NO. 213 % Ameriška Domovina /HAEH1C-/I1I-HOMF AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY CLEVELAND % 0., THURSDAY MORNING, OCTOBER 30, 1947 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO XLIX-VOL. XLIX DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE.«• . (Dolie preko Trst«) P« flllKU MaZlljejO DR. FRANC MOČNIK, APO- tveni shod. Imeli bodo namreč v |(0IT1lllliZ6ni STOLSKI ADMINISTRATOR na novo priključenih krajih vo-IZGNAN. — Za oni del goričke litve krajevnih odborov. Razu-nadškofije, ki je prišla sredi sep-1 me se, da bo samo ena lista in da tembra za stalno pod Jugoslavi- boeta soglasno izvoljena po želji jo, je Rim imenoval za škofijske- višjih. Po tem shodu, kjer so se- Preiskovalni odsek pravi da skušajo vplivne osebe ustaviti preiskavo Washington. — Kongresni od- Rusi so vodili nemško križarko na Pacifik za napad na zaveznike JESENSKO DEŽEVJE To je bilo leta 1940, ko je bila Sovjetska Rusija še za- veznica Hitlerja. Ta nemška križarka je potem mo za kuh;ni°/ k»t j**>. “jak« , * *| n iyi Mii** n »pm in stenske kabinete ali omarice* potopila 8 zavezniških ladij na Pacifiku. Washington. — Iz zaplenjenih nemških dokumentov nLUPdo2elia VrTIUM0Ž' V€da C? V8?,Jr,drUgeffa k0! -k za preiskavo protiameriških' ŠE NI TUKAJ, PRAVI nika, dotlej župnika v Solkanu, o svobodnih volitvah, so zopet ,’ Dr. Močnik je bi! rojen v Idriji, izgnali apostolskega administra- d j!vn<^.1.je ^ceraj jra na' VREMENSKI URAD ss ...................-.............................. vju. Toda komaj je nastopil svo-1 pa so šli z avtom na Sv. Goro in & sq komunistj ali jg0 hladneje je bilo. Toda vremen- je ameriška vlada dpznala, da SO ruske Ladje (lomilci ledu) je novo mesto, že je bil izgnan, tam pograbili dr. Močnika. Oba ’NaiSeinik odgeka Dosi„nec ski urad je sinoiSj poročal, da bo 'vodile nemško križarko preko severnega ledenega morja na SO.septembra zvečer so priredili so izgnalibrez v^ega. Nahujska- Thomas • » danes in jutrl Mpet lepo 80nce Pacifik. Križarka je potem napadala ameriške in angleške solkanski komunisti demnostra- na drhal ju je ob suvanju, brcah ■, \ , / aiialo Da tudi norkeie bn PnJ, j- n t i . . , . . n „„ m p. »U. Z™Pat',lk"Kr ,lh p*p"*™cel”p"Pl- H »«*«*■ .».«.««.! "UDARNIŠKO KR3CAN- — »SlSjKf iS upravitelja. Med rjovenjem in STVO’’ - “Slov. Primorec” ™;k“ ekel' « toplomer 28 stopinj in v Iowi z zmerjajem so ga vlekli na pribli- imenuje ta izgon “udarniško kr- p • P 1’ g 31 stopinjami nad ničlo, žno pol ure oddaljeno mejo. Kot ščanstvo.” Toliko vpijejo o udar- \ . p * • 0 nekdaj Judje okrog Kristusa, ki'ništvu, tu pa so res udarjali po eraj ,Je, .1 **?}. !U x • so ga vlekli v smrt, so tulili na- duhovnikih in krščanstvu. Ne pr° acen nal! ®° ’ . ROltlUllljS OufOZUJG hujskani partizani okrog škofij, 'samo z besedo, ampak tudi z de- dolžl1 odSek’ da sk“*8 *U ' ....'vi. skega administratorja. Ko jim je janjem. Zraven pa zlorabljajo e 111 zam°rcp- c t ni ° e o - AfflfifllOIKC UuGlGZDG rekel, da naj se dajo pametno besedo o svobodi vere. Isti list gov°ntl od9eku 118 V0prafanje' razgovoriti, ker bo lahko pred pripiše verz: “Oj ti nesrečna vas le omunis a *ne- ®c®^jelme PZl ZflfOti še lansko leto komunistično član- Razne drobne novice far Clevelanda in to okolke ^ Za moderno kuhinjo— V Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., si lahko ogledate moderno opre- Preiskujejo, če Rusija res z našimi ladjami dela konkurenco Ameriki vsakim zagoyarjal svoje 15 letno delo za narod, niso hoteli o tem nič slišati. Med huronskim tuljenjem so ga privlekli na mejo in izročili italijanski policiji, bolje (Dalj* n* 4. (trud) ---------0--------- sko karto št. 26394. | Drugi trije, ki se jstotako niso pokorili odseku so: pisatelj Samuel' Omitz, kateremu je do- Voditelji kmetske stranke so prišli pred todšiče, kakor drugod Bucharest. — Romunska ko- Ta se pa oči vi dno boji štorklje .___. . . . , Columbus, O. — Mrs. Marie kazano, da je imel člansko kart? — nU,„u„™ Ko- zagnali cez mejo. Jugoslovanske Russell je prosila policijo, naj komunistične stranke in bicer munistična vlada je začela z sod-ohla.t.msomčesra storile v nje-'poife njenega moža> ki je izgi_ številko 41gg6. ino obravnavo namskem prekopu, ter obstreljavala angleške naprave na otpkih Nauru in Gilbert. Ime te nemške križarke je bilo Komet, dočim so imena ruskih ladij, ki so jo vodile: Stalin, Lenin in Kaganovič. Poveljnik nemške križarke je bil admiral Eyssen, ki je pošiljal Hitlerju poročilo s te poti. V svojem poročilu je omenil, da ni Rusom prav zaupal, ker je sumil, da ga bodo zapustili kje med ledeniki, kar se pa nazadnje ni zgodilo. --------------------------. dni izjavile, da je bil ta izgon sa- oblastišo čez"nekaj 28 Ileka^asa-• mo delo neodgovornih elementov. Sporočile so dr. Močniku, da se more vrnieti. Tako se je tudi zgodilo. Dr. Močnik je odšel v Ljubljano in potem nazaj v Solkan. Tu pa se je kmalu ponovila prejšnja igra. V nedeljo 12. oktobra bah štiri komunistično članske ženi veleizdaje, karte. | V obtožnici je pa vlada tudi na- Prej so bili že drugi štirje od vedla, da so bili domenjeni s za- Novi Rolls-Royce so precej slani , . . ,... . filmske industrije obtoženi, da rotniki člani ameriške vojaške , , “ Av™mop . 'z' niso ubogali ukaza odseka, radi misije v Bucharest!. Obtožnica delka Rolls-Royce, ki jin izae- taar bodo ime]i opravka z juati. navajaj da g0 č]ani ameriške mi- ,!ej0 V ”tT a inim oddelkom. sije z voditelji romunske kmet- nln ceno »W’iUU. um am* v ^ Direktor Dymtryk, eden izmed ske stranke nameravali ustvari- . ... An , 1 80 pa se za j . r * zaslišanih, ki je rekel, da se mu ti v Romuniji tajno vojaško or- je bd v Solkanu prvi predvoh- zj., ker tol.ko znese davek. ^ njegQVa ugtavna prayica> ganizadjo> katerQ w oborožffl ko se zahteva od njega izjavo, če Amerikanci. Obtožnica omenja D Arm a MAIMAITA1AA aitaTaityiA ITAotl ie komunist ali ne, je bil rojen v ameriška armadna poročnika iVuZllv na nove se SVClOVlIC VCulI Kanadi in je postal ameriški dr- Thomasa Halla in Jamesa Ha-*.................................................. žavljan leta 1939. Odsek ima na miltona. WASHINGTON Izvršni odbor demokratske stranke je rokab do]tfl2e) da je Dmytryk Obtožnica navaja tudi, da je včeraj odločil, da se bo vršila narodna konvencija demokratske pristopil v komunistično stranko ameriška misija preskrbela le-stranke drugo leto v Filadelfiji v dvorani, kjer je leta 1936 ieta 1944 in je dobil člansko kar- talo, na katerem sta zbežala iz Franklin D. Roosevelt sprejel nominacijo. Tam bo nominiran to št. 84961. Potem je bila stran- Romunije dva zarotnika, ki bo- predsednik Truman. - Konvencija bo najbrže začetkom julija, dan ^ raZpU§gena jn organizirana sta zdaj sojena v odsotnosti.- pa še ni določen. Na 21. junija bo pričetek narodne konvencije' komunistii 46859, uta |_ ----IL --.-ILI- * * * 1945 je pa dobil številko 47236,1 ” laZIHIl lldSGIDin NEWPORT, R. I. — Bogata vdova, Mrs. Hamilton Webster, dožim ima žtevilko 35393 Chicago, Dl. — Pri fari sv. je posinovila upokojenega brigadnega generala Ralph Tobina, ki pri komunistih. Štefana je bil zaključen bazar je staj- 57 let. Mrs. Webster je stara 80 let in nima nobenega Načelnik preiskovalnega dose- z naj lepšim uspehom, čisti dobi- ožjega sorodnika. k(l) Thomas, je rekel, da se no- ček je $5,357.03, ki prekaša vse benemu, ki je bil klican na za- dosedanje. Vse priznanje darež- BALTIMORE — Mrs. Thomas Preston, vdova po pok. pred- s]jjanj-ej ne krati državljanska ljivim faranom, sedniku Zed. držav, Grover Clevelandu, je včeraj tukaj umrla. pl-avica, niti komunistom ne. Kar Matt Hajdinjak se je povrnil Bila je stara 83 let. Predsednika je poročila v Beli hiši, ko je bita b; od8ek rad dognal je samo to, iz bolnišnice, kjer je srečno prestara 22 let, predsednik pa 49. Po smrti Grover Clevelanda se je v koliko kontrolira “tuja sila” stal operacijo, želimo mu, da bi poročila s Thomas Prestonom. ________. ameriško filmsko industrijo po- čim prej popolnoma okreval. tom svojih pristašev, katerim je Pri padcu se je poškodovala DVA AMERIŠKA KONGRESNIKA V TABO- dokazano, da so člani komunisti- rojakinja Mrs. Agnes Room. nrx/,i r CI rarrMOVlu nrniNrcv viTAlin žne stranke >n kot teki pokorni Morala je iskati pomoči v bolni-RISCU oLUVLINoMn BUjUNLtV V 11 ALIJI tuji državi. Sij na te “zvezde” šnici. Tudi njej želimo skoraj- Senegallia.—16. okt. smo ime- stvovanje taboriščnikov. V ku- v Hollywoodu ne bo otemnel, do- šno okrevanje. Pozdrav vsem Eyssen poroča, da so ga ruski Washington— Državni oddelek preiskuje vesti, da uporablja Rusija nekaj ameriških ladij, jih je dobila naposodo iz Al rike, da tekmuje z ameriškimi trgovskimi ladjami za prevoz po nižjih cenah. Ena teh ladij, ki nosi zdaj sov- •i j-v , . , , . jetsko zastavo, je odplula iz Bal- pdoU vodi li skoz,i ledeno morje timora y 8vedsk, amerjjkim do kraja 4000 nulj od Beringo- p m Druge vesti ^ ve morske ožine Od tukaj na- da je 2adnje tedne naložii0 več prej mu je kazala pot ruska la-'drugih ruskih tadij v irtim morjejn, ” ' ' ’ , nazaj'’ ker da 30 ameriš> amel.iške ]adje p0 $9.90> kot je ladje v Beringovem morju m ne odredba mornariške komisije. smejo zvedeti, da se je prerinila I Ameriška vl#da M že vež kot nemška križarka skoz. ledeno lg meaecev trudi( da w dobila ^ morje s pomočjo Rusov. Toda nemški poveljnik se ni vrnil nazaj. Križarka Komet se je pripravila na pot 3. julija 1940. Admiral Eyssen je prejel od Rusov obvestilo, naj bo s svojo križarko blizu Novaje zemlje 15. julija 1940, odkoder jo bodo ruske ladje varno zvodile skozi ledeno morje na Pacifik. To se je tudi zgodilo. Rusije svojih 95 ladij nazaj, ali pa da bi jih Rusija plačala. Mesto tega pa konkurirajo ameriškim ladjam. Vse krasno izdelano iz belega jekla in po meri, da bo prav za vašo kuhinjo. Lahko s tem opremite in modernizirate vso kuhinjo, ali pa kupite samo posamezne dele. Stopite k Mr. Sušniku in vam bo vse razkazal in razložil. K molitvi— Članice dr. sv. Marije Magd. 162 KSKJ naj pridejo danes popoldne ob 2:30 v Želetov pogrebni zavod, da pomolijo ob krsti pok, sestre Alojzije Miklau-čič, v petek naj se pa po možnosti udeležijo pogrebne maše. Žeblje je pozabil— Oseba, ki je pobrala žično ograjo na 713 E. 156. St. naj pride še po žeblje, da bo ograjo pribil; jih bo dobil zastonj in tudi kladivo, če ga nima. Vabilo na »tjo— St. Clair Rifle klub bo« imel v nedeljo dopoldne ob 10 sejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. Člani naj se udeležjjo v polnem številu. Se ga stiskajo— Kdor ga še nima v kleti, naj Na mnogih krajih še lahko dobite fin mošt in sode, pa tudi grozdje. Zima bo dolga in “furnez” ne bo grel, če ne bo nič na legnarjih tam zraven. V bolnišnici— Frank Žiberna iz 4516 Spencer Ave., se nahaja v St. Alexis bolnišnici, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Velika \odprtija— Anthonjf Novak naznanja, da bo imel veliko odprtijft svoje Najatarejii v državi Illinois je umrl Aurora, 111. — Tukaj je umrl gostilne, znane pod imenom Daniel Wedge ,star 106 let. Bil je veteran civilne vojne in zadnji od bataljona št. 20 iz Aurore. • li v taborišču visok obisk. Kmalu po kosilu sta nepričakovana prišla v taborišče člana ameriškega kongresa James Fulton iz hinji sta tudi pokusila večerjo, kler ne bo-ameriški narod poznal skupaj! J. M. zastop. ki so jo kuharji pripravili. Po- vse komuniste, ki se nahajajo pri -------o------- sebno pohvalno sta se izjavila o filmski industriji, je izjavil Tho- ||Qy| Q y Q g Q y | “kruhkih,” ki so bili tisti dan za mas. Pittsburgh-a in Joseph Pfeifer večerjo. O stanju našega tabori- iz Brooklyna. Oba sta člana odbora “Special Committee on Displaced Persons of the American Congress.” Ogledala sta si vse taboriščne naprave in ustanove. Obiskala sta tudi stanovanjske prostore, si ogledala taboriščno bolnišnico, vse delavnice, kuhinjo. Stopila sta tudi v dvorano, v kateri zaslišuje veččlanska komisija P. C. IRO taboriščnike. Bila sta dalje tudi v baraki, ki je določena za uredništvo taboriščnega lista in “tiskarno.” Pov- Terezija Tori Po kratki bolezni je.umrla v Charity bolnišnici Terezija Tori roj. Modic, stanujoča na 8591 E. 46. St. Bila je stara 64 let' šča in o naših ljudeh’ sta se zelo y RUSKI CONI V pohvalno izrazila. Veselilo ju je KirM^IlI 1114 zlasti dejstvo, da so ljudje v ta- ‘’EJvlL.Ul JIH borišču res delavni, skrbni za red VEČ POGREŠAJO in snažni. V “tiskarni” in “ured- Berlin. — Časopis Social De- in doma iz Dobovca pod Ku-ništvu” taboriščnega dnevnika mocrat poroča, da so nemški ka- mom) odkoder je prišla sem (seveda samo razmnoženega na toliški škofje apelirali na zavez- pred jg leti. Tukaj zapušča stroj) in drugih listov sta se dol- niško kontrolno komisijo v Ber- hčere Mary Stibel in Terezijo go zamudila. Fulton, ki je sam linu, naj preišče slučaj tisočev Kovačič, vnuke ter brata Jože-bil časnikar, se ni mogel naču- izginulih oseb v ruski zasedbeni ta. Truplo bo ležalo na mrtva- diti, koliko se v našem tabori- coni. šču “natisne” in vse brez kake | Brez sledu so izginili moški, podpore od strani taboriščne ženske in otroci. Tudi o več biv-uprave. Od vsakega lista si je ših ujetnikih ni ne duha ne slu- sod sta se živo zanimala za udej- vzel po en izvod za spomin. škem odru v Ferfoliatovem pogrebnem zavodu do jutri popoldne, potem pa odpeljano v Maynard, O., kjer bo pogreb v pon-deljek zjutraj. Clevelandski župan Thomas A. Burke Vu znamenja na političnem obzorju kažejo, da bo v to- Emery’s Bar, 961 Addison Rd. V petek bo servirana ribja pečenka, v soboto pa fina kokošja večerja. Najboljša pijača na razpolago. Se bo vaje— Pevski zbor "Ilirija” ne bo imel jutri večer pevske vaje, sporoča pevovodja Martin Rakar. Prihodnja vaja bo v petek 7. novembra. K molitvi— Članice podružnice 25 S2Z naj pridejo nocoj ob 7:30 v 2e-letov pogrebni zavod na St. Clair Ave. k molitvi za pokojno Alojzijo Miklaučič, v petek naj se pa po možnosti udeleže pogreba. ------o----- Bela ženska je stopila v, zamorsko cerkev Milwaukee. — Mrs. Emil H, Jones, stara 45 let, je pristopila j v zamorsko cerkev samo radi tega, pravi, da bodo boljši odnoša-' ji med belimi in črnimi. Zamorci so jo z veseljem sprejeli. To 1 je zdaj med njimi edina bela ose. ba. J -i----o----- Mnogo ranjenih v tepežu ▼ Parizu Pariz. — V torek večer je imela zborovanje 1,500 glav bro-ječa množica, ki je proti komu-nistom. Pred dvorano je pridrvelo do 33,000 komunistov, ki so hoteli shod razbiti. Policija je razgrajače razgnala in zborovanje se je vršilo naprej. Sodijo, da je bilo v tepežu ranjenih do rek zopet izvoljen. Slovencem w toplo priporoča za glasove. 300 oseb. msrguaru (JAIOB DEBEVEC. Editor) ^ «117 81 CUtr A?A HEndenoi* MZ8 Ctoreknd •» OWo Publlahed dally cxoept Saturdays. Sundays and Holiday« OCTOSIft’ 1947 1 ♦ j 6 7 8 9 10 11 11 i) 14 15 16 17 18 19 10 u u i) 14 l) 1 16 17 18 2.9 jo ji NAROČNINA: Z» Ameriko na leto »7.00: ia Cleveland In Kanado po poiti pol leta »4.60. Za Ameriko 6etrt leta »3.60; «a Cleveland ln e.ri«h po poiti fletrt leta $3.7». Za Olveeland ln okolico po raanaialelh: celo leto »7 PO. pol leta »400. Oetrt leta »3Z0-Pomneana številke etana » oentov. BDBSCRIPTION RATJB: United Statea «7.00 per jeer; Cleveland and Canada by mall WOO per year. D. 3. »4.00 lor 0 monttiB. Cleveland and Canada bv mali »4.80 lor 0 months. U S »2 50 lor 3 months Cleveland and Ca neda bv mali »3.75 lor 3 montha.___ Cleveland and suburbs by Carrier »7 00 P« year. »4.00 lor 8 months. »3.60 for 3 months Blncle ooplee 6 cents each.________ _ »10Anusu Domnina Sr»K gjlflfcsa^WlTrTTCTHTl irvrr----rg no’vestjo lahko rečemo, da tako zmožnega kandidata za'^no urianali. če ne bi Wil- Billi -ar“*- mestno zbornico 32. varde še ni imela, kot ga ima zdaj v osebi Wm. M. Bopda. Zato bo vsak, ki zna količkaj sam misliti in preudariti, ki se zaveda, kaj varda potrebuje, glasoval zanj v torek 4. novembra. To so kandidati za izvršne urade. O drugih kandidatih bomo spregovorili pa ob drugi priliki 4»4»l4»4»»lllll»tt4l»»*»»tmilllllllHMIIII»ll*** BESEDA IZ NARODA iHlt»tt>llt»»4»lll»4H»4»4»t4»t4441ll»»HIII4»»4»*H Veterani pri sv. Lovrencu j* fi*i£ li vstopnicam ceno samo dva Entered ss second-class matter January 0th 190». at the Poet Olfloe at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1870 *88 . 213 Thurs., Oct. 30,1947 Cleveland (Newburgh), O. __S strahom se še vedno spominjam grozot vojne, ko smo v neprestanem strahu pričakovali pismonošo. Vendar pa smo bili vsi veseli, ko smo prejeli pismo od sina, kjer je bilo navadno zapisano: Ma, pa, še sem živ, ali strašno je na fronti. . .' Vse je minilo, razven 17 vojakov so drugi iz naše fare prišli živi domov; le 26 je bilo ranjenih. Ti veterani so si ustanovili svoje društvo ali klub z imenom “St. Lawrence Post No. 553.” Veliko število bivših vojakov je že vpisanih v ta klub, a vendar ne še vsi. Zato ste starši prošeni, da opozorite svoje sinove, ki so bili v zadnji vojni, da pristopijo v ta klub. Skupaj so se borili, skupaj doprinesli venec zmage, naj še sedaj v mirnem času skupaj o-življajo vojaške spomine. Kar je pa poleg častne zmage še največ vredno, je to, da so večinoma ohranili svoje najdražje, to je versko prepričanje. Kakor je materina ljubezen velika do svojih otrok, so se tudi tukaj naše slovenske matere, članice društva Presvetega Rešnjega Telesa, spomnile svojih sinov in so jim poklonile denar za zastavo. To zastavo bodo dali slovesno blago 1 Nekaj sugestij za volitve Navada je, da poda uredništvo nekaj sugestij svojim čitateljem glede kandidatov pred volitvami Kdor se hoče ravnati po tem, je dobro, kdor ne, je tudi dobro V svobodni Ame.riki so volitve svobodne. To se pravi, da sme vsak agitirati in priporočati katerega koli kandidata hoče, ne sme pa nikomer ukazovati, koga naj voli. Volivci izbirajo izmed številnih kandidatov sttfni, kakor vedo in znajo. 1 ukaj ni nobene vladne liste, kot jo postavijo v Rusiji ali Jugoslaviji, kjer državljan ne more glasovati za nikogar drugega kot za kandidate, ki jih postavi vlada, j Kaj bi mi tukaj rekli, če bi nam naša vlada kaj takega ukazala? Torej kot navadno tudi danes prinašamo našim državljanom nekaj nasvetov za volitve 4. novembra. Kandidati, ki jih bomo v naslednjem mi priporočili, so po našem mnenju izmed vseh najboljši. j ZA ŽUPANA V CLEVELANDU- Za primarne volitve smo priporočali mestnega odbornika Edvard Pucla iz 10. varde, ki je kandidiral za župana. Priporočali smo ga, ker Mr. Pucla poznamo in vemo, da bi bil zmožen za županski urad. Nismo rekli, da bi sedanji župan Tom A. Burke ne bil d,ober, toda kri ni voda in naš rojak nam je najbližji, ako je, seveda, zmožen kandidat. No, Mr. Pucel ni bil nominiran, zato mi priporočamo našim državljanom, da izvolijo ponovno sedanjega župana Thomas A. Burka. Izkazal se je, da je dober župan, miren in tih, na deloven, pošten kot zlata ura, prijazen in skuša ustreči vsakem. MfjtnrtdfniriiStracija je v dobrih rokah pod sedanjim županom in nobenega vzroka ni, zakaj bi hoteli drugega, ki boljši gotovo ne bi bil. ZA ŽUPANA V EUCUDU- Meščan,om v našem sosednem Euclidu priporočamo sedanjega župana Kenneth Simsa, ki kandidira za svoj 6. etr-min. Dober administrator je, kar dokazuje dejstvo, da so izmed vseh predmestij v Euclidu skoro najnižji davki, pa je vendar mesto plačalo nad pol milijona na svoj dolg. Danes, ko je vse na visokem so davki v Euclidu $2.27, dočim so bili leta 1937 še $2.37. Danes uživa Euclid največji kredit v vsej svoji zgodovini, to je zato, ker redno plačuje svoje obligacije. Takega gospodarja državljani gotovo ne bodo poslali v pokoj, ampak ga bodo ponovno izvolili z ogromno večino glasov. ZA ŽUPANA V GARFIELD HEIGHTS- • Našim državljanom v Garfield Heights toplo priporočamo, da volijo za župana Stanleya Zablofnya. Je še mlad, toda v vseh ozirih fin dečko. Miga poznamo osebno in njegove zmožnosti, zato ga moremo tudi priporočiti našim volivcem. Dva termina je služil v državni legislaturi, kjer se je izkazal v borbi za socialne in progresivne reforme. On je bil, ki je zmagal s predlogom, da se odpravi krivična postava, da se zasleduje lastnike hiš, ki so iste izgubili potom sodne prodaje. Saj je že to dovolj, ako človek izgubi hišo in vse, kar je vtaknil vanjo, nikar še, da bi ga upniki (banke) preganjale še potem. Mr. Zablotny bo gotovo dober mestni administrator, zato naj bi ga tudi volivci izvolili. ZA MESTNE ODBORNfKE— Za 10. vardo priporočamo Petra Zimmermana, ki bo naslednik Edvardu Puclu. Mr. Pucel ga sam toplo priporoča, saj sta skupaj delala zadnjih 12 let za 10. vardo in njene probleme. V 23. vardi nima nobene opozicije sedanji mestni odborniki Edward J. Kovačči. Vendar naj vsak, ki bo volil, napravi križ pre,d njegovim imenom, da bo to dokaz, da ga volivci upoštevajo in znajo ceniti njegovo delo za vardo. V 28. vardi priporočamo sedanjega mestnega odbornika Michaela Lucaka, ki je točasno predsednik mestne zbornice. To važno nalogo izvršuje v splošno zadovoljstvo. Je slovanskega rodu in ima zelo rad Slovence. Naši volivci naj bi vsi glasovali zanj. V 32. vardi priporočamo našim državljanom, da oddajo svoj glas za bivšega državnega poslanca in bivšega senatorja Williams M. Boyda. Ne verjamemo, da bi bil v prihodnji mestni zbornici kak odbornik, ki bi toliko poznal mestne postave in uradno poslovanje, kot ga Mr. Boyd, ki si je teh izkušenj nabral v državni legislaturi. Kdor pozna Mr. Boyda, ve, da ima možat nastop in krepko besedo, ki bo nekaj zalegla v zbornici, kadar jo bo spregovoril. Opazovali smo njegovo delo v državni legislaturi in reči moramo, da je bil vedno mož na svojem mestu in da smo bili ponosni nanj. Malo kdo je bil, ki bi se toliko gnal za pravice delavca, kot se je ravno Mr. Boyd, tako ko j? šlo za brezposelno odškodnino, brezposelno zavarovalniho in druge predloge, ki %o zmagali vs'ed njegovega silnega prizadevanja. Ni sa- ruši. ouo. pena uu v mo to, da pošljemo zastopnika v mestno hišo, ki se bo samo banket ali bolje rečeno servira-oglasil. kadar bodo klicali imena. Naša 32. varda potrebuje na bo okusna večerja. Ker pa tam moža, ki se bo znal pognati za svojo vardo in katerega fantje pravijo, da ne potrebu- dolarja, kar je res malo v tej draginji. Zato pa vam priporočam, da si vstopnice takoj preskrbite. Dobite jih lahko v župnišču ali pri odbornikih tegia kluba ali Posta. Udeležbo je obljubi^ tudi naš bivši župan in guverner Frank J. Lausche, vojaški kaplan Rev. Lawrence Wolf duhovnik pri fari sv. Neže Euclid in 79. cesta ter še več drugih odličnih oseb. Sezite po vstopnicah, dokler je čas, kajti prodalo se jih bo le 300 in do srede 5. novembra želijo vedeti za koliko oseb naj se naroči večerjo. Lepo je to od vas fantje-vo-jaki, da še zavedate, da le pod pokroviteljstvom duhovnika je sreča in mir. Izbrali ste si č. g. Rev. Praznika za svojega duhovnega vodjo in prepričani bodite, da vas bo on vodil po pravi poti. Ves program omenjenega dne pa bo priobčen enkrat prihodnji teden in ste prošeni vsi, da ga prečitate, ker bo res zanimiv. Pozdravljeni. J. Resnik. Kaj dolgujemo William v cerkvi sv. Lovrenca. To bo zopet velik dogodek za vse Slovence v naši fari. — Vabljena so vsa društva, moška in ženska, da se te pomembne slavnosti udeležijo v čim-večjem številu. Kaj bi' bilo z nami v Ameriki, če bi ne bili naši sinovi taki junaki, da so kar dva sovražnika premagali in vsak sovražnik je bil na.drugem koncu sveta, če bi ne bili naši vojaki tako hrabri, bi bila naša domovina gotovo u-ničena; naše cerkve porušene •ali spremenjene V gledališča a-li kako drugače oskrhnjene. Zmagovalec bi nam narekoval kaj smemo delati in kaj smemo jesti. Prav gotovo pa bi ne postopal tako milostno z nami kakor postopa ameriška vlada s premaganimi, če vse to premislimo, smo res dolžni vso hvalo našim vojakom-ju-nakom. Del svoje hvaležnosti pa bomo najbolje izkazali, če se v nedeljo 9. novembra pridružimo njih slavnosti. Kakor že prej omenjeno, bo ta dan blagoslovitev njih nove zastave. Zbirališče ob 2:15 pred SND na 80. cesti, ob 2:30 korakanje do cerkve, kjer bodo na spominsko ploščo položili venec in se s tem spomnili ter počastili spomin padlih tovarišev. Značilno pri tem je tudi to, da bo v nedeljo 9. novembra ravno štiri leta, odkar je dal svoje mlado življenje za domovino vojak Frank Stopar, ki je v prnekli vojni prvi padel iz naše fare; žal, da za njim še šestnajst drugih vojakov. Seveda brez boja rfi Wage. Vsem padlim vojakom želimo mirni počitek in večno veselje v večnosti, staršem in sorodnikom pa naše globoko sožalje. Zato pa se le vsi odločimo, da bomo navzoči na proslavi veteranov od fare sv.*' Lovrenca Pest 553. Ob petih bo v SND Cleveland, 0. — Kmalu ob ,, . nastopu John Brickerjeve'ad- ir: sms ssaiaesKi v cerkvi sv. Lovrenca. gko „go prij«elo žjvo gibanje za odpravd D-4 likerskih licenc, ki so namenjene za klube, kjer se člani zbiraj o v družabno razvedrilo. Tovrstne licence uživajo posebne prednosti in so proste dohodninskega davka. Podeljene so bile le onim organizacijam, ki so temeljile na učni in socijalni podlagi ter organizacijam, ki so obstojale brez dobička za splošni dobrobit članstva. Vsi naši Slovenski domovi so bili upravičeni do te izredne ugodnosti in to ugodnost razen enega Slovenskega narodnega doma tudi danes, uživajo. Da so se obdržale tovrstne licence, je imelo za nas Slovence veliko finančno vrednost, smelo lahko trdimo, da če ne bi ti narodni domovi imeli to izjemo, ne bi bili danes v veliki večini vsi plačani. WM. M. BOYD Nekako pred sedmimi leti je bil v državni zbornici stavljen predlog, da se D-4 licence ukinejo in tedanjim lastnikom odvzamejo. Stvar je postala resna in bati se je bilo, da se bo to tudi zgodilo. Narodni domovi zastopani jpo direktoriju so se združili in poslali v Columbus pred senatni odbor deputacijo, katera naj bi na zaslišanju u-temeljila krivično postopanje proti organizacijam, ki se bore za obstanek za splošni dobrobit. Na čelu deputacije se je postavil istočasni senator William M. Boyd in vneto zago- li pri zaslišanju navzoči glasno priinali, če ne bi William M. Boyd tako odločno nastopil pri zaslišanju, bi bile vzete D-4 licence, ki so bile edino direktno sredstvo, da so danes skoro vsi naši narodni domovi brez dolga. Razumeti pa moramo, da s tem korakom je imel indirektne koristi vsak, ki pripada enemu ali drugemu slovenskemu društvu in je isto finančno ali moralno zainteresirano v Slovenske narodne domove. Ker sem bil pri vsaki Frank J. Lauschetovi kampanji aktiven, ko je kandidiral za sodnika, pozneje za župana in guvernerja države Ohio je bil vedno v prvih vrstah William M. Boyd in za njegovo izvolitev sodeloval ne samo med brati Hrvati, ampak povsod, kjerkoli je mogel. Lansko leto, ko je bila proti Lauschetu vsa uradna demokratska stranka v državi Ohio, lokalno tudi v 32. vardi z vard nim vodstvom vred in tudi je izvolitvi nasprotoval sedanji kandidat v mestno zbornico Anton Vehovec, češ, “Jaz nimam od Lauscheta ničesar” je med tem William M. Boyd šel od mesta do mesta v državi Ohio in deloval zanj ne da bi dobil samo cent za kritje Stroškov. Mislim, da temu ne bo oporekal Mr. Vehovec, ker v nasprotnem slučaju si lahko spomine osvežimo, čemu in zakaj je bil proti Lauschetu. Ne radi tega, ker naj bi bil Lausche slab guverner in ne zato, ker ni bil v preveliki meri naklonjen Slovencem, ampak zato, ker ni Mr. Vehovec od Lauscheta dobil službe "Commissionraja” ki plača ?3,000.00 za par sej v tednu Ta zahteva je bila stavljena Lauschetu ob čadu, ko je bil žu pan in je Vehovčevo mesto \ zbornici zavzel John J. Prince, sedanji Councilman 32. varde. Spomini nam uhajajo nazaj in se še tživA spominjamo, kako rad Je Mr. Vehovec glasoval proti vsemu kar je Lausche mestni zbornici priporočal. Razumljivo, ob zaključku je pa zahteval nagrado za vse ono, kar je proti napravil, da bi ga Lausche neglede na njegove zmožnosti posadil na mehki stolček, ne zato, ker je bil Vehovec Slovenec, ampak zato, ker je bil Tony za Vehovca. Osebno Anton Vehovca spoštujem o njem vem, da je poštenjak od nog do glave in radi tega sem za njega delal skozi 5 kampanj ko je kandidiral mestno zbornico. Ne samo jaz, veliko nas je bilo, ki smo v kampanjah trdo delali, dneve in noči v njegovo izvolitev zgubili v mnenju, da delamo za dobro in naredno stvar. Resnici na ljubo moramo priznati, da smo Slovenci z Vehovcem v 32. vardi led prebili in tudi je bil prva dva termina zelo dober in uspešen mestni zastopnik. Tu di sedaj nikomur ne odrekam pravice, da naj ne voli zanj, če ima v resnici zaupanje v njega, opomniti hočem le na ono, kar nj v skladu z njegovo taktiko, da bi morali biti za njega vsi Slovenci, sam pa to kar mu prija in kar njemu koristi. Radi zgoraj navedenega toplo priporočam državljanom v 32. vardi, posebno pa opim, ki j im je Frank J. Lausche pri srcu in žele, da se prihodnje leto zopet dvigne v ponos našega naroda, da v torek 4. novembra volijo v mestno zastopstvo, človeka in njegovega dobrega in agilnega podpornika William Boyda, ker o njem sem prepričan, da bo dal vse svoje moči na razpolago za ponovno Lauscheto izvolitev. J. P. ------o------- m Al PA NE • Šuštarjev oče iz Menišije so rekli, da vsaka stvar en čas trpi, ko so Francoza zibali, pa so ga zvrnili, kanaljo. Tako so nam pripovedovali njega dni. Kaj vem, če je bilo kaj resnice na tem, ali ne. Kar sem hotel 'povedati je samo to, da je mojih lepih počitnic konec, ki sem si jih privoščil nekaj dni, v hudo zamero našim čitateljem, še bolj pa či-tateljicam. Saj nj za povedati, kaj so vse počenjali in pp-- ' sbi čenjale nad menoj. Pa jaz se jih že otresel na kakšno vižo, saj sem še kaj hujšega prestal, pa ne bi to. Kaj jo nisem uplahtal samim coperni-cam z Slivnice, ki so me že skoro okomatale in me hotele cijaziti v zračni liniji od Slivnice do Javornika, pa tje do Nanosa in nazaj. (Planinske gore bi se daleč izognile) nad Vin-jim vrhom, in čez Gabrovški hrib, pa tje nad Špičasto Stražišče, čez Cemarovnik in nad Topovsko žago (tik nad tistim studenčkom pod Selščkom), nad Mahneti in nad sv. Mikla-vom nazaj v glavni stan na Slivnico. Pa me niso, avše, ker sem jo vlil doli po Slivnici, da sem skoro samega sebe nosil cicubacu. Tako je šlo, da je breški Trepek, ki je bil takrat tam za mežnarja, mislil, da je švignil skozi vas sam bognas-varuj z vsem svojim štabom. In kaj nisem z mojo tikvo potrkaval na zavrteh v Žirovnici po škalah, ki so hile tam od pamtiveka, pa mi je bilo toliko, kot bi me kdo narahlo počesal po mojih mehkih laseh. In kaj se nisem zdrav in brez škode izkobačal iz same deroče Sočf, kjer sva s konjičkom priredila slavnostno predstavo, ki »e je sicer končala s polomijo, vendar brez škode na duši in na telesu, če ne vzamemo v misel tistega pol škafa vode, ki sva ga 'z lišajem konjskim spila brez lastnega nagiba. In kaj nisem po enem polnem letu ahasverenja po Ameriki prišel tje in nazaj z Wil-larda brez vsake škode zase, vas vprašam? In če sem vse to in še dosti drugega prestal, kako da ne bi prenesel vsega tistega, kar so mi hoteli vnic in naravnost moji dragi bravci in bravke, odkar se je vlegla kolona v listje za en par dni. Bi, vam rečem in vsakemu posebej bi lahko odjezljal nazaj, kakor je naročil ongav Janezek svojim kolegom, naj povedo gospodu učitelju, ko si je pametno umislil, da bi enkrat ne šel v šolo. “Kje je?” so vprašali gospod šolmošter, “zakaj ni prišel v šolo? Kaj je rekel?” “hiz pa vem,” se je ponudil eden učenčkov, ki bi rad ustregel gospodu učitelju. “No, pa povej, kaj je rekel,” je silil vanj šolska oblast. "Se bojim,” je povedal mladi učenjak naravnost in brez ovinkov. “Le povej, le, nič ti ne bom storil,” je silil vanj še bolj vneto učitelj. • “Če me res ne boste,” je stavil fantiček kompromisni predlog. Da ga res ne bo, mu je gospod svečano obljubil in res nameraval obljubo držati, kar se je včasih tudi zares zgodilo, da-si jim nismo dosti zaupali za mojih časov. “Veste,” je rekel... “joj, saj ne vem, kako bi povedal, da bi se prav slišalo. . . je rekel, naj ga šumašter v r. . t pišejo,” je končno spravil iz sebe ves rdeč učenček. Girard, pozor! Girard, O. — V torek, 4. novembra, se vršijo volitve za našo mestno administracijo, župana kakor tudi mestne zastopnike. Naša varda je zmiraj odločevala, zato se je treba tudi sedaj dobro organizirati, da bomo zmagali in izbrali prave može. Moje mnenje je to in-zdi se mi, da ni napačno, da mi vsi, kar nas je Slovencev, Hrvatov in Slovanov sploh, gremo skupaj 4. novembra na volišče in vsi glasujemo za Clyde Helma-na in za vse ostale, ki bodo pod njegovim imenom na volivnem listku. — Mornarska: “Med vročo bitko je naenkrat padla grana- varjal krivico, ki bi prizadela te! ta na krov naše ladje, pri če-dobrodelne organizacije. S svo-' mer je meni odneslo roke in no-jo taktiko in popularnostjo je' go. Takoj nato se je naša la-znal pridobiti senatni odbor na j dja potopila in vsa sreča je bi-svojo stran in predlog je šel v Ja, da sem znal plavati, da sem naš dobrobit v staro šaro. Vsi se rešil. CLYDE HELMAN NNaš župan Clyde je dobro poznan med vsemi-tu v Girar-du, živi med nami že nad 20 let, je poročen in ima družino; zaposlen je v Carnegie Steel Co. kot preddelavec in je zelo dober za delavce, zato je tudi med vsemi priljubljen. Bil je že tudi councilman v 3. vardi štiri leta in sedaj naš župan zadnji dve leti. Je tudi član Fraternal Order of Eagles. Dokazal nam je tudi, da je zmožen biti v mestni hiši, kajti odkar je on župan, je naše mesto brez dolga. Torej, če se vma zdi, da je naš župan zmožen in vreden našega zaupanja, da nam županuje še naprej, vam priporočam — in upam, da bo tudi zmagal — da stopite v torek 4. novembra v volivno kočo in tam oddaste svoj glas za Clyde Helman for Mayor. V upanju, da ne bo nihče ostal doma na volivni dan. vas prav lepo pozdravljam. John T oalrnvpp Tedaj pa dvigne roko drugi in Jiopravlja: '‘Gaapud, saj nai rejš, sej ni tako reku, sej sem biu zraven.” ‘'No, pa ti povej, kako je rekel,” sili vanj gospod učitelj, ki je v duhu že našteval na prste, koliko jih bo odmeril paglavcu, ki si upa tako reči čez hudo šolsko oblast. "Vajste, je reku, naj ga šu-mošter v r. . t pišejo', če ga čjo,” se je moško odrezal mladi učenjak ves srečen, da je popravil veliko krivico, ki bi se bila skoro primerila prijatelju. Take in enake bi lahko za-drajsal številnim, ki so me začeli drezati: no, kaj je pa s kolono, kaj je ne bo več? Ženske so bile bolj izbranih besed in so me izlepa nagovarjale, naj bi začel. Kvečjem, da se je katera zagvišala, da me nikoli več ne pogleda in da naj me kokoši pozobljejo med otrobi, če sem se skujal in poslal kolonoi v zapeček. Moški so bili pa bolj naravnost z vprašanjem in so kar naravnost in brez ovinkov dajali duška svojim srčnim čutilom s kakšnim takimle stavkom : “No, kaj pa je za en hudič, ali ne bo več kolone?” Mlakarjev Janez v Chicagu je tarnal, da si ne upa do nobenega naročnika več, key povsod sliši: kar ustavi list! Kadar bo pa spet kolona, pa pridi nazaj! Jevnikova Tončka je pa take počenjala na telefonu, da se mi je zares čudno zdelo, ker ni žica pregorela. K vsej sreči mi je govorila na srce “po naše,” da je telefonska operatorica ni zastopila. Blaževa Malči mi je pa poslala kar odprto karto in mi zaupala, da je med nama vse končano, če v treh dneh ne bo kolone. To je bilo predvčerajšnjim. O jej, o jej... Pa to ni še nit v primeri s tistim, kar je morala prestati naša Micka radi te nesrečne kolone. Počakajte, da pridem do do sape, bom pa še jutri kaj povedal, saj bomo zdaj, če Bog da, dlje časa skupaj, ako se mi ne bo skisalo tisto, kar je še pod lasmi za rezervo. Saj ve- Krščen denar POVEST Dr. Ivo Šorli Napotil je k; jjh je treba odšteti od Ameriška in evropska označba mer Pri čevljih je razlika v označbi mere za približnih 32 (4 do 33 vati” pa sta morala tako, da sta za vsak lokal imela določeno natančno uro, kdaj bostalprišla, da so lastnik lokala in gambler ji v njem tako imeli dovolj časa pospraviti vso “evidenco” in je “‘oko postave” imelo priliko, da ni videlo ničesar.,. Ki? sta za ti- evropske mere, bodisi pri moških ali ženskih čevljih. Na primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6l/i; št. 40 je 7, št. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11. Ameriški državni oddelek ne bo več odgovarjal na napade v ruskem časopisju. Bela hiša je mnenja, da je molk najboljši odgovor vladi, ki je začela s polno ofenzivo napadati Zed. države. • • « Cerkev sv. Marka v Benetkah je v resni nevomosti, da se pogrezne v morje. Italijani so že napravili zbirko milijona dolarjev, da rešijo to znamenito cerkev. * « » Leta 1845 je bilo v Zed. državah 100 katoliških duhovnikov, danes jih je 38,000; tedaj je bilo 12Q0 redovnikov, danes jih je 144,000. Katoličanov je bilo tedaj v Ameriki 1 milijon, danes jih je nad 24 milijonov. • • » General Eisenhower bo prejel od holandske kraljice v dar meč, za katerega ga bo lahko vsak zavidal. Meč sta izdelovala dva zlatarska kovača 18 mesecev. Nožnica je iz zlata, vsa posuta z dragulji, kot tudi mečev ročaj. General bo dobil meč v priznanje, ker je osvobodil Evropo. 3 cente, ki bo nosila sliko zamor-George Washington Carver-ja. Ta je bil rojen kot suženj, pozneje je postal pa siaven poljedelski kemist. V zgodovini Zed. držav je to drugi zamorec, ki bo prišel na poštno znamko. • * * Ottawa Indijnaci iz Michigana so imenovali admirala Nimitza za častnega poglavarja svojega rodu. UL šala Starka po kratkem molku in gledala ves čas v ogenj. (Dalje prihodnjič) š8X . s^» ! minutah zopet od- šla, so rulete in druge gambler- ske parafernalije prilezle izpod miz in drugih kotov spet na dan S kakšno ‘brzino” potuje polž po svetu, razvidite iz naslednje-, ga. Postavili so ga na odmerjeno mesto in ga pognali “po sve-ŽenskTčevlji so navadno manjši tu.” Razdaljo 22 čevljev je pre-1 čaju bo Vatikan sedanjo apostol kot gornje mere. Tako bi na pri- potoval v 11 urah in pol. Revež jsko delegacijo v Indiji spremenil ----„ se je upehal. [v nunpijaturo. ** ' Pesnik Robert Lowell, star 30 let, ki ni hotel v armado, ko je bil klican, češ da je proti njegovi vesti, da bi nosil orožje, je bil imenovan za svetovalca v kongresni knjižnici. Služba nosi lepo plačo $5,700 na leto. 1 * * Marshallov* načrt za obnovo Evrope je podoben mirovnim programom, ki so jih predlagali papeži od Benedikta XV. dalje in sloni na enakih temeljih krščanstva, piše vatikansko glasilo Osservatore Romano. • t • Za Indijo se zanima svet nele • iz političnih, temveč tudi iz verskih in cerkvenih razlogov. Znano je, da se vrše pogajanja med papeževim državnim tajništvom in vlado Hindu, da se vzpostavijo diplomatski odnosi. V tem slu- Modernizirajte svojo kuhinjo sedaj z majhnimi stroški '■'V, ■ lltjfVI; H?.,. • ••• Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, d& nosi obleko št. 4b, je to ameriške mere 32, št. 42 je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. ■ Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je,16, 44 je 18, in 46 j-azljixen je tekel domov, pograbil lovsko puško in hitel nazaj je 20. , Pri moških oblekah pa začer njajo mere v Evropi s št. 42, kar je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 48 je 38, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razli- ka v označbi sledeča: št. 35 po-, ^ ^ pa ^ je trdno 16^, 43 je 17. (Po “Obeoru.”) ba- Te vrste kuhinje, kakor jo vidite na sliki, se imenujejo “Youngstown kuhinje” in so opremljene s pritiklinami, da je potem vsako delo v kuhinji mnogo lažje. Te kuhinje imajo kristalno bele kabinetne lijake s porcelanastim vrhom; so jako udobni in prostorni. Pod lijakom so prostorni kabineti ali omarice. Ravno tako so lepi in prostorni kabineti na stenah nad lijakom in nad pečjo. Vse to je narejeno iz jekla, ki je svetlo belo pobarvano. Izberete‘si lahko razne vzorce in velikosti, -kakor se pač prilaga vaši kuhinji. Lahko dobite vso opremo, kot jo vidite na sliki, ali pa posamezne dele. Pridite k nam, oglejte si in izberite. Lahko odplačujete tudi na obroke, kakor to zmore vaš žep. NORWOOD APPLIANCE* & FURNITURE 6202 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK če niso ameriški vojaki nič drugega naučili svet, so ga naučili snage. Tako je bilo iz Amerike letos poslanih v inozemstvo že 30,000 kopalnih banj, dočim ni šla pred vojno iz Amerike skoro nobena. * • • V Atlanti so trije roparji izropali Georga Grant za $60. Ves -Iča; ž lak e«-*- .J WW'I na kraj ropa. Res je dobil roparje še tam, ki so mu ročno vzeli tudi puško. * * • V Brokos, Oregon, je prišla Betty Dunlavy po razporoko in sicer je bila to že njena petnaj- Ljubeznivost Mož je zatrjeval svoji ženi, kako neizmerna je njegova lju- Ta človek je sam sebe degradiral. V Detroitu so leta 1944 prijeli nekega William Fleminga, ki se je predstavljal kot bežen. “Ampak še rajši bi te 8totnik iz armade. Leta 1945 so imel,” je naglasil, “če bi bila ga ZOpje prijeli, ker je bil v uni-ti kakor pratika.” formi armadnega poročnika. Ne- “Zakaj ?” je strmela, ker ni davno je bjj pa 20pet v rokah razumela. očesa postave radi istega pre- “Zato,” je dejal, “ker bi bila potem vsako leto druga.” Tune in... the AMERKAN- JUGOSUV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE A Program of Classical and Folk Music of Slovenia Every Sunday Morning stopka, samo s to razliko, da je zdaj predstavljal narednika. Vse kaže, da bo končno še prišel do frajtarja in končno do navadnega rekruta. » * * Jetnik Pierre HennoquevEv-reux, Francija, se je hotel v ječi obesiti. Ker so mu to pravočasno preprečili, je poskušal iti na drug način s tega sveta. Požrl je dva odpirača za kante, pet žebljev, nekaj vijakov, nekaj obročev od zastorov in nekaj kosov strtega kozarca. Pa tudi to mu ni uspelo. • • » Pandit Nehru, voditelj osvobojene Indije se zavzema za to, da se ustvari država, v kateri naj vlada popolna verska svoboda. * • • Največ visokošolcev na svetu ima Sovjetska Rusija, kakor se glasi poročilo iz Moskve. Skupno število dijakov znaša sedaj 650,-000. Nove visoke šole nastajajo srednjeazijskih republikah. Predavanja in raziskovanja so osredotočena na moderne probleme: mehanika velikih hitrosti; teorija raketnega pogona; atomska energija itd. Vsa znanost sloni popolnoma na materialistični podlagi. • * * Holandska je ustanovila zavode za zaščito in vzgojo otrok, ki so izgubil^svoje, večinoma na-rodnosocialistične starše. Rešitev te dece je skoro najtežji vzgojni povojni problem. Samo v eni holandski pokrajini gre za 2,000 otrok, ki so stari manj kakor 10 let. To delo je zamislila skupina mladih žen. Postavile, obnovile in preuredile so neko po vojski poškodovano veliko hišo kjer imajo otroci vsled zasebnih darov svoj dom. Zavod vodi neki lajik. Mnogi starši teh otrok so mrtvi ali pogrešani, internirani ali v ujetništvu. Otroci se pri-morno svoji nadarjenosti uče raznih obrti. Povojno oderuštvo je strašno. Brez usmiljenja in brezvestno izrabljajo oderuhi in navijalci cen lakoto in bedo svojega bližnjega. To kažejo gorostasne cene na črni borzi. Tako so bile v maju -in juniju 1947 v Bonu na Reni takele cene: 1 kg kruha 18 do 20 mark, 7 kg masla 460 do . 500 mark, 1 kg mesa 80 do 100 j mark, 1 kg pšenične moke 48 V Charleston, W. Va. je padel mark, 1 kg kisle repe 60 mark, 11:00 to C.S.T. WEXT 12:00 v morje Frank Isaacs s svojim noon letalom. Vse bi bilo dobro, da ni 1430 Kilocycle« English and Slovene Announcements! v tistem hipu pridrvel proti njemu motorni čoln in ga povozil. » • » V prihodnjem januarju bo Prišla n* tr& poštna znamka za Evropi ni bolje. par moških čevljev 800 do 1000 mark, moška srajca 400 mark, škatljica užigalic 8 mark, par ženskih nogavic 250 mark. To je primera za eno mesto. Drugod po Nemčiji in tudi mnogokje v DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Doile preko Treta) (Nadaljevanje ■ 1. etranl) ce se je hotel preseliti v St. Pe-So'kan, kjer bil nadškof je kamenjan in Močnki dvakrat že izgnan, duhovnik vsak pa zani- čvan.” ŠKOFA BI SAMI IZBIRALI. — Ko je naročena komunistična drhal metala čez mejo apostolskega upravitelja, je zraven tulila, da hoče za škofa dr. Juvančiča. Ta je bil svoječasno profesor v Gorici. Prišel je v spor s cerkveno oblastjo in živi sedaj v Ljubljani. Razume se, da tej drhali ni za nobenega duhovnika, toda všeč je komunistom/ če dobe koga, ki je bil kdaj v sporu s škofom. Tako bi hoteli izigravati enega duhovnika proti drugemu. Ce pa bi enkrat prišel Juvančič bi delali proti njemu, če bi bil res pravi apostolski administrator. POREŠKO —PULJSKA ŠKOFIJA je dobila za apostolskega administratorja profesorja dr. Mihaela Toroša. Bil je predsednik cerkvenega sodišča v Gorici. Dosedanji škof Italijan Radossi se je umaknil. Doslej proti temu komunisti še niso vzdignili krika. Sedež novega ad. ministratorja te škofije bo v Poreču. NEHVALEŽNOST SVETA. — Nekaj zvestih “tovarišev” je verjelo do konca, da prinese ko munistični režim pravi naj, če ne za druge, vsaj za nje same. Pa so se nekateri zelo vrezali. Med njimi je bil goriški pek živec. Njega je poprej partizansko časopisje slavilo kot nekakega mučenika za novo svobodo. Pa se je preselil iz laške Gorice v to novo svobodo. Ko pa je pripeljal čez mejo svoje blago, so mu vse kort-fiscirali, njega samega pa pognali nazaj, odkoder je prišel. Ali bo sedaj čisto ozdravljen, je vprašanje. Malo boljše se je go- ter ,ki po mirovni pogodbi pripa de Jugoslaviji. V ta namen si je kupil stanovanje v št. Petru. Ko je bilo razglašeno, da Italija definitivno zasede Gorico, Je prepeljal opravo iz Gorice v št. Peter. Toda novi okrajni odbor mu je stanovanje zasegel, Mož se je skliceval na svoje velike zasluge za partizanstvo, ko je več let pre; bil v gozdu, pa ni nič pomagalo. Ves zagrenjen je moral naprej v Ajdovščino. Hvaležnost ni med čednostmi v partizanskem slovarju. HLADNE ZAPRLI. — Iz Lahinja v Istri pišejo, da so tam zaprli one Hrvate ki niso pokazali nikakega navdušenja za "novo” Jugoslavijo. Na dan proslave zedinjenja je moral vsakdo vpiti za Tita. Tisti, ki so ostali “hladni,” so se že kar sami sebe obsodili. Take je potem Ozna polovila in za par dni uteknila v lukno. Tako se bodo naučili navdušenja za Titovino. “PA TI DAJ, CE SI UPAŠ. _ Prve dni, ko so potegnili me- 1........... veg učencev, dočim J« stan- aktiven unionist polnih 3B let. odporno.fti napram mrazu važ- dard število za višjo šolo ko- še zdaj je član unije in sicer no mesto in je glavna hrana za maj 25. In vendar potrebujejo1 pipefitters unije št. 120. j mnoge pokrajine. Med pšeni-, začetniki več pozornosti od Leta 1938 Je napravil držav- co namreč, ki so jo ljudje, ko, glužbo dobij0 strani učiteljice, kot pa pozne- ni izpit za odvetnika. Mnogo so se umaknili v gore in hlad-1 . ,. je višješolci, kar je tudi logič- se je udejstvoval v borbi za ko- nejše kraje, vzeli s seboj, je bi-, V službo se sprejme J J risti delavcev, slasti za spr<- lo tudi zrnje rži. Vsled mraza Par> M bi čistil gledišče. Morata jem brezposelne zavarovalni-'pa Se pšenica ni razvila, pač pariti zanesljiva in morata zna i ne in odškodnine ter za sta-jrf. Tako so morali jesti lju- kuriti avtomatični stoker. Plača rostno pokojnino. dje, ker niso mogli priti do be- Je *50 na teden. Zglasite se po Iz vsega tega je razvidno, lega-pšeničnega kruha, črnega-da bi bil to res ljudski sodnik, rženega. JOSEPH M. GALLAGHER V šolski odbor (Board of E-ducation) kandidira med drugimi tudi Joseph M. Gallagher star 45 let, ki je točasno tajnik pri kongresniku Michael A. Feighanu. Ako bo izvoljen v šolski odbor, namerava vpeljati mnogo sprememb v clevelandski šol ski sistem, ker je sedanji po njegovem mnenju zelo pomanjkljiv. Mr. Gallagher pravi, da dobijo zdaj šolarji v javnih ko-lah premalo vaje v pisanju in Potrebno je več pažnje nižjim razredom, pravi Mr. Gallagher, ker tukaj dobijo fantiči in dekliči osnovne nauke za poznejše življenje. In prvi šolski nauki so prava podlaga za poznejše študiranje. Ako bo orf izvoljen v šolski odbor, bo posvetil ves svoj čas temu važnemu vprašanju. Slovenski državljani bodo pametno storili, ako bodo od dali 4. novembra glas za Joseph M. Gallagher kandidat za šolski odbor — Board of Education. ki bi bolj sodil po srcu kot po postavi. Toplo se priporoča štetih žitnih vrst izbrati za svo- slovenskim državljanom z a glas pri volitvah 4. novembra. Mr. McNamara kandidira za termin', ki prične 1. januarja 1948 in konča 31. decembra 1953. jo in ko se oblasti še niso prav spelovanju, kar jim pozneje v znašle, je nastalo na meji marši-1 višjih šolah zelo napek hodi. kako prerekanje. Eni so hoteli j To je tudi vzrok, trdi Mr. Gal-druge prevpiti v razburjenju lagher, da jih izmed onih, ki - Vr. Državljanom v GIRARDU! Našim državljanom v Girar-du, Ohio, toplo priporočamo, naj na 4. novembra volijo za vso DEMOKRATSKO listo. S tem boste izvolili fino mestno upravo, ki bo gledala samo za napredek in koristi mesta. Napravite križe pred sledečimi imeni in prav boste volili: preko začasno potegnjene žice. Ko so se Vračali partizani s proslave na Lijaku, so titovci pred postajo demonstrirali in vpili: “Končno smo vendar dosegli svobodo.” “živijo svoboda,” živel Tito.” Ko se je poleglo v prvo navdušenje, se oglasi eden z druge strani žice: “Ce imate res tako svobodo, pa naj kdo zavpije, če si upa: "Dol s Titom.” Na drugi strani se je slišalo na to samo par “prekletih hudičev,” potem pa je še to utihnilo. Pa se spet oglasi na italijanski strani isti glas in zavpije: “Dol z vlado, dol z Gasperijem.” Na to pa spet poziv: “Pa ti tam na jugo-^lovansldšfrannrecnSf pridejo v 9. razred, graduira komaj polovica. To je vredno treznega premisleka, zlasti v teh časih, ko zahtevajo skoro za vsako delo izobrazbo višje šole. Radi tega je potrebno, da dobijo šolarji pravilno podlago že v nižjih razredih. Ena izmed napak je tudi ta, ilo njegovem mnenju, ker dajo u-čiteljskim močem v nižjih razredih preveč učencev. Tako je določenih na eno učiteljsko moč v prvem razredu 37 ali Umni žitorejci skušajo iz ne- je $50 na teden. Zglasite se po 6 zvečer v Yale Theatre St. Clair in E. 82 St. (x) A. R. McNAMARA Med kandidati za mestnega Domovina žita Afganistan, dežela med Indi-dijo in Perizijo, je nepoznana in čudovita dežela. Tam je vse čudovito; ljudje, jezik in hiše, v katerih prebivajo. So mesta, ki gredo v višino, ljudje prebivajo v votlinah, ki so v šest ali več nadstropjih na-meščne dituga nad drugo. Druga naselbina sliči osišču. Lesene hiše-slone na stebrih, oziroma kolih in stoje v vrstah. Vsa vad visi v zraku, kot bi jo na-noslili ptiči. Pa ni vsa dežela taka: dve sosednji vasi nista enaki; ta je iz ilovnatih hiš, njihov temelj je iz kamna, druga iz lesa, -tretja iz šibja. In jezik? V razdalji nekaj ur se menja ne le obilka vasi je kraje najprikladnejše. Današnja, močno razvita znanost jim bo mogla pomagati, da si izbero najboljše in s pomočjo križanja ter izbora raznih vrst dobe tako vrsto, ki jim bo največ koristila. Novopečeni bogataš Novopečeni bogataš, ki je v kratkem in pred kratkim obogatel, je vzel v službo neko dekle iz dobre hiše, pred katero se pa ni hotel pokazati nerodnega in nevednega. “Ali bo treba pripraviti kopel za gospoda ?” je vprašala služkinja. “Kakor se vam zdi,” je odgovoril bogataš, izmikajoč se, ker še nikdar ni slišal govoriti o kopeli. “Ali ljubi gospod toplo?” “Da, precej toplo.” In da bi še bolj potrdil, je pristavil : “Pa precej sladkorja notri!” -------o------ Kupujte Victory bonde! Moški in ženske za delo Potrebujemo osebe za finiša-nje lesa. Predznanje ni potrebno. Pljča od ure in plača od ko-Zglasite se v F. Zimmerman Co. 2040 West 110. St. MALI OGLASI SIUVailOlYl j.»vi) ------ če si upaš.” — To je razlika med vzhodno iz zahodno demokracijo. Za župana CLYDE HELMAN Za predsednika zbornice GEORGE CHARLES BODNAR Za avditorja CKAS. W. MORSE Za blagajnika PAUL V. HOULIHAN Za solicitorja REED S. BATTIN X X X X Za councilmana-at-large (ne volite za več kot 3) A. A. LATELL frank rezek jr. GEORGE M. VINCE Za council prva varda AUREL dzur bo YOU OKT ENOUGH Vitamin S7 Mi* mn M M look yu» *>•« Mba you ** * r» «• 10 Mwfc «• WM» M “ Mu *• lUMWaMMwxi*. M • •» *•». Om-A- Day |M Malllpl* Vitamin 'CppniM. taka en copwl# .*.-y kr *dy 4ayv 8.you an '(d auMUd your žroggl* will n-your many, la (ura ta ■M OufrA-Day (brand) Multlpl« ghaMa Capnilai, th» Und M blkwiM ONE HDAY : VITAMIN capsules mm lAKMtAlOUK, wc JAMES' m. CARNEY Cleveland, O. — James M. Carney, član državne posta-vodaje, je eden izmed avtorjev predloga, ki je -znan kot “Vojaški Bonus Bill.” On je sedaj kandidat za mestnega sodnika (Judge of Municipal Court). James M. Carney je rojen v Clevelandu, Ohio, je oženjen. Graduiral je iz Western Reserve School of Law. Služil je 45 mesecev v armadi; je aktiven v Ameriški legiji in v V. F. W. odkar so je vrnil domov iz armade. Mr. Carney je prominenten advokat, član the Ohio Bar Association, the Cleveland and Cuyahoga Bar Association in vedno aktiven v civilnih zade-; vah. Na tisoče Slovencev je indorsiralo njegovo kandidaturo in se celo zanima za njegovo kampanjo. Mr. Carney tudi poživlja vse državljane, da pomagajo veteranom v zadevi I vojaškega bonusa, kajti vete-1 rani lahko za vedno izgube priložnost dobiti bonus, če toč-. ka “The Constitutional Amend] ment on the bonus question” ne bo sprejeta pri volitvah 4., novembra, kakor jo je začrtali Mr. Carhey v svoji kampanji za vojaški bonus. V.olite za to točko in volite I tudi sodnijski balot in tu boste videli tudi ime James M. Caf-] ney for Municipal Judge. Na-] redite pred tem imenom križ. j Joseph M. Kovach, j tajnik kamp. odbora in bivši državni poslanec. | -------- --------A lUr se menja ne le sodnika je tudi poznani odvet- j temlveč tud. jezik, tu govore nik A. R. McNamara, o kate- jezik Fahzev, tam Pačujev, dru- Za 2 družini rem nam je znano sledeče: jgod Kafir0Vi itd. Prebivalci so- Naprodaj jehiša 10 sob, 6spo- Rojen je bil v Cincinnati, O., sedrljih krajev se ne razumejo daj( 4 zg0rej; prodaja jo lastnik 16. oktobra 1889. Tam je po- med seboj. razlikujejo se po na m7 E 61i gt. tel. EN 1014. hajal tildi v solo. Graduiral ^arvj in las, pa tudi po __(215) jo iz St. Joseph kolegija. Že pQgtavi in stasu: tu so belokož-v zgodnjih letih se je zanimal d z modrimi očmi in plavimi < lasmi, drugod črni pjavi zamor- ci. V Iv Ulil sc jc eamuuu za delavsko vprašanje in je bil dežela je domovina žita, Hiša za 2 družini Naprodaj je hiša za 2 družini; spodaj 5 sob, zgorej 4 sobe; fur-nez, klet, škriljeva streha. Sta- zeia je aumuvuw * , mm EKB3S2X, WS M L-J-in 4k>j. »uio «, fc, vrst in lahka Naslov izveate SW 6890. 1142 E. 66 St. Ženske za čiščenje Uradno poslopje v mestu Nočno delo. Plača. 40 ur na teden. Starost pod 50 leti. Zglasite se v Employment Office 901 Cleveland Electric Illuminating Co. 75 Public Square (214) Za hišna dela Sprejme se dekle za hišna dela na zdravnikovem domu; lahko hišno delo, prosta vsak drug večer, 2 otroka; plača. Ta služba je za osebo, ki bi rada dober dom. Pokličite YE 4669. * (213) MALI OGLASI Popravljamo pohištvo Popravljamo tapecirano pohištvo v vaši hiši; pritrdimo springe, iznova napolnimo blazine in vse, kar je potrebno, da , v uradu tega lista. -(214) . naše kraje. krajih uspeva žito vser vr oblik. Ponekod ima rdeče drugod bele, drugod zopet modrikaste klase, da celo črne so našli. Nekateri klasi imajo dolge rese, drugi kratke, tretji so celo brez njih. Nekateri kla- 1Na 1(0. ce.-ui uiu.u o.. - - - - si so mehki, drugi krhki; neka- Ave; gsob spodaj, 5 zgorej, fire- ma- Bi oskrboval hišo. Pokliči-teri so, pokriti z nežnimi puhastimi dlačicami, drugi so povsem goli. Zrna nekaterih so Moderna hiša za dve družini Na 175. cesti blizu St. Clair Powell Crosley, Jr. drZi v rokah 59 funtov teiak motor, kakršnega imajo ceneni Crosley avtomobili. Ta motor proizvaja 26.5 konjskih sil in napravi od 36 do 50 milj na galon gazolina. okrogla, drugih podolgovata; $14,500. nekatera velika, druga drobna; tu rdeča, tam bela itd. Da, ce-0 na enem ter istem polju to iašlj deset in celo dvajset vrst žit. Vnižjih predelih goje pšenico vsake vrste, v višjih, hladnejših pft uspeva rž, ki raste v nižjih predelih dežele med pšenico kolt navaden plevel. Kakor je več vrst pšenice, tako je tudi več vrst rži; vendar sta glavni dve; ena ima krhke klase, druga pa trdne. Medtem, ko je prva ostala plevel, je druga zavtzela prav radi svoje place, beneški zastori, karpeti, cementni dovoz, dvojna garaža. .Vse v izvrstnem stanju. Cena je J. Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 Peč naprodaj Naprodaj je moderna grelna peč na plremog. Vprašajte pri Peter Marinkovich, 1065 E. 66. St. (214) ALI STE PREHLAJENI? . Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj ini prehlad. Pridite takoj, ko ču tite prehlad. Išče stanovanje Poslovodja, žena in hčer, ki je v višji šoli, nujno potrebujejo hišo ali apartment z 2 spalnicama. Bi oskrboval hišo. Pokličite Mr. Martin pri Shyder Electric Co. LA 3411. _____________(*) Motor Tunes ups Ignition, Clutches, Brakes. Carburetor, Motor Overhauling. Ivans’ Automotive Maintenance 1165 E. 60. St. HE 7035 (x-nov. 11) Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. Če kupujete ali če' prodajate hišo, farmo, lot, trgovino Naprodaj Velika stiskalnica za grozdje, nova je bila $85, stavite ponudbo. Dalje se proda kuhinjska peč s pečico na desni; dve porcelanasti ledenici, ena drži 76 funtov, druga 25 funtov. Lastnik prodaja. Pokličite GA 7828. (214); Pohištvo naprodaj ] Naprodaj je miza za jedilno j sobo in buffet. Zglasite se na !997 E. 77. St. (214) irmo, lot, trgovino ali lotU- Nah'ajata se na 1100 E. obrt, se vselej zanesljivo obrnite gg g4_ j;a podrobnosti pokličite do nas, kjer boste dobili točno m lastnika KE 4g63 (214) zanesljivo postrežbo. ---------------------------- Hiša naprodaj Blizu Lake Shore in Hopkins Rd. v Mentor, O. Nova, 6 sob, kopalnica s ploščami obita; cena je $6,000. Lastnik živi na 2913 E. 57. St. pokličite Dl 2925. m -(214) Dve hiši naprodaj Naprodaj sta dve hiši na enem J. Knific 820 E. 186. St. IV 7540 ali KE 0288 (Thur. — j • Michael's Floral Shop MICHAEL SUHADOLC, Ustnik Cvetlice za vse namene 6828 Superior Ave. EX 3408 (Thurs.) 5064. Trgovina naprodaj Naprodaj je Gayson Beverage na 8906 St. Clair Ave. Prodaja pivo, vino, šampanjec in razne druge sladke pijače. Lastnik gre iz mesta. Za podrobnosti se oglasite istotam, ali pokličite čez dan GL 8887, rezidenca pa PO -(216) Župnik iz "Poljan" (A. Daudet) Vstopil sem. Velik, lep an- T atvj/u omu. * vimj •»!» —j -------------*—’ • — — gel s krili, temnimi kot noč, v spod Martin; ker Se hočete na halji, blesteči kot dan, z dia- vsak način prepričati o vsem _____ ' mantnim ključem, ki mu je vi-1 in z lastnimi očmi videti, kaj je Ameriški rojaki! Kadar pre- sel za pasom, je pisal . . . kra nastvari, pojdite po tej stati, hiram Vaš lepo urejevani in vse- . . . kra ... v veliko knjigo, ki “Poslušajte, moj ubogi got Ha, ha, ha! ... tristo zelenih! klu, ta svojega očeta, drugi Deum, po razsvetljeni cesti stransko zanimivi, trdno katoli-,je bila bolj debela od one sve-ški list "Ameriška Domovina,” tega Petra ...” ki brani prava krščanska načela "Končno! ... kaj želite in proti novemu poganstvu, mite-1 kaj bi radi vprašali? ..je re-rializmu in brezboštvu, ki grozi kel angel. * poplaviti ves svet, mi pade v oči j "Lepi angel božji, radi bi ve-tudi želja mnogih naročnikov, ki del, — morda sem preveč rabi radi kaj veselega in poučno- doveden, — če imate tu kaj Po-zabavpega. Evo vam eno tako Ijancev? . . zgodbico: j “Po ...?” » . I “Poljancev, vernikov iz Po- Gtospod Martin je bil župnik ljan . . . kajti jaz sem njihov na'.'.'. “Poljanah." j župnik, poljanski župnik ‘. . Dober kot kruh, čist kot zlato; | “Ah! . . . gospod Martin . . . • in očetovsko je ljubil svoje “Po- ni res?” ljance”; radi njega bi bili Po-' “Na uslugo, gospod angel!” Ijanci lahko imeli pravi paradiž “Vi torej pravite Polj anna zemlji, ako bi mu bili ti Po- cev? . . Ijanci delali malo več veselja in1 Angel je listal po svoji debe-sebi malo več pokore. Toda kaj! H knjigi in slinil prst, da so li-Pajki so predli svoje mreže po *ti bolje drseli, njegovi spovednici in neko lepo “Poljanci,” je rekel angel in Veliko noč so mu vse hostije globoko zavzdihnil... “Gospod ostale v ciboriju. Dobremu pa- Martin, mi nimamo nobenega stirju je to potrlo srce in vedno Poljanca v vicah.” je prosil Boga milosti, naj mu1 ’ “Jezus, Marija, Jožef! . . . ne da prej umreti, dokler ne bo Nobenega Poljanca v vicah!? pripeljal svoje razkropljene čre- '.v • O, veliki Bog! Kje pa so de nazaj v hlev. , Andar? .. .” No zdaj boste videli, da ga je y M0! sveti mož, so pač v ne-Bog uslišal. i besih. Kje drugje naj bi bili?” Neko nedeljo gre gospod Mar- j 'J, “Toda jaz prihgjam uprav iz tin po evangeliju na prižnico. nebes .. .” • I '' “Vj prihajate od tam? . . . ‘“Bratje!” je rekel, “če mi ho- • čete verjeti ali ne; preteklo noč ' ^n budi bam jih ni! . . . Ah, sem se, jaz ubogi grešnik, zna- gYeta nebesa!” šel pred nebeškimi vrati. I . “^ai hočete, gospod župnik? Potrkal sem: in sveti Peter mi ve i*h ni niti v nebesih, niti v je odprl. i *\ca.h, potem ne preostane nič “Glej ga no! Ti si, moj dobri drugega ... so pač . ..’ gospodar Martin,” mi je rekel.I “Sveti križ božji! . . . Jezus, pa kar moč hitite, če znate teči... Na levi boste našli velik vhod. Tam se pa pripravit« na vse. Bog vas varuj! . . .” In angel je zaprl vrata. • * * Bila je dolga steza, vsa poBU-ta z rdečo žerjavico. Omahoval sem kot bi bil pijan. Na vsak korak sem klecnil; bil sem ves moker, vsak las in kocina na mojem telesu je imela svojo potno kapljico in kar gagal sem od žeje ... Toda resnično, hvala sandalom, katere mi je bil podaril doljri sveti Peter, da si nisem sežgal stopal . . .” Ko sem že večkrat omahnil in skoro padel, sem zagledal na svoji levici neka vrata ... ne, velik vhod, ogromna vrata, na stežaj odprta kot vrata velikanske peči . . . Oh! . . . otročiči moji, kakšen prizor!. . ;. Tam me niso nič vprašali po imenu; tam nimajo nobenega seznama alj zapisnika. Tam se vstopi notri skozi na stežaj odprta vrata v ogromno peč, bratje moji, kakor Vstopate vi ob nedeljah v krčmo. Potil sem se v debelih kapljah in ko sem vseeno vstopil, me je obšla groza. Moji lasje so se naježili. Čutil sem duh po ožganem, po pečenem mesu, tako nekako, kakor smrad, ki se Kaj pa potem iščeš tu?” ; svoj o mater, ta svojo staro ma-“Prihajam ... Ah, ne silite ter, oni svojo-sestro .. vame, ker me noge več ne drže. Prihajam ... prihajam od daleč .. . prihajam vas ponižno vprašat... če ... če slučajno . pa saj ne boste imeli tu ... kakega . . . kakega Poljanca?” Ha, ha, ha .. . strela božja! Tepec, ti se deleš neumnega, kot bi ne vedel, da so vsi Poljanci tu! . . . Daj, grdi vran, poglej in boš videl, kako imamo urejene tu tvoje slavne Poljance! .. .” * * • In pogledal sem ... v sredo groznega ognjenega vrtinca: Videl sem velikega Gala Petelina — vsi ste ga poznali, bratje—Gal Petelin, ki se je često opil in tollkrat zmival glavo svoji ubogi Klari. Videl sem Katarinko ... tisto malo gosko ... s svojim zavihanim noskom ... ki je čepela popolrfoma sama na svislih ... saj se je spominjate, deča-ki! . . . Toda sem že preveč rekel ., . Videl sem Boštjana Perina, ki si je stiskal olje iz Jurjevih oljk. Videl sem Barbo, paberkoval-ko, ki je pri paberkovanju, da bi čim hitreje povezala svoj snop, z roko pulila iz kopice. Videl sem gospodarja Gorjupa, ki je tako dobro znal mazati kolesa svoje korete. In Dovča, ki je tako drago širi po naših Poljanah, kadar}prodajal vodo iz svojega vod-kovač Elija žge kopito starega njaka. osla, ko ga hoče podkovati. Za-1 In Trčka, ki je vedno, kadar prlo mi je sapo na takem peko-,bi me imel srečati, ko sem nečem in smrdečem zraku; zašli- sel dobrega Boga, okrenil svojo šal sem strašen krik in stok, tu- pot, s čepico na glavi in pipo v “Kajbo" dobrega’ s^mo- ^ Davidov! . . ,'oj‘o'j, ojoj, Ijenje in preklinjanje. (ustih ... in drzen kot hajduk naj no aoorega. s cim w mo - _____ v,4, h**.—*«.« «H* Iraknr če M srečal im* rem postreči? ...” |l«j. Joj, ali je mogoče? Ali naj “‘Dobri sveti Peter, ti imaš j veliki sveti Peter lagal? . . . veliko knjigo in ključ, ali bi mi | Vendar nisem slišal peti peteli-mogel povedati, če nisem preveč i• * • * OJ°J* G°rJe nadležno radoveden, koliko Po- it®1 “No, kaj ?... boš vstopil ali1.. . kakor če bi srečal psa ne boš vstopil? . . .,” mi je re-! In Kolarja z njegovo Cilko kel rogat vrag in me sunil | in Jakca ih Petra in Tončko. Ijancev je v nebesih?” “Ničesar ti ne morem odreči, va skupho pogledala to zadevo. In sveti Peter je vzel svojo veliko knjigo, jo odprl, si nataknil očala in listal: “Poglejva malo, Poljanci sva rekla. Po-Po-Poljanci. Tu smo. Poljanci . . . Moj dragi gospod Martin. Stran lista je popolnoma bela. Niti ene duše ... Nič več Poljancev kot v kurniku za pure.” “Kako?! Nobenega Poljanca ni tu?... Nobenega? ... To ni mogoče! . . . Poglej vendar bolje! ...” “Nobenega, sveti mož, dobri gospod Martin. Poglej sam, če misliš, da se šalim.” joj meni! Noge so mi klecale, vil sem roke in prosil usmiljenja. Tedaj mi reče sveti Peter: “Verjemi mi, gospod Marin, radi tega si ni treba srca ubijati, ker te lahko še kap zadene. Na vse zadnje, to vendar ni tvo-' ja krivda. Boš videl, tyoji Po-1 Ijanci, so gotovo morali za kako malo štlridesetdnevnico v vice!” “O, za božjo voljo, veliki sveti Peter! daj,, da bi jih mogel vsaj videti in potolažiti. . .” “Prav rad, dragi prijatelj ... Na, hitro se obuj te le sandale, kajti pot ni preveč lepa . .. Tako, dobro . . . Zdaj pa pojdi , naravnost. Ali vidiš tam spodaj, na dnu v tej smeri? Našel1 boš'srebrna vrata, posuta s črnimi križi... na desno ... boš portkal in se ti bo odprlo . . ■1 Si razumel? Bodi mi zdrav in veselt” Hodil sem in hodil!... Kurja polt me obliva, če se spom-| nhn na to. Ozka steza, polna trnjevega grmovja, bleščečega rdečega kamenja in sikajočih kač, prav do srebrnih vrat. “Tok ... tok ... tok! ...’ “ido trka?” zaslišim bolesten in tožeč glas. "Župnik iz Poljan!” “Iz . ..?” “Iz Poljan ...” “Ah! . .. Vstopite! . . .” lfleni! . . . Kako naj pridem jaz V/nebesa, če ni tam mojih Polcev? svojimi vilami “Jaz?... jaz ne bom vstopil. Jaz sem prijatelj Boga.” “Ti si prijatelj Boga? . . Ganjeno in bledo od strahu, je poslušalstvo vzdihovalo, ko bo videli v široko odprtem pe- “Vi dobro veste, bratje moji,” je povzel dobri gospod Martin, "vi dobro flutite, da to ne more, ne sme več tako iti. Kot dušni pastir hočem, da veste in upoznate brezno, kamor se boste takoj pogreznili z glavo navpik. Jutri se vržem na delo, pa nič pozneje kot jutri. In dela ne bo zmanjkalo! Takole bomo naredili. Da se bo Vse dobro izvršilo, mora iti vse po redu. Šli bomo stan za stanom, stopnjo za stopnjo kot pri “Konjičku,”’ kadar se pleše. Jutri, v pondeljek, bom spovedoval starčke in Stariče. In nikogar drugega. To ne bo dosti. V torek otroke. Bomo hitro gotovi. •V sredo, fante in dekleta. To zna biti dolgo. V četrtek, može. Bomo kratko odrezali. V petek, žene. Bom rekel: nobenih čenč. V soboto, mlinarje ... To ni preveč en dan samo zanje. In če bomo v nedeljo končali bomo prav srečni. Glejte, otročiči moji, kadar je žito zrelo, se mora požeti. Kadar je vino odmašeno in nastavljeno, se mora spiti. Glejte, zadosti je umazanega platna, zdaj se pravi, oprati ga in dobro ga oprati. To milost vam želim. ■ * * « Kar je bilo, je bilo. Vse je oprala dobra “žehta.” Po znameniti nedelji je čutilo vonj čednosti Poljancev deset fara naokoli. In dobri pastir gospod Martin je ves srečen in vesel sanjal druifo rioČ, da; se’je *v šprem«_ stvu vse svoje črede vzpenjaj V veličastni procesiji, sredi prižganih sveč, v oblaku dišečega kadila in v spremstvu otroške- božje kraljestvo. • ♦ * Bog daj, da bi naš mali, verni slovenski narod dobro prestal trdo preskulnjo! Dal Bog, da bi se grešniki spreobrriili ih zapeljanci spoznali svojo zmoto ter se vrnili iz pota zločinov nad lastnimi brati, na pravo pot ljubezni, katero so hodili paši očetje in pradedje. Naj škof Friderik Baraga in Dalmatinec, kapucinski pater Leopold Mandič, izprosita to veliko milost našim zasužžnjenim Slovencem, da bomo vsi skupno stopili na veličastno pot k Bogu in radostno prepevali s “Poljanci” mogočno zahvalo: “Te Deum.” Vinko Lovšin. , Kupujte Victory bonde! 5301 orno ANTHONY NOVAK NAZNANJA Velo Odprtijo EMERY'S BAR 961 Addison Road V PETEK—RIBJA PEČENKA V SOBOTO—KOKOŠJA VEČERJA ZA VSAKEGA LEP SPOMINEK NAJBOLJŠE PIVO, VINO in ŽGANJE Odprto do 2:30 zjutraj » zbora, ki je prepeval Te FOR AIL TYPES OF HEATING tali Stefan Roba ih AUTOMATIC—HEAT—STEAM—W ATER Hand-Fired Coal Furnace or Stoker, . i — _1X1_-X IT Izvolite bivšega senatorja WILLIAM M. BOYD za mestno zbornico v 32. vardi UttllU-l UCU VJVOl X cxx -kuvv -S" ' Newway basement or without basement Home Hot Water Tank—Bath Tub—Kitchen Cabinet and Sink ' W. F. HANN & SONS CO. HEATING and PLUMBING 1SS05 EUCLID AVE. MU 4200 or CE 2028« Mošt in vino! I Služil je dva termina v ohijski legislaturi kot poslanec. Pef terminov pa jo služil kot državni senator. On je bil avtor postave za brezposelno zavarovalnino. Bil je avtor postave, ki omejuje delo žensk in mladoletnih ter mnogo drugih postav za korist delavca. Bil je avtor predloga za ohijski bonus vojakom, ki je resolucija senata št. 70. Čitajte, kaj pravijo drugi o njem: Cleveland Plain Dealer: “William M. Boyd je ne-oporočeno boljše kvalificiran vsled svojih izkušenj v državni legislaturi in civičnih zadevah.” The Citizen’s League: “V našem poročilu za primarne volitve smo izjavili, da je Boyd dobro kvalificiran radi njegovih izkušenj in znanja v javnem uradu . . . Bojdu radi tega dajemo prednost. The Cleveland News: “William M. Boyd, dolgoletni član legislature je odlična osebnost v ameriškem javnem življenju.” The Cleveland Press: “Po našem mnenju ima sposobnost ih zmožnost v izvršnih uradih, zato bi bil odličen councilman.” Priporočen je bil tudi od Kozmopolitske demokratske lige. Pri nas dobite najboljši mošt iz ohijakega grozdja; rdeče in belo, kakor tudi dobre sode od žganja. Zmerne cene in točna postrežba. Pripeljemo vam na dom. KOROŠEC WINERY 6629 St. Clair Ave. Tel. EN 2233 ”U PRAVO IZKUŠNJO i NADOMESTILA" Ta velikanski lepo okrašeni keks je' cenjen Si,000,009, seveda v kitajskih dolarjih in je vzbujal veliko pozornost na Shanghai jesenskem festivalu. Slaščičarji so ga naredili kljub vsem strogim odredbam, ki so v veljavi radi vojne. Porcija Pet jih je v tem šotoru. Najstarejši je Jernej Pograjec. Petdeset let ima in je gruntar. Doma ima ženo in pet otrok. Boštjan Jamnik je delavec, suh kakor trlica in za pet cigaret zamenja kruh. Potlej ga krade sosedom, če se le da, Jože Borštnar je študent, v sedmi je odletel in jo ponavljati ni več utegnil. Pri prvi loka-di so ga sneli. Cena Božič je kaj žar. Na Dolenjskem ima bajto, tri njive, nekaj laza, kravo in prašiča, ženo in troje o» trok. Naj mlajši je Funk, sin grutarja. Ko je prišel na ta prokleti kraj, ga je bilo kakor vola. Zdaj mu lahko brenkaš po rebrih. Od vseh najbolj pobira Pograjca. Ze od doma ni prišel kaj zdrav. Tak je bil kakdr kostur. Doma je stiskal na vse konce, komaj svojim je privoščil in na njegovem gruntu se je premlatilo več močnika kakor v vsaki bajti. Že po enem tednu ga je začelo trgati po nogah in v križu. Gležnji so mu zatekli in komaj se je premikal. Vseeno se je vselej sam vzdignil in odšel po menažo. Jamniku ni zaupal. Hudič vedi, če ne polovi še tistih redkih makaronov, ki plavajo v umazani vodi. Jamniku se stradanje naj manj pozna. Suh je bil prej, suh je zdaj. Mirno vleče cigareto, če jo dobi, če ne, zvije v časopisni papir drobir na pol pregnite slame. Vsem se dviguje, le Jamniku ne. Sedi na pesku in kadi. Doma nima nikogar. Nezakonski je. Mati se je poročila, ko je drugič zanosila. Bila je natakarica. Več se Boštjan ne spomni. Še to ve, da je očeta videl en samkrat. Bil je hlapec in pijanec. XT 1 lr/1 n M n Yliof n Cim O 01 Q di v Ljubljani ali na Rabu. če bi bilo več jesti, bi sedel takole do smrti. Brig* ga, kaj se godi po svetu! Ljudje se koljejo, spodbijajo drug drugega in drug drugemu ne puste živeti. Norci! Svet je širok, kruha je povsod dosti, le nekateri hočejo prevelike kose. Pošten kos vsakemu, pa bi bilo vse prav. Boštjan Jamnik premišlja življenje, pa mu ne more do dnsl. Saj ne ve, zakaj sedi na Rabu. Vzeli so ga pač s ceste kakor tisoč drugih in sedaj hodi po menažo. Boštjan ne more razumeti sveta ne njegovih pravil. Kdor ne dela, naj ne je. Na Rabu nihče ne dela, jesti ' pa morajo vsi. Mar bi bili vsi, ki tod prodajajo domotožje in dolgčas, doma pri svojem delu. Delavec Jamnik zamahne z roko. Mar mu je vse skupaj, da bi bile le porcije take, da bi se dalo živeti. Več makaronov v vodi in več krompirja. Hrana se slabša. Edino to Boštjana skrbi. Hudiča, če ne bo jesti, tudi hoditi ne bo mogoče. Sonce je vroče in močno, da kar suši. Včasih pod roko pride še kako sadje, pa kaj, ko je sama voda Nič ne zaleže. V šotoru je sleherni večer bolj dolgočasno. Pograjec stoka in misli samo na grunt. “Da bi ženska z otroki vsaj vse obdelala, da ne bo šlo v pu drugi ne morejo spati. Nekega jutra ne more več vstati. Studnet'Jože ga nagovarja, naj se javi za zdravniški preglel. Pograjec zamahne z roko. Jutri bo že boljše. Pozna on zdravnike! Po menažo zanj gre Božič. Njemu Pograjc še najbolj zaupa, čez nekaj dni se Pograjcu začenja jed ustav ljati. Makarone še polovi, vode pa nemore več spiti. Štirje so, ki čakajo, da jim bo Pograjec ponudil ostanek. Hudiča, kakšna žival je človek! Jamnik se na tihem veseli, da bo Pograjčev ostanek vsak dan večji. “K zdravniku pojdi!” reče počasi Božič. "Slab postajaš. Ko boš do kraja izčrpan, ti ne pomore nobeno zdravilo.” Pograjec se skusa dvigniti. “Pa menda ne misliš, da bom todle umrl. Zavoljo nog me ne bo še vrag vzel.” “Ne rečem,” ga skuša potolažiti Božič. “Prav bi pa bilo, da bi se bolj brigal zase.” “Saj veš, kaj govorijo. — Zdravniki dajejo strupe. Skoraj vsak umrje, ki gre k zdravniku.” “Ne verjemi.vsem čenčam', saj nisi baba.” “Bom še počakal. Danes mi je nekoliko odleglo.” Pograjec ima velike oči, u-šesa skoraj bela, nos voščen in oster, da je človeka groza se slami. Ne gane se, le prsi mu vzdigujejo in padajo. . . . Čudno piskajoč glas mu uhaja iz na pol odprtih ust. “Prekleto, da je res pri koncu,” je skoraj strah Jamnika. “Saj ima že bele oči.” Ves šotor je pokonci. Pogra jec nobenega več ne vidi. Čudno bele pene mu silijo na brado in mu teko na vrat. “Krsto z njim bo lahko en sam nesel,” pravi študent. “Saj ga je sama kost.” Sredi noči se Pograjčeva prša niso več vzdignila. Božič mu je s silo skušal zapreti oči. pa mu ni prav uspelo. Levo o-ko je še kar belo sijalo. “Zjutraj ga moramo javiti,” plašno vzdihne Božič. Jamnik je prvi, ki se upre. “Dokler bomo mogli vzdržati ob njem, ga ne bomo. Naprej bomo hodili po njegovo menažo in jo delili.” Frenk je v začetku nasproten. RE-ELECT JUDGE ičo.” Jamniku je zemlja malo! Menažo mu nosi zdaj vsak mar. Od petnajstega leta je-dan drugi. Pri ostankih se stregel stroju in je postal že njegov del. S Pograjcem se še največ meni Frenk, ki mu je dolgčas po košnji in vasovanju. Bajtar Božič je od vseh še najbolj tih. Sedi v svojem kotu in žuli košček prepečenca, ki ga je dolgo skrival. Vsak večerni pogovor se nazadnje ustavi ob hrani. Ponoči Pograjec stoka in preda že menjajo. Noč je mirna in vroča. Že od jutra je Pograjcu slabo. 0-poldne se menaže ni pritaknil. Zdaj je pričel čudno hropsti. “Pograjec!” ga pokliče Božič- Nobenega odgovora. “Pa ne, da umira,” sikne Frank. Tudi Jamnik je precej pokonci. Pograjec stegnjeno leži na “Z mrličem vendar ne bomo ležali skupaj, hudiča!” “Ne nori. Za nas je važna hrana, ne mrlič.” Jamnik je vztrajal pri svojem. “Kakšna bolezen se nas lahko loti,” je v skrbeh študent. “Bolezen,” vekne Boštjan. “Bolezen se nas bo lotila, ko ne bo kaj jesti. Zato pa Pograjca utajimo. Dva, tri dni bomo že vzdržali ob mrliču.” "Kakor veš,” so rekli oni trije. Potlej so mrliča prenesli v kot. S KOVACHY MUNICIPAL COURT Term Beginning January 2, 1948 I \ W rrJ aa »»a >7 <4 ole m’porn. OHIO ZOPET VODI! Vaše pohištvo je 'Vredno DENARJA! Mi vam damo za vašo STARO pohištvo, kot Posteljo.............$ 4.00 Breakfast Set........15.00 Skrinjo.............. 8.00 Kuhinjsko pet........20.00 Pisalno mizo........12.00 Omaro...............12.00» Grelec..............10.00 Likalnik ............. 1.00 Svetilko............ 8.00 Udobni stol.........20X0 Modroc Ogledalo Parlor Set Radio_____ Spring .$10.00 ....... 3.00 ....... 50.00 5.00 do 50.00 ....... 7.00 X ANDREW M. K0VACHY I ! V šotoru je bilo četvero živih in pet porcij. Noč z mrličem je bila čudno mirna. Dolgo ni nihče odprl usta. Jamnik je mislil, koliko se je poznalo pri menaži, ko so si razdelili Pograjčevo porcijo. Božiča je.bilOi skoraj strah. Pograjec jejne^bno ležal v kotu in z levim očesom strmel v plahto. Zjutraj si še razdele njegovo porcijo. Potlej Božič javi mrliča. Pri južini so za šotor samo še štiri porcije. Jamnik med slamo, ki jo je nesel ven, najde še kos prepečenca. Sicer diši, pa nič zato. Boštjan ga umije in pri večerji razdrobi v vodo, v )ca-iteri je plavalo deset makaronov. Toliko jih Jamnik ni še nikdar dobil. Kuhar se je moral zmotiti. Jamnik je in misli na Pograjčevo porcijo “Kaj mu zdaj pomaga grunt in stiskanj e j” je tiho rekel tedaj Frenk.1 “Nič,” se prevrne Studio Couch........15.00 Sweeper.............15.00 Mizo (kakršno)...... 5.00 Pralnik.............14.00 amrawK 'zmmmmzmms. :swc atest: -test :awe :a*sE VASE STARO POHIŠTVO JE VAŠE PRVO PLAČILO, KOT GOTOV DENAR! 3*sc :a*c a*r -sume -mcsmc tskc ::«k: am The Ohio 'fulnitule Company nrtTTTArmrA nDUDDAPID T?T TPVTRT^MT PRTmiMTTTT POHIŠTVO - PREPROGE - ELEKTRIČNI PREDMETI 6323 St. Clair Avenue CLEVELAND 3, OHIO Telefon: ENdicott 5016 PRINESITE IA OGLAS S SEBOJ! Jamnik na hrbet, “še na slabšem je kot jaz, ki se nisem maral nikjer pretegniti.” “Bogve,” reče Božič. “Nemara je od nas vseli najbolje naredil.” Zdaj so vsi tiho, s Pograjcem vred. Že proti jutru študent zavi-hne nos. V ^/L-ME-MONDWl BOOKKEEPING and TAX METHOD COAST TO COAST AND CANADA VICTOR DeMARCO FOR JUDGE OF MUNICIPAL COURT “Že smrdi. Ne vem,prekleto, če bomo danes še vzdržali.” Vsi čutijo, da mrlič zaudarja, le Jamnik ne. Dan je vroč, zrak pod šotorom je strašen. Pograjca je začelo napenjati. “Poglej, zlomka, da ga misli res gnati,” mora vsem pritrditi tudi Jamnik. Pograjčeva porcija brani, da bi naznanili mrliča. Zvečer nihče več ne more vzdržati pri mrliču. £mrad pod plahto je neznosen. “če sami ne bomo naznanili, bodo drugi. Vsak ima nos. Saj ne smrdi samo nam,” se o-glasi študent Jože. Čez noč je v šotoru Pograjec sam. inly nationally, bul intem.tion.lly, [•aping and tax service fot indapend bookkeeping and tax aerviea lor indap, is "Mail-Me-Monday." Thousand, ol IS mail - me- monuay. — ------—- - U. S. and Canada hava all business record, kept, ail raiurna prepared, at one economical fee (ai little aa cents a day) by "Mail-Me-Monday. It * tbe better, cents a nay, ny - -. - — —--- modern and complete bookkeeping and tax service. INVESTIGATE-NO OBLIGATION "MAIL-ME-MONDAY” BOOKKEEPING and TAX METHOD PHONE Fulfilling with great pride his duties as Assistant County Prosecutor. Victor DeMarco in the coming Nov. 4th electiion is a candidate tor Judge of the Municipal Court for the four year term. Victor DeMarco’s record is as follows: Age 39; Central High School, Cleveland, 1924-1927; Western Re-serve University, A.B., 1929-1931; Western Reserve University Law School, L.L.B., 1931-1933; Admitted to Ohio Bar, August, 1933; Practiced law in Cleveland 1933-1941; Assistant Police Prosecutor, Cleveland, 1941-1942; Jan., 1936 to Nov., 1941, Service Representative for H.O.L.C.; Assistant County Prosecutor, Cuyahoga County, 1942 to date. The Municipal Court of Cleveland is an important tribunal in Cuyahoga County, therefore, this court should strive to attain the wholehearted and unequivocal confidence and approval of the entire community, and to attain this confidence, the people must always feel assured that their litigation is given able and just consideration. The citizens of Cleveland should place full confidence in Victor DeMarco as one who has already shown his ability and experience in the responsible positions he has held, and on Nov. 4th go to the polls and cast their vote for a man that will honestly, without favor or special privilege to any person or group, serve and represent the people of Cleveland — namely, Vicotr DeMarco, for Judge of Municipal Court, 4 year term, East 61st St Garage FRANK RICH, lutclk 1109 S. tilt St. HEnderum 9231 Be prlDarofe as popravna In temni« vaten avtomobil*. Delo točno ta lotan. _____ RE NU AVTO BODY, CO. Pomnimo ni avto to pratamna, da bo kot nay. PoBHLvUamo body to tadvfe Weldtsgl JOHN J. POZNI* OLenvflle MO. , < , M BM UM Bi im - xmnuagi DQMQvnra. October so, 1M7 Steklarstvo-starodavna umetnost se je ohranil do danes, toda se- bilo veliko povpraševanje Steklo spada danes že vse preveč k vsakdanjim stvarem, tako da smo že skoraj pozabili, kak-ino čudo imamo pred seboj. Potom prečiščevalne sile ognja nastane iz tako grobih snovi, kot sta pesek in pepel, tvarina, nežna in prozorna kot zrak. Posoda iz stekla ima posebno mikavnost, ki jo povzroča predvsem učinek svetlobe na njeno površi- no. Bočno izdelovanje stekla lah- [ ko brez nadaljnjega imenujemo rf pristno umetnost, že pred tri ti- lane kalupe. V zadnjih dm * soč leti so takratni setklarji po- slučajih pa niso izrabili možno !J" ........ • ------ sti, ki jo nudi še vroča steklovi- daj ga strojna proizvodnja vedno bolj izpodriva. Pri strojni proizvodnji delajo največ s kalupi (modeli), kar pa tudi ni nič novega. Saj so že stari Rimljani v začetku steklarstva de-lhli z oblikami, v katere so napihovali steklovino. Stiskanje (prešanje) stekla je iznajdba 19. stoletja. Ta način se vrši brez napihovanja. Okraševanje steklenih posod se je razvilo na isti način. Delali so z roko na plastični podlagi ali so obdelovali steklene predmete kot one iz kamna ter izklesavali poljubne vzorce, ali pa so steklovino vlivali v izdelane kalupe. V zadnjih dveh * svetili izdelovanju steklene posode, pa najsi bo za praktično uporabo ali le za pašo očem, vso svojo zmožnost in domisleke. V njej se zrcali vsa pestra različnost oblikovanja. Stari Egipet, 'rimsko svetovno carstvo, Bagdad, dvorska posestva nekdanjega Islama, Benečija, Anglija, Nemčija, kakor tudi Francija in češkoslovaška, vsi ti so podarili svetu umetniške vrednote iz stekla. V gotovem smislu bi izdelo- Stari Egipčani so bili zelo 3pretni v izdelovanju pisanega stekla in skozi dolga leta so v Aleksandriji izdelovali steklene bisere in druge luksuzne predmete v velikem obsegu ter jih od tu pošiljali po vsem svetu. Izvzemši proizvodnjo steklenih biserov in prve steklene posode niso danes več znane pr- -- - votne metode Egipčanov v iz-1 čutno. beneških kozarcih in ogledalih. Šele iznajdba svinčenega stekla v Angliji začetkom 17. stoletja se je razvila v resno konkurenco za beneški monopolski položaj. Moderno! steklarstvo sega pri izdelovanju predmetov iz litega ali stisnjenega stekla nazaj v staro rimsko metodo uporabljanja kalupov. S temi je namreč omogočeno proizvajati ste klene izdelke najhitreje" in v največjem obsegu. Toda ročna proizvodnja .steklenih predmetov s svojimi poedinimi dragocenimi izdelki mora vendarle še danes oskrbovati luksuzpo tržišče. Vseeno pa lahko tudi pri množični izdelavi proizvajajo res umetniške izdelke, če izdela kalupe umetniška roka. Osnutek za strojno izdelovanje pa je naj lepši tedaj, če posveča paž-njo preprostim jasnim potezam ter se ogiba vsake načičkanosti. --—m-------- Pomanjkanje duhovnikov v Zajradni Poljski Pomanjkanje duhovnikov posebno v Zapadni Poljski je ob-Ob Odri in Nisi vanje stekla lahko imenovali kot delovanju stekla. Toda nftpi- en d“hov"jk “ napiepšo polno panogo roko- hovanje stekla, kot so ga izna- 10,MO vernikov PolJ*. *>*)• delstvT Obdelovanje steklovi-U stari Rimljani, se vrši še da- f ušajo pridobit, po j ke dune, dokler je še vroča in prožna, nes po istih načelih. Med to, Ovnike, k. se "uha«ovbe-zahteva ritmičnih kretenj. Ta ri- in današnjo dobo leži najprej Euns.vu uii eguns. L je skoraj poosebljen v doVr-[ srednji vek, v katerem so se ta-!«* J »>' da bl £e vrmh V šenih oblikah in bi lahko služil J ročila Egipta in starega Rima! domovino_._______ “ ™ v,S Zastopnik Volita., E«*. medtem ko je Evropa v kultur- Papež je imenoval Kanadca- rokodelstvu. Toda nevarnost je, da bo tudi ta umetnost vsled napredujoče mehanizacije in indu-strijalizacije polagoma izumrla. Stroj, ki deluje avtomatično, izdela do 15,000 steklenic na dan. Jasno je, da je prinesel preobrat v izdelovanju stekla socialne l^p-kor tudi estetske probleme. Kakor pri drugih umetniških izdelkih, ki jih danes izdeujejo stroji, se mora tudi tukaj primerja-i dobiček in izguba, če hočemo ssojati. Varčevanje nem pogledu zaostala. Šele italijanska renesanca je poživila rimsko steklarsko umetnost in iz Benetk izhajajoč ee je ta kmalu-zopet razširila po Evropi. Takrat je bilo steklo dragocenejše od srebra, predvsem je: na monsignorja Arturja Hug hesa za prvega vatikanskega zastopnika oziroma poslanika v Egiptu. Dosedaj je .vodil apostolsko delegacijo v Egiptu in je uredil diplomatske odnošaje med sv. Stolico in Egiptom. „ r___ivodnje koristnih iwi moremo brez dvoma v sedanjem obubožanem svetu vknjižiti kot dobiček. Ali naj se vkljub temu prizadeva, ohraniti to staro ročno obrt pri življenju? Samo na kratko si prikličimo r spomin, in česa izdelujejo steklo. — Steklo nastane potom spajanja sode, kremenčevega peska In apna. Ker vsebuje pesek večinoma majhne količine železa, je surovo steklo ponavadi zelenkasto. Z dodatkom raznih kovin se Steklo lahko poljubno pobarva. Steklovina je v vročem stanju nezmerno elastična prožna), in se jo lahko razteguje in oblikuje, navija in vliva. Pri poizkusih, izdelati steklo jasno in prozorno kot zrak, z visokim lomljenjem svetlobe,’so sedemnajstega stoletja v Angliji prišli prvič na to, da je možno z dodatkom svinca izdelovati najlepše, t. j. takozv. svinčeno steklo. č Imamo tri postopke pri izdelovanju steklenih posod. Naj-starejši in najprimitivnejši način najdemo pri starih Egipčanih, ki so izza izdelovanja steklenih biserov, dognano najprej pognanega stekla, postopoma prišli do izdelovanja steklenih posod, gfc steklene bisere so izdelovali takole: zavili so ilovnate krogli-|}|IS, skozi katere so najprej vta-ili tenko šibico, v še vročo in hko steklovino. Ko so se ohla->, so izpraskali ilovico. Na isti •in so izdelovali prvo stekleno ido, n. pr. vrče za na grobi- Skof blagoslavlja svojo mater. — Ko je bil. posvečen v škofa Hugh A. Donohue v San Francisco, je bilo prvo njegovo 'delo po posvetitvi, da je podelil škofovski blagoslov svoji materi Mrs. Frances Donohue. Pri posvečenju sta bila navzoča tudi dva njegova brata, ki sta oba duhovnika. Mrs. Donohue je imela še šest otrok, izmed katerih so tri hčere nune, ki so tudi bile navzoče m tej slavnosti. CELEBRATED COLLECTORS Poda ta postopek je bil opu-n, čim so prišli tako daleč, so pričeli steklo napihovati, postopek se je do približno ae pped Kristusovim rojst-n v starem Rimu razvil ter se du razširil po vsej takratni opi. Steklar zajame z že-iO cevko primerno količino lovine in jo nato napihuje mehur iz milnice. Potom tovih ritmičnih kretenj se lehur poljubno razteza, ta-a nastanejo zaželene oblike, način ročnega izdelovanja Ant.lier /smeu« collector ij M::. Amflllca, wlio, in the pact five yean, ho» turned over to her meat deeior 625,000,000 pound* j. of needed u»ed cooking fat. 1 WAITER HEHR Council—Flat Went JUSTICE or PEACE ALEXANDER APPLE - R. HARRY KOPPICH FOR CONSTABLE GEORGE E. SHAFER - FRANK A. WELLING VOTE TO PROTECT YOUR CITY! Re-Elect Those Who Have PROVEN Their Ability to Handle Important Problems of Government ■' " "" " bulletin KIA! il/1 wye., v,----« - . TW fcJftkx never .fill enjoy > reduction of »2.00 for each $1,000 in valuation ,n the city‘portion of the tax rate, ra. fo? next rear has been reduced from 3.5079 mills to 3.259 mills. Tto «'; bfere^nz tizures^ompare them nilh those of any other City in the County. “In 1947 It Is Still Forward With Sims” Election Tuesday, November 4th, 1947 skali je bil trden kakor za večnost.’’ "O, mislim si, kako vam je bilo!” “Nak! Gospod ni hotel, da bi si trli betice in lomili kosti, kar mirovali smo in čakali. V gradu je res kmalu zmanjkalo živeža.” “Aha, aha! Človek, ki znori za žensko, je brez uma in ne preskrbi za nič.” “Grad se začne pogajati za mir in spravo, naš gospod ne ° o im minil ■■■!! 1 0 O o o o o BELI MENIHI 0 o o 0 o o a Povest is prve polovice XII. stoletja o o o 4> spisal IVAN ZOREC o <► o o (V Zdaj ni odgovoril on, le z ro- suličarji in z očmi premeril za-ko ji je pomahljal. j lega Janeza s širokrajnim klo- “joj, kaj bodo oče dejali, če bukom in kratkim suknenim jim res kaj blekne?” jo je skr-'suknjičem, z irhastimi hlačami belo. “Mislili bi, da sem se mu in ozkimi golenicami, ki so mu kdaj nastavljala.” 'segale nad gola kolena. Trlep se je kar po bedrih | “Zdaj pa le gor!” je velel in udaril, tako se je obveselil, ko mu pokazal konja, ki ga je suje gospod Boštjan' razhajal ličar imel ob brzdi, pred hišo. Janez se je zasr.ie-j Čez dobre pol ure so že po-jal, prikočil in mu konja spra- časi jezdili v Peščenjek. Sonce, vil v hlev. ki si J® do Zllaj le mencalo oči, “Če vi ne bi bili prišli, bi vasi je že mežikalo izza daljnega iskal jaz,” je potlej rekel. jhribja in vstajalo, ptiči po ho-“Kaj je?” ga je gospod ve- sti obakraj ceste so mu na ves dečno pogledal. klas peli zornice, a konji so "Da hi mi prišli v svate.” J zdravo prhali in hrzali, suličar-“Saj res, pater opat mi je ji so jih mirili in se menili, povedal, da so se ti nebesa od- J “Prav, da še v hladu preko-prla na vse stežaje. Veš, ve-1 kalimo tale hudi klanec,” se je sel sem, kakor če bi veljalo me- suličar ozrl po soncu. “V doni. Bog ti daj sreče, o Janez!” Ibrih dveh urah, če v maršju “Sreča te vrste še čaka tudiine bomo počivali predolgo, pri-vas, gospod Boštjan,” je Trlep jdemo potlej do Ljubljane tudi menil. “In dosti je je, samo Iše p5 hladnem.” vo vpili; nad njimi se je drobno zibala srebrna škrjančja pesem. Janezu so oči božale njive in gledale po tlačanih. ‘ Vsi so za klobukom imeli kaj izelenega . . Misli so se mu plašile, srce ja gledalo domov in iskalo Ančko. Uzda se mu je v roki rahljala, konj je trudno kopitil po'kotanj asti cesti. “Kaj je, Janez?” se mu\je_go-spod Boštjan nasmehnil, se držiš resno in rezno kakoi sezite po njej!” “Motiš se, segel sem, pa se mi je precej odmeknila.” “Neumna je bila, kaj hočete, tudi take so ženske.” “Silijo mi tako, ki je še poznam ne in maram ne; tista, ki so mi jo oči našle same, pa gleda proč in se dela, kakor da se norčujem z njo.” “Morda ste segli predaleč in previsoko?” “Tlačanka je, a ponosna in neizaupna.” “Nobena tlačanka, ki se ne misli zavreči, ne bi verjela, da res snubite pošteno, vsaka bi odneha, prej hoče imeti nevesto' ponočni čuvaj o polnoči.” nazaj.” “Pa sem res premišljal, kaj “Kaj mu je še bilo do nje — bi storil jaz, če bi kdo meni na-iz njegovih rok?” , Idrobil kaj tekega.” “Nevesta res pride ven. Le-1 “Bojeval bi se, v boju je zma-oni ji ni storil še nič, samo tiš-'ga in slast življenja.” čal je vanjo, pa ga je hudo pičila z bodalom, ki si ga je bila skrila v nedrje. Tako je moral ležati in si lizati rano. Njena krščenica je potrdila vse to.” ‘O, in kaznoval bi ga še dosti huje, kakor ga je tisti gospod!” “Hud si, vem, ljubezen te tišči.” “Res sem nekoliko nemiren, “Kako ja potlej?” !časi sp nevarni.” “Kako? Le-oni ni hotel pla-! “Tp je zato, ker so ti misli čati velike odškodnine, ki jo je in srce le v Žubini. Strezni se naš gospod zahteval. Tako smo pa boš miren in močan.” še bolj stisnili grad in ga na-j “Kaj ste vi močni? Res mo-posled zmogli. Kdor se nam je čni?” še upiral, smo ga posekali, grad j “Hej, pa še kako! Še mavri-zažgali, graščaka na konja pri- čnost oblakov bi zadržal in vonj vezali, s seboj odgnali in ga' cvetja bi ujel, tak sem!” “E, kaj, takale ježa, ko veš, da ti je iti po mirnem opravku, je čisto prijetna tudi ob vročini,” se je prileten suličar oglasil. “Ali jaz se spominjam jež, ki jih ne pozabim nikoli.” ‘“Kakovih pa?” so silili vanj. “O vseh vam ne morem praviti, saj bi jahali tja do Duna-j j a, pa bi vam še ne povedal naj-,hujših. Samo eno bi izdalje vzel v misel.” “Povej, pogej,” so vedečno prosili. “Hh. Čisto mlad sem še bil, v daljni nemški deželi sem služil na imenitnem gradu. Graščak ob razvalinah nevestinega gradu za pete obesili.” Suličarjem se je to zdelo pravično, zadovljni so bili in so pomolčali. Cesta je prilezla iz Stehana “To ste pa spet povedali prav lepo.” “Vidiš, verujem vase, pa sem zmerom močan in dobre volje. Tudi ti bi smel biti, tebi nihče ne vzame Ančke, jaz, glej, pa in se potegnila proti Šmarju.jse bom moral še bojevati za ti-Sonce je že močno sijalo, v j 3to, ki bi jo, rad. Nesrečna 1 ju-njem je polje migljalo. Tla-,bezen je nabolj zvesta.” čani so počasi orali s trudnimi, mršavimi voliči, sejali, vlačili in si z njive na njivo šega- “Pa je res čudna, da se brani vas!” “Nezaupna je, ne verjame i ouuwivv --1 — | 11(1 liuviuuivm 61 M,V.v.. --- dejala, češ, sama sila ga je, vjje bil dobra duša, samo prerad na levo roko bi me radjSa je bol s sosednjimi graščaki. - -zvezo imel.” “A ta me dobro pozna in že dolgo.” ’ ” “Je, ženske so muhaste, morda je všeč niste?” ’ “Ali pa se je že zarekla komu drugemu?” je še Janez umno primeknil svojo. "Če me ta ne bo marala, me druga tudi ne dobo!” “Vidite,” je Trlep kimal, “vsakdo ima svoj križ, le da'nam to marv” vaš ni več velik in ne pretežak j “Le stojte! Na nekem dalj-zdaj.” 'nem gradu si ubere nevesto, po- “0, kup bi pa le bil strašno vakj svate, skliče potlej nas in velik, če bi jih ljudje, male in pravi: Po nevesto pojdemo, A mi smo ga ljubili, zanj bi bili vse storili. In ni bil možak, da bi dejal, velik in viden junak. Majhen je bil, vendar širok ko vrata, tršat in plečat mož, močan za deset nas. Pa oči, oči! Mile in, vroče, so zmogle slehernega, ki so ga prijele. Ženske so kar vrele za njim.” ‘E, ti in tiste ženske, kaj mi.” ‘Ne zamerite, katera, čigava je?” Gospod Boštjan ga je pogledal in pomolčal. “Pojahajva nekoliko naprej,” je potlej dejal in dregnil konja, da je stopal hitreje. “Janez, ali še pomniš, kako sem ti pomagal pri Štepiču?” “Se, še, kaj ne bi! In nikoli vam ne pozabim tega!” “Vidiš, zdaj bi pomagal meni lehko ti.” “O, rad, rad, samo povejte, kako!” “Tisto, tlačanko, ki sem o njej praivil včeraj, preveri, da jo res hočem za ženo.” “Preverim jo, če ni čisto ob pamet. Katera je?” “Tvoja sestra Minka.” “Minka? Naša Minka?” je Janez ostrmel in se zasmejal na glas. “Pa da se je branila vas? Kdaj pa je bilo?” “Včeraj, ko je plela na njivi,” je gospod Boštjan pravil, kako je bilo. “Boga zahvalite, da se ni pralico zakadila v vas,” se je Janez še smejal. “Huda je res ko osa, če misli, da jo kdo žali. Ali ste ji že kdaj napomni-li kaj takega?” “Še nikoli, deseti brat je vendar ni mogel snubiti.” “Le brez skrbi, zdaj se poda, če le ni obljubila večnega de-vištva.” “Kaj pa, če se je res zarekla že komu drugemu?” “Povedala bi nam bila že. “Če se je zarekla, ji nočem razdirati sreče, ki si jo je izbrala sama.” “Tako je morda res mislila, jj Za pogumno vodstvo 5 IZVOLITE PONOVNO " velike, zmetali vkup.” “Ne rečem. A če bi Bog potlej velel, naj si ga, ko vendar slehrni človek mora nositi ka-kov križ, lepo preberemo iz tistega kupa, bi vsakdo brž segel po svojem, ker ga je že navajen in ker mu ga je bil pomeril Bog sam.” Premolknili so in potlej drugam obrnili besedo. “V svate, Janez, bi ti pa res rad prišel,” se je gospod Boštjan domislil, preden je odšel. “Kar gospodu Semeniču daj glas, kdaj bo, pa pridem. Le jutri in pojutrišnjem ne bi utegnil, po neki opravkih mi je iti v Ljubljano.” “V Ljubljano?” se je Janez čudil. “Lepo mora biti tam.” “Pojdi z menoj, v dveh bova nazaj.” “Daleč je, jeznega konja nimam pravega.” “Za konja ne skrbi, doboš ga iz mojega hleva; jutri prav za-vred me kar čakaj na cesti ob Mrzlem polju.” Janez je pogledal očeta. “Le pojdi, le,” mu je ta pokimal, “sveta kaj vidiš in novic zveš pa sveč nakupiš za našo cerkev.” Tako je Janez drugo jutro že ob prvem svitu čakal gospoda Boštjana. Kmalu je e Mrzlega polja slišal peket in hrzet, še malo pa se je iz meglenega somraka bližalo krdelce konji-kov. “Kaj si res že tu?” se je gospod Boštjan ustavil s štirimi vendar se oborožite, kakor da nam je iti v boj, človek je varen le, če je pripravljen na vse.” “Ni bil neumen, glej.” “O, moder kakor menih. — Jahamo in prijahamo, odkoder bi že morali videti nevestin grad. No, saj smo ga, ampak dimu in ognju.” “Aha, aha!” so suličarji razumeli. “Gospod prebledi, zaječi in se zadrevi naprej, mi pa za njim. Pod gradom nam tlačani povedo, da je mlad graščak iz soseščine nekoliko pred nami pri-grmel s krdelom svojih ljudi, zažgal grad, našo nevesto pa z njeno krščenico odvel s seboj.” “O grom Elijev! Kaj pa ženin?” “Zdaj bledi, kakor bi umiral, zdaj rdi ko še gorka kri, gleda po nas in molči. Slišali ste, kaj mi je storil, potlej, zahropi. ‘Kazen mu gre, povejte, kako-va!’ ‘Smrt! Smrt!’ rjovemo vsi kakor obsedeni. Kaj ne bi, radi smo ga imeli in smilil se nam je. Ali ste pripravljeni, da jo udarimo za njim?’ Mi vsi kakor žerjavica, a on nas posamič kliče predse in vsakdo položj desnico na kržini ročaj njegovega meča in mu priseže zvestobo do poslednje moči in zadnje kaplje krvi.” ‘M3, rad bi bil ta čas med vami!” “In že jo kakor burja uberemo za malopridnežem in obstopimo njegov grad; na visoki Meet The Outstanding Candidates SjSooSooSooSooSooSooSoioS«>SooSooSoo<3oo^5ooSooSwSooSo(^ooSooSoo^ I wmmm elect...' CASSIDY Term Ending January 4th, 1950 PRESENT ASSISTANT COUNTY PROSECUTOR Term Ending January 2nd, 1952 RETAIN VOTE FOR Anthony A, HARRY B Municipal Court Clerk ol Municipal Court LABOR’S FRIEND Election to be held November 4th, 1947 PRESENT COUNCILMAN : * A ' TW K9 DURKIN FRANK H. & s FOR CLERK OF MUNICIPAL COURT 20 Years' Experience in Clerk's Office Prominent Cleveland Attorney “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Vote YES— For Durkin Tueiday, November 4th Qualified by Experience RETURN JUDGE MARTIN L SWEENEY Municipal Court Judge, 4-Year Term Member, 89th General Assembly, 1913-1914; Municipal Court Judge, 1924-1931; Representative in Congress, 1931-1942. „ . Wheen Judge Sweeney sought re-election to the Municipal Court in 1929, the Cleveland Plain Dealer, under date of October 28, 1929, said of him: “In regud to Judges Terrell and Sweeney, The Plain Dealer concurs in the opinion of the Bar Aa-oociationo, of other group«., and of citireno gen-erally that their work on this bench entitled them to re-election. What is more important, it is tacit that the city cannot afford to dispense with their j oerriee.” SWEE1 ROBER1 t------------------ SWEENEY FOR JUDGE COMMITTEE ROBERT EMMETT SWEENEY, Secretary , - ■ - ...................................................................................iiinsitnriHl~ ATTENTION VOTERS! For Good Government RETAIN Factory ■ Supervised WEATHER STRIP SERVICE TWIN PORTRAIT 1449 Hayden Avenue 19 Resuming STUDIO GLenville 2747 JUDGE DAVID E. CLARKE Keep Out Summer Dust end Winter Cold FOR MUNICIPAL JUDGE • Let Chamberlin’s expert weather strip mechanics seal your windows and doors against dust and drafts. You can’t imagine how much comfort and cleanliness it QUALIFIED — EXPERIENCED “A Friend of the Slovenian People” Term Ending Jan. 2,1952 IVUUUll BUM Vltwuuiivm. *• will mean. For real quality, you can’t beat Chamberlin. Been at It 50 years! Also Rock Wool Insulation and Combination Windows Chamberlin offers you finest produ quality in these products, also. Easy terms. Quick service. Phone nowl L ELECT Chamberlin Company of America 4019 PROSPECT AVE. PHONE HE. 4920 Attention Ladies Now Showing All Styles y Smart Hats > / Finest Selection Melting Millinery COUNCILMAN J. PRINCE FOR MUNICIPAL JUDGE 5724 LORAIN AVE. MElrose 2773 Open Evenings - I A lawyer of wide experience in the legal profession I “,'0 His highmindedness, his fine legal education, and long experience in his practice of law should qualify him for Judge of the Municipal Court 0 His long residence in Cleveland has made him familiar with its needs. 0 Able - Impartial - Fearless 0 These are necessary qualifications for a Judge Election Tue»., Nov. 4th ttxxxt saweri..w—i.iiL.iwi.iiiu—r'mwwitiiij—ii iipri'''W’'Trwna»B| RETAIN GREETINGS PROGRESSIVE MACHINE & TOOL CO. Arthur J. Orinski 111 Fountain Court MAin 4024 JOSEPH P. SULLIVAN JUDGE MUNICIPAL COURT Portrait Work Under New Management Careful, Painstaking Artistry on Children, Candid Weddings, Confirmation, Birthdays — Any Special Occasion -— Groups, Etc. We'll Do Our Best To Mike A Better Portrait HELENE'S DRESS SHOP SPECIALTY SHOP FOR WOMEN SEE OUR FALL UNE OF MAJUE DRESSIER DRESSES (Half S>n») LOUISA ALC01T , (Half Size« and Straight Dresses) LINGERIE • SKIRTS - HOSIERY SWEATER BLOUSES PRICED AT REASONABLE PRICES WE SPECIALIZE IN BRIDAL AND FORMAL GOWNS CUSTOM MADE VEILS AND ACCESSORIES TAILORING . . . DRESSMAKING HELENE'S DRESS SHOP GL. 3038 MARY KOROŠEC, Prop. 11518 St. Clair Ave. MA 8376 h w Near Public Auditorium % ( I DR. G. L. GORDON DENTIST HE. 7111 5421 Superior Ave. ' :§5i DR. S. A. MOODY, Optometrist announces the opening of his offices for the practice of Optometry including he examination and refraction of the eyes, visual tr*ln,n& and optichl dispensing. Office Honrs: Daily 9 to 5:30. Wed. 9 to 12. Evenings by appointment. 6603 DETROIT AVE. AT. 0100 IT IS YOUR PRIVILEGE! IT IS YOUR RIGHT! IT IS YOUR DUTY! We Welcome Your Inquiries For INSURANCE : r ■ f ‘ if. ' 1 . _^ ' f On your business, your home, your wflgF'v.vV your personal property and your lift. R. Wells Ruby and Associates “Complete Insurance Service" 1115 Schofield Bldg. Superior 4141 Open daily 8:30 to 5:30 Saturdays 9:0t) to 1:00 East 9th at Euclid Eves. EV. 4141 RECORD Executive Assistant to Mayor Thomas A. Burke 1945-6 Judge of Municipal Court 1947 Asst. LaW Director 1944 Asst. Police Direstor 1941-3 Election Tuea., Nov. 4th Itllllltlllpumillllimtpr^onnntnnitiiiiiiiimillllimtlllllllllllllllllllUUUUUm Reward Faithful Service RE-ELECT JOSEPH EBERL1NG COUNCILMAN WARD 9 HONEST - EFFICIENT AGGRESSIVE č ‘ *v. To Vole On November 4ih FDR HIS ■ ''-i f I Jt ■ FAITHFUL SERVICE VOTE FOR JAMES U. DUFFY Clerk of Municipal Court ' s 1 itl “YEARS OF EFFICIENT PUBLIC SERVICE” .JAMES U. DUFFY Election—Tuesda, November 4th, 1947 GRANDVIEW WINERY CO. Presents the Best Quality of Grapes and Grapejuice sold by gallons and barrels at wholesale and retail prices DELIVERIES DAY AND NIGHT A. FAVITTA & CO. 2617 E. 111th ST., OFF WOODLAND CE. 1989 XXXI iiiiiiiiuiiiimiiiiiiuuiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimimiimiii GARAGE DOOR PROBLEMS! Let ERNIE J. SOLGOS WORRY ABOUT THEM INSTALLING OVERHEAD TYPE DOORS SINCE 1937 CHANGE OVER SPECIALTY—.RESIDENTIAL AND COMMERCIAL YOUR OLD OVERHEAD TYPE DOORS SERVICED COMPLETE—CHECKED, OILED, FREED-UP 33.99 EXPERT CARPENTER WORK CALL ANY TIME WI. 1155 3767 WEST 137 ST. FREE ESTIMATES A. R. M'NAMARA MUNICIPAL JUDGE HONEST - FEARLESS - CAPABLE THE WORKING MAN’S FRIEND “A Friend of the Slovenian People” YOUR VOTES APPRECIATED Election Tues., Nov. 4th TERM ENDING DEC. 31st, 1953 \ ♦♦♦♦S******««**®«*«««***** RETURN HOE ROOMS AVAILABLE JOSEPH F. DOLEJS TO COUNCIL 13th WARD Singles—52 up ; Doubles—IS up Dining Room and Bar Free Parking | IMPERIAL HOTEL II F. H. WITTENBURG i “WIT” TO YOU 1931 E. 79th Street | GA. 7641 • A RESIDENT OF THE • HE IS CAPABLE 13th WARD FOR # HONEST 30 YEARS • FEARLESS • HE KNOWS WHAT THE WARD NEEDS • HE DID A GOOD JOB WHEN HE WAS IN COUNCIL • HE WILL DO IT AGAIN! • GARBAGE • RUBBISH • TRANSPORTATION § LET DOLEJS • FINISH THE JOBI RETURN... JOSEPH F. DOLEJS 10 (OIHKIL and You’ll Get Returns Far The Taxes You Pay! Election Tues., Nor. 4th 'JTMMMjV***** i CARNEGIE J I Flowerland , if I TUB FINEST % IN FLOWERS W FOR EVERY OCCASION £ JAMES T. CASSIDY U Gtyen Each Order % W Large or Small O 5 WEDDINGS - FUNERALS U % HOSPITALS - CORSAGES K CUT FLOWERS - PLANTS ^ % BIRTHDAYS — ORCHIDS R W You’ll Like Our Artlstio ^ Designs—Reaaonable U R We Telegraph Flowers ^ J Everywhere J 3 10828 Carnegie Ave. 1 % RA 6110 £ 'nrww******* MUNICIPAL JUDGE Former Chief Aaaiatant County Proaecutor Former Aaaiatant Director of Law Prominent Cleveland Attorney ELECTION TUES., NOV. 4th Term Ending Jan. 4th, 1950 IllllllllllllllllllllllllilW (Term Ending January 3, 1964) VETERAN OF WORLD WAR II. 45 MONTHS irurrijmjmjmrLriJirijmrijmriJiru^ JOSEPH J. MORROW FOR COUNCIL 2nd WARD CUSTOM and READY MADE WEDDING GOWNSj Bridesmaids Gowns Veils | Accessories | Open Eves by Appointment j | Every Evening Till 7 P. M. ] I . . CAROLE TRAVEN . . j I . . FRANCES SIETZ . . | j Upstairs Above Abel’s i 7017 Vi Superior Ave. \ I EXpreaa 2828 ATTENTION VOTERS! For Good Government FULL TIME REPRESENTATION ELECT MARGARET M CAFFERY FOR COUNCIL 22nd WAJTO — YOUR VOTES APPRECIATED RETAIN “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE’ Election Tuesday; Nov. 4th Qualified — Experienced “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE' 10631 EUCLID (UPSTAIRS) Specializing in Italian Foods Reservations Accepted for Weddings, Banquets and Private Parties Call RA. 6445 for Reservations Open From 12 Noon to 5 A. M. Serving Luncheon and Dinner Your Votes Appreciated Election Tues., Nov. 4th VETTER CUT GLASS COMPANY ELECT MARGARET A PLATE GLASS MIRRORS Made to Order and Re-Silvered Furniture Tops, Plateaus, Monograms, etc. Rock Crystal Cut Glass Goblets, Sherbets, Salad Plates Cut Glass, etc. Mfgd., Repaired and Matched CHerry 8090 Factory Prices . . . custom built or re-upholstered by superior craftsmen. FAIR prices 4nd the finest LINE of fabrics available. Call AT. 8244 — RES.: CL. 400S FAIR-LINE UPHOLSTERING CO, pEltER KOLIB ABA, Prop. 7212 Madison Ave. 215 HURON ROAD Near Ontario_ *********************% \ ATTENTIOH VOTERS S TAX PAYERS * tSIh WARD Term Ending Jan. I, 1954 GREETINGS Your Favorite Place to Buy CHICKENS . DUCKS FRESH EGGS All Kinds of Chicken Feed (OLLIHWOOD POULTRY Election Tuet., Nov. 4th Keep Your Councilman ^ JOSEPH J. Saranac Rd. Liberty 3866 Tracy Tavern A Beverage Slore 434 EAST 200th ST. IVaphoe 9510 A FULL LINE OF WINES, BEERS and LIQUORS Call IV. 9510—We Deliver—No Extra Charge Our Rathskeller Is Now Available For PARTIES, WEDDINGS AND BANQUETS -FRANK JERIC - TOMMY RANC, Props. I5lh Ward in Office ^ WHY CHANGE NOW J QUALIFIED • EXPERIENCED “A Friend of the Slovenian People” k Election Tuesday, Nov. 4th ******************* f . t ;:t;.;vy/,^:ve . t . .t ♦ 4 t »■ .vtpjTfl e a > ei. W':' fflff0CT0BE» 30, 1947 {>«10 {yacte WOOLENS 100% Wool • 15,000 • All Kindi 54 in. Wide • Yards • For All Purposes at TREMENDOUS SAVINGS! "Ask the woman who SEWS" Coatings—Suitings—Crepes—Gabardines—Worsteds Many as Low as $ j .98 yd. NEW ENGLAND WOOLENS You Can Take the “A” Loop Bus to St. Clair 1390West6thSt. MA9082 CLEVELAND’S LARGEST WOOLEN HOUSE INVENTIONS Is Yours Protected? “paunvent Gives You Legal Evidence Of The Day You First Thought Of Your Idea You Don’t Tell Anyone. Send $1 To The New Inventors Club 5511 Euclid Avenue Cleveland 3, Ohio attention Veterans-Civilians DE S1MI0 SCHOOL of SHOE REPAIR REGISTER now DON’T DELAY Learn a Profitable Trade CLASSES: 8 A. M. to 1 P. M. 1 P. M. to 6. P. M. 6 P. M. to 10 P. M. Interview at 418 FRANKFORT AVE. * or Phone SU 5542 JAMES M • CARNEY FOR SHEAR OPERATORS PUNCH PRESS OPERATORS EXPERIENCED SHIPPING ROOM and FACTORY HELPERS GOOD HOURLY RATES Geometric Stamping Cftj till E. 200 SL JUDGE FRANK D. CELEBREZZE FOR MUNICIPAL JUDGE QUALIFIED — EXPERIENCED “A Friend of the Slovenian People” (Term Ending Dec. 31st, 1951) BILL THE MOVER & SONS Storage - • Packing Shipping • • Crating No Job Too Big or Snail ANOTHER JOB WEIL DONE Member of Veterana GA. 3312 1203 E. lOftth St. ELECT /. I MILES D. EVANS / for V i i «* MUNICIPAL JUDGE j a ENDORSED BY CLEVELAND BAR ASSOCIATION CLEVELAND NEWS “A FRIEND OF THE SLOVENIAN PEOPLE” Election Tue.~, Nov. 4th Term Beginning Jan. 3rd, 1948 ABLE - EXPERIENCED QUALIFIED aS Elect... VICTOR D'MARCO Judge Municipal Court Term Ending Jan. 2, 1952 Present Assistant County Prosecutor £'iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiii£ A. PAUL TINCHER Handwriting Expert Expert, All Questions of Forgeries | Age of Inks, Paper, Typewriting, Court Photographs = Nights—HE. 1622 = GUARDIAN BLDG. MAin 7696 § ^iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim? ATTENTION LADIES! Your New Permanent Is An Assured Success Here. All Work Guaranteed. Monday-Tuesday Special N ta/ I Shampoo and Hair Style—$1.25 n xf j Complete Beauty Service Call or Phone Today for Appointment Permanents—$5.50 up Cold Waves—$10 and up MARIE RICARD BEAUTY SALON 17216 Grove wood Ave. IV. 0645 COLLECTIONS WE WILL COLLECT YOUR BAD ACCOUNTS No Collection—No Charge < All Types of Accounts PROMPT REMITTANCE PERSONAL ATTENTION CITY WIDE SERVICE LAKEWOOD ^ADJUSTMENT BUREAU; C. M. BURNS, Mgr. $LA. 6982 14035 Madisonj Are You Sufferiiig From Gas Pains, Bloating, Stomach Distress? TRY COLON THERAPY Stomach and Intestinal Disorders Relieved COLON THERAPY CLINIC 329 Schofield Bldg. gX-RAY FLUOROSCOPY* ?,CH 3120 Hours 2-5 Daily^ { TUES. AND THURS., 10-12 A.M. . ALSO BY APPOINTMENT FEIGIAI JUDGE MUHtOPAL COURT X)£dward F. Fetghan PspM Par M Mm HERE IT IS FOLKS!! JEWELRY FOR EVERY OCCASION Priced to every purse . . . styled to every taste WALTER F. MEYER QUALITY JEWELER 12509 SL O air Avenue Drive in Auto Radio Service . * Rain or Shine SPECIAL THIS MONTH AUTO WASH—$1.00 . . . POLISHING $5.00 Lake Shore Hi Speed Service E. 140th and Lake Shore Blvd. DON LUTZ—RADIOTRICIAN BETTER RADIO SERVICE SINCE 1924 BRAKE SERVICE Wheel, Aligning ELECT... PRESENT COUNCILMAN JOHN S. QN ALL CARS TIME PAYMENTS By Experts Who Really Know How BRAKES & CLUTCHES FOR INDUSTRIAL & EARTH MOVING EQUIPMENT RAYBESTOS 6615 CARNEGIE PHONE ENdicott 9182 • Specialists Since 1920 • CENTER and DELICATES; 22362 LAKE SHORE BLVD. In The New Shore Center Bldg. NOW OFFERS DELIVERY SERVICE BEERS—WINES—ALES—MIXERS SOFT DRINKS—COLD CUTS Call REdWOOd 0706 JOHN SIMČIČ, Prop. ANNOUNCEMENT MI-HOME BEAUTY SHOP; 6609 LORAIN AVENUE Business Opportunities is now open to give you Beauty! Permanents Are My Specialty) ATlantic 6393 Manager MARGIE PARGIE AUTOMOBILE AGENCIES WANTED. ■ CONFECTIONERIES, GROCERlES-MEATS GAS STATIONS, ANY KIND OF BUSINESS Call us for appraisals; we have plenty of cash customers TO BUY OR SELL CALL THAT JOVIAL IRISHMAN W. J. SHAHAN The man who knows and really sells businesses; 23 years in Cleveland Tower Investment Co. MAIN 8174-8175 621 HIPPODROME BLDG. JOSEPH OHLY HIGH CLASS SERVICE for WEDDINGS, RECEPTIONS, LUNCHEONS, DINNERS and COCKTAIL PARTIES FANCY HOME MADE SANDWICHES and APPETIZERS (Canapes) 12403 Buckingham Ave. GA. 3429 FRESH ROASTED NUTS FROM ALL PARTS OF THE WORLD HOME MADE CANDIES POP CORN & CANDY Nelson’s Nat Shop Open U A. K. te M P. M. 10011 ECCUD AVE. " - . BtHej’o Next Door to! SERVICE Is Our Motto Sinclair Gas Lubrication • Washing Poliahing - Simonizing Tires • Batteries Accessories Jog. C. Bycoskie 8 A.M. to 8 P.M. CLOSED SUNDAYS FAIRFIELD SERVICE STATION W. 14th & Fairfield CH. 9457 LOUIS TITUS FOR MANY YEARS BUYER I ;0F FURS FOR THE HIGBEE CO. FURRIER FUR COATS • CUSTOM MADE and • READY TO WEAR • RESTYLING • REPAIRING ✓ • CLEANING • GLAZING SEE OUR SELECTION OF FINE FUR COATS 507 Carnegie Hall : 11220 Huron Rd. MA. 9778! | RE-ELECT ^ I JUDGE I I | LILLIAN lltm WESTROPPI Ji Municipal Court \ ' yVHX Term Beginning h January 3rd, 1948 ^ Election Tues., Nov. 4th ^ | FLUORESCENT Lighting gives you soft, cool, glareless linear light for your Office, Store, Factory or Residence. You can see faster — easier. Stores increase their sales with better lighting. Raise production, decrease fatigue in Industry. Every Kitchen, the work shop of the Home, needs better lighting. Units for every purpose. Use ULTRA - VIOLET Germicidal for Electronic Air Disinfection for your protection against all air-borne bacteria, virus and molds. Sky-Glo Fluorescent Products 1648 Larchmont Ave. AC 1028 MYRON GLOGER WELL KNOWN PHOTOGRAPHER SPECIALIZING IN BABIES and WEDDINGS TAKEN IN YOUR HOME Phone LI. 8389 FOR PROMPT SERVICE TOWING REPAIRING ALL MAKES OF CARS FRANK'S GARAGE 1482 Green Road South of Mayfield EV. 2646 I > THE EMPIRE PLATING COMPANY Polishing—Plating—Tinning—Japanning Wm. E. Oberg, President 8800 EVARTS RD. CEdar 1067