List 13. Tečaj XXXIII. spodarske ? obrtniške - ** vi Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskamici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posilja po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr. T . i ,» -i ' •) * , ^ jk + iVi * t1- /f; íf Ž, » ) Ljubljani v sredo 31- marcija 1375. 0 b s e g : Vendar enkrat ! Kmetijska šola na Đolenskem. Porentov panj, panj čebelorejske družbe in še drug panj kateri pa je med njimi najbolji za nas? Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Še nekoliko zarad na- seli te v v Slavoniji. Stelja in gnoj. (Dalje.) Karlovška železniea. Zapisnik 32. odborové skupšcine slo- venske Matice 10. aprila. (Konec.) v Brencelj a Mrvice slovniške in slovarške. (Konec.) Kakošne občine i ■ i so bolje : velike ali maj hne ? Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Novicar. Gospodarske stvari. Vendar enkrat! deželani pa želijo prepotrebnih gospodarskih sol, ka koršne imajo že mnoge druge dežele po Avstriji in po vsi Evropi. Koliko gospodarskih sol je že na Ceskem ; Moravska dežela sama jih ima 12! Belgija , Anglija Gov ej a kuga na Hrvaškem, v Slavoniji in vo- imajo dovolj takih učilnic, katere so pripomogle y da i jaški Granici, ki je pretekla 3 leta na tisoče goved po- ondot kmetijstvo sedaj tako lepo cvete. Stajerci so usta-morila, in od kodar se je ta pošast većkrat na Kranjsko novili kmetijsko šolo v Grotenhofu, za katero zdaj prestala in živinski so čez 100 tisoc potrošili, vinorejsko šolo v Mari in Stajarsko zasej ala , je sejmi so zato povsod na Hrvaškem in Slavonskem od- boru, blizo Gradca imajo vrtnarsko šolo, in obravnava prti. To je če tudi našim gospodarjem. pri tem ostane vesela novica se ravno zdaj o tem, da bi tudi v zgornjem Stajarskem iapravili kmetijsko šolo, katera bi se imela posebno z da za ves svet Kmetijska sola na Đolenskem. Kakor znano, je sklenil deželni zbor napraviti de živinorejo pečati. Kako to tedaj bile kmetijske šole dobre, potrebne in tudi velekoristne, za Kranjsko ne? Aline tiči za tem grmom zavid- nost Vaša, gospod želno kmetijsk Do sedaj s olo y in sicer na Đolenskem žana y ker izvršba zboroveg se sklep bila zadr pred par tedni došla sankcij da sme deželni odbor prodati deželnih obligacij v vrednosti do 80.000 gold., s katerimi se ima kupiti šoli primerno dopisovalec? Kmetijskega ministerstva glavno načelo in delo je podpirati in širiti kmetijski poduk, in radovoljno je ministerstvo pripravljeno z denarnimi podporami pospeševati ustanove kmetijskih je že več 5 taisto je tudi pri nas to pokazalo šol let pozivljalo našo kmetijsko družbo y y da ker naj skrbi za in potrebno posestvo i" ^vm v/uuv > u ^ aui u kakoršne naša dežela potrebu ima biti sola prakt ustanovo kmetijske šole, ter lastnovoljno obljubilo zdatne denarne podpore, katero je sedaj odločilo od 20.000 do Rake V 57. listu ,,Laibachericeu nahajamo nek dopis iz y ki divjá prot t k m e tij sk 30.000 gold. Vi pravite y da je naše kmetijsko ljudstvo še zeló na Kranjskem, podoben je navadnim ugovorom na-sprotnikov posebno slovenskih sol; vsaj vzroki, katere navaja dopisovalec ,,Laibacherice" , su zeló jalovi malo omikano, da nikjer ni videti lepega in umnega poljedelstva, sadjereje, trtoreje itd. Gospodine, aii se y prazni, m kazejo , ljudstva, ne namena kmetijskih sol. da ne pozná ne dežele in njenega telj Treba tedaj, da v našem listu temu nevednemu Najp o kmetijskih šolah nekoliko odgovorimo pravi, da se je že večkrat dvomilo bode kmetijska šola Kranjski deželi, posebno kmetom kaj koristila, češ, da omika kmetiškega ljudstva je še ne kregate s svojo lastno pametjo, ko kaj tacega trdite ? Ce je pri nas zanemarjeno kmetijstvo, zato je treba zboljšati ga in ravno zato je deželni zbor sklenil, tej veliki potrebi zadostiti z ustanovo gozdarske šole v Sneperku, sadje- in vinorejske šole na Slapu in sedaj z ustanovo kmetijske šole na Đolenskem. To vsak izmed nas vé in vsak rodoljub bode gotovo hvaležno brž da se silno revna in nizka nega poljedelstva lostno y ikj pravi ni videti um priznaval blagi namen deželnega zastopa, ustanovi přepotřebná kmetijska šola, katera bo izobra- umne in trtorej Mi kmetij Zdaj pa jo konečno pa pravi y ževala ne le nekoliko majerjev za grajščake, čeravno J je tudi njim potreba umnih oskrbnikov, kar tudi vi da so vendar zeló slabe. sam* přiznáváte, ampak posebno tudi veliko umnih go- sicer priznava, da imajo nekateri grajščaki lep zatrobi, ) da z ustanovo kmetijsk šole ne bo nič pomagano ! Solska omika po deželi je pomanj itd. Konečno priporoča kot edino rešilo vpeljav iteljev in ustanovo šolskih vrtov. popotnih spodarjev za kmetiška posestva. Davki so silni na Kranjskem, občinskih doklad je vedno več, treba tedaj, da po poduku odpremo vir studencu, to je, kmeti jstvu, ki naj več redi našo deželo. To so gla dej dop iz .,Rake a Tudi mi dobro vemo, da je še veliko zboljšati ; kih Do sedaj so dvomili o potrebi in koristi kmetij- da imamo v deželi še mnogo skritih zakladov 1 nekateri, in to samo taki. katerim trn v peti to da za blago , ua imajo Win Í31U Y Çli SAC) tsO> OHAt 1U O&lUl aujgiw V ťtlUtLU ov/ Auavuv i/tu^uuiMiiju , dežele jim je pa že tako malo mar. Vsi drugi vinoreja, katera na Vipavskem, kjer je že ustanov- biti hud , na pr. o živinoreji; ona zboljšana bi mogla posebno goren- ^ «wKvi *jv v« v* v « » ' • M v * J 3 J — — o — r— — — o — lovenske; za stvar in skim kmetovalcem še zdatno povzdigniti blagostanje ; 104 Ijena za oni eminentno vinorejski kraj přepotřebná vino-rejska šola, ima velikánsko příhodnost: pa tildi na Do-lenskem , vsaj je pred par leti nek znan grajščak V. imenoval Dolensko celo prihodnjo deželo Avstrijske Champagne ! Z napravo ene kmetijske sole — pravite— se ne bo kmetijstvo v deželi nič zbolišalo. Obžalovati moramo tako abotno pa hudobno pisanje. Da! gotovo več sol bi še vec koristilo, in ustanovili bi jih , ko bi le dežela imela dovolj denarnih moči. Za trdno pa smo prepričani, da bo tudi ena sama na Dolenskem veliko dobrega storila in da se bo po celi deželi v 10 letih lepi sad njenega delovanja pokazal. (Kon. prih.) Porentev panj, panj čebelorejske družbe in še drug panj — kateri pa je med rijirai najbolji za nas?* 19. dne t. m. so se v pisarnici Ljubljanske kmetijske družbe zbrali nekateri izvedeni čebelorejci, med katerimi so bili tudi gospodje župnik Jerič, gvardjan Salvator in Sovan starej i, in so presojevali od gosp. župnika Po rente poslane, nekoliko predrugačene panj ove, ter se zedinili o sledeči razsodbi: 1) Vsak panj po Dzierzonovi sistemi, to je, s premaklji-v i m i s a t n i k i, je hvale vreden ; 2) d o 1 g o s t panjev s 27 palci, kakor jo imajo Porentovi, je prava; ši rokost in vis oko st pa je onih panjev najprimer-nejša, kakor jih delà družba čebelorejna. Želja je bila zopet enoglasno izrečena: naj bi se vprihodnje vsi panjoVi narejali po teh raz mer ah, da tako tudi v tem pridemo do edinosti. Želeli bi pa tudi to, da so, kolikor mogoče, dober kup, in se jih potem poprimejo vsi naši čebelorejci po celi deželi in stare panjove pomečejo kot staro šaro iz svojih čebel-njakov, kajti neprecenljiva prednost novih panjev s p r e m a k 1 j i vi m i satnikije ta, da v takih panjih ima čebelar čebele popolnoma v svojih rokah in da ravná ž njimi in jim pomaga, kakor po okoliščinah za potrebno in dobro spozná; —v starih zabojih mora le gledati, a nič pomagati. Novi kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. Že je 26 let preteklo, kar se prav marljivo s čebelorejo pečarn, in sicer precej po velikem, ker navadno 100—120 plemenjakov čez zimo ohranujem. Vedno sem tudi želei, da bi se čebeloreja na Kranjskem na višo stopinjo povzdignila, in da bi, ako bi bilo mogoče, kolikor toliko k temu pripomogel. Iz tega namena sem marsikaj o čebeloreji bral, marsikaj premišljeval, pa tudi mnoge poskušnje délai, ktere so se mi včasih dobro obnesle, včasih pa tudi več ali manj spodletele. Začél sem čebelariti spomladi leta 1849. Ali prvih 8 let si nisem mogel s svojo čebelorejo na nobeno stran kaj prida pomagati, zakaj umno čebelarstvo ni mi še bilo znano; čebelaril sem namreč po stari Kranjski šegi, s starim Kranjskim panj em brez premakljivega satovja. V začetku leta 1857, tedaj pred 18 leti, mi pa pride v roke Čebelarska knjižica, pisana v nemškem jeziku pod naslovom: ,,Illustrirter neuester Bienen-freund ; mit besonderer Berucksichtigung der Bienen-zucht-Methode des Pfarrers Dzierzon *) und den neue- —ttm^^rnmrnm, ■ i. m t ■ i » ■ i I * ■ ■ .m- .mm i i ^ , , ■ .. i i ■ i i ■ ■ . ^ V *) Dzierzon, fajmošter v Karlsmarktu v Pruski Sleziji, je oče panjev z gibljivimi satniki. sten Erfahrungen der anerkannt tuchtigsten Bienen-wirthe. Herausgegeben von Professor Moritz Beyer und Pfarrer J. F. O. Kiihner. Dritte Auflage. Leipzig, Verlag von Otto Sparner 1855." Z veseljem sem to knjižico prebiral, in spoznati moram , da sem mnogo prav koristnih naukov zastran čebeloreje v njej nasel; al med vsem drugim mi je najbolje dopadla Dzierzonova sistema. — Sklenil sem zdaj tudi pri svoji čebeloreji brez odloga to sistemo poskusiti. Ko pa to reč bolj natanko premisi j ujem, in pregle- dujem obrise, po katerih so Dzierzonovi izvirni panjovi narejeni, nisem se mogel mislil obraniti, da izvirni D zierzonov panj, dasiravno ima mnoge prednosti, vsaj kakor je v imenovani knjižici popisan, za naše, posebno za naše gorenske kraje nič prav pripraven ne bo, in da se ga bodo naši čebelarji težko težko kdaj prav z veseljem poprijeli; in zakaj? 1) Zato, ker je prevelik, — 2) zato, ker je pretežek, —3) zato, ker je predrag, 4) zato, ker je za prevaževanje v ajdo itd. popolnoma ne priprave n, in 5) zato, ker v ulj-njaku preveč prostora vzame. — Da se pa tega tudi naši čebelorejci bolje prepričajo, moramo pogledati, kako je izvirni I)zierzonov panj v zgoraj imenovani knjižici popisan. Dzierzonovi panjovi so, kakor se v tej knjižici bere, panjovi za eno čebelno družino ( Kinbeuter) ali za dve družini (Doppelbeuter), ali pa še za več čebelnih družin (Vielbeuter). Poglejmo le samo prvega, to je, za eno čebelno družino. Ta panj je, kakor se bere, 1 vatel dolg, zno-traj v svitlobi 10 palcev širok, in 18—20 palcev visok. To je še le panj, ki ima le samo dva predala. Spodnji predal je 12 palcev visok, zgornji tedaj 6—8 palcev. Ce je pa panj še viši, postavimo, 24—30 palcev, se v tri predale razdeli. Narejen je iz desek ali dilj, ki so do dveh palcev debele. Tak je tedaj izvirni Dzierzon o v panj, to je tak, kakoršne je ta mojster pred 20 leti dělal, in v taki podobi je tudi meni vedno pred očmi migljal, ko sem se pripravljal, Dzierzonove sisteme se poprijeti. Po vsem tem sam pri sebi na dalje modrujem: 1) Ta panj bo za naše kraje prevelik, zakaj pri nas je bolj mrzel kraj, spomlad je tukaj na-vadno bolj pozna, zato nam tudi čebele navadno bolj pozno rojijo, večkrat še le okoli kresa. Ker nam pa čebele bolj pozno rojijo, in se jim navadno takrat, kadar odrojijo, še paša odtrga, ker ljudje meje in travnike pokosé, nam toraj veliko medu nanositi, in posebno roji tudi veliko satja narediti ne morejo. Skušnja na3 uči, da so še naši navadni Kranjski panjovi, posebno drujci in tretjiči komaj do polovice s satovjem napol-njeni, včasih pa še komaj zaprti, kadar jih v ajdo po-šiljamo; in da še ti ne pridejo večidel polni iz ajde domu, če se jim paša le količkaj odtrga, dasiravno so v svitlobi skoraj na pol manjši, kakor le sam spodnji predal Dzierzonovega panja. Ce tedaj tudi najbolj-šega prveca v tako omaro usadim, bo mogla paša v ajdi že izvrstno dobra biti, da mi bo le spodnji predal napolnil, zgornja dva predaia bota pa gotovo večidel prazna nazaj domu prišla ; kaj bo pa še le kak reven obruj ček ali celo tretjič k temu rekel, če ga v tako bajto spravim, saj ga bo še strah notri v taki strašni votlini. 2) Ta panj bo za naše kraje pretežák; zakaj naši čebelarji imajo navado, da svoje čebele zastran boljše paše spomladi in tudi poleti sem ter tje prenašajo; tako postavimo, nosijo naši Gorenci svoje panjove v planine , pa tudi po druzih krajih zdaj v rsje, zdaj v kostanj ltd. in to prenaševanje panjev še dostikrat slabe ženske oskrbljujejo. Naš navadni Kranjski panj je tudi , i 05 blizo en vatel dolg, en čevelj širok in ]/2 čevlja služi. Ako je taka jama za gnojnico v hlevu vravnaoa, visok, narejen je iz desek, ki so okrog 1/<2 palca debele potem ni nobenega zadržka, da se naredi tudi pod za en vatel dolg čevelj širok in tehta navadno 8 / 9 funtov, kadar je prazen čevlj a služi. Ako je taka jama za gnojnico v hlevu vravnana - jfj džljj /ji V xii V/« i.1 U Ali VflOIVUâJLl IIXIMJV J/V » VV MIMVV4JW K* ^ » J^* * kakor je mémo napravo za odpeljevanje gnojnice. Iz dna gnoj- zivmo. Na Tirolskem imajo po več kmetijah prav pri- pa racunimo Dzierzonov panj je tudi tukaj popisan, en vatel dolg, pa je saj 14 palcev širok, nične jame navzdol namreč držé cevi k navadni štérni katere dušek je s čepom zataknjen. Kedar hoče kdo 18 20 palcev visok, če ima še le dva obilno trikrat viši, kakor naš Kranjski, gnojnico razvažati, pride z gnojnično samokolnico zraven tega pa predala, tedaj Ako bi bil tedaj Dzierzonov panj iz V2 palca debelih dilj narejen, kakor je naš, bi moral saj obilno dvakrat toliko tehtati, kakor naš, tedaj najmanj kacih 17 —18 panj je narejen iz funtov;ali Dzierzonov panj je narejen iz 2 palca debelih, tedaj iz štirikrat tako debelih desek, kakor naš, štérni in jo napo I ni. Tako si prihrani zajemanje, časa in delà. Na prav visokih krajih in planinah se zná primeriti, peščenega sviža, sipe da ali nič stelje ni, ali da razun ali prsti nočejo druge stelje rabiti, ker navadno mora teclaj tudi štririkrat 17 18 pezati ? to je se prazen in predale pa še primerno vec, tedaj kacih 90 funtov. — Moj živi dan! kdo nam bo take klade prenašal? moral ves trdi in tekoči gnoj,, ter vsa gnojnina iz hleva , toraj blizo 70 funtov ne gnjije, in travnikom več škoduje kot koristi, za dva predala, za tri okolišcinah je pač močno stelja ta ci h svetovati, da naj jame ki vodo držé in naj bodo pokrite. se napravijo take ) gre vsi biti zares eden prvih gorenskih junakov, da bi nam oplaki in kar je enacega Ako se od časa do časa taki panj v planino ali s planine prenesel, posebno ko primési mavceve sipe, železnatega vitrijola ali žveplene bi bilo še kaj prida blaga v njem; kaj bo pa slaba kisline, je še toliko bolje. Ta gnoj je kaj posebno do-ženska pri tako težkem panju opravila, vsaj še praz- ber in čez vse pričakovanje veliko izdá. Sploh skušnja znega komaj premakne. uči, da s čvrstim pa malo steljnatim gnojem pri gnojenji Ta panj bo za naše, posebno za naše kmečke travnikov se z lahkoto veliko več prostora pognoji čebelarje predrag. Jaz sicer ne vem, koliko da ravno vendar vec zal eze y . > P* kakor z gnojem, ki je z listjem ali Taki gnoj velja, vendar pa mislim, da saj kacih 5—6 goldinarjev. drugo gozdnato steljo močno natrošen. Kako se bo tedaj ubogi kmet Dzierzonove če- jamah se dá prav primérno stanjšati z množino vode in beloreje poprijel, kako bo zamogel za en sam Dzier- potem kakor gnojnica izvažati. zonov panj toliko denarja potrošiti ali izdati, ker se mu večkrat primen, da mora vse svoje žepe po dvakrat in trikrat narobe obrniti, preden toliko soldov skupaj spravi, da si zamore par funtov soli kupiti. (Dalje prihođnjic.) 25. Nadomestila za steljo. Stelj nadomestuj ako z gnojem varčno in pre uibiju Jiaui7iuv^0tuj\j0 y aivu ia giivj^ui UUU IU j/* ^ vidno delaš. Ni mi menda vec treba ponavljati, da ni-kar ne pusti gnojnice odtekati, ne na solncu izpuhteti Opom ali od vetra posušiti, ali od potokov jo izprati 2° Mars i kateri Stelja in gnoj. (Dalje.) PomoČki zoper mraz. ki nimajo Še tacih hlevov, iščejo od niti moram tukaj le še to, da je čisto prazno m zavrženo, ako stelje iz gozda domu navlečeš, Če pa gnoja ne znaš prav vravnavati. 1000 liber gnojnice (kacih 400 bokalov ali 10 veder) obseg v sebi najmanj liber pe >j. pelca (kalija ali potašeljna). Ako gubi prav présna scavnica y utegne zguba pepelca znesti 10 do 20 libei vseh krajev ugovorov zoper nje. Pravijo med drugim da so taki hlevi premrzli. Toda zoper to so izdatni po Ako se razteče gnojnica iz stranišč ali jakov se močki lahko dolgo časa živini pustiš Daj živini prav mehko postelj ker iz stelj předej , ki jo nikoli utegne zgubiti tudi kisline i do libi koščene ali fosforne gnojnico tedaj zgubiš po okolišcinah toliko, kolikor je pepelca v 1000 librah pšenice, ali celó koli- ležišča ne ponesnaži. Zmanjšaj po zimi prostor v hlevu to se zgodi prav lahko, ako v hlevu stelje nakopičiš Stene, katere so proti prsti, y sena ; utegneš pa s tem zgubit y kor ga je v 1000 librah še koščeno kislino od 100 liber pšenice. 1000 liber na- mrzlemu vetru, založi s kupi stelj telj čina in , peska ali z drvno skladavnico. Sicer pa naj tù še nekaj opomnim. Tista silna vro- , kakor je včasih po kmečkih hišah in bodi si kleščevja ali praproti in enacega list- vadne i rastlinstva, še nima ne ene libre pepelca (kalija) nata stelja ga obsega nekaj več: Ako tedaj pustiš od sopai teči 10 centov gnoj y hlevih po zimi, ni ne ljudem in ne živini potrebna in stopinj gorkote je zadosti pri ijudéh ne koristna in pri živini. Kdor hoče, ima podnat kolikor ga je v 50 centih gozdr guba biti še veliko veča. gubiš najmanj toliko pepelca y telj y utegne pa hleve gorke krajih y so taki hlevi v prav adi ikoli slišal tožiti čez mraz In to — ™J4JLX MtJ« axa lv j6 a IKJUIA julii j a v y xvvyl gorkota v hlevih ima vzrok v čisto druzih virih, kakor pa v natlačenem gnoju. umij y lahko nisem ker Prašam tedaj, ljubi kmetovalec, ali ni to več kot neumno gospodarstvo ? Po eni strani gozd ropaš listj in rastlin, ki so mu potrebne za gnoj boljši rasti po drugi strani pa pustiš domá več razteči in razgubit se kot zamoreš z velikim trudom skupaj zvlačiti OC , RUi iiauiuiv/o » v/iiuitu Ui uuvui ► veder gnojnice ni ravno veliko in ta 10 gubi, predno 24. Pod v globoko ležeČih hlevih. spazis ali 50 centov teli pa je kup, da je kaj videti y Leg in treba je marsikaj potu in koscev kruha, predno se m vravnava ni pri vsih hlevih taka, da bi se to skupaj spravi. Clovek bi se res skorej vjedel dal pod, gnojna in gnojnična jama tako primérno in vidi taki gnojni kup, ki ga je skore y sama lep narediti, kakor bi bilo ravno treba telj ko pod Zakaj mar katere pa rujava moča noć in dan odteka ! Ljubi kmet sikateri starejši hlevi so tako globoki, da se odtok vari in spravljaj vendar svoj gnoj domá gnojnice V se celó narediti in daj mir more Vendar pa tudi tukaj gozdu tvoj njive s tem gotovo nič ne gubé Kakor dober svèt ni preveč drag. Naredi jamo za gnojnico pa sedaj ne mara delaš, zarés ni za nič druzega, razun kar v nievu, pod podom, kje pod hodiščem, in pokrij da z velikim trudom in ukvarjanjem, brez namena li jo trdo in varno z deskami. Da ni treba gnojnice ven koristi gozd odiraš. Moram pa še opomniti, da z gnoj hlevu pod podom pod hodiščem in pokrij da z velikim trudom in ukvarjanjem, brez namena m da zaiemati, izkopaj pod hlevnimi durmi překopu ; i i i u u so lie iguui oauiu jjcjjc1çv lu gujiitv , na prosto, in skoz dobro pokrito odprtino potegni in tuđi solninost in žveplena kislina, ravno ker se te sno- (kanal) nico se ne gubi samo pepelec in gnjilec ampak vravnaj trombo ali sisálko pomočjo žlebov se potlej vine v vodi raztopé. In teh dobrih snovin z gnojnico gnojnica lahko izpeljuje na gnojni kup, ali kamor ti veliko več odteče, kakor pa se jih z mnogo stelj pri lOG dobi in skupaj spravi. Varujte tedaj gnoj t m pustite gozd pri miru. (Dal. prih.) Se nekoliko zarad naselitev v Slavoniji. znani na tanko zad nj o pošto in okraj, v katerem je, ker je po Kranjskem in Koroškem mnogo krajev enacega imena. Njemu pa naj se piše: Gosp. Ludovik Stein, vodja domêne Pakrac v Slavoniji.* Novice" so v 8. letošnjem listu o tem že nekaj spregovorile ; naj dostavijo tu še, kar jim piše vodja Obrtnijsko-gospodarske stvari. ki je ze prvi Karlovška železniea Pakraške domene gosp. Ludovik Stein pot poslal glavne pogoje, pod katerimi se oddajajo v Požeganskem komitatu Kutinarskega okraja, ob-čina Uljaniška po grajščini Pakraški naselnikom Karlovca dalje potegne do Serajeva in noter v Tur- Je za nas Slovence velike važnosti ; posebno, ako se iz še prazna zemljišča; zdaj jih ima grajščina še 200 y ce se računi na enega naseljenca po 8 oralov. s ko; po njej smo Turškim Slovanom najbolj približani. Bogata Bosna se nam naravnost odpré. Crta Beljak- Ker je pa došlo od več strani mnogo vprašanj zarad Serajevo zveže najhitreje in najpripravneje severo-tega, naznanja oskrbništvo, da utegne rodovina tudi več zapad z jugo-izhodom. Ako bo znala Ljubljana prilož- ko oralov je za to dosti přemožná oral po 1600 Q sežnjev kupiti ako nost porabiti, postane ona glavna štacija za industrijelne zemljiški knjigi je pa za izdelke, ki se bodo izvažali v jugo izhod. Kranjska vsako naselišče po 8 oralov poseben zapisnik, zato se obrtnija ima veliko prihodnost, ako se ne dá od tujih mora po tem ravnati; pogoj pa, da vsak kupec ali na- prehiteti, katere bodo vse skušale stopiti v zvezo s slovenskim jugom po železnicab. Proga Ljubljana- seljenec mora takrat, ko vzame zemljo v lastnino za ov^x jv/ut»^ ujvi a larvi ai y au v ^amu zju lu i j kj v laoiuiuu y £JC* » wuu^iixi j ^^vua uvivuui^uu» * vb " j vsakih 8 oralov plaćati grajščini 100 gold, na račun Karlo vec-Seraj evo-Carigra d ima mnogo sovraž- kupa ) ta pogoj ostane zmirom veljaven. nikov, in to jako mogočnih : Dunajčanje, Magjari in Vsakako je dobro za rodovino, da takega zemljišča Srbi bi radi j da ne prevzame drugače, ko da jej potem, ko je plaćala Dunaj 100 gold, naprej , ostane skušnja učí, v se nekoliko denarja; kajti da gospodar, ki prinese kacih 400 do 500 šla vsa kupcija v Turško čez Pešto — Beligrad; ker je jasno, da bi po tem imeli ves dobiček Dunajski, Ogerski in Srbski Slo-Tudi trgovci te dežele, obrtniki in železnice teh dežel. gold, seboj, v tem komitatu jako dobro shaja na takem venski trgovci in obrtniki pa bi ostali na strani, naselišči, če je priden delavec in se sploh drži rednega Italijani tej progi niso prijazni; kajti njim je najbliže, in treznega življenja. Nekoliko denarja mu je posebno izvažati svoje izdelke po morji v Dalmacijo , in kedar zato treba, ker si mora prvo leto delati hišo, hlev in bo Dalmacija z železnicami s Turškimi deželami zve- razen zana, nam bo laska obrtnija najhujšo konkurencijo de enaka poslopja, kar ga gotovo nekoliko stane, *«,/j^u. «nu», ^^ wwtuu.j» uujuuj.?^ ^**~~ — - tega ga pa tudi pri drugem delu zadržuje, naj si bo že lala v kupčiji z jugo-izhodom; zato tudi Italijanom ta na lastni zemlji, ali pa za plačo drugod. železniea ne bo po volji. Tišti pa t polje Razen tega, da pridni naseljenec obdeluje svoje ta železniea vec ko draga prav lahko najde tudi vse leto zaslužka obilo v tem kraju, poleti pri poljskem delu, pozimi pa po goz- benega posvetnega pomena, in kaže le velikánsko zgubo nica, katera zidana med katerim mora biti Rudolfova želez-gorami, ni imela do zdaj no- 80 dih kjer se pripravljajo drva in seka les za trgovino; ki J° 7 mora plačevati država; po gorskih dolinah, skozi če ima kdo živino in voz, si še lahko z različno vožnjo katere Rudolfova železniea gré, je sicer mnogo obrtnije denarja služi. z železom in drugimi izdelki, toda kam izvažati te iz- Za tište, kateri bi imeli tje potovati čez Si sek delke , ko gre železniea samo do Ljubljane V Ako pa je najbolje, da se obrnejo čez Po po v a čo, Kut in o in se potegne proga iz Ljubljane v Karlo vec in Serajevo Banovajarugo do Poljan, kamor je 6 milj daleč. in Carigrad, bodo vsi ti kraji svoje izdelke po najkrajši Polj an a h je po grajščinskem oskrbništvu naročeno poti lahko v izhod prodali; zato bodo 2. vse te dežele, v gostilnici, da ima grajščinsk služabnik prišedšim ka- po katerih Rudolfova železniea gre, rade podpirale progo zati zemljišča za naselbo odločena. Naselba Antunovac Ljubljana-Serajevo ; 3. Tirolsko, in ako se železniea čez Svica imata po tej progi naj-Ljubljana, Kranjska dežela in je le pičle četrt ure od te vasi. Kdor hoče kaj kupiti, Arelsko goro dozida; naj se podá v Pakrac v grajšeino, kjer se naredé krajšo pot v Orient; ^juuijcm«, ixi«uJOa« ^«^t« kupna pisma; od Poljan do grajščine je 3 milje daleč. sploh vsi Slovenci; za Slovence je ta železniea take Oskrnik gosp. Stein pravi, da popisuje pogoje in važnosti, da od nje vsa naša prihodnost svoj obraz razmere čisto tako, kakor so, ne več, ne manj ; pogojev spremeni ali na bolje ali na slabo: z dvema ćrtama se grajščina natanko drži. Pristavlja pa, da so povsod nas hočejo zadušiti, prvič s črto Dunaj-Pešt-Beli- na svetu dobri in hudobni Ijudje |UUjC , in Ud uaj OC , KUUl 5 1 a u. , kxlia^iv o uuuaj-i^uw, y «v, J- ogledati si zemljišča in jih Dunajčanje požreti, naša obrtnija ostane čisto osam- da pride Sisek naj se kdor grad 9 drugič s Črto Dunaj-Novi; vse nam hočejo z namenom pi IUV v UlSJUtt íi U«UiVyUWUJ , U^l^uail OL AClUJLjlOUa 1U j 1LI t/uuajvjuujw "uou, vui iiaij w vuiwuv kupiti, nikakor ne dá slepiti po ljudéh, ki bi mu morda ljena; toliko bolj energično se moramo potegniti za črto boljše pogoje obetali ali svoja selišča za kup ponujali. Carigrad-Serajevo-Karlovec-Ljubljana-Be- Je namreč tam vec naseljencev, ki se niso^držali po- Ijak-Insbruk-Bregenz-Pariz, in vse dežele, ki Interesirao so pri njej interesirane, na pomoc pozvati Je se w i* j ^ Karlovec in 7. cela Bosna, ki ostane tudi na strani, ako pojde glavna kupcija čez Beligrad - Pešt gojev ter z grajščino se še ne pobotali. Ce bi kdo kupil od takega naseljenca, ki je grajščini še kaj dol-žan, posestvo, lahko pride z grajščino v pravdo, ki bi bila le njemu na kvar. Vsak naj se toraj naravnost do grajščinskega oskrbništva obrne, drugih ljudi pa naj ne zamerimo, „in Geldangelegenheiten hôrt die Gemuthlich- posluša in naj se tudi ne pečá ž njimi. Ker gospod keit auf' pravi Dunajčan; mi ne moremo Srbom na pa Magjarom in Dunaj. Pozor toraj, Slovenci! Ce se tudi Srbom oskrbnik Stein vedno pravično in javno ravná s ku- ljubo odreci se svoji povalci, je najbolje, ako se naravnost do njega obra- in Dunajčanom na ljubo! čajo; za druga opravila in pota odločuje potem on sam namestnika ali zaupnika, da naseljenci nimajo pozneje drugih nepotrebnih potov. prihodnosti, se menj Ravno nam je gosp. Stein telegrafično naznanil, da bo přišel v pondeljek 5. aprila sam v Lj ubij ano ter v gostilni Slednjič prosi vodja gospod Stein, da vsak, kdor „pri slonu" dajal vsakovrstna pojasnila tištim, ki ga bodo se do njega obrne 7 naj mu razen svojega imena na- hoteli obiskati. Vred. 101 Slovenski obrtniki in trgovci, na noge! Karlo- vec-Seraj evo - Carigrad , to, to je za vas zlata cesta ! Znanstvene stvari. Zapisnik 32. odborové skupščine slovenske Matice 10. aprila 1875. leta. (Konec.) Dr. J. Bleiweis poroča, da spisovanje C o s t o v ega životopisa je drage volje prevzel prof. Ur bas v Trstu ia ravnatelj Praprotnik pové pri tej priliki, da iz-deluje Tom an o v životopis, katerega izdati je sklenila „Matica" leta 1872. Izrekla se je pri tej^ debati tudi želja, naj bi kdo spisal dober životopis Copov, katerega naj bi Matica o svojem času izdala. 0 tem, kaj naj Matica na svitlo dá 1876. leta, se je sklenilo po daljem razgovarjanji, katerega so se vde-ležili dr. Bleiweis, Kozler, Šolar, Praprotnik, Svetec, dr. Poklukar, Marn, Pleteršnik, Žakelj, Viihar in Tušek : naj se ta stvar prepusti odsekoma za izdavanje knjig in za gospodarstvo, ki naj ob svojem času o tej stvari odboru poročata. 5. Tajnik poroča, da bode letos Schodlerjeva knjiga prirode končana. Botanika je že tiskana, zoologije pa 1. pola. Izmed za „letopis" 1875. leta namenjenih spisov je tiskana že Ter s tenj ako va^II. razprava „o slovanskih elementih v Venetščini", dr. S u-biceve „telegrafije" pa ste tiskani 2 poli. 6. Za vrednika „letopisu" se je naprosil profesor Pleteršnik, ki je tudi začasno ta opravek prevzel. 7. Dr. J. Bleiweis poroča, da mu je predsednik deže/ne sodnije dr. Lušinrazodel željo, naj bi „Matica" skusila na svitlo dati knjigo „Flora carniolica" z latinsko in slovensko terminologijo, podobno knjigi: „Flora croatica", spisani po Schlosserju in Vukotinoviču in izdani po jugoslovanski akademiji v Zagrebu; gosp. Val. Piemel, župnik na Koroški Beli, je znan izvrsten botanik, ki je na Dunajski razstavi dobil medaljo 1. vrste (medaljo za napredek), on bi bil tedaj strokovnjak za tako delo ; zato predlaga dr. Bleiweis, naj odsek za izdavanje knjig se dogovori z gosp. Plemelnom o tej zadevi in poroča ob svojem času, da odbor na podlagi temeljitih pozvedeb stvar v prevdarek vzame. Odbor je soglasno sprejel dr. Bleiweisov predlog. 8. Tajnik izroči blagajniku od dr. Coste dobíjeno veliko sreberno medaljo, izdano o priliki odprtja jugoslovanskega vseučilišča Franje Josipa v Zagrebu, katero je dotični odbor podařil slovenski Matici ,,u vjekovitu uspomenu", da spravi v blagajnico. 9. Na prošnjo ravnateljstva Goriške gimnazije, naj Matica podari tamošnji gimnazijski knjižnici kaj svojih knjig, se je sklenilo odgovoriti, da „Matica" rada vstreže tej prošnji, ako pristopi ta knjižnica v vrsto njenih letnih udov. Ker posebnih predlogov ni bilo, se je pričel razgovor o naBvetovanem spominku dr. E. H. Coste, Čegar následek je bil v 11. listu „Novic" tiskani poziv, ki ga je spisal dr. Jan. Bleiweis. Po vsem tem je sklenil predsednik sejo. Slovstvene stvari. „Brencelj." Eden naših najhujših sovražnikov je naša lastna malomarnost ali „popustljivost", kakor jo je Mo- borčič imenovah V tej popustljivosti je nekaj iztočnegžt fatalizma in nekaj slovanskega nihilizma: „naj gre, kakor hoče; vse mora priti, kakor je namenjeno; vse vkupje „žajfa". Ceravno nismo bogati, pa vendar bi tudi dobri narodni časniki lahko shajali, zlasti ker se izdajajo iz do-moljubja, nikakor pa iz dobičkarije, ko bi ne bilo ne-srečne popustljivosti med Slovenci; kajti mnogo jih je narodnih Slovencev, ki pa vendar na noben časnik niso naročeni, in to ne iz siromašnosti, ampak ker ne sprevidijo važnosti časnikov za sedanji Čas. Tako naša literatura ne more nikamor naprej ; pisatelj nekaj časa žrtvuje svoje duševne moci, svoj čas in še svoj denar, — a sčasom mora veselje zgubiti, ko vidi, kako se mu njegove žrtve plačujejo in ko zabřede v dolgove, katere bi lahko plačal, ko bi mu došel denar, kar ga ima dobiti od naroČnikov. Tako postane filister, materijalist v ožjem pomenu besede, kakor oni Tržaški trgovec, ki je rekel, ko so ga vabili, naj se naroci na „Brstje": „oves, oves, — altro che pesmice!" će se mu tako odgovarja, mora tudi pisatelj postati „praktičen mož" in svoje duševne moči obrniti na polje, ki mu vsaj življenje zagotovlja. To je pa vendar vsakemu razumnemu Slovencu jasno, da brez slovstva nič ne dosežemo vin nikamor ne pridemo, da ostanemo večni te-žaki. Clovek mora razviti in gojiti tako svoje duševne kakor telesne moči ; le to je prirodi prikladno. Slovstveni izdelki so raznovrstni, niso omejeni samo na beletristike; v vseh strokah se mora duh izobraziti. Tudi humoristika je človeškemu duhu potrebna. Vsi zdravniki so prepričani, da je smeh človeškemu telesu zeló ugoden in zdravju korišten. Želodec veliko lože prebavlja v veseli družbi, ki jo zabava humorist, nego kedar Člověk sam jé; to vemo iz lastne skušnje. Humorist je dobrota človeškemu društvu, on je kakor potujoč zdravnik, ki zdravi ljudi zastonj; hi-pohondri, melanholični ljudjé, jezni, žalostni in taki, ki so v velikih skrbéh, se počutijo veliko bolje, kedar so se nasmejali; zato so humoristi v vsaki družbi priljubljeni. Posebno mladi ljudje zapadej o radi melanholi ji, ako jim smeh tište kože, ki se jej pravi po nemški „Zwerchfell", sem ter tje malo ne potrese. Kar je smeh za teló, to je humor sam, šala, dovtip, sarkazem za naš duh. Drugi duševni izdelki so ali znanstveni ali lepo-znanski ; obojni pa so resni, in ako se jim clovek vdá z vso dušo, pogosto zgubi tisto ravnovažje čutil, ki je za srečno življenje tako potrebno ; učenjak postane čmeren in siten, „schongeist" sentimentalen , politikař strasten. Za vse te bolezni je najboljŠa pomoč — zdrav humor. Mislimo si prepirajoco se družbo: oči plamtijo, lasje po konci, lica rdeča ko kuhan rak, — ena dobra šala vmes pade, in vse je v smebu! Tako vidimo do-brotljive učinke humorja na duševne moči Človeške. Mi Slovenci smo dozdaj humoristiko zanemarjali, ker nismo njene potrebe dosti cenili. Edini humoristični časnik, ki ga imamo, „Brencelj", se od strani občinstva tako zanemarja, da mu žuga že pogin ! Dobri humoristi so redko sejani : humorist mora za to rojen biti, kakor pesnik. In vrednik „Brenceljnov" je rojen humorist, tega mu nihče ne more odrekati. Alešovčeva šegavost, njegovi dovtipi niso posiljeni, kakor navadno dovtipi po nemških humorističnih časnikih, in ki jim Němci pravijo „lach-oder-ich-friss - dich- witze"; Alešovčeva šegavost je prirojena in narodna, to je tista jovialna šegavost, ki se je med našim narodom več najde ko drugodi; razun Dunaja morda v celi Avstriji primerno nikjer toliko. Pa „Brencelj" ima tudi svoje napake, in mislimo, da nam ne bo zameril, če ga na-nje opozorimo. Prva je ta, da se ozira preveč na prosto ljudstvo; mogoče,. 108 da ima tam največo podporo; pa nekaj prostora bi lahko ristični slovenski list odměřil tudi izobraženemu občinstvu, katero ni zadovoljno robo. edino mi, ne pa ) kajt ce nam z domaćim platnom, ampak zahteva bolj fino seljem vredoval in drugo pa naj se varuje strasti. Segavost je smo prepričani. zdaj šovec, ki zaspi y smo krivi ga do gotovo z ve ; dokler mu bo mogoče y tega vzvišena nad strastjo, nasprotno ima namen strasti tišiti in tolažiti, ona ima vzvisen stolec nad človeško družbo, od kodér jo po svoje sodi. Humorist se ne sme me-šati z mečem v roci med bojnike; ampak on stoji nad njimi, in strese za lase zdaj tega, zdaj onega, a nikdar prebudó, kajti to bi bila strast, in šegavost strasti ne sme poznati. Ravno ta vzvišenost nad strastjo zahteva od humorističnega lista tudi, da mora stati tako rekoč ne smel biti enej stranki Mrvice slovniske in slov Dostcivek tim na str vica" n (Konec.) . Primerom iz staroslovenščine našte dodajmo se: „delavec, delavstvo, skaka , a srbskim, kjer se je nad strankami y ne da posebno vdan , pa ta simpatija do svoje stranke ga ne sme zapeljati k strastni pisavi, in tudi mu ne zabraniti polasati sem ter tja tudi mož svoje stranke. podobi šale se vsakemu lahko resnica pové, ki bi je v resni podobi ne mogel prenesti. Toraj popolnoma strankarsk humorističen list ne sme biti; saj tudi pravi humorist kradla na mesto Brezdvomno (od pride vniká: delav, -a, da se mora pisati: pogor Marcus : tako tudi ------ beseda „rukostavnik" pod „rukodavnik", še tudi: „skaka da gre pisati : del y del izvestno je nasproti i to, (kakor pisal Pater pogorelz) od participa min. č. pogor el P Iz tega se učimo, da ne stoj ia pra enega y v družbi ne bo pikal vedno prijateljem in samému sebi ne bo zaprinesel. nerauzovanje ne veljá. Dvoji so tudi pridevniki, — za Če se je „Brencelj" teh dveh napak včasih krivega katerih pisavo nam tu gre, — namreč (izpustivši iz misli vilo : Piši sploh koncnico -1 e c, a čitaj -vec, da ampak svojim 80 namreč taki samostavniki dvoji, da torej tukaj ge leralizovanj Dvoj so tudi pridevniki za storil, zato pa ne sinemo prezreti prednosti, ki ima pridevnike iz samostavnikov > pred mnogimi časniki enake vrste. „Rešpehtarjova ku- .ïaj°ci od pridevnikov na a v, iv (na pr y harca" je tako dobro po naravi risana morističen list bolj zvesto posnete ljudske tipe nima. Krišpin Krišpovič" sicer ni iz naroda vzeta figura da noben hu- s pristavljenim drugim obrazilora e n JanežiČeva slo y drug (del ) : e ni izha léd i v starosl.) kakor prav uči ; od samostavnikov na delaven, bahav, bahav e -alo elo -ilo ,, i\i i s JJ111 i\iiopuviu oi^oi ni i£j uaiuua v/jcia u^uia, --© ^^««.iuh»«,» u« . -aiu j -ciu, -iiu vendar se je s svojim mogočnim sarkazmom , s svojo pravilen (od : od pravilo). Da se ti poslednj __•____ Í___: • _ . „ ____: ^ --- X_________J____ „ niaafi r, lora ^ z lom n»ntt _____ mirno ironijo in s svojo naivno šegavostjo že davno pisati z vsem bralcem „Brenceljna" prikupil. Tudi politične si- Pl , na pr. i morajo prav lzgovarjanim : pravilen, ne: [kakor se govori diminutivum pr tuacije „Brencelj" izvrstno razume in v lepih podobah cedilcej, tega mislim ne bode nihče izpodbijal ; in z dobrim humorjem razkaže. Ta&o na pr. sedanje sanje je zdaj samo ima delce Vp ) slovenšČina še tudi pridev situacije našega ministerstva ni mogoče bolje narisati, nikov, izvedenih od participa min. časa? Srbsko hrvatski kakor je v zadnjem „Brenceljnu", kjer slovenski in ia češki jezik takih pridevnikov celó nimata, v poljskeoa češki voznik ministru Auerspergu z nedolžno, pa vendar in ruskem jih je ubogo malo in v staroslověnském slo- po malo zlobno ironijo svoje vozove ponujata AVM \r% A/^ A rl /\ t^fin« A AM t eno besedo, „Brencelj" je v resnici humorističen da ga Slovenci zanemarjajo 9 yy ■ # list, in nikakor ne zasluži, u a ga oiuvenci zanemarjajo. ocjai u, oauvua ^mxv uioio. va. igraiu, sejaiu;, vsi Tega vendar ne smemo dopustiti, da bi naša humori drugi taki pridevniki izhajajo neposrednje, kakor kaže varji sem jaz zasledil samo dva, ki bi na to kazala gral'n [vejica ( ) pomeni tu jerek], ludicrus namrec m éjal sativus (ako ništa iz gralo dalo) t t vsi t stična literatura popolnoma zaspala! Ne hodimo nazaj, ampak naprej DostaveJc vrednistva. Ta dopis smo přejeli od zna-nega slovenskega pisatelja, ki je v tem obziru že mar- tolmačenje, iz samostavnikov na -alo, il o na pr. ka dil'n (thuris) od : kadilo, mériTn (mensurae) od : merilo, sédél (sedis) od v tem ko sédéio, 8tojaFn (basis; od stoj alo Je neprešteto število drugačnih pridevnikov j ) bi se prilegala oblika sikaj britkega skusil. Obrnili smo se potem do gosp Aléšovca samega, da bi nam povedal, zakaj je „Bren- varji ni naj ti, na pr. oratel cei) a l e n y vol , pa je v slo- (arans), oratvena jel zadnji čas tako redko in neredno izhajati. Zve- zemlja (arabiiis), podvizatel'n (certans), stojateFn, tvor dosti žalostno. Krivde nerednega in tvoritei'n, učitel n itd., spomina vredna je tudi oblika smo to le, kar je delu izhajanja ni iskati pri njem, marvec pri večem naročnikov. Teh se mu sicer ne manjka, al naročnina * à a 1 « TT I i i a mu podativ naj se mi narobe bi počasi kaplja. Veliko jih je, ki pravijo: „ le izhajal „Brencelj", ga bom že plaçai, pošilja." Al to „tukaj ne veljá, marveč ravno moralo biti : ,,Ce bomo plaćali hajal.a — hočejo naprej plaćani biti. Misliti pa je, da gosp. Alé- Po tem ni zelo verjetno niti za slover Ce bo imela takih (ne od samostavnikov na: alo y od participa -al y ilo, izvedenih) pridevnikov y da ampak j bi bil pravičen; marveč je, kak nas napotuje y bo „Brencelj" že iz- po vsem slovenskem svetu enako izgovarjani: del Dandanašnji stanejo listi veliko denarja in ven, vsa podoba, da se pridevniki : dejaven, obe taven t meciven itd pravi i pisejo z V y kakor se SOVeC , rvi te UU O T U I gui ^Cl^OU Ain , Ub ůaoiuůl LUH l\U, * .«^v T mhjwjw. wv JU WU» «««»»vj ... v/v/ f/v «Wj da bi mogel zakladati za list. Kakor nam je pravil, so ob enem lahko razločujemo take od ónih številnatih ki ob svojem peresu živi, ne zasluži toliko, res ízgovarjajo če je stvar takó, in če po tej pisavi mu naročniki dozdaj za přejete že liste dolžni blizo prej omenjenih pridevnikov Je pisati in izgovar 3000 gold. ! ! Ko bi mu vsaj polovica tega zneska mu po vsi pravici gre, y ki brž došla, bi nemudoma izdal vse zaostale številke in potem bi, ako bi naročniki, kar je pri časnikih brez izjeme navada, naprej pošiljali naročnino, lahko redno izhajal leta. jati ; zakaj ne se vrnili v tem k stari slovnici?*) In tukaj je vredno še opomniti oblika: -alen, -ilen v zadnjih letih y y da nam ta 'ua , U a pi'CJ pumijau reci , ^apiavua ivujigv , 1U uutc pai utip ůuaujc^a voo kakor je izhajal prejšnja popolnoma izpodriniti. Takó čitam na pr. v neki knjigi plavila knjigo, in hoće particip zdanj će se sme takó časa 9 xi,*». Ce pa on za stroške za papir, na a p puuvuu iiu* ne dobi denarja, kje ga bo jemal, da bi naročnikom *) Nekaj Dolencev, pravijo, 1 povsod za 1 izgovarja, in vstrezal, ki hočejo list vse leto ali še dalje na upanje o Slovencih na ogerski meji se trdi, da končnice besedne s tisk podobě itd. prejemati! Preteklo leto je prejel čez 200 gold, m a nj, polnim čistim glasom izrekujejo, ločée 1 od v. Ker v grama nego je on izdal za stroške lista. Tedaj vse delo za- tiki več veljá opazovanje, kako je narodu, nego vse stonj, pa se denarna zguba! Mislimo, da je to pojas- umovanje, dobro bi bilo, ako bi kdo iz tistih krajev pritegnil nilo dovolj! Podpirajmo tedaj ta edini, zares humo- ter pomagal to brez dvoma važno reč določiti. Visokost valov se ravná po moci pritiskalnega větra itd. Gotovo je, da bi se tu bolje prilegai particip : pritiskajočega větra. Jaz mislim, da bi pred 15 leti nihče ne bil takó zapisal. Ako nam je danas sestavljati cerkvene izraze, stavim, da bi napisali : 3V. resi i no telo namesto: reš-nje, pro si Ini dne vi namesto prošnji, molilne bukve namesto: molitvene itd. Cas je, da bi se tacega pisanja malo naveličali. Držimo se rajši bodi participov, ker jim je mesto, bodi drugih krajših pridevnikov, na pr. pogubivni greh namesto pogubilni, dopovedni način namesto dopovedovalni, priporočno pismo namesto pri-poročilno, preporodna ali prerodna moc namesto prero- dilna itd. —.— Dostavek k 4. Kjerkoli nam je moči iz tuje besede, ki se ne končava na -ika, ~ik, narediti drugačen krajši adjektiv, ogibajmo se nelepe oblike: ičen; pi-šimo torej zlasti kakor Hrvatje: akcesorni, meritorni, provizorni, sekundarni itd. Končnica -ičen bi tukaj bila satno na nemški: tfd) oprta. V zadnjem listu „Novic" smo brali, da si. deželni odbor Kranjski je sklenil o prihodnjem deželnem zboru sklicati skupščino , ki naj se posvetuje o predruga-cenji naših občin (sosesk ali srenj). V dolžnost si štejem, možém, ki bodo v tej skupščini imeli besedo, iz „političnega katekizma za Slovence" povedati, kaj je misel velike večine naših deželanov. Prosim tedaj, da berete in prevdarite njegove nasvete ! 1. Kaj je občina (srenja, soseska) ? Občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zem-Ijišč, ki so združeni v eno večo ali manjšo družbo in stojé pod enim glavarjem. 2. Ali so v Avstriji take občine í So in sicer trojne vrste. So katasterske, ce r-kvene in politične občine. Katasterska občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zemljišč, ki so jih nekdanji merjevci v eno celoto změřili in združili pa tudi posebej imenovali. Katasterskim občinam pravimo tudi davkovske obcine (Steuergemeinden). Cerkvena občina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zemljišč, ki spadajo pod eno in isto faro. Politična obcina je zapopadek vseh ljudi, krajev in zemljišč, ki so se po posebni postavi združili v eno in isto občino. Politična občina toraj obsega eno, dve ali pa še več katasterskih in cerkvenih občin. Cerkvena obcina spada včasih v 2, 3, 4 ali še celó več katasterskih občin, nasproti pa tudi katasterska obcina šteje eno, 2, 3 ali še vec cerkvenih občin. 3. Kakosne občine naj bi se osnovale: velike ali majhne f Veliko modrejše in boljše je osnovati majhne obcine. - Sedanja občinska postava, katero nam je načrtal centralistični in birokratični državni zbor in katero so nam skovali deželni zbori, prenaredila se bode gotovo na več krajih. Zatoraj na njo ne gledamo, in le povemo, kako si mislimo in želimo občine po svojej pameti in svojem srcu. - ' 4. Zakaj so majhne občine boljse kakor velike? Majhne občine obsegajo manj svetá in napravljajo manj opravil. Ako je predstojnik ali župan le količkaj pameten, izučen in priden, stori vsa občinska opravila lahko sam in ni mu nič treba nobenega pisarja. Tako se prihrani obcini veliko denarja in — kar je skorej še več vredno — ostane župan sam gospodar in ni podložen ali hlapec prevzetnega pisarja. Dalje ni treba ljudém daljnih potov narejati, ker jim je župan, rekel bi, pred durmi. Tudi ne bode toliko prepirov, jeze in pravd, če ne bode takih vasi in far v eno občino združenih, ki imajo razne interese, ki se morebiti pravdajo in nimajo srca drug do druzega. In slednjič se po tem potu mora širiti politična omika. Ce se namreč napravi več občin, navstane tudi veČ občinskih županov in svetovalcev, kateri so prisiljeni brati in učiti se, da ne bodo pri očitnih sejah zijal pro daj ali. 5. Kako velike naj pa bodo naše obČinet K večemu tako velike, kakor so fare. Vsaka fara naj bode tudi ena občina. Dosedaj so se na-pravljale obcine po katasterskih občinah, od katerih pa velika većina vseh prebivalcev še besedice ne vé. In vendar je občina le ena celota, in med prebivalci je treba neke zveze, ki ljudi veže v eno celoto. Ta zveza je pale cerkev, šola, bolnišnica, siromašnica, — ne pa katasterska občina, katere málokdo pozná. Slovenci, tiščite na to, da dobote cerkvene obcine! V cerkev zahajate vsaj vsako nedeljo in po božji službi se lahko napové in opravi občinska seja; — veliko manj bote imeli potov, prepirov in sitnost: — ne.bo treba toliko dopisovanja na razne kraje (marsikater faj-mošter in župan zdaj pošiljata svoja pisma na 3—4 kraje, kar po tem vse odpade), in slednjič ne bode toliko težav in delà pri računih. Zatoraj občine po fařah, ali pa — če se tako še bolje kaže — po zvonu! Kar pod en zvon spada, to naj je tudi ena občina. Mnogovrstne novice, v » * Stajarsko tržno društvo za vino v Mariboru se je v glavnem zboru 14. dne marca prostovoljno razdružilo. * V Brežicah na Stajarskem namerava vlada ustanoviti realno gimnazijo. — Da slovenska ne bode pod sedanjim ministerstvom, pričajo nam žalostné skušnje na gimnazijab Kranjskih. * V Kozjem se snuje podružnica kmetijske družbe Stajarske za okraj Kozjanski. Naj bi umni gospodarji po vsi svoji moči pripomogli, da se kmalu ustanoví přepotřebná podružnica! * Družba sv. Mohora za izdavanje knjig ljudstvu našemu za poduk in kratek čas potrebnih , šteje letos nad 25.000 družbenikov. Res velikánská družba ! Hratkočasna drobtinica. Od kodi letošnja huđa zima? (J. L.) Jernej. Kaj misliš, Joža, odkodi se je vendar pri-tepla letošnja zima, ker je že ni ne konca ne k raj a ? Jože. Sam Bog vedi to ! dozdeva se mi pa vendar, da so jo nam přinesli tišti glasoviti „nordpohlfahrerji" iz Franc Jožefove dežele za „štruco" ; ali pa so jej bili ti popotniki tam gori tako všeč, da je prostovoljno za njimi pritrapala, zdaj pa ne zna več sama nazaj domu. Jernej. Saj imaš res prav, da mora kaj posebnega biti, da je letos še celó s v. M a ti ja tako na sramoti 110 estai tudi pri nas ca Kranjskem. Ljubljanski nemski gemeinderath" je „nordpolcem" celó za njihovo „štruco" z vsega njegovega pisanja si zamoremo le misliti računu, za kar pa tukaj noben clovek nič ne ve. Toraj ))c J / y 1 ^^ VV.1V ^ M UJlIiV » V ^Uti U VV « t wv^w J O b Cl ^UlJJUl ^LUV AU UllOll ti y UÛ 200 gold, nagrade poklonil, in zato so oni naklonili tudi je pisatelj bil od kakega županovega neprijatelja slabo celi naši deželi toliko snega in ledů. roko umiva! Da > da! roka podučen, ali Nasi dopisi. Gorici 27. marca. noči Per aspera ad astra"! Si- vnwi ivi t • uiai • - jy g. ti aojj^i a au aoti a • kji (Véliki petek) smo poslušali pri sv. Ignaciji na Travniku Palestrina-v „Miserere a To Ie v Go- rici nekaj novega, zato je bila radovednost, kakor hitro to produkcijo naznanil, velika. Nič manjša Je bil „Glas pa ni danes iznadenost. Nočem tu navajati sodbe iz-vedencev, ampak samo občnega menjenja sodbo: vsi smo sli nezadovoljni iz cerkve. *) Jaz sem želel to dvoje : Da bi bili sinočni pevci slišali cvetno ne- deljo koralni ljudski „Miserere" v stolni cerkvi ob uri z večer in da bi bili sinoči same sebe spodej v cerkvi poslušali. In zakaj sem tega želei? Zato, da bi jim zdaj lahko rekel: „Ce imate posluh za spodobno cerkveno petje izvolite"! Mislite si iv » \jLX\J J/V/tjV , --V UllliC i ljudi v naši Veliki cerkvi ; mislite moških in žensk (poslednjih več) priljubljeni jim 5000 si, da jihkakih 2000 serere" nježno in pri srčno" » Mi- poie 1 in da se „piano a tako čudovito izrazuje, da mi ni mogoče tukaj opisati ga — in recite, ali more umetnost in sosebno prisiljena umetnost, naturno tradicijonalno petje preko-siti? — Le resnieno pevske moči (in ne „notedržei") 7 vajene in uglajene moči zamorejo 7 kar je res umetno pnmerno izrazovati, polovičarstvo in srednjost naj se umotvorov ne loti. V ostalem je moje osebno menjenje — kterega pa nikomur ne usilujem to, „pr o dû k ci j", izkazovanj v gledišči, v čitalnici in na Travniku kolikor hoćete. da: bode produkcija a v cerkvi naj petje ne Tako smo per „aspera u • V 1 • pnsli do v e s e 1 j a. Vreme imamo danes resnično Vélikosabotno vse oznanja „vstajenje". Krasno in toplo je, da se nam zdi, da se je vsa pozna spomlad zedinila v današnjem dne vu. Naše prijazno mesto je te dni še prijazniše, ker so vse grše hiše za cesarjev prihod po-belili in popravili. Priprave v pravém pomenu pa se po praznikih. Od železnične postaje še bodo začele do mesta se napravite dve vrsti raznih bander z grbi. Gaz se že napeljuje za umetno razsvetljenje vodometa na Travniku in druzih staveb. Pričakovati je, da Go- rica ne zaostane niti za druzimi mesti, niti sama za seboj gledé na una leta, ko je bil cesar tukaj. Vse občine, vse dežele bodo tu zastopane. Odbor, ki vse urav-nuje, je sestavljen iz udov dež. odbora, mestnega starašinstva in kupčijske zbornice. — Več drugi pot. Velikonočno veselje in pa svečanosti o pri- hodu cesarjevem četku tega dopisa misiil. to so „astra", na katera sem v za- Iz Matenje vasi 27. sušca t. 1. (Poslano). Neki do- listu „Novic" od 17. sušca t. JZ Ma- pisovalec v 11. tenjske okolice na Notranjskem silno grdo napada in obrekuje Matenjskega župana, da je on 200 gld., ki so iz Trsta došli za led, katerega so res pridni Matenjci v Prestranek na železnico vozili, kar tebi nič meni svoj žep utaknil. Dalje pisatelj zaničljivo pravi, malo pri vožnji opiral; nič v da se je župan s kravo to pa je tukaj vsakateremu znano, da župan krav ne rabi pri vožnji, temuč konje in vole. Mogoče, da pisatelj ne pozna še razločka med kravo in volom. Dalje sanja nekaj o záporu zastran besedovanja proti županovemu * Nekdo mi je rekel: „Miserere" je bil prav „miserere Pis. u se mu je v spanji sanjalo; ali je cd vina umotlen vse to napeno videi, in potem „Novicam" spo- da so pridni Matenjci letos po zimi pri f 1 > J V •] • 1 • 1*1 I ročil. Res Je ledu, katerega so v Trst pošiljali, veliko novce v pri-služili, ki so jih pošteno in brez vsega pričkanja med saboj razdelili. Toraj podpisani se potegujemo za poštenje Matenjskega župana, ki je župan tudi glavne županije Slavinske, in resnobno odbijamo napad, ki žu- panu hoče poštenje odvzeti. Matija Križaj, župan. Anton Malnaršič, Mihael Polja pri Ljubljani 27. marca. France Vadnov, Luka Uražem Kalan, odborniki. zvonov^ dobili smo nove šali smo jih že večkrat ki jih je vlil Dne 15. t. m. Hilzer. Sli- in reci smemo zdaj 7 da so v vsakem oziru izvrstni. Prelepa vnanja oblika, mogočen in veličasten glas, posebno pa čisto vbran akord fis h, vse to je preselio naše pričakovanie. Zadovolj- dis nost je splošna in ljudje jih ne morejo zadosti prehva- liti. Gotovo si je zvonovi lep spomin postavil. Hilzer na Kranjskem s temi Ljubljane. traj skozi Ljubljano v Presvitli cesar potuje v petek zju Trst, od kodar gré v Gorico in od tod na Laško, od tod pa v Dalmacijo. (O volitvah za mestni odbor) se je začelo živahno gibanje, ker letos se udeležijo tudi naši narodni volitev mestjani teh volitev v 3. in 1. razredu, razreda se nočejo vtikati, ker ta razred je po svoji se-danji kompoziciji različnih cesarskih in kraljevih dejanskih in pokojnih volilcev podoben trdnjavi, katere premagati nikakor ni mogoče. Sicer pa narodni naši mestjani tudi to vedo, da, ako bi z vsemi 10 kandidati zmogli, bi vendar še bili v manjšini proti 20 nemčur-skim odbornikom , ki vladajo sedaj v mestnem odboru. tej volitvi le za to, da bi mož v zbor, ki bi se na-sprotnikom zoperstavljali, kedar denar trosijo Našim volilcem gre tedaj pri spravili le nekoliko svojih „nordpol- fahrerjem", nemškemu gledališču itd. itd., ali pa, kedar z nemščino zatirajo slovenščino v šolah itd. proti novému njihovemu kandidatu gosp. Doberlet-u ne bi sicer imeli posebnega ugovora, ako bi on kot vodja „Feuer-wehre" in „mestne godbe" ne bil od milosti nemšku-tarske tako zeló odvisen, da bode mož plesal, kakor mu bodo Mahr, dr. Sehaffer e tutti quanti godli. Možje naši! primite se tedaj krepko svoje volilne pravice in dolžnosti in volite vsi vam nasvetovane narodnjake, ki bodo na prste gledali na-sprotnikom, in če tudi druzega ne bodo mogli, vsaj svoj glas povzdignili proti temu, kar je městu in na rodu našemu na škodo! — Kako strašansko 3e S pitale rjevi „Tagblattovci" bojé prihoda ná rodni h mož to kaže togota včerajsnjega # 7) v nemški „gemeinderat „Tagblatta" : ,,$Btr fafifeii I • V • • kncijo — „ gemůtř)íict> mítfammen // unfc je§t fofl'é ailé feín nut ber Slnbetum] ©rêfra'é" u. TV. zemljiskem davku za dezelo Kranjsko.) De- želna komisija za vravnanje zemljiškega davka je svojo nalogo o rešitvi pritožeb zoper vrstno tarifo preteklo soboto končala. Pritožeb je došlo okoli 200 domaćih sosesk in okrajnih cenilnih komisij , nekoliko jih je pa tudi iz vnanjih deželá, ki so z našo dotiki. Naloga deželne komisije bila je tedaj velikan deželo v ska in trudapolna. Da ni bilo mogoče vsem rekla- mantom na vse strani vstreči, ker so njih terjatve dostikrat ravno nasprotne, to vsak izvedenec spozná ; upamo pa, da se je tarifa popravila karkoli bilo je mogoče da bodo ne cenilni okraji domaće dežele med seboj v pravi vrsti, ampak da bode tudi proti de- Ill želaro naša i ki so z našo v dotiki e žela ne bo ? v pravi pri men in da 4. aprila 1875 dopoldne ob 11. uri v veliki mestni dvorani. 7 kakor do sedaj, tudi v prihodnje iJnevni red: 1. Začetni govor društvenegaravnatelja. proti drugim s zemljiškim davkom preobložena. To u pa ino tem vec 7 ker pa Letno sporočilo in računski sklep za 1874. Poro- sedijo v deželni cenilni komisiji čilo ravnatelja. 4. Poročilo v zadnjem občnem zboru iz- izvedeni in zanesljivi domaćini, katerim so razmere in voljenega odbora za pregled računov. 5. Volitev udov težnje naše dežele dobro znane. Ker je vrstna tarifa v ravnateljstvo za tri leta. 6. Volitev odbora za pregle- še c. kr. sedaj tako rekoč konečno določena centralna komisija na Dunaji spremeniti ali popra- dovanje računov leta 1875. Posamezni nasveti udov. (Na koncert)y ki ga v petek v gledališči na- viti sme, se bode cenit e v, to je vvrstenje posamesnih pravijo trije Dunajski umetniki, obračamo pozornost kosov v dotični dobrotni razred , po c. kr.^ okrajnih ce- slovenskega občinstva z zagotovilom jako radostnega Gosp. Zamara slovi po vsem svetu kot prvi večera. nilnih komisijah kmalu začela. Pred omenjeno cenitvijo se morajo pa po ukazu c. kr. finančnega ministerstva mojster na harfi; ž njim v družbi stopita pa na oder izgledni kosi (Mustergrunde) V se enkrat na tanko violončelist Spitz er in pevec Smiedler. Naš rojak pregledati, kjer je potreba, obstoječe z drugimi namestiti, in prijatelj muzike nam iz Dunaja med drugim piše, ali pa, če jih je premalo, nove postaviti. Gospodje ce- da kaj lepšega od Z a m ar o ve „Hrvaške popotnice nilci! pazite tedaj na to, da bodo izgledni kosi za do- harfi ni lahko slišati. Že danes je podoba, da bo zato tično dobroto pravi in pripravni tako, da se z odio- gledališče v vseh prostorih prepolno. da čenim Čistim dohodkom v tarifi tudi vjemajo , m vu* o^ jih izbere tudi le toliko, kolikor jih je neobhodno potreba kajti izgledni kosi so poďlaga cenitvi vse delovanje se bo na taiste opiralo. Pri cenitvi naj se pa tudi na to gleda, da se vsaka lega ali vsak samesen kos vvrsti . 0 v razred tak, kamor po svoji legi k p ii le nebu Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. Cedalje bolj se kažejo znamenja na sitmcocu n.vo vviottvv xc^a^u. to-xv, ivcuaiui pu ovuji icgi ucuu, da so sedanjega ministerstva dnevi šteti, ui» in dobroti spada. — Ce se tako in pošteno ravná, pride »Allg. Ztg.a, ki je dozdaj vedno hodil za ministerstvom, že odpovedal prijateljstvo ter se priporoča pri- List se pritožbam v okom, in se poljedelci nepotrebnih stro- 77 mu škov ob varuj ej o. Pozor ted aJ hodnjemu „trdnejšemu, ostrejšemu". Kako dobrikanje (Iz seje deželnega odbora 26, in 27. marca.) za Auersperga ! In vládni listi nimaja poguma vstaviti Najvažneje reči cele obravnave so bili proračuni raz- se temu časniku. ličnih zakladov za drugi teden po Veliki 1876 noči , ki se bodo predložili sklicanemu deželnemu ukaz 7 zboru, namreč: proračun potrebščin in dohodkov deželne Dr. Gis kra je dobil od dvornega maršalstva nima več prikazati na cesarskem da se dvoru. To se je zgodilo Giskri zato, ker je v pravdi sad je- in vinorejske šole na Slapu, proračun posilne Ofenheimovi kot prica dokaj drzno trdil, daje dobil od delavnice, deželno kulturnega zaklada, bolnišničnega, po- cesarja samega dovoljenje sprejeti onih 100.000 gld. „da-rodnišnega, norišnega, najdenišnega in sirotinskega za- rilaa. Pa še neka druga umazanost dr. Giskre je prišla klada in pa proračuni 20 različnih ustanovnih zakladov. na dan. Ponudil je kot vodja Dunajské hranilnice Gra- Skleniio se je, da profesor Po vše iz Gorice in de- škemu městu posojiio milijonov, ako želni inženir Wičl še pred deželnim zborom ogledata 30.000 gld. provizije, kar je mesto tudi za kmetijsko šolo ponuđeni posestvi Grm pri Novem bilo v zadregi. No čuda mu mesto plača storilo, ker je če so se na cesarskem Ut* ivuu\jUjon.v ^vijuuvui I m ^il Vin »-mv/ v XIV ^ Ul V^UUa^ V^O i3U Qtž ua VV»(U Oxvuiu městu in Rako, da se potem stavi deželnemu zboru dvoru jeli sramovati tacega člověka in ga césar ne pusti več pred-se. Taki so tedaj ljudje, ki so bili in so še 7 odločen nasvet o tem, katero posestvo naj se kupi. zadevi nemškega gledišča 1. 18?5/tí se je sklenilo glave nemških liberalcev. Taki barantači so imeli da se začne obravnavati z glediščnim vodjem Julije m vladno krmilo vrokah? Kaj pa Beust? kajBanhansV Schwabeom. — V zbor za posvetovanje oprenaredbi Gotovo bo solnce spravilo še kaj tacega umazanega občinske postave in o vpeljavi glavnih občin se povabi iz Notranjskega, iz Gorenskega in Dolenjskega po nikov. perila na dan. na. Potocki je postal deželni marsal. izvedencev izmed občinskih starešincev ali odbor- Imenovanje njegovo je zbudilo občno Gosp. prof. Po vše, telegraíično naprošen od se nadja boljših časov. zadovoljnost, vae Ilrvaska. „Raka", deželnega odbora na ogled grajšČin „Grmu in se je v ponedeljek z deželnim inženirjem gosp. Wičl- madjaronski. Madjare to hudo jezi Župani in podžupani so imeno vani. Obveljali so tišti, katere so Hrvatje podlagali, ne nom podal čez Novomesto na Smolovo grajščino, od kodar gre potem na Rako. (Telegram gosp. Steina iz Pakraca v Slavoniji) naznanja nam prihod njegov v Ljubljano o zadevah naselbin v Slavoniji ; več o tem na 106. strani današnjega lista. Nemcija. Miinsterski. Že je zaprt šesti škof, namreč škof tem je ob kratkem dopovedano vse, kar se zdaj na Nemškem godi po povelji Bismarkovem. (Redni obcni zbor obrtnijsko-pomocnega društva ) vpisanega tovaristva z omejeno zavezo) i bode v nedeljo Posebno dobro seme svilnili črvičev caka kupčev v pisarnici družbe kmetijske. Mestjani ■ Od leta 1861 do spómladi 1869 so bili svojemu národu zvesto udáni možjé zastopniki blagor našega glavnega mesta pri mestnem odbora in z zadovoljnostjo so se mogli ti ozirati pri svojer odstopu leta 1869 na svoje osemletno obče koristno in vspešno delovanje Prej zanemarjene cest ulice po katerih se je dalo težko voziti, so se za časa njih gospodarstva popravile ' & • A 9 1 ^ li ? kake nikdar poprej; potrebni kanali na mnogih krajih mesta so se napravili; na enem najlepših mestni prostorov, kjer je stal poprej neokusno stavljeni „leseni" tako imenovani šustarski most, seje postav ------- 0b bregóvih Ljubljanice so se sezida piUSLUIUV} JC ©Lttl JJUpiCJ llCUiVUOUU ©Lrouzročila in tudi kolera strahovito razsajala ter mesto sila veliko stala, je bilo vendar mesto še stani, kupiti grad Tivoli za 80.000 gld. in olepšati tamošnji vsakemu odprti vrt. Tudi se imamo ahvaliti delavnosti svojih tedanjili národnih zastopnikov za ustanovitev sirotišča in zavoda za bolne 7 ) troke, ter glavne šole pri sv. Jakobu in ustanovljene višje realke spada v njih dobo, oni so dalje istvariíi občinski štatut in urédili duhu casa primerno tržni réd in zadeve ubožne; oni so, ne da bi )reobložili mestjane, zvišali mestne dohodke slednjega leta za 38.0U0 gld. in sploh storili vse, kar nore duševni in materijalni blagor mesta braniti in pospeševati. Ko je bil ta tako delavni mestni odbor leta 1869 ob času dr. Giskrovega ministerstva azpuščen, ne zavoljo nezadovoljnosti svojih volilcev, temuč po ukazu ministra dr. Giskre, kterega landanes ves avstrijski svet pozná in ga je cesar sam obsodil, takrat so mislili Vaši prejšnji zastop-íiki, da jih veže dolžnosti do domovine in mesta, pri novih volitvah prostovoljno se umakniti, da ie bi bili na poti mestjanom pri tišti sreći, katero so jim obetali naši nasprotniki v svojih oklicih. Od takrat je preteklo že šest let, kar imá ves čas svojega obstanka skoraj vedno eden in sti mestni odbor priliko, brez opozicije od naše^ali druge strani spolniti, kar je vedno obetal; a ialibog, nikdar nij izpolnil téh svojih obljub! Sest let že se šopiri v mestnem starešinstvu politika ) » konštitucijskega društva,44 nemški „kazino44 daje pravila za praktično življenje, obrtnijo pa zastopa kranjsko stavbeno društvo.44 Ozrite se okrog, čestiti mestjani! Ali so bili kedaj naši javni prostori in naše ulice vtakem ilabem stánu, kakor baš sedaj ? Kje se je storilo v teh šestih letih le eno delo, katero bi se smelo coličkaj primerjati s tem, kar je storil Vaš bivši národní mestni odbor? Poglejte, čestiti mestjani œdaj so bili naši javni kraji in ulice v tako zapuščenem stanu, kakor so sedaj? Nezado volj nost v 7seh krogih mestjanstva raste čem dalje, tem bolj ; trgovstvo in obrtnija propada ; trgovec in obrtnik cakor tudi delavec se borita z vsak clan vecjo skrbjó, kako bi se pošteno přeživila, a v mestnem >dboru njegova lastna stranka terja, da bi se gledališéu, katero nima namena, ljudstvo izobra- 1 ievati in blažiti; temuč le kratkočasiti nekatere, ki so od sreče obdarjeni, naklanjala denarna podpora z mestne kase, katera je bila v tako slabih rokah, da je bilo iz nje precej veliko denarja vkradenega. Mestjani! Tako ne more dalje biti! Naša mesijanska zvestoba nam ne pusti dalje trpeti i bi sedanji mestni odbor brez vse opozicije še dalje bil in mu bi nihče na prste ne gledal, da bi z íašimi davki po svoje ravnali ljudje, katerih načela so taka, da stavijo naj večkrat osobni blagor nad blagostanje celega mesta. Zavoljo tega je národnih volilcev zbor 25. t. m. sklenil, dosedanjo pasivno opozicijo po- Dustiti in se letos zopet dopolnilnih volitev za I. in III. volilni oddelek vdeleževati. Možjé, katere Vam volilni zbor kot Vašega zaupanja vredne priporoča, bodo, kjer bode 3otrebno, glasno se vstavljali strankarskim sklepom in, kolikor je mogoče, manjšini vedno branili Vaše pravice in koristi. Volilci ljubljanski ! Ako delavnost preteklih let primerjate z nezadovoljnostjo, katera je zdaj *koraj v vseh krogih mesijanstva, ne bodete cisto se nič premišljali, ampak brez izjeme enoglasno in 3nega duha zopet udeležili se volitev, da se bode storil začetek, zaupavati blagor mesta tákim nožém, kateri brezsebično in udáno skrbé zá-nj in si bodo v svesti svoje naloge vsigdar. Naklonite ivoje zaupanje možém neomadeževane častí in navdanim z najboljšo voljo! — Dobro vémo, da v jedanjih razmerah in ker naš sedanji voiilni red ni pravi ter pri obilni podpori, katero imajo naši îasprotniki, se mi lotimo hudega boja, tó pa na3 ne smé ostrašiti, da se ne bi podali z močnejšim iovražnikom v borbo, kajti če imamo resno voljo, je zmaga naša! Možje, ki Vam jih priporočamo, so Pri volitvi 5. aprila t. 1. v III. razredu: Gospod dr. liarol IMelweis, primarij v deželni bolnišnici. li u li li v li ii France Cworsiè, orgljar in hišni posestnik. Vaso Petrlčlć, trgovec France JPetočnik, c. kr. stavbeni svétnik. Jožei Hegali; mizar in hišni posestnik. Pri volitvi 8, aprila t. 1. v I. razredu: Gospod Janez ftiep. florak, mestjan in hišni posestnik. v Mília Pakle, mestjan in hišni posestnik. Narodni volilni odbor. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef BlaznikoYih đedicev v Ljubljani.