JuZrtlZZ	Ill„ četrtek, 13. mermAt* (Nor. 19), 1924.
STEV.—NUMBER S6A>
Dobri M tikaj zaAN6L. IMPERIJA
—kapitalist«. LISTI V STRAHI
Amerika.
V Wa*hingtonu govor«, da pride John L. Lewis, predsednik rudarske dnij«, t Coolidgev kabinet. . Nasprotniki varstva otrok postajajo vedno bolj prodrani. *
Morilci tihotapskega kralja ie niso odkriti.
Kapitalisti navijajo cene delnicam.
Senator Bor«h ponovno sahte-▼a priznanje Ruaije.
Dva imperialistični tid. Amsrika in Velika Britanija, ogrolaU druga drag*. Bivši poelanlk v Washingtona ja opooorll Angte-It na nevarnost, da Amerika morda oerojt aagMn kolonija.
London, 12. nov.* — Sir Auck-land Goddos, prejšnji poslanik v Zdrušenib driavah, jo včeraj opo-loril Anglijo na etalno narašča* jočo moč imperijaliatične Amerika. Ooddoa, govoreč pred 8000 po* alulalei v palači Weatminatar, jo rekel, do je Ameriko danea največji imperij na svetu. Aw«*ri*ki imperij j« nevaren Veliki Britaniji aato, kar dobiva vodno ve*j i vpliv nad najboljšimi angleškimi kolonijami i Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo. T« kolonij« — ja rekel Oeddee — gledajo danea bolj simpatično no Wlahington kakor no London, ksdšr iščejo rešitve svojih domačih probl« mov. S Um je govornik nedvomno meril no naaelniško vprašanje, ki je, koneetrirano v Waahingto-nu, dobilo simpstičen odmev t Kanadi, Avstrsliji in Novi Zelandiji.
"Naši dpmlnlji smatrajo Anglijo aa mater in jo spoštujejo kot ee spoštuje starost, ampak Ameriko smatrajo sa sestro, kstsra rssume in vpoštsva njihovs simpatije Kadar naša kolonijo Iščejo spo: rssumljenja v London«, gledajo istočasno v Wsskington ia A me rika jim vsjlsj vrne pogled s va-bočim očesom. Kadar galerija ne pasi, tedaj Kanada ia Amerika igrata skupaj, kakor da ni med njima nobeno mojo. Isto volja sa
Stavka železničarjev v Avstriji je končana a kompromisom.
Angleški imperijaliati so v strahu pred ameriškim imperijem.
MacDonald pojde na počitnice v Južno Ameriko.
Kitajski voditelji konferirsjo v Tientainu o bodočnosti Kitajske.
Kemal paša dobil zaupnico od poslancev v zbornici.
Borah zopet zahteva
priznanje ssvjstsv.
^ > 'j, '%»i "i■ Rusko vprašanja bo treba rsšiti, skrivalio mora biti konse, pravi senator.
naAionl so v svojem vsakdsnjrm
Mvljenju bolj navesani na Bdru lene dršave kakor na mater Anglijo. Ameriški imperij Js sato močan, kar jo kompakten, došim je onfleški imperij rostreeea po vaem svetu. (Jovornik je nomlgnil, do Amerika jemlje Veliki Britaniji is rok vodstvo anglsško govo-ročega svets. Anglija js preveč popuščala — in to jo kssnujs,
vodltelii, kl^o zlomili Vnpejf* jsv rsltm, kpnfcrirajo v TienUina 0 bodoči iM^Klt^ke. Konferenca Js tsjsfc^ngtMUa, vodja mandšurskih Čst, rsngjuksisng, takosvanl krščanski gsnsral ki jo osvojjl Peking in general Lo-jangksiaag, govemer proviaoo CekiAg, ki je bil porsšen pri ftanga)*, vodijo sborovanjo. U-stopnikl dr. Bunjateena so tudi nnvzo^i,- > ?
Kakor ee poroča, Jo čangt#oU« nova šeljo, do dr, Buajotssa prf-vsams predaedništvo eele Kitaj* eke, maršal TusaŠiJui pa stopi na
čdo eentrslni vIMv Pekingu.
Druga poročiU^ašsjo, ds Ki-tajsko Šs ni pomlrjano, Governer.
JI provinc ob reki Jangtee ss šs vedno puntsjo proti novsmu ro»
Petnajstletnica ka-
tastrofi ¥ Gbtrry)>
V M lotih Jo 10 driav več ko dve milijardi
loaioa, JS. nov>^ Avtoritativno statistično pordšilo, ki je kilo takoj objavljeno, jo raskrilo presenetljive številke glede svs-lovne trgovine s orošjem In strelivom. Poročilo SS glssi, da J« devetnajst držav potrošilo v treh leHJŠg- 1990, mi in 1M2— voš ko #»0,000,000 so topovs, puške, m\ni*iJo In drugi vojni materi js I. llojns Udje In letela aleo všteta v tej vaoti ravno tako niso všteti lsdstkl\tsjnib transakcij s orošjem in strčUvom, ki jih imajo vse drla ve.
, fVlTKIK POB1VBBIL 01B-KVIKI DBKAB
! Tonksrs, M. T. — Stsrešins lu-teranake oerkvs sv. Odrešen iks se ja moral sagovarjati na sodišču, ker Je poneveril denar nedeljsko šole. Tošitelj Je Artkur Kw>nitle, superiotendent nedeljskih šol. Ko je bil aretiran, eo našli pri njem več ko tri eto dolarjev, ki so tvo-rili preoatanek kolekte. Pri njem eo našli seznsrn oerkva, pri kale-rih je mislil moš potrkati ne vro-ta, napraviti kolekto in Jo spraviti v svoj šep.
Brna Ooldmaa v London napada
|0VJ#U
London, ft, nov — Kma Goldman, snona ansrkirtka, ki j* JM* pred nekaj leti deportirana ia Amerike v Kosijo, je prišle to doi k Nemčije v London. Njeni prijatelji pravijo, da nomereva K«a prirediti dolga vrelo proda vanj v Angliji o "razmerah v Resi Ji -Krn« «ovraŠi to napada boljševika, ki eo zavrgli njene anaillhgi|j /dej* ki jo »svooli is fcmije. ko Je začela delati zgago
ilfO IBBBBO /BFAPLO T TOPLOMBBU.
•tona FaOa. — Tukej Je podlo pol palee aoega to šive srebro v toplomeru Je pričelo kitro podati Ob sedmik zjutraj Je toplomer ko* sal 10 stopinj nad ničlo. Dvs uri kasneje ja kosal eame M et«piaj> V dvek »rek Je padlo šive erebao sa M stopinj.
Wssktoftea, D. O. * Vojni de. partmeat je dovolU #100,000 so ragnJaeiJo reke Btisalaslppi od is-liva wmk» Mieeonri do Isliva reke Wiseonein.
V coiitičaik krogik menijo, dl Jo bilo sa regulacijo reke Nleeie-eippi še isdonega toliko deaorjo, do ki kilo njeno obrelje lahko be toni rano od njenega isvirks do njonsfa izliv« v morje.
WU ODPBTA.
brm NouaUla, Mlsfc. — Ur*
aka oeaono no srne J« pričela 14. novembre. Uvel so prtSII od vask krajev in pričeli postavljati evo Je šotore v šomob. Mesoaa traja dvajset dal. Po končoni eesoal ao bodo med šrtvaml aamo arae, ampak mod njimi bodo tadl lovai.
Madrid, 12. nov. — Uradna rasti H«volte v provinel Kotelo olji Je aotrto, PoMrtJfji fli> u-ličeii Ia kaverniikt epopodi V BirreUni Je ŠO^MO vojakov, ki lamjo meeta popolnoma pod svojo kontrolo. Posadka v AJteaareou, kjer J« zadnji četrtek Izbruhnil oper. Je sdoj mimo 13060 vojak«* stjrail uporno po«odke Dva rs bel na %odiUl>. Joee Marrr to
Joen Moaujo, oko sindikalista,
loma oMočse to
Upalo vel rovi
PROSVETA
Četrtek, is. novembra, i«.
PROSVETA
^ , Ditmmv iMiflJa m. pv. (Omt. 11.M) p*Uf **i«s*	m
iMMvi Vm J* o Ini (Šoovmb ^*ukJ« Mriiaiu« Pturki J« «MM. 4« M VM mm utoH Ust.
P0L02AJ TEKSTILNIH DELAVCEV.
Strašen je položaj tekstilnih delavcev v novoangle-ških državah. V Fall Riverju ao lani po zimi delili miloščino v kruhu in juhi in letos je položaj ravnotak. Zopet bodo stali družinski očetje in mladeniči in mladenke v vrsti in čakali, kdaj pride vrsta nanje, da dobe malo kruha in juhe in tako malo ožive svoje vpadajoče življenske sile, da popolnoma ne opešajo.
Dve tretjini tekstilnih delavcev je brez dela v Fall Riverju in v drugih mestih Nove A&gMje pa do petdeset odstotkov. Mezde tekstilnih delavcev so tako nizke, da si ne morejo ničesar prihraniti od svojega zaslužka, kadar delajo. Ko prenehajo delat), že prične pri njih beda trkati na vrata.
Mesto Fall River je potrošilo v tem letu pol miljona dolarjev v podporo tfem siromakom, ki so brez lastne krivde brez dela in sredstev za življenje. Delali bi radi, pa dela ne dobe.	'
Tovarnarji se izgovarjajo, da jim delajo tovarna v južnih državah konkurenco. Delavcem ponujajo znižanje mezde In podaljšanje delovnega časa. Profiti tovarnarjev so veliki in izredno veliki so bili v vojnem času. Zanje in njih družine ni hudih časov, oni žive v razkošju in izobilju. ; 'W?'v'v' . .
Nekateri tovarnarji so že pričeli graditi tovarne v južnih državah, kjer je delovna moč bolj poceni in de* lovni čas daljši. V južnih državah hodijo otroci v tovarne mesto v šolo. bi tako se jim obetajo še večji profiti, ki bodo prihajali od dela, ki ga bodo izvršili drobni otroški prstki.
Kaj bodo fročeli tekstilni delavci v novoangleških tovarnah, ko se tekstilni baroni s svojimi tovarnami preselijo na jug, za take reči se seveda tekstilni podjetniki ne brigajo.	>
Tak položaj pa ni nastal v takozvanih "slabih" časih. Ampak zgodilo se je, ko so kapitalistični listi bobneli, da živimo v dbbi prosperitete.
Slika, ki se razgalja o bedi trpljenju iz mest tekstilne industrije v Novi Angliji, je obsodba sedanjega kapitalističnega gospodarskega sistema.
Tisti, ki so z delom svojih pridnih rok in bistrega uma pripomogli, da so se U mesta razvila in da so si njih gospodarji nagromadili velika premoženja, danes stradajo in žive v veliki revščini. Njih otroci so raztrgani in morajo brez zajtrka v šolo in tudi brez večerje v posteljo. Po zimi prezebajo, ker nimajo stariši potrebnega deiferja za nakup tople obleke in potrebnega kuriva.
Naobratno pa imajo tovarnarji vsega dosti, ki nimajo nobene druge zasluge, da so kvečjem bili sinovi fabrikan tov. Niti toliko zmožnosti ni v njih, da bi znali i dobro upravo konkurirati tovarnarjem, kjer so nižje mesde in daljši delovni čas. Ampak sami hočejo z^znilanjem mezde In podaljšanjem delovnega čaaa pokazati, da so dobri gospodarji. Za tako gospodarstvo ni potrebno prav ntf-benega znanja, pa tudi veliko razuma ni treba. To zadene vsak, ako tudi nI tovarnar.
Is tega zopet prihaja nauk, da v človeški družbi s Ka pitalistldnim sistemom niso odškodovani ženijl, ki so ?t a ditelji boljših razmer v človeški družbi, ampak tisti, ki so po svojih stariših podedovali dobro rejeno denarno mošnjo, ako je tudi resanica mesto zdravih možganov v njih glavi.
V kapitalistični človeški družbi ne bodo nikdar od-škodovani tisti, Id delajo s umom in rokami. 8adovi njih dela gredo kapitalistom. To pa pokasuje, kako krivičen je kapitalistični gospodarski sistem. Duševnim In telesnim delavcem prinaša kamen mesto kruha, bogatin« pa ne glede na njih sposobnosti obsipa i raakošjem in izobiljem. Zato pa kapitalistični gospodarski sistem nosi kal raspada v sebi.
Vedno več ljudi bo spoznalo lastnosti kapitalistih nega gospodarskega sistema in zato bo nekega dna tako postal sopern veČini ljudstva, da bo zahtevalo, da se od pravi in nadomesti s boljši« gospodarskim sistemom, v katerem hodo spoštovani tisti, ki delajo duševno
SLIKE IZ NASELBIN.
Ott?, Osi — Naznanjam sorodnikom, znancem in pri-j ste) jem, da ja umrl moj preljubi soprog Lovrenc Torkar. Zstisail je sa »vedno oči dos 31. oktobra ob ensjstik dopoldne po dolgi in mučni bolesni, kstero si Ja pri alniil pri vojskih v zndnji vojni. Poklican je bU k vojskom dns 27. meja 1918 bojevat se ta domovi vo w ras je dobil košček remije, v kateri bo polival aa vedno. Lah ka naj mu bo gruda, ki ao ja na loži I i na njega v najlepših Jctih veliki očetje tega svete. Ulagoele-vljeno je bilo orožje, katero je spravilo oaiijoae Ijndi pod semljo v mladih letih. Kdsj bo priisl e-nek blagoelov fes tiite, katferi pošiljajo tsk blagoslov med svgtf^l
Pokojnik je bil etar 3$ let. Itd jen je bil v Zf. Pirnici, Medvode na Kranjskem. V Ameriki ja bival sad iestnsjat let Pokopali smo gs drugega novembre v Grssa VaUejrju, Cal., kamor so bile njegove sadajs ielje. Tu zapušča žalujočo soprogo in štiri lata staro hčerko, dve ssstri v Vallojru, WaaL, dama v Jugoslaviji pa o-četa, mater, brata in sestro.
Nsjprisrčnejše ae zahvalim vssni ki ste prišli obiskat pokoj nega W ste nam blU v pomoč in tolaibo v bridkih urah njegove dolge bolesni, s še posebno vsem znancem in prijsteljem, ki ste mi pomsgsli v njegovih sadnjlh u rah. Hvala vaem, ki ate poklonili krasne vence in evetlice v pokojnikov zadnji spomin, iS sieer dru šini Pirtz sa krasne evetUee In tolaibo, njili hčerki Anici, ki je s trudom nabrala krasni jtopek far ga podarila v njegov zadnji spomin; drušini Zupan sa lepe evetlice in tolaibo pred saartjo; družini Cnkljsti, družini Pstsč drušini Podbeviek, družini Mayer, družini Zupancb, družini Kris-man, družini Zorman, drniini 0-sali kakor tudi mra. Grebene ia krasni iopak in tolaibo v zadnjih večerih. Lepa hvala J. Zvan, J. Skorjane, ki sta prečtfla msrsi-katero noč rtnenoj, kakor tudi V. Kleshmk. Srčna hvala vse« tistim, ki sts zapeli pokojnike par lepih pasmi v sadajs slovo, fttf enkrat m zahvaljujem aoaedom in priilecem is Orsss VsllayjS k sprejemu k zadnjemu počitka*
Drsgi ia nepozsbljeni LovršV, odisl si od nas. PoČivsj mirnO t hlsdni zemlji, katero so ti dali v tvojih najlepših lotih. Nam bol po ostal v večnem spomina, 2alujočs žena in hčerka Torkar) obe v Ne-vsda Citjju, Cal.
Pasblo, Oolo. — Koloradski list "The Denver Post" vprašuje s velikim nspisom, zsksj niso vo* lilci šli na voliičf in volili I no-vembra. V nsslovn piše, da je volilnih uprsvičencev ieatdeact mi-ljosov, volilo pa jih js komaj trideset miljonov. To torej pomeni, da jih skoraj pOloviea ni glasovala, ali pa je bilo toUko glssov u-kradenih. Morda je bilo prsv is-mc<l onih itevilnih miljonov glasov LsFollettovih, ker po volitvah ugotsvijsjo Čedslje več neredno-sU na voliščih.
Ia tsgs vidimo, kako nsailneii hočejo na vaak način sstreti voljo ljudstva, da prikrijejo prave Številke s volišč. To se vrši še veliko let, ne samo po Ameriki, vaa avet jma taks jsrobe, ki ne poste, da bi prišel na dan pravi glas ljud-atva.
Po velikih listih sdaj orgsniai-rsns delavoe vprašujejo, zakaj niso voliU. AU teh je malo, ki ni-»o volili, večina je volila, esmo glasovi so ae isgnbiU na voliščih, kjer so nsdsorovali ljudski nasprotniki. Zato ja bržkone tudi šlo toUko denarja, ds ao bili ne-prid i prav i podkupljeni. Ampak tatvina ljudakik g fesov js krisal-nslea prestopek. BUŠnja bodočnost bo pokaaala is vsliko nečednosti, ki sa ss vršile po vollščft, še več be pe oetalo aa vedno pri-kritih, dokler bomo imeli tak družabni sistem.
Pozdravi — F. B.
— Poročam o žalostnem koncu, ki ga ja naredil John Lepoehak, ker ae ga v tj prisilila sla rasama. Dagadikj je adlfral kakor piše "Pittaburg Man" aledešet
"John Lepoehak. SS-letai polj. s ki radar, ki je samsval v hiši majaareke kempe it ST dve milji u ped no odtod, js iavršil eemomer a tem, da se je ustrelil v vrat s Kskor previja, js lepo teši aadaja tri ali štiri lata nadlegovala boleaoo v šelod da ja kil aesmeiea sa <kla vss ta ^s la ja baje deloma
In telesno, tistT, ki ne opravljajo koristnega dela sa aoteško, iIhižIki, bodo pa deležni tega. kar ao produdraH s svojim i
lenuharenjem,	j I	Ug mana* nI nikomar 4*
svoje namere. Samomor je isvriH v kuhinji avojcgs doms. Pfeinko-vsnje mrliškega oglednike, ki je bil pokliesn ns lice mesta, je po-kszsio, ds je ssmomoriicc zsbil dva žeblja v palico, s kstero je potem izprožil nabasano puško. PnŠka je bila dvoaevka in iz obeh cevi izstreljena. Truplo Leposhs-ks je našel takih petnajat minut potem, ka je bila pušk izstreljene, Bud. Grudine, ki je prišel k njemu na obisk. Grudine j6 tudi poklicni mrliškega oglednike. Truplo ao oddšK pogrebnemu zavodu v Ar mi.
u Lepoehak uoravijo, da je imel izredno čisto okoli svoje hiše in ko so gs našU mrtvega, je bilo v hiši vae v nsjlepšem rtdu. Pohištvo je bilo obriesno in poaoda pomita, vssks atvar v najboljšem redu."
Tu je elika, kako jc končal dol goletni bolnik. Če človek nima ni Česar in ne more pričakovati, eam pa zasluži ns, ssj končno res ne kaže drugega kot obupsti. Znan cev ni in prijateljev, denarjs ne in poleg tegs še trpljenje.
Kaj se sgodi s »ličnim siromakom, ki ga poleg tega še gonijo od hiše, da mu pohištvo vržejo ns cesto. Bratstvo se pri tt n ne u poštevs več, ker je človek prevelik siromak, ds bi gs drugi še hitel priznati za brata.
Meni je bil smetsno pohištvo na cesto, vslie temu, ds eem v tako obupnih razmerah in kljub temu, da mi je hišni gospodar bi.' po orgsnizsciji brst. Prošnje niso sslegle. Poleg vse nesreče ao ae še dobiU "dobri" ljudje, ki ao n.i neksj stvsri pokradli, ko mi je pohištvo leialo na ceati. Zmanjkalo mi je dleto, ura budilka, cigar-na ikatlja s vsakovrstnim cvir-nom, šivankami in gumbi, društvenim zrtakom ter aličnimi stvsrmi.
Ptsv lepo se zshvsljujem rpja-kony v Rjngn in Rsdleyju, Dun-kirku in Frontsnseu, Ksns., ki so me poveod prijazno in z usmiljenim srcem sprejeli ter postrejii kolikor je bilo v njih močeh. Po-sebno ps hvala tistim, pri kste-
rih sem bil čes noč.
Volitve ao minule. Volile! so zbrsli tistega, o katerem so prsv dobro vedeli, ds je delovnemu ljudstvi nssprotsn, ksr je ie po-ksssl pri mnogih priliksh s tem, ds ni hotel dsti povišanja plače ali pa poslal oboroženo silo proti stavkujočim delavcem. Zdaj, ko mu js delavstvo vslie slabim sku-šnjsm dalo moč, bo lahko ie bolj turovo asstopal.
Nagovarjal sem psr žensk, na, bi ile voUt ter volile sa napredno stranko, sa LaFolletta in Whes-lerjs. Ksj sem dobil v odgovort I- je dosti, če eden voli od hiše, hiše, da ne morejo sspustiti in ne otrok doms. Ko aem jo zsvrnil, ds tudi Coolidge ne bo dal boljše gs saaluika njenemu mcH, jo rekla, če bodo drugi živeli, ds bodo ie tudi oni, Četudi bo zopet izvoljen.
Ksj ps pomsg« ienakam volilna prsvies, za katero ae toliko po ganjajo, če pa jo ne znsjo aH nočejo rsbiti, ko jo dobe t Niso sieer vse take,' ampsk zelo veliko jih je, ki sebi nočejo dobro. Do pemeti menda delovno ljudstvo ne bo priilo prej, dokler ne bodo mogotci prsv s klsdivora začeli Zbijati po njega glavah. Takrat sc bo iele začelo drsmlti in se spo-minjsti na avoje trpljenje, da ni prav, ker ni volilo delavake stranke. Ampak po amrti ne pomsgi obujanje kess.
Kako čudns js msss; Noče si Mfotoviti boljšega fivljenjs a svinčnikom na voliščc, ko ima pri-Uko, pač pa hoče Iskati s puškj in ubijsnjem. Do tega bo mord.i salo prišla, ker po celi Ameriki ja tako, da ljudi* ne SMrajo i volilnim listom priti dS boljših rasmer, temveč s puškami in bs-joneti. Ns to napeljujejo kajpada tudi »togutci, ki ae poslu*.j,, vsake prilike, da bi mogli čimbolj aatirsti ljudstvo. Zlasti v Kanas-su strešno fnlo noNpajo, kar ni veš se predeedaika radarekegs distrikta Aleksander Howst.
Pozdravlja« napredne rajske, člane & N. P. J. ia čitatclje Pro-
LISTNIOA UBBDJIliTVa.
Rezultati Ijedakega štetja v L. 1921 v Js-lijski krajini.
GazzetU officiale de^ Kegno d' Italia priobčuje v supleinentu številki 228, s dne 29. septembra 1924 rezultate ljudskega Štetja Italiji, ki ae je vršilo dne 1. decembra L 1921. Rezultati ae pri-občujejo po provincah, okrajik in občinah, toda podajajo le abeolut ne šf^lke prebivalstvs, in aieer LpMflazione rcaidente (!tgs^e) in b) popoissione preeente (di fatu).
Nas zanimajo seveda v prvi vr s ti podatki a prebivalstvu v onih predelih, kjer bivsjo Jugoslova ni. 2al, pa ae niao objavili podatki o prebivalstvu po maternem Jeziku, marveč le abaolutne številko prebivaletva. Število našega iir-lja se da na podlagi tega uradnega poročila sestaviti le v približni meri, slasti ss predel, kjea ni prebivalatvo mešano; t narodno mešanih občinah v Istri ter v večjih meatih ps je aeveds to popol nožna nedogoče.
Zs oAmlje Julijske Krajine ti aka uradno poročilo poleg uradnih italijanskih imen občin tudi njihova alovenaka (pri nemških občinah nemška) imena, kskor prsvi v pripombi ▼ uvodu, v svr-ho, ds se morejo podatki primerjati s podatki avstrijfkegs štetja is L 1910.
po onih upravnih enotafe,' kakor so obstojsle pričetkom italijanske okupacije, tako da ae dado primerjati s avstrijskimi is 1 1910. Objavili ps se bodo pozneje poda tki, razvrščeni po novi uprsvni rszdelitvi s dne 30. junija 1924.
V goriškem okrajnem glavar-atvu (distretto di Gorizis) z Gorico vred so našteli dne 1. decembra i. 1921. faktičtto prisotnega prebivalstva 94,853 (pravnega pat 99.848; differenea ss tiče sačaano odsotnih, oziroma izseljenih). L. 1910. so nsiteU v istem okrilju s Gorico fred 104.856 oaeb. Okrsj izkazuje tedaj precejšnje nszado-vanje.
Polit, okraj Seiana izkazuje L 1921. 27.802 prebivaloa (pravno: 29.609); 1. 1910. pa je imel 30.461 prebivalcev.
Politični okraj Tolmin ima L 4921. 37.697 prebivalcev (prsvno: 40.444); 1.1910. js imel 38.239.
Vee slovenski del Goriške, t j. navedena 'tri glavarstva skupaj, jllma leta 1921. fektičnegs prebivalstva 160.352 (pravnega 169.-401), a 1. 1910. je imel 178*66 prebivalcev. Iskssujo tsasj tudi v celoU nekoliko nazadovanje, nsjmsnjše v gorsh.
Vsa Goriško-Grsdiščanslca (s i-talijanskima okrajema Gradišče in Triič) šteje 1921. leta 253.670 prebivalcev (pravno 262.492) a l 1910. je imela 260.749 prebivalcev.
Trst kot občina ima 288.655
prebivalcev Spravno 239/627), 7a L 1910. je imel 229.510 prebivrfl-
HL — Vašega dopi dati v lisi brez pod-
— Pozdrav {
aaava sa uvedli ba-Šimpeštaaskl frančiškani sa de-me, ki hočejo v njihovo eerhev. Nabili eo pri vseh vhodih v eer-ki* razglase, v katerih apelirajo Lj šeaeke, naj ae hodijo k bošjim opravil nohujšljive oblečooe. aieer da bodo prieUjeai takim ob-tskevalkam	vrata.
Tešje je primerjaU podatka a) za <Xetro, italijanski del Notranjske in Koroške, ker je driavna razmejitev raztrgala olcrsje in občine ter celo vasi.
Idrijaki okrsj iteje 1921. L 14.065 prcbivslcev (prsvno 14^ 352). Postojnski okrsj šteje 48.-■129 (prsvno 44.917), L 1910 ps je štel 48,200 ljudi.
Okraj Trbii ima 8224 prebivsl-osv (prsvno 8419), pri tem pa ie vračunana tudi ie občina Bela peč, ki isas 866 (pravno 898) prebivalcev.
Vsa Istra hna 343.401 prebivalca (pravno 351.546). Teh itevUh ne moremo primerjati s podatki ia L 1910, Mer moremo odšteti poleg Krks del velike občine Kes-tsvske. Pač pe je mogoče primerjati poeemesns okraje) koperski politični okrsj iteje lets 1921,67,-iW7 prcbivslcev (pravno 89,912), (ločim ja itel 1910. 1. 89.609 pre-bivelcef. Paainaki političn« okraj šteje L 1921. 50J62 prebivalcev (prsvno 62.064), L 1910. pe je I-asel 46*16 prebivalcev. Politični okraj Polj ima 88.767 /pravno M 300) prebivalcev, L 1910. pa ja m,e| !•:» 432 prebivalcev. Polit. 0-kraj Poreč Ism.1921. L 61364 I rrl.ivalcev (prsvno 62.46T), L 1910 pa je imel 61JIS. ie U teh primerov ss rsavidi, da > prebivalstvo Istre izdatna maaj naaa-dovslo v dobi 1S10—1921, očivid-so aato, ker tam ni bilo bajne fronte la ker as isseljevsajs ni vršilo v toliki meri. Pulj ima aa naaadovsnje drag vzrok, la siser asaaajšenje paaaSke la vejalh delavnic.
V Sadra (la okoliši) sa asštatt 19». leta HM* prebivalca* (pravno 16 680). aa otoka r»pm]W ljudi (pravna 1S0S).
Mesto Gorica štej« m blvalcev (pravno 30.386). 1 in pa je štela 30.995 ljudi ldriu
427) 1910 I 6094 prehivj^ Pulj (kot občina) im* (pravno 49.330) prebivalcev! I 1910. je imel 70.948jS| cev. ■ I HH
prebit«
Vesti h Jugoslavije.
— Dne 27. okU brs je umrl ns Črnučah v »tsrest 58 let tsmkajšnji nadučitelj w Cerar. v
Vojsk na smrt obsejaa. -1 noči od 19. na $0. decembra 19£ je prišlo v oeiješki kavarni , krvavega pretepe med voja tamkajšnjega trenakega eskadr na in patruljo ertfljerijakega pol ka. V pretepu je bil elovenski t, jak Alojsij Msček ustreljen, red* vu bolniške eete Alojziju Zagod cu pa je bila prsetreljena de« roka. Tihomlr DimitrijeviČ j« d bil teiko rano na glavi. Najvii vojno aodiiče je oavobodilo vod patrulje artUjerijekega podnsra nika Lassrjs Milkoviča ns 3 ni aece zspors, redovegs trenlkef eeksdrons Alojzija Pernoša, ki j vrgel atol proti patrulji, rasbU XI lojkoviču glavo, vzel Dimitrije? ču sabljo in mu prezekal glav« pa na amrt. Razsodbo je sedsj po trdilo aodiiče. Pernoša more riši ti smrti le še krsljeve milost,
Podstkl ao rasvričeni Q,UtarU V ^^ ~ *** .. "-"u :^Strupi, posestnikov sin, 29 let. -
Frsnčišks Fsj% novorCjenka,
dsn. — Ivsns Rsčič, žena piisr
aksgs pomočniks, 36 let. — Ljnd
mila Pritekelj, hči mizsrskega po
močniks, 11 mesecev.
— V L j ubija ni sta obhajala 23. oktobrs prof Alojsij Repič in Terezije Kapi 251etnieo svoje poroke. Obe sta i čvrsta in zdrsvs.
B ja na Bledu dr. fia 4olf Adamič, eodnik v Maribor«
gdč. Miločko Kodermanovo Vel. PireŠloe pri Celju. \
osa. — 22. oktobra preminul na Dunaju Rudolf Kol kalj, ravnatelj pomožnih urade
pok. — V Goriei je umrla oktobra Joaipina Žnidaršič, ro, Bolko, soproga prof. Frana 2ni dsršiča in %tašča pred kratki« umrlega ljubljanakega odvetniki dr. Josipa Jjavreniiča. — V U čah je umrl dne 21. m. m. 36lctn trgovec in goatilničar Anton H ain.
Nov občinski gerent v Trbov ljah. — Namesto A. Fortiča, ki ns lsstno prošnjo rszrešen gerent sks dolžnosti, je srezki pogUvai L. Pinksvs imenovsn ss občinska gs gerenta v Trbovljs|u|
Trsfična smrt — V javni bol niči v Celju je umrle 21. okt. Ha rije Koprivšek, 66 let atara pa acetnikova Jena s Oomilskega Skrbno šenico, ki je kljub viaok starosti še ssms goepoltfila, > po bodla krava in jo Uks taflu poškodovala, ds je v celjaki bol niči, ksmor ao jo^nrepelj»li, M legla dobljenim ranam ^^^
Vlom v okrajno sodišče v H
— V noči 21. okU je bil 1 Pakrscu izvjien eenzacijonalei vlom v poslopje tsmksjšnjegs o krsjncgs sodiščs. Vlomilci so vze li ključe is stsnovsnjs podvomi ks ter potfp odpt^i uradne pr« store. Rssmetsli so vse ursda< spise, pobrali puške in semokrn
ter končno o<VrU tudi sodaezsje
re, v ksterih je mnogo ntruvU Upov. Zsnimivo je, ds nikdo i« med ujetnikov ni hotel pobegnit Is zspote.
Zrsčni promet s Moskvo. — K* kor javljajo is Beogreds, )* P° sebna komisija družbe Fraooa Roumaine odpotovala te ^ Moskvo, ds a sovjetsko vlade d* zračni promet z »osije. aj bodo pogajaaja napela, aa « vim letom otrori zračni pron <
Uniji Paris-Varšsvs-Moakva.
I^Ssr MS VHHS •• Ns posta« Videm-Krško je sašelo g«* vagonu nalešene eeno. Po* zanetile .mjbrt. kkn, hale is strojs vlaks. vozeceo poat a jo. Večina eena je ^
avmJM dimniški bufet — ^ lavea Ivan SU-on^čje vime« železniški bnfet v Bref.r.h ter j nccel ^amege blaga, eardia Ulj
dinarjev. IzginU je brez s^«-
na ,t Martin Verklje- la
teSean, da aU spravUa v ponarejena tieošlireke
Pri gUvnndhraies^ J^MI Jlsrtia	^

tA|T JI OBBTKlLtt »TA.
L« u demonstriral i
■tVdemon.tMMi! Jt prejel *	kroglo.
AicMo, I1L - Peter Gore je ^kresom izravnal eitnoeti,
jih je imeU njegove hči e evo-
n »oprogom.
rugova hči je pnatila evojega
J<,SA 1'atrick Anderaona in ee jju s »vojim otrokom pri
ijtm očetu.
jiderson je šel v druibi An m Blekeeleyja na očetov dom, , lilo odvede evojo ieao na dom. Najprvo ata eoprog in r bpreraljevaiee ubila eno ši-in m to tU potegnila aemokre-di tako dokumentirata očetu, mislita rea odvesti leno a želj 8taremu očetu je pa bila ta-ijra preveč, potegnil je samo-j in obstrelil soproga avoje ere na palcu na nogi, njegove« (opremljevalcu Blakeeleyju je podil kroglo v ramo. Drugi poljevaleo Anderaona, neki Jo-jk Nolan, ae ji pa podal. Poli-i js aretirala vae štiri. Dva ata | prepeljana v poboljševalno ibiinico, dva pa na polieijsko
po policijski lajavi je Ander-ia brst Dennia Anderaona, ki je
obešen leta 1917, ker je umo-
šolezniškege detektiva Patriok irina, ki je bil ustreljen, ko je itel preprečiti rop na ieleanici. den drugih njegovih bratov je bil obsojen v doamAno ječo v obetu zaradi umora.
JOZPIDO-LOVKA POTOPILA ČOLN.
Dva lovoa utonila.
Kobile, Ala. — Ameriška tor-
»do-lovka 4'8C-154" je prtreza-i motorni čoln na dvoja, v kate-m je sedelo pet loveev. Dva lov-l ita utonila in trije ao tplavali
i kopno.
Lina, O. — Roger K Booae in
|Bliam P. Cahill, dva bogatina, i odda na lov na jeaero Indian.
freiajo jih ie tri dni, zato miljo, da sta utonila, horia, m. — Na račji lov. ata m Ralph Tipat in L. R. Merria Pontinca. V njuni druibi ae je •kajal tudi Charlea Navali Ko ) »gledali race, je eden izmed ib ustrelil. Pri tem je izgubil motežje i« padel v vodo. Čoln ijo zsgugal in prekuenlL Nevell mal plavati in je saklieal evo-
vllfo doka izd1lan0 hx an im opojno.
Tako ja razsodilo sodišče.
■altimore, Md. — Pred sodni kom Morria A. Soperjem ae je vr-lila aelo valna obravnava, ki je aa tolmačenje Volateadove poeta ve, aekcija 29, ki se peča i izdelovanjem molta in raznih sadnih sokov, velikega pomene. Na za-tolni klopi je bil kongreanik Philip Hill, ki je nepravil mošt ia grozdja in mošt ia jabolk in hru-Šck. Ravnal se je popolnoma po predpisih ' poljedelskega depart-menta, ki isdaja buletine, kako ee prirejajo eoki is eadja. Kljub te mu js vinski luoit postal tako mo čsn, da je veeboval 11 odstotkov alkohola, jabolčnih in hruisvec pa 2.7 odstotkov slkohols. Priredil je pojedino, na kstero je pove bil priblilno od dve sto do tri ato goetov. K tej pojedini je povabil tudi prohibio{joni!ke uradnike in jim naansnil,da bo evojim goetom dal piti pijačo, ki jo je eam naprava in ki veebuje več kot pol odstotka alkohola. Prohibioijoni Iki uradniki ao prišli, aapleniU nekaj pijače, da imajo dokas in so ssprisegH proti Hillu tiralnico, da je kriil Voleteadov aakon.
Pri obravnavi je HU1 dokazal, da od njegovih goatov ni bil nihče pijan, akotudi jim je dal piti pi jačo, ki je veebotala reč ko pol odstotka alkohola.
Sodnik je rekel, da obtolenec prizna, da-je napravil pijačo izključno vporabo doma, ki je vsebovala več kot pol odatotka alkohola, sato ima pravico dokazati, da pijača ni bila opojna. Nato je aodnik razlagal v deljii vte-meljitvi, kako ae tolmači 29, sekcija Volateadove poetave in is njegovega tolmačenja ae razume, da pozameznik lahko napravi melt is grosdja ali aadja, ako ima tudi vsČ ko pol odatotka alkohola, toda ta molt mora alulitl le sa vporabo doma ia ne eme biti opojen.
Prohibicijonisti in naeprotniki prohibicije razlagajo vsak po svoje eodnikovo razsodbo. N
Wsyns B. Whsslsr, advokat protiedunake lige, meni, da sodnikova razsodba pomeni, da je tlaka pijača, Id ima itiri odstotke alkohola, opojna in ssto js prepovedano njeno isdslovsnjs. Glede pijsče, ki vaebuje 2 ali od-stotkov slkohols,* js pa treba V vaakem slučaju poeebej odločiti, ako je opojna.
Kongreanik Fred Britten, ki je predlagal le več smsndmsntov k
MAGD01ALD 011 HA POOlT NI01 V JU iN O AMHIKO.
izjav.
avojs vodje
Delavska stranka, ljujo, morda iapromani voditelje. Konservativni
govore o "čiščenju".
London, 12. nov. — Izvrševalni odbor delavake atranke v Angliji je minuli petek rezpravljal o taktičnih vpretenjih bivše labo-ritake'vlade. Mnogi člani odbora niso nič kaj zadovoljni a Mae-Donsldovo politiko, katero je vodil, ko je bil minlatrakl predeed-nlk. SI Ulj o ao glasovi, da Mat-Donald mogoče izgubi vodetvo stranke. Te govorice niao utemeljene, sklenjeno je pa bilo, da ae MecDonald bolj pogoatoma posvetuje z drugimi delavakimi voditelji, predno naredi kak zaključek.
Druga veet ae gljui, da MM-Donald odpotuje na trimeaelne počitnice v Južno Ameriko. Na pot pojde menda v dveh tednih.
Izvrlevalni odbor stranke ss bavi a vprašanjem, da 11 bodo laboriti ie eodelovali a liberalci ali ne. Nekateri predlagajo, da ss
rtičnih elementov. Za "čiščenja" so konservstivni vodjs kot Hen-derson, Cljmee in Tkomu.
Za naše farmarje.
Pitanje
u tovarišima, nsj as drfita za] vjema ^ z ljudsko zahteve^ Konto, dz privede pomoč a kopne- 1	J P-Ko ie je Nevell vrnil, ata nje-
l"i tovariša ie utonila.
Milka Moldavija v RumunijL
fcnzj, 12. nov. — Sam je pri-*wt, da ao voditelji nesado-ijnih nimunskih kmetov pro-irali republiko v Moldaviji, n*ji z Beaarebijo. Republika je »jfi*kega značaja. Rumunake jsike čete so na deltt, da tatro nje. Kumunija je sadnje čase nemirna kakor Jugoalavija. • Lupu, vodja rumunakih kme-'. je rumunzki Radii, ki jav P«»b i nekimi sovjeti.

-I
socialisti neaadovoljni g Benešom. 1 nov. — Socialistična
^ Cehoslovakiji, ki je ns »'"dne koalicije, je včeraj Me pretnljerja dr. Benelu, »' zadovoljna s njegovo poli-* napram m.vjetekl Rusiji, Bo-J' *« pred več meseei dobil lte r<de lahko prisna eov-»>• še dsaee ni storil tegs JJ»f»iz(l.j zahtevajo, da M drugače izstopijo is
arij*.
lati
zbornica dala ttapnloo
Kemalu.
12. nov. - Narodne h" v Angori je v soboto Is-I h led I zaupuieo a 148 proti
F^jjjom. '»pozicija je ialost-i, tods agitacija proti ■osdaljttje v armadi ia f'v'lnitn prebival«
ula m
Kosti

& »Im |*> I,,.
K
i4a
•^oveka odkrito T ■iMriji
■^iersk. Sibirija. — V mu-||i«»nojarsku eo na ogled * ■ ki j« p, mnenju ' v tak krajih prod 'MKop.uo eo Ule ie-■ "V debele pUeti Ia '''iliai K rasno jurska Ia "UriU itlikomnoi.oo 18 koiieaefe orodja ia *«»eknš, katerih a-ieti pisali je * 1 mamut. To dokaza-f* •i^da v zadnjo le-
_ , . .	.	. . . Lord Rom je imel is vsčjl tele-
Volataadovemu sskonu, meni, da >|kop Nazval ga js "LsvUthan".
ss rszsodbs sodnike popolnoma
grea nI imel nikdar namena oms-jiti izdelovanje vina in jabolčal-ka na domu. Britten imenuje 8o-perje pravičnega sodnika, ki ns pozna strshu.
James E. Jonee, prohibicijonl-iki podrsvnstelj, meni, da eod-nlkova raaaodbe ni drugega kot definicija poetave, da ss določba o pol odstotku alkohola ns nanaša na neopojni jabolčnih in sedne eoke sa domačo vporsbo. Ako js taka pijača opojna ali ns, bo pa odločilo sodišče kot v tem elučsju.
KOZI V JOHNSON OITTJU.
Johnson Otty, K. T. — V zad-njih 24 ursh js obolslo v tem me-atu 15 oeeb ns črnih kossh, ena oaeba pa v Binghamptonu. Vseh oeeb je dozdaj obolelo 80, ki eo pod keranteno.
DA7H ZAPUSTI KAlDfIT.
D. 0. — Delavekl tajnik Devis je obveetil predsednike Coolidge, da ieli zepustlti kabinet po četrtem mmm frikod-ajega leta.
V dela vekih krogih meaijo, da delavei ae bodo jokali sa ajim-M
Preprečen atentat aa HortjJa.«
Badepeita, 12. nov. — Policije ja odkrila aovo zaroto zoper šiv-Ij^nje ogrskega regenU Hortyja. Neki aaarhlat, Kertesz po imeau in ievtjsr po poklieu, ki je bil a-retiran, je isporedal, da je člaa skupine, ki je eklemla ubiti Hor. tjrje tekam prikajejočih alavnoeU.
Mrfja.
Pragg, 12. aov. — Med Cebo-slovakijo, Avstrijo, Ogrsko, Jogo-ala vi jo Ia Poljsko ae oklepe pogodba, katera, le elopi v mo«, ustvari takosvsno podonavsko sariasko uaije. Romunije ia Bol-garija se amrda tadi pridrnlita Namen pi»godke je, de drieve eb Donavi, ki po naravaik legah tva-rija ekoaomeke eaolo, odpre druga dragi evojo smjr v prid bodal trgovini ia e um UWijo ^ _ avejik trgov ameriško, frene .k, inaaje. aki ga le
hi belgijsko Uleso. W»^T JETi
m a vWko eoriao Ia k« »spod katera jt Mtla tt laja riva domače lede*« h* pridrfha ,la jttevaa matice S 1
Oeorgijskl vstali pomiloščeni.
Moskva, 12. nov. — Centralni odbor je dal amnestijo veem beguncem ia Georgije (Grusije), ki so prizoetvovali zadnji vataji. Voditelji ao izvzeti. Odbor je ispro-menil emrtuo kazen np^gih voditeljev v deemrtno ječo.
O teleekoplh-vollkanih.
Pred nekaj dnevi smo Čiteli vsst, da js prišla univerza v Mi-chigsnu v posest novega velikega teleskopa, ki bo obenem največji v Združenih driavah ameriških.
Vaakdo pozna razliko med ta-leskopi-rellektorji in teleskopi-rs-frsktorji. Pri poslsdnjih ae a vet. lobni iarki lomijo na lečah, pri prvih pase odbijejo na srealn.
Sloviti WiUiam Hsrsehel je bil med prvimi, ki je poetsvil veliki teleskop. Z njegovo pomočjo je odkril bele polsrns pege na Mir. eu, naiel je dve Saturnovl luni In končno planot Uranns s njsgovi ms dvema lunama.
Ko piščaaoi toliko odraatsjo, tU so za trg, je vprašanje, kako jih mogočo Čimbolj opitati, da eo te-*ji ia toliko več prinesejo kokošje rejeu. DvoriMe polno kokofti s rumenimi nogami, ki tshtajo po tri funte, more prinesti posestniku lepe dobičke, če le dobi trg aa perutnino. Mnogo kmetovalcev pa kajpeda ne more apravlti avoje perutnine na trg, aato morajo po-mladnj«r-|iokoŠ| v vsliki od dajati prekupeem ter dosučim trgovcem, kar jim le malo prineee. Ker ni velikega sanimsnja, m ko-koijerejeo tudi ns sanlma, ds bi iivsl dobro srsdil. Ksr js mlsda UtaI navadno suha pa jo js s lahkoto opitati i kratkem času. Po srednjem zspadu, jugu ia eelo ns vzhodu js sadnje Čaee vatala tudi precej Štabna industrija sa pitanj« perutnine. Nekatera podjetja so salo velika In imajo po 10, 20 ln oelo do «0 Usoč kokoši hkratu. S pošiljanjem arsjsnsga pričnejo juniju in neprestano salagajo
efisfffssi n ti^ssShStMStft
za atarejle običajno okraj|ajo to dobo na leat ali osem dni. , Notranjoat take perutninske pl-talne postaje nudi aanlaalvo sliko. Kakor bi človek priiel v veliko uklsdiščo ekepreane drulbe, kjer so v lepih vrstah druga nad dru-tro zlolene vsliks kletke, katere je mogoče tudi prevelstl ln prs-nalati, ali pa ao poetavljeae klet-ke a več nadatgppjl Eden apart ment ima prostora sa pst do deeet kokoši. Med prvimi 24 arami, ko eo kokoši prcmeUeae v to pitali Iče, ne dobijo prav nobsns hrane Potem prične regularno pitanje po dvakrat aa dan, sprva pomolom, ampak skokoma naraščajoče, dokler ae dobijo kokoši kmalu to* llko na dan, kolikor le morejo po-aobati in sčistiti. Pri tem jih skrbno pazijo in kaksrhitro ae pokale pri kokoši, da ss Ia prsobjsds in ns poje vei vsega, Jo odstranijo ia takoj ubijejo.
Pri tem kokoljerejoe dobi 80 odatotkev, a vsčkrat Čimbolj so kokoM suhe, toliko hi trsjs in vsi dobs. Js pa poviod nekaj raalike kakor pri pitanja
šjerojskih podjetij po pitgnju sko-si 14 dni i KokoM so pridobils 18 odstotkov, pomladna piščete sa 89 odstotkov, mladi pstsliai I po 40 odstotkov. Gotovo je, aUada perutnine prinest aa ta naHa pitanja val.	I
Pslsg pridobitve v teli ps js to-41 snatna pridobitev T kakovosti. Psrntnina is pitalne postajf jt ne samo maataa temveč tadi satet js aotoato in okusno ter sastnll prvenstvo po kakovosti, kar meščen-ke, ko gredo iv meenioo, prav do bro poznajo It na blagu in aato takega tudi rajše kupujejo. Dtj-M veno kupec tadi vei dobi sa svoj denar, ko lupi tako perutnino, ker meao je bolj vlitno in boljie ter niso ssms kosti in lile
"Kako bi ss pa jas as augsl pozluliti takega naiina," ee bo zdaj vprtlal kateri ČiteUlj, "to ai napravil ta posebni profit u-
nkIIIIIII
Prav ree ni vsroks, zakaj M farmar, Ujma priliko, saaf tega ne poftkuail, ie lam le trg sa tvt* jo Iivsl. Posebne ae eplaia, ie more na trg spraviti ubito in oskube-no perutnino, ker ne ta nalia-is-roči od eebe še tpljio mtst. Ka-korhitro ss js psrataiaa prtobjf dleto je bila na to takoj nblta, Jo uanl od njo najboljis mest. Cl js trt oddaljen, je navsdno trska perutaiaarJu possbnih priprsv zs odpremo ubitih to osknbenik kokoši, da so vedno aa kladaem.
Opisani način bi se eplaial mno-srčkoma, a ljudje ss Isattkrst nt sevedaje. lttlmt, da je kattova-los ob glavni očeti, koder vozijo redno avtomobili, Ia ei aa preie-lje kile ali ob eeeti nastavi reklame, da poet rele e kokoljim obodom. Ct drli čedno to ee tradi, da sadovolji goste g dobro po-strelko, marsikdo uvidi, da na U nalto lekke pridobi kak Ia pri veem te« bres vellkege truda raspsia svoj pridelek. a-ko more peratntotr tvt je pi-Uvel od premi t i v bolnii-reaorte to letovišča ter kakim boljši« tvgovttm, bo ga uvo s ne te nalto isbol jisnim Ms-/om [.r.dobil stalen trf. Dva dal prej kal imate oddati
od efcaptoe vae, ki aa zdravi, to aeprito Jake ter Iv peulia« v aaaAae to udot>oe kletka priblilao eatke leUkoetl ktt lake, da jt 4tvtfj p* za gibaaje liveli. ampa tefiie. de bi ee pctolitii
ki aaj bodo It
Dolg jt bil 16 mttrov, srsalo ps je merilo 1.82m v premeru. Tehtal
je 10,500 kg,
Do srede preteklega atoletja so bili teleskopi oprsmljsai t kovin tkimi zrcalit Šele Leon Fonault je priiel na mieel, uporabljati aU-klena srssla. S to svojo isnajdbo js mnogo pripomogel k izboljšanju in ispopolnjsnju astronomskih instrumentov.
Poeebno dobro SO « opremljeni obssrvatoriji v Zdrulsnih drle vah. Izmed njih pa js najvarnsjii tako svani Ličkov obaervatorij, imenoven po avojem ustanovitelju.
James Liek je bil rojsa Iste 1786. v Prederikeburgu v Penn ajlvaniji. Po poklicu jo bil tsdslo vss klavirjsv, pri tam pa ss js strestno zanimal za astronomijo Par meaeeev pred evojb smrtjo al ja aam izbral zemljiiče na vrhu Mount Hamlltona v grofiji Santa Clere ln doloiU, da ss mora tam postaviti obssrvsterij. V tvoji o-poroki je zspusUl 700,000 dola-rjsjr as ulsskop, ki ae nsj bi na-mesti! v observstorljn, ter isrss no stkttval, da mora biti ta Ulsskop največji ns vtej zemlji
Njegovo poslednja voljo ee je iznolnua. Lšekov observatorij lak-ko alali kot vzor veem obstrvato rijem na aemljl, ki Se pešajo ared vsem z fizikalne astronomijo. V tem obeervetoriju jo bU odkrit peti Jupitrov zseoee to na Mount Hamiltnnu ee prvii opazili setrsl as megle, ki so tako dale! od nalaga alfevega planeta, da docpe eelo ajihova avetlebe do aaa šele v deeet to deeet Ueoi letikl
Teleskopi, ki iMojo is I loč v neekončnik dsljsh, aejdejo vsak dan kaj lepega novega Človeški pripomočki peetajajo vsak daa jaiji, mogočnejši! A daai raetejo v vedao veije di-mendje. ss nikdar na bo zgodilo ca ae bi odkrili oovik, nepezae nI' svetov to veemirov. Vensir je neekoačeo ia aeekončne vaea^rov j« v veemirjo
C
al to liro« al


GLAVNI STAN i SOSV-SS SO. LAWNDALt AVB^ CNICAOO, IUJNOHL lavršavalni odbori
, UPRAVNI OOStKi Predaadalk Vlaeeel CaUkar.	Andre« VMvlek, R. P. D. T,
lta. Msitom, f... jt U J.ik MatlU« Tarh, lajalk balaHkeoe i ' blagajnik Ma VMri«k, mtUmik |Uk JOTZai
IAO I	lokoSŠAMA
«•1 awi taaBiiow«| »•
Maa Navak. Ma#aj MsaVlUlJ (Uatta PUlp
Jaka Ualnsiit ■ra4>»S»l>i. 407 CMaam, lU.. laka TarlslJ. Bea SS.
POHOTNI ODSEK.
40? W. Har »S-. tpelaafUM, III. Marti« Ff4 A. VW.r, I40S 9 M.-.IU A»»4
________ _ ^^_____________ Mrak*.., P«M Mm Q«rl«k, 114 W.
Har f^ gpriaafleM, 1U.
tOtNlSKI OOitli OSREDNJE OKlOBJti Blaa Navak. pestasdalk, ISS7-SS Ia. lavakka Av, „ . flklaaati M*--	—-r——- - -
VSMODMO OKJtOSJE« iaeak A»br«IM, l.> tat, M~». Ram Pa.
Jeka	I4UI Pappae CUvelaad, O.
CAPAMfO OKROJUEi Aatoa lalar, laa 104, CrM«. Kt.k, sa lutcoaeafr
taA f4U S. WlaekMtee »t. Memy. lAak.
Nadsornl odbori
Praak laka, seedsadattu MM W. Mtk »t.. CUeas^ IU.. P*eah j^Bgkjm ^MMsrAv^aevelaad, O. WIMIaas Itttar, «404 i«. Oak
Zdruftitvani odbori
Pi iImIbMii Prask Aleš, 1184 k Oeevfert Ava^ Cklaase, UL . Jaška Ovea. M9t W. Mik Si.. Cklaa«^ III. Jas. Sk«k 4404 OHea Ct. aaealaad, Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKi Dr. P. J. Kara, ttM il. Clale Ava. I PQgQRJ~K»r—»aadeaee e gU adkacalU, ki delaje v gls
Pfati^nffifftV".*}« M4T4& £ fmdAt qS!MUT|II.
V8B ZADEVE ROLNIIRK PODPORE iB NAitOVli Balallke mj> * I. N. P. A. SMT-M 8a. Uvadale Af^ CkUa«a. III.
M^a^^MM.Uil.'! ilimU"fi*V.'J.!MI7 SeVl'
* V8K ZADEVE V ZVZ I Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI - mAHjaje aa ivi HasajaUlva 8. N. P. J„ SSST-M Sa. Uvodale Aven Obsege, IU. Vse arilaika glada aaelevaaia v gl. laeelaedsMaa adbaea ae aaj pošljejo r*aak fcllii pMtisdalaa oadeeeeeg^edkeea, Hger aaalet h esaeaj.
k Lavadala A ve. Cbleege, IU.
i
aene, naj bodo varovane pred del-jem in vetrom in prlpravljoae ta-ko, da jlk je lakko počlatiti. Dol-gi Uobovi ali sklede morajo biti pritrjeni okoli kletk odzunaj, da lalho skosl ograjo klotks perutnina doniš hraao in ae jI ni treba pri te« gneatl.
Urana aaj sestoji ia sdrobljsns-ga lita, pamslansgs s pinjenim ali potnttUn mlekom. Najboljie je adrtbljtnt lito in mltko smsiati to kraniti perutnino s tsm goatlm močnikom, ue je korusa, jt trska dati 40 odatstkov adrobs, 60 od-stotkov posnetega mlekt To It
za veliko nerutnino. aa malo na ie
treba moinijlt nrsno, ki Una dosti protelns, to ao odpadki od me-sa, hrana is bombašnega aemena to Mje (soybean) a li kaj el|č»c-
fs- ;
Dobra hrana za pomladnje pl-Mance ali mlade peteline od treh to treh in letrt funta, je aledela i 66 odato poanetega mleka, koruz. ai tdrob ali moka 18% in oetalik 17% Ia enakih delov nilje vrat« pienično mtke, oveove moke to tdrobe drugega lita. Vae skupaj jt trebe smsltti, da je kakor močnik, ker tsksgs šivali lsljs povli-jtjt. Z mlekom je mogoče prtv dobro smssltl, da js hrsns pri-
V poizkusih, ki jik js aspravil depertmont ss poljedelstvo, je hrena takt vrttt v štiri-najei% dnek dodala m 80 do 16 odetotkov teši tri faate talki h ptmladnjakov.
Skrbeti je treba, da m pitanel polagoma prisiljeni vaeamti to hrana. Po poetu 24 ur, ko eo bilo M pitanje namenjene Bivali dano v kit tke, ji« je dati čltto melo nove krene, empek takoj na to VMkl daa vol. Splošno Jik Je kreniti po dvtkrtt nt dtn, Nikdar jim al dati veš kot toliko, ksr lahko poepravljo.
tidefsvaka in bodets Lswiss ie sato trpela v keblnetu, ker gs ema trata aa dobro privlačno silo v 11 a J ii j ftttd stranki.
iad iz utodil
la Bele Vode, ki je nssnsno kam odšla dne 6. oktobra t .1. Ce kdo ve m njen naslov, naj ml to na-znani ali nsj m sama javi na moj naalov. Frank Ae»tau, 1834 St. ClaiK Ave., Cteveland, Oklo.
X (Adv.)
149 is stopil
aa mojega brata Rudolf Preveč, Pred 8 leti evs bila skup v Otll-fornijl ssdsj ns ve«, kje js. Pro-al« ga, naj ae oglaal. Jaeob Prt-
vet, Park Oo^ P, 0. Jerdlae, MonL	(Adv.)
iad ii uvidil .
aa naslov rojaka Jot Mnta valed vaŠne zadeva. Ako lp> iltsl ta oglss, gs prooln, da se mi javi, najrajs bi tidsl« aa frlda oeebno k .meni, ia ss pogovorivs o atvari Oeo, Oornik, 88(M Peebodjr Ht. Hollingham. Waab. (Adv.)
AU J. L L1WH POŠTAMI DI-LAfSKI TAJNIK?
(Nadaljevanje s prve etraai.)
bil baje pripravljen epremeoitl tvojt nazore glede prisntnja Ra* Mjt, tods Ifugkss »a js ssbrsnil govoriti, Polkovnik Mtrvejr ja
Cjt, preden je peetal urednik t. ki ga laetuje Nad MeLeaa, netjak zadnjega ttftkege ruakaga poslanika, dal razumeti aenttor-je«, ki M prepotovsll Rusijo, da jo naklonjen direktaeaM prisaa-nja Racije. Ake poetaac v prt-kodnjem sureu dr Is vai Ujaik, bo proet to bo Ukho aledil svoje mm rasmaa pri podajanje nasvetov Coolidgu
Dva lleveke boota končno koa-t rotirala razdelitev aaeat v kabinet« — A odrew Melloa to Frank Stearns, ftoaaiai podpornik Ooo-lidftve karijere. O Stearneu pri-lakaje je, da paetaaa traovdkl tajnik, ako te Hoover umakne, ce tega ne bo, ttdaj bo lekke aado-»telil Nctrt kot glavaega poštarja tli po Wtrka kot tojaike ae Botre nje zadeve. V toakem al <»• lekke laja t varita ta to MeUea aaoš v refimu. Oba eU trdi
Anton Pngel, doma is vasi Oorno Orčevje, fars St. Peter nri Nove« Meotu. Pred 16 leti Je bil pri »eni v Bridgeportu, Oblo, a pote« nI-ee« vel Inl o nje«. Ct kdt vt m njegov nttlov prosim, da ni ta aasnsni, ako bo pa aen ta oglas čl tal, nsj se nenudons Jsvi meni, poroisti nu insn aelo vslns stvari is stsrege krsjs, gre eo v ajsgovo korlot. Joha Oričar, R. F, D. 2, Bos 86, Bridgeport, tiluo. 5
DA SKUHAŠ DOBRO TU VO. PlSlPONASE PRODUKTE.
ae/USSna9^^
n___.-.i-— (UJIIImUM U m ^^
euiit pet VelJIk^aarii^m!^nšno pa usfoftaatljt Mi
cm

REVMATIZEN
IBSSS


T-
gPP - 7* r J Itff - f ■ ■ "j .»J' f
F80SVETA

Fr Oestrln:
Iz arhiva«
• fijfcjp "#*..''','' /ToR ' $♦'
Povest.
TUIII »O
hm «1
mi rdi j nanjo,
'(Dslje.) I
"Ali ne Čutite, gospod doktor, da ae človek, bivajo* le nekaj hi I>ov v proeti prirodi tako rekoč asimilira i njo T — Ko je vae o-krog veeelo, ko se vse smehlja in poje, prevzame tudi človeka radost ..
"Ali pa laloet aegel ji je Kodran v beaedo.
Olga ga je pogledala, kakor bi ga hotela vprašati: "Ali hočeš koketlreti a svojo sentimentalnostjo^	- / M
"Da, gospodičina, tudi žalost," nadaljeval je Lovro. "Zavieni ao paš vsi zunanji vtiaki na nas naše naravi. Človek ao podoben napeti struni s bij kakor hočeš, vedno dobiš enak glaa 11 nje."
"Vi si torej misilte prirodo brezčutno, mrtvo!" vprašal« je Olga.
"Kakeršna tudi je,^odgovoril je Kodran. "Kakor zrkalo odseva nam orfa le uprav naša čustva
Olga je nzkriknila in skočila a klopice otrMuje desnieo. * ,
"Kaj vam je, gospodičina V' vprašal je Lovro preplašen.
"Kako sem ae preatrašila!" vzdihnila je dekliea Se vsa bledi. "Kje je neklf" in začela je iskati po tleh rasbrskuje s solnčnikem travo.
"Kaj! Kdo!" vpraševal je Ko-dran še bolj plaho.
"Kako aem bedasta, bahat"
smijala s« je Olga na ves glas. "Pomislite/ pajek mi je prilezel na roko, in prestrašile aem se tako. Kaj si bodete peč mislili! — &e otrok se nisem bala pajkov, a danes ..."
Umolknil« je in povesila oči na drobno nošico, katero je gizdavo postavila izpod krila, da ae je videla rdeča nogavica.
"Pajek prinaša erečo, pravijo," omenil je Kodren oddahni vti ae od strahu in motreč lepo vzbo-kano nogo njeno.
"Ali verujete v vraže, gospod doktor!" vprašala je in po vzdignila glavo.
"Nikakor ne, opomnil aem to kar mimogrede."
Lovro ae je nekoliko zardel.
"O, jaz pa verujem, popolnoma verujem, ker aem ee še prepriča-la, da ao. istinite," dejala je Olga in odtrgala marjetico ter ji puka-la pereece za pereseem.
"Prepričali! — Dovolite, da dvojim o temi" odvrnil je doktor. "Vender pa s'tem ne tajim, d« imajo tudi trezni duhovi čaaih slabe trenutke, v katerih ae jih polasti vem v vraže."
"Ako to imenujete elabe trenutke, bodieil Povedati pa vam moram, do imam jas vaelej takšen slab trenutek, kadar mi prileze pajek na roko," odgovorila je Olga in zagnala izpukano marjetico atrani. "Velikokrat, ko sem n-gledala tako živaleo, nastavljala
m aama roko, da bi mi zlezlo nanjo In prineela srečo, ali navadno je izognila."	4
"Vi pa ete bili vender srečni," omenil je Kodran zadovoljno.
"Čaaih — ako se jasni hipi v življenju morajo imenovati sreča."
"Sreča," govoril je Lovro, "je relativen pojem, kateri «e mi zdi popolnoma nepotreben v slovarju človeškega fivljenja. Najnesreč-nejša stvar na a vetu je po mojem mnenju človek. Vee drugo stvarstvo je še radi tega arečno, ker nc pozna sreče P'	ž •
Olga je molčala.
Hladen veter je zavet' Solnce ae je še skrivalo v ozki dolinici za hrfb.
R "Pozno je že. Treba se nama bode vrniti«" opomnila je Olga.
Lovro je krenil ž njo proti ma-linu ne odgovorivši ničesar.
"Ali danes, gospod doktor, morate k nam t Zanemarjali ste nas nekaj čaaa tako, dk že več lepo ni bilo. Prisedete kar na naš vo% in takoj emo doma," nadaljevala je Olga.
"Ako bode gospod pap^zado-voljen, z veseljem," odgovoril je Kodran. "Bes, da dolgo nisem bil pri vas in aploh v trgu ne, a odvračal me je od tega poeeL Poslej pa, kakor vidim, moral bo-dem češče v Lesniee, inače bi ei morda nakopal še Vašo jezo, kar bi me gotovo hudo bolelo."
"Bes!" vprašala je Olga eamo-ljubno. "Poglejte, zaprašeno je že," nadaljevala je hitro, "baš prav ava prišla."
Vos je čakal ree že pred mali-nom in oče župan je gledal ne-atrpno proti drevoredu, se 11 nc vrne njega hši
Ako bi no bilo Kodrana poleg nje, rekel bi jI bil morda kako trdo beaedo, ali tako ao je moral premagati na radost Olgi in na veliko nejevoljo sebi.
Sedli so ▼ krieselj, ki se je sko-ro ustavil pred Županovo hišo t Lesnicah.
Ivo lorli:
ZADNJI VAL.
XXXIV.
Saj še ne morem premisliti, kaj je z menoj, kaj bo s menoj 1... Zato naj za danee spet samo poročam, kako se je izvršilo t
Prišla je tošno ob treh. čutil sem, da ne bi bilo primerno, hoditi ji naproti, in sem jo počakal na verandi.
Toda, ko aem jo zagledal, sem do skrajnosti ostrmel. Saj je bila videti naravnoet razposajeno dobro volje 1 Batno, da ji je obras Izražal nels-prosno odločnost. Zazdelo ae mi je celo, da ji nI veš okrogel, ampak skoraj ie podolgovat. In oči, le navadno tako tople, dobro oči sicer še bolj svetle, a mrzle, trde, kakor jeklene 1 Zraven tega tudi še naravnost krute, malo da ne hudob-ue in — sevrešl*.	.y •
Vfdel aem takoj: velike stvari ao se dogodile v nji. Odločila se je do kraja, zdrobila vso v aebi in zdaj prihaja kot zmegovelkal Pobotala ae je s emrtjo do zadnje točke in Življenje jI nima ukazovati ničesar več. Velika, do konea močna hoče oditi odtod 1...
Toda vse to samo, ker le ne ve, da se je živ-ljenjs uklonilo pred njeno strašno močjo ... In da jo bo adaj U mojih ust akoraj ponižno naprosilo, naj mu ukaauje odslej . . . Zato, ker še ne ve, da jo je čakala tu gori druga, večja, lepša zmaga I . ,,
A to jI je treba povedati čim prej, da bo čim prej konee temo njenemu groznemu trpljenju I Zakaj naj le bo boj dobojevan, mrtve vse nade in ukročen ves strah — groza pred poalednjo stopinjo mora, mora še drhteti v njej; ker je naposled le ubogo človeško bitje, rojeno za življenje I
"Stana! Ljubo, zlato moje detet" aem tiho vzkliknil in isksl njene roke. "Prišla je ura, ko mora biti končano —---"
"Jc Se končano I" mi je trdo presekala besedo.
"Vem, to, Stana, vae vetn!" sem zato naglo nadaljeval. "Otrok moj, kako si mogel misliti us ksj takega!" •
Pri prvem stavku aem si moral reči, da je Ura* v njenih očeh še naravnost — porogljiv j pri druirrm ae je umaknil veliki osuplosti.
"Ksj je bil mords — Mordej tu!" je vzkliknile.
"Se M bilo treba Mordeja; čeprav ne tajim. da me je prišel tudi on opozorit," aem odgovoril, globoko v srcu nehote nekoliko užaljen, da mi ne prisoja toliko Ustne bistrovidnosti. "Ne, nem sem le opsiil, ds torc v tebi strašne misli; in prav on je najboljša priča---" .
Tu aem umolknil. Ililo je navalle lepi želji, da jo «Mm prej rešim njenega trpljenja, vendar nekoliko preveč čudno, da ji rečem skoraj narav-'to.1: "Poglrj, dekle — usmilil sera ae tel Ne morem, ne sinrm se več pomiiljati { ker drugače irreš in iM|>rsvU, ta kar bi bil nasadnje le odgo-\or-n tudi js«! Pridi torej na moje arve in bodi
srečna J"
T<*l« — kako se prav aa prav vede to bitjo rdsj? Mimo je vsela klobuk s glave, ga pološil« aa milico v kotu la malomarno vrgla rokavice
nanj
' Mordej je bil torej tu!*' je smejal« s glavo "No, in kaj Je kotel? Kaj vam je povedal!
Itea vae?"
Vprašala je a tako vsakdanjim glasom in ta-
raiom v obreza, d« skoraj nisem mogel najti lieeede. 1« le k«kor da *«ai m vm to aa pamet t.au<;il, sem odgovoril
•*K«J je kotel t Prišel m« J* roUt. naj tu.lt Ju od svoje strani storim vte, kar j« mogoč« t naj . ,**
"tllej, fWj . « . te pa Je lepo od nJega? je ramrmrala v sred« g»j<h besed In s umišljenim
■' i tw> * •» m. i ,	.	..ji.; j*.	L-4. J/.'i,.,.
Kaj je spet to! Kaj n«j rečem zde j! Tod«, n«j se mi vedo «e t«ko čudno, tu ni več časa a« premišljanje in tehtanje vsake beseda r- treb« je dalje I Veekakor je vea ta njen nemir aamo navidezen in zato le še bolj atrašen! "Da, to je bilo raa lepo od njegal Toda —" "A tudi dobro zanj I" me je še apet prekinila. "Roe, dečko ima neverjetno arečol Ka aamo, da napravi vsako atvar še precej na pravem mestu, ob pravem čaeu in večinoma tudi v pravi obliki — človek še opazi vae to j ali pa izve vsaj I Čujte — kako mnenje imate vi prav za prav o njem. Zdaj namreč; ker bi stavila, da *te ga tudi vi te preoej izpremenili."
Sedel aem tam na avojem naalonjaČu in jo aamo gledai To je vendar še od eilele %><
Tod« ves ta njen neprič«kov«ni nastop me je obenem teko pretreeel, d« je tudi t« odppr ta? koj spet zamrl v meni In njen pogled, ki je zdaj trdo dolbel vame, je učinkoval nnravnost sugestivno, hipnotizujoče . . . Treb« je bilo vse-kako* odgovoriti najprej na to, kar je vprašala 1 In eieer tudi v tonu, kako^Če eva drugače praV "objektivno" razpravljala o kom. To je hotel, velel ta njen pogled I
"Kaj mislim o Mordeju! Hm, menda aem vam že povedal, da mi je postal po tietem najinem caatopu na mah veliko manj zoprn," aem začel "poročati," kakor . . . da ae spet ni "niš zgodi-lo \ . .
"Tega mi niste povedali. Toda daljel" jo ukazala z iztegnjenim kazaleem. •
"Toda dalje I "Kakor v šoli! Ampak kaj m m hotel! Torej dalje 1
"Nieem! No, nič za to 1" aem pokorna po-' vael. Po tem pa, kar ava govorila danes, in ka-kor tem mu mogel pogledati v srce, me je naravnoet osupli. Bes, kakor še melo kdo v življenju." "V dobrem eli elabcm smislu'" "Iv dobrem seveda — — —" "Torej vrm zdsj ugaja! Ste ae tudi vi prepričali, de ni tak tepec, kakor sva — ali da vzamem še Hrasta zraven I — kakor smo mislili mi trije modrijani!" <	V I
"Nnaproinc celo, kakor sem že rekel Samo
da---"
"Dovolj, dovolj I Ni trak* veš t Sicer mi zadoetuje Že tudi laatno mnenje; vendar mi je ljubše, da mi ga potrdi še človek, kakor ete vi Srčna hvala, ree priarčna hvala na laaltavih bo-eodeh ran j I Vesele me tem bolj, ker bo Mordej v kratkem moj mož T'1 "Kaj! Vaimoifr
"Da. Mordej I Goepod Mordej 1" ee ml jo poklonila s prijaznim naamehom, očlvidno uživajoč brezmejno oauplošt v. mojih očeh in gvUuro nM manj ta dvom v njih, «11 ae morda aamo tm šili
Potem je mirno eedla, se prav Udobno naslonil« in nedaljevalat •
"In zdej me poelošajte dalje 1 Vam namrat ni treb« govoriti prav ničeear vaš t Povedali ete mi. čeaar še nisem vedel«, všfraj; in eieer vae. prav vee, čisto vee! Kako ete nameravali popraviti, \te mi hoteli razodetl denes. Tod« glede m to, d« mislim še nocoj odpoekti gospodu Mordeju pismo, kjer ga ssanubim, se torej nikakor še ne posloviti o<! tega veš «11 aaanj lepega božjega sveta — glede na vee to, boste sami priznali, d« M bilo vsako tak« raekladenje vaših toaadevnih načrtov preeej odveč. Ker vam napoeled obenem zatrdim, da nameravam še dalje računati na rdb stara prijateljstvo in vas naravnost prositi suj, boste radi še prisnali, d« me Ufiko poslušat« i popolnem* mirna. IMim torej vi meni. kakor rečeno, nimate povedati ničesar več, č*ar bi v tem ktp« fte «e vedel«, imam nasprotno jas vam povodatl še marsikaj. In adi se mi t« prav t svrko nadaljevanja takega najineg« prijateljske-ga raaaaerje tudi naravnost potrebno I
, ' 'Dalj* prihodnjič.)
ČETRTEK, 13. NOVEMBRA.
Kodran je tel na vrt in sedel k skrajni mizi pod širokovejnim kostanjem. Olga ga jc spremila
do tja
"Dovolite, lakoj ae vrnem," in odpršela je lahno, kakor laato^-
ca.
Lovro je gledal za njo. "Pajkov se ne boji in v vraže veruje ..." šumelo mu je po glavi
Kmalu se je vrnil« v domači o-bleld a pletivom v roki in prised-la h Kodranu.	'
Gost« ni bilo nobeneg« n« vrtu, lujti vs« vukd«nj« družb« je o-stajala tudi poleti v sobi. Olga in Kodran ata bila torej
Lep večer je bil Lietje po vojak je vršalo. Zvezde so se svetile n« temnosivem nebu z onim š«-robnim žarom, k«koršneg« razsipajo obično le v jasnih poletnih polunočeh. Č«sih ae jo aačul i« gostilno glasen smeh vesel« družbe.	•
•_ _ _.
Odbila je ie deset« ur«, ko ae jo vr«č«i Lovro domov. Geedoč skozi vežo jo čul hripavi glaa o-krajnega komisarja, ki je zopet pripovedoval Obrani druibl lov-eko dogodbo, katere eeveda on ni doživel.
Počasi j« stopal Kodran po poti proti grada in doelej nepoznano čustv« «o g« prešinjala. OU-v« mu je gorel«, in erce mu jš nemirno bilo. Zamišljen je bil, in vendar srečen, tako neizrečno srečen! • W- •' ' * fv^l Čemu neki! . ..
V.
Prekrasna kot angeli nebeški, Kot demon kovarna in sla.
Lermontov, V okrogn radostnem^ sede
Is seiganeg« rokopis«.
Bil« je osm« ur«. Solnce ae je upiralo « zlatimi svojimi farki ▼ Olgino in Jeličlno skupno spelnioo, ko je Olga odprl« oči in pogledala n« posteljo svoje sestre.	,
Postelj« je bil« že prezn«. Naslonil« je z«ap«no gl«vo n« roko in zrl« v zrcolo n« nasprotni steni. Zasekalo se ji js, in pri tem ata se pokazali za rdečima n-stnicam« dve vrsti belih zob. | Nehote se je naamehljal« videč v steklu evoj obraz, o katerem ee ji je adelo, da jo občuduje: "&a-ko si lepa!"
Debel« pUv« kita e« ji je iz-prožil« izpod zaveze in legi« preko bele, polne ramo. Prijel« > je s leVico in krčevito stisnil«. V očeh se ji je nek«j saevetilo, kakor bliaek.
"K nam ne ame več, ne sme!" siknila je med zobmi "Končno bodo ree mislili, da ljubim tega bedaka, kakor mend« misli sem I — Jaz njegova neveeta!! H«ha-h«! — In morda bi tudi Kodran mislil! — Ne, on ne sme več k nami ... In Kodran! — On me mora ljubiti, ob svojih nog«h g« hočem videti! Zsto p« mor« Zgaga a poti, mora!" —
Jezno je skočil« Is postelje. | Ubogi Zgaga hodeč po avoji sobi in svslksjoč si eigareto gotovo ni alutil, kakšno jezo d je nako-pel n« glavo a sinočno svojo šalo! Precej je pil in mnogo govoril Med drugim ss je brez noj-m«njšeg« zlobneg« namena imenoval proti davčnemu nadzorniku Itoprivcu avaka in zaznamenoval Olgo avojo neveato.s
Vae s" je smejalo, le Olga, je o-bledela od jeae. In vsburjena ja legla spot, jesns se je aopet vzbudil«. Zdej p« se ji je jesa islila v besede, in deklic« je aklenil«, d« ae oaveti
Ubogi Zgaga! Da bi znal to, gotovo se ne bi, sioer nekamo zaspano, a vendar t«ko zadovoljno eairal skozi okn« v jasno jutro, ki j« razprostrlo avojo dekleče, svetlo krilo ned Leeniomni
S krasnim jutrom p« nI bit s«-dovoljen aamo laoniški lekarnik Htipko Zgaga, zadovoljna eta bil« I njim tudi Žup«nov« Jeliea In nje brat, izprehajajoča ae po do-mečem vrtu med cveticami, U ks terih pisanih čašia ao pili žejni ,«olnrni prameni biserno roso.
Ker ha« ve«j v tem pogl«vjn župenov sin Anton nekok« vloga, tod! n«m dovoljeno, do g« v*afi kolikik potezah pradaUvimo cenjenemu svojemu Atoteljstvu.
f Del je prihodnjič.)
AB veš, kaj trpi
* knjiga "laja
i
tr. t. :
Gladovni namlrl.
Glad jc jako neprijeten. Ko sem bil še mlad in aem bil n« Du naju, aem imel tovariša — kadar je bil laden, ga je Uko bolelo, de jc kar pesmi pisal. Drugi ao kleli hudiča, on pa ae je poatavil pred cestno svetilko, — za petrolej ni imel denarja — in je napisal pesem in jo poelal v "Zvon". Je bil drugače Čiato doetejen človek in ko je bil nit stradanja, jc šel v lemennt in je umri
P« je bil odrasel človek: takšen laže pretrpi, kar ei bodi I ^
Hudo p« je, če trpi lakofo no-dolžen otrok, ki ai ne Anarjfcma geti ne a kletvijo, ne e poezijo, ki je dar nebeški, in ti trga uho njegov obupni klic:, "L«čen, Ličen, l«Čenl" To je atrašno! In je atrašno še bolj, še ae to dogaja v Jugoslaviji, ki ima vaega dovolj in ee s«to ne bi emelo dogajati, pa ae vend«r dogaja, in ae dogaja tik pred našimi očmi! O-zirom« tik pred nešimi ušesi! Kdo je, kogar tak priaor n« bi zgrabil in g« razburil ▼ dnu duše! P« ae mi ne ame zameriti, da je tudi mene v dnu duše in je sploh stvar bolj čudna.
Bilo je namreč opoldne in eem se vračal la pisarne z lelodeem praznim, z glavo pa polno, kajti eem imel t gUvi nujen akt, ki je bil manično nujen, pa ava ai bila novzkrii z inšpektorjem «11 ae pl-še: "Čakftjl" — t« beseda je epa-dala v akt In ne bi šlo brez nje. Inšpektor jc trdil: "Ček«jl" — ker ae tudi pravi: "Če kaj eto-riš" ne pe: "Č« k«j storiš". J«z sem trdil: "Č«kajl" — ker se pravi "Čakovec" in no "Čeko-vee", Čekoven bi ao smejale krave! Niava po aodinUa, tako je nujni akt obtičal sredi pravopis«.
N«k, "Čekovec" , namesto "Č«kove«" — to je mogoše samo pri naa in sam atopal proti.domu.
Kar me ustavi gruča Ijndi, suvereni narod, zastavljal je ulico An zijal v hišo, iz hiše pa ae je razlegal otrqški glaa: "Lačen, lačen, lačen!" in vmea milo ihtenje.
Naš narod ima jako blago erce, več i^ vfč ae ga Jo zbiralo pred hišo, gledali eo v okno in enega jo prevzelo, da ni mogel drng»če in j« dejel: "H«rduš!" Molče emo mu vai pritrdili Pride avojo pot še polieaj. Nič i vidi, nič ne aiiši, nič ne reče — hoče kar mimo!
,To se mi ni zdelo prav. Vjel aem ga zadaj aa gumb zato jih imajo, in aem deial: * "Goepod, ali Oakovee ali Čekovec, to lahko ostane na strani, sa to aedaj ne gre. Ampak je aamo tri naa mogoše, da oko poetave čuje obupni klic gladujočega o troka in križem drli roke. Oziroma je uho poetave tieto, ki čuje obupni klic in drli roke kakor rečeno. V imenu zbranega suverenega n«rod«, eem dejal. Vas poživljam, ki ste oko in uho poetave, da nemudoma nehate križem držati rok in vršite evoj poeei kakor Vam ga ukazujeta zakon in alužba!"
Očeeu in ušeeu poetave ni bilo prav, da sem ga držal za gumb, in se je otreeel moje roke. Otreeel se je hkratu gumba, ki je padel v blato. Krvoločno me je pomeril in rekel: Kdo in keko! In da ae v oeebnc zadeve brez ovadbe ne bo vtikal!
Pobral eem gumb in ga oanažil blata, d« ee je svetil kakor nov. Ponudil sem g« gospodu, tod« g« je ošebno odklonil — priče eo ne respolftgo I, Vljudno eem pripomnil, d« se ne morem strinjeti s njegovim et&liščem. To je prav t«k<r kskor Čekovec in bi se sam-jale krave! Če eredi mesta o bolem dnevu umira nebogljeno dete gledu in ae raalege njegova mu-čeniška smrt po vsej oesti in jo čuje na oesti zbrani auvereni narod, po mojem prepričanja to ni scasbna stvari Ampak nasprotno! In sem očesu postave povedal r brk, d« ne razume svoje službe.
T« moj« beseda ga je vsdrsmi-la. Lotil ee je poslovanj« in me je vprašftl, kako oe pišem. Mislil je, sd«jle me bo vjel! Tod« m« ni. nego je dobil točen odgovor. To ma je vnelo sapo Potegnil jo iz lep« belefnieo, In me je rok« po-steve zapisala vanjo in je dejala, da ae ko videlo, kdo Je krav« in kdo ne rasnas« avojo alnžbe. Oziroma ao Uko dejala ust s poetov«. Pe je bilo isti kip poslovanje ttsdi ie zaključeno in je nog« poetave odhitela svojo pot in ee nI brigala ae aa gumb. ki je državna lest In ko o njem dajati rafon. no aa a-trok« v hiši, ne so soveroni narod n« ulici.
Bil sem presenečen! To je ara-goče aamo pri teal Kaj Je po
magano svinčnik Zapisi, žrtev
in
nebogljeni mJH P®«*Mve /apisal' j bi bil moral nrboJ breasmn- rcduike gorčene priče in potenj kuW »retirati! Ali p« brez M3 aretacije nebogljeno iruVl komCo nakrmiti. Mislim, tudi elednja pot stvarna ia ljena. Le budžcfaiu« mJ mislim, da nima ta pot
Na cesti zbrani suvereni mi je-hrupno pritrjal in m jal, ako ni drugega, aem jaz in aem atopil v hišo, odkoder razlegala lakota. Suvereni je drl za mano. Ihtenje je malo in sem ae ž lril, d4 n
fm prepozno. . Pa kakor aem se žuril, v se mi je hiša zdela znana, aem dospel pred vrata, ki jt njih prihajal nlili glas mu4( aem spoznal, a sem pred n lastnim stanovanj« m
In je bil naravnost povedat moj najmlajši, ki je bil \inem vso cesto s svojim gladom.
Njegov glad je bil kajpa oanoven! Toda auvereni : ni maral pojaanil : zrušil mi b ri atole, več jih itak niman^ bil mi je ogledalo, eno sam« imel, in zlomil pet reber, pa jih je še puatil, hvala Bogu pogrešam od tedaj tudi tri ne žlice. To e4 mi ne zdi prsi
Pa ae Čutim zavezanega, tem meztu podam javnosti če pojasnilo:
Ni ree, da naš najmlajii od gladu. Naaprotno je na umira ne od gledu ne od koli. Samo gliate mu viasik gajajo. * Drugače je zdrav * riba, kadar ni bolna.
Ni res, da ne dobiva Eee je marveč, da ga "Jej, fante, dokler je na P« pravi, da ne more in kslu je ait Hinavec mali! Koma spravijo s mize, ee pe še o "Lačen!" In če kaj ne dob globoko užaljen, pod oknom zbira narod!
In je nesrečni ta otrok vei lačen. Le ked«r stoji jed na si, ni Sftmo tačaa je sit in m Se ko gre spat, si vtakne i« pod vagUvje, d« jo bo jedel j či, ko ae bo zbudil in bo Izb Bog mu blagoslovi! Toda v nemar ne izziv« cestnih rov, ko je eprav« Uko drsgs, j« rebra p« tudi niso msty j In pravi, d« povsod drugod lj« jedo kakor pri nas in ao žemljs drugod boljše, Čepra od istega peka.
To je strašno in ne vem, k» storil! .
Ali so na avetu še kateri k| ae jim godi enako, da ima troka, ki mu povsod drugod' diši kakor doma, pod okn' jim pa zbira auvereni narod!
Kaj, če bi otroke zam« Dali bi mi svojega, dobili našeg« ... Da bi oba otroka šl« drugam, kjer jedo bolje da bo konee gledovnim nemu
(Oct JU poznani, da nm nnroto potata na ta dan. Ponot jo pravotaano, da to® H neuaUTimo. Ako lista prejmete, h mogoU rsfc I jen, kar ni bil P»a*an. M Jo val liat p\*Un in ga prejmete, J« mogoč* <
▼a, pilit« nmm dopienico navadile aUri in nort nasi Naii »aatoimikisoni« Hrani Ujniki ia drugi i
etoimiki, pn katonh W plakate naročnino.
Naročnina sa celo I«* ^8.00 in »pelltfP«;* Člani S. N. P- J-pol lala fl<iO $3.80.
Za meete Chicago ia caro za leto $6-50, P*l * $£2*, tm Oane I5J0.
o stane zs pol
ve« loto pe S® Itn
In $4.00^
$1.m CUni	*
UPRAVNiSTVOi
«PROSVET k
CHICAGO, ILL