Požtarina plaćena u gotovu. Cena Din 2. SOKOLSKI GLASNIK ORGAN JUGOSLOVENSKOG SOKOLSKOG SAVEZA Ljubljani, Narodni dom. - Telefon ured. 2543. - Račun pošt. šted. 10.932. - Oglasi po tarifi. God. X. Ljubljana, 1. februara 1928. Broj 3. Ljubljana, 1. februara 1928. Poslednji naš sokolski blagdan 1. decembra prošle godine imao je izvr* šiti zadaču, da naročitu pozornost svrati vaspitanju i napretku sokolske omladine, t. j. deee i naraštaja. Ako' pogledamo poslednjiu našu statistiku, koju objavljuje naš kalendar za le* tošnju godinu na strani 103., vidimo, da imademo još pet župa, u kojima broj ženskog naraštaja na čitavom po* dručju dotičnih župa još nije postigao ni jedne stotine, da imademo jednu župu, gde broj rnuške dece još nije do« speo do jedne stotine, i da imademo četiri župe, koje se još nisu popele do jedne stotine ženske dece. Ti brojevi tako su niški, da bi dostajali jedva za jedno jače društvo, nikako pak ne od* govaraju broju župskih društava, a ni župskom teritorijalnom opsegu. Starešinstvo JSS je pravilno ura* dilo, da je izdalo za sokolsku omladi* nu naročitu knjižicu »Put u sokolski život«, roditeljima pak su bili name* njeni naročiti Ietaci. Ta tiskana reč je danas rašircna u hiljadama primeraka po čitavoj našoj državi. Prelazi — tako se nadamo — iz ruke u ruku, a mnogo korisnije bi bilo, da prede iz srca tu srce, ali ne kao gubeći se zvuk prigod* nog vikara i hladnog moralista, več kao opominjuči i probudujuči glas naše ljubavi — glas koji neka padne u svaku dušu i tamo živ i vatren ostane! Vode naše dece i našega naraštaja imadu sada dovoljno prilike, a imadu i dužnost, da se uvere, kakve uspehe obečaje podvostručena naša briga za vaspitanje sokolske omladine. Dvoje je moguče: ili je bila provedena samo formalna strana te zamisli ili pak se na tom temelju provodi sistematska vaspitno*propagandistička akcija u či* tavom Savezu. I to poslednje je, što hočemo i moramo imati, i to ne upravo toliko samo zbog toga, da se brojčano digne sokolsku omladinu, več mnogo više zato, da se ta, koliko je imamo, trajno naveže k našoj organizaciji ve« Zama moralnog i itelesnog zdravi j a. Da se našim delom i živim primerom do* bro vaspitane sokolske omladine za* jazi, zaustavi i predusretne moralno i telesno propadanje omladine uopšte, koja danfts. nažalost, po skliskim sta* zama rdavih običaja, razbluda, osečaj* nog nživanja i bezumnog lutanja sa zabave na zabavu pada ntiže i niže u dubme kržljanja, bolesti, propasti! Besmisleni, slepom ljubavlju uda* reni ili pak degenerisani roditelji vuku svoju decu, koje se tako reai drži još materino mleko, po plesnim zabavama i bučnim, pijanim veselicama, gde se neženirano razgaljuje sva golotinja požudnih strasti spolnih ekscesa i za* trovanih uživanja, da se tamo mladi ži* vati ispostavljaju okuženju, da se ubija lepota mladih duša, da se luguše svi ideali, pre nego što su im još pora* sla krila, koja neka bi ih dizala k po* nosnom poletu u sunčane višine cva* tuce i radosti pune mladosti! Takve omladine ne veseli niikakav ozbiljan posao, a i nije za nikakav ozbiljan rad ni kod kuče ni u školi. Vrtoglava, iz* moždena, ižeta su deca več ižiivcla, kad još živeti nisu ni počela. Strašna je njezina nzička iserpanost, a još straš* mja je praznina srca i duše — trula, od praznine i bezdušnosti zevajuča posuua, koja če se svaki čas usuti! Takvi mladici i takve devojčice — to su več starci i starice bez bleska u očima, bez zdrave krvi u žilama, bez ideala u duši — sramota i rana našega vremena i našega naroda! Ne čudimo se da je taka v boležljivac več svega su, da stoji na pragu života bez ideja i bez cilja hroma i tupa kreatura, koja trazi i nade svoj žalostan konac — u samou bistvu! Naša deca ni muhe ne ubija, a — evo takvo propalo i iživelo dete ubija — sebe! Naša deca i naš naraštaj — da, to je drugo veselo poglavljc! U tom uskom broju sokolske omladipe je udruzena mlada energija kipučeg zdrav* lja, čistoče i lurednosti, dela i volje! Svoj narod pomladujmo u sokolsko j omladmi, preko nje ga načimimo spo* sobnog za svaki pošten, ozbiljan, mi* saon i smotren rad, s njom ga ospo* šobimo za svaki fizičkii i duševni na* por njoj lahko poverimo i u njene ru* ke lahko izručimo njegovu sudbinu! Ako smo ponosni na svoju sokolsku omladinu, iponosni smo na to, što ilmas mo najlepšeg i najboljeg iu Sokolstvu: taostvo u sokolskoj omladini utelovle* ne stvarajuče sile, koja je zdrava i trajna osnova budučnosti naše domo* vine! ..Te čiste duše ta radosna srca, te celične mišice, ta zdrava irast, ta ži* vahna pesma, ta rodoljubno mišlenje Manjinsko pitanje. Raspravljanje o tom važnom na* cionalnom pitanju smatram za po* trebno, jer siže živo u naše čustvova* nje i u opšti naš narodni život, koje* mu je na kraju krajeva posvečeno svo sokolsko delovanje. Zato je treba i ovde jasnoče, da možemo pravilno usmeriti naša nastojanja kod rešava* nja toga pitanja. Sečam se vatrenih reči brata M. na skupštini u Đakovu, gde je doka* zivao potrebu manjinskog dela te nam prikazao češki uzor. Nedavno se je vratio iz Praga odličan naš sokolski radnik, koji je čuo interesantne refe* rate o manjinskom radu te je nama o tome pričao na sednici starešinstva. Kad sam sc vračao posle te sednice kuči, odlučio sam dati u Sokolskom Glasniku raspravu o našem manjin* skom pitanju, pravo da kažem zato«, jer me je br. Riko malo gurnuo, da nešto napišem. Udobno sam legao u vozu po no* či na putu prema Celju i razmišljao sam o nužnom tom pitanjiu, koje je kod nas suviše malo razjašnjcno i obra* deno. Okretao sam na sve strane pre* poručeni češki uzorak. Ali skoro sam pao s klupc, kad mi je svanulo, da smo kod suviše oduševljenog opona* šanja dali dapače našemu odseku, ko* jega sam predsednik, krivu oznaku. Ne smij mi se, br. Riko! Po Tvojoj krivdi sam predsednik »manjinskog odseka«, koji pak bez Tvoje krivde — nema narodnih manjina! Skimuo bi odmah samoga sebe sa predsedničkog mesta, ako se nebi predamnom otvarao neizmerno kom* pliciran i težak narodnosni problem. Češke narodnosne prilike su teške, ali mislim da su naše kompliciranije i moguče još teže. U čehoslovačkoj re* publici živi kompaktno naseljenih u scvernom delu na granici proti Ne* mačkoj oko 3 milijuna gospodarski jakih i nacionalno skrajno svesnih Nemaca. U tom području je češko stanovništvo u manjini. Uzdržavanje toga stanovništva, da ne padne u asi* milacijiu s tamošnjom nemačkom na* rodnom celinom, nije baš tako lahka zadača. Povrh toga u scvcrnoj Čcškoj narodnosna (etnografska) granica nije u skladu sa državnom granicom, več je potisnuta u prilično širokom pojasu proti jugu. Znati pak je treba, da si stoje nasuprot na toj etnografskoj granici dva jednako žilava protivnika. Koji god bi izmedu njih samo malo pokušao, več bi protivnilk pomakmuo narodnosnu granicu na njegovu štetu. Ovde vrši čchoslovačko Sokolstvo nas dasve važnu zadaču time, da daje svo* joj domovini bezbroj krepkih i sves* nih patriota, Sokola, koji nisu to sa* mo kod javnih nastupa, več su uvek Sokoli u životu — u toj večnoj borbi za opstanak. Dogod če imati Čehoslo* vačka republika talko uzorno Sokol* stvo. je sigurno, da se narodnosna granica neče ni za vlas pomaknuti na štetu brače Čehoslovaka. To su šan* čevi iz granita, koji su izdržali kolo* salan pritisak ogromne nemačke sile u teškim vremenima češkog podjarm* ljenja te če sada, u doba narodne slo* bode sigurno toliko lakše prkositi. Detaljan rad čchoslovačkih Soko* la za češke manjine koje živu iu ne* mačkom području, je divljenja vre* dan, slično je uredenom delu mrava. Zato je i to njihovo delo, koje sastoji u moralnoj i materijalnoj potpori — okrunjeno lepim uspesima, naročito još jer uživa čchoslovačko Sokolstvo potporu širokih slojeva svojega naro* da i pozvanih faktora. Ali velika je razlika izmedu naših i čeških prilika. Teže su naše prilike. Naše narodnosne granice su u Koru* škoj, u Primorju i u Baranji duboko izvan naše državne granice. Naši su* narodnjaci van granice su naša velika rana i briga. Izručeni su strahovitom pritisku. Brutalnim sredstvima rade na potaljančenju i germanizaciji našeg stanovništva. Naša narodnosna grani* ca tamo vani se steže svaikim danom. Gde če se zaustaviti taj proces? Tek na našoj državnoj granici? Što da sve učinimo proti tome? Stvari za 'lju* bav nije dobro raspravljati o tom pitanju u javnosti iz razumljivih raz* loga. Ipak treba uvek i uvek nagla* šavati, da nudimo našoj zarobljenoj brači najbolju pomoč ustrajnim ra= dom u sokolskim vežbaonicama. Uzga* janjem telesno krepkih i narodno svesnih, dobrih državljana i patriota dačemo svojoj domovini u svakom trenutku potrebe — najbolje vojnike. I lučiničemo time dakako više nego jevtinim frazama ili razbijanjem pro* zora i vikanjem po ulicama ili dapače ubijanjem vlastitih ljudi. A unutar naših državnih granica? Mi nemarno u vlastitoj državi nigde narodnih manjina, svuda smo Srbi, Hrvati i Slovenci u večini. Samo ne* znatne tude narodne otoke tvore Šva* bi u Vojvodini i Kočevljani u Slove* niji. Posvuda inače u državi tvori naše stanovništvo kompaktnu narodnu celi* nu i večinu. Izgleda skoro, da je sve u najlepšem redu i budi »Mir ljudima na zemlji, ikoji su dobre volje«. Na* žalost, da tome nije tako. Potrebna je naša največa opreznost — spram ire* dente. Naš tobožnji manjinski odsek je posvečivao dosele malenkosnu pažnju i to još samo pograničkim krajevima u Sloveniji, gde još sada ostaci neka* da gospodujučih Nemaca gdegde lo* kalno koče naš narodni napredak radi njihove veče gospodarske snage. Pot* puno smo prezrli Primorje, Dalmaciju, Južnu Srbiju i Vojvodinu. Talijani- ni ne prikrivaj u svoje aspiracije na Dal* maciju. Da izdašno' podupiru materi* jalno i moralno svoj po Dalmaciji ras* prsen elemenat, cvrkuču več i vrapci po krovovima. Isti taj naš neprijatelj na* stoji stvoriti u Južnoj Srbiji iredentu. Pa pogledajmo još u Vojvodinu, gde su još u pojedinim mestima raspršeni nekada tamo gospodujuči Madžari, kao u Sloveniji ostaci Nemaca. Vanjske političke prilike nam da* kle nalažu opreznost pred iredentom, i to vidimo, da je u tom trenutku u Dalmaciji i uopšte na jugu i istoku države to pitanje aktualnije od onoga u Slovenačkoj. Držim pak, da netreba smatrati svakog jugoslovenskog držav* ljana nemačke,« italijanske ili madžar* ske narodnosti a priori za iredenta. Kad se tako reči samo usput dotičemo bitnosti manjinskog pitanja kod nas — t. j. iredente, vidimo kaiko je bio manjkav i jednostran sav naš dosad* nji »manjinski« rad, kad smo misliti samo na Slovenačku, medutim pak za* nemarujemo na drugim mestima naše države jednake, ako ne i aktualnije probleme. Zemljišni posjed je sigurno jedan od najačih aduta u rukama iredente. 1 pozvani faktori u našoj državi to uvidaju. Ali kakav vihor ogorčenja je nastao, ikad jc prodrla u javnost vest, da se namerava izdati zakon, po ko* jem neče moči ni inozemac, ni jugo* slovenski državljanin prodati ili zame* niti svoj zemljišni posjed bez pret* hodnog odobrenja ministarstva wjnog i unutarnjih dela, ako nije posjed udaljen više od 50 km zračne erte od granice ili mora. Ne bi li bio takav za* kon najradikalnije profilaktičko sre* stvo za odbranu iredente? A nebi li mi bo'l j e učinili, da ne protestiramo protiv zakona, več se pobrinuli za brzo, tačno i nepristrano poslovanje pozva* nih oblasti u predmetnim stvarima, A Nettunskc konvencije na koje tako sili Italija? Značile bi tako reči patent za leglo talijanske iredente u Dalmaciji. Prema svim tim pitanjima, koja diraju u naše narodno meso, mo* ramo zauzeti stanovište s našeg so* kolskog vidika! Tek što smo dirnuli samo u neke tačke, več se pred nama otvara neiz* merno mnogo nerešenih pitanja. Dao sam tu razpraviu s namerom, da zain* teresiram sokolsku našu javnost za ta pitanja, naročito pak naše župe, koje neka na svojim odborskim sodnicama i skupštinama raspravljaju o toj temi, ta ponosna svest da pripadamo slo* venskom Sokolstvu — sve to je naše ogromno bogatstvo, je čast i veselje našeg vremena i našeg naroda! Lepa i bogata je naša zemlja, a lepša i bogatija je, kada jc gledamo posutu belim i ervenim cvetovima, koji se rasiplju po njenim poljima i gora* ma iz naših vežbaonica. Zdrav, mlad, najlepše nade probudujuči život se razleva po našoj zemlji iz sokolske omladine. Tu omladinu neprestano oduševljavati i vežbati — budi naša poglavitna zadača i dužnost: odušev* ijavati je, da če biti sama oduševljeni .propagator za našu veliku sokolsku stvar; vežbati je, da če junački stajati na straži i baciti sc pobedonosno iu boj, kako če to odrediti zapoivest do* movine! , I sada znamo, da je samo jedno moguče i noophodno potrebno: ne for* malna strana, več sistematska vaspit* no*propagandistička akcija u čitavom Savezu. Zatim če i statistika govoriti lepše i povoljnije! Dušanov grad a Skoplju. Na jug, na jug . . . Na jug, na jug u carski drevni grad, gde slobodom ovenčana slava slavoluke Slavcnstva diže sad; gde rudi zora nova i krvava. Sokolske čete spremne čekaju, da preikorače uzvišeni prag, sataru aveti, što vrebaju i unište nesloge svaki trag. Na jug, na jug da vidimo Skoplje, gde se vera u naciju stvara; ne stenje više čemerno roblje nestalo je krvnika i grobara. Sokolske čete u počasnom stavu, očekuju mrtvih vekova glas, da pregaze Dunav i Savu ljubavlju isikupe zavetni čas. f-Iz Francuske. Gospodin Cazalet predsednik me* dunarodnog gimnastičkog saveza i počastni konzul čehoslovačke republi* ke u Bordeauxu je opasno obolio. Po poslednjim vestima u »Le Gymnaste« je sada več izvan opasnosti i na putu oporavka. Sportovi i telovežba. Sportovi su zdrava i korisna razo* noda; ali jedino u telovežbi jc i uzgoj. (Rekao je g. G r e a r d, vice*rektor Akademije u Parizu.) I. tečaj za plivanje ČOS. I. tečaj za plivanje održan je lanj* ske godine u novembru. Učestvovalo je 78 pitomaca (57 članova i 21 nara* štajac). Tečaj je održan u Tyrševom domu u Pragu i trajao 10 dana. tako da čemo moči na saveznoj glav* noj skupštini u Kragujevcu zajedno i temeljito raspravljati o tom važnom problemu. Moračemo sc odlučiti, da li čemo preuzeti taj rad na svoja ‘leda, hoče* mo li ga svladati, a da kod toga neče* mo zanemariti glavnog svog zvanja — vaspitanja u vežbaonici. — Kako reče* no otvorio sam samo raspravu o tom pitanju. Moja želja je da bi bila ži* vahna, temeljita i stvarna i da bi na* ročito brača iz tangiranih župa sa svih aktualnih narodnosnih frontova opi* sala svoje narodnosne prilike do de* talja. Uveren sam, da če to sve nas. Sokole zanimati i da neče ostati bez trajno dobrih posledica. Jože Smertnik. Nemački Turnbund. Po statistici od 1. januara 1927 broji Nemački Turnbund: 1,065.817 članova. 206.111 članica, 225.527 mu* škog i 152 527 ženskog naraštaja. Broj društava se povečao za 388 na 12.788, članovi su pali za oko 4000 članova. Znatan prirast beleži ženstvo d oba naraštaja. Nemački Turnbund je naj* veča i najača telovežbačka organiza* cija u Evropi. Na jug, na jug u Dušanoiv dvor, gde mlado Jugoslovenstvo zori; mrtvi i živi stupite iu zbor. gde žrtvenička lomača gori. Nepregledne čete svrstane u red, u svečanom sokolskom kroju, hrle na zavetni Kosovski slet u neslučenom ii silnom broju. Na jug, na jug, gde se Vardar peni talasa, propinje i huči održimo opelo bratsko j areni; nek se stopi Vardar i Isker što huči. Sokolske čete u bojnom hodu, poruku nose gorda Jadrana, jedinstvenom i vaskrslom rodu; u Skoplju moč je Neroda svladana! Ante Cvitkovič. Akcija za pomoč gladnim poro-dicama župe „Aleksa Šantič". Starešina župe br. Čedo Milič do* bio je brzojavni upit od starešine so* kolske župe »Svetozara Miletiča« iz Novog Sada br. Dr. Ignjata Pavlasa. u kom ga pita da li su istinite novinske vesti o gladu u Hercegovini. Ovaj brzo* jav uzet je u pretres na sednici stare* šinstva radi njegove prevelike važno* sti i zaključeno, da se odgovori da su nažalost sve vesti o gladu i veče i strašnije nego što se u novinama pri* kazuju, jer lično članovi starešinstva svakog dana zalaze u sela cele Her* cegovine, pa im je jasna i veoma po* znata beda koja hara u ovim krajevi* ma. Zbog toga je inicijativa br. Pavla* sa sa velikom zahvalnošču i prizna* njem primljena, moleči ga, da kod svoje župe i susednih župa pokrenc što jaču akciju za sakupljanje životnih namirnica. Iz Uprave. Reklamacije: Ako tko ne primi list, neka nam to odmah javi uz tačan i čitljiv naslov. Na pošti dobijete na* ročite dopisnice, koje su poštarine proste. Uplaćivanje pretplate: Mnogo pretp'latnika se izgovara, da ne mogu platiti pretplate zato, jer nemaju na* ših poštanskih uplatnica. Taj izgovor ne važi, jer kod svakog poštanskog ureda dobijete uplatnice, koje ispunite po uputama poštanskog činovnika; upamtite samo naš račun'kod poštan* ske štcdionice u Ljubljani br. 10.932. Zaostalu pretplatu, a i za tekuču godinu (Din 50) doznačite što pre. U društvima sakupite pretplatu od neko* licine pretplatnika i ukupno doznačite, a ujedno navedite tačno tko i zašto plača. Na pritužbe: da se novi Sok. Glas* snik neda ukoričiti i spremati za sokol* ske knjižnice; preporučamo vam da si pribavite korice iz običnog kartona veličine 54 X 40 cm i pojedine brojeve ulažete kako stižu a na kraju godine dadete uvezati čitav list. Tako se ču* vaju časopisi po čitavom svetu, daklc, može se i naš. Slovenski pregled. Brat dr. findra Vaniček. Načelnik Čehoslovačkog Sokol* stva slavi letos pedcsetgodišnjicu svo* ga sokolovanja. Stupio je g. 1878. kao cialk u Sok. društvo Smichov I., ko je je onda vežbalo u staroj tvornici za žigice. God. 1880. je kao maturant postao več član prednjačkog zbora. Na javnoj vežbi smichovskog dru* štva g. 1880 prvi put ga je opazio dr. M. Tyrš i ocenio ga kao vežbača*speci* jalista za razne smione vežbe. Ujedno je br. dr. Vaniček gajio i druge parno« ge, tako je n. pr. poetao prvak Češke u veslanju i plivanju, jedan od najbo* ljih biciklista, opasan sabljač itd. Naj« večc veselje imao je igrajuči tenis. — Kakvc su zasluge brata Vanička za razvoj Sokolstva i njegovo tehničko usavršavanje od g. 1889, kad je bio izabran za načelnika ČOS, nije moguee ni opisati ni orisati. Brat Jindra je bio gcneralissimus sokolskih armada — pre i posle rata. Bratu Jindri krepki — Živeo! L Br. Rudolf Tesnohlidek. I 12. januara o. g. umro je u Brnu poznati sokolski i javni pisac br. Ru« dolf Tesnohlidek. Rodio se 7. juna 1882 u Caslavu. Filozofi ju studirao je na univerzitetu u Pragu. Od godinc 1907 bio je redaktor časopisa »Lidove Noviny«. Literarna delatnost njegova počinje 1902, kad je izdao svoju prvu knjigu »Dramaticke dialogy«. Sadržaj za dalnja svoja dela uzima iz Brnskog života. Napisao je nekoliko romana i priča, a u poslednje vreme mnogo je pisao o Litavskoj. Sečamo se, kakvom toplinom su pisale »Lidove Noviny« o VIII. svesokolskom slctu u Pragu. Svc to je bilo delo br. Rudolfa Tesno« hlideka, kojega če Jugoslovcnsko So« kolstvo čeneči njegov sokolskoaknji* ževni rad zadržati u svetloj uspomeni. * Sestra Renata Tprševa. Prezident Masaryk odlikavao je sestru Renatu Tyrševu svetinjom za zasluge koju joj je vlastoručno izru« čio ministar narodne odbrane, br. Udržal. Svcmu Sokolstvu je poznato delovanje sestre Tvrševe za vreme rata i po ratu. — Čestitamo! * Uzoran član — Soko. Neko čehoslovaško sok. društvo je davalo potpore jodnom svom članu za vreme njegove bezposlenosti. Kas« nije je dobio službu i odiučio, da vra« ti društvu na nekakav način primljeni novac. Pisao je predsedništvu ČOS i ponudio sc, da če platiti sve dugove svoga društva prema ČOS, ujedno je i izrazio skromnu želju da želi ostati neimenovan. — Koliko nas je bračo, koji bismo sledili njegovom pri« meru? . .. • Brat Viktor Homola. Jedan oid najstarijih članova Pra« škog Sokola je slavio skorih dana svo« ju sedamdesetpetgodišnjicu. Nije da« no svakome, da dočeka takvu blago« slovljenu starost, a još redi su aktivni sokolski radnici, koje iznenadi vreme u takvoj dobi u vežbaonici. — Brat Homola je vežbao pod dr. Tyršem, vo« dio iza njegove smrti nekoliko godina »Praškog Sokola«, vežbao je pod Va« ničkom i vežba — kao 75«godišnji »mladič« pod sadašnjim načelnikom br. Voslom. — Budi nam još dugo zdrav — uzor*brat Homola! Rad Poljskog Sokolstva. Krakovska velika župa poljskog Sokolstva priredila je 30 novembra o. g. velike »Kočinškove« utakmice, koje su sadržale petoboj članova (pucanjc, bacanjc granata, bacanje kugle. skok u dalj i penjanje), troboj članica (pu« canje, skok u daljinu i trčanje); za naraštaj bile su propisane vežbe ravno« teže, skok iu daljinu, pucanje i hoda« nje na 20 km. U poslcdnjoj panozi postignut je najbolji rezultat u l‘38h. * Poljaci če učestvovati na Olimpijadi. Da se omoguči sastav takmičar« ske vrste Savcza Poljskih Sokola, vrše se sada pod vodstvom načelnika br. Fazanovicza po svim okružjima i župama izbirne utakmice. * Poljsko Sokolstvo. Poljsko Sokolstvo je priredilo po« četkom januara »Tedan trezvenosti« uz saradnju raznih drugih poljskih kiilturnih a prosvetnih Jorganizacija. 'Po svim župama, okružjima i gnezdi« ma (dnuštvima) održana su poučna predavanja, članstvo je bilo pozvano, da stupi u gradanske, antialkoholne klubo’ve. Naročito mnogo pažnje po« svečeno je antialkoholnom vaspitanju sokolske omladine. kolski rad pokojnikov, od malcnih nogu, od naraštajea počevši, do dru« štvenoga uzornog prednjaka, koji se svojim umnim i telesnim sposobnosti« ma istakao tako, da je postao vaspitač i učitelj drugih dolazečih sokola. Ne če« kajuči poziva i naloga, sam se lačao ra« da, gde ga je god našao i kakav god bio. ne birajuči vrstu, ne tražeči pri« znanja, željan svagda samo da bude od koristi celini. Zaslužio je potpuno priznanje. Sokolstvo je poslužilo i njemu samo kao put i mesto za opšte korisni društveni i nacionalni rad. Vcčan spomen ostavio je medu nama svojim delima na tom i takvom so« kolskom polju rada. Hvala mu i sla« va! Vcčan neka je spomen duši nje« govoj sokolskoj! Br. Luka OpanČin. Naši pokojnici. Br. Perica Vukičevic. Brat Perica Vukičevič, član i pred« njak Sokolskoga društva u Somboru (župa Svetozara Miletiča) umro je 14. I. o. g. te sahranjcn u Somboru, ispračen od mnogobrojnoga gradan« stva, uz učestvovanje nekoliko mesnih korporacija čiji je član bio, a naročito ispračen do groba od svoje brače i se« stara Sokolskog društva somborskog. Na njegovom kovčegu ležala je nje« gova sokolska odora sa prednjačkim znakom. Sokoli u odorama nosili su mu vence i sam kovčeg. Na trgu pred erkvom oprostio se od njega zamenik društvenog starešine br. dr. Stojan Je« remič govorom, u kome je istakao so« U Bihaču 14. I. o. g. naglom smrču umro je brat Luka Opančin — dugogodišnji član, vežbač, tajnik, za« menik starešine i konačno starešina sokolskog društva u Bihaču. sve do svoga premeštenja god. 1927. kad je usled političkih prilika premešten iz Bihača u Lačarak (kraj Sremske Mi« trovicc). Stupio je u Dušana Silnog g.1907. — od tada pa sve do svoje smrti ostao je veran sokolskoj misli i kao što se razvijao sokolski život u Bosni tako je u tom razvitku imao udjela i naš brat Luka Opančin, čiji je rad kako na Sokolstvu tako i ostalim narodno« prosvetnim ustanovama ostavio vidna traga u narodnom životu. A to je naj« bolje pokazao sprovod našega brata, koji je bio 15. I. o. g. na kome je su« delovalo preko 3000 gradana grada Bihača. Mrtvo telo pokojnoga bratu bilo je postavljeno u sokolani uz so« kolsku stražu. U ime sokolskog dru« štva oprostio se prvi sa bratom Opan« činom brat Dušan Bogunovič (iz Za« greba). koji je u veče toga dana na poziv društva održao predavanje o Sokolstvu u Bihaču. Sokolstvu van Bosne i Hcrcego« vine nije poznat rad i ličnost br. Luke Opančina. Ali njegov lokalni rad u Bihaču i okolici takve je naravi, da zaslužujc večnu uspomenu imena i ra« da brata Luke Opančina, kome neka je večna pamjat i hvala za svc ono, što je u doba života učinio u Sokolstvu! Slava bratu Luki Opančinu! db. Dušan M. Bogunovič (Zagreb): Južna Srbija i slet Sokolstva. sleta. Cilj Svaki slet mora da ima cilj t. j. mora se znati zašto se prireduje i što sc hoče tim slctom da postigne. Cilj sleta prireduje se prema prilikama i potrebama onoga kraja u kome se pri« redujc, a naročito zadačom Sokolstva u tim krajevima. Dok n. pr. u Sloveniji treba da se istupi u čim savršenijem telovežbačkom radu jer je bilo več ne« koliko sletova i mogu se na tamošnje sokolske pripadnike da primene i naj« teže vežbe, organizacija i slično, u Hrvatskoj treba da se pokaže brojčana jakost jugoslovcnskog Sokolstva, u Dalmaciji naglasiti borbu p roti v Tali« jana i t. d., dotle je u Južnoj Srbiji potrebno tamošnjem svetu u najboljoj slici prikazati sokolsku misao u svim detaljima našeg sokolskog rada, a da bi na osnovu toga: »Sto je Sokolska Misao«: Probudili u tamošnjem narodu svest u Sokolstvo. To je prvi i glavni cilj sleta. S nama radi d svo ostalo Slovcn« stvo — t. j. Sokolstvo radi na zbližava« n ju Slovenstva. — Sokolstvo je sloven« ska ustanova. Vrhovni cilj Sokolstva je Slovenstvo. I tamošnji narod je sloven« ski narod i u njem treba Sokolstvom pobuditi svest pripadnosti Slovenstvu. To je četvrti cilj sleta. Dok bi bračo i sestre, a i narod u Južnoj Srbiji, slet imao gornji zadatak dotle za nas Sokole iz krajeva van Ju« žne Srbije bio bi zadatak upoznati se« be, svoju okolinu tim krajevima, nje« nim lepotama i vrednošču te stvoriti osečaj ljubavi za te kraje ve, i osečaj, kao što se voli svoj kraj, tako da se voli i Južna Srbija, kao kolevka naro« da našega, i to kolevka kulture sjaja i moči,, za kojom moramo da težimo i da radimo, da ona postane ono što je negda bila. Ovi osnovni motivi morajiu, da se odraze i nadu svoje mesto u svakom najmanjem delu sokolskog i sletskog I Br. Juro Cerovšek. I Po duljoj bolesti umro je 11. janu« ara o. g .ustanovitelj i prvi starosta Sokola u Šmarju pri Jelšah, brat Juro Cerovšek. Duboka rana je urezana njegovom smrču u našim redovima. Stajao je medu nama, kao nepokole« biv apostol Tyrševih ideja. Bio je pr« vi, koji je u našem kraju urezao brazde sokolskog bratstva i narodne svesti. Nikada nije klonuo glavom. Poslednja njegova misao bila je posvečena So« kolu, za kojega je,radio čitavog svog života. Duboko sklonjenih glava stoje ■ vrste Sokola kraj preranog groba ne« j nadoknadivog staroste. Slava mu! i I Zdravo! m * > - ’ * Seljanke iz okoline Skoplja igraju kolo. Probudili kot tamošnjeg naroda svest. da jugoslovcnsko Sokolstvo radi na zbližavanju svih delova našega na« roda i da tom narodu pripada i ta« mošnji deo našega naroda. To je drugi cilj sleta. Probudili kod tamošnjeg naroda osečaj, da misao sokolska, kao takova, služi samo ideji kulturnog podizanja naroda i države. To je treči cilj sleta. rada bilo u vežbi, govoru, znački, član« cima, plakatu, slctištu, izlctima itd. Na sletu za vreme sleta treba, da zajednički istupi: naša vojska, naše se« lo i naša škola u zajednici sa Sokol« stvom. Zašto? 1. Zato, da se prikaže, da svest, snaga jedinstva, celina države, razvija i postoji u pripadnicima vojske sela, DR. VIKTOR MURNIK: Telovadba in narodno gospodarstvo. (Nadaljevanje.) Višja denarna vrednost dela zbog izboljšane delovne moči. Recimo, da bi povečana in izboljšana delovna moč vseh deilavccv v naši državi, ročnih in du« j ševnih, zvišala denarno vrednost dela pri vsakem povprečno za deset dinarjev na dan. Ob tristo j delavnih dneh na leto bi to znašalo 3000 dinarjev j več na osebo. Ako vzamemo, da dela v naši državi v vseh strokah narodnega gospodarstva samo tri milijone ljudi, bi bil uspeh pri vseh sku« paj večji za devet milijard din ar j e vi na leto, ne dosti manj, nego znaša proračun naše 1 države. Kdor bi se začudil tej ogromni številki, naj malo premisli, pa uvidi, da je pravzaprav še pre« majhna. Tri milijone delavcev je v resnici vzeto dosti premalo. Treba je vzeti vse delavce, delo« jemalce in delodajalce, in v vseh strokah narod« nega gospodarstva: v poljedelstvu in v rudarstvu, v industriji in obrtu, v trgovini in prometu. Pa tudi deset dinarjev več na dan povprečno ni vzeto preveliko. Vzemimo le, da bi vsak delavec ob izpopolnjeni delovni moči naredil v eni uri to, kar sicer’v pet četrtih ure. To bi pri osmih de« lovnih urah na dan znašalo 8 četrt ure ali 2 uri, ki bi bili prosti za novo delo. Za deset dinarjev več na dan bi torej že naredil, ako bi bil za de« lovno uro plačan vsalkdo samo s petimi dinarji. Strokovno i'zobraženejši delavci, delavci na vo* dilnih mestih in uradniki pa seve dobe dosti višje mezde in plače. Pri tem pa še nismo upoštevali, da fizično in moralno izpopolnjena delovna moč dela ne samo hitreje, ampak tudi bolje, vestneje in natančneje. Delo bi bilo torej tudi boljše, več vredno, ne samo radi večje kolikosti, t£mveč tudi radi boljše kakovosti. Izdelki bi se mogli prodati za višjo ceno. Če pa že to ne, pa bi bili vsaj bolj zmožni konkurence in bi se zato v večji množini mogli prodati. Radi krajšega časa, potrebnega za izdelavo blaga, in radi večje mno* žine prodanih izdelkov bi bili dalje p rodu k* c i j s k i stroški manjši, dobiček zato večji. Večji dobiček pa bi mogel povzročiti zni« žanje cen, v ta namen, da se še bolj poviša konkurenčna zmožnost in prodado še večje mno* žine. Znižanje cen bi donašalo korist tudi odje* malcem, bodisi zadnjemu porabniku, bodisi — pri poluizdelkih — predelovalcem in dodelovail* cem. To pa bi zopet tem znižalo produkcijske stroške. Kako daleč bi segle blagodejne posledice! Pa že čujem celo vrsto ugovorov! Vprašanje brezposelnosti. Najprej morda poreče kdo: Ako bi posa* mezni delavec opravil na dan več in boljšega dela, bi billo treba manj delavcev. Del doslej za* poslenih delavcev bi zato izgubil delo in zaslužek. Ponudba delovnih moči bi bila sedaj večja. To pa bi pritisnilo mezde in plače navzdol! Kaj je odgovoriti na to? 2e prej sem reikel, da bi boljše delo omogo« čilo prodajo večje množine blaga, nego se je moglo prodati prej. Ako bi se vrhu tega še zni« žale cene, bi se množina mogla povečati tako da ne bi imeli samo vsi doslej zaposleni delavci dosti dela in ne bi bilo treba odpustiti nikogar, ampak še novih bi bilo treba. To bi bilo treba brez dvoma zlasti tedaj, ako bi se zbog povečane konkurenčne zmožnosti blagu razširil trg ne samo v tuzemstvu, ampak se mu povečal ali celo šele otvoril tudi v inozemstvu. Del delavcev bi mogel izgubiti delo le ob slabem delu podjetnika, delodajalca. Tudi tega pa ne izvzemam od izboljšanja delovne moči iz* boljšanja po kolikosti in kakovosti. Njegovo večje in boljše delo bo prav v tem, da bo inten* zivneje iskal novih odjemalcev, da si poveča do* biček, pa omogoči delo in zaslužek dosedanjemu ali še večjemu številu delavcev. Staro število delavcev pa bi mogel ohraniti ali celo pomnožiti tudi s tem, da začne izdelovati nove vrste blaga, zlasti sorodne že izdelovanim vrstam, ali pa tudi poluizdelke, ki jih je morda doslej dobival od drugod, posebno iz inozemstva in to izdelane morda celo iz naših sirovin. Koliko je v naši državi še nedvignjenih mnogovrstnih prirodnih zakladov, koliko za predelavo v industrijske iz* delke dobrih sirovin! Že samo pridobivanje teh in onih dražjih sirovin in njih prodaja v inozem« stvo bi dajalo obilo dobička podjetnikom in do* brega zaslužka velikemu številu delavcev, kaj pa še njih predelava v polovne in končne izdelke. In tudi v poljedelstvu čaka mnoge nove delavce obilo dela v sedaj slabo, manj intenzivno ali celo sploh še ne obdelovanih krajih naše države. Ni seve še dosti kapitala. Prav tega pa je mogoče zadostno pomnožiti samo le z delom, obsežnejšim in boljšim delom. K razširjenju sta* rih in k osnovi novih podjetij pa bodo uprav izpodbudili večji dobiček, dosežen zbog izbolj« sanja izdelkov in zmanjšanja produkcijskih stro* škov, in pa razpoložljive izboljšane delovne sile. Gospodarska politika države. Seve, za dvig podjetnosti in podjetniškega udejstvovanja je treba še drugih pogojev, ki niso v moči podjetnika in ne tiče v množini in v dobri kakovosti delavcev in v prirodnem bogastvu na* ših dežel. Treba je še pametne in z d r a« ve gospodarske politike države. Tu pa moramo reči: V državi, kakor je naša, ki ima skoro tako veliko, prirodno pa mnogo bogatejše ozemlje, nego Italija, zraven pa še več kakor tri* krat manj prebivalstva, bi ob zdravi podjetnosti prebivalstva in popolni gospodarski politiki države ter dobri upravi ne moglo biti brez« poselnosti: in izseljenškega vpra« Sanja, kaj še lakoto po celih pokra« j i n a h. Da bo ob dovršeni gospodarski politiki in upravi dosti dobrih podjetnikov, ne dvomim. Da pa se bo naša gospodarska politika in uprava izboljšala, upam. Zgled in konkurenca drugih držav in čim dalje hujša sila razmer mora pri* vesti naposled do tega. Dobrega delavca iščejo povsod. Sicer pa more tudi iz drugih vzrokov nastati položaj, da se kljub ohranitvi ali celo povečanju množine izdelkov zniža število za to potrebnih delavcev. Tak vzrok je na primer iznajdba novih strojev, ki omogočujejo z manjšim številom de« lavcev izdelavo iste ali večje množine blaga in v krajšem času. Tudi pomnoževanje prebivalstva zahteva iskanja vedno novega dela. V našem primeru pa bi bilo novih prilik za delo najti laže, ker bi bile delovne sile boljše. »Absurdna je misel«, pravi Непгу Ford, največji podjetnik na svetu, »absurdna je misel, da se da dobiček zvi« šati z zmanjšavo, namesto s pomnožitvijo dela. Ta misel je, kakor vem, prastara... Ne morem, uvideti, da za koga, ki pošteno dela. ne bi bilo zadosti dela. čas, ki ga porabiš za konkurenčni boj, je zapravljen; mnogo bolje storiš, če ga porabiš za delo. Vedno je dosti voljnih, da, vne* tih kupovalcev, samo da jih za primerne cene oskrbiš s tem, kar v resnici potrebujejo — to velja kakor za osebno službo tako za blago.« 1 In naposled: ali naj več prilik za zaposlenje večjega števila delavcev povzročimo s tem, da jim rečemo, delajte slabeje in počasneje, da bo treba tem več delavcev? Lastna škoda delavcev bi bila to. Izdelki bi bili manj zmožni konkurence. To pa bi bila večja nevarnost, da nastane brezpo« selnost, kakor hitrejše in boljše delo. Ako govorim tu o izboljšanju dela, naj se ne sklepa, da smatram naše delavce za lene, pos časne, malo zmožne. Ne, kolikor je meni znano; torej v Sloveniji, volbče v pridnosti in ambiciji ne zaostajajo za delavci v gospodarsko bolj razvitih državah, nego je naša. Pa tudi v spretnosti jih že v tej ali oni stroki dosegajo, da v nekaterih celo nadkriljujejo. Toda nihče ni tak, da ne bi mogel biti še boljši! Na korist delavstva samega bo da k van* titativno in kvalitativno dvigne svojo delovno moč še bolj, da bo konkurenca lažja ne samo proti tujemu blagu, ampak tudi proti pritoku tujih delavcev. Vprašanje mezd in plač. Ako se ni bati v našem primeru, da se zmanj* ša število potrebnih delavcev in nastane brezpo* selnost za nekatere, se tudi ni bati znižanja mezd in plač. Za boljše delo pameten in daloko« viden, da ne rečem socialno čuteč podjetnik ne bo plačal manj nego prej za slabše delo. Da verjetneje je, da bo zvišal mezde in plače, če že ne iz socialnega čuta, pa v lastni prid, da doseže še boljše delo. Plačati pa bo mogel več radi zmanjšanja produkcijskih stroškov in radi večje množine prodanega blaga, četudi bi obenem zni« žal cene blagu. (Dalje prih.) 1 Непгу Ford: »Moje življenje in delo« (nem« ški prevod str. 51. in 52.). S školc i zajedno sa Sokolstvom sačinja* va ceo narod. 2. Zato, da se pokaže primena so* kolskog rada na vojsku, selo i školu. 3. Zato, da se vidi, da jezgru na* roda sačinjava Sokolstvo i da je to So* kolstvo rasna osobina našega naroda i da nije potrebno biti organizovan član Sokolstva, a ipak da se sokolskim va* spitavanjem stvara naš narod — so« ko Iškim narodom. Svaki pripadnik i polaznik na slet u Skoplje, treba da je u punoj meri svestan cilja i da svoje nastajanje upriliči prema gore istaknutom cilju. A da se u celosti spremi, mora sc podvrči predsletskom obrazovanju. Predsletsko obrazovanje. Teritorij na kome se obdržava ovogodišnji slet u Skoplju, dosta je ne* poznat i sa stanovišta: tcritorijalnog, Astorijskog, kulturnog. ekonomskog i sokolskog. O Južnoj Srbiji (Staroj Srbiji i Makedoniji) naša javnost čuje samo takve vesti koje nam prikazuju tc krajcvc kao ikrajeve borbi izmedu našega narodnog elementa i bugaraša, t. j. makendonstvujušeih. Istorijski je Stara Srbija poznata kao kolevka srp* skog dela našega naroda i teritorialno je dosta nepoznata, a naročito život, koji se tamo razvija Sokolstvu, koje ide na slet u naro* čitoj misiji, jedna od prvih zadaca jc da se svaki sokolski pripadnik sve* strano upozna sa krajem i životom u njemu ne samo sa stanovišta sokol* skog, več i opčenitog. Svaki sokolski pripadnik naše sokolske porodice, koji celu državu smatra svojom otadžbi* nom, a ne uski kraj Bosne, llrvat&ke, Slovenije Dalmacije itd. i koji hoče, da protegne sokolsku ideologiju na sve krajeve naše otadžbine, mora u prvom redu da upozna: a) prošlost t. j. istorij* ski razvitak toga kraja od onoga dana kad smo došli pa sve do dana današnje* ga; b) moraju poznavati teritorijalno t. j. gde sc ona nalazi koje oblasti su u njoj, gradovi itd.; c) njezin ekonom* ski razvitak kao i cime obiluje zemlja, kako je razvijena zemljoradnja, trgo* vine zanati itd.; d) kulturni život u tim krajevima; e) politička svest i život; f) školstvo t. j. prosvetli itd., konačno mora da bude poznat osnutkom, raz* vitkom i sadašnjim stanjem sokolsko* ga pokreta u Južnoj Srbiji njegovim radom i soikolskim radnicima u’ tim krajevima, kao i o, životu i kretanju po* jedinih sokolskih jediniea t. j društava i župa. Sve ovo ima da dovede svako* ga našega sokolskog pripadnika do svesti; Žašto se prireduje sokolski slet u tim krajevima? Koja je dužnost ne samo društva, župe i Saveza kao celine, več i svakog od nas pojedinca, a da so* kolski pokret u tim krajevima dobije svoju pravu vrednost i kolotečinu — a od toga napreduje život tamošnjcg dela n a šeg naroda. I zato jc preporu* čiti »predsletsko obrazovanje^ onih sokolskih pripadnika, koji idu na slet a u isto vreme obrazovanje ce’e sokol* ske porodice i njene okoline, koja sim* patično prati sokolski pokret. Jedan deo predsletskog obratovanja su: 1. »Večeri Jiu'žnc Srbije«, koje tre* ba društva da pritrede u cilju upoznati javnost i Sokolstvo sa Južnom Srbijom u svim momentima njena života i pri* kazati Sokolstvu i javnosti: Što hoče Sokolstvo u Južnoj Srbiji t. j. kako si Sokolstvo zamišlja rešenje problema Južne Srbije u duhu sokolske kulture, ili koji udes prima na sebe Sokolstvo a tla potpomognc ohnovu i progres Južne Srbije. O večerima treba da se piše u na* šoj javnosti kako bi se videlo koliko je Sokolstvo učinilo, a da se upozna i zavoli, a i prisajedini život tih krajeva sa životom krajeva van Južne Srbije. Toliko koliko Sokolstvo od sebe i svo* jom organizacijom dade za tc krajeve, toliko če se to osetiti u javnosti van Južne Srbije, toliko če se to osečati i na životu naroda Južne Srbije a iz to* ga izlaziče naše pravo, da sokolskom kulturom obnovimo i proširimo i sta* virno u kolotečinu život, kretanje i na* predak tamošnjeg naroda. A iz vred* nosti sokolske kulture u narodu raste i vrednost te priznanje Sokolstva u javnom životu. 2. Obrazovanje sokolskih pripad* nika. Svaki onaj. koji ide na slet, mora prethodno da prede predsletsko obra* zovanje lično t. j. mora sc upoznati: a) Sa istorijskim i geografskim, tc kulturno ekonomskim položajem Južjic Srbije. Da se pojcdinac upozna, najbolje je organizirati sistematske nagovore pred članstvom i to prema člancima, koji izlaze u »Sokolskom Glasniku«, a koji če biti udešeni tako, da se mogu čitati kao nagovori. U koliko bi poje* dinac hteo sam da se upozna preporu* čujem ove knj:ge: 1. Skoplje i Južna Srbija( izdanje prof. Udruženja, Beo* grad, g. 1925.). 2. Južni pregled (list, koji izlazi u Skoplju) a koji je posve* čen Kongresu Jug. učitelja, Skoplje, g. *1927. Cena jc prve knjige 40 Din, (a na* bavilo b: prof. društvo Zagreb a drugu bi se moglo naručiti od Južnog Pregle* da, 20 Dinara). 3. Za upoznavanjc gra* dova veoma dobra je knjiga Koste Ko* stič: Naši novi gradovi na Jugu, Srpska knjižarska Zadruga, br. 168. Beograd, 1922. Osim ovih koje preporiučujenr, nači če se još mnogo i mnogo literatu* re o Južnoj Srbiji u našoj književnosti, a izači če u najskorije vreme i knjiga »Sokolstvo i Južna Srbija«. b) Rasporcdom i svrhom slcta i slctskih dana, te zadatkom Sokolstva u tim krajevima. (Prati Sokolski Glas*' nik.) c) Svestrano se upoznati sa sredi* štem Južne Srbije — Skopljem, njego* vim položajem i životom. (Prati Sokol* ski Glasnik.) d) Odgojiti sebe u duhu discipline, sokolskih načela vladanja i u svesti, da jc svaki od nas prestavnik apostol* ske misije Sokolstva o Južnoj Srbiji i da od svakog našeg pokreta tela ili du* še i morala zavisi, kako če tamošnji narod shvatiti u praksi života sokolsku ideju. 3, Obrazovanje javnosti. Osim sokolskih večeri, treba u na* šoj javnoj štampi, da pišemo članke iz života tih krajeva. Nakon povratka sa slcta treba da opišemo sve što smo vi* deli i culi. Izncti slike i doživljaje iz tih krajeva tc opis prilika u tim kraje* vima. Treba da se upoznamo s tamo« šnjim narodom gradanstvom raznih staleža i sa sokolskim pripadnicima i ostalim, tc ostati u stalnoj vezi, dopi* šivanju i pomoči u sokolskome radu. Prosvetni odbori naših društava, a i pojedinci. koji hoče da rade na so* kolskom obrazovanju našeg Sokolstva, a naročito onih sokolskih pripadnika, koji misle iči na jug naše otadžbine, evo im prilike da učinc delo trajne vrednosti i kao što načelnik društva sprema vežbe i disciplinu, blagajnik fi* nansijsku stranu, tajnik ili koji drugi odbornik organizaciju, tako i prosvetar društva neka spremi duh i dušu onih koji idu, neka spremi učenike, da mo* gu svojim govorom, vladanjem, pozna* vanjem krajeva, kojima idu svojom svešču u zatlači Sokolstva u tim kraje* vima — neka sa načelnikom, tajnikom i blagajnikom stvore apostolsku četu misionara sokolskog pokreta u Južnoj Srbiji i tvrdo sam uveren, da če tako prenešena ideja Sokolstva na jug naše otadžbine, biti jače sredstvo za konso* lidaciju prilika i života našega naroda i naše Južne Srbije, od svih dosadašnjih akcija dolazile one sa privatne ili zva* nične Strane. Sokoli budite toga svesni. Iz svesti nek’ se razvije i Vaš rad, kojega plod če biti telesno i duševno zdrav narod Južne Srbije, koje zdravlje če ga dove* sti u večito kretanje napred i svesti u veliku reku naše moči i slave, trajnosti svih delova — svesti če nas i njih u more Slovenstva! Sokoli budite toga svesni i podite tim putem! Zdravo! Laskava inozemska priznanja o Spomenici /. svesokolskog sleta 1922. Jugoslovenski Sokolski Savcz jc iPoslao svim inozemskim tclovožbač* kim savezima, koji su učestvovali mc* dunarodnim utakmicama i I. jugoslo* venskom svcsokolskom slctu u Ljutb* ljani g. 1922. »Spomenicu« za uspo* menu. Za belgijski tclovcžbački Savez se zahvalio za Spomenicu njegov pred* sednik g. Fr. Blomart u listu bratu dr. Murniku, sledečim rečima: ».. . Pri* mio sam prekasan album prvog vašeg slcta u Ljubljani 1922. Molim vas, moj dragi kolega da izrazite starešinstvu JSS moju največu i najtopliju zahval* nost i veselje, primivši tu veličanstva* nu uspomenu, koja čc biti medu do* kumentima naše federacije, na čas* nom mestu. Bio sam uistinu ushičen gledajuči neobično lepe slike, koje si slede od početka do kraja u tom veli* čanstvenom delu i gledajuči divne pri* ložene načrte. Što se tiče teksta, koji jc tako majstorski natisnut vrlo mi je žao, da ga ne mogu razumeti. Sve mo* je čestitke i zahvala starosti, saradni* cima, Savczu, odborima i izdavaču ...« * Predsednik , Medunarodnog gim* nastičkog saveza g. Cazalet se zahvalio za Spomenicu starosti bratu Ganglu tim pismom: . (.. Priiriili smo velicanstvenu i vrlo zanimljivu Spomenicu, koju ste nam izvoleli poslati te vam izričemo našu najtopliju zahvalnost * U »Le Gymnastu« glasilu Unije francuskih gimnasta jc objavljeno po* pratno pismo JSS k Spomenici. Pod njim jc -o Spomenici sledeči komen* tar: »Ta Spomenica je dospela; veli* čanstvena je. Predsednik (Cazalet) je pregledava© Spomenicu u bolesničkom ikrcvetu i bio vrlo prijatno dirniut, kad je našao na stranici 221 sliku fran* cuskc vrste pod vodstvom naših pri* jatelja senatora g. Reynalda, pukov* nika Rovcta, tchničkog vodu Boucho* na iz Marscillesa; u vrsti pa su vež* bači Martv Morin, Moser, Pannctier, Gounot i Torres, imena, koja su draga našoj Uniji. Krasote zime! Centar za naše skijanje jc Go* renjska, upravo tako kao i za turizam, j er oboje jc u uskoj vezi, kraj toga je u Gorenjsko j kroz čitavu zimu sneg dok u drugim krajevima Slovcnačke tokom zime češče okopni ili ga uopštc nema. Kranjska gora — Rateče i Bohinj su pribežišta snega i skijaša u stisci, kad ih drugde proteraju. ložitih senokoša, koje su prikladne za početnike, a i prilike za dulje ture u Julijske Alpe i Karavanke: tPlanica Peč, Pctelinek i dr. Prizor s Petelinka nam predočuje slika — pogled kroz vrata pastirske kučicc. Druga slika (Na vrhu »LAševice«) nam predočuje motiv iz Bohinjskog kuta. Na Bogatinu i uopšte u toj sku* pini bio se žestok boj za vreme svet* f1' Foto M. Kajzelj. Na vrhu »Lanševicc« u pozadini »Podrta gora« i »Bogatin«. U Kranjskoj gori je sezona u zimskim mesečima; u tom vremenu se skuplja ovde sva skijaška armada, od najnespretnijih početnika do izvežba* nih kormilara. Iz Kranjske gore su vrlo priklad* ni izleti u bližnju okolinu naročito pak na Vršič i u Krnicu. Više i još lepši su izleti iz Rateča, koje leže tik uz talijansku granicu; tamo imade po* Pogled iz pastirske kuče na Petelinku, na snežno polje i na »Ponče«. skog rata. Još i danas je po tim pla* ninama mnogo porušenih baraka, za* rdalog železa, bodljikave žice itd., što kvari dojmovc, koje nuda krasna pri* roda turistu. Po zimi sve to pokrije snežni plašt... Čitav greben, vidljiv na slici, tvo* ri granicu protiv Italije. Na slici je vid* 1 j i v dapače i medaš kamen medu dr* žavama, medaš postavljen u sredinu naše zemlje medaš, koji vapi u nebo i kliče pravdu ... U Bohinju, gde dolaze za skijaša u obzir naročito položitija gorska po* bočja (Planina Vogel, čitava Komna dolina 7 jezera, Velo Polje itd.), po* činjc sezona tek u prolcčc. U prolečc naime kad okQpni sneg po dolinama, polaze skijaši u više položaje. Najpri* kladniji visinski teren za skijanje jc u Bohinju. Tek tada počinje za turi* sta*skijaša prava sezona, jer u zim* skim mesečima nema po višinama još dovoljno snega; kasnije ga nanosi po više metera. Do kasnog proleča, več u žesto* koj vručini, susrečeš po ulicama ski* jaše, koji jure na stanicu te se smiju pospano pitajučim filistrima: »Kamo ovi sada?« ... M. Kajzelj. Zahvala „Prosveti". Dana 6. januara Sokolsko društvo u Maglaju dobilo je 107 kom. knjiga u vrednosti preko 1700 Din koje nam je poklonila »Prosveta«, Srpsko Prosvet* no i Kulturno društvo iz Sarajeva. Ovo se društvo putem Sok. Glas* nika zahvaljuje na tako velikom po* klonu, koji če znati vazda ceniti i na* stojati, da sc knjige što više čitaju, ka* ko bi od njih narod imao što veču ko* rist. Nastavak sednice odbora JSS 11 .decembra 1927. u Ljubljani. Brat starosta Gangl otvara prcki* nutu scdnicu i daje reč bratu Čobalu, kao referentu koji iznosi zaključak izvanredne sednicc starešinstva održa* ne u 13'30 h. 1. Predlog sarešinstva JSS za is* ključcnjc danas poimencc navedenih župa i društava se za jedamput povla* či, jer je starešinstvo mnenja, da jc današnjom debatom o tom predmetu več 'piostignut jak moralan efekt. 2. Što sc tiče ispunjavanja svih obaveza prema JSS, ustrajače se na dosadašnjem stanovištu, ali sc neče za to odrediti naročiti termin; na pot* punom izvršenju obveznosti radiče sc stalno kao i do sada. Za slučajeve, gde se doista utvrdi obzira vredno stanje župe odnosno društva, opunomočujc se savezno starešinstvo, da postupi in* dividualno. Da se to izvrši pravedno i tačno, moraju nam sc o tim pita* njima davati tačne i verodostojne in* formacije. Brat Gangl: daje izveštaj gospo* darskog odseka i oba zaključka sa iz* vanredne sednice starešinstva na gla* sovanje. Oba zaključka i izveštaj G. O. se jednoglasno primaju. — Brat ^trović: Predlažcm, da sc izrazi po* verenje br. stareštinstvu JSS a napo* Se or. gospodaru Čobalu za uzoran rad Pohvala, uz plesak, prima sc jed* noglasno. Ad 3. Izveštaj župskih delegata o °pštim prilikama u pojedinim župama. Brat Gangl: Poziva braču župske delegate, da ostavc svoje izveštaje starešinstvu, da ih prouči. Ad 6. Proračun za god. 1928. Brat Mešek: Brado i sestre! Naša jc zadača, da primimo proračun za g. 1928. Po jedan primerak proračuna, koji stavi j a starešinstvo odboru u od* obrcnje, je savezna 'kancelarija raspo* slala svim br. župama. Nadam se, da su brača delegati taj predlog detaljno proučili, zato smatram za nepotrebno čitati stavku po stavku. Čudi ste izve* štajc funkcionara, prc svega onaj bra* ta gospodara koji je izvestio, kako su utrošene po proračunu za g. 1927. od* redenc svotc odnosno kako su bšte* dene Na isti način radiče se i u go* dini 1928. Predlažcm, da se taj prora* čun primi u celosti, kako jc piretstav* ljcn. Brat Petrovič: Predlažcm, da se za sada izluči Vil proračunska stavka o Sok. Glasniku, jer čemo se nato po* vratiti kod razpravljanja o reorgani* zaciji So!k. Glasnika^ — jednoglasno primljeno. Br. D>r. Winter: Predlažcm da se stavke za prosvetu, zdravstvo i T. O. potpuno utroše. a ne da se na njima uštedujc. Br Vidmar: Odgovo* ra predgovorniku rečima: da je bilo para — mi bi ih bili utrošili, a buduči ih nismo imali — nismo ih mogli ni utrošiti. Brat Nišavič: Predlažc, da se proračun primi, kako jc izraden i prctstavljen po starešinstvu. Brat Gangl: Daje pforačun za g. 1928 na glasovanje. — Prima sc jed* noglasno. Ad 4. Reorganizacija Sok^Jske štampe. Brat Jeras: kao referent starešin* stva u tom predmetu čita okružnicu JSS o reorganizaciji Sok. Gl na sva društva i predlaže, da se predloži sta* rešinstva Mznešcni vj lokmžmci pri* hvate. — Brat dr. Frohlich: Odobrava pred* log starešinstva JSS u koliko se tiče reorganizacije Sok. Gl., samo ne od* obrava format, predlažc, da se isti poveča. — Brat dr. Buič: Slažc sc u pogledu reorganizacije, ali jc protiv ukidanja župskih Vcsnika. Smatra da si Sok. Gl. mora sam svojom kvalite* tom osvajati teren. — Brat Bogunovič: Govori o značenju sokolske štampe i njenom utecaju na ostalu našu jav* nost. Naše članstvo Sok. Gl premalo čita. Ako želimo, da Solk. Gl. bude aktualan organ sokolskog života i da odgovara svojom foirmom i sadržajem, moramo povečati format i rešiti pi* tanje saradnika i redaktora, smatram to za vrlo važno. Zato predlažcm: 1. Sok. Glasnik neka izlazi u obliku no* vina formata veličine 45X67 cm sva* kih 14 dana 2, Glavni urednik lista mora biti onaj brat, koji svojom piri* vatnem i sokolskom inteligencijom, a zatim poznanstvom i vezama jamči da če moči usredotočiti zahteve i po* trebe celoga jugoslovcnskoga vSokoU stva. 3. Svaka župa iza'bire u redak* cioni odbor po jednoga člana, koji če skuipljati materijal iz života župe i ra* dovc sokolskih pisaca iz kraja svujc župe i on je član rcdakcionog odbora saveznog organa. — Glasovanje: o re* organizaciji Sok. Gl. — primljeno ve* činom glasova — protiv, delegat župe Kranj. Brat dr. Buič: Brani glasilo župe Split, te se izriče protiv ukidanja žup* skih Vesniika. — Brat Gangl: daje na glasovanje predioifl, da li se župski Vesnici ukidaju ili nc. Večina protiv — manjina za. — Brat Gangl: daje VII stavku proračuna na glasovanje. Jednoglasno primljeno. Ad 5. IX. glavna skupština JSS, gde i kad se vrši. Brat dr. Fux: Sok. društvo Ceti* nje brzojavno moli, da se skupština JSS održi na Cetinju — starešinstvo JSS predlažc Sušak. — Brat Živkovič: Prcdlažem, da se skupština« održi u srcu naše Šumadije u Kragujevcu. Primljeno večinom glasova — protiv 2 glasa. Ad 7. Priredbe u godini 1928. Brat Vidmar: Referira o zaključ* cima zbora župskih načelnika — koji se tiču sleta u Skoplju Na temelju zaključka skupštine prirediče Savcz na Vidov dan pokrajinski slet u Skop* lju, koji če imati dva pretslctska da* na. Dan školc i naraštaja 10. juna i dan vojske 17. juna. Ta dva dana or* ganizovače župa u Skoplju. Vidovdan — dan Sokolstva i naroda proslavičc sc po lodrcdenom programu. Program javne telovežbe opsižc 9 tačaka Na večer toga dana prirediče se u pozo* rištu »Svečana akademija« sa nastu* pom amsterdamske vrste u korist olimpijsko g fonda. Brat Besarovič: Predlaže, da sta* rešinstvo JSS prilikom sleta u Skop* lju oda pomen palim Sokolima na Ku* manovu. Prima se. Brat dr. Murnik: Izvcštava o za* ključcima zbora župskih načelnika. U godini 1928 priredičemo pokrajinski slet u Skoplju. Zbor je spremio sve potrebno za slet T. O. izdavače sa* mostalni list »Prednjak«. Održače sc savezne lakoatletske utakmice organi* zirane po župama ili okružjima. T. O. prirediče jedan savezni prednjaoki tc* čaj za članove i članice u jesen i druigi za vode i voditeljice naraštaja i dece u proleče. Za olimpijsku utakmicu u Amstcr* damu se takmičari marljivo priprav* ljaju; zajednička vtžba počela jc sa* mo s prostim vežbama. (Opširan iz* veštaj brata načelnika vidi u 1. broju Sok. Glasnika). Brat M. Petrovič: Pita za finan* sijsko pitanje Amsterdama. — Brat ing. Poženel: Odgovara, da troškovi iznose 233.000 Din, amsterdamska vr* sta zaslužiče nastupima Din 50.000, Ljubljanski Sokol se isto odlučio, da čc svojim akademijama u provinciji zaraditi nekoliko hiljada dinara. — Brat Čobal: Apelira,na prisutnu hraču narodne poslanike, da u parlamentu i finansijskom odboru porade na to* mc, da amsterdamska vrsta dofoije pri* pomoč od vlade odnosno države. Olim* pijski odbor rnorao bi isto znatno po* moči. U vera vam vas, da čemo pare skupiti, a da naše članstvo neče sno* siti ni pare. Brat dr. Murnik: Što se tiče niče* stvovanja na utakmicama u Amster* damu nc smiju nam Ц razlozi biti me* rodavni. O toj stvari se jc več toliko puta raspravljalo na sednicama. Mi smo mišicnja, da se medunarodnim utakmicama diže sokolski nivo. Sasvim je jasno, da smo mi Sokoli jedini, ko* ji radimo reklamu za našu državu. Ta reklama bračo, nijc slaba. Sa tehničke Strane nema razloga da ne učestvuje* mo utakmici. Danas ne sm'emo popu* stiti i Amsterdam vešati u zrak. Osta* jc nam samo dvoje, ili idemo ili ne. Ne smemo oklevati, jer bi time uzdr* mailii voGjiu naših vežbača Apeliram na vas, da omogučite naše učestvova* nje. — Brat Besarovič: Pogrešili bi, da ireknemo ne idemo, treba vladu zain* teresovati da nam dade potporu. Brat Gangl: Formulira predlog re* čima: »U Amsterdam idemo«. Jedno* glasno uz odobravanje primljeno. Brat Gangl: Izdali smo protest protiv ukidanja bilo koje naše Uni* verze; zato vas molim, da dadete na* knadno svoju sankciju! Jednoglasno odobreno. Buduči jc dnevni red iscrpljen za* hvaljujem odboru na radu 'bratski za* hvaljujem u korist zajedničke stvari. Pozdravičcmo se prvi put opet u srcu naše Šumadije u Kragujevcu, a drugi puta m srcu naše Južne Srbije u carskom Dušanovom Skoplju. Do videnja! Zdravo! Iz starešinstva JSS. IX. glavnu skupštinu JSS sazivljemo za dane 17. i 18. marta 1928. u Kragujevac. Raspored glavne skupštine: 17. marta: Dolazak delegata i čla« nova starešinstva JSS u 15'50. U 16'30: Legitimiranje delegata u Sokolsskom Domu. U 17: Sednica zbora župskih na« eelmka u Sokolskom Domu. U 20'30: Pouzdani zbor delegata. — Nakon zbora delegata sednica kan« didaeijonog odbora. Lokal za zbor i sednieu: dvorana u I. muškoj gimna« ziji. 18. marta: U 7: Sednica redaktora sokolskih časopisa, prosvetnog zbora i soeijalnih odseka u I. muškoj gimna« ziji. U 10: IX. glavna skupština JSS u Sokolskom domu. Razpored: 1. Izveštaj staroste. 2. Izveštaj tajnika. 3. Izveštaj načelnika. 4. Izteštaj blagajnika. 5. Izveštaj gospodara (proračun). 6. Izveštaji odseka i to redom: a)" statistički; b) lekarski; c) prosvetni; č) za ozlede; d) željeznički; e) gra« devni; f) za odore; g) redakcijotii; h) socijalni; i) manjinski. 7. Predloži odbora' i starešinstva JSS. 8. Predloži župa. 9. Hitni predloži. 10. Odredenje iradnog programa 1928. god. -:a 11. Izveštaj revizora računa. 12. Absolutorij starešinstvu JSS 13. Prenos sedišta starešinstva JSS iz Ljubljane u Beograd. 14. Izbdr starešinstva JSS. 15. Eventualija. U 13: Zajcdnički ručak. — U slučaju, da se skupština ne svrši do ovog časa nastavlja se rad u 15. U 20: Akademija Sokolskog dru« ■štva Kragujevac u Sokolskom domu. 19. marta: Odlazak (u glavnom u 9'30). Članovima glavne skupštine jesu delegati župa i članovi starešinstva JSS Sva1;a župa šalje za svakih 500 članova i članica u župi udruženih društava po jednog delegata. Broj de* legata jedne župe ne sme biti več' ne= go što to dozv.olja.va razmer doprinos sa. uplacenih Savezu za minulu godi; nu (čl. 13. S. p.). Svi predloži župa imadu se pred; ložiti starešinstvu JSS najkasnije 14 dana pre glavne skupštine t. j. do 3. marta 1928, inaoe če ec o njima raz« prav’jati samo onda, ako im skupština prizna hitnost. Svi delegati moraju • imati legiti« macije potvrdene od župskog stare« šinstva. Župe imadu da prijave delegate osam dana unapred t. j do 10. marta 1928. starešinstvu JSS u Ljubljani i starešinstvu sokolske župe u Kragu« jevcu, da im se spremi konačište. Sudelovanje svih delegata kod svih priredaba obavezatno! Iz župa. Ljubljana, 1. februara 1928. Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskog Sokolskog Saveza. E. Gangl, starosta. Dr. Riko Fux, tajnik. Glavne skupštine župa. Javile su župe: Bjelovar u Ujelo* varu 12. II. o. g., Kragujevac u Jago« dini 2. II. o. g., Kranj u Kranju 2. II o. g., Šibenik u Šibeniku 2. II. o. g., Zagreb u Zagrebu 26. II o. g., Celje u Celju 26. II. o. g., Tuzla u Doboju 4. III. o. g., a gde je ostalih 15 župa? Rok za prijave je prošao 8. ja* nuara o. g.; to je bilo objavljeno u 1. broju Sokolskog Glasnika u rubrici »Iz starešinstva JSS«, kako bi moglo sta« rešinstvo na vreme odrediti svoje za« stupnike za glavne skupštine župa. Zar je takva ta naša sokolska tačnost, . ko j a bi morala biti sestra rada, majka reda a boginja slobode! Savezni dan uplatila su za g 1927. društva (II. izkaz): Šabac, Požarevac, Vrdnik, Zemun, Valjevo, Bjelovar, Hercegovec, Laško, Mozirje, Vojnik Čuprija, Mengeš, Preserje, Vel. Lašče Ruše«Selnica, Sv. Lenart, Korčula, Stari Tutog. Stari Si« vac Kumanovo Prilep, Murtcr. Luka« vač Boštanj, Zagreb II. * * Isključenje. Iz svih društava učlanjenih u JSS isključen je bivši član Sokolskog dru« štva u Subotici — Mate Mukič. * Iz statističkog odseka JSS. Od raznih društava stižu nam pi« tanja brače statističara, treba H i za godinu 1927 sastaviti »Veliki statistički izveštaj«. Odgovaramo: netreba! Upo« zoravamo tom prilikom sva bratska društva i svu braču statističare na »Upustva za vodstvo članskog katastra i sokolske statistike« objavljena u So« kolskom Glasniku br. 21—22 u godini 1926, na temelju kojih se sastavlja taj »Veliki statistički izveštaj« samo sva« ke treče godine i to: za god. 1926 1929 1932 itd. Ujedno pozivamo sva ona društva, koja za god. 1926. još nisu poslala »Veliki statistički izveštaj«, da, nam ga pošalju preko nadležne župe što pre, jer je krajne vreme da sastavimo sta« tistiku za god. 1926. Zdravo! J. Milost. * Iz prosvetnog odbora JSS. Poziv svim župskim i društvenim pro« svetarima. »Sokolski Glasnik« glasilo JSS po« budio je svojim novim oblikom, sadr« žajem i uredivanjem opštu pozornost i zanimanje ne samo medu sokolskim članstvom več i u javnosti, koja je na« klon jena Sokolstvu. Naše je nastoja« nje, da se »Sokolski Glasnik« usa« vršava u svakom pogledu od bro j a do broja i da postigne štef više pret« platnika. Prosvetni odbor JSS smatra za svoju dužnost, da upozori sve žup« ske i drutšvene prosvetare na najži« vahniju agitacija za »Sokolski Glas« nik«. U delokrug sokolske prosvete spada i delo za sokolsku štampu, koja je propagandističkog značaja i važno« sti za širenje i razumevanje sokolske ideje medu našim narodom Župski i društveni prosvetari, obogatite zanim« ljivim doprinosima naše savezno gla« siio, tražite medu sposobnom bračom i sestrama saradnike, pomnožite broj pretplatnika! Zdravo! Prosvetni odbor JSS. Sednica zbora župskih prosvetara. Održaec se po dosadašnjim dispo« zicijama prilikom glavne skupštine JSS u Kragujevcu 18. marta u 7 sati pre podne u dvorani I. muške gimnazije. Ta sednica održače se zajedno sa rc« daktorima sokolskih listova i socijal« .nih odseka JSS. Tačnije upute i dnevni red sodnice dobiče župe u okružnici i u »Sokolskom Glasniku«. Danas več upozoravamo i molimo žup« ske prosvetne odbore na možebitne savete ili predloge, koje je treba od« mah poslati saveznom P O. * XXXIX. SEDNICA STAREŠ. JSS 16. januara 1928. Brat tajnik čita brzojavne^ po« zdrave sa glavnih skupština društava: Bjelovar, Šibenik i Beograd«Matiea, te dopis Sok. dr. iz Dedroita u Americi, koje moli potrebne informacije Dru« štva Grosuplje i Krško javljaju svoje glavne skupštine. Čita dopis br. župe u Banja Luci o Sokolskom Glasniku. Prima se s radošču do znanja. Delegati za župske glavne skup« štinc: u Bjelovaru zastupače JSS brat Fux ili br. Čobal u Kragujevcu brat Čobal, u Šibeniku br. podstarosta Kajzelj, u Zagrebu br. starosta Gangl. Brat gospodar predlaže, da stare« šinstvo izradi pravilnik stalne pred« njačke škole u Ljubljani i fundira za nju potreban kapital. Nadalje, da Jug. Sok. Matica ostane iu Ljubljani, i da se to donese medu predlozima stare« šinstva na glavnu skupštinu jer pošto« ji za stalnu prednjačku školu u Ljub« ljani zaključak I. Sabora Prima se. * XL. SEDNICA STAREŠINSTVA JSS 23. januara 1928. Brat starosta izVeštava, da je sta« rešinstvo JSS čestitalo Nj. Vel. kralju na .rodenju sina — princa Andrije. — Brači dr. Murniku i dr. Jamaru izrazilo je starešinstvo saučešće prilikom smrti u obitelji. — Čita predlog za dnevni red glavne skupštine JSS koji se po kratkoj debati jednoglasno prima. Brat tajnik čita brzojavne pozdra« ve sa glavnih skupština društava: Kru« ševac, Kragujevac, Mrkonjič grad, Ze« mun Dubrovnik, Metkovič, Hvar, Niš, Novigrad, Nikšić i Šid. — ČOS zahva« ljuje na izraženom isaučešću prilikom smrti br. dr. Zocha. Osigurajuči fond je isplatio 280 Din Dragici Strucljevi naraštajki So« kola L u Ljubljani Gospodarski odsek je donio pred« log, da se U župama oduzme posre« dovanje kod - oplaćivanja društvenih doprinosa. Predlog je po kratkoj de« bati prihvačen. Iz sokolske župe — Mostar. | Peti župski prednjački tečaj. I ovaj peti župski prednjački te« | čaj završila je ova župa sa lepim uspe« bom. I ako veliki napori i matorijalm izdatei ipak župa nije žalila i najveoin žrtava oko ovog tečaja, jer je uverena da je fo j e d i n i put i način rada za lepšu i bolju budučnost Sokolstva. Pošto se naša župa prostire po najpa« sivnijem kraju naše otadžbine, bilo je teško udovoljiti svim potrebama lic« nim i društvenim, jer materi jalno siro« maštvo tako je jako medu našim dru« štvima da je trebalo sa minimumom izdataka osigurati svakom kandidatu pohadanje tečaja. Zbog toga nesto uz žrtvu sokolske župe a nesto kola Srp s kih Sestara a poglavito predusret« noše vi prestavnika vojnih vlasti osobi« to denerala gosp. Milivoja Čadevica i komandanta Nevesinjskogpesadijskoj, puka gosp. Konstantina Magdiča. Ma« terijalni troškovi za sve ucesmi.vc h 1 SU 'minimalni, tako, da je pojedini kandidat platio za svu opskrbu stan sa banjom, hranu pisači pribor i tro« škove za izlete svega Din 750 za vre« me od 15. novembra do 17. decembra 1 Na ovaj tečaj poslali su svoječla« i,o v e ova društva: Cetinje brata Milo« rada Jankoviča, Čapljina br. lbra l a« zliča Gaeko braču: Todora Starovica i Arifa Hrustanoviča, Metkovie sestru Franku Pipi nič Mostar bracu Ljubu Kujundžića i I'ran ju Kumara, br. Šimu Šiljega, Potomje br. Iva An« drieeviča, Stolac bracu Neda \ixd°ic' viča i Branika Kurcša Vela Luka bi.i-eu Frana Franuloviča i Marka Zuvelu i Vrgorac br. Franju Bajala Prema tome deset društava u na« šoj župi i ove godine do,biva nove, ne samo tehničke radnike, vec radmke i za poboljšanje administracije i organi« zaeiie sokolske. Uspeh je bio sledeči. Sa povoljnim uspehom položili su zup« ski prednjački ispit brača: Branko Kureš i Nedeljko Radojevič. Sa odličnim uspehom položili su društveni prednjački ispit brača: Marko Zuvela, Ivo Andričevič i Ljubomir Kujundzie. Sa povoljnim uspehom položili su društveni prednjački 'ispit braca: o* dor Starovič Milorad Jankovič, Simun Šiljeg, Ibro Fazlagić, 1'ranjo Kumar, Franjo Franulovič i sestra franka ri« pinič. Dva kandidata su odložili svoj ispit za kasnije. . , Na ovom tečaju nastojalo se je oa svi kandidati dobiju pored potrebnog sokolskog znanja, što više ljubavi ^ i volje za organizovanjem sokolskih ce« ta u našim selima, jer dosadanji rad po društvima nije mogao zadovoljiti starešinstvo ove župe pa je zbog toga i postavilo sebi za cilj u radu organi« zovanje najširih naših narodnih rudo« va, a to su naša sela. Beda koja Vlada u selima naše župe i u materijalnom i u prosvetnom pogledu tako^ je velika, da se ne može zamisliti ni jedno p ra« vo sokolsko srce, koje bi se zadovolji« lo sa današnjim radom po varoškiin sokolskim društvima, koja manifestu« ju svoj rad u akademijama, zabavama i sokolskim sietovima. S.okolovati po varošima u kojrma se nalazi preobilje .potrebnih i nepotrebnih kulturno«pro« svetnih, a i zabavnih ustanova koje su proiuzrokovale prezasičenost i nehaj za sve nacionalne ideale, dok s ^ druge strane u našem selu. jezgra našeg na« roda preživljuje čemerno, brinuči se za održanje života svog i svojih bliz« njih. Tokom tečaja kandidatima je pre« davano gradivo iz jedanaest predme« ta, koje su predavali sledeča brača: Sokolsku ideju brat Vehbija Ima« movič, Sokolski sustav metodiku i sprave brat Petar Čolie Sokolsku istoriju br. dr. Pero Mandič, Sokolsku organizaciju br. Milivoj Jelačič, Istori« ju gimnastike br Đorđo Perin, Sokol« sku" prosvetu i rad na selu br. Čedo Milič. Psihologiju br. Masam iViioi Ritmiku sestra L’.da Houškova Ana« tomiju, fiziologi ju i prviu pomoč br. dr. Zlatko Nariieli i Laku atletiku br. Lazo Prnjatovič. Uspehom ovoga tečaja starešin« stvo je potpuno zadovoljno, jer mar« ljivost i ljubav za sokolstvo, koju su pokazali kandidati za največu je po« hvalu a ujedno i nada starešinstvu, da če nova godina sokolskog rada _ biti mjiogo plodnija i uspešnija. Tečaj je završen 17. decembra 1927. sa sokol« skom akademijom koju je priredilo društvo u Mostaru. Na toj akademiji ižvodili su kandidati nove vežbe za naraštajski i buduči župski slet, a sta« .rešinstvo sa velikim brojem gradan« stva oprostilo se te večeri sa pred« njacima, uručivši svakom svedodžbu o postignutom uspehu. Društvene godišnje skupštine. Održavanje društvenih godišnjih skupština u našoj župi i toku je. Do sada održala su svoje skupštine ova društva: Imotski, Tivat, Flercegnovi, Porast Mostar, Komin, Nikšič, Korču« la, Čapljina, Opuzen, Kotor, Duvno, Stolac Dubrovnik, Metkovič, Trebinjc, Blato i Vela Luka, čijc izveštaje sta« rešinstvo prima i na temelju kojih iz« raduje svoj izveštaj za godišnju žup« sku skupštinu. Neka društva održala su svoje skupštine ali župu nisu još izvestila i koje sa okružn:cama sva ko društvo više puta upozoravano na ovu dužnost. Izaslanici starešinstva prisu« stvovali su mnogim društvenim skup« š'■jnama, te se lično uverili o pravom stanju i radu tih društava. Osnivanje »sokolskih četa« i rad u njima. U prošloj godini sokolska župa osnovala je u više srezova sokolske čete, tako da danas imamo 14 njih na broju i to: Bijelo Polje Žitomislič i Pijesci (društvo Mostar), Miljevac, Udrežnje, Krekovi i Bijenja (društvo Nevesinje), Samobor (društvo Gacko) Kicpci i Prebilovei (društvo Čapljina). Donja Poplat i Dabar«Polje (društvo Stolac) i Bradina (društvo Konjic), a Sokolsko društvo Cetinje osnovalo je četu Bajicc. I ako je rad oko osnivanja sokol« skih četa u selima Hercegovine bio otežan pored svih nedača koje vladaju u našim zapuštenim selim-.v još i ov::« godišnjom sušom, koja je uništila sve letošnje useve ipak uspeh i rad So« kola na selu mogao bi pos užiti za pri« mer mnogim varoškim društvirna, a našim javnim radnieima otvicuiti nove vidike i puteve za rad na prosvečiva« nju zapuštenog sela. _ Ove sokolske čete tok. m zime održale su više članskih sastanaka i* sokolskih zabava, koje su s.njim pr. -• gramima izazivali divljenje medu lju« dima, koje veseli nacionalni rad i na« predak. Na ovom mestu moramo na« ročito istaei, zabave sokolskih četa u Miljevcu, Bijelom Polju i Donjem Po« platu, jer su one uz moralan uspeh po« stigle i zavidne materijalne rezultate. Skupštine ovili četa več se takoder održavaju i do sada starešinstvo je bi« lo zastupano na skupštinama četa: Ži« tomislič, Pijesci, Bijelo Polje i Dabar Polje. Izveštaji, koji govore o radu u ovim četama vrlo su interesantni, jer se jasno može opaziti da duh i odušev« Ijenjč, koje vlada medu njihovim čla« novima, oibeeaje ve’liku budučnost u novom području sokolskoga rada. Sa naro.čitom radošču moramo ovde kon« statovati, da je medu najuspelijim skupštinama i manifestacijama sokol« skog rada bila skupština sokolske čete u Miljevcu jel- je na njoj bilo prisutno toliko naroda i omladine, da je to iz« gledalo i ličilo na neko veliko nacio« nalno slavlje. Starešina ove čete brat Mirko Žerajic, član porodice^ atenta« tora na P.Oitioreka, Bogdana Žerajiča, sa odborgm tako je iserpio, pametno i lepo vodio glavnu godišnju skupšti« nu da za njim zaostaju mnoge stare« šine društava kojima je Bog dao sva materij alna zadovoljstva. Sokolsko društvo u Nevesinju da bi se odužilo u neku ruku ovoj agilno j četi, naroči« to je došlo sa sokolskom muzikom na njihovu skupštinu, posle koje su im« provizirali pravo i največe narodno ve« sel je u ovom selu Na redu su skupšti« ne i drugih četa. Godišnja župska skupština. Starešinstvo ove župe na svojoj zadnjoj sednici zaključilo je da ovo« godišnju župsku skupštinu održi 4. III. 1928. u Hercegnovom. Ovaj datum uzelo je zato što su za 26. februara o. god. zakazani opštinski izbori u Bosni i Hercegovini kao i zbog toga što spo« ro pristižu skupštinski izveštaji poje« dinih društava, te je župa zbog manj« kavosti mnogih podataka os•■s m i>: veštaja o radu zadnjih meseci i izve« štaja o sokolskoj štednji po stanju 31. depembra 1927. Imena društava, ko« ja suviše izostaju u izvršavanju svojih dužnosti. starešinstvo če morati u idučem broju javno izneti, jer nije pravo da se dobra društva za primeran rad hvale, a nemarna ne pokude. 'Več smo u svom poslednjem z« veštaju izneli kako je jaka tendenca župe da svoj rad prenese na selo. Mi tu tendencu smatramo zdravom i je« dino spasonosnom za Sokolstvo. I eto u »gladnoj« Ilercegovini ovaj se po« kret u velike razmahao. Pre rata ovaj pokret zahvatio je največe razmere, ali je rat sve to uništio i trebalo je osam godina oporavka. Sada se taj rad oseča sve jače i intenzivni je. Ne« ke su čete več priredile svoje prired« be sa vanrednim uspehom, a neke se u velike pripremaju da istupe najprc u selu a zatim u susednoj varoši. Prednjači župski starosta brat Milič koji drži čestc govore u kojima kudi sve • mane, kao lenost, .raspojasanost uz jalovo tligovanje na sve i bezvolj« n ost za svakim idealnim radom Do« bro je na jednom mestu špomemm da je korupcija, o kojoj grešnici najviše govore, mali jad prama ovom koji prouzrokuje nesavesnoet vršenja duž« noeti na svim linijama. Organizova« nje naroda u Sokolstvo je idealan cilj ■Omladine Ikoja je zaboravila, da je idealnije biti nacionalni radnik bez na« grade, več ministar uz platu. I tako da« nas smelo možemo kazati, da če po« kret Sokolstva na selu označiti svo« jim radom novu -epohu u našem na« cijonalnom životu on če biti znača« jan u budučnosti narodnog preporoda. I u vidu svega ovog održan je zbor župskih .načelnika, koji je jed« nogiasno doneo zaključak, da se u Mosiaru Па godinu održi prvi veliki naraštajski slet, a istupiče na njemu sve srednje škole sa teritorija mostar« ske oblasti i seoska deca. Tragična smrt brata Mike Kova« čeviča našla je bolnog ali i snažnog ■odjeka u celoj župi održana su u župi uz razne komemoracije i dva mitinga. Jedan u Mostaru, a drugi u Dubrovniku. Redove pako naše župe ostavila su dvojica Sokolova. U Mostaru je preminuo brat Nikola Jakšič član so« kolskog društva iz Opuzena a u Lju« buškom preminuo je vredni starosta društva Hilmija Sadikovič. Pokojni Hilmija bio je vredan kulturni radnik i sa njim je Ljubuški mnogo izgubio. Ovoj dvojici sokola neka je večan po« men medu nama. P. K. Sokolsko društvo Komin. održalo je svoju glavnu godišnju skupštinu 16. januara o. g Istoj je prisustvovao kao delegat župe »Alekse Šantič« u Mo« stanu brat K. Šarič, a od Sok. dru« štva iz Mctkoviea prisustvovali su brača: Jovo Popovac, star. dr. Mato Koščina, pred. Prosvet. odbora sa go« spodom i kčerkom. D. Bazeli. statisti« čar te tajnik Neretv okruga K. Njirie sa još nekoliko brače. Skupština se održala u novoosno« vanim prostorijama Sok. društvu ” Kominu. Prvi uzima reč starešina br. Krešo' Medak, zahvaljuje se brači iza« slanicima iz Mctkoviea i Mostara po« zdravi j a sakupljenu braču koja su u takom lepom broju posetila ovu skup« štinu i koja su u ovom kratkom raz« dobiju od osnivanja društva pa do da«' nas doprinela da društvo ima ovak« vog zamernog inoralnog i materijalnog uspeha. Uzima zatim reč br. R. Šarič delegat Župe. U kratkim potezima iz« naša historijat ovog mladog društva, divi se ustrajnosti i svesti ovog napa« čenog i siromašnog seljačkog sveta, priznaje i zahvaljuje se brači, koja su doprinela materijalno radeei dan i noč, e da se što pre i bolje podigne ovaj skromni dom. Pozvan od prksut« nih uzima reč prosvetar Sok. društva iz Metkoviča brat dr. Mato Koščina. U lepom i stvarnom govoru iznaša rad i uspehe našeg i celokupnog Sloven« skog Sokolstva te resumirajuei isti pre« poruča brači, da se izdignu sa svojim radom i lepim ponašanjem iznad pro« sečne sredine, kako 'bi time k^o uzor ljudi mogli postati korisni članovi svo« je porodiee, a kao vredni branioci kralja i domovine svoje. Popračen burnim aplauzom obečaje brači, da če ih u što skorije vreme posetiti i održa« ti im jedno predavanje o Sokolstvu. Nakon čitanja izveštaja pojedinih funkcionara društva daje se jednoglas« no razrešnica starom odboru i prelazi se hiranju novog odbora. U novOm odboru ostala su iu glavnom ista lica, osim malih promena. Donešeno je nekoliko vrlo lepih i korisnih predloga, a jedan od najbo« 1 jih je osnivanje društvene čitaonice, gde če se se ova vredna i radina se« ljačka mladost sastajati i napajati se duševnim bogastvom. Na kraju sedni« ee brat Šarič ponovno se zahvaljuje brači i toplo im preporuča da ne klo« ne duhom več , da korače smelo na« pred te da podvostruče rad na korist velike sokolske obitelji, a time če naj« bolje koristiti i domovini. Ovaj lepi akt sok. rada protekao je dostojan« stveno i lepo kalko se to dolikuje trez« nom i ozbiljnom sokolskom radu. Prvo nego zaključimo ovaj naš kratki izveštaj dužnost nam nalaže da se i ovim putem bratski zahvalimo tvrtci »Brača Damič«, koja je brači delegatima stavila na raspolaganje svoj motorni čamac besplatno. Sokolsko društvo u Dubrovniku. U jeseni opet smo sc dali na posao. Održan je drugi prednjački tečaj od 2. oktobra do 6. ,novembra. Dne 12. i 13 novembra položili su 6 brače i 2 sestre društveni prednjački ispit pred komis'jom kojoj je predsedao žup« ski načelnik br. ČoHč. Svega su ove godine položili društveni prednjački ispit 10 brače i 4 sestre. Pomoč novih prednjačkih pomočnika povoljno se oseča u društvenom radu. U deeem« bru, osim obavezne akademije u pro« slavu narodnog ujedinjenja održano je;-Ni kolin o veče i omladinska akademija. Nikolino veče bila je novost za Du« brovnik. pa je u gradu vladao veliki interes za tu prired-bu. Uopšte je zna« čajno za naše priredbe da u poslednje vreme opčinstvo dolazi do pola sata pred zakazani početak jer se boji da se kasnije nebi dobilo zgodno mesto. Nikolino je veče uspelo preko svakog očekivanja. Sala je bila pmtia. skoro, kao na našim svečanim akademijama. Naše omladinske kategorije bile su skoro u punom broju, blizu 200 došli su i njihovi roditelji pa i mnogi rodi« i tel ji s decom, koji još nisu u Sokolu. ! Na programu bile su ritmičke igre, ne« j koliko muzičkih komada, a kao glavna tačka dolazak Sv. Nikole sa pratnjom. Sv. Nikola obdario je sve naše male i svakome je .učimo kakovu primedbu iz sokolskog života što je bilo poprače« no živim odobravanjem ostalih. — Na omladinskoj akademiji pored telovež« benih tačaka omladinskih. kategorija i sviranja sokolske muzike, prikazan je i naraštajski igrokaz »Sokoliči«. Po no« voj godini prosvetni je odbor izradio program priredaba i upravni ga je od; bor već odobrio. U tim priredbama namerava se održati niz predavanja, koja če članstvo a i širu publiku upo; znati sa sokolskom idcjotn i sokol; skim ra.dom. Pored ostalog prednjački zbor i upravni odbor rade na tome da se nade zgodno mesto za letno vežba; lište. Time bi se omogučilo gajenje i onih grana .telovežbe, koje se ncmogu vcžbati u zatvorenoj vežbaoni, Godinu 1927. smo završili činom pijeteta napram blagopokojnom na; rodnom borcu Franu Supilo, čiji smo pepeo dana 31. decembra izpratili iz Gruža u Dubrovnik. Iz sokolske župe — Tuzla. Poučeni iskustvora, da kočenje rada u pojedinim društvima dolazi u večini slučajcva radi nestašicc svesnih i dobrih prcdnjaka organizovala je naša žiipa svoj prvi prednjački tečaj, koji je održan 3.—17. jula pr. god. Od 16 društava naše župe posetilo jc te« čaj 12 članova. 3 članice i 8 narašta; i i л sati praktično vežbanje: žup. proste vežbe »Karmen« 12 sati. poseta javnog časa u Kreki 2 sata ispiti 4 sata. Sve ga 140 sati. prehrana je bila organizi; rana u Prosvetinom dač. Domu a sta; novanjc u gimnaziji. Tečaj je apsolviralo sa vrlo dobrim uspehom 3 dobrim 12, dovoljnim 8. -r O »»ib v slavilo jc praznik Ujedinjenja akade; mijom u gradskom pozorištu. Kakvo je interesovanje vladalo za ovu svečanost vidi se po tome, sto su 14 dana pre akademije bile sve ulaznice rasproda; te. Program jc ispunio petpuno očeki; vanje giedalaca. Odmah 1. tačka prijat; no je iznenadila svakoga. Pojavilo se 24 muške dece sa vežbom uz pesmu »Mi smo deca iz Sokola dobro vežbat znamo«, vežba od Fr. Erbena. Zatim 28 ženske dece' sa bršljenovim venči; cima i belim odelima odali sliku nežne rievine dečije duše i čistoče. Vežbalc su 3 sastava od Jegera vrlo skladno i živo. Prednjački zbor (8) primljen jc vrlo simpatično sa svojim vežbama na vratilu Vežbe su bile u saglasnosti sa snagom i izvežbanošču vežbđča. Videli smo ipak i nekoliko vrlo teških i na; pornih vežbi. Pred nastupoin muškog naraštaja zasvirao je muzički odsek naraštaja 2 marša na frulice i.to marš Starešine Jug. Sok. Saveza Gangla i marš starešine Sok. društva u Subotici Petroviča. 8 naraštajaca odvežbalo je vrlo lepo osmicu od Hajka, 9 članica 3 sastava sa buzdbvaniina na jugoslovcn* ske pesme (Jeger) prednjački Izbor muški ratnu dcvetku od Doude. Ova vežba je odvežbana tako p^cizno i tako lepo, da se morala ponoviti i b'la pozdravljena burnim aplauzom. 12 čla= niča 12 naraštajki nastupa k a vežbi Ritmički dvozbor (Očenašek). Kako su članovi zdravljem i snagom u dcvetki tako še članice i naraštaj nežnošču i lepotom ritmičkih pokreta kao i smi; šlenošču vežbi zadivili i oduševili sve prisutne. Kao drugi deo programa pri; kazan jc film VIII. Svcslovenskog So.--kolskog sleta u Pragu, koji jc bio kru; na sokolski!} vežbi i prijatno nas sve podsetio na nezaboravljene dane u zlatnom Pragu. D. Jeger. Sokolsko društvo Sombor na re; dovnoj ovogodišnjoj skupštini koja je jednodušrto protekla, jednoglasno je izabralo novi upravni i nadzorni odbor, delom obnovljen novim snagama a de; lom sastavljen iz članova ranijih upravnih odbora'iz zadnjih godina, ko; J1 su se svojim radom u društvu na; ročito isticali. Ovaj sporazumni izbor novoga upravnog odbora ima da bude Početak novo g a sporazumnega i slož; noga rada. Ovo društvo je usled grad; nje svoga doma došlo u teške ali ne bezizlazne finansijske prilike, koje ima • n’ovi upravni odbor da potpuno sanira. Ponašanje vrlo dobro 16, dobro 7. Po; set vrlo dobar. Uvidajuči korist ovakvih tečajeva prireduje župa II. tečaj iu junu o. g., na ik o ji če eventualno primiti i neko; liko posptilaca iz drugih župa, koje to budu željele, jer sc jc i u prošloj go* d i n i prijavilo nekoliko članova iz drugih župa sa žcljotji da posetc naš tc; čaj ali je nažalost prijava kasno uči; njena. Gradska opština u Tuzli pomogla je održanje tečaja sa prilogom od 1000 Din na čemu se župa ovom pri; likom najtoplije zahvaljuje gradskoj opštini. Kraj svih svojih poteškoča, ovo dru; štvo je ipak i u prošloj godini izdavalo svoj list »Sokolsku Misao«. priredilo je veliki župski slet u svome mestu te osim toga održalo lep niz javnih vežbi, akademija, predavanja i bratskih pose; ta. Od naročite važnosti je učiteljska skupština dva ju somborskih školskih srezova, održana u-Sokolskom domu tja kojoj je zamenik društvenog stare= Sine održao predavanje o Sokolstvu sa naročitim obzirom na školu i selo. Iz; gradnjom svoga doma ovo društvo je pcstiglo mogućn'ost da razvije najin; tenzivniji sokolski rad i sav današnji napor društvene uprave upučen je u pravcu saniranja finansijskih pitanja društvenih da bi se bezbrižno i punom snagom moglo baciti na tehnički i pro; svetni sokolski rad, — na kome je kraj svih d; sadanjih pvJteškoča post'g’o jedno medu prvim mestima u svojoj župi. Novi sokolski prednjači. Kod sokolskog društva u Starom Bečejm održan je od 17. oktobra do 5. novembra 1927 godine društveni prednjački tečaj, koji jc pohadalo 17 članova i 4 članice. Ispiti su održani 13. novembra 1927 god. kojima je pri; stupilo 14 članova 1 3 članice, lspit su pel:.žili svi kandidati i to: brača: Vo» jin Belic. Borivojc Midič, Jakob Letju; ščij Žarko Cosič, Jovan Vorgič Milo« rad Živkov i Aca Popovič sa odličnim uspehom; a brača: Vujiča čiplič Ra; divoje Gavrić Mihajlo Boberič. Sima Živkov Petar Doroslovaoti, Jovan Živ; kov i Krsta Civrie sa uspehom; i sč; stre: Bisenija Stojšic Julijana llorvac; ki i Ruža Cvečanova sa odličnim uspe; hom. Nove prednjake i prednjačice pozdravljamo sa željom da sa steče; nfim spremo,m još uspešnije rade na širenju naše sokolske misli. Zdravo! G—ki. Iz Sokolskog Okružja Staro=Bečejskog Rad ovoga društva u 1927 godini bio je vrlo obilan, kao što se to vidi iz sledečega: 29. maja održan je okruž; ni slet u Starom1 Bečeju sa utakmicama odelcnja članova i muškog naraštaja. Ukiupan broj »Česnika bio je preko 700. Sve vežbe od svih kategorija iz; vedene su sa osobitom preciznošču a naročito je uspela vežba muškog nara* •štaja i članova. Uveče je priredena Akademija na kojoj je društvo St. Be; če j i Srb obran dalo nekoliko vrlo uspe; lih vežbi. Poseta je bila vrlo dobra ka; ko na Sletu tako i na Akademiji, ne samo od meštana, nego i iz okolice, Sokolstvu naklonjenog gradanstva; te je tako i moralan i materijalan uspeh postignut. Sva ostala društva u ovome okruž; ju i to: Sfbobran Mol, Čurug, Ada, B. Petrovoselo i Bačko Gradište pri; redili su u svome mestu javne vežbe sa akademijama, na kojima su prema zaključku načelnika društava u okruž; ju obavezno sva društva učestvovala, te je svugde priredba odlično uspela. Poseta je svuda bila dobra te se ma; terijalno stanje društava u prošloj go; dini znatno poboljšalo. Iz sokolske župe — Novo mesto. Sokolsko društvo Metlika. Dne 6. I. 1928 smo imeli v telovadnici svoj 21 redni občni zbor. Brat starosta Dako Makar je po pozdravu in zahvali vsem sodelujočim prešel takoj k. dnevnemu tedu. Tajnik br. Janko Čerček je očr; tal de ovanje društva v upravnem po; gledu, omenjal razne prireditve opo; zarjal na boljše delo v bodočem letu posebno na prosvetnem polju, ome; njal pa tudi dosedanje uspehe društva po tega 20 letnem obstoju, zlasti uspe; he vseh telovadcev in njih načelnikov ob priliki akademije ob proslavi 20;lct; niče. katero je društvo proslavilo si; cer sk; orano vendar bi se lahko v te; lovadnem. pzivu kosalo z marsikaterim v večjih krajih; kajti pri omenjeni akademiji je nastopilo nič manj, ka; kor 103 telovadcev. S pozivom, da ve; 1 ja j naše delo v bodočnosti posebno tleči in naraščaju, je končal svoje po; ročilo. Blagajnik br. Zdravko Novak je podal izčrpno poročilo blagajne iz katerega jc povzeti, da je imelo društvo dohodkov 21.428 Din 55 par izdatkov 20.745 Din, tedaj aktivno za 683 Din 55 par, poleg tega z društvenim pre; moženjem v gotovini in papirjih v-znesku .2180 Din 87 par, od katerega tvori večino zletni fond, v katerega se daje žal šele zadnje čase 20% čistega dobička od vsake prireditve. Dolga no; benega. Poročilu je sledil absolutorij Mesto v poletju v Argentinijo odišlega, nad vse delavnega načelnika br. Fran; ceta AVeissa poročala je istotako de; lavna načelnica s. Marija Ganglova o telovadnih prireditvah ter posetu telo; vadnice. Iz poročila jc razvidno da je telovadba pri članstvu in pri naraščaju nekaj padla, gotovo vslcd odhoda čla; nov v Ameriko in k vojakom. Pač pa se je dvignil poset telovadnice pri de; ci. članicah in ženskem naraščaju. Pri; reditve: 2 akademiji 1 javni nastop, tekma naraščaja in dece. Udeležba treh tekem in sicer članice in vrsta članov pri pokr. zletu v Ljubljani, župna tek; ma v Novem mestu naraščaja v Kar; lovcu. Uspeh poivsod prav dober ali dober. V vrsti prvaka br. Štuklja v Novem mčstu so nastopili tudi trije naši člani. Končno javen nastop pri tej priliki in v Gradacu. Načelnik gradbenega odseka Konrad Barle jc poročal natančno o dohodkih. Začel je s 17.776 Din začetkom leta, končal pa s 25.868 Din, tedaj s pomnožitvijo fon; da za preko 8000 Din, za kar je izrekel zahvalo vsem, posebno br Ivo Bakov; niku in br. Janku Cerčku. Nato je bil voljen sledeč odbor: starosta br. Ma; kar. podstarosta in prosvetar br. Drob; nič tajnik in poročevalec br. Cerček, blagajnik br. Zdravko Novak, načelnik br Leopold Novak, načelnica s. Gangl; ova podnačelnik br. Kambič, podna; čelnica s. Ivčeva, matrikar br. Zajec načajnik gradbenega odseka br. Blago; tinšek gospodarja br.: Guštin in Gr; bec knjižničarka s. Omerzlova. odbor; niki: br. Konrad Barle Kočevar Weiss, namestniki: br. Stipanič Weiss. Po predlogu br. tajnika je bil sprejet sklep da prejme za leto 1928 vsak član 1 blok s 100 listki po 1 Din v razpadajo za sklad Sokol. doma. S tem smo končali svoj občni zbor z geslom: v delu je spasl Zdravo! č. Sokolsko društvo u Dugoj Resi održalo je 2. o. m. svoju redovitu godišnju gl. skupštinu. Uiz prisuće brojnih članova(ca) tc iizaslanika vla; sti g. Janko Petraka br. starosta otva; ra skupštinu i kratkim govorom osvr; če se na rad društva u minuloj go= dini. Nakon iserpnog izveštaja osta; . lih odbornika, podeljen je starom od; boru apsolutorij i izabran sledeči novi: Starosta: Ibr. D Čopek; zamenik staroste: Dr. A. Longhino; prosveti; telj D. Oindrič; načelnik: A. Defran; češki; odbornici: J. Ungar, J. Stojič, E. Marij on. M. Počina, V. Relič, De; irančeski J; rev. odbor: Ing. D. Vra; na J. Span. — Iscrpivši dnevni red, br. starosta zaključuje skupštinu ape; lujuei na braču i sestre da rade i neka ulože sve svoje sile na to, da im rad bude obilatiji od onoga lanjskog, koji je po njegovom mnenju zameriio do; bar. Na L odb. sednici koja sc održa; la 4. o. mj. konstituisao sp odbor ova; ko: tajnik: br. J. Defrančeski; blagaj; y nik: E. Marijon; statističar: N. Relič; gospodar: U. Počina. — Novo izabra; ni odbor imače teških muka, moguče i nešto večih nego dosadašnji, ali mi verujemo da če on sve to svladati i preči preko sviju zapreka, vodeči drvi; štvo iiz dana u dan u sve lepšu bu; dučnost.' Ne smeta što momentano Лета prostorija za vežbanje što ne; mate gde da uzgajate i "jačaite ite'lo, vi se držite svejedno na okupu i radite •za veliku kleju — ideju Jugosloven; stva — Slovenstva — Čovečanstva! * Odlaskom br. Glassnera iz Duge Rese Sokol, društvo gubi vrlo mnogo. Kao načelnik društva znao jc une; ti uvek medu članove duh bratstva i snošljiviosti, znao je uncti red i disci; plinu. Pod njegovim vodstvom posti; g!o je društvo vrlo lepih uspeha, kao priredbama u mestu tako i učestvo; vanjem na strani. Njemu imademo mnogo toga da zahvalimo — ali ne, Ti nisi tražio hvale ni časti, ni lo; vora, Ti si bio radonik, borac, voda, brat drug — U Tvom budučem delokrugu že; limo Ti Drago mnogo sreče, a Ti nastoj. da se iz inostranstva kamo sada odlaziš vratiš čil i zadojen još jače Idejom Sokolstva, da nam bu; deš u slobodnoj domovini vodnik bo; rac. za naše svetle ideale. D. Iz sokolske župe — Split. Sokolsko društvo u Makarskoj. kao svake godine tako i prosle, pro; slavilo je dan 1. decembra dan ujedi; njenja na svečan i sokolski odreden način, u Okviru svojih društvenih i mesnih prilika i okolnosti. U jutro istoga dana po svršenim funkcijama u crkvi, obavljen je u društvenoj vežba; onici svečani čin sokolske zakletve. Tom prigodom društveni starešina br. Delič, održao jc kratak govor o zna; čaju ovog čina, istaknuvši, kako i ko; liko sokolski zavet veže svakog Sokola; ifcu za sokolsku misao i državno i na; rodno jedinstvo. Uz poklik jedinstvu našega naroda i trokratni: Slava!, u spomen velikom Sokolu;.!unaku, blago; počivšem br. Joži Antunoviču ovom heroju iz najtežih borbi za slobodu i ujedinjenje — razidosmo sc; a zatim jc prisutnoj dcei i naraštaju bila raz; delena brošurica: »Put u sokolski ži; vot«, sa nekoliko popratnih reči o zna; čenju tog Savcznog dara. Na večer priredena jc svečana aka; demija. Akademiju je otvorio zamenik sta; rešine br. Dr. Kletne Puharič. U svo; me slobodnom govoru, razvijajuči ne; koliko lepih i jezgrovitih misli, dao nam je jedan veoma uspeli, zaokruženi prikaz značaja 1. decembra 1918 go; dine. U ovom svome lepo smišlenom i toplom sugestivnošču izrečenom go; voru, bio je br. Puharič više puta pre; kidan živim .aplauzom. Ovo je ujedno prvi javni istup br. Puhariča, pa mu na uspehu čestitamo, u uverenju, da če svoje opšte i sokolske sposobnosti i dalje ulagati bez rezerve, u plodni so; kolski rad kad ga god ustrebamo. — Daljni sadržaj programa — tehnički deo — bio je fortc akademije, po svo; mo sastavu; a svojom izvedbom u ce; losti, središte neprekinutog intereso; vanja, kod svih posetioca ; izraz viso; kog uzgojnog rada u Sokolstvu. Opa; zili smo protivno no dosada, da je gra; danstvo otišlo s ove akademije svojim kučama s najboljim impresijama upra; vo pod utiskom sokolske telovežbe, koja je odisala svežinam i krepošou telesnog zdravlja, umetnošću, pesmom ritmičko harmoničkih pokreta i simbo; ličkim prikazima historije. tradicije i osobina Jugoslovenskog naroda. A ovo spada u zaslugu jedino prednjačkog zbora (i požrtvovnih vežbačadca), ko j1 je svojom stručnom spremom i poima; njem svog poziva a neprekmutim ra; dom, postigao ovom prigodom ono, što odavna željasmo postiči, i tako na; šao, otkrio put kojim imadu voditi i 'razvijati svoj daljni telovežbeni rad da postignu potpuni i harmonički uzgoj svojih pripadnika i što uspešniji, širok, neposredan iitecaj na javnost; jer če; mo njena bezuvetno potrebnu naklo; nost pridobiti za sebe samo čistim naj; čiščim manifestacijama iz sokolskog života i rada što nam je ova priredba posvedočila i dokazala svima, da sjno to u mogučnosti. A kod ovog i glavne svoje nade oslanjamo na Prednjački zbor i požrtvovnost vežbača. Brojni odziv gradanstva bez raz; like staleške i partijske pripadnosti uverava nas, da u našem mestu oživ; ljuje interes za Sokolstvo što podvla; čimo, naročitim zadovoljstvom. Mo; ral ni uspeh ove akademije bio jc iznad oeckivanja. Lep materijaIni prihod.na; menjen je predstoječoj gradnji Sokol = skog doma u Makarskoj. Pozvali smo na akademiju sva nad; leštva u mestu, ali sa žalošču smo mo« rali konstatovati da su bila zastopana tek 2—3 od njih Drugi ne dodoše. Ne znamo, čemu ovaj izostatak ovih najpozvanijih ovom prigodom; ali sve; sni smo. da je to jedna neočekivana i štetna konstatacija na ovaj dan op; štegai največeg narodnog blagdana. Vlade Lalić. Sokolsko Silvestrovo na Visu. I ovc godine na Silvestrovo naš Soko priredio jc u dvorani H. doma veoma lepu zabavu. Bogati program privukao jc veliki broj gradanstva. Izvedeno jc deset raznih tačaka. Pozorišni komad »Stari Vujadin« u 3 čina, izveli su do; teranom glumom članovi, naraštajke i naraštajei Sve proste vežbe. te one zastavicama i veslima. ritmičke vežbe »Male pticc« i simboličku vežbu »Vrb; niče nad morem« od F. Švarcvalda iz; veli su muška i ženska dcca, naraštaj; ci i članstvo sa lepotom t sigurnošču, a zasluženo pobrali velik aplauz. Ša; ljivu igru »Strajk glazbara« sa sim; fonijom »Svašta i ništa« od brata J. Vodvarka kapelnika sokolske glazbe odigrali su glazbafli, baš komično i proizveli kod publike bum smeha i vcselog raspoloženja. — Zatim je u osvitku nove godine glazba odsvirala koračnicu »Jugoslavija« komponiranu od našeg vrednog kapelnika Vodvar; ke, koji je osobitom veštinom aran; žirao i muziku za sve vejžbe. Sokolsko društvo u Makarskoj pri; redilo je na dan 31 decembra »Silve; strovo veče« u formi akademije. Opšti karakter priredbe imao jc pretežno za; bavno obeležje, posebicc po veselom raspoloženju koje je te večeri bilo za; paženo. kao što je to i u skladu sa silvestarskim raspoloženjem. Kad ovc. kao i kc>d one akademije na 1. decembra opazili smo veču po; sjetu gradartstva. no dosada, a i življe interesovanje u mestu za sok. prired; be što nas veseli iz dva razloga: opa; žarno, da jc u stalnom porastu kod na; šeg gradanstva interes prema svim ma; nifcstacijama iz sok. života i našeg društvenog rada a onda zato, jer baš to saznanje i nas Sokole odušcvljava, bodri i podstićc na predatniji sok. rad. Sve tačke programa izvedene su na način koji jc izazvao veselo raspolo; ženjc i priznanje sok. radu, te, u glav notne, zadovolji« posetioce i nas So> kole. Mogle bi se istaknuti neke za; merke u pogledu programa i izvedbe kad ne bi postojali neki momenti, što se ovom prigodom moraju bezuslovno uvažiti. Moralni i materialni uspeh za> bave bio je dobar Jedno je, kod ovog za nas najvaž; nijc: sa priredbom zadovoljni smo mi Sokoli i naši gosti. A to znači: uspeh U našem slučaju — još jedan korak napred, dublje u život i dušu našeg gradanstva. ' VI—ić. Iz sokolske župe — Veliki Bečkerek. Rad Sokolskog društva u Vršcu do kraja decembra 1927. 5. juna održan je okružni slet treeega okružja u Beloj Crkvi na kojemu je sudelovalo i vr; šacko sokolsko društvo. Tako smo isto sudelovali i na sletu Bačke sokolske župe u Somboru.. Tamo je sudelovala i Vojna muzička škola iz Vršea. U ju; lu nijc bilo nikakvih javnih priredbi. U augustu održao je brat Dura Paun; kovic predavanje o razvitku i dužno; stima Sokolstva, u kojemu je na vrlo zgodan način uputio prisutne u sokol; sku ideju. Za razvitak Sokolstva u Banatu bilo bi od velike važnosti da nas sokolski prvaci češče posečuju i da drže ovako korisna predavanja. Posle predavanja održana jc mala akademija i igranka. U septembru nijc bilo jav; nih nastupa radi gostovanja Srpskog Narodnog Pozorišta iz Novog Sada. U oktobru priredeno je javno selo sa pozorišnim komadom »Prvi ručak«. vežbanjem podmladka i predavanjem sestre načelnice Nevene Bogdanovič »Lužički Srbi«. Posle sela bila je igran; ' ka. 30. oktobra priredeno je naraštaj; sko selo sa vežbanjem, pozorišnim ko; madima igrankom i predavanjem bra; ta prosvetara Ante Tadiča o potrebi i koristi naraštajskih sela. U novem; bru priredio je prednjački zbor dve igran‘i e. — 13. novembra prireden je parastos sa komemoraeijom pokojnom bratu Miki Kovačeviču, generalu. Su; delovale su sve vlasti i društva. Na i omemoraeiji govorio je brat starešina Vladimir Glišie o životu i sokolskom radu brata Kovačeviča, a jedan nara; štajac deklamovao je prigodnu pesmu od R. K. Jeretova. 30. novembra prirc; dena je svečana akademija u ppčast oslpbodenja i ujedinjenja uz sudclova* nje Vojne muzičke škole. Akademiju jc otvorio prigodnim govorom brat starešina Glišič. Sve kategorije i pi; tomci Vojne muzičke škole odvežbali su devet tačaka. Posle programa bila je igranka. 3. decembra organizirali smo tri guslarske akademije za škole i gradanstvo onih guslara, koji su do; bili prvu nagradu u Beogradu. 11. de; eembra održali smo ponovo naraštaj; sko selo, kojom je prilikom brat Tadič pročitao i objasnio naraštajcima sa; veznu broišuru »Put u sokolski život«. Posle toga naraštajei su odigrali dva pozorišna komada. 21. decembra pri; redili smo vojničkD' selo za pitomce Vojne muzičke škole. Ovom je prili; kom svirao orhestar Vojne muzičke škole. a naraštajei su im idigrali tri pozorišna komada sa p e vanje m. Brat Tadič održao im je prigodno predava« nje. 25. priredili smo i4 treče naraštaj; sko selo sa pozorišnim komadom »Dva profesora«. — Još imamo napomenuti, da je prvoga dccembra bila održana zakletva novih članova uz prigodno slovo brata podstarešine Ljube Nedelj; » kovica' — Brošure »Put u sokolski ži« vot« bile su podeljene naraštaju uz prigodne napomene. Članstvu i osta^ jim kategorijama održavaju sc nago; vori i daje im se razna sokolska litera; tura na čitanje. — Vežbanje se, redov; no održajc. tako isto i prednjački ča; sovi Upravr.i odbor prednjački zbor i prosvetno odelcnje održavaju svoje sednice. Zdravo! A. T. Iz sokolske župe — Bjelovar. Glavna skupština Sokolskog dru« štva u Bjelovaru. U nedelju, 15. ja« nuara o. g. održana je u društvenem domu glavna skupština Sokolskog tiru« štva iu Bjelovaru. Skupština je bila vrlo dobro posedena a otvorio je br. dr. Sunajkovič, kratkim pozdravnim govorom i čitanjem poslanice JSS za godinu 1928. Iza izveštaja pojedinih funkcioinara podeljena je starom upravnom odboru razrešnica, a nakon toda je .po jednoglasnom zaključku aklamaeijom izabran ovaj upravni od« bor: Starešina dr. B. Sunajkovič, za« mcnik dr. M. Omčikus, načelnik Vik« tor Ladenhauser načelnica Ljerka Sondičeva, prosvctar Miloš Boroje« vič. te brača: Stjepan Sram, Uroš Sar« čevič, Jovan Dragojevič dr. I. Sondič, dr. F. Winter, dr. V. Kalcmbcr, dr. M. Vukobratovič, dr. A. Bošnjak Riude Bičanič, Luka Ćosič, Dušan Bjelajac, Dimitrije Tomič, te sestra Dara Gvi« jetičcva. Zamemciima odbornika su iza« brana brača: Nikola Vuka,s, Branko Malojčič i Nikola Tatalovič. Revizori računa: Ljbbomir Ivankovič, dr. L. So« ški i Branko Petrovič. Ovc godine se je iz izveštaja funkcionara razabrao vrlo intenzivan rad u svim granama sokolskog živo« ta titko, da društvo može biti potpuno zadovoljno sa uspehom rada u prošloj godini. Naročito je palo u oči, da su svi ti izveštaji bili potpuno saglasni u jednome pravcu, da se je prošlogo« dišnji rad naročito posle župskog sle« ta, osnivao na jedinstvenom sistemu, pa je u torne pravcu dan i poti ca j bu« dučem upravnom odboru. Iz njih se razabralo, da je naše Sokolsko dru« štvo krenulo novim smerom, smerom intenzivno,g i sistematskog rada po« svečenog naročito vaspitanju svakog pojcdinca. Nakon što je glavna skupština dala ovlaštenje novom upravnom od« boru za temeljito nadogradnju i pro« širenje društvenog doma brat stare« šina je zaključio glavnu skupštiniu. Tza glavne skupštine održana je društvena čajanka samo za članstvo. Zdravo! K. * Iz sokolske župe — Sarajevo. Prošle jeseni održano je taikmiče« nje naraštaja, muškog ti žensbog u Vi« sokom. Tom prigodom održana je sednica župskog odbora i zbora dru« štvenih načelnika. Odločeno je, da se održe nedelni prednjački tečaj,evi U sva društva koja ne rade poslače se naročiti izaslanici, kojii če dspitati i eventualno odstraniti uzroke i smet« nje dalnjem uspešnom radu. Sednica je zaključila, da se naročita pažnja posveti selu gđe je još zdrav eleme« nat. S toga če se od sada priredivati više izleta na solo. Za ovu zimu spre« maju se i skijaški kursevi a i nate« canja. Terena za skijanje ima u črta« voj Bosni, a o Sarajevu napose, više nego idealan. Pogibija brata Mike Ko« vačeviča zavila je čitavu župu u crno. Povodom ovog dogadaja župa je odr« žala parastos, a posle komemora« eiju koju je Otvorio brat dr. Penišič, dok je o pokojniku pr ogovori,o brat dr. Vojislav Besarovič. Iz sokolske župe -Šibenik. Zadar - n ju ob spremljevanju klavirja. Izved« ba je bila brezhibna, skupine pe« stre in za Jesenice nekaj novega. Za njimi je nastopila vrsta najboljših te« lovadeev na visoki bradlji. Izvajali so vrhunske sestave z največjo lahkoto, sigurnostjo in eleganco. Priznati jim moramo, da je bila to najboljša vrsta, kar smo jih videli po vojni na Jese« nicah. Zlasti je ugajala skupina šestih stoj na visoki bradlji. Za člani je na« stopilo 12 članic s skupinskimi vajami s palicami ob spremljevanju klavirja. Vaje so bile jako slikovite. Začetek je bil nekoliko nesiguren, sicer pa iz« vedba dobra, Telovadbo so zaključili člani s skupinskimi vajami v šestnaj« storiei katere so izvedli strumno; zla« sti težka tretja vaja je bila izvedena z največjo sigurnostjo in elanom. Ta lepi in pestri nastop sta pripravila in vodila brat načelnik Tone Buh in se« Dar šibeničkih Sokola našoj mor« narici. Naša mornarica u Šibeniku sla« vila je 31. oktobra 1927. uspomenu na dan kada je na brodovima prvi puta zalepršala naša ratna zastava. Mornarska slava bila je uvečana dir« ljivim aktom bratske ljubavi i pažnje što su je mornarima ukazali sokoli. Šibeniško«zadarska sokolska župa da« rovala je toga dana zastavo^ brodar« skoj podoficirskoj štoli u Šibeniku. Svečanosti su prisustvovali predstav« niici osamnaest sokolskih društava sa sokolsko m muzikom. Prisustvovao je kraljev delegat pukovnik Hristič. ad« miral Priča i predstavnici vlasti. Sta« rešina župe razviio je zastavu i predao ju komandantu škole uz iskrene* i tople reči upučene čanima Jadrana. Izaslanik Jadranske straže privezao je na zastavu traku Jadranske straže Konačno je admiral godarnost Sokolima cenome daru ljubavi koli gaje prema našoj rici. stra načelnica Anica Zavodnikova. M. Sušnik. Priča izjavio bla* na ovom drago« koju naši So« vojsci i morna« Iz župe Petra Mrkonjića — Banja Luka. Sokolsko društvo u Bihaču prire« dilo je 21. o. m. svoju prvu zabavu u korist podizanja Sok. Doma u Bihaču. Zabava je požnjela velik moralan i materijalan uspeh a programske tačke su bile osiobito lepo i dobro izvedene. Proste vežbe svih kategorija članstva, hrvanje, mačevanje, vojska, mramor« ne grupe i žive slike. Bihačko Sokol« sto društvo se je trglo na najaktivniji rad. * Iz sokolske župe — Zagreb. Nova Gradiška. Naše sokolsko društvo priredilo je pored akademije 1. XII. 1927. parastos i komemoraciju za pok. generala brata Miku Kovačevi« ča. Na is to j su sudelovala sva napred« na mesna društva, te predstavnici svih ureda. O zaslugama pokojnikovim go« vorio je prosvetar društva brat Jovo Carcvič, koiji je u svom govoru, obra« čajuči sc omladini sokolskoj naglasio, da čemo se seni velikog brata odužiti jedino predanim radom za svoj narod i oitadžbinu, kako je to i brat Kovače« vič radio. — S. M. * Iz sokolske župe — Ljubljana. Redna župna glavna skupščina se vrši v nedeljo dne 26. februarja 1928. Zbor društvenih načelnikov pa v ne« deljo dne 12. febr. 1928. Vse podrob« nosti v okrožnici. Opozarjamo na to vse župne cdinicc. Zdravo! Župno starešinstvo. Novi župni prednjaki. V nedeljo, dne 15. januarja 1928 so sq vršili v Narodnem domu v Ljubljani župni prednjaški izpiti pred izpraševalno ko« misijo, obstoječo iz predsednika savez« nega podnačelnika br. Vidmarja in članov komisije: župnega načelnika br. Jesiha, br. Svetliča in br. dr. Oražna. K izpitu so pristopile štiri sestre in pet bratov, od katerih dva nista napravila izpita. Odlično sposobni sta bili pro« glašeni sestri: Jadviga Bogatajeva iz Kočevja in Vladimira Engelmanova iz Ljubljane; sposobni pa sestri: Brigita Twrdyjcva iz Kočevja in Bara Zalar« jeva iz Ribnice ter bratje: Andrej Arko iz Ribnice. Srečko Batič iz Kočevja in Leopold Novelli iz Ježice. — Mariji« vim sestram in bratom izkrene če« stitke! J. J. J. * Iz sokolske župe — Maribor. Sokolsko društvo v Ljutomeru ima redni občni zbor 2. II. 1928. ob 2. ur popoldne v Sokolskem domu, z ob-čajnim drevnini redom Zdravo: - -Odbor. Iz Gorenjske sokolske župe. V nedeljo, dne 20. novembra 1927 je priredilo Sok. društvo Jesenice no« tranji javni nastop, ki je v vsakem ozi« r;u odlično uspel. Nastop je otvoril mo« ški naraščaj 12 po številu ki je dobro 'zvedel vajč s palicami. Zatem so na« stopili 4 člani in brezhibno izvedli pro« ste vaje za pokrajinski zlet v Ljubija« ni. Pri tej izvedbi smo šele videli, ka« ko so te vaje lepe. Sledila je orodna telovadba članic na bradlji in nara« ščajnic na konju Vaje oboijih so bile sicer lfihke, toda izvedene prav zado« voljivo. Nato je nastopila vrsta mlaj« kih članov na drogu, kjer smo opazili nekaj prav nadepolnih telovadcev. Po odmoru katerega je izpolnila društve« na godba na pihala je nastopilo 10 na« raščajnic s skupinskimi vajami na ko« Sokolsko društvo u Slovenjgradcu priredilo je društveni prednjački te« čaj pod vodstvom prednjačkog zbora. U tečaju su predavali brača: načelnik, prosveti tel j i društveni lekar. Kao re« zultat tog tečaja položili su društveni prednjački ispit sa odličnim uspehom sestra Vida Ivančeva i Irena Rebulo« va, sa povoljnim uspehom brača Vi« ljem Tomat i Frido Vodenik. Ispitnoj je komisiji predsedavao načelnik nui« riborske sokolske župe br. Mačus. S. K. Sokolsko društvo v Slovenjgradcu je imelo svoj 9 redni občni zbor dne 14. januarja 1928. Starosta br. dr. V. Železnikar otvori občni zbor, srčno pozdravi vse navzoče, zlasti zastopnika župnega starešinstva mariborske sokolske župe br. Mačusa V kratkih besedah poda pregled delovanja društva v pretek« lem letu, se zahvali vsem ki sed pri« pomogli, da je društvo v 1. 1927. tako uspešno delovalo ter prečita poslanico JSS. Slede poročila društvenih funkci« jonarjev, iz katerih je razvidno ži« vahno in plodonosno delovanje dru« štva v pretečenem letu. Poročilo tajnika (br. Sovre). Od« bor je imel 12 rednih in 2 izredni seji, na katerih se je rešilo 496 dopisov ter se obravnavale razne zadeve, ki se ti« čejo društva. Odbor je dosegel da se je naše društvo uvrstilo med manjšin« ska društva ter je dobil za poikrovite« Ijico br. sokolsko župo v Novem Sa« du, ki se popolnoma zaveda svoje na« loge ter nas prav velikodušno podpi« ra. Izmed društev smo imeli največ stika z društvi koroškega sok. okrož« ja, ki nam je šlo na roko zlasti o pri« liki okrožnega zleta v Slovenjgradcu. Z vsemi naprednimi društvi v Slovenj« gradeu smo v prijateljskih stikih. O priliki zadnjih občinskih volitev so nekateri politikanti hoteli unesti v društvo neslogo, kar pa dokazuje le njih nesokolsko pojmovanje in popol« no neznanje temeljnih sokolskih na« čel Delovanje vseh odsekov je poka« zalo-, da so se v polni meri zavedali svojih ne vedno lahkih nalog. Vse pri« reditve so izkazale prav lep moralen pa tudi gmoten uspeh. Vse svoje sile pa moramo zastaviti, da se v prihod« njem letu osamosvojimo ter si posta« vi mo lasten krov. Vsako pravilno in dobrohotno kritiko je odbor prav rad upošteval, odločno pa zavračal vse kritike ki so izvirale iz osebnosti ali pa iz namena zmanjšati ugled društva. Vsak član se mora vselej in povsod zavedati, da sta narodnost in napred« nost temeljni točki sokolskega pro« grama in paziti, da Iz nesokolskim ponašanjem ne oškoduje društva. Gledati moramo, da privabimo v telo« vadnico kolikor mogoče mnogo deee in naraščaja da imamo za seboj krep« ko četo novih bojevnikov, ki bodo na« daljavah in dovršili kar smo započeli mi. Kljub raznim napadom napreduje naše društvo neprestano in mora na« predovati tudi v bodoče. Poročilo blagajnika (br. Senica). Celokupni promet v letu 1927. je bil Din 97.132, in sicer: dohodki 48.566.95 Din, izdatki 48.565.05 Din, med sled« nje pa spadajo tudi naložbe za Sokol« ski dom. Poročilo načelnika (br. Veljak). Prednjaški zbor ki je štel 7 članov, je imel 12 rednih in 2 izredni seji. Telo« vadili oddelki so bili sledeči: člani, članice, moški in ženski naraščaj, mo« ška in ženska deca Telovadilo se je 589 ur s 6644 telovadci. Zbor je imel prednjaško šolo, iz katere sta izšla 2 brata in 2 sestri, ki so položili dru« štveni izpit. Savezni prednjaški izpit je položila 1 sestra. Telovadni aikade« miji ta bili dve. Junija se je vršil v Slovenjgradcu okrožni y)\ct. Poročilo matrikarja (br. Sovre). V letu 1927. odpadli 4 člani vežbači na« ras tli za 33, tako je sedaj 89 čla« nov(ic), 137 vežbačev(ie). Poročilo zdravniškega odseka (br. dr. Železnikar). Društvo ima zdravni« ško zadovoljiv materija!, opazovati je bilo le nekaj lahkih obolenj. Vsem so se dala zdravniška navodila. Poročilo prosvetarja (br. Sovre). Prosvetni odsek je vršil svoje delo: 1. s strokovno knjižnico, Iki šteje 143 knjige; 2. s predavanji, ki jih je bilo 16; 3. s kratkimi govori pred vrstami v telovadniei ki jih je bilo 293; 4 s širjenjem sokolskega tiska; Sokolski Glasnik ima že sedaj 21 naročnikov, knjig in brošur je pokupilo članstvo za 1000 Din; 5. s prosvetno šolo vadi« teljskega zboira, katere rezultat je bil društveni prednjaški izpit 2 bratov in 2 sester; 6. s širjenjem napredne le« poslovne literature. Vodnikovi družbi je pridobil pr,os v. odbor 122 članov; 7. z dopisovanjem v sokolske liste in poročanjem v dnevno časopisje. Denarnega prometa je imel odsek Din 16.268, in sicer Din 8134 dohod« kov in ravno toliko izdatkov. Poročilo gradbenega odseka (brat Tominec). Gradbeni odsek je imel 11 sej Resno se je začelo premotrivati zgradbo Sokolskega doma, ki naj bi se pričel graditi že 1. 1928. Poročilo blagajnika gradb. odseka (br. Senica). Fond za Sokolski dom se je v 1. 1927. pomnožil za Din 31.377.65 tako da znaša sedanje čisto premo« ženje s plačanim stavbiščem vred Din 103 311.81. Poročilo gospodarja (br. Veljak). Društveni inventar je vreden 16.398 Din, in sicer se je v 1. 1927. vrednost povečala vsled raznih nabav za Din 2886.50. Poročilo mladinskega in socijalne« ga odseka (br. Skaza). Mladinski od« sek je priredil otroško maškerado in 2 pešizleta. Soc. odsek je imel priliko intervenirati v 1 slučaju. Poročilo revizorjev (br. Bebclak) Računi in knjige v rediu, predlaga bla« gajniku in odboru absolutorij. Spre« jeto! Pri volitvah je bil zvoljen odbor, ki se je na 1. seji upravnega odbora in na 1. seji prednjaškega zbora konsti« tuiral sledeče: starosta br. dr. Železni« kar, ki je ob enem predsednik zdrav« niškega odseka, podstarosta in pro« sveta,r br. Šentjurc načelnik br. Ve« ljak, njegov namestnik br. Mlač, na« čelnica s Ivančeva, njena namestnica s. Rebulova, tajnik, matrikar in knjiž« ničar br. Sovre njegov pomočnik brat Gregl, blagajnik br. Senica, predsed« nik gradb. odseka br. Rojnik Ivan, predsednik mladinskega in socijalnega odseka br. Skaza, predsednik veselič« nega odseka br. Kopač, arhivar br. To« mincc gospodar br. Rojnik Konrad, namestnika br. Lovec in Sušel, revi« zorja br. Debelak in Zupanič, delegat br. Sovre. Piri slučajnostih izroči br. Mačus pozdrave župnega starešinstva tar po« hvali vzorno delovanje društva, ki Je eno najboljših v mariborski župi. F. S. Iz sokolske župe — Celje. Glavna skupščina župe bo v nede« ljo, 26. februarja ob osmi uri v telo« vadnici Sokolskega društva v Celju (mestna osnovna šola). Dnevni red: 1. debata k poročilom funkcijonarjev; 2. poročila pregledni« kov; 3. volitve; 4. samostojni predlogi društev; 5. župne prireditve; 6. slučaj« nosti. V smislu sklepa lanskega občnega zbora bodo vsem včlanjenim društvom pravočasno doposlana natisnjena poro« čila posameznih župnih funkcijonarjev kakor tudi prepis zapisnika zadnjega občnega zbora. Društva naj nemudoma sporočijo naslov na letošnjem občnem zboru, izvoljenih delegatov, da jim mo« re župa poslati vabilo na občni zbor. Predlogi društev morajo biti pri starešinstvu najkasneje 8 dni pred skupščino, sicer o njih ne bo obravna« valo. Župno starešinstvo. Dol pri Hrastniku. V četrtek, dne 19. t. m. se je vršil v novi dvorani občni zbor Sokola na Dolu Udeležba je bila polnoštevilna. Br. starosta je v svojem pozdravnem govoru tudi ,na« štel in omenil vse važnejše dogodke na sokolskem polju v tekočem letu. Kot največja pridobitev je zaznamo« vati dejstvo, da se je vendar posreči« lo, da je dobil Sokol svojo dvorano, kjer bo lahko udejstvoval svoj delovni program. Posebno uspešno je deloval v mi« nulem letu tudi prosvetni odsek, ki poseduje lastno knjižnico in prireja gledališke igre. Stari odbor se je ponovno izvolil. Namesto odstopivšega podstaroste br. Josipa Roša se je izvolil br. Emil Sartorij; delegatom pa br. starosta Vitko Jurko. Sokolsko društvo v Laškem je imelo dne 14. t. m. v hotelu Savinja svoj redni društveni občni zbor, kate« rega se je udeležil tudi župni delegat br. Čepin. Zborovanje je c tvoril brat starosta dr. Roš, ki je v svojem po« zdravnem nagovoru omenjal težkoče, s katerimi se je moralo društvo, v pre« tejdem letu boriti, a omenjal tudi sve« tle točke minulega leta predvsem' raz« vitje društvenega prapora in pa usta« novitev odseka Rimske Toplice. Sledila so stvarna in izčrpna po« ročila društvenih funkcijonarjev, ka« terim je zbor z velikim zanimanjem sledil in mestoma živahno aklamiral. Predvsem bodi omenjeno poročilo tajnika odseka Rimske Toplice. V pe« strih besedah je oslikan tu boj za pro« evit mladega stebelca, ki je pognalo akoprem vsajeno v nerodovitna tla že žilave korenine Prepričani smo, da bo iz tega stebelca zraslo mogočno drevo, ker ga goji vrtnar z dušo polno sokol« skih idealov. Pri sledečih volitvah so bili po ve« čini dosedanji društveni funkcij,onarji ponovno izvoljeni. Le dosedanji brat starosta dr. Roš je izjavil da ponovne izvolitve radi prezaposlenosti žal ne bi mogel več prevzeti. Zbor je vzel nje« govo izjavo obžaluje na znanje in iz« volil na to z vsklikom br. dr. Domini« ka Drnovška starostom. Ostali odbor je sledeče sestavljen: Podstarosta br. ing. Anton Homan, prosvetar br. Ve« koslav Brenko, načelnik br. Ernest Majer, načelnica š. Stana Hafnerjeva, tajnik br Frane Jenko blag. br. Josip Furlan, matrikar br. Franc Saks, knjiž« ničar br. Juro Kislingcr, gospodar br. Stanko Stanič. Sestava odbora daje polno jam« stvo, da bo društvo v ozkem so,delo« vanju med odborom in brati ter sestra« mi korakalo strumno naprej po za« črtanih smernicah. Celjski Sokol v l. 1927. Dasiravno smo ponovno pozvali celokupno naše članstvo da priso« stvuje društvenemu občnemu zboriu, da oni, ki se aktivno ne udeležujejo sokolskega dela, vsaj enkrat na leto pokažejo zanimanje za Celjskega So« kola, so vendar prišli na občni zbor dne 12. L t. 1. po veliki večini le telo« vadeči člani, zato pa ti v častnem šte« vilu nad 100. Kot zastopnik Celjske Sokolske župe je pozdravil občni zbor br. Smert« nik. ki je po daljšem nagovoru izre« kel v imenu župe društvu zahvalo in priznanje. Zborovanje je poteklo povsem mirno. V očigled razveseljivim poro« Čilom posameznih funkcionarjev in ob stvarni kritiki teh poročil od strani članstva je bilo razpoloženje bratov in sester na zboru prav prijetno in živahno. — Bilanca celokupnega dru« štvenega delovanja v minulem letu kaže, da živi v društvu še vedno nek« danji sveži duh in da poseduje Celjski Sokol v svojem aktivnem članstvu vso i silo, ki daje po vsej pravici naši tako priljubljeni organizaciji prvo mesto med celjskimi društvi. tri so že Pokrajinski zlet v Ljubljani, na katerem so celjske članice pridobile pri tekmah za Savezno prvenstvo prvo. tretje in četrto mesto, člani pa peto mesto dalje tekma za prvenstvo v eeljski župi, kjer so odnesli Celjani prva štiri mesta, naraščajska tekma dne 29. V. t. 1, ko so celjski naraščaj« niki dosegli prvo in tretje mesto, končno pa sijajno uspeli društveni na« stop v Celju — vse te štiri glavne telo« vadne prireditve, ki se jih je naše te« lovadeče članstvo udeležilo, kažejo da ima društvo pravico do obstoja in da je častno izpolnilo svoj glavni smoter: gojitev telovadbe. Vsi ti uspehi so po« slediea sistematičnega dela društvene« ga vaditeljskega zbora, ki šteje lepo število 17 članov, ki so vršili dan za dnevom težko in požrtvovalnlo delo pod vodstvom našega neprecenljivega br. načelnika Poljšaka in pridne, ved« no prijazne načelnice s. Grudnove. — Kdor pozna sokolško delo, posebno še v telovadniei, ve. da mora hiti človek, ki to delo opravlja, idealist, in da ga le ideali vzdržijo neomajnega in po« trpežljivega pri njegovem sokolskem udejstvovanju. Število telo,vadečih, skupno 475, nam je priča, kako radi se zbirajo na« ši bratje in naše sestre, bratci in se« strice v sokolskem hramu — v telo« vadnici. Starejše brate še pogrešamo in bo treba v novem poslovnem letu zopet poizkusiti zbrati stare kosti v telovadniei. Društvo je poslalo v Savezni vadi« teljski tečaj eno članico in enega čla« na, v tečaj za vrhunško telovadbo tri člane in v župni tečaj v Zagrebu članice. Vsi ti bratje in te sestre končali tečaje uspešno. Društvo uživa sadove teh tečajev. Telovadci in telovadke niso pose« čali telovadnih prireditev le sosednjih bratskih društev, temveč so hiteli tudi večkrat oddaljenim društvom na po« moč. Nastopili so z vzorno vrsto tudi pri telovadbi našega manjšinskega društva v Mežici. Tako je društvo bratskim organizacijam tudi dejansko pomagalo, ne le z navdušeno besedo. Sokolski praznik smo nameravali proslaviti z običajno slavnostno aka« demijo, ki jo je pa moralo 'društvo zaradi nedostajanja primernega loka« la za nastop opustiti. Praznovali smo 1. XII. interno v telovadniei. Poleg •telovadbe je slkrbehAdru« štvo v zmislu sokolskega programa tu« di za sokolsko prosveto. Več preda« vanj in tedenski nagovori v telovadni« ei so bili delo društvenega prosvetar« ja, knjižničar pa je pomnožil društve« no knjižnico, ki šteje sedaj že 308 knjig strokovne, sokolsko«idejne in lepo« slovne vsebine, ki si jih predvsem te« lovadeče članstvo pridno izposejuje. Kakor je to pri skoro .vseh dru« štvih talko je moral prirejati tudi naš Sokol zabave, in to predvsem zaradi društvene blagajne in pa tudi zato, da nudi članstvu in prijateljem Sokolstva tu in tam kako brezskrbno, veselo ,uri« eo. Tradicionalna sokolska maškarada na pustno nedeljo in vsakoletni so« kolski Silvestrov večer sta gotovo vsem obiskovalcem v prijetnem spo« minil. Minulo poslovno dobo je priredil Ccljški Sokol tudi Miklavžev večer, na katerem je obdaril ubožno sokolsko deco in naraščaj. Ta večer gotovo po« stane tretja običajna sokolska prire« ditev. Ob priliki župnega naraščajskega zleta v Celju je izročilo društvo svo« jemu naraščaju prapor, pod katerim se bodo odslej zbirale vse bodoče so« kolske generacije našega mesta. Celjski Sokol je štel v preteklem letu škupno 685 pripadnikov, zazna« movati je od lanskega leta majhen padec članstva ki pa gre v glavnem na račun zaradi neplačanja članarine črta« nih članov. Finančno stanje društva je precej ugodno. Denarni promet je dosegel vsoto 140.296 Din 07 p, ob zaključku blagajne znaša gotovina 6.790'20 Din. Denar, ki se je natekel iz članarine,, društvenih prireditev in podpor so« kolskih mecenov, se je v glavnem up,o« rabil za nabavo novega in za popravi« lo starega telovadnega orodja, za ude« ležbo obveznih telovadnih prireditev in za udeležence telovadnih tečajev. Silno razveseljiva je pa vest našega vzornega blagajnika br. Staniča da je fond za Sokolski dom v mestu Celje narastel na Din 45.267'32. Upravičeno se lahko veselimo uspehov, toda zadovoljiti se ne more« mo z njimi. Naša pot je še dolga, dol« ga in nihče izmed nas ne ve, kje sc neha. — Doseženi uspehi nas ne sme« jo zadovoljiti, zato si moramo želeti vedno Več in več in tako priti bližje cilju. Marsičesa še nismo storili v pre« teklem poslovnem letu. Naš sokolski tisk se mora razširiti posebno sedaj, ko izhaja naš' Sokolski Glasnik v ob« liki časopisa in v pomnoženi nakladi, za manjšinsko vprašanje (oziroma pra« vilno zoper iridentizem) se je storilo premalo. — Treba bo pomnožiti tudi našo organizacijo in obrniti še večjo pažnjo našemu naraščaju, tudi bo tre« ba uvesti periodične družabne sestan« ke članstva, ki bodo dali našemu brat« stvu jasnejši izraz in poglobili čut ena« 'kosti in solidarnosti. Resnici na žalost je treba na tem mestu ugotoviti, da društveni zdravni« ški odsek tudi v minulem letu ni iz« polnil svojih nalog in da se društvu doslej ni posrečilo dobiti med celjski« mi zdravniki enega brata, ki bi imel zmisel in veselje —-saj čas sc najde — prevzeti v bodoči poslovni dobi mesto predsednika društvenega zdravniškega odseka. Na občnem zboru smo obravna«, vali na željo nekaterih članov vpraša« nje eventualne prodaje Sokolskega doma v Gaberju. Zbor se je po kratki debati izrekel soglasno zoper prodajo doma. V Gaberju postajajo z vsakim letom razmere v nacionalnem oziru žalostnejše. Z ozirom na to ugotovi* tev se naroči vaditeljskemu zboru in upravnemu odboru, naj stori vse, da se v kratkem izroči telovadnica v So» kolskem domu v Gaberju svojemu na* menu in se prične takoj s telovadbo, predvsem z naraščajsko. Obrniti je vso skrb tudi sokolskemu prosvetne* mu delu v Gaberju. — Sprožila se je na zboru tudi debata o našem delu v pogledu vseslovanskega vprašanja. Sklenili smo sestaviti ariketo, ki bo iz* delala konkretne predloge za to delo* vanje. Pri volitvah so se izvolili v novi odbor deloma stari, deloma bivši od* borniki, deloma so vstopili vanj bratje, ki lani niso bili v odboru. Odbor bo imel pod vodstvom za* služnega in priljubljenega staroste br. dr. Hrašovca v novem poslovnem letu z ozirom na storjene sklepe mnogo dela. Vrhutega sc bo treba pripraviti za polet v carsko Skoplje in se bo mo* ralo v kratkem pričeti s pripravami za jubilejsko proslavo naše ljube in sedaj tako žalostne Jugoslavije. Na delo, ibratje in sestre! Podajmo si roke! Ne čaka nas ne slava ne m«» terialna korist, imeli pa bomo notra* nje zadoščenje, da smo storili vsaj ne* kaj za domovino ,in za človeštvo. To zadoščenje je vredno več kot vse po* svetno blago! Zdravo! Dr. Mejak. Iz Sumadijske sokolske župe. Kragujevac, 17. januara 1928. — Godišnje skupštine, na kojima ima da se pregleda šta je u toku prošle godi* ne uradeno i da se napravi plan za ono što če se u idueoj godini uraditi, kod društava Sumadijske sokolske žu* pc več su pri kraju. Veči broj društava več je obavio svoje poslove na godiš* njim skupštinama. I gotovo na svima konstatovana je ista teškoča: nemanje dovoljnog broj a str/učnih tehničkih funkcionera i nedostatak u sokolana* ma. Ali, za utehu, ovo prvo se poste* peno popravlja. Iako projektovani žup* ski tečaj nije mogao biti održan, neka društva su održala svoje društvene te* čajeve. Pa i druga teškoča — nemanje sokolana — postepeno če se ukloniti. Nekoliko društava več ima svoje dobre i stalne vežbaonice, neka su projekto* vala gradenja i gotovo sva siu koje* kako i privremeno rešila pitanja me* sta vežbanja i vaspitanja svojih čla* nova. Nedavno se u Šumad. sokol, župi prinovila dva društva. Krajem 1927 osnovano je sokolsko društvo u Alek* sandrovcu jednom malom mestu Kru* ševačke oblasti. Društvo je več učla* njeno u župi i JSS. Iako je mesto ma* lo, iako če imati dosta teškoča, koje-neminovno prate zasnivanje svakog društva, u malom mestu naročito, ipak po dosadanjem radu imamo vere da če naša braea i sestre iz Aleksandrovca prebroditi sve prepreke, savladati sve teškoče i stati u red vrednih i pred* uzimljivih društava u ovoj župi. Počctkom ovc 1928 god in e osno* vano je Sokolsko društvo u Svilajenou. U tom mestu bilo je ranije sokolskog rada. Ali je društvo moralo, zbog iz* vesnih teškoča privremeno da obusta* vi rad i da se izlbriše iz članstva u JSS. — Na skupštini ko j a je ©držana u Svi* lajencu 15. januara 1928, društvo je ponovo osnovano. I sudeči po lično* stima koje čine novu upravu, po odu* ševljenju koje pokazuju članovi, po žrtvama koje su voljni da čine, po uspehu koji su u broju članstva za kratko vreme poetigli, verujemo, da je uspeh novog društva apsolutno osigu* ran. Župa je odlučila, da ovo društvo predloži JSS za učlanjenje. Glavna redovna skupština Sumad. župe održače se u Jagodini, 5. februara o. g. Pored redovnih poslova, na ovoj skupštini če se naročito govoriti o tri* ma stvarima: o sletu u Skoplju, toj pr* voj velikoj sokolskoj manifestaciji na našem Jugu; o članskim utakmicama; i o zajedničkom letovanju svega član* stva i naraštaja u župi. Sve tri stvari su vrlo važne i izgleda, neobično inte* resuju sva naša društva. M. A. P. * Kragujevac, 19. januara. — Danas je društvo u Kragujevcu održalo svoju redovnu godišnju skupštinu U dvorani Sokolskog Doma, u 9 sati, skupštinu je otvorio starešina br. Dura Brzakovič, pozdravio članove i članice, istakao glavnije trenutke iz prošlogodišnjcg rada i naglasio potre* be, koje nas čekaju u budučoj godini. Br. Milan Krestič, izaslanik Sumad. Sokolske Župe pročitao je poslanicu JSS i pozdrav Župe. I Savezno i žup* sko starešinstvo pozdravljeni su to* plim: »Živeli!« Potom su p roči tani izveštaji iuprav* nog odbora, načelnika, prosvetara, ekonoma, blagajnika domačina i revi* zora računa. — Prva reč u izveštaju upravnog odbora posvečena je uspo* meni veiikog naeionalnog radnika pok. br. Mihaila Kovačeviča i uspomeni druge brače i sestara, koji su premi* nuli u prošloj godini. Podvuceno je kolike su zasluge pok. br. Kovačeviča za sokolstvo uopštc i za ovo društvo naposc. Jer je on bio ne samo vredan starešina, koji jc društvu dao čvrste temelje, nego je pomagao i osnivanje društava u drugim okolnim mestima još dok nije bila formirana župa. Pri* sutni su ustajanjem i uzvioima: »Slava im!« odali poštu pok. br. Kovačeviču i' ostaloj preminuloj brači i sestrama. Zatim se u izveštaju upravnog od* bora pregleda ceo rad u toku prošle godine, rad oko sleta, širenje sokolske ideje, veza ,sa okodinom, uticaj u me* stu. — Br. načelnik je dao iserpan iz* veštaj o tehničkom radu u društvu; brat prosvetar o predavanjima i vaspit* nim priredbama o priredivanju dru* štvenog tečaja; br. domačin o stanju u Sokolskom Domu i o tome šta bi trebalo prepraviti, popraviti i dogra* diti, br. ekonom o stanju sprava i na* bavkama; br. čitaoničar o stanju čita* onice, o sokolskim publikacijama koje su primane i o tomc šta bi trebalo još nabaviti; br. blagajnik iznosi fdnansij* sko stanje društva. Rcvizori računa konstatovali su, da je sve ispravno. Celokupan rad jc jednoglasno odobren i izveštaji primljeni bez di* skusije. Izabrana jc gotovo cela stara -M > O S res >o 3 9* O o, с/з 'bo o Skoraj v vseh ljubljanskih trgovinah kupite lahko raznovrstno blago (izvzemši živila) brez gotovine na ugodne obroke ako se poprej obrnete na KREDITNO ZADRUGO DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI, Šelenburgova ul. 7, I. nadstr. Pojasnila in prospekti radevolje na razpolago I S priporočamo mladinsko izdalo slovenskih klasikov; Erjavec - Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za ^ mladino. Vez. Din 40'—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 26 —. Erjavec - Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 36-—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46 —. Erjavec-Flere: Simon Jenko, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 28’—. Erjavec-Flere: A. M. Slomšek, izbrani spisi za mladino. Vez Din 40’—. Erjavec-Flere: J. Kersnik, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 46'—. Erjavec-Flere: Starejše slovenske pisateljice. Vez. Din 80-—. Pri direktnih naročilih celotne zbirke sokolskim društvom 25% popusta. — Pri naročilih se sklicujte na ta oglas! Učiteljska knjigarna v Ljubljani Frančiškanska ulica štev. 6. X I INDUSTRIJA SOKOLSKIH POTREBŠČIN BRANKO PALČIČ ZAGREB, KUKOVIĆEVA UL. ŠT 13 Glavni dobavitelj Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. Brzojavni naslov: Trikotaža Zagreb. Izdelujem točno po predpisu JSS vse vrste sokolskih potrebščin za javni in izletni nastop članov, članic, naraščaja In dece. Prevzemam v izdelavo vsakovrstne trikotaže za lastni in tuji račun. Dalje se priporočam bratom za izvršitev najmodernejših civilnih oblek, ki jih izdelujem po najnovejšem kroju v lastni delavnici. NaJstarejSa vrtnarija in cvetličarna KORSIKA* LJUBLJANA Bleiweisova c — Aleksandrova c. ima v zalogi vedno sveže rezano cvetje in cvetje v lončkih ter izvršuje vence, šopke in aranžmane po najnižji ceni in najfinejši obliki. Bratska sokolska druStva imajo 10°/о popusta. Telefon št. 2.341. Telefon St. 2.341. DROGERIJA »ADRIJA« MR. PH. S. BORČIČ ljubljana, Šelenburgova ulica St. 1. ¥ Priporoča sokolskim društvom magnezijo in kolofo-nijo v kosih, pravo jelovo esenco za razkuženje zraka in tozadevne brizgalne po zmernih cenah. Dalje bandaže, desinfekčna sredstva in vse druge potrebščine za domače lekarnice. MALI OGLASI Semena za vrtove in polja nudi SEVER & KOM P. i 1 I LJUBLJANA ^ Cenik na zahtevo! Л Oglase prima po naplati uprav-ništvo Sokolskog Glasnika a Ljubljani, Narodni dom. Svaka reč pri svakom objavljivanju 50 para, najmanji iznos S Din. Za sokolske mladinske knjižnice I Priporočamo sokolskim mladinskim knjižnicam znamenito ilustrirano knjigo pravljic z Ju-trovega „Tisoč in ena noč“. Poslovenil Andrej Rape. Vezana Din 28-—. Naročila na Učiteljsko knjigarno v Ljubljani. Prosvetnim odborom. Pri izpopolnjevanju društvenih knjižnic se poslužujte cenikov, ki jih dobite brezplačno v Učiteljski knjigarni v Ljubljani, Frančiškanska 6. Sokolom sadjarjem priporočamo iz lastne založbe bogato ilustrirano knjigo: Belle, Sadjarstvo. Vez. Din 64'—. Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Knjigovodja — bilancist z znanjem slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine, z večletno prakso v upravi veleposestev z lesno industrijo — prednjak z župnim izpitom, išče primerne službe. Ponudbe pod „K. B. P.“ na upravo „Sokolskega Glasnika". ALOJZ FUCHS - UBIJAM, SELEHBD C0I1 UL 6 priporoča boga to zal ogo zlatnine, ur in srebrnine. Popravila v lastni delavnici točno in solidno. Grobming - Lesica - Mole : Srbsko h rvatsko-slovenskl slovar Besedni zaklad tega slovarja vsebuje na 432 straneh vse izraze iz vseh knjig, ki so v rabi na naših šolah, poleg tega pa vse izraze iz vsakdanjega življenja za dom in urade, V kolikor so različni od slovenski . Slovar je opremljen z akcenti, kar je neprecenljive vrednosti za Solo, ker brez akcentov ni mogoče srbohrvaščine pravilno izgovarjati. V slovarju je upoštevana ijekavščina in ekavščina, tako da ne pride človek v zadrego ne pri čitanju hrvaških, ne srbskih knjig. Ker je naklada slovarja mala in ker bo zato v nekoliko tednih knjiga razprodana, je v Vašem interesu, da slovar čimprej naročite. Naročila sprejema Učiteljska knjigarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6 Cena BO Din. Pri skupnem naročilu (najmanj 10 izvodov) cena a 45 Din. V delu je: Slovensko-srbohrvatski slovar Iz naše preteklosti. Sokolskim mladinskim knjižnicam priporočamo dve povesti iz naše davne preteklosti, in sicer: Šilih, Nekoč je bijo jezero. Vez. Din 24.—; Waštetova, Mejaši. Vezana Din 24—. Naročila izvršuje Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Jezikoslovcem! Priporočamo iz lastne založbe znamenito delo: Univ. prof. dr. Ramovš, Historična gramatika slovenskega Jezika. Broš. Din 260-—. Plačilo tudi v obiokih po dogovoru. Naročila izvršuje založništvo: Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Za francoski Jezik. Vsem, ki se zanimajo za francoščino, priporočamo iz svoje zaloge: Brežnik, Francosko-slo-vensko- nemška konverzacija. V platno vez. Din 35'—. Naročila izvršuje založništvo: Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Ivan Bitenc izdelovalec čolnov LJUBLJANA Streliška ulica št. 24 M. TIČAR LJUBLJANA veletrgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami na malo na veliko priporoča cenj. društvom svojo bogato zalogo najrazličnejših karnevalskih predmetov kakor: konfeti, serpentine, guir-lande, kotiljone, krep-papir etc., po najnižjih konkurenčnih cenah! Zahtevajte ponudbe! ■exBfcsaMiNtXB>q&aES3P»aH j HIIKO KRAPEŽ - URAR J ■ LJUBLJANA, JURČIČEV TRG 3 * se priporoča ■ f vsem bratom in sestram. S ===== Stara renomirana tvrdka ===== M. URBAS LJUBLJANA, Slomškova ul. 13 (poleg mestne elektrarne) Izdelovanje pristnih kranjskih klobas Razpošilja od 5 kg naprej v usaki množini po najnižji ceni Pristni tirolski loden za turiste, smučarje, lovce itd., itd. nudi tvrdka: FRANJO MAJER MARIBOR GLAVNI TRG 9 ♦ * ♦ ♦ * * ♦ ♦ ♦ * * ♦ ♦ ♦ * * * ♦ ♦ * * * Galerija naših mož naj krasi stanovanja, društvene prostore in dvorane! 1. Trubar 7. Jurčič 13. Jenko 2. Vodnik 8. Gregorčič 14. Cankar 3. Slomšek 9. Aškerc 15. Gangl 4. Prešeren 10. Tavčar 16. Parma 5. Levstik 11. Levec 17. Župančič 6. Stritar 12. Erjavec »-♦o-*— Velikost: 61*5 X 47'5 cm Slika a 10 Din Naročila izvršuje založništvo: Učiteljska knjigarna v Ljubljani, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 * ♦ * * * ♦ ♦ * * ♦ * * * * * * * * * ♦ ♦ * * * * Restavracija NOVI fVET LJUBLJANA aosposvetska c. 14 se priporoča vsem Sokolom. Domača kuhinja, točna postrežba Sokolom, fokolicam in sokolskim kniiinicam priporočamo v nakup: .ledrlinič: Kratka srpska lli hrvatska slovnica. I. del. Broš. Din 5 — Jedrlinič: Kratka srpska ili hrvatska slovnica. II. del Broš Din 6'— .ledrlinič: Kratki pregled hrvatske i srpske književnosti. Broš. Din 10‘ — Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Broš. Din 5'— Petrovič: Srpski pravopis. Broš. Din 6’ — Prohaska: Pregled savremene hrvat-sko-srpske književnosti. Broš. Din 44 — Vlahov: Historija češkoslovaške književnosti. Broš. Din 22'— NAROČILA SPREJEMA IN1ZVR&UJE UČI TEU SK A KNJIGARNA v Ljubljani 3 31 s s s 3 3 3 3 ттттттт тттттттпутттттттттттп^ e £ e £ e e e £ e s e e c : Л^'ЈТ1;1и ШЗВ ■-] ZAHTUE VAJTE POSVUDA ЈЗЛтгЛх JF ЈАМЧАМСА *i/ff I I JADRANSKA PLOVIDBA D. D. * SUŠAK sa svojih 60 parobroda podržava službu na 47 redovitih pruga, uzduž cijele domače obale, Albanije, Grčke i Turske do Smirne, u vezi sa Rijekoin, Trstom i Venecijom. — Sva točna kretanja parobroda razabiru se iz plovidbenog reda, kojega društvo šalje na zahtev badava. — Društvo ima u Sušaku vlastiti odpremni ured (Speditions bureau). I I Vsem sokolskim društvom priporočamo neogibno potrebno knjigo Prva pomoč Spisal dr. M. Rus mestni fizik ljubljanski \ § Cena broširani knjigi s 40 slikami Din 32 Naročila sprejema Učiteljska knjigarna v Ljubljani p i j f ii Ш 1 Mladinskim sokolskim odrom in pevskim zborom priporočamo iz lastne založbe: Adamič: Mladinske pesmi. Enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja Din 40’—. Gregoričeva: Otroški oder. 12 igric za mladino otroških vrtcev in osnovnih šol. Hroš. Din 8'—. Juvžnec: Oba junaka. Din 4-—. Marolt: „Bože pravde" in „Lepa naša domovina"-Dvoglasno s spremljevanjem harmonija. Dinl'50— Marolt: Narodne himne in druge domorodne pesmi. Dvoglasno za mladino. Din 3'—. Šolski oder: I. zv. Korban: Povodni mož, igrica za mladino v 3 dejanjih in Fr. L.: Božična pravljica v treh slikah. Din 6'—,' napevi Din 4'—.— Ii. zv. Tiran : Čudežne gosli, dramatična pripovedka v 3 dej. in Medved : Vino ali voda? dramatični prizor. Din 6'—. — III. zv. Lah: Miklavž prihaja. Trije prizori. Din 6-—. Glasbene točke Din 4'—. Žirovnik: Narodne pesmi za mladino. I., II. in III. zvezek б Din 3'—. Direktna naročila sprejema založništvo: Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Obmejni kolek ima v zalogi Jugoslovenski Sokol. Savez Vsak komad 50 p. Pri večjih naročilih 25 °/o pop. v korist bratskim društvom in župam. Naročila sprejema in jih ob na-prejšnjem plačilu izvršuje Pisarna JSS, Ljubljana, Narodni doin н 1 -i i ■i -I A 4 H A ■i -i i c? ŠT ^ J. GROBELNIK, LJUBLJANA b b b b b b b b b b b b b b b «^» «4^» SO KOLK LIST JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA NARAŠČAJA Izhaja mesečno. - Letna naročnina 18 Din * NAŠA RADOST LIST JUGOSLOVENSKE SOKOLSKE DECE Izhaja mesečno. - Letna naročnina 8 Din UPRAVA v UČITELJSKI TISKARNI Ljubljana Frančiškanska ulica št. 6 TVORNICA „DISKOBOLOS“ STANE VIDMAR nasl. AVGUST KOZMAN LJUBLJANA, Sv. PETRA C. 75 Vhod Vidovdanska cesta štev. 22 — 24 Telefon št. 2890 PRVA JUGOSLOVANSKA TVORNICA telovadnega, športnega in gasilnega orodja in potrebščin. Zimsko-sportne potrebščine. Lestve vseh vrst. Specijalna trgovina športnih potrebščin: Tavčarjeva ulica štev. 1 UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA TELEFON ŠT. 2312. RAČUN POŠTNE HRANILNICE ŠT. 10.1761 JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH Tiska Soleke, mladinske, leposlovne in znanstvene knjifje; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku ; brošure in knjige v vseli nakladali, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. LASTNA TVORNICA ŠOLSKIH ZVEZKOV. ZALOZBA IN UPRAVA „SOKOLIČA” IN „NAŠE RADOSTI". UČITELJ/KA KNJIGARNA V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA prodaja znanstvene, strokovne, leno lovne, pripovedne in mladinske knjige kakor tudi knjige za osnovne, srednje in obrtne sole ter ima v zalogi vsakovrstni papir, pisalni, risalni in šolski pribor in učila kakor tudi umetne in pokrajinske razglednice v največji izbiri. Otvoritev trgovine. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril poleg že obstoječe mesnice na Rimski cesti štev. 21 trgovino z mesnimi izdelki (delika te sami) tei se cenj. odjemalcem najtopleje priporočani. Zagotavljam točno postrežbo, vedno sveže blago in zmerne cene. JO/IP MARČAN MESAR IN PREKAJEVALEC LJUBLJANA - RIMSKA CESTA$TEV. 91 Priporoča se CENTRAL KAVARNA ШШШ MARIBOR Lastnik Lojze Strehar TVORNICA ČEPOVA JELflČIH & KOMP., Ljubljana ФАБРИКА ЗАПУШАЧА priporočamo iz lastne založbe narodno blago v besedi, pesmi in podobi. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 22 •—. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 10’—. Flere: Pripovedne slovenske narodne pesmi. Vez. Din 24'—. Gaspari-Košir: Sijaj, sijaj, solnčece! (Koroške narodne.) Vez. Din 8’—. Romanova: Narodne pravljice in legende. Vez. Din 16"—. Krasnohorska: Pripovedka o vetru. Vez. Din 20’—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 12'—. Moderndorfer: Narodne pripovedke iz Mežiške doline. Vez. Din 24—. Račič: Belokranjske narodne otroške pesmi. Vez. Din 8'—. Naročila izvršuje Učiteljska knjigarna v Ljubljani. Pri direktnem naročilu celotne ibirki 25% popusta. Sklicujte se na ta oglas! CELJSKA POSOJILNICA, d. d. , V CELJU TNl P4LAČI s> o STANJE GLAVNICE IN REZERV NAD 8,000.000 DIN STANJE HRANILNIH VLOG NAD 65,000.000 DIN Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi zanje najboljše obrestovanje in največjo varnost. Izvršuje vse bančne, kreditne in posojilne posle. — Kupuje in prodaja devize in valute. — PODRUŽNICA V MARIBORU IN ŠOŠTANJU MEDIC-ZANKL tvornice olja, firneža, lakov in barv, družba z o. z. Centrala v Ljubljani ^ Lastnik Franjo Medič Tvornice: Ljubljana-Medvode Podružnice in skladišča: Maribor — Novi Sad Lastni domači proizvodi: Laneno olje, firnež, vse vrste lakov, emajlno-lakastih in oljnatih barv. Kemično čiste in kemično olepšane, kakor tudi navadne prstene barve vseh vrst in barvnih tonov, čopičev, steklarskega kleja itd. znamke „MERAKL“ za obrt, trgovino in industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo. CENE UMERJENE, vsa TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA. Izdaje Jugoslovenski Sokolski Savez (E. Gangl). — Odgovorni urednik dr. Riko Fux. — Uređuje Redakcijski odsek. — Za oglase odgovara Vlado Simončič. — Tiska Učiteljska tiskara u Ljubljani, za nju odgovara France Štrukelj.