ClTATELJIl Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Va&a naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
i
GLAS NARODA
m Brtmmi CUm ftUttcr
Osf slovenskih delavcev v Ameriki.
1Mb. 1MI st tbc rmt Office at New Verlt. N. 1', under ict «1 CencrcM ef March trd. ISTI.
No. 98 — Štev. 98
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK TUESDAY, MAY 19, 1942 — TOREK, MAY 19, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
BONDS
AND
STAMPS
<l|ir
AMERIKANCI PRIHAJAJO na IRSKO
ZE VEČ DNI SE V NEKEM IRSKEM PRISTANIŠČU IZKRCUJEJO AMERIŠKI VOJAKI, KI SO SE PRIPELJALI Z NAJVEČJIM KONVOJEM V SEDANJI VOJNI TER SKLADAJO TANKE, TEŽKE TOPOVE IN DRUGI VOJNI MATERJAL. — KONVOJ JE PREVOZIL ATLANTIK, NE DA BI IZGUBIL LE ENO LADJO
Konvoj so spremljale ameriške in angleške bojne ladje in pot je peljala največ skozi gosto meglo.
Ko je bil z dvigalom postavljen lia pomol prvi tank, je vanj splezal sergeant Charles Burns iz Woodhaven, L. L, ter ga je po kratkem pregledu i>ogiial ter se ž njim odpeljal s pomola. Nato so iz pa mik a prihajali liadaljni t a 11 k i in v nepregledni vrsti vozili za prvim.
Koliko vojakov se je pripeljalo s tem konvojem, iz vojaških razlogov ni bilo povedano, toda rečeuo je samo, da je to največji konvoj, ki je prišel čez Atlantik v Evropo.	_
Takoj, ko se je izvedelo, da je prišel velik konvoj na Irsko, je javnost na dbeh straneh Atlantika pričela u-gibati o tem, da bo mogoče v kratkem odprta druga fronta. O tem seveda vedo samo nekateri višji ameriški in angleški častniki.	_
Vendar pa človeku ni treba imeti posebnega vojaškega znanja, da ne bi mislil ua drugo fronto, kajti, da bi ameriški vojaki prišli v Anglijo samo za to, da bi nadomestili angleške vojake, da bi šli na kako drugo fronto onstran morja, kaj takega ni mogoče domnevati. Angleži imajo v severnem Tlsterju na Irskem otoku dobre vojake, ki so šli skozi peklenski ogenj v Dunkirku in se še dalje vežbnjo. Kavno tako tudi ameriški vojaki s parnika odhajajo naravnost na vežbanje, ki ima za eilj izvožbati vojake z morja vpa-sti v sovražnikovo deželo.
Podmornica odpeljala zlato s Corregidorja
Sedaj šele je mornariški department sporočil, da je neka ameriška podmornica, ki je posadki na Corregidor pripeljala vojaške zaloge, odpeljala več ton zlata in srebra in raznih dragocenosti, ki so bile last Amerikancev in Fili pincev.
Hitler napenja zadnje sile
O tem, kako je Hitler proti Rusiji vrgel vso svojo vojaško silo v zadnjem naporu, da izvojuje zmago, piše ameriški poročevalec Joseph W. Grigg, ki je dospel v Lizbono:
Vse to se je zgodrlo zelo tajno in vzelo je dve noči, da so vse »piavili na i>o<jmornk*o pri Correifidorju. To skrajno nevarno tlelo je opravil poveljnik podmornice commodore Fr. \V. Fenno, ki je zato prejel odlikovanje Distinguished »Service (.'ros:-, vsi ostaii .častniki in mornarji podmornice pa so dobili srebrno zvezdo.
Prevoz dragocenosti s e je pričel v deceuibru pou nadzorstvom ameriškega visokega ko-mi>arja ua Filipinih, Fraueisa B. Say resa. izdal je povelje.
artilerija streljala, so majhni čolni prevažali dragocenosti 20 milj daieč iz Manile na Corregidor. O vseh dragocenostih je 'bil sestavljen natančen seznam. Zapisali so tudi številke ameriških bankovcev, nakar so bankovce zažgali. Ta prevoz je bil vstavljen v božičnem tednu, ko so Japonci Manilo zavzeli.
o. februarja je na j>oziv Fenno prišel s svojo podmornico in jo zasidral na južnem koncu Corregidorja, kjer so na njo
da naj bodo vse dragocenosti iz I naložili dragocenosti. Podmor-
"w1""" Pn-tamAm. a,'lHV,'('"1 P" Vladanju, ker to dor. /J>™1 j, veliko množino HaK»r, kjer ,„ h,I, ckgoeeno-
is-kili delavcev.	zlaTa. srebra, raznih drauroce-' »t; ni-piio^ii* >>& Min L-n«o».
prepovedujejo pravila unija pristani
Lahki in srednje težki tanki ropotajo skozi male obrežne v»i m »bal se kar trese pod njimi. Med <tanki drdra-jo zelo gbčni protitančni topovi.
Z vojaki je prijel tudi oddelek bolničark, katerim ua čelu so s činom poročnika Helen Aikera iz Sommerville, /»Mtt-s.. Betty Kagen iz NaJtiek, Masa, Helen Rocque iz Lexington. Mass.. in Katherine Hougli iz Concord, N. H.
Zadnji je prišel s parnika vo ak z bergljami. Bil je sergeant <talen Quinn iz Sturgis, S. D., ki je jekel: uRe-kli so mi, da moreni ostati zadej, dokler mi ne ozdravi zlomljen gleženj, toda nisem se mogel zdržati, da ne bi šel za svojimi tovariši."
Na 2400 milj doLgi vožnji so ibojne ladje skrbuo pa-zile na trauaportne paniike, da jih ue bi .napadle sovražne podmornice. Bojne ladje in bombniki so na celi poti vrgli brez števila globočinskih boanb in ua vsakem kraju, kjer so domnevali, da bi mogla prežati kaka podmornica. Te bombe se razlete a tako silnim pokom, da se strese vsaka ladja v razdalji 5 milj od kraja razstrelbe. Z vso gotovostjo &e more domnevati, da je bila marsikatera sovražna podmornica na ta način potopljena.
Na ameriški konvoj ni bil oddan noben torpedo in tudi noben sovražni bombnik ni nanj metal bomb.
zlaTa, srebra, raznih dragoce-'»ti prenesene na neko križa r-II ost i in denarja.	i ko, ki je te dni dospela v S&n
Vsako noč, ko je japonska' Francixco.
KRIŽAR KA "PR IN Z EUGEN" ZOPET BOMBARDIRANA
SPLOVBA 30 PARNIKOV
V petek olb priliki Nationall
Nacijski voditelji ckI Hitlerja navzdol so prepričani, da bo letošnje poletje prineslo veliko vojaško krizo cele vojne. l>a ji bodo kos, so ■abrali od 3CO divizij 210 divizij, da zdrobijo Rusijo ter so j »os] ali od 180 do .'100 podmornici, da uničijo fca-vezni*ke pamike na Atlantiku.
Najzanesljivejši opazovalci, s katerimi sem prišel v dotiko, predno sem odpotoval iz Berlina pred par dnevi, ,so vsi prepričani, da je odločitev blizu in da se bo vojna sreča prav gotovo obrnila proti Nemčiji, ra-znn, da splošne kampanje v prihodnjih mesecih dosežejo kak uspeh.
Nemška moška sile je že napeta do-skrajnega viška, kajti jkhI orožjem je 12,000,000, mož, — 7,600000 jih je v kopni armadi, 1,500,000 v zračni sili in pri mornarici, 3,000,000 pa v pomožnih skupinah, kamor sj«»-da tudi delavski zbor.
Iz Jugoslavije
Pod naslovom "BORBE V JUGOSLAVIJI" poroča Urad Jugoslav Information Center sledeče vesti, ki so iz raznih virov.
44Novo Vreme" 4. marea. 4tMi-i lan Stojimirovič Jovanovič, ravnatelj državne arhive v
vina na leto, tako da je v vsej Nemčiji na drugem mesta. De-Beogradu, je izjavil na aboro- uarna sredstva za izvedbo go-vanju v Paračinu, da je treba spodarskega načrta v Južni ohraniti mir in red. Sicer bol Štajerski so zagotovljena." prišlo do težkih poseldic za na-1 rod. Prebivalstvo naj podpira' borbo vlade za rešitev pred 4 komunizmom''
44Mueneliener Nachrichten" •poroča: Priključeuje _ Južne
Sofija, marca, agencija Havas: "Iz Beograda poročajo, da je Nodičeva vlada izdala ukaz, jk) katerem dijakov, ki so dovršili srednjo šolo, ne bodo pustili na univerzo, dokler
ne dovrše šest mesecev službe v obveznih delovskih organizacijah. Že več tednov pritiskajo
Štajerske Reicbu s stališča dr-žavnopravnih naukov še ni dokončno, a gos]K>darska priklju-[ na prebivalce mest in vasi, naj čitev je gotova in končana. Za se včianijo v omenjene orga-gospodarski dvig Južne Stajer- nizavije. Glavno delo je po-?»ke se je mnogo storilo. Skupaj pravljauje in čiščenje ruševin, z bivšo Štajersko daje sedaj ki jih je pustila za seboj vojna
Nemčiji ne primanjkuje to- pokrajina 30,000 liektolirtov. 1. 1941. pov, pušk in urunieije, toda iz-
FAZANE JE LOVIL V MESTNEM PARKU
Ko je policist Thomas Roach	;
v Van Cortlandt Parku bliau Mosliolu Ave. v Bronxu. kjer
večeru zasledili kri- 14.
SRDITI BOJI V RUSIJI
Ne oziraje se na velikanske izgube na tankih in topovih prehajajo Nemci z enega protinapada na drugega, toda rdeča armada neprestno prodira dalje. Silovitost stalno narašča, ko feldmaršal Fedor von Bock pošilja v boi vedno večje število tankov.
Na nekem primeroma majh-|	"
nem prostoru «e je 150 nemških za rusko fronto, da bi Ruse tankov, ki so vlekli za seboj o-klopne vlačil ne vozove z infan-terijo, skušalo prebiti d o oblegane nemške postojanke. Spočetka so sicer nekoliko napredovali /.arudi močiuh oklo-pni<h plošč, toda ruski artilerijski ogenj jih je vstavil. Sko-ro polovica njili je bila zdrobljena v prah.
Na nekem drugem kraju so Nemci napadli z 18 tanki, od kateriii jiii je «ost uničil o<?euj iz ruskih protitančni h topov. Nentci pa so še vedno napadali in z vedno večjim Številom tankov. Napadli so 14-krat, toda dosegli niso ničesar. Na konou bitke je na Ibojišču ležalo 43 racdbitiih ncm&kih tankov.
Nemr*i se v teh bojih tudi poslužujejo svojih padalnih Čet
prestrašili. V enem slučaju se je spuščalo na tla 50 vojaikov v drugem pa 30, toda Rusi so vse postreiili, predno so mogli priti do tal.
Včerajšnje poročilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja, da armada maršala Timo-šcuka okoli H ar kov a neprestano napreduje. Po bojih enega tedna Rusi še vedno z v>>o silo pritiskajo na Harkov. Nemeka Obrambna črta se pred silovitimi ruskimi napadi drobi na vseh kra'jib. Kjerkoli pa prično Nemci s kakim protinapadom, Rusi vedno sadrže.
Cedte, Iki peljejo v Harkov, so posejane z raahitimi nemškimi tanki, po njivah in travnikih pa Ježe rabiti Messer-schniidtcrvi iii Henkelovi ae
tlelo^'ajije aeroplanov pojema.
Na mesec jih izdelajo od 1100 do 2500. Nemčija ima mogoče 35,<MM> aeroplanov, toda mnogi med njimi se ne morejo več	,
Maritime Day bo spavljenih 30 , moriti z novoVrstnimi zavezni-« state Department of Conser tnrovskih na mi kov tor l»o s ^mx aeroplani.	I vation goji fazane, stal na stra-
* Potimornic izdelajo približno ži, je postal pozoren na velike-1S na mesec in največ 25, koli « ga fazana, ki je stal na kamniti
J ograji in je kokodakal. Ko se j Roach obrne in pogleda v gr-
v . „	V1. „ ,. .	i ,,	, .	, i Hitler ibo s »edanjo veliko movje, zapazi moža, ki je dr-
zarko olb norveški obali m so se | Program za letos ,n prihod- ofenzivo	^irobiti ruski žal v rokah zvito žico, na čije
ž njo takoj spustih v boj._fc»po-; nje leto ^bte%'a 2300 parmkov j ^ 8troj Zaveda da mo-1 koncu ' je bilo koruzno zrno.
,e brla kriza itea s 23,000,000 tonami.	ra is6iim	predno po-1 Tam je bilo faza novo gnezdo
tegne na\-wlol drugo stran te- in faxanka je sedela na 12 jaj-htnice vedno naraščajoča v o- cih. Ko ji mož zrno koruze po-jaška in industrijska sila Zdr. rine dosti blizu, fazauka ka-držav. Da o<h*rne to nevarnost, vsne |K) njem. Tedaj pa se
Angleško zračno ministrstvo trgovskih parnikov ter bo s je naznanilo, da so angleški teui pričet program "dva par-letalci, ki *o tri mesece iskali! nika na dan." Doslej je bilo
nem.%o težka—10,^000 tonsko na j vtič parnikov en dan splav-j j.or jjj, „10rej0 zgraditi kriiarko Princ Eugeu, v nede-Jljenih 27. septembra, namreč ladjedelnice. Ijo proti —"— —»--»s« »._: i«
ro«"ili so, ila je
zelo poškodovana.	| -<—♦-
Križarka je uajbrže hotela i ARGETINSKI PREDSED zopet priti v kako uemiško pri- j NIK BO OPERIBAN stantšče iz "Li'ondlieiiiia, kamor je zatekla, ko jo je puško
Dr. Ramon Cajstroviejo, oče-
Je	J" J*	sni špe<'ijallst iz New Yorka, je
do val a neka angleška podmor- neiiaVft0 pri5el y Boenos Ain?s?
,	, -	preišče predsednika Rol>er-
Krizailko so opremljali šili
je nušiki in cela jata aeroplanov.
Anglenki aeroplani so krov križarke oftjstreljeva'li s tof»<«*i ter so izstrelili pet nemških aeroplanov, ki so spremljali ladjo. Devet angleških aeroplanov se s tega napada ni vrnilo.
Koliko angleških aeroplanov je bilo v teui boju, ni bilo naznanjeno, toda bili so Beufort torpedni aeroplani, Hudson bomibniki, Blemheim bomlbniki in Beaufighters.
ropalui. Na tem kraju posebno odlikuje ruski general Radhucev, ki si je pridobil mnogo lovorik na osrednji fronti tekom zime.
MlanŠal TimaSenko prodira proti Harkovi na 100 milj dobri fronti čez požgana polja in goreče vasi.
Rusi priznavajo, da je nem-riki odpor vsled ojačenj, ki so zadnje dni prišla na fronto, postal močnejši, toda Ri*>i so še vedno v ofenzivi.
Rusko poročilo todi pravi, da se se vedno bi jejo vroči lx>ji okoli Kerča na polotoku istega imena:
čimprej plemeniti v dragulje in umetnine.
Kot pravi neko poročilo, iufi Goering v Italiji svojega posebnega zastopnika, ki" je zanj kupil že za $1,000,000 slik, dragih preprog in drugih dragocenosti.
KITAJCI VSTAVILI JAPONCE
Poročilo kitajskega vrhovnega poveljstva naznanja, da je bil zapadni breg re&e Salween, everozapadno od Lunglinga v
to M. Ortiza in dožene, ako bi mu bilo mogoče z operacijo vrniti vid. Včeraj je dr. Ca sirovi e jo prvič obiskal predsednika Ortiza in ga preiskal. Dr. Oastroviejo |>a ga je moral še večkrat preiskati in sicer ne samo oči. temvei ves njegov telesni ustroj in predno dožene njegovo pravo zdravstveno stanje, bo mogoče vzelo še nekaj tednov. Predsednik Ortiz je tudi 1 >ola 11 ua sladkorni bolezni. Dr. Castroviejo pa je rekel, ako bo predsednikovo zdravstveno stanje tako, da bo mogoče upati, da bi mu z operacijo bil vrnjen vid, tedaj bo operacijo izvršil kak argentinski špecijalist.
Ker je preilsetlnik Ortiz sko-ro popolnoma oslepel, se je tudi moral odpovedati predsed-ušitvu in sedaj mesto nje^a vodi vlaihie po*Ie podkujoči predsednik Roman S. Castillo. Politični krogi se zelo zanimajo za to zadevo, kajti, če bo Ortiz zopet videl in bo zopet prevzel predsedniStvo, tedaj se bo vnanja politika Argentine popolnoma izpremenila in ne bo \'eč "neA'trahia temveč v tesni zvezi s politiko demokratskih držav.
bo letošnje polet je vrgel 11a At- zanjka ua kocu žice naglo za-j Juuan provinci, očiščen J a pon-lantik vse svoje podmornice, ki dngne in fazauka je bila vjeta. cev ter je bila s tem odstranje-jih ima na razpolaaro, da uniči AIož j>oIbži faizanko v papirna-' na nevarnost za mesto PaoŠan
•anieritŠko in angleško pomoč Rusiji. Zanj pomeni to borbo na življenje in smrt.
Poznaval<*i vojaškega položaja so prepričani, da bo Rusija mogla vzdržati vse nemške napade in bo tudi mogla vda-riti nazaj, ko boilo prišli Nemci do konca svojih sil.
Nemški generalni štatb dobro ve, tla Nemči ja ne more več prenesti dolge vojne, ako se ne polasti Kavfkaza in ne dobi popolne nadvlade nad Sredozemljem.
Nemčija ima pod orožjem o-koli 300 divizij od teh jih je v Rusiji 210, o-l 35 do 42 divizij pa jib ma po zasedenih deželah. V Franciji jih je okoli 20, ki pa so sla(hše kakovosti, večinoma starejši vojaki, 5 jih ima na Norveškem, 12 v Belgiji in na Holandskem, dve na Danskem in 3 v Jugoslaviji.
Ker je Nemčija po zasedenih deželah pograbila mnogo orožja, mu ji ne primanjkuje, kaikor tudi ne m uniči je. Najbolj primanjkuje na fronti in donia živeža, posebno maščob in raznih kovin za kalen je jekla za izdelovanje motorjev za aeroplane.
to škatljo in 12 jajc.
Roach moža prime in od njega izve, da je star 72 let, da piše (lasilia Arnodora in da živi na 515 E. 12th St. v New Yor-ku. Policistu je rekel, da je fa-zanko zato vejel, heT hoče na svojem domu gojiti fazane.
Amotlora je tudi rekel, dai mu ni treba krasti, ker ima $4,000 na banki. To je bilo po-j
<jib Burma cesti. V tem predelu Kitajci napredujejo in potiskajo nazaj Japonce, ki so ob Burma cesti prodirali proti Salween.
Druga japonska armada, ki prodira proti severu med rekama Salween in Mekong, je bila že dvakrat vržena nazaj in je zopet pričela z napadi. Angleško poročilo pravi, da zneje tudi ugotovljeno, ko je se Angleži počasi umikajo v stal pred sodnikom Anthony' zapadni Burmi po dolini reke Burke, ki je Amodoro poslali C'indwin in da se nahajajo sa-
na opazovalni oddelek v vue bolnišnico.
Belie
mo Še 20 milj od vzhodno-in-dijske province Assam.
Faizanko je policist Roach odpeljal nazaj v park s trdno zaobljubo, da ibo sedaj zelo pazil, da bo prihodnjič varno zvalila svoje mladiče.
Ooering kupuje umetnosti
Fekimaršal Heruiaiiai Uoe-ding, določen za Hitlerjevega naadednilka, izdaja svoje veliko premoženje na ta način, da v Italiji kupčije v velike množi-n i razn e d ra gocenos t i.
Nemški turisti in vladni zastopniki in odposlanci najbrže v Nemčiji prav poceni kupijo italjanske lire ter jih hočejo
Nemške banke zanrte . X
Radio Berlin je naznanil, da je vlada odredila, da je 220 nemških bank zaprtih z dnem 31. maja in bodo zaprite ve« čas vojne, da bodo bančni uradniki in uslužbenci mogli delati v vojni industriji.
Izdelovanje plina na Češkem
Marsikatera poznana češka tovarna za steklo sedaj izdeluje liiočne steklene posode za strupene pline. Nekatere posode so poslane prazne v Nemčijo, neikatere pa so napolnjene v čeških plinskih tovnr:.aii. j
ROJAKI IN ROJAKINJE! — INVESTIRAJTE V AMERIKO! — KUPUJTE UNITED STATES SAVINOS BONDS, — VPRAŠAJTE PRI VA&I LOKALNI POŠTI ALI BANKI * * *
-GLAS NARODA" — New fork
TUESDAY, KAY 19, 1942
TOTANOVIJEN 1893
-GLAS NARODA
99
(TMCi OP
Ovaad mma PnUUbad by
(A Corporation). J. Laprtui, Sec. — Flaw of bttdMN of tfc« of oboT« officer«: 21« WB8T 18th 8TBIR, . .NEW XORK. M. X.
4$th Year
»•1m liročaT la
inrr day uetpt Saturdays Boadaya mA Holiday«.
. Ad
Primorskim Slovencem
Ea aaio lato volja U«t u. Ameriko ta Kanado fS—: oa pol leta P^j lata |LHl — Sa Mew York m celo leto «7.*-; aa pol lata tS-M. Ea liwa<n aa oalo lato 17.— ; aa pol lata 98.80.
II
Naroda"
iti dan
aobot, nedelj ln praanlkov.
*0U8 NABODA,"
818 1FK8T 18tk STREET, NEW IOU, H. I. NdliMl CH«Im« 1—1141
Prejeli smo naslednje pismo in dopis;
Spoštovani g. urednik!
Ker želim o priliki svojeira
dlo kot žrtev nenasitnemu las-ikeanu ittbf^et ialksmta. Naš narod knletov in delavcev je bil pahnjen v suženjstvo in izročen v
prihoda v Aine/iko poslati svoj eksploatacijo požrešnemu faši«-pozdrav vstjn Slovence.»i, lir- tieneafti kapitalizmu. Rešitev,
JERRY KOPRIVSEK In njegov orkester na plottab
Tereztoka Polka
Na planlucah—valfiek ŠU. M 675 In DUQUESNE UNIVERSITY TAMBLRICA — f,tv. M 571 Za toz. cenik In ceae plo« m obrnite na: JOHN MARSICH Ine. 483 West 42nd Street. New York
na katero je morala Jugoslavija pod težo Ckolnosti prjitati, stoji v popoln can nasprotju z narodno voljo slovenskega pre-
brvaMva Julijske Krajiaie in s'^'lm i" njegova "borba za slo-
\	ŽRTVE "NOVEGA REDA"
Z ameriškimi diplomati so prišli v Lizbono iz Nemčije in Italije tudi časnikarski poročevalci, ki o oda j javljajo svetu, kako Nemci' gw^bdarijo po podjarmi j enih deželah, česar prej niso mogli poročati.
Med temi je poročevalec Glen M. Stadler, ki je bil v Nemčiji in iz Liaboue poroča na "Associated Pre<s«s" naslednje:
Strelski oddelki Adofrfa Hitlerja so pdbili okoli 400,000 Evropejcev tekom; ropanja v zasedenih ozemljih, kateri rop predstavlja vreidnost $ot>,000,000,000 v gotovini in blagu, ali toliko, kolikor je Nemčija izdala za oborožitev v sedmih letih.
Po liainjskem načinu o talcih more doleteti smrt kateregakoli izmed 175,000,000 ljudi ,y zasedenih deželah za kako protinacijsko delo. katerim pa nimajo niti-naj-manjšega stika.
Plenitev je bila velikai iska texla oplenjenili narodov usmrtitve in vse omejitve živeža niso mogle dovesti do lega, da bi pomagali Hitlerju spraviti Evropo v eno samo gospodarsko in politično enoto, ki bi v prvi vrsti delovala za Nemčijo.
Z izjemo Rudije je bilo v Evropi ubitih 97,600 ljudi— 87,500 11a Poljskem, 5000 v Jugoslaviji, 3000 na Cehoedo-vajškem, .1500 v Franciji in Belgiji, 300 11a Holandskem, 1500 11a Norveškem in 1500 aia Grškem.
Po padcu Varšave je bilo ubitih 80,000 Poljakov v plačilo za Ubitih 56,000 Nemcev.
V Letski, Estonski in Litvinski je (bilo ubitih do 100 tisoč Židov, dvakrat; toliko pa v zapadni Rusiji.
Vsled nemškega ropanja in plenjenja imajo ljudje 1h>_ zasedenih deželah komaj toliko živeža, da se vzdrže pri življenju, kajti nemškim oblastim je samo na tem, da nemški narod iz zasedenih dežel dobi potrebni živež.
Nemci pravijo, da ni dolžnost osvojitelja, da hrani zasužnjene aiarode.
Velikanski "novi red" je razširjen po celi Evropi, toda ni nikjer popoln. Italija, Madžarska in Finska imajo samo senco svoje vlade in saano politično, ne pa tudi gospodarsko.
Najbolj masten plen za Nemčijo je Francija. Pred. nekaj dnevi je Francoska državna banka naznanila, da je Francijo nemška okupacija 1. 1941 veljala 139,000,000,000 frankov—ali $3,160,000,000 — ali $79 za vsakega Francoza. Vsak francoski tovarniški delavec zasluži na mesec povprečno $37.
Prava okupacija velja Nemce komaj dve tretini tega, kar ddbe od Francije. S preostalo vsoto pokupijo francosko blago. In tako dela jo po vseh zasedenih deželah.
Glasilo sovjetske rdeče armade "Rdeča zvezda" pravi v svojem članku z dne 17. maja. da so Nemci v Beli Ru-^i.ji mučili do smrti, postrelili, obesili ali pa živih zažgali 700,000 ljudi.
Ta "novi red" bo nekega dne pošteno udaril v obraz njega, ki si ga je izmislil in ga skuša uveljaviti.
valom in Srbom, predno prie-nem z delom in obiskom raznih ccntrovr nasili kolonij Vam bom zelo lnvaležen, ako boete v svojem cenjenem časopisu objavili moj pozdrav, ki ga prilagam tetnvu pi»miu. .
Kol predsednik "Jugodov.
Odbora iz Italije" pa tudi k »t podpredsednik ''Ud ruzenja jugoslovanskih novinarjev v Londonu" se bom -gotovo .it večkrat oglasil in prebil za s: •-■c ljubnc^t v Vašem časopisu. pa Vii"!n že vnaprej pri p i*'^:« !i» 'idivaljujem.
/' odličnim spoštovan'em ;r» kolegi/cinim pozdravom
i>r. Ivan Marija Lok.
Dragi -bratje 1
Te dni -sem stopil na posv-»-čena tla severnoameriške veli-! Vkljub tem pretežlkim razme-
Peter Zgaga
ri za svoje človečansko dostojanstvo, Ea svojo slobodo. S tega vidika j(; cdpor -našega naroda pred Italijo proti na-
temf z elementarnimi principi mednarodnega prava in pravice, ter celo z onimi istimi načeli si obod p vsakega naroda, ki i«o (bili proglašeni kot temelj 'nove razdelitve Evrope po vojni 191J—<1918.
Po sklenitvi Rapalske pogodbe je Italija proglasila aneksi-jo Julijske Krajine. FaAi*torv-F^ke tolpe — tedaj še ne na vla-sti — so pal i le, rušile in ubijale po tej naši nesrečni deželi. Tisoči naših najbol^ih ljudi iz Tnsta, Tstre, Gorice in Not rani
bodo prava poezija, ki bo v njegovi zgexiovlni v bodočnosti flikorala najti prave ccene. S ponosom smemo povdariti, da •vikljub nezaslišanemu nasilju v well 23 povojnih letih v Julijski Krajini ni bilo nobenega izdajalca, nobenih kvizlingov.
Na tisoče mojih ho rojak o v je fašizem pahnil v zapore in kon-fimacijo samo zato, ker so hoteli ostati zvesti svojem urodu in ker niso hoteli biti sužnji italijanskem« imperijalisticne-iiiu fašizmu. Preko 70,000 jih
ke demokracije, F. P. Roosevel-ta. V tem, za mene svečanem trenutku smatram za svojo po-
ake so trpeli po ječah in kan- i1' 1,K>ra]o zapustiti »ivoje ognji-centraci.itf?kih taboriščih Italije. in iskati nzil v Jugoslaviji,
'prečko trideset tisoč, drugih je zateklo v razne druge kraje Evrope^ Afrike, Severne in Južne Amerike. Sto tftoč emigrantov za tako majhen na-
vam — nI i morda ravno radi tega ker so bile tako težke — smatral za svojo dolžnost- da se
Radikalno sredstvo
Presnjo nedeljo so me obiskali prijatelji: Cali Kovač iu John Grill iz DowntoWna ter seveda tudi Radi NVeiibl, slovenski zdbotelinik iz' Ridge-wooda.
Rudi jc» bil izredno zaiL-i-šljen.
—	Kaj ti je vendar .' — smo drezali vanj. Naposled nam je povedal.
—Pred dobrim mesecem sem kupil karo. Kaj mi bo kara zdaj, če pa gazolina ne bo mogoče dobiti?
John in Čali sta mu dala dober svet.
—	Ves kaj, — sta mu rekla, — karo zapelji v garažo, nato-či v radiator kvart gazolina i 11 napolni gazoliuski tank z vode. To bo dovolj do konca vojne, pa naj traja še leta in leta.
Karo moraš seveda ves čas ki-j ti s pijačo ne, kajti dva sre-pati v garaži.
—	Saj res, — se
sobno prijetno dolžnost, da po-, vrnem v svoje rodno mesto Tmt | šil jen iskreni in srčni pozdrav
\Tsem bratom Slovencem, Hrvatom in urbani v Amerik K
(Med vas- dragi bratje, prihajam kot odiposlatnec vse/h Slovencev in Hrvatov iz Julijske
n*ed svoj narod in da ž njimi1:0*11 Ali ni to strašno? Toka
d lim težko usodo
Z aneksi jo te naše zemlje fnno ne samo bili oropani svoje "
slolxKle, na katero smo imeli pravice .amjpak je bilo posto-
Kiiajine, t. j. iz Trsta, Istre inlpanje naših novih gospodarjev Gorice..	j z nami tako, da ostane zapisa-
(Kot Solvenec iz Ti-fta sem interese jn aspiracije nagega naroda iz Julijske Krajine predstavljal že po prvi svetovni vojni kot član jugoslovanske delegacije pri mirovni konferenci v Parizu in kot član Narodnega pnredstavništva v Beogradu. V borbi za svojo •slobodo smo tedaj imeli dva najmočnejša zaveznika, enega idealnega, drugega stvarnega-, »tvojo sveto pravico iti pa velikega predsednika Wood row a "Witeona. Vklinib temu v "svoji borbi nismo uspeli. Mirovna konferenca v Pariz« je bila za-čefkom leta 1920 končana, naše vprašanje — razmejitev med Jugoslavijo in Italijo' — pa še ■ni bilo rečeno. Zato sem. ko serri zapustil Pariz, nadaljeval frvoje delo v parlamentu v Beogradu z istim ciljem. Na ža-Irst so krivica. Inž in nasilje srmagali nad našo sveto pravico in tako je pol milijona Slovencev ter dvestotisoc Hrvatov pa-
nsoda je zadela tudi mene. V
.............. "
Snažnost je lepa reč . . .
Slehernemu je lahko žaj, ki ne pozna nadvse originalnega newyorakega rojaka Tincta Kobilca.
Spoznati ga je prav lahko.. .
Iz ust mu štrli kouček italijanske cigare, s katero iuia dvojni užitek: kajo in čikanje. iz desnega žepa suknjiča mu gleda "Glas Naroda", iz desnega pa kakšen rUski časopis.
0, Tine tu se lahko reče, da je pol Slovenec, pol pa Rus. Porušil »e je tekom prve svetovne vojne v ruskem ujetništvu.
Ker ima vsepolno vsakovrstnih skrbi, ni nič čudnega, če se včasi zmoti in nažene nadležnega Slovenes s "čortom," nadležnega Rusa pa s "hudičem.''
Stroškov nima posebnih, 111-
no v zgodovini Italije in fašiz ma v sramoto, od katere se ne •bodo niikdar oprali. Bili smo oprani ne samo politične svo-be>de. an|pak tudi ^eb naših dctc-danjih kulturnih tekovin. Ravno tako smo bili vrženi v brcHnšno eksfploataci.jo laškim in fa^istcm^kim diononiskim interesom. Skratka, bili smo ekonomjsko, socialno, kulturno
borbi za najelementamejše člo |Večanske ptairice me je fašizem' ikot ' prtdsednirka političnega društva '4Edinost" v Ti'stii pahnil v zapor in mi s tem onemogočil v*a'ko naelaljno delovanje v=led čf?«ar sem moral tudi jaz Zapustiti svoje rodno mesto in iskati pribežališče med svo.iimi brati v Jugoslaviji.
Tu «mo v okviru na-še jakc in solidno organizacije 44 Zveze jugcxslovans-k ih emigrantskih organizacij iz Julijske Krajine" dvigali jrlas teptanega na-ixxla proti nebovpičnim krivicam Itlaije in fašizima ter na-
je razvedril Rudija obraz. — Tako bom storil. Hvala vama za dober sve4. Razen naprimer za garažo ne bom imel s karo nobenih drugih stroškov.
'nacionalno in moralno brez tpravic .brez a&SWte. vriUmi tuj-Wu v žrelo in od njega neusmiljeno izrabljani, oropani in ponižani. Celokupna struktura e*nesga dela slovenskega 111 hrvatskega naroda z mnogimi lepimi in naprednimi eikenomski-mi, socialnimi in kulturnimi ustanovami, je bila barbarsko vnič<?na na tem teritoriju, ki sra .je vzela pe>d svojo zaščito *' dvat isoclet.na " i t al i ja nska kultura
VeličaifsK-en je bil odpor na-lšoern narexla T>roti temu nasilju. Člcvek je najlepši, kadar se bo-
CEPLJENJE PROTI JETIKI
Medicinska fakullteta Illinois vseučilišča v Chicagu je naznanila, da je bilo po 8-letnili pre-iskušnjali dognano, da je mogoče otroke uspešno cepiti proti jetiki.
Cepilo je B. C. G. (Bacilhis Calmette-Guerrin), ki ga je dovršil Paste ur je v zavod v Parizu.
To cepilo so preizkušali na 1000 otrocih v Cook County Hospital v Čikaškein okraju, ki je najbolj gosto naseljen.
Te cepljene otroke so primerjali s 1000 otroci iz istega okraja, ki niso bili eepljeni. Nolbenega otroka, ki je bil cepljen, se ni lotila jetika. Med necepljenimi pa je bilo 8 slučajev jetike in trije so končali s smrtjo.
Več živeža za Italijo
Med Italijo in Bolgarsko je bila dOdenjena nova trgovska pogodba, po kateri bo Italija
oel Bolgarske doft)ila čim več živeža. V prvi vrsti bo Bolgarska pošiljala Italiji meso in jajca. Vsi eni tega bo bolgarskim kmetom naročeno, da rede čim več kokoši, da bo mo-goče dovolj zalagati Italijo z jajci.
STROGE ODREDBE V SPLITU
Da bi zlomile oelpor Dalma-tincev, so italjanske vojaške e>blae>li v Splitu odredile, da ne sme nikdo iz hiše na ulico od 2 popoldne pa do 6 zjutraj. Ostala mesta imajo različna zaprtja in se najkasnejša pri-čno že oib 5 popoldne. Vsled tega zaprtja bo zavladalo pomanjkanje živeža, ker kmetje ne morejo v kratkem času, ko J je mesto "odprto", razpečati svojih pridelkov. •
Hrvatske dblasti priznavajo, da živeža primanjkuje celo v Zagrebu in da bo mogoče nastopila lakota še pred letošnjo Žetvijo,
1
llllilliltMIl
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NAR0DN PODPORNA JEDN0TA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA ■
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 60,000
PREMOŽENJE: $ 10,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja U vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ
Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
daJjevali borbo za slobodo. S
tiho in podzemeljsko borbo narexla samega na terenu v Julijski Krajini, in z javno in odločno borbo nas emigrantov v Jugoslaviji, smo se mi ponosni sinovi Trsta, Tstre in Goriške kot en mož, upirali tiraniji in zločinskemu početju fa-šistovskih banditov. Žrtev Vla-dimirja Gortana. Bazovških milčenikov, monstre-proces leta 1930 pred rafbeljgkim fasistem ski m sspeci jalnim tribunaloan v Trshi, in premnoge dinge žrtve nas niso mogle zaustaviti v naši nevstrašeni borbi. In tako smo bili s&ozi dvajset, let pred-hexiniki današnje gigantske borbe velikih demlekraeij proti združenim fašistom celega sveta. Obenem smo visoko dvigali zastatvo naše pravice na svo-l>rdo in neodvisnost.
Ko je 1. septembra 1939 Hfit-ler izzval sedanji svetovni po-| žar. smo mi iz Julijske Krajine brez obotavljanja izbrali svojo pot. Takoj smo razumeli, daj
uiija koza it*a vina mu čez in čez zadostujeta.
SvoječasiK) je delal pri slamnikih, zdaj je pa zaposlen v nekem lesnem skladišču.
Ta dogoelbica je iz časov, ko je pri slamnikih "robotal."
Ob času velike sezije porabi tovarnar vsak najmanjši prostorček. Delavci so potemtakem poleg kupov slamnikov precej 11a tesnem. Sredi popol-kracijam v njihovi borbi, ker dne so tla na debelo pokrita z njihova zmaga pomeni najše od rezki slame, usnja, jwdloge, življenje n našo svobodo, ka- trakov in drugo šaro. ker bi njihov poraz pomeuil Nekega dne se Tine v zadre-našo končno >mrt. Dtobro smo | gi ozira naokrog. Slednjič po-su zavedli, da se svoboda mo j kliče gospodarja iu mu pravi: re odkupiti «a«io z žrtvami. ! — Naroči vendar komu, da
j bo pometal, pe>snažil in pospravil pod mojo mizo.
— Zvečer bo vse posnažeuo
lXa to našo borbo je fašizem odgovoril s procesom v prvi pu-lovk-i preteklega meseca de-cenJbra pred jstim rabeljskim specijalnim trrbunaleHii v Ti'stu fki se je maščeval nad nedolžnimi ž1, t vami, katerim ni mogel dokazati nobenega kaznji-vega dejanja. Mdjub temu je ubil pet "naših bratov, in obsodil 4 na doživotno ječo- 23 na po 30 le*t ječe. enega na 24 let,	.
tri pa na 16 let, šest na po 15 enkrat na čisto pljunil let, in estale na manjše kazni.
Naše delo pa ji. še pred tem pre>cesom imelo za nas težke posledice: izda.iniški režim prin ca Pavla ki narodna vlada Ovetkoviča in njegovih poma-gačev so pod pritiskom Rima in Berlina pričeli preganjati 'naše organizacije in jih končno razpustiti i z našo "Zvezo" lia čelu. Pred poznanim "dT-tžavnisil sodiSčcan za zaščito dr-žave'' v Beogradu, torej v srcu Jugoslavije smo se morali ne
iu pospravljeno, — se kratko odreže gospodar. 1— Saj veš, da zdaj ni časa. In preveč na kupu ste. Čenrn si pa iznenada tako zahrepenel po smagi ? Saj si ponavadi z vsem zadovoljen.
— Polua usta cika iu sline imam, — mu zaupa Tine, — pa bi po .dolgem času rad že vsaj
Dober odgovor
Slavnemu angleškemu pisatelju Shawu, ki je star že precej nad osemdeset let, ter mu je pisateljevanje prineslo tež ke milijone, je rekel preprost človek:
—	Kaj koristijo vam bogatašem milijoni denarja, če pa ne veste, kaj pe>četi ž njim?
—	Vi reveži dobro veste, —
"kateri od nas kot Jugoslovani, mu naglo odvrne Shaw, — kaj Nagovarjati zato. ker smo se bi počeli z milijoni, toda kaj
fborili — za pravice in sv obodo "zasužnjenih Jugoslovanov in ^ tem za povečanje Jugoslavije.
je s tem začela borba fašizma j Tudi jaz sem kot preelsednik za življenje ali pa smrt. Na- V Zveze'" prebil me^ec dni v vzlic javno izjavljeni politiki, prosiulem beograjskem zaporu nevtralnosti j(uge>slovanfike viable, *mo mi smatrali, da .ie naša dolžnost pontairati demo-
^GlaVnjaci" potemi pa b':l 8 (Nsidaljevanje na 3. str.)
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
tif^Knjiga je trdo vezana in ima 82! strani^^M
I' I Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so!\ f tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi J| r
»11 Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se s&nimajo za< >11 )š kuhanje in se hočejo t njem čimbolj izvežbati inf1
i># izpopolniti.
1	j
^i^NaroSite pri^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street : . . Hew York, N. Y.
vam koristi, če pa nimate milijonov ?
Ne zaenkrat, nailepSa hvala!
Preprost čevljar je prosil za drugi državljanski papir.
Dobro se je bil pripravil. Na vsa težka sodnikova vprašanja je po v olju o enlgovoril, le eno ga je .spravilo v nemalo zadre-
Sodnik ga je namreč vprašal:
—	Ali bi bili vi lahko preelsednik Združenih držav?
Čevljarček se popraska za ušesi in odvrne po tlolgeui razmisleku:
—	Seveda bi bil lahko. Iu še zelo rad, ker sem slišal, da predsedniku precej eloibro plačajo. Toda stvar je taka: čevlji so se podražili. Le malokdo kupi nove. Polno delavnico fli-karije in popravil imam. Zaenkrat res nimam časa baviti se s preelseduištvom. Za pozneje, ko bo "ru&h" nekoliko ponehal, pa nič ne rečem. Kar izvolite me, če hočete, bom prav rad-prevsel. - " r J^.-.
•o L A S NARODA" — Now Twit
TUESDAY, MAY 19, 1942
VSTANOVLJEN liH
Slovenski dan v Chicagu
i r
Pod jarmom suženjskim j iionnu uspehu, ki bo najprej tej svet ztlaj liropi- — naš deželi v obliki vojnih »bveanic,
nurod mili gine, krvavi; pc.tem pa nalHMinu nesrečnemu [pomori pro*i, proste še *loveitskentfu ljudstvu vT nujno
ljudi, — ko hrepeneče si J jhhink-
nazaj ži li — miru, svo j Xa^a tu rojena ndadenka in bode zlate svetlih dni. nad tv*> nnoe obetavna sopra-
jnist'ka Anna Ben iger, ho od-fKo je -trusnn nor fu^Vtič-1 prhi koncert z ameriško narodnih grozot zadela domala vs«. *no ihimno "The Star Spangled Mvropo, ter tako zagrnila tudi Banner" ter nam' se pozneje Itisti pri rodni raj, iz katerega ftapcla s svojim nebeško lepim prihajamo ameriški Slovenci, liglasqm ne ki j slovenskih in dm iso oklenili na«eijski razbojniki *gili pesu«, pri čnner v som jo in lu-<ki tolovaji naš majhni slo- 'bo spriinljala na klavir nam
koncert najprej v Waukeganu in nato pa še v OhicagTL Toda kmalu nato je pu moral žal opustiti svoje pevsk« napore, ker seje podvrgel, nelki potreb-
odi u to pot; Prešeniov kvartet se je. menda š« po^bej prjpre-vii za to priliko in stopili bosta prvič preti tako Številno občinstvu moji punčki Majda ih Kine
ni operaciji v grlu, ki se mumija. Prva bo .pela arijo "One ij polagoma oeli in zdravi. Fine Duv" iz Puctrinijov
»daj
Ivo se mu popoluonui zaceli, misli podati .«voj tretji koncert, čigar polovica čistega dohodka pojile v dobrodelne namen .
To soboto, t. j. dne 23. maja, J>0 ob l. uri popoldne pel na radio ipostaji WHlJP v Palan-d cevem programu zelo lepo nkledlbcr 44Friderikovo tožbo" za katero je zložil »slovensko besedilo pisec teh vrstile. Obenem bo Tomaž Cukala povabil v sloven^kom jeziku čika^ke in
mijtsve epe-fe "Madaauc Butterfly" in pa fcormanovo "Oj. večer je ž;." Druga bo pa opremljala na klavir. .
Xaetopile bodo članice eikii-Skejra kluba ""Ljubljana." v slovenski narodni nosi in ptdi flxxlo naši pevtfki rbori "Slov. Zemkc, Zvezd", "Adrija," "Prešeren" in 4 Sava."
OPo progranm bo prosta zabava. pri kateri bo za ples s viral tukajšnji Rudtmanov kestir.
okoliške Slovence pa vwe dru-are Jugoslovane na naš skupni (Ker je namen' Slovenskega gain koncert, ki se bo vršil pri- dneva v Ohicagru plemenit in hodnji dan popoldne, kakor človefkoljul*m- je pričakovati -scin že zjt( raj omenil	velikanske udeležijo domačesja
Xa to našo skupno sloveroiko j občinstva in o!b«ta «e tudi obil-prire<iitev so bili za govornike no število gostov to Waukepa-povalbljeni jugoslovanski posla-j na. Milwaiukeeja in drugih o-nik dr. Izidor Cankar, čfka^ki.kolikih naselbin, rupan TOdward Kelly in pa' Tlan 34. rrtajn uaj lx) zares disednik slovenskesra narod- j dar vlcrvenske plemenitosti in nega pomožnega odbora Vin- mogočna manifestacija sloven-cent On i lik ar .	jske -vzajemnosti, kadar gre za
iPrli lv^ista Koi-enčanmn sestri i wumte*?. ki je namenjena na-ki vselej tako rade sodelujeta ?im liudem v njihovi najhujši »a naših prireditvah Udovi- mereči, 'čev f:\iitek 1k> kajpak tudi na
Z v on ko A. Novak.
TOMAŽ CUKALE.
poznan slovenski tenorist in deklamator.
ve n-k; narod v jarem na>tr»š-jvmmii ir dubio znana mojstrin-n«'>še sužnjosti. Pa nam je te-j ju Ja-na Bjartkiui. «Inj zaihtela duša in zakrvave-
lo srce kakor nwnda še nikoli pojirej, kar snn_ nemudoma jx>-kazali s tem. da »mno začeli širiti jw>u*ožno gibanje povsod, ko-der biva kaka skupina našega Krvi ju v tej deželi. Najprej se je osnoval narodni pomožni od-
bo
"Krasno Gregorčičevo pesem "Bodočnost Slovanov" nam bo dekh.miral Tomaž Oukale- ki je že večkrat dokazal, da je izvrsten deklamator
/Tomaž Cukale se je že pred več K.ti začel uriti v petju in ]M»kazal svoje uspehe na tem
nato pa postajanka za po- p<Jju posebno takrat, ko je še
PRIMORSKIM SLOVENCEM
(Nadaljevanje z 2. str.)
mesecev interniran v notranjosti Srbije. .
iPa »e nisi^io vdali. Vkljub preganjanju »mo nadaljevali z delom in podnašali nove žrtve za do*ego svojega ideala. Na-mimto razpuščenih organizacij smo# osnovali " Jugoslovanski odbor iz Italije." Že samo inyv in.u |x>ve cilj in namen. On je inajdal^evanje delovanja "Jugoslovanskega odbora' od prve. »vet-ovne vojne .seveda z omenjen bii ciljen^: oni odbor je deloval na osvoboditvi vseh Slovencev. Hrvatov iti Srbov, ki
tedaj živeli v okviru avstro-ogrAe monarhije, naš zadat ek je boriti se za svobodo še onih, Iki #H> yK» prvi svetovni vojni ostali izven mej Jugoslavije.
Po sklepu naše organizacija *»va jaz, kot predsednik, in tajnik Ciril Hajek, ki ie bil trudi težke preganjan, pravočasno in <pred podpisovanjem trojnega pakta, zapustili Jugoslavijo, da v svobodi nadaljujemo naše delo. Prijatelj Hajek je ostal v Kaii'i, kjer zelo aktivno delu-n med tamojšnjinii Primorci.
Člana našega odbora sta tudi. in na katero pravično aspirira-Miran Rvbar v Kairu in Josip ako se pravilno razume
naa»« nezlomljive volje za svobodo, in Londona med vas, dragi bratje, da vaau prinesem poadrave Trsta, Istre in Go-rišike, ter da skupno z vaini v bratski folidamosti iz te plemenite zemlje največje in naj-
(popolnejše »v-obode dvignemo
glas za doeqg° svete pravice, ki jo nam Primorskim Slovencem odreka barbarski fašizem, a na slovenskem Koroškem tevton-ski nateizen«. Mji »se borhno za t»\'ojo naro<lno in socialno o-Hvdboditev. Kot delovno ljudstvo, «e nti borimo pmti iz!ko-} riščanju pohlepngea tujca. Bo«; je ustvaril sonce tudi za nas in , tiudi mi imamo pravico jesti na J svoji zemlji svojlk'uh. .
Prepričan sum, da bomo med; svojimi brati v Ameriki našli j polno razumevanja za svojo i borbo in brat-ki sprejem. Vpra ; sanje. Kateremu služi "Jugoslovanski odllwr iz Italije" zadeva na.fbolj Slovence, kar j( hied Ju^cnlovani, ki so po.sta-Ii izven mej Jugoslavije, največ Slovencev; zadava pa tudi Hrvate, ker je mod njimi dober del Hrvatov; zadeva pa tudi Srl>e, ne le, ker je v Istri ena euttefea občina, amjpalk ker ozemlje, ki je etnografsko naše
KUPUJTE
ZAPISNIK
seje JPO slovenska sekcija, ki se je vršila dne 1. maja 1942 v konferenčni sobi SNPJ v Chicago, 111.
---(Nadaljevanje.)--—v
Zato bi bilo potreba ja-ne in lo- ki ga vrši pri pomožni ak-krepke izjavi, ki bi bila v so- ciji. Se \~zame v uaznanje. glas ju .sedanjega slovenskega | IPredsednik poroču, da je od-mišljenja v Ann v iki. Nekaj; |>oKlal obe rezolucji, ki sta bili moi amo danes <toriti, ali pa po spr. jeti na zadifjem zl»orova-vejmo narodu- da naj se sam! n ju dne 21. februarja 1942, na < rganizira ali nadaljuje s pni- pristojna mesta. Pravi da je četinli organizacijam i.	> < loLU txlgovov od obeh strank
Kom nu bi priporočal, da naj i{*> odbor zopet kupi vojno bonde,i"df^- ^	^ v Ik,-	. ..
da s sedanj«* denarjem najpr- <k>t?e	^^.vonati po,a predsednik "Jugoslovanskega
vo pomagamo Ameriki- pomeJ^T	fimkcuonarje v.odWa iz Italije" kot živa pri-
je, našim ljudem onkraj morja.l ^ "LC^.onu,°	<*elu za ča naše bort>e. naših žrtev hi
Prosim vas, bodiuK) resni m	^ °
delafcno vsi. Organizirajmo! J'^1.1' t,alies, ^ "V'f ^ sleherno slovensko naselbino	\<Kla bo P"'
Anveriiki. To lahko * to rimo JM ^ d,a	ločevala
če smo res prip.nvljeui uscdau ^^ ^aixxla v doino-
delaiti -vsi. prav vsi, ne samo mi, ^ u ljXid^\v ki s.dkno pri tej mizi.	tonu ,mel: na rokah nase pros-j
nje m zahteve, mi tako lahko
Poročilo se vzame v nazna- upamo, da jih bodo tudi upošte-] ^jf-	j veli.
Tajnik Jos. Zalar pravi, da Predsednik poudarja, da sej se v imenu odbora JPO -lov. juoramo ponovno zavzeti za na-! •sekcija zahvaljuje direktorju! p, bnoroe v .\aneriki, katurn
Mohorovičič, sedaj v New Yoj*-ku.
Pri <\sej skron^nosti smemo s }>onorsoni trditi, da smo po svojem delu in po svojih ciljih bili predhodniki slavnega 27. marca 19+1.
" lv> je jugoslovanska vlada prišlo v inozemstvo, je prevzela naš program v svoj držarvni program, kakor je to v svojem znanem govoru 27. junija lani "jk> londonskem radiu omenil tedanji pr dsednik jugoslov. vla-d»' ireneral Skuovič.
Nafi o<lbor nadaljuje svoje 4le"knanje kot glas prizadetega naroda.
In tako prihajam
jaz kot
njegov značaj in pomen- pred -stavlja ogromen aktivnim za blagostanje in prestiž cele Jugoslavije kot države. To /vprašanje ni vpralšanje stranke ali posaaueZnLkov, ampak je obče nacionalno in mora biti sveto vsakemu Srbu, vsakemu Hrva-"tu in vsakemu Slovencu, saj pre za lobodo njegovih bratov.
In kakor smo v prvi svetovni vojni imeli na svoji strani poleg naše svete pravice dragoceno pomoč velikega predsednika AViI-ona, tako verujemo, da bomo v sedanji lwrbi smeli računati na pomoč nnnerišilie demokracije pod vodstvom velikega predsednika Roosevelta.
Narod, ki me je psHaJl da se za njega borim, ne zahte\*a drn-
UNTED STATES SAVINGS BONDS in STAMPS
igega, kot to, da se popravi strašna krivica, ki nui jt bila storjena in da se mu prizna pravica do slobode kakor jo Urživapo di-ugi narodi. Od te zahteve ne odnehanw>. pa naj stane kuj hoče. Pred nami je historični moment ko moramo s^bi priboriti slobcdo, držeč se pravila legendarnega junaka Draži Mihajloviča, v če-gar vrstah se bori lepo število Slovencev in zlasti Primorcev: bolji grob nego rob.
(V takem duhu in v neoma-janem prepričanju in optimizmu. da 1k>uk> vkljub vsem o-irromnim težavam, ki so na poti. dosegli svoj ideal. t. j. svojo svobodo, vas. dragi bratje, srečno pozdravljam-: ŽrVTTLIl
Za časa svojega bivanja v Ameriki, prenašam stdiŠče "Ju gosl-jvan^kega <xllx>ra iz Italije" iz Londona v New York, fadre-a: +21 West 119th St.. New York. N. Y.)
Dr. Ivan Marija Čok ' ii: edfiednik "Juposlov. odbora iz Italije."
Majaivkopop sameznih sloven- (pred nedavnim priredil svoj publicitcte za vso njegovo de-;£o danes radi Italiie \-pisanit skah naselbinah.---------- in cd sovražne tujezemce. a v'
Tako Mi je v začetku letošnjega leta uistanovil tudi v či-kalŠki slovenski naselbini krajevni pmriožni odlwr ter se takoj lotil priprav za veliko skupno dobrodelno prireditev, ki se bo vršila dne 2+. maja popoldne v prostrani Ameriški češki dvorani na 1+38 W. 18th St., tukaj v tem mestu.
fVapored tega vdrkega gala koncerta bo zelo pester in za-,nimiv. \'se naše kulturne moči bodo z prijaznosti sodelovale v njeni ter s tem prispevale vsaka po svojih močeh k skup-
DELO DOBI NATAKARICA
ena ali dve, prednost ima, katera zna igrati klavir ali harmoniko. Plačam $5.— na dan, hrana in spalna soba.—Louis Pirnat (Linden Inn), Merrick Rd., Lindenhuifet, L. 1.. N. Y. Telefon Lindeuhurst 711.
KJE JE —
moj bratranec, ki se nahaja nekje v Kanadi, okrog Wind-sorja. Piše se JOHN CRNIC, doma iz vasi Bogijavas, občina Podzemelj, Bela Krajina. Zanj bi rad zvedel njegov bratranec John Smuk v Cleveland, Ohio. Ako to gain bere, prosim da se mi oglasi, ali ako kdo drugi ve zanj, mi naj sporoči njegov naslov, na moj naslov: JOHN 8MX7K, 1184 Norwood Rd., Cleveland, Ohio. (3x)
VA2NO ZA NAROČNIKE
Puieg nasi ura je razvidno do kdaj Imate plača »o Številka i>om?ni mesec, druga dan In iretj* pa leto, nlte nppotrebneR« del« tn atro£kov,'Vra jtfortmo. da no praToCaaoo poravnati. foSlJlte naročnino aarsvaca: P« plačajte našemu aaatopnikc ▼ VaAetn kraju ali ■asiopulkov, kojth Imena ao tiskana a debelimi Črkami ob laka ti tu<n druge naselbine, kjer Ja kaj na« t I Jonih ZaatopO-k bo Vam IxrogU pottdito aa
alikohnia :
San Fr»ni-lifu, J »rob L«ualaln
OiiOUAiA): I'ueblo, Peter t'ullg. Waiaenbura, M. 4. Barok
INDIANA ;
iinllauopolli: Frauk ZupaoGM I.LiNOl8: Ckicago. J. Ker««
Oteero, J. K»biaa tUblcago, CMaar*
ID Illinois) J pile t, Jennie Bamblcb T ji Malle. J. Suellcta
Mascoutah, Martin Dole'ic Nortb Chicago in Waukegan, ffukk
Kltsmiller, Fr. Vouoplvaa UICHIOAN:
Detroit. L. Plaakmr MINNESOTA: Cbltliulm, J. Lukanicb Ely, Jos. J. Pesbel Eveletb, Louis Uoui« .Gilbert, lx>nls Veaael Hlbblrjg. John Pov«a MONTANA: Roundup, U. M. Panlaa Washoe. L. Cbamps
NBBRASKA:
Omaha, P. Broderlck VBW YORK: Brooklyn, Anthony Gowanda Kart Strafaha .Little Fnlla. Frank Masla Worcester, Peter Rede OHIO: Barberton, FrMk Traka
Cleveland. AMob Botak,
linger. Jacob Uesolk. Jot- aiapalfe G1 raid. Anton Nagodfe f/ir«m, Izlila Ralant. John KuaaJa Youngatnwn, Antoa KlkaU
OUKGON:
Oreg»»n City. J.
Coklaf
PENNSYLVANIA:
Beaaemer, Jfibn Jevnikar Conemetigti. J. Brezavee Covrnlalc In okolica, J os. Pateruel Export, Lauis Supauflr Farrelt. Jerry Okorn ror»«t city. Math Kaaata IT. Blodnikar Grecnahur^ rrank Novak Honter Cfty. Fr. Ferenebak
Imperial, Vence Palcich
John«to*rn, Jehn Petan ta Krayh, Ant. Tanielj Loaerne, Frank Bailors	r,
Midway. Juud žust PlttaSurgh m okolica, Phtu* Pregar Rteelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Seklfrar We*t Newton, J ^^'b Jovka " . WI»CON«IN. Milwaukee. Weat All!*, Fr. Skek Bbeboygan, Jaaapk Rakai .
WTOMIKG:	■
Bock Spring«, Leala Taarfcar DfamondvIUe, Jo* Roll«*
aaatapalk late palrill« « an •a, katera Ja greje!. taUpsk* t**h
miti *ttui iftuii'
sovražne resnici so zavedni Slovenoi in prijatelji Amerik e, ki sovražijo italijanski fašizem. Ravno tako za one nesrečne rojake, kaiterili rojstni kraji so pod nenwko in ogrsko otoujpaci jo. V trni pog'ledn smo napravili svoje korake in bomo isto še po-j navJjali. dokler ne doBežeano zaželjeni uspeb.
'Nato prečita obe pismi, odgovor predsednika Roosevelta in cdgiovor justičnepa depart-menta v Wa*b3.ugtomi.
T angleščini se odgovora glasita:
UEPAKTMlENT OF STATE Washington, IXC.
^"rarch 9, 1942. Dear Mr. Čainkar:—
Bv referenoe fixmi tbe Fi-esi-dcrtt your letter on behalf of tbe representative® of Slovene Fraternal Benefit Societies of America has been given to me for a'kniowledgra(mt and ihaniks. You may be assured that your greeting* to the President and your pledges of wholehearted support sent by tboee of you wbo met in Chicago an Feljt. 21.1942, are deeply appreciated Unity of prarpose in our war effort in a prim-aiy objective wihioh depends upon tbe active cooperation of all Americans, and it is gratifying to be told that your oi^ranizations may be counted upon.
Sincerely yoiurs,
Harold B. Hoskims fExeontive Aseistant
(Nadaljevanje prihodnjič.) .
PONUDBA ZA POLOVIČNO CENO
Zadnja popolnoma nova izdaja slovite prve po-četniske vrtnarske "biblije" —
V2 Price Offer!
The Latest Brand-New Edition of the Famous
Original Amateur Gardeners' "Bible" THI
Garden Encyclopedia
198
Formerly
$4.00 $ Now only
The Complete Guide for War (garden
Garden
Encyclopedia
PREJ »4.—
$ J.98
Sedaj samo
V ANGLEŠČINI
v i j Cm in tbpežm platneni VEZ4VT
SHORO 1400 STRANI — 730 SLIK
Popolni voditelj za vaš vojni vrt.
Popolna vsaka besed«, vsak* stran, vsaka slika — mnogo NOVE snarl novih ilustracij! Nikdar prej in nsj-brio nikdar pozneje — za tako nizko eeno! .
EDINA VRTNARSKA ENCIKLOPEDIJA ZA DOMAČO POTREBA! Nif visokih besed — vse je jasoo, razločna, vporabno.
Tukaj je v eni sami knjigi VSE, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! UMNO člankov vam podrobno pojasni vse a vrtnarstvu, o saditvi in sejanju, o gnojenju In oskrbi vrta. Najnovejše p a je VRTNARSTVO BREZ ZEMLJE; nora BUta% za uničevanje škodljivcev, sojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlic! —
Eve«r word. pog», picture cofn-pt*U—with much NEW moUrial, NEW illuttratiotul N«v«r b*for* -perhapi n«v«r agoin — ot Iki« low pritol Th« only Cordon Encyclopedia preporod oxpronly for th« omatcur'« noodvl No hotjvy foctinical talk — •»♦I grilling b door, »xptkil, utable. Antwon any gardon qgoctien quickly. Nearly 1400 page«, 750 picture«.
Over 500,000 Copies Sold at Higher Pričeti
Here in a tinglo book u EVERYTHING YOU NEED TO KNOW ABOUT ANYTHING YOU WANT TO GXOWI 10,000 article* furniih »very detail of information about planning, plant, mg. fertilizing and raring for your garden. Now feature« include 5oi/-/•m Gardening, now motfrodt of destroying pests, W7M F Jo we r Gardening, New Flower Arrangement«/ Alphabetical arrangement of iubjecH enable« you to find what yow want quickly. Prepared for aH U. S. climates, soils, season* and Methods by American experts. Edited by E. L 0. Seymour, S.S.A. Praised by gardening authorise«. The Philadmlphia In-quirer't garden editor called this "the Garden took complete, all that mott gardeners will ewer need or want for what they have or dream ofl" Order this amazing bargain now.
Abecedno kazalo vam pore takoj, kar želite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, za vsako zemljo in vsako sezono.
To knjigo je uredil E. L. D SEYMOUR, B. S. A^ poznana oseba v vrtnarstvu, ki ga cenijo vrtnarski iz-vedenci.
Odgovori na vsako vprašanje o vrtu
POŠLJITE ŽA KNJIGO ŠE DANES, KER JE ZALOGA OMEJENA! — NAROČITE LAHKO PRI:
Knjigarni' Slovenic PublishingCo.
216 West 18th Street	New York, N. Y.
»
•GLAS NARODA*«. New M
TRUE RODOVI
TUESDAY, MAY 19, 1942
—rr ■■■■■■ g	i »i —
YSTANOVLJEN Uit
Dogodki iz nekdanjih dni
ENGELBERT GAKGL
Iz mojih beležk
(Nadaljevanje.)
Kot govornik je nastopil stoti ljuibil pomoč; gospodinja iz niik Sergei Kournskoff, po ro-JBronxa je zastopala soeeske du kozak, ki pa je govoidl krožke žensk, ki zbirajo nepre-
gladko angleščino iu ki je po-settmo poudaril, da narodne manjšine nimajo vzroka, da bi
neboma manjše vsote po raznih tnestniih okrožjih. Podporne onganizacije raznih narodnosti
se bale Rusije. Rnisija je dala'»o po svojih delegatih obljubile
pravice in svobodo vse«u svojim narodnim manjšinam. Na-
«la
Juže se je odkril in pozdravil: "I^obro jutro 1"
Prijazno je odzdravila Lenka. Z rokaimi je segla v laise, UUIJ^ v RUglJ1 Upjmi v -i poravna kito ki jo je bila preiahlo pripela. In tako wkeiga ^ non^^kega pleme je Mala pnd njim v mladi tfvežoeti, sama leipo, kipeče jutro' ^ ki so ga Bluvi dvignili na
življenja.	iistopnjo kulture in elvilizajuije.
Jože m vedel, ali jo naj ogovoir., ali.naj gi>e v hlev h ko-[je ia^ ruski general, ki se je
■i	V •i^ilolck C^i niin io /4*1 i/i Jablli/tO rlruiiu/<Q li/ti notrt	■	...	.	. ... '
naravnost visoke vsote. In ker je bilo vsakomur prosto, da
.	u	«.	----------------i------> —-
vedel je slučaj, ki je rekel, da;spregovori par besed, je še me danes v Rusiji tipičen. Iz ne nekdo dregnil naj kaj povem
"'w	'	„	1 JV IZA^VI l UD l\ 1 ^ ril L
njem. Zazdelo setnlu je, da je deklica domača hči, zato je'prvovrstno izkazal v vprašal: "Ali'si morda Ribičeva!''	_	I ruski fronti in tudi padel za
"Ribičeva senv to je res! Ali kako prihajaš do ttga. das.Vojo domovino, v ruski arma-
di je najti visoke časnike in poveljnike v»eh narodnosti, ki
me tikaiš?"
"Pn i nas se tikamo vsi, ki smo enih let.	pvv<
"Ali si morda Zavinščafcov? Še nikoli te nisem videla". žive v Ruiiiji -n ^ so s<? izka. "Glej saj me tika« tudi ti "	Zali vrednim časti in velikega
°	' Vr' ? " ' T> .v ,	ter odgovornosti, ka-
"Sem. /avmseakov sem, m Jože mi je ime. Prišel sem tera jim ]e bi]a poverjena 7. očetom."	. ; - r
44Potem pa ni«va tuje?, zaikaj mnogo sem že cula o tebi. Zamum u bila poročila de-Saj je bil tvoj oče že večkrat tu in kadar je bil tu,, je vedno lo^aW>V' ki so priglasili k be-
trovoivl o tebi. In tako si moi znanec čeprav te še nrsem vi-'Se<Ji- Armenci so poročali, da	r --
'eo naibraLi že $20.000 za Rusijo 'J1' T™0™^1 ™kopr, ki bi bil
v imenu Slovencev. Pa sem bi la kar tiho, zakaj prvo, kar mi je prišlo na misel je bila tista ogromna v»ota $50. ki jo je do-bojih na loč la SNlPJ pred nedolgo za Koskt vojni relief. Slovenci kot •posamezniki seveda žrtvujemo po svojih močeh na vse kraje, ali naše organizacije so v tem ■smfekt še na zadnjem mestu. Pomislite, k a leWi vtsfoi napravila, če bi bila poročala, da Rino darovali celih 50 dolarjev iz Maline milijonske organizacije! Se dane« ne razumem, zakaj ni b:lo med naisimi srlavni
In tako
lela. Neznani znane«.'	I---------- —- .	v
Rahlo ga je trepnUa j*> rami in odttaela proti gostilni m tnak"	biIa	*	P™P™«1.
prostorom, Na pra.gu je obstala in se obrnila k Jožetu:1 obljubljena. Ruske bratske or-.ker™ v«lrko	^rl^dalo, da
ganizacije m> prispevale čez
kim proetoroiiK Na praigu je "Saj še vidva danes!"
Jože je stal in ni go volil niče^air. a. srce jo je prosilo.	mlada Litvinčanka je
naj ostane in ne hodi od njega. Toda vrata so se zaprla in	da imajo težave pri
Lenke ni bilo več.	I nabiranju, ker jih je malo in pa
Na ulici, v hiši in na dvorišču je v*e osivelo. Življenje ker vplivni ljudje vesčino-je prihajalo s krikom in Šumkhii. . Začelo se je prelivati po ulicah gori in dol. Sejinarji so odhajali v golnino. Zarožlja-li so noži in vilice, žvenketale so čaše in steklenice. Konji ■•o kopali trela tla v hlevu. Stari Zavinščak je pozdelial k Jotžetu. \*escl mu je bil obraiz. Na sejmiS6u 'so se zgrinjali ljudje. .
ma nasprotujejo ideji pomoči Ru» ji, tenia vkljub tenui so že nabrali $15.000; urednik kega lista Tribune je dejal, da so Gi 'ki nabrali med seboj v Ameriki že 4 milijone dolarjev za |x>moč svojkii rojakoan v domovini, pet milijonov pa imajo namen nabrati sedaj, vendar pa
ikupili anflralanco, ki je stala $5,000, poleg tega je- isti delegat poročal, ela je darovalo društvo "Oet-nik4' $400 od vel ke priredbe, ki se je vršila 2ti. ajjrtia. Ta delegat je poudaril
Lenka jje odšla z Jožetovim srcem v Zavinikovce. Živela je v njegovem slad/ketn upanju, v njegovih vročih željah.
Oče je gledal sitna, kako mu uhajajo pogledi preko visokih jrora. Veselo si je mel roke. Ub prihodnjem senunju pa je moral Jože sam v Kranj.
"Poad ravi starega R*i>iča, a še ■srčnejše mi pocodravi Lenkoje naročal sinu pred oeMie>doaii. .
In ko je izročal Lenki pozdrave, ji je gledal v oči jn ji ^ ^i. * .• ■ ■, , pravil, kako radi jo imajo doma vsi: oe^. in mati, a naj^W^Vo1	*
on sam, Jože. Vzel bi jo « seboj, ko bi hotela iti.	J):<ekc.1-»e 1MO ^ P°rocal>
"Tjepo je tudi pri nas, zakaj trite rasto tamkaj m vse po3no je lepih brezov/h ge<zdov. Ni toliko visokih gora, a naše njive -o ravne in plexhjvite. Travniki so zeleni in ptice pojo v zraku. GbLsno sumse naše vode, doli pod Zavinkovci pa stoji mesto, staro in čast tljivo. Z zlatim solneem se vsako jutro okciplje jabolko farne cerkve, tako visok je zvonik, da prvi ujame jutranji solnčni pozdrav."
V>e le besede si je bil sestavil v mislih, ko je potoval v Kranj in preudarni, kako naj govor,r, ko bo Lenki izročal očetov pozdrav.
Lenka je stala pred njim. V prveni trenotlcu ni vedela, kaj naj odgovori. Lepe so >e ji »dele <njegcve besede. Kakor bi jili čitala iz knjige. Ckigovora niso našle v njenem stcu. ker je h lo hladno. Okrenila se je Lenka, da odide. Napra-vjbt je nekoliko korakov, potem pa se je zopet obrnila k Za-vinščaku. Ne^kaj mu je vendar morala odgovoriti."""
"Nikar mi n > pripovedujte povesti," pravi, "take povest i lahko pripovedujete komurkoli doma a meni prizanašajte z njimi."
Potuau je eKišla na nasprotno stran. < Ko je že izginila v hiši, je čul Jože, kako zani<"ljivo se prlasi njegov smeh. Nikoli mm se ni bilo tako te^i.o pri srou. Hotel je biti vljuden in odkritosrčen, a dekle mu je vračalo vljudnost .in e>dkritosivfnost s porogljivim posmehom. On — Zavinl-čakov Jože — bi se bil najrajši dbrnil in pokazal Ribičev,- hiši za vedno hrbet. Ali imel rhi toliilc o odločnosti, ela bi sto'<il to bre*z cčetove«^a dovoljenja. Njegov užaljen ponos m imel toliko moči, da bi voljo iaapr emenil v dejanje
Na seninju so ga obstopili kupci, ki so se seznanili ž njim zadnj. č, ko je prišel z očetom. .	i . »
ne damo nič kot pa nekai tako malenkostnega. Pa o naših lastnih grehih v tem oziru. kakor tudi o našem dflovjwijn kaj več /poznofe. No bilo bi prav it^tO-stiti < 1ohr»clovakov. ki so tudi darovali žp lene vsote in obljubili nadaljnjili $5,000 v naj-krameni ča^n.
(Pri skmpni popoldanski seji so nastopili razni govorniki m predsedoval je škof anglikanske cerfvve F. J. llcConnell. Lord Marlev je imiel dolg in iz
"Danes ]>a kar sam," so govorili vanj.
Poudarek toli be-ed j bil tak,4a je bil čutil iz njih pohvalo. Jožetu so dele dobro. ČHitil se je pOeeščenega. Kupče-vanje, pogajanje, hrup in šum so vplivali nanj toliko, da ni utegnil dosti razmišljati o današ«nje<nl sestanku z Lenko. Vendar so mu zdaj iu zdaj ušle mi»li tja do irje.	tz
"Ko bi ona vdela, kako urnem svoj posel, bi ne bila oduraia z menoj."
In zope»t je zašuinelo ob njem hupno senmjarsko življenje. Dvignilo se je kakor val, ki je potegnil mladega trgovca s seboj med glasno innožko mešetarjev in uktpcev. Potopil ta val misli na Lenko. Pred Jož^a je stopila »krb za kupč jo in dobiček. .
I ^enka je pmmogala strcči gostom. Ko je p diši a iz škofje-'°s-k h šol, se je upirala očetove««! uka®u.. Škoda se ji je zdelo belih rok. Ni bila vajena zatohlega zraka zakajene go-stilniške sobe in to tem manj, ker je večkrat kanila kapljico dišeoe tekočine v ž(tpni rcbec da je vonjalo okoli nje, kakor bi •>e prehajala po hiši cvf>\oča \i'jolica. Poizvedoval je oče, odkod trna to von.}ajoče s-premstvo. A roihnel je, ko je zvedel, /a kake reči izdaja Lenka denar. Nič niso pomagali iago-yori, da je zelaj to v navadi pri dekletih, ki so hodile v šolo, •n tako je bilo tudi z belic ni nJkaini. se umažejo. se dado tudi rnniti. A bdje je imeti umazane roke, ki služijo,, nego ■ .ste, ki strežejo lenobi. Zato je morala Lenlka -stnoei goltom, kadarkoli se jih je kaj več nabralo v očetovi gostilni. In to je bilo -posel mi o ob setnanjih dneih. '
(Nadaljevanj«.)	_ , „J jL
delajo vcjlic tomu tudi na tem.erpen govor o Rosi ji kot zavedela se bo med Grki nabralo lepo j niči Anglije in Amerike. Rus-vsotoza pomoč Rusiji; Jugo>lo-j komu ljudstvu je dal najvecije vanski mornarji so imeli poro-jpr znanje in prselmo poudaril čcvalea, ki je kciistatiral, da so fakt. da Amrlija zek> podpira ti prispevali že okrog $14000, svojo zaveznico Rusijo, dobro katera vsota je bila poslaua se zavedajoč, da je danes živih
rbske in zdravih najmanj 50,000 An-da so gležev. ki bi bili danes mrbvi,
da ni Rusija zaustavila Hitlerja. Angleško ljudstvo vnlic vsem vojnim težnjam zbir«a ne-preneboma ocTomne vsote za Hjomoč Rusiji. V Angliji, je dejal. ni nobenega strahu pred
— .	r->— « i--------jui, ni	'l I rutU [ji vU
defctvo, da je v New Yoriru ea-' Rrrsijo, ljudje se pončujeio da-•mo ckrog .300 Srlw. Stvar sa-jne, o vse dnitračni Rusiji, kot ma na sebi ne bi pom nila kaj [fan je Via slikana kdaj ooprej. posebnega, ako se ne bi to obe-jXo noto je povzel tudi Jan nem glasilo tako. kakor da jej"Ma?arx-k. zunanji minister <V Vse delo, ki se završi v Ne^- hosleva«ke v zaiemstvii. Kot
Yorku v prid te ali one pomožne in slične akcije med Jugoslovani zgolj zasluga.Srbov. Izgleda, kakor da hočejo oni kon-
olirati in voditi vse v svojem
vtsi droei govorniki je tudi on dejal, da pom a ara ti Rusiji ne fpomen- dajati vbo»rajme, pač T>a je to samo malenkostno povračilo za neizmerne žrtve, ki imenu. To ne bo rodilo zaže^ ijfc doprinaša herojsko rusko ljene sloge, kakor je ni rod io ljudstvo. Govorniki so posta-T J^oslaviji. V New Yorku | vijaij Ju^laviio in njeno bor-je mnogo Dalmatincev. Hhna-h^ na prvo m^to za Rusijo in toy Istra nov, precej Slovencev!	dcleiraeija je toplo po-
itd. ti pcsečajo prireditve^rnvljaia ^a[ko omenVbo ^u-in priL-iptfva^o pri raccnih ko-|naqk ;h vmt jugo^lov. četnikov. lektah kar nč lepo ne bratsko ki so Rusiji in ostalim zavedni-ni od bratov Srbov, da sami se- T«*™ veliko kori^ili s svojim l>e postavljajo povsod v ofepre-'vztrajnim in u*pe£n;m vojsko-dje, dolžnost ostalih pa je seve-. vaniem. da ta da gledajo, da ne samo ^
delajo, an^pak se tudi udejst-	aplavz je pozdravil
vujejo pri skupnih stvareh, po-*1185101*	kapetana. ki je
tem bo vse bolj izenačeno. Pfisel iz ru^ke ladje, da pozdra-„ ..	t vi delegaoi jo in se ji zahvali v
Razuuiljivo je, da so bile dojrmenu Rusije rdeče armade, bio reprezentimne razne Židov-1
ske skupine in.oi-ganizacije, ki	»°Tor ^ ruščini je bil
so že veliko nabrale in darova- ®Proti interpretiran v mglešei-le za ruski vojni relief. PreseM1"'	zagotovilo, da bo
netljivo je bilo poročilo bolgar-'rdefa armada zlomila Hitlerja skega delegata, ki je dejal, da.56 leto- ^ ^ pov-emne«. so bolgarski izobraževalni klu-^3-1" venetnega, ker njegov na-bi nabrali za Rusijo okrog 10 ti-1 saJm nam ie Pokazal s kak-soč dolarjev dozdaj. Ženske pa fno Pr^"damo«tjo, hladnostjo so napletle 3000 kosov za ruskel in determinacijo 8e Bwi .1>ore bojevnike. KaiTpafe'ki Rusi	"
nabrali veJiko vsoto in obljubili nadaljnih $50,000; Belorieri so obljulbili sodelovanje in pome^.; Madžari so prinesli Ček za $210 ter obljubili fnadaljno po mew. Nernlci so bili zastopani -po dveh beguncih :z Nemčije in Avtatrije. Doiktorja sta deja-
■NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
/
-.. 'm ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
MO-
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA
RETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih In
demokratskih vlad.
NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI
Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu.
Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu.
Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv.
VSEBINA ATLASA
ZemUrpittiti svetovalni odbor Je izbral (zmed vri tisoč slih »urno najboljše banane »like— u zbirka je tako popolna, da je ca vsakega neobhodno potrebna tekom rojae io po vojni.
Vključeni s« nanasledoji zemljevidi: — sret* Evropa (dane*«), o»rednja Evropa (ob izbruhu vojne). Angleško otočje. Francija, Nemčija. Italija, Svita, Hoiandsk*, Belgija. Švedska. Norveška, Danska. Lnija sovjetskih socialističnih republik. Bolgarska, Bumunska. Jugoslavija. lirika. Albanija, Azija, Turčija, Sirija, Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Burma. Kitajska. Japonska. Pacifik Južna Amerika (severni del). Južna Amerika (južni del). Afrika. Severna Amerika. Kanada Združene države, Mehika, 0-srednja Amerika in Zapadna Indija.
izbranih resničnih fotografij iz vseh
ILUSTRACIJE—45 skrbno
krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo * starim štetjem.
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja
Ta atlas, ki sain sebe popravlja, Ima namen re&Jtl marsikatera uasprotujoča al vprašanja, ki nastanejo v rastnih razgovorih. Strani s« skladišče svetovnega znanja In podajajo razsežnost zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine In trlobočino oceanov in Jazer, dolgost naj-daljsib rek In prekopov, povrfiino poglavitnih otokov in viMtko&t svetovulh gora. Tu so odgo-rorj na tm>o?a današnja rprašanja.
SEDAJ
40
centov
Naročite pri: .
Slovenic Publishing
216 WEST 18th STREET
PO POŠTI V URADU — 35 CENTOV
•	mKtmaaes.'sstm
48 VELIKIH STRANI
NEW YORK, N. Y.
la, da imata za seboj 50000 Neincev v New Yorku, ki bodo fcačeli zbirati za ruski "vojni re-lirf — Avstrijci so enako oWjro-bli v^seestraneflio kooperacijo.
avz(x-i so bili tudi zastopniki raanrh cerkva a nobene katoliške; dva mflada črnoa sta zastopala Harlem, ki je todi ob-
za svojo sveto rusko zemljo in za obrobo jen je vseh zasužnjeni ib ljudstev v Evropi. "Mi se ne borimo ajspolj za zma^c v tej vojni, nii moramo in Loeemo uničiti Hitlerja in njegove satelite v Evropi," je dejal mladi kapetan.
Fiinife*ka igralka Louisa Rai-ner je napravila krasen irovor in močan vtis na nav^o^e. V dramatičnem tonu je režim, ki mori. muči. rszla.%(?uje in usuiznynje oela ljudstva, ali sila rodi protisilo in ta proti-sila je dane« velika, složna in za pora®.Hitlerja odločena Rusija. "Pokažimo Hitlerju," je
rekla Rainerjeva. "da tisti, ki uči svoje prijatelje in pristaše koga naj -sovražijo, uči obenem svoje sovražnike koga > ljubijo." Te njene besede so izzvale gToai*ov"to odobiavanje.
American. Albert Rhy< \Vil-liarup je podal dolg in zanimiv govor o svojem potovanju in H-7 vanju v Ji«iji. Rekel je, da je' rusko ljudstvo vzljubil, ko je spoznal, kako požrtvovalno in odločeno zna biti, kadar se za-j vzame za dosego gotovega cilja.! Tako ljudstvo, je dejal, ne moj re nikdar propasti, pa če mu J pretijo še birjši 'sovra^Tiki. V j Rusih, je rekel, je toliko pa-| mefcne in smiselne življenjske j filozofije, ket je človek :ie najde pri nobenem drutren> narodu. 'Oni niso parazitsko nn-gnjeni, pač pa sanjajo neprenehoma o arradnji in izpopolnje vanju svojega ogromne«ti ekonomskega siNtema,, ki naj bi dvignil vse rn«=ke mase na boljšo stopnjo gospodarsko. Po-rrtoč Rusom, je poudaril tudi on je dolžnost, katere «e mora r<»s-no zarvedati ves svet. ki 7°li Še Hveti življenje svobodL;b ljudi.
Primorska Slovenka.
V tem času narodne s ti -ike potrebuje naša domovina vašo pomoč. Kupujte redno United States Savings Bonds In Stamps.
' r, | -\MilTF V "GLAS NARODA"
t
Molitveniki
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE—šiv. 415
2 Vi i 3*i lnfier — S24 strani Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI — (U. 4tt) 2Vi * 4 l oCer — 255 itr»!kl vstevši St. Krlier Pol
Cena
RAJSKI GLASOVI—it. 415) 2Vfr x 4 inCev ~ 2SS strani vstevAi Sv. Krifev Pot
Cena tLM
NEBESA NAS DON — (it 415)
2% x 4Vi Ineer — 38« lnCer
75e
NEBESA NAŠ DOM—(št. 415) 2% r *V2 inCev—384 »tratil
Cena ?5e
(Ker se nam je posrečilo dobiti te molitvenlke po telo nitki ceni. Jih tudi moremo prodajati po nori o-značeni ceni. Zaloga po ui posebno velika, zato Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli c njimi po-atre«.
SKRBI ZA DUŠO (SI. 408)
3 i 4V2 infer—512 strani
Cena SL75
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN
fino reaano .............. M
v nanje recano ......... .75
CATHOLIC POCKET MANUAL t fino usnje rezano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
.J .............................