Razvitost trgovske mreze v KS Horjul
Zbori občanov še vedno najbolj nepo-sredno nakazujejo, kje je naš družbenoe-konomski razvoj, kaj je dobro in kje se zatika.
Poleg pregleda evidentiranih kandida-tov za občinske samoupravne skupnosti je bila na dnevnem redu zborov občanov tudi krajevna prdblematika. Iz razprav lahko ugotovimo, da je preskrba ljudi v največji KS naše občine ne samo težka, ampak tudi vedno težja. Edina pridobitev je obnovlje-na trgovina v Kurji vasi, kjer so ljudje iz Planine, Butajnove in Šentjošta od lani naprej postreženi v kulturnem prostoru. Za Horjul in okolico pa tega ne moremo trditi. Srednja generacija vaščanov na Vrz-dencu se spominja, da so bile včasih tu tri trgovinice, da je po vojni imela nekaj časa trgovino kmetijska zadruga, pozneje pa do 1962. leta Mercator, takrat je bila pa zara-di zahtevnejših pogojev ukinjena. Delno zaradi tradicije, predvsem pa zaradi težke-ga oskrbovanja z živili in ostalimi potreb-ščinami, so se Vrzdenčani odločili za sa-moprispevek. Tri leta so prispevali po 2% od neto OD, kmetje pa od katastrskega dohodka. Samo tako so lahko začeli z gradnjo trgovine, ki je po načrtu v sklopu Doma družbenih organizacij Vrzdenec.
Nekaj podatkov iz poročila o dosedanji gradnji;
Leto 1975: posek, spravilo, razrez in skladiščenje 150 kub. m. lesa, ki so ga dali krajani vseh vasi v krajevni skupnosti.
Leto 1976: Dovoz 165 kub. m. lomljen-ca za temelje. Vodovodni priključek v dol-žini 260 m. Utrjevanje terena za lokacijo, za kar so vaščani navozili 400 kub. m. gramoza.
Leto 1977: Izdelava lesene lope, za hrambo orodja in materiala.
Leto 1978: Pričetek gradbenih del po pridobitvi gradbenega dovoljenja: odriv humusa, izkop in betoniranje temeljev.
Leto 1979: Kletni zidovi, zaklonišče in prva plošča.
Leto 1981: Tisti del DDO, ki je name-njen za trgovino, je pod streho. Na zboru krajanov smo zvedeli tudi, da je bilo doslej porabljenih 98 milijonov S din, od tega je bilo 30 milijonov zbranih s samoprispev-kom, ostalo so pa sredstva KS, ki so bila razporejena vaški skupnosti Vrzdenec. Zdelo se nam je normalno, da bo Mercator rad prevzel nadaljnja dela, ker nikjer ne pride do trgovskega lokala na tak način, ampak financira vse sam. Sklep zbora ob-čanov je, da gre gradbeni odbor takoj v akcijo in išče med vsemi trgovskimi po-djetji tisto, ki bo videlo v tem tudi svoj interes. Saj ponujamo za protiuslugo 90 mil. S din (toliko je stal material), gradbe-ni les kot prispevek krajanov, 10 tisoč opravljenih prostovoljnih ur in nadaljnjo pomoč pri delu, ugodno lokacijo jn dovolj široko zaledje potrošnikov.
JOŽE PRAPROTNIK