L t r I p i . t' \ r s i I h I List Tečaj LIX I na Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. ) pošti prejemane pa celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje dom po Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' V Ljubljani 25. januvarja 1901. % Naročnikom! tem pa, ko je napredna narodna stranka vse to v polni meri uvaževala in zatajivši svoje strankarske Tse one naročnino še naročnike „Noyic^S ti zaostali 80 z 5 prosimo nujno, da jo či ri preje dopošljejo 9 da je mogoče koristi izjavila, da hoče pripomoči v ustanovitev skupnega kluba, je katoliško-narodna stranka postopala ravno Katoliško-narodna stranka se je izrekla zoper upravništTU pri razpošiljanju lista Tzdr žati red. Upravništvo ?? Novic u nasprotno ustanovitev skupnega kluba, njeni poslanci nočejo vstopiti v isti kliib z naprednimi poslanci, ampak hočejo, da napredni poslanci ne smejo sedeti mej svojimi tovariši ) da morajo biti izolirani. Glasilo katoliško-narodne stranke izjavilo, da delegacija. 1 to se v resnici zgodi. Slovenski in hrvatski poslanci ne bodo v državnem zboru združeni vvskuroem^lubu, ampak razdeljeni v sovražna tabora. Priznati se mora katoliško-narodni poslanci ne morejo vstopiti v nevtralni klub, da ne morejo vstopiti v klub, ki je zasnovan samo na narodni podlagi, češ, da bi s tem nekako odstopili od programa, na čigar podlagi so bili poslani v državni zbor. Kakor Jtafcoliški ^ ptrsla n c i mogli Mladfii^^ kakor so mogli vstopiti desnico mogli tudi vstopiti v skupen jugoslovanski klub da kor bi bil ta oenovan na narodni podi m , zlasti rndnnaf i o- ___________ _ , napedni poslanci t^a niso vender važen del katoliškega programa, in ker bi krivi, da so^e napredni poslanci bolj ozirali na korist j^gii katoliško-narodni poslanci v vseh cerkvenopolitičnih, celokupnega slovenskega hrvatskega naroda kakor na narodnogospcdarskih in drugih zadevah popolno svobodo mogli v skupnem klubu te svoje zahteve prav ter svoje strankarske interese, Vzlic vsemu nasprotju mej njimi in mej poslanci katoliško-narodne stranke so bili odločno zastopati, kakor jih bodo izven skupnega pripravljeni, vstopiti v skupen jugoslovanski klub. Zahtevali niso druzega, kakor to, kar so bili kot možje sami sebi dolžni, da naj se kluba. nanireč skupni klub postavi na tisto podlago, ki je skupna vsem frakcijam, namreč na Narodno podlago, v vseh drugih zadevah pa naj imajo ^se frakcije popolno prostost. 4plaži jamo mnenje s tem > da bodo napredni in katoliški poslanci v narodnih zadevah skupno postopali ^scblß gen tt Tak klub bil v naših časih J ko gre za življenje in za smrt slovenskega naroda zlasti izven Kranjske '^ino umesten. Danes je narodnostno vprašanje na dnevnem so to 8a®i>--p:a«ie^esede. Nasprotje mej naprednimi in katoliškimi poslanci se bo vsled ločitve v dva tabora samo poostrilo, a vlada se ne bo ozirala niti redu. kakor tako ljut ife jedno niti na drugo skupino. Vlada^^upošteva samo tifttexst^anke, ki^n^t^oßajA/eeloitao in jednotn^, nikdar pa tudi zastopniki slovenskega in hrvatskega naroda v državnem zboru organizirajo kot narodna celota, katera gre z združenimi močmi v borbo za svojo narodnost in njene interese, vpliva, a občutili bodo to najhuje izvenkranjski Slovenci zdrobljenih frakcij. Posledica razcepljenja jugoslovanske delegacije bo ta, da bodo tako katoliški kakor napredni poslanci brez Kakor rečeno, ne zadene krivda za to slovenske napredne poslance Celo n TagespoSta tt je spoznala da Kdor sam ne zna napraviti prošnje, obrne naj se se sklep napredne stranke stopiti v skupen naroden klub do delavskega društva » katerega je ud ali pa do žu » Ergebniss panstva offenbar schwieriger und nicht leicht kjer je bil do zdaj pristojen. Tudi dosedanja zu diesem Ende gebrachter Berathungen", da je žrtev, ki JO altar napredna stranka hotela položiti na domovinski stanoval prav po načelih ]n naukih domovinska občina sme napraviti prošnjo, ter zahtevati, da se sprejme kdo v tujo občino, ako je že 10 let tam obr- nepozabnega Ako bi magistrat delal Slovencem sitnosti očeta dr. Janeza Bleiweisa žrtev, o kateri pravi » Tagespošta a da je 1 n die Herren viel Stolz niti se je na namestništvo, katero mora s'irbeti postave točno vrše! da se a veljala. To je tudi resnica Napredna stranka je šla v samozatajevanju do skrajne mej tem ko se katoliško-narodna stranka ni mogla meie Politični pregled. povzdigniti niti do najmanjše žrtve Notranji položaj Uradna n Katoliško-narodna stranka odklanja skupen i klub javlja cesarski patent, s katerim Wiener Zeitung ob so dan 31 sklicuje državni zbor na t. m tem je tudi prevzela odgovornost za vse, kar se zgodi, svoje posvetovanj Ministrski svet je imel v soboto popoludne zlasti tudi kot numerično številnejša frakcija odgovornost izvanrednega. Predmet posvetovanj je trajalo nad šest ur, kar je nekaj gotovo ni bilo druzega za usodo venkranjskih Slovencev, ako se zastopniki politični položaj, v katerem se nahaja naša državna po izvenkranjskih Slovencev ločijo od naprednih poslance poro novi domovinski postavi. Državni zbor ni že dolgo časa sklenil tako lovica po dokončanih državnozborskih volitvah. Kakor čajo dunajski listi, pa ni prišlo v tem ministrskem svetu do nikakega konečnega zaključka in se boie ministrsko posveto vanje še te dni nadaljevalo. Razua okoli delavnega programa katerega se ima določiti državnemu zboru sukalo strsko posvetovanje najbrže tudi okolo se le mini prestolnega govora s viCne pra katerim se otvori novi parlament. Po mnenju raznih političnih za avstrijske narode tako blagodejne postave, kakor je nova domovinska postava. Presvetli cesar jo je . 222. listov moral se bode novi jilom parlament najprej baviti s poao katerega potrebuje vlada nujno za investicijske namene potrdil dne 3. decembra 1. 1896 Potem pride na vrsto državni proračun in pa ogrska nagodba To so prašanja eminentno gospodarskega Po tej postavi ima od vsak avstrijski državljan, nepretrgoma 10 let, ki je dosegel 24. leto in ni bil ka . januvarja 1. 1901 naprej je v katerikoli občini bival mora o tako ali tako rešiti pred vsemi pomena ter se Seveda je veliko vprašanj drugimi zadevami ako pride sploh do rešitve teh zadev, ia ako ne pojdejo poslanci domov, še preino si izbero znovan zaradi hudodelstva novo državnozborsko predsedništvo kaki državnozborski ve- 9 pravico prositi domovinske čini ni doslej še nič znanega, a vender se čuj želj od strani Poljakov in pa od konservativnih čeških naj se zopet osnovala stara desnica Proti pravice v dotični občini. To pravico imajo tudi ženske. Kaj mora storiti, kdor hoče v občini dobiti domo- se pa drže Mladočehi jako rezervirano, io vender vinsko pravico? Napraviti mora pred vsem prošnjo na njih odvisno, ali se stara desnica obnovi ali ne; posebno krogov, željam samo od to je namreč takim dotično županstvo. Ta prošnja ne potrebuje nobenega prošnji mora povedati: 1.) Da biva že 10 let tedaj mogoče, ako se Mladočehi odpovedo obstrukcij koleka nepretrgoma v občini, 2) da se liko besedo si bodo prisv Ve v novem parlamentu radikalni pošteno obnašal ) m da ni bil nikdar kaznovan zaradi hudodelstva, kar treba dokazovati s spričevalom policije, v katerem morajo biti zapisane tudi hiše, v katerih je prosilec bival zadnjih 10 let. To policijsko spričevalo mora biti s kolekom krono » 3.) da je dosegel že 24. leto, kar treba doka zati s krstnim pismom, 4.) kje Nemci, katerih število je naraslo od 8 na 21. Ker so vodje te stranke naravnost nespravljivi, bati se je obstrukcije od te strani veliko prej, nego od strani.Mladočehov. Sicer pa ni še gotovo, da se vsi poslanci ki so bili izvoljeni'pod tem naslovom, tudi jednakih misli, kakoršnih sta Schönerer in Wolf. To se posebno razvidi iz neke izjave, katero je poslal med svet Schönerer, in v kateri rečeno, da se ti radikalni Nemci ne mislijo zbrati v poseben klub. Naj si bode temu pa kakorkoli, parlamentarne imel do zdaj domo- raimere, katere so ustanovile nove državnozborske volitve so vinsko pravico, kar treba dokazati z domovinskim listom, jako zamotane in pisati o tem, kako se bodo iste raavozljale Prošnji na županstvo je treba pridjati kolek 30 vi ne bilo druzega, nego golo ugibanje Na vsem je toliko narjev, da se porabi za novi domovinski list, katerega raznih strank in strančic resničnega, da vabi ministrski predsednik dr. Korber prvake sebi izda županstvo da čuj njihovo mnenje da si potem uredi svoje ravnanje. Med onimi, ki so m bili J Slovenski delavci Spomnite se, kaj se je zdaj de zadnj dni pri njemu, čitalo se je tudi ime dr. Šusteršiča lalo po stari postavi z vami. Če ste oboleli, niso marali nikjer za vas, ne v mestu, kjer ste služili, ne v domači Govori se, da pozval ni odsval njegovemu povabilu sebi tudi dr. Wolfa, ta pa da se Ako pa je to poslednje res, vas] 1 kjer ste bili rojeni Da 1 pripetilo se je pogosto ) da preklinjali. Zdaj je čas, da si po De so vas v bolezni občinah, kjer delate, zagotovite domovinsko pravico vite pošteno, da vas ne kaznujejo radi hudodelstva, lajte pridno, da ne bo treba prosjačiti, kajti v tem slu čaju ima občina pravico vas pregnati. Ako vas prežene se bivanje v občini pretrga in treba bo z nova začeti. potem sodi lahko vsak, da ne mislijo nemški radikalci Wolfo- vega kalibra nič dobrega glede mirnega delovanja v državnem zboru. Novi državni zbor Po dokončanih državnozborskih volitvah zanimalo bode naše čitatelje izvedeti konečni izid J državnozborskih volitev in sicer z ozirom na njih strankarsko stališče. Zato smo sklenili podati jim naslednje podatke, ki dokazujejo, v kakem razmerju se vračajo stranke prejšnjega državnega zbora v novo zbornico. Pri nekaterih strankah so LS r se rodile tudi nekake podstranke pa bodo v glavnih vpra prosi naj bo . njen soprog 10. februvarja 1840 bila po šahjib se oklenile najbrže starih veöjih strank. Kpnečni izid oka. A njun zakon je trajal samo 21 let. Preživela je torej državnozborskih volitev je torej ta, in sicer po razmerju ste- svojega soproga za 40 let. Ob njeni rakvi žaljuje nad 70 po vila poslancev v prejšnji zbornici in zastopane stranke v sedanjem zboru. po številu, kakor bodo tomcev sinov in hčera, 33 vnukov in 30 pravnukov. 63 let duš. in ki Pod Nemško-narodna napredna stranka . prej 36 zdaj 35 Zveza nemške ljudske stranke » 41 n 49 Nemški radikalci....... 8 rj 21 Krščanski socialci...... • n 27 n 21 Svobodna nemška zveza .... • • r9 9 n 3 Katoliška ljudska stranka .... • n 27. n 23 Mladočehi......... $ • n 61 n 53 Češki konservativci ...... 1 n 2 Poljski klub....... 55 60 Poljske ljudske stranke .... • ti 8 ti 9 Malorusi......... 9 ti 11 Slovenci......... « 16 n 15 Hrvatje......... • « n 11 ti 0 10 Srbi.......... 2 ti 2 Italijani....... . 19 ti 19 Eumuni......... 5 0 5 • Ustavoverno veleposestvo .... n 28 ti 30 Konservativno veleposestvo .... • n 19 ti 19 t Centrum ........ • n 6 ti 6 Srednja stranka veleposestva . n' 2 ti 3 Socialni demokratje...... • 15 ti 10 Divjaki......... 20 n 9 je vladala Viktorija državo, ki šteje 350 milijonov je dandanes večja kot nekdanje rimsko svetovno cesarstvo Viktorijo se je angleška moč povspela do viška svojega razvoja ter se raztegnila na vse dele sveta. Viktorijin sin Albert, sedanji angleški kralj je bil 9 novembra 1841 n em ve zgodovina povedati le, da je potraten, lahkomiseln mož, ki ga zanimajo zabave in mode Vojna v južni Afriki Značilno za položaj v južni Afriki je to, da je Angležka v celi kapski koloniji proglasila vojno sodbo in obsedno stanje. To pomeni, da je med holand-skim prebivalstvom v Kapu tako razpoloženje, da ni daleČ od splošnega ustanka. Angležki listi tudi previdno molče o položaju v Kapu, kar znači, da v tej pokrajini že vse vre m kipi Prva posledica ustanka bi bila pač ta da se ljudstvu pobere orožje in strelivo, seveda tako zvanim Afrikanderjem „Central News" poroča iz Standertona, da je v okrožju Er melo zbranih šešt burskih armad, ki hočejo prodreti v Natal Louis Botha je vodja tega združenja. Skupno je v tem kraji zbranih 8000 Burov Jako zanimiva 9 burskega generala Deweta razvil so poročila o gibanju velikansko živahnost ob progi Jobanesburg-Pretorija. Enako in še genijalnejši nego je bil zdaj ujeti Cronj se pojavlja Dewet v svojih bojnih načrtih, o katerih malokdo izve, ker je njegovo delovanj vedno jako skrivnostno. Tako je prišlo slučajno v javnost, da Skupaj prej 415 zdaj 415 3000. Burov 16 t. m zajelo pri Carolini trikrat večjo Eazun teh strank so se ustanovile še dve nove stranke Vseh armado Colvillesovo, ter je po kratkem boju prisililo, da se uda in sicer češki agrarci 6 in češka delavska stranka 4. poslancev skupaj je torej 425. Vojakom so pobrali orožje, potem pa jih na pol bose / in raztrgane zapodili v beg, doČim se je Colvillesu posrečilo Novi državnozborski poslanci po svojem po klicu. Naše čitatelje utegne zanimati, kaj so in' s čem pobegniti na konju Angležki listi lažnj A bitki Angleži Bure premagali. poročajo, da so v se pečajo v svojem življenju na zadnjih volitvah novo izvoljeni državni poslanci. Zato jim podajemo tu natančen razgled. — ■ * Največ prihodnjih državnozborskih poslancev je kmetskega so v prvi vrsti velikoposestniki, mej njimi je 85 stanu. Tu grajščakov-plemičev, potem so razni manjši posestniki m ljudje, ki se pečajo s kmetijstvom tako, da je več ko 37 odstotkov državnega zbora zastopan po zastopnikih kmetijstva. Avstrijska železniška statistika za 1899. Obrt in industrija sta dala le 12 odstotkov, ker je mnogo Statistiški oddelek železniškega ministrstva razpo zastopnikov trgovskih zbornic, ki niso ne trgovci in ne obrt- gilja ravno kar ogromno knjigo „Statistik der in den im Delavski stan pa bode zastopan večinoma po urednikih niki. raznih strankarskih listov, radi česar bode 28 poslancev iz Reichsrathe vertretenen Königsreiche und Länder im časnikarskega poklica Cez odstotkov bode raznih uradnikov « " a Betriebe gestandenen Locomotiv Eisenbahnen" za 1. 1899. \ državnih, deželnih in občinskih in je torej zbornica iz 69 advokatov 38 ministri. Sestavljena Ta knjiga, ki sledi podobnemu za i. 1898 izdanemu iz- m in lekarnarjev. tehnikov. 169 posestnikov, 52 trgovcev in obrtnikov, 28 pisateljev in Časnikarjev in 31 profesorjev in učiteljev. notarjev, 6 zdravnikov kazu in to v čudovito kratki dobi, se od pravega izkaza uradnikov, 24 duhovnikov, principijelno nič ne razlikuje, tako da se je lahko baviti Angleška kraljica umrla. V torek ob zvečer je po večdnevnem boju s smrtjo umrla angleška kraljica Viktorija. Eojena je bila 24. maja 1819 kot hči vojvode Edvarda samo z njeno meritorno vsebino. Kar se tiče skupne dolžine javnemu prometu slu- žečih lokomotiv-železnic na ozemlju cislitvanske državne polovice, je ista dne 31 decembra leta 1899 znašala Kentskega, četrtega sina Jurija III Njena mati Viktorija je okroglo 18.817 Ä:m torej za 644 ali 3*54 o/o več, kakor bila Nemka, princesinja Sachsen-Saalfeld-Koburška. Krstni boter koncem lanskega leta. Vštevši v inozemstvu- ležečž delne ji ]e bil car Aleksander, zato je dobila ime Viktorija Aleksan-drina. Ker njeni stariši niso imeli posebnega bogastva, jo je vzgojila mati za skrcmnejše, ponižnejše življenje. Jurij IV. vladal do leta 1830., za njim pa je prišel Viljem IV. Ker je proge avstrijskih železnic (20 km) in odbivši dolgost na avstrijskih treh ležečih inozemskih železnic (99km) ae pokaže 1 da so avstrijske lokomotivne železnice- skupaj bil brez otrok, .je bila Viktorijina mati za slučaj kraljeve 18.738 km dolge. C. kr. državne žele/.nice so 7584 fem smrti imenovana za regentinjo, njena hči Viktorija pa za pre- stolonaslednico. 20. junija 1837. kralj umrl, in Viktorija dolge 9 privatne železnice pa 11.154 postala angleška kraljica, stara jedva 18 let. 28. junija je Vrh teh želfeznic bilo izvršenih tudi 1573 ž€i bila kronana. Dve leti je Viktorija že poziiala in na tihem leznic-vlačilnic v skupni dolžini \b2Skm. ljubila princa Alberta, sina vojvode Koburškega, in 15. oktobra Kolodvorov in postajališč je bilo 4102 9 skladišč za leta 1839. mu je Viktorija povedala, da ga ljubi, ter da ga blago 2835, hiš za stanovanja uradnikov, slug in de stran 34 Letnik LIX lavcev 1361, poslopij za sprejemanje blaga 2873, stražnic pa 10.988. Torej veliko več, kakor 1. 1898. Temeljna glavnica vseh državnih in od države na 1.) Da bo postala živina v obče lepšega života in tudi bolje raščena 2.) da bo 1 postala lastni račun zgrajenih železnic je znašala 1138 milijonov zlasti boljša za pitanje in za molžo boljša za rabo ali za užitek. goldinarjev. Od te glavnice je doslej 67 milijonov gold narjev amortiziranih. Temeljna glavnica privatnih železnic i 2812 milijonov goldinarjev. J 3.) da se bo zenačila, 4 po svojih telesnih lastnostih. ne po barvi 9 ampak tudi znašala neti Število voznih sredstev se je tudi razmeroma znatno naša živina dobra zvišalo. Število lokomotiv se je zvišalo za 6.31 o/o, osebnih za pleme To mora biti naš cilj, po katerem nam je hrepe-Ako bo reja na ta način napredovala, potem ne bo za delo in za mesarijo^ ampak tudi 1 za pitanje in za molžo, in njena cena se bo voz za 2*93 tovornih voz za 4*29 Vsega skupaj ravno tako povzdignila, kakor se bilo v rabi 5153 lokomotiv, 11.165 osebnih voz in po drugih deželah kjer redijo lepo in v vsakem oziru dobro živino 113.100 tovornih voz. Lokomotive in vsi vozovi so veljali 409 milijonov goldinarjev. Od te Bvole pride 38*9 o/o na lokomotive 1 14-1 o/. na osebne vozove, 46 4 o/ o na tovorne vozove 1 ostanek pa na poštne vozove. Na izboljšanju naše živine vplivata sedaj še najbolj država in dežela. Država podpira živinorejo s tem, da daje vsako leto subvencije ali denarne podpore, s katerimi kupuje kmetijska družba dobre plemenjake in pri- reja vsako leto tudi premovanje goveje živine. Ko Osebni promet je tudi lansko leto znamenito na- bila državna podpora večja, tako bi imela vsaka občina t rasel. Na državnih železnicah se jih je vozilo Vsega skupaj se je odpravilo 142 milijonov oseb. nekaj od nje, in ko se oddajali v posamezne kraje 68 milijonov. dosledno Zvišal se je torej osebni promet za 12*85 o/o- Od vseh bili uspehi biki najprikiadnejšega plemena, gotovo takega pospeševanja še očitnejši in lepši 9 odpravljenih oseb se jih je peljalo v L razredu O 84 o/o, kakor so sedaj. v n. razredu 6*78 o/^,, v IIL razredu 89*55 o/^, v IV. razredu (ki je v rabi samo na progi Lvov-Belzec) 0.08 o/ vojaštva pa 2 75 o/ brzovlaki se vozilo 4*4 o/q, o ) z vsebnimi in mešanimi vlaki pa 95 6 o/^. Kar se tiče prometa s tovori se Tudi naša dežela podpira živinorejo s podporami, kakor država, razen tega pa tudi s postavo, katero je to postavo skuša dežela pred vsem to izdala 1890. doseči, da bi občine skrbele za potrebno število dobrih isti v primeri plemenjakov. z predidočim letom zvišal za 3 18 o/^, ter znašal 114 milijonov. Dohodki vseh železnic so znašali 286 milijonov goldinarjev in sicer odpade od te svote 73*23 o/o na to vorni promet in 34*45 o/^ na o«ebni promet. Stroški so znašali 193 milijonov goldinarjev. Dohodki so se v pri meri za I. 1898 zvišali za 3*13 o/o, izdatki pa za 8*09 o/^. Vsa ta prizadevanja od strani naše države in dežele pa ne morejo imeti pravega uspeha, ako se živinorejci sami ne poprimemo izboljšanja svoje živine, kajti na nas živinorejcih je najbolj ležeče, da se izboljša naša živinoreja, in sicer je to ležeče na vsakem posamezniku posebej, kakor tudi na vseh živinorejcih skupaj. bilo v 1899 Čistega dobička narje, v tem ko je 1. 1898 znašal narjev. 104 109 milijone goldi Vsak posamezen živinorejec moral skrbeti zato » milijonov goldi da dobi v svoj hlev dobro živino, in da pri tej živini tudi ostane, kajti nič ni bolj napačnega in za napredek živinoreje bolj neugodnega, kakor je to, ako se lepa plemena živina pri prvi priliki zopet proda 1 m ako se z živino sploh tako menjava, kakor je pri nas navada. Naša reja mora postati bolj stalna, sicer ne pri demo nikdar do zaželjenega Živinorejske zadruge. Govoril V. Rohrmann na občnem zboru kmetijske podružnice čelja po in nikdar do tistega drugih krajih, kajti z novomeške. napredka, katerega opazujemo vednim menjavanjem spodkopujemo naprej in naprej pod lago uspešnemu napredku. Ako si hočemo pomagati do boljših dohodkov v Kakor posameznim živinorejcem skrbeti gospodarstvu ) potem je na vsak način potrebno, da na- dijo v svojih hlevih samo lepo in dobro živino ) da re-ravno predujemo tudi v živinoreji, in da obračamo na rejo lepe tako in še bolj je vsem živinorejcem v posameznih in dobre živine večjo skrb, kakor smo jo dosedaj obra- občinah za to skrbeti, da se redijo v občinah zares dobri čali. Priznati moramo, da se je reja v zadnjem deset- in pripravni plemenjaki. letju v marsičem na bolje obrnila, vender nas čaka še To skrb za dobre bike moramo imeti vsi prizadeti precej dela, da spravimo našo živinorejo na tisto sto- živinorejci, kajti ves naš trud in vsa naša prizadevanja pinjo, na kateri se nahaja po drugih naprednih deželah, v prospeh živine se ravnajo v veliki meri tudi po tem » 9 Da se bo naša živina izboljšala, da bo postala več kakšne plemenjake redimo po naših krajih. Ta skrb je vredna za kupčijo in za užitek, pospeševati moramo pri nas toliko bolj potrebna, ker imamo sedaj prav za njeno rejo zlasti v tem pogledu: prav malo lepe plemene živine, malo lepih krav, in smo zaradi tega prisiljeni, da izboljšujemo živino s po močjo lepo raščenih in dobrih plemenjakov. Kmetijske raznoterosti. 1 » Umno kletarstvo. Ravnokar je izšla nova knjižica o Dosedaj je bila reja bikov prepuščena popolnoma umnem kletarstvu, katero je po sklepu deželnega zbora ter posameznim živinorejcem. po naroöilu deželnega odbora kranjskega, spisal deželni poto- Ako bil dotični posestnik bika vnet in izveden živinorejec, kateremu je bilo mnogo na tem ležeče da je redil dobre in pripravne bike, potem je uživala to ugodnost cela okolica, kajti dobre lastnosti takih živali 80 se razplodile po celi okolici. valni uöitelj za vinstvo v Ljubljani gosp. Fran Gombač. Tako knjižico smo že dolgo pogrešali, ker dr. Vošnjakova knjiga, katero pred 27. leti izdala družba sv. Mohorja, že zdavni pošla; od takrat se je pa tudi marsikaj v kletarstvu 0 spremenilo, in zato je bila nova^ slovenska izdaja neobhodno potrebna. Vsebina tega spisa je: Trgatev, stiskalnice, sna-ženje in hranjenje vinske posode, sestava mošta in vina, na- nasprotnem slučaju je pa trpela reja v celi oko- prava belega in črnega vina, pretakanje vina, vino za v lici in takih slučajev ni bilo ravno malo. Razun tega steklenice, öiäöenje vina, odkisanje vina, vinske bolezni, vinske smo tudi lahko opazovali, da ni bilo glede reje bikov napake in kleti. Ta knjižica ima razen navedene poučljive z nobene prave doglednosti in nobene stalnosti. Zdaj so 21 slikami pojasnjene snovi, še to glavno prednost, da se se redili pri posameznih živinorejcih dobri zdaj slabi oddaja po skrajno nizki ceni. En komad stane samo 30 vin., po pošti 38 vin.; 40 komadov kron. po pošti kron biki; zdaj tega, zdaj zopet drugega premena. Pa še več! 50 vin, torej le 20 vin komad. Razprodajo je" prevzela za Le prepogostokrat se je zgodilo, da je v posameznih sedaj c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. a krajih sploh zmanjkalo potrebnih bikov. Da pri takih odnošajih ne more reja napredovati je več kakor jasno. Tem nedostatkom napraviti moramo prej konec, sicer ne pridemo z našo rejo nikdar do zaželje ko prej da po nega uspeha. Odpraviti moramo te nedostatke s tem se za rejo potrebnih bikov v bodoče nekoliko bolj brigamo, kakor smo se dosedaj. Deželna postava za povzdigo reje goveje živine nalaga sicer občinam, da imajo one skrbeti za potrebno število dobrih bikov. S samo postavo pa ne bomo vsega dosegli. Tu treba, da tudi sami vmes posežemo, in da skrbimo, kolikor le mogoče sami za rejo potrebnih bikov. je, v kateri zadevi taka skupna skrb potrebna in tako zadružno delovanje živinorejcev opravičeno, je gotovo v tem slučaju, saj uživamo vsi skupaj koristi, katere imamo od reje dobrih bikov. Kako uspešno napreduje živinoreja po takih krajih, kjer so se živinorejci združili, in kjer skupno skrbe za dobre bike, to nam kažejo posebno nemške dežele Švica Tirolsko, Koroško in Štajersko. Tudi pri nas bo treba snovati, take zadruge in ko 1 likor mi tega dela. znano se je naša kmetijska družba že lotila Take zadruge se lahko napravijo za večje okraje ali pa tudi za posamezne občine; kjer so okolnosti ugodne. še najbolje, da se ustanovi zadruga za do-ker tično občino. Take zadruge delujejo najuspešneje, skrbe vzajemno in sporazumno z občino za dobavo potrebnih bikov. Kadar pridemo pri nas do takih zadrug, potem bo naša živinoreja lažje napredovala, ona bo pa tudi bolj podprta, ker jo bodeta država kakor tudi dežela gotovo « izdatneje podpirali, kakor dosedaj. In v tem tiči tidta važnost, katero imajo živinorejske zadruge tudi za izboljšanje goveje živine na Dolenjskem. ^^^ ^J^^ ^ M ^ . m ^ ^ 9 ^ ■ ^ > ' M » ^ ^ • ^ ' ^ .m . ^ M. » > ^ . ^ ^ ^ m . ^ • « > * * ^ • * ^^L^ * * - ^ • « ^ > * a. ^ ^ • ^ ^ • ^ ^ * ^ « • ^ ^ • > ^ m a . % . ^ • ^ « • ^ > • ^ a > ^ ^ • ^ « ^ ^ ^ m ^ čez petdeset let Bajka. (Konec ) Zakrohotal sem se, on pa niti črte ni spremenil na obrazu in mirno nadaljeval: „Tukaj je kemični sestav, prepričajte se sami, po večletni vstrajni uporabi tega mila se mora tudi koža črncev ubeliti, belcem pa preustroji že v najkrajšem času kožo tako,.da se sveti kakor alabaster in postane gladka kakor likana marmornata plošča. Snovi so popolnoma neškodljive in prekašajo glede cene in dobrote vse iz- « delke jednake vrste. Za podjetje rabim 100.000 dolarjev, polovico prispevam sam, polovico ? ste voljni udeležiti se z drugo 1) Gos tt 7 odgovoril mu po kratkem premisleku. Postal sem bil že Amerikanec 1 ne pomišlja dolgo, ampak se vsake reči naglo poprime. Segla sva si v roke in napravila pogodbo, potem pa sva jela izdelovati „milo za črnce**, katero sva se znano amerikansko reklamo spra-vila na trg. Dasi so črnci ostali črni kakor prej in se tudi koža belcev ni svetila kakor alabaster, vender sva imela srečo in skoro nisva mogla sproti zadostiti vsem % naročilom, dasi sva tudi najino podjetje vedno povečevala. 4 Imela sva prav velikanske dohodke, in kot solastnik cvetočega podjetja postal sem bil ugleden in vpliven mož. Kot samec preživel sem ves prosti čas v raznih klubih in udeleževal se mnogovrstnih zabavnih večerov, pogrezajoč se vedno bolj v vrtinec in uživajoč s polno časo vse nasladnosti življenja. Oškodovati sem se hotel za prestane muke in zadušitj spomine mladostnih let, ki so se mi vedno silnejše usiljevali in vabili me nazaj v staro svojo domovino. In kadar so bili ti spomini pre-silni, zasedel sem svojega vranca in v divjem diru podil iz mesta tja v samotni gozd. v ^ % * _ o I- Moj družabnik je bil vdovec in imel je jedinega kakor ne sovražim". 4# „Vi me ne sovražite, tedaj me otroka, krasno okoli dvajset let staro hčer. Bila je po- zaničujete" in srpo se je ozrla v me. nosna, odločna, kakor njen oče in emancipirana, kakor vse Američanke, posebno premožnejše. Zaročena je bila z dedičem večkratnega milijonarja, s puhlim blasiranim 1)» Niti jedno, niti drugo Zakaj naj bi vas zani čeval?"" rečem hladno. človekom brez vsake volje in eneržije. Midva se nisva » Zakaj? Zakaj?" ponavljala je srdito, „ker jezdarim dobro razumela kajti najini nazori o nalogi ženske se sama brez spremstva 1 ker pušim na ulici zahajam v niso ujemali, in to jo je dostikrat razdražilo in zdelo se mi je celo, da me sovraži. Jaz sem ostal miren in odločen v svojih nazorih in se nisem brigal ža njene razburjene živce. Nekega jutra stopi v pisarno, kamor se sicer nikdar prikazala, v jahalni obleki z bičem v roki. klube in hodim na lov, zato me zaničujete u » » Mis Evelina,"" odgovorim popolnoma mirno » D vaš oče vam daje neomejeno prostost, katero vam tudi ni vaš zaročenec prav nič ne krati, če uživate torej prostost v polni meri, to hm mignil sem z rameni 9 kakor bi hotel reči: Eaj to meni mari D Mister De-Torma, pojezdite z mano na izprehod postal bled in otožne krasno jutro je a Vstal sem in se ji poklonil. D » Na uslugo sem Vam mis Evelina"" odvrnem ji, Američanka dasi se nisem oveselil njenega vabila in zaukazal vsto pivšemu slugi, naj mi osedla konja. Kazumela me je. Obraz poteze so se prikazale krog njenih ustnic, oko pa melanholično zrlo na jezersko gladino. Kako izpremenjena. To ni bila več ona brezčutna p znosita navad je bila katera samo v posnemanju možkih in v zaničevanju vsega kar se brezpogojno ne klanja Pol ure pozneje pa vsa bila že iz mesta in sva njeni samovolji išče svoje sreče, bila je slabotna ženska, koje osrčje je razjedal črv, da je za hip prodrla ta drvila najine konje ob obrežni cesti Michiganskega jezera, bolest svoje okove in se zrcalila na njenem obrazu Sepela je na polkrvnem belcu, čigar griva in rep sta segala skoraj do tal, ponosno in čudovito varno, kakor prava amazonka, dasi se je konj vsied njenega nervoznega brzdanja dostikrat divje uspel in delal prav drzne skoke. » Moj zaročenec"! dejala je sarkastično, „da, moj vse rila 1 Veter se je igral z njenimi kodri, lica so se in prsa so se ji burno dvigala — krasna ža-bila ta zaročenec pušča mi uživati prostost v polni meri, mu je prav, vsemu priterja, kar se porodi v moji glavi in naj je največja nesmisel. Nikdar se mi ne upre, naj ga izzivljam kolikor hočem z raznimi budalostmi. vse Evelina in nekako čudno čuvstvo me je prešinjalo, ko sem dirjal ob njeni strani in mi je včasih nehote ušel pogled nanjo. mu je genialno. Mož, ki se koplje v milijonih, katere je podedoval brez truda po svojem očetu nima nikake samostojnosti, nikake svoje volje, pusti se premetavati semtertja kakor igrača v rokah razposajenega otroka, toda sčasoma se otrok naveliča najlepše igrače brez last- Molčala sva celo pot, niti besedice nisva izprego- nega življenja". Obrnila se je s polnim obrazom proti vorila. Zavila sva bila s ceste in obrobljala lep bukov gozd, kateri se je razprostiral zahodnem obrežji. jahala po trati, ki je meni in iz očij ji je sevala neka resnobna miloba. po „ Mis te r De- Tor ma", spregovori slednjič in naglo konja zasukavši ga proti jezeru, od koder je pihljala hladna sapica v razburjena njena lica, ne da bi se ozrla name. ki je prej v teh hladnih očeh nisem nikdar opazil, in v dno duše mi je segel nje pogled. Povesila je glavo in lahna rudečica ji je polila njena lica, ko je nadaljevala z bolj tihim nekoliko se tresočim glasom, ki se je čul kakor odmev drhteče njene duše: „ Samostalnost, jednakopravnost in prostost so mi Mister De-Torma", ponovila je po daljšem pre molku, „vi me sovražite". Ako ji je bilo še vedno sprto daleč tja na jezersko planoto, čolničev po kateri se je zibalo nebroj parobrodov in bili jedini vzori, za katerimi naj bi hrepenela vsaka žena, druge naloge nisem poznala in vender se mi včasih dozdeva, kako silno pusta in dolgočasna je ta prostost, ta samostojnost, porode se mi trenotki, ko se primerjam šibki bilki na polju 1 jo stre prvi vihar. In tedaj bi »» JS Evelina, motite se, jaz vas ne sovražim"" naslonila si zaželela, opore, krepke opore, na katero bi se zaupno odgovorim hladno. » varnega zavetja, kamor se zatekla, kakor » Vi me ne sovražite" ? reče cinično in zaničljiv smehljaj zazibal krog usten » Vi sovražite vse ^ • 1 ženstvo, ki se hoče pospeti do enakih pravic, kakor jih se zateče otrok v krilo svoje matere. Mister De-Torma", nadaljevala je šepetajočim glasom, „mister De-Torma D S koprnečim 9 SI moža uživate vi možki 9 in « • ker sem sama navdušena za to 1 značajnega, samostoj nega » ki zaželela se ne klanjal emancipacijo, sovražite tudi mene tt mojim muham } ki bi ne bil moj sluga, ampak moj I n n Ponavljam vam gospod ) za katerim bi se obračala 1 kakor se obrača odgovorim ji mirno. da se motite mis Evelina,"" „Res, da se vaši näzori ö ženski « • soinčnica za solncem, katerimi me vodil s krepko roko po poti 9 po svoji poti, da bi mu sledila, kakor sledi nalogi ne strinjajo z mojimi, vender Vaš radi tegä ni^ kužek za svojim gospodarjem ) moža > na katerega se • I ovirala z udanostjo, spoštovanjem in ponosom, kakor na Sreče nisem našel svojega boga, in takemu možu na ljubav 1 rada žrtvo pač pa mi je ostala ljubezen, pa vala svojo prostost, svojo samostojnost, takemu možu na ljubav rada opustila vse kar se ne strinjalo z njegovimi nazori in srečna bi bila 1 če se oklepala njegovih kolen in pričakovala ukazov, ki bi jih čitala v njegovih očeh". Kakor lahen vetrič čarobno šumljajoč po listju prihajale so ji spočetkoma besede iz grla, poluglasno komaj razumljivo, potem pa je šiloma kročeno tajinstveno hre- ostani vsaj ona trajna, četudi nesrečna. Srce mi je postalo mehko, ko sem zrl pred sabo ta strti ponos, to zdrobljeno' samostojnost, to onemoglo, čutov prevzeto in ravno radi tega nam toli drago in milo sliko pravega ženstva, ko sem čul to žuborenje v prvi ljubezni otajanega in vskipelega srca. Čudno čuvstvo me hoval prevzelo, da sem za hip oma 1 se ne oklenil tega bitja, ki mi je tako od / penenje prodrlo svoje okove in vedno burneje in valovi teje postajal je njen glas, s katerim kipeči strasti. dala duška pre kritosrčno, tako zaupljivo razkrilo prva čuvstva poskusil najti na njeni drugje za vedno izgubil. ) bi ne strani one sreče, katero sem Dekle, kam je izginil tvoj ponos, kje je tvoja samo Toda ne bilo dokler mol- stcjnost, po kateri je hrepenel tvoj duh, čalo srce? Nehote so se mi vsilili v spomin krasni stihi rahlo-iuteče Betine Paoli, ki poje: Es ist ein eigen Ding um eines Mädchens Liebe, Sie gibt ihr ganzes Sein und fragt nicht was ihr Liebe. hudodelstvo z zavestjo druge če tudi breznadejne in nesrečne ljubezni v prsih vezati se na nedolžno bitje in hliniti mu čuvstva, ki hi -se se pa morda tudi nikdar ne porodila? Samo kratek hip je trajal ta boj, ta dvom, potem pa se je zjasnilo v moji duši, razkril sem ji svojo tajnost, potožil ji, koliko sem trpel in še trpim, da pa si hočem Kje si hladna pamet ohraniti čist spomin na svojo prvo ljubezen J o trezna razsodnost, kadar bežni do konca zvest ostati in tej Iju se zbudi kal vskljijoče ljubezni v tvojih prsih? Kadar ogrevajoči žarki spomladnega solnca vzbude gledal to krčevito bolest Skoraj sem se kesal svoje odkritosrčnosti, ko sem to brezupnost in potrtost, ki mrtvo naravo iz svojega zimskega sna, da vsklije v tiso- je odsevala z njenega bledega obraza. Nekaj časa se je čerih svetih in bujnem zelenji z nepredorno silo dih no- premagovala in borila konečno pa se vsul potok vega mladega vonjavega življenje, tako prošinejo žarki solza iz njenih lepih oči in krčevito vihtenje je pretre ljubezni človeško srce, da vstrepeče v nepoznanem sladko- salo nje bujne prsi opojnem hrepenenju vzbujajoč nepremagljive vroče strasti v novo prerojeno življenje. Ni jedno tolažilno be3edic3 nisem iz grla mogel spraviti 1 Ljubezen, ljubezen ! čudovita in kako tudi se jej je v takih slučajih pač solza tvoja moč, vse se najboljša tolažnica, katera najbolj olajša prenapolnjeno klanja tvoji zmagonosni sili, os si, okrog katere se suče srčno bolest vse življenje od borne pastarice na samotni planini do Po dolgem ihtenji se je umirila in otrla si mokre blesteče dame v mogočni palači, od nezrelega mladeniča potem pa se je z britko-otožnim smehljajem in mi do sivolasega starca, kakor solnce si, ki oživlja in obuja lobnim pogledom obrnila proti meni ta mrzli svet in zopet kakor brleča veša vabeč v temni noči utrujenega popotnika v hladni močvirja. D grob brezdajnega Hvala vam, Henry tem trenotku mi je v po sebno tolažbo, da se nisem varala o vaši poštenosti, da sem razkrila svoje najskrivnejše čute plemenitemu zna Zamislil sem se bil daleč nazaj v pretekle dni. katerega če tudi mi obup razjeda srce sedaj toliko , ki se jih gojila in skrbno čuvala v Nade Videl sem v duhu svojo nekdanjo izvoljenko, in iz njenih više cenim, velikih lepih oči je sijala neizmerna miloba tihe sreče s^oji notranjosti in vroče ljubezni. In vender ni ona nikdar tako govo- ™6ni odkazala ) strla kruta usoda obema vam m skoro slično pot, pot zatajevanja in rila proti meni, pač me je z neizprosno trdostnjo zaradi utrpljivosti, združuje tedaj naju vsaj ta sličnost bo neznatnega vzroka zavrgla in pokazala mi svoje zaniče- dite mi prijatelj, jaz pa hočem biti vaša sestra u vanje 1 mi je dušo s srdom napojilo in pognalo me v Podala širni svet. In dasi so minula leta viharnega življenja v vroče poljubil, tujini, polnega prememb, vender mi je SVOJO drobno ročico, katero sem nisem mogel pozabiti, noč in dan me je spremljala njena podoba na vseh Lahna rudečica je zalila obraz, ko mi je počasi mojih potih in nikdar se nišem mogel iznebiti očitanja, svojimi prsti izvila svojo roko, katero sem skoro predolgo oklepal se nisem li sam kriv svoje in njene nesreče > ker sem bil dostikrat prenagel, presilen in nestrpljiv, kar ni moglo ugajati njeni tihi mirni narovi. Idiva proti domu molče dejala in odjezdila Pozabiti! Je 9 pravo ljubezen mogoče pozabiti ? Jaz nisem ljubil od danes do jutri, za zabavo, za kratek sva , kakor sva bila prišla sem, samo da so naju oddajali sedaj vsi drugi čuti nego prej. Ko sva prišla domu, pritekel je bil od verande sem čas, ljubil sem iskreno, strastno iz dna svoje duše, sem v tej ljubezni trajne sreče do konca svojih iskal dni. njen zaročenec — mister Randolph, a prekosil sem ga bil, Evelina ie že bila oprta na mojo roko, ter lahno skočila s konja. Se sladkim smehljajem in globokimi pokloni izročil P e r 1 a n pri pešpolku 97 (Trst), Jožef Bučar št. 55 je šopek cvetlic. Komaj vidno mu je ozdravila oddala cvetke poleg stoječemu strežaju, nato pa mi je segnila v hip so se njeni drobni prstki tesno ovili (BrzeŽany), Janez Ziipancit. 96 (Karlovec), Kuno Hočevar (Novi Sad), Fran Maš era št. 57 (Tarnöw), Rudolf za roko in moje roke, potem pa je nagnila glavico v pozdrav in se ozrla na svo- št. Zajec st Jožef Š i n k o v C št. (Novi Sad), Matija Köthel št. 77 (Sambor), 24 (Kolomya), Jožef Ta v žel j naglo odkorakala proti hiši, ne da (Kolomya), Fran Brejec št. 89 (Grrodek), m 24 rezervni pod- častniki domačini Viktor Skaberne št. 20. jega zaročenca, ki je vedoč kam se djal. stal, Jaz kakor poparjen petelin » ne Nowy), Janko Š a v n i k št. 40 (SacÄ (Rzeszow), Rupert Cele- se nisem dalje brigal zanj » privzdignil sem klobuk in z lahnim poklonom odšel proti svojemu stanovanju. I Drugo jutro sem naznanil svojemu sodrugu, da izstopim iz družabništva. Odgovarjal me je od tega koraka toda zaman, moj sklep 9 bil storjen, umakniti sem se s ti na št. 58 (Stanislawow, Evgen Zupančič št 10 (Pr-zemysl), Fran K al an št. 15 (Tarnopol) Odlikovanje. Vpokojeni polkavnik v Ljubljani gosp. Avgust Salamon je zadobil plemstvo Akadenaično društvo »Slovenija^ na Dunaju izvolilo poslanca dr. Tavčarja svojim častnim članom. — Občina Rakek je imenovala planinskega župnika hotel zaradi Eveline. Moj sodrug, mister Barry bil poštena duša, odkritosrčno je obžaloval moj delež mi je izplačal do zadnjega vinarja. moj je izstop, gosp slovesni Podboja svojim Častnim občanom. Redko odlikovanje Slovenca na Ruskem. dnn 29. „Imperatorske akademije nauk" Dan pred svojim odhodom napotil sem se Eve- grofa A. seil decembra m. Tolstega" v V Petrograd« I je bila pnsojena „premija imeni denarna nagrada 400 Nekaj tednov je bilo minulo od tedaj, ko sva bila lini. pojezdila skupaj k Michiganskemu jezeru in od tedaj našemu rojaku gosp. prof M Hostniku nisva več videla. Stala je pri oknu s knjigo v roki J se ko lovinskago jezyka*", katera rub. sreb. za njegova je bila na- šem vstopil. Obraz pogled otožen. bil bled, nenavadno resen 1 knjigo: „Grammatika tisnjena že v aprilu m Ijala jedno knjigo s - „Slov. ruskim slovarjem", katerega tisk se bliža koncu. pa ni doslej izšla, ker bo sestav- čestit amo prvemu Slovencu, katerega je nagradil največji znanostni tribunal v Rusiji ! » Vedela «em, da pridete, popolnoma Henry! Po onem jutru ob jezeru, ko sem spoznala vaš plemeniti % značaj tudi drugačnega izida pričakovala nisem". Govorila je z izredno ljubeznivostjo, skoro smeh Ijaje, a povsem mirno. skega t Parižka razstava ali III. velika maskarada pev- društva „Ljubljana", katera se vrši dne 2. svečana^ v Ljubljani, utegne postati, sodeč po dosedanjih veli- kanskih pripravah jedna največjih in najimpozantnejših veselic letoSnjega predpusta. Veliko število priglašenih elegantnih I mask in originalnih skupin priča, da je zavladalo za to ma- n » Druge poti nisem znal Evelina, in tako je najbolj . skarado jako živahno zanimanje. in to ne samo v mestu, prav za oba. a tt odgovoril sem ji in težko sem spravljal besede iz grla. 'f Da, najbolj prav J hvaležna sem vam", dejala je počasi in podala mi roko, katero sem pritisnil ampak tudi na deželi, kar dokazuje posebno udeležba zunanjih društev, katere se udeleže maskarade v društvenih opravah. Jedna najelegantnejših skupin, bode gotovo skupina francozkih častnikov, istotako skupina parižkih modnih dam, jedna naj- »I) Bogom t Evelina tt tt # dalje nisem ustim. originalnejših pa skupina ^peš potovalcev"; kateri so z raznih mogel, vroče sem še iedenkrat poljubil njeno ročico naglo odhitel iz sobe. 1 potem K pa krajev dospeli v Pariz Pazljivo oko obiskovalca te maskarade našlo bode poleg krasne slovenske narodne noše, zastopane tudi vse druge slovanske narode, kateri bodo skušali jeden druzega prekašati po krasoti svojih oblek. Mnogo smehu » Farewell, Henry", zaklicala je bolestno za mano, obudil bode na vsak način tudi oktet žab. katere bodo med potem pa se zgrudila na stol in glasno zaihtela. odmorom zabavale občinstvo. Tem pridruži se pa še cela truma vsakojakih klovnov, kateri bodo s svojimi dovtipi za- bavali zabaveželjne obiskovalce. Dekoracijska dela, za katera žrtvoval letos ogromno svoto 1200 kron izročena so vešči ^__^ roki brzoslikarja. Jedna najlepših dekoracij bode gotovo „vodna palača", katera bo obsegala prostor 90 m^ in bo vsako uro Osebne vesti. Stavbni pristav v Kranju, gosp. Pravni prak- s pomočjo električnih reflektorjev razsvetljena v drugi barvi. V Kitajskem paviljonu našel bo razgret plesalec obilo hladila, Ivan Jaksche, je imenovan inženerjem. tikant pri deželni sodniji v Ljubljani, gosp. Ivan Mencinger med tem ko bo za plesalke preskrbljeno v obilni men z vsakojakimi predmeti sladkega imena. Vabila razpošiljati sa je imenovan avskultantom. « Poštne vesti. Poštar gosp. Fran se pričela, ter se odbor društva obrača z uljudno prošnjo do Paulošič v vseh onih, kateri bi se makarade udeležili, pa jim vabilo ni Radovljici je pomaknjen v I. razred. Poštni poduradnlk gosp. Fr. Srebotnjak je" na lastno prošnjo premeščen iz Novega bilo dostavljeno, da se blagovolijo obrniti do odbora, kateri bo drage volje isto vsakemu odposlal. Ker se vrši maskarada mesta v Ljubljano. Poštnimi poduradniki I r plačilne vrste so na praznik, drugi dan je pa nedelja zunanjim rodoljubom imenovani poštni upravitelji Fr. Štrukelj v Ljubljani, ^^^^ ugodna prilika udeležiti se te maskarade, na kateri bodo MJ G rab ar v Kopru. Jakob Skala v Ljubljani in Anton naSli tudi neplesalci obilo užitka, kajti plesna šola društva Passagnoli v Trstu; poštnimi upravitelji so imenovani gg.: bode v 40 parih plesala francozki „Les Lanciers" in češki salonski ples ,, Beseda Fran Jamar v Opatiji, Jos. Kraker v Tržiču, Ant. Dem-jevic v Opatiji, Lovro Spess, Edv. Oblaschiak in Ant. parižko ^razstavo. Druzega svečana tedaj v Pariz na P.odgornik v Gorici in Fr. Kramar v Novem mestu. Gasilno društvo v Poljanah je dobilo dovoljenje, I t Vojaške vesti. Imenovani so bili s 1. t. m. za pri^'^di v društvene namene srečolov. poročnike v rezervi rezervni kadetje domačini gg.: Jožef Germ Predavanje v Katoliškem domu v Ljubljani. in Jakob Perk pri bos. pešpolku (Banjaluka), Franc Od jeseni sem se vrše v „Katoliškem domu" redno javna > F .if' predavanja poučnega značaja. Vzlic tendenci j oznosti nekaterih precej • J» * • . Pri rešilnem delu so . « — k se posebno odlikovali ucenci predavanj se mora reči, da je ta uredba jako hvale vredna. Grmske šole, ki so hitro prišli pod vodstvom vodje gosp Efektno tombolo je dovolilo finančno ministrstvo Dolenca in gimnazijci, ki so pod vodsvom gasilnemu društvu v Škofj Pipenpacherja 1 Loki Tombola z 2500 srečkami in Westerja delali kakor junaki. Profesorja Pipenpacher in se priredu v korist fondu za zgradbo gasilnega doma Wester sta tudi sama pri pumpah delala, kakor bi šlo Pravico javnosti ]e naučno ministrstvo dovolilo rešitev njihovih hiš. Gimnazijci so delali pri pumpah za od nemški schulvereinski šoli v Domžalah v Li ubij /28. ure do 4. ure zjutraj. Naši mlajši justični gospodje so se lotili vsacega dela. Gosp. Eudolfu Smoletu, grajščaku v Redek slučaj poselske zvestobe. Te dni umrla v starosti 91 let Marija Vogelnik, ki je ne- Grabnu, se je zahvaliti za marsikako rešilno dejanje. Tako pretrgoma več kot pol stoletja služila v jedni in isti rodbini, tudi gosp. Bergantu in gosp. Eihardu Dolencu. Naša požarna Ljubljanske občinske volitve pred upravnim bramba je delala, kar se more žrtvovalno, podpirali so JO sodiščem. Pri volitvah 1. 1899. je bil v Ljubljani hud boj. tudi jetniki, katere so precej pripeljali na kraj požara. Topliška Napredna narodna stranka se le imela boriti na dve strani: požarna bramba je s svojo brizgalnico ter z dobro izbežba- proti katoliško-narodni stranki in proti Nemcem, a zmagala je nimi'fanti in možmi prihitela pomagat. Požar se videl vzlic temu v vseh treh razredih. Katoliško-narodna stranka proti volitvi uložila ugovor, češ, da so se zgodile različn daleč na okrog. ne- Tatvina. Posestniku Jakobu Kalanu iz Zgornje Se- pravilaosti. Nemci niso bili mnenja, da se je zgodilo kaj ne- nice pri Medvodah je neki dninar ukradel hranilnično knjižico, pravilnega in vsled tega niso podali nikake pritožbe. Eavno glasečo se na 1400 kron. tako kakor Nemci je tudi vlada bila prepričana, da se je vr- _ Sila volitev pravilno je vsled tega tudi župana Hribarj priporočila cesarju v potrjenje. Pritožba katoliško-narodne stranke Nesrečen slučaj. V Ostrvu na Hrvatskem sedel pa pri upravnem sodišču dosegla nepričakova speh je kmet Nikolaj Cvetkovič s svojo ženo in sosedo dne 21. m. m. Upra sodišče jej je ustreglo v jedni točki, v drugih pa jo okoli tretje ure popoldne v sobi in je pripovedoval, da je odbilo. Up sodišče je bilo namreč mnenja, da je po dobil na ulici od nekih otrok nove vrste patrono, katero hoče določbi občinskega reda tudi skrutinij javen, ker pravi obč. poskusiti v svoji puški. Nato odide po puško m ]o začne red da je volilno opravilo"" javno in je vsled tega razve- razreda Ijavilo volitev iz III. in z gotove strani dvignil silen krik Radi te razsodbe se prav kakor da se le Bog vravnavati, ne misleč na grozno nevarnost nabite puške za okoli stoječe: žena stala mu je najbližje s štirimesečnim I ' otrokom v naioČji. Kar se sproži puška in zadene glavo nje- ve kaj zgodilo. In vender se je pri tisti volitvi postopalo tako, gove žene Olge, katera z razstreljeno kakor se postopa malone v celi državi in kakor se je v Ljub- Otroku, katerega je imela v naročju pa glavo se ni zgodilo pade na tla. ničesar. postopalo 30 let, ne da bi bil kdo ugovarjal. Državnozborske volitve v Mariboru se višj Pobrala ga je soseda in jela klicati na pomoč Prihiteli so domaČi, ki so komaj ubranili ubogemu. soprogu, ki )e ves duhovščina ni udeležila, vsled česar je slovenski kandidat obupan divjal po sobi, da se ni usmrtil od žalosti in obupa. dobil letos še veliko manj glasov, kakor pri zadnji volitvi. Previdnosti res ni nikdar preveč t štetju Celovec šteje sedaj 21.690 prebivalcev. Pri zadnjem 1890. jih je imel 17.690 Kako se podkupovanje prič kaznuje. Pri Hils- nerjevi aferi so delali židje s silnimi denarnimi sredstvi. Zid Sv. Gora pri Gorici pride zopet v last slovenske Sim ponudil je orožniškemu postajevodju Klenovecu 50.000 gld.. Leta frančiškanske provincije sv." Križa, frančiškani zapustiti ondotni samostan, čez zopet vrnejo tja. 1786 115 so morali ako bi orožniški postajevodja ozaačil pred sodiščem kot mo- let pa se rilca drugo bsebo in ne Hilsnerja. Klenovec ni vzel 50 000 gld., ampak je Žida naznanil sodišču Žid Sim je bil obsojen Tretji brzovlak Dunaj-Trst začel bode voziti s na osem dni zapora! Tej vesti pristavljamo še, da se je februvariem. Ljudsko štetje. Na Štajerskem, na Koroškem in že zopet pritožil. zagovornik Hilsnerjev dr. AuredniČek proti obsodbi Hilsnerja na Primorskem se gode pri ljudskem številjenju strahovite sleparije. Uradniki kar šiloma vpisujejo Slovence kot Nemce Vojaška blagajna pokradena. V predzadnji številki smo priobčili vest, da je v Stolnem Belgradu bila oro- in Lahe, samo da bi našteli kar mogoče največ Nemcev in pana blagajna v ulanski vojašnici. Tatovi so vzlic bdenju vo Laho? in kar mogoče manj Slovencev. jaških straž tatvino izvršili. Torej Slovenska umetniška razstava v Zagrebu se vojašnica popolnoma znana, in kateri so bili ljudje, katerim je so lahko po notranjosti je vrlo dobro obnesla, kar se vidi najbolje iz tega, da je bilo vojašnice brez nadiežnosti hodili. Preiskovalna komisija jako mnogo razstavljenih umotvorov za razmeroma visoke cene zdaj dognala, da je tatvino iz\^ršil ulanski nadporočnik Diosoy, prodanih. Dr. Ferdinand Dominkuš. f visoki starosti 72 let umrl je v Mariboru po dolgi in mučni bolezni slo pri tem pa mu je pomagal njegov služabnik Nadporočnik je bil aretiran. vojak Vukovic. venski rodoljub m buditelj štajerskih Slovencev, odvetnik dr. Ferdinand Dominkuš, bivši . deželni poslanec štajerski in sobojevnik dr Janeza Bleiweisa. Ludovik Ravnihar. Dne 17. t. m. umrl v Ljubljani umirovljeni deželnosodni svetnik gosp. Ludovih Rav- nihar, bivši deželni poslanec kranjski, Bedi mu prijazen spomin! v starosti 73 let. Velik požar v Novem mestu. Dne 21. m. zamorejo osebe vsakega stanu na okolo 1 novomeških lesenih šup ure zvečer začela pred pošto, so bile vedno nevarnost za mesto. goreti jedna tistih znanih kapiteljsko cerkvijo in pred teh šupah je vsakem zgube kraju gotovo in pošteno brez kapitala zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih bilo shranjeno dosti sena in slame, če bi poleti nastal požar, papirj e v srečk. morali bi Novomeščani bežati, kakor pred več leti prebivalci v Stryju. Ta požar 21. t. m. je bil grozen. Velika nujna nevarnost je bila za vse mesto. Škode je na mrvi in na šupah Ponudbe sprejme Ludwlg Oesterreicher Deutsche Gasse 8 Budapest. /T Tržne cene. v Ljubljani dne 25. januvarja 1901. Pšenica K rž 6 80 h, je^imen 6.50 oves 6 50 proso leča turS'^ica Dova 6 20 ajda stara 7.20 fižol 10.50 Vse cene veljajo za 50 kilo- gramov. ITiÄit A a a I •> I 5 « priporoča . Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani. Doktorja pL Trnköczyia preskušena zdravilna redilna sredstva, preskušena lek mnogo let, priporoča in razpošilj rna Trnkoczy v Ljublj Najceneje se doblTajo v . ^ ___ ^__________ se ta zdravila Tsak dan na 'vse strani s/eta z obratno"^ pošto s poštnim povzetjem takoj pošiljajo, tudi celo samo jeden komad z natančnim navodilom o uporabi. Za stedilne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, okrevajoče, slabotneže, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se namesto brezmočne, razdražujoče kave in ruskega čaja doktorja pl. Trnköczya Eakao Sladni Čai priporoča kot tečno, krepilno, zdravo m ___najceneje hranilno sredstvo. Zavojček . (četrt kile vsebine) 40 h, i4 zavojčkov samo 5 K. k Dalj Doktorja pl. Trnköczyja Zftloflp^^/Hft kapljice. Izborno sredstvo za želodec. Deluje pomir- ^ jujoče, krepilno, bolest utešujoče, tek vzbujajoče, čisti želodec in pospešuje prebavo. Steklenica 40 h, pol tucata 2 K. Kr0ffliiC6 želodec čistUne. Čistijo želodec, odvajajo » 'i * blato, odpravljajo napenjanje in zabasanje želodca brez «A ____• V -1 -I ^ vseh bolečin, kakor se to Škatlja 42 h, šest škatljic 80 h, tri škatlje 2 K. čestokrat pripeti pri drugih krogljicah. — Pocukrene krogljice. Škatlj£ Prsni Pl"®"^ kašljev sok ali zeliščni sirup, prirejen z lahko ^ raztvarljivim apnenim železom, utišuje kašelj, raztvarja sliz, lajša bol in kašelj, vzbuja tek in tvori kri. Steklenica 1 K 12 h, pol tucata 6 K. TIrffnilni ^^^ (protlnskl cvet, Gichtgeist) priporočljiv je ^ot boli utešujoče, lajšajoče drgnenje v križu, rokah in nogah, kot novo poživljajoče drgnenje po dolgem hodu in težkem delu. Steklenica 1 K, šest steklenic 4 K 50 h. Tinktura kurja očesa, preskušeno sredstvo proti bolestnim kurjim očesom, bradavicam, roženici, žuljem in ozeblinam. Ima to veliko prednost, da je treba s priloženim čopičem bolno mesto zgolj namazati. Steklenica 80 h, šest steklenic 3 K 50 h. Ker je vedna skib p. n. ekonomov, poljedelcev, živinorejcev itd. obrnjena na vzdrževanje zdrave krepke živine, opozarjamo iste posebno na doktorja Varstvena znamka pl. Trnköczyja redilne pripravke za živino. Ooktorja Xrnlcöczyja ^ŽlVlTl^lri redilni prašek za no-AIVIIIW^ tranjo rabo pri kravah, konjih. Že blizu 50 let z najboljšim uspehom uporabljevan, kadar krave nočejo žreti, in da se zboljšuje mleko. Zavojček z navodilom glede uporabe l K, pet zavoj čekov o 4 K. Prašičji redilni in krmilni prašek. Varstveno in dijetetično notranjo Varstvena znamka. Zavojček 50 h, pet zavojčkov samo 2 K. Glasom razglasa visoke c. kv. deželne vlade z dne 18. julija 1891) smejo ta prašek tudi trgovci prodajati. Zahteva naj se pa pri istih samo pod imenom doktorja pl. Tmkoczyja prašičji prašek^ pristen samo z gorenjo varstveno znamko. I Loterijske srečke v Brnu dne 23. januvarja t. Na Dunaji dne 19. januvarja t. V Gradci dne 19. januvarja t. 7Ö, 13, 62. 56, 69, 88, 72, 12, 52, 6, 29 7, 6. 35, 42. Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje obilno jed, ali s težko prebavil pre- prevročo ali mrzlo ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor želodečni katar, želodečnl krč. želodečnl krč, težko prebavanje ali želodečno zazližanje tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano 9 prebavno in kricistilno sredstvo > Hubert Üllrlcli-OYO zeliščno I Yino. To zeliščno vino Je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi poživi celi človeški prebavni org^anizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. < Pri pravočasni rabljivosti tega z liš^nega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bela so: g^lavobol, riganje, zg^ag^a, napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. 2^a1)asaiije in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na ek naöjn odpr ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sulii bledi obraz, pomanjkanje krri slabost, so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem. g^lavo-bolu in pomanjkanju spai^a, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa da oslabelemu životu novo moč. 2^eliščno vino povzdigne tek, povspeši prebav- Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. 2^eliscno vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in 2 gld. v lekarnah v Ljubljani, Li iji, Kamniku, Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji. Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju. Posto- jini, Ajdovščini, Vipavi. Celju, Sežani, Trstu itd., kakof v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrleh-ovo zeliščno vino. JH^*' Moje zeliščno vino ni nobeno tajno sredstvo, taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 24^,0, jerebinkovi sok 150,0, češnov sok 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec, kalmus 10,0. Vse to je skupno. Odgovorni urednik: AYs:n8t Pncihar Tisk in založba: J. Blasaikoyi nasledniki