Delati nočejo. V Trstu hocejo imeti državni uradiiiki tn nastavljenei vefeje doklade. Ker jim vlada tega ni liotela takoj in v isti meri dovoliti, kakor so zahtevaU, zato so za&eli s pasivno resistenco. To se pravi, uradluki delajo strogo po predpisih, ali po domače povedano, strašno leno. I'asivna resistonca se razločuje le v tem od štrajka, da pri Štrajku delojemalci odkritosrčno povedo, da ne bodo nič delali, pri pasivni resisten#i pa se kažejo, kakor bi vendar kaj delali. Zadnji eilj obema» Strajku in pasivni resistenci, pa je, da naredijo delodajalcu veliko gospodarsko Skodo in ga tako prisilijo, da zviša delojemalcem pla&e. Delavski stan se bori navadno orikrito, torej s štrajkom. Samo uradniški stan, brez poguma in podjetnosti, rabi obliko pasivne resistence. V Trstu je velik trgovski promet. NaSi pridelki se nakladajo na ladje in izvažajo preko mor]a v tujje dežele, iz drugib delov sveta pa prihajajo zopet k oam po morju tuji izdelki. Radi tega malomarno delovanje uradnikov povzroči lahko veliko Škodo. Zatrjuje se, da je jaaredila že prve dni pasivna resistenca akali 1 milijon kron Skode, Brzojavi imajo zamude po 6 Hr, in blago se iz ladij in na ladje silno počasi naklada, ker uganjajo uradniki vse mogofie sitnosti. Uradniki torej nctfejo delati! Zares lepe razmere imamo že v AvstriJL Ce bo Šlo tako naprej, potein bomo Se doživeli, da orožniki ne bodo hoteli loviti taiov, sodniki ne soditi morilcev, politične oblasti ne raapisovati volitev, le eno delo si bodo uradniki Še brezdvomno ohranili, da bodo sprejemali davke in si izplačevali plafee. Ljudstvo je nasprbti uradnikom delodaialec, uradniln so delojemalci. Razmerje med ljudstvom in uradništvom je v bistvu isto, kakor med gospodarjem in hlapoem. Le da so denarne razmere uradnikove dandanes neprimerno fcoljfee urejene. Ljudstvo skrbi za uradnike boljSe, kakor gospodar za svojega hlapca, skrbi kakor oče za svoje otroke. Vsaki mesec jim plačuje vnaprej njih dolo, skrbi za njih starost s pokojnino, oskrbuje njih \dove, tudi na otroke ne pozabi, dokler so mladoletni. Avstrija Ima na leto približno tri milijarde izdatkov, eno tretjino, torej eno milijardo plačujemo za uradnike. Kadar fetrajkajo ubogi delavci, pošlje vlada žandarje in policaje, da varujejo bogate delodajalce. Ako bi obrtnik Štrajkal in ne hotel plačevati davkov, bi ga s silo pripravili k temu. Ako bi kraet ne hotel dajati meš&anom in tovarnam živil, bi ga oropali, ali pa si naročili preko njega živila iz drugih držav ter se ne zmenili za to, četudi kmet na tak način pogine. Ra- dovedni smo, kako ix> ppravil,;. iiržava svoje nezadovol]ne uradnike v red. Avstrijskj uradniki se zadnji 6as niso izkazali kot prijatolji kmeta, ampak naravnost kot njegovi sovražniki. Kmetu zvenijo še po ušesih grdi kriki uradništva po odprtju mej, po argentinskem mesu, po zviSanju plac v najbolj neugodnih gospodarskih letih. Tudi v uradih, posebno, kjer sedijo naši narodni in verski nasprotniki, sc ti ljudski ushvžbcnci vedejo mnogokrat, kakor bi kmet, obrtnik in delavec bili railostno nastavljeni, ne pa naro)>e, kakor je v istini. Mogofee, da zvenijo naše besede precej rezko. •Toda, resnične so. Avstrija je v nevarnosti, da jx)stane uradniška država, Zgodovina nas u5i, da ni ve6je nesreče za Ijudstvo, kakor kjer vlada uradništvo. Zato je treba ljudstvo pra-vočasno opozoriti na nevarnost. Med nas se mora zopet vrniti ljubezen in si>oŠtovanje do onih stanov, ki delajo, ki se borijo z naravo, ki skjbijo za narodovo bogastvo, ki ustvarjajo nove gospodarske vrednosti. To so trgovci, obrtniki, fcmetje in delavcL Kdor Ijubiljudstvo, naj Siri (o ljubezen in spoštovanjo vsepovsod.