Upravna enota Vrhnika ureja arhiv za obdobje 1962 —1985, zato želimo arhivsko gradivo vrniti lastnikom oziroma investitorjem objektov.
Vse občane in organizacije, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letih od 1962 do 1985 in ki želijo dobiti arhivski izvod tehnične dokumentacije pozivamo, da vložijo vlogo za vrnitev tehnične dokumentacije.
Prosimo, da pošljete vlogo na Upravno enoto Vrhnika, Tržaška 1, 1360 Vrhnika oziroma, da vlogo oddate v sprejemni pisarni Občine in Upravne enote, Tržaška 1 do vključno 10. 5.1996. V vlogi morate navesti naslov vlagatelja, leto izdaje gradbenega dovoljenja in naslov investitorja oziroma pravne ali fizične osebe, ki ji je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
O vračilu tehnične dokumentacije vas bomo pisno obvestili.
Dokumentacijo, za katero ne bomo dobili vloge za vračilo, bomo v roku dveh mesecev po objavi tega poziva uničili.
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA
URNIK ODVOZA ODPADKOV MED PRAZNIKI
	Mešani odpadki	io odpadki
VRHNIKA	ponedeljek, 29. 4.	torek, 30. 4.
	dopoldan	popoldan
Janezova vas	torek, 30. 4.	torek, 30. 4.
	dopoldan	popoldan
Verd — od križišča	torek, 30. 4.	torek, 30. 4.
proti Bistri	dopoldne	popoldne
Borovnica	torek, 30. 4.	
	dopoldne	četrtek, 2. 5.
Stara Vrhnika	četrtek, 2. 5.	
	dopoldne	popoldne
Delavsko naselje	četrtek, 2. 5.	četrtek, 2. 5.
Robova, Part. tabor	dopoldne	popoldne
Sinja Gorica	četrtek, 2. 5.	četrtek, 2. 5.
	dopoldne	popoldne
Drenov Grič —	četrtek, 2. 5.	četrtek, 2. 5.
Lesno Brdo	dopoldne	popoldne
Log	četrtek, 2. 5.	četrtek, 2. 5.
	dopoldne	popoldne
Blatna Brezovica —	četrtek, 2. 5.	četrtek, 2. 5.
Bevke	dopoldne	popoldne
Lukovica, Dragomer, petek, 3. 5.		četrtek, 2. 5.
Plešivica	dopoldne	popoldne
Podlipa, Pokojišče	petek, 3. 5.	
	dopoldne	
Verd od križišča	petek, 3. 5.	torek, 30. 4.
do Marinčiča	dopoldne	popoldne
Za izvajanje programov za predšolsko vzgojo, za organizacijo enot VVZ A. Kucler Vrhnika, občina VRHNIKA
NAJAME ali KUPI HIŠO ali VEČ STANOVANJ
na območju občine Vrhnika
1. Stanovanja morajo biti vsaj dvosobna in imeti urejene sanitarije.
2. Prednost   imajo   pritlična   stanovanja s telefonom.
Ponudbe, ki naj vsebujejo podatke o lokaciji, kvadraturi, kvaliteti, rokih in cenah oddaje ali prodaje stanovanja ali hiše pošljite do 9. maja 1996 na naslov Občina Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti, Tržaška c. 1,1360 Vrhnika.
Za organizacijo vzgoje in varstva otrok starosti od 1 do 3 let bo Vzgojnovarstvena organizacija Antonije Kucler Vrhnika v skladu z 18. členom Zakona o vrtcih odprla več
VARSTVENIH DRUŽIN
Ta oblika vzgoje in varstva se izvaja na domu in jo lahko opravlja vzgojitelj ali pomočnik vzgojitelja, ki je zaposlen v vrtcu (ali zasebni vzgojitelj) in ima v skladu z normativi in standardi zagotovljen prostor in opremo.
Vse informacije zainteresirani lahko dobite v VVZ Antonije Kucler Vrhnika, tel. 754-207 ali na Občini Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti, tel. 755-121.
Občina Vrhnika, Tržaška 1 v skladu z odredbo o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajanje javnih naročil (Ur. I. RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja
za
javni razpis
ca. nakup in izvedbo računalniške mreže računalniške strojne in programske opreme Občinsko upravo Vrhnika
in
za
1. Naročnik: Občina Vrhnika, Tržaška 1, Vrhnika
2. Predmet razpisa: strežni računalnik
osnovna plošča PENTIUM INTEL PCI 512 Kb CACHE s
procesorjem P 120 % EIDE kontroler
ventilator za procesor
spomin 32 MB RAM 72 pin s par.
trdi disk quantum 2.1 Gb SCSI
SCSI kontrloer ADAPTEC AHA 2940
PCI vodilo
grafična kartica 512 Kb PCI
tipkovnica CHERRY G 83 s SLO znaki
ohišje mini tower. M A Čase z napajalnikom
disketna enota 1,44 Mb
monitor MONO VGA 14« Philips
mrežna kartica 3COM 16 bit COMBO
Tračna enota
3. Novell NW upgrade iz V3.11/20 na novejšo verzijo za 25 uporabnikov
4. Vsa potrebna oprema za instalacijo in pogon mreže (mrežne kartice, kabli, HUB......) za 15 uporabnikov
5. osebni računalniki predvidoma 7 kom odvisno od ponudbe največ do predvidenih sredstev v proračunu občine za leto 1996 Predvidoma 7x osnovna plošča 486 DX4-PCI s procesorjem 100 Mhz + ventilator za procesor
+ EIDE kontroler
spomin 8 mB RAM 72 pin s par.
trdi disk QUANTUM l,o8 Gb
grafična kartica TRIDENT 1 Mb PCI
tipkovnica CHERRY G 83 s SLO znaki
ohišje mini tower z napajalnikom
disketna enota 1,44 Mb
monitor VGA Color 14"
miška s podlogo
mrežna kartica
Računalniki morajo biti med seboj povezani z mrežnim programom Windows for Workgroups. Instalacija in preizkus mreže na občini. Dobavitelj mora vse računalnike opremiti z licenčno programsko opremo DOS 6,22 in Windovw for Workgroups 3.11 CE. Licence morajo biti priložene ob instalaciji.
Opremi morajo biti priložena navodila v slovenskem jeziku.
Vsi računalniki morajo biti primerni za lokalno mrežo tipa Novell in Windows for Workgroups.
6. Orientacijska vrednost naročila je 2 mio SIT.
7. Predvideni rok dobave je 6 tednov od dneva podpisa pogodbe.
8. Ponudbe morajo biti posredovane na Občino Vrhnika Tržaška 1, Vrhnika najkasneje do 6.5.1996 do 12.00 ure.
Ponudbe morajo biti oddane v zapečateni ovojnici z navedbo točnega naslova ponudnika in z oznako »Ne odpiraj - ponudba na javni razpis, računalniška oprema«.
9. Ponudba mora vsebovati:
- firmo oz. naziv ponudnika
- veljavni izpis registracije ponudnika
- referenčno listo instalirane enake ali podobne opreme
- opredelitev cene, plačlnih pogojev in opcije ponudbe
- rok za pričetek in izvedbo del
- vzorec pogodbe z opisom del in vsebino projekta
- izjavo o garanciji in pogarancijskem vzdrževanju z navedenimi podatki in pogoji servisne službe.
10. Za ponudbe, ki ne bodo urejene kot je zahtevano, si naročnik pridržuje pravico, da jih komisija ne bo obravnavala.
11. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so:
- ustreznost tehničnim zahtevam
- konkurenčnost cen
- dobavni rok
- plačilni pogoji
- garancija, servis v Slovcniji(odzivni čas)
- zagotovitev rezervnih delov
- druge posebne ugodnosti ponudnika.
12. Dodatne informacije dobite pri Oddelku za splošne zadeve Občinske uprave Vrhnika tel. 755 121 (int.237,291).
13. Naročnik si pridržuje pravico, da z nobenim ponudnikom ne sklene pogodbe o nakupu razpisane opreme, oziroma sklene pogodbo samo za nekatere postavke opreme, določene v javnem razpisu.
14. Javno odpiranje pravočasno prispelih ponudb bo šesti delovni dan po zaključku roka za oddajo ponudb, t.j. torek 14.5.1996 ob 12.00 uri v sejni sobi občine Vrhnika, Tržaška 1, I. nadstropje.
15. Upoštevane bodo le tiste ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisne pogoje.
16. Ponudniki bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po dnevu odpiranja ponudb.
OBČINA VRHNIKA OBČINSKA UPRAVA
Vrhnika, 16.4.1996 Številka: 12/2-.IR-1/96
i jBj j
trgovina
KOT
I JELOVICA
STAVBNO POHIŠTVO
-OKNA VSEH VRST IN DIMENZIJ -NOTRANJA VRATNA KRILA S PODBOJI -VHODNA IN GARAŽNA VRATA -VSE VRSTE SENČIL
-LAMELNI IN KLASIČNI PARKETI -LAMINATNI PARKETI 'MEISTER' star flor, classic, diamant
-STENSKE IN STROPNE OBLOGE finalizirana iverica, finaliziran mediapan -SMREKOV OPAŽ IN LADIJSKI POD
-KNAUF GIPS PLOŠČE
za strope in predelne stene
I Ü LJUBLJANSKA 10, 1360 VRHNIKA
<j^> CERDOMUS
KERAMIČNE PLOŠČICE
t 1
- več kot 50 vzorcev stenskih in talnih ploščic stalno na zalogi \
- enkratne cene:
I. vrsta: 1.800 — 1.900 SIT/m2 com. vrsta: 1.400 — 1.500 SIT/m2 III. vrsta: 700 — 750 SIT/m2
- GRANITOGRES IN TERACO PLOŠČE .CERCOM'
- PRANE PLOŠČE 40x40 V ŠTIRIH BARVAH
- SANITARNA KERAMIKA, BANJE, TUŠ KADI, KABINE.....
ZA VSE PRI NAS KUPLJENE PROIZVODE VAM OMOGOČAMO MONTAŽO OZIROMA POLAGANJE!
DELOVNI ČAS: 8. do 12. in 14. do 18. ure
-PLUTA
stenska, talna, plastificirana
telefon: 061/753-340 fax: 061/753-302
1
Na podlagi 37. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. list RS, št. 26/90, 18/93), 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 28/93, 57/94, 14/95) in Statuta Občine Vrhnika (Ur. list RS, št. 34/95), izdajam
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka lokacijskega načrta za razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kv Vrhnika z vključitvijo v 110 kv in 20 kv omrežje
1.
Javno se razgrne osnutek lokacijskega načrta RTP 110/20 kv z razvodi, ki gaje izdelal biro Primis, Vrhnika, d.d., Tržaška c. 23, Vrhnika, pod štev. 56/95.
y' '    •■■ .2.
Osnutek iz 1. točke tega sklepa bo razgrnjen v II. nadstropju stavbe Občinske uprave, Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika ter v prostorih KS Vrhnika in Stara Vrhnika, 30 dni od objave v glasilu Naš časopis.
V času javne razgrnitve bo organizirana javna obravnava osnutka.
3.
Občani in organizacije lahko dajo pisne pripombe, mnenja in predloge na kraju razgrnitve ali jih pošljejo Občinski upravi Občine Vrhnika.
4.
Ta sklep začne veljati z dnem objave v glasilu Naš časopis.
Številka: 1 l/l-skl-003/96 ŽUPAN Datum: 11/1-1996 OBČINE VRHNIKA
Vinko TOMŠIČ
OSNUTEK
Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Ur. 1. RS, št. 26/90, 18/93, 52/93, 56/93, 71/93), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi in statuta Občine Vrhnika (sprejetega 11.5. 1995), je občinski svet Občine Vrhnika na svoji seji dne..................sprejel
ODLOK
o lokacijskem načrtu za razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV Vrhnika z vključitvijo v 110 kV in 20 kV
omrežje.
1. člen
S tem odlokom se sprejme lokacijski načrt za razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV Vrhnika z vključitvijo v 110 kV in 20 kV omrežje, ki gaje izdelal biro Primis, d.d., Vrhnika pod št. 56/95 v decembru 1995.
2. člen
Sestavni del lokacijskega načrta so besedni del s soglasji pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti, besedilo odloka in grafični prikazi, ki se nanašajo na potek električnih vodov, prostorske in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor.
3. člen
Katastrske občine s parcelnimi številkami in opisom meje območij urejanja, v katerih se izvaja lokacijski načrt:
Območje RTP 110/20 k V: meja poteka po mejah pare. št. 2658/14, 2658/2 in po delu pare. št. 2656, vse v k.o. Vrhnika.
Območje koridorja daljnovodov: Priključni DV 2 x 110 kV, Dv 2 x 20 kV Horjul — Drenov Grič, DV 20 kV Žiri — obstoječ, DV 20 kV Logatec — obstoječ in DV 20 kV RP Vrhnika 1 —obstoječ: meja poteka po pare. št. 2644/2, 2645, 2642, 2632, 2631, 2630, 2629, 2628, 2602, 2627/1, 2646, 2647, 2479, 2472/2, 2486, 2509, 2406/1, 2293/1, 2293/2, 2288, 2289, 2294/1, 2294/2, 2660/1, 2660/3, vse v k.o. Stara Vrhnika.
Območje koridorja daljnovoda DV 20 kV RP Vrhnika 2 — obstoječ in kablovodov: KB 20 kV Vodovod, KB 20 kV POC, KB 20 kV Kovinarska, KB 20 kV Podpeč, KB 20 kV RP Vrhnika 2, KB 20 kV ENP Borovnica: meja poteka po pare. št. 2656, 2658/7, 2659/2, 566, 2860/4, 2658/6,2658/4, 2675/54,2675/1,2675/55,2675/44, vse v k.o. Vrhnika.
Odstranitve določenih delov nekaterih obstoječih daljnovodov 20 kV so predvidene v mejah območij urejanja tega lokacijskega načrta.
4. člen
Lokacijski načrt obravnava izvedbo objektov in naprav za sanacijo elektroenergetskega sistema v energetskem območju Vrhnike in predvideva območja za izgradnjo razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV, priključnega daljnovoda 2x110 kV, vključevanje obstoječih daljnovodov 20 kV, kablovodov 20 kV in odstranitve določenih delov nekaterih obstoječih daljnovodov 20 kV, zaradi kabelskih vključitev.
5. člen
Pri urejanju območja razdelilne transformatorske postaje in območij, po katerih potekajo daljnovodi in zemeljski vodi, je potrebno upoštevati sledeče urbanistične in arhitektonske pogoje:
I. Razdelilno transformatorsko postajo 110/20 kV (RTP 110/20 k V) sestavljajo objekti in naprave za transformacijo in razdeljevanje električne energije, kakor je prikazano v grafični prilogi lokacijskega načrta:
STIKALIŠČE 20 kV
a. Stikališče 20 kV s celicami 20 kV in 20 kV kabli za povezavo z obstoječim 20 kV omrežjem oz. daljnovodi. V pritličju objekta je kabelski prostor, v nadstropju so celice 20 kV.
KOMANDE
b. V pritličju objekta so glavni vhod s stopniščem, sanitarije, prostor za dva transformatorja lastne rabe, akumulatorski prostor, prostor za usmernik in razsmer-nik ter kompenzacijski prostor, v nadstropju so montirane naprave za samodejno lokalno in daljinsko upravljanje postaje.
Stikališče 20 kV in komande so v skupnem objektu z višinskim gabaritom P % 1, kota kapi stikališča je 5,0 m in komande je 6,80 m ter tlorisno dimenzijo (30,0 x 8,5 m). Streha je simetrična dvokapnica, krita z opečnim za-reznikom in v zatrepu zaključena s čopom. Odprtine so pokončni pravokotniki, konstrukcija je AB, stene so zidane z modularnim blokom.
STIKALIŠČE HOkV
Stikališče 110 kV je prostozračno.
Izvedejo se AB temelji in jeklene konstrukcije za sledeče aparate in naprave: kondenzatorje, odvodnike prenapetosti, ločilnike, napetostne transformatorje, tokovne transformatorje, odklopnike, ozemljilne upore, oljno jamo, transformatorja, omarice, pórtale.
Jeklene konstrukcije se izvedejo po posebnem projektu.
e. Transformatorji so predvideni 3 z močjo 31,5 MVA oz. 40 MVA in dimenzij 3 x (10,0 x 5,0) m, na površini med stikališčema 110 k V in 20 kV, od katerega so oddaljeni min 10,0 m.
Temelji transformatorjev imajo vgrajene: tirnice za postavitev transformatorjev, lovilni bazen za atmosfersko vodo in eventualne oljne madeže ter cevovod za povezavo z oljno jamo.
Površina lovilnega bazena je prevlečena z oljeodpor-nim epoksidnim premazom, kanal je izveden nepropustno.
d. Oljna jama je predvidena za sprejem količine olja enega transformatorja. Volumen jame je 40 m3 oz. (4,0 x 5,0 x 2,0) m. Izvedena je iz nepropustne oljetesne AB konstrukcije MB 30 z dodatkom gama cementóla in je premazana z oljeodpornim epoksidnim premazom.
Vstopni jašek je na krovni plošči.
Meteorna voda se občasno prečrpava v kanalizacijo.
e. Ozemljilni upori
Za vsak transformator sta potrebna 2 upora s svojima AB temeljema.
f. Portali, kabelski kanali za energetske in signalne kable:
— pórtala sta 2, daljnovodni in transformatorski, enake konstrukcije. Stebra portalov sta visoka 12,0 m in sta na višini 9,0 m povezana s prečno gredo.
Na pórtale jc pritrjena dostopna lestev do višine 8,4 m.
— energetski kabli za prenos električne energije od transformatorjev do stikališča 20 kV potekajo po ceveh.
— kabelski kanali za signalne kable so betonski, široki
0. 6 m, nagnjeni od 0,5 do 1% in potekajo pod cesto od stikališča 20 kV v stikališče 110 kV.
II. Priključni daljnovod 2 x 110 kV (DV 2x110 kV)za RTP 110/20 k V je odcep od obstoječega DV 110 k V Kleče — Logatec.
Daljnovod poteka od RTP 110/20 k V do priključka na daljnovod 110 kV vzporedno z obstoječima daljnovodoma 20 kV Logatec in 20 kV Žiri.
Potek daljnovoda usmerjajo koti, določeni v grafični prilogi tega lokacijskega načrta.
Daljnovod je dolg 1450,0 m in prečka kmetijska zemljišča s potoki (Perilo, Lahkovka), regionalno cesto št. 324 Gorenja vas Vrhnika, daljnovoda 20 kV Horjul in 20 kV Logatec ter plinovod R 37 100.
Stebri (nosilni, napenjalni, napenjalni specialni) so jeklene konstrukcije in predvideni na 8 stojnih mestih.
Tokovodniki — so iz Je-Al 240/40 mm2, zaščitna vrv je iz JeAlMg 95 mm2 in je pritrjena na vrhu Fe stebra in preko konstrukcije stebra povezana z ozemljilom.
III. Vključitev RTP 110/20 kV Vrhnika v 20 kV omrežje obsega:
A. Območja koridorjev obstoječih in predvidenih daljnovodov, ki se vključijo v RTP Vrhnika:
Vsi daljnovodi DV 20 kV se od končnega stebra vključijo kabelsko v 20 kV stikališče.
1. Območje 45 m širokega koridorja:
— Predviden daljnovod DV 2 x 20 kV Horjul — Drenov Grič, v dolžini cca 1050 m, ki poteka od RTP 110/20 k V Vrhnika do obstoječega daljnovoda DV 20 kV Horjul vzporedno s priključnim daljnovodom DV 2 x 110 kV.
Daljnovod prečka kmetijska zemljišča s potoki (Perilo, Lahkovka), daljnovoda 20 kV Horjul in 20 kV Logatec ter plinovod R 37 100.
Oporišča daljnovoda so leseni drogovi postavljeni na razdalji 80 m in vpeti v betonske klešče.
Vodniki so AlFe 70 mm2.
— Obstoječi daljnovod DV kV Žiri, v dolžini cca 35,0
m.
— Obstoječi daljnovod DV 20 kV Logatec, v dolžini cca 115,0 m.
2. Območje 30 m širokega koridorja:
— Obstoječi daljnovod DV 20 kV RP Vrhnika 1, v dolžini cca 145 m.
3. Območje 35 m širokega koridorja:
— Obstoječi daljnovod DV 20 kV RP Vrhnika 2, v dolžini cca 90 m.
B. Območja vključitve 20 kV kabelskih vodov:
— Kablovod KB 20 kV POC, v dolžini 110 m (do obstoječega jaška).
— Kablovod KB 20 kV Kovinarska, v dolžini cca 350 m (do obstoječega jaška).
— Kablovod KB 20 kV Vodovod, v dolžini cca 350 m (do končnega stebra obstoječega daljnovoda).
— Kablovod KB 20 kV Podpeč, v dolžini cca 350 m
(do končnega stebra obstoječega daljnovoda).
— Kablovod KB 20 kV ENP Borovnica, v dolžini cca 350 m (del do končnega stebra predvidenega daljnovoda).
Kabli potekajo v kabelskem kanalu oziroma ustreznih ceveh.
Globina kabelskega kanala znaša min. 0,90 m.
V. Na območju vključevanja obstoječih daljnovodov 20 kV v RTP 110/20 k V Vrhnika se, kakor je prikazano v grafični prilogi lokacijskega načrta, odstranijo:
— del daljnovoda 20 k V Horjul, dolžine cca 150 m.
— del daljnovoda 20 kV Žiri, dolžine cca 130 m.
— del daljnova 20 kV Logatec, dolžine cca 140 m.
6. člen
Pri urejanju območja razdelilne transformatorske postaje je potrebno upoštevati sledeče pogoje za prometno in hortikulturno urejanje:
Glavni dostop v ograjeno območje RTP je urejen iz obstoječe dostopne ceste v podjetniško obrtni coni in poteka krožno.
Dovozne poti so široke 5,0 m, servisne 3,5 m.
Radiji dovozne ceste so izvedeni za vozila s priklopnikom.
Manipulacijske površine so urejene pred objekti za upravljanje naprav: površina med stikaiiščem 20 kV in stikališčem 110 kV je (10,0 x 27,0) m ± 10%, površina pred oljno jamo je (3,0 x 10,0) m ± 10%.
Vse cestne in manipulacijske površine so utrjene v asfaltu in od makadamskih ločene z robnikom ter morajo biti zadostno utrjene za težka tovorna vozila.
Daljnovodna polja so utrjena v makadamu z zgornjo plastjo separiranega gramoznega granulata.
Klančine so izvedene z betonskim opornim zidom do višine 0,5 m.
Vse neutrjene površine znotraj meje območja RTP so urejene zelenice in gosto zasajene z avtohtonim grmičevjem in drevjem.
7. člen
Pri urejanju območja razdelilne transformatorske postaje jc potrebno upoštevati sledeče pogoje za komunalno urejanje:
Na območju, kjer so predvideni objekti in naprave RTP se izvede nasip v 3 nivojih: 294,5 m NMV, 294,0 m NMV in 293,5 m NMV.
Brežine so v naklonu 1 : 1,5 m.
Obstoječi potok, se v delu, ki poteka po parceli št. 2658/14 k.o. Vrhnika (dolžine cca 150 m), spelje po betonskih ceveh.
Vodovodno omrežje se napaja iz obstoječega sekundarnega voda v podjetniško obrtni coni.
Sanitarna voda, meteorna voda iz utrjenih površin in meteorna voda s strešin se odvaja v obstoječo kanalizacijo v podjetniško obrtni coni. Meteorna voda iz utrjenih površin se predhodno spelje skozi usedalnike opremljene z lovilci olj.
Odmiki med vodovodno in sanitarno mrežo pri križanjih: min. 3,0 m v horizontalni smer in min. 0,5 m v vertikalni smeri s tem, da je vodovodno omrežje nad sanitarnim.
Območje RTP 110/20 kVse za potrebe lastne rabe napaja iz transformatorske postaje TP 20/4 kV locirane v komandni zgradbi.
Objekt se ogreva s termoakumulacijskimi pečmi.
8. člen
Faze izvajanja lokacijskega načrta:
V 1. fazi se zgradijo:
— stikališče 20 kV s komando.
— 2 transformatorski polji s transformatorjem 2 x 31,5 MVA, 2 daljnovodni polji ter prečna povezava z dvojnimi ločilkami.
— uredi se prostor za tretji transformator in dve daljnovodni polji.
— daljnovodi in kablovodi, kijih obravnava lokacijski načrt.
V naslednjih fazah se RTP Vrhnika dodatno vključi v 110 kV omrežje ter zgradita dva 110 kV daljnovodna polja in eno 110 kV transformatorsko polje.
9. člen
Pri urejanju območja razdelilne transformatorske postaje in območij po katerih potekajo daljnovodi in kablovodi, je potrebno upoštevati naslednje posebne pogoje in pogoje, ki so jih k osnutku lokacijskga načrta dali pristojni organi oz. soglasjedajalci:
Vsi objekti in naprave morajo biti izvedeni po določbah ustreznih predpisov, normativov in standardov.
Varstveni pas vzporednih daljnovodov je širok 10,0 m oz. 15,0 m levo in desno od osi daljnovoda 20 k V in daljnovoda HOkV.
Nasip ter temelji objektov in naprav morajo biti izvedeni po pogojih geotehničnega poročila.
Protipožarna zaščita: z izvedbo zunanjega in notranjega hidrantnega omrežja oz. se upoštevajo določila iz 22. člena zakona o varstvu pred požarom (Ur. list RS št. 71/93). Objekt a, b se opremi z napravo za avtomatsko odkrivanje in javljanje požarov, stikališče 110 kV s prenosnimi gasilnimi aparati.
Protipotresna zaščita: upošteva se VIII. stopnja po MSK intenzitetni lestvici.
Zaščita proti vetru: upošteva se III. cona.
Zaščita pred atmosferskimi prenapetostmi: celotno omrežje RTP se zaščiti s stelovodno napravo in prenape-tostnimi odvodniki.
Zaščita tal pred možno kontaminacijo z olji: z izvedbo oljne jame, lovilnih skled pod transformatorji, nepropustne dovozne in manipulacijske površine, loviicev olja in upoštevanjem pravilnikov z okolju nevarnimi snovmi-
Vsa križanja daljnovodov ter zemeljskih vodov s komunalnimi objekti in napravami se izvedejo v skladu s predpisi, normativi in standardi ter soglasji upravljalcev.
Območja gradbišč je potrebno po končanih delih sanirati in vzpostaviti prvotno stanje.
Sestavni del glavnega projekta je tudi načrt barvanja fasad z barvnimi vzorci za vse barve.
10. člen
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi, morata investitor in izvajalec natančno upoštevati določila lokacijskega načrta. Ce se pogoji v naslednjih etapah izvajanja spremenijo, vendar so še v skladu z osnovnimi določili lokacijskega načrta, si mora investitor pridobiti novo lokacijsko odločbo.
Če spremenjeni pogoji ne ustrezajo temu lokacijskemu načrtu je potrebno lokacijski načrt novelirati.
Pokablitev na zemljiščih pare. št. 2658/4 in 2658/6 k.o. Vrhnika se po potrebi prilagaja evetnualnim posegom, določenim s predvidenim prostorskim izvedbenim aktom.
11. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi Občine Vrhnika in na sedežih Krajevne skupnosti Vrhnika in Stara Vrhnika.
12. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
REPUBLIKA SLOVENIJA PREDSEDNIK OBČINSKI SVET       OBČINSKEGA SVETA OBČINE
VRHNIKA
Številka: 352-012/95 Brane Jereb
Datum:
OBVESTILO
Javna razprava o osnutku lokacijskega načrta za razdelilno transformatorsko postajo 110/20 k V Vrhnika z vključitvijo v 110 kV in 20 kV omrežje, bo v torek, 7. maja 1996, ob 19.00 uri v prostorih Krajevnih skupnosti mesta Vrhnika, Tržaška c. 11, Vrhnika.
Vabljeni lastniki zemljišč širšega območja lokacije TP in vsi zainteresirani občani.
OBČINSKA UPRAVA VRHNIKA
VOLILNI OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA VRHNIKA
V turizem se vključuje vedno več občanov
Konec marca je Turistično društvo Blagajana Vrhnika imelo redni volilni občni zbor, ki je
potekal v kulturnem centru Doma Karla Grabeljška. Zbor je bil namenjen predvsem oceni delo-
Župan je staremu in novemu predsedniku Tomažu Gromu izročil knjigo za njegov prispevek delovanja društva
Narava se prebuja, prebudimo se tudi mi! Vabimo vas na obisk Starega malna. Poleg užitkov in ugodja, ki vam ga nudi prelepa narava, smo v koči Star maln poskrbeli tudi za žejne in lačne popotnike.
KOČA JE ODPRTA OD PONEDELJKA DO PETKA OD 12. — 21. URE SOBOTA IN NEDELJA OD 9. DO 21. URE
V ČASU PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV SMO PRIPRAVILI V STAREM MALNU
KRESOVANJE 30. 4. OB 21. URI IN
OTVORITEV SEZONE 1. 5. 1996 OD 14. URE DALJE.
ZA ZABAVO BO POSKRBEL ANSAMBEL »IZLIV«
NASVIDENJE V STAREM MALNU
TD »BLAGAJANA« VRHNIKA
vanja v štiriletnem obdobju ter izvolitvi novega upravnega odbora.
Še pred volitvami pa so sprejeli vsa poročila, ki so bila pripravljena za občni zbor. Zanimivo je bilo poročilo predsednika društva, ki je opisal dejavnost izvršnega odbora in vseh ostalih organov društva v zadnjem obdobju. Vse aktivnosti so bile usmerjene v razvoj turizma in promocijo kraja. Največ pozornosti pa je bilo namenjene predvsem okolju in urejenosti kraja, saj je društvo poskušalo z raznimi akcijami in javnimi objavami vplivati na občane, da delujejo zavzeto v svojem odnosu do okolja, kraja, naselja, ulice in do svojega bivalnega okolja.
Naj v kratkem samo omenimo najbolj značilne akcije turističnega društva »Blagajana«:
- izdaja Turističnega vodnika v mesecu maju (3000 izvodov)
- promocija Vrhnika na dveh sejmih Alpe Adria v Ljubljani in GOST 95 v Mariboru (skupaj z občino, ZKO)
- izvedba tečaja za turistične vodnike
- organizacija številnih sejmov na Stari cesti,
- silvestrovanje z ognjemetom na prostem,
- vključitev v akcijo »Moja dežela, lepa, urejena in čista« z ocenjevanjem najlepše urejenih hiš in urejenosti šol,
- prejetje dveh najvišjih priznanj Turistične zveze Slovenije, osnovna šola Ivan Cankar prvo mesto ter Vrhnika v skupini manjših in srednjih mest drugo mesto,
- nadaljnje urejanje koče in okolice v Starem malnu,
Na zboru je bilo malo članov, vendar so ti dali pravo težo delovanju turizma na Vrhniki.
- z javnimi deli sta bila park na Trojici in okolica Močilnika redno vzdrževana,
- društvo je sodelovalo v številnih akcijah, športno-kultur-nih-zabavnih prireditvah,
- pridobivanje članstva in sponzorjev (evidentiranih 178 članov, članarino plačuje 58 članov)
- ter številne druge akcije upravnega odbora in zelo delavnih članov posameznih odborov in komisij pri društvu.
Na vsa dana poročila je sledila zanimiva razprava, kjer so posamezniki pohvalili delovanje in aktivnosti društva v preteklem obdobju. Seveda je potrebno za vrhniški turizem narediti še veliko, predvsem pa nadaljevati delo, ki gaje zastavilo sedanje vodstvo Turističnega društva »Blagajana«. Predstavnik Turistične zveze Slovenije je tudi pohvalil delo društva ter vsem članom čestital za obe priznanji, ki sta ju Vrhnika prejeli v letu 1995. Društvo seje iz nekega apatičnega stanja izpred nekaj let postavilo na noge in je lahko za vzor marsikateremu društvu v Sloveniji. To pa ne bi smelo uspavati novo vodstvo, ki bo moralo še bolj zavzeto in akcijsko delovati.
Spregovoril je tudi župan, kije poudaril, da ima tudi on prijetne občutke ob ponovnem oživljanju društva, saj je bilo to društvo eno izmed prvih društev na začetku 19. stoletja, ko se je imenovalo » OLEPŠEVALNO« društvo. Prav dobro delovanje turističnega društva pa odpira tudi Vrhniki okno v svet. Potrebno je še najti stičišča z drugimi dejav-
nostmi ter skupno delovati za predstavitev Vrhnike. V kratkem bo luč sveta zagledal tudi nov prospekt Vrhnike, ki je že res predolgo v pripravi. Svoj nagovor pa je župan Tomšič zaključil z besedami: Vsak občan ali krajan mora biti vsaj malo pripadnik društva, čeprav ni uradni član, saj mora poskrbeti za svoj bivalni prostor ter misliti na čisto, lepo in turistom prijazno Vrhniko.
Nato so prisotni izvolili nov upravni odbor, ki ga odslej sestavljajo: Ivan Kalič, Franci Pi-šek, Marjan Smrtnik, Tomaž Grom, Viktor Razdrh, Beba Drašler, Franci Tomažič, Anže Stržinar, Matjaž Žirovnik in Maja Gunstek.
Vsi prisotni so na koncu še izvolili predsednika društva, tako da je Tomaž Grom, ki je bil predsednik doslej, predsednik še naprej. Za zaupanje seje zahvalil in v kratkem predstavil programske točke za nadaljnje delovanje društva. Te pa so:
1. spodbujanje razvoja turizma kot kakovost našega življenja s številnimi ekološkimi motivi,
2. skrb za ohranjanje okolja,
3. razvoj turizma, kot dobre možnosti splošnega gospodarskega razvoja, posebno pa dejavnosti, ki konkretno sodelujejo v turistični ponudbi,
4. osveščanje prebivalstva in družbenih struktur, daje možno s turizmom doseči drugo, boljšo kvaliteto življenja v prijaznem in kvalitetnem okolju.
S.S.
\b Slovenija x$
Urejena, čuvana in čista narava je sestavina kakovosti življenja in temeljna prednost in pogoj sodobnega turizma.
Vedno več nas je, ki se vse bolj zavedamo, daje za ohranitev življenja na Zemlji potrebno mnogq_ več, kot smo storili doslej. Cisto, zdravo in urejeno okolje, čiste vode in zrak so bogastvo, ki nam ga je poklonila narava, sami pa smo ga leta in leta brezobzirno uničevali. Sedaj je skrajni čas, da se streznimo in ohranimo, kar nam je zdravega ostalo.
Večina ljudi se vse bolj zaveda, kako pomembno je urejeno okolje. Precejšen del prebivalcev Slovenije se zavestno in organizirano vključuje v prizadevanja za urejeno okolje.
Komisija za lepše okolje pri Turističnem društvu Blagajana Vrhnika se tudi letos vključuje v vseslovenski projekt tekmovanja Moja dežela — lepa, urejena in čista z akcijo pomladanskega urejanja okolja, tekmovanjem in ocenjevanjem urejenosti hiš, ulic in stanovanjskih naselij, krajev, šol in trgovin.
Zavedamo se, koliko nam pomeni varstvo narave; zato je prav, da storimo vse, kar je mogoče, da naravo čimbolj nedotaknjeno pustimo našim zanamcem in da bo okolje tako, da bo privlačno za nas same, občane, pa tudi za obiskovalce našega kraja.
OBROKOV
PHILIPS
GRUnDIC
Panasonic
J. tlt»l lJLUI<L#g>
v
GRUnDIG
EKRAN37cm
Daljinsko upravljanje. 50 programov, hvperband, izpis funkcij na ekranu, sleep limer
CENA ZA IMETNIKA COMING KARTICE
SIT 38.900
ALI 9 X 4.908
SIMBOLIČNA SLIKA
TV VIDEO HI-FI CENTRI
VRHNIKA, Stara cesta 45, tel: 061 752-392
LJUBLJANA,      Kongresni trg 12, tel.: 061 214-321 LJUBLJANA,      Slovenijales, Dunajska 20, tel.: 061 131-92-66 LJUBLJANA,      BTC-hala A, Šmartinska 152, tel.: 061 185-27-70 LJUBLJANA,      BTC-hala A, Šmartinska 152, tel.: 061 185-26-04
Panasonic
EKRAN 55 cm, TELETEKST
Daljinsko upravljanje, 50 programov, hvperband, Izpis funkcij na ekranu, sleep timer
CENA ZA IMETNIKA COMING KARTICE
SIT 78.300
ALI 9 X 9.900
PHILIPS
I CD MINI GLASBENI STOLP
Radio. CD. kasetalona. daljinsko upravljanje
CENA ZA IMETNIKA COMING KARTICE
SIT 55.900
ALI 9 X 7.062
SIMBOLIČNA SLIKA
GR un OIC
VIDEOREKORDER 4GLAVE
CENA ZA IMETNIKA COMING KARTICE
SIT 54.625
ALI 9 X 6.900
PHILIPS
VIDEOREKORDER 2 GLAVI
CENA ZA IMETNIKA COMING KARTICE
SIT 44.555
ALI 9 X 5.627
PHILIPS
PRENOSNI CDMINISISTEM
Radio, CD. dvojni kasetolon. 4 stopenjski grafični eqalizer. deljivi zvočniki 2 X 20 W
CENA ZA IMETNIKA COMING KARTICE
SIT 35.100 ALI 9X4.432
PHILIPS
AVTORADIOKASETOFON
4 X 12 W. 36 programskih mesl. snemava ploščica, slero kasetofon
CENA ZA IMETNIKA COMING KARTICE SIT 28.000 ALI 9 X 3.536
TELEFUNKEN
I EKRAN70 cm
teletekst, stereo, daljinsko upravljanje, 50 programov, hyper band, sleep timer. izpis funkcij na ekranu
CENA ZA IMETNIKA COMING KARTICE
SIT 116.960 ALI 9 X 14.767
Širokokotni objektiv, varčuje z energijo, preprečuje nenamerno snemanje, občutljivost 1-Lux (spodnja meja 0,6 Lux-a), program AE za avtomatsko ekspozituro, dimenzije: 88 x 118 x 242 mm teža: 0,69 kg
SIT 158.255 ALI 9 X 19.982
Panasonic
CAMCORDER NV-R11E
CENA ZA IMETNIKA COMING KARTICE
VIDEOKASETA 120 min
3 kom
SIT 1.890
CENE VELJAJO OB TAKOJŠNJEM PLAČILU Z NAKUPOM NAD 10.000 SIT POSTANETE IMETNIK COMING KARTICE IN V CENAH JE 5% POPUST ŽE UPOŠTEVAN.
OGLASI
Poslovno trgovski center LOKA - Vrhnika
Kmalu bo minilo 10 mesecev, kar je na Vrhniki svoja vrata odprl nov — sodoben Poslovno trgovski center »LOKA«. V njem so odprle vrata številne prodajalne in trgovine tako zasebnikov kot večjih družbenih podjetij. V tem času so v samem centru potekale različne kulturne, zabavne, poslovne in druge prireditve, ki so pritegnile kar veliko obiskovalcev, ki naj bi postali tudi potencialni kupci. Prav te prireditve pa so imele namen predvsem privabiti čimveč obiskovalcev — kupcev, da bi center resnično v popolnosti zaživel. Predstavljamo vam nekaj prireditev (v sliki in besedi) ter nekaj novih trgovin, ki so pričele delovati v zadnjem času. Še posebej pa se predstavljajo trgovine v pritličju PTC LOKA, njihovo ponudbo in založnost.
S. S.
PTC »LOKA«, z velikim parkirnim prostorom in pokritim tržnim delom, lahko nudi različne prireditve in tudi sejme.
Ko v centru malega kraja zraste velika hiša z mnogimi okni in vrati in se v njej naselijo ljudje, ki so kot ena velika družina, je vse okolje polno pričakovanja. Tega je obilo tudi pri članih družine. A pričakovanje samo ne zadošča.
Odpiramo »vrata in okna«, da bi bilo vsem lepše in vabimo: »Pridite k nam!«
Življenjska izkušnja je, da lažje vstopiš v hišo, katere stanovalce poznaš. Zato se vam vedno znova predstavljamo.
Če morda po naključuje še ne poznate ponudbe naših trgovin, vas prosimo, da se vsaj v tem času sprehodite z nami. Pot bo prijetnejša, če vam povemo, da ponudbo trgovin radi popestrimo s prijetnimi dogodki.
Pustno obarvani februar je v našo hišo pripeljal maškare, velike in male, kar cel sprevod, ki ga je pripravilo Društvo prijateljev mladine Vrhnika, gostovale pa so tudi cerkniške maškare.
Potem pa so v marcu prazniki, namenjeni ženskam. Rekli smo si: na svoj način pomagajmo otrokom, da bodo razveselili mamice in smo pripravili različne materiale: suho cvetje in sadje iz Gardeni-je, semena in žico iz Semenarne, barvice iz trgovine Visan, pa barvne prospekte Turistične agencije in avto šole Com-tar, koščke zaves iz prodajalne Fortuna in blago trgovin Maša, Metuljček in Tais. Tako smo pred dnevom Žena izdelovali voščilnice,
pred materinskim dnevom pa čudovito cvetje. Vsakdo si je s pomočjo Saše, Silve in dveh Mojc izdelal kar mu je bilo po volji. Verjemite, da so bili izdelki res čudoviti.
20. aprila s pričetkom ob 10. uri bomo zopet izdelovali. Tokrat iz lesa, lepenke in vrvi.
7. marca sta predvsem za obiskovalke PTC Loka celo popoldne prepevala večno zelene melodije dva prijetna fanta. Duo Black Jack. Zanimivost tega dne so bili tudi poldragi kamni, o katerih so kaj več lahko obiskovalci izvedeli od prvih zbiralcev.
Otrokom veliko pomeni, če ljudje opazijo, kam so vložili svojo energijo in kaj so ustvarili.
Če ste zamudili o tvori-tev razstave grafik učencev OS Ivan Cankar, kije bila s pomočjo Komornega orkestra Glasbene šole Vrhnika, plesalke Jasne Knez in njenih dveh malih pomočnic lep kulturni do-
godek, pridite v PTC Loka še ta hip, kajti razstava bo na ogled do 20. aprila.
Še na eno prireditev vas vabimo. Na MODNO REVIJO 19. aprila, ob 18. uri. Pomladni čas je tisti, ko si želimo nekaj lepega: oblačila za malčke bo predstavila trgovina Metuljček, za dame in gospode vseh starosti pa trgovine Deborah, Maša, Tais, To-mas sšport, Intima, Kara, Fortuna in Zlatarna Au-rum.
22. aprila je Dan zemlje. Mislite, da smo pozabili na ta ekološko pomemben trenutek?! Nismo.
Risbe na pločniku in steni okoli trgovskega centra naj J>odo opozorilo vsem: Cuvajmo zemljo, čuvajmo okolje, to je naš dom!!
Prihajajte radi k nam. Mi se veselimo vašega obiska.
Za materinski dan so otroci v avli P T C L OKA izdelovali različne spominke in darilca za svoje najdražje mamice.
»MEDPROTECT« za zdravo življenje
Predstavljamo vam novo trgovino »Mcdprotect« v PTC Loka na Vrhniki.
V njej imajo preventivne nogavice za vene in vse vrste medicinskih kompresijskih nogavic.
Imajo tudi bogato izbiro ortopedskih pripomočkov — ortoz znanega francoskega proizvajalca »Thuasne«. Ponudba obsega več vrst opornic za gleženj, koleno, zapestje, hrbtenico in druge.
V prodaji jc tudi zaščitna oprema za športnike znamke »Mueller« in »Novelastic«, ki obsega linijo za tenis in zaščitno opremo za dvoranske športe in dejavnost na prostem.
V trgovini lahko naročite tudi pripomočke, ki olajšajo težave invalidnim osebam in starostnikom. Sem sodijo sedeži za kopalno kad, varnostna držala, vozički, hodulje.
Predstavljamo vam tudi sirom sveta uveljavljene izdelke «Weleda« za telesno nego in zdravljenje raznih težav, ki so povsem naravni, brez kemičnih sestavin.
V programu za diabetike in za ljudi, ki so naklonjeni zdravju prijazni hrani, vam nudijo »leci-tin«, ki organizmu pomaga pri presnovi maščob, zato je največji nasprotnik holesterola. Nov pa jc izdelek, ki zaradi svoje sestave zmanjšuje možnost obolenja ožilja in srčnega infarkta. To je ribje olje v prahu, izdelano iz globo-komorskih rib severnega Ant-lantika. V maščobnih kislinah teh rib so snovi, ki perprečujejo bolezni, kot so sklepni revmati-zem, luskavica, migrena, izredno pomembne so za nosečnice in novorojenčke.
Posebna pozornost je namenjena negi nog, saj proizvodi znamke »Gehwol« in Deoped lajšajo in pospešujejo zdravljenje tegob, kot so utrujene noge, trda in razpokana koža, otiščanci, kurje oči, prekomerno potenje, krhki nohti, itd.
Za dobro počutje doma in v službi vam priporočamo BIO ortopedsko obutev iz naravnih materialov (cokle, natikači).
V trgovini lahko kupite različne aparate za lajšanje bolečin (masažne aparate, infrardeči grelec, masažna kad za noge, kos-
modisk, vzglavnike) in aparate za merjenje krvnega tlaka. Vse informacije dobite na tel. št. 061/754-766 ob delavnikih od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 in v soboto od 8.00 do 13.00.
Cenjene stranke, obveščamo Vas, da smo odprli novo trgovino
za zdravo življenje
na Robovi 6 (PTC LOKA) Vrhnika
tel./fax: 061- 754 766
Nudimo Vam:
BBBBBBV
vse vrste medicinskih kompresijskih nogavic
BBBBBBB
bogato izbiro ortopedskih pripomočkov-ortozftudi na zdrav.recept) zaščitne pripomočke za športnike in rekreativce
BBBBBBfll
program za nego invalidnih oseb in starostnikov
■HB
vse za nego zob in dlesni (ORAL-B)
HBBflBH
medicinske merilne pripomočke, masažne aparate, kozmodisk
BBBHBBI
program za diabetike - ZDRAVA PREHRANA
■mm •
medicinsko - vrhunsko kozmetiko (WELEDA)
■MUH
vse za nego nog (GEHWOL in DEOPED)
BBBBBBBI
bio ortopedsko obutev (cokli, natikači)
Delovni Čas: 9.00 - 12.00 in 16.00 ■ 19.00 • sobota 8.00 - 13.00
Zagotavljamo Vam, da bomo izpolnili vsa Vaša pričakovanja-
PRILOŽNOST
AKCIJSKA PONUDBA- vrtni program BLACK&DECKER:
vrtne škarje GT 221, 40<m 17.246.-  12.990.- SIT vrtne škarje GT 243, 60cm 20.443.-kosilnka z nitjo GL 330 10.789.-kosilnka z nitjo GL 560 14.437.-
15.990.- SIT 7.690.- SIT 10.590.- SIT
Pralna stroja GORENJE - EKOSISTEM:
- PS 915_______________________________99.774.-   79.819.- SIT
- PS 913__________.____________________97.152.-   77.722.- SIT
Program SAMSUNG:
TV BIO 55<m___________________________________________72.995.- SIT
TV BIO 51 Cm, z vgrajenim videorekorderjem •••• 115.995.- SIT
TV BIO 70<m___________________________________________99.991.- SIT
glasbeni stolpi______________od52.992.- do 76.899.- SIT
Postanite imetnik KARTICE Metalka Trgovina,
ki jo lahko dobite pri nakupu nad 10.000 sit:! S tem si boste, kot naš stalni kupec, vprihodnje zagotovili POSEBNE UGODNOSTI!
odprto 9.00 -12.30 in 15.30 ob sobotah 8.00 - 13.00
19.00
Metalka Trgovina - PRODAJALNA VRHNIKA, POSLOVNO-TRGOVSKI CENTER, Robova 6, tel. 061/755 266
METALKA
TRGOVINA
Shvtntka trgovina i traditio
FORTUNA
V PTC LOKA, ROBOVA 6 Tel.: 754-875
»Ni lepo, kar je lepo, ampak je lepo, kar nam ugaja«
Ugaja nam, če je naš dom vesel, topel, če je postelja lepo postlana in miza pogrnjena...
Ugaja nam, če imamo zjutraj res kaj čednega obleči, če se čipka izpod obleke zapeljivo zasveti in če se klobuček na glavi elegantno in zapeljivo nagiba...
Ugaja nam, če košček
R G  0  V  1  N A
sreče poklonimo tudi drugim...
»FORTUNA vas vabi: pridite, poglejte si in izberite zaveso,
posteljnino, prt za sončen dom;
spominek za dolgo prijateljstvo;
elegantno perilo in oblačilo zase.
ODPRTO: pon. — petek od 9. —19. ure sobota od 8. — 12. ure
Predstavljamo vam PRITLIČJE PTC LOKA
V pritličju Poslovnega trgovskega centra LOKA, Robova 6 na Vrhniki, so naslednje trgovine oz. poslovni prostori: FOTOSTUDIO, Brušenje rezil Peter Šivic, trgovina ORIENT TRADE, Music Cen-
ter TON, Hip-Hip Slavka Petkovšek, Exprès izdelava ključev in popravilo čevljev Vili Fras, trgovina MLUX, prodajalna TOBAKA in trgovina Trgovskega podjetja LOKA.
Foto studio
Potrebujete nov portret za osebno izkaznico, potni list, vozniško dovoljenje ali katerokoli •zkaznico.
Po vašem neutrudnem fotografiranju potrebujete fotografa, da vam iz vašega poslikanega filma naredi fotografije ali jih celo poveča v vseh velikostih, da so Primerne tudi za v okvir.
Iz stare fotografije bi radi imeli še več primerkov, pa nimate negativa.
Odločili ste se za nov fotoaparat, pa ne veste kakšnega, pomagali vam bomo in svetovali med različnimi modeli in znamkami: NIKON, CANON, SAMSUNG, MINOLTA, YASHICA, FUJI, PRAKTIC A, HALINA, OLYMPUS,...
Poleg dobrega fotoaparata pa Potrebujete še filme ČB ali barv-
ne FUJI, KODAK AGFA, KONICA ali DIA filme ELITE, SENSIA in baterije ENERGI-ZER, SONY za računalnike, igrače, razne daljinske upravljal-ce, fotoaparate, ure, vvalkmane, svetilke, itd.
Ker pa imate doma fotografije razstresene po predalih, škatlah in vrečkah pa vas pri nas pričakuje velika izbira albumov različnih velikosti in vrst: samolepilni, z žepki, flipi, da z njihovo pomočjo uredite fotografije.
Poleg albumov pa še okvirji, klasični ali brez okvirja.
Pokvaril se vam je vaš fotoaparat in zdaj ste v zadregi, kam z njim. Prinesite ga in pomagali vam ga bomo spraviti v red.
Ob vsem tem pa pri nas tudi fotokopiramo.
Ob poroki, birmi, krstu, obhajilu, osebnem praznovanju, obletnicah, pogrebih pa nas pokličite, da vam dogodke ovekovečimo s fotografijskim aparatom.
v pritličju PTC Loka Vrhnika, tel.: 061/754-568
Nudimo vam:
EKSPRES FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTE IZDELAVA BARVNIH IN ČB FOTOGRAFU POVEČAVE
OBNOVA STARIH FOTOGRAFU FOTOMATERIAL
FOTOGRAFIRANJE NA TERENU POPRAVILO FOTOAPARATOV SVETOVANJE
FOTOKOPIRANJE
Ponujamo vam kvaliteto in konkurenčne cene !
DELOVNI CAS:
PON. TOR. CET. PET. 9-13,15-19
SREDA SOBOTA 9- 12in 13 -19 8-13
METULJČEK
Pogodbeno zaposlimo PRODAJALKO za skrajšani delovni čas v trgovini METULJČEK V PTC Loka na Vrhniki
m
ŠIVILJO, kjer bo mogoča tudi redna zaposlitev. Telefon: 753-253.
Hip-Hip se predstavi
Smo edini pooblaščeni zastopnik za prodajo vseh iger LOTERIJE SLOVENIJE na Vrhniki. Ob obisku v našem lokalu boste lahko svoje srečne številke zapisali na listek LOTA ali preverili svoje znanje na ŠPORTNI NAPOVEDI. Čas do konca tedna vam bodo krajšale kartice rednega 3x3, njihova super izvedenka POMLADNI 3 x 3 pa vabi s privlačnimi nagradami, med katerimi naj omenimo samo 20
avtomobilov RENAULT Mega-ne. Nikoli ne veste — lahko, da se že na dopust odpeljete z njim. Če boste slučajno naleteli na vrsto — mimogrede, ta se običajno pojavi le proti koncu tedna — se boste lahko pozabavali s srečkami EKSPRESNE LOTERIJE ali HIP-a. Za ti dve igri je značilno predvsem dvoje: rezultat zveste takoj in obe slovita kot igri z največjo verjetnostjo zadetka.
Vabimo vas torej, da nas obiščete v pritličju novega Poslovno-trgovskega centra LOKA, vsak dan razen ponedeljka.
Trgovina MLUX
Ukvarjamo se s prodajo čistilnih strojev, visokotlačnih strojev, opreme za čiščenje, čistil in avtokozmetike. Smo predstavniki kar nekaj podjetij, ki s svojimi izdelki v svetovnem merilu predstavljajo vrhunec na svojem področju.
Naš program obsega:
Čistilne stroje (gospodinjski in profesionalni sesalniki, šampo-nirni in polirni stroji, ekstraktor-ji, pralno sesalni avtomati in pometalni stroji) vodilnega svetovnega koncema na področju čistilne tehnike, švedskega podjetja ELECTROLUX.
Opremo za čiščenje (kompletna oprema za snažilke in sobarice) podjetja VDP in VERNOP.
Visokotlačne stroje (profesionalni visokotlačni pralno sesalni stroji in nizkotlačni peskalni stroji) nemškega podjetja FAZ-CA, ki so vsestransko uporabni in na svojem področju pomenijo pravo malo revolucijo.
Profesionalna in gospodinjska čistila in premaze nemškega podjetja KIEHL in WMP ERD AL-REX, ki omogočajo osnovno in vzdrževalno čiščenje celotnega stanovanja in opreme.
Avtokozmetiko REX, ki nas navdušuje s svojo kvaliteto in uporabnostjo.
Poleg navedenih izdelkov ponujamo v naši prodajalni še nekaj izdelkov, ki jih v klasičnih prodajalnah ni možno dobiti in jih poznamo samo prek raznih reklamnih oglasov na satelitskih TV (sesalnik-ekstraktor, čudežna krpica, enoležni valjček, mop za čiščenje tal,...) in pa izdelki, ki jih prav tako nujno potrebujemo v vsakem gospodinjstvu.
Prepričajte se o naši ponudbi in o ugodnih cenah in plačilnih pogojih in nas obiščite v prodajalni MLUX v pritličju PTC LOKA na Vrhniki.
Delovni čas od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 19.00 ure, sobota od 8.00 do 13.00 ure.
MLUX
PRODAJALNA: V PTC LOKA ROBOVA 6
Stroji in oprema za čiščenje in vzdrževanje vseh vrst objektov in okolice:
ELEKTROLUX - EUROCLEAN, LUX;
Visokotlačni pralni in peskalni stroji FALCH
Profesionalna in gospodinjska čistila KIEHL in ERDAL — REX
Avto kozmetika REX   Sinja Gorica 13
___ ICTI.     1360 Vrhnika SEDEŽ PODJETJA     Te|/fax. 755.233
M LUX
Trgovina ORIENT TRADE
Vam ponuja veliko izbiro artiklov iz daljnega vzhoda:
KITAJSKE: bambusove roloje, pletene košare, svilene pahljače, porcelan, vaze...
INDIJE: svečnike, svilene rute in šale, kadila, nakit...
EGIPTA: papirus slike, kana, usnjeni izdelki, nakit...
Nudimo vam še: poldrage kamne, eterična olja, sveče, prstane, oblačila, pohištvo iz bambusa, čajnike, vok, fondue, zrno sreče, skarabeje, slone...
Akcija: praktični izdelki vsi po 450,00 SIT.
Delovni čas: 10. — 12., 15. — 19., sobota 8. — 13. ure
QKIEN*!	
T RAIDIS	
ROBOVA 6, LOKA VRHNIKA TELEFON: 754-654
Vam ponuja veliko izbiro artiklov z daljnega vzhoda ODPRTO: vsak dan od 10. do 12. od 15. do 19. in sobota od 8. do 13. ure.
Music center TON
Music center »TON« Vrhnika, trgovina z veliko izbiro zgoščenk (CD-plošč) teravdio in video kaset za vse okuse in generacije, od jazza, ročka, popa, klasike do narodno zabavne glasbe domačih in tujih izvajalcev, poleg tega nudimo kompletno avdio-video opremo priznanega nemškega proizvajalca Hama. Pri nas dobite tudi kvalitetno Hi-fi opremo iz Velike Britanije (Rega, Cambridge Avdio, Gale, Arcam, Mic-kromega, Proac, Systemdek, Sound organistion, Avdiolab, Nad, Epos, Musical technology, Hey-brok in povezovalne kable Cable talk). Sami oblikujete tudi lestvico najbolj prodajanih zgoščenk:
TUJE
L Caught in the act — Of love
2. Celine Dion — D'eux
3. Michael Bolton — Greatest hits
DOMAČE
1. Adi Smolar — Bog ne daj...
2. Ptujskih 5
3. Slapovi — Po domače malo drugače
NOVOSTI:
— Coolio, Gangsta's paradise
— Celine Dion, Falling into you
— Sting, Mercury Falling
— Nick Cave and The bad seeds, Murder balads
— Shaggy, Boombastic
— Power Dancers
— Babilon ... itd.
Dodatna ponudba originalni Zippo vžigalniki, velika izbira, nizka cena.
Pridite prepričajte se o kvaliteti in ugodnih cenah.
Uživajte ob dobri glasbi in ne pozabite, da gredo kupljene zgoščenke v olajšavo pri dohodnini.
Odprto imamo od ponedejka do petka 9. —12. in 14. —19. ob sobotah od 9. — 13. ure.
M u s	iOl	\)t e r
	1 w ! ODPRTO	
PONEDELJEK —		PETEK:
	9. do 12. ure	
	14. do 19. ure	
SOBOTA od 9. do 13. ure		
EKSPRES
IZDELAVA
KLJUČEV
EKSPRES
POPRAVILA
ČEVLJEV
Spoštovani krajani Vrhnike in okolice: od julija 1995 jc v PTC LOKA na Robovi 6 na Vrhniki odprta delavnica dejavnosti eks-pres izdelava ključev, ekspres popravila čevljev, brušenje vseh
vrst rezil (tudi vidia krožne žage).
Vse tiste, ki delavnice še niste obiskali, prisrčno vabimo, da nas obiščete. Ustregli bomo vsem vašim željam in upamo, da boste z našimi uslugami zadovoljni.
Delavnica je odprta vsak dan od 9. do 19., v soboto pa od 8. do 13. ure.
VILI FRAS, s.p. tel. 754-456 ekspres popravila čevljev ekspres izdelava ključev brušenje vseh vrst rezil
Brušenje nožev, škarij, verig za motorne žage, montaža cilindrov in ključavnic, izdelava copat in cokel.
PTC Vrhnika, Robova 6,
ODPRTO: vsak dan od 9. do 19. ure in soboto od 8. do 13. ure
Izdelava ključev PETER ŠIVIC, s.p.
Tel. lokal: 061/755-758
Tel. doma: 061/653-732
PTC LOKA 1360 Vrhnika
Zavarujte svoje premoženje z vrhunskimi ključavnicami, kot so CISA, KESO in EVVA (s kartico).
Nudimo vam nasvete in montažo na domu.
Izdelava vseh vrst ključev, brušenje nožev, škarij, cirkular-jev, motornih verig in ostalih rezil.
Zagotovili vam bomo strokovno najvišji nivo storitev v vaše popolno zadovoljstvo.
Oglasite se pri nas, prijazno vas bomo sprejeli z željo, da postanete naša stalna stranka.
BRUŠENJE REZIL	
PETER ŠIVIC	
IZDELAVA CILINDER,	
VVERTHAIM,	
VSEH VRST	
AVTO KLJUČEV	
-TUDISKODO/P.T.C.	ODPRTO
	VSAK DAN
LOKA CENTER	OD 14. DO 20. URE
ROBOVA 6	SOBOTA OD 7. DO 14.
1360 VRHNIKA	URE.
TELEFON: (061) 755-758	
DOMA: (061) 653-732	SE PRIPOROČAMO!
26 NAŠ ČASOPIS
OGLASI
APRIL 1996
RENAULT
ZOPET PRESENEČA
Nove " NIŽJE CENE "
TWINGO
že od 1.360.750,00 SIT dalje !
V mesecu aprilu 1996 presenečenje za vse kupce R-5 v Avto Centru na Vrhniki avtoradio BLAUPUNKT z zvočniki.
UGODNI KREDITI - R + 5 - ZA VOZILA R-5, CLIO, TWINGO
VLJUDNO VABLJENI V AVTO CENTER NA VRHNIKI
AVTO CENTER d.d., Jelovškova 6, 1360 Vrhnika telefon: 061 755-720, 755-145
Gostilna Bar
Gostilna »Pri Oblaku«
vas vabi na obletnico otvoritve, ki bo v soboto, 11. maja 1996, v popoldanskih urah. Pripravili vam bomo »ZUR NA PROSTEM«. Istočasno bo potekal teniški turnir dvojic na igriščih teniške sekcije VRHNIKA.
(9ó¿aÁaz
Klemen Popit, s.p.
Stara c. 50 61360 Vrhnika Tel.: 061/755-195
Odprto - gostilna: Vsakdan: J2.00-2.l00h Pet., sob.: 12.00-24.OOh
Odprto - bar: Vsakdan: 8.00-23.OOh Pet., sob.: 8.00-01.OOh Nedelja: 10.00-23.00h
MALI OGLASI
Večje količine konjskega gnoja prodam. Ljubljanska 59, telefon 755-732, po 18. uri.
Zazidljivo parcelo ali staro hišo kupim na Vrhniki, telefon 061/ 127-2205.
Kupim ali zamenjam novejšo hišo na Vrhniki oz. bližnji okolici za stanovanje v Ljubljani z doplačilom. Tel. 452-096.
Zbiram rezervacije za prodajo kozličkov po telefonu 752-891.
KS DRENOV GRIČ - LESNO BRDO
NAPOVEDUJE
- CELODNEVNO ZABAVNO-ŠPORTNO PRIREDITEV VŠPORTHEM PARKU NA DRENOVEM GRIČU
- PRIREDITEV BO V NEDELJO, 23. 6. 1996 - IGRAL BO ANSAMBEL GAŠPERJI
Prodam fantovsko kolo ROG-PIONEER za starost 6 — 11 let in stolček za hranjenje otroka TRIP-TRAP. Informacije na telefon 756-100 od 13. ure dalje.
m DAEWOO
d.o.o.
Cesta 8. maja 2, Log pri Brezovici, 1351 Brezovica, tel/fax: 061/653-746
VULKANIZERSTVO, PRODAJA GUM
AVTOGUME: SAVA, SEMPERIT, NANKANG, NOKIA, FULDA ... Ugodne cene, velika izbira, brezplačna montaža
Pooblaščeni prodajalec vozil #DAEWOO
Akcija 7% popust pri nakupu novih vozil prihranek od 1000 - 1900 DEM
NEXIA
PIE TA
POGREBNA SLUŽBA PIETA Franci Tršar
Gabrče 9 61360 Vrhnika tel: (061) 752-894 NON-STOP 754-109
V trenutku neizmerne bolečine in žalosti, ko izgubite svojce, prijatelje ali znance, nudimo vsestransko in celovito
POMOČ ŽALUJOČIM
N-3 P'wsgB
vem
'Mea/ti-
Stara cesta 5, 61360 VRHNIKA telefon: 061/756-1 05
delovni čas:
od 9. do 12. ure od 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure sobota zaprto
KONTROLA VIDA - ZDRAVNIK SPECIALIST
Vsak drugi ponedeljek od 15. do 17. ure Informacije po tel. 756-105
Imam vse, kar potrebujete za boljši vid:
okvirje priznanih tujih in domačih proizvajalcev, vse vrste stekel (bifokalna, fotoobčutljiva), očala za delo na računalnikih in monitorjih, sončna očala, športna, ribiška -polaroidna. Popravljam vse vrste očal. Prodajam tudi povečevalne lupe, etuije, verižice in trakove za očala, čistilna sredstva za čiščenje vaših očal.
OGLASI
NAŠ ČASOPIS 27
MAVRICA
TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN LAKI, P.O.
itnes studio Peter Klepec
Na polovici poti med Vrhniko * Brezovico, v okrilju majhnega, a prijetnega naselja Jordanov kot, je pred letom dni na stežaj °dprl svoja vrata Fitnes studio Peter Klepec. V tem času se je z možnostmi rekreativne vadbe, ki jih ponuja, podrobneje seznanilo okoli 450 rednih in občasnih obiskovalcev.
Podrobneje pa ga Želimo predstaviti tudi vsem Vam, ki se zavedate, da je rekreativna vadba nujna spremljevalka sodobnega načina življenja, le da si časa za to v Prenapetem vsakdanjiku še niste uspeli izboriti.
V fitnes studiu Peter Klepec, na površini 450 m2, potekajo različne oblike rekreativne vadbe, primerne za vse starostne skupine in oba spola. Fitnes Vadba poteka individualno, a kljub temu vseskozi pod strokovnim nadzorom. Prednost te vadbe je v tem, da časovno ni omejena. Obiskovalec si lahko termin in dolžino vadbe prilagodi svojim potrebam. Fitnes vadba poteka na sodobnih orodjih svetovno priznane firme Tehno-gym. Vsakemu obiskovalcem ob prvem obisku opravimo kondi-cijski test in mu na podlagi tega prilagodimo program treninga.
Vse oblike vodene vadbe po-
tekajo v manjših skupinah pod strokovnim vodstvom, vendar v določenih terminih in s prekinitvijo v mesecu juliju in avgustu in sicer:
- Aerobika in Step aerobika -vadba poteka v skupinah do 15 obiskovalk. Vodi jo inštruktori-ca aerobike, ki se nenehno izpopolnjuje na mednarodnih tečajih in sprotno vnaša v vadbo elemente sodobnih svetovnih trendov. Vsaka naša obiskovalka, ki obiskuje katerokoli vodeno vadbo ima na voljo tudi štirikrat na mesec brezplačno vadbo na tre-nažerjih, saj je kombinacija aerobnih vaj in fitnesa izjemno učinkovita pri korekciji telesne teže.
- Aikido je samoobrambna borilna veščina, polna različnih tehnik, metov in vzvodov, s katerimi na eleganten in zares učinkovit način opravimo z nasprotnikom. Zato ga priporočamo tudi dekletom. Treninge vodi mojster, nosilec črnega pasu 1. dan.
-Za mladino od 6 leta do 18 leta starosti pa smo odprli šolo Jazz baleta in Stepa, ki poleg skladnosti gibov krepi tudi smisel za glasbo in ritem, kar pozitivno vpliva na duševni razvoj mladostnika.
V fitnes studio prihajajo obis-
Približuje se poletje in z njim obdobje, ko bomo morali razgrniti, kar je bilo v zimskih mesecih uspešno skrito pod ohlapnimi oblačili. Ne dovolite, da Vam ta trenutek pokvari razpoloženje.
Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici
Vas vabi, da v prijetnem okolju in ob vspodbujanju kolektiva uresničite svoje želje. V ta namen Vam ponujamo,
fitnes vadbo aerobiko, step aerobiko plesno šolo - jazz balet in step aikido - samoobrambno veščino ter
izdelavo individualnih shujševalnih ali krepilnih diet
Vse informacije dobite na tel. 653 188, vsak dan, razen sobote, med 16.30 in 22.30 uro.
ZIDARSTVO PETROVČIČ Podlipa 95, Vrhnika telefon: 753-895
Redno zaposlim:
— priučenega ali KV zidarja
— pomožnega gradbenega delavca
— možnost tudi honorarno
Vse informacije dobite od 16. ure naprej na zgornjem naslovu in po telefonu 753-895.
kovalci iz širšega območja in to od Logatca, Borovnice, Vrhnike do Brezovice in Dobrave, nekaj rednih obiskovalcev pa tudi iz različnih koncev Ljubljane. Naše obiskovalec lahko razdelimo v tri skupine. Za prvo skupino (med 15. in 25. letom) skoraj praviloma velja, da zelo resno trenirajo, predvsem fantje z namenom, da pridobijo na obliki in moči. Močan motiv jim je tudi druženje. V drugo skupino sodijo ženske in moški (med 25. in 45. letom), ki fitnes in različne oblike vodene vadbe obiskujejo predvsem zaradi odvečne teže. V tretjo skupino (od 45. leta dalje) pa sodijo obiskovalci, ki k nam prihajajo zaradi različnih zdravstvenih težav, različnih poklicnih okvar in prekomerne teže (od težav s hrbtenico do okrevanja v poinfarktnem obdobju - velja predvsem za fitnes vadbo).
V Fitnes studiu Peter Klepec si prizadevamo, da bi se naši obiskovalci počutili prijetno - domače. V ta namen imajo člani na voljo večji sprejemni prostor, kjer se lahko nemoteno družijo in zadržujejo daljši čas. Najbolje pa je, da se o povedanem prepričate sami. Pričakujemo Vas.
Kolektiv
FS Peter Klepec
NOVO! NOVO! NOVO!
TRGOVINA MAVRICE NA VRHNIKI KOLODVORSKA 8 (PRI SUBARU SERVISU)
LAKI,\XXV^K, ČISTILA^K&m.
»VSE, KAR POTREBUJETE ZA VSAKODNEVNO VZDRŽEVANJE VAŠE HIŠE ALI STANOVANJA«
VSE NA ENEM MESTU - ZAGOTOVLJEN PARKIRNI PROSTOR - POSEBNE UGODNOSTI PRI NAKUPU (UPOKOJENCI, DARILNI BON)
S 755-447, del. čas: 7.30 — 16.30 delovnik, sobota: 7.30 — 12. ure
MAVRICA
T
PETROL
VRHNIKA CENTER
LJUBLJANA
u		»2		
PETROL		c Ž C X		
		*s		
POSTOJNA <—			AVTOCESTA	—> LJUBLJANA
Com far
AVTOŠOLA
TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM VRHNIKA
VSAK MESEC TEČAJ CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV) DIJAKI IN ŠTUDENTI 10% POPUSTI
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli.
ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE VOŽNJA NA AVTOMOBILIH R-5, CLIO IN FIAT PUNTO
TURISTIČNA AGENCIJA
ZDRAVILIŠČA IN KMEČKI TURIZEM POČITNICE V DOMOVINI IN TUJINI, NA SNEGU IN MORJUI EKSOTIČNE DEŽELE, ENO IN VEČDNEVNI IZLETI, POTOVANJA, LETALSKE KARTE, MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV TURISTIČNIH ARANŽMAJEV VSEH SLOVENSKIH AGENCIJ
FOTOKOPIRANJE PISARNIŠKE IN FAX STORITVE
URADNE URE: pon.-pet. od 9. do 18. ure. sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: C0M-TAR d.o.o.. PTC LOKA. Robova 6. VRHNIKA, tel.: fax: 061 755-828.755-023
POMEMBNO OBVESTILO
24-urna urgentna služba ZD Vrhnika je dosegljiva za vse nujne primere na številko mobitela: 0609 639 041
ČISTILNI SERVIS
Friderik Sajovic, s.p.
Log, Cesta v Lipovce 28 1351 Brezovica Tel.: 061/653-714
Čistimo:
— lamelne in plisirane zavese
— itisone in tapisone
— sedežne garniture in preproge
— odstranjujemo stare premaze s talnih oblog — vinaz, pvc, kamen itn. in jih na novo
zaščitimo
VABILO NA KRVODAJALSKO AKCIJO
Veliko ljudi bi že dolgo ne bilo več med nami, če jim življenja ne bi rešila kri, ki so jo darovali neznani krvodajalci.
Danes, ko ste zdravi, lahko brez težav darujete določeno količino krvi. Življenje je nepredvidljivo in morda boste že jutri potrebovali kri tudi sami. Kako zelo boste hvaležni neznanemu krvodajalcu, ki vam bo rešil življenje.
Razmislite in prepričajte še svoje prijatelje, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo v občini Vrhnika,
V ČETRTEK, 25. APRILA, OD 8. DO 15. URE, V PETEK, 26. APRILA, OD 7. DO 13. URE, v prostorih male dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki.
VABLJENI IN HVALA ZA UDELEŽBO!
OBMOČNA ORGANIZACIJA RK VRHNIKA
ZAHVALA
Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika se zahvaljuje trgovini BLAGO-MIX za podarjena nova oblačila, ki jih bomo razdelili občanom, ki so te vrste pomoči potrebni.
OO RK VRHNIKA
28 NAŠ ČASOPIS
OGLASI
APRIL 1996
POGREBNE STORITVE
'j   ¡ ■ " '
r^ ANTON VRHOVEC
TEL.: 061/751 437, 751 435 61360 VRHNIKA
MOBITEL: 0609 637 617 DRENOV GRIČ 128
DAMOS, d.o.o.
Podjetje za gradbeništvo in trgovino
Damjan Smrtnik, Velika Ligojna 20, Vrhnika; telefon/fax: 753-020 mobitel: 0609637734
Omogočamo vam:
— različne izkope
— prevoze
— zaključna dela v gradbeništvu
— izdelovanje podpornih zidov
— ureditev dvorišč,. parkirišč z različnimi materiali
Gradbena trgovina MIPRO TRADE, d.o.o. Podpeč 27, Preserje
Po ugodnih cenah prodajamo:
— cement, apno, maltit,
— zidne bloke (opečne, betonske, siporeks),
— betonske izdelke,
— armaturno železo,
— kritine (Bramac, salonit, opečne),
— izolacijske materiale,
— lepila, fugirne in izravnalne mase,
— vijačni material, orodje, premaze.
Blago vam dostavimo in razložimo s hiabom, večje količine tudi brezplačno.
Delovni čas: pon.— petek od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure
Pokličite nas in se prepričajte! TEL.: 061/631-036
Splošno kleparstvo BAJDA VENČESLAV, s.p. Pot k čuvajnici 31 1357 NOTRANJE GORICE
objavlja prosto delovno mesto:
za priučenega stavbnega kleparja ali fanta za priučitev.
Prijave na gronji naslov ali na telefon 061/651-455
STAVBNO KLEPARSTVO BAJDA VNANJE GORICE
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE
OBMOČNA ORGANIZACIJA VRHNIKA
Datum: 9. 4. 1996
OBVESTILO
Rdeči križ Slovenije — Svet za podmladek in mladino, v sodelovanju z IFRC, regionalno delegacijo v Budimpešti, organizira 1. mednarodni tabor mladih RKS, od 21.6. do 30.6.1996 v Mladinskem zdravilišču Debeli Rtič. Tabor je namenjen sodelovanju med mladimi RK, izmenjavi izkušenj, medsebojnemu spoznavanju in učenju. Tako bodo v okviru tabora organizirane delavnice s področja širjenja znanj, ekskurzija v Solferino, v humanitarne ustanove, ter tudi konkretno humanitarno delo.
Pogoj za udeležbo na taboru je starost od 16 do 28 let, znanje angleškega jezika, pripravljenost aktivnega sodelovanja in prisotnost na eni izmed aktivnosti prostovoljnega dela Sveta za podmladek in mladino v prejšnjih letih.
Stroške namestitve in programa krije organizator. Prevoz na tabor in nazaj pa Območna organizacija RK Vrhnika.
Prosimo, da se vsi zainteresirani oglasite na Območni organizaciji Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, najkasneje do 29. aprila 1996 ali pokličete po telefonu 752-105, kjer boste dobili vse dodatna navodila oz. izpolnili prijavnico.
OO RK VRHNIKA
OBLAK d.o.o.
RENAULT SERVIS LOGATEC
Tržaška 84, 1370 Logatec Tcl.:/fax: 061 741 226 tel 742 484
RENAULT
SERVISIRANJE VSEH TIPOV AVTOMOBILOV AVTOVLEKA
KLEPARSKA IN LIČARSKA DELA V NAJKRAJŠEM ČASU PRODAJA REZERVNIH DELOV RENAULT PRODAJA VOZIL RENAULT
Renault servis Logatec obvešča svoje stranke, da je spremenjen delovni čas! Servis je odprt PO - PE od 8.00 - 12.00 in 13.00 - 16.00 SOBOTA    8.00 - 13.00
V PRODAJI CLIO faza 3, NIŽJA CENA TWDÍGA ŽE OD 15.100 DEM NAPREJ
Prednost je, da Vam /cljcni avtomobil poiščemo preko najhitrejšega dobavitelja. Stranki pa svetujemo nakup po zanjo najbolj ugodni poti kreditiranja. Krediti že od R + 4%.
VAM STRANKAM PRIPADA CAS, ZATO SE VAM ZEUMO POSVETITI IN POISKATI ZA VAS NAJBOLJ UGODNO REŠITEV.
SHEN QI
PREDAVANJE IN SPROŠČANJE
od 1. 5.1996 do 1. 5.1997 v dvorani »Pavza« na Vrhniki
Metodo Shen Qi je razvila gospa Wang Aiping, članica mednarodnega združenja Qi Gong, na podlagi duhovnega znanja, dolgoletnih izkušenj in dela.
INFORMACIJE
Predavanja bosta vodila člana in inštruktor Shen Qi Edi Debevec, Danica Oblak in Saša Debevec.
Predavanja se bodo začela 1.5.1996 ob 16. uri, v sredo, in bodo potekala vsak dan tudi med prazniki in vikendi. Jutranja predavanja bodo od 7. — 8. ure in 8.30 — 9.30, popoldanska pa od 17. — 18. ure in od 18.30 — 19.30, razen ob ponedeljkih in sredah bodo popoldanska predavanja od 16. —17. ure s tem, da bodo v sredo brezplačne informacije.
INFORMACIJE: tel.: 061/746-503
ana-
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714
CVETLIČARNA JANA
Vljudno vas vabimo v nove prostore naše cvetličarne na Tržaški cesti 3, Vrhnika (nasproti sedanje), kjer bomo pričeli poslovati v torek, 23. aprila 1996.
Cvetličarna bo odprta: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure.
Za vse naše kupce v novi trgovini bomo do konca maja prodajajjjg&zelo ugodni ceni
PODJETJE ZA PRIDOBIVANJE, PREDELAVO IN MONTAŽO NARAVNEGA KAMNA
«1001 LJUBLJANA. LETALIŠKA C. 5, SLOVENIJA
OBRAT PODPEČ
MINERAL, d.o.o.
PODJETJE ZA PRIDOBIVANJE,
PREDELAVO IN MONTAŽO
NARAVNEGA KAMNA
1001 LJUBLJANA, LETALIŠKA C. 5,
SLOVENIJA
Ko gre za naravni kamen, ko gre za trajnost in lepoto, je najboljša rešitev GRANIT.
Smo največji obdelovalec granita v Sloveniji. Na zalogi več kot 30 vrst granita, v različnih barvah.
Naši izdelki so:
• tlaki
• obloge
• mize
• kuhinjski in gostinski pulti
• police, stopnice, balkonske obrobe
• spomeniki
PRODAJA: vsak dan od 6. do 17. ure sobota od 8. do 12. ure Tel. 631-045 fax 631-462
KAMNOSEŠTVO SVETE
Izdelava In obnova nagrobnikov,
več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov
iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni
■ lučke, vaze,
■ Izdelava In montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov,
- mize,
Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovora!
Delovni čas: 700 - 1700
KAMNOSEŠTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294   aH Mob. 0609 633-250
SPEEDY
ECOLOGIC
Z MIKRO FILTROM
SISTEM ZA GLOBINSKO IN KEMIČNO ČIŠČENJE
zastopanje in posredovanje: JOŽE ŽAKELJ, s.p. Smrečje 4 61360 VRHNIKA telefon: 061/755-454
UKO, d.o.o. VRHNIKA, Tržaška 28
oddaja v najem več pisarniških prostorov v upravni stavbi na Vrhniki, Tržaška 28 in proizvodne ter skladiščne prostore v Verdu in v Borovnici.
Vse dodatne informacije so vam na razpolago pri g. Šebeniku (tel. 753-311)
LIKO, d.o.o.
OBČINA VRHNIKA Oddelek za splošne zadeve Tržaška cesta 1 1360 VRHNIKA
objavlja
RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA
Na Vrhniki v podhodu stavbe Jelovškova 1 oddajamo poslovni prostor skupne površine 21 m*.
Notranjost poslovnega prostora je izdelana do tretje gradbene faze.
Poslovni prostor ni namenjen za gostinsko ali živilsko dejavnost.
Poslovni prostor oddajamo za nedoločen čas. Najemnino za poslovni prostor je treba plačevati mesečno in je usklajena s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov. Pisne ponudbe z navedbo dejavnosti ter dokazili o registraciji obrtne ali podjetniške dejavnosti pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za splošne zadeve, Vrhnika, Tržaška cesta 1, vključno do 10. 5.1996.
Dodatne informacije dobite po tel. (061)755-121, int. 210.
METREL
merilna in regulacijska oprema, d.d., Horjul 188
želi zaposliti v oddelku nabave delavca, ki
išče zanimivo in kreativno delo.
Od novega sodelavca pričakujemo, da bo poleg tekočega dela v nabavi aktivno sodeloval tudi pri proučevanju nabavnih tržišč, nabavnih poti in prevozov, proučevanju in izbiri dobaviteljev, pri ugotavljanju najugodnejših količin nabave reprodukcijskega materiala ter pri pripravi nabavnih pogodb.
Za opravljanje navedenih del zahtevamo:
— ekonomsko ali tehnično izobrazbo z ustreznimi delovnimi izkušnjami,
— aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika,
— poznavanje zunanjetrgovinskega poslovanja, organizacije dela in osnov računalništva,
— pripravljenost za dodatno izobraževanje.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite kadrovskemu oddelku Metrel, d.d., 1354 Horjul, v 15 dneh po objavi.
MEDBA
galerija-kava bar, Stara cesta 39, Vrhnika, tel.:061/754-703
K sodelovanju vabimo likovne ustvarjalce, ki lahko predstavijo svoja dela v naših prostorih. Do 5. maja je na ogled razstava del svobodne umetnice Nuše Javornik iz Ljubljane. V času Cankarjevih dnevov bomo odprli razstavo del svobodnega umetnika Franca Rodoška iz Borovnice. Vabimo k ogledu!
Vsak drugi petek vas vabimo na PARTY — posebno ugodne cene!
Se priporočamo!
Strojno ključavničarstvo Popit ing. Marko Log, C. Dolomitskega odreda 4 61351 Brezovica
Tel: (061)653-036. Fax: (061) 654432
ZDAJ JE CAS ZA NABAVO
CISTERN ZA KURILNO OLJE
Najugodnejša ponudba cistern za kurilno olje iz 3 mm pločevine, preizkušena na Inštitutu za    metalne   konstrukcije v Ljubljani po DIN 6622, št. atesta 20909. Cisterne izdelamo tudi po naročnikovih merah in jih dostavimo na dom. Prostornina 1000 I — 4.800 I. Proizvodne cene.
Nova Ljubljanska banka, d.d, Ljubljana Podružnica Vič - Notranjska
vabi k sodelovanju
BLAGAJNIKA
v poslovalnici Borovnica
Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne ali splošne smeri, starost do 30 let, smisel za delo s številkami, komunikativnost, vestnost, natančnost ter delovne izkušnje pri podobnih delih.
Če Vas zanima sodelovanje z nami, nam svojo ponudbo pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
Sektor za kadrovske posle, Nova Ljubljanska banka, d.d., Trg republike 2, Ljubljana.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 210-615.
/0   ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA 0 D LJUBLJANA
• VRTNARIJA
Vx KRASNIK
OPEKARSKA 37, VRHNIKA, tel.: 753-496
Prodajamo:
• balkonsko cvetje
• cvetje za okrasne gredice
• obešanke
• zelenjavne sadike
• zelišča v lončkih
• sprejemamo tudi naročila
CLUB
Okrepčevalnica TEN - BAR Drenov Grič 160 Tel.:061/751-318 <
V mesecu maju odpiramo naš prijeten
letni vrt, kjer vam bomo poleg raznovrstnih pijač ponudili tudi izbrane jedi na žaru. Odprto imamo vsak dan od 9. do 24. ure.
Potrudili se bomo, da boste zadovoljni z našo ponudbo.
FOTOKOPIRNO
M&M Marija Podobnik Drenov Grič 30 tel.: 754-831
Nudimo vam kakovostno fotokopiranje, razmnoževanje in prepisovanje besedil. Odprto:
ponedeljek — petek od 7. do 19. ure sobota od 7. do 12. ure
OBVESTILO IN POVABILO
V časopisu »Delo« smo 6.4.96 objavili prosto delovno mesto strokovnega sodelavca za področje kulture in turizma. Splošni pogoji sta višja ali visoka izobrazba družboslovne smeri. Pričakovana posebna znanja pa so: organizacijske sposobnosti in komunikativnost, znanje računalništva in izkušnje s področja organizacije ohranjanja naravne in kulturne dediščine, turizma in trženja. Kogar zanimajo podrobnosti razpisanega delovnega mesta, lahko dobi informacije na Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, Tržaška 25, tel. 753-648.
REAN inženiring, d.o.o.
1357 NOTRANJE GORICE Podpeška cesta 236 tel./fax: 061/651-309 mobitel 0609/642-085
Najugodnejša ponudba atestiranih cistern 1.000—3.800 I z dostavo na dom in montažo.
Dobava in montaža oljnih gorilnikov THYSSEN, API, ECOFLAM in OL YMP
s prostorskim uravnavanjem temperature.
Dobava in montaža peči FERROLI20—200 kW z gorilniki
Minor Ecoflam
MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA
■0
Dr. B.THYSSEN
Pravočasno nabavite material za predelavo kurjave na kurilno olje
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
TURSIC
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT... možnost plačila na 2 čeka gotovinsko plačilo 5% popusta
Delovni čas: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
30 NAŠ ČASOPIS
OGLASI
APRIL 1996
Acer-M d.o.o.
VRHNIKA
Mizarji in ljubitelji lesa, obveščamo vas, da smo v Logatcu (Obrtna cona) odprli prodajno skladišče s furnirji. Na zalogi imamo več kot 40 različnih drevesnih vrst.
Vse informacije dobite na telefonih: 0609/636 138 in 755- 664
VRHNIKA
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210 061 756-211 faks 061 756-210
Delovni čas: od 8. do 12. in od 15. do 19. ure sobota od 8. do 12. ure
NOVOST
VEČNAMENSKI VITEL z uporabo motorne žage za delo na težko dostopnih terenih z vlečno silo do 3 tone
o
■
»WC« 1
•m
3t
AVTOMOBILSKI REZERVNI DELI ZA TOVORNA
VOZILA TAM, ZASTAVA, IVECO
tudi
za osebna vozila GOLF, ŠKODA, ZASTAVA, 126 P
MOTORNA OLJA ZA TOVORNJAKE IN TRAKTORJE: ESO, OMV, CASTROL, VALVOLINE
Na podlagi odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93 in 19/94) objavlja Občina Vrhnika
JAVNI RAZPIS
za izbiro najboljšega ponudnika za opravljanje prevozov otrok skrajšane priprave na šolo v občini Vrhnika, v šolskem letu 1996/97.
1. Naročnik: Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika
2. Predmet razpisa: prevozi otrok skrajšane priprave na šolo na relacijah Vrhnika — Blatna Brezovica — Bevke — Dragomer — Drenov Grič — Vrhnika in
Vrhnika — Smrečje — Podlipa — Ligojna — Vrhnika
3. Ponudniki lahko dobijo informacije na sedežu občine na Oddelku za družbene dejavnosti
4. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika so:
— cene za kilometer razpisanih pogojev
— reference pri izvajanju prevozov
— druge prednosti
5. Prevozi bodo potrebni v šolskem letu 1996/97.
6. Pogodba bo podpisana v avgustu 1996, ko bodo znane točne potrebe.
7. Ponudba mora vsebovati elemente v skladu z 12. členom odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa z.a oddajo javnih naročil.
8. Zainteresirani morajo oddati ponudbe v zaprti ovojnici z oznako: »NE ODPIRAJ — PREVOZI SPMS«, najpozneje do 9. maja 1996 do 10. ure na naslov Občina Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika.
9. Javno odpiranje ponudb bo 9. 5. 1996 ob 12. uri v sejni sobi Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika. Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po odpiranju ponudb.
Občina Vrhnika
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
Telefon: 125-42-04
Tržaška 2 — LJUBLJANA
Uradne ure vsakdan od 10. do 16. ure-
sreda od 10. do 18. ure
ponedeljek in
I IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO:
— brezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat na mesec ob 16.30 na Tržaški 2
— v aprilu bo tečaj CPP 15. v mesecu, v maju pa 6. in 20. v mesecu
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, s pričetkom 15. 5. ob 17. uri
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— omogočamo izposojo literature.
RUMENIC
TELEFON (061) 755-545
DRENOV GRIČ 170,61360 VRHNIKA
OPRAVLJAMO:
• servisiranje
- druga popravila
• pripravo za tehnični pregled
- popravila zavor
-avtovleka    se priporočamo >
Odprto: od 8. do 14. ure od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure
GOSTllHA '
PODUPA
gostilna JORCA
JANEZ JURCA Podlipa 44 61360 VRHNIKA
telefon: 061/ 7524)61
Vabimo vas v Podlipo na dve vrtni veselici z domačo hrano in pijačo,
ki bosta v petek, 24. 5.1996, z ansamblom STRMINA in v soboto, 25. 5.1996, z ansamblom SLAPOVI.
Vljudno vabljeni!
ZAHVALA
Ob nenadni smrti mame
Ivanke Vehar
roj. Koželj iz Bevk
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala oktetu Raskovec za odpete pesmi in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala!
V imenu sorodstva sin Janez
TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o.
cankarjev trg 4, 61360 vrhnika tel. (061) 755 375, fax. (061)755 380
UGODNO
Prvomajska POTOVANJA IN POČITNICE
POSEBNA PONUDBA: Hotel MONTAURO V ROVINJU
Od1. 5. do 5. 5. 96 1 /2 TWC polpenzioni Cena za odrasle: 160 DEM, otroci od 4 let do 12 let 75 DEM, otroci do 4. leta pa samo 25 DEM. Organiziran je avtobusni prevoz: za odrasle 50 DEM, za otroke 25 DEM.
POLETJE 96 — POČITNICE DOMA IN V TUJINI — ŠPANIJA — SICILIJA —TUNIZIJA, DOLGA POTOVANJA — KRIŽARJENJE PO SREDNJI AMERIKI.
NUDIMO POSEBNE AVTOBUSNE PREVOZE in LETALSKE VOZOVNICE PO UGODNIH CENAH.
TRGOVINA
Jelovškova 6, Vrhnika Telefon 755-566
V trgovini SIMON pri bencinski črpalki na Vrhniki lahko nabavite: — prehrambne izdelke — različne pijače
— delikatesno blago
— čistila, kozmetiko
Možnost dostave na dom.
Trgovina je odprta: vsak dan: od 7. do 21. ure sobota: od 7. do 20. ure nedelja: od 8. do 13. ure
ZAHVALA
ob izgubi brata
JANEZA TROHA
se iskreno zahvaljujemo za izraze sožaljaj darovane sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Se posebno se zahvaljujemo podlipskemu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
brata in sestre
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje drage žene
Marije Zakelj
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za vso drugo pomoč. Se posebna zahvala gospodu kaplanu za lepo opravljen obred.
Mož Tone Brezovica, april 1996
Hudi in kruli valovi življenja so te vrgli na obalo, kjer ni trpljenja, kjer ni solza, kjer ni bolečine.
ZAHVALA
V prebujajoči se pomladi smo se poslovili od našega ljubega
Danijela Trčka
(1961 — 1996)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter tolažbo. Hvala za pomoč in lepe poslovilne besede njegovih sodelavcev podjetja Iskra in Delo. Zahvala gospodu župniku Kamparetu za lepo opravljen obred, pevcem kvinteta bratov Zupan za žalostinke, pogrebni službi Pieta ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu!
Žalujoči: mama Ivanka, brat Metod z družino, prijateljica Marija in drugo sorodstvo Brezovica pri Ljubljani, 28. 3. 1996
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tašče
v
Štefanije Pišek
iz Zažarja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vso drugo pomoč. Še posebna zahvala gospodu župniku Janezu Smrekarju za lepo opravljen pogrebni obred, domačim pevcem in pevcem iz Iga, trobentaču in g. Vrhovcu za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni!
ZAHVALA
Ob slovesu od očeta, tasta in dedija
Jovana Bogunoviča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ali se drugače poklonili negovemu spominu.
Vsi njegovi
Draga mama —
Hvala za vašo nesebično ljubezen, ki živi in ostane z nami.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
Frančiške Rus
roj. Novak
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrazili pisno in ustno sožalje, podarili cvetje, sveče, darovali v dober namen in jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti v molitvi. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem Marijinega dela, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršen koli način priskočili na pomoč. Iskrena hvala g. dekanu Florjanu Božnarju za darovano mašo, lepe poslovilne besede, doživet pogrebni obred, lepa hvala pevcem za očuteno zapete pesmi slovesa. Naša posebna zahvala pa velja osebju Doma upokojencev na Vrhniki in dr. Heleni Rozmane Drašler za vso skrb in nego, ki so jo nudili naši dragi mami. Zahvaljujemo pa se tudi zvonarjem, pogrebcem in pogrebni službi Vrhovec.
Vsi njeni Drenov Grič, 2. 3.1996
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame in prababice
Antonije Bajee
Cempretove mame z Drenovega Griča
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala velja dr. Dunji Piršič-Koren za dolgotrajno skrb in nego, g. Antonu Vrhovcu za pogrebne storitve, gospodu dekanu Florjanu Božnarju za lepo opravljen pogrebni obred ter oktetu Raskovec. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hčere z družinami, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
Ivanke Berglez
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in kakršno koli drugo pomoč. Hvala g. dekanu za lepo opravljen pogrebni obred, g. Vrhovcu, oktetu Raskovec, trobentaču in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Tone, sin Vlado in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega sina in brata
Marjana Tesarja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v tako težkih trenutkih stali ob strani, darovali sveče in prečudovito cvetje ter nam izrazili pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala dr. Popit-Stanovnikovi za obiske in ge. Pavlini Korošec za vse dobro. Hvala g. dekanu Božnarju za doživet pogrebni obred, pevcem, trobentaču, obrtnikom, gasilcem in pogrebni službi Vrhovec ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Ne najdemo pa pravih besed zahvale številnim mladim, ki so ga obiskovali v bolnišnici in na domu ter se tako čutno, tako ganljivo poslovili od našega Marjana. Vsem in vsakemu naša iskrena zahvala. V globoki žalosti: vsi njegovi Vrhnika, 3. 3.1996
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, pra-dedka, brata in strica
Lovra Jerina
A '"^KBKF s Stare Vrhnike
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, znancem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter vse, kar ste darovali v dober namen. Hvala pogrebcem in gospodu kaplanu Bogdanu Oražmu, za darovano mašo in lepe poslovilne besede. Hvala pevcem za občuteno zapete pesmi slovesa, Luki in Primožu za lepo zaigrano Tišino in pogrebni službi Pieta. Iskrena hvala tudi patronažni sestri Veroniki Habe in gospodu Stanku Kapšu za obiske na domu. Naša posebna zahvala tudi osebju Doma upokojencev na Vrhniki in dr. Heleni Rozmane Drašler za vso skrb in nego, ki ste jo nudili našemu atu v zadnjih mesecih njegove bolezni. Hvala tudi Društvu upokojencev Vrhnika za spremstvo na njegovi zadnji poti in prav vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega dragega ata.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tašče
Ivanke Otrin
Kapčarjeve mame
iz Polhovega Gradca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter za vso ostalo pomoč. Zahvala gospodu župniku Danijelu Kaštrunu za lepo opravljen pogrebni obred. Iskreno se zahvaljujemo vsemu osebju Doma upokojencev na Vrhniki za dolgoletno skrb, ki jo je bila mama deležna. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
marec 1996
ZAHVALA
Za vedno smo se poslovili od tete
Frančiške Kucler
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja dr. Piršičevi, patronažni sestri, dr. Heleni Rozmane Drašler, osebju Doma upokojencev, krajanom Drenovega Griča in Lesnega Brda, pevcem, trobentaču in gospodu kaplanu za pogrebni obred. Lepa hvala tudi gospodu Vrhovcu za pogrebne storitve.
Žalujoči
Veselje in smeh sta bila v tebi, zato veliko src prižel si k sebi, a žal prekmalu si odšel, v srcih vedno nas boš grel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega
Ekrema Derviševiča
se iskreno zahvaljujemo vsem vam, ki ste se mu prišli poklonit kot človeku, sosedu, prijatelju, kolegu, sodelavcu in sorodniku. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ali v dobre namene ter za ustno ali pisno izraženo sožalje. Posebna zahvala PTT Slovenije in PTT Izpostava Dobrova, Mercatorju Savica in časopisni hiši Delo in vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
Življenje je valovanje, večen boj!
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica
Milivoja Tubiča
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam na kakršen koli način priskočili na pomoč. Zahvaljujemo se tudi dr. Piršič, pogrebni službi Pieta in pogrebcem za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala za vsa izrečena sožalja, za cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Emila, hči Suzana, sin Siniša, mama, ata, bratje z družinami in drugo sorodstvo
CRPOVVPODLIPI
V projekt vključiti predvsem domače mlade strokovnjake
Projekt »Celostnega razvoja podeželja in vasi« (CRPOV) v Podlipi deluje že več kot dve leti. Vidni so nekateri rezultati, predvsem v lepšem okolju vasi, prenovi poti, urejenosti razpisnih tabel in obnovi vodnega kolesa pri »Kovtrovemu« mlinu. Celoten projekt vodi vrhniško podjetje Primis, ki z odborom CRPOV v Podlipi dobro sodeluje. Zato so v ta namen v Podlipi pripravili zanimiv dogodek, ki je bil v petek 12. aprila 1996, ko so domačim in številnim gostom ter sredstvom informiranja predstavili, kaj je bilo do sedaj narejenega ter nadaljni potek projekta CRPOV v Podlipski dolini.
Vsi prisotni so si najprej ogledali prenovo in urejenost vasi ter poslušali krajšo predstavitev Po-dlipe. V kulturnem domu je nato sledila otvoritev razstave VITRE (Center za uravnotežen razvoj) iz Cerknice, ki se prav tako ukvarja s prenovo in razvojem podeželja v notranjski regiji. Raz-
stavo je odprl Bojan Žnidaršič, kijev VITRI odgovoren za izvajanje projektov razvoja podeželja. Sledil je zanimiv kulturni program, ki so ga izvajali člani domačega kulturno-umetniške-ga društva Podlipa - Smrečje.
Nato pa je sledila okrogla miza o projektih izvajanja CRPOV,
katere so se udeležili vsi gostje in številni domači obiskovalci. Gostje so predstavili svoje poglede in izkušnje pri izvajanju projektov sirom po Sloveniji, predvsem z vidika priprave dokumentov, financiranja in problemov, ki nastajajo ob tem. V zanimivi razpravi, kjer so sodelovali tako
domačini kot gostje, pa so se oblikovala zanimiva mnenja, katera lahko strnemo v neko celoto:
- v uvajanju je vse preveč projektov, kar razdrobi financiranje projektov v delu,
- nekatere organizacije služijo na račun izdelav projektov, namesto da bi šla sredstva neposredno v obnovo vasi,
- pri pripravi in izvedbi projektov je potrebno uporabiti domače znanje, mlade perspektivne strokovnjake, ki živijo s krajem in bodo ostali v njem,
- ljudje v vaseh hočejo rezultate, saj je v projektih nešteto obljub,
- krajena zanima predvsem kaj se bo financiralo od države, občine in koliko bodo morali sami prispevati,
- ob tem pa je potrebno ljudi animirati, da bodo sami izpeljali projekt,
Zanimiv dogodek v Podlipi se je zaključil z družabnim srečanjem, kjer so Podlipci pripravili njihovo znamenitost »vrtenje lesene mize«. Če je sam ne bi vrtel in se prepričal, da je to res, vam tega dogodka ne bi mogel opisati. Vendar je čisto res, v Podlipi je veliko energije, ki sama vrti mizo, prav tako pa nadaljuje projekt CRPOV.
S.S.
Nagradna križanka trgovine DOM -OPREMA
DOM - OPREMA je trgovina s pohištvom na Vrhniki, Tržaška c. 23. To je poleg vrhniškega Cankarjevega doma. Trgovina deluje že tri leta in je bila prva zasebna trgovina s pohištvom na
Vrhniki. Njuna lastnika sta Bojan in Darinka Čelešnik, ki sta tudi pripravil tri nagrade za tri izžrebane pravilno rešene križanke.
V svoji trgovini pa vam nudijo spalnice, dnevne sobe, otroške in mladinske sobe, predsobe, sedežne garniture, kavče, postelje, vzmetnice vseh dimenzij, pograde, različno masivno pohištvo, omarice, pisarniško pohištvo in drugo pohištveno opremo.
Vse artikle je možno kupiti po zelo ugodnih cenah in po dobrih plačilnih pogojih. V zadnjem času pa trgovina DOM - OPREMA nudi tudi brezplačno svetovanje na vašem domu. Delovni čas so prilagodili predvsem možnostim obiska kupcev in ostalih obiskovalcev in to vsak dan od 8.30 do 12. ure in popoldan od 16. do 19. ure, v soboto pa od 8.30 do 12. ure.
Nagrade za tri pravilno re-
šene križanke pa so:
1. nagrada: vrtni ležalnik
2. nagrada: zložljiva servisna mizica
3. nagrada: otroški stol PIKNIK.
Rešene križanke pošljite poslati na naslov: NAŠ ČASOPIS, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, vz obveznim pripisom »KRIŽANKA«, in sicer do 15. maja 1996.
S.S.
1 SESTAVIL ■SUSMAN JAKA
VERA PAS
TE2AK KMEČKI VOZ
GOROVJE V BOSNI
g « 1 i
IZOBRfiŽEN
KANON
TULITI
T ! SOČI NKA KILOGRAMA
PODPORE, NASLONI
60RA NAD
PREDELOM 2666 N
POENA-CENOSTI
OBIČAJNE, PREPROSTE
VRSTA DRA-SOČEN It! FRANCOSKIH PREPROG
VZKLIK
TRENUTEK
URADNIK
PLA2A
IZVIR
FRANCOSKA TERORISTIČNA 0R6AN. V AL2IRU
P0LJ3CINA
Iff C«
VRŠILEC D0L2N0STI
OTOK V
JADRANU
APNICE ALI JAHE
ZAČENJATI, OBLIKOVAT!
STAROSIBIR SKO PLEME
BOČNO SPOSCENI VI9JI RAK
PARALI-ZIRANA, NEPO-KRETNA
ZAPOREDJA, VRSTE
ABRAHAMOV SIN
PRITOK JEZERA VAN V TURČIJI
OTOČJE OD ZAHODNI OBALI IRSKE
OBREMENILEN, NAPOREN
Z NM
ZA
DUŠIK
VRSTICA, STIH
PARAD 12. 6L.STEVNIK
PETER COP
2ITNA ZA-JEDALKA
KISIK
SAMEC
DOMAČE
2IVALI
ZADNJA CRKA
SEVEROVZHOD
DOM-"OPREJO MA
VOJAŠKI KONVOJ VOZ, TRZAJ
2VEPL0
FR.IN LATIN.VEZNIK
PREDOCITI, OČITATI, PREDLOŽITI
NAJNOVEJŠI NOVICI
Močilnik in Mantova v drugih rokah
ZNANA VRHNIŠKA GOSTINSKA LOKALA MOČILNIK If MANTOVA STA V ZAČETKU MESECA APRILA PREŠLA DRUGE ROKE
Na velikonočni ponedeljek, 8. aprila 1996 je bil Močilnik še zadnji odprt v sklopu gostinstva Mercator Nebotičnik v likvidaciji. Od te; dne dalje pa je v rokah vrhniškega gostinca Janija Marinčiča, ki imi gostilno v Verdu. Tako je Gostilna Marinčič z najemno pogodb" prevzela celoten gostinski objekt Močilnik. Močilnik bo zaprt de 28.4.1996, ko bo uradna otvoritev. Do takrat bo novi lastnik pristc pil k prenovi in preureditvi notranjosti objekta, pač kolikor se bo W dalo v tem kratkem času. Za prvomajske praznike bo Močilnik odprt za vse obiskovalce, na predvečer 1. maja bo »kresovanje« z živo m"' ziko. V Močilniku tudi ne bo več disko kluba, saj je tudi te prosto^ prevzel novi lastnik. Janko Marinčič želi v Močilnik predvsem vnest) vrhniško domačnost, z domačo hrano ter nekdanje plesne večere, 1" so bili znani daleč naokoli. Več o programu in ponovni oživitvi M"' čilnika, pa bomo pisali v naslednji številki Našega časopisa.
Tudi Hotel Mantova je dobil novega lastnika. Sedanji lastnik1 Mercator Nebotičnik v likvidaciji je prodal Mantovo zasebnemu g"' stincu iz Ljubljane Čučniku d.o.o. Pogodba je bila podpisana pred kratkim in gostinstvo Čučnik je že pričelo z obnovitvenimi deli, kj bodo glede na finančne probleme potekali v več fazah. V prvi fazi naj bi se obnovila restavracija in kuhinja, da bi lahko za prvomajske praznike imeli že odprto. Gostinstvo Čučnik, ki ima že sedaj v Ljub' ljani nekaj gostinskih lokalov in preko 40 zaposlenih, računa na prp' selitev sedeža podjetja na Vrhniko. Kompletna obnova tudi zgornjil' prostorov pa bi potekala dve leti, ko bi hotel Mantova postal nekak' sen gornji hotel B kategorije. Več o projektih in namenih gostinstva Čučnik, sedanjega lastnika Mantove pa bomo tudi objavili v eni prt* hodnjih številk Našega časopisa.
IZŽREBALI NAGRADE V GOSTILNI SIMON
Za sprejšnjo nagradno križanko, katere sponzor je bila gostilna Simon, je prispelo približno 300 rešenih. V sami gostilni srn" izžrebali tri pravilno rešene križanke. Nagrade prejmejo:
1. nagrada: večerjo v vrednosti 6.000 SIT prejme: Ema KOVAČEC, Možinova 2, Vrhnika
2. nagrada: večerjo v vrednosti 4.000 SIT prejme: Janez ZALOŽNIK, Dobrova 160, 1356 Dobrova
3. nagrada: večerjo v vrednosti 2.000 SIT prejme: Metka BROLIH, Nova pot 29, 1357 Notranje Gorice
Vse nagrajence vabimo v gostilno SIMON na Jelovškovo ulico na Vrhniki, da se ob dobri večerji spomnijo na srečno izžrebane nagrade.
S. S.
NAŠ ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, 61360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567.. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni , proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. ___