GrosuPlje (centrala) sP 908 1 NflŠ KRAJ I 2000 Z 352(497.4 Dobrepolje) 1 1200001Gl,1 IJNII ORMAI IVNO GLASNO OB C IN K DOBBIIPOLJH letnik VI, št. 1 januar 2000 Pred nami je kulturni praznik "F fdinost, sreča, sprava naj k nam nazaj se vrnejo," je zapisal dr. France Prešeren, ki ga častimo na kulturni praznik. Hi dan, in bližajoča se dvestoletnica njegovega rojstva ob koncu letošnjega leta, je idealna priložnost, da to pesnikovo obletnico doživimo kot pravi nacionalni praznik. Ne le z množico bolj ali manj slovesnih proslav in akademij, ampak predvsem s samoretleksijo in etičnim poglobljenim razmislekom o vsem, kar zadeva naše današnje in prihodnje bivanje. Zraven spada tudi razmislek o nas samih, o naših medsebojnih odnosih, o naši kulturni notranjosti, saj je v današnjem času, bolj kot kar koli drugega, prisotno prav pomanjkanje duhovne kulture. ČESTITKE K PRAZNIKU! Praznovanje v naši občini •» Osrednja proslava ob kulturnem prazniku bo v soboto, 5. februarja v Jakličevem domu. •o V počastitev kulturnega praznika bosta prvič razstavljala domača slikarja Sandi Zalar in Srečko Frkulj. •o Kino Dobrepolje bo v petek, 4. februarja, predvajal kvaliteten, in tudi med gledalci dobro sprejet, slovenski film V leru. •* Osnovna šola Dobrepolje bo v petek, 4. februarja, organizirala kulturni dan. Učenci 7. in 8. razredov se bodo udeležili gledališke ure v Cankarjevem domu, učenci 5.in 6.razredov pa bodo imeli likovno učno uro "Strpovske delavnice". Dne 7. februarja bo v Ivančni Gorici podelitev Jurčičevih priznanj za kulturne dosežke v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. PODROBNEJE NA KULTURNIH STRANEH Iz vsebine Priprava proračuna in prostorskega plana......2 Strokovna pomoč obrtnikom.............................4 Letna konferenca SDS...........................................5 Občni zbor SKD......................................................6 Slovenska krščanska demokracija na začetku novega tisočletja....................................................7 Koncert Godbe Dobrepolje.................................9 Kako so preživeli december v Podgori............12 Marija Kastelec in Frančiška Novak.................14 Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec februarja. Prispevke sprejemamo do 12. v mesecu 120000161,1 Županova stran januar 2000 V pripravi proračun in nov prostorski plan Gotovo je najtežje opravilo sestavljanje proračuna občine. Želja in potreb je vedno mnogo več kot razpoložljivega denarja in res težko se je odločiti, čemu dati prednost. Pri sestavljanju proračuna je vedno dilema, ali več potrošiti za tekočo porabo ali več za investicije. Vsi vemo i/ lastnih domačih izkušenj: če hočeš kaj graditi ali kupiti avto, moraš pri tekoči porabi malo stisniti, pa gre Zelo podobno je tudi v občinskem proračunu, ("e daš več za investicije, lahko /gradiš nekaj trajnega za več rodov, če daš več za tekoče dejavnosti, so ljudje, ki so porabniki proračunskih sredstev, kratkoročno bolj zadovoljni. Seveda je največ odvisno od tega. s kakšni mi dohodki razpolaga občina Nov način financiranja občin, ki velja od lanskega leta, je takšne občine, kot je naša, nekoliko priščipnil pri denarju, ker upošteva pri financiranju v glavnem samo število prebivalcev in samo v manjši meri korekcijske faktorje n.i površino, dolžino cest število starih nad 65 Icl in število otrok do 15 leta.V zadnjem letu pa so se nam zelo povečali izdatki za plačila vrtcev in socialne zadeve. Po prejšnjem sistemu smo povečanje lahko uveljavili pri izravnavi, sedaj pa to ilič ne vpliva. Samoprispevek, ki ga plačujemo še letos, je izredno dobrodošel vir. ki je namenjen prav investicijam. Naloga občine v letu 2000 bo tudi nadomestiti ta predragoceni vir. Najbolje bi bilo.K'C bi se skupaj odločili za podaljšanje samoprispevka, ker imamo še veliko investicijskih načrtov, ki brez denarja ne bodo izvedljivi. Rezultat sedanjega samoprispevka \r.\ je zelo viden in denar zelo koristno porabljen v naše skupno dobro. Poleg redne investieijske dejavnosti na področju obnavljanja cest, vodovoda in kanalizacije, je pred nami velik zalogaj obnove in dograditve Jakličevega doma. Če je le kje dobre poljska občina poznana, je to na področju kulture in prav je da to našo razpoznavnost še krepimo. Nedograjeni Jakličev dom pa nam dela Že sramoto. Skoraj vsi smo si edini, da je obnova tega našega kulturnega hrama zares nujna, ne vemo pa še točno, koliko sredstev bo /a to potrebnih. Lokacijska dokumentacija je pridobljena, sedaj dopolnjujemo načne. Že do- sedanja slika kaže, tla bo to zares lepa stavba, ki bo tudi lepo dopolnila urejenost Vidma. V njej bodo, poleg dvorane s pomožnimi prostori, še prostori za upokojenski klub, večji prostori za vaje godbe, primernejši prostori za delovanje glasbene sok-, ki se je lepo uveljavila tudi v naši občini, saj jo obiskuje preko 70 naših otrok. Tu so predvideni tudi novi prostori za javno knjižnico ter še prostori za že obstoječo Jakličevo /birko in dohrepoljsko hišo, ter za Kraljevo galerijo, za katero tudi potekajo razgovori. To bo večnamenska zgradba, v kateri bomo združili mnogo dejavnosti pod eno streho V njej bo tudi turistična (lisama, kjer bo možno dobiti vse informacije o dobrepoljski občini Vsi se zavedamo, da je to velik zalogaj, toda prepričan sem. da nam bo tudi to uspelo, Če bomo to hoteli in bili vztrajni. Iščemo tudi dodatne vire izven občine. Več o proračunu bomo povedali prihodnjič, ko bo verjetno sprejet. Kad pa bi na kratko spregovoril se o novem prostorskem planu, ki ga nameravamo sprejeti V letošnjem letu. Veljavnost obstoječih planov poteče z. letošnjim letom. To, kar smo delali v preteklih letih, je bilo dopolnjevanje prejšnjih planov, sprejetih za obdobje od leta stavbnih prostorih za precej lei v naprej. Zelo pa si želimo, tla po vaseh ne bi ostajale p<>-dirajoče se hiše. saj to zelo kazi vasi in vnaša slabo voljo tudi pri sosedih K.i| se nam namreč sedaj dogaja? Mnogi že lite najti primeren prostor za zidavo in se obračate tudi na občino. Mi mnogo krat ne vemo za primeren prostor, po drugi strani pa ugotavljamo, da je mnogo praznih his po vaseh, ki so zelo primerne za nadomestno gradnjo. Nadomestna gradnja tudi zelo /manjša stroški1 gradnje. Mnogokrat se pa tudi /godi. da je določena stara hiša prodana ku|i-cem, ki niso domačini, domačini pa zelo iščejo prav takšen prostor, pa za prodajalca ne vedo. Večkrat smo vas že povabili in vas ponovno prosim, če kilo prodaja zazidljivo parcelo ali hišo v na si občini in isi e kupca, naj tO objavi v občinskem glasilu Nas kraj. Oglas bomo objavili zastonj. Prav tako bomo za slonj objavili oglas tistemu našemu občanu, ki zeli kupit i parcelo v naši občini. Medsebojna trgovina teh stavbnih |).n cel bo v zadovoljstvo tako kupca kot prodajalca. Načrtovanje prostora je ena temeljnih in zelo pomembnih nalog občine, mnogokrat se tega ne zavedamo dovolj in želimo zadeve poenostavljati. Vedno st je izkazalo, da morebitna trenutna korist ni vedno dobra za trajno rešitev le deve in ukrepi na tem področju tudi niso takšni, da bi bilo potrebno vedno hiteti, bolj važno je, da je zadeva pretehtana in strokovno utemeljena. Vaš župan Anton Jakopič januar 2000 Delo OS in OU 13. SEJA OBČINSKEGA SVETA večujejo nujni odhodki ob- ----- čine za šolstvo, zdravstvo, so- \/ t t >✓ - cialno varstvo, občinsko Začetek obravnave proračuna za leto 2000 • - •">»«««> - p > *■ * letošnjem proračunu 56 % Na zadnji seji OS v letu 1999 so svetniki sprejeli sklep o izvajanju storitev pomoči družini na domu na območju občine Dobrepolje, kar predvideva zakon. V tem obračunskem letu je občina s sprejetim sklepom zagotovila stalno službo pomoči na domu. Delavka je na tem mestu zaposlena od I januarja dalu- in dela preko Centra /a socialno delo Njeno tlelo je pomot m laična oskrba bolnikov in ostarelih na domu. Število občanov, ki rabijo tako pomoč na domu, se spreminja, trenutno jih je dokončno sprejet. Že na osnovi osnutka in njegove obravnave pa je mogoče govoriti o njegovih glavnih značilnostih .V letošnjem letu se bodo bistveno povečali fiksni tleli proračuni, to so predvsem stroški za obratovanje vrtca in socialni izdatki. Iztlat okrog petnajst v občini. (davna in najdaljša točka zadnje seje v letu 1999 pa je bila obravnava osnutka proračuna za leto 2()00.Ta bi moral biti sprejet pred 3 I decembrom, vendar je po mnenju občinske uprave to težko izvedljivo, ker še ni sprejet zaključni račun in se zalo ne ve, koliko sredstev se lahko prenaša iz. prejšnjega proračuna.To je težko uresničljivo tudi zaradi izdanih računov v letu 1999, ki bodo lahko plačani v letu 2000, zato so začeli z obravnavo osnutka tik preti koncem leta. Planirajo, da bo proračun sprejet v začetku februarja. Glavne postavke iz proračuna bomo objavili, ko bo ta ki za Šport in kulturo bodo ostali približno na isti višini, s tem tla je precej sredstev namenjenih investicijam iz tega področja, na primer projektna dokumentacija za obnovo Jakličevega doma. Tako je v zvezi s pripombo, češ tla se premalo namenja za šport, župan tlejal, da je potrebno upoštevati tudi investicije, ki so namenjene za športne objekte. Svetnike je zanimalo, če uporabniki občinskega proračuna upoštevajo pogoj, po katerem morajo oddati finančni načrt za naslednje proračunsko obdobje do 31. oktobra tekočega leta in oddati poročila tlo 1. februarja. Ker so menili, tla je rok za oddajo poročil prekratek, so ga podaljšali tlo zadnjega le bruarja. V razpravi je bilo slišati kritiko, da občina namenja premalo sredstev za razvoj drobnega gospodarstva oziroma za razvoj obrtne t one v Pred strugah. Župan je ocenil, tla je s sprejetjem zazidalnega načrta obrtne tone narejen velik korak. Naslednji korak je sporazum / lastniki zemljišč, šele potem se bo lahko začela intenzivnejša investicijska dejavnost in s tem vet proračunskih sredstev za ureditev terena in gradnjo same cone. Sicer pa je župan opozoril, tla se ob koncu leta 2000 pre neha s plačevanjem samoprispevka, zato bo za normalno delovanje občine potrebno poiskati nove vire prihodkov, o čemer se bo moral prej ali slej odločiti občinski svet Medtem, ko se stalno po sredstev predvidenih za investicije. Največja investicija bo adaptacija Jakličevega doma, velik tlel sredstev pa je namenjen tudi cestni in komunalni dejavnosti. Tema dvema dejavnostima svetniki niso namenili veliko pripomb. Več ali mani so se strinjali s postavkami, ki jih je predlagala občinska uprava. Po zagotovilu župana je bil plan investicij narejen na osnovi planov vaških skupnosti. Oh tem naj omenim, da se premika pri izgradnji pločnika na Vidmu V kratkem pričakuje občina dokumentacijo in sklep o sofinanciranju drŽave, vendar bo državni denar zagotovljen šele v letu 2001. Kljub temu nameravajo tlel pločnika zgraditi že v letošnjem letu. Nova postavka v letošnjem proračunu SO sredstva namenjena za pomoč ob rojstvu otroka Predvideno je, da bo enkratna pomoč občine za vsakega novorojenega otroka v letu 2000 znašala JO 000 Sil Pretilog siter še ni potrjen, vendar so se s postavko strinjali vsi svetniki. M. Steklasa Na slikah: Dobro razpoloženje po zadnji seji občinskega sveta v letu 1999 Omogočena je strokovna pomoč obrtnikom in podjetnikom Dne 1.1. 2000 je pričel s poslovanjem Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., s sedežem v Ribnici. Soustanoviteljica je tudi Občina Dobrepo- lje. V skladu s planom aktivnosti obveščamo vse zainteresirane, da bos 1. 2. 2000 odprta informacijska pisarna v prostorih občine Dobrepolje, z uradnimi urami vsako sredo, od 10.30 do 12.30. Osnovne aktivnosti, ki so predvidene: • splošno svetovanje in informiranje za podjetnike; - svetovanje, informiranje in pomoč brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve: - gospodarski razvoj (priprava projekcij, koordinacija in izvajanje lokalnih razvojnih programov, iskanje in širjenje perspektivnih programov, pomoč pri ustanavljanju novih družb in odpiranju novih delovnih mest, iskanje in aktiviranje razvojnih potencialov, modernizacija poslovanja): - poslovno povezovanje (enotni nastopi področij, dejavnosti in podjetij, pospeševanje kooperative, skupne marketinške akcije, vključevanje v projekte lokalnih zaposlitvenih iniciativ, pomoč pri razvoju blagovnih znamk in njihovem trženju); - koordinacija, pomoč pri izvajanju skupnih regionalnih ali medobčinskih projektov; - izobraževanje in usposabljanje (organiziranje izobraže valnega centra, učne delavnice): - informacijska podpora okolju (seznanjanje podjetnikov s podpornimi aktivnostmi EIC), kadrovski, finančni, prostorski, proizvodni m drugi viri): - dvig kakovosti poslovanja (svetovanje, informatika, izdelava poslovnih načrtov, inovativni procesi, raziskovanje); - ostale dejavnosti glede na lokalne potrebe občine. \ se. ki se srečujete s problemi ali različnimi vprašanji s področja gospodarstva, podjetništva, zaposlovanja, razvoja, ipd vabimo, tla nas obiščete v prostorih informacijske pisarne, tla vam pomagamo poiskati odgovore in rešiti probleme. Ustanovitev in delovanje Področnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o. odpira možnost za še celovitejši razvoj območja, zato vabim vse zainteresirane, da nas obiščejo v informacijski pisarni, ker bomo lahko le skupaj, s pokritostjo vseh lokalnih razvojnih virov in potencialov naredili še kvalitetnejše premike v razvoju občine in področja. Janez Mate Področni center za razvoj gospodarstva, katerega soustanoviteljica je, poleg občin Ribnica, Sotlražica, Loški Potok in Velike Lašče, tudi Občina Dobrepolje, je pričel z delovanjem. Sedež centra je v Ribnici Namen centra je, tla kot strokovna institucija pomaga obrtnikom in podjetnikom pri njihovem delu in pri iskanju novih rešitev in tehnološkem posodabljanju ter pri odpiranju novih podjetij in samostojnega podjetništva in s tem novih delovnih mest. Področni center naj bi kot strokovna institucija pomagal tudi občinam pri načrtovanju in delil za potrebe razvoja gospodarstva, saj vsaka občina zase vseh zadev strokovnjakov ne more pokrivati. Novemu centru zaželimo ob pričetku svojega delovanja vse najboljše in si želimo, tla bi simbolični datum pricetka delovanja bil tudi dejanski začetek novih razvojnih spodbud. Izkoristimo ponujeno možnost. Župan Anton Jakopič Politični utrip Prestopili smo magično prelomnico 2000 in že nas je lok dogodkov potegnil v vsakdanje banalnosti Nekateri dogodki pa so nas spomnili tudi na to. tla smo stopili v volilno leto Tako je javnost najbolj presenetil osnutek dogovora meti SDS in SKD o njunem skupnem nastopu na tlrzav no/bor skih volitvah Ko so nekateri ze obupali nad pomlatlniki. tla se bodo (Če sploh) organizirali tako ali drugače tik pred volitvami - spet prepozno seveda -, smo lahko ugotovili, da nekateri politiki v bloku tliskontinuitete vendarle razmišljajo daljnovidno in državotvorno.To pa s stališča desne politične opcije pomeni tim prej. v kolikor je po vseh zamujenih priložnostih Še smiselno, oblikovati koalicijo pomladni usmeritve v celoti. Po zavlačevanju in zapletih pri združevanju SKD in SIS je pobudo zaradi tekme s časom prevzela SDS in skupaj s SKD pripravila osnutek koalicije. Koalicija, ki naj bi se imenovala SLOVENIJA, lahko privede do zaželenega rezultata le v pri-leni, če se ji pridruži tudi SLS, Zdaj, ko tudi LDS pristaja na dvokrožlli večinski volilni sistem, to ne bi smelo biti vet vprašanje. Kot so odmevi na prvi korak k novi koaliciji pozitivni, so predvsem pri SLS zadržani, pomisleke pa je čutiti tudi pri SKD, ker so pričakovali najprej združitev s SLS.Tudi v medijih je opaziti, da po prvotnem ciničnem komentiranju združevanja, ztlaj precej bolj navijajo zanj. Ni težko ugotoviti, zakaj. Prav tako ni mogoče zanikati, tla je SLS sele potem, ko je zvedela za omenjeni osnutek sporazuma, omehčala svoje pogoje združevanja s SKD in odločno zahteva najprej združitev in šele nato koalicijo. Ne glede na vse okoliščine pa bi moralo biti za pomladni-ke bistveno to, tla ne pristanejo na vsiljeno in preračunljivo igro o tem. kaj koalicija prinaša v saki pomladni stranki pose bej.V tem primeru bo namreč zagotovo zgubljala celotna desna opcija in z njo vsaka stranka posebej, bistveno je. tla prvaki strank, pa tudi vsi ostali na nižji ravni, pozabijo na osebne ambicije in nestrpnosti in tla iz svojih strankarskih okvirov vendarle sprevidijo, kaj je najbolje za Slovenijo, bistven je skupni nastop na volitvah, združevanje znotraj koalicije pa tudi logično, saj bo prispevalo k zmanjšanju razdrobljenosti in povečanju preglednosti političnega prostora. Skratka, koalicija SLOVENIJA je lahko še zadnji poskus, da se kaj premakne v smeri alternativne politične opcije v Sloveniji. M. S. januar 2000 Politične stranke LETNA KONFERENCA 00 SDS DOBREPOUE "Leto 2000 bo prelomno tako za Slovenijo kot za SDS" To so besede, ki jih je nedavno izrekel Janez Janša, na letni konfereci OO SDS Dobrepolje pa jih je poudaril eden od gostov in vidnejših funkcionarjev stranke Dušan Strnad. Letna konferenca, bila je 6. januarja, je bila volilna in je prinesla spremembo na predsedniškem mestu. Od leve proti desni: dr. Jože Zagožen, Jože Zakrajšek (delovni predsednik), Stane Jakič (dosedanji predsednik občinskega odbora) V prvem delu je dosedanji predsednik odbora Stane Jakič predstavil delo stranke v zadnjem obdobju, njene aktivnosti pred lokalnimi volitvami in same rezultate volitev, ki so bile sorazmerno uspešne za stranko. Navedel pa je vzroke, zakaj so bile- volitve /a skupnega predsedniškega kandidata manj uspešne od pričakovanj. Poudaril je, da po volitvah dobro sodelujejo /. vsemi, ki pozitivno razmišljajo.Tudi njihovo sodelovanje v občinskem svetu ji- konstruktivno. O pomembnih stvareh se dogovarjajo predhodno, njihovi predlogi so v glavnem upoštevani. Povedal je tudi, da je bil v kiu 1 »99 v občini ustanovljen odbor SDM. V nadaljevanju je bil razrešen dosedanji občinski odbor in izvoljen nov organ stranke, ki se imenuje izvršilni odbor. SDS je namreč na kongresu v Portorožu sprejela nov statut, po katerem je prišlo do nekaterih sprememb v vseh organih stran- ki' število članov izvršilnega odbora je odvisno oil števila članstva V občini Dobrepolje šteje stranka SO članov, zato so se dogovorili, da izvolijo v izvršilni odbor I I članov. Na javnem glasovanju so bili izvoljeni naslednji: Tomaž Blatnik, Franci Znidaršič (Kompolje), Darko Mcdja, Jože Zakrajšek, Stane Jakič, Jože Hren, Stane Godce, Jože Krašovec, Jože Kralj. Neven ka Novak in Franci Znidaršič (Videm). Nov predsednik izvršilnega odbora je Jože Kralj i/ Za-gorice, imenovali pa so štiri podpredsednike. Ti so: Jože Zakrajšek, Iranci Znidaršič (Kompolje), Darko Medja in Tomaž blatnik. Stane Jaku je blagajnik in Jože Hren tajnik. v nadzornem odboru so Metka Znidaršič, Jože Novak in Jože Perko. Ker je bila to prva konferenca po lokalnih volitvah, je Stane Jakič podelil zahvale najzaslužnejšim članom za uspešno vodenje volilne kampanje. Priznanja so dobi- li Jože Zakrajšek,Tomaž Blat nik, Franci Znidaršič (Kompolje ), Jože Hren in Stane Godec. V drugem delu so dobili besedo gostje, in sicer dr. Jože Zagožen, Dušan Strnad, Jože Tanko in gostje iz Ivančne Gorice. Dr Zagožen je pred stavil delo stranke na državnem nivoju. Pri tem se je omejil na najbolj aktualni- tirne v tem trenutku. Napovedal je možnost ustanovitve novega Demosa oziroma koalicije pomladnih strank ali vsaj koalicijo SDS in SKD v prvi fazi Nekaj dni za tem je do tega tudi prišlo. Dr. Zagožen je spregovoril nato o vloženi interpelaciji proti ministru Gaspariju in o gospodarskem stanju, ki kljub nekaterim drugačnim ocenam, ni prav nič rožnato. Jože Tanko, predsednik regije in ribniški župan, je predstavil organiziranost in delovanje regije Dušan Strnad je bil pri napovedi izidov prihodnjih volitev precej optimističen. Dejal pa je, da je uspeh možen le ob skupnem nastopu pomladnih strank. SDS je pri koalicijskih dogovarjanjih in pripravi tovrstnih aktov zelo aktivna Stranka postaja tudi vse močnejša, saj imajo že 20000 članov Zaradi njenega naraščajočega vjiliva in moči pričakujejo, da jo bodo poskušali nasprotniki na vse načine onemogočiti, letne konference se je udeležilo okrog 20 članov. M. Steklasa Jože Tanko, ribniški župan in predsednik regijskega predsedstva. Ob njem eden od novih podpredsednikov izvršilnega odbora Tomaž Blatnik. Dušan Strnad in gostje iz Ivančne Gorice Peti z desne: novi predsednik izvršilnega odbora Jože Kralj Politične stranke januar 2000 OBČNI ZBOR 00 SKD DOBREPOLJE - STRUGE Močna delegacija vrha stranke Na tajnem glasovanju je bil izvoljen nov občinski odbor. Nov predsednik je Janez Tomšič iz Kompolj. Prvo, kar je možno napisati o OO SKD Dobrepolje - Struge, bil je 16. decembra 1999, je bila precejšnja udeležba, saj se ga je udeležilo 37 članov stranke. Opazna je bila tudi močna udeležba strankinih funkcionarjev. Tako se je občnega zbora udeležila glavna tajnica Hilda Tovšak, podpredsednik stranke Alojz Zupančič, član izvršnega odbora Jože Osterc in novi predsednik regije Marjan Kralj, za katerega je bilo slišati, da si je takoj po imenovanju postavil cilj sanirati stanje v občinskih odborih regije, Druga opazna značilnost je bil govor dosedanjega predsednika občinskega odbora Janeza Pavlina, ki je to funkcijo opravljal tri leta. V svojem govoru je ocenil stanje v stranki po zadnjih lokalnih volitvah, na katerih je stranka doživela močan poraz, precej kritično, delno tudi samokritično. Med drugim je dejal, da v stranki vlada "ozračje potrtosti, osebnih zamer in nezaupanja." Iz tega je po njegovem možno priti le s korenitimi spremembami. Podal je predlog programa prenove in oživitve stranke na lokalnem nivoju in se zavzel za vzpostavitev boljšega stika med volivci in stranko, s čimer bi se vrnilo zaupanje volivcev. Tretja značilnost občnega zbora je bila sorazmerno kritična razprava. Raz- pravljale! so bili najbolj nezadovoljni S postopkom in samo sestavo kandidatne liste na zadnjih lokalnih volitvah. Poleg nekaterih drugih konkretnih pripomb in vprašanj predsedniku stranke so posamezniki izrazili razočaranje nad mladimi, ki se ne želijo politično opredeljevati, predvsem pa nad splošnim obnašanjem volivcev na desni strani političnega prostora, ki so v nasprotju z levico čedalje bolj sprti in ne znajo poiskati skupnih interesnih točk, ob katerih bi nastopili skupaj. V razpravi je bilo slišati tudi pripombo, da so v občinskem odboru poskušali delati konstruktivno, vendar večina članstva ni seznanjena z vzroki, ki so pripeljali do krize v stranki. Ne glede na tO pa je prisotne bolj zanimalo, kako stanje v stranki izboljšati. Velik interes za ureditev razmer v stranki so pokazali tudi vsi gostje. Razpravo je na koncu zanimivo povzel dr. Osterc, ki je dejal: "Pravzaprav nismo slišali veliko novega. Tudi pri vas je stanje takšno, kakršno je na državni ravni." Po razpravi je bil razrešen dosedanji odbor in na tajnem glasovanju izvoljen nov krajevni odbor, ki skupaj s krajevnim odborom iz Strug tvorita nov OO SKD Dobrepolje - Struge. Sestavljajo ga: Janez Tomšič, ki je tudi novi predsednik občinskega odbora, hrane Brodnik (podpredsednik), Marko Marolt (tajnik), Marija Kramžar (blagajnik) Stane Zabu-kovcc,Tone Šinkovec, Erna Hočevar, Janez Kralj, Marija Pogorele in Urška Pu-Kelj. Nič maj zanimiv ni bil zadnji del občnega zbora, v katerem so imeli besedo gostje. Dr. Jože Osterc je povedal nekaj svojih izkušenj iz časa, ko je bil minister za kmetijstvo, in primerjal takrat no stanje s sedanjim. Alojza Zupančiča pa je zanimalo, koliko je prisotno članstvo po nastali krizi združevanja med SKD in SLS naklonjeno ideji 0 novem Demosu. Pred združitvijo SKD in SLS bi se bilo po mnenju mnogih bolj smiselno pogovarjati o koaliciji treh pomladnih strank. Le ta možnost bi po mnenju analitikov prinesla možnosti za zmago desne politične opcije na državnoz-borskih volitvah. Vendar pa je bilo videti, da je članstvo bolj zanimalo, kakšne so možnosti oziroma v kateri fazi je združevanje med SKD in SLS. O tem je govorila tajnica Hilda Tovšak. Priznala je, da je prišlo do trenutnega zastoja v pogajanjih, ker je bila ponudba SLS I proti 2,2 glede zastopanosti v organih stranke, žaljiva za SKD. Pričakujejo bolj enakovredno razmerje. Dodala je, da je namera SKD o združitvi s SLS zelo resna. Izrazila je prepričanje, da bodo stvari dozorele in da bo do združitve nedvomno prišlo. Ne glede na potek dogovorov o združevanju pa se je treba začeti pripravljati na bližajoče se volitve in čim bolje urediti razmere na terenu. M. Steklasa Janez Pavlin, dosedanji predsednik odbora, ob njemu delovno predsedstvo Franc Nučič, Igor Ahačevčič in Marko Marolt. Na koncu Alojz Zupančič in dr. Jože Osterc Marjan Kralj, novi predsednik regijskega odbora in Hilda Tovšak, glavna tajnica SKD januar 2000 Politične stranke Slovenska krščanska demokracija na začetku novega tisočletja Mineva 10 let od dne, ko smo se Slovenci skoraj enoglasno odločili za svojo državo. V tistem času je nastal pomladni blok strank iz "družbenih in idejnih gibanj, ki so se začela bolj ali manj spontano, usmerjale pa so jih skupine, sestavljene improvizirano, recimo odbor za človekove pravice, krog sodelavcev Nove revije, gibanje za novo ustavo s konca osemdesetih let, pisateljsko društvo in še cela vrsta drugih." (Dr. Peter Jambrek) Kakorkoli, pomladne stranke (v mislih imam predvsem glavne tri) že v tistem času niso prav z lahkoto stopile skupaj. K temu so jih "prisilili" predvsem posamezni cilji in skupni interesi v konkretnih zadevah kot npr. izvedba plebiscita, pri čemer je bistveno vlogo odigrala Demosova poslanska skupina. In že takrat smo imeli Slovenski krščanski demokrati skupaj z ostalimi pomladnimi strankami bistveno vlogo. Skupaj nam je uspelo postaviti temelje nove drŽave, Velike zasluge pri tem je imel ravno SKD, saj je bil član vlade, na čelu katere je bil gospod I.ojze Peterle kot predsednik prve vlade samostojne RS.Treba je priznati, da v vsem času po razpadu prve vlade na marsikaterem področju ni bilo narejeno niti približno toliko kot v tistem času. Večina ljudi se premalo zaveda vloge, ki jo je krščanska demokracija odigrala v osamosvojitvenem in poosamosvojitvenem obdobju. Prepričan sem, da bi izpeljava ciljev in programov, ki so jih v prvi vladi postavili in do neke mere že uresničili SKD-jevci, pripeljala Slovenijo veliko dlje, kot pa nas je pripeljala politika, ki smo si jo (so si jo), resnici na ljubo, izbrali sami Treba pa je priznati, da so v preteklih letih izredno uspešno odigrali (in jo igrajo tudi danes in jutri) svojo vlogo "naši" mediji, ki so naklonjeni t.i. politični opciji kontinuitete. Kakorkoli, mediji so dejansko v veliki meri razdirali desni blok in to tudi dandanes se vedno uspešno počnejo. Sedaj so se spravili na Slovensko ljudsko stranko, ki se ji tudi ne piše preveč lepa prihodnost. Torej, priljubljenost SKD je vztrajno padala vse do nedavnega, ko je zopet začela naraščati. V vsem obdobju zadnjih desetih letih SO se kazale težnje po enotnem desnem bloku; bilo je nekaj poskusov, vendar vsi brezuspešni. V letu 1999 seje zopet začelo vedno bolj govoriti o združitvi SKD in SLS ter o novem Demosu. Demos, kakršnega smo imeli po osamosvojitvi, ni več mogoč, saj nimamo dovolj trdnega cilja, ki bi lahko trajneje povezoval takšno koalicijo. Novi Demos bi moral biti koalicija združene konservativne stranke in socialdemokratov. Torej je najprej potrebna združitev - beseda, o kateri je bilo v zadnjem letu toliko govora. Mediji so zagnali vik in krik o združevanju, ljudje SO začeli upati, združevanje se je zavleklo, rezultatov ni bilo in ljudje so (smo) bili zopet razočarani. Resnici na ljubo je treba priznati, da vse do nedavnega na strani SLS ni bilo prave volje do združitve. Vendar pustimo preteklost. Končno je čas, da priznamo, da smo delali napake tako eni kot drugi, da smo pljuvali drug po drugem in se prepirali, medtem ko so se nekateri le nasmihali ob politični nezrelosti desnice, ki jim je prinašala le še dodatne glasove. Slovenski krščanski demokrati že dalj časa odločno podpiramo združitev s SLS pod enakovrednimi pogoji. Na svoji seji decembra lanskega leta je glavni odbor SLS nadaljeval razpravo o združevanju, ki ga še vedno odločno podpira in umaknil vse pogoje, ki jih je se pred nedavnim postavljal za združitev. Nastopil je čas, ko moramo stopiti skupaj. Prav pa je, da vemo, da združitev ne bo v vseh občinah tako enostavna kot konkretno v Dobrepolju, kjer vsi vidimo, da smo isti ljudje tako pri SKD kot SLS. Vsi imamo enake vrednote in enake cilje; zakaj bi delali v dveh taborih. Ponekod, predvsem na Štajerskem in Prekmurju, so med pripadniki obeh strank večje razlike in razdori, vendar tudi to ne bi smel biti, in ne bo, problem pri zgodovinsko pomembnem projektu združevanja 16.12.1999 smo v sejni sobi občine Dobrepolje imeli Slovenski krščanski demokrati občinskega odbora Dobrepolje - Struge svoj letni občni zbor. Na tem občnem zboru je bil med drugim izvoljen tudi nov ()() SKD Dobrepo-Ije-Struge, ki se je takoj po občnem zboru sestal in izvolil svoje vodstvo. Že v decembru smo se še enkrat sestali in se dogovorili o nekaj bistvenih ciljih, ki jih bomo skušali doseči. Med drugim jasno podpiramo združitev s SLS. Dogovorili smo se, da se čimprej srečamo s predstavniki SLS v naši občini in tako pokažemo voljo in prepričanje, da je združitev teh strank dobra in nujna. Pobude za skupno srečanje so tudi na strani SLS, vsaj g.Jakopič mi ježe večkrat omenil, da se moramo srečati. Tako bomo dali zgled in pokazali ljudem dobro voljo. Nekateri ljudje, predvsem člani SKD, so nekoliko zadržani glede združevanja zaradi zamer Slovenski ljudski stranki. Kot sem že dejal, treba je iti preko tega in se zavesti, kaj je dobro za nas, naše zanamce, za našo državo, za našo prihodnost. Mnogi poudarjajo, da v vodstvu nove stranke ne bi smeli biti ne Podobnik ne Peterle...ne Izjava o združevanju SKD in SLS Občinski odbor SKD Dobrepolje - Struge in upravni odbor SLS podružnica Dobrepolje odločno podpirata združevanje Slovenskih krščanskih demokratov in Slovenske ljudske stranke v prepričanju, da bo močna desno -sredinska stranka v sodelovanju s SDS odločilno prispevala k demokratizaciji in boljši prihodnosti Slovenije. 00 SKD Dobrepolje - Struge UO SLS podružnica Dobrepolje Janez Tomšič, predsednik Anton Jakopič, predsednik kdo drug iz dosedanjega vodstva. Sprva sem tudi sam razmišljal tako. Sedaj pa, ko sem slišal tudi druga mnenja in o tem malo bolj razmislil, menim, da je prav, da se o tem odloči na demokratičen način in ne z vnaprejšnjimi dogovori. Ko bodo vse formalnosti urejene, bo prišlo na državnem nivoju do skupnega srečanja predstavnikov SKD in SLS in takrat naj se demokratično voli novo vodstvo. Kdor bo dobil največ glasov, bo zmagal, pa naj bo tO Podobnik, Peterle ali kdorkoli drug. Čas je, da demokracijo tudi zaživimo! Člani SKD in SLS žal nismo začeli novega tisočletja kot združena stranka; začnimo ga vsaj s čimprejšnjo združitvijo. Dovolite mi, da Vam na koncu (čeprav malo pozno, ker je bilo novo vodstvo izvoljeno šele 16.decembra, prispevke za Naš kraj pa je treba oddati do 12. v mesecu) v imenu ()() SKD Do-brcpolje-Struge zaželim obilo božjega blagoslova in vse lepo v letu 2000. Janez Tomšič predsednik 00 SKD Dobrepolje VABILO Vljudno Vas vabimo na proslavo ob kulturnem prazniku, ki bo v soboto, 5. februarja 2000, ob 19. liri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Nastopile bodo vse skupine Kulturnega društva Dobrepolje. Sodelovali bodo tudi recitator ji in mladi pesniki iz naše doline. Ob tej priložnosti bo v prostorih občine Dobrepolje prvič odprta razstava naših slikarjev, gospe Sandi Zalar in gospoda Srečka Frkulja. Vljudno vabljeni! Kulturno društvo Dobrepolje Občina Dobrepolje Vabimo vas na lutkovno predstavo Jane Stržinar ca Predstava bo 14. februarja 2000, ob 9.uri v jedilnici OŠ Dobrepolje < )srednja svečanost: PODELITEV JURČIČEVIH PRIZNANJ 7. februarja 2000, ob 18.uri v Kulturnem domu Ivančna Gorica Kulturni program: * SONETI NESREČE za kljunasto flavto in recitatorja, ki jih bosta izvedla Klemen Ramovš in Simona Zore Ramovš. * Komorna trobilna skupina FANFARE s prof. Karlom Bradačem. Slavnostni govornik bo dr. Boris Kuhar Prireditve v Prešernovem letu v mesecu februarju: * 3.2.2000 od 9.do 13.ure, na Kopanju - * MEDOBČINSKO SREČANJE MLADIH NOVINARJEV IN LITERAT0V - Učencev OŠ Dobrepolje,Crosuplje in Ivančna Gorica * 4.2.2000 ob 19.uri, v Račni - KOMUR JE SREČE DAR BILA KLOFUTA - nastop recitacijske skupine Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. * 4.2.2000 ob 16.uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici OŠ Stična prireja svečanost ob slovenskem kulturnem prazniku S predstavitvijo pevskih zborov matične in podružničnih šol. * 5.2.2000 ob 19.uri v Kulturni dvorani Stična - KOMUR JE SREČE DAR BILA KLOFUTA - nastop recitacijske skupine Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. (2.2000 ob 18.uri v Kulturnem domu Grosuplje -KOMUR JE SREČE DAR BILA KLOFUTA - nastop recitacijske skupine Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Svečanosti ob slovenskem kulturnem prazniku pripravljajo tudi posamezna kulturna društva v svojih kulturnih domovih. Vodja SLKD Ol Ivančna Gorica Dipl.org. Tatjana Lampret Božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje 26. december, 1999 Tradicionalni božično-novoletni koncert Godbe Dobrepolje, ki je že nekaj mesecev samostojno kulturno društvo, je bil tudi letos odlično obiskan. na Škrlj (Darko, Jelka, Klemen, Ciril, Gregor). Srebrna priznanja SO prejeli: Edi Lenarčičjanez Šuštar, Dušan Cimerman, Franci Vodičar in Jože Hren. Zlato priznanje pa so dobili Roman Gačnik, Janez Nose in Andrej Škantelj - neutrudni in dolgoletni predsednik dobrepolj-ske godbe. Med koncertom je spregovoril tudi župan Anton Jakopič. Večji del svojega govora je namenil razmišljanju o naši duhovnosti, ki je izpostavljena neprestanim negativnim vplivom. Zaključil pa je v optimističnem tonu in poudaril, da samo v ravnovesju duhovnega in telesnega sveta lahko preživimo. Tradicionalni koncert Godbe Dobrepolje je bil lep uvod v praznovanje prihajajočega novega tisočletja. M. Steklasa Brass kvintet prof. Karlija Bradača Koncert se je začel s tremi skladbami BRASS KVINTETA pod vodstvom prof. Karlija Bradača, Sledil je prvi del koncerta, V katerem so godbeniki pod vodstvom prof. Josipa Mihelčiča zaigrali nekaj lepih skladb, med njimi so bile božične pesmi in venček uspešnic El-visa Presleva, Drugi del je bil bolj vedro naravnan, med drugim smo slišali dve skladbi Slavka Avsenika, skladbo Di-xie-time VVillija Lofferja, priredbo Roberta Becka Can-can itd. Skratka, primerna izbira programa in dobra izvedba sta ponovno potrdila dobro strokovno oceno, ki so jo dobili naši godbeniki na nedavnem srečanju pihalnih orkestrov v Grosuplju. Tudi letos so povabili nekaj gostov. Poleg že omenjenega Brass kvinteta je nastopil vokalni solist Marko Novak, ki ga je na klaviaturah spremljal Jaka Aha-čevčič. Poseben gost je bila ženska vokalna skupina Mavrica pod vodstvom Vesne- Fabijan, Poleg dveh samostojnih pismi so najbolj navdušile z. arijo Zbor sužnjev iz Verdijeve opere Nabuco, ki SO jO zapele ob spremljavi godbe. Med koncertom sta Tatjana Lampret in Igor Ahačevčič podelila Gallusova priznanja za dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture. Bronasta Gallusova priznanja so dobili: Janez Zrnec, Andrej Mustar, Mateja Lohkar in druži- V mesecu januarju je AVTOHIŠA MIHALIČ dobrepoljske godbenike prijetno presenetila in jim podarila nove kape in polo majice. AVTOHIŠA MIHALIČ ŠT. JURIJ 30, GROSUPUE Godbeniki so spet igrali pred polno dvorano. Iz Upravne enote Grosuplje Iz Urada za delo Grosuplje Pravne podlage, ki urejajo dejavnosti in delo zavoda Temeljni okvir in pravne podlage, ki urejajo dejavnost in delo zavoda, opredeljuje Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti ter drugi zakoni, pravilniki, organizacijski predpisi in navodila. Organiziranost Zavod RS za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda, ki deluje enotno na območju Republike Slovenije. Zavod deluje organizacijsko in funkcionalno na treh ravneh, in sicer vodstvo in centralna služba, ter v območnih službah in uradih za delo po vsej Sloveniji Tako je na območju Republike Slovenije 10 območnih služb in 59 uradov za delo. Območna služba Ljubljana je največja regijska organizacijska enota zavoda. Za teritorialno pokritost ljubljanske območne službe pa skrbi 14 uradov za delo. Temeljne dejavnosti zavoda Temeljna dejavnost zavoda je z. zakonom predpisano posredovanje zaposlitve in zaposlitveno svetovanje, zagotavljanje socialne varnosti, ukrepe aktivne politike zaposlovanja, poklicno usmerjanje in štipendiranje ter izdajanje delovnih dovoljenj. Urad za delo Grosuplje Je eden izmed 14 osnovnih celic delovanja zavoda v Območni službi Ljubljana. 1 rad za dek> Grosuplje teritorialno pokriva tri občine, in sicer: Grosuplje, Ivančno Gorico in Dobrepoljc. Število registriranih brezposelnih oseb, stanje 31. 12. 1998 in 31 10. 1999 (glej tabele!) Zadnji podatek 0 stopnji registrirane brezposelnosti v ljubljanski regiji (izračnava ga Statistični urad), je 10,8%, Urad za delo Gro šuplje pa je beležil 10,6% stopnjo registrirane brezposelnosti. V obdobju januar 99 do 30.11.99 se je zaposlilo 555 registriranih brezposelnih oseb, iz evidence pa se je črtalo 244 brezposelnih oseb. Na objavljena prosta delovna mesta, kjer SO delodajalci izrazili željo sodelovanja z 1 ira-dom za delo (kar pomeni, da uradi posredujejo in napotujejo registrirane brezposelne osebe), se je v obdobju od 1.1.1999 do 30.1 1.1999 napotilo 1230 brezposelnih oseb, in sicer v sodelovanju s sosednjimi uradi za delo. Najpogosteje so delodajalci objavljali potrebo po naslednjih poklicih: po- možni delavec, pomožni brusilec, ključavničar, monter vodovodnih naprav, zidar, natakar, kuhar, voznik avtomehanik, ekonomski tehnik, elektrotehnik, zdravstveni terapevt, ing. strojništva, dipl. ing. strojništva, prof. angleškega jezika in ostalih. V programe aktivne politike zaposlovanja, ki pripomorejo k boljši konkurenčnosti brezposelnih oseb na trgu dela, je bilo od januarja 99 do konec novembra 99 iz. Urada za delo vključenih 422 brezposelnih oseb, od tega 34 v javna dela. Konec obdobja je bilo registriranih 516 prejemnikov republiških štipendij in 97 prejemnikov Zoisovih štipendij. Pravice in obveznosti brezposelnih oseb Zakon o zavarovanju in zaposlovanju brezposelnih oseb določa, da si brezposelna oseba z. vpisom v evidenco brezposelnih oseb zagotovi: - pomoč Zavoda pri iskanju zaposlitve; - pogoj za uveljavitev pravic iz. zavarovanja za primer brezposelnosti; - priložnost za vključevanje v programe aktivne politike zaposlovanja. Že ob prijavi na Zavod pa je vsaka brezposelna oseba seznanjena s svojimi obveznostmi in pravicami z. informativnim gradivom in preko posebnega programa - seminarja informiranja in motiviranja. Za brezposelno osebo se po zakonu o zavarovanju in zaposlovanju za primer brezposelnosti oseba, ki je zmožna za delo, prijavljena na zavodu, je na razpolago za zaposlitev in je aktivni iskalec zaposlitve. Določene obveznosti brezposelnih oseb se opredelijože v zaposlitvenem načrtu, ki ga pripravi skupaj s svojim svetovalcem zaposlitve. brezposelna oseba pa se mora odzivati na vse napotitve na prosta delovna mesta, ki jih posreduje zavod. V zadnjem desetletju so se v Sloveniji razmere na trgu dela močno spremenile. Za obdobjem ekonomske krize, ki gaje zaznamovalo močno upadanje gospodarske dejavnosti in zaposlenosti, je bila značilna rast brezposelnosti, ki je dosegla vrh v letu 1993. Z večanjem števila registriranih brezposelnih oseb se je spreminjala tudi struktura le-teh. Zaradi procesov gospodarskega prestrukturiranja, pogosto drugačnih zahtev delodajalcev po kadrih, ki se razlikuje od aktualne ponudbe, pa tudi zmanjševanja zaposlitvenih zmožnosti, se povečujejo neskladja na trgu dela. Posledica teh gibanj je zaostrovanje problema dolgotrajne brezposelnosti in naraščanja števila starejših osel) in oseb brez. izobrazbe. Zavod za zaposlovanje je institucija, ki objavlja delovna mesta in je zato pomemben vir informacij pri iskanju zaposlitve. S svojo prednostno nalogo - posredovanje zaposlitve in z ukrepi izvajanja aktivne politike zaposlovanja, pripomore pri iskanju zaposlitve in izboljšanju strukturnega neskladja na trgu dela, vendar je kljub temu izjemnega pomena lastna aktivnost in motiviranost brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in pripravljenost na novo poklicno pot. Obveščamo vas, da se s 1. 2. 2000 nahajamo na novem naslovu: Urad za delo Grosuplje, Kadunceva 4 A, Grosuplje, tel.: 760 860, fax: 760 870 Danica Hlebanja, Za Urad za delo Grosuplje Občina Grosuplje Število nezaposlenih Delež po stopnji izobrazbe (za vse nezaposlene) v % Vsi Ženske 1. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 31.12.1998 826 399 41 32,1 23,1 1,6 1,9 31.10.1999 814 385 42,3 33,0 19,9 2,0 2,8 Občina Ivančna Gorica Število nezaposlenih Delež po stopnji izobrazbe (za vse nezaposlene) v % Vsi Ženske 1. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 31.12.1998 625 273 45,6 33,4 18,1 1,4 1,4 31.10.1999 601 278 46,1 33,6 18,1 1,2 LO Občina Dobrepolje Število nezaposlenih Delež po stopnji izobrazbe (za vse nezaposlene) v % Vsi Ženske 1. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. 31.12.1998 133 68 58,6 24,8 14,3 0,8 1,5 31.10.1999 126 68 57,1 27,8 11,1 2,4 1,6 _POHOD Z BAKLAMI NA KAMEN VRH Vsako leto več udeležencev PODGORA, 25. december. - Poseben način praznovanja dneva samostojnosti, ki so ga uvedli v Podgori, privablja vsako leto več udeležencev. Letos je bil med množico pohodnikov iz Ljubljane in raznih krajev Dolenjske tudi Janez Janša Pohod z baklami na Kamen vrh na predvečer dneva samostojnosti je za marsikoga najlepša počastitev tega praznika. Zagotovo pa to najbolj občutijo sami udeleženci. Car nočnega pohoda s prižganimi baklami je namreč treba doživeti in ga deliti z množico, kakršna sc je na božični dan zvečer zbrala na štirih mestih: v Ponikvah, Prcd-strttgah,, Podpeči in Podgori. Z vseh teh štartnih mest seje vila kolona proti Kamen vrhu. Pogled ni bil veličasten le od blizu, ampak tudi od daleč, saj so sc med gostim drevjem prikazovale luči, ki so se iz različnih smeri bližale istemu cilju. Kot da gre za simboliko dejanja, ki se je zgodilo pred devetimi leti. Na vrhu so množico pohodnikov pričakali člani pla- Prostor okoli podgorske cerkve se je začel polniti že precej časa pred napovedanim odhodom. Prva skupina že odhaja na pot. Za njo se razporedijo drug za drugim vsi ostali. ninskega društva s toplimi napitki. Po prihodu v dolino je udeležence čakal še drugi del večera - okusna večerja v prostorih Iskre. Ker je bilo premalo prostora za vse udeležence, so jih organizatorji razporedili po dobrepoljskih gostilnah. "Ko smo začeli s pohodom pred šestimi leti, je bilo le osem najbolj navdušenih udeležencev, letos jih je bilo več sto," je dejal predsednik TI) Podgora Franci Adamič. Zasluga za to gre prizadevnim organizatorjem, ki jim je uspelo za projekt navdušiti ne le Dobrcpoljce, ampak tudi številne druge obiskovalec. Letošnji pohod smo spremljali v Podgori, kjer smo naredili kratko fotoreportažo. M. Steklasa Člani TD Podgora so vsakemu udeležencu ponudili topel napitek. S krajšo zamudo pride edini od povabljenih politikov - Janez Janša. Sprejme ga predsednik TD Franci Adamič. TD Podgora je namreč poslalo vabila tudi poslanskim skupinam v Državnem zboru. Prižiganje bakel in odhod. Simpatični spremljevalci pohodnikov Kako smo preživeli veseli (delovni) december Za člane Turističnega društva Podgora sta bila konec novembra in ves december izredno delavna, saj smo imeli ravno v teh dveh mesecih v programu tri obsežne prireditve - adventno Miklavžev sejem, pohod z baklami na Kamen vrh in silvestrovanje na Vidmu. Kljub temu, da se prireditev nismo lotevali prvič, pa je vsaka od njih zahtevala veliko dela in s tem tudi veliko časa. Adventno Miklavžev sejem, ki smo ga organizirali konec novembra, je tudi letos pokazal, da je to prireditev, ki se je že dodobra uveljavila. Odziv je ugoden tako pri razstavljavcih kot tudi pri obiskovalcih. Že pri prejšnjih sejmih smo spoznali, da je to sejem, ki je časovno skoncentriran le na par nedeljskih ur po kosilu in ga ne bi bilo pametno razporediti preko celega dneva. S tem so se sprijaznili tudi sejmarji, ki kljub temu, da njihov zaslužek ni prav velik, radi prihajajo v Podgoro. Kar nekaj jih je, ki so bili na našem sejmu že večkrat in obljubljajo, da bodo še prišli. Mnogo večji zalogaj pa nas je čakal pri organizaciji Pohoda z baklami na Kamen vrh, zato premora med sejmom in pohodom skoraj ni bilo. Glede na množičen odziv pohodnikov, ki so prišli na pohod lani, smo vedeli, da nobene stvari ne smemo prepustiti naključju tudi letos. Veliko je opravil, ki so nevidna, vendar brez njih delo ne bi bilo opravljeno zadovoljivo. Tako kot lani, je bilo pohodnikov tudi letos veliko, predvsem iz drugih krajev po Sloveniji. Nekaj je bilo že naših starih znancev, ki so na pohodu že bili, veliko pa novih. Že sam pogled na kraje, od koder so prihajali pohodniki - Ljubljana, Medvode, Vrhnika, Dolsko, Sodražica in dru- gi, - nam je povedal, da smo bili pri obveščanju ljudi o pohodu prek radia in časopisov uspešni. Vsi, ki so se udeležili po pohodu tudi večerje, so bili nad kolinami zelo navdušeni. Večerja in družabno srečanje po njej sta bila tudi priložnost, da smo se lahko pogovorili s pohodniki. Zadovoljstvo je bilo čutiti pri vseh in večina se je pripravljena udeležiti tudi naslednjega pohoda. Vsem je bilo nekako žal, da se vse odvija ponoči in tako v bistvu ne vidijo skorajda nič, kar bi bilo zanimivega videti v naši dolini. Je pa to ideja za naše delo v prihodnosti, izpeljati bi veljalo namreč tudi poletno različico pohoda, s čimer bi bila promocija tako našega društva, kot občine Dobrepolje še veliko bolj učinkovita. Silvestrovanje na Vidmu je letos minilo predvsem v znamenju zelo mrzlega vremena, kar se je nekoliko poznalo tudi pri obisku, je pa res, da biti na prostem pri -14 stopinj ni lahko. Vsekakor bolj kot to, pa so bile spet moteče petarde. Nerazumljivo je, da se je v eni sami noči sredi Vidma v zrak zmetalo toliko denarja. Na srečo je vse minilo brez poškodb, lahko pa bi bilo tudi drugače. Razumljivo je, da ob takšnih priložnostih, kot je novo leto, letošnje pa še posebej, vsak po svoje doživlja ve- selje, zelo očitno pa je, da ga v naši občini nekateri doživljajo samo s pokanjem petard in tudi z ogrožanjem svoje, predvsem pa tuje varnosti. Za Turistično društvo Podgora Jože Klun MISLI Največji duhovi so zmožni največjih pregreh, pa tudi največjih vrlin. R. Descartes Nihče se ne kesa, ker je molčal, marsikdo pa, ker je govoril. Pregovor - več narodov Gorje tistemu, ki ne ve, kdaj je treba govoriti, kakor tudi tistemu, ki ne ve, kdaj je treba molčati, najbolj pa tistemu, ki ne ve, kaj je treba povedati in kaj zamolčali. Rom. pregovor V službi sem se naučila tega, da ne zmagujejo argumenti, ampak ljudje, ki znajo prepričati. M. Molk So ljudje, ki so tako brezpomembni, da nimajo niti napak niti prednosti. Rochefoucauld Energetika - nadaljevanje Energetski menedžer - kaj je to in zakaj bi prišel prav tudi v lokalnih skupnostih Živimo v času hitrih in stalnih sprememb. V času, ko se je treba vedno znova odločati in so nam stare modrosti lahko le v splošno oporo, pridobljene izkušnje pa večkrat prej ovira kot prednost. V času rizikov oziroma tveganj, kijih s seboj prinaša neznan rezultat prepletov in učinkov sto tisočerih individualnih odločitev in ravnanj, na katera kot posamezniki ne moremo vplivati, kot pripadniki majhne nacije pa imamo na njihovo globalno dinamiko lahko le majhen vpliv. Tovarna, ki ji je še pred kratkim šlo dobro in na kateri je desetletja slonel razvoj nekega kraja, lahko zaradi globa-lizacije tudi brez krivde vodilnih že jutri potopijo viharji na svetovnih borzah, nove tehnologije ali prodor novih proizvajalcev na nekoč zaščitena tržišča. Zgolj vztrajanje pri brezpogojnem izpolnjevanju nekoč zapisanih socialnih pravic, nostalgija za nekdanjimi "zlatimi časi"(so bili res tako zlati?), jeza na glasnike slabih novic ter iskanje dežurnih krivcev sicer marsikomu olajšajo občutek strahu in negotovosti, dolgoročno pa samo še poglabljajo brezno. Kaj lahko proti temu storijo lokalne skupnosti in kaj imajo lahko s temi vprašanji sploh opraviti energetski me-nedžerji? Na prvi pogled ne kaj dosti. K sreči se tudi v lokalnih okoljih vse bolj uveljavlja drža, ki v spremembah ne vidi le groženj, ampak tudi priložnosti in poskuša, kolikor je to mogoče, predvideti možni tok dogodkov, scenarije obvladovanja te ali one krize ter najti in izkoristiti čim več priložnosti v lokalnem okolju, ki ga najbolje pozna in na katerega lahko tudi najbolj vpliva. Vzporedno z globalizacijo ponovno narašča pomen lokalnih in regionalnih gospodarstev in priložnosti, ki jih le te skrivajo v sebi. Ena izmed teh je lokalna energetika. In v njej ne gre brez znanj energetskega menedžmenta. Sliši se sicer tuje in učeno, toda ni čisto tako. Ste se kdaj vprašali, koliko denarja iz občinskega proračuna gre za ogrevanje, zagotavljanje primerne osvetlitve ter drugih bivalnih in delovnih pogojev, ki so vezani na oskrbo z energijo v šolah, zdravstvenih domovih, bolnišnicah, domovih upokojencev, upravnih in drugih zgradbah? Ste kdaj pomislili na to, da bi se dalo gorljive odpadke, ki ležijo na prepolnih odlagališčih ali, bog ne daj, raztreseni po gozdovih, uporabiti kot surovino za poceni in potrošniku prijazno gorivo. Vam je že prišlo na misel, da bi bilo pravzaprav bolj učinkovito, ceneje ter za okolje in za vas osebno manj obremenjujoče, če bi tistih nekaj deset ali sto individualnih kotlov v vašem kraju zamenjali za priključitev na sodoben način daljinskega ogrevanja? In da bi tak "občinski" kotel, ki bi kuhal vodo za ogrevanje bližnjih zgradb, lahko obenem proizvajal električno energijo, ki bi jo bilo mogoče celo prodati v javno omrežje? Se vam ne zdi, tla bi bilo prijetno pri spremljanju večernih radijskih ali televizijskih poročil ob novicah o še eni vremenski katastrofi, ki je domnevno tudi posledica vse večje energetske požrešno-sti človeštva, imeti mirno vest, ker bi se greli na okolju prijazen način? Si znale predstavljati, da bi vaš kraj imel veliko privlačno turistično podobo in da bi dihali veliko boljši zrak, če bi se i/ vsakega dimnika kadila zgolj kondenzirana vodna para? Ne verjamete, da takšne možnosti obstajajo? Pa poglejte malo po svoji hiši ali stanovanju. Koliko toplote vam uhaja skozi slabo zatesnjena okna, neizolira-na podstrešja itd. Koliko energije na kilogram opranega perila porabi vaš pral- OGLAS ni stroj? Kakšen je izkoristek vaše "centralne kurjave"? Koliko elektrike je potrebno za primerno svetlobo ob temačnih večerih? Za začetek lahko poskusite določiti samo enega izmed teh kazalcev energetske učinkovitosti in poskusite pri energetskih svetovalcih, v strokovni literaturi ali z brskanjem po internem najti odgovor, koliko energije za isto storitev porabijo najsodobnejši stroji/aparati/gradbeni elementi na tržišču. Poizvejte še, koliko ti stanejo in izračunajte, v kolkšnem času se vam s prihranki energije ob sedanjih cenah vrnejo investicije. Pri tem morate seveda upoštevati še ceno denarja v času in na daljša obdobja tudi ocene o predvidenih gibanjih cene elektrike, zemeljskega plina, kurilnega olja itd v bolj oddaljeni prihodnosti. Ste nalogo opravili? No, potem ste pravzaprav opravili del posla hišnega energetskega menedžerja. Potem si tudi lahko vsaj približno predstavljate, kolikšni bi bili prihranki v deset in več zgradbah, ki so deset in večkrat večje od vašega gospodinjstva in ki račune za energijo poravnajo iz žepa davkoplačevalcev. Izračuni prihrankov in časov, v katerih se bi investicija v energetsko učinkovitost povrnila, se tudi v gospodinjstvih zelo razlikuje od primera do primera. Poleg tega je tudi povsem vaša odločitev, ali boste v skladu s svojim sistemom vrednot in načinom življenja rajši investirali v na kratek rok in na zunaj neopazne ter do okolja prijazne prihranke ali pa v prestižne dobrine, za katere predvidevate, da vam jih zavida vsak sosed. Mogoče vas sicer življenjska nuja sili v to, da se ukvarjate le z vprašanjem, kako boste vi in vaši najbližji preživeli od danes do jutri. Toda tudi v tem primeru velja - deset in več odstotkov energije se da praviloma prihraniti brez investicij, le s spremembo vsakodnevnih navad in ravnanj. A to je navsezadnje odvisno le od vas samih. (se nadaljuje) Prodam hišo v Bruhanji vasi, št. 25. Velikost hiše je I20m2, gospodarsko poslopje 60m2 in zemljišče 1600m2. Javite se na telefon 739-358 Na obisku pri najstarejših občanih januar 2000 92 LET FRANČIŠKE NOVAK Z VIDMA Čas ji mineva ob šivanju V mesecu marcu bo Frančiška Novak z Vidma praznovala 92. rojstni dan. Kljub visoki starosti je čila in zdrava, predvsem pa duševno in umsko sveža in čvrsta, kot bi jih štela pol manj. Polna je življenjske vedrine in spomin na mladost ji obraz še bolj razjasni. • Lii "Ravno pohvaliti se ne morem. Dosti dobrega v življenju nisem zaužila, samo dela je bilo vedno dovolj."Tako pravi na začetku najinega pogovora, ki razkriva ves njen življenjski pogum, gospodarnost in skrb, ki jo je vse svoje življenje namenjala svoji družini. Rodila se je v družini, v kateri je bilo pet otrok. Zdaj ima živega le še enega brata. S posebno toplino se spominja svojih staršev, posebno mame. Medtem ko je bil oče na delu v Kanadi, je breme preživljanja družine padlo na njena ramena. Pomagala si je tako, da je hodila delat rta kmetije. Vstajala je že ob treh ali štirih zjutraj in odhajala na delo. Frančiški se prikazuje podoba njene matere, ki je morala vse življenje trdo delati, da je preživljala družino. Tudi hčerka Frančiška je morala že zelo zgodaj za kruhom. V svojem dolgem življenju je izmenjala veliko služb. Večinoma je bila zaposlena kot služkinja. "Pri delu sem morala biti zelo natančna, to so od mene pričakovali, zato sem taka ostala vse do danes. Včasih še malo preveč," pravi kot da bi se hotela opravičiti. Njena prva služba, če bi jo lahko tako imenovali, je bila pri stricu v Kompoljah, ki je imel enajst otrok. Pri njem je bila za varuško, od tam je hodila v šolo na Videm. Peš, kako bi drugače v tistem času. Kasneje je pet let službovala v gostilni Brdavs na Vidmu. Takole se spominja tistih let pri njih: "Najprej sem bila varuška. Veste, koga sem pazila? Mikličevo Elo. Zadnji dve leti pa sem bila kuharica. Največ dela je bilo takrat, ko je bil semenj pri Sv. Antonu.Takrat je bilo treba kuhati v največjih loncih." Njena naslednja služba je bila na obrtni šoli v Ljubljani, kjer je kuhala, prala in opravljala različna druga hišna opravila. Ko se je poročila, sta z možem kupila na Vidmu nekaj zemlje in si zgradila hišo. Mož je bil čevljar in je največ časa preživel v delavnici, Frančiška pa je skrbela za hišo in otroke. Znala je delati vse, saj je mož večkrat za nekaj tednov odpotoval v Francijo k sorodnikom. Takrat je morala prevzeti celotno gospodarjenje pri hiši. Doletelo jo je tudi to, da je morala točiti med, ker je moral mož ravno takrat zdoma. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, ki so si vsi ustvarili svoje druži- Vse svoje življenje je živela v Zdcn-ski vasi. Skupaj s starši je živela v hiši, ki je bila kasneje prodana. Ko se je poročila, sta z možem kupila hišo na klancu, v kateri še zmeraj prebiva. Rodilo se jima je pet fantov, od katerih je eden v Kanadi, dva v Kopru, dva pa sta si zgradila hiši v neposredni bližini doma. Že petdesetega leta, ko je bil najmlajši sin Jože star komaj tri leta in pol, ji je umrl mož. Takrat so se začeli zanjo hudi časi. S solzami v očeh pripoveduje, kako je nekega dne bila prisiljena ne in živijo svoje življenje. Najmlajši sin je poročen doma. Mož ji je umrl pred sedmimi leti. In kako preživlja jesen življenja? Precej umirjeno. Največ časa preživi v svoji sobi in si krajša čas s šivanjem To delo je imela vedno najraje." Ko so bili otroci še majhni, je bilo treba vsak dan kaj zašiti, da niso hodili strgani v šolo," pravi Frančiška. Pogosto je šivala pozno v noč. Spomni se, kako je bil mož. marsikdaj nejevoljen, ker je gorela luč tudi do dveh ponoči. Takrat je seveda šivala zaradi potrebe, danes tega dela ni več toliko. Vendar je še zmeraj treba kaj zakrpati. Kadar se ne ukvarja s šivanjem, rada kaj prebere in pogleda kakšno oddajo na televiziji ali pa počisti po hiši. Sicer pa je preskrbljena z vsem. Najbolj jo veseli, kadar pridejo na obisk njene hčerke. Zadovoljna je, da je kar dobrega zdravja. Ne dolgo nazaj je sicer prestala kar dve operaciji v enem tednu. Potem je tako dobro okrevala, da spet lahko hodi. Pomaga si s palico. Se vedno lahko hodi k maši. Le zdaj v zimskem času si ne upa. Prenevarno je zaradi ledu. Boji se, da bi padla in bila v napoto. Včasih so stari ljudje rekli, da se leto 2000 ne bo nikoli pisalo. Napovedi se niso uresničile. Frančiška je to veliko prelomnico dočakala. V visoki starosti, vendar polna vere v življenje. Ob njenem bližnjem rojstnem dnevu ji želimo še veliko let v krogu svojih domačih. M Steklasa vzeti nahrbtnik in oditi na Krko po moko in krompir, da je lahko nahranila otroke. Potem je dan za dnem pomagala ljudem po vasi in si tako prislužila za preživljanje. Osem let je bilo tako, potem pa se je vendarle obrnilo na bolje. Pri 48. letih je šla na delo v Stolarno.To je bila njena prva služba v življenju in njen prvi zaslužek. Zelo natančno se spominja, kako je kmalu potem praznovala svojo 50-letnico. Sodelavke so ji kupile spodnje perilo, Stane iz Kompolj pa je prinesel POGOVOR Z MARIJO KASTELEC IZ ZDENSKE VASI Pri devetdesetih še nikoli bolna Marijo Kastelec, Simčevo mamo, sem obiskala prav na njen rojstni dan. 5. januarja je dopolnila devetdeset let. Za njen jubilej sem zvedela pri Društvu upokojencev. Njihov predsednik Konrad Piko ji je pravkar prišel voščit, saj je Marija že dolgo vrsto let njihova članica. verjeti, da še nikoli v življenju ni bila toliko bolna, da bi obležala. Še zdaj pri devetdesetih - ne le, da skrbi sama zase, ampak kolikor le more, pomaga sinu Jožetu in njegovi družini, ki je preobremenjena z delom. Med tednom jim skuha kosilo in zlika perilo. Tudi po tri stroje zlika naenkrat. Ne odneha prej, dokler ni zlikan zadnji kos. Osrečujoč je občutek za človeka, če ve, da ga še kdo potrebuje in da lahko še komu polepša Življenje. Marija pomaga domačim, pa tudi oni pomagajo njej. Malo težje hodi, zato ji prinesejo drva. Včasih ji priskoči na pomoč tudi Kumanov Ljubo. Kadar Marija nima dela v kuhinji, gleda televizijo, kaj prebere in moli. bere celo brez očal. Čeprav ji spomini vedno znova segajo nazaj, ne živi le za preteklost. Zanima jo vse, kar se dogaja doma in po svetu. Ob njeni devetdesetletnici ji želimo, da bi še dolgo let živela tako polno in zdravo življenje. M. Steklasa dva litra vina, da so nazdravili in se malo poveselili. V Stolarni je bila nekaj časa kuharica, potem pa je delala v lakirnici, nekaj mesecev pa celo na žagi. Dobro se spominja, kako je nekega dne prišel direktor in jo skupaj s sodelavko Julko iz Predstrug poslal delat na žago Tam sta delali skupaj z. Jožetom Vergom iz Kompolj. Dvigovali sta težke plohe, da so drugi kar gledali. Ko je bila v lakirnici, je včasih morala delati tudi po dve izmeni skupaj. Pa ji ni bilo težko Tako rada je delala in prijetno seje počutila med ljudmi. 24 let je bila zaposlena v Stolarni. Pa bi še ostala, če ne bi pri 72-ih letih odpotovala v Kanado, kjer je ostala eno leto pri sinovi družini in jim pazila vnukinjo. To je bila ena prijetnejših izkušenj v njenem življenju, saj je videla svet in medtem ko je vodila vnukinjo ven, se je tudi sama lepo imela. Po vrnitvi domov je spet hodila pomagat po vasi. Vendar je bilo zdaj mnogo lažje. Otroci so bili preskrbljeni, imeli SO družine, njej pa je skromna pokojnina, ki jo je dobivala po možu, omogočila dostojno preživljanje. Tako so minevala leta in naenkrat se je Marija približala devetdesetim. In kot tla vsa ta naporna leta niso pustila sledu na njenem obrazu. Še zmeraj je ohranila gladka lica, brez starostnih peg, pa svežino duha in brezhiben spomin. Tudi na tiste lepe trenutke v življenju, ki starost naredijo bogatejšo. Morda tudi žalostno, saj se spomini vračajo v čas, ki je pripadal njeni generaciji in ga že davno ni več. Na čas, ko so se dekleta in fantje zbirali in šli skupaj peš na Kopanj k maši. Potem pa so v Račni plesali vse do noči. Koliko radosti in veselja nosi s sabo mladost. Na starost pa je človek zadovoljen že, če je zdrav. Marija se glede zdravja ne more pritoževati. Težko je Pričakati novo tisočletje nekoliko drugače Končno smo dočakali to slavno leto 2000, ki je burilo duhove že nekaj desetletij prej in verjamem, da se le-ti še nekaj prihodnjih desetletij ne bodo pomirili. V zadnjih mesecih si je staro in mlado, poleg vseh drugih vprašanj, ki so se porajala z napovedmi o računalniškem hrošču, koncu sveta in drugih, do sedaj še neizpolnjenih rečeh, zastavljalo vprašanje, kje dočakati NOVO LETO 2000 - začetek tretjega tisočletja. Vsak je hotel nekaj posebnega, kot je posebno leto pred nami. To naj bi bil res "žur", ki bo ... ki bo: "Ah!" in "Oh!" Ne dvomim, da ste se imeli dobro, super, perfektno ali celo najboljše, pa kljub temu nikomur ne zavidam, prepričana sem namreč, da sem si sama izbrala najboljše: Varšavo: In kaj je v Varšavi tako posebnega? To je "mestece" na severu Poljske, v katerega bi brez težav pospravili vseslovenske prebivalce in še nas bi bilo premalo. Široke ulice so natrpane z ne bistveno slabšimi avtomobili kot ljubljanske. Cene v trgovinah so podobne kot pri nas ... Samo mesto me s svojim "čari" res ne bi spravilo na 30-urno vožnjo v ne najudobnejšem avtobusu v daljno, mrzlo Poljsko in še za NOVO LETO 2000. Zakaj torej v Varšavo? Varšava je bila v dneh okoli novega leta ne samo središče Poljske, ampak središče mladih cele Evrope, ki smo bili v duhu združeni z mladimi po celem svetu; postala je središče molitve - molitve za mir, ki ga drveče, sovraštva polno ter od prerokovanj prestra- šeno in že na pol blazno človeštvo prav v tem času zelo potrebuje; postala je kraj molitve za spravo, po kateri ne vpijejo samo veliki narodi sveta, ampak tudi naša uboga Slovenija. Molili smo za edinost kristjanov, ki si jo želi Jezus in z njim tudi mi. V Varšavi je bilo torej taizeisko srečanje. 80000 mladih katoličanov, protestantov in pravoslavnih različnih narodnosti je tako nekaj dni v skupni molitvi pričakovalo novo tisočletje z upanjem, ki nam ga prinaša Kristus. Taizejski način molitve, ki je bližji duši mladega človeka, in veličastna množica mladih z istim ciljem te posrka vase. To je bilo bistvo tega srečanja in to je bistvo taizejskih srečanj nasploh. Spoznali pa smo še prijazne domačine, ki so nas sprejeli v svoje lastne domove, kot že stare znance. Nenazadnje se je nekoliko izpopolnila tudi naša angleščina in mimogrede smo se naučili tudi kaj po poljsko, litvansko, portugalsko ali pa še kaj bolj nemogočega. S takšnih srečanj ne prineseš domov občutka slabe vesti in razočaranja, ki sta pogosto spremljevalca "super žurov". Nasprotno! Domov prideš najboljše volje in poln energije. Ne rečem, da mi morate verjeti na besedo, lahko pa se drugo leto o tem sami prepričate v enem izmed evropskih velemest. Vilma Šuštar Od dopisnikov nska "Perverzna ameriška bedarija" Odločil sem se, da si bom ogledal kakšen film. Odprem Delo in berem: "Kino Vič; premiera komedije Austin Powers: Vohun, ki me je nategnil. Zgodba: Najbolj nenavadnega tajnega agenta na svetu Austina Powersa tokrat ponovno potrebuje britanska tajna služba. Dr. Zloba ne počiva in hoče zavladati svetu. Ustvari majhen klon samega sebe, časovni stroj in laser na luni, s katerim naj bi najprej razstrelil Washington. Ozadje: Presenetljivi hit lanskega leta je v ameriške blagajne prinesel nekaj več kot 200 milijonov dolarjev.Že po treh tednih je iz prvega mesta najbolj gledanih filmov v ZDA izrinil Vojno zvezd ..." V prepričanju, da bo to nekaj izrednega, da se bom lahko nasmejal in razvedril, sem kupil karto. Sedeži v kinod-vorani so bili bolj ali manj zasedeni. In film se je začel. Iskreno povedano, sploh ne vem, kako ga naj opišem. Austin Powers je neke vrste spolni blaznež, ki mu je spolnost bistvo življenja. Ko se da zamrzniti (o tem, zakaj, se ne da iz filma razbrati nič), mu njegov sovražnik dr. Zloba vzame njegovo moškost. S pomočjo časovnega stroja hoče sedaj Austin dobiti nazaj, kar je izgubil, obenem pa mu je zaupana naloga, da prepreči dr. Zlobi uničenje Washingto-na, pri čemer mu pomaga prikupna agentka, s katero se zaljubita. Vsa dejanja in prizori v filmu bolj ali manj aso-ciirajo na spolnost. S pomočjo časovnega stroja imamo na koncu celo dva Austina Povversa, ki za posladek naredita še reklamo za spolnost v troje. Imena glavnih vlog prav tako spominjajo na spolnost. Junak filma je poln samovšečnosti in samohvale, kar presenetljivo naredi na njegove oboževalke še večji vtis. Pod naslovom filma sem si najprej predstavljal, da gre za vohuna, ki me je premagal, ki je bil spretnejši, ki me je ukanil .. Ko sem si pozneje prebral angleški naslov:The Spy Who Shagged Me (to shag someone means to have sex with them; a rude and offensive use in very informal English; English langua-ge dictionarv), mi je postalo vse jasno. Celotni film je dejansko popolnoma perverzna in nizkotna komedija, ob kateri se ni mogoče razvedriti; vsaj jaz se nisem mogel.Tudi občinstvo v dvorani s filmom očitno ni bilo zadovoljno. Razen dveh ali treh gledalcev, ki so se od časa do časa zakrohotali, je bilo slišati le vzdihe razočaranja. In to je bil v Ameriki hit lanskega leta.Ta film se vendarle splača videti le iz stališča, da spoznaš, kakšno je ameriš- ko občinstvo. Smejijo se perverznosti, smejejo se stvarem, ki v bistvu niso smešne, smejijo se vlogam, ki so polne samohvale in s prisiljenim smehom izzovejo smeh občinstva. Prav srečen sem, da moji sogledalci niso filma sprejeli z navdušenjem. Tako vem, da je v nas Slovencih še vedno dobra vera zdrave pameti in da znamo v večini presoditi, kaj je smešno in kaj je neumno. Nismo še tako pokvarjeni, da bi uživali ob filmu brez neke prave vsebine in brez tistega, kar bi moralo vsako umetniško delo imeti; nekaj globljega ...Jaz sem ob tem filmu ob zavesti uspeha v ZDA videl le bedo, ki je dovolj za raz-veseljevanje ameriškega, bojim pa se, da vedno bolj tudi evropskega človeka na začetku novega tisočletja. Janez Tomšič Mladinski center SION Vabi na: TEČAJ ANGLEŠČINE - Tečaj bo vodila študentka angleščine Helena Hočevar, ki ima tudi že veliko izkušenj z inštrukcijami. - Tečaj bo primeren za dopolnjevanje srednješolskega znanja in kot priprava na srednjo šolo za lažji začetek. - Začel se bo 4. februarja 2000 in bo potekal predvidoma ob petkih popoldne po dve uri tri mesece (skupno 24 ur) v prostorih mladinskega centra. - Cena bo okoli 9000 SIT na udeleženca (člani 8000 SIT - vsi se lahko tudi včlanite). - Prijave in informacije čim prej (vsekakor vsaj kakšen dan pred začetkom) v klubu ali pri Heleni na telefon 7807-681. AEROBIKO - Skupinska vadba pod strokovnim vodstvom poteka vsako sredo ob 19.30. - Cena je 700 SIT na mesec. - Lahko se nam pridružite, informacije pa dobite v klubu in pri Bojanu na telefon 7807-083. SMUČANJE - Pripravljamo tridnevno smučanje z možnostjo učenja z vaditeljem. - Predvidoma na Soriški planini od ponedeljka 21. 2. 2000 zjutraj do 23. 2. 2000 zvečer. - Cena bo okoli 10000 SIT (hrana, bivanje, prevoz, karte). - Prijavite se lahko v klubu ali pri Bojanu (tel. 7807-083) F0T0K0PIRNICA Fotokopirnica obratuje od ponedeljka do četrtka, od 15.30 do 18.00; v petek od 15.00 do 18.00 in od 19.30 do 22.00. Cena: A4 10 SIT (člani 8 SIT) A3 20 SIT (člani 16 SIT) VALENTINOV PLES V PETEK, 18. 2. 2000 VABLJENI! Klubska dejavnost društva SOŽITJE Mi Zabela se je akcija Moj zdravnik 2000 IZBIRANJE NAJBOLJ PRIUUBUENECA SPLOŠNEGA ZDRAVNIKA Vsakdo izmed nas se v življenju kdaj pa kdaj znajde v okoliščinah, ko si sam ne more več pomagati. Takrat mora pomoč poiskati pri drugem človeku. Med nami so ljudje, ki so za svoje življenjsko poslanstvo izbrali pomoč ljudem v stiski. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko dobrih splošnih in družinskih zdravnikov in seveda zato tudi veliko zadovoljnih pacientov. Zato smo se pri reviji Viva odločili za akcijo "Moj zdravnik 2000", ki s svojo usmeritvijo nudi priložnost usmeriti pozornost na medicino in ljudi, ki v njej požrtvovalno opravljajo svoj poklic. Z akcijo MOJ ZDRAVNIK se tem plemenitim ljudem lahko vsaj simbolično zahvalimo za njihovo delo. Za korekten potek akcije bo skrbela strokovna komisija, v kateri so: predsednik prim. dr. Marko Demšar, prof. dr. Pavle Poredoš, doc. dr. Marjan Premik, dr. Ivan Cibic, dr. Dean Klančič. Akcija "Moj zdravnik 2000" se je začela z izidom januarske Vive, končala pa se bo z razglasitvijo najbolj cenjenega zdravnika za leto 2000, 6. aprila na predvečer Svetovnega dneva zdravja. Vabimo vas, da glasujete za svojega splošnega zdravnika. Tako boste najbolj neposredno vplivali, da bo priznanje prišlo v prave roke. In kaj morate storiti? Izpolniti kupon in ga poslati na uredništvo revije Viva, Dalmatinova 2, 1000 Ljubljana (ime in naslov ter ime in priimek splošnega zdravnika, za katerega želite glasovati). VfVa giaš krai Ime in priimek Naslov _ MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tur"i, kaj vas pri njegovem/ njenem delu še posebno navdušuje: SMEH JE ZDRAV ANGEL: "Robi, nocoj je prišel angel in ti je prinesel sestrico. Ali jo hočeš videti?" reče oče sinku. "Ne, jaz bi raje videl angela," odvrne fantek. GOVORNA NAPAKA:"Ali si opazil, da ima tvoja /ena govorno napako?" -"Kakšno napako?!" "Od časa do časa utihne, da zajame sapo!" PISMO MIKLAVŽU: Otrok piše svetemu Miklavžu: "Dragi sveti Miklavž, prosim, da mi letos prineseš vsaki igrači po dve, da se bom lahko igral, ko bo zraven tudi očka!" SPOZNANJE: "Očka," vpraša sine, "ali si spoznal mamo veliko časa prej, preden sta se poročila?" "Ne, dragi," odgovori oče, "spoznal sem jo precej časa po poroki!" MISLI [ Spomini so zlati okvir življenja. Na- j vadno se izgubi tisto, kar nam ni I bilo blizu, ostane pa tisto, kar nas \ je potrdilo v prepričanju, da nas \ imajo drugi radi in da je lepo živeti. (Ivan Sivec) Hrepenenje pričuje, da je človek ustvarjen za srečanje ... V hrepe-nenju je vedno navzoča želja po i dopolnitvi v srečanju z drugim. \ (Franc Rode) Družinska sreča je v veliki meri odvisna od medsebojne hvaležnosti. (Leon-Joseph Suenes) NUDIM INSTRUKCIJE IN PREVAJANJE IZ NEMŠKEGA JEZIKA. (Tel.: 7807-400) VESNA V društvu SOŽITJE GROSUPLJE smo se odločili, da organiziramo klubsko dejavnost, v katero želimo vključiti vse tiste duševno prizadete mladostnike in odrasle iz naših občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ki niso vključeni v nobeno od obstoječih ustanov. Naša želja in namen je, da bi vaši otroci dvakrat mesečno preživeli dve uri v prijetnem aktivnem druženju. Naše prvo srečanje bo 26. januarja 2000, ob 15.30 uri na Osnovni šoli Brinje na Adamičevi cesti 29 v Grosupljem, kjer imamo zagotovljene prostore za ta namen. Naslednje srečanje pa bo 9. februarja 2000, ob 15.30 uri v istih prostorih. KAJ BOMO DELALI V TEM KLUBU, ki zaenkrat še nima svojega imena? Najprej se bomo med seboj dobro spoznali. Pripravili bomo glasbeno delavnico, likovno delavnico, oblikovali glino, izdelali pustne maske ... V okviru KLUBA si bomo ogledali lutkovno predstavo in živalski vrt v Ljubljani. V goste bomo povabili mlade umetnike iz drugih ustanov, ki nam bodo pokazali ples, petje in igre, ki so se jih sami že naučili. Skupaj se bomo poveselili ob praznovanju rojstnih dni in priredili piknik. Seveda pa bomo z veseljem sprejeli vsako vašo pobudo ali željo in jo skušali uresničiti. Vljudno vabljeni, da se z vašim sinom ali hčerko udeležite našega prvega srečanja! Društvo Sožitje Grosuplje Janez Pelko, Dušan Gradišar Od dopisnikov REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI ZBOR Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije OBVESTILO Obveščamo vas, da bo JANEZ JANŠA, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije za vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Dobre-polju v ponedeljek, 28. februarja 27. marca 17. aprila 22. maja 19. junija V poslanski pisarni ga lahko obiščite od 15.45 do 17. ure, v prostorih občine Dobrepolje. VLJUDNO VABLJENI! Piše: Konrad Piko Iz Društva upokojencev Na naši zadnji seji v letu 1999 smo razpravljali o več zadevah, med drugim tudi o obdaritvi članov, ki so stari nad 80 let, invalidov in našega strežnega osebja. Dogovorili smo se o pobiranju članarine in o silvestrovanju. Letos smo obdarili kar 48 članov nad 80 let, 4 invalide in strežno osebje, ki pridno dela na naših prireditvah. Pobiranje članarine še poteka.Tudi nekaj novih članov bo, tako kot vsako leto. Višina članarine je 750 SIT, vzajemna pomoč pa 650 SIT. Letošnje silvestrovo smo imeli zelo bučno. Zbralo se nas je 26 članov in kar lepo smo se imeli, saj sta nam igrala dva harmonikarja. Silvestrovali pa so tudi zunaj na prostem. Dvakrat sem šel pogledat, kako se imajo. Obiskovalcev je bilo malo, bilo pa je kot v smodnjaku. Bilo je megleno od samih eksplozij petard in širil se je strašen smrad. Še mi v klubu smo ga občutili. Ne vem, kako so to prenašali tisti, ki so morali biti zraven ves čas. Otroci so imeli cele nahrbtnike petard. Sprašujem se, od kod jim tO. Ni moglo biti drugače, kot da so jim petarde priskrbeli njihovi starši. Pa pravijo, da se ne dobi pirotehnike. Tudi nam v klub so poslali eno petardo, in to skozi ventilator. Tudi od zadaj pri vhodu so jih metali v klub. Morali smo se zakleniti in na mojo intervencijo so menda prišli policisti. K nam jih ni bilo. Takšno je bilo naše silvestrovo. Drugod pa takšen mir. 5. januarja smo obiskali našo članico Marijo Kastelec iz Zdenske vasi, ki je bila stara 90 let. Še mnogo lepih in zdravih let ji želim. Na prihodnji seji bomo planirali izlete in zabave. Lep pozdrav vsem skupaj. i > m ina h m kn d tega sta bili obe kršitvi storjeni v zasebnih prostorih. Pri kršenju omenjenega zakona gre predvsem za prepire in nesporazume med znanci oziroma prepire v ožjem družinskem krogu, manjše število pa se jih /godi na javnem kraju oziroma v lokalih, kjer prihaja do prepira predvsem med vinjenimi osebami Prav tako pogosto prihaja tlo kršitev zaradi vpitja in kričanja na javnem kraju. Kazniva dejanja Prav tako smo v istem času obravnavali eno kaznivo dejanje-, in sicer poškodovanje tuje stvari Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali drugem dogodku oziroma prometni nesreči, naj informacije posredujejo na PP Grosup-I je. Prometna varnost Obravnavali smo tudi sedem prometnih nesreč /. manjšo materialno škodo, kjer večjih telesnih poškodb ni bilo Največ prometnih nesreč se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti ter strani in smeri vožnje, ko vozniki vozijo po nasprotnem smernem vozišču, pa tudi na prekratki varnostni razdalji. Pogosto se prometne nesreče zgodijo na parkirnih prostorih, kjer vozniki niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji oziroma premiku vozila Največ prometnih nesreč se /godi na regionalni cesti 6-17, predvsem pri naselju Zdenska vas in na samem območju Predstrug, Nesreče se dogajajo tudi v križiščih, kjer gre predvsem za izsiljevanje prednosti. V mesecu decembru se je /godilo veliko prometnih nesreč zaradi zimskih razmer, ker vozniki niso prilagodili hitrosti vremenskim razmeram in stanju ceste. Pogosto se dogaja, da povzročitelji s kraja prometne nesreče odpeljejo in ne posredujejo podatkov oškodovancu oziroma o leni ne obvestijo policije, za- to zoper vse takšne voznike podamo predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo, naj upoštevajo cestno prometne predpise, prav tako pa morajo imeti svoja vozila opremljena z zimsko opremo. PP Grosuplje izvaja vsakodnevno poostrene nadzore prometa na celotnem območju občine Dobrcpoljc in zoper vse kršitelje represivno ukrepa. V mesecu decembru 1999 smo izvajali kontrolo hitrosti z radarjem, prav tako bomo izvajali tudi kontrolo hitrosti / radarjem na omenjenem območju v mesecu januarju 2000, predvsem na kritičnih točkah. Vozniki naj vozijo v skladu s cestno prometnimi predpisi in prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram in ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na vožnjo ter tako pripomorejo k boljši prometni varnosti in manjšemu števi lu prometnih nesret POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE Literarni kotiček Jože Štih DELAVSKA Trda vem je tvoja skorja / žulji okovana ko mimo tvojega vsakdana čas hiti. Nikoli nisi bil cenjen medalje so pokopali saj si vendar "mali" v nekaterih očeh V tvojih očeh več iskric kol v očeh šefov ki si jih zaradi polnih šefov kratijo. Ko bos tvoja pr a kdaj pride čas ko bo tu stopil ĆCZ nebeska vrata / epioga bo zlata V Tone Kral), Kalvarija (1921) Posodi zemlja stoje mi naročje za ljubega, kije ncmirvti mir iskal > ihjemif>ti za: ii>aj. da mu bti le/io. kot bi />ri meni Spal. V spomin JOŽETU ŠTIHU Minila so tri leta žalosti, odkar smo ostali brez tebe. nas dragi Ie>/c Hvala vsem za vsako lepe) misel nanj ob njegovem prer.mem grobu. Hvala za vsako prižgano lučko Vsi domači Ni te na vrtu reč, ne med gredicami, ni te na polju reč, ne med meglicami, ne reč r šumu roda niti rej, ni le nikjer reč, kjer bila si prej. Kaj vsa natura o tebi molči, mama, ker tebe med nami reč ni. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 82. letu starosti zapustila naša mama, babica in prababica MARIJA PUGELJ iz Rapljcvcga 2 i, v Strugah Ob grenki in boleči izgubi moje mame se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in svete Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku Bogomirju Hrenu /a lep poslovilni govor in opravljen pogrebni obred. Lepa hvala tudi stru.škemu pevskemu zboru Sin ( ene z. družino ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, starega oeeta in brata STANISLAVA ŠKODA se zahvaljujemo vsem. ki ste nam stali ob strani s svojo pomočjo, in vsem, ki sle nam ustno in pisno izrazili sožalje, podarili cvetje in svece in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti Zahvaljujemo se- osebju Zl) Videm za pomoč v času bolezni. Iskrena zahvala gospodu Župniku /,a le-p pogrebni obreti in Moškemu pevskemu /boru Katko Fabia-ni /a ganljivo petje. Hvala g. Romanu (iačniku. Hvala g. Konradu Piku /a poslovilni govor v imenu Društva upokojencev. Se- enkrat iskrena hvala vsem /a vse. še posebej vsem vaščanom Poelgore. Vsi njegovi KINO 008MP0l.lt. VIOtM n KiNOPitocitttM za MFiFr nnmian 1000 PETEK, 4. februar ob 19.30 v počastitev slovenskega kulturnega praznika smo pripravili lansko slovensko uspešnico V LERU KRATKA OZNAKA: Film je dobro zrežirana in odigrana komedija naših mlajših in brez dvoma zelo prespektivnih igralcev in režiserja. Zgodba je preprosta in simpatična. Prikazuje življenje v študentskem domu, in s tem povezane najrazličnejše zgodbe. Glavna junaka sta "cimra", večni študent DIZI in bruc MARKO. Film je navduševal ljubljansko publiko lani v maju, aprila pa je na portoroškem festivalu dobil kar tri nagrade. NEDELJA, 6. februar ob 15. in 19.30 ameriška romantična komedija PRVI POUUB KRATKA OZNAKA: V naš kino bo po prvi poljub prišla Drew Barrvmore, in sicer s filmom PRVI POLJUB (Never Been Kissed), ki je nekakšno nadaljevanje ciklusa filmov za mladino, ki se je pričel s filmom 10 RAZLOGOV ZAKAJ TE SOVRAŽIM ter nadaljeval z ONA JE PRAVA in s SRČNIMI IGRAMI. V njem boste videli veliko novih pogruntavščin s področja ljubezenskih avantur, ki vam bodo še kako prav prišle tudi na domačem terenu. Poleg tega boste slišali tudi nekaj dobre glasbe. Drew Barrvmore, bližnja znanka E.T vesoljčka, vas bo prepričala, da je prvi poljub vreden svojega imena, (dolžina filma: 100 minut) NEDELJA, 13. februar ob 15. uri in 19.30 ameriška komedija - uspešnica OČKA PO SILI KRATKA OZNAKA: Dvaintridesetletni Sonny Koufax (Adam Sandler) je diplomirani pravnik, ki se vestno izogiba odgovornostim in obveznostim odraslega človeka. Resni karieri in zakonu se v velikem loku izmika s honorarnimi zaposlitvami, s posedanjem v športnem baru in neštetimi obroki, ki si jih naroča kar prek telefona. S takim početjem se zelo razlikuje od prijateljev pravnikov. Celo njegov sostanovalec in stari študentski kompanjon Kevin (Jon Stewart) se počasi pridružuje ešalonom odraslih, ko zaprosi za roko dolgoletno prijateljico Corrine (Leslie Mann). Ta si s Sonnvjem neprestano skače v lase, saj se, kadar le more, norčuje iz njenega nekdanjega poklica natakarice v to-pless baru. Edina, ki cenita Sonnvjev svojstven pogled na svet, sta Corrinina čedna sestra, prezaposlena odvetnica Layla (Joey Lauren Adams) in Sonnvjev dolgoletni do-stavljalec hrane na dom (Rob Schneider), ki si je dejansko že priboril status Sonnvjevega tretjega sostanovalca. V ponesrečenem poskusu narediti vtis na svoje dekle Vanesso (Kristy Svvanson) in v dokaz, da je pripravljen na odgovorno življenje, Sonny posvoji petletnega fantka Juliana (Cole in Dylan Sprouse) s pretvezo, da je njegov biološki oče. A ker se načrt ne obrestuje in ga Va-nessa vseeno zapusti, Sonny skuša dečka vrniti socialni službi. Soočen z dejstvom, da bi moral Julian v dom, dokler mu agencija ne l)i našla primerne krušne družine, pristane, da bo nekaj časa vseeno skrbel zanj. Čeprav zabrede v neznan teritorij pomanjkanja spanca, zoprnih otroških pesmic in lulanja v posteljo, Sonny kaj hitro z odprtimi rokami pozdravi vlogo začasnega očka in se vzgoje loti na nekonvencionalen način. Potem pa ga socialna služba vendarle ujame na laži, da ni dečkov pravi oče. Sonny poskuša dečka, ki ga je vzljubil, zato pridobiti po zakoniti poti in tako postaviti temelje trajnih stikov z njimi. S temi prizadevanji preseneti sebe, svojo družino in prijatelje, saj se je naučil sprejeti odgovornosti, ki mu jih nalaga resnično življenje, (dolžina filma 93minut) PETEK, 18. FEB. ob 19.30 ameriška komedija - uspešnica KARIERISTKE KRATKA OZNAKA: Annie in Hannah, uspešni ženski pri tridesetih, se ponovno srečata po šestih letih in obudita spomine na študentske čase, ko sta bili "cimri". V nekaj dneh druženja srečata ljudi, s katerimi sta se družili sredi 80-tih v "študentskem" Londonu. Ena od njiju ponovno išče stanovanje. Skozi serijo flashbackov spremljamo razvoj njune-ga "cimrovstva" v prijateljstvo. To je film ljubezni, prijateljstva, mladosti, prvih spolnih izkušenj in spominov. Ganljiv, včasih žalosten, drugič smešen, vsekakor pa film, ki prijetno preseneča s svojo preprostostjo in odkritostjo. Navdušil bo bodoče, sedanje in nekdanje študente, predvsem pa vse, ki imajo radi dober evropski film in si jih Hollv-wood še ni povsem prisvojil. Ali tudi KARIERISTKE vozijo v leru? NEDELJA, 20. februar ob 15. uri in ob 19.30 ameriški akcijsko pustolovski film-uspešnica 13. BOJEVNIK KRATKA OZNAKA: To je zgodba o Ibnu Fahd-lanu (Antonio Banderas), pomembnem politiku, ki ga preženejo iz rodne dežele in postavijo za ambasadorja v neki tuji deželi. Na poti tja sreča severno pleme, bojevnike, ki naj bi pomagali svojemu kralju premagati neko čudno ljudstvo, o katerem se širijo grozne novice, ki se jih ne sme niti na glas izgovoriti. To pleme ga zaradi prerokbe ugrabi in z njimi bo moral v boj proti prav tem skrivnostnim bitjem. Na prelomu iz prvega v drugo tisočletje je bilo mesto Bagdad središče najvišje civilizacije. Mladi Ahmed Ibn Fahdlan je imel doma visoko politično funkcijo, ki pa jo je nekega dne zapravil, ker se je spustil v zvezo z ženo nekega drugega politika. Postavili so ga za ambasadorja v neki oddaljeni deželi in s svojim mentorjem Melchisidekom (Omar Sharif) se je na kameli odpravil na pot, kjer je srečal skupino bojevnikov, ki so mu spremenili življenje. Zanj so bili bojevniki sicer zanimivi, a kruti ljudje, na katere je gledal zviška in jim sprva sploh ni verjel, da nekje obstajajo neka čudna bitja, na pol človek, na pol žival, dokler jih neke noči ni srečal sam. Plemenski vrač namreč napove uspešen boj s temi bitji le v primeru, ko bi bilo bojevnikov trinajst in trinajsti ne bi bil iz njihovega plemena. Tako Ibn postane trinajsti bojevnik, (dolžina filma 102 minuti) PETEK, 25. FEB. ob 19.30 ameriška drama - uspešnica APOSTOL KRATKA OZNAKA: Vznemirljiva in globoka drama Apostol je zgodba o potovanju moža po poti odrešitve. Za Roberta Duvalla je Apostol izjemno dejanje, saj triumfira v glavni vlogi v filmu, za katerega je napisal scenarij, ga zrežiral in prevzel tudi vlogo producenta. Kot Euliss "Sonny" Dewey, pridigar, ki mora na novo začeti življenje po tem, ko je zagrešil zločin iz strasti. Ko spozna, da je njegova žena Jessie, ki mu je dolga leta stala ob strani in prenašala njegovo osebo, zaljublje- na v mladega duhovnika Horaca (Todd Al-len), se začne svet okrog njega podirati. Do grla sita njegovih večnih odsotnosti in ljubimkanj, Jessie prikroji cerkvene predpise in počasi prevzame kontrolo nad cerkvijo svojega moža. Soočen z izgubo žene in otrok ter cerkvene skupnosti, se Sonny napije in v navalu besa in ljubosumja s kijem za ba-seball udari Horaca. Ko spozna, da je šel predaleč, se Sonny požene v beg, čeprav se zaveda, da bo moral za seboj za vedno pustiti tiste, ki jih ljubi in vse, kar je s svojim predanim delom težko dosegel. Tako zapusti svojo mater in otroke, svoj dom, župnijo in svoj sloves, spremeni ime v kratici "E.E" in si nadene vzdevek Apostol NEDELJA, 27. feb. 2000 ob 15. in 19.30 ameriški akcijski psihološki triler - uspešnica ŠESTI ČUT KRATKA OZNAKA: V psihološkem trilerju blestita BRUCE VVILLIS kot otroški psiholog in in desetletni HALEY JOEL OSMENT. Film temelji na resničnih dogodkih in dejanjih ljudi, ki imajo ŠESTI ČUT in so sposobni telepatije in jasnovidnosti. Nekaj o tem smo že videli na TV v seriji NENAVADNE ZGODBE. Desetletni deček ima v sebi temačno skrivnost. Obiskujejo ga duhovi, s katerimi se lahko pogovarja, skratka je nekakšen most med tem in onim svetom. Strah ga je grozljivih obiskov duš, z nerešenimi problemi, ki nenadoma stopijo iz senc. Svoje probleme zaupa otroškemu psihologu, ki si prizadeva odkleniti mračno resnico o dečkovih sposobnostih. To pa ima za oba strašne posledice... Oglasi, vabila Kinološko društvo Grosuplje obvešča ZAČETNI TEČAJ ŠOLANJA PSOV Kinološko društvo Grosuplje organizira začetni tečaj šolanja psov. Pričetek tečaja in vpis bo v petek, 11. februarja 2000, ob 19. uri v prostorih Gasilskega centra, Gasilska 6 v Grosuplju (za Pekarno Grosup-Ije). V začetni tečaj šolanja psov bomo vpisovali vse pse, ki bodo starejši od 8 mesecev, ne glede na pasmo in poreklo (pse z in brez rodovnika). PASJA MALA ŠOLA Za lastnike, ki imajo pse starejše od treh mesecev, pa bomo organizirali PASJO MALO ŠOLO, ki se bo pričela predvidoma 2. marca 2000. Zainteresirani lahko dobijo potrebne informacije vsak četrtek, od 18.30 do 19.30 ure na vadbenem prostoru društva pri Gasilskem centru v Grosuplju ali po tel. 061 773255 od 21. do 22. ure (Brane). STROKOVNO PREDAVANJE Vse lastnike psov, ki se imajo namen udeležiti enega izmed zgoraj omenjenih tečajev in bodoče lastnike psov, vabimo k poslušanju strokovnega predavanja KAKŠNEGA PSA NAJ KUPIMO IN PRVI KORAKI VZGOJE SOCIALIZACIJE. Predavanje bo v petek, 11. februarja 2000, ob 19. uri v Gasilskem centru in bo kot uvodno strokovno predavanje v oba tečaja. Predaval bo kinološki strokovnjak Anton Es. Ljubitelji živali - vabljeni! KMETIJSKI ZAVOD LJUBLJANA KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ENOTA DOBREPOUE - STRUGE In DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA DOBREPOUE-STRUGE VABI vse občanke in tudi občane na predavanje o zelenjavnem vrtu. Predavanje bo v sredo, 9. februarja 2000, ob 18. uri v sejni sobi Občine Dobrepolje. V skrivnosti pridelave zelenjave nas bo popeljala dipl. inž. Ana Ogorelec. Predavanje bo popestrila tudi z diapozitivi. LEPO VABLJENI! I d.o.o. Viki*WRO v t o š o I a prireja tečaj CPP za kategorije A, B, Ekb, C, E, F na OŠ Primož Trubar v Velikih Laščah Začetek tečaja bo 21.2.2000, ob 17. uri. Organiziran prevoz izpred OŠ na Vidmu ob 16.30. I Možna takojšnja vožnja v sodobnih vozilih, izbirate lahko med osebnimi vozili znamke Renault, Citroen, novi GOLF; tovorno vozilo Mercedes Benz 814 s priklopnikom; I Lokacijo pričetka vožnje lahko izbirate; na Strelišču na Dolenjski cesti ali na Kotnikovi; I Popust za dijake in študente. Prijave predhodno zbiramo vsak dan od 9. do 22. ure po Telefonu 061/13 16 301, GSM 041/726 897 LEDINA CENTER, lokal 37, Kotnikova 5, Ljubljana Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa. Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.