13 številka. Ljubljana, v sredo 17. jannvarja. XXVII. leto, 1894.
SL1»1 MilL
[shaja vsak dan ivecrr, izimfti nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatro-ogers ke dežele ea vbc leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedca mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa ae po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina znafta. Za o a na ni 1» plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedetakrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvoje na Kongresnem trgu St. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slovenščina pri južni železnici.
[Izv. dop. h Krasa ]
Potnik, ki se vozi z južno železnico pu kraških tleh, mora nehote do prepričanja priti, da tukaj — vsaj po mnenji železniškega vodstva — vsi drugi narodi bivajo, le da Slovencev ni. No vidift nikjer slovenskega napisa, nobenega BlovenBkega razglasa, uradniki, ki so zmožni slovenščine, so bele vrane, in sprevodnik, ki s potujočim občinstvom spregovori 8'ovensko besedo, misli, da mu s tem nekako milost skazuje. Niti najvažnejših atvarij ne najdeš v slu venskem jeziku naznanjenih, ne voznega reda, ne cenika in na poslopjih postaj n h se samo do Ležeč bere — seveda na drugem mestu — slovensk napis. A vender stanuje na kraških skalah ljud, ki se svojega jezika ne sramuje, ki ima nasprotno tako trden narodea značaj, kakor so trdna njegova tla. Da so pa razmere tako poniževalne za slovensko občinstvo pri južni železnici, pri javnem zavodu, krivi smo večinoma Bitni; saj nikdo ne zahteva napredka, celo zagovornika je našla južna železnica mej Slovenci I
Železnica je javno podjetje, zgrajena i namenom, da pospešuje trgovino in blagostanje onih dežela, kuder je položen tir. Zgrajena je v iuteresu ljudstva in je torej njena dolžnost, to ljudstvo poučevati v vseh važnib prometnih zadevah, ia na ta način vzbujati v občinstvu do podjetja zaupanje. Pa kaj naj stori naš kmet, ki ne zua druzega jezika kakor slovenski, če se koče peljati a železnico, ali če hoče oddati blago ? Uradniki so le redkokrat h priprostim ljudstvom toliko prijazni, da bi tacega potnika poučili; večinoma uradnik tacega nevednega tudi poučiti ne more, ker ho ua zna sporazumeti ž njim. Ali naj kmet čita nabite plakate in oznauila? Daleč ne bo prišel s čitanjem; vse oznanila vidi tskanev jeziku mu nerazumljivem. Revež ne ve ka) početi. Mnogokrat mora priprosto ljudstvo tudi materijelno škodo trpeti. Č-j se uradnik pri računanji zmoti, kar se pogostoma zgodi, kako se naj naš kmet prepriča, ni li preveč plačal? Na tovornih list h vidi napisanih nekaj Številk, a kaj te številke pomenijo,
LISTEK.
W e r t h e r.
(Si-1 »ki spisal L. K. Lazare vic. Preložil j. P. V 1 an i iih k(.)
Toplice in voska imht* nekaj skupnega: za vojsko se namreč delajo priprave leta in leta, takisto tudi za toplice. V vojski ae trosi brez računa in državna blagajna se nemilo prazni, za toplice se tudi podpiauio* menice lahko kakor ljubimska pisma I na vojski i v toplicah se živi iz dne v dan, in vsakdo gleda, da oso malo življenja — do smrti ali do vrnitve iz toplic — sprovede na kar najbolj zapravljivi način. Naposled, po končanem poslu, napravi se s sovražnikom oziroma s aoprogo ugovor miru, potem pa se prične odtrgavaoje p'ače uradnikom in toalete soprogi.
Se nekaj je v toplicah, kar močno spominja na vojsko — to je raznoličnost. Pogleite na pr. ti Bteg« profesorja Nedič*! — Da niste pr šli v toplice, ne bi bili verjeli, da je na evelu takšnih Ijudij Celo v telovnikovem žepu mu utegueta iztekati kak dodatek Augsburfikim Novi nam ali kako depešo Poli tiske Korespondencije.
Pa poštar Košutič, kateri se je poprej pisal za Popovića, ali mu je lam mmster na njega prošnjo
to mu je težko uganiti, saj zna samo slovenski. Da pa uradniki v resnici dostikrat previsoke cene zra-čunajo, dokaz temu je dovolj, da bo se zadnji čas v vseh večjih krajih ustanovile privatne pisarne za revizijo tovornih listov.
Ne glede samo na denarno izgubo, katero mora trpeti naš že tako revni kmet, bolj še z ozirom na to, da pokažemo tujcem, ki dohajajo v naše kraje, da je Kras lastnina slovenskega naroda, moramo zahtevati od južne Železnice, da nus in naš jezik spoštuje, da nam da slovenskih uradnikov, da nam da vozni red, tarife iu vse razglase, koje treba pozuati pri sprejemanji in oddajanji blaga, v jeziku, katerega mi razumemo, v slovenščini. Ne bomo sicer tega tako hitro dosegli, ker južna železnica premalo spoštuie slovenski jezik in slovenske občine ; treba je trkati toliko časa, da se nam odpre!
Kako malo da se ozira vodstvo južne železnice na naše želie, na želje tistih, od kojih spravlja svoje dobičke, in kako z a n i č 1 j i v o se ravna s slovenskimi občinami, kaže eminentno talo slučaj.
Ko je bivši načelnik Divaške postaje, g. Aver, prosil upokojenja in se mu je to s koncem septembra meseca preteklega leta dovolMo, sklenile so ob Čine krog Divače prositi pri vodstvu južne železnice, da se imenuje novim načelnikom mož, ki je vsled svojega značaja in kot zaveden, pošten Slovenec in nič manj kot. vzgleden uradnik priljubljen v vsej okolici in je preišoji čas bil v Divači kot uradnik nastavljen. Prošnja se Bestavi in odpošlje 10 septembra 1893 k nadzorništvu v Trst, in sicer s podpisom županov in pečatov sledečih občin: Divača, Povir, Zgornje in Spodnje Ležeče, Vreme, Britof, Famlje, Senožeče, Rodi k, Naklo in Lokve, torej skoraj celi dve sodni|i. Prosilo se je s to prošnjo, kar bi se nam moralo samo ob sebi dati; v Slovencih naj služi slovensk uradnik! A jednajst občin in podpisi jed uaistih slovenskih županov so pri Tržaških gospodih tano mulo vredni, da se njih prošnja niti na vod* stvo na Duuai ne pošlje; kraiša pot v koš. Znano
dovolil, da svo| dotedanji priimek premeni v „svoje familijarno ime Košut č", dasi ni imel nikakoršne rodbine, in Bog *na, ali je sploh vedel, kje se je rodil! Ta Košut ć vam je tako lepo in neddŽuo umel pripovedovati kopico aeumnih bajek o volkovih, o preoblečenih cesariih, kateri zalagajo svojim ministrom zaušnice, a klati vitezom ponujajo vreče z zobjo, ,1'vo vam gobi gospođici" z zobjo a« in t h cekinov, ta jih i meti i 6 velikimi dostojanstveniki, o nekakšnem ogromnem topu, v katerem svira dvajset, »dvajset in še več ciganov ;■ o blagainah, ki pokajo, zvene), se dno in ki iu na pomoč, kadar jih skušaš vlomiti. Niti sebu ni pozabljal v svoj h baikah : na pr. kako se umiva vsako jutro s hladno vodo, „a pozimi h snegom," koliko po e paprike in popra, kako rano vstaja in še marsikaj drugega, kar je Uko drobno, kakor pesek, s katerim so posuti drevoredi v parku.
Občeval ali prav za prav usiljeval se je za prijatelja poročniku Vasilieviču, izredno lepemu in fvrstemu človeku, kateri neprunehoma viha brke in se mu prijetno zli, ako se mu mej nogo zapleta sablja, katere nikdar ne pridržuje z roko, ampak jo suva z desno nogo od sebe, ter dobiva tako podobo nemarnega viteza. Silno mu je po godu, kadar mu kdo pravi, da je sam vrag ali navihanec, iu se trudi, da zasluži ta epiteta, uporabljajo zastarele izraze,
nam je, da je ta prošnja še 6. oktobra v Trstu ležala, mej tem, ko je bil za Divačo novi načelnik imenovan že koncem septembra. In mislite, da je dobila Divača načelnika tistega moža, za katerega je prosilo jednajst občin? Ne, poslali bo nam druzega; ena biti sicer dober uradnik, gotovo pa je t vrsten zato, ker ne ume slovenskega jezika! Da take prošnje ne pridejo na Dunaj, za to že skrbe gospoda v Trstu, a upali smo vender, da dobimo kak odgovor. Čakamo in čakamo, a odgovora še ni; bil bi tudi odveč!
Vprašamo torej nadzorništvo južne Železnice v Trstu: Ali jednajst slovenskih občin pri Vas res nič ne velja, da nimate niti toliko respekta, da bi občinam poslali odgovor? Ali ni to naša pravica, da zahtevamo na slovenskih tleh tudi slovenskih uradnikov? Ali morda ne pripoznate, da je narod, ki biva na Krasu, in katerega Vi tako zaničujete, narod slovenski, ki bo znal zahtevati svojih pravic?
Će pogledamo uradnike južne železnice na kraških postajah, moramo Be čudom čuditi, da najdemo Bkoro povsod Neslovence. In tudi tistih par ( ki umejo slovenski, se ne poslužujejo radi našega jezika, dobro vedoč, da je Slovencu pri železnici avancement zaprt. Tem višje lezejo pa tujci, ki niso Avstrijci. Poznan nam je n. pr. uradnik, rojen nekje na Laškem, ki je bil svoje dni nameščen v južnih Tirolih. Svoje politično mnenje, katerega pa do danes še ni spremenil, pokazal je v prijateljskem krogu pri vinski kapljici, Blaveč blaženo Italijo. Nesreča je hotela, da je njegov protiavstrijsk govor 5ul tudi po naključbi navzoč policijsk uradnik. Posledica je bila, da se je vročekrvni Lah v malo dneh tako rekoč „per Sehub" preselil na Štajersko. Njegova politika mu ni najmanj škodovala, skoro pri vsakem avancementu se ga spominjajo iu 8"daj je načelnik jedne najlepših kraških postaj, čakajoč, da v kratkem postane inspektor, če bi bil ta goBpod spreten uradnik in bi njegova sreča bila za zmožnosti in delo plačilo, molčali bi o njim.   Znano pa
na pr „neumen kot noč", „grd, da bi Človek blu-vai" itd. Rad govori tudi o junaških stvttreh iu mnogo ceoi svojo, kakor je govoril, „oticirsko čast", toda raje vidi, da ga dregneš v oko, kakor da mu ugovarjaš. Oiobito v „čisto vojaške zadeve" ne trpi, da se vtika alaj k". Tako n. pr. je jel nekoč pr< tenor Ned ('■ mahati z rokami in tako navdušeno govoriti o pruskih častnikih, da je vso popluval mlado udovo, katera je šla b poročnikom izpod roke. Poročoik napne prsa:
— Gospodiue, dajte mi pruski batalijou, pa boste videli, kaj storim!
— E, gospodine, prenagli se nepremišljeni profesor, a zakaj vi ne napravite pruskega batali-jona? Batalijon ne napravlja častnikov, ampak častniki —.
— Gospodine, prestriže mu dostojanstveno poročnik besedo, jaz smatram za nesramno, ako se človek vtika v govor, katerega ne razume.
— Vem, ali jaz se nisem vtaknil, Vi ste se .. .
Ali poročnik že odhaja z udovo po stezi. Obrnil je oči od nje, srpo pogledal in zaupno ter a pravičnim srdom siknil: „Živina, živina brez repa!*
A udova se pritiska k njemu in najraje bi rekla, da ima ta živina tudi rep, ko tako očito navaljuje na ljudi-strokovnjake.
(Dalje prih.)
je, da dotičoik niti nemščine („Staatftspracho") ni toliko zmožen, da bi znal reševati službene apise. Pomagati mu morajo mlajši uradniki. Kje so pa potem njegove zasluge? Zaničuje slovenske prebivalce, od slovenskega petja ga ušesa bolijo, ko so železniški sluge nekemu umrlemu dobrotniku na venec naredili slovensk napis, zagrozil jim je, da jih naznani na vodstvo, rekoč, da se je imel napis narediti v laškem jeziku, ali k večjemu v nemščini kot „Amtsspracbe" itd. Slovensk uradnik, in naj bo še tako vesten in marljiv v svojem opravilu, ne prileze nikdar na zeleno vejico. Zatira bo ga kolikor mogoče, pošilja se v postaje, kjer si nakoplje bolezen, avancira mnogo počasneje kakor drugi, prepovedalo se je celo jednemu, da določen čas ni smel v Trst, v slovensko družbo. Da, osebna prostost se omeji Slovencu 1 Kdor pozna razmere, mora pač pripoznati, da bo še dolgo časa brila kraška burja, predno bomo Slovenci pri južni železnici prišli do naših pravic. A treba je zahtevati in odločno zahtevati, da nam dajo, kar nam gre. Kažejo naj postaje na slovenskih tleh tudi slovensko lice, delajmo na to, da se ne bo zaničevalno ravnalo s slovenskimi občinami, kakor je to storilo nadzorništvo Tržaško, zahtevajmo slovenskih uapisov na postajah, a ne samo od Zagorja do Ležeč, temveč po vseb slovenskih tleh, zahtevajmo sloveuskib razglasov in oznanil, potem bo našemu bornemu kmetu ostal marsikak vinar, katerega je sedaj ne vedoč zakaj preveč plačal!
Deželni zbor kranjski.
(IV. seja dne 16. januvarja 1894 )
(Konec.)
Posl. Š u k I j e poroča o računskem sklepu deželnega zaklada za 1. 1892.
Pri tem zakladu se je za leto 1892. proraču-njena skupna potrebščina rednih in izrednih troškov pri sestavi sklepa morala pd 838 481 gld. pravilno na 837.981 gld , torej za 500 gld. znižati, ker je ta znesek bil pri skupnem kreditu VIII. poglavja glede troškov pri pouku, omiki in dobrodelnih namenih napačno previsoko proračunjen.
Da je bil uspeh gospodarjenja z deželnim zakladom tudi v tem letu ugoden, kaže bo po jedni Btrani iz presežkov pri dohodkih in iz prihrankov pri troških, po drugi strani pa iz končne čiste imovine, katera se je v primeri z ono od I. 1891. po dotičuem razkazu pod tek. št. 25 za znameniti znesek 190 121 gld. 841 j kr. pomnožila.
Finančni odsek prediaga:
Računski sklep deželnega zaklada za 1. 1892 z rednimi prihodki v znesku 919.921 g'd. 19 kr. in z izrednimi v znesku 900 gld., ter z rednimi troski v znesku 806 853 gld. 401 .j kr. in z izrednimi v znesku 2415 gld. 55 kr. se potrjuje.
Imovinski razkaz I. 1892. b skupno imoviuo 2,152.675 gld. 13 kr. ter z dolgovi 391 247 gld. 64Vi kr , torej b čiato imovino 1,761 427 gl. 48l,, kr. vzame se na znanje. — Predlog se odobri brez debate.
Posl. baron S c h w e g e I poroča o računskem sklepu bolniškega zaklada zal. 1892 in predlaga v imenu finančnega odseka:
Ričunski sklep z 19 884 gld. dohodkov in 76.567 gld. 391/, kr. stroškov, kakor tudi izkaz imovine 182.185 gld. 68 kr. koncem leta 1892. se vzameta na znanje in se naknadno odobri prekoračenje proračuna za 552 gld. 391/« kT-
Istotako se odobri računski sklep blazni-škega zaklada zal. 1892., ki kaže 11.191 gld. 52 kr. dohodkov in 69 827 gld. 71 kr. stroškov. Proti proračunu kaže bo pri potrebščini primanjkljaj 6095 gld. 71 kr. in v pokritji 133 gld. 48 kr , torej se je v celoti  prekoračil  proračun za  6229 gold.
19 kr., katera vsota pa je opravičena. Razkaz imoviuo kaže koncem 1. 1892 čiste imovine 313 274 gld.
20 kr. — Računski sklep se odobri in bo vzame na znanje razkaz imovine.
O računskem sklepu porodniškega zaklada za 1. 1892 poroča isti poslanec. Dohodkov je bilo 688 gld ., stroškov 5328 gld. 39 kr., torej je primaukljeja 4639 gld. 80 kr. ali za 56 gld. 80 kr. več, nego je bilo proračunjeno. — Računski sklep se odobri.
Računski sklep najdeniškega zaklada za leto 1892. kaže dohodkov 345 gld. in stroškov 3703 gld. 99 kr., torej je primanjkljeja 3358 gld. 79 kr. Proračun se je prekoračil za 296 gld. 59 kr., kar se odobri in vzame na znanje.
Proračun bolniškega zaklada bq odstavi z dnevnega reda, ker je finančnemu odseku treba še nekaterih novih poizvedovanj.
Poslanec baron S c h w e g e 1 poroča nadalje o proračunih blazuiškega, porodniškega in najdeniškega zaklada za I. 1694. — Blazniški zaklad kaže skupno potrebščino 71 700 gld., pokritja pa 11.355 gld. torej primanjkljaja 60 345 gold., ki ga je pokriti iz deželnega zaklada.
Posl. vitez dr. B I e i w e i s konstatuje, da le zdaj primanjkuje prostorov in postelj v blaznici, kjer je 188 blaznih, da morajo nekateri letati na hodnikih, da se ne morejo' ločiti, kakor bi trebalo itd. V stari blaznici pa je Še 37 bolnikov, kam se bodo dejali ti, ko se preseli bolnica? Predlaga torej, naj se sklepanje o proračunu odloži in naj se takoj ukrene kaj, glede" potrebnih prostorov.
Dež. predsednik baron H e i n podpira ta predlog in toplo priporoča, da se kaj stori za zboljšanje razmer v deželni blaznici, ki res niso ugodne.
Ko je poročevalec baron S c h w e g e 1 izjavil, da naknadni krediti za potrebne naprave niso nikakor izključeni, ako se tudi proračun potrdi, umakne posl. vitez dr. Bleiweia svoj predlog.
Proračun se potem odobri.
Porodniški zaklad kaže za I. 1894. potrebščino 5819 gld., pokritje 831 gld., primanjkljaj 4988 gld. ju pokriti iz deželnega zaklada; naj de -niš ki zaklad potrebščino 3748 gl., pokritje 348 gl., primanjkljaja 3400 gld. — Oba proračuna se odobrita brez ugovora.
Posl. baron S c h w e g e 1 poroča o računskem sklopu muzejskega zaklada za leto 1892. in o proračunu za I. 1894 Računski sklep za I. 1892 kaže rednih dohodkov 5367 gld. 85 kr. rednih stroškov 5039 gld. 63 kr , skupna imovina koncem 1. 1892 je znašala 404.458 gld. 39l'a kr., Viktor Smoletova zapuščina pa ima skupno vrednost 102.914 gld. 42 kr. — Računski sklep se odobri in se vzame na znanje razkaz imovine.
Istotako se odobri brez debate proračun za leto 1894., ki kaže 6069 gld. rednih ialatkov in 726 gl. rednih dohodkov, torej je iz deželnega zaklada pokriti primauikljej 5343 gld.
Poslanec dr. Papež poroča obširno o prošnji predstojništva bolnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu za podporo za bolniške namene. Finančni odsek predlaga:
1. Predstojništvu bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem Mestu se dovoli od 1. prosinca I. 1894. pričenši 1000 gld. letne podpore za bolniške namene pri bolnici v Kandiji, občine Šmihel.
2 S tem je rešena tudi prošnja oskrbništva „Kronprinz Rudolfa-Spital der barmh. Billler" v St. Vidu na Koroškem za podporo.
Predlog se vzprejme brez ugovora
Ker je bil dokončan dnevni red, sklene dei. glavar sejo ob 1 ,2 uri popoludoe. — Prihodnja seja je v petek dne 19. t. m.
Politični razgled.
Udiranje dežele.
V Ljubljani, 17. januvarja. Pravda zoper „Omladino**, Včeraj se je čitala zatožoica, obsežna 367 pi-sauih Btranij. Iz nje naj navedemo poglavitne točke. Najprej se navajajo dogodbe v predvečer cesarjevega rojstnega dne. Ko je bila vojaške godbe sereoada, je več sto ljudij demonstrovalo, žvižgalo, pobijalo okna. Redarji so bili napadeni, mnogi izmej njih težko ranjeni. Pred kaz. sodiščem bo se čuli veleiz-dajski klici, po ulicah pa so se raztresali listki z veleizdajskimi napisi. S temi listki se ni grdila samo vlada in nje sistem, namestnik, drž. pravdoik, policijski načelnik, nego tudi vladar in dinastija. Te listke je izdelalo vsaj osem oseb, a jeden sum redar jih je nabral 96, iz česar se da sklepati, koliko ss jih je raztros lo. Jednaki listki so bo raztrosili tudi o drugih prilikah, kar avedoči, da so bile te demonstracije skrbno pripravljene in da bo bili demonstranti v tesni zveai mej seboj. Dne 7. avgusta I. I. izdal je neki Franc Langer policiji tajnost, da obstoji skrivno društvo „Omladina", katera ima namen, prirejati javne demonstracije. Podobno društvo se je Že za časa dež. razstave ustanovilo in pro-uzročalo tedaj protiavstrijske demonstracije. L. 1892 stopili so napredni dijaki v zvezo z naprednimi delavci in dne 25. oktobra ustanovili skrivno društvo „Omladino". Umorjeni Rudolf Mrva je izpovedal, da je imelo to društvo uprizarjati demonstracije in izgrede. Zatožunec Holzbach pa je v svoj dnevnik zabeležil , da je društvu uvažavati , ali ima habsburška dinastija kako pravico na prestol češki, ali je opravičen sedanji sistem in dodal opomiije,
katerih ni ponavljati, ker involvujejo najhujše taljenje Velečanstva. Glede sredstev pravi rečeni dnevnik, da je sestaviti vojsko, ki bo hujskala prebivalstvo, ter je pripravljalo za revolucijo. Preskrbeti je orožja, razširjati oklice, pisane v revolucionarnem smislu, zlasti mej delivći in vojaki in tako preparirati javno mnenje sa prevrat. Franc L yner je izpovedal, da nosijo Omladinci naliče a bodali. Delavski člani se spoznavajo po belih trakovih z rudečimi črtami, dijaški pa po rudečih trakovih. Društveno znamenje je bil bel trav z rudeče natisnenimi slovi R V B (rovnost, vo»nost, bratrstvi-ravnopravnost, svoboda, bratstvo) Društvo je imelo v raznih čeških mestih podružnice in bilo v zvezi z dragimi društvi jednakih tendencij. Tudi s mlado-češkimi poslanci so bili Omladinci v zvezi. Poslanci so jim z« list „l'okrokove L<styB ponudili 25 gld. podpore, katero pajeurelmk odklonil. Zatožnica pravi, da mladočeški poslanci niso poznali namer in organizacije Omladincev. Glasilo dijaških Omladincev je bil list „Časopis po-krokovćho studentstva", kateri je urejal zatoženec Jožef Skarba. Dalavci so imeli najprej list „Omladina", potem pa „Pokrokove L,sty". Tudi „Neodvi-slost" je bila nekaj časa glasilo zarotnikov. V redakcijah teh listov so se shaiali Omladinci in tu so bile izdane najvažnejše dispozicije. Vsi društveniki so bili razdeljeni v skupine in vsaki skupini odka-zan poseben okraj. Zatožnica razpravlja potem obširno, kako so bili vsi društveniki pod vodstvom diktatorja, kako so se shajali in posvetovali in navaja potem dolgo vrsto veleizdajskih in protidina-stičoib demonstracij, vsled kater h se je razglasilo izjemno stanje. Nadalje določa zatožnica krivdo po-samnih zatožencev, ter pravi, da je bil 191etni novinar Anton Holzbach načelnik zarote, poglavitni pomočniki njegovi p* bo bili Jan Ziegloser, Borivoj Vaigert, Vaclav Č žek, A Pravoalav Veseiy, Jos. Skaba, K. S. Sokol (sin drž. poslanca Sokola), Antonin Hajn in dr. A Raš n
Viianjc države.
SUuvaclJa v Srbiji,
Vse javno mneuje v Srbiji priznava, da je položaj jako kritičen. D fereuce mej radikalci in vlado so postale nepremostne. To so že uvideli posamni ministri in naučni minister dr. Vesn'ć je tudi Že podal ostavko, kar se tolmači tako, da zapuščajo podgane utapljajočo se ladjo Kralj ima dan na dan dolgotrajne konference z najodločnejšinai nasprotniki sedanjega sistema, zanesljivi pristaši kraljevi potujejo na razne kraje — kam in čemu, tega ne ve nihče, a radikalci se boje presenečenja, kakeršno so doživeli liberalci, ko se je kralj proglasil polnoletnim 13. aprila pr. I. Ponekod se govori, da se« stavi Svetomir Nikolajev ć koalicijsko ministerstvo iz jednega dela radikalcev, iz liberalcev in naprednjakov, drugi pa govore o vojaškem m niiterstvu, kateremu bi bil na čelu zaani Kuka Milovanovič
Revolucija, v Italiji. »
Mej Masao in Carraro je veliko tisoč delavcev ki lomijo marmor v oodotni okolici. Vsi ti delavci so fanatični anarhisti. Te dni so začeli prirejati izgrede. Napadli so orožnike ia finančne stražnike, streljali na železniške vlake, pri Avenzi navalili na železniški t r mogočne skale, v Massi gradili barikade ia sploh uprizorili popolno revolucijo. Mnogo vojakov in orožnikov je bilo ubitih. Konjištvo je napadalce razgnalo, ker pa so ti popolnoma oboroženi, umaknili so se v gorovje, odkoder delajo izlete. Tudi v L'vornu ae ponavljajo izgredi. Proda-julnice so tam vse zaprte, tramvajski obrat ustavljen. Pred hišo mnnarhističnega društva našli so ljudje veliko dinamitno bombo malo trenutkov, predno je razpočila.
Iz občinskega sveta Ljubljanskega.
V Ljubljani, dne 15 januvarja.
V včerajšnji seji občinskega sveta Ljubljanskega naznanil je predsednik župan G rasae 11 i, da mu je došel dopis pravnega konzulenta Ljubljanskega mesta, gosp. dra. Munde, a katerim mu ta izroča našim Čitateljem Že znano razsodbo upravnega sodišča glede javnih napisov v Ljubljani. Glede na važnost te razsodbe prečital jo je gospod župan v celem obsegu z razlogi vred; mestni zbor pozdravil je razsodbo, vsled katere sme meBtna občina Ljubljanska napraviti samo slovenske ulične napise, z živahnimi Dobro-klici. Naglašajoč veliko važnost te razsodbe stavil je potem občinski svet. dr. Tavčar predlog, naj se razsodba izreći združenima pravnemu in finančnemu odseku v posvetovanje, katera naj svoječasuo stavita primerne nasvete. Predlo« bil je jednoglasno vzprejet.
Potem predlo se je na dnevni red ter je obč. avet Hrasky v imenu stavbinskega odseka poročal o določitvi visočine nahrežnemu zidovju ob Lublja-nici z ozirom na projekt glede osuševanja Ljubljanskega barja. Da6 24. in 25. julija lanskega leta vršil se je lokalni ogled zaradi nabrežnega zidu, ki ga je zgraditi na obeh straneh Ljubljanice po projektu inženerja Podhavskega v svrho izsuŠenja Ljubljanskega barja. Pri tem ogledu Bklieeval se je zastopnik mestnega magistrata na sklep občinskega sveta z dno 28. marca 1884, po katerem naj bi bila oba zida ravno tako visoka, kakor sta Frančiškanski in Hradeckega most, tako da bi odpala
projektovana rampa. Pri razpravi meseca novembra protivila sta ae zastopnik močvirskega odbora in od vlade delegovam inžener zahtevi mealne občine; obravnava ae je vsled tega preložila v namen, da se izjati občinski avet, da li glede visokosti zidu vztraja pri Bvojem sklepu ali ne. Z ozirom na to, da bi ae v tem slučaju pritlična okna pri vseh na -breznih Ligah skoraj popolnoma zaaula ter bi vs'ed tega dotični pritlični prostori izgubili svojo vred-nost, sklenil je včeraj občinaki svet, da razveljavi svoj sklep z leta 1884 Naglasalo ae je tudi, da bi kazalo nabrežno zidovje, kadar se z uravnavo Ljubljanice prične, do Št. Jakobskega in do mesarskega mostu podaljšati, ker bi to bilo za javni promet in za celo vrsto drugih občinskih zadev (tržne prodajalnice, depot požarne brambe itd.) velike važnosti. Občinski svet v/prejel je brez ugovora po referentu aasvetovane predloge, ki se glasć: 1 ) Sklep občinskega sveta z dne 28 marca 1884 glede nabrežoega zidovja ob Ljubljanici se razveljavi. 2 ) Alternativni načrt za izsušenje Ljubljanskega barja se glede projektiranega nabrežnega zidovja odobri, vender pa zahteva mestna občina Ljubljanska: a) da se stopnjice v profl u 54 ne napravijo navpik, ampak paraleluo z robom zidovja; b) da se izlivi kanalov podaljšajo pod najnižjo prihodnjo vodo; c) da se namesto projektiranih bregov s taludiranim tlakom od profila 54 do Št. Jakobskega mostu in od profila 77 do mesarskega mostu oa obeh straneh Ljubljanica napravi nabrežni z ti.
Obč. svet. Trče k poročal je ob oddaji pripreme in zalaganju mestne občine z materijalom za stavbinske potrebe Zalaganje z lesom oddalo «e je gospej Ivani Tavčarjevi pod dosedanjimi pogoji za nadaljnja tri leta, kamnoseška dela g. Alojz ju Vodniku, zalaganje z gramozom in peskom dosedanjim založnikom gg. Peterci, Tomanu in goBpe Tavčarjevi, mestna vožnja pa izvoščeku g. Ivanu Marovtu. — Prizivu g. Filipa Zupančiča glede hiše, katero namerava zidati ob Tržaški cesti poleg deželnega muzeja, ugodilo se je po nasvetu poročevalca obč. svet. Šubica v toliko, da se hiša sme zidati tri metre od stavbinske črte. (Konec prih.)
Domače stvari.
— (Osobna vest) V včerajšnji tajni seji občinskega sveta Ljubljanskega bil je imenovan mestnim inženerjem absolvirani tehnik gosp. Ivan Sbrizaj rodom iz Senožeč.
— (Za „Mir") nabral je v Zagrebu gosp. dr. C. 14 gld. Darovali so gg : dr. Fr. Celestin 3 gld., dr. Iv. Kosirnik 1 gld., Fr. Kuralt 2 gld , prof. Fr. Magd ć 1 gld., prof. Fr. Mam 1 gld., prof. Iv. Stožir 1 gld. in dr. L. Vidrić 5 gld.
— (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda) Uredništvu našega lista je poslal. Iz Gradca g. J. Povalej, pravnik, 4 krone 60 vio.( katere je pod geslom .Vse za našo mladino" darovalo veselo omizje iz Jesenic. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki 1
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani izročil je uredništvu našega lista g. A. Pogačnik v Ljubljani 19 kron, katere bo darovali: gg. A. V. 6 kron, A. Eoerl 4 krone, L ZdeŠar, M Kozak, A. Franchetti, A. Pogačnik, vsak po 2 kroni, gospa M. £. 60 vin., gdčna N. O. 40 vin. — Živili!
— (Električna razsvetljava v Ljubljani.) Djdatno k naši zadnji vesti o tej stvari nam je omeuit*, da je znana tvrdka Gaoz in drugovi v Budimpešti, po svojem zastopniku inženirju G. Bauerju dala preiskati okoLco Ljubljansko, kje bi se našla v Savi najbolj pripravna vodna moč za napravo električne razsvetljave. V kratkem bode predložila svoje ponudbe mestnemu zboru, ki se bode potem mogel baviti s tem važnim vprašanjem.
— (Nesreča.) Minulo soboto našli so v Lesnem Brdu pri Vrhniki 701* tno vdovo Marijo Pe • truvić, ki je sama stanovala v svoji hišici, mrtvo v sobi, ki je bila polna dima. Postelja je bila deloma zgorela, starko pa bo našli z ožganimi rokami blizu duri, hotela se je bržkone reš ti, pa se je zadušila v dimu.
— (Nemška nestrpnost.) Nov dokaz, kako nestrpni so ponemčeni mestni očetje C-ljski, podali so zopet te dni. Odklonili so prošnjo občioe okolica Celjska, da bi se Brneli vsako nedeljo po cerkvenem opravilu njeni oglasi po občinskemu slugi oklicati v mestu pri cerkvi v nemškem in slovenskem jeziku. Celjski Germani pa bo prošnjo odbili, češ, da ima v mestu samo mestna občina oklice razglašerati, a nihče drugi. Naj si slovenski okoličani dobro zapomnijo to ljubeznivost Celjskih po-nemčencev, ki ae tako ailno boje slovenščine.
— (Občni zbor II. Bistriško-Trnov-ske Čitalnice) dne* 28. m. m. volil je eledeči odbor: g. Jauko Rahne, prvomestnik; g. Rud. Va-lenčič, blagajnik; g. Ant. Žuidaršič, tajnik; odbor«
nikom pa gg. Ant. Doml&lis, trgovec; Jos. Kovač, c. kr. okr. sodeč; And. Uršič, uradnik; Jjs. Bizjak, trgovec. Sklenilo se je tudi, da priredi čitalnica predpustno veselico, na katero že sedaj opozarjamo slavno občinstvo.
— (Teharska podružnica sv. Cirila in Metoda) praznovala je te dui svoj občni zbor in se je pokazalo veliko navdušenje vrlih Tehar-čanov in posestnikov iz okolice. Krasni govori dra. Kosine, dr. Pipuža in Drag Hribarja razvneli so vse udeležence. Podružnica pod vodstvom načelnika g. Peto vseka prav vrlo deluje.
— (ČitalnicaGornjegraška)je volila v svoj odbor Bledeče gospode: Predsednikom g. Antona Svetino, c. kr. notarja, podpredsednikom in ob jednem blagajnikom g. dr. Ivana Šlanderja, zdravnika, tajnikom in arhivarjem g. Dragotina Jeraoka, učitelja, odborniki bo: g. Ivan ErhatiČ, c. kr. sodnijski pristav, g. Aaton R >došek, župnik v Šmartnem, Jože Kranjc, veleposestnik v Gornjem Gradu, g. Anton Perne, not. prakt. Namestnika sta: g. Franc Šarb, trgovec in g. Ivan Kelc, učitelj v Novi Štifti.
— (Veselice.) Kat. slov. bralno društvo „Mir" pri Veliki Nedelji ima <ii.ej 21 janu-varja 1894 popoldne ob 3. uri v prostorih gospoda Ivana Goričana občni zbor, kateremu sledi prosta zabava s petjem in tombolo. — Delavsko podporno društvo v Trstu priredi v sobjto 20 januvarja 1894 v krasno okičenem in posebno razsvetljenem gledališču „Politeama R>Bsettiu velik ples. Da se slavnemu plesalnemu občiustvu udovolji, naročila bo je iz Polja vojaška godba c. in kr. pp. št. 97 katera bode svirala pri plesu. Plesali bodo tudi izurjeni plesalci v novo izdelanih narodnih oblekah lepi narodni ples „Kolo". Začetek plesa bode ob 9. uri zvečer, konec pa ob 5 uri zjutraj Vstopnina je za osebo 50 nvč. brezizjemno. Vstopnice se bodo dobivale pravočasno v društvenem uradu, pri g. A. Žitku, ulica Stadion 1, v kavarnah „C numere ou in BTedescoa, kakor tudi pri vseh odbornikih in poverjenikih društva. Ker je čisti prihod tega plesa namenjen društvenemu upravnemu zakladu, priporoča ee vsim družabnikom iu družabnicam, kakor tudi slavnemu občinstvu, da se tega narodnega plesa mnogoštevilno udelefe. Na prodaj bo tudi lož-*, in to: prizemno po gld. 4. — v prvem nadstropju pa po gld. 2. — vsaka. — H r v. a kad. liter, zabav, društvo „Zastava" v Zagrebu priredi v Bredo dne" 24- t. m. v prostorih .Hrvatskega doma" koi.cert s plesom. Pri koncertu bodo sodelovala gospč. Marija Gl i vareč, društveni pevski in tamburaški zbor in orkester domačega polka št. 53 Vstopnina /.a osebo 1 fjr., za obitelj 2 for. 50 nč., eedišče na galeriji 1 for. 50 nč. Začetek ob 8. uri zvečer.
— (Nova posojilnica), ki bode ob jednem tudi konBumno društvu, se je ustanovila v Borštu pri Trstu. Ćm več takih zavodov ai ustanove- Slovenci, tem lepše bodo napredovali tudi na narodnem polji, ko si zagotovo neodvisnost v gmotnem oziru.
— (Hrvatske novice.) V Zagrebškem narodnem gledališči se je predstavljal to dni prvikrat izviren igrokaz „Marija Štančevićeva", kateremu je pisatelj glavni urednik „Obzora" g. D.nko Politeo. Igra je imela navzlic nekaterim pomanjkljivostim, opravičljivim pri prvem poskusu na dramatičnem polji, prav povoljen uapeb. — Proti volilnemu imeniku za bodoče občinske volitve v Dubrovniku, kjer sta se proti Hrvatom združili italijanska in srbska utrauka, vložili so hrvatski volilci 10O pritožb! To pač označuje tamošnje odnošaje. — Hrvatski delavci v Gradci so ustanovili pevsko društvo „Slavul j", kije poleg že obstoječega akademiškega društva „Hrvatska" drugo hrvatsko društvu v Gradci. V Budimpešti in na Dunaji imajo hrvatski delavci jednaka društva. Novo društvo je pričelo svoje delovanje z novim letom.
— (Razpisane službe.) Na jednoračredni ljudski šoli v Št. Lambertu (postaja Sava ob južni železnici) je izpraznjeno učiteljsko mesto s plačo IV. plač. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do konca meseca januvarja pri okr. šolskem svetu v Litiji. — Na štirirazredni ljudski šoli v Šmartnem pri Litiji je razpisano četrto učiteljsko mesto a plačo IV. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 25. t. m. pri okr. šolskem svetu v Litiji. — Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Studencu, v okrajnem glavarstvu Ljubljanskem, razpisano je mesto poštnega odpravitelja. L~tna plača znaša 200 gld., pavšale 60 gld., brzojavni pavšale 120 gld in 550 gld. pavšala za vzdrževanje vsak-
danje selske vožnje mej Studencem in Ljubljano. Jamčevine je položiti 200 gld. Prošnje do 25. t. m. pri poštnem in brzojavnem vodstvu v Trstu.
			
		1	
		r ^| Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 \	
			
			
Književnost.
— „Slova uski Svet"  ima  v  št.   1. letošnjega tečaja to-le vsebino: Politiko van je Slovanov;
— O slovenskih zastopnikih v državnem zboru; — tNaj sodi, draga, naju svet. . ."; — Iz poezij M. I.   Lermontova; — »Da, bezoadežno ja ljubil...u
— Dru. Auti Starčeviču i Josipu J. Strossmajeru;
— Moderno čedo; — Stani! — Moja ž«-lja ; — Odmevi franko-ruskih prazdnikov; — Srpske narodne umotvorine; — Sova; — Moč temote; — B Smetana in njegova glasba; — Pregled znanstvenega delovanja v Slovencih I. 1893; — Dopisi; — Ruske drobtinice; — Ogled po slovanskem svetu; -— Književnost.
— „Prosvjeta", list za zabavu, znanost i umjetnost. To je naslov prekrasnemu listu, ki izhaja sedaj že drugo leto v Zigrebu in s cer dvakrat na mesec v snopičih, po štiri pole obsezajočih. Na leto velja s pošto 7 gld. Letošnjega letnika prvi sešitek, ki se prikupi že po elegaulni vnanjosti in po dovršenih slikah, prinaša mnogo skrbno odbranega gradiva. Na prvem mestu čitamo povest „Tri ljubavi", iz peresa znanega hrvatskega novelista Josipa Kozarca, potem tridejansko komedijo „Crni biser", katero je po noveli Viktorja Sardoua spisal duhoviti pesnik in znameniti gledališki kritik Stjepan pl. M 11 e t i ć Temu sledi „Bolestoik", francoski spisal Fraccjis Goppe*, preložil dr. A Herceg, in šaljiva črtica „Na železnici", češki spisala E. PeŠkova, preložil Stj. Sušnik. Beletrističnim spisom prištevati je nadalje prelepi spis »Prvi koraci", augleSki spisal Ti ni >t iy T tcomba, preložil B. Poparič in interesantno francosko novelo „Satbeno putovanje". Tudi pesniški del prinaša samo izbrana dela, tako „Život bez poštenja", zložil Zmaj Jovan Jo va nović, prvi srbski lirik, i „Na novo ljeto*, zložil S. Španić; „Sanak", zložil S l vije Stj. Kranjčević in „Po-slie sreča", zložil A. Tresić Pavičić Jako zanimljiv je tudi spis „Vuk Krsto Frankopan" iz peresa Ferda Š šiča, kakor sploh vsi manjši spisi in listek v tem sefiitku. »Prosvjeta" je tudi bogato ilustrirana iu priznati se mora, da je malo listov, ki bi prinašali tehnično tako dovršeno izdelane io ukusne slike, kakor baš ta list. V pričujočem se-šitku prinaša „Prosvjeta" sladeče slike: „Vuk Krsto Frankopan", „Venera heća da okupa Amora" (fon-teaa Ivana R-ndiča), „Majčina radost" (slika Sveti-slava Jovanov ći), „ Zim nje priče" (slika V. Krava), „Stojna otimlje satiru Vuku ukradjenu ovcu" (fonte ia It-mi d ć'vh), „Vila mjeseca" (kip Rendićev), „Spomenik Petra Preradovći" (k<p R-md ć^v) ,Za-vjena ljubljanskoga glumišta" (slikal L'ebscher) itd. Skratka: „Prosvjeta" je krasen list, katerega bi morala imeti VBaj vsaka čitalnica.
— £ isen ba h a - u n d P o s t • C om m u n i c s, t i o n s - Karte vou OeBterreich Ungarn u n i denuordlichen Balkan)iindern. Ta izborni v sedmih barvah tiskani zemljevid izšel je v zalogi dobro znane firme Artaria & Comp. na Dunaji 1., Kuhlmarkt 9. Iz nje je nataučno razvidno, katere železnice Be šele grade in na katerih se že vozi, Bo-li državne ali privatoe, jednotirne ali dvotirne, koliko je postaja oddaljena od postaje itd. Ni ga boljšega zemljevida za informacijo, kakor je ta. StenBki zemljevid (cena 78: 76 cm velikemu na platno napetemu izvodu z okvirom 3 gld.) morala bi imeti vsaka pisarna, na elegantnem kartonu z lepimi platnicami velja 1 gld.
Telegrami »Slovenskemu Narodu'1:
Gorica 17. januvarja. V včerajšnji seji deželnega zbora interpelirali dr. Tonkli in slovenski poslanci zaradi sestavljanja zapiska porotnikov.
Praga 17. januvarja. čitanje zatožnice trajalo osem ur. Mej Čitaujem zapazili so za-toženci, da se je mej poslušalce utihotapil detektiv. Nastala je silna razburjenost. Detektiv je naglo zbežal. Tudi nekdo, ki je prinesel drž. pravilniku pismo, je moral nemudoma oditi. Čim se je končalo čitanje zapisnika, začelo se
je zasliŠavanjc posamnih zatožencev. Novinar Holzbach, 19 let star, je izjavil, da se ne Čuti krivega. Njegove beležke, na katere se naslanja zatožba, so beležke za roman, kateri je mislil spisati. Osobe, katere je načrtal, so figure bodočega romana. Napredna stranka, je rekel, deluje samo na ustanovitev mejnarodnih sodišč itd.
Praga 17. januvarja. Vašatvjev predlog, naj se za dežele češke krone ustanovi posebno najvišje sodišče, se je odkazal posebnemu odseku.
Zadar 17. januvarja. V imeni italijanske manjšine predložil posl. Trigari adresni načrt, v katerem se protestu je zoper adresni načrt Ljubice v, zahtevajoči združenje Dalmacije s Hrvatsko. Predlog Biankinijev, naj se razveljavijo izjemne naredbe, je predsednik odklonil.
Budimpešta 17. januvarja. Katoliški shod se je sijajno z vršil. Iz vladne stranke sta izstopila bivši ministerski predsednik grof Julij Szaparv in grof Andrassv.
Rim 17. januvarja. Okolu Masse in Carrare bili na več krajih krvavi boji mej ustaši in vojaki. S kraljevskim dekretom se je za provincijo Massa-Carrara razglasilo obsedno stanje in general Hensch imenoval komisarjem z neomejeno oblastjo.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene Elizabetne kri čisteče pile,
skušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano lithko čintilno, raitapljajOda sredstvo. — l škatljica a 15 pil velja 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — Pred ponare-|mi)«Mii ae jako svari. — Zahtevaj lireooo Neu« Mtein-ove Ellaabelne pile. — Pristne so samo, če ima vsaka škatljica rudeće tiskano našo protokolovano varstveno znamko „Sveti Leopold" in našo firmo: lekarna «,pri hy. Leopoldu4*, l>uuaj9 mesto, Eoke <ler NpleRPl- and 1'lankeujcnsMe. - V LJubljani se do bivajo pri gosp. Iekar|l       IMc«oll-JI. (1112—8>
fgkW Kaćetek oto 1        uri zvooer.
štev. 37.    Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.565
V četrtek, dne 18. januvarja 1894.
Ti-otJiUi-n t:
Prenočišče v Granadi.
R' mantiška opera v dveh dejanjih. — Spisal K. pl. Urami U^lasliil Konrad Kreu'zer. — Poslovenil Josip Cimperman, priredil E. Gattgl. — Kapelnik g. Fran (lerbič Režiser is. Josip Nolli.
Zaćutek tocuo ob '/,8. nri, koneu ob 10. uri zvečer.
E>raxxia.tič:r2.© društvo.
Pri predstavi »vira orkester slavnega peSp.»,Ua Leopold II., kralj BelglJoev št. 'il.
Parternl sedeži od L dO III- vrste BO kr., od IV. do VIII. vrste 80 kr., od IX. do XI. vrste 70 kr. — Hilkonski sedeži I. vrate 70 kr., II. vrste 60 kr., III. vrste 50 kr. — Galerijski sedeži 80 kr. — UltopnitU v lože 60 kr. — Parterna stojišča 50 k*-. — Dijaško in vojaške nstopniee 30 kr. —
Galerijska stojišča "20 kr. Sedeži, luže in uMopu ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selenbiir^o vili ulicah in na večer predstave pri blagajnici
V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan.
Blagajnica se odpre ob 7. ari zvečer.
Prihodnja predstava bode v nedeljo, di.č 21. januvarja 1894.
Tujci:
16. jannvsrja.
Pri Mali«! t Župnik is Logatca. — Berjrer s Dunaja. — Robiček i* Prage. — Schreiber is Reke. — Fritscha iz Solnograda. — Winterhalter it Maribora. — Zimmer iz Londona.
Pri filonnt Neuondorf, Berger, Goldf»rb. Zug s Dunaja. - H.vas is Velike Kaniže. - Eisler iz Budimpešto. — Burger is Grsdos. — Obadalek, Froltsch iz Trebnje. — Kurzthaler iz Domžal. — Schwarz iz Celovca. — Prosainagg iz Hrastnika. — Pfefferer iz Ribnice.
Pri bavarokrm dvoru: Krofi.tach iz Kočevja.
Pri I u snem kolodvoru* Petrovčič iz Trebnja. — Eger i Dunaja.
Pri avktriJaltem cesarju: Bizjak iz Trsta. — Ranzinger i/. Idrije.
I mrli so v Ljubljani:
14. januvarja: Eleonora Božovski, strojevodje žena, 68 let, Dunajska cesta št. 23.
16. januvarja: Janez Košeniua, mestni ubog, 48 let, Karlovska cesta št. 7.
V deželni bolnici:
16. januvarja: Ivana Denazzi, gostija, 60 let.
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
a ca •—» «£> T-H	7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer	745 2«». <'43'9 mm. 7439 *«.	—19 0°C — 12 2« C —14-49 C	brezv. si. zah. si. zah.	megla jasno jasno	000 sn
Srednja temperatura —15'2\ sa Vi 9° pod normalom.
ID-uLxn.€Lj@3ssi borza
dne" 17 januvarjp t. 1.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru    .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/0 ....
Ogcrska zlata renta 4°/0.....
Ogerska kronska renta 4°/a .... Avstro-ogerske bančne delnice   .   . .
Kreditne delnice........
London v ista.   .   , ,......
Nemški drž. bankovci za 100 mark .
20 mark...........
20 frankov   .   .   . ,......
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini . . .......
Dne* 16 januvarja t.
4 * „ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4'/1°/o zlati zast. listi
Kreditne srefike po 100 gld.....
Ljubljanske srečke.......
Rudoltove srečke po 10 gld.....
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-di-u$t. velj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........
Lepa soba
z dvema oknom* na ulico, s pos-bnim uhodom, odda ee takoj v mv. Florljana ullonh it. 19, I. nadatr. —
Natančneje puiztč se ravno tam. (84)
Prodaja hiše!
ftt. » v Kl|učarMbih ulicah v LJubljani vršila so hode t. m. pri tukajšnjem c. kr. dež. sodišči. —
TrinadHtropna hiša bila je v zadnjih treh letih poveeiu obuo« 11 «-iu». ima nove pode, okna, vrata, peči i. t. d.; izkliena cena je 6200 gld., a hiša donaša koristi za 11.(00 gld.
98	gld.	20 kr.
. 97	■	95 .
. 119	i	70 „
97	n	20 „
	S	10 ,
94	n	90 n
. 1029	■	
. 354	a	25 .
	n	25 .
. 61	s	377, ,
12	•	27 ,
9	s	MVs •
	S	•5 .
5	s	90 ,
. 145	gld.	25 kr.
. 195	■	50 .
. 128	n	25 j,
. 121	n	76 „
	b	50 „
. 23	S	50 „
23	■	60 ,
. 154	■	50 „
	II	■
1	»	
C. tr. glavni ravnateljstvi avstr. drž, železnic.
Izvod iz voznega reda
-vel?avn.egra  od 1- olctoTora. 1893.
Nastopno omenjeni prihajalni In oilhojalnl čast oinaćeni so v mrednjeevropskein času. Srednjeevropski čas Je k raj nora u času r Ljubljani g* a minuti naprej.
Odhod ls LJubljane (juž. kol.).
Ob lil. uri B min. po noM osebni vlak t Trhli, Pontabel, Hnljak, Celovec, Franaensfoste, Ljubno, Dunaj, čea Selathal t Aiusao, Ischl, Omunden, Solnograd, Lend-Oasteln, Zeli na jozoru, Stejrr, Lino, Bn-dejerioe, PlaenJ, Marijine Tare, Kirnr, Francove vato, Karlove Tare, Prago, Draidane, Dunaj via Amatottan.
Ob 7. uri 08 mit*, mjutraj oaobnl Tlak t Trhli, Pontabel, Onljak, Oe-Inveu, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj, če* Selithal v Solnograd, Dunaj via Amatetten.
Ob 11. uri SO min. dopotudne osebni vlak t Trhli, Pontabel, Holjak. Coloveo, Fransenafoate, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. uri 'JO min. popoludnm otebni vlak v Trbii, Beljak, Oeloveo, Solnograd, Dend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Inomoat, Bregnie, Onrib, OenaTO, Pari«, Lino, Iiohl, Budejovioe, Plaenj, Marijine Tare, Kger, FranooT« vare, Karlovo Tare, Prago, Draidane, Dunaj via Amitetten,
Prihod v Iajubljano (juž. kol.).
Ob S. uri SS min. ufutrnf oiebni Tlak a Dunaja via Amatetten, DraaV dan, Prage, Franoorih TarOT, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varor, Planja, Budejevio, Solnograda, Linoa, Ste/ra, Isohla, Omundena, Zeli* na jeieru, Liend-Oaatelna, IJubnega, Beljaka, OeloToa, Franaenafeat«, Trhiia.
Ob 11. uri 317 min. dopotudne oaebni Tlak a Dunaja via Amitettant Drazdan, Prage, FrancoTih raroT, Karlovih varoT, Egra, Marijinih TaroT, Planja, Budejevlo, Solnograda, Iaohla, Omundena, Iilnoa, Htojra, Pariaa, (luuevo, Gurihu, Brognioe, Zella na jeieru, Iiend-Oatteina, Ino-tnoata, Dubnega, OelOToat, Pontabta, Trhiia.
Ob 4. uri 33 min. jtopoludne osobni Tlak a Dunaja, Ijjiihiiega, Holjaka, OeloToa, Franaensfoste, Pontabla, Trbiža.
Ob 0. uri »7 min. mvrt-rr osebni Tlak a Dunaja, I.jubnoga, Beljaka, Celovcu, Pontabla, Trbiia. _
Odhod is LJubljane (Juž. kol.).
Ob   6. uri Vrt min. z}utr<tj     t Kočuvje. II  *S.    „   OO    „     o p til li 11 ttf „ n ,,   ti.        lO    ,,    avrčrr       „ B
Prihod v Iajnbljano (juž. kol.).
Ob 8. uri lO min, *J\itr»J        ia Kočovja. „   1.   „   Ol    „    popohtdne „ „ ,.  8.   ,,   Sfl »večer        „ „
Ob
(4-13)
Odhod ls LJubljane (drl. koU
7. Mri 1H min. zjutrnj       r Kamnik. „    )t.   a   OB     „     popoludn* „ „ „    e.   n   80    „    Mvrtrr n n
Prihod v LJubljano (drž. kol.).
Ob   8. uri 81 mir*, gjutrnj       is Kamnika. „   11.   „    15     „    dopotudne  „ ,, „   6.   m  HO    „    »crrVr ,, ,,
Ravnokar izšla je
-A.. Janežič-eva
slovenska slovnica.
Za srednje Šole priredil in predelal dr. Jakob Sltet. —
7  izdaja.   Cena 1 gld. 30 kr., po pošti 10 kr. več. Na prodaj je ta knjiga v Ig-n. pl. Kleinmayr 4 Fed. Bamberg--ovl knjig-otržnloi v LJubljani. (86)
Umetni mlin
oovo opravljen, z mlinom za proso, na južni železnici, v rodovitnem knu», s konstantno vodno silo, se da v zakup veščemu mlinarju skupaj z ekonomijo in mlatilnico pod ugodnimi pogoji, eveotuvelno se tudi proda. (75—2) Več pove upravništvo „Slovenskoga Naroda", kater* mu naj se vposljejo tudi r* f n-neje v Hvrbo daljnih pogajanj pod   strokovnjak št. 2000".
X Na najnovejši iu najboljši način £
♦ iiiaKitiio (694—55) ^
: »obe ii% zobovja :
J astavlja brez vnukib boloČin ter opravlja plombo* £ *> van|a iu vse aobne op«rw«i|e, — odstranjuje X J mbne boleelne z usiurtenjein iivca ♦
t zobozdravnik A. Paichel, |
^ Doleg čevlJHrrtkt!«H inoalu, v Kdbler-jevi hiši, I. nadetr. J •»♦•♦•♦♦♦♦•««4>s«»s«4>«o»'»««««ft««>ese»«>
Bratje Tolazzi v Rovinju (v Istri)
ponujajo:
najfinejše rdeče namizno vino
lltvr po I« kr.; če no viame nit j mu u j »o litrov, ho blago odpošilja od kolodvora
Rovlojskega. (7t>—a)
V najem se da takoj
°°§
o  s tremi tečaji, stopami in ovšenarjem
Q v Ntaliovel, jedno uro oddalien od l4aiiiiilUu, na vodi Bstrie1«
8Mlin, pri katerem ge nahajajo tudi sltrdciif. dva lilevn in Hvliijuk. ima pravico do vse vode ter je ne iiitinku v veltki BuAi za mlin in žago Natančni pogoji 8o du vpogled v pisarni me&čanBke korporacije v Kamniku do »1. Jamivitrja IM1M.
(67_;o       Upravništvo meščanske korporacije.
Izdajatelj iu odgovorni urednik: Juhi p Nolli.
Easpis cestne sg^radte.
Okrajnoreatni odbor Itil»iii<«lti v Mo«lražicl naznanjn, da ho bo zaradi oddaje
zgradbe nove ceste iz Hriba do Solražice
vrAda <liit> .">. leliriivarju ISiM. I. ol» IO. url «lo|»oliiilue v obĆiiiMkl i» I ni. m i v So.lra^.iri javna zmanj^evalnu dražba z izklicno ceno isld.
Podjetniki, kateri bi hoteli zgradbo 2dra£iti, vabijo se k dražbi s pri-stavkom, da bo treba vsakemu ponudniku pied pncetkom zgradbe v roki načelnika dražbene komisije izročiti 5% varse no od izkbcue cene, t. j. znesek 2100 gld., bodisi v gotovini, bodisi v hranilmču h knjižicah ali v državnih vrednoatnih papirjih.
Vsi podatki, kateri zadevajo zgradbo, zlasti načrti, proračuni in pogoji, se lahko vpogledajo vsak dan ob navadnih uradnih urah v občinski pisarni v Sodražici.
Podjetuiki, ki so zadržani udeležiti u; osebno javne dražbe, smejo do 5 februvarja t. I, do pričetka ustne lic tac je okrajnocestnemu odboru poslati tudi zapečatene iu pravilno kolekovano planicue ponudbe, katere pa morajo imeti na zavitku napis: .Zgradba nove cnste iz Urila do Sodružice".
Takej ponudbi se mora priložiti varAčina v znesku 2100 gld. in jo v njej navesti ime, opravilo in bivališče ponudnika. V ponudbi mora se dalja natančno s številkami in besedami zapisati ponudbena svota, eventuvalnu popust ali doplačilo v odstotkih od izklicne cene. Tudi mora biti v njej izjava, da se ponudnik brez pridržka podvrže »dotičnim atavbinskim pogojem.
Okrajnocestni odbor Ribniški v Sodražici
dne 16. januvarja 1894. (85—1) Jurij Drobnič, načelnik.
Lastniua in tisk .Narodne Tiskarne".