SPODLETELO JIM JE
Trudna sta bila Djilas in Dedijer po dolgem procesu, a lahko sta bila vesela, da sta poceni prišla skozi. Mila kazen, o kateri porooa= mo na drugem mestu, je mamljiva vaba za ugibanja. Ker je bila sodna dvorana.zaprta^za vse poštene poročevalce, tudi o tem zadnjem dejanju ni točnih poročil. V megli se je pričelo Djilasovo razkolniško razmiš -t-Danje in v meglo se je razkadilo - v kolikor ne bo Djilas postregel s presenečenji kdaj kasneje.
Gotovo je, da je mila kazen najpametnej e, kar so mogli titovci storiti, da po najboljši moči popravijo svoj ugled pred zapadnim sve= tom. Djilas in Dedijer sta jih razkričala za totalitäres, kar je opom nal0 svet na staro znano dejstvo. Postopek z grešnikoma je v začetku silovito smrdel po ”stalinovskih" metodah: razkrinkovanje, navajanje starih grehov, obtoževanje je bilo prav tako kot v starih dobrih krva x o	casin. Toda zadeva, zanimiva kot razkritje družinskih preni
rov^in smrtnih trenj v totalitarnih državah, je vzbudila na Zapaduveč sanimanga, kot je bilo za titovce prijetno. Od zapada pa, radi ali ne
??!?vz?^precej zapise. Öe so te zveze z Zapadom še tako rez vsakih političnih pogojev, so za titovce prijetne poteze (kot po 'iljanje pšenice in odlaganje dolgov) neobhodno zvezane tudi z ner»ri= Oetnimi (kot tuji dopisniki v Beogradu).
.	aeprijetno je to, da so se za Djilasa in Dedijera
zanimali socialisti v svetu, zakaterih srca se Tito najbolj potegu = Do. Kaze, da sta Djilas in Dedijer nakopala oblasti precej nerodnosti ,er 3 .Storila s tujimi obiskovalci v Beogradu. Posebno neka indij = ska socialistična delegacija se je nalezla precej njunih idej. V času ko Kardelj pridiga o socialistični bodočnosti sveta v žaru atomske e= nergije, je zelo neprimerno, da se pokaže prav v vzorni socialistični li^mn1’ JuSOslavl^1> gioboko nasprotje prav tako izvirajoče iz socia^
v Zaradi slabega zunanjega vpliva je razumijivo,da je moralo titov ce ze dolgo srbeti, da pospravijo z nevernikoma. Na znotraj ju je bi= o mogoče osamiti. Na zunaj jima v novih razmerah muckanja z Zapadom ni bilo mogoče natakniti nagobčnika. Prav verjetno je, da se je titov ska jeza nabirala že dolgo in bi prej ali slej izbruhnila na dan.A do godki se niso zasukali po načrtu. Dedijer in Djilas, čuteč, da se ji= ma majejo tla pod nogami, sta se oprijela v strahu zapadnega tiska kot ,r lnega.sredstva, da se sliši njun glas. To je napravilo iz vse zade= e nekaj popolnoma novega. Ko't je kasneje ob procesu zapisala BORBA :
^ 3? ^	P0gl7di sli mišljenje teh dveh obtožencev ampak njun
Poskus,dobiti zase tujo podporo in tako doseči tuje vmešavanje v jugo Slovanske notranje zadeve in potem to izrabiti korist njunih poli-P amh ambicij.- Tako so titovci na glas zavpili in s prstom pokazali njuno izdajstvo vsemogočne države.
V enem oziru jim^je zadeva prišla kot nalašč. Tito se je spreha= Dai po Indiji m.domača propaganda je iz izleta delala svetovno poli= dejanje. Tito je gradil svetovni mir in utrjeval prijatelstva z ratskimi azijskimi narodi, s katerimi nas vežejo,kot so rekli, silno arixa	in ^notranji politiki želja za izgradnjo boljše in
srečnejše bodočnost! naših narodov. Toda ko je Mendes-France obiskal JlU^je BORBA zapisala, da je bilo med obiskom preveč svečanih sprejo
mov in manifestacij formalne diplomatske'prisrčnosti, da li mogli re = alno oceniti vrednost obiska. Podobnega mnenja je vsekakor bil o Tito= vem obisku lep del zapadnega tiska.
To titovcem nikakor ni bilo všeč. La bi poudarili važnost Titove= ga obiska, so radi navajali vse mogoče tuje časopise, ki so o njem po= ročali. Grški, turški, celo brazilski časopisi so služili titovski pro pagandi. Toda angleških in ameriških, ki jih doma ljudje pač še najbolj cenijo, niso mogli navesti, ker niso prinašali hval. Takrat jim je kot nalašč prišla Ljilasova in ledijerjeva zadeva, ki je bolj kot Titovi obiski vzbudila zanimanje na zapadu.
Prisebni propagandisti so si takoj izmislili razlago, ki je ubila dve muhi na en mah: Ljilas in Ledijer sta po tujem naročilu sprožila reakcionarno gonjo proti Jugoslaviji, ki ji zavidajo zunanjepolitične uspehe. Zdaj vemo, zakaj ta tuji tisk ne piše hvalospevov TituIZdaj ve mo, zakaj sta Ljilas in Ledijer dala izjave zapadnemu tisku! Vse sku = paj je Črna reakcionarna zarota - so rekli titovci. Pozabili so, da re cimo oni niso pisali o svetovnem potovanju angleške 'kraljice, pa jih nihče ni obsodil gonje proti Britaniji. Pozabili so, da so v vseh Beva novih izbruhih napihovali Bevana kot vodečega angleškega državnika,pa jih nihče ni obsodil vtikanja v notranje zadeve. Propagandi so take ža deve postranska stvar. Glavno je, da so omejenim ali ograjenim'ljudem po svoje pojasnili dvoje grdih neuspehov. Celo Zapad je to prikrojeva= nje vzel resno in Poreign Office in TIMES sta.se nekalco opravičevala.
Toda ko so titovci ubili ti dve muhi na en mah, so se zavedli, da so se pokazali proti zapadu preveč kruti. Čutili so hlad, ki je objel zapadno javnost in socialiste v svetu. Isti čut, ki Tita žene v Indijo in zdaj v Francijo in ki je Kardelja gnal na obisk v skandinavske deže le, jim je povedal, da jim bo strogost z Ljilasom In Ledijerjem več škodila kot koristila. Z dobrim nosom za zapadno mnenje so jima naložili milo kazen. Ljilas in Ledijer sta itak uničena kot politični oseb nosti in kot osebnosti sploh, so sklepali. Ljilas zavisi od svoje po = kojnine kot bivši minister - kdo ga bo vzel Vslužbo? In kako bo Ledi= jer z veliko družino živel v bodoče če ne od milosti vsemogočne drža = ve?'Ali bo eden ali drugi še kdaj govoril, ko mu za hrbtom zeva zapor?
To so zanimiva vprašanja. A vendar ni .mogoče reči, da sta se Lji= las in Ledijer pogubila s svojima izjavama v TIMES ih* Prftv verjetno je, da ju je pozornost zapadnega sveta rešila pred hudo kaznijo.To je vzpodbudno' znamenje. Po sedmih letih muckanja z zapadom je tuje svobod no javno mnenje^ toliko močno, da si titovci ne upajo iztegniti kremp'-V Ijev.Tako se kaže pot, na kateri bo v prihodnosti totalitarnemu režimu vedno težji obstanek.
Čeprav so si titovci v tem zadnjem primeru veliko prizadevali,da bi bistvo_prikrili in Zapad zapeljali na napačno sled, se jim to pot ni posrečilo. Ljilasa in Ledijerja so hoteli prikazati kot tuja agenta, da bi odvrnili pozornost sveta od njunih kritičnih pogledov. Z zadošČe njem lahko ugotovimo, da svobodni tisk temu ni nasedel in da ve, da je "Titovo kraljestvo" razdeljeno proti sebi.Kajti proces krize ni rešil!
SPOZNANJE
Postavijeno nam je bilo vprašanje, zakaj objavljamo zgodovinske razprave o minulih časih, ko pa je drugih,zanimivejših stvari na pre = tek. Nekaterim se namreč naša preteklost ne zdi zanimiva,ker je preveč odmaknjeno od njih.Pravijo,da zanima samo stare politike, ki itak tako in tako živijo v preteklosti. - Pobudo za objavo a’1 ankoVg.Erjavca nam je dalo porazno spoznanje,da svoje preteklosti ne poznamo -Lokier si pa o njej nismo na jasnem,toliko časa perečih slovenskih ali jugoslovan = skih vprašanj ni mogoče niti postaviti,kaj pa šele razpravljati o njih in jih reševati.Sedanjost je le prehod preteklosti v bodočnost.Razpra=
---------------——-----------------— va dobi pravi smisel in bistvo se
KLIC TRIGLAVA	pokaže.v pravi'luči, kadar se ne =
53,Bucks Hill,Chapel End,	vednost ali demagogija umakneta"nr
Nuneaton,Warwickshire	gumentu. Lo njega pa prTde.mo samo
Izhaja l.in 3«ponedeljek v mesecu. z ^a^an3etn	3poznan;;cr::o,
Pran Erjavec:
PRVI DECEMBER
(Zaključek)
Toda kaos in tragedija sta se počela šele odslej dalje. Slovenci smo že prve tedne novembra relativno vzorno sami uredili svojo upravo in vzdržali popolen red, toda kar se tiče narodne obrambe na zunaj ni= smo pokazali samo svoje popolne nemoči temveč tudi svojo popolno nespo sobnost (Koroška!). Na Hrvatskem. je vladal od tedna do tedna večji ka= os. Imaginarne "Države SHS" z Narodnim večem na čelu sploh ni prizna='' la nobena tuja sila razen Madžarske in - Srbije (8.XI.), Narodno vede H je izgubilo vsako dejansko moč, provinco so terorizirali vojni dezer = terji, združeni v "zelenem kadru", bivši avstriakanti (frankovci) in madžaroni so začeli spet dvigati glave in hujskati zrevolucionirane vojne povratnike in bol jševizirane vojne ujetnike, a življenjske hrvat oke in slovenske predele so še daleč preko londonskega pakta zasedali Italijani. V tem brezizhodnem položaju so se začeli Bosanci In Vojvo = dinci že desinteresirati na Narodnem veču in so težili za tem,da se čim prej na svojo roko zedinijo s Srbijo. V taki aituaciji je Narodno vede ' dne 4.XI. brzojavno prosilo Srbijo za pomoč. Vse politične stranke, združene v Narodnem vedu, so čutile, da preti nevarnost popolne kata = ^trofe in so zaradi tega zahtevale čim prejšnje zedinjenje s Srbijo, a Dalmatinci so poslali Vedu dne 19.XI. celo pravi Ultimatum Narodnemu Vedu v tem smislu.
Priprave za zedinjenje
Tako so brezupni politični položaj, notranja zmeda na Hrvatskem, dalmatinski Ultimatum in zahteve iz Beograda prisilile Narodhö vede,da De sklicalo za dne 23.XI. svoje plenarno zasedanje, na katerem bi mora le pasti končne odločitve glede izvedbe zedinjenja. Vprašanje samega že dinjenja vobče ni bilo oereče, ker proti njemu sploh ni bil nihče,tem= veo je šlo samo za obliko in za čas izvedbe. V tem pogledu je bilo pitd toženih na zasedanju šest predlogov, ki so se prav tako vsi izjavlja]! za zedinjenje (tudi Radičev), vendar so se precej razlikovali glede ob ■Like. Ker iz spredaj razloženih -azlogov vprašanja notranje ureditve države zedinjenih Slovencev,Hrvatov in Srbov sploh ni nihče proučeval, fazen morda Supila, so bili vsi ti rredlogi dokaj plitki, drugi celo Popolnoma prazni (Tresid-Pavičidev),tretji premalo jasni, četrti za te .nje okoliščine fantastični(Radičev) itd.,vendar so vsi že nekako kul Minirali med centralizmom in federalizmom.
Razprave o teh predlogih so bile ostre. Vsi govorniki so z Radi = -em vred zahtevali, zlasti glede na italijansko nevarnost, čim prejšnje odmjenje s Srbijo, toda Radič, ki je poprej tolikokrat zasmehoval a= nahronisticno hrvatsko državno pravo, je naenkrat ravno na osnovi iste ga državnega prava in v svoji znani netaktni obliki zahteval federaci= Do. Na to mu je še mnogo netaktnejše že grozil stari oportunist,srem = dKi orb dr.Z.Miladinovič celo z amputacijo. Lahko bi rekli, da se je e tedaj izoblikovola dilema: narodno edinstvo s centralizmom ali z^o= ovmske individualnosti s federalizmom. Spor je postajal tako oster , da so trezni in umerjeni hrvatski starčevičnnci že zagrozili zapustiti _ rodno vede. Končno je bilo dne 24.XI. zvečer vendarle skoro soglasno kSQPr\misni Drediog sredine a precej jasnimi in konkretnimi na
srS ri2? d?le^?v Narodnega veda, ki naj bi odšli v Beograd in s orbsko vlado izvedli zedinjenje.
Šnnn^nSie?n;5!fa	25:XJ* 80 3e vršile še seje o nekih-drugih vprn=
snnjih, dalmatinski Hrvat dr.Andjelinovid je zahteval sankcije .uroti Rndrcevim in Miiadinovidevim hujskanjem in dne 26.XI. se je razpravlja
Sclr	S V Be2?radi ^đa sklenjenega še ni bilo ni5esa^ doko^aega.
aou	U v?oln? ze razšla m so se Slovenci vrnili v Ljubljano,
Pristaši pozno zvečer sami sklenili, da še^Radida iz Ijuci iz delegacije in da odpotujejo naslednje jutro.Delegate,ki so

stanovali v Zagrebu, so obvestili v teku noči, toda Slovencem je bilo to javljeno šele naslednje dopoldne, ko so bili delegati že na poti'" v Beograd. Oni so vkljub temu takoj odpotovali v Zagreb? toda z ozirom na dejstvo, da so jim tu vnovič delali ovire za nadaljnjo pot v Beograd zelo upravičeno lahko sklepamo,da so jih hoteli namenoma'izigrati. To je bila za Slovence tudi prva grenka kaplja v "prvi december" še pred prvim decembrom,ki pa torej ni prišla iz Beograda nego iz Zagreba.
"Zedinitelj" Pribičevid
Večina delegatov (18 od vseh 28) je prispela v Zemun dne 27.XI. pozno zvečer, tam prenočila in se naslednje dopoldne prepeljala v Beo= grad, kjer so se začeli še tisto popoldne predrazgovori, a'Slovenci so prispeli tja šele 29.XI. Razgovori so se nadaljevali potem, še 29. XI. Dne 30.XI. je bila določena procedura za proklamacijo zedinjenja in po poldne sta bila urejena adresa Narodnega veča in regentov odgovor, a dne 1.XII./še Je izvršila proglasitev zedinjenja v znani obliki.
Razgovori so se vršili torej dne 28.XI.popoldne,29.XI in nekoliko še 30.XI.dopoldne; toda kaj se je te tri dni pravzaprav dogajalo,je o= stalo še do današnjega dne vse premalo pojasnjeno. H0rvat, ki sicer natančno popisuje skoro vse tedanje dogodke, samo poroča, da je teda'= nji vršilec dolžnosti predsednika srbske vlade, St.Protič, po kratkem oklevanju sprejel vse napotke Narodnega veča, razen prve točke, ki je govorila, da more šele konstituanta sprejeti dokončno obliko države.Da Ije nam pripoveduje, da je Pribičevič sam konferiral s Pro tičem in re= gentom in da so imeli neki predstavitelji Narodnpga veča razgovore z ■nekimi predatavitelji srbske vlade, toda ne pove nam, kateri predstavi tel ji (razen Pribičeviča) so razpravljali, ne s kom (razen s Protičem in Lj.Jovanovičem), ne o čem in ne kdo je sestavljal adreso in regen = tov odgovor. Razen tega nam Pribičevič v svoji "La dictature du roi Alexandre" pripoveduje, da se je razgovarjal s Protičem in z regentom v prvi vrsti o monarhiji in republiki, o demokratičnem in parlamentark nem političnem redu v novi državi in da sta regentov odgovor sestavlja la on in Lj.Jovanovič. Toda ravno kar se tiče demokracije, se je težko zanesti na Pribičevičeve trditve, ker je bil že por mesecev nato ravno on tisti, ki je začel prvi najbrutalnej še gaziti vsa demokra tična na= cela. Neki slovenski viri dodajajo sa^o še to, da*“so bili glavni raz= govarjalci s srbsko vlado Pribičevič, Pavelič in Smodlaka* da je spre= jel regent v avdijenco še neke druge "odlične člane delegacije" in da je pri adresi sodeloval tudi dr-Brejc.
Jaz sem se o teh stvareh 1.1928» obširno razgovarjal s tedanjim glavnim slovenskim delegatom in polnejšim predsednikom ljubljanske de= želne vlade, dr.J.Brejcem* On mi je pripovedoval, da večina delegatov niti sama ni vedela, kaj se je pravzaprav dogajalo, RGs:je, da so se vršila neka posvetovanja delegate/, na katerih je imel glavno besedo Pribičevič, toda vsi so imeli vtis, da vodi vse odločilne razgovore Ul bičevič sam za kulisami in da je bil njegov glavni cilj izigrati napot ke Narodnega veča v korist centralizma. Nekateri Slovenci in Hrvati so se sicer poskušali temu upirati, toda nikakor niso•dorastli situaciji. Zlasti ko je izigral Pribičevič še neresnično karto, da mora regent' nujno odpotovati v Pariz, so vsi opustili napotke Narodnega veča,spre= jeli zedinjenje brez zadostnih obvez in v tem smislu so s e glasili po^ tem tudi državnopravni akti od l.XJI. Ti so vsebovali samo neke sploš=: ne platonske obljube, a kmalu so bile pogazeue tudi te. Toda regent se je vendarle svečano obvezal, da bo vladal ustavno, parlamentarno in de mokrntično, a je bil ravno on tisti, ki je potem gazil ta' svoja obeta= nj a z obema nogama ne le nasproti Slovencem in Hpvatom temveč vsaj v enaki meri tudi do Srbov v korist svojega lastnega osebnega avtokrat— 3tva. Večina delegatov se je potem že naslednjega dne vrnila spet do mov, a^Narodno veče je izdalo dne 3.XII. razglas o izvršenem zedinje -nju z izjavo, da je s tem tudi prenehala njegova funkcija.
Tako je torej prišlo do 1»XII. in tako je bil izveden. Kaj vidimo iz tega sumaricnega pregleda? Jeseni 1.1918. vse jugoslovanske politič ne stranke brez vsake izjeme, vxljucno Radiča, niso bil g le za državno
; temveč tudi za "narodno zedinjenje". Hrvatski aabor je to zedinjenje dne 29.oktobra sklenil soglasno, Narodno vede je dne 4«noveoibra prosi= lo pomoŠ od Srbije in 24.novembra je Narodno vede kot nesporni poli = tični reprezentant avstro-ogrskih Jugoslovanov, a izredno še Hrvatov in Slovencev, skoro soglasno sklenilo poslati delegacijo v Beograd,da izvede zedinjenje. Srbske vojske skoro do sredine meseca novembra Še sploh ni bilo na bivšem avstro-ogrskem jugoslovanskem ozemlju, a ko je prišla, se vsaj do 1.decembra ni prav nikjer in v nobeni obliki niti poskušala mešati se v razvoj politidnih dogodkov. Enostavna politidna nepoštenost je zato danes ponarejati zgodovinska dejstva in govoriti o kakršnem koli srbijanskem političnem pritisku (glej sramotni memoran a dum hrvatske duhovšdine Eisenhowerju) na popolnoma svobodno samoodlod= bo predanskih Jugoslovanov. Da, bil je pritisk, toda Od naših skupnih zunanjih sovražnikov in od notranje zmede na Hrvatskem, zaradi česar so ravno Slovenci in Hrvatje sami pričakovali in sami prosili Srbe za pomoč.
Umrli 'in odsotni vodniki
Toda v ta razvoj so prišle še druge težave. Oba največ j a ideologa našega zedinjenja, Janez Ev.Krek in Supilo, sta v polnem pomenu besede Padla skoro istočasno (prvi. S.oktobra in drugi 23.septembra 1917)sredi največ je borbe za-^zedinjenje, a Radiča, je izključil iz delegacije Za = greb sam, ne pa Beograd in prav tako ne zaradi njegovega stvarnega sta lišča temveč zaradi njegovega destruktivnega in demagoškega hujskanja v najkritičnejšem zunanjem položaju. Prav ob osvoboditvi (29.okt,obra ) in zedinjenju (1.decembra) so bile izven domovine tedanje tri največjo in najodgovornejše politične avtoritete vseh treh narodov, dr.Korošec, dn.Trumbič in Pašič; zaradi tega je bilo potem izvedeno tudi vse brez kakršnega koli njihovega sodelovanja. Izven države je bila še vedno tu di srbska narodna skupščina in skoro vsa srbska vlada, a v Beograd so nazen regenta prispeli šele trije srbski ministri. Rea je, Protič	je
bil velik državnik ter ena vodilnih srbskih političnih osebnosti in on 3e - po pripovedovanju samega H0rvata - tudi sprejel vse napotke Narod nega veča, razen možnosti republikanske državne oblike, toda verjetno De, da tedaj še sam ni imel nobenega jasnega pojma o Hrvatih in seve= da še manj o Slovencih ter je zaradi tega kolikor toliko podlegel•usod nim informacijam in sugestijam Pribičeviča, poznejšega najintimnejšo= ga političnega partnerja istega Radiča. Točno, kdo in kako je izigral napotke Narodnega veča, nam dejanäko ni povedal do danes še nihče.V ta kih okoliščinah je bila vsa oblika izvedbe prvodecemberskega zedinje = nDa v veliki meri samo nekaka improvizacija na hitro roko, "v največ ji aili in v odsotnosti najavtoritativnejših osebnosti in organov vseh'-reh narodov. Tako se je žal eden največjih dni naše skupne zgodovine in zgodovine vsakega posameznega našega naroda nujno moral izmaličiti akoro v nekako politično - farso.
Kdo je vsega tega kriv? Objektivni zgodovinar more do neke mere govoriti o zelo hudih nekorektnostih nekaterih tedanjih političnih ak= kerjev in o premajhni politični sposobnosti drugih; toda govoriti o kakršnikoli direktni krivdi bodisi Slovencev, bodisi Hrvatov, bodisi orbov kot narodov, je popolnoma nemogoče in - politično nepošteno.Naj= yj^Da krivda leži vsekakor v spredaj naznačeni skoro popolni "tehnični!'
‘--pripravljenosti na naše zedinjenje in v skoro popolnem medsebojnem aepozrumju..O.krivdah političnih skupin in celo posameznih narodov bi faogli govoriti šele pri poznejšem razvoju.
Ali je bil zato "prvi december" napaka? Ne! On znači kulminacij = •Jko točko instinktivnih, zdravih in pravilnih teženj treh generacij na ^ih treh narodov. Z njim vsaj nismo zamudili edinstvene zgodovinske Prilike, a izrečno še za nas Slovence in Hrvate - o tem sem'prepričan v dno duše - je pomenjal pravo politično rešitev. Ako je bil izveden «J-abo, jako slabo in občutimo usodne posledice te slabe izvedbe mi vsi ae danes, bi nam moralo služiti le za grenak pouk, da ne bi delali še kudi v bodočnosti takih velikih napak. Politično _ ne narodno! - zedi=
DJILAS IN 'EMIGRACIJA
Jugoslovanski komunistični tisk ni mogel narediti večje usluge be guncem, združenim v "Zvezi demokratičnih Srbov, Hrvatov in'*Slovencev^ kot da je seznanil jugoslovansko javnost v domovini z njenim stališčem in sploh njenim obstojem. Ta Zveza je namreč poslala pismb' pariškemu levičarskemu dnevniku COMBAT, v katerem pojasnjuje, svoje mnenje glede afere Djilas-Dedijer. Francoski list je pismo objavil v novoletni šte= vilki. To pa je bila rdeča ruta za beograjsko BORBO in POLITIKO. 4.ja= nuarja sta oba lista prjcbčila pariško pismo in njegove avtorje poveza= la z dr.Živkom Topalovičem. Sijajno priliko sta spet izrabila» da sta lahko zlila nekaj gnojnice na socialističnega prvaka in ga obtožila»da je pobegnil iz Jugoslavije skupaj z Nemci. To beograjsko reakcijo na pariško Zvezo je zabeležil tudi dopisnik NEW YORK TIMESA.
Toda komunistične strelice so zgrešile cilj, kajti dr.Topalovid nikakor ne stoji za "Zvezo demokratičnih Srbov,Hrvatov in Slovencev" , ki je združenje predvsem mlajše generacije. Ne'bodi len je dr.Topalo = vid poslal pismo direktorju POLITIKE, s katerim se sicer dobro pozna. Opozoril ga je, da je imenovana Zveza povsem neodvisna od njega in da on podpisuje svoje politične izjave s polnim imenom. Ponovil je, da ni božal z Nemci, ampak ga je ameriško vojaško letalo s petimi angleškimi častniki po naročilu zavezniške Vrhovne komande v Kairu prepeljalo iz štaba gen.Mihailoviča v Italijo, da opravi neko politično misijo. Seve da dr.Topalovič dvomi, če bo direktor g.Ribnikar objavil njegovo pismo s temi popravki; kljub temu je apeliral na njegovo čast, saj je taisti direktor nekoč pred davnimi leti cenil Topalovičevo sodelovanje in tu= di članke. Dober pa je zaključek pisma:"Morda boste rekli: lahko vam je biti dostojen V Franciji, deželi,kjer obstoja osebna varnost. - Žal mi je, toda vi sami ste izbrali delo in življenje v deželi diktature."
POLITIKA tega pisma seveda ni objavila.Pač pa je bilo objavljeno v SINDIKALISTU.	j	j jc
"Pogumno dejanje"
"Zveza demokratičnih Srbov,Hrvatov in Slovencev" je zaprosila u = rednika pariškega COMBATa,da objavi naslednjo izjavo: .
"Nedavno dane izjave'gg.Milovana Djilasa in Vladimirja Dedijerja predstavljajo po enoletnem molku važen dogodek, ki ga ne bi smele pod= cenjevati niti demokratične sile v Jugoslaviji niti ne one v tujini,še manj pa svobodno modnnrodno mnenje. Naša'zveza, prepričana da deli čustva precejšnjega dela jugoslovanske emigracije in da istočasno izra ža mnenje vseh demokratičnih in socialističnih sil v Jugoslaviji,kate= rih zagovornik je^v svobodnem svetu, se ne obotavlja pozdraviti izjav gg.Djilasa^in Dedijerja kot pogumnih dejanj opozicije, ki poskušajo razbiti težak molk, vsiljen jugoslovanskemu ljudstvu pod lažnim izgovo rom, da bi javna razprava škodovala "dobremu imenu" Jugoslavije." /	>.
ZMEŠANI KOÖA: "Klic Triglava" je v uvodniku 17.januarja priobčil izjave Koče.Popoviča,po kateri da Tito ni bil vprašan za svet glede postopka proti Djilasu in Dedijerju.TANJUG je to vest ameriške ASSOCIATED PRESS in pariške^FRANCE PRESSE ostro zanikal in obtožil njuna dopisnika po = tvarjanja izjav,češ da je izjavil Popovič baš nasprotno.Agenciji sta kasneje objavili popravek in se opravičili,NEW YORK TIMES se je pa male ponorčeval na račun nerodnega Koče.Ta je bil verjetno nekoliko zmešan, ko je imel opravka z iznajdljivimi dopisniki in izzivajočimi vprašanji. Ni verjetno, da bi tako resna agencija, kot je ameriška, tendlenčno prikro jila izjavo. Seveda pa mora nekdo biti kriv za nerodnost-.Tovariš mini= ster menda vendar ne bo.	M v
njenje j e kategoričen imperativ za nas vse, toda to zedinjenje ne sme temeljiti na frazah, še manj na "nadmodrivanjih" in "podvaljivanjih", temveč na zdravih realnostih ter na medsebojni iskrenosti in spoštova=
Fran Erjavec
MILA KAZEN ZA DJILASA IN DEDIJERA
Peš ata pribrozgala Djilas in Dedijer prejšnji ponedeljek zjutraj po beograjski plundri in gruča mladičev pred okrožnim sodiščem ju je pozdravila s klici "Izdajalca!". Obtoženca in izbrana rdeča publika so vstopili v sodno dvorano.Zapadni časnikarji so ostali zunaj.Nihče od njih ni dobil dovoljenja,da prisostvuje procesu v tej deželi sociali = atične demokracije,češ da ni mogoče pričakovati,da bodo verno poročali.
Šestnajst ur kasneje sta se Djilas in Dedijer spet pojavila na pro---atem; slednji "na smrt truden", kot je iz javil.Šestnajst ur sta s svoji ®a braniloema stala pred sodiščem, ki je pozno ponoči naznanilo sodbo: Poldrugo leto zapora za Djilasa in pol leta zapora za Dedijera.Tudi ta mila kazen je le pogojna.(Je Djilas v treh letih in Dedijer v dveh ne napravita nič kaznivega,ne bosta šla v ječo.Kako je do te kazni prišle; ve le izbran krog ljudi.
Kajti razprava je bila tajna in ji tudi domači tisk ni mogel priso= stvovati.Takoj,ko je tožitelj prebral obtožnico,je predlagal,da naj'bo razprava tajna,ker da"bo govora o odnosih s tujimi državami,kar bi mo= glo škodovati državnim interesom.Ker bosta Djilas in Dedijer v bodoče najbrže skopih besedi,ne bomo zlepa zvedeli za njuno obrambo. "
Obtožnica je slonela na čl.118 Kazenskega zakona."Kdor z namero,da Podkoplje oblast delovnega ljudstva,obrambno moč države ali ekonomsko osnovo socialistične izgradnje,"pravi čl.118., "ali da razbije bratstvo in edinstvo narodov PLRcT;s sliko, pisanjem ali govorom, na zborovanjih a ii na drugi način,vrši propagando proti državni in družbeni ureditvi a 11 proti političnim,gospodarskim,vojaškim ali drugim, važnim meram ljud oke oblasti,bo kaznovan s strogim zaporom.Z isto kaznijo bo kaznovan, kdor propagira fašizem ali druge narodu in državi sovražne ideje."
Ta člen je dovolj širok,da zajame vsakogar,ki bi odprl usta in ne bi nvalil režima.Tožilec je orisal sovražno početje Djilasa in Dedijera, ki je prišlo Go vrhunca z izjavama londonskemu TIMESU in NEW YORK TIKE iU pred dobrita mesecem. Razložil je zaplet,kot so ga razlagali uradni krogi öd vsega začetka,ko je Kardelj v Sarajevu pokazal pot s svojim Napadom na "skrahirana politikanta"i
V uradni razlagi pravijo,da sta Djilas in Dedijer že dolgo rovaril;; 3e delala mučenca, govorila tujcem slabo o državi in končno prav v de => cembru,ko je bil Tito na svojem slavnem potovanju po Indiji,izbruhnila' ha^dan z izjavami v tujih Časopisih.Namen teh je bil škodovati ugledu aržave in storiti uslugo nazadnjaškim krogom v svetu,ki so jim bili Ti tovi zunanjepolitični uspehi trn v peti. Zato je bil izbran prav ta tre hhtek in zato je zapadni tisk sprožil proti Jugoslaviji takö':'gonjo, na= Pi.hujoč zadevo,ki je bila v resnici neznatnega notranjega pomena.
Tožilec je navajal oba glavna kriva članka v TIMESIH ip za čudo na= redel tudi članek v TIMESU 8.januarja,ki poroča o jugoslovanskem urad= hem stališču in npravičevaje navaja zagotovilo diplomatskega dopisnika aa nihče ni imel namena gonje proti Jugoslaviji.V prejšnjih člankih je Dedijer povedal londonskemu TIMESU,da je bil klican pred Kontrolno koni ■LjOjki je podobna inkviziciji,a da ji je odrekel pristojnost,0d njega he morejo zahtevati,da zataji svojega prijatelja Djilasa,čeprav se z Dim v mnogih pogledih ne strinja.Hočejo zadušiti svobodno razpravo v Partiji,a,on se jim ne pusti.
Tri dnijkasneje je Djilas NEW YORK TIMESU povedal, da v Jugoslaviji lada nekak stalinizem,da je komunizem v tem svetu preveč izenačen z diktaturo in da bi bila Jugoslaviji potrebna še ena socialistična stan
Komaj dva dni nato je oba,Djilasa in Dedijera,zadela Kardeljeva ob= £?odba kot grom iz oblakov.Sledile so različne organizacije, katerih 3J-an je Dedijer še bil ob tem času.Z Ljudsko skupščino na čelu so ga ^hgle iz svojih vrst.Npto je sledil sodni postopek."Upokojenec" Djilas jh "honorarni izredni profesor" na univerzi Dedijer sta bila obsojena 281 dejanja škodljiva državi.
Tujim časopisom se je zdelo zadeva bolj zanima kot je bilo titpvcem feč. BORBA je recimo prinesla čečkavo karikaturo,kjer gruča tujih do= Pisnikov napihuje dva balona,enega z Djilasovim dolgim obrazom in dru=
gega z Dedijerjevim Šopom las.Kolikor so že tuji dopisniki pomagali pri zapletu,jim pri razpletu ni pßostalo drugega,kot da v pustem januarskem veSeru čakajo na zaključek.Pozno ponoči so poslali v svet novico o lahki kazni,ki je bila rahlo presenečenje. (ds)
SPREHOD PO FLEET STREETU	. .
Vredno je začeti pri OBSERVERJU,čigar dopisnik je za Növo leto sporo čil svoje vtise iz Beograda.Pravi,da ni nič bolj razjezilo vladne kroge kakor dolg razgovor med Djilasom in neko indijsko socialistično grupo, ki je pred Titovim potovanjem v Indijo obiskala Jugoslavijo.Indijci so poskrbeli,da so pokazali,kak vtis je nanje napravil ta razgovor.Zato je partijski valjar hotel na tiho pospraviti s tistimi,ki jim je Djilas preveč prorasel k srcu.Temu je sledilo preganjanje Dedijerja,a samo za= to,ker je odklonil pristojnost kontrolne komisije.Tito verjetno ni bil upoznan s podrobnostmi metod te komisije,toda kot šef partije je gotovo vedel za to,da je Dedijer klican pred komisijo.Vse kaže,da so vladni kro gi računali,da bodo vse skupaj lahko uredili tihotna,pred samo komisijo, in d'a se bo Dedijer udal ali pa pristal na izključitev.Tega,kar pa je potem storil,pa seveda nihče ni pričakoval in ta njegov postopek je po= tem njega tako bremenil,čeprav ni dvoma,da se ne bi nikdar poslužil tu= jega tiska,če bi bil deležen demokratičnega postopka v partiji. - Isti list komentira postopek kot oster opomin,da je kljub notranjim reformam Jugoslavija še vedno vladana od partijske diktature.Vprašanj e osnovne važnosti je,ali so v Jugoslaviji take izjave tujemu tisku,kot sta jih dala obtožena,dovoljene ali ne;Beograd nanj ne more odgovoriti'zadovo= ljujoče's tem,da sramoti posredovalca,ki je izjave razširili Po ECONOMI STOVEM mnenju^ne bi,po zapadnih pojmih,nikdar smelo priti‘“do'procesa. Obtoženca ne bi prišla tako poceni skozi, če bi bilo vsaj'mal'o resnice v obtožnici,da sta se poslužila tujega tiska zato,da bi inozemstvo priti= snilo na vlado,naj spremeni politiko.Djilas in Dedijer sta se obrnila zato na tuje dopisnike, ker jima je bil domači tisk eaprt. DAILY TELEGRAEH je mnenja,da je govorjenje jugosl.oblasti o "tuji intervenciji" samo iz govor,da bi odvrnili pozornost od nazorov, ki jih ima Djilas in zaradi katerih dejansko trpi.Ti' izgovori pa samo podpirajo zapadno mnenju»da je^nekaj več v Djilasovem protestu proti avtoritarni vladavini in nekaj več v njegovem klicu po dovolitvi legalne opozicije kot pa se je sprva zdelo. TIMES opozarja tožitelje,da je vloga svobodnega tiska,vedno iška ti in poročati resnico, kot jo vidi dopisnik s fair in neodvisnim mišije njem. MANCHESTER GUARDIAN prigovarja Titu,da si bo okrepil svoj ugledna Zapadu občutno,če bi dovolil Djilasu-Dedijerju,da združita'poklicno življenje z^"živijenjem v opoziciji"; še bolj okrepil,če bi pomilostil nekomunistične politične kršitelje iz prve povojne dobe. Neodvisni te= dnik TIME AND TIDE ugotavlja,da cel proces ni razčistil dobrih in slabih strani vse zadeve.Celo v sami kazni vidi žel jo, zmanjšati pomen vse stva ri,medtem ko naj bi Djilas bil prisiljen molčati.Upornikoma ni bilo do= puščeno,da bi postala mučenca.Toda dejstvo ostaja,da so vprašanja,ki jih je načel Djilas, ostala nerazpravljana in nerešena.	(zps)
PRIZIV: Kakor poroča BRITISH UNITED PfeESS iz Beograda, naj bi Djilas in Dedijer vložila priziv proti razsod bi okrožbega sodišča.
OROŽJE IN RIŽ: Kot’đarili si bosta Jugoslavija in Burma izmenjali riž in orožje. Jugoslavija bo poslala orožja za eno pehotno brigado;zdi se verjetno, da bodo z. orožjem prišli v Burmo tudi jugoslovanski častniki kot inštruktorji.
DARUJTE Z^
AS DOK/V V LONDONU
GOSTOVANJE: V Londonu je s treni deli gostovala zagrebška opera,sku pno 240	solistov,zbornih pev
cev, plesalcev in orkester.Kritiki so bili prizanesijivi,zlasti ker" so upoštevali,da je Zagreb tako me sto kot Leicester,ki si ne more do voliti stalne opere in mednarodne turneje.
"DOMOVINA",glasilo Slov.demokrat = ske stranke prinaša'misli o preure ditvi Narodnega odbora,o čemer bo= mo poročali prihodnjič.
NAROÖNINA za KT:letno 24/-,četrt = letno 6/-.