Inserati ee sprojemajo in velja tristopna vrata: 8 kr., čo se tiska lkrat, 12 „ „ ,, ,. 2 „ „ ,i ,, i, d „ Pri vockratnem tiskanji eena primerno zmanjša. R o k o p i s i so ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništve (administracija) In ekspedieija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: Za eelo loto . . 10 gl. — kr. Za pollota . . 5 „ — „ Za eetrt leta . 2 ,, 50 „ V administraciji velja: Za eolo leto . . 8 gl. 40 kr. ~ Za pol leta . 4 „ 20 £ Za četrt leta . . 2 10 „ V Ljubljani na dom pošiljaj/tj^ velja GO kr. več ua leto. ^jp Vredništvo na Dunajski ces" štev. 15 v Modijatovi hiši. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. ^LjJ,;,. Šola in še nekaj. 3., 4. in 5. avgust« bode splošni zbor av-strijskegu učiteljstva v Libercu (Reichenberg) na Češkem. Zarad učiteljskega zbora sicer ni dobre, niti slabe letine, tudi svetovni mir zarad zborovanja kakih sto ali tisoč učiteljev ni v nevarnosti, a zanimivi so ti zbori, ker Be tačas misli mnogih razodevajo in pride na površje to, kar Be sicer prikriva, zanimivi so tudi taki zbori zarad teb, kateri niso pri zboru, a su vendar duševni vodje takih zborov. Tak je bil namreč prvi učiteljski zbor na Dunaji 1. 18G8, takrat, ko je ministerstvo pripravljalo nove postave, in je vlada nameravala vzeti duhovnom nadzorništvo ljudskih šol in to zvr-ševati po svojih organih. No učitelji so ji ploskali, morda so še več govorili, kakor je bilo nji ljubo; kamen Be je začel takati, in se še sedaj ni upokojil; zadnji učiteljski zbor je bil o binkoštih 1. 1870 na Dunaji. A letos hočejo iti iz Dunaja in zborovati zunaj metropole, iskali so kraja drugod, tudi na jugu monarhije, dokler ciso najdli gostoljubnih meščanov, na severnem koncu monarhije ob meji taksoneki med nemškimi Pemci. Odsek v to odbran vabi učitelje da naj predmete, katere žele staviti na dnevni red, pošljejo do 30. junija g. nadučitelju A. Katshinka V. Nikols-dotfer-Strasse 18 na Dunaj. V odseku najdemo imenu dobro znana iz prejšnih učiteljskih zborov kakor so na pr. Bobies, Binstorfer, Jessen Chr. (vrednik freie i iidag. B litter) Katschinka, Holczabek. — Kaj mislijo staviti na dnevni red, nam še sedaj ni znano, tedaj tudi o tem ne moremo govoriti še danes. A iz preteklosti se da sklepati na pnhodnjoat, in o tem obziru ne pričaku.emo kaj koristnega in ljudski šoli hasnovitega. Ko je t. ). ministerstvo predložilo gosposki zbornici novelo k šolski postavi dne 14. maja 1869, v kateri se odpravljajo naj bolj znane nepriličnosti omenjene diž. šolske postave, oglasili so se precej duuaj ki učitelji, zavrgli vse preneredbe, nekateri so sicer najdli nekaj dobrega nad to novelo, a večina je bila tth misli, da se mora vte odbiti, da bi to zlo (?) odvrnili, prosijo križem sveta, iu ljudstvo bujskajo, naj ptidjiiše peti c^je zoper to novelo, — tako se namreč poroča po čnsuikih. In vendar se ta novela ne dotakne jedra postave, t. j. višjega državnega nadzorstva, niti cerkvi ue da prve besede pri šoli, tudi zarad določevanja ur za krščanski nauk iu verskih vaj ne, le nekoliko bolj pov-•iarja versko vzgojo, verske vaje, in vzlajšuje osemletno šolsko obiskovanje, a vendar že tak krik med učiteljskim I/.raelom, kakor da bi bil Turek pred Dunajem. Vidi se iz tega, du bodo urnster mogel vzeti v roke raukovo metlo, da puinete zaprašena kota pri učiteljskim poslopji. — Iz med vprašanj, ki za nekaj časa utihnejo ali se zopet z novo močjo oglašajo, vznemirjajo duhove, je tudi vprašanje o šoii in kar je ž njo v zvez', vzgoja naraščaja. Važno, sila važno je to vprašanje, ker človek |e navadno to, kar vzgoja iz njega naredi, sam po sebi nihče dober pa tudi slab ne pride na svet, kali dobrega a tudi hudega v njem Bpe, vzbuja, neguje, zboljšuje a tudi pokvari jih njegova okolica; ljudje, kateri občujejo z mladim človekom, vplivajo nanj, da iz njega postane to, za kar je Bog vstvaril iu mu prostor na zemlji odloč i, ali pa da zgreši namen stvarjenja, in postane sebi in drugim v spod-tiko in napotje. V omikanih državah prevzame nekaj ljudske vzgoje šola ; pravimo le nekaj, kajti prva in prava vzgoja, ki človeku značaj utisne, navadno se zvrši v domači hiši pred šolskim ob skovanjtm, a vendar ima šola tudi imenitno nalogo, da dopolnuje to, kar se je v domači hiši začelo, popravlja napačnosti pri vzreji, podučuje mladega človeka, ako pa je napačnB, vojena v nekrščanskem duhu, pa podira to, kar je domača hiša postavila, v taki šoli sicer napreduje otrok v učenosti, a zgubi kar ima človeku biti najdraže, noj imenitneje na tem svetu, svoje versko prepričanje, rekli so sicer včasi, kdor v vednoBti napreduje, a v nravnosti nazaduje, bolj zaostaja, kakor napreduje, ali dan dunes še velja ta prislov? Ker je šolska vzgoja toliko važna in imenitna, in dost krat odločuje za VBe življenje človekovo na tem in unem svetu, tedaj se ni čuditi, ako se za šolo od nekedaj poganjata vera in nejevera, Kristus in satan ; ne ustrašite se teh besed, morda se Vau zde te robate m neuljudne, pa je vendar tako-le. Ni sicer angelj luči vsak, kdor le govori za versko šolo, niti vsak že hudič, kdor zagovarja brezverst- Obtni pregled notranjega stanja moskovske države od 15. veka do Petra Velikega. Po 8olovjevu in Ilovajskem spisal I. Steklasa. (Konec.) Omamljenost moskovskega gosudarstva, česti odnošaji s Azi.ati, postojano neprijatelj-stvo Bosednih evropskih držav, vse to je dalo izvanjskim odnošajem moskovskega dvora značaj azijski. V teh odnošajih je gospodovala sum-Ijivofit, daleč presegajoča meje primerne in neobhodne opreznosti. Posebno jo začel vladati ta značaj v diplomatičnih odnošajih od Ivana Groznega, ko so bili. odkrite za rusko državo škodljive razmere litovskega poslanca z nekimi velemožmi. Poslanca bo smatrali začloveka, ki je prišel v države s slabimi namerami, prišel pozve-dovati,in zatoraj bo ga držali v zaprtiji ter mu niso dovolili z nobenim človekom občiti, a one, ki so se približali njegovemu dvoru bo zapirali. Čiuovnik prideljen poBlancu, moral je pred njim poveličarati mogočnost in blagodejstvo moskovskega gosudarstva, če je pa poslanec! navedel kako važno ali neprijetno vprašanje,! moral je pristav odgovoriti, da nevenič.j Ko so poslanci potovali skoz mestu, za-j povedalo se je narodu, da se mora po onihf ulicah, skoz ktere je šel poslanec, zbrati v pražničnej obleki, da vidijo ptujci povsod ljud-uost in bogastvo. Pri sestank h in pregovorih ae je gledalo pred vsem na to, da ne bi ptujci umaujšali ali pa izkazili kakšen naslov velikega gofudarja, — Ie to se je zvalo čuvanje časti gOBudarjeve ter se smatralo za glavni posel. Biti poslancem Be ni smatralo za veliko čast, zategadelj bo be za poslance imenovali činov-nici nižjih razredov. Redko samo v slučajih posebne važnosti, posebno pa za poljski dvor, ao Be opredeljivali za velike polnomočne poslance bojari. V XVII. veku pa bo se že po-javljevali ptuji poslanci (rezidenti) v Moskvi in moskovski pri inostranih dvorih, in to kaže na promeno v značaju diplomatičnih odnošajev. Mnogo temnih strani so nahajali v moskovskem gosudarstvu ptujci; njihova ruska izvešča ne skrivajo niti najmanjc le teh temnih stranij; glasno zovejo proti njim tudi cerkev in goeu darstvo, zahtevaje popravka. Ali inostranci pa tudi niBO mogli zatajiti iBtino o sposobnostih ruskega naroda: „Neobrazovanost zadržuje ta narod," so oni govoril: „kako bode pa on mo gočen in Btrašen, ko bode uaobražen I'' Vistini se mora priznati nravstvena Bila naroda, ki je uspel pri najnepovoljnejih historičnih uslovih, v sosedstvu in v bezprestanej borbi ter ob čenju z azijskimi barbari, raztrtšen na ogrom- nih prostranstvih, v mrzlih predelih, daleč od onih evroskih narodov, ki so Be posebno posluževali mestjanskih pravic, potem ko so si svoj obstanek s srečnimi uslovi zavarovali — vspel ohraniti bvoj evropsko-krščanski obraz; trudeč se tegotno in skromno pri najsiromaš-uejih sredstvih naselil ogromna nenaseljena prostranstva iztočne Evropo in severne Azije, položil tukaj temelj evropsko-krščanskega življenja ; edini izmed vseh slavjanskih narodov umel sestaviti mogočno državo ; v neprestanej borbi z nepovoljnimi okolnostmi, sredi tegot-nega in bednega svojega življenja ni zaoBtal nravstveno, ni izgubil sposobnosti za napredek. Okončavši s slavjem borbo z istokom, upoko-jivši Be od nemirov notranjih, ki so se do-gadjali na početku XVII. veka, začelo se je moskovsko gOBudarstvo ravno v tem času vedno bolj in bolj približavati zapadu, prejemati od njega plodove njegove civilizacije, če tudi od-lomično, enostrano, nestalno, kakor je navadno pri početku vsakega razvoja ; a med tem pa je tudi zunanji položaj države podpiral ta notranji razvitek, kajti poljska država je počela propadati vsled onih dogadjajev, ki so se prikazovali za carevanja Alekseja Mihajloviča; oBtala je še edina Švedija, ki je delila Moskvo od Evropp, kajti posedovala je pribaltiske pokrajine. Zlomiti le to poslednjo pregrado ter veno šolo, vendar v duhovnem obiiru govorimo od kraliettva Božiega, in od kraljestva hudi' čevrga na tem svetu, in vsak dau molimo: prid It nam tvoje kraljestvo! Kraljestvo božje ■iit tem svetu pu je: sveta vera, Kristusova cerkev, po smrti pa večno življenje. Kdor se tedaj poganja za krščansko versko šole, za krščansko vzgojo mladimi on dela za kraljestvo božje ua tem svetu, kdor pa temu nasprotno ravna, tega zadenejo lAveličarjeve bo-sede: „Kdor ni z menoj je zoper mene; kdor z mnnoj no pobira, raztresa". — A uaš vik je tako nježcu, tako fino olikan, da ostre a resnične besede no more slišati, raje posluša nauke, ki šegetajo njegova ušoaa, on povzdiguje nauke, ki govore o vljudnosti, om ki, li lantropismu (človekoljubji), dasiravno bistvo teh pomenov iz krščanstva izvira. „Si>lu je zato, dn iz človeka A« le naredi človeka", kakor dv bi človek v človeštvu vžu nujdel hvoj vzor in svojo dovršenjo Da se taki nauki bolj prikupujejo omehkuženemu svetu, kakor nauk Izveličurji v ki prav : „Nobe8ko krulje-Htvo si lo trpi, m le Hilui ga bo I o dosegli", lahko urnemu. Ako po svetu pogledamo, vidimo, da bk to, kur smo zgoraj rekli o boji za krščansko šolo, do pič co spolnuje. Kdo se dan danes poganja za versko šolo? Kristusov namustuik ua zemlji, katoliški škofje iu verni katolik', lu poslušajo glas svojih višjih pastirjev, za brcz-vorstveno ali brezverako šolo so poguuja v prvi vrsti tista skrivna družba, ki svoje namene pokriva s plajščem človekoljubju, tis a skrivna družba, lu nu tthsm rije o sedaj očitno gospodari jio nekaterih državah: v Ilelgiji Franciji in Italiji, iu z njo vsi tisti, ki hočejo veljati za vljudne, za Izobražene ljudi, n svoje izobraži-nje pa s tem skar.ujejo, da kiižsjo sovraštvo uli vucmarnust do katoliške vere, tem pa pritrjujejo vsi tisti, ki hočejo imeti na vsak način ,,mir, mir' le združim ne, ki pravijo človek jo lahko veren, a ni mu treba toga kazati in s tem ponašati se in tako druge vznemirjati. »Sedaj ko sem pu nekoliko omehčal svoj m' k, uhj stvar šo dalje razpravljam, ko sem že enkrat začel. (Konec prih,) rrr—ir--~ r-- 1 rr ■■ i ■■ ..............." ......-....... ■ zadovoljiti tako jasno očev duim potrebam moskovskega gosu Inratvn, — zbl žati se n zu-padnu Kvropo, bilo je lojeno mlajšemu snu car;« Avkaeja Mlli/ijJiiviia. Koledar papežu Grcgorijii XIII. I.ntoH 4. oktobra bode IHJO let, kar je bil vpeljan koledar po papežu Gregorlji XIII. zboljšaii, Zn 4. oktobrom pisali so kar 15. oktobru, tedaj ho pomaknili čus zu celili Ml dui. Katolikom je ta naprava zelo Imenitna, ker kaže, du katoliška cerkev ue Hovružl napredka in učenosti. Tedaj <> tem nekaj bosed. Narava Hiiniu jo ljudem kazalu, kako Imajo čua šteti. Noč iu dan Be vrstita neprestano, In nu se v svojem času mladi, rane in zgine. De juusko je, du so ljudjo čas najprej šteli po Bpremenu lune. Šteli hu po luninih meac h, katere so jemali uli po UH uli JK) .'10 dni. Potrebo no ljudi silile, da ho hI č«h z« daljši dobo in bolj primerno vredili. Solnce, po katerem nastajajo letni časi, je bilo najbolj pripravno za vodilo. Tako smo dobili Holnčno loto. A prejšnja Štetev se je že udo mučila, krajšo dAbo ho bile tudi ljudem prikladno, tedaj je ostalo pri podruzdelkih, Imeli so tedaj letu, mesce in dni. Precej natuučno solnčno leto nahajamo pri Politični pregled. V Lijiihl/ani 1,'). maja. AvMrijukc dežel«. Poročilo poučnega odseku o peticijah, ki /nli cviijj vpeljavo NlovriiNkcKii |»o-u^iirgu ji-v.lkn iu gotovo. Odbor nu-svetuje naslednjo resolucije: Vlada se naprosi, du vpelje na sriduj'h šolah, katera država vzdržuje, po deželah, kjer Slovenci stanujejo, za učence slovenskega jezika tu jezik za učni i/,i k, merodujuvul so lukaj učni pripomočki, Iti ho uže nahajajo iu vlada se ob nem poživijo, da spoluovu.d enake ohzire ustanovi v Ljubljani slovensko gimnazijo, a gimnazijo k je za oba jezika (vtrakvističao,) vruvoaiia, spremeni v gimnazijo z zgol nemškim poučnim jt zikom. Vludu ne poživijo, du vpelje |io zavodih, v katerih se pmiču.ojo učitelji iu uč^teljico za sloveiuke l|Udsko šole, vpelje slovenščina za učni jezik v večera obsegu, kukor doaihmnl, vendar naj skrbi za to, du bode mogoče ns-učiti se do dobrega uemščine nu teh zavod h. V Gorici je i»i-o|»uli« koiiMcrva-llviiu nlronka pri mestnth volitvi li. Iz,voljena hIu dva lahonu in Al. Koscu, ki ga [io imenune moremo sodit , kura pripada, .,Mirlko^ rudokopov v Toplicah na Grškem je prenehal, ljudje gredo pu svojem vsakdanjem delu. Itrcuno, da ho tudi delavci hujskaul po ii,o >(rančih, vendar poglaviten vzrok take , ustave tlela" je vendar lo tužno stanje debi cev, pa brezobzirno ravnanje z delavci po nrluterh rudnikih. Vzrok v t.ijo nu Češkem je b lo i'ok tn, du so delavce nrltilto hoteli piivezuti na rudnike. —Ako ju zapustil delavec delo v rudniku, je prej d bival 75 oiLitiukov svoje vložnine v bratrDO blugujnico u sedaj bi imel dobivati In 83'/a odstotkov. Delavec, ki je po K) let uu mesec plačeval po 00 kr. je uplačal že 72 gl. in ima pravico do pokojnine HI gl. uu lito, ako ne moro delati. Ako gre drugom, dobi enkrat z.u vselej 2'1 gl; in zgubi pruvioo du pokojnine, poprej je dob I vendar 54 gl. povrnjenih. Z do pu je nastal vihar, ko ho zvedeli, da je vludu potrdila iiovu pravila. I« tega se vidi potreb«, du bi delavtc imel enake pravico, ako prestopi i/, rudnika v ruinik, oziroma du bi svojih že pridobljen h pravic no zgubil, uko so preseli v drug kraj, Pri teh okolistavuh mora pa ostati v enem Urni i, dalje lio plačuje, huje ho zaveže. Kljubu temu je pu šo vendar dobro znamenje, du ho pri nas v Avstriji ob takih prilikah delavci obračajo na kacrg« poslanca uli nu ravnoHt, do iiiii)>sterstvH, kakor ho je /godilo lotos. — Vludu ima tedaj priliko, posredovati med delavci in njih gospodarji; mednarodna družba socialistov bi sicr povsod rada imela svoje polke, da bi o pril čuem času šli v ogenj, ii vendar v Avstriji ni tol ka nevarnost kukor diuguj, in modra vlada bode skr bela tudi zu uboge delavce, da i h brezsrčni kapital ne hode izžmol iu potem puHil revščino kolini jemati; v tej stvari nuj Avstrija posnema IVu.-ijo, iu delavci ji bodo hvalo peli. ^ IlelaU' ho sr.ltorovall katoliki DO u pri lu iu 1. maja, ter su za svoj program sprejeli •'! točke. 1) Prava ni uvo-boitščme občini in držo! ho iiiiujo razširiti. 2) Volitve prenarediti na podlagi Malou-vcga nusveta. Ji) ŠflBba postava I. 1B7S) so ima om t rojiti. Ako b ulo edini, upajo zmagati letos meneča juniju pri volitvah, ter otresti framasoiiHlii jarem, ki jih tlači. Koimsja so vmega p d leti posvetuje ui »d lirmlarNt va po IMimitii, du reši unviidiiu opravilu, znano je namreč, da je ogromen Duiiuv pri Ž lo«Dih vratih st;snjen v osko sotesko, od obeh strani držo skalnate gore v strugo, in to močno ovira vožnjo. Te skale so nu srbskem, romunskem, a nekaj tudi n.i uvstr j ikem bregu. V Borollnskem pomirji I, lH7ju bila skleiijena posebna pogodba trn ad vožnjo po Duuuvu. — Posvetujejo ho U'tu in leta, kalto lotiti se d»'la, namreč od-pruviti vi lkanski nap >tlej za brodarcuje. — Stvar je pa silno važna za voluvlastl, Rusijo Anglijo, Francosko, — posebno pa za Avstrijo n pobrežno Romunijo. — Ljudjo ho posvelu-|ejo, u likale hu le nočejo umakniti, in ob majhni vodi, kukor je letoii je vožnja silo nevarna. I r. Neritjovu Datnmijujo najnovejši telegrami, da ae vstaši zopet prikazujejo v Ugipčanih, ki ao žu precej nupredovuli. Imeli ho leto :ilil) dni, nzdclien v 12 mricrv po ^H, oziroma 80 dni. l).i o lito nuruvnall h pravim h luHnim i tom, m viakuili od čaaa do čuhu po cel iuo ic. Pri Grkih je vpoljul Solon leto !154 dal. Tuli tukuj uomogiivsuko tretje leto viukaiti mene (prestopni mesec). Pulili ug Hlo let jiozueje (okoli I. 4!I2' j>. Kr.) je nujdel učen šuiviloslovee (matemutikur) Melon, du je 2.'ir> luiiinili lotov skoraj nutauko lii Huliičnih let. Po spretuem, dobro izpeljanem št,cviljenji je Met,on vredil čus tuko, da se jo uuvuduo mesce začel vselej z mlado luuo, ali prav zu prav z dnevom, ko jo hilu mludultiiiu videti uu nebu kukor mul srp. Pri dovetnujht letnem obvodu je bilo sodem proHtojuuh let, in vsega Hkupuj 004O dui. Šo bolj natunčuo je. to i/številil mitronom Kull|i, ta pu je vzel dobo Sest iu sedemdeset h let. Navadno leto bi imelo iiuuti 11(15 dui iu G ur, tu je ruvuo toliko, da ho skoro do pičico vjciun t ustro nom.Hkt m Hteviljeiijcm. V tej meri p«, kultur je naprodovulu rimska oblatit, opuščali ho to določevanje čuhu. Kamor luili bo prišle rimske legijo lu so v>u-borilo, vpeljali ho tudi koledar, katerega ho hi izmislili njih duhovni, lu voudur je bil, kur ho tiče nutanjčnoHti duleč zu grškim, posled-ujič imcnovuuim. Rimako leto je lu le v tem napačna, du Je bilo loto zu ll minut predolg«, kor ustrono-inifiko letu ne liDušu natanko 005 dni 0 ur, ampiik 1106 dni, 5 ur, 4H minut m 4h sekund. Za die časa je moglo zuostuti navadno leto zu ustrouoin čalin; spomladunuko enakonočju je moglo priti vnavskrlž »državljanskim (nn-vaduim). (Dalje prih.) raznih krajih severovzhodne Hercegovine, in nn jugovzhodu v Bosni; ljudje pa ki ho hoje vstašev, pa števile pretiravajo, da bi prej dobili vojaško pomoči. Take čete ho no prikazale ua vzhod Konjicam, nn liadopolji in pri Urno-Jjauih, kjer ho bili prvi boji, ko ho iiičeil okro-žovati jih; daioj pri Jabuki, pri Grebaku in pri planini Kurjen, ki je nn sever od Foie, Tudi Gruigori na sever v kotu pri čslebicu, se prikazujejo čete. Mogoče, dn ho z vraču-j oči m ljudstvom hote vtihotapiti VBtafii, n sednj ho povsod vojak', in obrok za pomiloščenje hode kmalo minul. Vendar pa ho po vraduih naznnu lih mir povrača, V okraji Koča, ho ho ekoro po vseh selili IjuiIjo povrnili; tudi iz Nevesinj ne poroča kuj enncegn. V Konj co in Stolne so jo po/milu več nu Htanovnlcev, okoli UloVu in v Konjicah pri Tr. binji je skoro vho doma; po vm-oh v Zngorji ho tudi razglasili, da so povrnejo, lo Krivošnnje ho ne mislijo podvreči iu bodo rajo ostuii nu tujem I? Vimnje dri«ve. IWiu IrMlicni godi se sodni, čosur se jo bilo bati, duhovi nisu pomirjeni, marveč šo bolj razjarjeni, vloda pn bolj Htrogo Htrune napnnjn. 11, nmja je blizo lUliue obstroljen bil najemnik zemljišča, od koder ho prej od-podili najemnika. — Angleška zbornica jo sprejela postavo, po kateri ho imu tri leiu bolj Htrogo poHoputi na Irskem, Parnell in DillOD obžalujeta strogost postave, trde, da bode to :uulo koristilo, marveč ogenj šo huje razpihalo — Parnell sam Hedaj ni varen, npro-ml hi je posebno stražo policajev v Londonu. Vstaja jo tedaj nje voditeljem v/,rastju čez gluvo; — gurie ljud tvu, gorje deželi, ker so pomirljivi v kot potisni', in terrorizem vlada. Kurjo res, je ros t Angleži ho politiki, katerim gre blagor države nud stranko, opozicija je obljubila vladi pomoči, pri pomirovanji; tam tedaj ni fike, ozne opozicije, ki bi uklubovula iz sanioljubju; dru«i pa pravijo, du Hi opo llciju ue upa v tem kritičnem času vlado pre-j vzeti, in du nima sposobnega vodjo Hedaj v tem J trenutl« u. Prav občutljivo je postnlu t,u neprillkn, ko ho je krščanstvo bolje r.izširilo. Po veliko noči ho štejejo vsi premakljivi prazniki v lotu. Krisljanje prvih časov uo bili sicer vsi jedue misli o potrebi praznovanju velikonočni ga praznika, a različnih minli oču ji, kedaj ne ima tO /goditi. Judjn ho jedli svoje velikonočno jagnje v noči o i 14. do 15. mesca ,,Nisau", tedaj so tudi jemali krlstjanje M. dan za začetek temu prazniku, da bi se tuko držali dne trpljunja (loipodu nitftega. Zahodna ali rimska strniika jo pa posebno povdnrjnln dan v tednu, t. j. hotelu jo spomin obhainti ravno list, dan v tednu, ko jn Kristus umrl in od mrtvili ustni. Ker jo pn Kristus po spričovnnjl evungclistov umrl no petek, praznovali ho dan smrti vhoIc) ua petek, vstajenje pa prihodnjo nedeljo. A/.i-ntuki krlstjanje pu so imeli dan v mescu za poglavitno pri določitvi časa za praznovanje Vellkiuioč ne je vselej začenjala M. dan , Ni (nn." Obema strankama pa je bil M. dan v mesecu mendujnvcu v tem, du ho tudi Himci (zahodni krlstjanje) dnn smrti praznovali prvi potek po I I dnevu. Ako jo bilo to slučajno v potek, zed nlli ho uo. — A nastalo je vprašanje: Koda) nastopi I I. „nihnn" tudi dejan-uko, t. j. kako ho moro (lun v mescu v soglasje deti h pravim Holčnim lotom V (Daljo prih.) Izvirni dopisi. 'Mi Diiimjii, 18. maja. (Zoper jude in zoper I obl'cha.) Poslanci Suoss, Toma ščuk iii tovariši ho slabo vstregll judom, ko ho vlado interpelirali, ho li hoče potegniti va ju le? Nu Dunaji se je vhIoi! tega pričelo gibanje zoper Jude in glnsoviti ScliOnerer je včeraj držuvnemu zboru zopet izročil več petič) podpisanih od kakih r>00 duiiuiskih prebivalcev, kteri prosijo, na) ne iz Rusije pro-gnaiiim judom nikur ue dovoli, da bi se Hinoli naseliti v Avstriji. Tudi včeraj jo Btihtovnl Scliiiuerer, nuj so ena tih peticij natisne v stenogrnličnem protokolu , pu le dimniški de mokratični poslimci in okoli (it) poslnnoev če skogn, Ilohei \v irtovegu in L