Št. 53(1690) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 31. decembra 1981 Cena: 10 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom 7ASI IIGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
-TJ J"
rcjrcr
d qlLi_
NOVOLETNO SREČANJE NA BOHORJU
Planinsko društvo „Bohor“ Senovo prireja 3. januarja 1982 novoletno srečanje na Bohorju. Planinci so se že velikokrat izkazali kot dobri prireditelji in gostitelji, zato pričakujejo, da bo tudi prvo nedeljo v novem letu živahno. Torej - na svidenje na Bohorju!
STILLES: CENE MATERIALA ZDIVJALE
V sevniškem Stillesu ugotavljajo, da so jim dobavitelji v zadnjih treh letih dvignili cene reprodukcijskega materiala za vrtoglavih 224 odstotkov. Po drugi strani razkoraka daleč niso mogli loviti s cenami ssojih izdelkov. S težavnimi razmerami so seznanili republiški odbor sindikata lesarstva. Napori kolektiva, tudi uspešni začetek proizvodnje v novem obratu sedežnega stilnega pohištva na Blanci, so vzpodbudili razpravo na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta. V tovarni namreč tudi močno zaostajajo z osebnimi dohodki.
^ Savske ribe nevarno bolne
Izsledki strokovnjakov zagrebškega inštituta
PODELITEV PLAKET ZRVS
Na svečanosti, ki jo je ob dnevu JLA skupaj s SZDL, sekretariatom za ljudsko obrambo, občinskimi štabi TO in pokrajinskim štabom za Dolenjsko pripravila občinska konferenca ZRVS, so bile podeljene tudi zvezne plakete ZRVS Jugoslavije osmim najbolj zaslužnim posameznikom in oiganizacijam. Plakete so prejeli: narodni heroj Jugoslavije Vinko Robek iz Do-bruške vasi, Rihard Romih iz Novega mesta, Janez Potočar iz Bučne vasi, Ivan Horvat iz Dolenjskih Toplic, Milivoj Poljčič, KO ZRVS Straža, Poveljstvo VP 1394 Novo mesto in Sekretariat za ljudsko obrambo občine Novo mesto.
T. J.
Voda naše najdaljše jugoslovanske reke Save je še mnogo slabša, kot si je bilo mogoče misliti. To so potrdili izsledki znanstvenih raziskav strokovnjakov Centra za raziskovanja morja pri zagrebškem inštitutu „Rudjer Boškovič”, s katerimi so seznanili javnost na posvetu Ribiške zveze Slovenije v torek, 22. decembra, na Hotemežu v Radečah.
Običajno povzročajo zaskrbljenost zgolj veliki pogini rib. Dr. Branko Kurelec in sodelavci opozarjajo na nič manjšo zaskrbljenost zaradi škodljivih vplivov z dolgotrajnim učinkom. Merili so poseben encim v jetrih rib (benzpiren monooksigenaza). Pri ribah prihaja do poškodb molekul in do spreminjanja, ge-
netske lastnosti. „Porcija rib iz Save je lahko enako nevarna, kot če bi človek popil milijon litrov vode iz te reke”, je nevarnost ponazoril dr. Kurelec.
Javnosti so že znani pomisleki zagrebških strokovnjakov ob krški nuklearki. Dr. Kurelec je navedel višje temperature izpuščene hladilne vode, ki po njegovem mnenju daleč presega zakonsko dovoljeno. Dvomi tudi, da se v krški nuklearki vseeno ne bodo odločili za kloriranje hladilne vode, če bodo hoteli obratovati s polno zmogljivostjo. Posveta se ni udeležil nihče iz štirih vabljenih republiških komitejev, od 14 občin v porečju Save na Slovenskem pa le iz šestih, med njimi iz brežiške in novomeške.
A. ŽELEZNIK
Glasnik težav v proizvodnji
V skupščini medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko nič kaj razveseljive napovedi za leto 1982 - Pomembne kadrovske spremembe in poziv k boljši udeležbi
23. decembra so delegati skupščine medobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko sprejeli letošnje delovno poročilo in usmeritve za leto 1982, nato pa razrešili dosedanjega predsednika Stanislava Dolenca-Luko, ki odhaja na novo dolžnost v Ljubljano. Za novega predsednika zbornice so soglasno izvolili dipl. ekonomista Mira Štimca, generalnega direktoija Beti iz Metlike.
o čemer- so na skupščini kritično spregovorili.
Tudi glede sklepčnosti na zasedanjih zborničnih organov so v
(Nadaljevanje na 4. strani)
V dosedanji obliki organiziranosti deluje medobčinska gospodarska zbornica dve leti in v tem času je bilo njeno delo zelo uspešno. Tako so menili delegati, ko so ocenjevali poročilo o delu v letu 1981. Iz letošnjega delovnega programa so bile naloge večinoma uresničene. Medtem ko je bilo delo izvršilnega odbora ocenjeno za prizadevno, če-
ravno vsi člani niso k temu prispevali, se je delo v komisijah odvijalo z različnim uspehom.
Najbolj delovne so bile komisije za integralni trahs-port, drobno gospodarstvo in turizem in gostinstvo pa komisija za usmerjeno izobraževanje in regijska komisija za presojo investicij. Ni pa bilo čutiti dela inovacijske komisije,
(I
L*JU IJ
UMEAHFAliT!
V sredini tedna bo še nestalni vreme z občasnimi padavinam v nižinah kot dež. V soboto s obeta izboljšanje z delnimi rar jasnitvami, ki se bo nadaljevali tudi v nedeljo.
Kje so še vrzeli
Ugotovitve medobčin skega sveta ZK za Po savje
V Posavju se informiranje dokaj uspešno prebija naprej. Predsednik komisije za .idejnopolitično delo pri MS ZKS Franc Pipan je v uvodni besedi, ki jo je imel na četrtkovi seji MS ZKS v Krškem, potrdil, da se kaže napredek predvsem v odnosu do obveščanja, v večjem zanimanju družbenopolitičnih organizacij in v tem, da je infor-[ miranje našlo ustreznejše mesto v srednjeročnih programih.
Za informiranje znotraj ZK zgotavljajo v Posavju, da je za sedaj še preveč enosmerno, od vodstev do osnovnih organizacij, ne pa tudi obratno, če pa že je, se dogaja, da 00 ZK prikazujejo j razmere preveč omiljeno.
Tudi z delegatskim obveščanjem v Posavju še niso zadovoljni. Najbolj razvejeno je za sedaj v Krškem, kjer imajo edini INDOK center v regiji. V Brežicah in Sevnici zatrjujejo, da za tako obveščanje nimajo denarja (v Sevnici trenutno tudi kadra 12 ne), zato so dali pobudo za be ustanovitev skupnega INDOK le- centra v Posavju, ka Svet je izrekel podporo za 2 : ureditev finančnih razmer pri se s Dolenjskem listu, ki se brez večjega deleža sofinanciranja občin ne more izkopati iz težav. Enako stališče je sprejel tudi za bre-° žiško in sevmško radijsko postajo, ki sta prav tako v finančni zadregi in potrebujeta močnejšo denarno injekcijo ustanoviteljev.
Na informiranje Dela niso imeli pripomb razen te, da bi se kdaj pa kdaj oglašali v regiji specializirani novinarji in poglobljeno obdelovali posamezna področja. V Radiu Ljubljana je regija dobro zastopana, televizijo pa pogrešajo, čes da je navadno prisotna le takrat, kadar pride na obisk kak visok funkcionar.
. Po mnenju sveta je obveščanje najslabše v SIS, kjer delegati marsikdaj ne vedo, o čem odločajo. Velike vrzeli so tudi v krajevnih skupnostih. Tam naj bi obveščanje spodbudila SZDL.
J. TEPPEY
.
LAKETA ODBORU ZZB NOV NOVO MESTO — Ob Dnevu naše armade je poveljnik ljubljanskega rmadnega območja generalpodpolkovnik Branko Jerkič podelil prakete JLA. Malo plaketo je med iz Slovenije prejel tudi odbor ZZB NOV Novo mesto. Na razšitjeni seji odbora, kije '•a vii 0’	decembra, v sejni dvorani Doma JLA, je priznanje v imenu komandanta izročil
eneral Alojz Hren. V obrazložitvi je navedel velike zasluge, kijih ima 00 ZZB NOV Novo mesto pri repitvi obrambe in družbene samozaščite v občini in širši Dolenjski. (Foto: J. Pavlin)
PRIJETNA SREČANJA Z DEDKOM - Zadnji dnevi decembra sc še posebej zapisani otrokom. Medtem ko starši zaskrbljeno begajo *' po trgovinah, kjer že marsičesa ni več dobiti, se otroci vesele dedka Mraza. Ta srečanja so letos v večini krajevnih skupnosti pripravili z vso skrbnostjo, čeprav so imeli zaradi stabilizacije še najmanj dela z darili. Zaradi manjših zavitkov otroci niso bili nič manj veseli. Peli in recitirali so tudi za en dedkov bombonček, kot je bilo videti in slišati na sprejemu za otroke krajevne skupnosti Center v novomeškem Domu Kulture. (Foto: Janez Pavlin)
Strojem že pohaja sapa
Ko so na kratko povzeli zaključke razprave in usmeritve programskih konferenc in sej, so člani sveta menili, da se je pokazalo kljub znanim težavam dobro politično razpoloženje. Čutiti pa je, da ljudje ostreje spremljajo mnoge nepravilnosti v naši družbi, naj bo to večanje socialnih razlik, neupravičeno bogatenje ali pa delo v zdravstvenih ustanovah. Iz dobrih in slabih ugotovitev sledi, kako delovati na-prej.
Poudarili so, da bo potrebno odpirati še več vprašanj, omogočati odprt dialog in strpno usklajevanje, zavreti pa različne nestrpnosti in škodljive lokalizme.
Na koncu seje so dosedanjega predsednika sveta Lojzeta Ratajca razrešili te funkcije ter za novega predsednika izvolili Mirka Jeleniča
Delovna skupina CK ZKS na obisku v metliški občini — Tudi v kmetijstvu je produktivnost odločujoča
Prejšnjo sredo, prvi dan obiska delovne skupine CK ZKS pod vodstvom izvršnega sekre-taija predsedstva CK ZKS Janeza Krnca v metliški občini, so se gostje najprej udeležili sestanka osnovne organizacije Zveze komunistov v metli&em Trpsportno-gradbenem podjetju. Prvi dan so se pogovaijali še s komunisti v družbenopolitičnem zboru in krajevni skupnosti Podzemelj, v četrtek pa so bili v Beti, metliški kmetijski zadrugi in zdravstvenem domu.
V TGP je tekla beseda o odnosih med tozdom in skupnimi službami. Ta 180-članski kolektiv se srečuje s težavami pri planiranju, saj so pri tem v veliki meri odvisni od svojih uporabnikov. Uporabniki seveda želijo, da bi bile komunalne storitve čim cenejše, delavci TGP pa morajo skrbeti za svoj dohodek, in to dvoje včasih ne gre skupaj. V TGP si prizadevajo najti kar največ možnosti za nadaljnji razvoj, tako se usmerjajo tudi v izvoz; doma pa so jim zasebni avtoprevozniki še vedno precejšnja konkurenca, saj je ravno v metliški občini zasebni sektor v transportu želo močan.
V Podzemlju, eni večjih krajevnih skupnosti v občini, so največ pozor-
KOČEVJE:
BIŽAL PONOVNO PREDSEDNIK
Na seji občinske konference SZDL Kočevje, ki je bila v ponedeljek, 28. decembra, so ponovno izvolili za naslednjo mandatno dobo dveh let za predsednika Saša Bižala, za podpredsednico pa Zofijo Rovan. Razpravljali so še o delu konference in njenih organov v minulem letu, o uresničevanju delegatskega sistema, preoblikovanju krajevne konference SZDL Kočevje - mesto, sprejeli so programske usmeritve za leto 1982 in sklepali o sofinanciranju Dolenjskega lista.
nosti posvetili vprašanjem kmetijstva, o čemer je bila beseda tudi naslednji dan na pogovoru v kmetijski zadrugi. Na območju te KS so lani izvedli komasacijo na 50 ha, sedaj pa je v pripravi še komasacija okoli 200 ha kmetijskih zemljišč. Pri teh zložbah pa ne gre le za to, da imajo kmetje zemljo v enem kosu, marveč je bistveno, da sedaj na teh zaokroženih zemljiščih organizirajo družbeno usmerjeno proizvodnjo. Za to si morajo prizadevati tako kmetijska zadruga, kot krajevni dejavniki. Pri vprašanju cen kmetijskih pridelkov so poudarili, da lahko zadovoljivo reči to vprašanje samo večja produktivnost, kajti danes je tudi pri nas kmetijsko delo že drago.
Res je, da ima kmetijstvo prednost, vendar bo moč priti do sredstev, ki se bodo združevala na ravni republike, le z dobrimi kmetijskimi programi, takimi, ki bodo zagotavljali več hrane in bodo temeljili na realnih predpostavkah.
Čeprav je bil sprva obisk v Beti zamišljen le kot razgovor o vpra-
(Nadaljevanje na 4. strani)
SEMINAR ZA SEKRETARJE
Občinska konferenca ZK v Krškem stalno skrbi za idejnopolitično usposabljanje komunistov. Zato je razumljivo, da še večjo pozornost posvečajo sekretarjem, ki so na novo sprejeli odgovorne dolžnosti vodenja osnovnih organizacij ZK, kajti od njihove usposobljenosti in delavoljnosti je v marsičem odvisna celotna dejavnost 00 ZK. V januarju bo komite pripravil za nove sekretarje seminar, kjer bo govor tudi o pomenu dobre obveščenosti delavcev.
Nepravilnosti niso skrite
Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko je ugodno ocenil dosedanji potek evidentiranja možnih kandidatov za skupščinske volitve — Mirko Jelenič novi predsednik sveta
Na zadnji letošnji seji medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko, ki je bila 23. decembra v Novem mestu, so pregledali dosedanja opravila za skupščinske volitve in ocenili potek evidentiranja kandidatov za občinske, republiške in zvezne funkcije.
Predsednik sveta Lojze Ratajc je ocenil, daje bilo dosedanje evidentiranje v dolenjski regiji dovolj široko, s čimer je bilo zagotovljeno načelo demokratičnosti in javnosti postopka, hkrati pa so opazne dobre spremembe v sestavi evidentiranih: več je mladih, žensk in članov ZK, čeprav sestava še vedno ni povsem zadovoljiva. Manj srečne roke ali pa premalo aktivni smo bili pri evidentiranju kandidatov za republiške in zvezne funkcije. Delež kandidatov iz
naše regije je močno upadel, če ga primerjamo z dosedanjim.
V razpravi so člani sveta potrdili oceno predsednika, opozorili na nekatere pomanjkljivosti v posameznih občinah, prav tako pa je bilo slišati nekaj načelnih pripomb, ki bi jih veljalo resneje u/eljavljati. Niko Rihar je menil, da bi morali dosledneje uveljaviti načelo rotacije v duhu Titove pobude in da ne bi smeli pustiti, da se politični funkcionar ves čas vrti le v politiki, v združeno delo pa se nikdar več ne vrača. Po zdajšnjih podatkih bomo imeli na Dolenjskem le tri primere vračanja v združeno delo, kar je očitno premalo.
iz Črnomlja. Slednji je poudaril, da je dosedanji predsednik MS SZLD uspešno in učinkovito delal, kar se je kazalo tudi v boljšem delu sveta sploh.
M. MARKELJ
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
Kaj ostaja pod črto ob koncu leta? Kakšno je bilo in kaj bo kot dediščino preneslo v naslednje?
Ni bilo kaj prida. Slabega je bilo več kot dobrega in žal se lahko nadejamo, da bo precej podobno tudi 1982.
To črnogledo podobo velja kajpak podpreti z nekaj argumenti, ki pa jih ni težko našteti.
Začnimo z osebnimi stiskami državnikov ali, drugače rečeno, z nasiljem, ki ga je bilo tudi na področju mednarodnega terorizma letos, žal, veliko.
V Egiptu so ubili predsednika Anvarja el Sadata, streljali so na ameriškega predsednika Ronalda Reagana in poskusili ubiti papeža Janeza Pavla II. - če se omejimo samo na najbolj dramatične dogodke letošnje mednarodne teroristične scene.
Svet v letu 1981
Poljska je bila vse leto v središču pozornosti, razmere pa so se dramatično poslabšale z uvedbo vojnega stanja, kakor so to uradno označili v Varšavi, oziroma vojaške diktature, kot temu lahko rečemo brez nepotrebnega olepševanja. Ta grobi poseg vojske je zavrl proces narodne obnove na Poljskem in za nedoločen čas ustavil poskuse preobrazbe poljske družbe. V zadnjem letošnjem komentarju velja še enkrat zelo jasno povedati, da na Poljskem ni bil ogrožen socializem in da ni šlo za ponovno uvedbo kapitalizma, marveč zgolj za uveljavljanje pravic delavskega razreda, ki je že desetletja dolgo zaman poslušal izbojevati socializem poljskih barv, socializem, v katerem bi lahko ljudje bolje in svobodneje živeli, socializem, ki ne bi bil družbeni red samo po imenu, ampak tudi po vsebini.
Ostala so stara žarišča kriz: Bližnji vzhod, Kampučija, Afganistan, Namibija.
V prvem primeru prenaša leto 1981 (kot neuresničeno zakonito pravico palestinskega ljudstva) tudi v 1982
zahtevo po umiku Izraelcev z zasedenih ozemelj in ustanovitev samostojne države Palestincev, ob kateri bi kajpak imel vso pravico živeti tudi neodvisni Izrael. Ni videti možnosti, da se bo to uresničilo prihodnje leto.
Kampučija in Afganistan ostajata žalostna primera grobega vmešavanja v notranje zadeve suverenih, pri tem pa tudi še neuvrščenih držav. Sovjetska zveza je zadnje dni, ob drugi obletnici zasedbe, še vedno morala z več deset tisoč vojaki braniti svojo nezaželeno prisotnost v Afganistanu, podobno pa tudi Vietnam v Kampučiji. In, žal, tudi v obeh teh primerih ni videti, da bo leto 1982 prineslo kaj boljšega.
Namibija, ki jo nezakonito zaseda Južnoafriška republika, ima v letu, ki prihaja, nekaj več možnosti. Zdi se, da se v ozadju dolgoletne diplomatske bitke vendarle nekaj dogaja, in možno je, ne pa tudi nujno, da bo leto 1982 prineslo svobodne volitve in torej neodvisnost ter samostojnost tega dela jugozahodne Afrike.
Ostajajo orjaški problemi razvoja, komajda načeti z letošnjimi prvimi globalnimi pogajanji med Severom in Jugom v Cancunu. Prepad med razvitimi in nerazvitimi se poglablja in samo največji optimisti si-lahko privoščijo zares veder pogled v prihodnje leto, ki bo obremenjeno z dediščino preteklosti.
Neuvrščeni so februarja na izredni ministrski konferenci v New Delhiju potrdili izvirna načela gibanja in še enkrat jasno potegnili ločnico med manjšino v svojih vrstah, ki podpira Sovjetsko zvezo, in veliko večino, ki se zavzema za neblokovsko politiko in načelna stališča. Jeseni 1982 bodo neuvrščeni imeli sedmo konferenco m vrhu v Bagdadu, ki je še vedno v vojni s Teherenom. Tudi ta vojna se bo po vsej verjetnosti prevesila v prihodnje leto.
In tako, prav zares, leto 1981 ni bilo med boljšimi in zdi se, da tudi njegovemu nasledniku ni moč prerokovati več dobrega. Žal.
JANEZ CUCEK
TELEGRAMI
WASCHINGTON - Predstavnik ameriškega State Departmenta je sporočil, da je predsednik Ronald Reagan prejel pismo sovjetskega predsednika Leonida Brežnjeva. Hkrati je stalna ameriška veleposlanica v OZN Jean Kirkpatrick v televizijskem intervjuju izjavila, da ameriška vlada razmišlja o možnosti, da bi sprožila debato o stanju na Poljskem pred Združenimi narodi.
MADRID - V Španiji se vztrajno širijo glasovi, da bo španski premier Calvo Sotelo razpustil parlament in razpisal izredne splošne volitve za maj 1982. Domači tisk opozarja na možnost, da bo Sotelo to tudi storil. Uradno o tem ni bilo rečenega nič, a tudi v vladnih krogih teh glasov
REDEK DOKUMENT ČASA — Posnetki stavk ali demonstracij s Poljske so zelo redki, saj vojne oblasti strogo nadzirajo tisk in novinatje. Pričujočo fotografijo, ki kaže demonstracije v neki varšavski ulici, je posnel član sindikata Solidarnost in jo izročil no vina tj u danskega časnika Politiken, ki jo je objavil kajpak na prvi strani. Ni znano, kdaj je posnetek nastal, fotografija je bila objavljena minuli teden. (Telefoto: UPI)
Doklej zanašanje na tuje roke?
Petina zaposlenih v Sloveniji so delavci iz drugih republik — kaj je pokazala anketa o koristnosti tovrstnegs zaposlovanja — Odločilno je plačevanje dela v proizvodnji
niso potrdili. Poudarjajo pa, da na rednem zasedanju vlade, ki bo v torek, ni predvideno morebitno sklicanje izrednih splošnih volitev.
PIŠA - Močna eksplozija plina je raznesla neko štirinadstropno stavbo v Pisi. Policija se boji, da je ostalo pod razvalinami 20 ljudi. Več kot deset oseb so prepeljali v bližnje bolnišnice. Vzroki eksplozije v stavbi, v kateri sta bili poleg osmih stanovanj še restavracija in pekarna, še niso znani.
ATENE - Močan potres, ki je v nedeljo malo pred 19. uro z močjo
6,4	stopnje po Richterjevi lestvici stresel Egejsko morje, ni povzročil žrtev, a je poškodoval več hiš na otokih. Središče potresa je bilo 125 km severovzhodno od Aten.
£
VARw
Z&
Nihče ne more z gotovostjo trditi, koliko je danes v Sloveniji zaposlenih delavcev iz drugih republik. Uradno naj bi jih bilo okrog
130.000, mnogi pa pravijo, da jih je
200.000. Eno pa je gotovo: slovensko gospodarstvo ne bi moglo obstajati brez ,južnih republik”, saj gre za petino zaposlenih v naši republiki. Vendar bi se tudi ti delavci težko znašli brez dela, ki ga imamo v Sloveniji. Dilema o tem, kdo komu dela uslugo,je denajsko umetna,kar je potrdila tudi anketa raziskovalnega centra za samoupravljanje pri svetu zveze sindikatov Slovenije. Vendar pa se kljub temu resno zastavlja vprašanje, ali bo Slovenija v prihodnje lahko sama zagotovila dovolj delavcev za vsa dela?
Znano je, da se delovna sila v Evropi seli z jugovzhoda k severozahodu. Slovenija, ki je tudi sama imela v tujini nekaj desettisoč pretežno kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev, je prav tako v kratkem času zaposlila okrog sto tisoč delavcev iz drugih republik, predvsem nekvalificiranih. Zato ima Slovenija najslabšo kvalifikacijo strukturo zaposlenih. Nikdar nismo točno in znanstveno ugotovili, zakaj in kako so prišli ti delavci v Slovenijo, koliko časa bodo ostali in ali se bodo vrnili ter zakaj bi se. Vse to je prep»ščeno ugibanju, čeprav bi se Slovenija in druge republike s tem morale ukvarjati. To velja zlasti za BiH, od koder je prišlo največ delavcev - 45,3 %, in Hrvatsko - 33,9 %. Trdijo, da je odhod na delo v nekatere zahodne države bolje organiziran kot odhod v Slovenijo.
Zaradi pogostih posploševanj in > relativno senzacionalističnega pristopa k problemu priliva delavcev iz drugih republik v Slovenijo pozabljamo na bistvene posledice zaposlovanja teh ljudi. Slovenija nikakor ni obljubljena dežela, kot mislijo nekateri. Večina priseljencev opravlja najtežja dela, ki se jih Slovenci izogibamo, zato je največ zaposlenih v gostinstvu (30,3 %), gradbeništvu (26,7 %), kjer je vsak drugi fizični delavec od drugod, v prometu (19,8 %), gozdarstvu (18 %), v industriji pa samo 8 %. Od vseh zaposlenih delavcev je v Sloveniji 18% priseljencev.
Glavni namen raziskave sindikatov je bil ugotoviti, kakšno je stališče Slovencev, ki so zaposleni v gospodarstvu, da zaposlovanja de-iavoev iz drugih republik.
Več kot 40 % anketiranih sodi, da bi morala Slovenija tudi v prihodnje omogočati zaposlovanje de-lavoev iz drugih republik, 29 % jih je bilo proti, drugi pa se niso opredelili. Tretjina anketiranih sodi, da je zaposlovanje teh delavcev koristno za Slovenijo, 33,5 % jih ne ve, ali je to koristno ali ni, 20% pa jih meni, daje škodljivo.
Koristno naj bi bilo zato, ker Slovenci nočemo opravljati težkih fizičnih del, razen tega pa Slovenija nima dovolj delovne sile. Takšno zaposlovanje prispeva tudi k zbliževanju narodov, delavci iz drugih republik pa prispevajo k razvoju Slovenije.
Tisti, ki sodijo, da to ni koristno, menijo, da prihaja v Slovenijo manj kvalificirana delovna sila, priseljenci pa jemljejo delovna mesta Slovencem. Nekateri opozarjajo tudi na ogrožanje slovenske kulture. Kar 44 % anketiranih sodi, da bi bilo treba tam delavcem najprej zagotoviti stanovanje in pridobivanje kvalifikacij, pa tudi možnost, da pripeljejo svoje družine. Slovenija je eno najmočnejših imigrantskih območij v Evropi in je dejansko odvisna od priliva delavcev iz drugih republik. Do leta 1985 predvidevamo v Sloveniji 8 - 9-odstotni prirastek delovne sile iz nekmečkega prebivalstva, po-
trebe pa bodo znašale okrog 12.000 delavcev na leto. Tolikšnega primanjkljaja republika ne bo mogla nadomestiti iz lastnih delovnih zmogljivosti - če bomo gospodarili po starem seveda.
Naj obračamo ta dejstva in številke tako ali drugače, eno je jasno: ko bo (in če bo) kdaj delo v proizvodnji bolje plačano kot v pisarni, bo tudi domačih delovnih rok v industriji več in se ne bo treba tako močno zanašati na priliv delavcev iz drugih republik in pokrajin na naša gradbišča, v gostišča in še kam. Pa tudi v pisarnah ne bo več tolikšne gneče, kot je je zdaj.
VINKO BLATNIK
VOJNO MED IRAKOM IS IRANOM SICER OMENJAMO na tej strani v sosednjem komer tarju, a v naši rubriki, ki je bil*' namenjena predvsem pogledofl izza kulis zunanjepolitičnega de gajanja,je moč o tem nesrečne«: spopadu med dvema neuvrščeni' ma državama povedati ob zl' ključku leta tole: kljub temu dl obe strani še naprej vztraja« objavljata velikanske izgube ni' sprotnika, se vojna nadaljuj«-Nadaljuje se kljub temu, da j« nekdo izračunal, da bi se morali že zdavnaj končati. Ne z^to.kd bi nasprotnika bila pripravljeni skleniti mir ali vsaj premirji' marveč zaradi nečesa-drugegi-Če bi bila namreč vojrfa poročili obeh strani resnična, bi nasprol' nika že zdavnaj ne imela vtl nobenega tanka, letala ali topi-Toliko o jih namreč, po zatije>»' nju Bagdada ali Teherana, doskl že uničili. Ampak vojna se nadaljuje. Zadnja novica v zveH s tem pa je prišla iz Washingte na, kjer je ameriška vlada mend* prepovedala velikemu proizvajll' cu letal, podjetju Grumman, d« . proda rezervne dele za letali F-14. Ta letala je kupil Iran Združenih držav Amerike še 0 časa iranskega šaha, a po znai# zapletih med Združenimi drža*' mi Amerike in Iranom (pr«d' vsem zajetje talcev), je Washiflf ton odklonil, da bi pošiljal f zervne dele za vojaško oprerrf-Tako letala F-14 stojijo #* tleh . . . Kar je morebiti dobi«’ saj vsaj ne pobijajo ljudi ...
FRANCU A TAKIH TEŽA^ NIMA, ampak če se bodo P* tamkajšnjih železnicah še ved « nadaljevale nezgode, kakršnih * bilo zadnje čase že več, bo 11 slej ali prej morali nekaj ukre [ ti. Znano je, da imajo Franc« d imenitne vlake, ki brzijo tud ! hitrostjo 150 in več kilometr * na uro. Ampak v zadnjih nell dneh se je nekajkrat zgodilo, so ti električni vlaki začeli trgi11 električne žice nad progo, i* katerih se napajajo lokomotif-En vlak je tako strgal poldm kilometer žic nad progo, dritf1 pa celo nič manj kot deil1 kilometrov žic. Vzrok «' znan . . . Hiti počasi . . .?	,	(
-
KRKA
tovarna zdravil n. sol. o.
želi vsem delovnim ljudem
in občanom srečno in uspešno
novo leto!
DOLENJSKI LIST
St. 53 (1690) 31. decembra 19-
šnjega leta so v novomeški občini z novoletnimi : kot 70 let. Denar za obdaritev so prispevali
DARILA ZA STAREJŠE OBČANE - Ob koncu letošn
paketi razveselili več kot 4000 občanov, starih več	t	I_
Skupnost socialnega skrbstva (300.000 din), občinski odbor RKS Novo mesto (100.000 din), nekaj sredstev pa so primaknile krajevne organizacije Rdečega križa in nekatere družbenopolitične organizacije občine. Pri pakiranju in razpošiljanju so sodelovali aktivisti RK. Na sliki: v novomeškem rotovžu se je v torek zbralo 26 aktivistov, da so pripravili in raznosili darila. (Foto: Janez Pavlin)
RAZSTAVA MALIH ŽIVALI - Novomeško društvo rejcev malih živali je pred dnevi na grmski kmetijski šoli pripravilo razstavo ptic, kuncev in tropskih ribic, še s posebnim zanimanjem so si dobro obiskano razstavo ogledali najmlajši obiskovalci. (Foto: A. Bartelj)
SEVNIČANI ZASE — V soboto je bila sevniška sindikalna dvorana prepolna vinogradnikov ob ustanovitvi ožjega okoliša za Sevnico in Boštanj. Sodelovala sta Tit Doberšek in inž. Darko Maije-tič iz leskovške kleti, ki je predaval o negi vina in pretakanju. (Foto: A. Železnik)
ZARADI ENEGA SAMEGA LEŽAJA
Ko bi morala biti žagarska sezona na vrhuncu, lesni sorti-menti pa so vsepovsod hudo iskani, je prišlo na sevniški žagi do okvare: na polnojarmeniku se je pokvaril glavni lažaj. Zadeva navsezadnje niti ne bi zaslužila posebne pozornosti, do okvar valjčnih ležajev prihaja in bo še prišlo. Nerodno je, v času uvoznih omejitev namreč, da je ta ležaj treba dobiti iz Zvezne republike Nemčije. Teleks nemškega dobavitelja sicer sporoča, da je pri njih na voljo v enem dnevu. V Sevnici se bojijo, da Jim uvozni postopek lahko „po-je lep dohodek. Vsak dan, ko namreč ta polnojarmenik stoji, stoji delo v pol obrata.
Belt izvozi tretjino ulitkov
Črnomaljski livarji so drugi jugoslovanski izvoznik ulitkov — Poslej več na konvertibilni trg — Plan za 1982:
— Kljub težavam presegli plan 15.000 ton ulitkov
Sredi tega meseca, natančneje 17. decembra ob 7. uri, je Beltova temeljna organizacija Livarna dosegla letošnji plan: 13.800 ton ulitkov. Že s tem so naredili za 4 odst. več kot v lanskem letu, do konca letošnjega leta pa bodo naredili okoli 14.300 ton ulitkov, s čimer bodo letošnji plan presegli za 3,6 odst. in dvignili produktivnost v primerjavi z lanskim letom za 8 do 9 odst.
O *	»	v	V
Sejmišča
NOVO MESTO - Kaže, da je niraz popustil, saj je bil sejem bolj ziv, pa tudi cene so ogrele ter malo poskočile. Rejci so pripeljali 294 prašičev (od tega 11 starejših živali), prodali pa so jih kar 270. Prašički so bili po 2.200 - 3.200 din, nad 3 meseoe stari prašiči pa po 3.300 -4.500 din. Večina kupcev je bila iz drugih občin.
Brežice — Na sobotni sejem so rejci prignali 466 pod 3 mesece starih prašičev in 12 nad 3 mesece starih; prvih so prodali 388, drugih Pa 8. Prašički so bili po 120 din kilogram žive teže, starejše živali pa so šle v promet po 80 din kilogram ave teže. Organizator sporoča, da to soboto sejma ne bo!
Inž. Peter Štor: „Več bomo izvažali na konvertibilni trg.“
„Uspeh je toliko večji, ker smo zaradi rekonstrukcije priprave peska
Kmetijski
Porodniški dopust kmetice
Dobra novica, na katero smo dolgo čakali: kmetica ne bo več drugorazredna državljanka, vsaj kar zadeva pravico do porodniškega dopusta, ne. Zadružna zveza Slovenije in skupnost °troškega varstva Slovenije sta pripravili samoupravni sporazum, P° katerem bo v tem srednjeročnem obdobju uveljavljena pravica kmetice do enakega porodniškega dopusta, kot ga ima delavka.
Porodno varstvo kmetice je bilo načrtovano že v minulem srednjeročnem obdobju, vendar je ostalo le pri besedah. Zdaj 8re končno zares; po daljši javni razpravi je predlog sporazuma pripravljen. Vsebuje 15 členov, ki predvidevajo vzajemno in solidarnostno združevanje sredstev ter način uporabe pravic.
Pravico do porodniškega dopusta oziroma pravico do nadomestila osebnega dohodka za porodniški dopust bo imela kmetica, ki je članica ali kooperantka organizacije združe-d>h kmetov ali tudi kake druge organizacije združenega dela. pomembno je določilo, ki omogoča pravico do porodriiškega dopusta in nadomestila ne oziraje se na to, ali je kmetica *dstnica zemlje (kmetije) ali ni. Pomembno je, da združuje svoje j*eJo, da živi in dela na kmetiji v sodelovanju z zadrugo ali s kako drugo organizacijo združenega dela.
Sporazum določa, da bo kmetica tako kot delavka imela Pravico do nepretrganega dopusta 105 dni, po preteku tega časa Pa bo lahko izrabila porodniški dopust v nepretrganem trajanju se 141 dni ali pa tako, da bo delala s polovičnim delovnim ^som, praviloma 21 ur na_ teden, do 12. meseca otrokove arosti. Slednje bo lahko izrabil tudi oče otroka, če se bo tako °8°voril z mateijo — upravičenko.
*n kolikšno je predvideno denarno nadomestilo v času Porodniškega dopusta, ki bo hkrati tudi osnova za plačevanje Pispevkov? To bo z odlokom sproti v skladu z zakonom republiški izvršni svet. Zdaj znaša ta osnova oz.
• °mestilo 5.100 dinarjev na mesec, kolikor je po odloku 'ršnega sveta najmanjši osebni dohodek v Sloveniji. Za ^cetek dobro, mar ne?
Inž. M. L.
morali poletni kolektivni dopust podaljšati na 30 dni,“ pravi inž. Peter Štor, ki že šest let vodi tozd Livarna, kjer od 1.015 vseh v Beltu zaposlenih dela 545 delavoev. Čeprav so bile težave pri preskrbi s koksom in drugimi potrebnimi surovinami letos manjše kot lani, so livarji kljub temu morali januarja zaradi pomanjkanja koksa delo za dva dni prekiniti, v prejšnjem in tem mesecu pa so stali trikrat po pol dneva.
Beltova Livarna je po velikosti osma do deseta livarna v Jugoslaviji in drugi izvoznik ulitkov v naši državi; izvozijo več kot tretjino proizvodnje, kar jim bo letos prineslo 280 milijonov dinarjev. Največ ulitkov izvažajo v Nemško demokratično republiko - 4.000 ton na leto - Egipt, nekaj tudi v Italijo in, zahodno Nemčijo. V zadnjem času . intenzivno iščejo možnosti za izvoz na konvertibilno območje; delno jim je to uspelo posredno preko ribniškega Rika, za katerega delajo ulitke za motorje za nemško tržišče, pričakujejo še ponudbe večjih nemških partnerjev, podpisali pa so tudi 5-letno pogodbo z avstrijskim.Steye-rjem.
Medtem ko je povprečni osebni dohodek delavcev v Livarni za letošnjih deset mesecev znašal 11.000 dinarjev, bo povprečje za celo leto višje in bo znašalo okoli 12 tisočakov. Za prihodnje leto so si črnomaljski livarji zastavili plan 15.000 ton ulitkov. „Vse naše kapacitete za prihodnje leto imamo zasedene, na račun večjega izvoza na konvertibilno tržišče bomo morali tudi stalnim kupcem naših ulitkov dobavo malo zmanjšati," je povedal inž. Štor.
A. BARTEU
Ogroženi načrti
Krško: kmetijska razdrobljenost je največja težava
Ključni problem kmetijskega razvoja v krški občini tiči predvsem v veliki razdrobljenosti obdelovalnih površin, ki jih ni mogoče gospodarno zajeti v intenzivno pridelavo hrane. S kmetijstvom se v občini še vedno ukvarja približno petina prebivalstva, povprečna kmetija meri okrog 3 hektarje, povprečna velikost parcele pa je okoli 30 arov. Kar 85 odstotkov vseh kmetijskih povr-
šin v krški občini je razkosanih med
7.000	zasebnih lastnikov; od teh je čistih kmetov komaj 1200, zaščitenih kmetij pa okoli 980.
Pri občinski konferenci Socialistične zveze v Krškem prav zavoljo teh dejstev poudarjajo, da jih čakajo poglavitne naloge in delo v prihodnjih letih ravno na področju uresničevanja družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in razvoja na vasi. Sodijo, da so zastavljene usmeritve razvoja kmetijstva dokaj optimistične, kajti spremlja jih vrsta težav, ki ne dajejo upov, da bodo srednjeročne planske dokumente lahko uresničili in dosegli načrtovano 85-odstotno stopnjo samo-oskrbljenosti v občini. Poudarjajo, da se v kmetijstvu srečujejo z nekaterimi nerešljivimi te&vami, ki imajo vzrok tudi v nedodelanih sistemskih rešitvah, zlasti pa neurejenih ekonomskih odnosih, kjer so v ospredju cene in reprodukcijska soodvisnost.	p.	p.
Rumena pogača
Jedrska elektrarna v Krškem bo morala vsko leto zamenjati tretjino jedrskega goriva. To pomeni, da bo treba zanjo vsako leto oskrbeti 16,6 tone goriva, v rudniku urana na Žirovskem vrhu pa bodo morali zaradi tega na leto izkopati 160 tisoč ton uranove rude.
Da bo žirovski rudnik urana lahko izpolnil te zahteve, bo treba vanj vlagati več, kot je bilo najprej dogovorjeno. Po prvotnih načrtih naj bi vanj vložili 2,5 milijarde dinarjev. Vendar se bodo naložbe povečale še za 1,6 milijarde. Z dodatnimi naložbami, s katerimi bo omogočena redna oskrba z domačim pogonskim gorivom, bodo rudnik urana do leta 1983 usposobili za redno proizvodnjo. Do konca tega leta bodo za rudnik porabili skoraj dve milijardi dinarjev, naslednje leto
1,7	milijarde, v letu 1983 pa pol milijarde dinarjev. V letu 1984 bodo naložbe znašale le še 21 milijonov dinarjev.
Od celotne vsote 4J 94 milijonov bodo več kot tri četrtine porabili za osnovna sredstva, 152 milijonov za obratna sredstva, za.objekte družbenega standarda pa 321 milijonov.
Vendar bodo po juniju 1983 na Žirovskem vrhu proizvedli le 160 ton uranovega koncentrata ali rumene pogače, medtem ko bodo dokončno predelavo opravili v tujini.
AKTUALNA KARIKATURA
SEPETALEC
(Po ZadnjgorJu)
EN
HRIBČEK BOM KUPIL«.
Ureja- Tit Doberšek
O rubriki „En hribček bom kupil piše vinogradnik in trsni-čar Franc Martinčič iz Šentjerneja takole:
Dolenjski list se je v zadnjih letih vsebinsko zelo popravil. Iz prej neupoštevanega tednika se je prelevil v dobro obveščen
Še ocena rubrike
tedenski časopis, v katerem ne manjka člankov iz gospodarske problematike, kulture, zgodovinskih zapisov itd. Rubrika ,JEn hribček bom kupil” je namenjena predvsem vinogradnikom, ki tudi kletarijo, ter vsem, ki se hočejo seznaniti s to kmetijsko dejavnostjo. S tem kotičkom Dolenjski list prav gotovo dviga bralnost časopisa.
Dosedanje triletno izhajanje omenjene rubrike lahko ocenimo odlično, ker zelo dobro opravlja namenjeno ji nalogo. Društvo vinogradnikov Dolenjske, ki je pobudnik te rubrike, si je zadalo nalogo, da svoje člane poučuje o oskrbi vinograda, o pravilnem postopku pri predelavi grozdja, nadaljnji negi mošta in vina, organizira srečanja vinogradnikov itd. Zato noben član Društva vinogradnikov ne sme biti brez Dolenjskega lista. Uredništvo Dolenjskega lista je naredilo članom društva veliko uslugo, da lahko v tej rubriki zvedo vse, kar je v zvezi z vinogradniško problematiko. Ti nasveti in o seznanjanje s problematiko pa ne služijo le članom Društva vinogradnikov Dolenjske in Bele krajine, pač pa vsem bralcem Dolenjskega lista neglede na to, ali so člani omenjenih društev. Tako so bralci seznanjeni s tekočimi opravili iz vinoreje in kletarstva v vseh letnih časih, z novostmi iz stroke in tudi z zakonodajo, nanašajočo se na promet z vinom.
Na zboru vinogradnikov ožjega vinogradniškega okoliša Društva vinogradnikov Dolenjske v Šentjerneju 6. 12. 1981 so se vinogradniki začudili, ko sem jih vprašal, kaj mislijo o rubriki ,JEn hribček bom kupil” in če sodijo, ali je potrebna in če se naj kako drugače imenuje. So-J J glasen sklep na omenjenem zboru (preko 60 navzočih) je bil, da rubrika mora še nadalje izhajati. Naslova rubrike ni treba spreminjati, saj je vzet iz ponarodele pesmi. (Hribček z vinogradom je želja večine Dolenjcev in Sloven-oev).
Upam da se urednik tega kotička ni naveličal pisanja in da bo še naprej vešče vihtel pero, tako da bomo še marsikaj zvedeli. Strinjam se z njim, ko pravi, da bralci premalo sodelujejo. Vsekakor naj bi tudi vinogradniki povedali svoje izkušnje, jih sporočili uredniku, da jih pripravi za objavo, če morda niso
ustrezno napisani. Uredniku smo lahko hvaležni, ko nam tako lepo po slovensko piše, da ga lahko vsakdo razume, in resnično zasluži pohvalo. Svetujem bralcem, naj nasvete rubrike upoštevjo in se po njih ravnajo. Tudi naprej naj bo rubrika tako oblikovana. Sproti naj opozarja na tekoča dela in naloge iz vinograške dejavnosti, obvešča naj vinogradnike o dogajanju v Društvu vinogradnikov itd.
Triletno izhajanje rubrike ,J5n hribček bom kupil” je torej ugodno ocenjeno. Prepričan sem, da tudi v bodoče bralci ne bodo razočarani. Vsem vinogradnikom želim, da v letu, ki je pred nami, vsa dela opravijo pravočasno in temeljito. V jeseni naj počakajo, da grozdje čim bolj dozori, in naj napolnijo vso posodo v svojih in tudi družbenih kleteh z žlahtnim sokom, ki nam ga bo trta dala. Torej srečno skozi 1982. leto!
Trsničar, vinogradnik in kletar Franc Katruščev
POGOJI ZA TOČENJE NEUSTEKLENIČENIH VIN
V zadnji številki Dolenjskega lista smo na tem mestu obvestili vinogradnike in gostilničarje, da smejo biti še naprej v prometu neustekleničena namizna vina z geografskim poreklom pod pogoji, ki jih določajo naši republiški predpisi.
Osnovni republiški predpis iz področja vinoreje in kletarstva je zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Uradni list SRS št. 16-140/74). Že 6. čl. tega zakona v drugem odstavku točno pove, „da kmetje in drugi občani smejo proizvajati vina, biser vina, peneča se vina in druge proizvode iz grozdja in vina za promet le iz grozdja, ki izvira iz lastnega, pridelka.” Tretji odstavek tega člena pa določa ,4a morajo biti proizvajalci vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina, ki ga vodi občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo.”
Po drugem odstavku 6. čl. zakona o vinu torej ne smejo dajati v'promet vina tisti občani, ki so grozdje kupili in ga pomešali z grozdjem lastnega pridelka. Noben izgovor na izboljšanje kvalitete ni opravičljiv, ker je zakonsko določilo jasno. Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je na zadnji sq'i sprejel sklep, da bo pri bodoči oceni (degustaciji) vina odklonil oceno vsakega vina, za katero sumi, da je lastnik vzorca grozdje dokupil, ker pridelek z dokupljenim grozdjem ni pridelek naših goric. O tej problematiki bomo pisali v nadaljevanjih.
TIT DOBERŠEK
DOLENJSKI LIST
j?*- 53 (1690) 31. decembra 1981
Strojem že...
(Nadaljevanje s 1. strani)
šanjih v tozdu Metraža, je kmalu prebil te okvire in je beseda tekla o težavah, uspehih in načrtih celotne delovne organizacije. Beti, kije tudi pomemben izvoznik, se zadnja leta zavzema, da bi bila vsaka njihova temeljna organizacija prisotna v izvozu, čeprav so direkten izvoznik samo konfekcijski tozdi. Čeprav le s posredno prisotnostjo v izvozu naj bi tudi ostali tozdi občutili vse, kar dobrega in težkega prinaša svetovni trg. Za konkurenčnost na tujem trgu pa bi morali imeti čim bolj sodobne stroje; ti pa so, zlasti v tozdu Metraža, v veliki meri zastareli in odpisani, uvoz novih pa je s sedanjimi omejitvami tako rekoč onemogočen. ,,V živem delu ni skoraj nobene rezerve več, ta je le še v sodobni tehnologiji,“ so poudarili vodilni delavci Beti, ki se zavzemajo, da bi z delom ustvarjenih deviz razpolagali brez omejitev. „Če se bo zaradi iztrošenih in zastarelih strojev zataknilo v metraži, se bo tudi v konfekciji, ki izvaža skoraj polovico svojih kapacitet," so povedali na razgovoru.
Na pogovoru v zdravstvenem domu se je beseda sukala o odnosu med izvajalci in uporabniki zdravstvenih storitev. Ker bo tudi v zdravstvu v naslednjem obdobju na voljo manj denarja, je eno glavnih vprašanj, kako tudi na tem področju poiskati notranje rezerve. Čeprav se zavedajo, da bo težko obdržati sedanjo dokaj visoko raven zdravstvenega varstva, mora to le biti cilj.
A. BARTELJ
Glasnik težav...
(Nadaljevanje s 1. strani)
bodoče delegati zahtevali večjo udeležbo. Letos se je nekajkrat zgodilo, da sklepčnost ni bilo tudi v izvršilnem odboru in tudi na tokratnem zasedanju skupščine je bilo komaj nad polovico potrebnih delegatov.
Delegati so dobili obširno informacijo o poteku sanacije v IMV, o čemer je poročal Sergej Thorževskij, predsednik poslovodnega odbora Ljubljanske banke v Novem mestu. Gre za drugo inačico sanacijskega programa, kije nekoliko skromnejša od pve.
R. BAČER
V
Kdaj bo več odločanja mladih?
Na seznamih evidentiranih kandidatov na Dolenjskem premalo mladih_
Ob zaključevanju evidentiranja kandidatov za odgovorne družbenopolitične in samoupravne^ fukncije, ki jih bomo volili spomladi, medobčinski svet ZSMS za Dolenjsko ugotavlja, da je na seznamih evidentiranih premalo mladih. Stanje je po posameznih občinah sicer različno, kar odraža tudi siceršnjo aktivnost mladih in mladinske organizacije ter njeno uveljavljenost v posameznem okolju. Nikjer pa ni takšno,da bi bili lahko zadovoljni.
Največ težav je bilo v metliški občini, predvsem v krajevnih skupnostih zunaj Metlike, kjer je mladih že tako malo, pa tudi možnosti v združenem delu niso izkoriščene. Delež evidentiranih mladih se v ostalih treh občinah po krajevnih skupnostih suče okrog 20 odstotkov in nekaj več v združenem delu, kar je še vedno premalo. Ne gre namreč le za to, da bi številčno zadostili predvidenemu odstotku. Več mladih naj
bi evidentirali in tudi izvolili zato, ker jih sedaj in v prihodnjih težkih gospodarskih trenutkih čaka pome-
IZTROŠENI STROJI GROZIJO IZVOZU - Na pogovoru v „Beti" so delovno skupino CK ZKS pod vodstvom Janeza Krnca seznanili tudi s težavami, ki grozijo Beti zaradi iztrošene in zastarele opreme, uvoz novih strojev pa je tako rekoč onemogočen, čeprav imajo svoje devize. (Foto: Bartelj)
Malo možnosti za nove naložbe
Zbor Temeljne dolenjske banke sprejel planske usmeritve za leto 1982 in soglasno podprl sklep o sodelovanju pri sanaciji IMV po drugi inačici programa__
28. decembra so delegati zbora Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke v Novem mestu sprejeli osnutek plana banke za leto 1982, ki gre v razpravo konferencam poslovnih enot, konec januarja pa je predviden dokončen sprejem plana. Obravnavali so tudi dopolnjen sanacijski program IMV in ga načelno podprli, s tem da bodo nekatere nejasnosti urejene naknadno.
SREČANJE IZKLJUČENIH GIMNAZIJCEV
OK ZSMS in gimnazija Novo mesto vabita dijake novomeške gimnazije, ki so bili 12. decembra 1941 izključeni zaradi demonstracij proti italijanski okupaciji, na srečanje, ki bo v petek, 8. januarja 1982, ob 12. uri v telovadnici gimnazije.
mben del nalog in odgovornosti pri reševanju problemov, česar se mnogi večinoma tudi zavedajo.
Vzrokov za tako stanje je seveda več in verjetno tudi ZSMS ni tako opravila nalog v zvezi z evidentiranjem, kot bi jih morala. Vendar so tovrstne kritike na račun mladinske organizacije le prepogoste. Dejstvo je, da ZSMS v našem sistemu nima enakovrednega položaja kot druge družbenopolitične organizacije, ki z mladimi tudi premalo računajo.
Z. L.-D.
„ZLATI ZNAK” TUDI NOVOMEŠKIM ŽELEZNIČARJEM
Pomotoma je izpadel podatek, da je to veliko prizadevanje zg večletno zgledno in napredno politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov delavoev prejela tudi osnovna organizacija sindikata delavoev novomeške železniške postaje.
Usmeritev bančne politike za prihodnje leto je v temeljni nalogi zajeta v izboljšanju plačilnobilančnega in deviznobilančnega'položaja države, republike in regije. Temu cilju bodo podrejeni vsi ostali dejavniki. Investicijska dejavnost bo v letu 1982 še bolj omejena. Prišlo bo do dokončanja investicij, začetih še v preteklem planskem obdobju, da bi zagotovili čimprejšnje učinke teh naložb, medtem ko bo do novih vlaganj prišlo predvsem v kmetijski dejavnosti.
Banka bo lahko le 25 odst. kratkoročnih sredstev namenjala za dogloročne kredite, to pa pomeni bistveno manjše možnosti za nove programe, vsekakor pa nekajkratl manjše možnosti, kot so jih ugotovili z anketo pri bodočih investitorjih, ki računajo na bančna sredstva. V glavnem bo banka lahko podpirala le tiste investicijske programe, ki bodo zagotavljali najmanj polovico proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje. Pri negospodarskih
investicijah, razen za stanovanjsko gradnjo, pa v letu 1982 ni računati na bančne kredite.
Dopolnjeni sanacijski program IMV, ki ga zaradi precejšnjih sprememb imenujejo kar .jdruga varianta" programa, je bil v razpravi deležen velike pozornosti. Ocenili so, da je ta program veliko bolj a in sprejemljivejši za sanatorje, ker vključuje analizo domačega tržišča, kadrovske plane, pa tudi številke o izgubi so bolj realne, čeprav višje, kot so bile prikazane sprva. Splošna ocenit bodočih sanatorjev pa je, da je tudi v drugi inačici sanacijskega programa treba razčistiti predvsem tri neznanke, preden bi lahko rekli dokončni „da *. Gre za obseg dokončanja investicij, za ureditev de-viznoplačilne bilance in odnose z Renaultom ter za odnos s kooperanti doma, da bi bilo čim manj zastoja pri dobavi izdelkov in blaga domačih dobaviteljev. Menijo pa še, da bi morali od IMV dobiti dodaten izračun o uspešnosti poslovanja. Zbor Dolenjske banke je po več razpravah
r
AGROKOMBINAT Krško
LkTjJ
Mercator
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE
TOZD SADJARSTVO -POLJEDELSTVO CESTA 4. JULIJA 134, KRŠKO
Komisija za ocenitev in prodajo OS razpisuje licitacijo
ki bo v sredo, 6. 1. 1982, ob 11. uri za družbeni sektor in ob 12. uri za privatni sektor na Živinorejskem posestvu Žadovinek pri Krškem.
Prodajala se bodo naslednja osnovna sredstva:
1. TRAKTOR	IMT 785 v voznem stanju
2. TRAKTOR	IMT /85 v nevoznem stanju
3. TRAKTOR	IMT 558 v voznem stanju
4. TRAKTOR	IMT 551 (FE 65), vozen, s čelnim	nakladalnikom	10	KIV.
Ogled osnovnih sredstev je možen vsak dan med 9.	in	10. uro	ria obratu Žadovinek.	Možnost
ličiti: anja imajo vsi, ki plačajo 10 odstotkov polog od izklicne cene pol ure pred pričetkom
licitiranja.
Celotna kupnina in prometni davek, za katera OS se po predpisih plača, se plača ob licitaciji. Informacije dobite po telefonu 068 71-4971-215.
TOZD VINOGRADNIŠTVO - KLETI
KRŠKO
Komisija za delovna razmerja v TOZD Vinogradništvo objavlja prosta dela in naloge
kleti
KOMERCIALNEGA ZASTOPNIKA
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
- srednješolska izobrazba komercialne ali ekonomske smeri
- tri leta ustreznih delovnih izkušenj
- poskusno delo traja tri mesece.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh na naslov. Marcator — Agrokombinat, Kadrovska služba 6827C Krško, CKŽ 52.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
TOK KOOPERACIJA KRŠKO, NA PODLAGI SKLEPA SVETA DELEGATOV TOK ZA ŠOLSKO LETO 1981/82
razpisuje
ENO ŠTIPENDIJO ZA ŠTUDIJ NA AGRONOMSKI FAKULTETI S POLJE-
delsko—Živinorejsko usmeritvijo.
Interc nti naj pismene vloge z dokazili o študiju in potrdilom o povprečni oceni učnega uspeha v preteklem šolskem letu predložijo kadrovski službi delovne organizacije Mercator— Agrokombinat, Krško, CKŽ 52, do 31. januarja 1982.
Kandic';’? bomo o rezultatih podelitve štipendije obvestili v 15 dneh po preteku prijavnega roka.
soglasno sklenil, da pristopa k svojemu delu sanacije, s tem pa je pooblastil ustrezne organe, da še pred podpisom uredijo nejasnosti.
R. BACER
TELEFONSKI ŠKRAT
Eden od novomeških telefonskih naročnikov je te dni dobil od Podjetja za ptt promet Novo mesto naslednji dopis: „V prilogi vam pošiljamo račun ptt l storitev za 09/81. Račun smo znižali od 11.419,90 din na 915,60 din. Prosimo, da priloženi račun plačate takoj." Z lepimi pozdravi je podpisan direktor.
Nekdo v bolj človeškem in predvsem bolj civiliziranem svetu bi najbrž napisal vsaj še frazo 1 „zaradi neljube napake se opravičujemo". Morda pa novomeško ptt podjetje uporablja ta stavek samo pri večjih napakah? Kaj pa je navsezadnje tistih
10.000	din, za kolikor se je zmotil telefonski škrat?
Dokumentarec o finalu
Uspešno delo AMD Krško - Speedway na trdnih nogah
Preko 430 članov združuje AMD Krško, od tega pa je kar 107 članov podmladka. Imajo 47 športnih funkcionarjev z ustreznim zveznim, republiškim ali društvenim izpitom,
• Ob izrazito delovnem značaju pa je imela Skupščina AMD Krško 18. decembra dokaj močno svečano obeležje. Zaslužnim tovarišem so podelili visoka priznanja. Predsednik organizacijskega komiteja za SP—finale parov Silvo Gorenc je prejel posebno priznanje AMZS, predsedstvo krške občinske skupščine pa se je s priznanjem dtušalo oddolžiti domačinu, podpredsedniku FIM in hkrati predsedniku AMZS Franciju Novaku za oranje ledine in prispevek pri razvoju moto športa.
kar zagotavlja, da bodo Krčani tudi poslej odlični organizatorji.
V prihodnjih dveh letih bodo posvetili organiziranju in včlanjevanju članstva še večjo skrb, zlasti povezavi z osnovnimi šolami in njihovimi prometnimi krožki. Speed-way je ponesel glas o Krškem daleč izven republiških meja, celo v tujino, zato bodo skušali ta šport postaviti v občini na trdnejše noge, bodisi v okviru telesne ali tehnične kulture. Zavzemajo se tudi za boljše sodelovanje treh avtošol v občini in za krepitev meddruštvene dejavnosti v Posavju. S pobratenimi društvi Gornjo Radgono, Lonigom in Po-ckingom bodo še poglobili stike.
Navzoči so si ogledali premiero barvnega dokumentarca Mojstri sveta v speedwayu 22 . 6. 1980 v Krškem domačih avtorjev - Leskov-čanov Tineta Vardijana in Rada Ridla, sicer zaposlenih pri ljubljanski RTV. Navzlic vsemu pestremu dogajanju pa je skupščina vendarle minila v bolj zadržanem vzdušju. Samo dan poprej je namreč tragično preminil dober tovariš in tekmovalec Jože Mavsar. Njegov spomin so počastili z enominutnim molkom.
P. P.
tt
novoles
„NOVOLES" LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A, n. sol. o. TOZD INDUSTRIJA GRADBENE KERAMIKE TREBNJE n. sol. o.
Komisija za delovna razmerja TOZD IGK Trebnje razpisuje prosta dela in naloge:
1. TEHNIČNI VODJA - 1 DELAVEC (REELEKCIJA)
Pogoj: visoka izobrazba strojne, elektro ali druge ustrezne smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
2. TEHNOLOG OBDELAVE - 1 DELAVEC
Pogoj: srednja izobrazba kemijske ali druge ustrezne smeri, najmanj 4 leta delovnih izkušenj.
3. ADMINISTRATOR DOKUMENTARIST - 1 DELAVEC
Pogoj: poklicna administrativna šola, najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj.
4. VODJA BLAGOVNE EVIDENCE - 1 DELAVEC
Pogoj: srednja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
5. TEHNOLOG STROJNEGA VZDRŽEVANJA - 1 DELAVEC
Pogoj: srednja izobrazba strojne smeri, najmanj 2 leti delovnih izkušenj.
6. VODJA SKUPINE STROJNIH VZDRŽEVALCEV - 1 DELAVEC
Pogoj: srednja izobrazba strojne smeri, najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
7. PRIPRAVA GLAZURE- 1 DELAVEC
Pogoj: dokončana osnovna šola, najmanj 10 mesecev delovnih izkušenj.
8. UPRAVLJALEC TRANSPORTERJA PLOŠClC - 1 DELAVEC
Pogoj: dokončana osnovna šola.
9. POMOČNIK UPRAVLJALCA NAKLADALNEGA IN RAZKLADALNEGA STROJA - 1 DELAVEC
Pogoj: dokončana osnovna šola.
10. ELEKTRIKAR - 1 DELAVEC
Pogoj: KV elektrikar, najmanj 10 mesecev delovnih izkušenj.
Za vsa navedena razpisana dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. Pismene prijave z dokaziii o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh v Novoles, TOZD IGK Trebnje.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje vlog.
973/53-81	 '______________________	-__________________
4 rriTT? i
[ST
Št. 53 (1690) 31. decembra 1981J
kultura
in
izobra-
ževanje
M
UntAmjJ&Kr lida/
PRVI KORAKI
VOJAŠKI OBISK
KOMEDIJA LJUBEZNI
ZAPISUJEMO STARE PESMI
V novinarskem krožku smo se domenili, da bomo začeli zapisovati stare pesmi, ki jih še znajo babice, dedki in starejši sosedje. V kratkem času smo jih zapisali že veliko. Mapa z zapiski se hitro debeli. Kasneje jih bomo uredili in opremili s potrebnimi podatki.
MARTINA MOLAN OŠ Artiče
ŽIVO V GLOBOKEM
Mladi poročevalci iz osnovne šole v Globokem poročajo, da so cicibane sprejeli v pionirsko organizacijo in jim za to priložnost pripravili lep program ter pogostitev. V gosteh so imeli glasbenika Silvestra Mihelčiča, pripravili so proslavo za dan republike, gostovali na koncertu lovskega pevskega zbora, ki je slavil desetletnico delovanja, člani ŠŠD so se udeležili tekmovanja v streljanju z zračno puško, mladi planinci pa so se odpravili na Bohor.
KAJ JE Z „VINSKO AFERO“?
Prosil bi za pojasnilo glede vinske ,afere" v brežiškem Slo-vinu. Od prvih vesti o nepravilnostih je minilo leto dni, vsa zadeva pa počasi tone v pozabo. To omenjam zato, ker je bila pred 25 leti v tem podjetju odkrita tatvina zelo majhne količine vina, okrog 100 litrov. Osumljena in obsojena sta bila za to dejanje dva delavca, eden na 2 leti, drugi na leto in pol zapora. Postopek je takrat tekel zelo hitro.
IVAN BALON BREŽICE
Res lepo srečanje
V Dolgi vasi so se sešli nad 70 let stari krajani Obujanje doživetij
Prejšnjo soboto so aktivistke RK iz Dolge vasi pri Kočevju pripravile srečanje krajanov, starih nad 70 let. Starostniki so se srečanja z veseljem
udeležili, privabil jih je tudi kulturni program, ki
so ga sestavljale recitacije, mladinska igra in petje vaškega ženskega okteta. Tudi za prigrizek je bilo poskrbljeno, nagovor pa je imel Ivan Omerza, predsednik krajevne skupnosti.
Navzoči so v prijetnem vzdušju kramljali o starih hudih časih in z zadovoljstvom pravili, da je danes čiso drugače, da jim res nič ne manjka. Najstarejša udeleženka srečanja je bila Ozbičeva mama, ki bo kmalu dočakala devetdesetletnico. Povedala je, da tako častljive starosti človek ne doživi od samih dobrot. Ona je svojčas trpela pomanjkanje.. Služila je pri gosposki od Ljubljane do Trsta, po poroki pa je prišla v Kočevje, kjer tudi ni bilo vse rožnato, saj so ženske težje dobile službo kot moški.
Podobna doživetja so obudili še drugi udeleženci, petja lepih domačih pesmi ni manjkalo, v imenu starostnikov pa seje aktivistkam,ki so pripravile res lepo srečanje, zahvalil Bračev oče. Izrazil je željo, da bi se še večkrat srečali.
J. KOJEK
pisma
in
odmevi
Odločili smo se, da na šoli ustanovimo kulturno društvo. Sredi decembra smo imeli ustanovno skupščino , na kateri smo začrtali obširen program. Društvo smo imenovali po Janezu Trdini. Upamo, da bomo učenci in mentorji dobro sodelovali in uspešno opravili naloge.
IRENA NOVAK OŠ Stopiče
V počastitev dneva JLA smo na šolo povabili vojake, ki so nam razkazali orožje: polavtomatske in avtomatske puške, brzostrelke in pištole. Orožje so spretno razstavljali in sestavljali. Na koncu so nam dovolili sprožiti puške, seveda prazne. Zelja nas vseh je, da nam zares ne bi bilo treba nikoli uporabiti tega orožja.
KSENIJA SEBUNK OŠ Mokronog
Kruh z mišjo
Dolgorepi popotnik v košari s kruhom - Od kod?
PD Oton Župančič iz Artič je letos priredilo igro ..Komedija ljubezni”, v kateri je nastopilo 5 igralcev. Igro smo si v nedeljo popoldne ogledali tudi otroci. Igralci, režiser in drugi so v predstavo vložili veliko truda. Upamo, da bomo na domačem odru videli še kakšno igro.
SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče
V sredo, 23. decembra, smo pred samopostrežno trgovino v Kristanovi ulici v Novem mestu čakali na pošiljko svežega kruha. Ko je avto pripeljal in so prodajalke začele nositi košare s kruhom v trgovino, smo bili priča drobnemu, a nenavadnemu dogodku. Iz tretje košare s kruhom je skočila miš in stekla pod prodajalne police. Seveda so trgovke zahtevale, da jim sporno košaro kruha zamenjajo.
Vprašanje pa ostane, kako je miš prišla med sveži kruh. Ali se je naveličala enostavne hrane v pekarni in je naredila krajši izlet po mestu? Si je morda zaželela kozarček pijače in je zato odpotovala v košari s kruhom do trgovine?
Kadar v trgovini kupujemo kruh, ga dobimo v roke lepo zavitega v papir. Po opisanem dogodku premišljam, ali ima takšna higiena sploh kakšen smisel, ko pa sem videl, kaj vse se lahko po kruhu plazi, preden pride v trgovino. Zanimivo bi bilo slišati, kaj o vsem tem misli tržna inšpekcija.
S. AVGUŠTIN Novo mesto
v_
Prizadevni gasilci
O delu članov metliške občinske gasilske zveze
Občinska gasilska zveza Metlika uspešno končuje letošnje leto. Izvedla je enodnevni seminar za gasilske strojnike, ki se ga je udeležilo 55 gasilcev iz vseh gasilskih društev in enot CZ. Pripravila je tudi več tekmovanj, njeni člani pa so se udeležili tudi pomembnejših tekmovanj v republiki.
Veliko pozornost posveča zveza mladim, zato ni nič čudnega, če deluje kar 12 pionirskih tekmovalnih enot. Mladi so tekmovali tildi v pisanju spisov ob tednu požarne varnosti in najboljši sp dobili nagrade. Nič manj skrbi ni čutiti pri gradnji domov. Krajevne skupnosti Slamna vas, Dragomlja vas, Lokvica in Grabrovec so dobile gasilske domove, na Jugoiju pa so šele na začetku gradnje. Toliko uspeha so gasilci dosegli zato, ker je sodelovanje s krajevnimi skupnostmi, z mladino in KK SZDL dobro, pa tudi oblikovanje skupnosti za varstvo pred požari je pripomoglo k bolj urejenemu delu.
Prihodnje leto bosta GD Rosalni-ca in Dragomlja vas praznovali 60-Ietnico delovanja, GD Slamna vas, Grabrovec in Radoviča pa 50-letnico.
Posebno pozornost bodo prihodnje leto posvetili vzgoji prebivalstva in pripravili več prikazov in vaj.
Omeniti velja tudi, da so vsa gasilska društva spremenila svoje statute; vodenje je odslej kolektivno.
T. GAŠPERIC
97 LET PECO VE MAME
V Loki vsi poznajo Marijo Pecovo pod nazivom Peoova mama. Na dan republike je dopolnila že 97 let življenja. V naše kraje je prišla iz Beneške Slovenije leta 1893, ko je Italija poslala stari Avstriji na pomoč delavce, vešče slovenskega jezika, ki so pomagali graditi železniško in cestno omrege. Marijin oče je bil zidar in kot tak primeren. Ko se je preselil v Loko, je šla Marija v slovenske šole, kjer se je dodobra naučila materinega jezika. Še je čila in redno bere Dolenjski list. Kmečki glas in Matajur.
S. SKOČIR
SESTAVLJANJE
KOCKE
1 2 tekmovalcev seje zadnjo soboto v novembru pomerilo v spretnosti sestavljanja Rubikove kocke. Tekmovanje je bilo na osnovni šoli 12. SNOUB v Bršljinu v Novem mestu. Zmagal je Borut Retelj, ki je magično kocko sestavil v 87 sekundah.	ANDREJA BERUS
Novo mesto
Muzeju pred nosom odnašajo gradivo
Muzejsko gradivo, katero je Dolenjski muzej dolžan hraniti po zakonu, še vse prevečkrat bogati zasebne zbirke — Neurejena muzejska mreža velika ovira
Letos je minilo trideset let, kar je bil v Novem mestu ustanovljen, Dolenjski muzej. Škoda je, ker ta jubilej ni bil javno proslavljen, saj bi imeli ob tej priložnosti povedati marsikaj zanimivega o razvoju ustanove, ki so ji prva leta življenja tekla v Križatiji. Z izgradnjo Dolenjske galerije se je začelo obdobje njenega prostorskega šitjenja.
Danes ima muzej tri stavbe, od katerih je ena, zgrajena ob koncu minulega srednjeročnega obdobja, namenjena oddelku NOB in ljudske revolucije. Sicer pa poteka dejavnost Dolenjskega muzeja še v naslednjih oddelkih: arheološkem,etnološkem, kulturnozgodovinskem in umetnostnozgodovinskem z galerijo. Poleg tega skrbi muzej še za krajevni zbirki NOB v Dolenjskih Toplicah in Pleterjah.
Glavna naloga muzeja je preučevanje in varovanje premične kulturne dediščine, se pravi gradiva, ki ga je muzej že pridobil, in tistega, ki je na terenu; tega pa je po oceni strokovnjakov vsaj še dve tretjini. „Čedalje pogosteje se dogaja, da gre gradivo s terena v zasebne zbirke zbirateljev, ker lahko lastnikom ponudijo več kot mi," pravi ravnatelj Dolenjskega muzeja prof. Ludvik Tončič. Seveda se s tem dela kulturna škoda, ki jo je težko ooeniti,
zanjo vse gradivo, ki se kopiči pri zasebnikih, za vselej nedostopno.
Podatek, da je Dolenjski muzej lani obiskalo 26.500, leto prej pa kar okoli 35.300 občanov in tujcev, kaže, da sodi ta ustanova med najbolj odprte na Dolenjskem. Kajpak so všteti tudi obiski v Dolenjski galeriji, kjer se je v minulih petih letih zvrstilo 95 razstav, od tega največ likovnih in fotografskih. Zunaj svojih prostorov pa je muzej pripravil 31 razstav, od tega 22 v delovnih kolektivih. Ugotavljajo, da bi bilo lahko še več obiskovalcev, če se ne bi leta 1976 zastavljeni stik z organizatorji kulture v delovnih organizacijah kmalu izjalovil.
Dolenjski muzej deluje za območje novomeške in trebanjske občine, vendar njegove zbirke niso zožene samo na ti dve občini. Tako poskuša
vsaj z nekaterimi zadevami opravljati poslanstvo, ki so mu ga začrtali ob ustanovitvi. Leta 1951 je namreč začel delovati z namenon, da postane pokrajinski muzej kompleksnega tipa, se pravi ustanova, ki bi opravljala centralno muzejsko službo za celotno Dolenjsko v njenih zgodovinskih in zemljepisnih mejah. To pa mu ni nikoli uspelo, tudi zavoljo tega ne, ker so v tem delu Slovenije nastali še drugi muzeji. Vse to pa že šteje v problematiko, ki so jo v Sloveniji poskušali že večkrat razrešiti, nazadnje s srednjeročnim pro-gramo m Skupnosti muzejev Slovenije za obdobje 1976 - 1980, a brez uspeha. Problem muzejske mreže ostaja še nadalje pereč, to pa občuti tudi Dolenjski muzej na svoji koži.
I. ZORAN
prikrajšana pa je tudi javnost, saj je
Premalo denarja
V Metliki bi radi uredili grajsko dvorišče
ODMEVNA RAZSTAVA — Razstava ključev in ključavnic od rimskih časov dalje, ki si jo obiskovalci Dolenjskega muzeja lahko ogledajo v mali dvorani njegove galerije, šteje mod najuspešnejše sadove sodelovanja z drugimi muzeji v Sloveniji. Razstavo z naslovom „Okovje,‘ je Novemu mestu namreč posredoval Gorenjski muzej iz Kranja.
V prejšnjem srednjeročnem obdobju so v metliški občini najprej uredili nove prostore za matično knjižnico ter povsem prenovili kulturna domova v Metliki in Gradcu, letos pa so v metliškem gradu uredili razstavno galerijo. S pomočjo republiške kulturne skupnosti so v Bojanji vasi uredili večnamenski prostor v vaški hiši. V obeh kulturnih domovih, v Metliki in Gradcu, pa imajo težave z vzdrževanjem, ker veliko stane, denarja pa ni dovolj.
Denar je tudi glavna ovira, da še niso začeli urejati grajskega dvorišča v Metliki, kjer bi lahko zlasti v poletni kulturni sezoni prirejali razne prireditve, tudi take, ki jih sedaj prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov ne morejo.
Arhiv pred selitvijo
Kaže, da se bodo delovne razmere novomeške enote ljubljanskega Zgodovinskega arhiva prihodnje leto izboljšale
Ljubljanski Zgodovinski arhiv, ki ima v Novem mestu enoto za Dolenjsko in Belo krajino, je letos strokovno obdelal arhivsko gradivo okrožnega sodišča v Novem mestu in se lotil urejanja fonda novomeške gimnazije. Pred objavo pa sta inventar in analiza hranilnic in posojilnic na Dolenjskem. Besedilo in drugo gradivo sta pre-
Koliko je šlo za dvorane
Na očitke, da novomeška kulturna skupnost podpira predvsem urejanje kulturnih prostorov v samem mestu, je bila izdelana preglednica porabljenega denarja za vso
občino
V letih 1977-1981 je novomeška kulturna skupnost daia okoli 12,4 milijona dinatjev za dograditev, in ureditev domov, dvoran in drugih kulturni dejavnosti namenjenih prostorov v občini Novo mesto. Vštet je tudi znesek 1,765.000 dinarjev, ki ga je dobila Studijska knjižnica Mirana Jarca, ter upoštevanih 2,8 milijona dinarjev, nakazanih Domu kulture v Novem mestu za obnovo leta 1979, ki velja za izredno naklonjeno”, kar zadeva denarno pomoč
kulturne skupnosti pri urejanju prostorov v krajevnih skupnostih.
Do najpomembnejše pridobitve je prav gotovo prišel Šentjernej, za
KMALU NOVO ZDRUŽENJE
Zborovsko petje je na Dolenjskem med najbolj množičnimi ljubiteljskimi kulturnim-dejavnostmi. V vseh štirih občinah delujejo številni pevski zbori, ki pa med seboj skoroda ne sodelujejo razen na skupnih nastopih v okviru nekaterih ustaljenih srečanj. Potreba, da bi zbori dobili podobno organizacijo, kakršne za nekatere druge dejavnosti že delujejo, je stara, zamisel pa porojena že v časih okrajnih pevskih revij. Kaže, da bo novo področno združenje pevskih zborov Dolenjske (za občie Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje) ustanovljeno leta 1982.
katerega večnamenski prostor je kulturna skupnost v letih 1979 in 1980 prispevala več kot 3,9 milijona dinatjev. Z novim kulturnim domom se lahko pohvali Gabrje: zanj je novomeška kulturna skupnost v obdobju 1977 - 1980 prispevala več kot 1,7 milijona dinarjev. Za ureditev kulturnih domov oziroma dvoran z odri v drugih krajevnih skupnostih je kulturna skupnost dala: Dolenjskim Toplicam 347.000 dinarjev, Beli cerkvi 491.000, Straži
487.000, Škocjanu 282.000, Žužemberku oz. Ajdovcu 493.000, Otočcu 123.000, Birčni vasi
91.000, Uršnim selom 60.000, Stranski vasi 43.000, Rumanji vasi (za mladinski dom) 285.000 in Dvoru 15.000 dinarjev. Poleg tega je šlo 300.000 za postavitev televizijskega pretvornika na Plešivici.
koračila predvideni obseg, zato bosta obelodanjena v skrčeni obliki.
Po načrtu ze leto 1982 bo arhiv opravljal varstvene naloge za tisto gradivo, ki ima kot kulturna dediščina trajen pomen za zgodovino in znanstvenoraziskovalna področja. V ta namen bo prevzemal arhivske fonde z gradivi širšega družbenega pomena. Med taka dela sodi strokovna obdelava za arhiv odbranega gradiva z novomeškega okrajnega plavarstva. Objavljena pa bosta inventar in izbor nekaterih najpomembnejših in najzanimivejših virov iz fonda dolenjskih in belokranjskih hranilnic in posojilnic.
V obdobju 1972 - 1980 je Zgodovinski arhiv pridobil skladiščne prostore v Karteljevem in Drašičih, prihodnje leto pa naj bi se v Novem mestu delujoča enota za Dolenjsko in Belo krajino preselila v ustreznejše prostore, ki jih preurejajo v nekdanji stavbi zdravstvenega doma v Jenkovi ulici. Čeprav bo to velika pridobitev za arhivsko dejavnost, menijo, daje nakazana rešitev lahko le začasna. Trajno rešitev bi pomenila ena stavba, v kateri bi bila skladišča in delovni prostori, saj bi to omogočilo ustrezen sistem dela in dostop uporabnikom preučevalcem tovrstne kulturne dediščine.
Razvejenost s problematiko
V novomeški občini deluje kar 183 kulturnih skupin
Iz poročila, ki ga je ZKO pripravila za nedavno sejo skupščine kulturne skupnosti, je razvidno, daje v novomeški občini 45 kulturnih društev s 183 skupinami. Od tega je 136 skupin v osnovnih in sredinih šolah, kjer deluje 20 društev, druge so v krajevnih skupnostih, ki premorejo 23 društev, medtem ko delujeta dve društvi v organizacijah združenega dela.
Dejavnost, ki jo gojijo posamezne skupine, je zelo pestra. Zapišemo lahko, da v okviru društev, ustanovljenih v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, deluje: 16 pevskih zborov, 3 pihalni orkestri, revijski orkester, 6 gledaliških skupin, 5 recitatorskih skupin, folklorna skupina, 2 tambruška zbora, instrumentalna skupina, likovna skupina, 5 ljudskih knjižnic in 6 kinematografov.
Zelo razvejena je tudi problematika. Delegatska konferenca ZKO, denimo, še ni ustrezno zaživela. Izvršni odbor večkrat ni sklepčen, kar otežuje uresničevanje nalog. Pomanjkanje strokovnega kadra je problem zase, prav tako pomanjkanje prostorov za kulturno delo. Zlasti v Novem mestu je slednje velika cokla.
Morda tu delujoče skupine tudi zavoljo tega ne morejo priti na zeleno vejo. Zadnje čase razmišljajo o tem, da bi nekatere skupine združili. Za novomeški pihalni orkester, za katerega iščejo pokrovitelja, do zdaj tudi še ni bilo ustrezne rešitve.
Skorpijonček
Delegatka zbora uporabnikov je m zadnji seji skupščine novomeške kulturne skupnosti izjavila, da ne more zastopati stališč svoje delegacije, ker se slednja ni sestala. Sestala pa se ni zato, ker ni dobila gradiva. Delegatka je pristavila, da se je tako zgodilo že večkrat, da pa se ne ve, ali po krivdi pošte ali česa drugega...
,JCaj pa, če v vaši krajevni skupnosti še kar naprej zbirajo odpadni papir za boj proti raku!" je polglasno pripomnil udeleženec seje, ki je sedel nekaj stolov stran.
Pritrdilo mu je tiho hihitanje okolice.
Pridejo tudi zaman
Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu zavoljo zmanjšanega dotoka novih knjig ne more zadovoljiti vseh, ki v njenih oddelkih iščejo želene knjige
V oddelkih Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu si je mladina lani
„ZARJA“ BO ŠE NASTOPALA
Kaže, da soteški „zarjani“ še dolgo ne bodo odnehali. V teh dneh zagnano vadijo veseloigro Marjana Marinca. Vabilo za gostovanje so dobili iz nekaterih ljubljanskih občin, nastopali pa bodo tudi na podeželskih odrih v novomeški občini. Predvidevajo, dbo premiera v drugi polovica januarja 1982.
36.985 leposlovnih in 7333 strokovnih knjig. Letos so predvidevali 101.762 izposojenih knjig in periodik, do začetka zadnjega četrtletja pa dosegli dobrih 78.000 izposoj.
Od načrtovanih 46.300 obiskov v tem letu je bilo septembra doseženih okoli 34.900. Knjižnica zavoljo manjšega dotoka novih knjig in literature ni mogla zadovoljiti vseh bralcev in obiskovalcev. Tako je letos prišla po ena neizpolnjena želja po knjigi na vsak osmi obisk. Vseh
nepostreženih bralcev, ki so kar
USPEŠNO, ČEPRAV Z MANJ RAZSTAVAMI — Galerija likovnih samorastnikov v Trebnjem lahko šteje iztekajoče se leto 1981 za uspešno, akoravno se v njej ni zvrstilo toliko razstav in drugih prireditev kot prejšnja leta. Ena najboljših prireditev do zdaj je bil letošnji bienalni Salon likovnih samorastnikov Jugoslavije, organiziran v julijsko - avgustovskem obdobju.
34.866-krat zaman obiskali knjižnico, je bilo do septembra 4.776. Za leto 1982 načrtuje študijska knjižnica 46.C00 obiskov in 101.000 izposojenih knjig in periodike. Zaveda se, da bo te številke lahko dosegla med drugim tudi pod pogojem, da se bo fond na novo pridobljenih knjig povečal znatno bolj, kot se je-letos.
Št. 53 (1690) 31. decembra 1981
DOLENJSKI UST
5
/C\
Herbz
| RentaCar\
ODSLEJ IZPOSOJANJE VOZIL TUDI V NOVEM MESTU
Bodočim poslovnim strankam želimo srečno in uspešno 1982!
Na uslugo smo vam v našem poslovnem prostoru v Novem mestu Novi trg 6, tel. J068J 21-333
Na podlagi 8. in 18. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 23/77) 36. člena statuta krajevne skupnosti Stopiče ter na zahtevo krajevne konference SZDL Stopiče št. 1, datum 22. 12.1981, je svet krajevne skupnosti Stopiče na seji dne 27. 12.1981 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma na območju krajevne skupnosti Stopiče za izdvojitev naselij: Dolž, Iglenik, Sela pri Zajčjem vrhu, Vrhe pri Dolžu in Zajčji vrh ter o ustanovitvi nove krajevne skupnosti Dolž za območje izdvojenih naselij
I.
Razpiše se referendum za območje krajevne skupnosti Stopiče, ki bo v nedeljo, dne 24. 1 1982, od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih. Za izvedbo referenduma je poverjena volilna komisija krajevne skupnosti Stopiče.
II.
Na referendumu se bo glasovalo o izdvojitvi naselij Dolž, Iglenik, Sela pri Zajčjem vrhu Vrhe pri Dolzu in Zajčji vrh od krajevne skupnosti Stopiče ter o ustanovitvi nove krajevne skupnosti Dolz za območja izdvojenih naselij.
III.
7 ^..vpra^an*u 'zdvojitve naselij Dolž, Iglenik, Sela pri Zajčjem vrhu, Vrhe pri Dolžu in Zajčji vrh se odloča tako, da se izid glasovanja ugotavlja ločeno: za naselja Dolž, Iglenik, Se a pri Zajčjem vrhu, Vrhe pri Dolžu in Zajčji vrh, ki predstavljajo eno celoto, in za ostala naselja krajevne skupnosti, ki predstavljajo drugo celoto.
IV.
Do?ž ^SV'qlnOVe7k^eVne uskupnosti Do,ž 9'asujejo samo občani izdvojenih naselij: Dolz, Iglenik, Sela pri Zajčjem vrhu, Vrhe pri Dolžu in Zajčji vrh.
V.
nraw?r^tferendumu imaf° pravic° 9'asovati občani, ki so dopolnili 18 let in imajo volilno pravico ter so vpisani v splošni volilni imenik.
VL
Na referendumu se glasuje tako, da občani na glasovnici, ki mora vsebovati določbe 2. in 3. točke tega sklepa, obkrožijo besedo „ZA", če se strinjajo z izdvojitvijo naselij Dolž, Iglenik, Sela pri Zajčjem vrhu, Vrhe pri Dolžu in Zajčji vrh, ali da obkrožijo besedo „PROTI", če izdvojitvi nasprotujejo.
Občani naselij: Dolž, Iglenik, Sela pri Zajčjem vrhu, Vrhe pri Dolžu in Zajčji vrh pa glasujejo tudi za ustanovitev nove krajevne skupnosti Dolž.
VII.
Finančna sredstva za izvedbo referenduma zagotovi krajevna skupnost Stopiče.
VIII.
ŠtevHka- 81Čne Vel'ati °Sm' ^ P° °biaVi V Skupščinskem Dolenjskem listu.
Datum: 28. 12. 1981	Predsednik	sveta
KS Stopiče KO RAČ IN IVAN, I. r.
KROJAŠKO PODJETJE
»Lnapcic
PRIPOROČAMO VAM NASE IZDELKE:
ZAŠČITNA OBLAČILA VSEH VRST
— delovne halje,
— delovne obleke,
— delovni kombinezoni in
— ostala zaščitna oblačila
PO KONKURENČNIH CENAH
NOVO MESTO
Vsem poslovnim prijateljem, strankam in ostalim občanom želimo SREČNO NOVO LETO!
n
L
J
L
AMD NOVO MESTO
srečno vožnjo
želi vsem voznikom v novem letu!
(TELEVIZIJSKI SPORFnl
1.1.
petek
1
8.40 POROČILA
8.45 RADOST EVROPE, oddaja za otroke
9.45 ŽIVŽAV
10.45 VRAČANJE V OZ, ameriški risani film
Po znameniti pravljici o čarovniku iz Oza so posneli že več filmov, bodisi igranih ali risanih. O deklici Dorothy in njenih čudežnih pajdaših bo tokrat pripovedovala stvaritev Hala Sutherlanda, ki je 1974 poskrbel tudi za to, da risanka premore tudi izvrstno glasbo oz.
songe, ki smiselno dopolnjujejo dogajanje.
12.10 POROČILA
12.15 NOVOLETNI KONCERT prenos z Dunaja
13.25 SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Garmisch Partenkirchna
15.30 IZ NOVOLETNIH SPOREDOV^ JUGOSLOVANSKIH STU-
18.00 HOOLYWOOD POZDRAVLJA SVOJE ZVEZDE: ALFRED HITCHCOCK
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 J. London: MARTIN EDEN nadaljevanje in konec
21.00 NE PREZRITE
21.20 TI DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1948 22.05 NOČNI KINO: DIVJA TOLPA
Film, ki ga bomo gledali drevi, označujejo poznavalci kot krvav vestern, čeprav je dogajanje [»stavljeno v jeto 1914, ko se izobčenci na južni meji ZDA [»stavijo po robu mehiški vojski. Gre za enega najboljših akcijskih filmov ameriškega režiserja Sama Peckimpaha, igrajo pa William Holden, Ernest Borgnine, Robert Ryan, Edmond 0‘Brien, vvarren Oates, Jaime Sanchez, Ben Johnson in drugi.
15.15 Test - 15.30 Tikvarium -
16.00 Narodna glasba - 16.30 Ko je kraljevala komedija - 18.00 Narodna glasba - 18.45 Poezija: M. Črnja-nski - 19.30 Dnevnik - 20.0t) Profesionalci (ameriški film) -
22.00 Zgodovina nogometa - 22.50 Z beograjskega festivala jazza , ' ...
2.1.
sobota
8.50 POROČILA
8.55 VESELO Z DOMAČIMI ANSAMBLI
9.30 SRCE IGRAČ, predstava SNG Maribor
10.25 POLARNA LISICA, japonski poljudnoznanstveni film
11.50 CIRKUS, risanka 12.05 POROČILA
12.10 NASE SREČANJE, ponovitev silvestrovske oddaje
13.40 ZABAVA VAS FRED ASTA-1RE
15.40 POD PRISEGO
16.15 NEKATERI SO ZA VROČE, ameriški film
Dva nezaposlena glasbenika sta v nenehni smrtni nevarnosti, zato se preoblečeta v ženski in doživita številne zgode pa tudi nezgode, v glavnem kajpak humorne. O tem bo
fovoril film, ki velja za eno naj-oljših ameriških komedij: 1959 ga je posnel Billy VVilder, glavne vloge pa igrajo Jack Lemmon, Tony Cur-tis, Marilyn Monroe in še kdo.
18.10 NAŠ KRAJ: CIRKULANA V HALOZAH
18.25 SVET V LETU 1981
19.10 ZLATA PTICA 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 LASJE, ameriški film
Miloš Forman je film posnel po znanem muzikalu. Vsebine ne bomo povzemali, dodajmo le, da gre tudi za pravcato pašo za oči in ne manj-
ka prijetne glasbe, igrajo pa John Savade, Treat Williams, Beverly D Angelo, Annie Dorsey in drugi. 22.00 IZ NOVOLETNIH SPOREDOV JUGOSLOVANSKIH STUDIOV
23.30 KAŽIPOT 23.50 POROČILA
16.10 Test - 16.25 Dnevnik -16.40 Caj, caj - 17.25 Evergrin -
18.00 Aprilske norčije - 19.30 Dnevnik — 20.00 Novoletni koncert v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu - 21.20 Zgodovina nogometa - 22.10 Novoletni fijakar -
23.00 Kultura
3.1.
nedelja
8.45 POROČILA 8.50 ŽIVŽAV
9.55 VELESLALOM ZA ŽENSKE,
frenos 1. teka iz Maribora 1.30 KAŽIPOT
11.55 KO SEM BIL VOJAK
12.15 ANSAMBEL TONETA KMETCA
12.55 VELESLALOM ZA ŽENSKE, prenos .2. teka iz Maribora 14.30 POROČILA
14.35 ZELENI KABARET
15.05 RAFFERTY IN POTEPNIKI, ameriški film
16.35 ŠPORTNA POROČILA 16.50 MOSKVA NE VERJAME SOLZAM, sovjetski film
Kmalu po koncu zadnje vojne pridejo tri mlade podeželanke v Moskvo, kjer se znajdejo vsaka po svoje, nasploh pa kaže film življenjsko zgodbo ene od njih, in sicer dvajset let pozneje. Za to delo je Vladimir Menchov dobil oskaija za najboljši neameriški film lanskega leta, igrajo pa V. Alentova, I. Mou-raveva, A. Batalov, R. RiaSanova idrugi.
19.15 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 G. Feydeau: GOSPOD LOVEC, predstava Teatra v gosteh iz Zagreba
22.10 POROČILA 22.15 ŠPORTNI PREGLED
16.00 Nedeljsko popoldne - 17.30 Roparji vlaka (ameriški film) -
19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik -
20.00 Človek hoče navzgor - 20.55 Poročila - 21.00 Zgodovina nogometa — 21.50 Carmen Jones (ameriški muzikal)
4.1.
ponedeljek
1
10.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka iz Maribora
13.55 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Maribora
17.00 POROČILA
17.05 ZGODOVINA LETALSTVA
Na sporedu bo prva od sedmih francoskih oddaj, ki bodo prikazale razvoj letalstva od prvih nebogljenih poskusov letenja do najnovejših podvigov nadzvočnih letal.
18.00 OTROK IN IGRA: IGRA POMAGA OTROKU V STISKI
18.30 OBZORNIK
18.45 POP GODBA: POMARANČA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 S. Grum: DOGODEK V MESTU GOGI, predstava Primorskega
dramskega gleaališča iz Nove Goriče 21.35 KULTURNE DIAGONALE 22.20 POROČILA
17.10 Dnevnik v madžarščini — 17.30 Dnevnik — 17.45 Zgodbe po Shakespearju - 18.00 Deček Skok — 18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Telešport - 19.30 Dnevnik -20.00 Znanost - 21.00 Zagrebška panorama — 21.15 Glasbena oddaja
5.1.
torek
1
16.05 KMETIJSKA ODDAJA
17.05 POROČILA
17.10 SLOVENSKE LJUDSKE
PR AVI IICF
17.25 2. SREČANJE TAMBU-RAŠKIH SKUPIN SLOVENUE 18.00 PISANI SVET: OTROCI PRI DELU
V mestih dandanašnji otroci_ ob šoli nimajo tako rekoč nikakršnih
obveznosti, drugače pa je na podeželju, kjer so otroci že od malega vključeni v celo vrsto opravil. Pri katerih se torej spontano razvijajo delovne navade, vrednostni odnos do sveta ipd., ni treba posebej poudarjati. O tem bo podrobneje govorila oddaja, ki so jo posneli v vasi Goče na Vipavskem.
18.30 OBZORNIK
18.45 MOSTOVI HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
19.00 KNJIGA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 PRILOŽNOST, DOLGA
5700 KILOMETROV Oddaja z gornjim naslovom bo govorila o možnostih vsakršnega razvoja hrvaške obale Jadranskega morja-
20.45 SLOVO OD MIRU 22.05 V ZNAMENJU
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Pustolovščina — 18.15 Knjige in misli — 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 Dnevnik -20.00 Show Olivere Katarine -20.45 Cas podvigov -	21.35
Zagrebška panorama -- 21.50 Izviri
6.1.
četrtek
1
12.55 SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Bischofshofna 1610 POROČILA
16.15 ŠIBENKA: CRVENA ZVEZA, prenos košarkarske tekme 17.45 PADLA Z NEBA
18.15 SPOZNAVAJMO MAKEDONIJO IN MAKEDONSKI JEZIK 18.30 OBZORNIK
18.4* PRAZNIČNI DNEVI SLO-
VENSKE FOLKLORE 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 FILM TEDNA: SAM PROTI VSEM
Na sporedu bo prvi iz niza filmov, ki bodo predstavili kanadsko kinematografijo. Tokrat bomo gledali delo,Ici govori o socialnih nasprotjih kanadske družbe, v ospredju pa bo zgodba televizijskega reporterja, ki odkrije, da je neka tovarna kriva za zastrupitev in smrt številnih otrok. Film je 1977 zrežiral Robin Spy, glavni vlogi pa igrata Len Cariou in Jayne Fastwood
21.35 MINIATURE: REŽUN
21.50 V ZNAMENJU
FRANCE
17.45 Majske igre - 18.15 Vsi enotni v obrambi - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Panorama - 20.50 Zagrebška panorama - 21.05 A. Cehov: Tri sestre - 22.20 Knjige in misli
7. I.
sreda
1
17.05 POROČILA
17.10 GLASBA ZA CICIBANE:
MUCE
17.30 MI SMO MALI MUZIKANTJE
18.00 MOZAIK KRATKEGA FILMA: SODOBNA INDIJA (indijski film) in INKI (perujski film)
18.30 OBZORNIK
18.45 MOČNA IZMENA, dokumentarna oddaja 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 STUDIO 2, kulturna oddaja
21.30 TRIGLAV V JUŽNI AMERIKI, dokumentarna oddaja
22.00 V ZNAMENJU
18.15 Znanost 18.45 Srečna družina - 19.30 Dnevnik - 20.00 Album - 22.30 Poročila
17.10
17.30
Dnevnik
Dnevnik
v madžarščini 17:45 Siamri
DOLENJSKI LIST
»Dolenjski list«
POTA
Ii\ STlfc/
Mohorovič drugi na teku v Coneglianu
V malem maratonu Žužek četrti Slabe vadbene razmere novomeških atletov
Novomeška atleta Metod Žužek in Mario Mohorovič sta se v nedeljo udeležila 5. mednarodnega malega maratona v italijanskem Coneglianu in med 300 tekači z zelo dobrima časoma zasedla odlični mesti. Mohorovič je 21 km dolgo progo pretekel v času 1:07.46 in za zmagovalcem maratoncem Kremplom iz Maribora zasedel odlično drugo mesto. Žužek pa je bil s časom 1:09.50 četrti. Ekipni zmagovalec je 4-članska ekipa Slovenije.
BO SPET V REPREZENTANCI? — Poleg Žužka se bo letos za dres z državnim grbom od novomeških tekačev potegoval še Mario Mohorovič.
Kljub slabim vadbenim razmeram v Novem rrfestu se je pokazalo, da sta Žužek in Mohorovič zelo dobro pripravljena *in da je trdo delo pod vodstvom trenerja Janeza Pence prava pot. Tekača od prihodnje atletske sezone precej pričakujeta; medtem ko se bo Žužek ponosno potegoval za državni dres v svoji disciplini, teku na 3.000 metrov z ovirami, ima Mohorovič precej možnosti, da se prvič v svoji karieri uvrsti v državno reprezentanco v teku na 5.000 metrov.
Precej si tekači in njihov trener obetajo od zimskih priprav v Vrsarju, kajti v domačem kraju imajo resnično izredno slabe možnosti za trening.
Krško: končane jubilejne delavske športne igre
Nov poraz v II. ZKL - Libela Novoles 122:96 (57:52^— Tudi Novomeščanke in Kočevci praznih rok
Še trdneje na dnu lestvice
Zmagovalci dvajsetih iger
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS v Krškem je 23. decembra pripravila svečan za-
V PRVIH ROKAH - Papirni-čatji ,,Djura Salaja" so osvojili največ lovorik, med temi tudi prehodni pokal za zmago na odbojkarskem turnirju v počastitev dneva republike, kjer je bila med ženskami prva ekipa SDK. (Foto: Perc)
ZADNJI TURNIR OSVOJIL JANKO BLAS
Na hitropoteznem šahovskem turnirju Šahovskega kluba Milan Majcen jz Sevnice za december je izmed 12 šahistov osvojil 1. mesto Janko “las (Sevnica) z 8 točkami. V skupnem seštevku 12 turnirjev, od kate-r|h za uvrstitev šteje 8 najboljših Posameznikov, je vrstni red: 1. Gvido Šorli (Radeče) 75 točk, 2. Janko "las (Sevnica) 71; 3. Jože Maurer (Sevnica) 70; 4. Franci Derstvenšek (Sevnica) 54 točk; 5. Martin Povše (Radeče) 53; 6. Rudi Šoper (Zidani rnost) 39; 7. Jože Kolman 37 točk Ud.
PREBUJENA
BELOKRANJSKA
KOŠARKA
Belokranjski košarkarski pri-Vrfcnci so nedolgo tega organizirali 1. belokranjsko rekreacijsko košarkarsko ligo, v kateri sodeluje “ ekip. Navzlic številnim težrvam,
* katerimi so se srečevali (pomanjkanje finančnih sredstev, rekvizitov itd.), je prvi del tekmovanja 26 za nastopajočimi. Po sedmih °digranih kolih vodi Pungart s 14 l°čkami, sledijo pa: Semič 12, študenti 8, Old Boys in Belt po
Metlika in CSŠ po 4 ter Griblje
* 2 točkama.
B. FABJAN
Stanka Jerič in Robert Radosavljevič najboljša športnika Kočevja v letu 1981
Minuli teden so v avli kočevske osnovne šole proglasili najboljše športnike mesta ob Rinži za leto 1981. Med športnicami je naslov najboljše zasluženo pripadel Stanki Jerič, rokometašici kočevskega Ita-sa, ki po jesenskem delu prvenstva vodi v SRL. Robert Radosavljevič, član kočevskega atletskega kluba, sicer mladinski prvak SRS na 100 metrov in v skoku v daljino za letošnjo leto, pa je prejel priznanje najboljšega športnika Kočevja.
Ob tej priložnosti so podelili tudi Bloudkove značke. Zlate sta prejela Dušan Oražem in Viktor Kužnik, srebrno Jože Legan, bronaste pa Tine Kajfež, Benjamin Bejtovič in Ljubenko Mladenovič. Zlate plakete ZTKO sp prejeli Nada Smola in Planinsko društvo Kočevje, srebrne SD Mirko Bračič, Alojz Majcen, RK
Itas, Ivan Žerjav, Marjan Oražem in SOFK Delnice, bronaste pa je dobilo 21 zasluženih športnih društev in posameznikov. Zlate značke ZTKO je dobilo 17 športnikov, srebrne 34, med dobitniki bronastih priznanj pa so mladinska in pionirska ekipa Ita-sa, atletski klub itd.
Hkrati o bila podeljena priznanja ob zaključku delavskih športnih iger v Kočevju, na katerih je sodelovalo kar 95 ekip. V košarki so zmagali tekmovalci Opreme, v rokometu Itas-skupne službe, v streljanju Tekst ilana, v balinanju Itas, v malem nogometu Melamin, šahu Elektro, namiznem tenisu prav tako Elektro, v kegljanju pri moških Melamin, pri ženskah Trifcon, v odbojki OŠ Zbor odposlancev in v veleslalomu Snežnik.
M. GLAVONJIČ
V ŠKARJE - Dobrivoje Miljkovič iz Pajsaka, zdomec v Švici, je 23. decembra zvečer vozil osebni avto od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Leš-nici je prehiteval kolono vozil, ko je nasproti pripeljal osebni avto Tedi Oplanič iz Pulja. Vozili sta močno trčili in obstali na cesti. Voznika in sopotnika so bili ranjeni. Škode je za 360.000 din.
' PO LEVI Marjan Filipčič iz Novega mesta je 26. decembra popoldne vozil osebni avto od Ločne proti mestu, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtom Alojz Pavlič iz Vel. Bučne vasi. Filipčič je
vozil po levi, zato sta avtomobila trčila. Alojz Pavlič je bil težje poškodovan, gmotne škode pa je za 200.000 dinarjev.
TRK V OVINKU - Mujo Malič-begovič iz Črnomlja je 27. decembra dopoldne peljal z osebnim avtom od Vinice proti Črnomlju. Pri Kvasici je po levi zapeljal v ovinek in trčil z Jankom Šnelerjem s Sel pri Draga-tušu, ki se je pripeljal nasproti z osebnim avtom. Ranjeni so bili oba voznika ter Šnelerjev sopotnik Jože Šneler s Sel pri Dragatušu. Gmotne škode je za 75.000 din.
V noči na 3. december je it delavnice Antona Kranjca iz Božanja nekdo vzel dva vrtalna stroja in brusilko. Orodje je bilo v predalu delovne mize. Škode je za 21.000 din.
Tatovi orodja so bili na delu tud; 8. decembra. Iz nezaklenjene delavnice Jožeta Ribiča iz Sevnice sc izginile tri brusilke.
UKRADEN AVTO
V noči na 22. december je neznani storilec v Čateških Toplicah ukradel osebni avtomobil volksv • gen zagrebške registracije, b : Venčeslava Zvonička iz Zgornji: i Bukovca pri Zagrebu. O usodi c4> >-ljanega avtomobila ni še nič r, nega.
NEVARNE IGRE
Na balkonu stanovanja Terezije Novak v Šentjerneju je 25. decembra -zvečer začelo goreti. Ogenj le poškodoval mizo in stole ter cvetlične lončke iz stiropora. Ogenj sta pogasili Novakova in njena sesti? Škode je za 5.000 din. Goreti jt začelo zaradi prižgane pokalice, ki jo je odvrgel na balkon eden od razposajenih mladoletnikov. Besedo bo imel sodnik za mladoletnike, sij gre za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti.
UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO
Zdenko Senica (26 let) je 21. decembra okoli 17. ure pelja s tovornjakom od Novega mesta proti Straži. V Jurki vasi je dohitel 45-let-nega pešca Ivana Vidmarja iz Jurke vasi in ga med prehitevanjem zadel. Vidmar je bil tako hudo ranjen, da je med prevozom v novomeško bolnišnico umrl.
Na Lisci nova vlečnica ? in teptalec
Na Lisci premorejo od sobote’ 26. decembra, poleg nove vlečnice Judi prvi teptalni stroj, prvi na Dolenjskem in Posavju. Slednjega so bjle to sončno soboto na tem planinskem vrhu trume smučarjev domala bolj vesele kot nove vlečnice, navsezadnje je sedaj na Lisci mogoče „dilcati“ na urejenih smučiščih, (p pa je zaradi dragih prevozov na dokaj oddaljena smučišča lepa prednost.
Najbolj pohvalno je to, da so do zadnjih pridobitev Sevničani prišli s skromnimi družbenimi sredstvi, zato Pa precejšnjim udarniškim delom, med člani smučarskega kluba Lisca ali tovarnami od Sevnice do Krmelja. Saj je v gradnjo vlečnice in smučišča vgrajenih 2.013 udarniških ut. Nova vlečnica lahko prepelje na Uro 600 smučarjev. Smučišče premore tudi razsvetljavo za nočno smuko.	\	2
dvakrat delnice
Na prenovljenem kegljišču Name je KK Kočevje pripravil minuli vikend medklubsko tekmovanje moških in ženskih vrst. Pri moških je nastopilo 6 ekip; zma-|ale pa so Delnice, 2. reški Poštar, 2- Kočevje; pri ženskah pa so med tremi ekipami zmagale prav (ako Delnice, 2. Kočevje, 3. Cri-kvenica. Postavljen je bil tudi nov rekord kegljišča, ki ga ima sedaj “aračinovič od Poštarja z 938 keglji.
M. G-č.
Brez premora se je v soboto nadaljevalo prvenstvo v II. zvezni košarkarski ligi. V prvem kolu nadaljevanja so Novomeščani potovali v Celje, kjer so se jim domačini s polno mero oddolžili za poraz na začetku prvenstva. Rezultat: Libela-- Novoles 122:96 (57:52).
Čeprav so Novomeščani odpotovali v Celje brez realnih možnosti za uspeh, so se v prvem polčasu dobro upirali domačinom. Srečanje je bilo :: vse do prvih minut drugega dela izenačeno. t»%at pa so Celjani za-, igrali bolj	m	napadajno in
predvsem {» zaslugi izredno razpoloženega Tovornika, ki je sam dosegel kar 52 košev, strli odpOr gostov.
Novoles: Kek 2, Cerkovnik 8, Bajc 18, Golobič 13, Skube 17, Kramar 2, Lalič 8, Plantan 18.
Tako novomeški košrrkarji po dvanajstih kolih ostajajo pri skromnem izkupičku šestih točk, vendar
V MALEM NOGOMETU ELAN
Novomeška športna dvorana je minuli konec tedna skupaj s komisijo za mali nogomet pri OŽTK Novo mesto pripravila zanimiv turnir v malem nogometu, na katerem je letos sodelovalo 8 ekip. Po razburljivih predtekmovanjih sta se v finalu merili moštvi Marofa in Elana, le po streljanju sedemmetrovk so zmagali Elanovci s 4:3- Za zmagovalce so igrali Jerman, Retelj, Bradač, B. Mesojedec, S. Mesojedec, Cvelbar, Pavlin, Kršič, Horvat, Gajič in Mišura.
M. GREGORČIČ
ZVEZNI TURNIR V KOČEVJU
V dvorani doma telesne kulture v Kočevju je bil v soboto in nedeljo Zvezni pozivni turnir druge skupine juniorjev v namiznem tenisu. Med 12 igralci sta nastopila tudi Borut in Samo Pogorelec iz Kočevja. Samo je bil s 5 zmagami in 6 porazi sedmi, njegov brat Borut pa z eno zmago manj in porazom več deveti.
imajo v soboto še eno zadnjih priložnosti, da nadoknadijo zamujeno.
V goste jim namreč prihaja moštvo zadnjeuvrščene Puljanke, ki za Novomeščani zaostaja 4 točke Po 12. kolu je lestvica naslednja: 1. Novi Zagreb, Zaprudje, Libela in Dalvin po 18 točk, . . .11. Ježica m Novoles po 6.
Po nenadejanem uspehu na Jesenicah so košarkarice Novega mesta v nadaljevanju prvenstva SKL doživele še en poraz. Varovanke trenerja Janeza Pezlja so na domačem igrišču izgubite z ekipo Senožeč z 49:65 (23:30) in s tako z dvema točkama še naprej na repu lestvice.
V soboto potujejo v Ljubljano v goste k Iliriji.
V 7. kolu SKL za moške pa so Kočevci doma izgubili z vrsto Zagorja z 91:95	(83:83,	77:77,
41:42). Tokrat je športna sreča Kočevcem povsem obrnila hrbet, saj si tudi v dveh podaljških niso mogli priigrati prve zmage v letošnjem prvenstvu.
ključek jubilejnih - 20. športnih iger. Množičnost je bila tudi tokrat v Ospredju, saj je v trinajstih panogah sodelovalo blizu 500 delavcev.
Rezultati: streljanje - DES tozd Elektro; Stane Gašperin (SOP tozd Oprema). Pri ženskah je zmagala ekipa M-Agrokombinata, med posameznicami pa Tea Žigante (sam. stanovanjska skupnost). Sah (moški)
1. Kovinarska I. Kros - Metalna tozd TGO Senovo; Franc Božič (,,Djuro Salaj“). Balinanje - 1. Metalna. Mali nogomet - ,J>juro Salaj" - tozd Papir. Odbojka (moški) - 1. ,J)juro Salaj"; ženske - SDK Krško. V plavanju sta po dvakrat zmagala Sandi Lileg („Djuro Salaj “) in Marjan Lapajne (IGM Sava), po enkrat pa Igor Turk („Djuro Salaj ‘), Ljubo Potočnik (Kovinarska), Milan Javornik (Kovinarska) in Silvo Potočnik (SOP). Med štafetami 4 x 50 prosto je bila najhitrejša iz ,X>jura Salaja", moštvo te tovarne pa je tudi ekipni zmagovalec v plavanju. Moštveno lovoriko v lahki atletiki so si priborili možje postaje milice Krško; v posameznih disciplinah pa je trikrat zmagal Riko Cedilnik (Metalna). po dvakrat Kostja Virant (PM), Branko Bajc (Agrokombinat), Stane Župevc (Metalna) in Branko Kukovičič (NEK). Po enkrat so stopili na zmagovalno stopnico Rajko Kodrič (PM), Franc Božič (Dju-ro Salaj), Božo Kosalec (TES), Stane Kuntarič (Agrokombinat) in Lado Herakovič (M-AK). Rokomet -1. SOP. Vlečenje vrvi (moški) -Metalna; ženske 1. Labod-tozd Ubna. Namizni tenis - 1. poklicna gasilska enota. Kegljanje (moški) -Metalna; ženske - SDK.
P. P.
Izbrali športnika leta
PROMETNA KONICA — Brž po drugi uri popoldne je glavna črnomaljska prometna žila polna avtomobilov in včasih pride do zastojev. Precej je temu krivo tudi avtobusno postajališče sredi mesta. Dokler v Črnomlju ne bodo uredili prave avtobusne postaje, se stanje gotovo ne bo izboljšalo. (Foto: A. Bartelj)
RAZGRAJAČI - Novomeški miličniki so 21. decembra pridržali do iztreznitve 29-letnega Huseina Zulkiča iz Novega mesta, ki je v kolodvorski restavraciji nadlegoval strežno osebje in se pretepal. Uro pozneje so iz kolodvorske restavracije odpeljali na treznjenje tudi 26-let-nega Huseina Coraliča iz Novega mesta ter 32-letnega Iva Bjelobrka iz Smolenje vasi, ker sta razgrajala in se pretepala s strežnim osebjem.
DO IZTREZNITVE Novomeški miličniki so 23. decembra dali na hladno 20-letnega Stefana Mitroviča iz Novega mesta, ker se je pretepal v gostišču Na trgu.
OB RADIO - Iz zastave 101 Novomeščana Dušana Gajiča je 25. decembra zvečer izginil radijski aparat, vreden 20.000 din. Avto je lastnik parkiral pri Pavlinovi gostilni v Mačkovcu.
OB DVE MOTORNI ŽAGI
V noči na 22. december je neznani storilec odnesel iz kletnih prostorov stanovanjske hiše Franca Peterkoča iz Gabrja dve motorni žagi Stihi. Lastnik je oškodovan za blizu 30.000 dinaijev.
IZGINILO MOTORNO KOLO
21. decembra je v Borštu pri Brežicah zmanjkalo motorno kolo tomos (CE-79-415), last Leopolda Kerina iz Račje vasi. Kolesa in storilca še niso našli.
TOVORNJAK V AVTOBUS Črnomaljčan Stane Travni-kar je 22. decembra vozil avtobus od Novega mesta proti Ljubljani. Pri Soteski mu je nasproti s tovornjakom pripeljal Smail Smailovič iz Tesliča. Med srečanjem je tovornjak zaneslo v avtobus, v katerem je bilo 38 potnikov. Na srečo ni bilo nobenemu nič, gmotne škode pa je za 430.000 din.
S traktorjem se je letos smrtno ponesrečilo 61 ljudi Zakaj tovarne in trgovine izročajo nevarne traktorje?
Do decembra letos so se v Sloveniji pripetile 104 traktorske nesreče, v katerih je umrlo 61 ljudi, od tega 50 voznikov in 11 sopotnikov. Večina nesreč se je zgodila na zasebnih kmetijah, na njivah, klancih in pobočjih.
Ob prebiranju poročil o traktorskih nesrečah in v pogovoru s strokovnjaki se izkaže, da naj bi bile nesreč s traktorji krive predvsem nepazljivost, neprevidnost in neusposobljenost kmetov. Ob takšnih pogledih je samo kmet tisti, ki mu je treba naprtiti odgovornost - to pa ni niti res niti pošteno. Veliko so krivi tudi .tisti, ki iz lenobnosti in nezavzetosti omogočijo, da kmetje smejo voziti te nevarne stroje premalo usposobljeni.
Po uradnih podatkih je še pred 10 leti na 28 hektarih obdelovalne zemlje kraljeval en sam traktor, danes ima svoj traktor že petina vseh kmetov - v Sloveniji je več kot 60.000 traktorjev. Povpraševanje je izredno veliko, v prodaji so najrazličnejši traktorji, prav tako pestra in različna je tudi izbira priključkov in obdelovalnih strojev. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi proizvajalci neovirano izdelovali traktorjev brez osnovne varnostne opreme, trgovina takšne izdelke neovirano prodajala, kmetje pa jih neovirano kupovali. Dejansko nihče ne bi smel poslati iz tovarne traktorja, ki ne bi bil tudi ustrezno varnostno opremljen. Prav tako ne bi smel neopremljenega stroja nihče prodajati. Zakone sprejemamo za najrazličnejše stvari, zoper pobijanje traktoristov pa očitno ne.
STALNA NEVARNOST Cfesta, ki pelje proti Diski je nevarni past za voznike in pešce. Zastoji so v klancu nad zapornicami pogosti, večji vozili se le s težavo prerineta mimo, da o številnih
pešcih, ki morajo s ceste odskakovati na robove,-če je to sploh mogoče, niti ne govorimo. Pri vsem tem je zanimivo, da je obvoznica z nadvozom že lep čas v gradnji, še dlje pa v načrtih. (Foto: MiM)
Smo zavezniki smrti?
Pri nas beležimo eno smrtno nesrečo na 1428 traktorjev. Zvezna republika Nemčija ima več kot 1,400.000 traktorjev, lani pa so našteli le 106 traktorskih smrtnih nesreč. Torej ena smrt na 14.450 traktoijev. Toda v ZRN mora imeti vsak traktor obvezno vgrajen tudi varnostni lok.
ttttDo« x
* A'*’
PRIJELI POBEGLEG, VOZNIKA
Sevniški miličniki so 11. dec n-bra na temelju obvestila UNZ Cey.: prijeli 27-letnega Alojza Planinca z Mrzle Planine pri Sevnici. Planini: ie utemeljeno osumljen, da je bil udeležen v prometni nesreči, kije te.-;, la življenje enega otroka, ena oseb' pa je bila hudo ranjena. Po n 2. naj bi bil pobegnil.
TATOVI ORODJA NA POHODU
NAŠLI SO GA MRTVEGA
Pri zidanici v Rodinah so 23. decembra dopoldne našli mrtvega 54-letnega Mirana Planinca iz Črnomlja. Planinc je že nekai dni vsak dan kuhal žganje. Trstičnega dne sta mu prišia - a pomoč tudi žena in sin, vi : ,,r sta ga našla pri sosedovi zib ■ • i mrtvega pod stopnicami. V,- fc J smrti še raziskujejo.
NOVOTEKS
tekstilna tovarna n sol o Novo mesto
TRIKON
KOČEVJE
PROIZVAJAMO:
— moške, ženske in otroške hlače
— otroške pletenine in garniture za dojenčke v najsodobnejših krojih in barvah
inDUSTRIJR mOTDRniH VOZIL
Srečno	in	usp
novo mESTo
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO LJUBLJANA TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, BRSUIN 03, telefon; 008/21 - 050
POKO 1, POKO 1/L in POKO 3 so polnilci, ki so namenjeni za polnjenje in dopolnjevanje 6 V, 12 V in 24 V svinčenih, predvsem avtomobilskih, akumulatorjev kapacitete do 60 Ah (POKO 1 in POKO 1/L) ter 100 Ah (POKO 3). Lahko pa služijo kot izvori enosmerne napetosti 4,5, 9,5 ali 19 V.
SREČNO IN USPEŠNO 1982
W$M\
mm*.
iOVOTEKS
=* k *
PROIZVAJAMO
— metrsko blago
— konfekcijo
— pletenine
SREČNO IN USPEŠNO 1982
Železniško gospodarstvo ljubljana Železniška transportna organizacija novo mesto
Srečno
Kolektiv	Industrije
Vsem porabnikom železniških storitev in ostalim občanom želimo uspešno in
želi vsem srečno in uspešno 1982
£ AjI
mn list
srečno novo leto iyuz.
Priporočamo naše storitve v tovornem in potniškem prometu. Uporaba naših storitev je prispevek k varnosti in stabilizaciji.
Št. 53 (1690) 31. decembra 1981
mmmm t&$?
K
PRILOGA
i fl		III i	F i i i T * ■ i	■ ] i	i P i rSi r • i l* \TTuYw
1	[f s	1 {I J			1 [VI k»f L H M. il n 11
L
■■■ .'.S4 »>•.
;
*
- ■> ■■•. 1
 jacttmjcA J*
'ia',*!
7
I.-Vu
I
:?lp
v
-
Socialna varnost kmetov je brez dvoma eden temeljnih pogojev ne le za ohranjanje našega kmetijstva, temveč tudi za njegovo kvalitetno spreminjanje, ki naj bi omogočilo, da ne bo vprašljiva uresničitev zastavljenega cilja: 85 odstotkov vse potrebne hrane pridelati doma.
Še tako do popolnosti izdelan sistem solidarnosti in vzajemnosti za zagotavljanje socialne varnosti kmetov ne more in ne sme odtehtati tiste varnosti, ki izhaja iz kmetovega dela na zemlji in iz njegovega ustvarjenega dohodka. Poleg tega (posebno v sedanjih gospodarskih razmerah) ne gre v nedogled računati na pomoč združenega dela, čeprav je povsem jasno, da niso le kmetje krivi za svoj nezavidljiv položaj in stanje našega kmetijstva pa tudi ne dolžni, še manj pa sposobni razreševati celotno kmetijsko problematiko. To ostaja naloga vse družbe, ki potrebuje hrano. Produktivnejša kmetijska proizvodnja, ki zagotavlja primeren dohodek in tako socialno varnost kmečke družine, pa naj bi bila temelj, na katerem bomo gradili razvoj kmetijstva in zadržali na zemlji mlade ljudi. Pri tem čaka še veliko dela predvsem delovne organizacije s področja kmetijstva in gozdarstva, saj naj bi združile kmete in pripravile take proizvodne programe, ki bodo omogočili organizirano tržno proizvodnjo zasebnih kmetijskih proizvajalcev, večji dohodek in celovito socialno varnost za kmeta.
Na tem področju je bilo zadnja leta vendarle že precej storjenega, čeprav je še vedno veliko težav in se socialni pojožaj kmeta rešuje prepočasi. Pri reševanju vseh teh problemov je bilo v preteklosti marsikaj zamujenega in marsikaj narejenega narobe. Dokaz za to je že izjemno neugodna starostna struktura kmečkega prebivalstva, kmetije so brez naslednikov. Majhna produktivnost (kot posledica velike razdrobljenosti zemlje, majhne proizvodnje in le redkih primerov združevanja zemlje, dela in sredstev) se izraža seveda tudi v dohodku, ki je nemalokrat več kot polovico manjši od dohodka zaposlenih. Zato se zaposlovanju predvsem mlajših kmetov (od katerih pa pri razvoju kmetijstva pričakujemo največ) in velikemu številu mešanih kmečko-delavskih gospodarstev pri nas ne smemo čuditi. Pri tem je povsem jasno, da zaposleni kmet ne more imeti takega interesa za intenzivno tržno pridelovanje hrane kot čisti kmet, ki mu daje kruh le zemlja. Tako ostaja nekaj zemlje neobdelane ali je slabo obdelana, kar ob vse večjih potrebah po hrani ni opravičljivo. Neko pot, da temu ne bo več tako, bo potrebno poiskati, oz. dosledno uresničiti vsaj tisto, kar je zakonsko že urejeno, a se v praksi zelo počasi izvaja. Imamo zakon o preživninskem varstvu za ostarelega kmeta, ki odda zemljo družbi, da ne bi ostala neobdelana, če nima naslednika. A takih primerov je v vsej Sloveniji zelo mak). Vzrokov za to je več (kmetova navezanost na zemljo, odpor možnih dedičev itd.), a če hrano potrebujemo, bi pri. uresničevanju zakonov ne smeli tako cincati.
Vse oblike zavarovanja kmetov (pokojninsko, invalidsko, zdravstveno) zahtevajo precejšnje prispevke, ki jih večina kmetov ne zmore.
Starostno zavarovanje kmetov je bilo kot posebna oblika varnosti ostarelih kmetov uvedeno leta 1972. Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 71.821 kmečkih zavarovancev, pokojnine pa je prejemalo 41.982 ostarelih kmetov. Ta je bila letos 1.930 dinarjev mesečno, povprečna obremenitev kmetije za eno pokojnino pa znaša prek 7.000 dinarjev. V letu 1982 bodo kmečke pokojnine višje, a tudi obremenitve, čeprav je res, da kar 70 odstotkov potrebnih sredstev zanje prispevajo delavci v združenem delu. Dodaten problem je v tem, da so mnogi kmetje, ki prejemajo pokojnino, še zavezanci za plačevanje prispevka, ker so še lastniki zemlje (ali je nočejo dati iz rok ali pa je nimajo komu dati). Načelo „1 kmetija — 1 pokojnina" pa je v nasprotju z ustavo in z zakonom o združenem delu, saj gradi pravico do pokojnine na lastnini, ne pa na delu, in ne nazadnje povsem razvrednoti delo kmečke žene. Zato se že pripravlja sprememba zakona. Več pravic se obeta tudi združeni kmetici. V kratkem naj bi bil sprejet še samoupravni sporazum o porodnem varstvu kmetic. Če bodo referendumi uspeli, bo združena kmetica imela pravico do 246 dni porodniškega dopusta in bo v tem času prejemala nadomestilo v višini najnižjega slovenskega osebnega dohodka.
In kakšno je stanje na Dolenjskem? Nič bistveno drugačno kot drugje v Sloveniji. V lanskem letu je bilo v vseh štirih dolenjskih občinah 13.125 kmečkih zavarovancev (10 tisoč manj kot 5 let prej), od tega 7.254 nosilcev, 537 preužitkarjev in samo 85 združenih kmetov! Število kmečkih gospodarstev se v 5 letih zmanjšalo za, 13 odstotkov, število zdravstveno zavarovanih oseb pa z 21.874 na 17.104. Prav Dolenjska je orala ledino pri izenačevanju pravic zdravstvenega varstva kmetov z delavci, ki večinoma solidarnostno krijejo te stroške. Vsaj v neki meri je zagotovljena tud: socialna varnost kmečkim otrokom. Otroški dodatek prejema na Dolenjskem skoraj 3.000 kmečkih otrok, organizirani so potujoči vrtci, mala šola, v organizirano predšolsko varstvo v vrtcih pa je vključenih zelo malo kmečkih otrok (zaradi odmaknjenosti pa tudi pretiranega zanimanja za to ni). Drugače pa bi morali urediti tudi invalidsko varstvo kmetov, spremeniti davčno politiko, omogočiti kreditiranje stanovanjske gradnje itd. Brez celovitih rešitev vsega tega res ne bo šlo. In četudi se bomo lovili in iskali delne rešitve, dvigati rok od socialne kmetijske problematike ni več mogoče.
ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ
RAKETE, KI NE PRIZANAŠAJO
Sodobna artilerija, kakršno imamo v naših oboroženih silah, ima ogromno ognjeno moč. Poleg močno posodobljenih že klasičnih artilerijskih orožij (topov in havbic), je v vrstah tovrstnih enot vse več predstavnikov raketne oborožitve. Eden izmed takih je prav gotovo večcevni raketomet. To artilerijsko orožje imamo v oborožitvi že vrsto let, na številnih vajah in drugih preizkušnjah pa je pokazal, da je kot nalašč za naš sistem bojevanja, za vodenje boja po načelih koncepcije splošne ljudske obrambe.
Večcevni raketometi sicer niso neznano orožje. Danes jih imajo skorajda vse sodobne armade. Že med drugo svetovno vojno se je, še posebej na vzhodni fronti, izkazala ,,katjuša", večcevni raketomet, ki je zaradi svojih značilnosti in izrednega učinka na sovražnika ogromno vplival na bojno moralo sovjetskih enot. In ne samo to. Tudi materialni učinek tega orožja je bil izreden. Zgodovina priča, da se je sovražnik gotovo še najbolj bal prav „pesmi katjuš", ko so se te oglasile iz zaledja in nenadoma s silovitim ognjem zasule obrambne črte ali položaje faši-
stičnih tankovskih, zalednih ali drugih enot.
Po drugi svetovni vojni so se povsod po svetu lotili izdelave podobnih tipov in modelov artilerijskih orožij, katerih osnovni namen je bil, da lahko nenadoma odprejo močno ognjeno zaveso na nasprotnika.
V Združenih državah Amerike imajo več sistemov. Tako, na primer, ima „whiz bong" 20 cevi, kaliber raket pa je 114 mm. „Grand slam" je prav tako kalibra 114 mm, cevi pa ima 24. Zelo močan pa je „woofus", ki je kalibra 183 mm in ima kar 120 lansirnih cevi.
V oborožitvi Velike Britanije so jim poleg drugih modelov na voljo tudi večcevni raketometi tipa land mattress; tako orožje ima 30 lansirnih cevi, kaliber pa je 127 mm.
V Franciji je znan model RAP—14 s 122 cevmi in kalibrom 150 mm. Omenimo še italijanski model A. 100 R s 24 cevmi in kalibrom rakete 76 mm.
Tovrstna orožja seveda iz dneva v dan posodabljajo, njihove lastnosti se izboljšujejo. Značilno zanje pa je, da v nekaj sekundah odpro tako močan ogenj, da bi za enakega sicer potrebovali ogromno število klasičnih artilerijskih enot.
V oborožitvi naše armade imamo že znani model večcevnega raketometa M-63, razvili pa
smo tudi novo, sodobnejšo verzijo tega orožja na lastnem vozilu. Model M—63 je namreč lanser, ki ga priklopimo h kamionu ali močnejšemu vozilu, ima 32 cevi, kaliber pa je 128 mm. To artilerijsko orožje je namenjeno predvsem za uničevanje sovražnikovih desantnih sil in podobnih skupinskih ciljev (položajev artilerijskih ali raketnih enot, letališč, zalednih enot, centrov ža zveze, komandnih mest in podobno), za odpiranje močnega in nenadnega ognja.
To orožje smo konstruirali in izdelali doma; domači strokovnjaki so ga povsem prilagodili našim zahtevam in potrebam. V bistvu je zelo preprosto. Ima elektronski sprožilni mehanizem, s katerim uravnavajo odpiranje ognja, ter namerilne naprave in dodatno opremo, s katero je moč odpirati ogenj tudi iz zaklona. Sistem ognja lahko uravnavajo poljubno. Tako denimo z enostavno nastavitvijo dosežejo sočasno salvo iz vseh 32 cevi ali pa avtomatično sprožitev posameznih cevi v poljubnih časovnih razmakih. Možna pa je tudi posamična sprožitev (kar pa je vsekakor izjemoma).
Materialni učinek tovrstnega orožja je zares velik. En sam tak raketomet nadomesti celo baterijo klasične artilerije. Divizion večcevnih raketometov lahko v času 17—20 sekund izstre-
li 576 raket (divizion ima ponavadi 8 orožij).
To je dovolj, da na površini 90 hektarov uniči vsak cilj! Ni težko izračunati, koliko klasičnih artilerijskih orožij bi potrebovali, če bi želeli odpreti tako močan ogenj in še v tako kratkem času. Seveda pa je tudi' moralni učinek na sovražnika ob salvi večcevnih raketometov povsem drugačen. In še nekaj: domet raket takega , raketometa je prav tako v mejah podobne klasične artilerije (blizu 10 km), verzija na vozilu pa ima še veliko večji domet. To pomeni, da s tovrstnim orožjem lahko zares učinkovito tolčemo desante in podobne skupinske cilje.
Tovrstna artilerija ima tudi nekaj hib, ki pa so v primerjavi z njihovim učinkom majhne. Pomembne pa so za enote in vojake, ki ravnajo s tovrstnim orožjem. Delati morajo namreč izredno hitro. Iz več razlogov so njihovi položaji hitro razkriti, tako da z enega ognjenega položaja izstrele le eno salvo (izda jih ogenj, ki izbruhne pri izstrelitvi), potem pa prizorišče kar se da hitro zapuste in si poiščejo drug ognjeni položaj. To zahteva izredno usposabljanje, hitrost opravljanja posameznih nalog (od postavitve orožja na ognjeni položaj do nameritve in sproženja) in hitre, spretne in zbrane vojake. Zato ni naključje, da so tovrstne enote pri nas nenehno med najboljšimi enotami nasploh.
domači okraski
Če se v zadnjem hipu odločite za novoletno jelko doma, pa nimate dokaj dragih kupljenih okraskov, vam ni treba biti žal. Vzamete nekaj metrov svetlečega se traku, iz njega naredite enake krogce in podolgovate obeske pa okrasite jelko. Ne bo nič manj lepa kot sosedova, čeprav bo vaša dekoracija nekajkrat cenejša.
Kuha PETER BEVC
strup za mačka
KISLA ŠTAJERSKA JUHA
Potrebujemo: 70 dag svinjskih nogic ali repkov, 20 dag jušne zelenjave, (korenje, koleraba, peteršilj, krompir, čebula, malo česna), lovorjev list, poper, žličko moke, sol, malo kisle smetane ter kis ali vino za kisanje.
Nogice očistimo, |ih presekamo na pol in kuhamo v loncu. Med kuhanjem dodamo na kolobarje narezano jušno zelenjavo, solimo, popramo ter dodamo sesekljano čebulo in česen. Na pol kuhani jedi dodamo na kocke narezan krompir. Ko se zmehča, zagosti-mo s podmetom ter okisamo s kisom ali vinom. Kisla juha je boljša, če smo podmet pripravili s kislo smetano.
VIPAVSKA JUHA
30 dag .kislega zelja, 15 dag suhe slanine, krompir, malo fižola, sol, česen, čebula, kumina, poper, lovorjev list.
V loncu kuhamo zelje in prekajeno meso. V drugem loncu kuhamo namočen fižol in krompir. Ko sta zelje in fižol kuhana, ju stresemo skupaj, naredimo prežganje, kateremu dodamo malo več česna. Vse skupaj kuhamo še 15 minut. Juho izboljšamo z domačo argo kocko.
VAMPI S KROMPIRJEM
Vampe dobro očistimo in damo kuhati. Ko prevrejo, vodo odlijemo in dodamo drugo vodo in jušno zelenjavo. Vampe kuhamo 2—3 ure. Kuhane vampe narežemo na rezance. Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, na kocke narezano slanino, strt česen, moko, dodamo mleto papriko in paradižnikovo mezgo ter vampe, ki jih malo popražimo in zalijemo z vodo. Posebej kuhamo na kocke narezan krompir. Dobro prevrete vampe stresemo med kuhani krompir. Jed izboljšamo s soljo, poprom, lovorjevim listom, majaronom, sesekljanim peteršiljem, argo kocko in belim vinom ali kisom.
PLJUČKA S KROMPIRJEM
Pljučka kuhamo z malo jušne zelenjave. Ko so kuhana, jih narežemo na rezance. V drugem loncu kuhamo na kocke narezan krompir. Med kuhanjem dodamo lovorjev list, argo kocko, poper, sol, majaron. Posebej pripravimo prežganje iz maščobe, moke, sesekljane čebule; ko to zarumeni, dodamo česen, malo paprike, paradižnikovo mezgo, in zalijemo z mrzlo vodo. Pustimo , da dobro prevre, nato dodamo narezana pljučka in prežganje kuhanemu krompirju. Ko vse skupaj dobro prevre, juho okisamo.
GOLAŽEVA JUHA
30 dag govedine od stegna (bočniki), pol kg krompirja, malo maščobe, čebula, česen, kumina, majaron, lovorjev list, paradižnikova mezga, rdeča paprika, črno vino.
Na maščobi pražimo sesekljano čebulo in preden zarumeni, dodamo na kocke narezano govedino. Meso dobro prepražimo, nato dodamo sesekljani česen s kumino, papriko, paradižnikovo mezgo, in zalijemo. Posebej skuhamo na kocke narezan krompir. Kuhanega dodamo golaževi juhi, pustimo, da dobro prevre, in po okusu začinimo. Nazadnje okus izboljšamo s
črnim vinom. V golaževo juho lahko zakuhamo drobne žličnike ali testenine.
TELEČJA OBARA Z AJDOVIMI ŽGANCI
Meso narežemo na manjše kose. Jušno zelenjavo narežemo na kocke ali palčice. Nekateri meso za ^ obaro najprej pražijo, 'nato pa dodajo še zelenjavo in naprej kuhajo. Še najbolj originalno pa je, če obaro kuhamo, saj je po tem dobila tudi ime (obariti — nekaj na hitro obkuhati). Meso in zelenjavo položimo v lonec, zalijemo z vročo vodo in kuhamo. Dodamo strt česen, lovorjev list, drobno narezano čebulo, poper, muškatni oreh, vse skupaj pustimo vreti, ko je na pol kuhano, dodamo na kocke narezan krompir in cvetačo. Že kuhani obari dodamo svetlo prežganje. Obaro še okisamo z limoninim sokom in vinom. Osvežimo jo s sesekljanim peteršiljem. Obaro serviramo v globokih krožnikih ali skodelicah ali pa postavimo na mizo kar v jušniku. Kot priloga se še najbolje podajo ajdovi žganci.
DOMAČA ŽOLICA
Žolico kuhamo iz svinjskih nogic, repkov, ušes ter glave. Lepo očiščene nogice presekamo po dolgem in kuhamo z jušno zelenjavo 4 ure. Jušni zelenjavi dodamo še čebulo, nekaj strokov česna, lovorjev list ter celi poper. Če žolico kuhamo v ekonom loncu, je čas kuhanja precej krajši, toda žolica je motne barve. Ko je meso kuhano, ga odstranimo od kosti in damo v skledo. Kosti damo nazaj v juho in kuhamo, zato da se bo žolica strdila. Med meso narežemo tudi korenček (kocke ali kolobarje). Žolici dodamo lahko tudi trdo kuhana jajčka, katera narežemo na kolobarje in jih postavimo na dno posode. Na jajčka naložimo meso, korenček, vejico peteršilja in vse skupaj zalijemo s toplo juho. Žolica mora biti malo bolj slana in popoprana. Žolico pripravimo lahko za vsako porcijo posebej ali pa skupaj v porcelanasti posodi. Ko je žolica-popolnoma ohlajena, pripravimo enostavn' -preliv s čebulo. Čebulo narežemo na lističe, jo dobro osolimo, malo popopramo, pokapamo z oljem in dodamo razredčen kis. Predno žolico serviramo, jo prelijemo s čebulnim prelivom.
VOJAŠKI
moderne rute
Naibrž že veste, da so rute, ki jih nosimo za vse priložnosti, letos izredno moderne. Pa ne samo take. ki jih vidite na cesti: pisane z resami, prevezane čez plašč. Tudi za večerno priložnost se lahko odenete v ruto. Če imate svileno bluzo, pa ukrojite iz enakega blaga večjo trikotno ruto. Za okras ob spodnjem robu našijete trakove v ustrezni barvi. Ruta je lahko tudi iz istega blaga kot svečanejša obleka. Tudi njo okrasite s svilenimi trakovi in liki. Ruto lahko nosite čez obe rameni ali pa samo čez eno. To je pravzaprav še bolj originalno.
wn\	priloga	dolenjskega	list(L
; priloga	dolenjskega	lista	■	0
zgode in nezgode dolenjskega izvoza
Čeprav je slovensko gospodarstvo po podatkih SISEOT v prvih desetih mesecih izvozilo za štiri odstotke manj, kot je bilo predvideno, je vendarle treba reči, da je v jugoslovanskem merilu ustvarilo več kot 26 odstotkov celotnega konvertibilnega izvoza države. V Primerjavi z enakim obdobjem lani je bil ta izvoz za 10 odstotkov večji, uvoz pa smo pokrivali z 72 odstotki. Tako vendarle ni mogoče reči, da bi bili kot izvozniki neuspešni, še posebno če vemo, da so bili letos načrti zastavljeni res ambiciozno.
Podatkov o tem, kako smo se glede izvoza odrezali v obeh regijah, vsaj za zdaj ni, saj bodo pri medobčinski gospodarski zbornici za Dolenjsko šele drugo leto ustanovili posebno komisijo, ki bo spremljala izvozna prizadevanja. Zato bomo v tem pregledu obdelali največje dolenjske in posavske izvoznike. Zanimalo pa nas ni samo to, za koliko milijonov dolarjev so izvozili, ampak tudi, s kakšnimi težavami so se srečevali, kako je bilo s preskrbo surovin, ali so našli za izvoz tudi nove partnerje. Vprašali smo jih tudi, kako so sodelovali z občinami, družbenopolitičnimi organizacijami in kaj menijo o ,,izvozu za vsako ceno."
najbolj uspešni
Med najuspešnejše izvoznike na Dolenjskem in v Posavju prav gotovo štejejo Krka, tovarna zdravil iz Novega mesta. Tovarna pohištva iz Bfežic, kočevska Tekstilna in sevniška Lisca. Vsem tem delovnim organizacijam je skupno, da so že uresničile ali celo presegle letošnje izvozne načrte. Tovarna zdravil Krka je letos izvozila za 60 milijonov dolarjev in s tem svoje načrte in obveze do SISEOT presegla za 6 milijonov dolarjev. Pomembno je, da so ta izvoz ustvarili z lastnim znanjem, med 71 državami, kamor izvažajo, pa je tudi tako zahtevna, kot je Japonska, ki od „Krke" kupi za milijon dolarjev. Krka je tako največji jugoslovanski izvoznik na Japonska Ker svojih interesnih območij pri tolikšnem Številu držav skoraj ne morejo več širiti, bodo ostali večinoma pri dosedanjih partnerjih, izvoz pa bodo v naslednjem letu povečali na 72 milijonov dolarjev.
Tekstilana je najuspešnejša kočevska izvoznica, ki je letošnji izvozni načrt presegla za 10 odstotkov, obveze do SISEOT pa celo za 18 odstotkov. Prihodnje leto bo svoje izvozne rezultate podvojila, med novimi partnerji Pa je tudi Avstralija.
Lisca iz Sevnice je drugi izvoznik med slovenskimi konfekcionarji, med tekstilci pa zavzema četrto mesto. Kar 45 odstotkov njenih zmogljivosti dela za izvoz, načrtovanih 275 milijonov dinarjev so že zdavnaj presegli in do konca novembra izvozili za 312 milijonov dinarjev. Obeti za prihodnje leto niso tako rožnati, saj nimajo nobenih zalog surovin, na domače dobavitelje se Pa tudi ni zanesti.
Druga stran medalje tudi pri najuspešnejših izvoznikih % ni tako bleščeča. „Krka" mora zaradi prednostne oskrbe domačega trga uvoziti za 33 milijonov dolarjev surovin. V podobnem položaju je tudi Tekstilana, ki porabi 65 °dstotkov deviz za uvoz surovin. IKer jim je deviz za surovine manjkalo, so se morali v zadnji četrtini leta celo nekoliko preusmeriti v proizvodnjo za domači trg. ^ lakirni težavami se ubadajo tudi v sevniški Lisci. Tudi *anje namreč velja določilo, da devize, pridobljene iz Predelavnih ali „lon" poslov, ne štejejo več v osnovo za Pridobivanje kvote za uvoz. Tako zaradi pomanjkanja deviz niso imeli dovolj surovin. Posledica je bila, da njeni tozdi v Sloveniji zadnja dva meseca delajo s 85—odstot-nimi zmogljivostmi. Njihov tozd v srbski Babušnici je zaradi teh težav stal kar 10 dni.
tE2ave tekstilne industrije
§8 več so imeli o težavah povedati v delovnih °rflanizacijah, ki še niso dosegle planiranega izvoza.
ovomeški Novoteks bo načrtovani izvoz komaj do-*9el. Skoraj vsak dan se zgodi, da jim zmanjka materiala J1 morajo zaradi tega prekinjati proizvodnjo. Zato so v . kih težavah, kako izpolniti obveznosti do tujih
uPcev, še posebej do Alžirije. Zaradi zapletov pri oskrbi
dobili dovoljenje za uvoz omenjene opreme. Treba bo namreč začeti izpolnjevati petletno pogodbo s Švedi, katerim bodo v tem času prodali za 93 milijonov dinarjev lameliranih plošč. Že prihodnje leto pa naj bi tja izvozili za 23 milijonov dinarjev teh plošč, za 26 milijonov žaganega lesa in za 25 milijonov dinarjev lameliranih okenskih okvirov v Nemčijo. Precejšnje zanimanje na zahodnih tržiščih je za lamelirana stilna notranja vrata, ki naj bi jih v prihodnjem letu izvozili za 10 milijonov dinarjev.
Tako kot vse lesnopredelovalne tovarne se je s pomanjkanjem lesa srečavala tudi krška Celuloza. Vendar pa pomanjkanje osnovne surovine ni bilo edino vprašanje, ki so se ga trudili rešiti. Manjkalo je tudi drugih materialov, kot so kemikalije in rezervni deli, težave so imeli s prevozi. Ni namreč tako preprosto prepeljati 45 tisoč ton celuloze in 35 tisoč ton papirja. Kljub vsem tem težavam se krški papirničarji približujejo 47 milijonom dolarjev, kolikor so si zadali, da bodo izvozili.
IMV KOMAJ SESTAVLJA KONEC S KONCEM
Tudi v kovinskopredelovalni in elektroindustriji se ne morejo pohvaliti z gladko potjo do deviz. Še najbolje se je odrezala IMV. Pa ne zato, ker bi imela kakšne posebne izvozne uspehe, saj z izvozom komaj pokriva uvoz. Pohvalno zanjo je, da je presegla plan izvoza za
25,7	milijona dolarjev, kar bodo v IMV dosegli v zadnjih šestih tednih tega leta. Hkrati so ,,presegli" tudi svoje uvozne načrte; namesto načrtovanih 12 milijonov dolarjev učoza so uresničili le tretjino. Vendar dodajajo, da imajo velike težave v proizvodnji, ki zaradi nerednih dobav materialov ne more in ne more gladko steči. Posebno velike težave imajo v Tovarni avtomobilov, kjer ne dela lakirnica, prav tako pa zaradi pomanjkanja materiala ne morejo vpeljati predvidenega daljšega delavnika.
Trebanjski Trimo je imel za letos tudi velike načrte, vendar bodo bržkone ostali neizpolnjeni. Marsikaj je namreč izven dosega njihove moči. Težave so imeli s surovinami, saj so zaradi njih en mesec stali brez dela. Hkrati imajo težave, ker proizvajajo večinoma investicijsko opremo, naložbe pa so vse manjše. Tako bodo izvozne plane uresničili samo z 80 odstotki, težava pa je v tem, da so v veliki meri vezani na uvoz surovin. Tako skoraj toliko uvozijo, kolikor izvozijo, pozitivno bilanco imajo samo s klirinškim področjem. Vprašanje je tudi, kako bodo izvedli načrte za naslednje leto. In škoda bi bila nedvomno velika, saj imajo dogovorjene velike posle z Irakom pa tudi Alžirijo, Angolo, Libijo in drugimi.
Iskra iz Semiča, ki je največji izvoznik v črnomaljski 'občini, bo letos izvozila le za 10 milijonov dolarjev, kar je še zmeraj za 13 odstotkov več kot lani, a le 78 odstotkov načrtovanega. Nekoliko so k temu pripomogla tudi manjša naročila z Zahoda, kjer je poraba kondenzatorjev padla zaradi krize v industriji zabavne elektronike.
IZVOZ DA, VENDAR NE ZA VSAKO CENO
V „Krki" skoraj niso poznali težav v oskrbi s surovinami, razen z domačimi dobavitelji. Zato tudi niso govorili o tem, kako oskrbo izboljšati. Kot je videti iz rezultatov naše akcije, so surovine glavni problem, s katerim se ubadajo v združenem delu. Sprejemali so različne ukrepe. V Novolesu so v proizvodnji delali režijski delavci. Toda ta zgled, za katerega pa je vprašanje, ali vodi k uspehu, ni našel posnemovalcev. V IMV so se odločili, da bodo svojim dobaviteljem dajali devize. Tudi pomoč posebne komisije pri IS SRS, ki skrbi za reševanje težav pri oskrbi z materiali, je dobrodošla. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije redno spremljajo, kaj se dogaja v zunanji trgovini. V Tekstilani imajo devize za nakup strojne opreme, a še čakajo na dovoljenje za uvoz. V Tovarni
z materiali — tudi prevozi baga niso redno tekli — ne bodo naredili toliko, kot bi lahko. V letošnjem letu bodo lanski izvoz presegli za 65 odstotkov, lahko pa bi ga še bolj, če bi ne imeli problemov. Kljub vsemu so številke vsega spoštovanja vredne. Izvozili bodo 900.000 kosov konfekcije ali 80 odstotkov proizvodnje. Vendar je to šele polovica njihovega izvoza, saj 90 milijonov dinarjev ustvarijo tudi z izvozom ostalih izdelkov. Kako bo drugo leto, še ne vedo. Kupci se zaradi gospodarske krize nočejo vezati za dalj časa. Medtem ko so lani v tem času podpisovali pogodbe za vse leto, jih bodo letos le do aprila prihodnjega leta.
S težavami se srečuje vsa tekstilna industrija. Toda v metliški „Beti" niso govorili o njih. V času naše akcije so plane izvoza izpolnili skoraj stoodstotno, veliko večino pa izvozijo za konvertibilne devize. Največ izvažajo v Nemčijo, Francijo, države Beneluksa in na Švedsko. Najbolj se uveljavljajo s kopalkami in trenirkami. Letos bodo izvozili 350 tisoč kopalk in okoli 120 tisoč trenirk. V zadnjem času so začeli prodirati tudi s telovadnimi dresi, ki zahodnoevropskim kupcem ustrezajo po kvaliteti izdelave in materiala. V zadnjem času so povečevali tudi izvoz oblačil za otroke, kar kaže, da si prizadevajo izvažati tudi druge artikle.
OPREMA LEZI NA CARINI
Novomeški Novoles je za letos načrtoval za 25 odstotkov večji izvoz. Ker pa mu je bilo onemogočeno, da bi uvozil najnujnejšo opremo za odpravo ozkih gr' v proizvodnji, je namesto 19,5 milijona dolarjev izvozil „le" za 18,3 milijona dolarjev. Po sedanjih predpisih, katerih se je treba za vsako ceno držati, je namreč več vredna oprema, ki je veljala 6 milijonov dinarjev, kot poldrugi milijon dolarjev. Toda predpisi so predpisi, oprema leži na carini. Novolesove delavce lahko tolaži edinole to, da so namesto za 8,5 milijona dolarjev uvozili le za 6 milijonov in s tem svoje obveznosti do družbe presegli za 11 odstotkov. Da so kolikor toliko zadovoljili potrebe družbe, so svoje prispevali tudi delavci skupnih služb in režijski delavci, ki so morali opraviti v proizvodnji po 32 ur proizvodnega dela.
Še slabše se je odrezal ribniški Inles. Letošnje izvozne načrte bodo izpolnili le s 60 odstotki. Popolnoma je izpadel izvoz vhodnih vrat na Madžarsko, tudi izvoz žaganega lesa je bil zaradi ostre konkurence manjši. Zaradi slabih izvoznih rezultatov niso dobili uvoznega dovoljenja za opremo. Tako tudi načrtovanega izvoza lameliranih plošč, ki so njihov nov proizvod, ne bodo dosegli, kot so planirali. Pričakujejo, da bodo že januarja
pohištva v Brežicah pravijo, da so njihove pravice do uvoza kljub podvojenim naporom za izvažanje precej okrnjene. ..Zapleti z uvoznimi kvotami ovirajo normalne dobave. Dvomim, če bomo v takih okoliščinah lahko uresničili izvozne načrte," je rekel direktor Tovarne pohištva Franc Puhner. „Skrbi nas izpolnjevanje že sklenjenih in čvrstih pogodb o prodaji naših izdelkov. Zdi se nam nemogoče, da od nas terjajo, naj čimveč izvažamo, hkrati pa nam onemogočajo modernizacijo. Ali naj delavec svoje obveznosti izpolne s krampom? " se je vprašal na koncu. V krški Celulozi b,i radi vedeli vsaj za eno leto vnaprej, kako naj se vedejo na zunanjem trgu. V Inlesu bodo podpirali znotraj delovne organizacije tiste tozde, ki izvažajo in imajo zaradi tega izgubo. V Lisci so pri svojih prizadevanjih za večji izvoz zadovoljni z izvršnim svetom, medobčinsko gospodarsko zbornico za Posavje in Združenjem tekstilne industrije Slovenije.
Izvoz da, a ne za vsako ceno, je rekla skoraj večina sogovornikov. Kot je rekel llija Predovič, vodja izvoza v Beti, si izvozniki, ki tako razumejo parolo, da je treba prodajati tudi pod ceno, blatijo dobro ime in avtoriteto. Izsiljevanje, do katerega zaradi te parole že prihaja od tujih partnerjev, je ponižujoče in Beti mu ne podlega. V zadnjem času so zavrnili več kot deset ponudb, ki so bile uglašene na to struno. Tekstilana iz Kočevja tudi ne prodaja svojih odej in posteljnih pregrinjal za vsako ceno. Njihovi proizvodi so namreč dobre kvalitete in jih lahko na tujem prodajajo po enaki ceni kot doma. Vodja izvoznega oddelka v tovarni „Djuro Salaj" je rekel, da je ob znani veliki zadolženosti Jugoslavije ,,izvoz za vsako ceno" že skoraj nuja. V Inlesu nujno potrebujejo devize za uvoz opreme, zato bodo nekatere artikle začasno izvažali tudi pod ceno. V IMV nimajo dobička s prodajo na tuje trge, saj so stroški proizvodnje (tudi zaradi nenormalno dragih repromaterialov) pri nas veliko višji, kot dosegajo cene njihovih izdelkov na tujem trgu. Karel Arko, vodja izvoza v Trimu, pravi, da je „izvoz za vsako ceno" tudi eden izmed krivcev za pomanjkanje surovin na domačem trgu. Franc Puhner iz brežiške Tovarne pohištva pa je dejal, naj bi izvažali le izdelke, in ne surovin. Kdor izvaža surovine, prodaja v svet svojo sramoto.
UŠESA NISO BILA GLUHA
Ob koncu lahko zaključimo, da poziv k čim večjemu izvozu tudi na Dolenjskem in v Posavju ni naletel na gluha ušesa. Vendar pa je očitno, da izvoz ni paradna panoga nobenega gospodarstva, še najmanj našega. Kdor se ukvarja z izvozom, lahko pove, da tu ne gre samo za udobna potovanja z letali, trušč teleprinterjev in elegantno izmenjavo vizitk, gre za velik boj poslovnežev, kjer pa se kažejo naše slabosti. Imamo veliko predelovalne industrije, ki je po liniji najmanjšega odpora raje uvažala surovine, kot da bi se bodla z domačimi dobavitelji, ki so pogosto ponujali slabšo robo in so bili pri dobavah neredni. Proizvajalci surovin pa so raje izvažali in se kazali kot skrbniki za boljšo zunanjetrgovinsko bilanco Jugoslavije. Zdaj pa kaže, da vsak izvoz ni smotrn, prav tako je vprašanje, ali je pametno zavlačevati z uvoznimi dovoljenji za opremo tudi takim tovarnam, ki so uspešne izvoznice: Marsikatero izmed vprašanj, ki so ga postavili gospodarstveniki, direktno ali „med vrsticami", terja tudi odgovor, če hočemo, da se bo izvoz povečeval v takem ritmu, kot bi radi.
Nemajhna odgovornost za večji izvoz zadeva tudi dejavnike po občinah, kjer se niso pravočasno ali s pravo vnemo Iptili pomoči delovnim organizacijam. Svetli izjemi, kot sta trebanjska in sevniška občina, kjer odgovorni večkrat obiščejo tovarne, kjer je oskrba z materiali kritična, namreč še ne potrjujeta pravila.
V akciji so sodelovali novinarji: Andrej Bartelj, Zdenka Lindič — Dragai, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Alfred Železnik.
O DOMAČI BESEDI ^ Z DOMAČEGA ODRA
Leta 1965, ob dvajsetletnici Delavskega prosvetnega društva Svoboda Dušan Jereb, kasneje preimenovanega v Kulturno društvo Dušan Jereb, je njegov takratni dolgoletni tajnik Polde Cigler zapisal, da je v Novem mestu novo kulturno življenje vzklilo že maja 1945, oziroma brž ko so nad domovino zavihrale zastave svobode.
Osnov za klitje ni manjkalo, saj je imelo Novo mesto razgibano kulturno življenje že davno prej, tako rekoč vse od čitalniške dobe. Številne in dobre gledališke predstave na odrih domačih amaterskih skupin, pevski in glasbeni koncerti ter mnoge druge kakovostne prireditve so mu dale zavidljivo veljavo med kulturnimi središči. Zato je bil začetek novega po vojni nedvomno lažji kot tam, kjer so morali orati ledino.
V splošnem zanosu, ki ga je bilo Novo mesto polno kljub ruševinam in nepozabljenim vojnim bridkostim, so se prejšnjim kulturnim delavcem pridružili novi in mlajši, ki so lahko sodelovali v kulturnih sporedih, dodanim mitingom in drugim
javnim manifestacijam. V Novem mestu so razmeroma hitro nastale dramska, pevska in orkestralna skupina, nekoliko kasneje pa še pihalna godba, folklorna skupina in ljudska knjižnica.
Kulturno življenje v Novem mesti^je po vojni začelo teči v okviru delavskega prosvetnega društva Svoboda, in sicer v številnih sekcijah. Za eno najmarljivejših se je pokazala prav dramska sekcija s preizkušenim igralskim kadrom in naraščajem. Na odru so sfe vrstila kratka, času ustrezna dela, tako imenovane dramske agitke, vendar pa so spored bogatile tudi take uprizoritve, ki so nakazovale spreminjanje družbenih razmer v preteklosti. Zato ni nič čudnega, da se je Cankarjev „Kralj na Betajnovi" pojavil na odru sočasno z Borovimi „Raztrganci".
Pomanjkanje ustreznih dramskih besedil, še posebno takih, ki bi človeku novega kova spregovorila o novih razmerah v njemu razumljivem jeziku, je spodbudilo nekatere Novomeščane, zbrane okoli jedra domače gledališke skupine, da so začeli krajša in za uprizoritev manj zahtevna dela tudi sami pisati. Kot avtorji novih, v življenje, preteklost, sedanjost in prihodnost dolenjskega človeka ,,zazrtih" besedil so postali predvsem tisti, ki so se že prej kakorkoli preizkusili ali kot igralci in režiserji ali kot temeljiti poznavalci gledaliških snovanj. Novih avtorjev in novih del niti ni bilo tako malo, kar po svoje dokazuje, da potreb amaterskega gledališča in seveda občinstva ni bilo tako lahko zadovoljiti. Še posebno prva leta v svobodi so bila glede tega nenasitna.
Najplodnejše za čisto domačo gledališko tvornost je bilo nedvomno prvo desetletje po vojni. To je bil čas največjega števila novih premier v posameznih sezonah. To obdobje je zanimivo
tudi zategadelj, ker so se na odru poleg domačih iger pojavile domače operete, dvospevi in druge, gledališka besedila in glasbo združujoče oblike. Sicer pa so ob delih za odrasle izpod domačih peres nastajale tudi stvaritve za mladino.
Jože Zamljen — Drejče in Jože Bon sta bila med prvimi domačimi pisci, katerih igre so uprizorili člani dramske sekcije delavskega prosvetnega društva Svoboda na svojem novomeškem odru. Že v prvi povojni sezoni 1945/46 sta bili namreč uprizorjeni Bonova enodejanka „Tako so nas učili" in Zamljenova mladinska igra „Jurček gre na Triglav". Zamljenov „Jurček" je prišel v spored tudi naslednjo sezono, ki je obiskovalcem poleg nekaterih del priznanih slovenskih avtorjev postregla še z dvema novomeškima novitetama: z „Zločinom na novomeškem trgu" avtorja Jožeta Bona in igro „lz trpljenja v svobodo" izpod peresa Slavka Kastelca. Leto kasneje so Novomeščani od domačih novitet uprizorili le „Zadružni dom" Poldeta Ciglerja. Prav tako je bilo v sezoni 1948/49, ko je domače izvirno delo predstavljal „ Kette v Novem mestu" izpod peresa pesnika Severina Šalija. V sezoni 1949/50 je premiero svojega novega dela Laščani" doživel le Polde Cigler. Največ domačih novosti pa je nedvomno dala že naslednja sezona, ko so se novomeški gledališki amaterji vključili v tekmovanje v počastitev 10-letnice ustanovitve OF. Tedaj so uprizorili tudi „Gorjansko bajko" Severina Salija, Zamljenovo „Rdečo kapico" in Ciglerjevo „Zimsko pravljico". V naslednji sezoni sta bili uprizorjeni med drugim mladinski spevoigri „Povodni mož" in »Sneguljčica", za kateri je besedilo napisal Polde Cigler, glasbo pa (za ..Povodnega moža") Stane Fink in (za „Snegulj-čico") Tone Markelj.
NEVARNOST JIH JE POVEZALA ZA ZMERAJ
Daleč je tisti beli december, ko so v boju na življenje in smrt jeklenele tovariške vezi med borci z obeh bregov Sotle. Utonil bi v pozabo, če se tedaj pred osemintridesetimi leti med Bistrico ob Sotli, Drenovcem, Osredkom in Pavlovo vasjo ne bi zvrstilo toliko dramatičnih dogodkov.
Nemci so do tistih dni podcenjevali partizanstvo na Kozjanskem. Bili so močnejši in živeli so v prepričanju, da jim maloštevilni uporniki ne morejo do živega. Toda 19. decembra so jih
nenadoma presenetili s svojim pogumom.
Kozjanska četa in Zagorski udarni bataljon sta zasnovala skupno akcijo; napad na Šempeter, današnjo Bistrico ob Sotli. Za partizane je bila to trda preizkušnja. Bilo jih je malo, Nemcev pa veliko.
Z besedami ,,To je bila prva skupna borba Kozjanske čete in Zagorskega bataljona" se je na letošnjem decembrskem srečanju na Bizeljskem povrnil v spomine polkovnik JLA Stjepan Krever iz Zagreba.
„Devetnajstega decembra smo prebredli Sotlo in še isto noč napadli Šempeter. Ponoči smo prišli, ponoči smo se borili, ne da bi se s Kozjanci prej videli in spoznali. Pred seboj smo imeli skupen cilj, boj za svobodo, dovolj za občutek medsebojne pripadnosti in tovarištva."
„ Kozjanci smo napadli prvi, za nami so prišli Zagorci in vnel se je silovit boj," je soborca Krevra dopolnil Milan Kostevc, upokojeni podpolkovnik iz Brežic. „Spopad je trajal do štirih zjutraj," je nadaljeval, vendar Bistrice nismo mogli zavzeti. Sovražnik je imel i na voljo veliko vojakov, zato smo se partizani odločili za umik. Tisto noč smo izgubili komandirja čete Ivana Škvarča—Modrasa. Kljub umiku se nismo počutili kot poraženci. Napad na Bistrico je za nas pomenil političen uspeh in sovražniku smo dali vedeti, da tudi na Kozjanskem ne bo več mirno spal.
Po umikg iz Bistrice smo Kozjanci in Zagorci krenili čez Svete gore in Drenovec proti Pišecam. Na Preski smo si Kozjanski borci izbrali zatočišče v hiši Martina Šulca, Zagorci pa so se z eno četo ustavili na Jagričevi domačiji in z eno na Javorju."
„S tovariši sem tisto jutro obiskal Kozjance v Šulčevi hiši," je soborcu Milanu segel v besedo nekdanji četni komisar Zagorskega bataljona Stjepan Krever." Snežilo je, da se ni nikamor videlo. Počutili smo se varne, toda sovražnik je izkoristil našo trenutno nepazljivost. Skupina vermanov se je skozi nepregledno belino potihem priplazila v bližino hiše, jo obkolila in nas napadla z granatami. Morali smo se rešiti za vsako »ceno, za kar smo imelieno samo možnost: beg na prosto. Mitraljezec Stenko iz Maribora, danes ga žal ni tukaj, je nadvse prisebno rešil nevarno situacijo. Vsem, ki smo ostali živi, je omogočil umik iz hiše. Na sovražnika je streljal iz mrtvega kota, da ga noben nemški puškomitraljezec ni mogel dobiti na muho.
Jaz sem takrat stekel na prosto s Slovenko Marijo. Na naju se je v hipu usula toča krogel. Ves zaprepaden sem strmel, kako padajo krogle po Mariji. Enak prizor je doživljala tudi ona ob pogledu name. Tovariši, ki so to opazovali, so bili prepričani, da sva oba mrtva. Dobro vem tudi to, da sem se v naglici zatekel k drevesu in se tako zavaroval s čelne strani.
Med tem je prešla v protinapad I. četa Zagorskega bataljona pod vodstvom Milana Šepetavca z Bizeljskega. Nemci so se za kratek čas razbežali, se čez čas spet pognali v boj in potem ponovno odnehali. Ko je streljanje potihnilo, nenadoma zaslišim Marijin glas:
'Si živ? '
,Živ, si ti živa? '
'Sem.'
Drug drugemu nisva verjela, da je to resnica. Za Ičs sva ušla smrti in preplavil naju je radosten občutek, da sva se ponovno rodila.
Toda nevarnost še ni bila mimo, čeprav so se nemški vojaki razbežali. Na poti proti Pišecam smo ves dan po malem puškarili. Iskali smo hrano, vendar smo le redkokje staknili kaj za pod zob. Poznalo se je, da na kmetijah ni bilo naših ljudi, da so gospodarili Kočevarji, ki nam niso bili naklonjeni. Bili smo bolj lačni kot siti in le tu in tam smo našli kako malenkost, ker tudi Kočevarji srmi niso kaj veliko imeli. Naleteli smo celo na hišo, kjer so nam novi gospodarji kmetije obljubili, da se bomo čez dva dni lahko najedli, vendar nas morajo najprej prijaviti nemškim oblastem, da nam bodo izdali živilske nakaznice. Seveda se na take limanice nismo ujeli. Sreča nam je ves čas obračala hrbet.
Naslednje jutro se nam je končno le nasmehnila. Pri nekem Kočevarju smo odkrili dobrih sto kilogramov težkega prašiča.
,Ta bo šel z nami,' smo rekli lastniku, on pa nas je prepričeval, da prašič ni njegov, da ga redi za nemško vojsko. Mi se na to nismo ozirali-Prašiča smo takoj zaklali, zakurili ogenj in ga dali kuhat v kotel, pojesti ga pa nismo več utegnili-Sovražnik nam je bil za petami in dobili smo ukaz, da se moramo takoj umakniti na Troboj-nik.
Borce je bilo pri umiku treba varovati, zato nas je nekaj ostalo v zaščiti. Samo jaz sem bil v tej trinajsterici navaden borec. To je bilo nekaj izjemnega in ohrabrujočega obenem. Za nas je še posebej veliko pomenilo to, da je bil v zaščiti komisar čete Milan Šepetave. Z njim na čelu smo se uspešno spopadli s sovražnikom, dokler ni bij eden od nas ranjen in smo ga morali nositi. Skrili smo se v gozd, saj z ranjenim tovarišem nismo mogli več tvegati odkritega boja. Sovražnikovi vojaki bi nas skoraj odkrili. Samo za deset metrov so nas zgrešili, ko so šli mimo. Na srečo nas niso slišali. Komisar Milan Šepetave se je v trenutku znašel in ranjencu z roko zaprl usta, da nas njegov stok ne bi izdal. Ko smo si že skoraj oddahnili, nas je presenetilo pokanje vej v neposredni bližini. To je pomenilo samo eno: da so nas odkrili.
,Živi jim ne smemo priti v roke, naj vsak prihrani naboj zase!' se je zarezal v tišino sugestiven poziv Milana Šepetavca. Zame je bil to trenutek, ki ga nikoli ne bom pozabil. V Milano vih besedah smo zaslutili odločnost. Občudoval' smo jo enako kot njegov pogum in iznajdljivost/ saj smo se prav z njegovo pomočjo naslednji da" izvklekli na varno.
Taki so bili dogodki, ki so Kozjance in Zagorce sprijateljili med seboj. Usodni trenutki, ki smo l'£ preživeli skupaj, so nas povezali za zmeraj, zaW' so naša izmenična srečanja na Bizeljskem, Kumrovcu in Bistrici ob Sotli vselej tako Prl' srčna." je končal pripoved polkovnikJ<reyer^y
Gledališka skupina, ki je sredi šestdesetih let dosegla svoj kvalitetni vrh, je kasneje z zagnanostjo vidno opešala. To se je pokazalo tudi pri ponudbi domačih besedil, ki jih je bilo čedalje manj. V kroniki dramske skupine, ki deluje zdaj kot samostojna sekcija v Kulturnem društvu „Dušan Jereb", je kot pisec novitet omenjen le še Vladimir Bajc, katerega „Klopotce", nekakšno satirično lepljenko, in igro „Vrni se, Ferdinand" so tudi uprizorili. Zabeležena pa je še ena uprizoritev; gre za mladinsko igro „Dežela sanj", ki jo je s svojimi učiteljiščniki uprizorila avtorica Boža Podrgajs. Med novomeške izvirne igre pa bi lahko šteli še nekatere poskuse mlajših ustvarjalcev, katerih dela so bila tudi uprizorjena. Starejšega datuma je, denimo, nastop Tonija Vovka z delom, ki je bilo hitro pozabljeno. Od mladih, ki bi jih deloma lahko imeli za Novomeščane, pa se zadnje čase uveljavlja Vida Rataj, ki je doma iz Stranske vasi.
Bera izvirnih gledaliških besedil novomeških avtorjev gotovo ni majhna in nepomembna. Zlasti v prvih letih po vojni je bila njihova navzočnost nepogrešljiva. Zadnje čase pa pomeni pojav domačega avtorja v gledališču že pravcati praznik. A lahko bi jih bilo več, ko bi bili v sami gledališki skupini ali v ZKO nekoliko bolj okretni. Tudi zdaj živijo v Novem mestu ljudje, ki dokaj spretno sučejo pero in bi mogli kaj novega in zanimivega povedati z gledališkega odra. Samo nikogar ni, ki bi jih povabil k sodelovanju. Zakaj si, na primer, ne bi umislili nagradnega razpisa z" nova gledališka besedila? Pa menda ja ni že v vseh glavah prevladalo prepričanje, da je več vredno perje izposojenega pava kot perje domače sinice?
I. ZORAN
OP
OUAMt
k
s
l
%
S CARINIKOVIMI OČMI
Vse države tega sveta imajo izvozne in uvozne pregrade. Nekatere skrbi beg kapitala ali prenašanje subvencioniranih predmetov, spet druge se boje, da bo domače tržišče ogroženo s poceni blagom iz tujine itd. Novi jugoslovanski carinski predpisi, ki so začeli veljati v noči s 4. na 5. december, so izzvali najrazličnejše odzive naše in tuje javnosti. Novih carinskih ukrepov v novoletnem razpoloženju nismo komentirali, raje smo se ozrli po svetu in pogledali, kako zadevo s carinami uravnavajo drugje.
Italijan pravzaprav ne pozna carinskih in valutnih zgod in nezgod, ki tarejo povprečnega Jugoslovana. Italija je namreč članica Evropske gospodarske skupnosti, med državami članicami ni carin in vse vaiute so med seboj konvertibilne. Prodajna cena posameznega proizvoda je dvakrat zaščitena. Najprej z zajamčeno najnižjo ceno, da proizvajalec ne bi prodajal vbogajme, in z zajamčeno najvišjo ceno, ki naj ščiti kupca.
LIRA JE KONVERTIBILNA
Med tema dvema mejnikoma je vse prepuščeno zakonu ponudbe in povpraševanja. Ce torej Italijan želi piti nemško pivo in jesti francoski sir, si oboje lahko privošči brez onegavljenja na meji. Če pa se na primer odloči „uvoziti" iz Jugoslavije nekoliko kilogramov mesa, bi načeloma moral plačati carino, v praksi pa jo ne. Italijan tudi ne izgublja časa z deviznimi računi in deviznimi knjižicami. Čeprav je lira najšibkejša zahodnoevropska valuta, je vseeno popolnoma konvertibilna. Devize se lahko kupijo na svobodnem tržišču. Kar se ..izvažanja" državne valute tiče, v Italiji velja predpis, da lahko državljan, ki želi preživeti počitnice v tujini, nese s seboj največ milijon in 100.000 lir. Obvezen je tromesečni polog četrtine tega ali manjšega zneska. Vendar je ta popolnoma sezonski ukrep zamišljen predvsem kot spodbuda za obisk domačih letovišč.
Seveda pa tudi Italijanom ni vse z rožicami postlano. Bogataši se na veliko ukvarjajo z ilegalnim izvozom kapitala. Sedanji beži iz države zato, ker neznansko kopičenje dobička iz časov gospodarskega čudeža ni več mogoče. Italijanski zasebni kapital išče v tujini donosnejše možnosti investiranja. Drugi italijanski tihotapski artikel so mamila. Verona je dobila žalosten sloves evropske narkomanske metropole, iz Italije peljejo poti za prevoz mamil v ZDA. Seveda se italijanski cariniki s vsemi silami bore zoper tihotapstvo kapitala in drog, navadne ljudi pa puste praviloma na miru.
BOLGAR SE V TUJINI LAHKO OBUJE
Pred nekako enim mesecem je Bolgarija popolnoma zaprla kanal, skozi katerega šo iz države odtekali sorazmerno poceni industrijsko blago in prehrambeni artikli. Noben tujec in noben Bolgar ne sme odnesti iz Bolgarije niti grama mesa, olja, hrane za otroke, na seznamu predmetov, za katere velja izvozna prepoved, so odeje, perilo, pralni stroji, sesalci za prah, posoda itd. Za številne predmete, kot so recimo sladkarije, kava, čaj, ribje in mesne konzerve, tepihi, kristal, pralni praški, šivalni stroji pa mora Bolgar ali tujec, ki zapušča Bolgarijo, plačati 200 do 300—odstotno carino.
Bolgarska vlada je uvedla dokaj stroge ukrepe tudi za blago in predmete, ki jih žele uvoziti njeni državljani, ki so bili v tujini. Prepovedan je uvoz predmetov, ki po vsebini ne ustrezajo interesom socialistične skupnosti — tako na primer ilustrirani pornografski časopisi in drugo blago te vrste itd. Bolgari ne plačajo carine za blago, katerega vrednost ne presega 200 levov. To praktično pomeni, da lahko vsak Bolgar prinese domov iz tujine 4 do 5 parov čevljev ali kaj podobnega. Za predmete iznad omenjene vrednosti se plača carina od 10 do 100 odstotkov. Načeloma lahko bolgarski državljan putuje v tujino kot zasebnik dvakrat na leto. Enkrat v države SEV, enkrat pa v katero od kapitalističnih držav. V praksi je ta pravica manj pogosta, zato se Bolgari poslužujejo predvsem skupinskih turističnih popotovanj.
MADŽARSKA: UGODNOSTI ZA MLADOPOROČENCE
Madžarski državljan ne more imeti deviznega računa brez dokaza, da je devize nabavil legalno — da je torej službeno bival v tujini. Devize se lahko natečejo tudi iz inozemskih honorarjev, vendar se en del takih deviz obvezno pretvori v forinte po uradnem tečaju. Devize lahko vplačajo tudi sorodniki iz inozemstva, tudi te devize se lahko porabijo za potovanje v tujino. Ni vsaka juha tako vroča kot se skuha, Madžarom odobravajo za potovanja v socialistične države precejšnja sredstva, za potovanje v kapitalistične države pa odobravajo devize samo enkrat v treh letih. V ta namen lahko Madžar kupi okoli 340 dolarjev, če pa želi potovati na Zahod vsako leto, mora imeti vabilo sorodnika iz tujine. V takem primeru dobi na banki 30 dolarjev.
Kakorkoli že Madžat potuje, službeno ali zasebno, vsakič lahko brez plačila uvozi za okoli 140 dolarjev blaga, ki pa mora biti namenjeno za osebne potrebe in ne za preprodajo. Posebno ugodnost imajo mladi pari,'ki lahko v letu po poroki uvozijo brez plačila carine za blizu 500 dolarjev blaga ali predmetov.
Nedavno tega so uvedli na Madžarskem zelo drastičen ukrep — prepovedali so odnašanje hrane čez mejo, kar je prizadelo naše sladokusce. Madžar lahko odnese čez mejo okoli 200 forintov, kar je nekako 6 dolarjev.
3EG KAPITALA
Francozu kot članu Evropske gospodarske skupnosti ni treba trepetati, kaj vse bo našel carinik v njegovi potni torbi. Prebivalec dežele dobrih vin in hrane ter samosvoje industrije lahko zakonito odnese čez mejo 5000 frankov na vsako potovanje. Če potuje službeno, se vsota poveča za 1000 frankov na dan. Čez francoske meje gredo torej veliki denarji, kar pa oblasti ne briga preveč. Glavna skrb oblasti in carinikov je zakrpati ali odkriti luknje, skozi katere iz države brez milosti beži kapital. Od začetka tega leta je čez francoske meje ilegalno odšlo 40 milijard frankov, večina (32 milijard) potem ko je v državi prevzela oblast levica.
Denar prenašajo čez mejo, večinoma v Švico, „revni" študentje, nekdo je preprosto sedel v zasebno letalo in prepeljal denar po zračni poti, v smučarskih središčih na francosko—švicarski meji je kar nekam preveč ljudi, ki slabo smučajo, so pa zato njihove vetrovke podložene z bankovci
namesto z vato. Skratka, cariniki so zoper velike ribe precej nemočni, ali kot pravijo sami Francozi: spuščajo denar in carinijo zelenjavo.
SEGNOR VENDAR NE TIHOTAPI!
Španci v svoji državi nimajo pravice imeti deviznega računa, ko so doma, nimajo pravice posedovati deviz. Vse devize, ki jih vnašajo v domovino, so dolžni v banki zamenjati v domače pezete^ Na prvi pogled strahota, vendar ni čisto tako. Špancu črno devizno tržišče ni potrebno. Ko gre v tujino, preprosto stopi v banko in tam za pezete kupi ustrezne devize. V tujino lahko gre, kolikorkrat mu poežli srce, vsakokrat lahko zamenja v devize 80.000 pezet. Menjava se lahko izvrši tudi na aerodromu, važno je, da ima popotnik potni list in letalsko vozovnico. V domači valuti lahko Španec vzame s seboj še 50.000 pezet. Ker je pezeta popolnoma konvertibilna, ni bojazni, da bi v tujini ostal brez denarja ali v zadregi.
Kar se uvoza blaga tiče, ni v Španiji nobenih omejitev. Treba je samo plačati carino. Za vse razen za Tradicionalnih 200 cigaret in dva litra alkohola. Povedati pa je treba, da so španski cariniki zelo diskretni, težko se jim zdi verjetno, da bi bil španski segnor lahko tudi tihotapec.
V BRITANIJI RDEČA IN ZELENA POT
Ko pridete na glavni britanski mejni „prehod", na letališče Heatrovv, vas na carinski črti čakata dve izhoda — rdeč in zelen. Če ne nosite s seboj nič drugega kot samo dovoljeno, krenete po zeleni poti. Razen v posebnih primerih na tej poti ni pregledov in formalnosti. Od vsakogar pričakujejo, da se bo iz poštenosti ali pa iz strahu pred ostalimi sankcijami držal predpisov.
Temeljni predpis je, da lahko vsak Britanec ali tujec vnese v državo brez carine vse osebne predmete, poleg tega pa še 200 cigaret, liter žganja, dva litra vina in do 50 gramov čistega parfuma ali do 250 gramov kolonjske vode. Količina tega blaga se lahko poveča do tretjine, če je kupljeno v državah evropske deseterice in če so plačane vse dajatve. Carine je v Britaniji oproščeno tudi blago do vrednosti 28 funtov oziroma 120 funtov, če je nabavljeno v deželah Evropske gospodarske skupnosti. Na vse iznad omenjenih količin in vrednosti se plača carina ali’ davek. Posebno visoke so davščine na cigarete in tobačne izdelke, žgane pijače in parfume. Za druge predmete veljajo nižje Carinske stopnje. Za čevlje na primer 20 odstotkov, za fotografske aparate 11,6, za radijski sprejemnik 14 itd. Če so omenjeni predmeti kupljeni v državah, ki niso članice EGS, je treba plačati še prometni davek, kije 15 odstoten. Ta predpis je bolj za šalo, saj ga ni človeka, ki bi na primer fotografske aparate kupoval v Jugoslaviji.
V Veliki Britaniji velja popolna svoboda glede vnašanja in odnašanja domače ali tuje valute. Vse omejitve je ukinila vlada ..železne lady" Margarete Thacher. V vsaki banki ali menjalnici lahko kadarkoli po dnevnem tečaju menjate katerikoli denar.
V ZDA NE VSTOPAJTE Z JABOLKOM
Ko pridete v Združene države Amerike, se vam kaj lahko zgodi,'da vam cariniki odvzamejo jabolko, kos sira ali drugo hrano, za vse drugo pa se ne zmenijo. Za uvoz hrane so namreč potrebna posebna dovoljenja. Potnik, ki z ničemer ne vzbudi pozornosti carinikov, se samo sprehodi mimo. Ameriški cariniki so najbolj „nori" na mamila in orožje. Sicer pa je potnik ob prihodu v ZDA dolžan izpolniti posebno prijavo in navesti, ali nosi s seboj več kot 5000 dolarjev (v katerikoli valuti) ter vsako darilo, ki je vredno več kot 300 dolarjev. Če je v denarnici več denarja, ga pač je, ZDA bi samo rade vedele, da je tako.
ZDA se drže načela svobodne kokurence ter se zato izogibajo prepovedi in strogih omejitev uvoza predmetov in blaga. Amerike administrativno ne prepoveduje celo uvoza blaga, ki resno ogroža ameriško industrijo. Najbolj očiten primer takega ravnanja je uvoz japonskih avtomobilov in elektronike. Ni pa seveda rečeno, da ZDA Japoncem tu in tam ne namignejo, da so šli le predaleč. Vsekakor pa začetek ekonomske vojne v Japonsko ali kakšno drugo državo, ki izvaža v Ameriko, ni v interesu ZDA. Vedeti je namreč treba, da so Združene države tudi velik izvoznik. Največji na svetu.
Načeloma je treba cariniti vse blago, ki pride v Ameriko. Carinske stopnje so razdeljene v tri kategorije. Prva temelji na statusu tako imenovanih največjih ugodnosti, v drugi kategoriji so nerazvite države, v tretji pa države „pod komunistično dominacijo". V praksi (na primer pri uvozu marelic) so carinske stopnje za izvoznika z največjimi ugodnostmi 6,9, nerazviti jo odnesejo s 4,9 odstotka od vrednosti marelic, komunistični tabor pa mora razmisliti, če se mu splača izvažati, na njegove marelice je kar 45 odstotkov carine. Kdo jih bo še kupil?
Ameriški državljani v ameriških bankah ne smejo držati tuje valute. Glede na čvrsto konvertibilnost dolarja je v ZDA seveda smešno govoriti o instituciji deviznega računa ali štednje. Američan lahko dolar vedno pretopi v katerokoli drugo valuto. Najraje pa potuje kar z dolarji, potovalnimi čeki ali pa s kreditno kartico.
SPOMINKI V RAZUMNIH KOLIČINAH
Že leta lahko sovjetski državljani, ki so dobili dovoljenje za potovanje v tujino, vzamejo s seboj po 30 rubljev (rubelj je 53 din), brez plačila carine pa lahko uvozijo za 100 rubljev blaga ali predmetov.
Teh 30 rubljev nosijo sovjetski državljani takrat, ko gredo v države socialističnega bloka in Jugoslavijo. Za potovanje v kapitalistične države je namreč vse ..predvideno" v vnaprej vplačanem turističnem aranžmanu. Sovjeti ne smejo imeti deviz. Če jih zaslužijo v tujini, jih morajo prijaviti in predati banki Gos, devizno protivrednost dobe v rubljih. Država tako menjavo seveda stimulira, za devize dobi sovjetski državljan tako imenovane devizne rublje, s katerimi lahko kupuje v trgovinah tipa berjozke. Gre za trgovine, ki so nekoliko bolje oskrbljene z domačim in tujim blagom široke potrošnje.
Ob odhodu v tujino lahko sovjetski državljan « seboj nese darila do vrednosti 100 rubljev. Tako lahko ima s seboj do 15 zlatih, platinastih ali srebrnih prstanov — če odhaja v tujino za daljši čas, in do 5 prstanov ali podobnih predmetov -če potuje za krajši čas. Tujci in domačini morajo ob vstopu in izstopu pismeno deklarirati blago in predmete, ki jih nosijo s seboj. Spominki se lahko vnašajo, kot pravi predpis, v razumnih količinah
14 [21	priloga	dolenjskega	lista
ZADNJE URE SINOVEGA ŽIVLJENJA
napreden učitelj Ljubič, ki je ustanovil sokolsko društvo in moji otroci so prenehali hoditi v Marijin vrtec, ki ga je vodil župnik, in navdušeno zahajali k Sokolu. Živo se spominjam dneva, ko je hčerka Milka prišla domov vsa objokana in povedala, da ji je župnik dal slab red iz verouka, čeprav je vse znala. Tako se je otrokom maščeval za Sokola." Gotovo župniku ni ušlo tudi to, da so bili v Karlinim hiši precej dovzetni za „preku-cuške" besede Jakoba Butale, predvojnega revolucionarja iz Gradca, ki je bil zaradi svojega komunističnega delovanja zaprt v Mariboru, kjer je prav takrat prestajal svojo kazen tudi Tito. „Še posebno Tonče je bil močno navezan na Jaka in je večkrat hodil k njemu; pri nas pa se je oglašal tudi študent Janez Marentič, ki se je, kot smo kasneje zvedeli, udeležil ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije na Čebinah."
Da bi zaslužila kakšen dinar, je Karlina hodila po sosednjih hrvaških vaseh, tam kupovala jajca, in ko jih je nabrala po 600, 700, se je odpravila v Ljubljano. Do Gradca, tam na vlak, štiri ure vožnje, potem pa od hiše do hiše. Še prej je morala nekaj denarja odšte > na mitnici. ,,Kdor si je to mitnico izmislil, ne bo boga videl!" še danes žuga. In od vsega tega ie imela 60, morebiti 70 dinarjev čistega zaslužka. ,,Joj, kako smo potem z otroki doma šteli tiste borne dinarje in se veselili, kot bi imeli milijone ..." Spominja pa se tudi, da je enkrat zaslužila ravno toliko, da je hčerki kupila meter in pol blaga za oblekico.
Starejša hčerka je očetu pisala, da je šla v Črnomelj v meščansko šolo, ker ne bi bila rada
naši hiši ne molimo. Iz tega ni bilo nič in Ivanka je ostala pri meni devet let."
V eni noči, 16. februarja 1943, je 23 fantov iz Krasnica odšlo v partizane, med njimi je bil tudi Jakofčičev Tonče. Za partizane sta delali tudi obe Karlinini hčerki: Tončka v Ljubljani in Milka v Tržiču; kasneje sta obe prišli v Belo krajino. Fašisti iz postojanke v Podzemlju so po „zaslugi" neke tamkajšnje Bare vedeli, da je tudi Karlinin sin pri partizanih. „Jaz pa sem skrivaj hodila čez Kolpo v takratno Nezavisno državo Hrvatsko in za partizane nabirala sol, ki je na naši strani ni -bilo dobiti."
GLAVA NA ŠIVANKINI KONICI
Mlinar Fortun me je večkrat svaril: ,Karlina, glavo nosiš na šivankini špici.' Nabrala sgm za cel voz soli in s Tilko Rusovo sva jo ponoči iz Krasinca z volmi vozili v Dobravice. „Italijani so jo nekajkrat, odpeljali, ji pobrali vrečo ali dve soli, koline, kar je pač imela v hiši. Nekoč, ko je ponjo prišlo iz Podzemlja 20 vojakov, jih je nadrla: „Kaj vas ni sram, da po eno žensko ob belem dnevu pride toliko oboroženih vojakov!"' Italijani pa se niso zadovoljili samo s strahovanjem, grožnjami in nekajdnevnim zaporom v Črnomlju. Ravno na pepelnico 1943 so zažgali 17 domačij na Krasincu, seveda tudi Jakofčiče-vo. „Hlev, skedenj, vse je pogorelo, le hišo smo z bratom in njegovo ženo komaj rešili." Vse, kar so ji uničili je Karlina kasneje na novo postavila, še večje in lepše je naredila. Gorja, ki so ga ji prizadeli domači ljudje, belogardisti, pa ne more in noče nikoli pozabiti.
„Tonče je bil ranjen v Suhi krajini in se je zdravil v partizanski bolnišnici v Gorjancih. Neki avgustovski dan je prišel domov na obisk. Na Otoku so imeli napovedan skojevski sestanek, potem pa bi moral iti nazaj v bolnico. Bili so izdani in belogardisti so ujeli Tončeta in Jeleničevo Katico. Njega so takoj odpeljali v Metliko, njo pa naravnost v internacijo, tako da do konca vojne nihče ni vedel, kje je, ali je sploh še živa."
Karlina Jakofčič govori precej glasno, pravi, da , ji je to prirojeno in da potihoma ne zna govoriti. ' Ko pa je pripovedovala o zadnjih urah življenja svojega sina, se ji je glas večkrat zlomil, besede so ji ustavljale solze, a le, ko je govorila kot mati. Ko je ponavljala stavke, ki jih je njen sin spregovoril skoraj pred 40 leti tik pred smrtjo, pa ji glas ni trepetal.
ŽIVETI V SENCI ŠTEVILKE 13
V svojem dolgem življenju se je Karlina Jakofčič nagarala, natrpela in najokala. In iz vsega gorja je ta, danes skoraj 83-letna ženska iz Krasinca v Beli krajini po nedoumljivem čudežu življenja črpala ne samo moč, ampak tudi dobroto. Eno in drugo Karlina izžareva še danes, še je odločna, močna in pokončna ženska, a brez vsakršne sence jezljivosti, drobne hudobije ali celo zlobe, kar je včasih tako značilno za stare ljudi.
Ko pripoveduje o svojem življenju, ko jo spomin na davne dogodke pripravi v smeh ali pa jo oblijejo solze, nikoli pozabljenega materinega gorja za zverinsko ubitim sinom, vsake toliko časa ustavi živi tok pripovedi. V teh presledkih sama sebi brez besed zastavi vedno isto vprašanje: Bi se mi življenje lahko zasukalo drugače, da bi bilo lepše, lažje, bolj veselo, da bi dajalo več zadovoljstva in sreče? Odgovor je vedno enak: Ne. Z vdanostjo, ki jo premorejo le ljudje, ki jih je življenje neusmiljeno kalilo v vodi trpljenja, pravi, da je celo prav tako, da drugače tudi biti ne bi moglo. „Trinajsti otrok sem, in to se mi je vseskozi poznalo," hoče povedati, da ima ljudsko vraževerje, kar se nje tiče, prav.
MATERINA PREROKBA
„V začetku je kazalo, da se materine besede, ko mi je branila sosedovega fanta, češ da z njim ne bom nikoli srečna, ne bodo uresničile," je Karlina začela svojo pripoved. „Karlina, jaz bom v grobu in te ne bom mogla niti potolažiti, ko mi boš prišla tožit svoje gorje," je mati govorila 18-letni hčerki. „Samo enkrat sem jo zavrnila z grobo besedo in še danes mi je zaradi tega zelo hudo. Lažje bi pozabila, da sem jo prizadela, če se njene besede ne bi uresničile." Karlina je bila čedno dekle in marsikateri fant je vrgel nanjo oko. „Na bogatijo bi se lahko primožila, vendar sem jaz videla samo tistega svojega.
Ko je njen Tone prišel po prvi vojni iz ruskega ujetništva sta se poročila. ..Takrat sem se preselila v to hišo, v kateri živim še danes. Kaj vse pa se je v tem času zgodilo,..." Prvih nekaj let je bilo vse lepo. Mož je imel veliko posestvo, bogato kmetijo, kar deset glav živine so redili, Karlina je k hiši za doto prinesla lep vinograd, gozd in tudi precej gotovine.
„Pekel je prišel, ko je mož začel kvartati. V nekaj letih je zakvartal ves grunt. Cele noči ga ni bilo doma, jaz pa se ga še vprašati nisem upala, kod hodi, pred njim tudi jokati nisem smela; ko mi je bilo hudo, sem morala ven na stopnice, da sem se zjokala. Spominjam se, da me je nekoč poslal na delo na polje, nazaj grede me je pa
srečala vaščanka in mi vsa zgrožena dejala: 'Karlina, kaj delaš tukaj, doma ti pa živino tržijo.' Tekla sem v hlev, kjer je mož prodajal živino. Jokala sem in se krav oklepala okrog vratu, a ni nič pomagalo, vse je šlo. Dve leti ni hotel obdelovati vinograda, ki sem ga jaz prinesla k hiši, ker ga nisem pustila prodati. Potem pa je nekoč ponoči prišel pome in mi zagrozil, da mi bo glavo obrnil, če ne bom podpisala, da ga prodam. Še suho klobaso sem morala vzeti s seboj v gostilno, kjer je on prodal moj vinograd; oni so jedli in pili, jaz pa sem v kotu jokala. Gozda pa nisem dala in še danes ga imam."
M02 SE JE VRNIL CEZ 30 LET
Ko je vse pognal, se je odločil, da gre v Kanado. Rekel je, da za tri leta, da bo poravnal vse dolgove in si malo opomogel. Šel je 20. aprila 1928, nazaj je prišel točno čez 30 let. „Jaz pa sem s tremi otroki ostala na okleščeni domačiji; imeli smo hektar polja, hektar zemlje okoli hiše, hlev je bil prazen, bili smo brez dinarja."
Karlina je začela boj za obstanek in preživetje s\roje družine. Ne samo da je morala vsak dan poskrbeti, da so imeli ona in otroci kaj jesti, pritiskali so dolžniki in jo hoteli spraviti še ob tisto bore imetje, ki ji je ostalo. ,,V Ameriki so bili moji trije bratje in sestre in oni so mi poslali denar, da sem izplačala moževe dolgove in da smo lahko ostali v svoji hiši." Vendar dolgo še ni bilo konec. Mož se tudi v Kanadi ni mogel upreti ..hudičevim podobicam" in očitno tudi tam pri kartah ni imel sreče. Takrat je bilo tam precej Belokranjcev in marsikdo, ki se je kasneje vrnil domov, je prišel h Karlini terjat denar, ki mu ga je bil dolžan njen mož iz Kanade.
Sem in tja je mož poslal nekaj dolarjev, vendar od tistega ne bi mogli niti umreti, kaj šele živeti.
Dobri ljudje so nam pomagali; če ne bi bilo Šuštaričevih iz Prilozja, bi od lakote umrli. Otroci, dve hčerki in sin, so se v šolj v Podzemlju pridno učili. Otroci so mi bili edina sreča. Tako radi smo se imeli in spominjam se, da je sin Tonče vedno hotel, da pojemo, ko smo čakali, da se bo skromna jed na mizi malo ohladila. Tudi učitelji iz Pozdemlja so nam precej pomagali in kaplan Florjančič," pravi Karlina hvaležno.
OTROK PRETANJENO OBČUTI KRIVICO
Vendar so Jakofčičevi otroci občutili tudi krivico, in to tako, ki otroka najbolj zaboli in je nikoli ne pozabi. ..Takrat je bil v Podzemlju
vaška dekla, in ga prosila, naj ji pošlje kaj denarja za knjige in zvezke pa za obleko in hrano. „Dve leti potem nam niti pisal ni. .."
PRAŠIČKI V POSTELJI
Že tako jim je bilo dovolj hudo pa so jih še nesreče prizadele. Spet so Karlini priskočili na pomoč bratje iz Amerike in ji poslali denar, da si je kupila kravico, da bi otroci imeli vsaj mleko. Tik preden bi se naj otelila, pa je poginila. Poslali so ji denar za drugo kravo. Več sreče pa je imela Karlina s prašiči. Danes se ji vse skupaj, kar se je dogajalo v tisti najbolj mrzli zimi, zdi od sile smešno in zgodbo v navalih smeha komaj pove do konca. „Imela sem svinjo, ki je devetkrat zapored povrgla po devet mladičev. V tisti strupeni zimi bi mladički v svinjaku gotovo poginili in jaz bi bila ob zaslužekt saj sem prašičke najprej malo zredila, potem pa prodala. In tako smo z otroki svinjo in vseh devet mladičev preselili v hišo, v sobo; šest tednov so prašički spali v moji postelji in noben se ni ponesnažil v posteljo. Vsako jutro smo sobo temeljito očistili, zamenjali slamo in vreče po tleh."
Lepega dne pa je Karlina ostala sama v hiši. Hčerka Tončka se je šla učit za frizerko v Ljubljano, Milka in sin Tonče pa sta odšla od hiše na isti dan. ..Zjutraj sem Milko spremila na vlak v Gradec; šla se je učit v trgovino k Dovžanovim v Tržič. Hudo mi je bilo, vendar pred hčerko nisem hotela tega pokazati, saj je bilo tudi njej težko, ko je odhajala od doma. Domov grede na cesti pa sem na ves glas zajokala, pogledala proti vlaku in potožila: ,0 ti vrag črni, kam pelješ moje dete...' Komaj sem prišla domov, je pa Tonče odšel k vojakom. Tisti dan sem bila sama pri južini; v usta sem jed nesla, grizla, grizla, pogoltniti pa nisem mogla, preveč me je stiskalo v grlu."
DEKLICA Z RDEČO OBLEKICO
Za tisto leto, ko je bila sama, je k sebi vzela revnega fantička. ..Smilil se mi je, doma je bila huda revščina, starši so bili pijanci, družbo mi je delal in kravo pasel." Že prej pa je k svojim trem otrokom vzela še enega od šestih otrok svojega brata, ki je padel v prvi vojni. Deklica je pri njih živela šest let. Med vojno je šla nekajkrat v Črnomelj, da bi dobila kakšnega Bosančka, siroto brez staršev, kakršne so takrat pošiljali na osvobojeno ozemlje. „Vse so ljudje takoj vzeli, potem sem vzela pa enega od 13 otrok moje nečakinje; deklica je imela na sebi rdečo oblekico, narejeno iz padalske svile, to je bilo vse. To dekletce je
bilo zelo..........  :	a mojega sina Tončeta, in ko
so ga be loga? d isti ubili, deklica ni hotela več moliti. Neki ljudje so začeli pritiskati na njenega očeta, češ naj hčerko vzame nazaj, ker bo sicer postala luteranka, kot naj bi bila tudi jaz, ker pri
„Brž drugi dan, ko sem zvedela, kaj se je zgodilo, sem šla v Metliko, a me niso pustili k sinu. O zadnjih Tončetovih urah mi je kasneje pripovedoval metliški kaplan Metod Golia, ki je simpatiziral s partizani. Metliški prošt je bil takrat Klemenčič in on je kriv, da so mi sina ubili. Tonče se namreč ni hotel spovedati, rekoč: ,Če se vi ne bojite boga, ko nedolžnega na smrt sodite, se tudi jaz ne bojim predenj priti!' To je bilo preveč in belogardisti so sina odgnali k Trem faram. Kaplan Golia je moral hoditi pred njim, kot na pogrebu. Vso pot jih je prosil, naj ga spustijo, češ da nedolžnega peljejo, na morišče, pa so mu grozili, da bodo še njega, če ne bo tiho. Na tej poti so srečali starega zidarja, ki je po naših vaseh prej kmečke peči zidal in mu je Tcnče včasih pomagal. Tonče mu je naročil: ,Stric, povejte vsem ljudem, da so me popi na smrt obsodili.'
V glavni cerkvi pri Treh farah sta moj sin in kaplan v klopi sedela, objeta, dokler ju beli niso na silo ločili. V cerkvi so ga začeli ubijati, ob pol sedmih zvečer; mučili so ga, polomili mu roke in noge, prebadali z bajoneti, potem so ga prestrelili z več kot 40 streli in vrgli v jamo za cerkvenim zidom." Podzemljski župnik ni dovolil, da bi za Tončetom zvonili, češ da ni prejel zadnje popotnice, pa mu je Karlina zabrusila: „Tudi ti je ne bi prejel, če bi s tabo tako delali kot z njim." Vse to se je zgodilo le nekaj tednov pred italijansko kapitulacijo. Potem so partizani sina izkopali, naredili obdukcijo in mu priredili veličasten pogreb. Niso zvonili samo zvonovi v Podzemlju, ampak tudi pri Treh farah, v Metliki in še kje," je mati sklenila žalostno pripoved.
OBEMA JE BILO TE2KO
Po sedmih letih molka ji je mož, ki je bil že 30 let v Kanadi, spet pisal. „ln jaz, trapa, sem odpisala ..." Kakorkoli že, lepega dne se je prikazal na vratih in Karlina pravi, da bi ga spoznala ne samo po 30, ampak po sto letih. S sabo je prinesel 600 dolarjev in vsa Karlinina pisma, tudi tista, na katera ni odgovarjal. Prav tako ima Karlina spravljena vsa njegova pisma. Njegova pokojnina je znašala natančno 2 dolarja in 16 centov na mesec. Iskat jo je hodil v banko na Črnomelj na dva meseca in ni prišel domov prej, preden je je ni zapravil. „Samo to sem mu rekla, da bi si doma v 30 letih zaslužil večjo pokojnino, če bi z brezovo metlo pot do Kolpe pometal. Nekateri ljudje so hudobni in so ga ščuvali proti meni, tako da mi je bilo teh pet let, kolikor je še živel, težje kot prej 30 let. Ni mu bilo prav, da sem sama zmogla vse to, da sem preuredila hišo, pozidala hlev, kozolec, drvarnico, svinjake, da sem imela dve kravi, konja, federvagen, vse poljsko orodje. Tega pa ne njemu ne tistim ljudem ni bilo mar, da smo bili po njegovem odhodu 14 let brez trtja, ker je prodal vse vinograde, in da jaz ves ta čas nisem stopila v gostilno, da bi si kupila en sam kozarec vina."
Ko je umiral za rakom, ga je obiskala na Golniku in obema je bilo težko.
A. BARTEU
1
prebrali smo
clarke
drugače
Arthura C. Clarka poznajo slovenski bralci predvsem kot pisca odločnih znanstvenofantastičnih pripovedi, med katerimi nedvomno „2001 — vesoljska odisejada" in „Konec otroštva" pomenita vrh v tovrstni literarni tvornosti. Manj znano pa je, da je Clarke tudi pomemben publicist, fizik in matema-
ustvarja. V tej prijazni deželi spremlja razvoj svetovne znanosti in tehnologije ter posamezne pomembne dosežke komentira, kaže na možne posledice in učinke znanstvenih dosežkov na življenje družbe. Kot priznan strokovnjak je napisal že preko 500 različnih člankov, esejev in spisov za radio, televizijo in tisk; drobec tega je zbran v esejistični knjigi „Morje in vesolje".
ved. pogosto začini z duhovitostjo, mestoma je celo jedko ironičen. Knjiga je takšna, da jo bo marsikdo na dušek prebral. In še to: v časih, ko se cene slovenskih knjig dvigajo v astronomske višine, je cena 185 din za knjigo še kar sprejemljiva.
M. MARKELJ
knjige
MORJE IN
VESOLJE
\rthur t ( jaikt*
Za Clarka je značilen optimizem, ki pa ni slep. Pisatelj verjame v znanje, verjame v človeka in upa, da bo prebredel nevarne tokove zlorab znanstvenih dosežkov, čeprav se hkrati ves čas zaveda tudi možnosti samouničenja človeštva. Za nas so še posebno zanimiva poglavja, v katerih z zanosom popisuje velike prednosti, ki jih ima za dežele tretjega sveta uvajanje vesoljske tehnologije v proces izobraževanja preko satelitov. Clarke ponuja nerazvitim pravo moč — znanje. Meni, da je z znanjem mogoče preskočiti posamezne stopnice razvoja in da je le tako možno, da se nerazviti svet hitreje prebije v svetovno družbo rajvitih.
terorizem
Novinar Janez Čuček, ki je pred letom ali kaj temeljito obdelal zakulisje slovenske politične emigracije, se je poznavalsko lotil še ene temačne plati dogajanj po svetu, to je terorizma. S to dovolj povedano besedo je tudi naslovil knjigo, ki je izšla pri Cankarjevi založbi.
tik, potapljač in futurolog, zato knjiga „Morje in vesolje", ki jo je v zbirki Kalejdoskop izdala Državna založba Slovenije, zapolnjuje praznino v slovenskih prevodih Clarkovih del. Prevod in izbor je opravil Boris Grabnar.
Slovenska izdaja predstavlja pravzaprav le izbor 14 poglavij iz obsežnejše izvirne knjige, ki nosi tudi drugačen naslov — „Pogled s Serendipa". Serendip je staro ime za otok Cejlon, kjer Clarke že dlje časa živi in
Marsikaterega bralca bodo pritegnila Clarkova razmišljanja o mestu človeka in civilizacije sploh v vesoljskem prostoru. Pisatelj verjame, da nismo sami v strahotni praznini vesolja in da razum ni zgolj enkratno naključje v zgodovini vesolja. A če smo le sami, potem je odgovornost vseh, da ta enkratni pojav zavesti ohranimo, da ne dovolimo, da zaidemo na nevarne stranpoti. V kratki zgodovini razvoja znanosti je dovolj opozoril, dovolj dogodkov, ki svarijo. Nanje Clarke opozarja tudi takrat, ko z zanosom riše podobo sveta v bodočnosti.
V uvodu pravi, da je terorizem postal tako rekoč sestavni del vsakdanjika, o njegovih zločestih dejanjih zvemo vsak dan kaj, kljub temu pa o terorizmu ne vemo veliko. Zato je pričujoča knjiga (kajpak ne znanstven) poskus prikazati družbene, politične, zgodovinske in druge silnice, ki sprožajo terorizem, in nakazati pojavne oblike in mehanizme slednjega.
iz izložbe
Ne po krivdi založbe (Slovenske matice), temveč zaradi opisa urednikov in zato še bolj zamudnega zbiranja in razvrščanja gradiva je druga knjiga ..Slovenskih ljudskih pesmi" izšla deset let za prvo. Bolje tako kot nikoli — to pravimo v upanju, da bi tretja knjiga, katere rokopis bo menda kmalu končan, izšla vsaj v pol krajšem času.
Zdajšnja izdaja slovenskih ljudskih pesmi je prva večja po znamenitih štirih knjigah tovrstnega blaga, ki sta jih ob koncu prejšnjega in v prvih dveh desetletjih tega stoletja uredila K. štrekelj J. Glonar. Zdi se, da bo v končnem obsegu (točno število knjig še ni znano) Slovenska matica Doskrbela za najbolj popolno zbirko tvornosti, ki nedvomno sodi med glavne opornike slovenstva.
Prva knjiga je začela prinašati pripovedne pesmi, v okviru teh junaške in zgodovinske, bajeslovne in pravljične, kot dodatek tudi srbohrvaške pesmi na slovenskem ozemlju. Pri pripovednih pesmih ostaja tudi še obsežnejša (670 strani velike osmerke) druga knjiga, v kateri je objavljenih 1015 inačic (s 614 zapisi melodij) triinsedemdesetih pesemskih tipov legendarnih pesmi; s tem legendarne pesmi še niso povsem izčrpane, nekaj jih bo prinesla še tretja knjiga, ki bo v glavnem namenjena baladam socialno—kritične vsebine.
Skladno z mednarodno sprejetimi načeli so v knjigo uvrščene najprej pesmi s snovmi iz stare zaveze, sledijo pesmi, ki življenje Jezusa, Marije in z njima povezanih postav zajemajo iz nove zaveze. Veliko pesemskih legend o Mariji se je spočelo iz ljudske domišljije, tem pa sledijo legendarne pesmi o življenju ali smrti svetnikov; nastale so zvečine po srednjeveškem ljudskem izročilu.
Slovenske legendarne ljudske pesmi so mestoma na moč preproste, drugod kažejo
izredno pripovedno silo, so stvarne, pa tudi zazrte v onostranstvo, govorijo o udinjanju življenju in veri v zmago dobrega nad zlim, nasploh pa so svojevrsten poskus odstiranja skrivnostnosti s človeškega pehanja in nehanja. ,
Dostopne so v skrbno izdelanem znanstvenem okviru, ki premore vrsto potrebnih kazal, številne podatke in nepogrešljiva pojasnila. Za vse to so ob pomoči več sodelavcev poskrbeli uredniki Zmaga Kumer, Milko Matičetov in Valens Vodušek.
D. R.
postaji v Bologni, ugrabljanje letal pa izraelsko ali zahodno-nemško „neteroristično" reševanje letal v drugih državah), knjigo pa zaključuje kratko po-
glavje o nepredvidljivih posledicah za svetovni mir s strani morebitnega, po zadnjih podatkih sodeč pa ne nemogočega jedrskega terorizma.
Bogat sklop premislekov in predvidevanj ponuja slavni pisatelj v knjigi „Morje in vesolje" v lahko razumljivi obliki. Pripo-
Na več kot štiristo straneh je Čuček izdelal kar se da široko podobo terorizma po svetu: beremo o različnih terorističnih skupinah ali že kar vojskah na domala vseh celinah, govor je o tem, zakaj se poraja in kako deluje (ali je deloval) med drugim tudi t. i. državni terorizem (pri tem niso izvzeti npr. stalinizem, ameriški in drugi rasizmi), v posebnem poglavju so obdelani četniki in ustaši, opisane so številne teroristične akcije, ki so pretresle svet (denimo, pokol izraelskih športnikov na olimpijskih igrah v Muenchnu, bombna eksplozija na železniški
m*
%4n
Znotraj meja jugoslovanske države se je v zadnjih desetletjih zgodilo malo obsežnih terori' stičnih dejanj, tovrstno zlo pa je že tako preplavilo svet, da je po svoje prav neverjetno, ker mu pri nas (v publicističnem smislu) namenjamo tako pičlo pozornost. Že res, da smo o pojavih terorizma sproti seznanjeni prek javnih občil, a po svoje da misliti dejstvo, da je Čučkova knjiga prva v Jugoslaviji, kf se ukvarja s koreninami, grozljivimi početji in bolečimi posledicami terorizma. Glede na seznam samo glavnih del, na katera se je opiral Čuček, je drugod drugače.
Filozofijt-tstvtUca-
politik*
urn
1'	KiSVS m j
	JL.		
Tudi letošnja številka ..Samorastniške besede" (že sedem let jo izdaja trebanjska občinska kulturna skupnost) je v obliki lično opremljene brošure spet prinesla literarne prispevke zvečine dolenjskih ustvarjalcev.
Uvodoma je priobčeno esejistično zastavljeno razmišljanje Matjaža Kmelca o znamenitih Slovencih (F. Levstiku, J. Jurčiču, L. Adamiču idr.), katerih zaokrožene življenjske mejnike smo počastili letos. Sledijo pesmi, ki niso razvrščene po kakovosti, po motiviki pa so v glavnem vezane na raznovrstne podobe Dolenjske.
Cikel „Jennie" Milana Marklja sestavlja pet pesmi, ekspresivnih izpovedi v svobodni pesniški obliki. Sicer jasna izpovedna teža (z ljubezenskim zanosom in s smrtjo) se prevečkrat prevesi v tradicionalno, že izpeto (z ustnicami bi se dotaknil zvezd/ in se napil teme za njimi, ali: jih bo posnela /v jasnino neba). Gre za dokaj zrel pesniški poskus.
Iz štirih pesmi Lidije Gačnik vejejo groteska, mistika, strah, ponekod je malo patetike (z bolnim nasmehom - / v maskah zrcalnih spim), nasploh pa so
pesmi skrbno izdelane, pesnica je dovolj čistila. Izstopa pesem ,,Svit", ki premore prozni ritem in slog, a je tako jasna, da prekaša vse druge v brošuri, „Prav-Ijica" pa je umetelna, zdi se, da gre za vpliv G. Strniše, morebiti D. Zajca.
Marjanca Colarič—Kočevar se trudi razrešiti nekaj osnovnih ontoloških vprašanj, je bolj ..ljudska", pri tleh, njeno besedje ni narejeno, metafore (mestoma resda neizvirne) so sočne, ritem umirjen, ko da bi šlo za pripovedovanje. Menim, da bi morala pesnica marsikateri verz črtati ali pa ga predrugačiti, da ne bi razkrival pesniške navlake.
Aleksander Istenič in Jože Sevljak ne
prinašata v slovensko liriko nič novega. Svetloba, ki boli, je bila že prevečkrat uporabljena, a pesmi so pristne, iskrene, obetavne, kar seveda tudi nekaj pomeni. Daniel Brkič mozaično gradi pesmi, prispodobe so skrbno izdelane. „ln potok je postal kri. .." podaja groteskno pričakovanje apokalipse, v ozadju je sicer slutiti Borovega ..popotnika", gre pa vseeno za zrelo pesniško izpoved o večnosti ontoloških skeps in vprašanj. „Pesem brez naslova" je polna pesniške lepote, le zadnji verz je preveč banalen.
Edina ..Žalostna pesem" Marka G. Elsnerja je slika propada idealizma, je pa za odtenek preveč nabuhla. V treh poskusih se Miro Tičar izpoje le enkrat in tedaj zares pesniško. Jože Saje spada v rod mlajših ustvarjalcev, ki na družbene slabosti odgovarjajo z udarci, ne z lepo, kičasto besedo, temveč z vsakdanjostjo, obarvano s socialnim kolori-tom, z upornostjo, ki na posameznih mestih nima umetniške teže.
Oblika pesmi Ivana Zorana je urejena, ritem je skrben, rima pa daje pesmim umetniško vrednost. Kot celota je Zoranov prispevek najboljši v „Samo-rastniški besedi". Pesnik se zaveda, kaj
hoče, ni patosa, prisiljenosti, pesmi tečejo, s svežino nasprotujejo pretiravanju, umetelnosti. ..Preprosta pesem" in „Moja pesem", če naj omenim samo ti dve, kažeta pesnika, ki upravičeno zasluži samostojno knjigo pesmi.
Ivan Škofljanec „seje" drobce, nič kaj izvirne, a pristne, „cvetne", iz njih vejejo želje in strah in minevanje. Njegova je tudi prozna skica ,,Zakaj pišem". V njej je zapisal: „Tudi človek lahko zapoje kot najboljša struna, saj nanj igra najboljši mojster — življenje." Pesem Rudija Robiča je ubrana na ljudski motiv erotike, le ta pesem pa je premalo za podrobnejšo razčlembo. Preveč nenaravnosti, neživljenjskosti, tradicionalnih podob je v pesmih Ivana Gregorčiča, miselni drobci so nekako nametani, neurejeni, pesmi ne ..rastejo". Vesne Rečnik „Utrinki" so grmada prispodob z enim samim poudarkom — mati sem. To bi se dalo povedati tudi bolj preprosto.
Med pesmimi najdemo tudi prozno besedilo Franceta Režuna. ,,Nenavadna noč" ni nič kaj nenavadna, Režunovi prostori in časi so v filozofiji že zdavnaj domišljeni, tu pa delujejo kot sanje, reševanje ugank o vesolju, onostransko-sti, o mladih, še nevednih ljudeh. To razmišljanje ni vredno zrelega pesnika, čigar ena sama .pesem iz ..Drobcev sonca" prekaša pričujočo filozofiado, ki ni ne filozofija ne prava proza. Globoko sem razočaran, ob Režunovem besedilu lahko rečem, da filozof ni pesnik, pesnik pa nikoli filozof, a če vseeno je, je hermetik.
Za konec naj pohvalim likovne pri-.spevke, zlasti naslovno stran ,.Samorastniške besede", ki likovno povzema nekatere literarne prispevke. Pričujoča brošura je lahko za zgled, z njo je poplačan trud trebanjskih kulturnih delavcev.	MILAN	VINCETIČ
j.-p. sartre
Pred poldrugim desetletjem ali kaj, ko je Jean—Paul Sartre zavrnil Nobelovo nagrado, bi bila slovenska izdaja sedmih knjig njegovega izbranega dela pravcati založniški podvig. Dandanes toliko Sartrovih knjig (pred kratkim jih je izdala Cankarjeva založba) pomeni zgolj zapoznel (najbrž ne končni?) obrok dolga lani umrlemu francoskemu književniku in filozofu, glavnemu predstavniku eksistencializma, ki je v veliki meri vplival na umetniške in miselne tokove povojne slovenske ustvarjalnosti.
Sartru se na Slovenskem po malem oddolžujemo že več desetletij, zato v zdajšnji beri knjig najdemo le dve in del tretje, ki doslej v slovenščini še niso bile dostopne. Od prej poznamo skoraj vse njegove drame, novelo „Zid", življenje-pisne „ Besede", romane „Gnus", „V zrelih letih" in „Smrt v duši", prvič pa se srečujemo z več novelami, „Odlogom", to je drugim romanom iz nedokončane tetralogije „Pota svobode", ..Filozofija — estetika — politika" pa je naslov knjige, ki prinaša prva poglavja iz „ Kritike dialektičnega uma", dvoje besedil iz „Kaj je literatura? ", več literarnih kritik in esejev pa vrsto zapisov o aktualnih temah in nekaj pogovorov.
Kot pisatelj in dramatik se nam Sartre v pričujočih knjigah ne kaže na bistveno širšem obzorju, lahko pa rečemo, da ga zdaj s te plati poznamo domala vsega. Žal pa so slovenski preva-
jalci stopili šele na začetek poti, po kateri je treba iti, da bomo vsaj v približno tolikšnem obsegu kot književnika spoznali Sartra tudi kot filozofa, esejista, scenarista, nasploh človeka, ki je z bogastvom idej, svobodomiselnostjo in težnjo po resnici zadolžil tako rekoč ves razmišljajoči svet.
Knjige so izšle pod uredniškim vodstvom Marjete Vasiče-ve, ki je sodelovala tudi pri slovenjenju (sicer pa je prevajalcev preveč, da bi našteli vse) in prispevala izčrpno razpravo, v kateri prikazuje Sartrovo raznoliko tvornost in opozarja „na pomembne značilnosti njegovih del". Po stari, a slabi slovenski založniški navadi so knjige izšle v t. i. paketu, ki stane 2.450 dinarjev. To navsezadnje niti ni predrago, če pa ne bo moč kupiti tudi posameznih knjig, se bojimo, da paket ne bo šel v denar, saj so nekatera dela pred-tem že izšla v velikih nakladah v okviru (razprodanih) zbirk Sto romanov, Nobelovci, podvajati Sartrova dela, v domači knjižnici pa kajpak ni smotrno.
D. R.
I
■§
S 3 ■85
B E
priloga	dolenjske
ra/5'
: x x>*. y:
IZ RODU POD HRASTOM
Močni hrast za domačijo na hribu že stoletja košati krivenčaste veje visoko nad strehami in se ne zmeni kaj dosti za življenje pod seboj. Ljudje so prihajali in odhajali, izruvali so njegove brate, orali, gradili, se veselili in umirali, on pa je širil svojo krošnjo in zaman metal v veter želod, da bi . zasejal svoj plod. Človeški rod pod njim je bil premočan in se ni dal tako zlahka odgnati. Starec pa se ne da in zaupa zakonom narave. Naj kar hodijo okoli, merijo debelino in ugotavljajo starost. Njegovo življenje so dolga stoletja in njegova merila so drugačna: razume jih neskončni veter, ki se zaganja v krošnjo, in razume jih ostra strela, s katero kdaj pa kdaj pomeri svoje moči.
„Če bi hrast znal govoriti, bi lahko povedal marsikaj zanimivega, kar se je dogajalo okoli našega doma. Že babica, ki je pred tridesetimi leti umria blizu stotih, je pripovedovala, da je bil hrast prav takšen, ko se je primožila na Hrib." Tako pripoveduje gostilničarka Jožica, lastnica gostilne Na hribu. Že to, da je šla gostilna tukaj iz roda v rod več kot sto let, da slutiti marsikaj, saj je znano, kje se je na Slovenskem kaj dogajalo ali sklenilo. Brez gostilne ni minil noben svetek in dostikrat tudi petek ne.
Vinotočev je bilo njega dni veliko na Slovenskem. Skoraj v vsaki drugi hiši, ki je imela lastne vinograde. Prodajali so, dokler so imeli, potem pa je bil vinotoč zaprt do prihodnje jeseni. Jožičin praded Jernej Mervar, ki je bil nekaj časa tudi župan v šmihelsko—stopiški občini, je imel vinotoč že v sredini prejšnjega stoletja. Takrat se je hiši reklo še pri Resniku, saj je bil hrib porasel z gozdom in steljniki. Jernej gaje počistil in njegov sin Franc je lahko že sredi rodovitnih polj, tik ob travnikih in gozdovih odprl pravo gostilno Na hribu. Z vabljivo orehovo in lipovo senco na dvorišču ter dobro hrano in pijačo je ob ravno pravšnji sprehajalni oddaljenosti od Novega mesta zlasti poleti privabila novomeščane na nedeljski
sprehod in zabavo. Nedeljski večeri so bili družabne veselice s pesmijo in plesom daleč v noč. Marikatero mlado srce je takrat v opoju vina in poletja nežno vztrepetalo in Joži se še spominja, kako so po vojni, ko je bila gostilna dve desetletj i zaprta, hodili mimo starejši gospodje, sključeni, s palico v roki in s čudnim leskom v očeh. Prišli so se poslavljat od mladostnih spominov in potem za vedno izginili.
Rod pod hrastom je bil takrat trden. Na sliki, ki je zadnjih petdeset let visela v veži gostilne, je videti deda Franca in njegovo ženo v številni družbi svatov. Proslavljala sta zlato poroko. V tej družbi pa že ni več treh sinov in ene hčerke. Takrat so bili že v Ameriki, kamor so^se morali -odpraviti, saj kljub temu da posestvo ni bilo majhno, za vse ni bilo prostora. Doma je ostal le Ivan, ki je prevzel posestvo in gostilno. To je bil Jožsn oče. Bil je varčen in skrben gospodar, zato so šli posli dobro od rok. Joži se spominja, kako je hodil kupovat vino v bližnje in daljnegraščine, saj so hoteli gostje le najboljše vino. Na teh poteh ga je dostikrat spremljala, saj fantov v družini ni bilo, zato so morale tri hčerke prijeti za vsako delo. Komaj je nosek pokukal čez točilno mizo, že je bilo treba pomagati.
Odraščati v gostilni je poseben privilegij, pa tudi breme. Spoznaš ljudi in vidiš in slišiš marsikaj. Joži se spominja, da so bili ljudje včasih, naj so bili stari ali mladi, zelo sproščeni in veseli, še najboij radi pa so peli, in to zelo ubrano. Bilo pa je tudi veliko vroče krvi in zgodilo se je celo, da je vino razburkalo starčevske glave tako, da so si kot mladi fantje skočili v lase in zavihteli pesti. Dandanes so ljudje bolj umirjeni. Sicer pa so gostje različni, prijazen in vljuden pa moraš biti-do vseh. Jožici to ni težko, saj ji je to tako rekoč že v krvi, sedaj pa z zadovoljstvom gleda, kako se med mizami s prav tako gibčnostjo in prirojeno domačnostjo suče hčerka Jožica, medtem ko še vnučka na dvorišču veselita prvega snega. Gostilna je obnovljena, prav tako vinogradi, in dela za pridne roke bo vedno dovolj. Res je, da je Mervarjevo ime Na hribu izumrlo skupaj s starimi orehi na dvorišču, veselje do gostinstva pa je ostalo v rodu in kdo ve, če ne bo preživelo tudi starega hrasta, ki s ponosom enega največjih dolenjskih velikanov bedi nad domačijo.
TONE JAKŠE
* i	^	i
P'
v.
zgodba je kaplja resnice v morju domišljije
/
/
Z
^11 -
OBISK INDIJSKEGA AMBASADORJA
Nekoč je bila v Podgorju vasica, ki je premogla tudi šolo. Učiteljevanje v teh krajih je bilo bolj kazen kot nagrada, učitelji so se imeli za nekakšne misijonarje med domorodci, čeprav ni bil noben skuhan, kaj šele pojeden. Največ, kar je lahko neprijetnega doletelo gorečega šolnika, je bila brca ali klofuta. Pa ne zaradi tega, ker bi imel nadobudni potomec tega ali onega vaškega veljaka ,,cvek” iz branja, ampak zato, ker se je ta ali oni tovariš, braneč poslednji okop civilizacije in svobodnega sveta, preveč vtikal v vaške zadeve. Tega vtikanja je bilo po mnenju vaščanov kar precej, kar se je zlasti pred novim letom pokazalo na količini kolin, ki so jih bili deležni mladi šolniki. Hladilnikov takrat še ni bilo, mesnino in druge dobrote so ljudje dajali med okna. Učiteljsko je bilo med najbolj prosojnimi v vasi.
„Si!a kola lomi," so med zimskimi počitnicami, ko je dotok kolin čisto usahnil, plača pa je bila še daleč, v bifeju „Pri dveh krokarjih" zagrenjeno modrovali prestradani tovariši in zbirali za poslednje tri mentole.
Kar eden veli, da bi morebiti lahko prodali 200 metrov šolskih drv, otroke pa nagnetli v en razred. Bilo bi jim bolj toplo in tudi na učnih močeh bi prihranili, dežurni učitelj bi množici vtepal učenost v glavo, druga dva pa morda pila, spala ali se ukvarjala s kakšno drugo svobodno dejavnostjo.
Drugi tovariš je idejo sicer pozdravil, vendar tudi zavrnil. Da zadeva ni preveč higienična, on pa uči prirodopisje in druge medicinske nauke. Ker pa kritika ne sme biti rušilna, je predlagal metodo „zdrav duh v zdravem telesu". Šolska drva bi sicer prodali, hkrati pa imeli večni športni dan na snegu. Toplo oblečeni učenci bi ždeli v (zaradi zdravja) rahlo zakurjeni učilni zidani, ob kapelici pod vasjo pa bi stražil dežurni učenec. Ko bi zagledal na poti proti vasi karkoli sumljivega — človeka ali žival, bi stekel do šole, zazvonil bi zvonec in proglasili bi zimski športni dan. Vsesplošno kepanje bi prepričalo še tako strogo šolsko inšpekcijo.
Prvi tovariš je predlogu nazdravil s požirkom mentola, tretji se ga tudi ni branil, nato pa s turobnim glasom naznanil, da je misel sicer odlična, vendar nauresničljiva. Za ogrevanje stražarja ob kapelici bi najbrž porabili več kot 200 metrov drv, otrok pa ni toliko, da bi lahko do spomladi vsak dan eden zmrznil.
„Zato, spoštovana kolega," je rekel tretji, ki je veljal za nekakšnega nadučitelja, ,,predlagam prihod indijskega ambasadorja." Prva dva se nista zganila, misleč da se revčku blede od viega hudega in prenapornega učiteljevanja. „Tonko je tako lač^n, da misli, da je v Indiji," je prišepnil prirodoslovec trgovcu z drvmi.
Pa se nadučitelj Tonko ni dal zmesti. Povedal je, da so indijski ambasadorji na svetu v glavnem zato, da zbirajo hrano za svoje rojake, ki pasejo svete krave, dojenčki pa jokajo na vsa usta. Podgorci pa so razen za učitelje in davkarje in oblast nasploh dobrosrčni ljudje, ni vrag, da jih primeren ambasador ne bi omečil in otajal. On da pozna v bližnjem mestu človeka, prijatelja, ki sicer ni končal pedagoške akademije, je pa nadvse primeren za vloge vsakovrstnih ambasadorjev in drugih jeguljastih osebkov. Povrhu je suh kot žrd in močno kodrast v glavo, kar bo Podgorce še bolj prepričalo o indijskem poreklu.
Učiteljev nekaj dni ni bilo na spregled, odšli so v dolino. Otroci so se že veselili, da šole ne bo nikoli več, ko so med sankanjem opazili, da se iz doline proti vasi približujejo štiri pike. Bili so njihovi trije ljubljeni učitelji in nekakšen kosmat okostnjak, zavit v turban. Pogovarjali so se med sabo pridušeno, vendar popolnoma nerazumljivo. Zavili so k „Dyema krokarjema". Nadučitelj Tonko je že od vrat zahteval čist prt in vsi v gostilni so mislili, da je spet enkrat pijan. Da je zadeva resna, so ugotovili, ko so videfi, da imajo tovariši in neznani kosmatinec
denar. Šolniki so pili, kot bi res prodali šolska drva, turban pa nič. Samo kislo vodo, je pa zato žlabudral, da so ga tovariši komaj dohajali, čeprav so veljali za jezične.
Gostilna se je v nekaj minutah napolnila, vendar nihče ni nič vprašal, gospodarji so se delali, kot da v Podgorju kar vse mrgoli zelenih turbanov, kosmatih ljudi in učiteljev. Končno je gostilničarka Ančka, ki se je kar tresla od radovednosti in veselja nad kupčijo, dala šolnikom in kosmatincu za pijačo in s tem v podgorskem diplomatskem jeziku dobila pravico do vprašanja.
„Indijskega ambasadorja smo pripeljali," je vne-marno navrgel nadučitelj Tonko. ,,Nič ne zna po naše, jaz pa sem v Ljubljani stanoval z Indijcem. Po Evropi nabira hrano za lačne rojake. Zase nič ne porabi, kar poglej, kakšen je."
Kosmati turban je dvignil oči k Anki, dal roko na srce in se priklonil. Ančko, ki take galantnosti ni doživela od zaroke pod svislimi, je tujec takoj pridobil. Novico je razpečaia še toplo in gostilno je preletel val olajšanja, vendar tudi vznemirjenja. Še posebno, ko Ančke za hip ni bilo, vrnila pa se je s kuverto in jo izročila turbanu. Mož iz diplomatskega zbora je vstal in dolgo nerazumljivo govoril, na koncu pa se birtinji še enkrat priklonil. Nadučitelj Tonko je kot prevajalec povzel, da se njihova indijska ekscelenca v imenu milijonov lačnih zahvaljuje za bogato darilo itd., itd.
K mizi je nato brez kuverte pristopil Koreljnov Pepe, najbogatejši kmet v vasi in tako, da so vsi videli, položil pred kosmatinca dva rdeča. Nadučitelj Tonko, ki ju je hitro vtaknil v žep, je moral spet prevajati. Tokrat je govoril dlje časa kot Indijec. Na kraju je rekel, da sprejema to neuvrščeno ljudstvo tudi pomoč v hrani in pijači. ,,Pri dveh krokarjih" je zašumelo kot v panju, gospodarji so se razbežali po domovih. Nazaj so kapali eden po eden, pač glede na to, v kolikem času so znali indijske govore prevesti svojim ženicam. Pred Indijcem se je začela kopičiti gora dobrot. Klobase, mesene in nemesene, zarebrnice, prekajena plečeta, ducati jajc, zelenke z žganjem, pletenke s šmarnico, sladki ostanki novoletnih potic, kdo vse bi preštel!
Nadučitelj Tonko je moral še enkrat vstati in povedati, da njegova ekscelenca iz spoštovanja do svetih krav s hvaležnostjo zavrača vsa mlečna darila, kar so k šmarjotu nagnjeni Podgorci sprejel) z orkanskim odobravanjem in cepetanjem nog.
Izmenjano je bilo še nekaj neuradnih zdravic, potem pa je vse skupaj pokrilo vzdušje medcelinske veselice. Proti jutru so ambasadorju in trem domačim tovarišem pomagali znesti darila za lačne in žejne Indijce pred vrata šolskega stanovanja. Snežilo je.
Ko so vaščani dopoldne med kidanjem snega metali zabuhle oči proti šoli, so opazili svoje jestvine zložene med okni. Bilo jih je do vrha. Iz šole ves dan ni bilo nikogar, zvečer pa je bilo iz učilne zidane slišati popolnoma neindijsko glasbo, govorjenje in vpitje. Noter se zaradi med stekla zložene podgorske dobrosrčnosti žal ni nič videlo. Kup jestvin med okni je bil vsako jutro nižji, nočni hrumoti v šoli pa enako veseli. Podgorci so se brez besed spogledovali.
Neka noč, ko je zares na gosto snežilo, je vzela indijskega ambasadorja. Turban je najbrž pozabil v šoli, saj je Podgorec, ki je moral v mesto nujno k zdravniku in še bolj nujno na mentol, videl njihovo ekscelenco živo, zdravo in brez zelenega turbana v kavarni, kako govori po dolenjsko in srka viski. Celo nekoliko poredili so se.
Šola se je začela, kot se ne bi nič zgodilo. Otrok je bilo pri pouku prej več kot druga leta. Kar same od sebe so prihajale tudi koline, mlade učitelje so začeli celo spraševati za to ali ono gospodarsko ali negospodarsko stvar.
Ene stvari pa ne smeš nikoli vprašati v tej prijazni vasici, namreč: če je res, da je krajevna skupnost od indijske ambasade dobila šop zahvalnih brzojavk.
MARJAN BAUER
■ d 1 Cefiž ! noT'lKn"ka 's SSg^rbovk bister tognjiSta Celic no)	s
 T !" predhck -------------------------------------- -1-
riik zsrrS
Rešitev iz prejšnje številke
Wrl=ffH
'omama
r
f
A 7
O t L L A j R p« L A o z N o l!j> h A_fA L'j K. A L	A/ A
otroška
glista
opornik
k'AB:AP
ihimalaj
• krivo
It.pa.i_
1 RA T A
° R A c j*i_K. O J R. € i w 11 ! AJi A ^>; A;AvJ I a MSI Ni o ,S>|^T|fc|K-
' Nit ^ v '
v
rnamka
^aEtTnij j del
ivratu ____________
v Span. tocian mesto
prgišče ■mislil
LiLiLLLLLi
vsutje
irska repi armada
ž.ime
mejna
reka
medsrs
USth
j nabirek
■vrsta
Peroci < 2ita
tuje
time
, am. gorstvo
privrže-
.iranski
denar
stropje
Od kod življenje na Zemlji?
Ali sta se življenje in z njim civilizacija vsejala iz vesolja? — Raketne glave neznanih mislečih bitij
Danes humor in dober slog izginjata in namesto duhovitosti sprejemamo grobosti.
F. M. DOSTOJEVSKI
Ga ni na svetu človeka, ki ne bi imel sovražnikov in opravljivcev.
J. TRDINA
V nekom, ki ti je blizu, bivaš bliže sebi.
J. SNOJ
Sliki prikazujeta zobovje nekega pacienta pred uporabo novega načina popravljanja zob in po nji.
Hitreje do lepega zobovja
Ultravijolična svetloba strdi paste v prevleko
„Vsak zob v čeljusti je več vreden od diamanta," je zapisal slavni španski pisatelj Cervantes v 17. stoletju. Ta njegov izrek drži še dandanašnji, morda še bolj, saj je znano, da so zobje sodobnikov vse slabši, da vse več ljudi zmelje vsakdanji kruh s socialnimi” zobmi in da skoraj ni človeka, ki bi legel v grob z vsemi svojimi sekalci, podočniki in kočniki. Zobozdravstvo sicer zmore čuda, popravi še tako ubog zob, vendar pa so posegi dragi in dostikrat dolgotrajni. V svetu si počasi utira pot nov način popravljanja poškodovanih ali nepravilno raščenih zob -tako imenovano plastično vezanje.
Postopek so odkrili pred tremi leti. Gre za nanašanje posebnih snovi na primerno obrušene in pripravljene ostanke zob. Zobozdravnik z nanašanjem različnih snovi oblikuje zobovje v zaželeno obliko, nekar preurejeno zobovje obseva za slabo minuto z ultravijolično svetlobo, ki povzroči v nanosih kemične spremembe, posledica pa je strditev vseh plasti v močno in odporno silicijevo prevleko.
Postopek je torej preprost, za pacienta pa povsem neboleč. In kar je morda še najbolj pomembno, nova plastična vezava je dolgotrajna
in v primerjavi s klasičnimi prevlekami zelo Poceni.
Ima pa seveda tudi nekaj slabih plati. Predvsem za strastne kadilce in pivce kave ni najbolj primerna, saj sčasoma zaradi učinkov nikotina in kofeina plastična prevleka izgubi belino ter potemni. V prid lepemu, belemu zobovju je treba omejiti kajenje in pitje kave na običajno mero.
Med slabimi lastnostmi je tudi ta, daje potrebno prevleke pregledovati vsaj dvakrat na leto. Vendar so občasna potrebna popravila zelo hitra, in če so pravočasna, tudi učinkovita. Ni namreč potrebno zamenjati cele prevleke, ampak le okrušeni ali poškodovani del.
Vprašanje je, zakaj se ob vseh velikih prednostih novi način zdravljenja poškodovanih zob ne uveljavlja hitreje. Nekaj je gotovo v tradicionalni zavrtosti medicine, ko gre za nove dosežke, nekaj pa je tudi v nepreizkušenosti novega načina. Zobozdravniki , ki se že lotevajo novega načina popravljanja zob, so še redki. Morda bi sc ga lotili še drugi, če bi ne dvomili o njegovi učinkovitosti. Kot za vse novo bo moralo tudi za tretjo veliko revolucijo v zdravljenju zob (uporaba fluoridov in visoko frekvenčnih svedrov) preteči nekaj časa.
Kradejo tudi »celice možganske”
Med dragocenosti, ki mikajo tatinske prste, po novem ne spadajo samo diamanti, zlatnina in dragocene umetnine, marveč se je mednje uvrstila tudi visoka računalniška tehnologija. Nedavni rop pol milijona silicijevih čipov, vrednih skoraj 3 milijone 'dolaijev, v kalifornijski tovarnici, ki izdeluje vrhunska vezja za računalnike, različne elektronske naprave in za vesoljska plovila, je opozoril na porast tovrstnega kriminala.
Pol milijona silicijevih lističev z integriranim vezjem so v tovarni hranili v varovanem prostoru, vendar pa tatovi niso imeli pretežkega dela. Posel jim je močno olajšalo tudi to, da so nakradeno lahko spravili v manjšo škatlo. Elementi so . namreč izredno majhni. Ob koncu tedna so izvršili rop in šele v ponedeljek so kriminalisti začeli iskati storilce.
Do danes jih še niso našli; malo vetjetno je, da jih sploh bodo.
Strokovnjaki opozaijajo, da vsako leto pokradejo za 20 milijonov dolarjev računalniške opreme in elementov samo v ZDA,, točneje v sloviti Silicijevi dolini, kot se imenuje predel Kalifornije, kjer stojijo vrhunske tovarnice za izdelavo računalniških ,,možganskih celic”. Od tam nakradeno robo razpečajo vse do Zahodne Nemčije, Japonske in Sovjetske zveze. Ukradenih čipov skoraj ni mogoče več odkriti. In tako se spretni tatovi vse bolj zanimajo za vrhunsko računalništvo. Napredek jih torej ni presenetil!
Ladja za vrtanje nafte lahko povzroči izliv nafte in veliko škodo.
Goba za nafto
Čiščenje onesnaženega morja
S prihodnjim letom bo na voljo novo sredstvo za preprečevanje onesnaženja morja in obal z razlito nafto. V zadnjih letih je prišlo nekajkrat do katastrofalnih izlivov surove nafte iz super tankerjev in vrtalnih ploščadi. Nesreče so naredile ogromno škodo, pospešile pa so raziskovanja in iskanje dovolj učinkovitih zaščitnih sredstev. Strokovnjaki British Petroleuma so letos preizkusili nov način čiščenja razlite nafte, za katerega pravijo,da je med vsemi doslej najbolj učinkovit in hkrati preprost.
Na razlito nafto brizgajo tekočo umetno gumo. čeznjo pa še neko drugo kemikalijo, ki povzroči, da se tekoča guma preoblikuje v gobasto snov. Goba vsrka razlito nafto tako učinkovito, da je nič ne ostane na morski površini, pa tudi iz peska izsrka skoraj vso nafto.
British Petroleum je že organiziral posebno stalno ekipo, ki bo lahko takoj posredovala kjer koli na svetu, če bo prišlo do katastrofalnega izliva nafte.
Takole teče razumno premišljanje o možnosti življenja še kje drugje v vesolju. Vesoljski prostor je ogromen. V njem je na miriade zvezd, med njimi pa so mnoge močno podobne našemu soncu. Samo v naši galaksiji, na katere robu se nekje vrti čudoviti planet Zemlja, je okoli 100 milijard zvezd in med njimi najmanj 10 milijard takšnih z lastnim planetnim sistemom. Še kar precejšen del teh planetov ima na svojem površju vodo in je zavit v plašč takšnega ali drugačnega zraka, v katerem so prisotni plini: dušik, ogljik, vodik, kisik. Veliko verjetnosti je, da žar-čenje matične zvezde povzroča sestavo številnih organskih spojin, ki se v oceanih množijo v nekakšno bilološko juho, v kateri prej ali slaj pride do zapletenih organskih spojev. In ti organski spoji razvijejo sposobnost razmnoževanja, ki je prvo znamenje življenja.
Prvinske oblike življenja se po logiki lastnega razvoja množe, razvijajo v vse bolj zapletene organizme in z naravno selekcijo postajajo vse bolj prilagojeni okolju, dokler se v snovi ne utrne prva iskra zavesti. Pojavi se misleče bitje, z njim pa kultura, civilizacija, zgodovina. Misleče bitje začne obvladovati najprej svoj ožji prostor, nato sežejo njegove raziskave čez ves planet, nato v bližnji vesoljski prostor in končno v globine vesolja.
„Ce je takšno premišljanje pravilno," sprašuje slavni fizik Enrico Fermi, „potem bi razumna bitja morala že biti tukaj, torej kje so? “
Vsi vemo, razen daenikejcev,da v poznani zgodovini Zemlje ni nič mislečemu bitju podobnega stopilo na naš planet. Pa bi moralo, če bi našteta dejstva držala. Zemlja je po svojih značilnostih tipičen planet za razvoj življenja in vsako razumno bitje bi iskalo vrstnika tam, kjer je možnost, da ga najde. Ali smo navsezadnje le čisto sami v neznanskem vesoljskem prostoru?
Že v 19. stoletju je švedski fizik Arrhenius zasnoval teorijo, po kateri naj bi se življenje sploh ne rodilo na Zemlji, marveč naj bi prišlo na naš planet iz globin vesolja. Nekakšni primitivni mikroorganizmi, semena življenja, naj bi potovali po vesolju, prenašala pa bi jih svetloba. Zamisel je dandanes poznana pod nazivom panspcrmia, vseprisotnost semen, vendar pa ne vzdrži znanstvenih kritik. Ce drugega ne, je malo možnosti, da bi življenje v kakršnikoli obliki zdržalo strahotna časovna obdobja in radioktivna žarčenja, meni večina strokovnjakov.
Toda vsi znanstveniki le ne zavračajo v popolnosti Arrheniusove teorije. Britanski znanstvenik Francis Harry Compton Crick, ki je prejel leta 1962 Nobelovo nagrado za sodelovanje pri izjemnem dosežku,odkritju strukture deoksiribonuklein-ske kisline, meni, da starega švedskega fizika ne bi smeli kar tako zavreči. Na osnovi Švedovih predpostavk je razvil svojo teorijo, ki jo imenuje usmerjena panspermia. Vsekakor Crick ni človek, za katerega bi lahko dejali, da nima pojma o temeljnih skrivnostih življenja, zatorej je vredno prisluhniti njegovim razlagam.
Nekje v vesolju se je razvila civilizacija, ki je dosegla tako visoko stopnjo tehnološkega razvoja, daje obvladala tahniko potovanja po vesolju. To se je lahko dogodilo že pred milijoni let, kar ni tako važno. Pomembnejše je, da je civilizacija širila semena življenja v vesolje. Mikroorganizme, sposobne, da se v ugodnih okoliščinah razvijajo, so poslali v raketnih glavah, zaščitenih pred nevarnim žarčenjem, v vse tiste konce vesolja, kjer so izsledili možnost, da se razvije življenje m v ■milijardah letih razvije življenje do najvišje razvitih oblik zavesti. Ena od takih raketnih glav je pred milijardami let padla v prvinski zemeljski ocean, kjer se je začel prooes razvoja, katerega posledice smo ljudje-
Najbolj preprost ugovor je, da bi bila tudi Zemlja lahko tisti prvobitni izvor življenja. Ta ugovor zanika dosedanje poznavanje razvoja vesolja. Kot meni današnja znanost, se je vesolje, kakršnega poznamo dandanašnji, rodilo z velikim pokom pred 11 milijardami let. Ko se je po osnovni eksploziji širilo, so še oblikovale zvezde in njim pripadajoči planetni sistemi. Med njimi so mngi veliko stareja, kot je naš rodni sončni sistem, zato je možno, da se je nekje v vesolju spočelo življenje prej kot na Zemlji, ki je po dosedanjih dognanjih stara največ 4 milijarde let.
Med poglavitnimi dokazi, da je * bilo življenje na Zemljo prineseno, navaja Crick dejstvo, da je v genetskem kodu vseh živih bitij osnova enaka. Samo iz te enotnosti je mogoče sklepati o istem izvoru vsega življenja na Zemlji. In dokler molekularni biologi ne bodo pokazali, da v živih bitjih našega planeta ne gre za bistveno različne genetske sisteme, bodo Crickove trditve zelo verjetne.
1111(1! !l.!!l!r{T
prgišče misli
M
.t it tu.
mmt
Glede smrti živa duša ne ve, ali ni nemara največja sreča, ki more doleteti človeka; in vendar se je svet boji, kot da bi natanko vedel, daje vseh nesreč največje zlo.
L. GAGERN
Ljubezen zajema vse, tudi smrt.
I. BERGMAN
Spomin na radost ne prinese sreče znova.
A. GIDE
Up in strah prebivata skupaj v srcih človeških.
TEOGNIS
Živeti več kot štirideset let je nespodobno, nizkotno, nemoralno.
F. M. DOSTOJEVSKI
MARJAN
BREGAR
ILIR
°0«Or°'
9
e
Ken seje ozrl navzdol. Legionarji so posedali, klepetali na dvorišču in se ozirali v stolp. Nenavaden, varljiv mir.
Z očmi je preletel obzoije. Odnekod je prineslo duh po goreči smoli. ..
Goreča plamenica je s šumom preletala stolp. Curki smole so preSi z nje. Padla je v hosto za Gradiščem.
Vojska na dvorišču je oživela. Kot da stoje v .areni in da S6 D red niimi odviifi darlialnrclfi
nastop, so vojaki vsako naslednjo plamenico spremljali z rastočim zanimanjem, pa z žvižgom in glasnimi kletvicami.
Ni bilo dolgo in zategel „Hurrraaa!” je zamajal dvorišče.
Dobro pomerjena plamenica se je zataknila v trhle skodle, plamen je požrešno obliznil streho stolpa tja do slemena. Branilci so zaslišali prasketanje oenia . ..
Ken seje bled in otrpel obrnil k možem
..Konec”!
Tovariši so nemo strmeli vanj. Sajasti okrvavljeni obrazi, široko odprte zenice - in v vseh si bral; smrt!
Ken se je naslonil k steni, butnil s pestio po njej. Ne, pretrda je bila sodba usode! Oče mrtev, njegova ljubljena v rokah pohotne svojati. Gradišče, drugi dom, v ruševinah in on sam - v zenitu svojih sil - obsoien na smrt n«
Je mogoče, da je življenje tako neizprosno?
Ken je iskal v sebi sledi poslednje vere v dobro. Zaprl je oči - vedno je storil tako, kadar se je znašel v stiski - in se v mislih vrnil v tihe Gore, v mladostne spomine . . .
Stal je pred kočo. Ob njem je bil očea njegove dobre, utrujene očo so ga božale, roka priklepala k sebi. . .
ČETRTK0V INTERVJU
RESOLUCIJA
SPREJETA
28. decembra so vsi trije zbori novomeške občinske skupščine sprejeli občinsko resolucijo za leto 1982, s tem da so bile nekatere bistvene spremembe predložene še v zadnjem hipu. Predvsem gre za načrtovani dohodek, ki bo v letu 1982 predvidoma narasel le za 19 odstotkov, in ne za 23, kot je bilo mišljeno sprva.
Obširneje bomo o seji poročali prihodnjič.
GASILCI TUDI V ŽABJI VASI
Pretekli teden so imeli v krajevni skupnosti Žabja vas ustanovni občni zbor gasilskega društva, ki je začelo delati s 35 člani. Med temi je tudi nekaj pionirjev in mladine. Odkar je ta krajevna skupnost aktivnejša in bolj v stiku s krajani, je prišlo do ustanovitve gasilskega društva, ki bo pokrivalo teren med Cikavo, Šmihelom in ožjim predelom mesta. V stavbi, ki jo je dobila krajevna skupnost od opuščenih vojaških skladišč, gasilci že urejajo svoj prostor za delovanje. Za predsednika društva je bil izvoljen Jože Kukec, poveljnik je postal Jože Majerle, ki je tudi gasilski častnik. Na ustanovnem občnem zboru so gasilci zastavili delovni program. Najprej bodo uredili prostore, nabavljali potrebno opremo, nato pa izobraževali članstvo.
Predvideni za funkcionarje
V javni razpravi liste evidentiranih za pomembnejše funkcije
Kadrovska komisija pri občinski konferenci SZDL v Novem mestu je za nosilce vodilnih funkcij v novi mandatni dobi predvidela naslednje možne kandidate: občinski konferenci SZDL naj bi še nadalje predsedoval Boris Škedelj (letos je prevzel funkcijo), sekretarske poste pa naj bi opravljal Matevž Tešar.
V komiteju občinske konference Zveze komunistov je za predsednika evidentiran Lojze Padovan, za sekretarko Vilma Manček in za izvršnega sekre-taija Boštjan Kovačič. V občinskem svetu Zveze sindikatov so evidentirali za predsedniško mesto Maijana Grabnaija, za sekretaija pa Maijana Somraka. V občinski konferenci ZSMS naj bi za predsednika še ostal Anton Anderlič (komaj prevzel funkcij-o), za sekretarko pa je evidentirana Metka Hrastar.
V občinski skupščini so za funkcionaije evidentirani: predsednik Uroš Dular; podpredsednik Božo Kočevar; predsednik zbora združenega dela Marjan Grabnar; predsednik zbora krajevnih skupnosti Jože Kukec; predsednik družbenopolitičnega zbora Aleš Kulovec in predsednik izvršnega sveta Franci Borsan.
Za predsednike skupščin inter esnih skupnosti so evidentirani: vzgoja in izobraževanje - Milan Bratož; kultura - Marjan Močivnik; raziskovanje - Miha Japelj; zdravstvo - Štefan Galič; socialno skrbstvo - Marjeta Potrč; pokojninsko-invalidsko zavarovanje - Rudi Hrvatin; zaposlovanje — Rožca Sonc; stanovanjsko gospodarstvo - Bojan Fink; socialno varstvo - Jože Suhadolnik; telesna kultura - Slavko Vidmar; otroško varstvo -Dragica Galič in Ana Blažič.
Še so možne spremembe
Plaketa bo v avli
24. decembra so imeli v „Krki“ slavnostno zasedanje delavskega sveta tovarne, na katerem je predsednica Marija Will (govori) predstavila nedavno prejeto Nagrado in Pleketo AVNOJ, naj višje jugoslovansko priznanje za dosedanje uspehe. Poudarila je, da nagrada obvezuje kolektiv k doseganju še boljših poslovnih rezultatov, da bi opravičili zaupanje družbe. Na tej seji je bilo sklenjeno, da bodo plaketo postavili v avlo upravne stavbe, na častno mesto, pod kip predsednika Tita. (Foto: R. Bačer)
V novomeški občini je bilo za volitve evidentiranih blizu 5000 kandidatov; nad 41 odst. je žensk
S programskimi konferencami SZDL, ki so bile na območju novomeške občine končane v decembru, je bil končan tudi postopek evidentiranja možnih kandidatov za družbeno-skupnosti in' interesne To je del 'opravil za na spomladanske voli.-. S kakšnim uspehom ie po-evidentiranje kandidatov, povedal Aleš Kulovec, sekretar Občinske konference SZDL v Novem mestu.
Aleš Kulovec: „Med 5.000 evidentiranimi za kandidate na volitvah bodo občani lahko izbirali take, katerim res zaupajo. Povsod naj bi bile kandidatne liste odprte.”
,.Evidentiranje je potekalo v vaških organizacijah SZDL, v sindikalnih skupinah, političnih organizacijah in društvih. V novomeški občini je evidentiranih za možne kandidate na volitvah blizu 5.000 ljudi, kolikor je potrebnih. V večini krajevnih skupnosti so na programskih konferencah izoblikovali tudi že predloge kandidatnih list.”
Ali bo zagotovljena izbira med kandidati ali pa bo šlo za zaprte kandidatne liste?
..Stališče predsedstva občinske konference je bilo posredovano vsem organizacijam na terenu in se glasi: kandidatne liste naj bodo odprte, da bi imeli delovni ljudje možnost izbora, da bi izbrali tiste;, ?a katere so prepričani, da jih bod<*>Jtebra zastopali-.”
Koliko je med evidentiranimi kandidati žensk, komunistov in mladine?
„V občini je med evidentiranimi poprečno 41,45 odst. žensk s tem da so te v delegacijah za interesne skupnosti zastopane v združenem delu celo z 48 odstotki. To ustreza njihovemu deležu med zaposlenimi. Med evidentiranimi je tudi 24 odstotkov članov ZK in prav toliko mladih. Smatramo, da je struktura evidentiranih kar v redu glede na dogovorjena stališča.”
Slišati je bilo, da se ponekod odločajo za večje število delegacij kot doslej. So bili taki primeri?
,,Kar v dveh krajevnih skupnostih so se odločili za posebne delegacije, doslej so imeli splošne, in sicer na Otočcu in v Žabji vasi. Ugotovili so, da posebne delegacije lahko uspešneje obvladajo področja posameznih interesnih skupnosti in da bi bile zato tudi uspešnejše.”
Kako je s kandidati za vodilne funkcije in tudi z ostalimi? Ali so še možne spremembe?
„Lista evidentiranih za vodilne funkcije v občinski skupščini, v SZDL, v Zvezi komunistov, sindikatih in v interesnih skupnostih je že v javnosti. V javni razpravi bodo delovni ljudje še lahko dajali spreminjevalne predloge. Želimo, da bi bil celoten postopek volilnih opravil izpeljan kar najbolj demokratično, vendar pa z vso odgovornostjo.” R. B.
VELIČASTNA PROSLAVA — 18. decembra je bila v novomeškem domu JLA zanimiva in pestra proslava v počastitev dneva JLA. Nastopili so vojaki, pevski zbor OŠ Grm, pevski zbor ,J)ušan Jereb”, folklorna skupina in cicibani. Na sliki; skupaj pojo. (Foto: Matjan Hočevar)
Več uspehov z manjšimi posegi
Hidromelioracije na zasebnih poljih v novomeški občini ne gredo
V prizadevanja za izboljšanje obstoječih kmetijskih zemljišč in pridobivanje novih se vključuje tudi novomeška kmetijska zemljiška skupnost. Njen letošnji načrt hidromelioracij in agramelioracij pa je bil glede na izkušnje iz preteklosti precej optimističen. Za hidromelioracije je bilo predvidenih 5,88 milijona in za agromelioracije 3,6 milijona dinatjev.
Že ob sprejemanju plana je bilo precej dvomov predvsem glede izvedbe predvidenih hidromelioracij, saj doslej z njimi na zasebnih zemljiščih na našem območju ni bilo tako rekoč nič. Eden od vzrokov za to je, da nikakor ne gre zložba zemljišč, ki je nujna za uspešno in racionalno
Občinska konferenca SZDL v Novem mestu je 24. decembra k predlogu občinske resolucije strnila pripombe. Razpravljali so še o letošnjem mladinskem brigadirskem delu ter seznanili člane s težkim finančnim položajem Dolenjskega lista.
Kar zadeva predlog občinske re- nja. Kljub vsemu pa so v razpravi še
poudarjali da je v nekaterih poglavjih resolucije preveč leporečja in premalo konkretnosti.
Konferenca je ob poročilu o mladinskem prostovoljnem delu v letu 1981 pohvalila brigadirje in organizacijo dela, ob tem pa je odkrito govorila tudi o slabostih, ki bi se jim lahko ognili. Za najslabšo točko v mladinskem brigadirskem delu so ocenili dejstvo, da je letos sodelovalo v brigadah samo 6 študentov, medtem ko so bili ti pred leti v večini. Ocenili so, da gre za odtujenost tega dela mladine od dela v krajevnih skupnostih, da gre za lagodnost in neaktivno politično delo v okolju, kjer ti mladi študirajo in živijo.
Problematiko Dolenjskega lista, ki se že dlje časa kaže v težkem gmotnem položaju, je na konferenci razložil inž. Niko Rihar, predsednik izdajateljskega sveta, nakar so na osnovi podatkov in številk soglašali s stališčem, da je treba osrednjemu
solucije v prihodnjem letu, se je v živahni razpravi oblikovala predvsem skupina treh glavnih pripomb: dvom o predvideni 13 -odstotni povečani rasti izvoza, češ da ga ne bo možno doseči glede na zdajšnje stanje novomeškega gospodarstva, zlasti pa zaradi položaja v IMV. Razpravljalci so dvomili tudi o v predlogu zapisani investiciji ker se ve, da ima na primer Ljubljanska Janka v Novem mestu za leto 1982 na voljo za dolgoročno kreditiranje komaj petmo sredstev, kakršne bodoči investitorji pričakujejo od te ustanove. Menil; pa so tudi, da bi sanacija tovarne IMV zaslužila svoje mesto v občinski resoluciji, saj je od ureditev razmer v tem kolektivu predvsem odvisen uspeh celotnega gospodarstva v občini.
Sicer pa so o resoluciji menili, da se precej razlikuje od prejšnjih. Najnovejša je predvsem mnogo krajša in boli obvezujoča za nosilce planira-
informativnemu glasilu v pokrajini za leto 1982 zagotoviti od ustanoviteljev - to so občinske konference SZDL — vsaj približno tak delež, kot so ga deležni lokalni listi v Ostalih slovenskih pokrajinah.
R. B.
NAČRT AKCIJ ZA NAPREJ
Studijska seja predsedstva novomeške občinske konference ZSMS in vseh njenih organov v nedeljo, 27.' decembra, je bila nadvse delavna. Obravnavali so predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana novomeške občine v letu 1982 in aktualne dogodke po svetu, veliko časa pa so posvetili tudi oceni svojega dosedanjega dela in nalogam v prihodnje. O teh so se dogovorili povsem konkretno za posamezne področne konference in občinsko konferneco. Nalog je za prihodnje mesece precej, saj bo treba izpeljati vsebinske priprave na 11. kongres ZSMS oktobra 1982. Ker bo le4a v Novem mestu, so imenovali tudi pripravljalni odbor.
BRUSNIŠKA MLADINA CICIBANOM
Dramsko-recitatorska skupina mladih iz Brusnic je bila letos dokaj delavna. Sodelovala je na vseh krajevnih kulturnih prireditvah, gostovala pa tudi v drugih krajevnih skupnostih. Za letošnje praznovanje novega leta so se odločili še za zahteven program za otroke, ker so navadno vaški otroci za marsikaj prikrajšani. S pomočjo mentorice Fanike Povše so naštudirali program igric, lutkovnih predstav, glasbenih pravljic, diafilmov, pesmi in rajanja. l' em programom so začeli že 26. decembra razveseljevati najnilajše in ;a nadaljevali vse do 30. decembra, ko je najmlajše obiskal še dedek Mraz. Dan prej je bil program z dedkom Mrazom tudi v Gabrju.
MM.
izvedbo hidromelioracij. Še vedno je čutiti nezaupanje in odpor kmetov do tovrstnih naložb v zemljo in tako ostajajo neporabljena še tista sredstva, ki so namenjena za izboljšanje obdelovalne zemlje. Teh pa glede na razmeroma preoej drage posege niti ni tako veliko. Pregled opravljenih del ob koncu leta kaže, da je bil dvom o izvedbi načrta povsem upravičen, čeprav ne gre prezreti, da je bilo nekaj vendarle narejenega, predvsem pri agromelioracijah, za katere je med kmeti vse več zanimanja.
Letos je bila izvedena drenaža na okrog 18 hektarih zemljišča na Draškovcu, kjer bo zasajeno novo hmeljišče. Zaključena je bila hidromelioracija na 31 hektarih družbe-
nega zemljišča na grobeljski gmajni. Poleg tega so kmetje odstranili drevje iz zaraščenega vodotoka pri Stranjah v dolžini 1,5 kilometra, kjer bodo z odprtim hidromelioracijskim jarkom prihodnje leto. izboljšali okrog 35 hektarov zemljišč. Hidromelioracij na zasebnih zemljiščih pa letos ni bilo. Tako ostaja še naprej odprta že več let predvidena hidromelioracija več kot 100 hektarov zemlje na Mokrem polju, kjer bodo zaradi potrebne zložbe zemlje verjetno še težave.
Veliko boljši rezultati so bili letos doseženi pri agromelioracijah, saj je bila izvedena vrsta večjih akcij za odstranjevanje kamenja na zemljiščih predvsem združenih kmetov v Globodolu, Kamenju, Velikem kalu, Gornji Težki vodi in v Zvirčah v Suhi krajini. Nekaj stroškov zanje je krila kmetijska zemljiška skupnost, povsod pa je izredno velik tudi prispevek samih kmetov.
Z. L.-D.
Ne se slepiti, če je dvomljivo
Bi biio res možno z izvozom prihodnje leto novomeško občino postaviti ob bok najbolj razvitim evropskim pokrajinam? Da ne bo resolucija ponovno papir brez odgovornosti!
Še razkorak med načrti
Pripombe novomeškega sindikalnega sveta na resolucijo o izvajanju družbenega plana v letu 1982
Obravnava predloga resolucije o izvajanju srednjeročnega družbenega plana novomeške občine v letu 1982 je bila pretekle dneve na dnevnem redu vseh družbenopolitičnih organizacij in otganov v občini. Že pretekli ponedeljek je o njem razpravljal tudi občinski sindikalni svet, kije imel k resoluciji več pripomb. Njegova osnovna ugotovitev pa je, da so v resoluciji veliko bolj kot doslej opredeljene ključne naloge za uresničitev srednjeročnih planov in gospodarske stabilizacije.
Določeno razhajanje med plani temeljnih organizacij združenega dela in predlogom resolucije kaže, da so se prve premalo vključile v sestavo predloga. Vse nosilce planiranja čaka naloga, da sprejemajo za leto 1982 plane, ki bodo konkretizirali naloge in ukrepe za doseganje razvojnih ciljev. Izražen je bil dvom v 13-odstotno povečanje izvoza na konvertibilni trg, saj je bil njegov delež že do sedaj precejšen. Možnost uresničitve tega cilja naj bi še preverili.
V resolucijo bi morali zapisati, kako bo naša skupnost pripomogla k reševanju gospodarskega položaja IMV. In ker je kmetijstvo ena naših prednostnih nalog, naj bi krog podpisnikov, ki združujejo sredstva v sisu za pospeševanje kmetijstva, raz-
širili na vse tozde v občini. S štipendiranjem in poklicnim usmerjanjem pa naj bi zagotovili več kadrov za kmetijstvo. Prav tako naj bi v resoluciji določili, kje in na kakšen način dobiti sredstva za dokončanje centra usmerjenega izobraževanja. Zapisali naj bi tudi, da morajo interesne skupnosti družbenih dejavnosti najprej temeljito racionalizirati porabo sredstev in se šele potem dogovarjati o krčenju pravic uporabnikov. Dvom je bil izražen tudi o 8-odstotnem zmanjšanju deleža investicij glede na investicije, ki so predvidene v predlogu resolucije.
Člani sveta so brez pripomb sprejeli predlog samoupravnega sporazuma o financiranju programa razvoja mladinskega turizma v dolenjski regij' •
Z. L.-D.
Novomeška kronika
JELKE NAPRODAJ - Uradno nabavljanje novoletne jelke, s kateri-ml Je.GG Novo mesto kot običajno založijo tržišče pred prazniki, so šle na tržnici dobro v prodajo. Letošnje cene niti niso bile znatno vi§e od lanskih. Jelko si dobil že za 800 din, pa tudi petkrat dražjo, če je bila’ toliko večja in bolj košata.
SALOMONSKA REŠITEV - V novomeški občini je v veljavi odlok, ki govori o zbiranju odpadnih surovin, kar naj bi prispevalo k stabilizaciji. Nič pa odlok ne določa, kdo naj bi postavil kontejnerje in kam, da bi fahko krajani vanje odlagali steklenice, papir, železo in drugo.
ŠTIRJE NOVI - Z območja mesta so prejšnji teden v novomeški porodnišnici rodile: Romana Kraševec iz Ulice Marjana Kozine 11 -Martina; Maja Petančič s Ceste herojev 36 - Ano; Renata Klenovšek s Partizanske 29 - Jano in Nada Černe iz Ulice Majde Šilc 4 -Marka.
SLABA IZBIRA — Mestna tržnica se zadnje čase z izbiro sadja in zelenjave ne more pohvaliti.-Na stalnih stojnicah je še kaj dobiti, medtem ko kmetice iz okolice orinašaio
naprodaj predvsem jajca po 8 do 9 din, fižol, repo, zelje, sirčke in smetano. Se tega ni veliko. Medtem ko se ljubljanska tržnica šibi od ponudbe rdečega radiča, motovilca in solate, tega v Novem mestu domačini ne prodajajo. Najbolj čudno pa je, da v prestolnici krompirja fe-tega kupec zelo težko dobi, ker ga ni v večini trgovin in ne na trgu.
Ena gospa je rdela, da so pri nabavi opreme za sejno dvorano v stavbi zavarovalnice Triglav zadeli žebljico na glavico. Lepi stoli so tako neudobni, da onemogočajo dolgo sestankovanje ...
DOLENJSKI LIST
Št. 53 (1690) 31. decembra 1981
Ljudje se premalo srečujejo I Borci v obrambnih pripravah
Ulični odbori še niso zaživeli — Tudi delegacije še ne nastopajo v imenu volivcev
Kar 295 borcev občine sodeluje v odborih ljudske obrambe in družbene samozaščite
.JPreveč smo razpravljali na forumih, premalo z občani," so tudi tokrat ugotavljali udeleženci krajevne konference SZDL v Brežicah, ko so sprejemali obračun o dosedanjem delu in program za novo obdobje.
Prvi korak k pritegnitvi večjega števila ljudi je bil napravljen z ustanovitvijo uličnih odborov, vendar nekateri od njih nikakor ne morejo zaživeti. Zato je razumljivo, da marsikatera naloga ni bila opravljena tako, kot so si jo zamislili. Za evidentiranje to že velja. Zbori so bili v nekaterih rajonih izredno slabo obiskani, torej morajo občani pripisati delno krivdo sami sebi, če jim je vseeno, koga so vpisali na seznam možnih kandidatov.
ZA STOLETNICO PRIZNANJA VARČEVALCEM
Sobotna počastitev stoletnice združenega hranilništva na Bizeljskem je bila prva tovrstna prireditev v Sloveniji. Udeležili so se je delegati in varčevalci hranilno kreditne službe DO Slo-vin Bizeljsko - Brežice. Na Bizeljskem, v Pišecah, v Kapelah in Artičah sega tradicija varčevanja daleč nazaj v osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Danes imajo na tem območju 3000 varčevalcev. Na slovesnosti so izročili priznanja 11 organizatorjem in delavcem v tej službi ter 40 varčevalcem in še dvema šolarkama, ki prav tako varčuje-ta pri HKS. Več o tem prihodnjič.
KMETIJE KONČNO ZAŠČITENE
Po zadnjem seznamu, ki gaje 29. decembra obravnavala občinska skupščina v Brežicah, je bito predlaganih za zaščito 426 kmetij iz 18 krajevnih skupnosti. To pomeni, da tako kmetijo lahko podeduje samo en dedič, vsi drugi dobijo nujni delež izplačan v denarju. Prodaje zemljišč odlok o zaščiti ne omejuje.
BREŽIŠKE VESTI
Tudi delo delegacij za zbor KS in SIS bi zaslužilo več pozornosti, zato so to obvezo sprejeli v program za naslednje obdobje. Nekateri disku-tanti so namreč izrekli dvom o tem, da delegati res nastopajo s stališči svojega rajona, če se ne sestajajo z občani, ki so jim zaupali funkcijo.
Izredno kritično so se tokrat lotili hišne samouprave. Na posvet je prišlo komaj 7 predsednikov hišnih svetov od 78 vabljenih. Kaže, da svetov ponekod sploh ni ali pa so že
pozabili, koga so izvolili vanje. In j vendar je zadnji čas, da bi se stanovalci preko njih seznanili z novim zakonom o hišni samoupravi. Po Novem letu bodo predsednike hišnih svetov sklicali z uradnimi pozivi, da bi jih vsaj po tej poti spomnili na odgovornost do ogromnih dru&enih sredstev, ki so bila vložena v stanovanjske bloke, s katerimi upravljajo.
Več se bodo poslej posvetili tudi mladini, ki še vedno nima primernega prostora za sestajanje. Razpravljala so predlagali za to dijaški dom, | prosvetni dom oziroma knjižnico, kjer naj bi temu prilagodili tudi delovni čas.
J.T.
Prizadeto in kritično
S programske seje OK SZDL v Brežicah - Tone Jesenko še naprej predsednik, Stanko Cerjak vnovič sekretar
Z besedami, da programska seja ne more dati dokončnega delovnega obračuna, ker so naloge trajne, so minuli teden odgovorili tistim delegatom, ki so v 30 strani obsegajočem poročilu pogrešali delo nekaterih organov občinske konference SZDL v Brežicah. Razprava je izpopolnila vrzeli, čeprav spričo izredno razvejene dejavnosti ni mogla zajeti vsega.
Delegati so bili tokrat izredno kritični, tako da so bile stvari prikazane brez olepševanja, take, kot v resnici so. Prav zaradi tega je konferenca izzvenela delovno, brez samohvale, kar ji je samo koristilo. Trajala je štiri ure in pol. To potrjuje upravičenost zahtev po pogostejšem sklicevanju konference v novem mandatnem obdobju.
Predsednik MS SZDL Posavje Ignac Vintar je menil, da je bila razprava celo preveč kritična oziroma premalo spodbudna v tistih primerih, ko je bilo delo konference zelo dobro, zgledno. Osnova za uspeh je po njegovem mnenju v temeljnih okoljih, v krajevnih skupnostih. Tam je mladina, tam so borci, tam so zaposleni iz delovnih organizacij, tam so društva in Zveza
komunistov, tam moramo razviti dialog. To je gotovo napotek, na
katerega ne fei smeli pozabiti, čeprav na drugi strani zaslužijo očitek tudi tisti delegati sveta za družbenoekonomske odnose in predsedstva I OK SZDL, ki so pretirano izostajali s sej, pohvalo pa tisti, ki so zaupano nalogo v organih OK SZDL vestno opravljali.
Za predsednika OK SZDL v no- | vem mandatnem obdobju so na seji vnovič izvolili Toneta Jesenka, za sekretaija pa Stanka Cerjaka.
J.T.
NOVO V BREŽICAH
DEDEK MRAZ VES TEDEN NA POTI - Po šolah in krajevnih skupnostih so se začeli obhodi dedka Mraza v soboto, 26. decembra. Letos so si otroci lahko ogledali lutkovno igrico, katero jim je tokrat omogočila kulturna skupnost. Za obdaritev je večina delovnih kolektivov že prispevala svoj delež - 90 dinarjev na zaposlenega. Večina je sprejela to brez godrnjanja, le tu in tam so ta znesek kljub dogovoru znižali. Vrednostpaketovjerazlična, ker društva (DPM) primikajo zraven tudi nekaj svojega denarja.
Ko so borci trebanjske občine na svoji redni skupščini pregledali svoje delo v preteklem štiriletnem obdobju, so ugotovili, daje bilo njihovo delo uspešno. Vse manj se namreč ukvarjajo s svojimi problemi, vse bolj pa z reševanjem družbenih, političnih in gospodarskih vprašanj v občini in družbi. Tudi naloge, ki sojih sprejeli za prihodnje obdobje so obsežne.
Kot pa se zavedajo, bodo težave pri izpeljavi teh nalog. Resda je velika večina borcev vključenih v različne organizacije in društva, vendar pa jih pri tem delu vse bolj omejuje starost. Poprečna starost borcev je nad 65 let. Kljub tej oviri, je bilo kar 373 članov združenja
dejavnih v družbenopolitičnih organizacijah, društvih, krajevnih skupnostih in delegacijah zborov občinske skupščine in samoupravnih skupnosti. Pomagali so pri izvajanju vrste političnih akcij, kot so volitve in referendumi ipd.
Posebej pomembno je njihovo so-
Dela jim ne zmanjka
Petrolova črpalka v Trebnjem je dobro založena — Letos manj zdomcev kot lani — Vozniki se ne prilagajajo cesti
„Na naši črpalki še nismo nikoli šteli, koliko voznikom na dan postrežemo," je rekel Jože Šepic, poslovodja Petrolove črpalke pri Trebnjem. „To leto pa vendarle opažamo, da se je v tem času vrnilo veliko manj zdomcev kot prejšnja leta." No, kljub temu dela črpalkarjem nikoli ne zmanjka.
Jože Šepic
Trije prodajalci, kolikor jih je v eni izmeni, se morajo kar hitro obrniti, če hočejo postreči vsem, ki se ustavijo v Trebnjem. Črpalka danes ni več tisto, kar je bila, ko je Šepic pred dvajsetimi leti začel delati pri Petrolu. Zdaj ne prodajajo samo bencina in nafte, ampak vrsto drugih artiklov. Pri njih imajo vrsto delov za zastavine avtomobile, svetila, disk pioščice, listke za tahografe, vetrobranska stekla ipd. In ker je zdaj zima, imajo na zalogi tudi
verige za vse vrste vozil, kar jih je. Šepic se pohvali s prodajo teh delov, saj zdaj ustvarjajo še enkrat večji promet, kot so ga doslej. Vendar pa je imel tudi nekaj pripomb čez voznike.
„Ljudje varčujejo, kjer ni treba. K nam prihajajo z zlizanimi gumami, ko pa jih opozorimo, se grozno razbuijajo. Tako iz dneva v dan ugotavljamo, da se vozniki ne prilagajajo voznim razmeram, kar je še posebej opaziti v zimskem času. Najbolj se pri tem „odrežejo" zdomci, ki prehitevajo v megli in dežju, rezultati pa so znani. Vse več je nesreč."
Dobra založenost prodajalne se vidi tudi pri zalogah goriva. Ne bencina ne nafte jim še ni zmanjkalo, saj oboje sproti dovažajo. Tudi trebanjski kmetje niso nikoli ostali brez nafte, saj jih imajo na črpalki napisane na prednostni listi. Dogaja pa se, da imajo mnogi kmetje doma velike zaloge, kar pa seveda ni prav. Kljub varčevalnim ukrepom namreč iz meseca v mesec povečujejo prodajo nafte. Tako družba kot Petrol pa sta zainteresirana, da se je proda čim manj. Še sreča, da so prodajalci dobro založeni z rezervnimi deli, ki so na črpalki pogosto cenejši kot drugje. Plačani so namreč od učinka. To se jim pozna pri’ osebnih dohodkih, zadovoljni pa so tudi kupci.
J. SIMČIČ
delovanje na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe. V različnih komisijah in odborih s tega področja je sodelovalo 295 članov. Njihove prisotnosti ni bilo čutiti samo pri vaji Mirna 80 in pri akciji NNNP, ampak pri pripravi obrambnih načrtov, organiziranju obrambnih dnevov po šolah, na mladinskih
• Na skupščini so izvolili tudi novo vodstvo. Predsednic bo Ciril Bukovec, sekretar pa Janko Oven.
delovnih akcijah, pohodih mladine k spomenikom NOB in na proslavah.
Uspešno je delovala tudi komisija za reševanje materialnih, socialnih, stanovanjskih in zdravstvenih problemov. Za veliko večino borcev so ta vprašanja že rešili, saj jih velika večina prejema tako imenovani varstveni dodatek.
Na skupščini so se seznanili tudi z aktualnimi vprašanji v svetu in doma. O tem jim je govoril predstavnik republiškega odbora £ZB Lado Kocijan.
STRELJANJE ZA DAN JLA
V počastitev dneva JLA so trebanjski strelci pripravili zanimivo tekmovanje, na katerem je nastopilo kar 18. ekip. Med člani je zmagalo ŠD Trebnje, 2. KPD Dob, 3. PM Trebnje; med mladinci OO ZSMS Trebnje, pri pionirjih OŠ Trebnje, v članski konkurenci med posamezniki Zalar, med mladinci God-njavec in pri pionirjih Krošl.
SMUČARSKI TEČAJI V TREBNJEM
Tudi letos so v trebanjski občini pričakali zimo že pripravljeni. Takoj, ko je zapadel sneg, je že začela teči njihova smučarska vlečnica, organizirali so tečaj za najmlajše, katerega se je udeležilo okoli 30 malih smučarjev, še pred novim letom pa so pripravili tudi smučarski tečaj za odrasle.
TREBANJSKE NOVICE
Dobre izkušnje sekcijskega dela Prevozi za vse enako
Volilno-programska konferenca SZDL ocenila delo frontne organizacije v občini
Povsod še ni čutiti, da bi se v konferenci, pa nq' gre za krajevne ali občinsko organizacijo SZDL, uveljavljale delegacije in delegati posameznih frontnih delov. Odgovornost za to, da delegati največkrat nastopajo kot posamezniki, leži predvsem na plečih organizacij, ki svojih delegatov v SZDL ne spremljajo, še manj pa ocenjujejo njihovo delovanje.
To- je bito med drugim poudarjeno v poročilu o družbenopolitični aktivnosti Socialistične zveze v krški občini v letu 1981. Volilna in hkrati programska konferenca OK SZDL 22. decembra je bila dobra priložnost tudi za sklepanje o usmeritvi dejavnosti SZDL v letu 1982. K utrjevanju družbene vloge SZDL bodo precej štorih že v tistih krajevnih organizacijah, kjer bodo razvili sek-cijsko delovanje sekretariatov. Ponekod so napak govorili o uspešnem delu, če se je vse začenjalo in končalo pri predsedstvu, druge oblike dela pa niso poznali. Koristne izkušnje svetov pri OK SZDL, denimo pri pripravi petih sekcijskih razprav o osnutku družbenega plana občine za to srednjeročno obdobje,
KRŠKE NOVICE
LES ZA MOST V PODBOČJU PRIPRAVLJEN - Pred časom smo Dišali, da se vaščani v Podbočju in Brodu precej hudujejo, ker morajo čez Krko po mostu, ki ga je že močno načel zob časa. Pri samoupravni komunalni interesni skupnosti so nam povedali, da so uspeli dobiti dovolj dolga debla in tako zdaj že obdelani tramovi samo še čakajo na prijaznejše spomladansko vreme. In spet bo v Podbočju trden most, ljudje pa zadovoljni.
BREZ DOMAČE LEKARNE LE NE GRE - V krški lekarni zatrjujejo, da imajo po mnenju združenja slovenskih lekarn eno najbolj smotrno organiziranih dežurnih služb v fepubliki. Delajo celo ob nedeljah, če pa bi že kdo želel kakšno zdravilo ponoči, pravijo, da lahko vsaj prvo pomoč zanesljivo nudijo trije dežurni v zdravstvenem domu. Kakšen aspirinček in druge malenkosti pa seveda ne bi smel manjkati v nobeni domači lekarni.
KRŠKI TEDNIK
ko se je vključilo več razpravljalcev kot kadarkoli prej, bi bile dobrodošle tudi za predstavnike in občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, ki razen sindikata kot soorganizatorja razprav niso izko-
• Za novo predsednico OK SZDL so izvolili Margareto Mar-jetič, učiteljico razrednega pouka v brestaniški osnovni šoli ,Adam Bohorič" za podpredsednika Branka Pirca in za sekretarja Ivana Srpčiča, ki sta že doslej opravljala ti odgovorni funkciji.
ristili demokratičnega soočanja in borbe mnenj za uveljavitev svojih stališč.
Nikakor pa ne gre prezreti vrste analiz in ocen ter stališč in sklepov za krepitev demokracije v delegatskem in skupščinskem sistemu. Kljub temu da so negativne pojave, ki se nenehno pojavljajo, zaznali in se dogovorili za politično akcijo, rezultatov namreč ni. Gre za ključna vsebinska vprašanja, kot je neodgovornost družbenopolitičnih organizacij, samo upravnih organov, strokovnih služb in poslovodnih organov v delovnih organizacijah in tozdih do delovanja njihovih delegacij. Če bi delegacije dobro delale, se verjetno ne bi pripetilo, da je na zboru združenega dela občinske skupščine, ko je bila na dnevnem redu problematika devetmesečnega gospodarjenja, zavladal v delegatskih klopeh popoln molk, že naslednji dan pa so v številnih tozdih prišle na površje mnoge te&ve. Poslej se tudi ne bi smelo dogajati, da pojave nesklepčnosti sej nekaterih skvpščin nihče ne preverja in ne ugotavlja vzrokov neudeležbe iz posameznih delegatskih okolij.
P. P.
Nova delavska proga Telče-^Laze-Primož in Zabukovje-Trnovec? — Solidarnostno reševanje prevozov
Plane stalno preverjati!
Ob predlogu resolucije 1982 - Samoprispevek?
..Občinski izvršni svet je opozarjal planske službe in vodstva delovnih organizacij, naj bodo plani za leto 1982 kar se da realni. V nekaterih delovnih organizacijah še vedno predvidevajo take investicije kot pred restrikcijami,” je poudaril predsednik krškega izvršnega sveta SO Vinko Bah na zadnji seji občinske konference ZK.
Ko je pojasnjeval predlog resolucije za leto 1982, ki je, mimogrede, tudi po mnenju predsedstev OK SZDL in občinskega sveta ZSS precej bolj pogumen od osnutka, je Bah povedal, da bo v občini potrebno spremeniti tudi temelje planov družbenih dejavnosti. Vprašljivi so nekateri normativi, ki naj bi jih dosegli v tem srednjeročnem
obdobju, kajti uresničitev'bi bila pretežko breme za gospodarstvo v zahtevnejših časih. Slej ko prej pa ostaja nuja, da v samoupravnih organih sprejetih načrtih v slehernem kolektivu razpravljajo vsak mesec in tako preverjajo uresničevanje.
Da bi pospešili zaposlovanje mladih, bodo ■ v krški občini zmanjšali vse oblike honorarnega, popoldanskega dela. Na to je že opozorila tudi okrožnica družbenega pravobranilca samoupravljanja, izdelana pa bo posebna analiza o tem pojavu. ..Občinski izvršni svet razmišlja, da bi v letu 1982 nekatere skupne probleme reševali tudi s samoprispevkom, da bi ob padanju osebnega standarda dvignili vsaj družbenega," je med drugim rekel predsednik Bah.
Mnogo delavcev sevni&e občine je odvisno od prevozov z delavskimi avtobusi. Samo mesečnih vozovnic je 953. Prav je, da organiziran javni prevoz sega predvsem v odmaknjene kraje.
Navsezadnje želimo s konceptom splošnega ljudskega odpora doseči, da ostane podeželje poseljeno tudi po hribih. Delovnim kolektivom ne more biti vseeno, kako prihajajo delavci na delo. Ce pešačijo dolge kilometre, je nujno, da prihajajo v tovarno utrujeni že od poti. Siceršnji prevozi z lastnimi vozili so postali predragi. Koordinacijski od-
SEVNIŠKI PABERKI
SPET RAZSTAVA V LISCI -Skupna kulturna komisija v tej tovarni prizadevno preganja kulturno mrtvilo v mestu. V soboto je gostoval Zlatko Šugman z ,.Neposrednim prenosom". Do 7. januarja bo ravno tako v jedilnici Lisce odprta razstava slik slikarja Konrada Kranjca iz Lenarta. Za ogled priporočajo čas dopoldne od 10. do 11. ure in popoldne od 16. do 17. ure.
NEZADOVOLJNI Z URBANIZMOM - Zadnje čase se je močno osulo število delegatskih vprašanj. V sami Sevnici so nezadovoljni z izvajanjem urbanistične politike. Delegacija te krajevne skupnosti zahteva poročilo o izvajanju odlokov občinske skupščine za to delovno področje. Menijo, da bi morali v mestu objavljati javne natečaje za zasnove posameznih rešitev, ne pa, da ima vse v zakupu le ena organizacija.
SPOJILI KABEL - Čeprav še ni nameščena nova telefonska centrala v Sevnici, ki bi omogočala pripojitev številnih naročnikov, ki so udarniško delali, da so tako lepo podaljšali omrežje, je povzročala dodatno skrb prekinitev novega kabla. Poštni delavci so naposled s pomočjo naprav iz Ljubljane ugotovili, kje je bil novi kabel poškodovan.- Napako so že popravili.
NKVNišri mm
bor za delavske prevoze pri občinskem sindikalnem svetu se zato zavzema za enoten sporazum za vse delavske proge. Delež kolektivov za prevoz delavca na katerikoli progi naj bi bil po tem sporazumu enak. Na tak način imajo prevoze urejene v prenekateri občini.
Pred nedavnim je pričel voziti dodatni Izletnikov avtobus za Orešje in Lončarjev dol Dolgoletna je želja ljudi s Telč, Laz in Primoža, da bi slednjič avtobus pripeljal tudi do njih. Znana je skrb odmaknjene primoške krajevne skupnosti za ceste. S kakšnim udarniškim duhom so jih gradili in jih-tudi vzdržujejo, so povedali na našem uredništvu v gosteh. Zahteva za avtobus prihaja tudi z drugega konca občine. Na Trnovcu sprašujejo, zakaj je bila sploh posodobljena cesta da Zabu-
kovja, če po njej ne vozi delavski avtobus. Navsezadnje bi bilo tod treba avtobusno progo samo podalj- „ šati.
Kolikor bi ponujeni sporazum podpisniki tudi podpisali, bi avtobusi proti Trnovcu na eni strani in Telčam - Lazam ter Primožu na drugi lahko vozili od 1. februarja dalje.
A.ŽELEZNIK
»Dolenjski list«
SKLIC PA TAK!
Pri občinski kulturni skupnosti v Sevnici imajo že od nekdaj težave s sklepčnostjo skupščinskih sej. V četrtek, 24. decembra, je do sklepčnosti manjkalo šest delegatov. A kaj, po polurnem čakanju in telefoniadi v tako imenovano delegatsko bazo bi r skrajnem primeru med delovnim časom lahko „sneli’’ le troje delegatov. Tudi če bi od kod dobili še ostale, bi bilo zaman, saj ni prišel niti predsednik, ki je rac skupaj sklical.
DEDEK V VRTCU - Prihod dedka Mraza v soboto v Sevnici je bil lepa priložnost, da so malčki, ki sicer ne zahajajo v vrtec, občutili prijetno vzdušje v tej hiši. Vzgojiteljice in ostali člani DPM so peli in se igrali z njimi; preden jih je pozdravil dedek Mraz, so si lahko ogledali še pravo lutkovno igrico.
Več imen za eno dolžnost
Za spomladanske volitve je v sevniški občini evidentiranih že 4.608 možnih kandidatov. Na seji predsedstva občinske konference SZDL so 23. decembra povedali, kdo je doslej evidentiran za najodgovornejše dolžnosti v občini. Postopek še ni pri kraju, saj bo kandidacijska konferenca vjanuariu.
Za predsednika občinske skupščine so evidentirani Jože Bavec, inž. Jože Peternelj, Franc Pipan in Jelko Štojs. Za predsednika družbenopolitičnega zbora je evidentiran prof. Jože Bogovič, ki predseduje temu zboru že zdaj. Za predsednika zbora združenega dela sta evidentirana Alojz Anzeljc in Jože Kragl. Za predsednico zbora krajevnih skupnosti je evidentirana Anica Horjak, za podpredsednika pa Drago Krošelj. Za predsednika izvršnega sveta sta evidentirana Marija Jazbec in Janko Rebernik. Članica izvršnega sveta naj bi bila Marinka Pucelj -Arandjetovič, za direktorja uprave družbenih prihodkov Kamil Krošelj, za načelnika oddelka za ljudsko obrambo sta evidentirana Drago Lupščina in Jože Jeke. Slednji je evidenitran tudi za načelnika oddelka za notranje zadeve in občo upravo, ravno tako tudi Mihael Keršič, Le-ta je evidentiran tudi za sekretaija izvršnega sveta, ravno tako Andreja Flajs. Za sekretaija občinske skupščine sta evidentirana Jože Žveglič in Andreja Flajs. Nekaj vrzeli je še pri imenih za vodstva samoupravnih interesnih skupnosti. Za predsednika kulturne skupnosti je evidentiran Tone Zgonc, izobraževalne skupnosti Drago Perc, zaposlovanja Franc Hruševai in invalidsko-pokojninskega zavarovanja Jože Knez.
53 (1690) 31. decembra 1981	  DOLENJSKI	LIST
Samo pridne roke so premalo
S posodobitvijo livarne bodo Beltovi livarji konkurenčnejši na tujem trgu — Drage in slabe surovine dražijo končni izdelek Po produktivnosti na vrhu
Negotovost glede gradnje nove Beltove livarne lahkih ulitkov, ki se vleče že več kot tri leta, vedno bolj moreče pritiska na ta črnomaljski kolektiv. V tem času, kar to gradnjo odlagajo, se pravi od leta 1978, seje investicijska vrednost povzpela od 360 na 620 milijonov dinarjev, potreba po deviznih sredstvih pa od 90 na 180 milijonov dinarjev.
Belt pa sedaj, tudi če bi dobil vsa potrebna dovoljenja, ne more prevzeti tako velikega bremena. Zato so se odločili, da nove livarne ne bo več v prihodnjem planu. Niso se sicer odpovedali misli na novo livar-
PREDLAGANI KANDIDATI ZA VODILNE FUNKCIJE
V črnomaljski občini so pripravili predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine in interesnih skupnostih. Za predsednika občinske skupščine je predlagan Jure Perko, za podpredsednika Peter Jančan, za predsednika izvršnega sveta Janko Gladek, za predsednico družbenopolitičnega zbora Nada Pucelj, za predsednika zbora združenega dela Marjan Kukman in zbora krajevnih skupnosti Ivan Požek.
no, v kateri bi naredili 7.000 ton drobnih ulitkov na leto, marveč jo bodo odložili, prednost pa dali rekonstrukciji stare livarne.
Vse od leta 1978 je Belt hranil denar, ki naj bi ga vložili v gradnjo nove livarne in tako niso vlagali niti v posodobitev sedanje proizvodnje. Povsem jasno pa je, da morajo posodobiti svojo livarsko tehnologijo, če se hočejo bolj usmeriti v izvoz na konvertibilno območje. Produktivnost Beltovih livarjev je sicer za 30 odstotkov nad produktivnostjo jugoslovanskih livarn, vendar kljub temu močno zaostaja za na primer nemško; tako Beltov livar naredi 28 ton ulitkov na leto, nemški pa 60 ton. Lastna cena kilograma ulitka v Beltu je 30 dinarjev, v Nemčiji pa 1,2 marke.
Glavni razlog za višjo ceno našega ulitka pa je material; naše surovine so namreč precej dražje kot zunanje, precej slabše kakovosti, temu se pridruži še nesodobna tehnologija in to vse skupaj veča stroške za kilogram ulitka. Tuje kupce pa zanima
II
le cena in kakovost, zato je nujno, da Beltovi livarji posodobijo svojo opremo.
Posodobitev sedanje livarne naj bi veljala 280 milijonov dinarjev, s tem pa se bodo tako v fizičnem kot finančnem učinku močno približali tisti proizvodnji, ki so jo načrtovali z novo livarno.
A. BARTEU
ČRNOMALJSKI DROBIR
Z LOPATO V SLUŽBO - Vodja Beltovega tozda Livarna inž. Peter Štor se vsak dan vozi v službo v Črnomelj iz Žužemberka. Dolgoletne izkušnje so ga pripravile do tega, da brž, ko se začne prava zima, vrže v avto tudi lopato, kajti vedno je bolje, da se človek zanese nase kot na vso mehanizacijo za čiščenje cest.
STABILIZACIJA PO OSNOVNOŠOLSKO - Črnomaljski osnovnošolci so si zadali obširen stabilizacijski načrt, ki so ga objavili tudi v posebni številki svojega glasila. Kar 32 obljub, česa vsega ne bodo počenjali oz. kaj vse bodo storili, da bi šoli in sebi čim več prihranili, so zapisali. Če bo tudi v njihovem primeru držalo reklo: Kar se Janezek nauči, to Janezek zna., potem kasneje gotovo ne bodo posnemali dijakov sosednjega CSŠ, ki so po vsej stavbi iz gole objestnosti dodobra zvili pločevinaste cevi za ogrevanje.
ISTA	TARČA, ISTA RAZDALJA	S temi besedami bi lahko
označili, koliko je bilo do sedaj v Črnomlju narejenega, da bi se izboljšala	preskeba z gradbenim
materialom. Dolenjska je obljubila, da se bo trudila v okviru svojih možnosti, te pa so očitno zelo pičle, saj ni zgradila za letos načrtovanega skladišča. Jasno pa je, da brez primernega	skladišča tudi zaloge in
izbora gradbenega materiala ne bo.
KAJ PA NEPISMENI? - Samo tako se bodo poslej lahko izgovarjali tisti Beltovi delavci, ki bodo imeli težave z bolniškim staležem. Delavski svet je namreč zaostril stvari z bolniško, kar so objavili tudi v svojem glasilu, in to v slovenščini in srbskohorvaškem prevodu.
ZAPUŠČENA HIŠA - Hiša sredi Črnomlja, na Ulici Staneta Rozmana 28, je očitno že dalj časa zapuščena, kar kaže tudi njen videz: odpadel omet, razbita okna, Lastniku, pa naj je kdor koli, res ni v ponos.
Minometalec darilo teritorialcem
Kolektiv kemične tovarne Melamin podaril teritorialcem ročni minometalec in mine
„Vse probleme družbe je treba reševati na samoupravnih osnovah”, je poudaril v govoru na svečani akademiji v počastitev dneva JLA sekretar občin-dcega komiteja ZK Peter Šobar.
V kulturnem delu svečanosti so sodelovali: pevski zbor osnovne šole Kočevje pod vodstvom Tatjane Bračko, harmonikarji vojaki,gimnazijci, in recitatorji. Na akademiji je dalo svečano zaobljubo tudi 12 mladincev in mladink.
Poleg tega so prebrali, kateri vojaki in rezervni vojaški starešine so napredovali v višji čin, podelili pa so tudi priznanja in plakete zaslužnim organizacijam in posameznikom.
Priznanja občinske konference, ZRVS so prejeli še: Anton Štimac iz KO ZRVS Draga, Alojz Bobnar (Šal-ka vas), Branko Cilenšek, Bojan Ciglič, Aleksander Kalan, Bogomir Murn, Djordje Stjepič in Vitomir Savič (vsi iz KO ZRVS Kočevje-mesto), Ivan Drobnič (Kočevska Reka), Ciril Jasenc (Stara cerkev), Ivan Marinč (Salka vas), Anton Naglič („Ivan Omerza”-Livold), Matija Ožanič (Vas-Fara), Drago Podre-beršek (Salka vas) in Janez Rugole (Osilnica).
Svečanosti so bile tudi po drugih krajevnih skupnostih, šolah in drugod. Na sam praznik so imeli zelo lepo svečanost tudi učenci Centra poklicnih šol Kočevje, katero so
obiskali tudi vojaki in jim pokazali dva topova. Na proslavi so predlagali 6 učencev v enoto TO ter podelili priznanja za uspehe pri tekmovanju v streljanju in za ustvarjena likovna dela.
občan
vprašuje
odgovarja
• Povezanost naše armade in ljudstva je še posebno izpričal delovni kolektiv kemične tovarne Melamin Kočevje. Na svečani akademiji v Kočevju je predstavnik tega kolektiva sporočil, da je njihov kolektiv sklenil podariti teritorialni obrambi občine ročni minometalec in šest min zanj.
Plaketi ZRVS Jugoslavije sta za uspešno delo in krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite ter za razvoj in uveljavljanje organizacije ZRVS prejela krajevna organizacija ZRVS Draga in Ivan Mihelič, komandant TO občine Kočevje.
DANES KVIZ IN SILVESTROVANJE
Kulturno-športno društvo „Ciril Dekval” iz Mozlja pri Kočevju organizira danes, se pravi na Silvestrovo, kviz „Naš kraj in krajani, po kvizu pa bo silvestrovanje. Prireditev bo v kulturnem domu v Mozlju. Za kviz, na katerem bodo sodelovali tudi starejši občani, je že zdaj veliko zanimanja. Program bo pester. To bo drugi letošnji kviz v tej vasi; na prvem je zmagal Franci Salamon.
PRIZNANJA OBRAMBE
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Kočevje je ob proslavljanju dneva JLA podelil priznanja naslednjim: poveljstvu vojaške enote VP 1478 Ljubljana (kije poleti gradila krajevni vodovod v Koprivniku), osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje s podružničnimi šolami, osnovni šoli „Ljubo Šercer” Kočevje, osnovni šoli Vas-Fara, Centru poklicnih šol Kočevje, Gimnaziji Kočevje, občinski Strelski zvezi Kočevje, Savu Vovku, Antonu Križu, Stanetu Otoničarju st., Marjanu Mrvarju, Alojzu Bariču, Antonu Puglju, Slavku Janežu, Jožetu Markoviču, Stefanu Kastelcu, Borisu Gorjancu, Edu Pircu, Ivanki Hvali, Francu Kolarju, Antonu Vlašiču in Rajku Hvali.
OBČINSKE POHVALE
Komandant teritorialne obrambe občine Kočevje je ob dnevu JLA za uspehe pri izvrševanju nalog pohvalil Antona Knavsa, Matjana Brodnika, Josipa Urbiha, Martina Pelca, Janeza Hočevarja, Ilijo Grgiča, Gojka Dviz-ca in Mitjo Korelca.
SREČANJE PRI LETNIKOV
Srečanje priletnih občanov, starih nad 70 let, so pripravili po vseh krajevnih odborih KS „Ivan Omerza” Livold pred novoletnimi prazniki. V Mozlju je bilo tako srečanje 20. decembra. Nanj so povabili 23 priletnikov, vendar nekateri niso mogli priti zaradi bolezn , oddaljenosti in slabe ceste. Kulturno-športno društvo ,.Ciril Dekval” je za to priložnost pripravilo krajši kulturni program, KS in RK pa pogostitev in razgovor.
— Kakšen oglas si dal v časopis, ko ti je zmanjkal fičo s pol kilograma kave in kilogramom svinine?
— Naj pošteni najditelj vrne kavo in svinino, fička pa obdrži za nagrado.
DROBNI IZ KOČEVJA
STEKLINA SE BLIŽA - Steklina je že v Ljubljani. Tu so odkrili tri stekle lisice. V naši občini stekline še ni. Psov in mačk, ki se potepajo po mestu, je veliko. Lisice prihajajo tudi v bližino hiš. Ne smemo biti površni in moramo na pse in mačke bolj paziti, sicer bo nam vsem v škodo.
NAD POVPREČJEM - AMD Kočevje je imelo v letu 1981 skupno 1.070 članov (956 avtomobilistov, 3 motoriste, 7 brez vozil in 104 člane šolskega podmladka), kar predstavlja 27 odstotkov vseh lastnikov motornih vozil, to pa je nad slovenskim povprečjem.
KONČNO USKLADITEV -Usklajevalni odbor občinske konference SZDL je poslal društvom, organizacijam in ustanovam okvirni program proslav in prireditev v letu 1982. Do 15. januarja bodo vsi, ki so ta program dobili, napisali še, kdaj tudi oni načrtujejo svoje prireditve. Tako bi se izognili dosedanji neusklajenosti, zaradi katere je bilo včasih več proslav in prireditev na isti dan in uro. Naslednji korak bo, da bi uskladili večje prireditve tudi s sosednjimi občinami, v regiji in re publiki.
KOČEVSKE
Revni plačujejo največ
Za neprimerna kletna in podstrešna stanovanja najvišje najemnine — Ugotoviti stanovanjske razmere zaposlenih
V Metliki imajo 31 solidarnostnih stanovanj, kar je desetina vseh družbenih stanovanj v občini. Doslej so trikrat srečnežem izročili ključe solidarnostnih stanovanj: leta 1976 so zgradili 14 takih stanovanj, dve leti za tem so jih podelili 13, v lan&em letu pa štiri.
Ker so pravila o dodelitvi solidarnostnih stanovanj nastajala tako rekoč hkrati z gradnjo le-teh, je pri prizadevanjih, da bi kar se le da pravično presodili, kdo je resnično upravičen do take družbene pomoči, kljub vsej dobri volji prišlo tudi do težav; kakorkoli že, danes v Metliki priznajo, da v solidarnostnih stanovanjih stanuje tudi nekaj takih ljudi, ki do take družbene pomoči niso upravičeni.
Na vsakega od dosedanjih treh razpisov za solidarnostna stanovanja se je prijavilo precej več prosilcev, kot je bilo na voljo stanovanj: skupaj je v treh letih prosilo za solidar-
02JI IZBOR KANDIDATOV ZA VODILNE FUNKCIJE
Predsedstvo OK SZDL Metlika je pripravilo ožji izbor evidentiranih možnih kandidatov za vodilne funkcije v občini. Za predsednika občinske skupščine sta v ožjem izboru Janez Gačnik in Jože Jankovič, za predsednika izvršnega sveta pa Milan Vajda, Jože Jankovič in Slavo Preval-šek. O teh in ostalih kandidatih (za vodilne funkcije’ v interesnih skupnostih, skupščinskih zborih) bodo do 5. januarja razpravljali v sindikalnih organizacijah in krajevnih konferencah SZDL, od koder pričakujejo argumentirane pripombe na listo, na osnovi teh pa bodo pripravili predlog, ki naj bi ga sprejeli na skupni seji OK SZDL in občinskega sindikalnega sveta oz. na občinski kandidacijski konferenci.
nostno stanovanje 114 ljudi, stanovanje pa je, kot rečeno, dobilo 31 prosilcev ali slabih 28 odstotkov.
Že bežen pogled na stanovanjske razmere nasploh v metliški občini kaže nekatere neskladnosti; tako je na eni strani stanovanjska stiska, na drugi pa je več stanovanj praznih ali le delno zasedenih. Precej je tudi mladih zakoncev oziroma družin, ki zelo težko pridejo do stanovanja in morajo za neprimerna kletna in podstrešna stanovanja plačevati visoke najemnine. V večini so to delavci z nizko izobrazbo in temu primernimi dohodki. Tako prihaja do tega, da, preprosto povedano, tisti, ki imajo najmanj denarja, najdražje plačujejo stanovanje. Za to je v veliki meri krivo nespoštovanje pred šestimi leti podpisanega družbenega dogovora o minimalnih standardih za življenjske razmere.
Zato se na občinskem sindikalnem svetu zavzemajo za akcijo, s katero naj bi ugotovili, kakšne so resnične stanovanjske razmere vseh v občini zaposlenih in njihovih svojcev. To bi bila tudi dobra osnova za planiranje v stanovanjskem gospodarstvu, hkrati pa prispevek za celovit prikaz socialno-ekonomskih razmer metliških občanov.	A.B.
O LETOŠNJEM DELU SZDL
Na torkovi programski seji OK SZDL v Metliki je tekla beseda o letošnjem delu Socialistične zveze v metliški občini, sprejeli pa so tudi programske usmeritve za delo te organizacije v prihodnjem letu.
DELOVANJE ZK V POLITIČNEM SISTEMU
Zadnja letošnja seja občinske konference . Zveze komunistov v Črnomlju je bila v torek. Osrednja točka dnevnega reda je bila posvečena delovanju Zveze komunistov v političnem sistemu.
Naša bodočnost je v naših rokah
Tako je učil tov. Tito — SLO je zasnova miru in je torej obrambnega značaja
SPREHOD PO METLIKI
'otok 1>
m
V MALO ŠOLO - Med 25 učenci, ki obiskujejo malo šolo v Podzemlju, sta tudi Nataša in Dane z Otoka. Do konca maja bosta po dvakrat na teden takole čakala, da ju bo pobral šolski kombi, potem pa bo njunega »pripravništva” konec in začelo se bo zares.
MATURANTKE POKLICNE TEKSTILNE ŠOLE BETI so pripravile v Hotelu Bela krajina ples, na katerem je igral ansambel Expres, niso pa pozabile tudi na srečelov in licitacijo purana. Hotelska restavracija je bila zasedena do zadnjega kotička, dekleta so zaslužila denar, obiskovalci plesa pa so preživeli prijeten petkov večer. Zadovoljni pa so tudi pri Integralu, saj jim je kapnilo v mošnjo nekaj več dinarjev kot sicer, ko sedijo v hotelu le redki gostje.
ŽIVČNOST PRED NOVIM LETOM je bila letos nekoliko manjša kot prejšnja leta, kajti stabilizacija se pozna v slehernem žepu, vendar so se prednovoletni pogovori kljub temu sukali največ okrog preživetja najdaljše noči. Koledarjev, rokovnikov in novoletnih voščilnic ni bilo toliko kot v preteklosti, veliko manj se je tudi jedlo in pilo po skupinah. Kljub zapisanemu pa bi bilo napačno sklepati, da ljudje niso trošili več kot sicer. Slovenec dlako že zamenja, nrav pa bolj težko.
NA STENSKIH KOLEDARJIH DELOVNE ORGANIZACIJE BETI za leto 1982 so postneki iz Belokranjskega muzaja. Naredil jih je ekonomist Branko Herak, prikazujejo pa staro kuhinjsko posodje, orodje za vzdrževanje vinograda, pribor za izdelovanje pisanic, ljudske inštrumente, pivske pripomočke in posamezno obrtniško orodje. Koledar so natisnili v Soči-v Novi Gorici, oblikovali pa so ga v ČGP Delo v Ljubljani.
metliški tednik
»Tovariš Tito je učil, da ni položaja, iz katerega ne bi bilo izhoda”, je med drugim poudaril na proslavi ob dnevu JLA v Ribnici glavni govornik starešina Miro dav Lilič. Spregovoril je tudi o zgodovini JLA ter njenem delu in nalogah v sedanjem obdobju.
V kulturnem delu svečanosti so sodelovali še mladinski pevski zbor pod vodstvom Bernarde Kogovšek, orkester glasbene šole pod vodstvom Matije Suhadolca, vojaški orkester, ribniški mladinci in učenci osnovne šole. Ves program je bil posvečen nastanku in delovanju naših vojaških sil pa tudi pokojnemu vrhovnemu komandantu tovarištu Titu.
Na proslavi so letos prvič podelili plakete prve ribniške čete. Prejeli so jih še živeči pripadniki te čete, in sicer Branko Bokša iz Koračic 11 pri Ormožu; Mirko Gorše-Iztok iz Preradovičeve 22 v Ljubljani; Janez Hočevar iz Menartove 8, Ljubljana; Janez Kmet iz Japljeve 9 v Ljubljani; Alfred Klopčič, Sime Miloševič 14, Zemun; Rado Macarol, Na jami 11, Ljubljana; Stane Kodrič iz Za-dvora 24, Polje pri Ljubljani; Zvonimir Tanko iz Kidričeve 15, Ljubljana; Savo Žigon iz Knezove 6, Ljub-ljana-Šiška; Stane Nosan iz Goriče vasi 16, Ribnica; Vinko Mihelič iz Valvasorjeve 52/b, Ljubljana; Vinko Knol iz Meškove 5, Ljubljana; Alojz Šega iz Ravnega dola 5, Sodražica in komandir čete Filip Tekavec-Gašper, Cesta IX/51, Ljubljana.
žal se zaradi bolezni, oddaljenosti, slabega vremena in drugih vzrokov večina dobitnikov Pla-
INVA LIDSKO PONEVERJANJE?
Pristojni republiški organi so obvestili občinske, naj preverijo delo z izplačili na osnovi invalidskih knjižic, ker so ugotovili več primerov poneveijanja. V ribniški občini so imenovali posebno tričlansko komisijo, ki bo opravila potrebne preglede.
ket prve ribniške čete ni mogla udeležiti proslave.	*
Razen teh plaket, ki jih je podelil domicilni odbor prve ribniške čete, je bilo na proslavi podeljenih še več drugih priznanj. Tako sta predsedstvo občinske organizacije ZZB NOV in domicilni odbor prve ribniške čete podelila za razvijanje in obujanje revolucionarnih tradicij in prenašanje le-teh na mlade rodove in za dosežke pri obrambni vzgoji prebivalstva še plakete: občinski skupščini Ribnica, občinski konferenci ZRVS Ribnica in tozdu Donit Sodražica.
Zaslužne organizacije in posamezniki so prejeli tudi pohvale in priznanja od najvišjih republiških pa do občinskih organov, ki delujejo za področje ljudske obrambe. Razen tega so na svečanosti prebrali, kdo vse je napredoval v višji čin, o čemer so izdali ustrezne odredbe organi na različnih ravneh, od predsedstva SFRJ preko ostalih organov do komandanta teritorialne obrambe občine Ribnica.
Podobne proslave, kot je bila na predvečer dneva JLA v Ribnici, so bile tudi po drugih krajevnih središčih, in sicer v petek v Dolenji vasi, v nedeljo v Loškem potoku in v torek, 22. decembra, v Sodražici. Povsod je bil njihov organizator organizacija ZRVS in JLA, pri izvedbi programa
PO ČEM SILVESTROVANJE -Gostinci se pripravljajo, da bi pripravili kar najlepša in najprijetnejša silvestrovanja in tako privabili čim-več ljudi. Za zdaj je znano, da bo rezervacija s silvestrskim menujem v hotelu Jelka veljala 700 din in da bodo za ples poskrbeli člani ansambla »Ribniški fantje”. V domu JLA bodo goste zabavali »Crveni korali” iz Zagreba, cena silvestrovanja pa še ni znana.
VRTCA ŠE NE BO - V stari šoli na Velikih Poljanah so uredili prostor za cicibane oziroma predšolske otroke, stare od 3 do 5 let. Vrtec bi moral biti odprt že 23. novembra, vodila pa bi ga vzgojiteljica, ki bi prišla sem vsak ponedeljek iz VVZ »Madje Šilc” iz Ribnice. Pravijo, da zaradi dežja in snega vrtca to zimo še ne bo in bo odprt šele spomladi.
pa so sodelovali' mladina, pripadniki JLA in pripadniki teritorialne obrambe.
- Zakaj ste dejali elektri jem, da imate raje visoko nizko napetost?
- Zato, da-je otroci ne mogli doseči.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
ŽLED NAPRAVIL PRECEJ ŠKODE - Tudi v ribniški občini je žled napravil v drugi polovici decembra precej škode na drevju. Ledeni oklep, ki je obdal veje dreves, je s svojo težo lomil tanke pa tudi srednje in celo zelo debele veje. Zelo je škodoval tudi parkovnemu drevju, posebno na območju ribniškega gradu, kjer je urejen najlepši ribniški park. Skoda še ni ocenjena.
KAKO DO PREVOZA OTROK V ŠOLO? - Kot drugod, tako je tudi v ribniški občini zagotovljen brezplačen prevoz otrok v šolo iz krajev, ki so od šole bolj oddaljeni. Pozimi pa je težko hoditi v šolo tudi tistim otrokom, ki so doma sicer bliže šoli. Večina teh otrok pešači, nekatere pa vozijo do šole starši s svojimi osebnimi vozili. Nekateri starši že predlagajo, na primer z območja Brega in bližnjih Lazov, da bi šolski avtobus, potem ko pripelje v Ribnico otroke iz oddaljenih krajev, prišel še po njihove. PTedlagajo, naj bi šola pripravila o tem razgovor s starši, ki so (vsaj nek .reri) pripravljeni prevoz v celoti ali delno plačati. Že zdaj pa je jasno, da bo prevoz morda možno urediti le v tem primeru, če bo otrok za prevoz dovolj, da bi se vožnja prevozniku splačala.
REŠETO
20
DOLENJSKI LIST
Št. 53 (1690) 31. decembra 1981
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST	Novo	mesto,	24.12.1981
OBČINE NOVO MESTO	Številka:	493/1-35
NOVO MESTO, NOVI TRG 6/II
Na podlagi 13. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/78,7 in 27/79) je odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom sprejel v skladu z določili 11. in 12. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj (SDL št. 26/81) na svoji seji dne 24. decembra 1981 naslednjo
PREDNOSTNO LISTO URAVIČENCEV ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA
;   ________________________________________________________
Zap. št.	Priimek in ime		Bivališče	Število družin. članov	Število doseženih točk	Upravičen do stanovanja
i	2			4	3	6
	I. DRUŽINE Z NIZKIMI		DOHODKI		«	
	a. Novo_mesto					
	KOVAČIČ	Bruno	Nm, naselje Žabjek	5	9o8	2 1/2-sobno
2.	KOVAČIČ	Valentin	Nm, naselje Žabjek	5	9oo	2 1/2-sobno
3.	HUDOROVAC	Marij a	Nm, naselje Žabjek	5	85°	2 1/2-sobno
4.	JELE«	Martina	M.p., Golobinjek 2	5	826	2 1/2-sobno
5.	MIKEC	Elizabeta	Nm, Drska 6o	4	82?	2-sobno
6.	JOVANOVIČ	Ljubisav	Straža, Hrušovec 11	4	6o9	2-sobno
?.	KNEŽEVIČ	Milan	Nm, Srebrniče 1	4	6oo	2-sobno
8.	SURUDŽIČ	Mitar	Nm, Kettejev drevored 44	4	79o	2-sobno
9.	BADOVINAC	Marija	Nm, Sukljetova 19	2	7?o	1 1/2-sobno
: 10.	BOH	Slavica	Stopiče, Dolž 4o	X	78o	1 1/2-sobno
Ul.	KOLAR	Marjana	Dolenjske Toplice 3	5	77o	2 1/2-sobno
12.	KRIST	Milan	Nm, Zalog 22	4	75o	2-sobno
13.	KRHAČ	Katjuša	Nm, Ragovska 16	6	75o	3-sobno
M.	ČERNELIČ	Antonija	Nm, Cankarjeva 9	4	740	2-sobno
15.	DUJAKOVIČ	Gospa	Nm, Regerča vas 31	4	736	2-sobno
16.	KRANJC	Janez	Nm, Drska 41	4	731	2-sobno
17.	‘ EOREEVIČ	Slobodanka	Semič, Kot 81	4	725	2-sobno
18.	STAREŠINA	Branka	Nm, Šegova 13	3	714	l 1/2-sobno
19-	VRHOVAC	Veselko	Dolenjske Toplice 13	3	712	1 1/2-sobno
2o.	MIHAJLOVIČ	Danilo	Nm, Partizanska 11	4	711	2-sobno
21.	KOVAČIČ	Boris	Nm, Majde Šilc- 2	5	7oo	2 1/2-sobno
22.	NIKOVSKA	Jožefa	Nm, uor. Karteljcvo 8 ^	4	698	2-sobno
23.	ŠERE	Venceslav	Nm, Koštialova 3o	4	696	2-sobno
24.	IVKOVIČ	Roza	Nm, Žabja vas 3	4	694 ■	2-sobno
25.	AVDIČ	J akub	Nm, Kettejev drevored 35	4	694	2-sobno
26.	ISLAMOVIČ	Sanija	Nm, Smo lenja vas 33	3	69 o	1 1/2-sobno
27-	IVANJIČ	Slobodan	Nm, Ulica talcev 12	3	69o	1 1/2-sobno
28.	3RAJK0VIČ	Zdenka	Nm, Kotarjeva 5	4	689	2-sobno
29.	RADOJČIN	Stevan	Nm, Gotna vas 4o	4	678	2-sobno
3o.	SMAILOVIČ	Senadija	Nm, Smolenja vas 33	3	674	1 1/2-sobno
31.	KAUČIČ	Jožica	Trebnje, Štefan lo	4	671	2-sobno
32.	STIPANOVIČ	Darja	Nm, Cesta herojev 4	4	67o	2-sobno
33.	ČIVOVIČ	Malič	Nm, Ob Težki vodi 23	4	669	2-sobno
34.	KUDIČ	Zuhra	Suhor, Drage lo	5	565	2 1/2-sobno
35.	Baznik	Vida	Nm, Vrhovčeva 12	5	653	2 1/2-sobno
36.	kršič	Esad	M.p., Vrhpeč 16	5	65o	1 1/2-sobno
f VK	VRBETIČ	Zdravko	Nm, Brod 45	4	647	2-sobno
38.	DURIČ	Nada	Nm, Hladnikova 2'	X	645 v	1 1/2-sobno
39.	BEŠIČ	Fadila	Nm, Ob Težki vodi 22	3	644	1 1/2-sobno
4o.	PETRIČ	Tatjana	Nm, V Brezov log 45	7	642	1 1/2-sobno
41.	SIMONČIČ	Anita	Nm, Trdinova 18	2	639	1-sobno
42.	BEGANOVIČ	Sak ib	Nm, MaČkovep 14	5	637	1 1/2-sobno
43.	STOPAR	Jožefa	Straža, Vavta vas 16	3	635	1 1/2-sobno
44.	HAJŠEH	Mojca	Brusnice, Sela pri Ratežu 12	4	635	2-sobno
45.	DJEKIČ	Milorad	Nm, Ragovo 7	4	654	2-sobno
46.	PARTELJ	Branko	Nm, Češča vas 5	3	c.x z	1 1/2-sobno
47.	BERBIČ	H a run	Nm, Cegelnica 72	3	65o	1 1/2-sobno
48.	BRKIČ	Jure	Šentjernej, Drča 3	4	626	2-sobno
49.	RADIRIČ	Sabina	Nm, Bršljin 11	3	624	1 1/2-Bobno
5o.	NIKOLIČ	Bariča	Nm, Gor.Karteljevo 27	5	625	2 1/2-sobno
51.	VARGA	Nada	Otočec, Trška gora 44	2	625	1-sobno
52.	MORAVEC	Anton	Dolenjske Toplice 2o	4	622	2-sobno
53.	BJEL03RK	Ivo	Nm, Smolenja vas 31	4	621	2-sobno
54.	KERNC	Marija	Otočec, Trška gora 18	2	619	1-sobno
55.	ŽAGAR	Boža	M.p., I-vanja vas 13 b	4	619	2-sobno
56.	MUSTAPIČ	Sadija	Nm, Kettejev drevored 42	3	618	1 1/2-sobno
57.	NOVAKOVIČ	Željko	Nm, Regrča v&3 2? a	4	618	2-sobno
58.	CVIJETKOVIČ	lorde	Nm, Bršljin 11	3	614	1 1/2-sobno
59.	JENIČ	Danica	Nm, Regrča vas 62 a	3	6o.9	1 1/2-sobno
6o.	GLINŠEK	Milan	Nm, Kolodvorska 2	4	6o9	2-sobno
61.	STEFANOVIČ	Vladimir	Nm, Kotarjeva 5	4	608	2-sobno
62.	SELIČ	Romana	Nm, Ločna 28	2	6o7	1-sobno
63.	DURAKOVIČ	Zaim	Nm, Prečna 8	4	6o5	2-sobno
64.	BLAGOJEVIČ	Do rde	Nm, Žabja vas 1	3	6o5	1 1/2-sobno
'65.	ČRNIČ	Ivica	Stopiče, Dol.Težka voda 24	4	6o2	2-sobno
66.	BANOVIČ	Nedeljko	Nm, Šegova 6	4	6o2	2-sobno
67.	RIBIČ	Juatina	Nm, Partizanska la	3	6oo	1 1/2-sobno
.66.	NIHAJLOVIČ	Hinka	Nm, Mirana Jarca 35	2	599	1-sobno
69.	LIHTENEGER	Rudolf	Nm, Bršljin 44	5	593	2 1/2-sobno
?o.	SAMARA	Miroslav	Straža, Podgora 1	3	592	1 1/2-sobno
‘71.	GAČESA	Mara	Nm, Žabja vas 3	3	591	1 1/2-sobno
72.	ALEKSIČ	Cvijeta	Nm, Drska 36	5	586	1 1/2-sobno
73.	VAVPIČ	Helena	Otočec, Paha 9	2	532	1 1/2-sobno
74.	RODIČ	Milan	Nm, Zagrebška 29	3	579	1 1/2-sobno
75.	LUKAROVIČ	Velinka	Nm, Brod 6	3	579	i 1/2-sobno
76.	LOVRENČIČ	Darinka	Nm, Segova 12	4	578	2-sobno
77.	BAŠELJ	Anton	Š.T., Bela cerkev 17	3	577	1 1/2-sobno
78.	TEKAVEC	Alojz	Nm, Ulica talcev lo	4	576	2-sobno
79.	BAN	Silva	Nm, ^mihelska cesta 4	2	571	1-sobno
8o.	KOVAČIČ	Milena	Nm, Ragovska lo a	3	57o	1 1/2-sobno
81.	DUKANOVIČ	Matija	Dvor, Vinkov vrh 6	3	57o	1 1/2-sobno
82.	TRŽOK	Lucijana	Nm, Kotarjeva 5	2	565	1-sobno
83.	BON	Drago	Nm, Zagrebško 6a	4	564	2-sobno
84.	MIHALIČ	Milena	Uršna sela 59	2 .	565	1-sobno
85.	MURGELJ	Stane	Nm, Cesta herojev 4	4	56o	2-sobno
86.	ŠUBAŠIČ	Azimira	Š.T. Družinska vas 51	3	554	1 1/2-sobno
87.	PETKOVIČ	Silva	Nm, Mala cikava 15	3	553	1 1/2-sobno
88.	DJAIP	Milica	Mr, Potočna 23	2	553	1-sobno
89.	ČUTURA	Ivan	Nm, Zalog 21	4	546	2-sobno
9o.	ŠPRINGAR	Alojzija	Mirna peč 2^	1	546	garsonjera
91.	VUKOMANOVIČ	Irena	Otočec ob Krki lo	3	542	1 1/2-sobno
92.	MIŠIČ	Radivoj	Nm, Strojarska pot 3	3	542	1 1/2-sobno
93.	ŠURLA	Marija	Nm, Breg 22	4	541	2-sobno
‘94.	VIDRIH	Marija	S.T., Družinska vas 6o	1	540	garsonjera
	POLJAKOVIČ	Marina	Nm, Šegova lo	4	538	2-sobno
£96.	COLARIČ	Milka	Nm, Kettejev dreovred 41	4	538	2-sobno
97.	PINTAR	Viljem	Nm, Strojarska pot 3	3	533	1 1/2-sobno
<98.	BOHTE	Silvo	Nm, Ul.12.udarne brigade 15	3	533	1 1/2-sobno
‘99.	ŠTULAR 1 , ,	Milena	. Nm, Glavni: trg 49	.2	■ 532	l-sobno
loo.	PETKOVIČ	Vida	Nm, Partizanska 1}	2	531	1-sobno
lol.	KOČEVAR	Matija	Nm, Majde Sile 11	4	53o	2-sobno
lo2.	KOŠAK	Marj ana	Nm, Regerča vas 83	2	524	1-sobno
lo3.	VENE	Justina	Km, Ragovska 7	2	523	1-sobno
104.	IURNJEVAC	Katica	Š.T., Eronovo 26	1	52o	garsonjera
lo5-	BJELČEVIČ	Milašin	Nm, Zagrebška 29	3	517	1 1/2-sobno
lo6.	PODBOHŠEK	Štefka	Otočec, Sevno na Trški g. 1	2	51o	1-sobno
lo7.	KUHAR	Zdenka	S.T., šmarjeta 24	2	5o7	1-sobno
lo8.	POFLAŠEN	Peter	Nm, Zalog 21	3	5o6	1 1/2-sobno
lo9.	MATKOVIČ	Gordana	Straža, Podgora 1	3	5o6	1 1/2-sobno
llo.	SEMENIČ	Stane	Cesta herojev 55a	1	5o5	garsonjera
111.	CVIJETINOVIČ Jelka		Nm, Šukljetova 12	2	5c4	1-sobno
112.	ŠAVRIČ	Anton	Nm, Češča vas 12	2	5o4	1-sobno
113.	GOVEDIČ	Erna	Straž-o 159	3	5o3	1 1/2-sobno
114.	ALEKSIČ	Jovo	Nm, Zalog 19	3	5oo	1 1/2-sobno
115.	NOVAK	Jožica	Nm, Žabja vas 1	3	499	1 1/2-sobno
116.	GREGORČIČ	Pavla	Nm, Begova 6	2	497	1 1/2-sobno
117.	KAHTERAN	Fekret	Otočec,Sevno na T.gori 1	4	494	2-sobno
118.	HOČEVAR	Majda	Nm, Brod 18	2	493	1-sobno
119.	SOKOL	Veronika	Nm, šegova 3	2	493	1-sobno
120.	ŠTAMFELJ	Frančiška	Nm, Gotna vas 44 a	1	490	garsonj era
121.	OHHJEC	Ana	Nm, Vrhovčeva 12	1	487	garsonjera
122.	ROZMAN	Božica	M.p., Grč vrh 1	3	484	1 1/2-sobno
123.	ZALOKAR	Ida	S.T., Gorenja vas 5	4	483	2-sobno
124.	BUKOVEC	Alojz	Na, Cb Težki vodi 2	1	476	garsonjera
125.	TOLNAY	Margherita	Nm, Ul. Slavka Gruma 7	2	474	1 1/2-sobno
126.	PETKOVŠEK	Martin	Nm, Prečna 2	4	47o	2-sobno
127.	MUSTAR	Cvetka	Črnomelj,Cesta bel.odr.7	2	469	1-sobno
128.	DAROVEC	Jožica	Straža 153	2	467	1-sobno
129.	TURK	Franc	Straža 69	3	466	1 1/2-sobno
13o.	GRABA	Mira	Nm, Potočna vas 14	?	465	1-sobno
131.	MURATOVIČ	Milka	Nm, Prečna 8	3	463	1 1/2-sobno
132.	STAKIČ	Gražyna	Dolenjske Toplice 16	3	463	1 1/2-sobno
133.	PAVLIČ	Tomit>xav	Nm, Lobe25	3	459	1 1/2-sobno
134.	MILANOVIČ	*Teve^ko	Nm, Partizanska 4	3	458	1 1/2-sobno
135.	KERIČ	Mejra	Nm, Kristanova 2	2	456	1-sobno
136.	MEDLE	Jožica	Stj., Dol.Stara vas 3o	2	456	1-sobno
137.	KRAGELJ	Slava	Nm, Regrča vas 3o	2	453	1-sobno
138.	PEZDERŠEK	Olga	Nm, Šukljetova 12	1	449	garsonjera
139.	SOLDAT	Nada	Otočec 5o	2	448	1-sobno
14o.	MEŽIK	Marjan	Nm, Šegova 6	3	447	1 1/2-sobno
141.	VRB AN	Danica	Nm, Muhaber 50	2	446	1-sobno
142.	MATKO	Milena	Brusnice, Gabrje 151	2	4J8	1-sobno
143.	KLEMENČIČ	Stanka	Nm, Adamičeva lo	1	437	garsonjera
144.	šeremeT	Branko	Nm, Kristanova 8	3	436	1 1/2-sobno
145.	DUBRA7AC	Nada	Straža, Podgora 1	2	432	1-sobno
146.	BELE	Rozika	Semič, Kot Sl	2	431	1-sobno
147.	CAR	Mijo	Nm, K Roku I06	4	426	2-sobno
148.	KOŠIR	Alojz	Nm, Ragovska 14 /	3	414	1 1/2-sobno
149.	KRANJČIČ	Janja	Jim, Pot na Gorjance 5	3	4o6	1 1/2-sobno
15o.	ZUPANČIČ	Jože	Nm, Kolodvorska 2 *	3	4o5	1 1/2-sobno
151.	BAJIČ	Ružiča	Nm, Zagrebška 29	1	4o5	garsonjera
152.	ŠAJNOVIČ	Rajko	Nm, Šmihel ?4	2	400	1-sobno
153.	ŠTULAR	Olga	Nm, Pod Trško goro 8	2	397	1-sobno
154.	GAJIČ	Mirjana	Straža. Podgora 1	1	396	garsonjera
155.	ŠUBAŠIČ	Slavica	Adlešiči 22	2	, 391	1-sobno
156.	MLAKAR	Jožica	Nm, Nad mlini 41	3	391 -	1 1/2-sobno
157.	ZANOŠKI	Jože	Dolenjske Toplice 25	4	386	2-sobno
158.	HORVAT	Štefica	Klanjec, Brezakovec 5o	2	383	1-sobno
159.	ŽABKAR	Stanislava	Raka, Kržišče lo	2	383	1-sobno
16o.	PAKAR	Stanka	Nm, Šegova 6	0	383	1-sobno
161.	LUGARIČ	Sladana	Nm, like Vaštetove 6	2	373	1-sobno
162.	BOGDANIČ	Stojanka	Nm, Cegelnica 33	1	365	garsonjera
163.	RADOJČIN	Ruža	Nm, Trdinova 6	1	357	garsonjera
164.	KASAPOVIČ	Simona	Km, Drska 56	1	333	garsonjera
165.	BANIČ	Ana	Nm, Majde Šilc 9	1	316	garsonjera
166.	MIŠIČ	Roza	Km, Zalog 19	2	291	1-sobno
167.	POPLAŠEN	Niko	Straža 163	3	286	1 1/2-sobno
168.	SAŠEK	Marija	Nm, Breg 2	I	27o	garsonjera
169.	PREBOJEVIČ	Peter	Nm, Trdinova 46	1	254	garsonjera
17o.	STOJANOVIČ	Mirjana	Straža, Podgora 1	1	■ 254	garsonjera
b. ja 1.	_Stražo GRGIČ	Danko	D.T., Gaberje 5	5	794	2 1/2-sobno
2.	KAVŠČEK	Stanko	.Straža 9	4	722	2-sobno
3.	BERAK	Miladin	Straža, Podgora 1	4	672	2-sobno
4.	VARDIČ	Marko	Dvox,Cor. Ajdovec 11	3	642	1 1/2-sobno
5.	ALEKSIČ	Ferka*'	Nm, Zalog 21	4	637 '	2-sobno
6.	IVANIČ	Verica	Nm, Regerča vas 31	3	631	1 1/2-sobno
7.	TEINOVIČ	Vinko	Nm,Zalog 19	4	625	2-sobno
8.	KOSTIČ	Sredo	Straža, Podgora 1	3	53o	1 1/2-sobno
9.	TOMIČ	Marica	Straža 35	3	494	1 1/2-sobno
lo.	GRGIČ	Mato	Dol. Toplice, Soteska 3&	3	474	1 1/2-sobno
c< žŽ-ŠSS^SiSej 1. I1AZHIK'		Alojz	Štj. Dol. Brezovica 9	4'	631	2-sobno
2.	PRAZNIK	Anton	Šentjernej, Švabovo 5	5	592	1 1/2-sobno
3.	BRATKOVIČ	Ivan	Šentjernej- 60	3	531	1 1/2-sobno
4.	ŠUT AR	Olga	Štj. Gor. Gradišče 2o	1	491	garsonjera
5.	DLANINC	Ljudmila	Šentjernej 3o	4	266	2-sobno
52-ŠBŠ2?5erk 1. KUHELJ		Angela	Žužemberk 163	4	694	2-sobno
2.	PEČNIK	Anica	Žužemberk 28 a	4	634	2-sobno
3.	svenšek	Marija	Žužemberk 16	4	619'	2-sobno
4.	VREČKO	Terezija	Dvor, Jama 38	2	595	1 1/2-sobno
5.	ŠUŠTARŠIČ	Jožica	Dvor 44	4	460	2-sobno
6.	MAVER	Genovefa	Žužemberk 163	2	418	1-sobno
1.	H. UPOKOJENI OBČANI a. Novo mesto KREN Dragica		Straža 51	2	653	1 1/2-aoono
p.	KIRN	Mihaela	Nm, Partizanska d	1	563	garsonjera
3.	OBRČ	Marija	Nm, Ce6ta kom.Staneta 9	1	462	garsonjera
4.	JAKETIČ	Alojz	Nm, Breg 2	I	430	garsonjera
5.	iiERMAN	Slavka	M.p., Šentjurje 21	2	400	1 1/2-sobno
6.	BAJC	Ivanka	Nm, Skalickijeva 1	1	400	garsonjera
7.	PEZDERŠEK	Olga	Nm, Zagrebška 19	1	591	garsonjera
8.	MIHELČIČ	Frančiška	Nm, Partizanska 6	I	551	garsonjera
o / * .	BEMEG	Ivan	Nm, Breg 9	2	545	1-sobno
lo.	AVioIČ	Marijo	Nm, Glavni trg 9	1	310	garsonjera
11.	SLAK	Ana	Nm, Cesta kom.Staheta 3o	I	231	garsonjera
12.	URBANČ	Marija	Nm, Cankarjeva*23	1	225	garsonjera
13.	a. /SEC	Rezka	Nm, Partizanska 29	1	2o5	garsonjera
14:	. ŽABČIČ	Katarina	Nm, Slckcva 3	1	198	garsonjera
15.	MODIC	Pepca	Nm, Ragovska lo a	1	loo	garsonjera
	Zoper :	razvrstitev upravičencev np prednostno listo		majo pravico do pr		itožbe na izvr-
silni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti v reku petnajst dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti obrani ter organizacije z območja občine Novo mesto.
Po preteku pritožbenega roka sprejme izvršilni odbor dokončno prednostno listo upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanj d* ki ostane, v veljavi do sprejema nove prednostne liste in je ni mogoče dopolnjevati.	Predsednik	odbora
Četrtek, 31. decembra - Silvester s Petek, 1. januarja - Novo leto Sobota, 2. januarja - Gregor Nedelja, 3. januarja - Genovefa Ponedeljek,4. januaija - Angela Torek, 5. januarja - Simeon Sreda, 6. januaija - Mojmir Četrtek, 7. januarja - Valentin
LUNINE MENE
3.	januaija ob 5.45 prvi krajec
KOSTANJEVICA:	2.	1.	1982
ameriški film Hello Dolly. 3. 1.
BREŽICE: 1. in 2. i. ameriški barvi filn Manekenka in detektiv. 3. m 4. 1. ameriški barvni Ulm Dva velebandita. 5. in 6. 1. ameriški barvni film Mož, ki je prišel na zemljo.
ČRNOMELJ: 1. 1. japonski film Palčica. 1. in 3. 1. francoski film Gadje umirajo. 2. 1. hongkonški film Čuvaj se Kleopatre Wong. 2. in
4.	1. ameriški film Krvne zveze. 3. in 5. 1. ameriški film Zgodilo seje nekoč v Parizu. 5. 1. ameriški film Živali - filmske zvezde.
NOVO ME STO KINO JLA: Od
1.	do 3. 1. ameriški film Dekleta s trga Zoo.
SEVNICA: 1. in 2. 1. grški film Emanuela, kraljica Sodoksa. 3. 1. ameriški film Kitajski sindrom. 6. in 7. 1. italijanski film Nevarna igrišča.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno in ogrevano sobo. Polde Lamut, Lamutova 18, Novo mesto.
ODDAM SOBO dvema dijakinjama. Kristanova 12, Novo mesto.
ivi'»J orna vozil
ŠKODO 100 L, letnik 1973,registrirano do decembra 1982, in prikolico prodam. Lahko tudi posamezno. Lavrič, Sadinja vas 36, Dvor.
MINI COUPER 1000 ugodno prodam za 10 M. Bojan Obrč, Dolnja Težka voda l,Novo mesto.
W 1200, letnik 1971, december, registriran do 14. 12. 1982, prodam. Marjan Grahek, Petrova vas 16, 68 340 Črnomelj.
ZASTAVO 750, letnik 1980, po ugodni ceni prodam. Anton Cvelbar, Klenovik 3, Škocjan.
GS CLUB, letnik 1972, neregistriran, ugodno prodam. Lahko tudi po dclh. Boris Skušek, Ljubljanska 11, Kostanjevica.
ŠKODO 100 S, letnik 1977, in prikolico za osebni avto prodam. Telefon 24-603.
AVTO ZASTAVA 101 M, star dve leti, prodam. Ljubo Novak, Mestne njive 1/8, 68000 Novo mesto.
PRIMCA 1000 C, ohranjenega, letnik 1972, 8000 po generalni, prodam ali zamenjam za Z 750 (od 1974 leta naprej). Ilovar, Šmarjcta 46.
PRODAM Škodo letnik 1971 registrirano do julija 1982. Informacije popoldan na tel. 23-882.
jj Kmetijski stroji
TRAKTOR Ferari 18 s plugom prodam. Podgora 13, Straža.
TRAKTOR URSUS, 35 konjskih sil, 2000 delovnih ur, s kosilnico, prodam. Ignac Krhin.Gor. Gradišče 7, Šentjernej.
PRODAM puhalnik in traktor starejši. Franc Strle, Studenec 26 pri Sevnici.
TRAKTOR DEUTZ, v dobrem stanju, 40 konj, prodam. Ivan Dragonja, Dobrava 7, Podbočje.
KOSILNICO BCS 127, novo in malo rabljeno, prodam. Brulc, Vinja vas 1 3 Stopiče.
TRAKTORSKO KOSO Laverda in grablje prodam. Zalokar, Vinica 3, Šmarješke Toplice.
P R O D A M
PRODAM tcrmoakomulacijsko peč
2,5	KW Šeničar Andrej, Ratež 27 a.
KOZOLEC in skoraj nov traktorski mešalnik prodam. Bregar, Bruna vas, Mokronog.
PRODAM štiriletno kravo s teletom. Franc Mrgole, Telče 21, Tržišče.
PRODAM dva meseca stare rjave jarčke hisex. Cena 90,00 din. Jurij Stanonik, Log 9, 64220 Škofja Loka.
PRODAM stavbno pohištvo, in sicer dve okni (1,20 x 1,20 m) z roleto, popolnoma novi, po stari ceni. Jože Živic, Heroja Maroka
7, 68290 Sevnica.
KRAVO s četrtim teličkom prodam. Marija Konček, Češča vas 13, Novo mesto.
ENOFAZNI HIDROFOR prodam. Frančiška Pavlin, Čadraže 2 a, Šmarješke Toplice.
PRODAM prevozni molzni stroj, traktorski plug „Slavonae“, oboje v delovnem stanju, in dva prašiča za zakol. Anton Dežman, Strelac
8, 68220 Šmarješke Toplice.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (3 KW) prodam. Rajko Petan, Potok 38, Straža.
HLADILNIK Gorenje (175 litrov) prodam. Informacije na telefon 22-053.
ŠTEDILNIK Gorenje (4 plin, 2 elektrika) in plinsko peč za ogrevanje prostorov prodam. Telefon 24-454.
DVOTARIFNO URO za električni števec prodam. Telefon 25-986.
FOTOAPARAT Zenit TTL prodam. Marjan Hočevar, Kristanova 24, Novo mesto, telefon 24-784.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto -USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bar Ulj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 10 din. Letna naročnina 380 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 760 din — Za inozemstvo 760 din ali 26 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) -Devizni račun 52100 -620-170-32000 009 8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, ,1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421 - 1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33, telefon (068) 23-606 Naslov uprave: Jenkova 1, p. p. 33. tel. (068) 22-365 Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23 -611 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, tilmi in prelom DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
SAMONAKLADALKO, večjo, dobro ohranjeno, kupim. Anton Jurečič. Vel. Mraševo 2, 68312 Podbočje.
KUPIM STAREJŠI 2-strešni ali 4 -strešni kozolec, lesen, masivno grajen, pokrit s slamo ali drugačno streho. Pristop z lesenimi stopnicami, lahko tudi balkon. Poleg kupim tudi zemljo. Ponudbe pošljite pod šifro: ..KOZOLEC”.
SMUČI s palicami za 8 let starega otroka kupim. Naslov v upravi lista (5633/81).
ure. Prosimo stranke, da pravočasno naročijo. Naročila sprejemamo tudi po telefonu (068) 79-375. Priporoča sc Mijo GU-NJILAC’, valilnica, Senovo.
VALILNICA PETEL1NKAR obvešča, da bodo prvi piščanci že sredi meseca januarja. Prednaročila že sprejemamo in se priporočamo. Naročate lahko osebno, po telefonu 23-384 in 23-385 in s poštno nakaznico na naslov: Gi-zela Petelinkar, Gegelnica 20, 68000 Novo mesto.
NUDIM CELOVITE USLUGE pri vodenju knjigovodstva za vse vrste obrti. Ponudbe pod šifro: „20 LET PRAKSE”.
STANOVANJSKO HIŠO z manjšim gospodarskim poslopjem v okolici Rake prodam. Uporabne površine je 150 m2. Hiša je opremljena z elektriko, vodovodom, centralno pečjo, in telefonom. Informacije vsak dan na telefon 71 -680, Vili Šiško, Kržišče 16, 68274 Raka.
PRODAM 90 arov deset let starega vinograda na terasah, opremljenega z betonskimi stebri in žico. Tel. 71-774 od 18. do 20. ure.
HIŠO z obrtno delavnico (trifazni tok, centralna kurjava, telefon) prodam. Zelo ugodno mesto za obrt v Trebnjem, Obrtniška 1. Telefon Mannheim (9949) 0621-302412.
MANJŠE POSESTVO v Vinici pri Črnomlju prodam. Hiša je kmečka, ob Kolpi, vinograd, sadov-anjak in njive (2 ha za oranje). Zemlja je pri cesti. Naslov v upravi lista (5632/81).
GRADBENO PARCELO na Grmu prodam. Telefon 23-816.
VINOGRAD (pribl. 1/2 ha) na Go-leku oddam v najem. Informacije pri Mariji Arh, Lekovec 69 pri Krškem.
ZAZIDLJIVO PARCELO na sončni legi (777 m2) v Čelevcu - Šmarješke Toplice prodam. Dostop z vsakim vozilom. Informacije po pošti ali osebno vsak dan pri Francu Grandi, Plužje 9, 65282 Cerkno.
VINOGRAD z zidanico na sončnem kraju prodam. Franc Urbič, Dol. Dobrava 12, Trebnje.
VRSTNO HIŠO, takoj vseljivo v Novem mestu, prodam. Informacije po telefonu (068) 25-779.
PRODAM POSESTVO - hišo, gospodarsko poslopje, njive, travnike in gozd v skupni izmeri okoli 13 ha v Prigorici, Ribnica. Informacije na telefon (011)472-302 od 17. do 19. ure.
RAZNO
ŽELIM spoznati upokojenko ali upokojenca (do 66 let) za skupno gospodinjstvo. Roza Dvoršak, 63260 Kozje 169.
IZGUBIL sem denarnico z precejšno vsoto denarja in vsemi dokumenti. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov Vinko Sanjkovič, Ragovo 13, 68000 Novo mesto.
NA ČESTI od Pretoke preko Metlike do Novega mesta sem izgubil snežne verige za kamion. Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne v „ŽITO“ Novo mesto, Ločna 21.
mmssm
DRAGEMU možu in očetu JOŽETU KASTELCU iz Jablana želijo za 50. rojstni dan še vrsto let trdnega zdravja žena in hčerke. Čestitke pa veljajo tudi JOŽETU in MARIJI KASTELIC za minulo praznovanje.
ALVISU GORENCU iz Essna ob rojstnem dnevu vse lepo, da bi bil priden doma in v šoli. To mu želi teta Zvonka. Ostalim pa lep pozdrav.
25. decembra je praznoval 70. rojstni dan naš dobri in skrbni mož in ata ALOJZ ZUPANČIČ iz Goriške vas pri Mirni peči. Kličemo ti še na mnoga zdrava in zadovoljna leta v krogu domačih. Žena Rozalija, otroci Jože, Lojzka, Tončka, Micka in Milka z družinami. Trinajst vnučkov pa ti pošilja koš poljubčkov.
DRAGEMU možu in atu TONETU KOŠIRJU iz Dol. Slraže iskrene čestitke za 50. rojstni dan z željo, dbi bil še dolgo zdrav in srečen v krogu svojih domačih. To mu iz srca želijo žena Marija in otroci Majda, Zvonko, Marjan in Drago.
PETRU POPOVIČU z Zagrebške 25 za njegov rojstni dan iskreno čestita žena Danica.
OBVESTI LA I
VALILNICA na Senovem obvešča stranke, da bodo prvi piščanci od
2.	januarja vsak petek, pozneje tudi vsak torek, od 15. do 17.
II NOVOMEŠKE fORODNišNiCfSii'
V času od 17. do 23. decembra so v novomeški porodnišnici rodile: Anica Kotar iz Hrušice - Marjana, Martina Škoporc iz Hrastovice -Ireno, Irena Kapele iz Kočevja -Tomaža, Slavka Primc z Velikega Slatnika - Aleša, Tončka Krese iz Podturna - Klavdijo, Apolonija Ber-
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame
SLUŽBO DOBI
V SLUŽBO sprejmem mlajšo žensko za izdelovanje gumbov. Telefon (061) 226-042.
MLAJŠE DEKLE dobi službo za pomoč v kuhinji ibifeju. Hrana in stanovanje brezplačno. Mesečni prejemki 8.000,00 din. Oglasite se osebno ali pismeno na naslov: Nada Nučič, bife, Ljubljana, Ulica pohorskega bataljona 139.
KATE KOBAŠ
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem, občinskemu odboru RK Novo mesto. KO RK Majde Šilc za darovano cvetje in vence in izrečeno sožalje ter za spremstvo pokojnice na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje naše mame, enako zdravnikom in sestram interne bolnice za večkratni sprejem v bolnico in veliko skrb ter nego pokojnice.
Žalujoči: sin Mato, hčerka Manda z možem ter vnuki
zin iz Šentjerneja - Blaža, Alenka Benčič iz Črnomlja - Sašo, Katarina Skebe iz Žvirč Marijo, Viktorija Radakovič iz Preseke — Danijela, Marija Vencelj iz Breze - Martino, Slavka Judež iz Velikega Orehka -Mariana, Štefica Lučič iz Črnomlja
- Željka, Irena Mrak iz Črešnjic -Simona, Ana Moravac iz Velike Pake - Ljiljano, Jožefa Marolt iz Velikega Gabra - Lucijo, Nataša Jamnik iz Krškega - Marjetko, Marija Kastelic iz Malega Cerovca -Barbaro, Milena Kabur iz Jedinščice
- Natašo, Anica Banovec iz Črnomlja — Valerijo, Anica Lavrič iz Gorenjega Polja - dečka, Milena Hribljan iz Bubnjarskega broda -dečka in Zdenka Zorc iz Grmovelj
- dečka. Čestitamo!
Vse pod eno streho
Poročali smo že, da so v Ribnici odprli nov zdravstveni dom, ki ima okoli 3.500 kv. m površin. Na željo nekaterih občanov objavljamo še, kakšni prostori so vse v zdravstvenem domu.
V kleti je fizikalna terapija, reševalna postaja z garažami, zaklonišče, pomožni prostori in (nedokončani) rezervni prostori.
V pritličju je lekarna, ki meri 360 kv. m, in še otroško zdravstvo, EKG, specialistična ordinacija, dve splošni ordinaciji, ginekološka ordinacija, kirurške intervencije, rentgen, laboratorij in'dežurne sobe.
V prvem nadstropju pa so 4 zobozdravstvene ordinacije, medicina dela, dvorana, upravni prostori, patronažna služba in prostori občinske zdravstvene skupnosti.
Novi ribniški zdravstveni dom sodi gotovo med najsodobnejše zdravstvene objekte, ki delujejo izven največjih slovenskih mestnih središč.
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, ded in praded
ALBIN LIPOGLAVŠEK
Okič 6, Boštanj
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti, godbi DKD Senovo, duhovniku in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 74. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, pradedek in stric
FRANC PROSENIK
Ravnace 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom in Gasilskemu društvu Suhor, Jožetu Žlogarju za poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Karlina, vnuki Miloš z družino, Vesna z družino, Boris in Sašo ter ostalo sorodstvo
Ko bi solza koga obudila,
tebe, Marija, črna zemlja ne bi krila.
ZAHVALA
V 49. letu nas je za vedno zapustila naša draga mamica, žena, hčerka, sestra
in teta
MARIJA PAVLOVIČ
roj. Kranjc iz Velikih Brusnic
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, pokojnico spremili na zadnji poti in ji poklonili vence ter cvetje. Hvala tudi župniku za opravljeni obred in pevskemu zboru KUD Brusnice. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin Igor, mož Svetozar, mama, sestri Tončka in Milka in brat Tone z družinami ter
ostalo sorodstvo
221
DOLENJSKI LIST
St. 53 (1690) 31. decembra 1981
V SPOMIN
26. decembra je minilo deset žalostnih let, odkar nas je po hudi in dolgotrajni bolezni v cvetu mladosti zapustil naš dragi in nepozabni sin in brat
TONE POTOČAR
Vsem, ki se ga še spominjate, najlepša hvala Potočaijevi
V SPOMIN
Minila so štiri leta, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
FRENK HENIGMAN
iz Stare cetkve 35 pri Kočevju
Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljube mame
JOŽEFE
BOJANC
z Malega Slatnika
se zahvaljujem vsem, ki so mi v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, počastili njen spomin, ji poklonili vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala župniku za opravljeni obred ter družinam Putiš, Šašek in Skrlič.
Sin Jože
ZAHVALA
Po težki in zahrbtni bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA PAVLIN
iz Loke 4 pri Šentjerneju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje in za spremstvo pokojne na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi DO Iskra Šentjernej, Slavniku Koper in Izolirki Ljubljana. Posebej se zahvaljujemo vsem zdravnikom ZD Šentjernej, ki so pokojni lajšali bolečine in jo obiskovali na domu. Hvala brusniškemu župniku za opravljeni obred in pevkam.
Žalujoči: hčerka Mimi in Ani z družinama, sin Florjan z družino, sestra Roza in Ančka z ,	družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded in praded
CIRIL KUŽNIK
iz Mačkovca 6
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, kolektivom Krka, Iskra-TOZD Ela, Labod-TOZD Ločna iz Novega mesta, Novolcs - žaga Soteska in Litostroj Ljubljana za podarjene vence in izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni družini Dežman za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi Blažičevi mami, župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste nam stali ob strani in spremili pokojnega na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 52. letu nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, ata in brat
IVAN
VIDMAR
iz Vel. Podljubna
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste mu darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnega spremili na zadnji poti. Zahvala velja GG Novo mesto, osnovni šoli Milke Šobar—Nataše za podarjene vence in denarno pomoč. Hvala tudi kanoniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Anica, sin Stani, sestra Anica in bratje z družinami
ZAHVALA
V 81. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA RUPAR
rojena Kunstelj iz Goriške vasi 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje in pokojnico spremili na zadnji poti. Hvala župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: sin Jože z družino, vnuka Jože in Marica z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 73. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
FELIKS ZABUKOVEC
iz Žalovič 7
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna hvala VGP Novo mesto, GG Novo mesto, zdravilišču Šmarješke Toplice in družinama Kermc (Sela) in Krašovčevim ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Jože z družino, sin Feliks z ženo, hčerki Marija in Cvetka z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustila draga teta in sestra
ANTONIJA CVELBAR
Dobravica 26, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč in izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter za spremstvo na zadnji poti, župniku pa za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 84. letu starosti je umrl naš dragi oče
MARTIN
STIPANIC
iz Gradca 39
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem, govornikoma, godbi in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, sinova Tone in Slavko z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
FRANCA
URBANČA
iz Dmovega pri Krškem
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
V SPOMIN 24. 12. 1980-24. 12. 1981
Danes mineva leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oče, sin in brat
NIKOLA BADOVINAC
gostilničar iz Metlike
Vse je prazno brez tebe, bolečina v naših srcih postaja iz dneva v dan vse večja.
Žalujoči: hčerki Petra in Danica, mati, oče, brat z družino in sestra
ZAHVALA
Ob jtolcči izgubi naše dobre mame
ALOJZIJE GRČAR
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Elcktra Gorenjske Kranj, Energoinvcsta Črnuče in Gimnazije Novo mesto, ki so z nami sočustvovali, pokojnico spremili na zadnji poti ter ji poklonili vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom dr. Furlanovi, dr. Steklasovi in strežnemu osebju interne bolnice v Novem mestu, kot tudi dr. Kocutarju za skrbno zdravljenje. Hvala pevcem in duhovnikoma za opravljeni pogrebni
obred in besede slovesa.
Družine: Grčar, Podboj, Zafred Žužemberk, Kranj, Črnuče, Novo mesto
Št. 53 (1690) 31. decembra 1981
DOLENJSKI UST
2 T
j FR. (ATENSKI PLEMIČ i GRAD
>	I
EG.BOG; DEL SONCA SKELETAl
TRAVA
DRUGE
KOŠNJE
UMRLI
EG.PRED
SEDNIK
MEDN.
BEGUN
ORG
POROK
PODOBA
PISATELJ
TWAIN
VIOLINA
NOVOZELj
PCMAČINI
DOLGO-
REPA
OPICA
ZVEZDA V ORLU
GL.M.
DEPART
ARTOIS
POŠKODBA
RASTLINA
ENOKALF
CNICA
ORGAN
VIDA
OBREDNA
OPRAVA
MAKAR-SKA
APETIT
OGLJIK
REBRASTA
TKANINA
MAKANA
NAZIRA-NJE
VOZILO
GL.Mfl
BURME
ELNEPRE
VODNA
SNOV
TRDINA
DAN.
OTOK
REFORMA TOR HUS
VRSTA
SODNE
ODLOČBi
IGRALKA
TKAČEVA
ZEMLJ-
KNJIGA
JEDILNI
■LISTI
MOČVIR
RASTLINI
LEDVICA
■OSARKAR
JEUOVAC
l
TVORKI
RADON
DRŽAVA
GR
OTOK
IGRALEC DE ION
RDEČILO
mr1
M IME
DARUVAR
BOKSAR
SIKAJOČ
GLAS
VRSTA
OOLITSKI
APNENEC!
ST.GR.
PESNIK
SL. ZGODOVINAR!
NASEKANO M
VRTNA ESdCVETICA
DODATEK
ANTILOPE
PRENA-
PETOST
KA
■uel
ARMADA
RIM BOGINJA LOVA
LUTECIJ
VRSTA
BAKTERL
TULEC
FINI
KIPAR
TVOREC
FENIČAN
SKALUKAl
REKA V BIH
DVOŽIVKA
PLEME
GL.MORf -30NA(Z.Di i)
RIM.
MUZEJ
ORG SPOJINA,
KONJSKI
HLAPEC
ANTON
VRATUŠA
VOZ S
plohon
NAGON
IAESTOV
BOKATA GOR£
(diplomat
'dopis
ČEŠKA MOR-jPRITR DILNICA
JAVOR
TV-
SPIKER
DISKA
PIANIST
TITO
GRAD
SEV.
PTICE
POLOTC* V SZ
W>HQRK STADION
DRŽAVA
iMIŠUE NJE
3E§EDA| BREZ PO UDARKA
30STIN. iDEL
SKUPEK
VLAKEN
BRITA-
NEC
SLOV. PAPIRNICA
VZOR
JAPBIS-
SNOVZA
NETENJE
POSUŠE-KOKOf VINA
MARIBORSKA OR PEVKA
MENIČNI
MOŠTVO
STARSEV
3IVŠISV
BOKSPRVj
PRIPRAVA
ZA STISKANJE
JEZERO V SZ
EUGENE
ONEILL
SRŠENAF
SANJE
SVETLO
PIVO
GR. IGRALKA PAPAS
NEBESNI
POJAV
SLIKAR 410-
ZAN
.JIVO)
POLET
OGRADA ZA SVINJE
GL.M.
DESA
LJUD-
STVO
IT. PISATELJ SVEVO
60 MIN.
IT. LUKA
ALP SMUČAR IZČSSR
ZTEG
LJIV
TRAK
Na Silvestrov dan, še zlasti tja proti polnoči, najbrž nikomur ne bo šlo tako slabo, da bi se lotil reševanja križanke, pa četudi je nagradna. Ko pa si boste malce opomogli od novoletnega rajanja, dragi bralci, si vzemite čas in strite ta oreh, kar bo 15 srečnežem (med pravilnimi rešitvami jih bo določil žreb) prineslo tele nagrade:
ŽOLAjEV
ROMAN
OKAY
RIBJI DIHALNI ORGAN
JEZERO
TURČIJI
PLOD
OLJKE
FIN
K.9-PEL
GL.M. EGIPTA
NAŠ
PESNIK
<AMEN
STRANKA
KALIJ
1.000 din 500 din 300 din knjiga
1. nagrada:
2. nagrada:
3. nagrada:
4. -15. nagrada:
SPKLUB
GR.MIT DEŽELA
ZBOR
KROGLA
NAIVNA
ŽENSKA
M.IME DUŠIK
Reševalce prosimo, da pošljejo rešitve križanke do vključno ponedeljka, 11. januarja 1982, na uredništvo Dolenjskega lista. Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33. Na kuverti naj bo oznaka „Križanka", naslov reševalca pa naj bo izpisan na robu križanke.
Prijetne praznike pa srečno novo leto vam želi
vaš DOLENJSKI LIST
KIT. FILOZOF [TAOIZEM!
PRITOK
MOZELE