Stav. 110
Posamezna številka 20 stotink
.haja — izviemS ponedeljek — vsak dan ajutraj. — Uredništvo: ulica sv. rančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se po'lljajo ured-ištvu. — Nefrank Irana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — edajatelj In odgovorni urednik Štefan QodIna. — Lastnik koniordj lista Edinost L — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol tta L 32.— in celi leto L 60.—. — Telefon uredništva In uprave štev. 11-57.
V Trstu, v srado 11. mala 1921
Posamezna številka 20 stoiink IsS&fik 1
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v * Slrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev In obrtnikov m>n pa 10 strt* osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi dena/nlh zavodov* mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. bessda, naj-nanj pa L 2. — Ogla?l' naročnina In reklamacije se poSilJajo izključno upravi Edinoitl, v Trstu, ulica sv. FrančiSka AsiSkega Stev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-37.
V boi proti komunističnemu nacionalizmu
Enega najbolj temeljitih in zanimivih programov ima komunistična stranka. Nekatera komunistična načela so narav* lost lepa in na vso moč pravična. Mali i ar odi najdejo v boju za svojo samo? ^dločbo oporo tudi v komunističnih ide* ah. Saj je vendar ruski boljševizem bil •>rv:, ki je vrgel v svet misel o samo* odločbi narodov. V luči komunističnih lačel zginejo vse razlike in vsa nasprot-*tva med naredi. Mali narodi so enaki .'clikim, vsako pleme, in naj bo še tako *ibko in nerazvito, je enakovredno dru« lim. Delavstvo malega zatiranega pile* mena ne sme biti v nobenem otziru za* postavljeno. Komunizem tirja iii zahte* ca celo, da se mali, tlačerJ nairodi še !>olj ščitijo kakor drugi.
Tako se glasijo čisto jasno in določno komunistična načela. Kdor pa gleda z {ni p rt: m i očmi politično zgodovino na? rodov, ve in zna, da je program eno, iz* vrševanje programa drugo. Ta ve in zna, da je v političnem življenju vse, in sicer prav vse odvisno od tega, da se programi in načela spravijo v življenje. Vrednost in veljava strank se sodi e d is ho po tem, so sli sposobne in voljne, Izvajati v praktičnem življenju svoj program. Načela so velika ničla, ako ostanejo le v programni knjižici na* pisana.
Mesto življenja, imate v rokah pač le papir. Ako bi program bil vse, bi imeli ha svetu že zdavnaj nebesa. Kako lepa «,o n. pr. načela krščanske pravičnosti in ljubezni, in kako blodno in slabo je v resnici vižljenje človeštva.
Tepec bi bil, kdor bi hotel soditi ka^ ko strsinko po programu. Zato moremo — kakor vsako stranico, tako tudi ko« munistično * socialistično stranko — hoditi edino po tem, kar stranka dela, jnisii, čuLi, izvršuje, to se pravi! edino po tem, kar stranka je in ne po tem, kar h? stranka morala biti ali bi lahko bila. Nespametno in nepolitično bi ravnal, kdor bi delal drugače.
Vzemimo kar naravnost komunistično načelo samoodločbe narodov. Kako se •:e socialistična in komunistična stranka i talij e držala tega lastnega načela? Pri* pinati moramo, da se je zanj potegovala Z vso silo in odločnostjo, ko je šlo za Albance. Nastopila je v parlamentu v boj za samoodločbo Albancev in mnogo pripomogla, da si Italija ni nad vrgla te= i>a plemena. Kedaj ste pa slišali, da bi mogočna socialistična in komunistična 'stranka šla v parlamentarni boj za sa* moodločb o slovenskega in hrvatskega Jjudstva? Nikdar niste tega slišali ne od lene in ne od druge stranke. S tem so italijanski komunisti in socialisti doka* zali, da stavijo Albance nad naše ljucU stvo, da nase delavsko in kmetsko I j ud? fctvo ni vredno pravic, ki gredo Albancem. Komunisti in socialisti so poteptali svoja lastna načela in udarili po glav! Slovensko in hrvatsko delavstvo, ki je pri njih organizirano. To je ena največ* 'jih zgodovinskih sramot naše kemus nistične in socialistične stranke, to je madež, ki ga čas ne bo izbrisal, greh, za katerega ni ne odpuščanje ne pozabe v zgodovini našega ogoljufanega ljudstva. V čem so se italijanski komunisti in so* cialisti glede naše samoodločbe razliko* vali od italijanskih imperiaflistov? V ni* čemer. Iz tega sledi, da so italijanski ko* munisti in socialisti- v tej stvari navadni nacionalisti in — izgovorimo besedo na? ravnost — navadni imperialisti. Oni bi hoteli biti komunisti, oni si dom i« š 1 j a j o, da so komunisti', oni se muči* jo, da bi bili komunisti, a ko pride odioe Čilen trenotek, se komunistična načela razlete na vse strani in pred tabo stoji navaden italijanski nacionalist.
Vendar nfti ni treba, da govorimo o
samoodločbi narodov. Zadostuje, dm se* žemo po dogodkih, Id so se prisodili celo tekom voltvnega boja. Znano je, da ao v Trstu pred par tedni vsi paroplovni podjetniki začeti izpuščatri iz službe po* morščake dalmatinskega pokoljenja, češ da po svojem rojstvu niso italijanski državljani hi da se morajo zato izseliti. In res! Čim Je došel v Trst parobrod, se je moralo takoj izkrcati »tuje« jugoslo* vensko moštvo m spodili so ga brez otzi? ra na dobo dosedanjega službovanja kratkomalo iz shižbe. Koliko revežev ie tako čez noč dzgubilo ves zashižekl Ti prevarani in izdani pomorščaki imajo iz ve črne v Trstu svoje družine in živijo tukaj že dzza mladih nog. Sedaj jih pa vlada in p ar op lovni kapitalisti silijo, da se izselijo v Dalmacijo. Prav nič nočejo oblastva in kapntalisti slišat^ dai so ti po* morščaki že od malega proč od domo* vine, da v Dalmaciji niiimajo ne hiše, ne kruha in zaslužka. Kapitalizem je pač vedno in povsod knu/t in neusmiljen. Na* ravno je, da so se ti jugoslavenski prole* tarči branili in se obrnili na svojo stro* kovno organizacijo, ka je po svojem na* menu in cilju poklicana, da ščiti svoje delavstvo pred kapitalisti. Slučaj je bil vendar očitno nasilje, bil je p roti postav* na predrznost nacionalističnih podjetni* kov. Kaj je ukrenila v obrambo svojih delavcev strokovna zveza pomorščak kov? Kakšne korake je podvzela, da se jugoslovanski delavci ne postavijo s svojimi družinami na cesto? Saj je ven? dar »Zveza pomorščakov« včlanjena v velikih strokovnih organizacijah komu? n'stov in socialistov! Mesto da bi »Zve« za pomorščakov« stopila v boj za svoje hrvatske felaine, jim je kratkomalo ws nila vplačano u dnin o in jih pustila na cedilu. Pomorščaki so izgubili svojo službo. Kdo je ravnal v tem slučaju bolj sramotno: italijanski nacionalistični pod? jetniki in vlada ali pa komunistični iin socialistični voditelji? Večjo grdobijo in hujšo brezvestnost so storili komunisti^ čco s socialistični voditelji. Kajti od italijanskega kapitalista in njegove vla* de ne moremo ničesar pričakovati. Na=? cronalistični podjetnik in njegova vlada sta ravnala tako, kakor delajo vsi1 pod* jetniki s svojima vladami, ravnala sta od* krito in po programu. Mednarodni ko* munistično * socialistični voditelji pa so opljuvali svoja načela, omadeževal? so svoj program in umazali čast delavstva. V času nesreče so zapustili svoje tova? riše! Pritisnili so na nasilje, ki ga je iz* vršil italijanski kapitalist in njegova vla* da proti hrvatskemu delavcu, pečat pri* znanja sn zakonitosti!
Iz tega jasno sledi, da nima od italis janskih komunistov in socialistov naše ljudstvo ničesar pričakovati1! To niso komunisti. Domišljajo si, da so komuni* sti, napenjajo se, da bi bili komunisti1, a ko je treba komunistična načela v bla? gor naših ljudi izvajati, se jim v glavi ne* kaj zmede, postanejo negotovi; pridejo v zadrego in pred tabo stoji navaden itat lijanski nacionalist.
Italijanskim komunističnim an socia* lističnim voditeljem ne zamerimo mno go, njih dobro razumemo. Bili so pač že v mladih letih vzgojeni v italijanskem nacionalističnem duhu in v ljudskih 3n srednjih šolah so jim vtepali1 v srce ne« prestano tega duha. Oni se pač kljub ko* muni zimi in socializmu nacionalizma ni* so mogli znebiti. Odločno pa zamerimo našim ljudem, ki so tako nespametni in slepi, da tega ne uvMevajo. Obžalujemo jih, ker mislijo, da bodo oddali 15. maja svoj glas italijanskim komunistom, med* tem ko bodo v resnici glasovali 15. maja za italijanske nacionaliste v komunistič« nem oblačilu.
Raka
Izidi volitev v reško ustavodajno skupščino
Dobili smo točne izide pri volitvah v ustavodajno skupščino neodvisne reške države. Kakor znano so se volitve vršile 24. aprila, a izidi se vsled f&šistovske re* volucije niso mogli uradno proglasiti.
Vse mesto je bilo razdeljeno v 10 vo* lišč. Izidi po posameznih voliščih so bili ti f le:
1.	avtonom. 526 ital. blok 467 glasov,
2.	avtonom. 354 ital. blok 306 glasov,
3.	avtonom. 444 ital. blok 391 glasov,
4.	avtonom. 485 ital. blok 263 glasov,
5.	avtonom. 452 itzA. blok 213 glasov,
6.	avtonom. 544 ital. blok 364 glasov,
7.	avtonom. 507 ital. blok 383 glasov,
8.	avtonom. 546 ital. blok 403 glasov,
9.	avtonom. 707 ital. blok 304 glasov, 10. avtonom. 323 ital blok 231 glasov,
V	mestu je torej dobfla lista prof. Za* nelie 4887 glasov, dočim jih je dobil blok 3325.
V	okolici so volilo? glasovali tekoraj enoglasno za avt on omaško stranko. Na Kozali je dobila opozicija 1.053 glasov, blok 73 glasov, na Plasah opozicija 617, blok 49 glasov. Skupaj je bilo oddanih v okolici torej za wtcnoma&ko stranko 1670 glasov, za blok pa le 122.
V	celi reški drŽavi je dobila Zanello-va avtonomaška stranka 6557 glasov, dočim jih je zbral fašdstovski blok Ie 3.447, t. je več kot dve tretjini glasov je
bilo oddanih za Zanellovo stranko. V zmislu čl. 38. reškega volivnega zakona pripade po tem takem avtonomašem 57 poslancev, fašistovskemiu bloku pa 19.
Glasovanje se je vršilo tudi na Reki po listah, ki so imele vsaka svoj znak. Avtonomaška lista je iimela za znak sil* ko domačega reškega zvonika, fašistov* ski blok pa sliko Rimskega loka (Arca Romana), ki se nahaja v starem mestu.
Poljaki proti versailleski pogodb!
PRAGA, 9. Vstaši iz Gornje Šlezffje so zastonj poskusih zasesti Annaberg blizu čehoslovaške meje blizu Bohu mi* na. Črez mejo prihajajo na CehoslovaŠ* ko novi begunci.
Listi se obšdrno bavijo z vstajo v Goro nji Šlezija. »Narodni Politika« piše: Upor Poljakov proti vrhovnemu svetu služi samo za spodbudo tistim, Iti hočejo unfc čiti vse sklepe vrhovnega sveta. Ako se pa Poljakom posreči vstaija v Gornji Šleziji> jo bodo skušali uprizoriti tudi v tešinskem okraju. »Prager Presse« pra* vi, da nastopajo Poljaki proti versarlle* ski mirovni pogodbi in delajo za sprotnike zaveznikov. »Cas« pravi, da se Poljaki borijo bolj proti zaveznikom kakor proti Nemcem. »Dobro razume® mo vznemirjenje prebivalstva Gornje Šlezije — pravi list — toda nikakor ne moremo odobravat? njegovega nastopa, tem manj, ker po beivedcrskem progra*
mu za Gornjo Slezijo prihajata tešinskl okraj đin Prikarpatska Rusija.«
Nemflla
Vstaja v Gornji SlezUL — Nevarnost državljanske vojne med Poljaki in Nemci. — Prizadevanja zaveznikov za mir
SOSNOVICE, 10. Na poziv Korfan* ty-ja so rudarji šli delat. Postavili pa so en pogoj, da ima it*» premog, ki ga iz* kopljejo, na Pofisko to ne v Nemčijo.
PARIZ, 9. PoslaniŠka konferenca, je na svoji včaranii seji sklenila* da se javnosti naznani sledeče: Meje Gornje Šlezije niso Še določene, temveč se to vprašanje še le proiueuiie. Da dokaže, da ne bo nanjo vplival ncfcen poskus priza* detih narodov, Je konferenca tudi skle* nSla, da bo istočasno napravila dva ko? raka, enega pri poljski vladi, katero bo pozvala, naj odreče vstašem vsako pod* poro, drugega pri nemški vladi, kateri bo zopet naglasila, da Sima medz avezni š ka komisija v zmtehi čl. 88. versailleske mirovne pogodbe Se vedno popolno i Oblast nad deželo in jo bo imeiav do= j kler vrhovni svet ne določJ usode te po? I krajine Vsled tega se Nemčija nikakor ne sme vtikati v zajdeve Gornje šlezšje.
OPPELN, 9. Ni bilo novih spopadov med medzavezrriškimi četami in gruča? mi poljskih vstašev v Gornji Sleziji. Itsflijanske čete niso imele novih izgub poleg 19 mrtvih in 34 ranjenih.
LONDON, 10. Listu »Times« poroča? jo iz Sosnovic, da je nemško prebival? stvo predvčeranjim naspadlo francosko posadko, ki je šla skozi mesto. Civilisti so raizororziB 70 vojakov in uplenili dve strojnici. Francozi so imeli enega mrts vega in dva ranjena. Iz Konigshutte j-Civ? ljajo o borbah med Nemci in Poijakc. V glavnem pa so Nemci zbrani frzven ozemlja, ki so ga zasedli Poljaki. »Daa* ly Mail« ima iz Oppelna vest od 8. t. m., ki pravi, diai je 20.000 Nemcev pod pov el j ni g tvom častniiokv v drvilni obleki in z enim oklopnim avtomobilom, ki je prišel iz Breslave, pregnalo iz Kreuzbur* ga 5000 Pol&akov, Id so se tam nahajali. Odposlanci me>dzavezniške koimibije si prizadeviaijo, da bi med Poljaki in Nem* ci pc&redovaii. Poljaki so baje priprav* ljeni skleniti nekak sporazum iin so po* ni t HI; 1 i zaimenjatvo ^ujetnikov. Nemci so te ponudbe odklonili. General Lerond se je povrnil predvčeranjim v Oppeln. Množica je baje vdrla na postajo in je generalu žvižgala.
LONDON, 10. Poročevalec Hista »Dai^ ly Mail« javlja iiz Ratibora: V družbi francoskih in italijanskih častnikov sem obiskal oknafje Ratiibor in Rybnlik. Hvala italijaniski zastavi, ki je bila na avtomo* bi'lu, smo mogH prekoračiti1 fronto nem? šklh oboroženih čet. Poljska zasedba sc za6cnja, p?rii Raitiboru in gre do Rvbnika Podjski oboroženi kmetje so nas usta* vili več ko dvajsetkrat in videli smo tu? di mnogo Poljakov v uniformff. En poli* ski častnik 'je hotel priti k nam, da bi pozdravM francoskega oastmtkai, t odi, ko je zagledal italijanskega častnika, se je vrnil nazaij.
LONDON, 10. »I>aily Expres&=aj« jav* ljajo iz Oppedna: Število oboroženih ci* vilistov v Gornji Sleziji stalno narašča 3n znaža sedaj 18.000 mož. Najbrže bo prišlo do velike splošne btftke med Nem* ci in PoljakL. Javljajo, da je že bila ena bitka kakih 10 km od Oppelna. V tej bitki so Poljaki vzeM nemški policiji 12 strojnic.
Nemčija bo sprejela ultimatum?
LONDON, 10. »Daiily Express*u« po* roča j o rz Berlina, da so koalicijske stran? ke, t. j. centrtum, ljudska stranka in de^ mokratje, sklenili, da je treba sprejeti pogoje, ki jih vsebuje ultimatum zavez* nikov. Vsled tega sklepa se bo najbrže obrazovala nova vlada, ki bo za to, da se ultimatum sprejme.
Avstrija
Avstrijska vlada proti ljudskemu gla*
sovanju o priključitvi k Nemčiji
DUNAJ, 10. Kancelar Mayer je vče? raj izročil zastopnikom finančnega od* bora Zveze narodov noto avstrijske vlade, v kateri je odboru izrekel hva* ležnost za deio, ki ga je zvrsil. Kance* lair je izjavil, da ni pretčran optimist, da pa misli, da so se pričakovanja uresni« čila in da je treba upati, da bo delo od* bora rodilo dober sad. Svetnik Gliick* st»dt je odgovoriti, da so odposlanca- pre* pričani, da je potrebno sodelovanje dru» gih držav z Avstrijo.
Ustavna komisija je razpravljala o predlogu pangemajitetov glede postopaš njai pri ljudskem glasovanju o priklju* čitvi Avstrije k NemcJjfi. Kancelar Ma? yer je nastopil proti predlogu. Ako bi se sedaj razpravljalo o njem, bi predlog znal pokvariti pogajanja o kreditih za Avstrijo. Kancelar je protestiral tucfi proti ljudskemu glasovanju na Tirol* skem in je dostavil, da bo vlada morala odrediti potrebne mere, ako se bodo gla* sovanja vršila tudi po drugih deželah. Kancelar je izjavil, da bat v sedanjem hi-pu ne mogel prositi Zvezo narodov, naj dovoli priključitev, in še manj, ako se Avstriji dovolijo krediti,
Anglija
Lloyd George o londonskem dogovoru iz 1.1917.
LONDON, 9. V odgovoru na neko vprašanje je Lloyd George rekel: L on* dlonski dogovor od 30. novembra 1917. je obveza, ki so jo podpisale Anglija, Franctfja, Italija in Rusija, ki so si ob* ljubile, da v evropski vojni ne bodo sklenile posebnega miru. Ta pogodba bo v veljavi, dokler se ne sklene mir z vse* mi sovražniki, proti katerim je bila skle* njena. Tedaj ne bo dmela Anrgl-ida nobe* me zveze ne s Francijo, ne z Italijo in ne z nobeno drugo državo ratzen Japon? ske iln Portugalske. Neki poslanec je vprašal, ali se bo pristojbina na uvoz iz Nemčije odpravila, ako Nemčija spre j s me zadnje zahteve zaveznikov. LIoyd George je odgovoril, da bo najprej tre* ba videti, kakšne uspehe bo imel zatdnji sparaznm. Na druga vprašanja o isti zadevi je Lloyd George rekel, da ne mo* re ničesar odgovoriti, dokler ne bo ve* del, ali je Nemčija sprejela pogoje, ki so jfih postavili zavezniki.
Angleži pravijo, da je Amerika Nemčiji namignila, naj se ukloni LONDON, 10. Angleški listi so ob j a* vili brzojavko iz \Viashin g tona*, v ka,te» ri je rečeno, da bil Zcdinjene države ra^ de videle, da bi Nemčija sprejela pogo» je zaveznikov. Ameriški komisar v Berlinu je baje obvestil nemško vlado o tej želji Z edin j enih držav.
Obisk japonskega prestolonaslednika v Londonu
LONDON, 9. Nai pojedini, ki je bih prfrejena v Buokingham Palače v čast japonskemu prestolonasledniku, sta si angleški kralj in japonski prcsto-loiia* sledaiik nazdravila z zelo prisrčnima napitnicama.
LONDON, 9 Japonski! prestolona* slednik je prišel danes v London. V Portsmouth je bil šel ponj princ \va* leškš. V Londonu so prestolonaslednik ka sprejeli kralj, yorški in connaught? ski vojvoda, razni ministri ter drugi an* gleški in japonski dostojanstveniki'. Pre» stolonaslednik je šel nato v buckin* ghamsko palačo. Med potjo ga Je po= zdravi j alo mnogoštevilno občinstvo.
Hc^erika
Ameriške čete bodo sodelovale pri mo= rebitni zasedbi ruhiske kotline? PARIZ, 10. Pariški »New York He* rald« poroča iz \Vashingtona, da bo ameriška vlada najbrže ukatzalaj ameri* skim četam ob Renu, naj se udeležijo zasedbe ruhrske kotline, ako bo zasedba potrebna. V Washingtonu prevladuje mnenje, da se vprašanje vojne odškod* nine da rešiti1 samo s tem, da Nemčija sprejme ultimat zaveznikov.
Novi ameriški poslanik v Londonu bo predlagal konferenco za razorožitev PARIZ, 10. »Ne\v Yo~k Herald« po= roča: Soda j o, da bo polkovnik Harvey, novi ameriški poslanik v Londonu, izro* Čil vprašanje razorožitve poelanilški kon^ ferenci. Poslanik bo tudi sporočil, da so Zedlinjene države pripravljene skrčiti oboroževanje, .ako so diaige države pri* pravljene storiti ravno tako.
Stavka pomorščakov ni popolna NEW YORK, 9. Stavka pomorščakov ni ustavila vsega prometai v pristanišču. Dva parnika sta odpMai včeralj s polnoč Številnim moštvom. Pomorščakom je vsled krize brezposelnosti' nemogoče vzdržati stavko.
Nižanje delavskih plač v jeklarski industriji
NEW YORK, 9. United States Steel Corporation (jeklattski trust v Zodinje* nih državah) naznanja, da bo s 16. maja znižal svojim delavcem plače za 20!%.
%	Rusija
Krasin pojde v Zedinjene države PARIZ, 9. Pariška izdaja »New York Heralda« .poroča iiz NVashingtona, da bo sovjetski zastopnik Krasin prišel pr6* hodnji mesec v Zedinjene države črez Kanado. Ameriškim finančnikom bo predlagal sklenitev trgovskega dogovo* ra in razne koncesije gospodarskega značaja.
Riški mir in rusko s poljski odnošaji v bodočnosti Iz Pariza javljajo: Prilikom ratifikacije rusko * poljskega miru, ki je bil sklenjen in podpisan v Rigi, je g. Avksentijev, predsednik iz? vrSlnega odbora ruske skupščine (ki so jo bOljševiki 1. 1917 raizpodili) objavil v pairiških listih dolgo izjavo, v kateri je označeno stališče ruske demokracije na* sproti omenjeni pogodbi, Izjava pravi med drugim:	,
»Poljski politiki si že sedaj pnzade* vajo, da bi evropsko javnost prepričali, da so vsi ruski krogi razen »neznatnih skupki beguncev« sprejeli ri§ko mirov* no pogodbo^ Smatram za potrebno dteja* viti, da je resnica ravno nasprotna te« mu. Vsai ruska demokracija sniartra riški mir za drugi brastlitovski mir. Nobena ruska bodoča vlada ne bo mogla pri» znati te me»rovne pogodbe. Ruski narod ne bo videl v tej pogodbi) nikdar pra* vičnega miru. Ako je kaj Rusov, ki odo» bravaijio ta mir, tedaij gre za tiste, ki so
Poljakom prilikom njihove ofenzive po» magali, ki so uživali poljsko gostoljub* nost ter so bili in še so v osebnih stikih s poljsko vlado. Smaitrati te osebe za predstavnike Rusije se pravi Rusije no poznati. Izvršilni odbor članov ruske ustavodajne skupščine, kateremu mi je Čast biti predsednik, je označil tozadev* no svoje stalisče že prilikom obiska predsednika poljske države v Parizu, g. Pilsudskega. Ravno v tem hipu pa se» stavlj a oobor podrobno spomenico, v kateri bo riško mirovno pogodbo natan» čno razčJanil in proti njej najodločneje protestiral. Ne morem se pečati na tem mestu z vsebino te spomenice. Naj na* glas.im le to, da je roljska na podlagi riške mirovne pogodbe anektirala ozem* lje, ki ni poljsko, kajti prebivalstvo vseh okrajev vzhodno od »Curzonovc črte«-, ki so bili prisoj eni Padski, po svoji ogromni večini ni poiljsko. V gospodara skem oziru pa nalaga ta mir Rusiji brc* mena, ki so neznosna. Moje mnenje je, da bo ta mir imel težke posledice za Poljsko, Rusijo, za Francijo in za vso Evropo. Ruska demokracija, ki pride kmalu na me bs o boljše v'kov, ne bo rož-ljala s sabtjo kakor poljski ministrski predsednik \Vitos in ne bo govorila o »konicah svojih bajonetov«. Ruska de* mokracija je svoje stališče nasproti Polj* ski označila tedaj, ko je začela svoje delovanje s prostovoljno proglasitvijo poljske neodvisnosti. Toda na drugi stmni pa ne more biti nobenega dvoma, da ne more biti med Rusijo i,n Poljsko spričo mej, »ki:. so jih začrtale konicc bajonetov«, nobenega pravega in traijnega prijateljstva in tem mam j kake zveze. Kakšen bo potemtakem položaj Polj* ske? Ako ne bo mogla rlsk^i pritja.teli* stva in zveze prit Rusiji, se bo morala obrniti k Nemčiji. Ako pa ne bo šlo no z Nemčijo ne z Rusijo, kio bo tedaj mlaida poljska država; iskala oporo? Vsekakor si ni mogoče m.'L-fVIti, da i se bo Poljska mogla normalno razvijati^ ako bo obkoljena z vseh strani od scrmi'h so-, vražnikov. Položaj Francije je raivno tako zamotan. Francija je -podpirala Poljsko in Poljska je njenaj zavcznica. Je sli treba iz tega sklepati da je Fran^ ciji vseeno, naj bo obnovljena Rusijja njena zaveznica; a.l'» ne?«
V nadaljnem očita ta značilna izjava Poliakom, da se zvito pritajeno vtiče jo v ruske notranje zaidcve z namenom, da bi odtrgali od Ruerijo nove pokra,i ine. Poljska se vmešava v ruske notranje zadeve kljub vsem uradniim izjavam, v katerih je b lo rečeno, da Poljska rjima nobenega takšnega, namenau
»Toda — pravi pismo dalje — kako naj si razlagamo pomoč, ki jo Poljaka daja nekaterim Rusom, kateri pripravljajo na poljskem ozemlju nov napad protii) Rusilji, ako ni res, da se Poljska želii vtikritJj v notranje ruske zadeve? Kako naj si razlagamo gostoljubnoist, ki jo uživa na Poljskem »vlada« Petij ure, uraden sprejem prilikom Petijurevoga obiska, čestitke itd.?«
Izjava se z-aključulje:
»Truikaj v Evropi mislijo iraiogiii, da so taksne skupine, naj bodo ruske ali ukra« ■jteke, koristne v borbi proti boljševikom, čeprav so za Rusijo škoctljiive. Smatram za svojo dolžnest najsveč;(ne-je izjavili, da so ti upi prai.Tni. Borba ruskega ljudstva proti boljšcvukom bo imela uspeh le pod pogojem, da se Poljska ne vtiče v to 'vprašanje, ne posred* no in ne neposredno. V nasprotnem slučaiu bodo boljše viki, znaii izkoristiti
E oljsko vtrikanje, da utrdiijo svojo oblcst. jtuibe^en do d-ountovine bo združila množico k obrambi očetnjave in protibolj-ševiško gibanje bo z>0fpet popolnoma ubito ali vsaj zelo oslabljeno.«
Vesti o turški ofenzivi se nadaljujejo CARIGRAD, 10. Turške lahke kolone nadaljujejo svoje opcrac2je. Razdejale so predor pri Ajasl&ku na železni si Ajdi * Smirna. Promet je ustavljen in Grki rekvirirajo vso živino, kit se da porabiti- za vožnjo. Z druge strani pa po» trjujejo turška uradna poročila vesti o ofenzivi turških čet na fronti' Kadja Ili-Bally Kaia ob meji pri Venvzli. Turki so imeli par uspehov vzhodno od ToskunlK
Kronika »asISstev
Kvalificirana sleparija (usurpacija var* nostne oblasti), omejitev osebne svobode, telesna poškodba, ogrožanje zdrav-j a, Izsiljevanje, nevarna grožnja. V noči od 28. na 29. apii:la so fašisti nekaj na* ših ljudfc iz Mlake v K-astavščini s silo odvedli v zapor, jih v zaporu pretepali in pustili brez hrame. Fašisti prihajajo t naše viatsi, da izvršiljo »plobTiscit« z listiJči, na katerih Jie zapćlsano »Italia o morte«. Od ljudi zahtevajoi, naj te lističe pedpi* šejo. Ako se kdo protivi podpisati, mu grozijo fašisti s smrtjo. VobČe vsepovsod, kamor pridejo, nevarno »-ožijo, preiskujejo hiše in na vse mogočo načine strahuj ejo.
Kvalificirana sleparija (uzurpacija van nostne oblasti). V nedeljo, 8. t. m, jo prišla v Sv. ICrižjpri Trstu četa oboroženih fašistov iz Trsta. Fasistii so hodlM od g os tihi e do gostilne ter preiskali goste po orožju. Da so se ljudje pustili od njih preiskati, so j&m fašisti grozili z revolverji1.
Župnik MHanovlć zopet svoboden — Gbiasvo aretiralo tri osebe
Generalni civilni komisariat je zastop* niku političnega društva »Edinost«, ki se je pri omenjenem komisariatu pritožil radi znanih nasilstev v Istri, sporočil, da je bil župnik Milanović osvobojen ter so bile radi tega nasii$tva zaprte tri osebe.______
A^r&A
Naš znak je lipova vejica z dvema cvetoma in s tremi peresi. Če na glasov* niči manjka pri znaku n. pr. ena kroglji* ca na cvetu, tako, da ima cvet mesto treh krogljic, samo dve, je glas nevelja* ven. Stroga pazljivost je na mestu. Sa* mo tista glasovnica je prava, ki ste jo prejeli od našega zaupnika. Vsako dru^ go glasovnico odklonite! Ne jemljite
glasovnic, ki bi se morda nahajale v vc>
Ini kamrici._
RDKO M UDIH IS. 11!I!]S ?
I. Vstopil boš pred volivno komisijo in boš imel pri sebi 1. volivno izkaznico (certificaio d' fserizione) in 2., če je le mogoče, uradno legitimacijo s svojo sli. ko (n. gr. potni list ali v ta namen pc* sebno izdano legitimacijo, ki jo dobiš od županstva ali magistrata).
^ ! II. Ko si tako vstopil pred komisijo, se javiš pri predsedniku in mu poveš svoje ime in priimek.
III.	Predsednik Ti izroči uradno ku= verto (zavitek).
IV.	S tem zavitkom v roki stopiš v volivno kamrico.
V.	Ko si v kamrici, kjer te nihče ne vidi, potegneš iz žepa glasovnico z lipo= vo vejico, ki si jo dobil od našega za® ■upnika. Glasovnice ne smeš vpogniti, nanjo ne smeš nič napisati. Vtakneš je tedaj tako, kakor si jo dobil od zaupni= ka7 v zavitek in ga zalepiš.
VI.	Nato izstopiš iz volivne kamrice in izročiš zalepljen zavitek predsedniku In zapustiš volišče.
Pozor
uolilci s Trstu la oRoIidi
VOLILCI TRŽAŠKEGA VOLILNE* GA OKROŽJA! Poglejte svoje izkaz= niče (legitimacije), imajo=li pečat tržašs kega municipija. Če ga nimajo, prinesU te jih v naše uredništvo, ali pa pojdite eami v telovadnico Via della Valle, kjer j takoj dobite manjkajoči pečat. Obve= stite o tem tudi svoje prijatelje!
Prejeli ste od tržaškega municipija vos Jilno Izkaznico cli legitimacijo (Certifis cato d' iserizione). Ta dokument je vsa= kemu volilcu potreben za volitev; brez njega ne more oddati svojega glasu. Pos zvani ste bili zato že opetovano, da izkaznico skrbno čuvate.
TRŽAŠKI VOLILCII Legitimacije se ne bodo več pošiljale na dom. Kdor je ni dobil, naj gre v telovadnico Via della Vaile, da jo tam dvigne. Brez legiitma= cije ne morete glasovati!
VOLIVCI! Kdor ima polni list, ali drugo uradno listino s fotografijo (n. pr, orožni list Itd.), saj ga Tz.me 15. maja s seboj na volišče! Kdor nima nobene take listine, naj vzame dve fotografiji ter si da napravili na občini posebno volivno izkaznico (tessera speciale). Volivci taka izkaznica Vam bo koristna tudi pri drugih ■ prilikah. Napravite si jo sedaj, ko Vam bo služila tudi pri volitvah!
Obletnica smrti Srečka Bartla. Dne 19. maja 1920 je umrl tisti vedno smehljajoči se in prijazni obraz, in se je zatisnilo za vedno tisto oko, ki je s toliko milino gledalo v svet: odšel je v večnost nepozabni naš Srečko Bartel, eden ustanoviteljev in izvrsten organizator in reformator našega pevskega življenja, neumoren sotrudnik pri vsej naši socialni in gospodarski organizaciji, večleten predsednik »Tržaške posojilnice in hranilnice« in neomajen naš naroden soborilec. Pol ure pred smrtjo še mu je morala gospa soproga peti »Lepo našo domovino« in on jo je spremljal na glasovirju. Tako je Srečko Bartel takorekoč testamen-tarno posvetil svojo vročo ljubezen do domovine in naroda. Pokopali smo ga dne 21. maja — ravno na njegov god. Ker pa so prilike tako nanesle, da sv. maša zadušnica ne more biti na dan smrti, se bo že prej vršila, in |
sicer v petek« dne 13. maja ob 9. uri ▼ cerkvi sv. Antona novega. Ob tej priliki se poklonimo spominu nepozabnega pokojnika z vso ljubeznijo in dolžno hvaležnostjo.
Shod na Kontovelju. V nedeljo popoldne so bili povabljeni naši Kontoveljci na razgovor o ( volitvah. Ravno na ta dan so nameravali ko-j munisti prirediti shod v Sv. Križu. Večina ko- j munistov je prišla v Sv. Križ iz Trsta in pri- ' družilo se jim je par kriških komunistov. Pred ■ shodom v Sv. Križu pa so imeli tamkaj kratko, prerekanje na orežniški postaji, na kar so od- j šli iz Sv. Križa. Vzrok, iz katerega so odšli,1 nam ni znan, dejstvo pa je, da je prišla takoj po j njihovem odhodu v Sv. Križ skupina tržaških! fašistov. Fašisti so bili oboroženi kakor po na-! vadi. Četa je hodila po gostilnah in z revolverji v roki preiskala goste. Komunisti so jo med. tem mahali v smeri proti Prošeku. Slednjič so prišli na Kontovelj, kjer so jih zadržali konto-' veljski komunisti, sami mladi fantje, ki pa jih: ni več, nego prstov na dveh rokah. Pridržali so; jih radi našega shoda. Naš shod je otvoril Dra-! gotin Stare in podelil besedo dru. Slaviku, ki i je razlagal način volitev in potem razpravljal | o našem razmerju nasproti drugim tržaškim; strankam. Ko pa je prišla beseda na socialiste! in komuniste, so navzoči komunisti začeli kri-j čati ier razsajati in so zahtevali, naj se voli predsednik. V tem je več volivcev odšlo, ker; so se zbali, da bi moglo priti do neprijetnih! dogodkov. Dr. Slavik pa je privolil, naj se voli predsednik. Sedaj so pa prihrumeli v dvorano vsi tisti komunisti iz mesta, ki so prišli iz Sv. Križa. Bli so to skoraj sami fantiči v starosti od 16 do 20 let. Tako so imeli veČino. Izvoljen je bil komunist Skrl. Po kratkem nagovoru pa ni podelil besede dru. Slaviku, ampak nekemu fantiču izpod 20 let, ki je začel »govoriti« italijanski. Takoj se mu je poznr-lo po besedi, da je iz starega kraljevstva. Komunisti so mu seveda gromovito pritrjevali. Za njim je prišel j do besede dr. Slavik. Toda pri vsaki besedi so mu komunisti kričali vmes in brezuspešni so bili vsi njegovi opomini, da mu bodo mogli potem odgovarjati. In ko je dr. Slavik pozvali predsednika, naj skrbi za mir in red, da se i bo mogla razprava mirno vršiti, ter ga apo-j strofiral, kak predsednik da je, ko se mu ne pokore njegovi lastni somišljeniki, je odgovoril mož: ; Saj bi lahko, če bi hotel!« Res, imeniten predsednik! Hrup je trajal dalje in je postajal vedno hujši in ni preostajalo drugega, nego da se je shod zaključil. — Ugotavljamo, da so bili komunisti, izvzemši par mladičev, vsi iz mesta in da so govorili italijanski. Ugotavljamo, da komunisti sicer obsojajo metode fašistov, vendar pa jih posnemajo! Uporabljajo jih seveda le proti nam Slovencem. Komunistom polagamo | na srce, naj ne pozabijo: da bi na tak način! tudi mi mogli razbivati njihove shode! Kdor seje veter, žanje vihar.
»Ki smo rni? Ča zahtijevamo?« Glejte, glejte! Blokovci so se spomnili tudi našega jezikal Izdali so pod gornjim naslovom nekak letak, kl pozivlje istrske volivce — naj glasujejo za blokovce! Rekli smo, da so se le spomnili našega jezika; kajti kar pišejo, ni naš jezik; to ni ne slovenski ne hrvatski. Pa to bi jim človek še odpustil. Vsebina pa je taka, da kar strmimo, kako more izobražen človek — in tisti, ki so sestavljali ta letak, hočejo biti menda inteligentni ljudje — napisati toliko neslanosti. Pribijemo le, da se še ponašajo z dogodki v Krnici in Tinjanu in da zaključujejo svoj letak: »Votajte svi za »Istrijanski blok« koji nosi na glasovurnical znak *Koze«. To ćemo Vam još reč: Ki ni je snama je proti nama. Huje za njega!« — To je očitna grožnja. Kje je tista svoboda. o kateri toliko govori g. Giolitti?!
Ali res vse?J Prejeli smo: G. kapitan Ba-nelli je v svojem kandidatnem govoru na Op-činah rekel med drugim, da bo rimska vlada ustregla željam tržaškega mesta. Za enkrat bi prosili, naj se za Trst in okolico odpravi vsaj kelekovanje že obstoječih hranilnih knjižic. Druge države navajajo svoje podanike k varčevanju s tem, da jim ne nalagajo davkov na
malenkostne prihranke! Kakor vselej zadeva tudi tukaj kolekovanje v prvi vrsti revne sloje, ki morajo za par vloženih lir plačati ravno toliko, kolikor oni, ki ima vložene tisoče ali celo miljone.Tudi grožnja z globami se nam ne vidi
O lainosfi glasovanja
Tajnost glasovanja je popolna in po* polnoma zajamčena. Zakon je v tem oziru tako natančen, tako jasen in tako strog, da ga ni in ga ni sredstva, s kates rim bi se moglo spoznati, za katero listo je poedini volilec glasoval. Vsak volilec dobi od predsednika komisije kuverto, da vanjo položi svojo glasovnico. Voli* lec gre s to kuverto v kamrico, se notri zapre in ko ga nihče ne more videti, dene v kuverto glasovnico, ki jo je pris nesel s seboj. Ko je kuverto zalepil, jo izroči predsedniku komisije, ki jo vrže v žaro, kjer se pomeša z drugimi. Iz tega izhaja: 1. da nihče ne more via deti in spoznati, katero glasovnico si del v kuverto; 2. da nihče ne more spoznati ali ugeniti, katera je tvoja kuverta. Vsa* ko znamenje na glasovnici pa napravi glasovnico neveljavno. Zato pazi, da bo glasovnica Čista in gladka brez vsakega znamenja e!i madeža, neupognjena, nas tančno taka, kakršno si dobil od zaup» nika Jugoslovenke narodne stranke. Ne boj se torej, volitev Je svobodna in stroga, a b s o 1 u ts no tajna!
umestna. Kako naj se kolektijejo hranilne knjižice strank, ki žive izven Italije in ki niti ne vedo, da se knjižice morajo kolekovati?! Tudi zadružne knjižice onih revežev, ki si morajo iskati posojil pri rajnih denarnih zavodih, se morajo kolekovati in sicer le obresti in pri-padke. Tudi to kolekovanje je nesrečno izbrano. Ali ni dovolj, da morajo kredita potrebni ljudje plačevati visoke obresti itd.? Čemu se ne obdačajo imoviti sloji? Osobito bi morali opustiti kolekovanje malih zneskov. Gosp. Banellija prosimo: aajte, odpravite ti dve malenkosti, za kar Vam bodo hvaležni tisoči revnih meščanov. Tudi denarni zavodi vam bodo hvaležni, ker jim z odpravo navedenega kolekovanja prihranite dokaj sitnosti. Stvari sami bi tudi koristili, ker se s koleko-vanjem odbija ljudstvo od nalaganja. Prej so otroci lahko začeli vlagati, če so imeli le eno liro, sedaj pa je treba vsaj pet lir za kolke in knjižico!
Is tržaškega živil@stla
Nesreča na Kalinarski ccsti. Včeraj popoldne se je prigodila na strmi cesti, ki pelje na Katiuaro, velika nesreča,
Eilo je okoli 12.30, ko je drvel po omenjeni cesti vojaški tovorni avtomobil, na katerem so se nahajale štiri osebe: šofer, dva orožnika in neka ženska iz Herpelj. Med potjo od Ka-tinare do Rocola se je utrgala veriga, ki goni kolesa, In avtomobil je drvel, da so se dvigali za njim celi oblaki cestnega prahu. Kmetice, ki so se vračale iz trga proti Katinari, so s strahom gledale drveči avtomobil.
Šofer je svetoval ljudem, ki so se nahajali na avtomobilu, naj poskočijo z njega. Dva orožnika sta skočila iz avtomobila ter se pri tem lahko ranila. Toda na avtomobilu je bila tudi neka postarana ženica, ki je skočila iz avtomobila ter pri tem zadela z glavo ob zid. Na tleh je obležala kot mrtva. Z avtomobilom ]z bila odpeljana v bolnišnico, kjer je dobila prvo pomoč. Njeno stanje je opasno.
Šoferju se je posrečilo, zavoziti v travnik in tako rešiti sebe in vozilo.
Aretacije. Včeraj so bili aretriani bratje Jakob, Ivan in Leopold Graton ter neki Kari Mi-lovatz, ker so na sumu, da so umorili pred gostilno »Alle due sorelle« pri Sv. Jakobu Rcraa Comissa. Ovadila jih je neka ženska stanujoča pri Sv. Jakobu. — Isti dan sta bila aretirana 21 letni Rudolf Ceglar, stanujoč pri Sv. M. M. zgornji št. 504 in Viktor Battistuta, star 18 let, Prvi je osumljen, da je ukradel 5 L sladkorja «z ^Delavske zadruge« na Kolonkovcu, drugi pa je bil pred nedolgim časom obsojen radi tatvine na 20 mesečno ječo. Toda kazen mu je bila začasno prenesena.
Tatovi ▼ stanovanja. Pretekli večer je šel vratar Vincenciji Plet, stanujoč v ulici Mazzini št. 35 s svojo ženo na izprehod. To priliko so uporabili neznani gostje ter odprli stanovanje s ponarejenimi ključi in odnesli 3 pare če\rljev, dve suknji in Pletovo volilno izkaznico. Plet je naznanil tatvino policiji.
Hmno in valno I
ZAUPNIKI (ZASTOPNIKI KANDIs DATSKE LISTE) naj prinesejo s seboj na volišče listine, s katerimi lahko dokažejo, da so vpisani v volilsld imenik volilnega okrožja in da imajo zakonite predpogoje za zastopnika kan* did&tske liste.
Generalni civilni komisariat stoji nam? reč na stališču, da morajo zaupniki sami to dokazati, ko bi volilna komisija zahtes vala takšen dokaz.
Zaupniki pri volilni komisiji (tako« zvani zastopniki kandidatske liste) mo= rejo biti, kolikor prihajajo naši ljudje v poštev samo takšni, ki so dovršili vsaj tretji razred ljudske šole. To bodo morali, če treba, doka* zati pred volilno komisijo. Za^ to naj vzamejo šolsko spričevalo s seboj. Če ga nimajo več, morajo z listinami doka? zati, da so ali
1.	vpisani v porotniško listo ali
2.	člani trg. in obrt. zbornice ali
3.	odborniki kmetijskih društev ali
4.	častniki trg. mornarice ali
5.	da so vsaj skozi eno leto bili deželni poslanci, občinski zastopniki, bančni, hranilniški ali posojilniški od* borniki,
6.	državni', deželni, Občinski, bančni in hranilniški uradniki, ki' so že najmanj ! eno leto od vpisa v volilski imenik nas . zaj vsiužbeni in plačani.
Priskrbijo naj si torej vsi naši zaupni* -ki takoj potrebne listine. Priskrbeti si 1 morajo tedaj šolsko spričevalo ali pa kako druge uradno potrdilo, da imajo eno gornjih lastnosti.__;
VOLILCI! Za vse informacije, katere | potrebujete glede volitev v kateremsis ] bodi pogledu, se lahko obrnete na urad | v ulici S. Farncesco 20, I.	i
DAROVI
Ob obletnici smrti svojega goreče ljublje- -nega, nepozabnega soproga daruje gospa Ema \ Bartel 300 lir za revne šolske otroke, 200 lir pa za vojne sirote. Denar hrani upravništvo. i
Volilci tržaškega volilnega okrožja I
Kdor ima glasovnico, na kateri le pi* san preferenčni glas »Dr. Savik«, naj to glasovnico zamenja z drugo, na kateri bodi napisano samo »Slavik«. Le glasov= niče s samim priimkom »Slavik« so ne= dvorano v vsakem obziru veljavne. Označba »dr.« (doktor) pri imenu »Slavik« bi znala dati povod, da se pres-ferenčni glas aH celo glasovnica raz= veljavi.
Vesti is
Črna roka. Gospod Anton Medvedić iz Klane v Kažtavščini je dobil iz Trsta pismo, podpisano »Orna Roka Trst«, v katerem je rečeno: »Osemdeset mož nas je in prosimo za vsakega tisoč lir.« V pismu je bil določen dan in ura ter kraj, kjer se ima svota položiti, drugače »izgine vaše življenje in celo vaše premoženje in družina.« Pismo zaključuje: »Lepo vas prosimo, ne protivite se temu, zakaj tega ne morejo preprečiti niti orožniki niti financa, Še manj pa vojaštvo.«
Iz Boršta. V »Edinosti« od 3. maja t. 1. se pritožuje »izletnik« čez tiste, ki so v Borštu pri igri »mora« klicali številke v laškem jeziku. 2al, res je tako! Igra »mora« že sama na sebi ni nič lepega In najbolje bi bilo, ako bi jo naši ljudje sploh opustili. Ono neznansko vpitje in razbivanje po mizah, pač ni lepo in dostojno; drugim gostom, ki bi želeli v miru spiti časo vina ter se kaj pametnega pogovoriti, pa je ta igra skrajno neprijetna. Ce se pa že včasi igra, naj bi naši ljudje vsaj klicali številke v svojem jeziku. Mi moramo ljabiti svoj jezik! Le kadar je to neobhodno potrebno, se lahko poslužimo drugega jezika. Posnemajmo v tem oziru naše sosede Italijane, ki vedno in povsod govore svoj materin jezik. Zakaj ne bi delali tudi mi Jugosioveni tako?! Kdor svojega jezika ne ljubi, je in bo suženj. Borštani in vsi drugi Jugosioveni, ki se včasih zabavate z »moro«, ne kličite več: do, tre, quatro,... ampak dva, tri, štiri in tako dalje!
Časa naSi V0ll!ci ne sna!© ?
Nekateri naši volilci še ne vedo, da se glasovnice ne pošiijajo uradno se glasovnice ne pošiljajo uradno na dom. Vedite, da oblastva posaljajo na dom samo legitimacijo. Glasov? niče daja volilcem stranka. Zaio bo* ste glasovnice dobili od naše stranke. Kdor v prihodnjih dneh ne dobi glasov* niče, naj se obrne do bližnjega n a š e* ga zaupnika.
Volilci shranite skrbno glasovnico. Glejte, da je ne upognete, da je ne pc* mažete, da je ne stržete, ker sicer po stane neveljavna. Dne 15. maja morate dati v zavitek čisto, nedotaknjeno glas sovnico._____
Gospodarstvo
Žveplo superventilirano in galica po znižanih cenah se dobiva pri »Tržaški kmetijski družbi«, Via Fablo Filzi 10 in tudi pri odbornikih gg. Alojziju Goriupu na Prošeku in Dra-gotinu čoku v Lonjeru. Semena, mlatilnice, kosilni in drugi stroji ter plemenske svinjice so tudi na razpolago.
— Jngoslovenako-avstrijsk* gospodarstvena pogajanja. Iz Dunaja poročajo, da se bodo ju-goslovensko-avstrsjska gospodarstvena pogajanja kmalu pričela. Glavni namen teh razgovorov bo, doseči, da dovoli jugoslovenska vlada prost transit za avstrijsko Dlago Čez jugo-slovensko ozemlje.
Borzna porešiis*
Trst, dne 10. maja 1921.
Te čaji 3
Jadranska banka ...... ........ 300
Cosullch.......•..........372
Dalmatia .................. 2S5
Geroltmich ................ 1560
Libera Trlestina.............. 541
LIoyd . . ........................1650
Lussino ..................915
Martlnollch .................212
Oceania *.••*■••••«*■■*•*. 3631
Premuda.................. 379!
Trlpcovich ................. 3631
Anipclcfl	602
Cement Dalmatia .............. 335 j
Cement Spalato....................305
Trst, dne 10. maja 1921.
Taja vaTcia na triačkem trgat
NeprepeČatcnc krone ........ 4.--5.—
avstrijsko-nemške krone..............3.25— 3.75
češkoslovaške krone........ 27.-- 28.—
dinarji	60.--61.—
leji...........................32 50— 33.—
marke........... . .. 30.--31 —
dolari i..............19.10— 19.25
francoski franki .......... 161.--162.—
Švicarski franki.......... 340.--346,—
angleški funti papirnati..............77.25 — 77.50
angleški funti, zlati........ 95.- 96.—
rubll............... 8---9.—
napoleonl ............. 74.-- 76.—
MALI O^USS
«
MALA sobica s hrano se odda, Via Lui£i Ricci 5, t vrata 7.	777
SLUŽKINJA vešča vseh hišnih del se išče. Via Rossetti 8, IV, levo.	779
HIŠICA s 3 prostori in vrtom v ulici Fabio Severo št. 27 se proda za L 8500.—. 780
VRČE za mleko rabljene prodam takoj. Ulica Valdirivo št. 29. Mlekarna.	782
KUPUJEM cunje velike, čiste, bele, vsake vrste od 1—4 L. Solitario 1, Cohen.	781
UBIRALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo I, V. nad.	(701)
NJIVA s trtami in sadnim drevjem, zemljišča, kamnolom, 4000 ms, nad proseško cesto v Barkovljah, radi odhoda na prodaj. Pojasnila v Barkovljah, Šalita Contovello 776,
712
GOSPODIČNA, vešča slovenščine, hrvaščina ruščine, italijanščine, francoščine in nekaf angleščine, išče mesta kot prodajalka ali spremljevalka otrok. Naslov pri upravništvut
73C
DEČEK 16 let star, s 5 razredno ljudsko šolo. vešč nekoliko nemškega jezika želi vstopiti kot učenec v boljšo trgovino z mešanim blagom v mestu ali na deželi. Ponudbe na Franc Batagelj, zidarski mojster v Trnovem pri II. Bistrici. Istotam sc dobi dalmatinskf portland cement, znamka »Titan <.	775
DEKLE, veščo vseh hišnih del, šivanja, in ki se razume tudi nekoliko v trgovini išče primerne službe v mestu ali okolici. Govori slovensko, talijansko in nekaj nemščine. Ponudbe pod »Poštena« na upravništvo. 77?
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SEŽANI. Ribje olje prve vrste, kemično pre< izkušeno. — Sirup R. za šibke in malokrvne otroke. — Kroglicc B. za malokrvne ženske. — Švedske kapljice. — Mazilo za garje, (specijaliteta). — Fraška ma^t. — Tiakiura in obliž za kurja očtsa. — Fluid za živino. — Sestavljen mlečnokisli Krccso'ov sirup, pri pravljen po posebnem receplu, preizkušene zdravilo za pljučne bolezni in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila in specijaliteta za ljudi in živino vedno v zalogi. — Poštne pošiljatve-	406
V	bližini Bazovice se je izgubil v petek 6. maja, okoli 5. ure popoldne iz avtomobila ©upatsn koi&sh (skunks).
Kdor ga prinese v ulico Passegio S t. Andrea št. 36 (vrata 10) v Trstu, dobi nagrado 500 L.	353
sa krasno v^Sa^oseslvo rea Krva&sksm
350 oral, prvovrstna zemlja 10 glav Živine. 20 konj, svinje, drugi poljedelski stroji, velik Inventar, gospodska hiia, 10 delavskih hi§. Žilo.
V	Celju, Mariboru. Ptuju imam na prodaj krasna posestva od 2 do 300 oralov, hiše, vil", gostilne, mline na vodno in parno moč, žage, tova le. trgovine, krasno manufakturno trgovino v Mariboru, trgovino v najem v Ceiju In drugo. — Naslov Krrol frssnSk, res!i!e!na pisarna Colie, Dolg. -poi|e u!!ca Žt. 3.__356
Z BlriKoštnlm torkom 17. t. m. S2 nn nošo oM semnji u Zn-šorlu-Su. Petsr.
ŽunsnsfuG aftefne zošor&
I Srebrne ure z verižico od L 85.— naprej n
Srebrne ure z zlato verižico ..... od L 200.—
Zlate ovratne verižice
s priveskom ... od L 6S.— „ Dvojne zlate verižice od L 209.— , Srebrne torbicc In vsa druga zlatanina in sre- R brnina po najnižjih cenah samo v prodajalni g
mmKESZO BUD« s I
TrsS — Via ScaEanaia 1 — Trsi |
Pozor r.a naslov !
Zalaga domslšh mn z beisša uipm istrskega refošKa in KrGškeša terana na deSelo in za družine. 3:4
Postrežba ne dom. Cene zmerne.
111. Cunicoil štev. 8. Šfrancar.
=___PODLISTEK_
V. F. B.
V malem svetu (40)
"Janko ni imel vzroka, da bi nasprotoval, da ta ženska pride v hišo. To so bile stvari njegove žene, v katere se ni vmešaval in tudi ni Imel besede pri njih. Le redko je videl Mari-
tano pri mizi. Ko jo je videl prvikrat, je šlo ne-taj preko njegove duše kot občutek, kot odmev ene žice, ko se na drugem stroju udarja t Ista nota, kakor da se je vzdramil davno vspa-van spomin v duži. To je bilo v prvi hip in je trajalo kot blisek. Ker je imel polno glavo . kupčijakih skrbi ni mislil več na to, niti gledal ni Marijane,
Ali nekeg večera se je namerilo, da sta bila sama v jedilnici malo pred večerjo, ko se družina Se ni bila zbrala. Marijana je pogrinjala i mizo, Krivosić pa se je s svojimi velikimi širokimi koraki sprehajali gori in doli po sobi, dokler mu ni pogled obtičal na Marjan. Stopil fe pred njo — med njima je bila miza — ter vpraštl:	LJ
— A kie ste bili doslej?
Marijana ga je pogledala s kratkim pogledom izpod očesa ter začela razvrščati stvari na mizi,
—	Kjersibodi — je odgovorila slednjič tiho — najzadnje v Karlovcu pri sestri.
—	Ali vam ugaja pri nas?
Nasmehnila se je na lahno in rekla:
—	O da, jako.
Krivosiču je bilo čudno v duši. Bilo mu je, kakor da je že čul ta glas, da mu je poznan tisti pogled izpod očesa, rastrt od aolgih trepalnic, vse kretnje in vedenje te ženske, kakor da jo ie nekoč — ali že davno temu — videl v življenju. In kakor prvikrat, ko je Marijana prišla v hišo — se mu je zganilo v duši nekaj že davno pozabljenega in začel se je truditi, dja bi se spomnil, kdo je ta ženska. Ona pa je bila zelo vznemirjena in je razmetavala vilice in nože, čaše in brisalke *elo nerodno in razburjeno do mizi. Bala se je, da bi jo spoznal, a v tem »učaju ji je pretila nevarnost, da bo morala iz hifie. In ko jo je KrivoSić vprašal:
—	Ali se nisva Že videla nekje 7 — je povesila glavo le bolj, se obrnila k butfetu in rekla Oko:
—	Jaz ne vem.
Krivošič ni vpraševal dalje, a skoro so prišli tudi otroci n njegova pozornost se je obrnila drugam.
Marijana se je bavila v hiši največ z dekletoma. Ždelo se je, da je znjima z materinsko nežnostjo, a oni sti ji obilno vračali to simpatijo. Njeno tiho, skromno bitje, ki je bilo v njem nekaj otožnega in tajinstvenega, ju je pritezalo k sebi. Priljubili sti se jI hitro in skoro da sti bili z njo rajše, netfo z materjo. Ko sti prihajali domov, sti pozdravili mater, pote mpa sti Ivanka in Mila takoj odsl v sobo k Marijani, da sti brbljali znjo. Tudi ona je bila žnjima najzadovoljnejša, d očim je morala od Krivošićke požreti marsikatero grenko. V svoji naglosti in nestrpnosti, s svojimi napetimi Živci, je bila Krivošička v muko za vsakogar. Za vsak omalenkost se je jezila in če se je kaka testenina prismodUa, so jo skoro krči prijemali, ko je najprej tvojo jezo izkalla na vseh po vrsti in ni prizanašala tudi Marijani. No, ta je prenašala vse to mirno in potrpežljivo, ne da bi trenila B očesom. Kakor d/i j enavajena, da udarci padajo po nji. Kakor da je bila sre&ia, da je naiU streho, pod katero more mirno spati.
(Dalje.)
V	nedopovedljivi žalosti naznanjamo vseaa sorodnikom, pri- ! jateljem in znancem, da je 30. aprila zvečer odšel prerano od | nas, po kratki bolezni, previden s tolažili vere, naš prisrčno ljubljeni, predobri soprog, oče, sin, brat, svak in stric, gospod
Dr. HlaliiJ Franko
odvetnik v Gorici.
V	ponedeljek, 2. maja, smo ga ob 5 pop. spremili k zadnjemu počitku na pokopališče k sv. Križu v Ljubljani.
Priporočamo ga v blag spomin in molitev I LJUBLJANA, 5. maja 1921. VSi, ISkrCDO BO Uufiei!, DlegOVl.
335	Brez posebnega obvestila.