Kooperacije v kmetijski  proizvodnji
Odgovori tovariša PašKa Romca na vprašan ja »Naše skupnostk
Glavna zadružna zveza se je lotila nedavno analize in proučevanja nekatcrih najvažnejših vprašanj zadružnega razvoja. Ob tej priložnosti se je uredništvo »NaSe skup-nostk obrnilo na tovariša Paška Romca, predsednika Glav-ne zadražne zveze FLRJ, s prošnjo, naj seznam bralce »Naše sknpnostk z akhialnimi problemi zadružništva, ki jih proučirjejo .knkor tudi z dosedanjimi rezultati tega dela. Na zaslavljena vprašanja je tovariš Paško Romac odgo-voril takole:
Predvsem smo se v zadruižni zvezi lotili analize dosedanjih izkušenj pri kooperaciji z individualnirai proizvajalci. Analizo te vrste opravljamo zelo skrbno. Delo je v teku in bo končano v drugi polovici oktobra. V našem proučevanju smo vzeli kot centralno vprašanje zadrugo kot socialistično organizacijo na vasi. Razne oblike kooperacije, posestna struktura kooperan-tov, tržišče, kreditna politika, analiza nekaterih pravnib pred-pisov, dosedanja aktivnost ppslovnih zvez itd. — vse to so vprašanja, ki jih poskušamo analizirati in tako osvetliti za-drugo z vseh strani. Bolje povedano, poskušamo, da s tem osvetljevanjem pokažemo, kai je to, kar zavira, ali pomaga razroju splošnih proizvajalnih kmetijskib. zadrug.
Posebno mesto v tej naši analizi bodo imele kmečke obde-lovalne zadruge in problemi, ki so v zvezi z njimi. Nič nianjši pomen pri proučevanju raznih zadružnih problemov ne bodo imeli upravljanje in kadri v kmetijskih zadrugah.
Vsako izmed teh vprašanj pomeni poseben problcm, vsa skupaj pa tvorijo kompleks problemov, ki jih je treba hkrati reševati. Zato ni analiza, ki jo izvajamo v zadružni zvezi Ju-goslavijc samo analiza raznih kooperacij, v katere vstopajo zadruge vsak dan z individualnimi proizvajalci, •temveč je to bolj spoznavanje razmer, ki vplivajo na hitrejši -ali počasnejši razvoj zadrug na vasi. -V tem smislu se dela tudi na tem, da se prončijo tudi predpisi, ki so bili uveljavljeni pred dvemi leti in so še v veljavi, a ki so povezani s kmetijstvom in za-družništvoin. Klasifikacijo prcdpisov nameravamo opraviti tako, da bo razvidno, kateri predpisi so tisti, ki konservirajo stanje, kateri pomagajo razvoju, kateri pa zavirajo razvoj za-druge kot proizvajalne organizacije.                              I "
Iz gradiva, ki smo ga že zbrali, je mo^oče videti, da se mora zadruga kot proizvajalna organizacija osvoboditi neka-terih dejavnosti, ki so popolnoma komunalnega značaja in nimajo nikakšne neposreclnc zvezc s proizvodnjo. Take dejav-nosti obremcnjujejo zadrugo in jo odmikajo od njene glavne naloge, proizvodnjc. Razen tega so to bolj ali manj dejavnosti, ki poslujejo z izgubo, kar pomeni, da spravljajo zadruge v težji finančni položaj. Ce pa v vasi ni nikogar, ki bi prevzcl tako dejavnost, temvcč je najprimcrncje, da jo opravlja za-druga, tedaj naj sc to v vasi razčisti in naj občinski odbor zadrugi pomaga pri vzdrževanju te dejavnosti.
Posebno vprašanje v vscin tem sklopu problemov je skrb krajcvnih oblasti za uspeh in razvoj kmetijskc zadruge. Ce-prav je to velika gospodarska organizacija (res zelo zapletena in v vsaki vasi drugačua), se naše krajevne oblasti še vedno manj zanimajo za tako organizacijo, od katere je dejansko od-visna preobrazba vasi v smeri socializma, kakor se, dcnimo, zanimajo za kakšcu mlin, kino itd.
Kakor je videti, je precej zelo pomembnib vprašanj, ki iih proučujejo v zadružni zvezi Jugoslavije in ki jib bomo letošnjo jesen in zimo postavili na dnevni rcd našili plenumov in sej predsedstva. Razumljivo je, da so bolj ali manj vsa ta vprašanja iake narave, da jih ne morejo rešovati saino za-družne organizacijc, teiuvcč jc nujna pomoč in mobilizacija vse dmžbe. Posebno jc potrebna močnejša usmeritev zavest-nih soeialističnili sil na vasi v smeri postavljanja na dnevni red tistih problemov, ki jih ne more rešiti nihče drugi razen teh činiteljev.
Žal iraamo še vcdno pojave, da stojijo zavedne sociali-stične silc v nekatcriK vaseh ob strani, ko gre za zadruge. Mnenja so, da morejo in morajo vsa vprašanja reševati upravni odbori kmetijskih zadrug itcl. Nič ni bolj pogrcšnega, kakor je tako pojmovanje. Kajti, denimo, če je naša usnieritev na vasi pravilna, tedaj praktične dejavnosti na vasi pri vsakdan ji ro-alizaciji te orientacije ni inogoče prepustiti nakljnčju ali sti-hiji. Ali bo gibanje na vasi bitreje ali počasneje napredovalo v smeri socialistične preobrazbe, je v znatni meri odvisno tudi od tega, koliko bodo zavedne socialistične sile sodelovale pri reševanju vprašanj, ki zavirajo razvoj.
To so večinoma vsa vprašanja, ki jih proučujejo v Glavni zadružni zvezi Jugoslavijo. Kaj vse nam bodo la proučevanja pokazala, bomo videli, ko bo gjradivo urejeno.