POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNI Stev. 180. Leto XII. Maribor, sreda 10. avgusta 1958 Cena 1 din Novo naraščanje mednarodne napetosti Nepričakovana vrnitev angleških in francoskih državnikov v prestolnici — Nevarni problemi Španije, Češkoslovaške, Daljnega vzhoda in Palestine AKTIVNOST LONDONA IN PARIZA. LONDON, 10. avgusta. Včeraj se je nepričakovano vrnil s počitnic na Škotskem v London ministrski predsednik Chamberlain, obenem je prekinil dopust tudi zunanji minister lord Halifax, iz Palestine se je pa vrnil z letalom kolonialni minister Macdonald. Prav tako se je vrnil tudi francoski ministrski predsednik Daladier iz Cannesa v Pariz in se že takoj včeraj sestal z zunanjim ministrom Bonnetom in vojnim ministrom. Vse te nenadne prekinitve dopustov vodilnih angleških in francoskih državnikov so v zvezi s splošnim mednarodnim položajem, ki se je v zadnjih dneh zopet zelo poostril. ŠPANSKO VPRAŠANJE Pred vsem stopa zopet v ospredje Špansko vprašanje, o katerem se je mislilo, da je prebrodilo stadij mednarodne nevarnosti. Dasl je preteklo že 5 tednov, kar je bila po sporazumu neutralitetnega odbora v Londonu poslana v Burgos in v Valenci jo spomenica glede odstranitve tujih prostovoljcev, general Franco na njo še vedno ni odgovoril in tudi na ponovne urgence ne reagira. To postopanje španske nacionalistične vlade vzbuja v Londonu in Parizu vsak dan večje nezadovoljstvo, ker dokazuje, da je v ozadju nečedna igra, ki ponižuje tako Anglijo kakor Francijo. ANGLEŠKE IN FRANCOSKE GROŽNJE Ko je bil sklenjen v Londonu sporazum glede odpoklica prostovoljcev iz Španije med velesilami, sta bila Mussolini in Franco prepričana, da je nacionalistična dokončna zmaga samo še vprašanje nekaj dni ali tednov. V takem prepričanju je Italija pristala na ta sporazum. Menila je, da se itak ne bo izvedel v praksi, ker bo med tem že vsa Španija v Francovih rokah. Nadaljnl razvoj ope-racij na bojiščih je pa pokazal, da so republikanci še vedno tako močni, da uso-<|a Španske državljanske vojske nikakor se ni odločena i.; bi odpoklic tujih prostovoljcev, ki bi zadel pred vsem le na-clonaliste, lahko ves položaj do temelja spremenil. Radi tega v Italiji in Burgos sedaj nočejo realizirati že podpisanega ?Porazuma. Anglija In Francija pa vztra-lata pri tem in sta sklenili tudi že represije. Ako se sporazum takoj ne izvede, Postane tudi s takim trudom doseženi do> k°vor med Anglijo in Italijo brezpredmeten in se ne ratificira, Francija pa bo *opet odprla svojo mejo na Pirenejih In Skrito podprla republikance. NEMČIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA. Drugo vprašanje je razvoj položaja srednji Evropi, pred vsem razmerja Češkoslovaško In Nemčijo. Z odpo-riatvijo lorda Runcimana v Prago so v Radonu pričakovali, da bo nastalo tu i al začasno premirje in ne bo nihče sku z nadaljevanjem sovražne kampanje £°tltl dela za kompromisni sporazum. ®skos|ovaška se v tem oziru tudi res jj.aaša korektno, ne pa tako tudi Nem-la. V Londonu upllva neprestano kam-g. .nia nemškega tiska proti CeŠkosJova- * ki se po prihodu lorda Runcimana v 0s??o ne le ni omilila, ampak celo po-tai ’ veHko nezadovoljstvo in odpor »o c '■ Političnih krogih kakor v javnega’ Kar London še bolj vznemirja so pa Va» za ogromne nemške vojaške !n ’ ki se pripravljajo v takem obsegu fakem terenu, da vzbujajo sum. — fg/a&ia bo mobilizirala za te vaje sko' p,' ^klrugi milijon rezervistov. Take 'i!«!zacl?e za vojaške vaje evropska sudovina še ne pomni. DALJNI VZHOD. Anglijo in Francijo vznemirja dalje tudi razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu, kjer se zdi, da postaja vojna med sovjetsko Rusijo in Japonsko neizogibna. Izbruh Je vojne bi imel velike nasledko tudi na položaj v Evropi, zato morata Anglija in Francija proučiti do podrobnosti vse probleme, ki so s tem v zvezi in precizirati svoje stališče. To je potrebno tudi radi tega, ker zanima Daljni vzhod enako živo Italijo in Nemčijo. V Rimu in Berlinu si vojne med Rusi in Japonci ne žele, ker radi lastne zaposlenosti v Evropi svoji zaveznici Japonski v sedanjem času ne bi mogli v nobenem oziru priskočiti na pomoč, brez tuje pomoči, vsaj materialne, pa bi Japonska gotovo podlegla. Zato je za London in Pariz usodne važnosti vprašanje, ali bi vojna na Daljnem vzhodu Evropo raz- bremenila ali obremenila? Zaenkrat prevladuje mnenje, da bi je razbremenila. PALESTINSKI PROBLEM. Anglijo zanima specialno tudi palestinski problem. Iz vtisov, ki jih je prinesel kolonialni minister Malcolm Macdonald včeraj iz Palestine sledi, da je treba energično napraviti red v Sveti deželi. Zato je verjetno, da bo Anglija Palestino razdelila že letos v dve ločeni državi, židovsko in arabsko. Za Anglijo bi bil potem mnogo važnejši židovski del, katerega bi na vzhodu močno utrdila. Razen tega se pojavlja velik načrt za prekop med Sredozemskim in Mrtvim mor-jem, ki bi v primru potrebe razbremenil j vsaj deloma in v neki meri Sueški pre- ( kop. O vseh teh vprašanjih se je treba naglo odločiti in zato so angleški In francoski državniki tudi prekinili svoje počitnice. Anglija in Franjcija ne dovolita oslabitve Češkoslovaške RUNCIMANOVO DELO. V OZADJU T UDI AMERIKA. NAČELA RUNCIMANO-VEGA POSREDOVANJA. NEDOTAKLJIVOST OKVIRA IN USTAVE ČEŠKO- SLOV AšKE. PRAGA, 10. avgusta. Lord Runciman proučuje včeraj in danes načrte vlade in predloge manjšin za rešitev narodnostnega problema. Včeraj je konferlraF tudi z ministrskim predsednikom Hodžo, njegovi strokovnjaki pa so ponovno sprejeli zastopnike sudetskih Nemcev. PARIZ, 10. avgusta. V zvezi z misijo lorda Runcimana se v Parizu in Londonu naglaša zlasti veliko zanimanje, ki ga kažejo za češkoslovaški problem Združene države Severne Amerike. Ameriška valada je obvestila francosko in angleško vlado, da lahko računata na njeno sodelovanje in pomoč pri reševanju češkoslovaških vprašanj. LONDON, 10. avgusta. Sedaj se že lahko objavijo glavna načela, po katerih hoče lord Runciman reševati prevzeto poslanstvo. Po informacijah z merodajnega mesta stoji lord Runciman odločno na stališču, da je mogoče rešiti vsa vprašanja samo sporazumno. Vsak sporazum pa pomeni koncesije tako s strani češkoslovaške vlade kakor s strani narodnih manjšin. Znano je, da je šla češkoslovaška vlada v vprašanju koncesij precej daleč. Lord Runciman pa bo v prihodnjih dneh ugotovil, ali so tudi narodne manjšine pripravljene pristati na zadostne koncesije. Ako tudi one popuste, kakor je že češkoslovaška vlada, potem ne bo težko doseči sporazum. LONDON, 10. avgusta. »The Times« pišejo: Bitna dolžnost lorda Runcimana je, da najde rešitev, ki bo spoštovala državni okvir in ustavo Češkoslovaške. Zaradi tega bi bilo pogrešno pričakovati, da bi moglo dolgo in naporno delo lorda Runcimana privesti do neke solu-cije, ki bi ustvarila iz narodnih manjšin države v državi. Take rešitve ne bi nikoli dovolila češkoslovaška vlada, a odobrili je tudi ne bi ne angleška ne francoska. Pričetek Dogaiani za vojaški oakt ITALO BALBO MUSSOLINIJEV POOBLAŠČENEC. — POBUDA ZA POGAJANJA IZŠLA Z NEMŠKE STRANI. BERLIN, 10. avgusta. Včeraj je prispel sem italijanski letalski maršal Italo Balfa o. Temu obisku pripisujejo v vseh evropskih centrih velik politični pomen. Maršal Balbo je Mussolinijev pooblaščenec za informativna pogajanja med Nemčijo in Italijo glede tesnejšega vojaškega sodelovanja med obema državama. Ta informativna pogajanja naj bi služila raz-motrivanju nemškega načrta za letalski sporazum in eventuelni vojaški pakt. Nemčije, ki je danes vojaško popolnoma osamljena in ne more v primeru mednarodnih zapletljajev računati z nobeno tujo po- močjo, bi rada navezala Italijo nase tudi v vojaškem oziru. Kakor je znano, je sedanja berlinsko-rimska os zgolj političnega, in še to le taktičnega značaja. To se je pokazalo posebno vidno meseca maja ob priliki nemško-češkoslovaške napetosti, ko je Italija izjavila, da v tej zadevi ni direktno interesirana in se taki eventuelni vojaški akciji ne bi mogla pridružiti. Ker se mišljenje Rima od tedaj do danes bistveno ni spremenilo, se splošno sodi, da je vojaški pakt med Berlinom in Rimom zelo malo verjeten. HITLERJEVA MLADINA NA MEJI. GRADEC, 10. avgusta. V ponedeljek je prispelo iz Dessaua sem 900 Članov in 100 članic Hitlerjeve mladine, katero so Gradčani slovesno sprejeli in podžupan Berdino ji je v dolgem govoru opisal zgodovino narodnostnih bojev na štajerski meji. Iz Gradca je odpotovala Hitlerjeva mladina v posameznih skupinah v razne obmejne kraje, da se seznani z razmerami na mt'jevi znebiti Vinka. Brat Alojz ga ')e na priliko ovadil, da mu je grozil 1,1 mu hotel zažgali hišo. Vinko pa fr* ni prišel k nobeni razpravi; tudi f.zadnji ne, ki bi sc naj vršila 3. maja. ,°ma je bila radi lega napctosl na ?*šku, da si Vinko celo ni upal po JjfUh, če je vedel, da je bral doma. *«ko jo prišel domov usodnega 5. maji* in zahteval od matere kruha. Ker mu ga ta ni dala, je vdrl v zadnjo sobo in odnesel tunko zabele. Ko se je brat zvečer vrnil z ženo z dela in zvedel ,kaj je napravil brat, se je odpravil na žandarmerijo, da bi ga javil. Na tej poti je naletel na pokojnega Vinka, ki jc začel bežati pred njim, ko ga jc zagledal. Kar se je zgodilo potlej, priče niso videle; slišale so le, kako je Vinko prosil obdolženega brala: „Lojzek, lepo le prosim, pusti me! Ne bodi no nor!i! In Alojzove besede: „To imaš, hudič!" Dejanja samega in teh besed se obdolženec ne spominja, ker je bil razburjen; baje ga jc brat sunil z nogo, preden je segel po nožu. Prerezal mu je žilo nad srcem, da je Vinko takoj izkrvavel. Močno je obremenjevalo obtoženega Alojza, da je že popreje nagovarjal bivšega robijaša Franca Klobaso, da bi naj spravil Vinka s sveta, za k5r mu je obljubljal Vinkovo dediščino. Nadalje se jc izrazil nekaj pred ubojem, da bo napravil red sam, če ga sodišče in žandarmerija ne moreta. Vkljub slabemu vremenu jc prišlo k razpravi precej ljudi, ponajveč njegovih sovaščanov. Prič jc bilo nad 16. Obtoženi Kranar Alojz ni nič kazal pred sodniki, da bi kdo ve kaj žaloval za umorjenim bratom; skušal je valiti krivdo nanj. Po izpovedbah prič jc bil Kranar Alojz osovražen v domačem kraju in se jc rad prepiral, dočim so nasprotno prikazale Vinka kol pravega siromaka pri hiši. Tudi mati je prinesla svoj delež k nemirom pri hiši. Sodišče ni našlo nobenih olajšilnili okoliščin ter jc obsodilo Alojza Kra-narja na 2« lel robije, trajno izgubo častnih pravic in na 1000 din povprečnine za sodne stroške. Branilec dr Stefanovič je vložil priziv. Obtožbo jc zastopal drž. ložilec tir. Hojnik. {popravila. Z ozirom na to, da bo ta cesta najkrajša zveza Pobrežja s Teztiom in ki bo po ureditvi sposobna tudi' za avtomobilski promet, je želja prebivalstva obeh krajev, da pobreška občina to cesto čimpreje popravi in uredi. o. Prekmurje in proslava 20 letnice Jugoslavije. Krajevnemu odboru v Murski Soboti, v katerem so zastopane vse sve-tovno-nazorne smeri sc je prijavilo do-sedaj 604 udeležencev. Udeležba iz Prekmurja bi bila še večja če bi se izpre-menil vozni red, da bi posebni vlak vozil zjutraj iz Hodoša in ne iz Murske Sobote. — »Novice« župnika g. Klekla vabijo na proslavo 20 letnice osvoboje-nja Prekmurja, ki se bo vršila 11. sept. v Črensovcih. Pravijo, da bo proslava zato tako zgodaj, ker so se tudi prekmurski Slovenci izjavili na narodnem taboru v Ljutomeru za Jugoslavijo istočasno, ko so se avstrijski Slovenci izjavili za Jugoslavijo. o. Nove pogodbe za dobavo električnega toka z okoliškimi občinami. Okoliške občine so ugotovile, da z nie-stnim eleklričneim podjetjem nimajo pogodb za dobavo električnega toka. Zato so na skupnem sestanku zahtevali, da se sklenejo pogodbe, ki bodo odgovarjale novejšim zakonskim določilom občinskega in obrtnega zakona. o. Studenci dobe nov škropilni voz s turbino. Na zadnji občinski seji v Studencih je bilo sklenjeno, da si občina nabavi nov škropilni voz s turbinskim pogonom. Novi škropilni voz bo že sredi lega meseca stopil v akcijo. Veljal bo okoli 15.000 dinarjev. Potrebno bi bilo, da tudi druge okoliške občine temu sledijo. m. Socialno vprašanje pobreške občine. Pobrežje je značilna delavska občina s preko 9000 prebivalci. Ti so v pretežni večini tovarniški delavci. V vsakem industrijskem naselju pa sta neizbežna gosta tudi brezposelnost in beda. Tako tudi v pobreški občini. Zato je eno najvažnejših vprašanj tamkajšnje komunalne politike socialno skrbstvo. Letošnji občinski proračun pobreške občine predvideva 54.800 dinarjev za socialne dajatve. Seveda se ta znesek v slučaju potrebe precej poveča. Občina Pobrežje daje 40 revežem stalne mesečne podpore, tri reveže oskrbuje v hiralnicah, v evidenci pa ima preko 200 domačih brezposelnih. Vsako leto je število občinskih revežev večje, kar je nujna posledica industrijskega razvoja. Letošnji jesenski veiesejm v Ljubljani bo otvorjen 1. sept. in bo trajal do 12. sept. Na železnicah je polovična voznina. Na odhodni postaji mora potnik kupiti tudi rumeno železniško legitimacijo za din 2.—. o. Vlom v Halozah. Do danes še neiz-sledeni vlomilci so izropali v Halozah na Majskem vrhu hišo mariborskega trgovca Janka Preaca. Odnesli so gramofon, budilko in posteljno perilo. Škoda 7.500 Din je krita z zavarovalnino. o. Tvrdke, ki žele razstaviti na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani in se še niso prijavile, naj upravi Ljubljanskega velesejma nemudoma pošljejo svoje prijave. Prijavni rok poteče 15. avgusta, razstavnega prostora je pa le še prav malo na razpolago. Letošnji jesenski velesejem bo od 1. do 12. septembra. o. Kupite železniške vozovnice za mariborski tabor en dan preden greste v Maribor, ker bo posebno 14. avgusta na vseh železniških postajah velik naval. Krajevni odbori naj na to posebej opozorijo udeležence tabora. o. Ob priliki ruške proslave 20 letnice Jugoslavije, je industrijelec g. Hinko Po- Cesta Pobrežje - Tezno, ki vodi skozi gozd Stražim, je potrebna temeljitega' Zaio leer /e bonbon UNION SA CRtoM odličen, ga mnogi ponaredijo pasite in odklonite ponarejene. gačnik daroval za ubožno šolsko deco tisoč din, za kar se mu najtopleje zahvaljujemo. Želeti je le, da ta plemeniti, res socijalni čin najde še več posnemovalcev. Šol. upraviteljstvo v Rušah. o. Zveza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine prosi svoje člane, da se udeleže slavnostnega sprevoda ob priliki proslave 20 letnice Jugoslavije dne 14. avgusta v Mariboru v čimvečjem številu. Gostilničarstvo koraka kot posebna skupina in se naj udeleženci zbe-ro na ta dan zjutraj v Maistrovi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico na severni strani. Legitimacije za četrtin-sko vožnjo se dobe pri občinskih upravah. o. Posvetite Betnavskemu gozdu še več pozornosti! Naši javnosti je znano, da je Betnavski gozd zatočišče najrazličnejših potepuhov, med katerimi so tudi nevarni zločinci. Je pa to tudi leglo gorostasnih orgij, ki se tam odgiravajo kar podnevi. Varnostne oblasti se trudijo, da bi iz tega gozda iztrebili te temne elemente. Da pa se ji mbo to posrečilo, je potrebna že večja pozornost ne samo okoliške žandarmerije marveč tudi naše policije, ker ljudje v tem gozdu posebno ponoči kar niso več varni. n. Marijaniščc v Celovcu se bo baje preselilo v benediktinski samostan v St. Pavlu, ker hoče vlada poslopje dati na razpolago hitlerjevskim organizacijam. V tem dijaškem zavodu je bilo v preteklem šolskem letu 60 gojencev. n. Iz državne službe. Višji carinski inšpektor Bogdan Cvrkovic je iz Maribora premeščen v Dubrovnik, carinar Marjan Brozovič pa iz Maribora v Zamet — Prof. Marija Tominc je iz Kočevja prestavljena v Maribor, prof. Zora Pretnar pa iz Maribora v Mursko Sobolo. n. V morje jc padel avto s 7 potniki v bližini Karlobaga. Po čudni sreči ni nihče utonil, niti se resneje poškodoval. Avto leži v morju 50 m od obale, v globini 4—5 m. n. Kamion jc vrgel avto v reko na poti Trnova—Sarajevo. Nesreča sc je zgodila zaradi ozke ceste. Potniki in šofer so nevarno ranjeni. n. 10.000 din so ukradli neki kmetici v Križevcih iz — molitvenika. Ko je žena odšla v vas, so lopovi vdrli v hišo, odnesli denar in ga začeli takoj zapravljati, kar jih je izdalo. V zaporu oba vlomilca obžaljujeta, da sta bHa lako neprevidna. n. Policija v Šibeniku, ki jo je doslej vzdrževala mestna občina, bo zdarji podržavljena. «« Prihodnje dni pričnemo objavljati v »Večemiku« znameniti lastni življenjepis NJ. VEL. KRALJICE MARIJE ROMUNSKE, ob katere preranem grobu prav te dni žaluje zavezniška Romunija in tudi naša kraljevina: Zgodba moiega življenja" Slovenski prevod je Nj. Vel. kraljica Marija dovolila še pred svojo smrtjo, zato mislimo, da ne moremo lepše počastiti spomin matere Nj. Vel. naše kraljice Marije in Nj. Vel. kralja Petra II., kakor z objavo tega njenega dela. V »ZGODBI MOJEGA ŽIVLJENJA«, ki je prevedena že na večino evropskih jezikov, se nam odkriva ves pisateljski talent velike pokojnice in nešteto zanimivih podrobnosti iz nedavne evropske zgodovine, vse pa je pisano tako, da vzbuja nepretrgano napeto zanimanje čitateljev. — Opozarjamo na pričetek »ZGODBE MOJEGA ŽIVLJENJA« vse naše cenj. čitateljice In čitatelje, obenem pa vabimo na nar'- »Večemika« tudi vse one, ki doslej nanj še niso naročeni. Ob dvasetietnici osvobojenja Ureditev mariborskih triov, cest in ulic Od blatnih in pralnih do modernih prometnih žil Maribor je slo vel, že davno pred vojno kot »štajerski Meran«, toda ta sloves so občutno kazile ob dežju blatne, ob suši prašne mestne ceste in ulice. Ko smo 1. 1918. Slovenci prevzeli mestno upravo, so bile tlakovane le nekatere manjše ulice v samem središču, pa še te le deloma in s slabim, starim, obrabljenim tlakom. Aleksandrova cesta je imela star, zveri-žen tlak le po sredini in samo do kolodvora; Glavni in Grajski trg sta imela tudi enak, le delni tlak; Vetrinjska in Stolna ulica sta bili potrebni pretlakoavnja, in samo kratki Jurčičeva in Ulica 10. oktobra sta bili asfaltirani. Boljši tlak je imela le spodnja Gosposka ulica. Prav tako slabi preozki in presekani so bili asfaltirani in tlakovani hodniki ob robu cest in ulic. V prvih povojnih letih, ko je morala reševati mestna občina toliko drugih, nujnejših vprašanj, ni mogla posvetiti regulaciji in tlakovanju trgov, ulic ter cest tiste pozornosti, kakor bi bilo treba. Šele kasneje so se našla denarna sredstva tudi za ta javna dela. Pričela so se v drugem desetletju svobode in so do letos znatno napredovala. Najpomembnejša je bila vsekakor ureditev prej skrajno zanemarjene Aleksandrove ceste. Cesta je bila v vsej dolžini, od Trga svobode do mestne meje v Krčevini, popolnoma na novo urejena in tlakovana. Dobila je moderne, široke asfaltne hodnike ih velikomestno razsvetljavo. Nadalje so bile regulirane in tlakovane Meljska cesta, Einspielerjeva ulica, Tattenbachova ulica, Sodna ulica, Kopališka ulica, Koroška cesta do Vodnikovega trga, Grajski trg, Trg kralja Petra in sedaj Glavni trg. Na novo tlakovana je bila od že prej tlakovanih Vetrinjska ulica. Tako vidimo, da so bili moderno urejeni in tlakovani že doslej skoraj vsi najprometnejši mestni deli, dasi je program, ki še čaka uresničenja, še> vedno velik. Poleg regulacije in tlakovanja Aleksandrove ceste, je nedvomno največjega pomena letošnja ureditev Glavnega trga. V prihodnje pa bo urejen in tlakovan-najprej Trg svobode z vso okolico Gradu (Grajska ulica, ker bo tam postavljen tudi sipomenik kralju Aleksandru). Prav tako nujno bo tlakovanje okolice Jugoslo vanskega trga in Vrazove ulice do parka, Cankarjeve ulice, ki je že skoraj vsa zazidana, Maistrove ulice in Tržaške ter Frankopanove ceste v V. okraju. Poleg tlakovanj je izvršila mestna ob čina v zadnjih letih več razširitev in zvez starih mestnih ulic in cest. V Tattdn-bachovi ulici je bila odstranjena ožina ob vstopu na Glavni trg, na Pobreški -cesti se je podrla sredi nove ceste stoječa stara Turkova hiša, v Sodni ulici se je odstranila vdrtina na levi strani severnega dela, Smetanova ulica je pa dobila z odstranitvijo vmesne hiše zvezo z Orožnovo in dalje s Slomškovim trgom. Podobne manjše regulacije so se izvršile tudi še ponekod drugod. Na; rešitev pa še čakajo nujne zveze Jurčičeve ulice z Marijino, Marijine z Mlinsko in Meljem (s predorom skozi železniški nasip), zveza Slomškovega trga z Gosposko ulico, regulacija Zrinjskega trga z okolico, regulacija Cvetlične ulice itd. Vendar so te regulacije odvisne večinoma tudi od gradnje novih hiš, brez katerih so deloma celo neizvedljive. Slovenski Maribor je dobil že z dosedanjimi regulacijami, tlakovanjem, ureditvijo asfaltnih hodnikov itd. čisto'novo, lepšo in modernejšo zunanjščino. Teh dvajset let pomeni zato za zunanjo olepšavo in asanacijo mesta več kakor vse prejšnje stoletje. Šele s tem postaja Maribor zares »jugoslovanski Meran«. Zaspan trg v siabem vremenu Nad mestom se vlečejo neprijazni temni oblaki in tako pusto vreme vpliva tudi na človeka. Zgubi tisto živahnost, ki je posebno potrebna trgovcem in sploh vsem, ki imajo opravka s trgovino. Deževno razpoloženje je danes zašlo tudi na trg, nič ni bilo tistega živahnega ponujanja blaga, kmetice so gledale zaspano in čakale prav tako čemernih ku-povalcev. Zdi sc, da je bila še solata slabe volje, ko je bila videti tako slaba. Le paradižniki so rdeli, pa so bili zelo po ceni. Din, 3.— kg. Dobro je bil založen trg s kumarami, skoraj vsaka kmetica je pa imela tudi. zeljnate glave. Zelo malo je bilo malih kumare, gobe in fižola na kupčke je bilo pa tudi. dovolj. Tudi lepe pese je bilo precej in jajc, katerih si dobil kar 21 za kovača. Sadje ima svoje stalne cene. jabolka po Din 4.— prav lepe hruške pa po din 6. Papriko so ponujale pa 6—8 za dinar. Bilo je še tudi nekaj marelic na razpolago, najbrž zadnjih. Kljub temu so bile le po -din 12.— kakor breskve. Krasne so bile rdeče jagode, vendar se je cena nekoliko- dvignila, na din 6.— liter,, dočim so črne še vedno po din-2.—. Izbire' je bilo dovolj, kupčev pa sorazmerno malo. m. Poslovalnica »Večernika« v Mariboru se nahaja v knjigarni Tiskovne za- druge na Aleksandrovi cesti 13,' kjer cenj. naročniki lahko poravnajo naročnino ali pa tudi oddajo oglase za- list. Uprava lista je slejkoprej v poslopju Mariborske tiskarne d. d., Kopališka ulica 6. Komur je prikladneje, se lahko posluzi nove poslovalnice na Aleksandrovi cesti Maribor se pridno pripravlja na proslavo. Mestna občina je storila svoje, da- bo imelo mesto praznično lice, kakor se spodobi za tako slavnostne dni. Vse ulice so že in še bodo okrašene. Tudi hišni posestniki in trgovci hitijo okraševati hiše'in trgovine in se razvija kar nekako tekmovanje," kdo bo lepše uredil svoje izložbe. Mi bomo v našem listu tudi temu posvetili pozornost in bomo posebno lepo okrašene hiše in izložbe omenjali. Naj" bo Maribor ob tem velikem prazniku res tako sijajen, da bo vsem, ki ga pridejo pogledat, ostal v nepozabnem spominu.________________ Vpisovanje v Enoletni trg. tečaj »HERMES" Temeliito strokovno trgovsko izobrazbo si piidobite na „Kermesu“ Enoletnem trg. tečaju v Maribor«. Prijavite se čim-preje ravnateljstvu Hermesa" Maribor, Zrinjskega trg 1. Zahtevajte prospekte! Vpisovanje dnevno m. Na poti iz Maribora proti Št. Janžu na Drayskem polju je posestnik in mesar Skrbinšek Jože izgubil zeleno denarnico, v kateri sta bila dva bankovca po 500 din, 1 bankovec po 100 din in še nekaj drobiža. m. S ključem po obrazu. V Tattenba-chovi ulici je prišlo med posestniškim sinom K. Ferdinandom in kovaškim pomočnikom Jožefom K. do ostrejšega nastopa, pri čemer je K. F. udaril J. K. trikrat s ključem po obrazu ter ga močnejše obtolkel. Povod za spopad je dalo očitanje glede neke tatvine. m. Tatvina kolesa. Poslovodji v delavnici drž. žel. je neki neznanec izpred kavarne »Orijent« ukradel kolo »Waffen-rad« z ev. št. 2—9413, vredno 600 din. — Mesarju Zajcu Ivanu iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dravske mpolju pa je nekdo izmaknil na živinskem sejmišču novo kolo znamke »Brandenburg«. m. Napad na Ruški cesti. Pred gostilno »Pri zvonu« na’Ruški cesti so včeraj štirje neznanci brez vsakega povoda napadli mlinarja Kukoviča Antona iz Sv. Miklavža ter ga precej obdelali po glavi in telesu. Težje udarce je dobil zlasti na glavi, kjer ima precej podpludb. Napa deni Kukovič ni vedel o neznancih navesti nič natančnega, pravtako pa mu ni znano, zakaj da so ga napadli. m. Tatvina denarnice in denarja. Ženi železničarja Lešnik Mariji iz Komenskega ulice je nekdo ukradel iz aktovke de narnico z nekaj denarja. Ko se je imeno- vana mudila v Zdravstvenem domu, je nek dolgoprstnež izrabil njeno trenutno odsotnost ter izmaknil iz aktovke denarnico. — Zasebnici Meglič Antoniji s Taborske ceste pa je nekdo iz stanovanja ukradel 300 din, ki jih je imela v vrečici pod zglavjem. m. Literarni večer slovenskih književnikov, ki se je imel vršiti v dvorani Ljudske univerze v Mariboru, dne 10. tm. ob 20. uri se ne bo vršil. Kdor je že plačal vstopnico, lahko dobi denar nazaj. m. Z voza je padel. V mariborsko bolnico so pripeljali 31 letnega voznika Josipa Štrausa od Sv. Barbare v Slov. g. Imenovani je vozil za tvrdko Golež iz Maribora radensko vodo. Na Kralja Petra trgu je po nesrečnem naključju voznik padel z voza in si pri tem zlomil levo nogo pod kolenom. m. Po stopnicah je padel v Slovenski Bistrici v hotelu Neuhold 31 letni narednik Franjo Jurc. Pri padcu si je zlomil levo nogo v gležnju. Tokrat si je že drugič na istem mestu zlomil nogo, tako da je poškodba zeol nevarna. Ponesrečenca so prepeljali v tuk. bolnišnico. * Velika tombola JS dne 15. avgusta na Trgu svobode. Glavni dobitki avtomobil Opel, motorno kolo, moderna spalnica, radio-aparat, harmonika itd. Tom-bolske karte po din 5.—. * Dr. Klara Kukovec, zdravnica v Mariboru, do nadaljnega ne ordinira. * Pri promenadnem koncertu na Mariborskem tednu igra danes v sredo žel. godba pod vodstvom M. Schonherr-ja tudi najnovejšo kompozicijo »Makarska«. Dobi se za klavir in salonski orkester v tuk. trgovinah z glazbili._________________ * Moderne električne ure s priključitvijo na tok pri M. Ilger-jevem sinu, ju-velirju, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke brez povišanja cen. * Samo še en dan nas loči od koncerta znamenitega zbora opernih solistov praškega konservatorija, ki bo jutri v četrtek zvečer v dvorani Grajskega kina pod vodstvom mladega dirigenta Oskarja Danona. Izreden umetniški užitek, ki nam ga bo zbor nudil, bo nedvomno privabil toliko poslušalcev, da nas ne bo treba biti sram pred dragimi češkimi brati. Pevci bodo peli same narodne pesmi in pokazali s tem vso genialnost češkega naroda. * Pohitite s prijavami za Putnikov izlet z modernim avtokarom v Celovec na praznik, dne 15. avgusta. Vožnja le Din 120.—. Prekrasna Logarska dolina vabil Putnikov izlet z modernim avtobusom v nedeljo, dne 21. avgusta. Vožnja le Din 110.—. Prijavite se takoj pri Putniku, Maribor. Kultura Sedma in osma številka »»Obzorij'' Že prvih šest številk mariborskih »Obzorij« je izpričalo vso upravičenost do obstoja in rasti. V njih so stopili prvič strnjeno pred javnost pesniki, pisatelji in esejisti našega severnovzhodnega slovenskega ozemlja, med katerimi je poleg že preizkušenih ustvarjalcev tudi lepa vrsta resničnih mladih talentov. Sedaj se je pridružila prvini že dvojna šesta in sedma številka v zajetnem obsegu in lepi opremi. Leposlovni prispevki v tej dvojni številki niso tako številni, kakor so bili v prejšnjih, zato pa je temveč esejev, poročil in kritik. Izmed pesnikov sta zastopana tokrat mladi Branko Rudolf s toplo občuteno »Dobro močjo« in Janko Samec z zanimivo »Balado o grešniei Mariji« ter pokojnem Radivoju Peterlinu Petruški posvečenim sonetom »Pesnik in dete«. Leposlovno prozo je prispeval samo Ivan Potrč, ki je napisal čez eno polo obsegajočo novelo »Klanfer Karel bi naj se oženil«.’ Naš mladi razčlenjevalec socialnih motivov se je lotil tokrat doslej literarno še skoraj nedotaknjenega Življenja pohorskih žagarjev in lepo prikazal njihovo težko problematiko sedanjosti. Med est?ji in poročili zasluži posebno pažnjo Dragotina Cvetka informativna študija o »Sodobni slovenski glasbi«. Jo- že Kerenčič nadaljuje • poučno razpravo o »Zemljiških odnosih v Jeruzalemskih goricah«, v »Pregledu« poroča Božidar Bajuk o mariborskem glasbenem življenju v letošnjem letu, dr. Vladimir Kralj pa o Mariborskem' gledališču v. sezoni 1937—38. O Celjskem kulturnem tednu pišejo Lino Legiša (Literarni večer), Fr. Šijaiiec (Savinova opera »Matija Gubec, Glasbeno pevski večer in Razstava celjskih likovnih umetnikov) ter A. B—r (Razstava slovenskega celjskega tiska). Tu je priobčena tudi obširna ocena Prve reprezentativne razstave slovenskih likovnih umetnikov v Mariboru, ki pa je brez podpisa! Pregled zaključuje prispevek dr. J. A. Giovarja »Gottfried Keller v slovenščini.« Med ocenami pa poročata France Vodnik o Gradnikovih »Večnih studencih« in Mrzelovem »Bogu v Trbovljah« ter Radivoj Rehar o Rey-montovi »Komedijantki«. »Obzorja« izpolnjujejo v Mariboru in v vsej naši slovenski kulturi važno por slanstvo, zato zaslužijo pozornost v vsej javnosti. Revija se naroča v Mariboru, Kopališka ul. 6. — r. .Freudu. Kakor je znano, so Freuda, ki je Žid, po anšlusu zaprli. Sele na odločno intervencijo angleškega posla-nišlva so ga izpustili na svobodo in mu dovolili, da zapusti Nemčijo. Freud - Kobeiov nagrajenec? švedski lisLi poročajo o veliki spomenici, ki so jo podpisali nekateri znani evropski književniki, med njimi Romain Rolland, Th. Mann in WHls. da so podeli letošnja na gruda za medicino utemeljitelju psihoanalize dunajskemu vseuč, profesorju dr. fcig. k. Slovenska kniiga. V Kamniku (z uredništvom v Ljubljani) se je letos ustanovila nova založba Slovenska knjiga, katere namen je izdajati izključno le izvirna slovenska literarna dela, ne prevodov. Založba je razposlala doslej Ivana Albrehta pbv.est »Zalina rana« in istega avtorja mladinsko knjigo »Bisernica« z ilustracijami Jožeta Pukla. Razen tega izdaja založba za naročnike knjig tudi mesečnik istega imena. Naročnina na 4 knjige in revijo stane na leto 192 din. Založba je zastopana tudi na letošnjem Mariborskem tednu v drugem nadstropju osnovne šole; k. Slovenska šola in učitelj pred sodobnimi nalogami. Napisal Martin M e n-c e j. Izdal »Pedagoški tisk« v Mariboru 1937.' 1. in tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani. — Kakor pravi v uvodu knjižice odbor zadruge »Pedagoški tisk«, je to prva publikacija imenovane zadruge in je prograinatičnega značaja. V njej prikazuje avtor na zanimiv način današnjo dobo, v kateri se nahaja naša šola in prilike, s katerimi se morata boriti slovenska šola ter slovenski učitelj. Svoje ugotovitve stavlja na konkretne, za vso javnost zanimive primere. Na istih odmeri h bazirajo tudi njegovi pogledi v bodočnost. Knjižica jo razumljiva vsako- mur, tudi onim, ki sicer hranijo našo pedagoško literaturo nerazrezano po svojih omarah. Knjižico dobite v Učiteljski knjigarni v Mariboru in v Ljubljani, pri Tiskovni zadrugi v Mariboru in pri Goričanu v Celju. Naroča se pa lahko tudi pri »Pedagoškem tisku« v Mariboru. — Stane samo Din 6.—. — E. B. k. Neodvisno gledališče. V petek dne 12. t. m. nastopi v dvorani Ljudske univerze režiser Franjo Žižek s svojo skupino. Igrali bodo kitajsko dramo neznanega avtorja »Breskov cvet« v prepesnit- vi Ivana Potrča. Glasbene vložke je komponiral dr. Drago Cvetko, za koreografijo skrbi gdč. Joža Štucinova, pri klavirju pa bo gdč. Kutinova. Nadalje sodelujejo še gg. J. Babič, L. Drozgova, B. Podkrajšek, T. Veljakova, A. Wilhem in J. Živkov. Za prireditev, ki pomenja odstop od našega tradicionalnega igralskega sloga, vlada že danes precejšnje zanimanje. k. Čapkovl »Razgovori s Masarykom« so izšli v Vračarevičevem prevodu v srbohrvaščini. k. Znani italijanski komponist Pietro Mascagni je kljub starosti še zelo plodovit. Zdaj komponira za opero »Beli in črni« in neko drugo opero, ki bodo prvič izvajali 1. 1941 v Rimu o priliki svetovne razstave. k. Akad slikar Mirko Rački dovršuje freske v stari župni cerkvi v Oseku. Freske izdeljuje v tehniki kazeina, ki daje podobam trajnost. Slika v višini 25 metrov, prevladujejo pa motivi stare zaveze/ Soort s. Štafetni tek skozi mesto. Danes bo v priredbi SK Rapida ob 19. uri štafetni tek skozi msto za pokal Mariborskega tedna, pri katerem nastopijo vsi mariborski klubi. Pokal je prehoden in ga bo branil lanskoletni zmagovalec SK Rapid. Start je pri Ljudskem vrtu, cilj pa na Trgu svobode. Zaradi velike konkurence je vprašanje zmagovalca docela odprto in so izključene vse prognoze. s. Pravila Jugosl. ženskega nogometnega saveza je ministrstvo za telesno vzgojo po nasvetu svojega strokovnega odseka odklonilo z motivacijo, da nogomet za žensko telesno vzgojo ni primeren in da je treba zato našo žensko mladino zavarovati pred tem športom. s. Na mednarodni tekmi jadrnic na progi Zader - Split je jugoslovanska jadrnica »Golob«, s katero je tekmovala slovenska umetniška dvojica Pino in Pia Mlakar dosegla tretje mesto. Krmaril je dr. Nenad Grisogono iz Splita. V tekmi so zmagali Italijani na obeh prvih mestih. s. Nov damski rekord v metu kopja. Nemška prvakinja Volkhausen je postavila nov svetovni rekord v metu kopja z znamko 47.17 m. s. V hoji na 50 km je zmagal v Pragi lahkoatlet žofka s krasnim časom 4:58:44. s. Slovaško teniško prvenstvo si je osvojil Maleček, v doublu pa je zmagala dvojica Maleček-Drtina. s. Kolo jahačev in vozačev v Ljutomeru • bo priredilo v nedeljo 4. septembra ob pol treh jesenske konjske dirke na cvenskem dirkališču pri Ljutomeru. Na sporedu je sedem zanimivih dirk, zmagovalci bodo prejeli lepe nagrade. Kdor se jih hoče udeležiti, naj se do 28. avgusta javi pri g. Franju Žitku v Ljutomeru. Prijaviti je treba konje, v prijavnicah brezpogojno navesti barvo dresa in plačati prijavnino. Istotam dobite tudi natančnejše propozicije. Zunanjim vozačem bodo hlevi in hrana po normalnih cenah na razpolago na Moti. Sokolstvo Sokolski šolski tečaj v Beogradu. Sa- vez Sokola kraljevine Jugoslavije je odpri letošnji šolski tečaj v Beogradu. Otvoritvi so prisostvovali tudi zastopniki češkoslovaškega in ruskega Sokola ter bolgarskih Junakov. Tečaj ima 72 tečajnikov, med njimi 10 Sokolic. Največ je učiteljev, profesorjev in uradnikov, zastopane pa so razen dveh vse župe. Cilj tečaja je vzgojiti učitelje za župne prosvetne šole. Tečaj bo trajal do 20. t. m. Podprimo nabiralno akcijo za gradnjo doma matičnega Sokola Gospodarstvo Gospodarski pomen Mariborskega ledna Že sedmič je v soboto odprl Mariborski teden svoja vrata in razgrinja pred javnostjo stalno se ponavljajočo in zopet stalno se menjajočo sliko gospodarske in kulturne tvornosti našega mesta. Dosedanje uspehe te tiajvečje prireditve severne Slovenije je iskati baš v njeni pestrosti in raznovrstnosti, posebno v posrečeni in dobro premišljeni propagandi, ki ni v korist mestu in okolici le v prvi polovici avgusta, ampak gotovo vse leto. Marsikateri posetnik Maribora ali okolice je izjavil, da ga je šele delo Mariborskega tedna opozorilo na odlične klimatske razmere Maribora, na naša sijajna kopališča, na lepote naših gora in na bogate spomenike iz naše preteklosti. Mariborski teden je zlasti polagal važnost na to, da vsako leto prikaže v pravi luči gospodarski napredek Maribora in njegovega zaledja. Saj se vsako leto v okviru te velike prireditve organizira cela vrsta odličnih gospodarskih razstav. Letos je poleg velike jubilejne prireditve povodom 201etnice Jugoslavije gotovo najpomembnejša tekstilna razstava, ki je bogato založena z najnovejšimi izdelki vseh panog tekstilne industrije, od naj- preprostejše hlačevine do naravnost umetniško stkane brokatne svile in izvrstnega sukanca, doslej edinega izdelka te vrste v naši državi. Tu imamo razstave naših podjetnih trgovcev, ki z nekaterimi izdelki zalagajo vso državo, potem razstave raznih panog obrti, našega poljedelstva, posebno vinarstva in kletarstva, ki uživa sloves celo v prekmor-skih krajih, potem gozdarstva, perutnine, lova, kovinskih izdelkov, kemičnih izdelkov itd. Ker je tujski promet tako tesno povezan z vsemi gospodarskimi panogami in imajo od njega posredno in neposredno koristi nele gostinstvo, ampak tudi industrija, obrt in trgovina, je umevno, da se je Mariborski teden postavil od vsega začetka v službo tujskega prometa. S tega vidika je pripisati Mariborskemu ted-du največji pomen. Ni še izčrpal svoje naloge, mnogo iniciativ se še ni moglo uresničiti, toda že to, kar je storil doslej, priča o upravičenosti njegovega obstoja in o potrebi še večjega smotrenega vzpona. Mariborski teden naj bo v bodoče barometer naše gospodarske delavnosti in bodrilo za še večjo delavnost. D. g. Kontrolorje za izvoz sadja je trgovinsko ministrstvo te dni že določilo. V glavnem se nanaša imenovanje teh kontrolorjev, ki ga bodo izvršili bani, na dravsko, savsko, dunavsko, drinsko, vr-basko in vardarsko banovino. g. Plačilo nemških dobav v markah? Nedavno je jugoslovanska vlada odredila, da ne smejo nemške tvrdke, ako se udeleže naših dobav, več staviti ponudb v markah. Zastopniki nemških tvrdk so se sedaj obrnili do beograjske vlade s prošnjo, naj bi se njihove ponudbe zaenkrat še nadalje glasile na marke. V finančnem ministrstvu sedaj proučujejo to nemško prošnjo. g. Število zavarovancev se je po podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Sloveniji povečalo tekom leta za 3983 oseb. Gradbena delavnost ni dosegla lanskega obsega in se je zmanjšala za več sto delavcev. V lesni stroki znaša prirastek 1219 zavarovancev. V tekstilni, industriji se< je število •zavarovanih delavcev povečalo za 665 na 16.605, v oblačilni industriji za 259 na 5414, v čevljarski industriji za 238 na 3226 in v usnjarski industriji za 109 na 2262 zavarovancev. g. Pri poravnavi nemških poslovnih dolgov v klirlngu se imajo, kakor smo že včeraj poročali, od prejetih mark od- stopiti Narodni banki do 25% celotnega zneska po uradnem tečaju 14.50 dinarjev za eno nemško marko. Narodna banka je sedaj sklenila, da bo do nadaljnjega prevzemala le 10% v kliringu nakazanih mark. Pri zneskih do 100 mark, kakor tudi pri poravnavanju obveznosti, izvirajočih iz poslovnih potovanj, provizij, uslug itd., Narodna banka zaenkrat sploh ne bo odkupovala svojega deleža. g. Uporaba rjavega premoga za plavže. Nova delniška družba »Jugoslovansko jeklo« je v pogajanjih s tvornico Krupp v Essemt za nakup novega patenta za uporabljanje rjavega premoga pri topljenju železne rude po takozva-nem Renneovem postopku. Pogodbo bodo podpisali te dni. Po novem postopku se lahko uporablja tudi domači rjavi premog za plavže, vendar ga je treba v posebnih napravili za to usposobiti. Krupp dobavi v kratkem vse potrebne naprave.’ — g. Švica ima 38% ( gospodarskih dohodkov od mlekarstva. Po uradnih podatkih je imela Švica koncem leta 1937 839.000 krav in 149.600 koz. Skupno so dale letno 2,763.000 ton mleka. Povprečno je imela ena krava letno 3030 kg mleka, a ena koža 400 kg. Vrednost tega lanskoletnega mleka je znesla 458 milijonov frankov, kar je za 44 milijonov frankov več kakor leta 1936. g. Nemci kupujejo rudnike na Švedskem. Lastniki nekaterih železnih rudnikov na južnem Švedskem so se obrnili do svoje vlade s prošnjo, da bi jih smeli prodati nemškim interesentom. Gre za rudnike, v katerih že 60 let niso več kopali železne rude, ki jo cenijo na kakih 300 milijonov ton in ki vsebuje 25 do 30% železa. g. Ruski les se letos v precejšnji meri izvaža v Nemčijo in Anglijo. Nemčija je letos naročila že 150.000 standardov rezanega lesa, ki večinoma dospe prihodnje mesece v nemške luke. Rusi so nadalje prodali 400.000 standardov rezanega lesa v Anglijo. Vsega skupaj bodo prihodnje mesece izvozili iz Rusije nad milijon standardov rezanega lesa. Bala male Avstrije veliki Nemčiji Po informacijah, izvirajočih iz zanesljivega vira, navajamo, kaj vse je mala Avstrija ob priliki anšlusa prinesla veliki Nemčiji za balo: 1. Vse bivše habsburške umetniške zbirke v dveh dvornih muzejih, v treh muzejih v parku Belve-dere, narodno knjižnico, slavno grafično zbirko Albertini, dragocene cesarske gobeline, cesarsko pohištvo itd. Te umetnostne zbirke je v letu 1919 mednarodna komisija ocenila na 6 milijard zlatih frankov. 2. Zlato in devize avstrijske Narodne banke v vrednosti 780 milijonov šilingov. 3. Zlata v kovancih in kosih v okroglo 800 milijonov šilingov. 4. Privatne tuje devize v znesku 1 milijarde zlatih frankov. 5. Ekspropriirana posestva Habsburžanov v vrednosti 800 milijonov zlatih šilingov. 6. Ekspropriirana plemiška in cerkvena posestva v vrednosti dveh milijard zlatih šilingov. 7. Ekspropriirana gozdna posestva in rudnike V vrednosti dveh milijard zlatih šilingov. 8. Vso doslej zaplenjeno imovino Židov, ki se ceni na 3 milijarde zlatih šilingov. 9. Neocenljivo vrednost pa predstavljajo štajerska železna ruda, magnezitovi rudniki ter monopol na sol in tobak. Bala, ki jo je torej prinesla Avstrija, je velika in predstavlja uprav bajno vrednost. Sah š. Šahovski turnir za prvenstvo države se je začel v Osijeku. Sodeluje 18 najboljši amaterjev iz cele države, med njimi tudi Ljubljančana Šiška in Sikošek. V prvem kolu je Sikošek premagal Osije-čana Millerja, Šiška pa je svjo partijo z Zagrebčanom Turkom prekini!. Po vsej priliki bo remiziral. Favoriti so Novosadčan Rajkoviš, Zagrebčan Šubarič in Zagrebčan Avirovič. Pa tudi oba Ljubljančana imata lepe izglede. Jože Malenšek Pri 26 strelskem polku v svetovni vojni (sedaj 45 jugoslovanski polk) Slabo prehrano pa je začelo dobivati ‘l'di vojaštvo. Ne le, da je dobivalo manjše obroke, ampak pojavilo se je na jedilom listu tudi posušeno sočivje, kateremu so rekali: »Drahtverhau«. Časopisi so seveda hvalili in dokazovali koliko redilnih snovi vsebuje, a vojaštvo ni maralo. Posušeno sočivje so izdelali iz zelja, listja repe, pese in kore-’!a: torej iz pridelkov, katere so dajali ^fletje ponavadi živini. Nastalo je sploš-0 godrnjanje, rekel bi nekakšno podtal-?° grmenje, in konec je bil leta 1918, tak-'e,,< kakršnega menda vojni hujskači ni-0 Pričakovali. ^ri kadru pa so se sončili in greli ved-isti častniki, ki so bili prežeti z nem-nacionalnim duhom, a jim je fronta advse smrdela. Bili so vedno »unent-e'ir!ich v. Častnike drugih narodnosti, O-ebno pa Slovence, so pošiljali čimprej Pet na boino polje. V Nardnem domu ie zbirala vedno ista družinica. Tu-ie ob večerili še zaorila slovenska jj *e>n. včasih otožno, včasih veselo. Du-p teli krožkov sta bila dr. Ravnik in dr. tlet a' ^r' Ravn’^ nas ie naučil peti p Katere koroške narodne pesmi, dr. Cjjl‘uga pa goriške. Pomagala nam je tu-gc>spa Stuhlerjeva iz Trsta, ki nam je no<*la večkrat s svojim lepim sopra-^ večno lepo Prešernovo »Kaj pa je tebe treba bilo, dete lepo, dete ljubo«. Po 12 uri smo se navadno znašli v zadnji sobi sedanje kavarne »Jadran«. Gaz-da Valjak se je moral namreč točno držati policijske ure; oko postave ni dopustilo niti 5 minut podaljška, sicer je sledila takoj stroga kazen. Nekoč šo mu celo zaprli restavracijo za 14 dni. V kavarni je bil navadno pogovor o vojni in o razmerah, ki so vladale pri nas, pa tudi o prostovoljcih, ki so se zbirali v Rusiji. V svojih govorancah, ki jih je imel dr. Ravnik, je večkrat omenil sledeče: »Fantje! Kdor more čez, naj se pridruži naši vojski (mislil je pri tem na srbsko vojsko), kdor pa ostane tu, naj si čuva svoje življenje, ker vas bomo rabili takrat, ko bo prišel končni obračun, in ta mora priti. Takrat vas bo domovina poklicala, klical vas bo narod in takrat napravi vsak izmed vas svojo dolžnost.« Teh besed smo se držali, in kakor je pokazal prevrat, ne zaman. Od 26 strelskega polka so šli med jugoslovanske prostovoljce od častnikov Urbič, Bračič, Erhatič, koliko jih je šlo od moštva, pa ml ni znano. Posebno se je izkazal polk ob prevratu, ko je v glavnem on sam očuval na bivšem Štajerskem vse severno ozemlje. V kavarni se nam je tudi večkrat pridružil naš Maister. Kaj je tlelo v njegovem srcu, nam nikdar ni prav pokazal. Vedeli smo le, da je z dušo in telesom Slovan in da mu je vsak izmed nas ljub in mil tovariš. Prišla je jesen in moral sem spet s 26. maršbataljonom na fronto na Tirolsko. Po trimesečnem vežbanju v etapnem ozemlju je bil bataljon razdeljen na polk, ki je stal na Monte Zebiu. Tam se je močno utrdil, da je lahko prestal tudi najhujši bobneči ogenj. Zgradil si ni samo globokih jarkov, ampak tudi velike kaverne, kamor se je lahko zatekalo moštvo ob prehudem obstreljevanju. Vso zimo in pomlad leta 1917. je vladal na tej fronti mir; po cele dneve ni počil niti strel. To enolično življenje se je vleklo tja do meseca junija. Med tem so se pa Italijani temeljito pripravljali na veliko ofenzivo. Nakopičili so v tem sektorju okoli 500 topov in drugega orožja vseh vrst. 10. junija pa je počilo. Navalili so na polk najprej z bobnečim ognjem, ki je trajal z malimi presledki do 25. junija. Grmelo in bobnelo je, kakor bi bil peklenšček sprožil vse zemeljske sile. Vsi položaji so bili namah razdejani in zasuti. Kaverne, kamor se je umaknilo vojaštvo, pa so vzdržale, razen ene, ki se je do polovice zrušila in pokopala pod seboj 7 vojakov. Dne 25. junija je navalila na nas pehota, ki je bila z velikimi izgubami odbita. Po tej bitki je nastal spet mir. Italijani so se celo umaknili 3 km daleč na Monte Meletto, kjer so imeli močne utrdbe. Ponoči so obsevali naše položaje z mogočnimi reflektorji in tu in tam nas je vzne- mirjalo topništvo. To je trajalo do meseca oktobra. Tedaj nas je pa zamenjal neki madžarski polk. Naš je bil spet določen za veliko ofenzivo ob Soči. V Tri-dentu nas je inspiciral takratni poveljnik na Tirolskem von Hotzendorf. Vojaštvo pa, ki ni rado videlo takšnih inšpekcij, si je šušljalo med seboj: »Že spet inspici-rajo, spet bomo šli v klavnico.« Čez nekoliko dni smo se znašli v Pod-kloštru na Koroškem, od koder smo odkorakali proti Bovcu. Tu se je pričela 24. oktobra dvanajsta soška bitka, ki se je končala s popolnim polomom italijanskih armad. Nemško in avstrijsko topništvo je obstreljevalo italijanske pozicije s plinskimi granatami. Nato je navalila pehota, ki je že prvi dan zajela 10 tisoče Italijanov. Naš polk se je pomikal v smeri Bovec - Plužna - Gemona - Tramontis - Longarone - Belluno - Feltre - Monte Tomba. Med potjo so bili večji boji samo pri vasici Tramontis in pri Longaroni ob Piavi, kjer sta bili zajeti dve diviziji. Ob Piavi se je ofenziva ustavila. Naš polk je zasedel pobočja ob Monte Tombi, kjer pa je bil obstreljevan od italijanskega tapništva od treh strani. Radi tega so bile izgube vedno večje. Polk je bil nazadnje zamenjan od 73 pehotnega polka, katerega so tudi zdecimirali. Avstrija je končno umaknila vse svoje polke za Piavo in se tam pripravljala na novo ofenzivo, ki pa se je v juniju leta 1918 popolnoma ponesrečila. (Dalje.) Zanimivost« Italijani se bodo v Abesiniji povsem izolirali Demokratičen zemljan polpreteklega časa se spominja neprestanih borb ameriških črncev za priznanje enakopravnosti. Nešteti kulturni delavci so dokazovali vso nesmiselnost pretirane ameriške lažimorale; saj je bilo in je še tako, da je treba dekletu samo kakega črnca obdolžiti posilstva, pa množici že zadostuje, da ga linča. Taki izpadi so možni, ker na črnca ne gledajo v Ameriki kot na ena-1 kovrednega člana tamkajšnje družbe. Zadnje čase so izdali Italijani celo vrsto odredb, ki se tičejo njene čiste rasistične politike v Abesiniji. Kakršnokoli skupno življenje belca s črncem je za-branjeno z ječo, mešani zakon je kajpa docela izključen. V Addis Abebi živijo domačini ločeno od Italijanov. Zahajati smejo samo v zanje določene bioskope,' gostilne in lokale; v nje ne sme noben j belec. Abesinski bogataš ne sme najeti belca za svojo službo in beli šofer ne peljati črnca v taksiju. Iz Italije bodo poslali v Abesinijo milijon deklet, ki pa morajo popreje diplomirati za »abesinske neveste«. Na posebnih šolah jih pripravljajo za življenje v vroči Afriki ter jim predvsem ne pozabljajo prikazovati vseh nevarnosti in posledic druženja belega in črnega plemena. . Cesar ne bodo opravile lepe besede, bodo dosegli z drakonskimi kaznimi. V Rimu so mnenja, da lahko edino na ta način zaščitijo svojo raso, ker jim drugače grozi asimilacija. V človeški zgodovini se je namreč že tolikokrat dogodilo, da so osvajalci zginili med avtohtonim prebivalstvom. X Petsto let prisilnega delal Pred petnajstimi leti je bil obsojen v Romuniji tihotapec Ivan Pop radi tihotapljenja s 400 kg svile. Plačati bi moral 6 milijonov lejev kazni (2 milijona din), kazen so zavlačevale dolgoletne revizije; končno je uajvišja oblast sodbo potrdila. A ker Pop ni mogel poravnati denarne kazni, so ga obsodili na prisilno delo. Vsak dan bo odsedel za 33 lejev. V petstole-tih bi kazen odsedel. X Kitajski gusarji so te dni na visokem morju, kakih 100 milj severno od Šanghaja napadli angleški parnik »Vincent de Paul«. Približali so se parniku na obrežnih džunkah, ga zavzeli in izropali ter izginili, preden je dospela angleška križarka, radiotelegrafično poklicana na pomoč. X Naseljevanje židovskih beguncev. Na emigrantski konferenci v Londonu | je ameriški delegat Taylor predložil na-' črt, po katerem bi bilo mogoče v teku petih let naseliti 600.000 židovskih beguncev iz Nemčije po raznih deželah,! zlasti pa v Ameriki. X Gobavci navalili na mesto. Na Romunskem je iz tabora za gobavce, ki leži nedaleč od mesteca Tihilestu, pobegnilo 30 gobavcev in v stranjeni četi odkorakalo proti mestu, da bi oplenili trgovine z živili. Taborno vodstvo je obvestilo mestno oblast, ki je alarmirala prebivalstvo, ki se je v paničnem strahu pozaprlo v svoje hiše. Gobavci so že bili dospeli do mesta, ko so jim zastavili pot orožniki. Gobavci so se pred orožniki vrgli na kolena in jokaje prosili, naj se jih usmilijo. Odšli da so iz tabora, ker ne morejo več prenašati obupnih razmer, ki tam vladajo. Niti hrane ne dobivajo in jih je samo lakota gnala v mesto. Ko jim je orožniški poveljnik obljubil, da bodo oblasti poskrbele za zboljšanje njihovega položaja, so se gobavci mirno vrnili v tabor. X Pes brez dlake. V Indiji je povrgla neka psica štiri mladiče, ki so drugače vsi normalni, samo eden je povsem goi. X Debeli piloti imajo prednost. Na te dni zasedajočem mednarodnem kongresu za medicinsko psihoterapijo je podal londonski zdravnik dr. Clifford Allen zanimive ugotovitve o odnosih med naporom in težo. On je bil preiskal veliko število pilotov, zlasti glede na njihovo nagnjenje k nervoznosti, oziroma v koliko trpijo na nervoznih pojavih, In je našel, da debeli piloti ne kažejo nikake dispozicije za živčne motnje, dočim je bila večina pilotov, pri katerih je mogel ugotoviti take motnje, skoraj brez izjeme suhljatega života. Te vsekakor važne ugotovitve veljajo seveda tudi za vse druge motorne vozače. Sploh pa je že iz praktične izkušnje znano, da so debelušni šoferji mirnejši in manj nervozni kot suhljati šoferji. X Grah iz dobe egiptovskih faraonov je skalil in obrodil. Pri odkritju 4000 let starega faraonovega groba so našli grah Skrbno so ga posadili in grah je obrodil. Nič novega ni to, kajti tudi žita, ki so jih našli v piramidah, so skalila. X Velike pomorske manevre pripravljajo ameriške Zedinjene države za spomlad prihodnjega leta, in sicer v ogromnem trikotu Kalifornija - Alaska -Hawai na Karibiškem morju. Ti manevri naj bi preizkusili obrambeno vrednost panamskega kanala. Sodelovalo bo 155 vojnih ladij in 600 letal, s skupno 55.000 možmi posadke. Napadeno ozemlje okoli kanala pa bo branilo 30.000 mož vojske. Manevri bodo trajali od 15. januarja do 30. marca. X Na Montblancu bodo 21. avgusta slovesno otvorili novo kočo, postavljeno od francoskega planinskega društva. Koča stoji v višini 4362 m, torej samo še 448 m pod vrhom. Zgarjena in opremljena je z vsemi mogočimi varnostnimi napravami in zaščitami proti viharju in nevihtam in drugim nevarnostim visokega gorovja. Kamenito zidovje je zunaj in znotraj opaženo z aluminijem. V koči je prostora za 24 ljudi. Slovesne otvoritve se bodo udeležili tudi trije ministri. X Mussolinijev sin in film. Najstarejši Mussolinijev sin Viltorio odpotuje še ta mesec s svojo ženo v Berlin, kjer bo študiral produkcijo nemškega filma. x Okostje predpotopnega človeka so našli. V Kazakslanu so našli dobro ohranjeno okostje pračloveka, ki je visoko 2 metra 30 cm. X Vse v uniformah. Tudi upravno policijsko uradništvo bo odslej uniformirano v tretjem cesarstvu, kakor pišejo iz Berlina. X Nepokorni italijanski kmetje. Da zadobi kolikor mogoče točen pregled o množini žetve, je italijanska vlada odredila ,da morajo kmetje ves svoj pridelek žita prijaviti pristojnim obla-stnijam. Za prikrivanje so odrejene stroge kazni. Zdaj so orožniki prijavili sodišču kmeta, ki je prikril 140 stotov žita. Z njim vred je prijavljenih tudi 32 drugih kmetov, ki so rau pri tem pomagali. Zbirališču za slavnostni spravod v nedaljo Celo povorke, to je jezdec v narodni noši in fanfara v narodni noši na konjih se postavijo v Tomšičevi ulici pri izlivu v Aleksandrovo cesto. Dobrovoljci, Maistrovi borci, Legija koroških borcev in Legija prekmurskih borcev se zberejo v Torn*i;!,lvi ulici (južna stran ulice ob hišah) do Kersnikove ulice s čelom proti Aleksandrovi cesti. Pevci z zastavami pevskih društev se zberejo v Tomšičevi ulici na južni strani ob hišah od Kersnikove ulice proti Cankarjevi ulici s čelom proti Kersnikovi ulici. Vojska se postavi v Tomšičevi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico s čelom pri Cankarjevi ulici. Sokolska fanfara konjenica in Sokolske čete se po navodilih funkci-jonarjev S okolske župe zberejo in zvrstijo okoli Narodnega doma v Kopališki in Tattenbachovi ulici ter odidejo že urejeni preko Trga svobode, po desni strani Jugoslovanskega trga skozi Ciril-Metodovo ulico v Tomšičev drevored in se zvrstijo v Tomšičevem drevoredu s čelom prcfti Praprotnikovi ulici v Krčevini. Gasilci sc zbirajo in uvrstijo v ulicah ob vzhodnem delu mestnega parka, to je v Ciril-Metodovi ulici (ob parku), v Mai- strovi ulici (ob parku) ter v Vrazovi ulici (ob parku) in v Drevoredu (v parku), s čelom pri Tomšičevi ulici oziroma Ciril-Metodovi ulici oziroma Koroščevi ulici. Župani in občinski odborniki se zberejo v Ciril-Metodovi ulici pred okrajnim glavarstvom na pločniku s čelom pri Maistrovi ulici. Javni nameščenci (državni, banovinski, občinski) se zberejo v Tomšičevi ulici (južna stran ob hišah) med Ciril-Metodovo in Prešernovo ulico in se zvrstijo za župani; a pred društvenimi zastavami. Člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov se zberejo in uvrstijo v 2 kolonah v Aškerčevi ulici s čelom pri Ciril-Metodovi ulipi. Društvene zastave, ki niso razporeje- ne pri drugih organizacijah (Sokol, gasilci, Slovenski fantje) se zberejo in postavijo po 2 in 2 v Prešernovi ulici s čelom pri Aškerčevi ulici. Narodne noše se zberejo in uredijo v Prešernovi ulici, po potrebi še v Maistrovi ulici med Ciril-Metodovo in Prešernovo ulico s čelom proti Aškerčevi uilci. v Maistrovi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico s čelom pri Prešernovi ulici. Obrtniške skupine (trgovske-industrij-ske) in njihove alegorične skupine se zberejo v Maistrovi ulici med Prešernovo in Cankarjevo ulico na severni strani, po potrebi pa še v Maistrovi ulici in Cankarjevo in Zrinjskega trgom. (Dalje sledi.) mimiii milili mi Razno NOVO! NOVO! Sprejmem v izdelavo in popravilo raznovrstne tehtnice in uteži. Izdelava precizna, cene zmerne! Makso Kert, Aleksandrova 19. 70 IZBORNO ŠTAJERSKO VINO IN TSCHEUGIJEVO PIVO dobite na Mariborskem tednu v šotoru Prešernova klet, v Prešernovi in Gosposki ulici. Priporoča se Trafenik Karl in Angela. 78 MADRACE. OTOMANE KAUČE izdeluje solidno in poceni M. Šterbal Meljska 2. 124 MARTIN SAFRAN * ■„ vsa soboslikarska izvršttie vsa s oleskarsUa črkosltkarska ; najno- dcla solidno in počen • vejši vzorci na zalogi- Krekova 16. KOCE. OBE.IE Iz vate, volne. puha. kakor tudi svilo In klote za odeje kupite najceneje pri tvrdki »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva 6. 185 OPOZORILO! Opozarja vsakega, ki bo o mene in o moji ženi govoril ža ljive in neresnične besede, da bom presiljen proti njemu sodno postpati. Tomaž in Jožefa Hazl. 206 Posest ..caanc. Kfasne posestvo pri mestu in restavracija vila, malo gotovine. — Trgovska hiša blizu Glavnega trgoa poceni »Rapid«, Maribor. Gosposka ul. 28. 212 Kupim Kupim 5 komamdov že rabljenih TRAVERZ ali žel. tračnic, dolgost 714-Fraic Leskovar, Bistrica 92-210 Prodam LEPO ŽELEZNO OTROŠKO POSTELJICO in citre poceni prodam. Vprašati v trafiki Bauman, Tržaška c- 1. 202 posebno poceni Tekslliana BOdeleldi Maribor, fiospoika ul. 14 NOVI ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ (Singer-Hohlma-schine) na prodai za polovično ceno. Naslov v upravi. 218 Sobo odda Takoj oddam SOBO s štedilnikom. Mesečio din 100- Zrkovska c. 41, Pobrežje. 189 SOBICO ODDAM starejšemu gospodu in stanovanje, sobo in kuhinjo, mirni stranki brez otrok. Delavska ul. 53. 207 ODDAM SOBO s hrano ali brez. s posebnim vhodom, in sprejmem sostanovalca. Erjavčeva 12. 215 Lokal PRAZEN LOKAL za buffet ali mesarilo, na pro metni cesti, takoj oddam. Ponudbe na upravo pod »štev-3«. 211 Stanovanie GOSPODIČNO ALI GOSPO sprejmem kot sostanovalko-Lepa, velika soba. Vprašati od 13.—17. ure v Vetrinjski ul. 30-1 Kukovič. 208 Oddam SOBO IN KUHINJO sončno, din 230, in sobo 150 din iz dvorišča. Tržaška 5 vprašati sedlarja Meričeka. ____________213 _ SPREJMEM GOSPODA v vso oskrbo. Mlinska 9-1, levo. 214 nad 500.000 veternic v obratu. Električna hišna centrala na veter in baterijo Najcenejša delovna sila — brez pogon, stroškov 6-, 12- in 32-voltne naprave Dobavlja Vesna akumulator m9. I. F DomiteU. Maribor Stanovanje isse DIJAŠKA STANOVANJA za dve mlalši srednjnšolki iščem. Prednost, kier možna nemške konverzaciia. Naslov v upravi. 178 Službo We KLJUČAVNIČAR išč„ mesto hišnika. Govorim tudi nemški. Štehinger Stevo Gozdna ul. 4. Studenci. 203 IŠČEM POSTREŽBO Kaluder Marjeta. Čopova 21-217 • Službo dobi PREKAJEVALCA dobro, samostojno moč, sprej mem. Pismene ponudbe na upravo pod »Sposoben«. 205 TAPETNIŠKEGA POMOČNIKA sprejmem. Naslov v upravi. 216 Me, mdcsttiiva fosfia, Ati „4ttw Jsta". Samo Nivea vsebuje Eucerit, krepčilno sredstvo za kožo. Nobeno drugo sredstvo za negovanje kože nfl i,prav 5sto“. Nivea krepi kožno staničje n zmanjšuje nevarnost sončnih opeklin. Z Niveo okrt-pč a kola porjavi hitro n enakomerno ter io varuje ori nagli ohladitvi pred prehladom. 3862 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. url-Velja nu mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništvu in uprave št. 25-67. Poštni čekovni račun št. 11.409.