Peia Bu&i L e n a r X Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Tone Stefanec; glavni urednik Ljubo Koglot - Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja enkrat mesečno — Posamezna številka 20 din. četrtletna naročnina 60 dinarjev, polletna 120 dinarjev, letna 240 dinarjev. - Naročila sprejema Uprava »Domačih novic*, Lenart. Ptujska cesta 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 -Ime računa: Občinski odbor SZDL z oznako: za časopis — Tiska Pomurska tiskarna v Murski Soboti. družbi. Preveva nas radost nad zmago z zaostalostjo in so nam dosedanji uspehi kažipot v prihodnost — v brezrazredno družbo. V naši domovini bomo dosegli socialistični razcvet, saj že sedaj vidimo obrise tega, o čemer so sanjali, mislili in se bojevali napredni misleci in borci za socializem. d^ededa našim bralcem Izšla je komaj 4. številka glasila »Domače novice«, vendar smo že ugotovili, da je višina naročnine oziroma cena posameznega izvoda prenizka. S sredstvi, ki jih dobimo za prodani časopis, krijemo komaj polovico stroškov tiskanja. V kolikor pa bi upoštevali vse stroške, kakor na primer: honorarje za prispevke, poštnino in vso administracijo, bi stroški narasli prav gotovo še za str. odstotkov. Glede tiskanja časopisa se na drugi strani pojavljajo težave. Pomurska tiskarna v Murski Soboti, ki tiska naš list, ne more zagotoviti, da bi časopis izhajal redno mesečno dvakrat. V zvezi s temi problemi smo se odločili, DA BO ČASOPIS >DOMČAE NOVICE« IZHAJAL V BODOČE MESEČNO ENKRAT NA 8 STRANEH. CENA POSAMEZNEGA IZVODA BO ZNAŠALA 20 DINARJEV, ČETRTLETNA NAROČNINA 60 DINARJEV, POLLETNA 120 DINARJEV IN LETNA 240 DINARJEV. Pričakujemo, da boste še nadalje ostali zvesti bralci in naročniki ter sodelavci. Mi pa vam zagotavljamo redno izhajanje časopisa. Potrudili se bomo, da boste z vsako številko bolj zadovoljni, seveda je to v marsičem odvisno tudi od vas. Istočasno vas opozarjamo, da je prišlo do spremembe tekočega računa, ki se glasi: 604-14-3-973. Vsem našim bralcem in sodelavcem čestitamo za 1. maj — praznik dela! Uredništvo in uprava LETO I LENART, 1. MAJA 1961 ŠTEV. 4 Prvi maj - simbol delavcev Vedno lepše in zavestneje praznujemo ta najveličastnejši delavski praznik. Praznujemo ga že od Druge internacionale, t. j. od leta 1889. Kdo bi se naj bolj veselil lepote majske narave in občutil krivce grdega izkoriščanja, kakor delavci, ki so se znojili v tovarnah in na poljih cele dni ne glede na število ur? Zato so prejemali le drobtine z bogatinove mize, a živeli so s svojimi družinami neurejeno in trpeli pomanjkanje. Toda delavski razred je že vesel svojih dejanj, saj je zlomil o-kove kapitalizma marsikje, skoraj povsod drugje pa okovi že pokajo ter mu ne bodo več vezali moči. Nič več vainjanja, kajti rdeča zastava prinaša svobodo. Po vsem svetu vzplameneva simbol Prvega maja, praznika tistih, ki so tičali Vsem delovnim ljudem občine čestitamo za Prvi maj ! OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV OBČINSKA GASILSKA ZVEZA OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE OBČINSKI SVET »SVOBOD« IN PROSVETNIH DRUŠTEV DELAVSKA UNIVERZA občine LENART in še tiče v kolonializmu in podobnih okorelih sistemih, ki onečašča-jo človeške institucije, ker omogočajo zlorabo človeka po človeku, naroda po narodu. Jugoslovani ponosno praznujemo delavski praznik v začetku najlepšega meseca maja in občudujemo velike zmage naših samoupravnih delavskih kolektivov in vseh delovnih množic, ki krepko snujejo blaginjo v socialistični Predvidenih 963 milijonov dinar j jv gospodarskih investicij, ki niso zagotovljene — OLO Maribor odobril dotacijo v znesku 14 milijonov dinarjev - Plan določa spremembo gospodarske strukture v nekmetijske dejavnosti — Predvide ~a se povečanje proizvodnje, storitev in uslug v vseh panogah go-podat siva za 18 odstotkov. Aprila je ljudski odbor na svojem zasedanju sprejel družbeni plan in proračun občine Lenart za leto 1961. Obširni referat o družbenem planu in proračunu občine je odbornikom podal načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance tov. Rudi Pen, ki je v referatu posebej poudaril, da je šibkost družbenega plana v tem, da sredstva v znesku 963 milijonov dinarjev, ki so predvidena za gospodarske investicije niso zagotovljena. Gospodarske organizacije nimajo lastnih sredstev, razen nekaterih izjem, za investicije v osnovne sklade. Zato se v družbenem planu pred- v iclcva, da bi sredstva za gospodarske investicije dobili v obliki kreditov od okraja, republike in zveze. Sredstva za negospodarske investicije v znesku 125 milijonov dinarjev so pretežno zagotovljena in bodo naložena v tistih dejavnostih, ki neposredno vplivajo na razvoj družbenega standarda. V letošnjem letu bo občina Lenart prejela od okraja dotacijo v višini 14,7 milijonov dinarjev za kritje rednih proračunskih izdatkov, poleg tega, da okraj odstopi občini vse tiste dohodke, ki pripadajo po zveznih in republiških predpisih okraju. Dejstvo je, da je gospodarstvo naše občine dokaj zaostalo in da z dotacijami iz proračuna ne bo mogoče reševati te gospodarske zaostalosti. Zato je skrajni čas, da se uresničijo obljube s katerimi bo občina dobila kredite za gradnjo novih podjetij in obratov (tovarna sadnih koncetratov), ter da bo občina tako postala gospodarsko dovolj močna, da si bo lahko ustvarila dovolj dohodkov za kritje proračunskih izdatkov pa tudi za gospodarske in negospodarske investicije. V letošnjem družbenem planu je vsekakor najvažnejša smernica v pogledu spreminjanja gospodarske strukture občine v korist gospodarskih panog izven kmetijstva. Mišljenja sem, da se bo potrebno za uresničitev te smernice dosledno in vztrajno boriti. Ce nam bodo višji forumi tako poma- gali kot pri tovarni sadnih koncentratov, se nam lahko zgodi, da nas bo obdobje prehitelo. Prepričan sem, da bodo merodajni forumi razmislili o tem, kaj je bolj potrebno: dajati dotacije proračunom ali pa občini pomagati razviti gospodarstvo in ga postaviti na lastne noge. Dejstvo je, da je Ljudska republika Slovenija najbolj razvita republika v Jugoslaviji, pri tem pa ne bi smeli pozabiti, da je v tej razviti republiki izredno nerazvita občina Lenart. Družbeni plan predvideva, da se bo v letu 1961 povečala proizvodnja, storitve in usluge v vseh panogah gospodarstva za povprečno 18"/«. Zato bodo gospodarske organizacije, kakor tudi zasebni proizvajalci morali dosledno delati na tem, da se izpolnijo naloge, ki (Nadaljevanje na 3. strani) Obiskali smo Kmetijsko zadrugo Zgornja Sčavnica Živinoreja, travništvo in sadjarstvo prednjačijo Pred nedavnim smo se mudili v Kmetijski zadrugi Zg. Sčavnica, kjer smo zvedeli marsikaj zanimivega. 2e v začetku sestavka moramo podčrtati, da sodi ta zadruga med najboljše v občini Lenart, verjetno pa tudi-izven nje. O tem zgovorno pričajo nekateri podatki, ki osvetljujejo stanje v njej. Zadruga Zg. Sčavnica obsega 4260 ha površin. Na njih gojijo predvsem krmne rastline, zlasti zaradi živinoreje, ki je ena najvažnejših panog v njihovi zadrugi. Trenutno imajo na področju zadruge nekaj nad 2.400 glav goveje živine. Računajo, da se bo stalež živine še povečal. V zvezi s tem se pripravljajo z vso pozornostjo na urejevanje večjih travniških površin za kvalitetno krmo. V pogodbenem sodelovanju z zadrugo imajo kmetje okrog 300 ha travnikov. Velja poudariti da zadruga sodeluje le na površinah nad 1 ha, ker se to dejansko izplača. Ko smo povprašali, kakšne oblike kooperacije uporabljajo so odgovorili, da akumulacijo, to pa zaradi tega, da kmetje prodajajo zadrugi kvalitetno živino. Stalež živine in kvaliteta se vedno bolj dvigata. Zadruga je odkupila letos 70°/o več živine kakor lani. Tudi premije so se 100-odstotno povečale. Povedali so nam, da pospešujejo kolobarjenje in sejanje večjih količin detelje, ki je kvalitetna krma. Ta je tudi zgodaj spomladi pripravna za polaganje živini. Na tak način si zadruga zagotovi i-edno dobavo živine po sklenjenih pogodbah. Med boljše živinorejce sodita kmetovalca Janez Kram-berger in Alojz Gutman, ki redita živino nadpovprečne kvalitete. Zadruga ima lastno pitališče nam je povedal upravnik. V njem pitajo 30 glav živine na 200 kg teže. Ker zadruga ne razpolaga z mlekom, so se v Zg. Ščavnici odločili, da dajejo teleta v kooperacijsko pitanje kmat.ovalcem. Uspehi so vidni in kmetje so s tako kooperacijo tudi zadovoljni. Do lota 1964 bodo zgradili v svoji zadrugi pitališča za 300 glav goveje živine. Kaj pa ekonomija?« Vprašanje smo zastavili upravniku z določenim namenom. V občini je namreč precej ekonomij, ki niso dosegle zaželenih uspehov. Med te p i živinorejo. Velike težave imajo predvsem zaradi razdrobljenosti površin, ki so sestavljene iz zemljišč SLP in privatnih kmetovalcev, ki oddajajo zemljo zadrugi. Kljub temu so na ekonomiji dosegli vidne uspehe in ugoden finančni rezultat. Sadjarstvo bodo razvijali v sadjarskih skupnostih. Na 463 ha površin je razvito sadjarstvo, vendar so sadovnjaki stari in izčrpani ter ne Tudi v odprtem hlevu se v spomladanskem času živina dobro počuti zagotovilu upravnika zadruge v Zg. Sčavnici ne sodi njihova ekonomija, ki obsega 72 ha skupnih površin. Proizvodnja je zlasti usmerjena v dajejo dovolj kvalitetnih pridelkov. V zvezi s tem bo zadruga v prihodnjih petih letih uredila v okviru sadjarskih skupnosti 300 ha sadovnjakov na strnjenih kompleksih. Začeli bodo v Stari Ročici, kjer nameravajo urediti 70 ha sadovnjaka. Posadili bodo predvsem jablane sorte jonatan, kokosova oranža, zlata parmena in krivopecelj. Da bi na obstoječih sadjarskih površinah zagotovili vsaj določen pridelek sadja, organizirajo škropljenje. Poškropili so že okrog 90°/o sadovnjakov. Trenutno jim kadra ne primanjkuje V zadrugi delata dva kmetijska tehnika, ki sta končala dvoletno KSS. Oba sta vključena v proizvodnjo v sadjarstvu in živinoreji. Stanje glede kadra se bo še izboljšalo, ko bodo dobili iz kmetijske šole še dva tehnika. Poleg tega nameravajo šolati na Višji agronomski šoli enega študenta. V bodoče bodo potrebovali več kadra zlasti zaradi uvajanja kompleksne kooperacije. Zadrugi Zg. Sčavnica so se priključili zadružniki iz Trat. Večji gospodarski uspehi so narekovali, da so se zadružniki iz Trat priključili k zadrugi Zg. Sčavnica. Sedež združene zadruge bo še nadalje ostal v Zg. Sčavnici. Verjetno bo v zvezi s priključitvijo zadruge Trate, ki je na območju občine Maribor-Center potrebno razpravljati tudi o priključitvi tega področja k občini Lenart. Moramo omeniti da bo združena zadruga imela lastno klavnico v Sladkem vrhu. Poleg tega bodo mlin v Velki preuredili v 'obrat za proizvodnjo močnatih krmil. Računajo, da se bo bruto produkt zadruge povečal na 300 tisoč dinarjev letno. V zadrugi Zg. Sčavnica imajo dokaj dobro urejeno nagrajevanje, pa tudi upravljanje kaže že določene rezultate. Tone Stefanec Ljubo Koglot LENART, 1. MAJA 1961 domaČe novice stran 3 JMi iiH jtoznato ? Franjo Muršec, novi predsednik Občinskega odbora SZDL Ne da bi želel pretiravati, moram že takoj v začetku sestavka poudariti, da se o tov. Muršcu lahko samo pohvalno izrazim. Temu v prid govorijo številni dnevi in noči, ki jih je posvetil političnemu, kulturnemu in gospodarskemu delu. Prostovoljne akcije v letih po osvoboditvi so sad tudi njegovega prizadevanja. Voličina je lahko ponosna na spomenik padlim med NOB. Ponosen je lahko tudi tovariš Muršec, ki je vodil prostovoljno delo pri izgradnji tega spomenika. Vodovod v Lenartu bo prav tako v veliki meri rezultat požrtvovalnosti tov. Fran j a. Kaj pa politično delo? Zaradi aktivnega dela v družbenih organizacijah je bil kmalu po osvoboditvi sprejet v SKOJ. Kot rnladi član Partije aktivno dela po-dcšod. Opravlja dolžnosti načelnika organizacij sko-inštruktorskega oddelka pri OK ZKS za Maribor-okoli-co, je član OK LMS. Ko se priseli k Lenartu, kmalu prevzame dolžnost KAJ PREDVIDEVA NOVI ZAKON 0 ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU ? Splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na zasedanju dne 27. oktobra 1960, prinaša nova načela za organizacijo in finansiranje zdravstvene službe. Takšna sprememba je bila nujna, če hočemo, da se bo tudi to področje kakor druge družbene službe razvijalo v skladu s spremembami v sistemu. Velike novosti na tem področju in proces ki se pravkar razvija v zdravstveni službi, so postale sestavni del vsega demokratičnega postopka v delitvi dohodka po delu. Novi zakon bistveno spreminja položaj zdravstvenih delavcev, o-mogoča neposredni vpliv državljanov na napredek zdravstvene službe, hkrati pa omogoča tesnejšo vključitev te službe v življenje komune. Poglavitna pomanjkljivost dosedanje ureditve zdravstvene službe je bila namreč v tem. da ni bila zgrajena skladno z razvojem komunalnega sistema, niti z razvojem družbenega samoupravljanja. Zdravstvena služba je bila urejena po načelih javne u- prave, prav takšen pa je bil tudi položaj zdravstvenih delavcev. Vse to je onemogočilo uspešno razvijanje samoupravljanja v zdravstvu ter uspešno delovanje vseh tistih sil, ki morajo vplivati na izšolan je te službe in njeno prilagajanje potrebam družbe. Splošni zakon o organizaciji zdravstvene službe je sprejel naslednja načela: zdravstvena služba se razvija samostojno in se oblikuje brez neposrednega vmešavanja državnih organov; zdravstveni delavci naj samostojno pospešujejo zdravstvene ustanove po načelih, ki jih določa zakon in sami urejajo notranje medsebojne odnose; zdravstvene ustanove poslujejo po načelu samofinansira-nja, Ustvarjeni dohodek pa samostojno delijo po načelu: vsakomur po delu; zavarovanci imajo prosto izbiro zdravnika in zdravstvene u-stanove. Ena izmed bistvenih značilnosti predlaganega zakona je v tem, da je vsklajena organizacija zdravstvene službe z vlogo komune. S tem se seveda tudi zdravstvena DRUŽBENI PLAN OBČINE SPREJET predsednika Občinskega komiteja LMS. Nedolgo za tem postane član sekr. Občinskega komiteja ZKS, predsednik idejno-vzgojne komisije pri SZDL itd. Naštevali bi lahko dolgo. Velja omeniti, da je Občinski odbor ZROP eden najboljših v republiki tudi po njegovi zaslugi, saj mu je bil predsednik. Kot zaslužnega, sposobnega političnega delavca, priljubljenega med ljudmi, so ga izvolili za novega predsednika Obč. odbora SZDL. V zvezi z bodočimi nalogami mi je med drugim povedal, da bo zlasti potrebno urediti odbora KO SZDL in sekcije. Tov. Muršec je odločno poudaril, da v sekcijah vidi možnost hitrejšega razvoja organizacije SZDL. V teh naj člani uveljavljajo svoja mnenja in izmenjajo stališča, meni novi predsednik. Važna naloga čaka organizacije SZDL tudi pri tolmačenju principov novih gospodarskih ukrepov. Prostega časa tov. Muršcu skorajda ne preostaja. Tistih nekaj uric pa izkoristi za politično in strokovno izobraževanje. t. t. (Nadaljevanje z 2. strani) jih za uresničitev takega obsega proizvodnje predvideva družbeni plan. Na ljudskem odboru je bila razprava tudi o Kmetijskem gospodarstvu Lenart. Odborniki so postavljali razna vprašanja. Mišljenja sem, da odgovori, ki so jim bili dani niso zadovoljivi, saj je ljudski odbor kot najvišji oblastveni organ v občini odgovoren za celotni razvoj, pa tudi za razvoj vsake gospodarske organizacije. Organi družbenega samoupravljanja bodo morali odločno stopiti v akcijo in odigrati odločilno vlogo za uresničitev smernic družbenega plana. Praksa je pokazala, da družbeno vodenje gospodarstva dosega večje rezultate kot pa sprovajanje volje in želj posameznikov. Zato je važna naloga naših političnih forumov usposobiti organe družbenega samoupravljanja v občini, da bodo sposobni dosledno izvrševati cilje v interesu družbe. Mirko Košmerl Obvestilo! Po sklepu Glavnega odbora SZDL Jugoslavije se je s 1. aprilom 1961 povečala mesečna višina članarine na 20 dinarjev za člana. Do povečanja je prišlo predvsem zaradi porasta splošnega družbenega standarda. Poleg tega je višina članarine pri domala vseh ostalih organizacijah znatno višja. Razumljivo je, da so tudi administrativni stroški in ostali izdatki pri Socialistični zvezi mnogo višji kot pri drugih organizacjah, saj je le ta najbolj množična politična organizacija. Da bi dali krajevnim organizacijam SZDL večja denarna sredstva na razpolago za njihove lastne potrebe in s tem zainteresirali odbornike KO SZDL za redno pobiranje članarine in povečanje članstva, je organizacijski sekretariat Glavnega odbora SZDL Jugoslavije sklenil, da se od 1. aprila dalje pusti KO SZDL 50°/o članarine (dosedaj jim je ostalo le 30%). S temi sredstvi bo možno pomagati tudi ostalim organizacijam in društvom v kraju. Organizacijsko-kadrov ska komisija Obč. odbora SZDL Lenart služba še bolj približa državljanom. Naslednja posebnost predloga je v poudarjeni samostojnosti zdravstvenih zavodov, kar pomeni nadaljnjo stopnjo v prenašanju pooblastil državnih organov na družbene organe. Doslej je bila zdravstvena služba pod administrativnim nadzorstvom državnih organov, ki so potrjevali razne pravilnike, odobravali cene, nadzorovali uporabo skladov itd. V prihodnje bodo imeli državni organi samo pravico nadzora nad zakonitostjo poslovanja zdravstvenih zavodov. Reorganizacija zdravstvene službe je ukrep, ki bo vnesel revolucionarne spremembe v delo našega zdravstvenega varstva. Uredil in utrdil bo družbeno upravljanje in samoupravljanje v zdravstvenih ustanovah, izboljšala se bosta odnos do bolnika in kakovost zdravstvenih uslug. Dosledno bo utrjeno načelo proste izbire zdravnika in zdravstvene ustanove, državljani pa bodo lahko zahtevali n. pr. konzilirane preglede, strokovno oceno zdravljenja in podobno. Na zborih volivcev bodo lahko terjali poročilo o delu zdravstvenih zavodov. Še večji pa bo njihov vpliv na zdravstveno službo preko družbenih organizacij, ki bodo sodelovale pri sestavljanju programov razvoja zavodov, ocenjevale poročila o delu in sodelovale pri drugih ukrepih za napredek zdravstvene službe. Proces, ki se je začel v zdravstveni službi, je bil nujen, kajti če bi vztrajali pri proračunsko-uprav-nih načelih, bi to zaviralo njen razvoj. Sprejeta načela zagotavljajo, da se bodo zdravstvene ustanove gospodarsko in družbeno veliko bolj osamosvojile, da bodo kolektivi čutili večjo'odgovornost za uspešno poslovanje, omogočajo pa jim tudi, da bodo kar najbolj razvili pobude, izboljšali kakovost de la, s tem pa tudi materialni položaj zdravstvenih delavcev. Reorganizacija zdravstvene službe pa ne bo mogla biti izvedena naenkrat, pač pa bo to daljši proces, v katerem so sedanje spremembe v delu zdravstvene službe le prvi ukrepi. Uresničitev predlaganega zakona bo prav gotovo pospešila razvoj socialističnih odnosov v kolektivih zdravstvenih zavodov, zdravstveni službi pa bo ob tesnem sodelovanju državljanov omogočen še hitrejši razvoj. Dr. Franc Gabršček V DESETIH LETIH USPOSOBILI ^ goricah 472 ŠOFERJE V - AMATERJEV Avto-moto društvo v Lenartu u-spešno rešuje svoje naloge. Usmerjeno je predvsem k vzgoji šofer-jev-amaterjev in širjenju prometne preventive med šolsko mladino in odrasle. Društvo ima tudi dovoljenje za izdajanje potrdil o znanju cestnoprometnih predpisov za mopediste in je na podlagi razgovorov izdalo že 310 potrdil. Prireja tečaje za šoferje-amaterje A in B kategorije, na katerih si kandidati pridobijo znanje iz cestnoprometnih predpisov, motoroznanstva tehnike vožnje, prve pomoči v nezgodi in praktične vožnje. Vse te snovi se tečajniki nauče na predavanjih v 45. šolskih urah in 15 celih urah praktične vožnje z avtomobilom. Po končanem tečaju o-pravijo kandidati izpit pred društveno komisijo. Vsi, ki opravijo izpit uspešno, so predlagani za končni izpit pred komisijo Prometnega odseka TNZ v Mariboru. Trenutno je tečaj v polnem razmahu. Teoretični del tečaja gre že h kraju in kandidati bodo začeli s praktično vožnjo v avtomobilu. Društvo ima težave z motornim vozilom; v lasti ima samo eno in še to predvojnega tipa, zato ne u-streza več za praktične vožnje. Na zadnjem občnem zboru si je društvo zadalo več nalog: izvedba dveh tečajev za šoferje-amaterje, predavanje za mopediste, predavanje o kmetijski mehanizaciji in njeno vzdrževanje, članski izlet, izvesti eno ocenjevalno in spret-nostno vožnjo, predavanje o sodobni motorizaciji in prometnih predpisih za šolsko mladino ter u-stanovitev radioamaterskega krožka. Lani je društvo proslavilo desetletnico obstoja in podalo pregled dela, podčrtalo uspehe in napake organizacije. V tem obdobju je društvo izšolalo 472 šoferjev-ama-terjev in 32 poklicnih traktoristov. Društvo šteje 139 članov in si prizadeva z enajstčlanskim upravnim odborom na čelu za izvršitev zadanih si nalog, za strokovni dvig našega delovnega človeka, kajti na tak način bo pripomoglo k hitrejši in kvalitetnejši mehanizaciji naše vasi. Vinko Kramberger SELCE Poslovalnica Trgovskega podjetja »Izbira« Cerkvenjak v Selcih ima mesečni promet v trgovini do 1,5 milijona dinarjev, kar je za ta kraj lep uspeh. Trgovina je založena z vsemi vrstami blaga, vendar pravijo, da so težave s krediti, ki jih o-dobravajo sedaj le banke. Iz teh razlogov je promet v primerjavi z lanskim letom tudi padel. V mesecu maju nameravajo nabaviti novi inventar, ker je sedanji že doslužil. T. T. LENART 27 članov TVD »Partizan« iz Lenarta se je aprila udeležilo okrajnega prvenstva v krosu v Mariboru. Ekipi iz Lenarta sta šteli največ članov med nastopajočimi. Prva ekipa, ki so jo sestavljali Vili Potočnik, Ps-ter Doki in Janez Žižek, je prejela pokal od Okrajne zveze TVD »Partizan« za osvojeno prvo mesto, medtem ko je druga ekipa osvojila peto mesto. Med posamezniki iz Lenarta je bil najboljši Franc Polanec, ki je osvojil tretje mesto. J. V. Delavci pri gradnji kanalizacije v Lenartu Sadjar iz Cerkvenjaka nam piše: Sadovnjaki poškropljeni na 70 odst. Območje Cerkvenjaka je pri- hodkov, kar je pokazala posebno merno za sadjarstvo. Kmetovalci lanska letina in dobra cena. Kljub so že uvideli, da je sadje vir do- primerni ceni pa se še najdejo špe- Sadjarji v Cerkvenjaku obrezujejo sadno drevje kulanti, ki hranijo sadje za poznejšo prodajo, ker računajo na višjo ceno. Kmetovalci na območju Cerkvenjaka so prišli do zaključka, kako pomembno je sodobno sadjarstvo in da brez agrotehničnih ukrepov ni mogoč večji in kvalitetnejši pridelek. Zato tudi škropljenje sadnega drevja iz leto v leto bolj uspeva. Na tem območju škropijo redno od 70 do 80 odst. sadnega drevesja. Mnogo vpliva ima na sadjarje tudi zgledno gojenje sadnega drevja na plantažah proizvodnega okoliša bivše zadruge Cerkvenjak. Tukaj uvajajo vse potrebne agrotehnične ukrepe. Ker so strokovnjaki sadje na teh plantažah primerno obrezali, predvsem uspevajo sorte jonatan, kri-vopecelj, zlata parmena in rumeni belefler. Te sorte imajo že precejšen nastavek, čeprav so v sadovnjaku šele 5 do 6 let. Vse kaže, da ima sadjarstvo na področju Cerkvenjaka velike možnosti za hitrejši in uspešnejši razvoj. -bek GRADIŠČE Delavska univerza občine Lenart je pripravila enodnevni seminar za vodilno osebje gospodarskih organizacij in vodilne uslužbence občine Lenart, na katerem se je razpravljalo o novih gospodarskih predpisih. Predavanja so se vršila v Kulturnem domu v Gradišču. Na seminarju je sodelovalo 37 udeležencev. V zvezi z novimi gospodarskim predpisi so bila podana predavanja o dodelitvi dohodka, o formiranju skladov ter o razvoju našega gospodarskega sistema. L. L. BENEDIKT Zvedeli smo, da je Uprava za ceste pričela z gradbenimi deli na cesti Lenart—Benedikt. Cesto nameravajo še v letošnjem letu asfaltirati in jo predati prometu. Dela so v polnem razmahu in računa se, da bodo končana do 22. julija. t. t. CERMLJENŠAK Tukaj obstaja težnja, da bi lovci pričeli z gradnjo Lovskega doma. Glede tega so že predvideli lokacijo, ki pa ne ustreza, kakor menijo nekateri funkcionarji SZDL. V zvezi s tem bodo preko sekcij za komunalno dejavnost pri KO SZDL proučili, kje naj bi uredili turistično središče. Verjetno bi kazalo razmisliti o ureditvi sedanjega Zadružnega doma v turistične in lovske namene. Na tem poslopju bi bilo potrebno tudi dozidati razgledni stolp. Ker je ta kraj na najbolj privlačni razgledni točki v Slovenskih goricah, bi bilo zanimanje zanj veliko, v kolikor bi se u-redile osnovne turistične naprave. SOLA ZA STARŠE DOBRO OPRAVLJA SVOJE POSLANSTVO Večkrat se nam postavlja vprašanje. predvsem pri izobraževanju odraslih, kako najti primerne oblike, s katerimi bi seznanili naše starše o sodobnih naetodah vzgoje otrok, o vlogi očeta in matere v družini, o raznih zdravstvenih prijemih v času bolezni itd. Vsa ta vprašanja in še vrsta drugih, ki jih starši večkrat ne poznajo, privedejo do tega, da v družini ni tistega soglasja in harmonije. ki daje zakonu prijetnost in brezskrbnost. Zato privede večkrat do tega, da so zaradi slabih odnosov in nepoznavanja sodobnih vzgojnih prijemov prepuščeni sami sebi, kar jih včasih zavede na kriva pota. Ukrepi, ki jih pozneje povzamejo, so v večini primerov zaman, zato se je potrebno truditi, da otroka vzgajajo že od samega rojstva. Naloga staršev je pri tem zelo velika, saj je v pretežni meri ravno od njih odvisna bodočnost otroka. Da bi staršem pri vzgoji otrok čimbolj pomagali, smo v naši občini ustanovili šole za starše, ki jih imamo že v šestih izobraževalnih cen-rih. Sole za starše so danes najsodobnejša oblika izobraževanja odraslih, predvsem v pogledu sodobnih prijemov pri vzgoji otroka. Starši kažejo za šolo veliko zanimanje, vendar se nam zdi, da bi to šolo morali obiskovati vsi tisti, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z vzgojo otrok, predvsem pa mladina. V naši občini beležimo v pogledu obiska zelo lepe rezultate, iz česar je razvidno, da je šola s svojim programom uspela. Ne moremo sicer trditi, da so v vseh izobraževalnih centrih enako resno vzeli ta način izobraževanja, vendar pa moramo priznati, da je ponekod udeležba kakor tudi zanimanje za tovrstno izobraževanje prekašalo vsa ostala predavanja. Šola za starše je dvoletna in se sestoji iz dveh ciklusov predavanj. V vsakem ciklusu je po 14 predavanj in sicer vzgojnih, psiholoških in zdravstvenih. Po dokončani šoli dobijo redni slušatelji diplome. Tako smo v letošnjem letu uspešno zaključili šolo za starše v Lenartu in Gradišču, v prihodnjem letu pa jo nameravamo zaključiti v Benediktu, Zg. Ščavnici, na Cerkvenjaku in v Voličini. Povprečen obisk v šoli za starše je bil v vseh šestih centrih 54 ljudi, kar je zelo lepo število. Občinska delavska univerza se bo tudi v bodoče poskušala truditi, da bi izobraževanje čimbolj približala kmečkemu prebivalstvu ter mu pri tem nudila vsestransko pomoč v o-kviru reševanja raznih problemov. Pri tem pa bo seveda potrebno misliti tudi na to, da bodo takšna in podobna predavanja primerno obiskana ter da se bodo posamezne nejasnosti v razpravi po predavanju odpravile. L. K. GRADIŠČE Tukaj je bil rokoborski dvoboj med ekipama ŽTK Maribor in TVD »Partizan-/ Lenart. Zmagali so Mariborčani z rezultatom 8:4. Pri ekipi iz Lenarta se je poznalo, da posamezniki pred nastopom niso dovolj trenirali. To zanimivo srečanje v Gradišču si je ogledalo le okrog 70 Gra-diščanov. V. J. VOLICINA V mesecu maju in juniju bodo izvedli pripadniki predvojaške vzgoje logorovanje, na katerem bo sodelovalo okrog 300 mladincev. Izmene po 100 mladincev se bodo menjale vsakih 14 dni. Poleg obveznega programa iz predvojaške vzgoje se bodo vršila tudi razna predavanja, športna tekmovanja ter razne kulturne prireditve. L. L. V zadnji številki našega glasila smo razpisali nagradno anketo o KGŠ. Ker pa je prišlo do zakasnitve pri tiskanju in dostavi časopisa, je rok za dostavo odgovorov potekel in zato tudi nismo prejeli nobenega odgovora. Zanima nas kaj mislijo bralci o tem vprašanju, zato ponovno razpisujemo NAGRADNO ANKETO o kmetijsko-gospodarskih šolah v občini Lenart. Znano je, da so KGŠ pred leti uspešno vzgajale kmečke fante in dekleta za nižji kmetijski kader, ki je zlasti potreben za našo občino, ker je naše področje izrazito kmetijsko, kmetijstvo pa kljub večletnim naporom še vedno slabo razvito. Mnogo absolventov dvoletnih KGŠ se je zaposlilo na kmetijskih gospodarstvih, kjer s pridom uveljavljajo teoretično znanje v praksi. Nekaj absolventov dela tudi v kmetijskih zadrugah. Uredništvo bi rado izvedelo mnenje bralcev o tem, ali bi bilo umestno ponovno oživeti delovanje KGŠ v naši občini ali ne. Zato prosimo, da bi odgovorili na naslednja vprašanja: 1. Ali so KGŠ potrebne? (da — ne) ............................................................................................... 2. Zakaj so potrebne, oziroma zakaj niso? ............................................................................... 3. Kdo naj bi obiskoval KGŠ? ...................................... 4. Katere splošne predmete naj bi predavali? 5. Katere strokovne predmete naj bi predavali? 6. Kako bi organizirali praktično delo (v okviru šole ali sekcije mladih zadružnikov)? ................................................................................................................................................ 7. Ali naj bi bil pouk" strnjen v krajše časovno obdobje ali razdeljen na daljše? .................................................................................................................................................................... 8. Ali naj bi bile šole v vseh večjih krajevnih centrih ali ena sama in- ternatskega tipa? ........................................................................................................................................ V anketi lahko sodelujejo državljani nad 15 let starosti. Ako bo dospelo vsaj 50 popolnoma izpolnjenih anket, bomo eno izžrebali in jo nagradili s 1000 dinarji. Odgovore s svojim naslovom pošljite do vključno 30. maja 1961 na naslov: Uredništvo >Domače novice« Lenart, Ptujska cesta 3. Po tem roku dospelih anket za nagradno žrebanje ne bomo upoštevali. Uredništvo TOKRAT 0 TEM Na obisku v Otroškem vrtcu pri Lenartu Za razgovor smo naprosili tov. Ma-rijtf Vidrihovo, upravnico Otroškega vrtca pri Lenartu, ki nam je rada odgovorila na naša vprašanja. Tovarišica upravnica, povejte, koliko otrok obiskuje otroški vrtec? Letos obiskuje našo vzgojno-var-stveno ustanovo 32 predšolskih in dva šolska otroka. V ustanovo so vključeni tudi otroci iz okoliških vasi. zlasti iz Lormanja in Radehove. Želimo, da bi se v vrtec vpisali tudi šolski otroci, vendar se starši za zdaj še ne zanimajo dovolj, pa tudi prostora ni. Ali nameravate razširiti otroški vrtec? Z novim šolskim letom predvidevamo, da bo vrtec odprt ves dan. Upamo, da bodo pristojni organi občine poskrbeli za ustrezne prostore, ki jih ustanova tako nujno potrebuje, da bo lahko res služila svojemu namenu. Na ta način bo mogoče vključiti čim več šolskih otrok. Kako je z vzgojiteljskim in ostalim kadrom? Glede na število otrok vzgojiteljski kader zadostuje. V kolikor pa bomo dobili prostore, se bo dejavnost otroškega vrtca torej razširila in bo na vsak način potrebno zaposliti še tehnično moč. I. Z. iS® m VODORAVNO: 1. breme, 7. misel, 11. značilni indijanski vzklik, 12. moško ime v angleščini, (džordž) 13. osebni'zaimek. 14. planinska roža, 15. veznik, 16. kemijski znak za aluminij, 17. sij. 18. kemijski znak za klor, 19. priimek osebe, ki je bila v dobi pro-tireformacije najbolj agilna (Tomaž), 21. ves, 23. nasprono od »daj«, 24. tema. 26. kratica za Tovarno avtomobilov Maribor. 28. števnik, 30. doba, 32. predlog, 34. arabsko ime, 36. bogataš, pri katerem »o se zbirali slovenski prosvetljenci (Žiga). 39. navidezna črta med dvema tečajema zemlje, 40. znano filmsko podjetje v Ameriki. 42. znameniti ruski pripovednik (začetnici imena in priimka — Nikolaj), 43. predlog, 44. točen, 48. briše. 49. kazalni zaimek. 50. gradim. 51. država v Afriki. NAVPIČNO: 1. Glavno mesto Tunizije, 2. kratica za Osvobodilno fronto, 3. pridelovalec oglja. 4. stvaren, resničen, 5. nasprotno od »ona«, 6. glavni pridelek na Kitajskem. 7. moško ime, 8. odpust. 9. začetnici imena in priimka pisca knjige »Bajke in povesti o gorjancih«, 10. znani vojskovodja in poglavar Hunov. 19. žensko ime, 20. narodnoosvobodilna vojska (kratica). 22. država. katere premier je Suvana Farna, 23. nikalnica. 25. preko, 27. stara slovenska knjižna ustanova. 29. ena glavnih oseb v Miklovi Zali, 31. proti. 33. izguba, 35. pridevnik od »igrati«, 37. nekaj lepega, 38. zobozdravnik. 41. snov, ki jo pridelujejo čebele, 45. veznik, 47. kemijski znak za silicij, 49. osebni zaimek. Bojan Oberčkal ZA STARE IIV MLADE KRIŽANKA 1 2 11 15 14 33 39 19 23 28 £..... 34 46 47 50 44 3 4 12 1(> 29 40 48 24 35 7 8 5 b 20 30 41 17 25 36 45 21 31 51 26 37 9 | 10 13 18 27 32 ..;;;.;.. 38 43 49 ___ Pisma naših bralcev Krajevni samoprispevek sprejemajo volivci na zboru volivcev v različnih načinih, v denarju, z delovno obvezo itd. Če volivci sprejemajo delovno obvezo, so oproščeni vaškega prometnega davka, če pa sprejmejo obvezo v denarju, plačajo prometni davek ter so s tem oškodovani za precejšnjo vsoto dohodka, ki bi se lahko porabil za krajevne potrebe. Mislimo, da bi se naj ta prostovoljni prispevek dal krajevnim odborom v celoti. Krajevni odbori naj bi imeli svoj bančni račun ter bi vodili finančno poslovanje samostojno, 'upravni organ ObLO pa bi kontroliral izkoriščanje teh sredstev. Odbor KO SZDL Voličina ODGOVOR: Samo vprašanje izhaja iz nepravilne predpostavke. Prometni davek in dohodnina nista uvedena na krajevni samoprispevek. Zavezanci plačila dohodnine so vsi tisti, ki imajo tudi postranski zaslužek s prevozi in kakršnimikoli opravljenimi deli ter niso nikjer v stalnem delovnem razmerju, oziroma nimajo lastne prevozniške obrti. Dohodnino mora od svojega zaslužka plačati tisti, ki je prevoz ali delo opravil in predstavlja to zanj davek. Krajevni odbori, ki izplačujejo opravljene prevoze ali delo iz sredstev krajevnega samoprispevka, bi morali zneske dohodnine in prometnega davka odtegniti od višine zneska opravljene storitve, ne pa da znesek davščine k opravljeni storitvi prištevajo in izplačujejo tako povečane račune. Po Odloku o stopnjah dohodnine (Ur. list FLRJ, št. 5-69/59) se od dohodkov prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti plačuje dohodnina od tega dohodka po stopnji 30 odst. To pomeni, da mora to dohodnino plačati tisti, ki je prevoz opravil, ker ta dohodnina predstavlja obdavčitev njegovega zaslužka, ne pa obdavčitev krajevnega samoprispevka. Ce n. pr. tak prevoznik izstavi račun za opravljen prevoz na 30.000 din, se mu na ta zaslužek obračuna 30 odst. dohodnina, to je 9000 din, čisto izplačilo pa znaša 21.000 din. Tudi 15 odst. dohodnina, ki se odteguje za opravljeno priložnostno delo do 3 din, predstavlja obdavčitev za tistega, ki je to delo opravil. Zato bi tudi v teh primerih morali krajevni odbori ta davek odtegovati od višine zaslužka, ne pa ga prištevati in na ta način zviševati račun za opravljeno storitev. Po tolmačenju DSF št. 12-17277/1 z dne 22. avgusta 1960 se za fizično delo 3 dni plača 15 odst. dohodnina, za fizično delo nad 3 dni pa se morajo obračunati vsi prispevki, kakor za delo v rednem, delovnem razmerju. Prav tako predstavlja prometni davek na kamenje in gramoz obdavčitev za tistega, ki je lastnik kamnoloma ali gramoznice. To je davek, ki ga mora plačati lastnik za svojo postransko dejavnost. Prometni davek na kamen in gramoz se obračunava po tarifi A/3 Odloka o občinskem prometnem davku (Ur vestnik okraja Maribor, št. 18/58) po stopnji 10 odst. Krajevni odbori dobijo v letošnjem letu krajevni samoprispevek v celoti. Nepravilen je samo njihov postopek pri izplačevanju računov za dostavljeni material ali za opravljeno delo, ko znesek davka prištevajo k višini opravljene storitve ter na ta način samo nepravilno trošijo sredstva. Tak način trošenja sredstev je nepravilen in nedopusten. Tako mora kmetovalec plačati davek od višine katastrskega dohodka, delavec v rednem delovnem razmerju od o-sebnih prejemkov (v obliki proračunskega prispevka, stanovanjskega prispevka itd.), tako mora tisti, ki opravlja prevoze kot postransko dejavnost, ali delo priložnostno kot fizični delavec, ali prodaja material za potrebe krajevnih cest, plačati davek od zaslužka, ki izvira iz tega dela ali storitve. Oprostitev v teh primerih ni možna in ni dopustna. Pri vprašanju, ali naj bi imeli krajevni odbori svoj bančni račun, se poraja vprašanje vodenja finančnega poslovanja pri krajevnih odborih. Vsak krajevni odbor bi ob u-vedbi samostojnih bančnih računov moral imeti finančnega knjigovodjo in blagajnika in bi ju bilo potrebno honorirati za njuno delo. Družbeni prispevki na honorarje pa znašajo okrog 102 odst. na čisti honorar. Če upoštevamo, da je na območju lenar-ške občine 'okrog 43 krajevnih odborov, bi odpiranje posebnih bančnih računov za krajevne odbore in delo v zvezi z vodenjem finančnega poslovanja po krajevnih odborih angažiralo ogromna sredstva krajevnega samoprispevka, bi na ta način ostalo za posamezne krajevne odbore le malo sredstev za komunalne potrebe. Tak način trošenja sredstev bi bil skrajno neracionalen in krajevni samoprispevek se dejansko ne bi trošil za namene, za katere so ga volivci sprejeli. Sef uprave za dohodke Vida Brumen OBVESTILO Glede predloga tovariša F. A. iz Gradišča, da bi uvedli v našem glasilu stalno športno rubriko, se je uredništvo odločilo, da za zdaj ne kaže uvajati take rubrike. O športnih dogodkih pa bomo poročali zlasti v rubriki »Križem po naših goricah«. Posebno aktualne športne dogodke bomo obravnavali tudi v posebnih člankih. UREDNIŠTVO Od naših bralcev prejemamo več dopisov, v katerih se navdušujejo nad izdajanjem časopisa Domače novice. Tako vpisujemo vedno" več naročnikov ne samo iz občine Lenart, ampak tudi iz drugih krajev naše domovine. Liza Šumanova iz Derven-te v Bosni nam piše: Dragi tovariši! Brž, ko sem zvedela, da izdajate časopis Domače novice, sem se takoj naročila nanj. Živim že več let v Bosni. Naročena sem na Delo, vendar pa sem se takoj naročila tudi na vaš list. Sem stara Lenarčanka, pa me vse novice iz Slovenskih goric zanimajo. Upam, da bodo Domače novice izhajale redno in da bom iz njih mnogo izvedela. Iskreno pozdravljeni! Tov. Erman Viktor, ki služi vojaški rok v Andrijevici v Črni Gori, nam piše sledeče: Naročam se na časopis Domače novice, ki je po vsebini zanimiv. Zanimajo me predvsem novice o gasilskih društvih. Kino Gradišče predvaja 7. maja ob 20. uri jugoslovanski barvni film »Od Schwarzwalda do Črnega morja«; 14. maja ob 20. uri italijanski barvni kinemaskopski film »Poslednji raj«; 21. 5. ob 20. uri japonski film »Ljudje torpeda«; 28. 5. ob 20. uri francoski barvni kinemaskopski film »Vrnil se bom v Kandaro*. Kino Lenart predvaja 2. maja ob 20. uri angleški barvni film »Pot na Antarktiko«; 7. 5. ob 15. in 20. uri ameriški barvni film »Afriški lev«; 10. 5. ob 20. uri ruski barvni film »Cvrček«; 14. 5. ob 15. in 20. uri ameriški film »Ljubezen popoldne«; Člani Sekcije mladih zadružnikov iz Doliča pri Mislinju nam pišejo takole: Tudi mi prejemamo vaš list Domače novice, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Ker nas zanima napredek vašega kraja, kolektivno prečitamo vsako številko. Naj vam povemo še to, da vsako številko vašega lista skrbno hranimo, saj bomo vse številke ob koncu leta vezali. Upamo, da bomo lahko v kratkem poslali prispevek za list. Do takrat vas člani Sekcije mladih zadružnikov iz Doliča prijateljsko pozdravljajo. Vsem našim bralcem se za prispevke najtopleje zahvaljujemo. Upamo, da vas bomo z vsebino našega časopisa vedno zadovoljili, saj poskušamo objavljati samo aktualnosti, ki so zanimive za naše občinstvo. Pridružujemo se vaši želji za redno izhajanje časopisa, kar je v dobršni meri odvisno tudi od bralcev. Zgled partizanskih Doličanov nas veseli in pozdravljamo vaše sodelovanje. Uredništvo 17. 5. ob 20. uri ruski barvni film »Prolog«; 21. 5. ob 15. in 20. uri francoski film »Moderna devica«; 24. 5. ob 20. uri angleški film »Joči, ljubljena zemlja«; 28. 5. ob 15. in 20. uri italijanski film »Krik«; 31. 5. ob 20. uri francoski film »Picasso«. Kino Voličina predvaja 7. 5. ob 15. in 19.30 ameriški barvni film »Komu zvoni«; 14. 5. ob 15. in 19.30 nemški film »Prfoks«; 21. 5. ob 15. in 19.30 uri angleški barvni film »Plavolasa zapeljivka«; 28. 5. ob 15. in 19.30 ameriški barvni film »Ri-hard Levjesrčni«. i p. zadruga Lenart 4Cmeiijska zadruga v cZgortija Stavnica želi vsem delovnim ljudem občine Lenart prijetno praznovanje 1. maja ter jim čestita k prazniku! Kmetijska zadruga Zg. Sčavnica s proizvajalnimi okoliši Lenart, Cerkvenjak, Gradišče, Benedikt, Jurovski dol in Voličina čestita vsem članom zadruge in delovnim ljudem občine za 1. maj — praznik dela in želi veliko delovnih uspehov! Kmetijska zadruga Lenart i i k£i Gostilna „ GROZD' a Lenart vabi cenjene goste, da se poslužujete uslug v našem obratu. Istočasno čestitamo za 1. maj! Gostilna »Grozdi. Lenart filmski spored