t*' Političen list za slovenski narod. r* hM »nfmaa Za nI« jvredplaSui 1» fM., n pel leta 8 rld., is četrt leta 4 rM*« la ea meeeo 1 gl«. 40 kr. ▼ atalBlrtraelJl pnjmaa Tel, - ' 1 «1«., la n MMe 1 f 14. T ' PesMBesne itenlke veljaje 7 kr. jHateiaiae prq«Ba ej^Tailtre (adainiitraeija) ia ekipedicija, Semeniške aiiee h. 2, n., 28. relji: Za oelo leto 12 yld., za pol leta « rld., la eetrt leta Ljabljani na dom pošiljan velji 1 rld. SO kr. več na leto. Vannlla (iwratl> w iprejemajo in velji triitepna petit-vnta: 8 kr., ie ee tiaka enkrat; H kr ae ie uaka dvakrat: 16 kr., ae ee tiaka trikrat Pri večkratnem tiskanji ee oena primemo smanjte Sokepiil M ne vračajo, nefrankovana pisma ee ne sprejemajo. Vredalitve je v Semeniikili olieah h.2, L, 17. lakaja viak daa, isviemM nedelje ia praznike, ob »',6. ml popoludne. 7 Ljubljani, v torek l. julija 1890. Letnilc Gabilo na naročbo. s 1. julijem prične se drugo polletje. Uljudno vabimo p. n. občinstvo, da se zglasi čim preje z novimi naročbami, stare naročnike pa prosimo, da ponovi svojo naročnino in doplačajo zaostalo, da ne nastane nered pri razpošiljanji listov. „SLOVE]VEC", edini katol.-konserratlTiii slovenski dnevnik 8 prilogo „DoniolJal>** vred velj4 za Ljubljano pri opravništva ali v ,Eatol. Bukvami" prejeman: Za eelo leto predplaSan 12 gl. , pol leta .... 6 „ , četrt leta .... 3 „ , jedeu mesec ... 1 , Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velj4: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. , pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . . 4 , - „ „ jeden mesec ... 1 , 40 ,. Karoinje se lahko vsak dan, a Ust se dobi Se>Ie, it 8« dopoilje narAinina. ^DOMOLJUBS sam brez .Slovenca" s to ji do konca 1.1890. s poštnino vred, ali v Ljubljani na dom pošiljan le osemdeset novSliev. ■IV Nartteiae na te iHlIetB prejeaia nSlevenčeve" epravniitve In pa „Katsl. Bukvama". VredniStvo in opravniitvo ^Slovenca" in „Ik>molitiba**» LISTEK. v štirinajstem bataljoniL Obrasek ix vojne. Čeiki spisal Bohumil Brodsk^. Poslovenil Trbojski. (Dalje.) Za mrliče so izkopali vojaki sknpen grob. Odkriti 60 devali vojaki svoje tovariše v mrzlo zemljo in marsikomn se je zasvetila solziea na lici, ko je pogledal svojega prijatelja rojaka, ki je še pred eno nro stal na njegovi strani čvrst in zdrav in katerega je zdaj položil v tuji zemlji k večnemu počitkn. Eo je bilo to žalostno delo končano, začeli so vojaki kuhati obed. Niso jedli ie od jutra in bili so zei6 utrujeni. Polkovnik je napisal poročilo vrhovnemu poveljnika o zmagi, poklical častnike in jih zahvalil za junaštvo. Po obeda, kateri je bil ob jednem večerja, poklical je bataljon. 8 srčnimi besedami je zahvalil tadi vojake, da so se bili tako neustrašeno in jih spodbujal 8e na nadaljno hrabrost. Vlegli so se k počitka. Nadporočnik Barta sa je spomnil v svojem stanovanji — Blie. fiavno teden je danes, kar se je saro6il ž njo. Kako krnto je postopala ž njim usoda v tem času. Ali se ga spominja nevesta? Gotovo. Ali kdaj jo bo videl zopet? Na to ni mogel odgovoriti, a čutil je, da je ločitev težka. Ernovec je bil že teden dni v rokah prijateljskih. Sovražnik se ni več pokazal, četudi so vsak dan straže hodile okolico ogledovat. Iz glavnega ta-borja je dobival polkovnik poročila, da avstrijska vojna prodira vedno dalje in da se mora vedno bojevati z ustajniki. Pogosto je bil slišati strel iz topov. Častniki so se počeli že sramovati svojega brez-dela in želeli si vdeležiti se krvavega posla z ostalo vojsko. Zato so nagovarjali polkovnika, naj bi prosil vrhovnega poveljnika, da bi se združili z drugo vojsko. .Počakajte, dragi gospodje", rekel je polkovnik. .Porok sem vam, da se vam še tu izpolnijo želje. Ne pozabite, da smo daleč od glavnega tabora, da smo v zel6 divjem kraji. Sovražniki se lahko zateko sem, če jim izpodleti pri glavni vojni. Ne vem, če bi mogli kje drugje tako vestno izpolnjevati svojo nalogo, kakor tukaj. Slišal sem, da se je zbralo mnogo sovražnikov, ki presegajo v številu naše polke. Ako uvidimo, da nam ne bo tu res ničesar delati, skrbel bom, da izpolnim želje vaše, ki so tudi moje." čakali so torej znova. A že drugi dan so naznanile straže, da je nekoliko ustajnikov ogledovalo ua bližnjem holmu okolico. Zginili so, kakor hitro so videli, da je opazujejo straže. Pričakovali so zo- Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Še v lanskem zasedanju našega sabora je vprašal zastopnik Vrbanič visoko vlado, kako je to, da neki Bezeredj po svoji volji vrejuje v našej zemlji svilo-gojstvo in da se pri tem drži le propisov madjarske vlade ali pa svojih, na naše se pa niti najmanje ne ozira, čeravno spada ta stroka gospodarstva v naše avtonomno področje. Že takrat seje narod potožil, da mora jemati le od njega seme za svilogojce ter le njemu prodavati svilne mešičke in sicer po ceni, katero on postavi, če tudi bi jih mogli drugje dražje prodati. Ban je na to interpelacijo odgovoril, da je Bezeredy privaten podjetnik, pa da ni v zvezi z vlado, posel ta pa obavlja bolj iz pasije nege pa iz špekulacije. Ali letos se je pa dokazalo, da je vendarle Bezeredj podjetnik, ki dela vse v imenu obeh vlad, namreč ogerske in hrvaške. O tej zadevi se je vsled tega prav mnogo pisalo v .Obzoru" in .Agramer Tagblattn", dočim so vladine .Narodne Novine" le molčale, češ, da je vse to, kar se piie 0 Bezeredj-jn, od opozicije obrekovanje. Ear so se oglasili proti Bezeredj-ju tudi sami svilogojci, in sicer v sremskej županijskej skupščini, kjer je gosp. St. Sedelj potrdil vse ono, kar se je trdilo o kupovanju svilenih mešičkov, da plača namreč Bezeredj 1 klg. mešičkov le po 1 gld., mesto po 1 gld. 60 kr., kakor so vredni, in pa da vrh tega še kakšnih 15—30°/o teh mešičkov plača le po 10 kr., čeravno so toliko vredni, kakor prvi. Narod jih mora dati pod to ceno, ker jih drugam ne sme prodati. Tako se je zgodilo, da je Bezeredj samo 1. 1889 v svoj žep spravil na škodo ubogega naroda 919.400 gl. neračunajoč semkaj svote 80.000 gld. kot državne podpore. .Narodne Novine" sicer trdijo, da to ni res, da Bezeredj še v zgubo dela, ali .Obzor" mu je dokazal po govoru St. Sedelja, da ta račun stoji in da ima Bezeredj na leto pri svojem podjetju čistega dobička 201.439 gld. 66 kr. To je ogromna svota na račun siromašnega naroda, ki skoro čisto zastonj dela. Prav omenja .Obzor', kako je to velika krivica za nas, da tuj človek, kateremu po nobenem našem zakonu ne bi smelo dovoljeno biti, T našej zemlji bere ves trud narodov zastonj, kakor da mi sami nimamo sto in sto svojih potreb. Po goldinarjih in krajcarjih zbiramo za naš medicinski fakultet, a na drugej strani v enem letu odnese tujee, da sam ne na kak način, do 200.000 gl. is naše zemlje. Kaj niso to žalostni odnošaji? a trdijo, da so popolnoma normalni. Tudi se trdi, da Bezeredj ni v zvezi s nobeno vlado, nego da je privaten podjetnik. AH sm^ li privaten podjetnik kak posel monopolizirati, kakor ga je on; sme li privaten podjetnik z dopisi svojimi zapovedovati kr. kotarskim oblastim, da ga podpirajo v njegovem poslu, in sm^ li se on groziti učiteljem, ko bi se branili dati otroke po cele štirinajst dni za njegov posel? Eaj takega privaten človek ne more storiti; tedaj mora biti t zvezi z vlado, ki je pa to dozdaj zanikala. Ce pa ni v zvezi z vlado, je pa zopet žalosten dokaz o naših odnošajih. .Narodne Novine" spominjajo še vrh tega, kako se je svet čudil lepej svili, katero je izložil g. Bezeredj na Dunaju v izložbi. Čudno to ni, ker nam je zopet poznato, da naše pošte, niti železniške oblasti niso smele odposlati na izložbo druge svile, nego samo od Bezeredj-ja. Eaj se to ne pravi ljudem oči zamazati in kaj ni to tudi dokaz, da Bezeredj dela vse v sporazumljenju z vladami? Vladini listi seveda branijo Bezeredj-ja po svoje, dapač hvalijo ga, da je to produkcijo pri nas oživil. To je vse lepo, ali kdo ima tudi dobiček, in je li to ravnanje po postavi in našem državnem ugovoru ? In čisto umestno vpraša .Obzor" konsekventno: .Je-li resnica, da je uprava našega svilogojstva predana madjarski vladi?" Na to vprašanje bode po našem mnenju .Obzor" še dolgo čakal, četudi ga je že deloma sam rešil. pet boja. Sovražniki so gotovo poznali ravno tako dobro važnost tega kraja in se trudili, da bi ga zopet dobili v svoje roke. Zato so se straže podvojile in vojna je dobila ukaz biti pripravljena vsako uro na napad. Tabor so utrdili s tem, da so povišali nasip in izkopali še jeden jarek. Ob jednem je objavil polkovnik glavnemu poveljništvu, da se pokazuje zopet sovražnik in je prosil pomoči in novih ukazov. Drugi dan je bilo tiho v vsej okolici. Razven navadne pošte ni bilo videti žive duše. Jedna straža je slišna proti večeru čisto v obližji strel. Vojna je bila pripravljena celo noč in čakala napada za nasipom. Ali oni strel na stražo namerjen je bil jedini cel6 noč. [Polkovnik je mislil, da hoče sovražnik le vznemiriti vojsko in da nima drugega namena. Ali zjutraj se je prepričal, da je mislil napačno. Videlo se je, da so sovražniki zasedli vso zapadno stran in se skrivali, kamor so se mogli, da bi ne vedeli naši vojaki, koliko jih je. „Vaša želja se bo izpolnila, gospodje", rekel je polkovnik-častnikom in ogledoval ž njimi z daljnogledi sovražnike. .Ako ne čez dan, napadejo nas po noči. Nekoliko sto jih je. Nasekajte drv, da bodemo imeli svetlo po noči. Kmalu so bile napravljene gromade. O poldni so videli strelci nekoliko jezdecev zraven pošte. J« III. reilnl občni zbor ,,HatoL tiskovnega društva^^ (Konec.) Ko je Ujuik prečital poročilo, se oglasi g. J. Šiška ter glede Da vsako vrsto molitvenikov ii. gg. dahoToike po deieli nekako tako-le opozarja: Gospod tajnik je omenjal v odborovem poročilu med dragim tadi molitvenikov, katere je društvo oskrbelo. Jako hvaležni moramo biti slavnemu odboru, da skrbi tudi za ta važni del književnosti, in ▼sakdo sm^ od tisitovnega društva izdane molitve-nike brez pomisleka in z mirno vestjo vsakemu priporočati, tembolj ker odbor ne natisne — kar je po cerkvenih zakonih prepovedano — nobene molitvene knjižice brez škofovskega potrdila. A pri tej priliki bi opozoril čč. gg. društvenike, zlasti gospode duhovne pastirje po deželi, naj dobro pazijo na to, kakšne molitvenike trosijo razni razprodajalci med ^arod. Pred kratkim mi je pripovedoval prijatelj, da je dobil pri nekem dečku iz poštene družine molitvenik z jako čudnim naslovom; ko ga pogleda, vidi, da je tiskan v Inomostu, pa brez škofovskega dovoljenja. — To me spominja na drugo zadevo. Pred par leti dal je natisniti neki knjigotržec v Inomostu kar tri molitvenike ob jednem ter je je poslal ljubljanskemu škofijstvu v potrjenje. Na knji-žicah je pa seveda že stal tiskan napis: „Z dovoljenjem ljubljanskega knezoškofijstva." — A molit-veniki so bili taki, da so se morali založniku vrniti brez potrjenja. Založnik je na to sicer odstranil ^aprobacijo" iz knjižic, a razprodaje gotovo ni ustavil. In taka .šušmad", tiskana na slab papir, s slabimi črkami in v slabem jeziku, pa še slabša po vsebini, se lahko trosi med narod po nizki ceni, ki je pa za slabo robo še vedno previsoka in marsikdo gre na limanice ter si kupi tak nič vreden molitvenik. Da se razširjanje takih molitvenikov prepreči, v to 80 poklicani v prvi vrsti gg. duhovni pastirji. — Kako bi to najložje storili? Znabiti bi kazalo ljudi podučiti v cerkvi, ali pri velikonočnem izpraševanji. Tudi bi bilo dobro o gotovih prilikah, na pr.30 sejmih, o .žegnanjih", o birmovanji, o shodih itd. pogledati, kakšno blago razpečavajo razni branjevci in prodajalci. Namen moj, da sem se oglasil k poročilu, bil je tedaj ie ta, čč. gg. opozoriti, naj pazijo, da verniki dobe v roke le dobre molitvenike, pri katerih se zlasti ne sni4 nikdar pogrešati škofovsko dovoljenje. Za njim izpregovori g. A. Karlin o podpori »Siovenčevi" bistveno tako-le: Lani ob tej priliki priporočal sem odboru, naj bi svojo posebno skrb obračal v to, da ^Slovenec", katerega društvo gmotno podpira, ne bode oziral se posebej na razmere na Kranjskem, marveč da bode enakomerno pretresal javne razmere vseh kronovin, koder Slovenci prebivajo. Radostno moram pripoznati, da se je po prizadevanji gosp. izdajatelja in gosp. vrednika v enem letu mnogo izpremenilo. Dopisi dohajajo od vseh strani slovenske zemlje, poročila iz državnega in deželnih zborov čitali smo tako, da je iz njih ^ je] r jit prizor gotovo ni ostal skrit ustajnikom, ker so leteli n«kateri k pošti. Morali so sicer prehoditi še precej pota, a vendar bi jezdeci še ne mogli dospeti v Kr-novec. Predno bi bila pošta v vasi, napadli bi jo sovražniki, pobili stražo in oplenili vse, kar vozi eeboj. Morala jim je torej priti pomoč. Polkovnik je ukazal hitro drngi kompaniji, naj sapusti tabor in hiti pošti na pomoč. Tretjo kom-panijo je poslal iz tabora na breg, da bi mogla prispeti na pomoč, ako bi bil sovražnik močnejši. Drugo kompanijo je vodil stotnik Tilim. Med pod-redjenimi častniki je imel tudi nadporočnika Barto. Tiho so hiteli vojaki proti vasi, a odtod dalje po cesti. Spremljevalci pošt« so gotovo tudi izpre-videli nevarnost, ker so hiteli na vso moč proti vasi. Ali sovražnik je bil hitrejši. Kompanija je bila oddaljena še kako četrt ure od pošte, ko so se za-čuli prvi streli in ustajniki so bili skoro pri pošti. Nekoliko jezdecev je padlo s konj, drugi stoječi za grmovjem so ustrelili iz karabinov in odbijali jata-gane s sabljami. Strelci so hiteli na vso moč, ker so videli, da jezdeci padajo drug za dragim. Se kakih pet se jih brani. Videli so, da sedi za njimi na konji tudi neka žena. Mogli bi sicer streljati ie, ali za-adi varnosti, da bi ne zadeli kakega jezdeca, niso hiteli. (Dalje »ledi.) mogel vsak Slovenec spoznati razvoj parlamentarnega delovanja za svojo pokrajino. Ali uekaj drazega bi danes rad omenil, kar se seveda ne tiče toliko odbora našega društva, kakor nas društve« Bikov samih. Nočem prikrivati neke sence, ki še vedno ni izginila, ki pa zelo zavira pripoznanje našega .Slovenca". Se vedno jih je mnogo iz našega tabora, ki proglašajo radi naš dnevnik, če jim ne ugaja povse, kot nekak .Aschenbrddel" mej slovenskimi listi. Takoj so pripravljeni spustiti ostro kritiko na list, ako ne zajemajo iz njega vsak dan vsega, kar bi želeli. Zdaj je uvodni članek presuho-paren, dopisov premalo, ali pa so predolgi, domače novice preslabo vrejene, da, še celo nad raznoterostmi se spotikajo, češ, bralci nemških listov so že davno to pozabili, kar ^Slovenec" sedaj .post festum* donaša. Gospuda! Ako mi tako govorimo, kakošno sodbo bode potem občinstvo izreklo o listu, katerega naši nasprotniki tako radi imenujejo klerikalnega. Jaz nikdar nisem bil menenja, da je .Slovenec" glasilo slovenske duhovščine, ampak naš list je političen list za slovenski narod; vendar pa m^nim, da je naša dolžnost list vsestransko podpirati, ker zagovarja politične interese, katere so prvi izmed slovenskih prvoboriteljev pripoznali kot edino prave in najkoristnejše za mili naš narod. Dolžnost nam je torej, da kot narodnjaki v emi-nentnem pomenu besede tudi podpiramo list, ki zastopa naše politično mišljenje. Ssvojimvplivom dajmo listu veljavo, in bolj ko kedaj bode občinstvo po njem seglo. Merimo list po meri drugih slovenskih časnikov, in prepričani bodimo, da ne zastaja za nobenim drugim. — Še nekaj imam na srci. Gospod poročevalec izrekel je željo, da bi se po posanieznih dekanijah zavzeli poverjeniki za naše društvo. To bode po mojih mislih prav z lahka šlo. Se letos zbrali se bodo po vseh dekanijah duhovniki k pastoralnim konferencam. Ondi je prilike dovolj, po končanem dnevnem redu naprositi poverjenika za dotični okraj. — Toliko in fraterna cari-tate, sine ira et studio. Gosp. prof. dr. Lampe priporoča, naj „Eato-liška Bukvama" skuša širiti dobre knjige med narod tudi po raznašalcih ali kolporterjih, ter priporoča to stvar resno v premislek novemu odboru. Pri tretji točki dnevnega reda: Volitev novega odbora, predlaga g. Val. Bernik, naj se stari odbor „per acclamationem" zopet voli, čemur pa g. prelat dr. Kulavic nasprotuje, češ, naj se pusti vsakemu popolna prostost. Pri glasovanji je bil predlog g. Bernika zavržen z veliko večino in volilo se je potem po listkih. Oddanih je bilo 33 glasovnic. Skrutinij so izvršili po predsednikovem povabilu gg.: J. Kobilica, A. Karlin in dr. Lesar. Izvoljeni so bili vsi stari odborniki, izvzemši g. dr. J. Sterbenca, katerega mesto je z večino glasov prevzel g. Ivan Flis. Ko se je bil g. A. Karlin zahvalil staremu odboru, zahvali se g. predsednik prevzvišenemu pokrovitelju za vso naklonjenost, ter jim udano priporoči tudi novi odbor, ter prosi zdnj in za vse društvo višjega pastirskega blagoslova. Predno prevzvišeni pokrovitelj blage volje to store, ovesel4 navzoče z navduševalnimi besedami nekako takj-le: ,Ni sicer potrebno, da se še jaz oglasim, vzlasti ko ste slišali prelepe besede sv. Očeta samega, ki s tako gorečnostjo priporočajo dobre in svare pred slabimi časniki in knjigami. Tudi ni potrebno dalje govoriti o potrebi društva. To ste vse lahko posneli iz poročila odborovega, s katerim se popolnoma strinjam. Ker torej spoznamo potrebo tega društva, spoznamo tudi imenitne namene njegove, zato podpirajmo društvo vsak po svojej moči z denarnimi pripomočki. Katoliško časnikarstvo naj nam je kot pravo misijonsko delo, v katerem naj se oznanuje prava, neskaljena resnica, s katerim naj se časti Bog in vodijo čitatelji k časni in večni sreči. Kaj pak, da mora biti tako časnikarstvo res krščansko, katoliško, pa neustrašeno. Jedino merilo pri presojevanju raznih vprašanj bodi le čast božja. Ni se treba torej ozirati na lastne osebne koristi, na javno mnenje, na ozire do tega ali onega. Koliko dobrega se opusti .zaradi ljubega miru"! Lepa dobrota je mir, dragi gospodje, ali samo oni mir, kateri je prinesel na svet Gospod sam, to je mir z Bogom. Mir pa, kateri d4 svet, mir, ki je zel6, zelo različen od mira z Bogom, oni mir le slabi in škoduje za večnost. Kakor pri vseh naših delih, veljaj torej tudi tukaj: .Iščite najprej kraljestvo božje, in vse drugo se Vam boda pri vrglo". Ce bode tdko naše časnikarstvo, če bode res krščansko, katoliško, bode imelo sicer obilo nasprotovanja, ali gotovo tudi obilo vspeha. Na smemo namreč pozabiti, da je Jezus bil, je in bode .sig-nom, eni oontradicetur"; znamenje, kateremu se bode sicer nasprotovalo. Dobra stvar ima vsikdar nasprotnike, in ti nasprotniki tudi večkrat prevladajo, ker se poslužujejo sredstev, katerih se mi ne moremo in ne smemo posluževati; ali konečno se mora smota vendarle ukloniti resnici, pravica slaviti zmago, za trudom priti vspeh. Podpirati moramo torej to društvo z denarjem, podpirati z dobrimi spisi, podpirati je pa tudi v molitvah. Tadi delovanje Kristovo ni bilo brez žrtev, ni bilo brez trada in muke, a tudi ne brez molitve. Šarimo se torej krog svojih listov, katere spoštujmo, katerim ne bodimo prestrogi kritiki, kot vojščaki krog prapora. Na te zastave slikajmo krščanska načela ter je pogumno nosimo pred čredo Kristovo. Dandanes je to prevažno, prepotrebno." Ko so prevzvišeni g. pokrovitelj svoj nagovor končali, zazvonilo je poldne, molili smo .angeljsko češčenje" in prejeli .višjepastirski blagoslov". S pri* merno zahvalo Prevzvišenemu je predsednik zakljui^il občni zbor. Izvoljeni odborniki so se takoj zopet zbrali ter si izvolili vodstvo tako-le: A. Zupančič, predsednik; dr. F. Lampe, podpredsednik; dr. J. Lesar, tajnik; 2. Bohiuec, blagajnik; A. KržiC, nadzornik bukvarne, in M. Kola r, nadzornik tiskarne. Politični preg-led. v Ljubljani, 1. julija. Notramle deiel«. Volitve v Šleziji. Včeraj so se vršile volitve v kmečkih občinah v Sleziji; izid doslej ni še znan. Volitve volilnih mož so bile za Slovane primerno ugodne in so bržčas zmagali trije Čehi in dva Poljaka. V dotičnem oklicu je naglašala slovanska združena stranka, da noče Nemcem kratiti pravic, temveč zahteva le svoje pravice. Duslej so bili v deželnem zboru trije slovanski poslanci.. Shod mladoieSke kmečke stranke. Minolo nedeljo so se zbrali v Pragi pristaši Mladočehov ter sklenili upor proti češko-nemški spravi. Dalje nameravajo odposlali peticijo na cesarja, da razpusti sedanji deželni zbor in skliče novega. V tem naj bi le zastopniki mest in kmečkih občin izvolili komisijo, ki naj bi se posvetovala o spravnih točkah ter vladi razodela svoje želje. Vsi češki poslanci pa, ki mislijo pritrditi spravi, naj odloži svoje mandate. Med govori so po navadi strastno napadali dr. Biegra. Mladočeških prvakov ni bilo navzočih, češ, naj si gospdda sama odkrije srce. Tnai^e driare. Rusija in Srbija. Kakor se je že poročalo, osnovala se je v ruskem finančnem ministerstvu posebna komisija, da bi izdelala načrt za rnsko-srbsko kupčijsko pogodbo. .Nov. Vremja" piše, da bo sostavljena omenjena komisija: iz ruskega generalnega konzula v Belem Gradu in uradnika za posebna naročila pri finančnem ministerstvu Timir-jačeva, kakor tudi iz namestnikov srbskega diplomatskega in finančnega oblastva. Ob jednem s tem načrtom vred izvršila se bo tudi konzularna pogodba, kakeršne še ni bilo do zdaj med Rusijo in Srbijo, dočim ima srbska država konzularno vprašanje z Avstrijo, Bolgarijo, Italijo, Nemčijo, Francijo, Holandijo in Združenimi državami že vravnano. Po konzularni pogodbi med Srbijo in Rusijo imenovala bo ruska vlada nekaj konzulatov po večih srbskih mestih in srbska vlada bo osnovala svoje konzulate po ruskih mestih ob Črnem morji. Bolgarija. Iz Sofije se je poročalo 29. p. m. : Povodom včerajšnjega usmrčenja zarotnika Panice, imel je vojaški dostojanstvenik govor, v katerem je opomnil četam Paničevo zaroto, s katero ie nameraval odstraniti sedanjo bolgarsko vlado. Nadalje je omenil, kake prekucije in nesreče bi bile zadele Bolgarijo, ko bi se bil uresničil Paničev namen, odobraval zaradi tega usmrčenje njegovo ter opomnil konečno, da čaka tak konec vsa izdajalce. Italija. Poročalo se je že o postavnem načrta, katerega je podala italijanska vlada za mesto Rim. Ker terja ta načrt preosnovo finančnih zadev in druge določbe, katere bi pričale o slabi samostojnosti mestne občine, vzbudil je veliko nezadovoljnost in vznemirjenost med občinskimi svetniki, ki so sklenili zarad tega načrta izstopiti iz občinskega sv^ta. Kakor trdijo listi, sklenili so izstopitk iz imenovanega sveta vsi svetniki razten Bacellija in Menottija Garibaldija. Tndi bivši minister Grimaldi se ja pridražil temu sklepu občinskih svetnikov. Ko je pa MenotU Garibaldi oponiil, da ostane na dosedanjem mestu, četudi vsi tovariši ia občiLskega sveta izstopijo, zavladal je velik vihar v dvorani. Dva časnikarja, izmed katerih je zaklical jeden Menottiju Gtrtbaldija: .Vi pa le na Capreri rajši ostanite!" začela sta se kavsati. V svoji razburjenosti ugrabi edeo izmed njijn črniloik, zažene ga drugema na glavo ter zbeži v sredo dvoraae. Drugi pa skoči za ojim ter mu priloži dve gorki zaušnici (t!) Na to privre ljudstvo v dvorano in za njim Še policija, hoteč narediti prostor t dvorani. Ko je odšla policija iz dvorane, izročili so občinski svetniki županu svojo ostavko. Francija. Nikakor se ne dd tajiti, da so Francozi bolj naklonjeni in prijazni Rusiji, kakor drugim evropskim državam. To potrjuje zopet v Dtjnovejšem časa osnovano društvo v Parizu, na čegar zastavi se blest« besede: .Soeiete des amis de ia Bussie". Program imenovanega društva se glasi mej drugim tako: »Francoski narod nosi globoko v srcu spomine na vse, kar je Busija ta Francijo storila. Pri nobeni priložnosti ne zamudi poka-uti svojih hvaležnih čutov do Rusov. Na drugi •trani je večina ruskih domoljubov prepričana, da je treba za evropski mir, — kakor je opomnil car Aleksander I. na dunajskem kongresu, — velike in močne Francije. Udje odborovi imajo čast, da se poživljajo na vse Francoze brez ozira na stranke, ki vidijo v sporazumenji z Rusijo poroštvo za neodvisnost in blagostanje naše domovine . .. Anglija. Deputacija londonske kupčijske zbornice je izročila markizu Salisbnrjju pojasnilo svojih želja gled^ na zagotovljenje angleških interesov v vzhodni Afriki in z ozirom na vršeče se obravnave z Nemčijo. Belgija. Glede na nemško-angleško sporazumenje piše ,Vos8. Ztg." o belgijskem kralja Leopolda II. mej drugim to-le: »Leopold II., belgijski kralj in zvest prijatelj angleški in nemški vladarski rodovini, poganjal se je od nekdaj za tesno zvezo med Anglijo in Nemčijo. S svojim razumom je večkrat poravnal nepriličnosti, ki so bile nastale med obema vladarskima rodorinama. Ko je bil zadnjič T Londona, poganjal se je mnogo za nemško-angleško sporazumenje ter govoril o tem s Salisburj-jem in Stanlejjem. Vzhodna Afrika, Iz Sansibarja se je poročalo 28. p. m.: Arsbee Mahomed Kassim, ki je bil 1886. leta nsmrtil nemškega trgovca blizu Tabore, vsled česar ga je bil pozval državni podkomi-sar vzhodno-afriški pred V'ijno sodišče, usmrčen je bil včeraj, kakor je velela »bsodba. Izvirni dopisi. Iz Celovca, 39. jnnija. (Ljubelj ali .Jezerski Vrh?) Pisal sem Vam že enkrat o nameravani novi železnici preko Karavank. Ker pa se v kratkem T Celovca snidejo odposlanci raznih dežel in kup-čijskih zbornic, ter prideta tudi iz Ljubljane gospoda Murnik io Luckmann, vredno je, da o tej stvari še enkrat kaj izpregovorimo. Železnico sko^i Ljubelj bi Celovčani pač najrajši imeli, pa tudi Borovci in Triičani. Bati pa se je, da se bo vlada ustrašila velikih troškov za dolgi predor (tunel) skozi Ljubelj, in da bo edino denarna svota spodtikljej, ki ves naklep podere. Predor bo stal najmanj kakih 15 milijonov. Temu je pa lahko izogne, ako se železnica zida skozi Kokersko dolino, iz Kranja v Železno Kaplo. Tam ni treba predora, kajti za Jezerskim Vrhom, čez katerega zdaj cesta čisto po nepotrebnem grš, je dolina v znožju Kočne, po katerej bi se lahko prišlo okoli Jezerskega Vrha. Treba bo seveda na obeh straneh, na koroški iu na kranjski, da se tir polagoma vzdiguje, kakor je to tud< pri gorenjski železnici proti Kranjski Gori, toda predora ni treba. Zato bodo troški za to črto 10 do 12 milijonov manjši, več ko polovica troškov bi odpadla. Ugovarjalo se bo, da železnica ne bo imela pomena, če na strani pusti tako obrtne kraje, kakor sta Tržič in Borovlje. Pa tega ni treba. Železnica gre lahko iz Celovca v spodnji Rož, od tam pa pod Obirjem preko Pod-junske doline v Kaplo. Iz Tržiča pa itak namera-Tajo zidati lokalno železnico v Kranj. Če gospodu ces. svetovalcu Murniku te vrste slučajno pred oči pridejo, naj jih blagovoli preuda-riti iu na zboru morda omeniti, kdo v^, če ne bo ta misel zmagala, posebno glede troškov! Iz Velenja, 29. junija. Naznanim Vam dodatno, da je dobil g. dr. Lipold 50, Kovač 29, dr. Šuc pa 15 glasov. Volitev je bila jako živahna. Ko je okr. glavar naznanil izid volitve, zagrmeli so po dvorani veseli »živio"-klici; razvili smo zastavo ter pod njo odrinili v Velenje. Po Šaleški dolini so topiči naznanjali to vest. Pri vhodu v Velenje je bil slavolok z napisom, pevci so zapeli pri prihodu. Bil je sploh pomenljiv dao, ker ljudstvo si je želelo odločnega moža. Kaj so nam pomagale vse »sijajne" zmage, ki pa je naš nasprotnik vedno predrznejši. ,Stld-mark" 80 osnovali med nami in proti nam, ne da bi bil le eden ugovarjal temu početju. Tak molk nam preseda in želeli smo si saj male premembe. Oe smo pravo zadeli, pokazala bode prihodnjost. Hoteli smo le odločnega moža. Naših poslancev ne sme biti strah pred mislijo, da morda pride čas, ko bodo morali zapustiti deželnozborsko dvorano, kakor so storili Nemci na Češkem. Toda v tem alučaji bode treba složnosti in odločnosti. Iz Smarjete, 29. junija. Dne 23. t. m. popoldne ob 5. uri je prišla čez Smarjeto in Šentpeter huda ora s točo, ki je zlasti zadela vas Toplice pri Šmarjeti, še huje pa Otočice, Dobovo in Šentpeter tako, da ne bodo imeli nekateri skoraj kaj žeti. Zares šiba velika za tako ubozega kmeta, ki ja komaj pričakoval letošnje žetve. Trta ne obeta bogate letine, ker se kaže le malo zaroda in zarad preobilnega dežja še zdaj ni vse odcvetelo. Kjer toča ni pobila, žita bogato žetev obetajo, le preveč so poležena in zvihrana tarad deževja. Poročam tadi, da je umrl dne 22. t. m. tukajšnji učitelj g. Jan. Kaligar ter bil dne 24. t. m. jako slovesno pokopan, ker 3 duhovniki, 20 učiteljev in učiteljic in velika množica vernega ljudstva 80 se vdeležili njegovega pogreba. B'agi pokojnik je služboval nad 40 let, nekaj časa samo kot orglja-vec, potem tudi kot potrjen učitelj na več krajih Dolenjske in samo v Šmarjeti blizo 28 let. Vestno je opravljal svojo službo, on se ui dal premotiti od novošegnega liberalizma, da bi bil nasprotoval duhovščini, kakor nekateri tudi iz stare šole. Bil je zlasti izvrsten orgljavee, ki je že nekaj let gojil ce-cilijansko petje, četudi ni bilo to vsem všeč. Ni se sramoval spolnovati tudi dolžnosti vernega kristijana, ter je zlasti zadnja leta svoje visoke starosti vsak dan šel po šoli v cerkev molit ter si pomoči in tolažbe iskat v svoji težki službi. Nameraval je stopiti v pokoj, Bog pa ga je poklical k večnemu počitku. Naj počiva v miru! Dnevne novice. (Program slovenske višje dekliške šole v Ljnbljani.) Početkom šolskega leta 1890—91 bode se v uršulinskem zavodu v Ljubljani otvorila slovenska višja dekliška gospodinjska šola, katero podpirati je todi visoki deželni odbor Kranjske blagovoljno obljubil. Smoter te šole je: vzrasle deklice, ki so dovršile ljudsko šolo, temeljiteje, kakor je to v ljudskej šoli mogoče, izvežbati v vseh potrebnih znanostih in spretnostih, katere zahteva stopinja sedanje naobrtžendsti, kakor tudi teoretično in praktično seznaniti jih z vsemi strokami in opravili domačega gospodinjstva. — Da bode imela ta naprava trdno osnovo, opira se vzgojevalni načrt povsem na podlago prave krščanske nravnosti. Poučevale se bodo deklica obširneje v poučnih predmetih ljudske šole, osobito z ozirom na praktično uporabo v življenji, poleg tega vpeljale se tudi v znanstvenost literatuse, logike, stilistike, v pouk o umetnijah, risanji, tujih jezikov (nemški jezik, potem laški, francoski, angleški), gospodinjstva, vzgoje-slovja, petja, godbe (gosli, citre, glasovir, orgije). Deklice si morejo prisvojiti temeljito izvežbanost v vseh delih, spadajočih v žensko področje, kakor tudi dovršeno izurjenost v umetnih ženskih ročnih delih. — Kurz obseza 3 letnike. V prvem letu se deklice poleg druzih predmetov seznanijo vsestransko z gospodinjskim poslovanjem v hiši: red, hišna oprava, prirejevanje. čiščenje in popravljanje perila in obleke, razsvetljava itd.; drugo leto vrtnarstvo: cvetlicoreja, zelenjadoreja, sadjereja itd.; tretje leto praktično v kuhinji. Za vsprejem v višjo dekliško gospodinjsko šolo se zahteva dovršeno 14.—16. leto in zrelost 8razredue ljudske šole ali pa če dotična kandidatinja s sprejmnim izpitom dokaže sposobnost za višji pouk. Mesečna plača za učila in razne troške znaša 5 gld. Knjige se labko večjidel izposodijo v zavodu. Opozorujemo še, da se višja dekliška šola ne otvori le za gojenke v penzijonatu, marveč vse gospice ljubljanskega mesta si lahko pridobi vstop pod zgoraj navedenimi pogoji, k čemur tudi naj-uljudnejši vabi predstojništvo uršulinskega samostana, katero vsprejema kandidatinje iu radostno podaje vsa potrebna natančniša pojasnila. (Volilni shod) prirede narodni podjunski volilci v nedeljo, dne 6. julija, ob 3. uri popoldne. Povabljeni so vsi domoljubi. (Deielnozborske velitve na Štajerskem.) Včeraj so volila štajerska mesta s trgi. Vdeležba je bila slaba in povsod so bili izvoljeni prejšnji liberalni poslanci. Le v Radgoni je bil živahen boj med Nemci io Slovenci, slovenski kandidat dr. Jurtela je dobil lepo število glasov. Izvoljeni so: V Brucku dr. Wanni8ch, v Ljubnem Fr. Endres, v Juden-burgu dr. Reicher, v Licnu dr. Lipp, v Frohn-leitenu dr. Heilsberg, v Radgoni dr. Kotzbeck, v Lipnici Karol Morre, v Hartbergu Rihard Mayr, v FUrstenfeldu Satter, v Mariboru dr. Schmiderer, v Voitsbergu Kautschitsch, v Celji dr. Neckermann, v Slov. Gradcu je izvoljen antisemit dr. Starkel z 294 glasovi, nemškoliberalni kandidat je dobil 134 glasov. (Deželni odbor kranjski) je za okrožnega zdravnika v Zagorja imenoval g. M. Morscher^a; ob jednem je v dogovoru z deželno vlado izločil iz litijskega okrožja ter pridružil zagorskemu naslednje občine: Zagorje, Kotredež, Režišče, Št. Lambert, Ktndrše, Kolovrat, Vače, Hotiče in Konj. (Poiiv in vabilo.) »Lokalni slavnostni odbor Vaški" tem potom prav uljudno vabi k odkritju .Ravnikarjeve spominske plošče" na rojstvenem domu na Vačah v 13. dan julija vsa slovenska, oziroma slovanska druStva k prav obilni vdeležbi. Tista društva, ki nameravajo te slavnosti vdeležiti se, naj nam blagovolijo to pravočasno naznaniti. Ljubljanski, notranjski, tržaški, goriški itd. slavitelji imajo najpripravnejšo zvezo z m e-šanim vlakom, ki pride v Litijo zjutraj ob 6. uri. Odtod se jih lahko nekaj popelje na vozčh (kolikor jih bode moč dobiti), do hriba. Oni vdeleženci od nasprotne strani imajo pripravno zvezo s poštnim vlakom, ali pa z lokalnim vlakom, ki dojde v Litijo ob 8. uri zjutraj. Vsi vdeleženci naj bi se zbrali na Hosti pod Vačami, odkoder gredo potem skupno proti trgu. Skupni sprejem vseh došlih sla-viteljev je pod Vačami ob 9. uri. Natančnejši vspored cele slavnosti priobči v kratkem odbor »Pisa-teljstega dru štva" v Ljubljani. — Nadejamo se, da se bodo temu vabilu odzvala vsa slovenska društva, ter s tem tudi pokazala očitno, kako hvaležni narod slovenski ume spomin svojih zaslužnih mož slaviti. Torej na veselo snidenje pri »Ravnikarjevi slavnosti" v 13. dan julija na Vačah. (M. Ravnikarjeva slavnost na Vačah) V nedeljo dne 13. julija t. 1. se bode na Vačah na rojstni hiši tržaškega škofa in slavnega slovenskega pisatelja Mateja Ravnikarja odkrila spomeniška plošča po sledečem sporedu: Ob Vj 10. uri sveta maša, ob Vi ofi trgu .slavnostni govor gosp. deželnega poslanca L. Svetca. Pred in po govora petje. Potem sprevod do Ravnikarjeve rojstne hiše, kjer bode po nagovoru predsednika pisateljskega društva, g. dr. Vošnjaka, plošča odkrita. Po slavnosti ljudska ve.selica. Iz Ljubljane se ndrodna društva odpeljejo ob 5. uri zjutraj z mešancem do Litije. Popoldni se društva vrnejo v Litijo. Pri slavnosti iu veselici bode pel litijsko-šmartenski pevski zbor, pevci iz Zagorja in od Sv. Lamberta. K obilni vdeležbi vabi vsa ndrodna društva Odbor »Pisateljskega društva". (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca junija t. 1. vložilo je 258 strank v mestno hranilnico ljubljansko 90.407 gld. 25 kr., vzdignilo pa 133 strank 72.159 gld. 55 kr. (Is Amerike) se nam piše z dne 6. junija, da je nevarno zbolel čast. gosp. župnik Janez Tori, ki ima več sošolcev v svoji domovini. (Imena so pisana nerazločno. Op. vred.) (Iz Dnbice) v Bosni se nam poroča: Letina prav lepo kaže; posebno žito ne more biti boljše; ječmen smo že poželi. Bog nas varuj toče, ki pogosto straši ; pred kratkim je pobila okoli Predora. Strašna nevihta je bila v nedeljo, dn^ 22. junija. Strela je udarila v hrvatski Kostajnici v zvonik samostanske cerkve ter užgala. Bilo je že ponoči, zato je bil še večji strah. Pogumni Tirolci s tesarji so hitro razkopali streho, da ni še cerkev zgorela. Jeden zvon je pal doli ter se ubil. — Dežja imamo vedno dovolj. Sadja bode malo, ker so gosence vse objedle. češenj imamo mnogo. — Delavci so pri nas jako dragi, da se ne splača poljedelstvo. Delavec zahteva do 60 kr., brez jedi tndi po 80 kr. na dan, kosci celo po 1 gld. 60 kr. — Strupenih kač je pri nas mnogo. Mnogim gospodarjem so poginila goveda vsled kačjega pika. Nedavno je ob belem dneva volk zakadil se med goved. Ljudje so ga komaj odpodili. (Književnost.) Marljivi g. Janku Leban, učitelj v Avberu pri Sežani, je izdal II. zvezek .Iskric". Ta zbirka, katero je g. pisatelj poklonil slovenski mladini, obseza 12 pesmij in 7 kratkih povestij. Založil in tiskal je knjižico Rudolf Milic v Ljubljani. Cena 15 kr., po pošti 17 kr. — .Opančar i opaa- 1 Cas Stanje Veter Vreme iii oipazovanja rr*komer» ▼ mm toplomtn po Cdiijs •gs« s ■3 30 7. u. igut. 2. u. pop. 9. a. zvM. m-1 731-9 729-7 190 22-0 180 si. svzh. si. vzh. si. zap. oblačno del. ja?nv oblačno 1-70 dež 1 I. H. svm:. litu I iu v OJ, Srednj* temp«r»tar» 19'7» za O-T pod normalom Dnnafska borza. (Telegrafično poročilo.) 1. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 68 gld. 65 kr. Srebrna „ 5'/, „ 100 „ „ 16* „ 89 „ 35 « 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 10 rt Papirna renta, davka prosta...... 101 „ 40 n Akcije avstr.-ogerske banke...... 978 „ - n Kreditne akcije....... 304 „ 75 n 116 „ 75 n ~~ »» ^ n Francoski napoleond. ........ 9 , 28' iin Cesarski cekini........... 5 „ 55 Nemtte marke .......... 57 „ 30 - Zahvala in prošnja. Dne 20. avgusta 1889 je silni požar na Rašici ukončal 5 posestnikom vse imetje in zraven dosegel tudi podružniško cerkev sv. Jerneja ap. Zgorela je streha na zvoniku, raztopila se zvonova, zgorela ura in vse kar je v zvoniku. Škode je naredil požar pri cerkvi do 1550 gld. Dolžnost mi je, da tu očitno zahvalim vse blage dobrotnike, ki so mi v tej nesreči prihiteli na pomoč s svojimi milodari, in ti so: Blagorodna gospa Josipina Hočevar v Krškem 200 gld.; prečast. g. Luka Jeran, kanonik, zbirka ^Danice", 40 gld.; prečast. g. Martin Skubic, častni kanonik in dekan v Ribnici, 24 gld.; čast. g. Andrej Štritar, duhovnik v Mostah pri Komendi, 10 gld.; čast. g. Matej Tavčar, župnik v Komendi, 5 gld.; čast. g. Franc Schweiger, žapnik v Radovici, 5 gld.; čast g. Anton Domicelj, duhovnik v Črnem Vrhu, 3 gld. Bog plačaj v vsi obilnosti tem dobrotnikom njihovo miloščino podarovano pogoreli cerkvi na Rašici. Da pa bo škoda, storjena po požaru, poravnana, pri-maqjkuje mi še nekaj nad 400 gld., in sicer dolg za nova zvonova 294 gld. 50 kr. in za streho na zvoniku 120 gld. Raiičani mi ne morejo pomagati, ker pred 6 leti je pogorelo 5 posestnikov, zdaj pa s cerkvijo vred drugih pet, ostali so p veiinoma kočarji, torej tudi sami revni, zato prosim lepo: Ako bi kako dobrotljivo srce hotelo se usmiliti pogorele cerkve na Rašici in mi poslati kak dar v popravo po požaru storjene škode. Škocijan pri Turjaku, dne 25. junija 1890. Jernej Kosec, župnik. P. Velike Lašiče. Žari j a". (Gradjfi za obrtno nazivoslosje.) Taljo se "imenuje 78 stranij obsezajoča knjiga, katero je spisal in svojemu narodu posvetil Ferdinand Hefele, učitelj višje ljudske šole v Sisku, dopis. član. pedagog. književnega sbora, nabiratelj narodnega obrtnega nazivlja. Gosp. pisatelj opisuje opanke in njih izdelavanje, orodje itd, mojstre opančarje v Hrvatski ip Slavoniji. Pridejal je knjigi izvirno povest .Napredni opančar" in rečnik Cena knjigi 30 kr. (Promenadni koncerti) bodo ta mesec dne 3., 6., 13., 17., 20., 27. in 31. v Zvezdi, dne 10. in 34. julija v Tivoliju; ob nedeljah začetek ob Vsl2. uri, ob četrtkih ob 6. uri zvečer.__' Telegrami. Gostin (Gastein), 1. julija. Cesar se je zjutraj ob uro pripeljal, sprejet z navdušenimi „hoch"-klioi in avstrijsko himno. Pred gradom so ga udano pozdravili namestnik, župan, duhovščina in drugi dostojanstveniki ; cesar je navzočne počastil z nagovori. Vreme je lepo, Gostin v zastavah. Celje, 30. junija. Dr. Neckermann dobil 521, dr. Filipi č 225 glasov. Dunaj, 30. junija. V Sleziji so Nemci v kmečkih občinah zgubili dva sedeža. Karlovi Vari, 30. junija. Včeraj zvečer se je pripeljal bolgarski knez Ferdinand. Madrid, 30. junija. V okraju Valencije so včeraj trije za kolero zboleli in trije umrli. Tremensko sporočilo. i il £ m o' > •2. I t ^refike dunajske razstave i 1 glil Vsaka srefka za MT oboje "IM srečkaiije veljavna, m Kazalo sreček obojega srečkanja. (lo) Drugo srečkanje 16. oktobra 1890. 1 dobitek 50.000 gl. vrednosti Prvo srečkanji 14. avgusta 1890. 1 dobitek aO.OOOgt. vrednosti št 5G70. RAZGLAS. (3-1) X>ežcliii od1>ox* Icr-aiijsUi razpiiqje sploino ponndbeno obravnavo za oddajo nastopnih del v svrho Zgradbe deželnega gledišiia v Ljubljani na stavišči takozvane „Majer-jeve vile" v katastralni občini Spodnja Šiška. Dotična stavbinska dela oddala se bodo za zdaj razvrščena po sledečih obrtnih skupinah po jednotnih cenah; sprejemale se bodo pa tudi splošne ponudbe za vse ali za več skupin v izvršitev označenih del. Zaradi oddaje in sicer: za kopanj« tiU in zidtirffkff d«lo v proračnnjenom znesku 67.000 g*ld. za kamnoseiko delo v proradni^enem znesku..........12.800 „ za tesarsko delo v proračui^Jenem znesku..............$.000 „ za travene in vozi v zidovji v proračunjeiiem znesku . . 6.000 „ 5. za kleparsko delo v proradiu^enem znesku............6.000 „ razpisuje se pismena ponudbena obravnava do vštetega 15. Julija t. L zaradi oddaje železne konitruko^e za streho, loie in galer^o v pvoradu-i^enem znesku.................. 18.000 gld. pa do vštetega ' 14. avgusta t. 1. Dotični stavbinski podatki, namreč splošni in posebni pogoji, načrti, proračuni troškov in cenilniki so n» razgled v pisarni deželnega Htavbinskega urada v deželnem dvorcu, Oospodske ulice ftt. v nadstropji v navadnih uradnih urah od dn^ 5. julija t. 1. naprej. Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do IX ure dopoldne navedenih drti oddajo pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega, deželni dvorec I. nadstropje. Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene z napisom na zavitku, „Ponudba za.......delo pri zgradbi deželnega gledišča v Ljubljani". Vsaki ponudbi se mora priložiti 57o jamčevina dotične zgoraj navedene cene, bodisi v gotovini, bodisi v hranilničnih knjižicah kranjske ali Ljubljanske mestne hranilnice, ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega nominalne vrednosti. Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani zgoraj omenjeni stavbinski podatki, pogoji in določene cene ter da se pogojem podvrže. Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih dražbenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan, potem svoje bivališče, svoj posel in lastnoročni podpis. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo. Oziralo se bode le na pismene, v razpisni dobi došle ponudbe. Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki zlasti na § 8 splošnih pogojev. Ocl ora vojvocliiie Ki-aiijslie^ v Ljubljani, dne 1. julija 1890. Poluletni računski sklep ^Kmetske posojilnice ljubljansl(e olcolice" ^ K^J«« R»ljMn& izkaže: (1) Denarnega prometa . . . Sunje hranilnih vlog . . memo...... tedaj so se pomuožile za Stani«* posojil..... memo ..... tedaj gld. 18e.403'90 . 180.601-18 . n7.819'58 začetkom leta . 12.781'60 . 132.730 — . 123.185-— začetkom leta 9.545 — več. Ker se v kratkem začne uvajati nov mestni vodovod v hiše, usojam si p. n. hlSnim posestnikom v Ljubljani uljudno naznanjati, da sem koncesijo za to dobil ter sem si naročil spretnfga »trolcovi^Jalin. Zagotavljajoč svojim p. n. naročnikom najsolidneje delo, opozarjam, da na vsa to zadevo tikajoča se vprašanja odgovarjam in na zahtevanje predložim proračune troškov po najnižji ceni. Priporočajoč se v mnogobrojna naročila, znamnjam velespoštovanj em FRANC PII-KO, atavblnaU kljniarakl Bojator, lUrlJ« T«ro»IJ« oaata itev. 4 (17) v Ljubljani. U(U;atolj t Matiia Kalv Odgovoru vrednik: Ifnaaii Žit^ Tisk ,Katoliške Tiskam«- v Ljublun\.