Issued daily enept Saturdajs, gundajO ud Holidajn j............... PROSVETA W « ___GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' J^ro-VEAR XXXV. Cena lista j« $6.00 Uredniiki in upravnlikl prostori: >0*7 80141* Uwndale A v«. Office of Publlcation: 1687 South Lawndala Ava. Telcphon«, RockwaU 4904 000**0 f»M«» •i ^tT^^S S SLSVSSl CHICAGO. ILU TOREK. S. JANUARJA (JANUARY S). 1943 Subacriptlon 96.00 Yaarly ŠTEV.—HUMBER 2 Acceptance for maUing at special rato ot postage provided for In sectionllM, Act 6f Oct 9, 1917, authorisad on Juna 4. 1919. Veliko zaloge nemškega orožja prišle v ruske roke Sovjetsko poveljstvo naznanilo okupacijo Cerniskovska, strategičnega mesta ob reki Don, zlom odpora nacijske oborožene sile pri Nalčiku in pretrgan je železniške proge Vi-tebsk-Leningrad.—Ameriški letalci sestrelili 23 osiscnih letal v spopadih nad severno Afriko.—Bombe poškodovale dva japonska rušile«. Angleži bombardirajo japonske baze v Burmi Moskva. 5. jan.—Rusi so oku- nih letal v spopadu nad severno pirali Černiškovski, strategično mesto ob reki Don, se glasi danes objavljen uradni komunike. Poročilo s fronte pravi, da ruska armada prodira proti jugu in da se je približala Prohladnensku, glavnemu železniškemu središču Kavkaza. Z okupacijo. Černiškovska so Rusi dobili ogromne zaloge nem škega orožja in bojnega materiala. Ta ukljuČuje dva milijona nabojev, 500,000 bomb in sedemnajst letal. / Nemške čete beže pred rusko armado, ki je začela prodirati naprej po okupaciji Mozdoka in Elkhotova v smeri Prohladnen-ska. Mozdok leži 28 milj vzhodno od slednjega mesta, Elkhoto-vo pa 35 milj južno. Poveljstvo je naznanilo, da so Rusi razbili več nemških utrdb v tovarniškem distriktu Stalin-grada, pobili 800 sovražnikov in veliko število ujeli. Operacije sovjetske armade so uspešne na fronti ob reki Don in obroč okrog nacijske oborožene sile se. zožuje. Nemci so izvršili več protinapadov/, a so bili vrženi nazaj i velikimi izgubami. Čez tisoč nemških vojakov je bilo ubitih v bitkah z Rusi in slednji so poškodovali tudi 24 nemških tankov. Ruske čete so v ofenzivi tydi v sektorjih centralne fronte, v drugih pa konsolidirajo okupirane pozicije. Šibki nemški napadi na ruske postojanke na za-padni strani Rževa so bili odbiti. Moskva, 4. jan.—Z okupacijo Magobeka in Mozdoka, strate-gičnih mest na kavkaški fronti, po ruskih"četah je bila nevarnost udora na oljno polje odvrnjena. Rusi so štrli odpor nacijske sile pri Nalčiku in začeli prodirati naprej. Vrhovno poveljstvo pravi v pgročilu, da je okupacija Mozdoka in Mogobeka velika ruska zmaga, s - Prej objavljena vest se jč gla-da so se oddelki ruske arkade' razlili v obliki pahljače zapadno in severno od Velike Luke. katero so zasedli zadnji P^tk. Ti so pretrgali železniško P* Vitebsk-Leningrad in pro-,r1' milj naprej ob progi železnico, ki spaja Moskvo z Rigo, glavnim mestom Latvije. Do-»P«'1' »o-že do Novosokolnika, k. je oddaljeno samo 70 '"i latvijske meje. (Iki lm^^^HH^I^M ponovno zanikal okupaciji Velike tr., ika je v«tvo ruski | Luke. Vrhovno poveljstvo trdi, »o kili ruski naskoki odbiti.) Huska ofenziva se nadaljuje * ' rnlju na jažnozapadni in ^ram Stalingrada, na cen-11 m kavkaški fronti. Nem-|"m,,da se je morala umak-( "•<1 Rusi z ozemlja pri Re-' Ju ki leži 60 milj zapad-1 KJiste. glavnega mesta re-' ^ Kalmuk, ki to ga aovjet-u (/ »sedle zadnji teden. »rmada okrog 300,000 kov je v pasti med Volgo in ■ •m. i-.roča Rdeča zvezda, "" armade. Ena izmed 22 divizij, ki so zbran« je kila zdrobljena. Undo^ i H»n -AmerUki le-23 osiščtiHi boj- ni Afriko, se glasi naznanilo. Angleški letalci so v spopadu nad Tunizom, glavnim mestom Tunizije, uničili pet osiščnih letal. Uradno poročilo iz Afrike pravi, da so ameriški in angleški letalci poškodovali 34 osiščnih letal. Radijsko poročilo iz Maroka omenja srdite bitke med zavezniškimi in osiščnimi četami v centralni Tuniziji. Nemci so vrgli tanke in ofclopne kolone v bitko, ki pa so bile vržene nazaj. Francoske čete so prekoračile puščavo Saharo in udrle v Libijo iz pokrajine Chad. Te zdaj ogražajo osiščno silo iz, ozadja ozke afriške fronte. Napada, na Tuniz so se udeležile ameriške leteče trdnjave in vse so se srečno vrnile v svoje baze. Metale so bombe na pomole, skladišča in parnike. Dva osiščna parnika sta bila poškodovana v napadu. List Daily Mail je objavil uvodni^ v katerem trdi, da nezadovoljnost zaradi počasne zavezniške kampanje v severni Afriki narašča. "Izgleda, da so žavezniki v defenzivi že od 5. decembra," se glasi uvodnik. Doslej se ni pokazalo še nobeno znamenje, da bodo prešli v ofenzivo. Očitno je, da položaj ni vi prilog zaveznikom. Pojasnilo mora priti od vlade, ko se parlament sestane v svojem zasedanju." ... Angleški letalci so danes zjutraj metali bombe na nemška mesta in industrijska središča. To je bil prvi napad od 31. decembra. \ Ameriški letalci so včeraj vrgli več tisoč bomb na St. Na-zaire, Francija, bazo nemških podmornic. Sedem ameriških letal se ni vrnilo v svoje oporišče po napadu, katerega se je udeležilo čez tristo letal. Waahington. D. C« 4. jan.— Bombe, ki so jih vrgli ameriški letalci, so poškodovale dva japonska rušilca v bližini otoka Shortlanda. Ta leži 290 milj se-verozapadno od Guadalcanala, največjega otoka Solomonove grupe. Drugi roji ameriških letal so bombardirali japonsko letališče pri Mundi, otok New Georgia. Bombe so poškodovale letališča in razbile več japonskih letal na tleh. Mornarični department je objavil detajli rano poročilo o pomorski bitki, ki se je vršila 26. oktobra pri otoku Stewartu, več sto milj proč od Guadalcanala. Ameriška oborožena ladja je v tej bitki potopila pet japonskih ladij, med temi tri križarke. Protiletalske baterije na ameriški ladji so takrat uničile najmanj 32 japonskih bojnih letal. Ntw DelliL Indija. 4. Jan.— Britski letalci nadaljujejo bombne napade na japonske baze v Burmi. Včeraj so izvršili nov napad na japonsko letališče pri Magwi. mestu ob reki lrrswad-dy. To Je bil ie četrti napad na to letališče v zadnjih dneh. Angleški letalci ao bombardirali Akjab. burmsko prista-niično mesto, proti kateremu prodirajo briuke čete. Bombe so^porušile več milit naprav in zanetile požare militarističnih Roosevelt vztraja pri svojem stališču Obnova kampanje za odpravo volilnega davka Waahlngt©n, D. C.. 4. jan.— Doznava se, da predsednik Roosevelt ne bo revidiral svojega stališča glede vojne, čeprav bo imel opravka z militantnim kongresom, ki se sestane v svojem zasedanju prihodnjo sredo. Ta bo gotovo skušal omejiti predsednikovo oblast. ' Roosevelt bo v četrtek osebno nastopil pred kongresom in pre-čital poslanico o stanju Unije. Politični krogi so u ver j eni, da bo v tej odobril korake, katere je storila njegova administracija v preteklem letu, da se u-stanovi ogromna ekonomska mašina, katere glavni cilj je pomoč oboroženi sili združenih narodov. Kongres bo opozoril, da od take mašine zavisi potek vojnih operacij proti osišču, da bo to kmalu poraženo. Zahteve glede ustanovitve nestrankarskega kongresnega odbora, v Čigar -področje naj bi spadalo učinkovito vodstvo vojne proti osiščnim silam, so bile obnovljene p* priboru več kon-gresnikov in senatorjev v Wash-ington. Senator Francis Malo-ney, demokrat iz Connecticuta, je dejal, da bo predlagal ustanovitev takega odbora, ko se kongres sestane v svojem zasedanju. Kongresnlk Vito Marcantonio iz New Yorka je dejal, da bo obnovil kampanjo za odpravo volilnega davka, ko se kongres sestane v svojem zasedanju. Ta davek je oropal več tisoč državljanov v južnih državah volilne pravice. Načrt za odpravo volilnega davka je bil položen na polico v zadnjih dneh zasedanja prejšnjega kongresa zaradi obstruk-cije, ki so jo vodili senatorji in kongresniki iz južnih držav. kralj peter premešal jugoslovansko vlado Km politični stranke zastopan* v novem kabinetu hrvaški Vojaki se vrnili iz rusije London« 4. jan.-^Jugoslovan-ski kralj Peter je podpisal dekret in imenoval člane nove vlade. V tej so zastopane vse politične stranke, daai je bilo število ministrov znižano. , Dr. Slobodan Jovanovič je ostal predsednik vlade, obenem pa je prevzel poziciji zunanjega in notranjega ministra. Ostali člani vlade so: Dr. Juraj Krnjevič, podpred sednik in minister pošte, telegram ma in telefona^dr. Miha Krek, podpredsednik in minister javnih del; general Draia Mihajlo-vič, poveljnik čt^nttke armade, minister armade, mornarice in letalske sile; dr. Jufaj Sutej, finančni, trgovski in industrijski minister; Milo Trifpnovič, prosvetni minister; Milan Groll, minister komunikacij dr.,, Milan Gavrilovič, minister pravosodja, poljedelstva, živil in rekonstrukcije; dr. Srdjan Budisaljevič, minister socialne blaginje ln narodnega zdravstva, in Jovan Barijanin, rudniški in gozdarski minister. Bera« Ivica. -4, Jan.—Hrvaške čete, poslane n* ruske fronte, se vračajo domo*, kjer*« bodtrborile proti četniški armadi generala Mihajloviča, ki Je podvojila svoje aktivnosti v zadnjih mesecih, pravi sem dospelo poročilo italijanske časniške agenture. Dr. Ante Pavelič, načelnik hrvaške vlade, je apeliral na Italijo in Nemčijo za pomoč, da bo lahko vodil boj proti četnikom. Italija je poslala nekaj regimentov na Hrvaško, toda ta pomoč ni zadostns. "Poglavnik" Pavelič Je potem apeliral na Hitlerja, naj odredi odhod hrvaških čet z ruskih front. Prvi vojaki so dospeli v Zagreb zadnjo soboto. Pavelič je pozdravil vojake in jim povedal, da se niso vrnili domov na počitnice, temveč se bodo morsli boriti na strani Nemcev in Italijanov proti rebelem. Japonci nameravali ugrabiti Roosevelta Bela knjiga razkriva zaroto Waahlngton. D. C.. 4. jan. — Bela knjiga, katero je izdal dr* žavni tajnik Cordell Hull zadnji teden, da seznani amoriško ljudstvo z vojnimi vprašanji in problemi, vsebuje senzacionalno poglavje, ki ne razkriva samo dejstva, da so se Japonci več meae-cev pripravljali za zahrbtni na pad na Pearl Harbor, Ha vaj temveč tudi za ugrabitev predsednika Roosevelta. Če bi bili Japonci dosegli namen in ugta bili Roosevelta, bi to bilo večje ponižanje jr.a Ameriko' kot je bil napad na Pearl Hart^ir. Japonska diplomacija je storila vse, da izvabi Roosevelta na japonsko bojno ladjo v momen tu, ko so japonska letala udarila po ameriški pomorski sili na Pacifiku. Joseph C. Grew, ameriški poslanik v Tokiju, je informiral državni department 27. Januarja I. 1941 o poročilih, da se Ja-ponska pripravlja za napad na Pearl Harbor. Japonci niao vedeli, da je Grew doznal, kaj nameravajo, kajti nekaj mesecev pozneje je začela tokijska vlada pritiskati na državni department, naj pridobi Roosevelta za sestanek s premierjem Konojem na japonski bojni ladji, na katerem naj bi izmenjala mnenja. 1 . Japonski poslanik Kičislbura Nomara v VVashingtonu je predlagal sestanek med Konojem in Rooseveltom na konferenci ■ Hullom 3. avgusts, v času, ko je navzočnost japonskih čet na meji francoske Indokine povečala naftetost med Ameriko in Japonsko. Bela knjiga pravi,v,,da je No-mura vprašal državnega ta in i kaj jra s«s$nek Domače vesti Neereda starega pionirja Grand Haven, Mich.—Dne 22. dec. je br. Franku Čehu zgorela hiša z vsem pohištvom vred. Sreč* je bila, da Je ain Aleš Čeh baš tedaj prišel s dela, ko je za čelo goreti in Je hitro vse domače spravil na prosto, drugače bi bUa nesreča lahko še večja. Lastnik Frank Čeh, star 79 let in biv ši Čikaian—pred ddlgiml leti Je imel gostilno na stari Center ave. blizu Martina Potokarja — Je namrečjbolan ležal v postelji; njegova žena Josephine je tudi stara ie 77 let, torej oba si ne bi mogla sama dosti pomagati. (Frank Čeh Je Ust Etblna Krta tana.) -" Is MllwaUkee)a Milwaukee. — Poroke: Edvard Turek (W. Allia) in Mici Novak, Pavid Schmldt in Josephine Grabnar, Louis A. Kožuh in Marcella F. Weaver ter Jos. K Prlce in Mary Čsnak.—I* She-boygana je odšla kot vojaška bolničarka v Big Springs, Tex., Francea L. Urabec. fttirje umrli v Puebha aH se lahkor Mdnil »P«-PHeb^ Colo.-V zadnjih ^ llrai na Glrauda za takojšnji se-»„_ m-*- o. i Bt-n9j| y apelu Je m notranja: konfuzlja francoski severni Afriki, j Borbeni Francozi, Iti vodijo odpor proti nacijem od kapitulacije Francije pred Nemčijo, so kritizirali dogovor med Darlanom in ameriškim generalom Dwightom D. Ei*enhoWer-Jem. Dogovor je bil skienjtn po invaziji severne Afrike po ameriških in brttsklh četah. Francoski imperijski svet, ki ga je ustanovil Darlan, J« soglasno isbral gtnerala Girauda za vrhovnega komisarja po umoru admirala. Pristaši D* Gaulla trdijo, da ta svet tvorijo bivši zagovorniki kooperacije . med Francijo in Nemčijo in pristaši Lavalove vlade v Vichyju. Andre Philip, francoski socialist, ki je pobegnil v London |n postal delavski ln notranji mirt iater v odboru borbenih Francozov, Je ofijavil članek v listu Observer, v katerem priporoča uitanovitev centralne francoske vlade. Ta naj bi bila represen-tativna in njeni člani naj bi bili zaupniki in zaščitni ki francoskih interesov. Ruska casniška agentura Taas e objavila- poročilo iz Ženeve, vica, v katerem Je rečono, da je rtacijska tajna policija, ko sta se Hitler in Lava! nedavno ae-stala v Monakovu, izročila slednjemu listo imen več tisoč Frsn-cozov, kater« Je treba deportira-ti v Nemčijo. Lista Je vsebovala imena vojaških voditeljev, časnikarjev in profesorjev. Berlin. 4. Jan.—Tukajšnja ra-diopostuja je naznanila, da se bodo podajanja med Lavalom in Hitlerjem, Jci so se pričela pred enim mesecem v Monakovu, nadaljevala v Parizu. LavaJ In Hitler st? bo* t a sestala v Parizu ta teden. Naznanilo dostavlja, da m« bodo pogajanja nanašala na vojaške in adminiatracljske probleme. U Velika Luka pokopališče nemških vojakov ^New York, 4 Jan. — Dopisnik Pravde, glasila ruske komunistične stranke, na fronti Je v radijskem izročilu orisal usodo, jki je zadala nemške vojake, ki so skušali.pobegniti iz Velike Luk«, preden »o ruske čete okupirale U> mesto. Poročilo prsvi, da Je Velika Luka ogromno nemško pokopališče V sleherni hiši se nahajajo trupla nemških vojakov. NetnAke izgube v mrtvecih znašajo več tisoč. Senator zahteva odstavitev Tugwella Waahington, D. C, 4 jan. — Senator Arthur H. Vandenberg, republikanec is Mtchigana, zahteva odstavitev Rez for da TVig-wella kot governerja Portorike. Senator Je dejal, da bo predlagal odstavitev, ko s« novi kongres sestane v svojem zasedanju. PROSVETA i THE ENUGHTENMEMT 9 GLASILO I« LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE of and ptibli#b«d by Uorm NaftenIte aflt loclaff M Zdruiaaa driav« (Um Chlca«a) ta M lato. 1) 00 m pol leia. S1J9 u 6atrt lata* m •740 aa celo leto. $a#l u pol lata; aa HM por jta, Chicmgo and Clcaro 9740 pat la Clcm po dogovoru Hokoplfi (JopUoT ta no vročijo JF^olco^^si Ud.) se vrnejo poftUJaielJu to v »lu*a}u. te )a prtlošU Adv«rtUing rilM on Md niMrtllfllUd iiUrlti will not te pltfi. poant«, ttou wlll ba te mu PROSVETA GlašGvi iz naselbin Maalev na na. kar ima stik b lUlomi PROSVETA S0S7-H So. Lawndato Ato„ Chka#o. IllinoU MEMSER Of TKE FEDERATED PRESS —— Tedenski svetilnik Podpredsednik VVallace je zadnji teden podal obria novega sveta Podal je le temeljne poteze« ki kažejo fundament: federacija na< rodov, katera mora'biti po svoji obliki ekonomska, politična in mednarodno vojaška. Da bo bodoči mir res pristen in trajen, mora dostojni življenjski, standard doseči vsa ljudstva. To je jedro načrta. In ta načrt imenuje VVallace "novo demokracijo"— vsekakor iz razloga, ker čuti, da brez ekonomske demokracije ne more biti popolne demokracije. Wallace ima v načrtu tudi izobrazbo pod mednarodnim nadzor stvom za kolonialna ljudstva,^ fe niso sposobna za samovlado. Proktična ideja! Vj Nobenega dvoma ni, da V^fapacejev načrt je tudi Rooseveltov načrt. Prvič v zgodovini je veliki demokrat, zaupnik največje demokratične dežele na svetu, konkretno izpregqvoril. Razume se, da bodo majhni ljudjo zdaj plan lit—oziroma so po Um načrtu, da ga oglojejo. Planili bodo buifeonci razne vrste in razhi radikalni "Calamity Janes" ali črnoglede«, ki vidijo drugod vse črno, le okoli svoje glave vidijo svetniški sij, Burbonci bodo pljuvali na Wallaccjev načrt iz razloga, kar Oni nočejo naprej, pač pa z vsemi silami vlečejo svet nazaj; črnoglede! pa marajo nobenega drugega načrta, kakor le svojega. Če ni na njihovo, naj gre vse drugo k vragu!— _ Življenje naših črnoglede«v je ailna muka. Nič ve£ dobrega, nič več lepega ni na avetu! Vse je bankrotiralo« vse je propadlo— razen njih ... Rooeevelt in Churchill gradit« nov fašizem za povojni svet! Orožno!—Ali se čitatelj spominja, kako so črnogledci napovedali fašizem v Ameriki, ki pride tinti trenutek, kadar AJne-rlka stopi v vojno? Amerika je že leto dni v vojni, oni pa še vedno svobodno gobesdajo in napovedujejo fašizem po zmagi!--- • » ♦ Japonski Kljukci so iznašli riovo vrsto strupene propagande, Z japonskih radiopostaj sdaj "govore"—ameriški častniki in vojaki v japonskem ujetništvu, ki napadajo Ameriko in ji napovedujejo poraz. To gobezdanje opravljajo izurjeni artisti, ki dobrb posnemajo besede in naglaa ameriških ujetnikov in javljajo se z njihovimi imeni... Nevarnosti ni, ker le idiot bo naaedel tej fabrikaciji, je pa to nov dokaz, kako nizko padajo Japonake človeške živali. . Silno zaposleni so tudi nacijski Kljukci v Berlinu. Zdaj goreče pozivajo ameriške goapodinje, naj hitro kopičijo živila, kajti v nekaj mesecih bodo vse grocerije v Ameriki prazne in prične se stradanje na amrt. . . Upajmo, da jih je malo, ki bodo naa*dli goreči ielji iz Berlina in pomagali Hitlerju s—kopičenjem konzerviranih živil. Ne kopičite ničesar!— • • • a ... -v i r* . • < ' . . .-H fCarimir Zakrajšek, tajnik Slovenskega ameriškega narodnega sveta, piše v svojih člankih, ki jih je objavil v vseh slovenskih dnevnikih, da bo treba delati sa staro domovino "dvotimo," to je katoliki zaae in nekatollki zase, kajti prišle bodo stvari, glede ka- terih so ne bomo zedinili in spor bo neizogiben. ~ To dela vtla izzivanja. Sporne stvari bodo prišle, če jih bomo izzivali, ne drugače. Ako hočemo biti na obeh strsneh demokratični, ne bo povoda za spor._ Prišli smo skupaj na bazi progrrma sa sdruženo in demokratično Slovenijo v okviru federativne in demokratične Jugoalavije in tega cilja se moramo držati pa ne bo spora. Ce pa bomo vlačili na akupno mizo subjektivne stvari— na primer, če bo Zakrajšek silil med nas katoliško propagando, ali če bodo sociallati usiljevali katolikom, česar zadnji nočejo— potem naravno pride do spora. Eksekutiva SANS mora strogo paziti, da ne bo od nobene strani nobenegS izzivanja, pa bo vse dobro do onega čaaa, ko bo skupns akcija lahko zaključena. < . - Se s Kako je to, da češki Koclalisti in svobodomislecl v Ameriki delujejo skupaj s češkimi katoliki za interese svoje stare domovine, pa jih klerikalnem še ni požrl? To vprašanje je na mestu vpričo tegs, kar piše na drugem mestu današnje Proavete br. Peter Bernik, ki nas »»direktno straši * bridkim razočaranjem in a težkimi poaledirami zaradi "kompromUa s klerikalizmom " Bodimo remi. Slovenski socialisti in svobodomislecl v Ameriki, ki so se pridružili »kupni politični akciji za združeno in demokratično Slovenijo v okviru federativne in demokratične Jugoalavije ali v širši federaciji, niao sklenili nobenega kompromisa z Vatikanom, nobenega kt>mpromiaa s katerim koli evropaklm klerikalizmom. niti nobenega kompromiaa z ameriškim klerofašlzmom Coughlinovega kalibra! Skleniti ao kompromla le a slovenaktoi katoliki v Ameriki samo za doorgo omenjenega cilja* In za nič drugega! Inlui »kupno delo ta ta cilj ne bo vet potrebno, bo tudi konac vsakega kompromiaa To je vse. Vae drugo, kar ae nam podtika a tem v zvezi, )e goli bavbav. ia raa. da )e klenkjlizem v »vojem bistvu nedemokratičen in njegova prošloet je marsikje ob h ta • krvjo-^ampak danea je najmanj primeren čas za gledanje v preteklost, ko ae nahajamo v smrtnem objemu t veliko večjim in veliko bolj nevarnim aovraŠ-nikom demokracije, kateri vjIati tl«*novlnl prav nič ne izbira med alovenakimi klerikalci in slovenskimi aocialiatt, katoliki In ateisti, ternve* oboje enako strelja kot talce ali jih goni kot svinje na tuje Naj to barbarstvo traja nekaj let in slovenski narod v starem kraju bo docela uničen-in s njim vred tk> neveda uničen tudi slovenski klertkallzem, slovenski socializem in ilovonako ivnbndomteel- Ml pa hočemo, da bo slovenaki narod živel, da bodo živeli vsi ljudje v svobodi in demokraciji. brez katere nI Izgubljeni ljudje Waat Mlddieeex, Pa-~Zadnji pomlad sem poročal, da Je šel tukaj v County Home (sirotišnico) Silvester Sitar, star okrog 80 let. Ce se ne motim, je on doma iz Ježice nad Ljubljano, toda s svojo družino je največ živel v Ljubljani. On Je bil tam policai. žena pa je vodila trafi ko. (tudi Silvestrov brat je bil policaj, otp aem dobro poznal.) Silvester je nekaj časa vodil tudi gostilno, katero smo poznili pod imenom "pri Franci" in pozneje "pri Amerikanca." ' Njemu se je zahotelo po Ameriki, češ, tam se denar zasluži Žena mu pravi: "No, če je tako, pa pojdi, ljubi Silveger. Vsako leto boš zaslužil tisočak, tri leta, trije tiaočaki, potem se pa vrni domov in bomo lahko živeli." , Sitar je odšel v Ameriko. V treh letih še enega tisočaka ni prihranil, ko bi moral.tri, kot mu je ž^na naročila. Po malem je delal, bolj pogostoma pa pil. Ivrhu *Še Proletarca. Pri njih sem tudi prenočil. V tej naselbini imajo zala dekleta in je tam že pet fantov iz naše naselbine dobilo družice. Škoda za društ-venika Jelovčana, ki je preminul v tej naselbini. Bil je zelo spoštovan, ker bil je res miren in deloven član dolga leta. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Moje iskrene simpatije ženi in otrokom. Eden njih sinov je tudi pri vojakih in je bil na očetovem pogrebu. ■V Exportu, White Valleyju in Delmontu sem prodal 26 koledarjev, Proletarca pa je ponovil John Sever. V Homerju sem prodal 10 koledarjev, Prosveto so pa obnovili Frank Arch, Frank Zevnik, Mary Vidrich, mrs. Mo-dlc, župan iz Mclntireja pa Proletarca in mu dal tudi dolar podpore. Prenočil sem pri Modico-vih, kjer sem dobil fino posteljo. On je doma iz Rakeka. Njih dve hčerki delata v tovarni v Homer Cityju, kjer dela okrog 100 ljudi, ampak mehaniki pridejo večinoma iz drugih krajev. V tej tovarni jt* nedavno dobil delo tudi Frank Arch. V Luzernii, par milj od Homerja, sem prodal tri koledarje mrs. Brodnik, Mlakarju in sestri brata Finka, dopisnika Prosvete. V Blairsvil-lu sem prodal koledar Franku Primožiču, Deblakovim pa Proletarca in Cankarjev glasnik — za Prosveto imajo pet članov. Oni imajo lepo farmo. Ustavil sem se tudi v Latrobu, ampak koledarje je že naročilo društvo. Pri Fradelovih smo se pogovorili o veselici federacije, ki ae Je vršila 26. decembra v Exportu za pomožno akcijo za stari kraj. Na povratku domov sem irrfel velike neprilike, kajti, vsi busi so bili prenapolnjeni. Iz Homerja sem stal na prostoru za prtljago, končno pa sta se me u-smllili dve mladi dekleti, da sem se stisnil na "bumper" nad njih koleni, toda sem si premrazil hrbet. V Greensburgu se ml je pa pripetilo nekaj hudega. Ko sem tekel po Jedenem trotoarju, pokritem s snegom, da dobim poulično, aem tako padel kot bi preletel Iz letala. Ljudje so zakričali bolj kot jaz. Vstal sem, toda kara ml je u&la. Potem sem šel na vlak, ki je imel poldrugo uro zamude. S pohabljenim hrbtom sem komaj dospel domov z zadnjim busom, vendar pa delam naprej brez zamude. V Veronl ao ponovili Prosveto Carollna Stanich (beer garden), mrs. Jagodnik, Matt Mihelich, John Slogar, mrs. Kumarca, mrs. Ujčič, Meletovi in Hrvatin V Oakmontu sem prenočil -fjl ' llerikllizein in aodanja vojna Cklcago. I1L—Od Izida sedanje vojne ie odviano, ali bo človeštvo u/jK alo svobodo ali pa bo stoletja vrženo v največjo suž-nost. In radi tega je tudi važno, da vemo, kdo so borci za svobodo in 1*U> se bori na strani modemih sužnjedržcev. Ni ^reba poudarjati, da se sedanja vojna ne vrši aamd za posest raznih potasjin ali povečanje nekaterih držav, ampak vrši se v glavnem, ali bo človeštvo svobodno ali zasužnjeno. To je Hitler javno in emfatično rekel v svojih govorih, ko je izjavil, da je to vojna dveh idej, ideja totalita- rim. v boju > kat prote.tlral prott tem™ kateri on trdi, da je gnila lir - - * mojem starem kolegu Antonu; Primorcu Msttu RuUrju.Vv Roeenbergerju, ki še vedno žalu- Harmarvillu sta ponovili Prosve-~ to mrs. Zorch in mrs. Simončič, Je sa žetio. Človek spozna šele po neereči, kaj Je izgubil, ako je sporazum med zakoncema. Par tednov aem se mudil po okraju Westmorelendu z Družinskimi koledarji, in sicer v obeh Hermimejih, Hutchesonu in okolici. Oni dgu, Manorju. Jeannet-tu, White Valleyju. Delmontu. Kaportu. Homer CityJu. Veronl. Oakmontu, Harmarvillu in Ac-metonljl. Do aedaj aem prodal vso prvo zalogo 125 koledarjev Nisem Imel čaaa. da bi vsega preči tal Prečita! sem KržetOVo črtico o spartmentnih hišah v N*w Yorku. France zna vrdn«. s humorjem zabeliti, da ae prijetno t i ta Česen ima dobro po- v Acmetonlji pa mrs. Klopčič, k( se nahaja v postelji. Kot že poročeno, so ji odrezali nogo nad kolenom; iellm, da kmalu okreva. V Veronl pa Je preminula po dolgi bolezni mrs. Cestnik, ki Je bila pokopsna 21. dec Bila Je komaj 47 let stars in rojene v Ameriki. Zapušča moža, dva sinova in dve hčeri, od ksterlh Je ens poročene, sinova pa sta v armadi. Na pogrebu Je bil tudi Cestnikov brst Iz Kanade, kateremu sem tudi nrodsl koledar Toda naj zadostuje o mojem potovanju. prihodnjič pa napišem nekaj o Rusiji,. Anion Zorailc. zastopnik. I rumpirana Hitler, ki je glavni eksponent totalitarizma, je v svoj tabor dobil vse elemente, ki zavračajo idejo demokracije. V pomoč je dobil javne nasprotnike demokracije in tajne sovražnike demokratičnih idej. Kdo so javni nasprotniki, ni potrebno pojasnjevati, in ti niao tako zelo nevarni, ker jih poznamo. Najbolj nevarni so oni, ki na videz trdijo, da so za demokracijo, toda na drugi strani dajo vso oporo onim, ki hočejo zatreti vsako gibanje demokratičnih elemen tov. In med temi tajnimi nasprotniki demokracije je klerikali-zem, ki se, na eni strani hlini, da je prvi poklican čuvati ljudske svobodščine pred kakršnimi koli izkoriščevalci. In kaj je klerika-lizem? Klerikalizem je politična stranka Vatikana, Vatikan pa je eden glavnih podpornikov totalitarnih elementov, katerih edini in glavni cilj je streti demokracijo. To je najbolje pojasnil Giuseppe A. Borgesi, profesor italijanske literature na či-kaški univerzi, v razpravi, katera s^ je vršila 13. decembra na radioprogramu "University of Chicago Round Table" in razprava je bila o Italiji in njt vlogi v sedanji vojni. Profesor Borgesi je poučeval na univerzi v Rimu in Milanu, v letih 1917 in 1918 je bil član Or-landovega kabineta, leta 1918 je bil član medzavezniškega sveta v Londonu in odločen nasprot nik vsakega nacionalističnega gibanja in tako tudi fašizma. Ker ni hotel postati član fašistične stranke, je pobegnil leta 1931 iz Italije. Profesor Borgesi je pojasnil stališče Vatikana ozirom na fašizem, da se tendenca politične cerjcve (t. j. klerika-lizma) z oziram na totalitarizem približava fafii/.mu in je pripravljena napraviti kompromis in zvezo s fašizmom. In to se je tudi zgodilo. Mussolinl je dobro vedel, da brez opore Vatikana v Italiji s svojimi črnosrajčniki ne bo dosti opravil. Vsled tega je takoj po uzurpaciji oblasti pričel konferirati z Vatikanom in rezultat je bil takozvani lateran-ski pakt, ki je bil podpisan leta 1929. Papež je dobil nazaj svojo državo, t. j. nekaj ozemlja in precejšnjo vsoto denarja, Mussolinl je pa dobil najboljšega zaveznika in podpornika za svoje roparske pustolovščine in preganjanje vseh, ki niso prisegali na fašistični evangelij. Nam vsem je dobro znano, kaj so morali pretrpeti katoliški Slovenci in Hrvati v Primorju; pošiljali so prošnje in deputacije v Rim k papežu, da bi posredoval pri Mussoliniju. Toda koliko so uspeli? Kmalu po invaziji Jugoslavije po Hitlerjevih in Mus-j solinijevih roparskih tolpah so prišli nekateri slovenski begunci v Ameriko in so nam "sveto" zatajevali, da Italijani ne počenjajo ničesar takega kot Nemci: toda kmalu so pričela prihajati poročila, ki so pojasnjevala vse kaj drugega: italijanski fašisti so se kosali s Hitlerjevimi gesta1 povci! Nagovarjali so nas celo. naj pošiljamo denar za slovenske begunce v Ljubljeni papežu v Rim, ki bo že po očetovsko skrbel, da bodo dobili "pravi". | Predno je Hitler pričel s svojim reševanjem "Arijcev,\ je tu TOREK, 5. JANUARJA Vatikanom v dobrih odnošauh. Ni dolgo trajalo, ko sta papež in Hitler postala prijatelja in Hu-ler je imel prosto pot kamor koU se je obrnil. Najprvo je ugrabil Avstrijo in Musejimi ni piav nič protestiral, papež tudi ne. Svetovno znani angleški piw. telj H. G. Wells je v nekem svojem članku javno pribil da ima Hitler Vatikan popoln*ria na svoji strani. In to tudi doka. zuje tisoče in tiaoče slučajev* kako brutalno postopajo gesu-povd s katoličani in posebno še s katoliškimi duhovni, redovni-ki in redovnicami v okupiranih deželah. Ali je Vatikan do se- tainostim? Ali je Vatikan naslovil kakšen protest na Hitlerja? Dobro je nam vsem še v sporni-nu, kako glasno je Vatikan pro. testiral proti "preganjanju katoliške cerkve v Mehiki"; priti-skal je na vse mogoče načine na Washington, da nastopi proti Mehiki, pa magari tudi z orožjem, ako je treba; le malo je manjkalo, da ni Vatikan uspel. In kaj je bilo v Mehiki? Nič drugega kot razlastitev cerkvenih posestev in odcepitev države od cerkve. In kakšna strupena gonja pro-ti Rusiji; prava križarska vojna radi sličnih odredb. In v Rusiji je bila najbolj prizadeta ruska pravoslavna cerkev, nc rimsko katoliška. Še sedaj vodi Vatikan najbolj umazani boj proti Rusiji. Ni dolgo tega, ko je v Lon-donu- izhajajoči katoliški list javno napadel Churchilla in njegovo vlado, ker je sklenila zvezo z Rusijo, in zahteval je, da Anglija prekine vse zveze z Rusijo. Spomnimo se tudi civilne vojne v Španiji! Katere sile so uničile demokracijo v Španiji? Kdo je največ pomagal krvoloku Frankotu? Triumvirat Vatikan-Mussolini-Hitler? Spomnimo se p o k o 1 j a dunajskih delavcev! Kdo je bil v ozadju tega zločina, nad katerim se je zgražal ves civilizirani svet?! Ali ni bil kle-rofašizem? Kdo je največ pripomogel k razpadu in končni zasedbi čehoslovaške republike po Hitlerjevih hordah? Slovaška, ki je bila popolnoma pod kontrolo Vatikana in ki se je v naj-kritičnejšem trenutku odcepila od Češke in proglasila svojo "neodvisnost" in je raje prešla pod Hitlerja, kot da bi bila s Češko! Ni dolgo tega, ko so listi poročali, da je papež dobil "dovoljenje od Hitlerja poslati svoje misijonarje v oni del Rusije, ki je okupirana od nemških čet. Značilno, kaj ne? ' Kakšno machiavelsko vlogoi igra južna Irska, ki je popolnoma katoliška, je najbrže že vsa« kemu znano. Južna Irska je samostojna kot n. pr. Kanada, Avstralija, Južna Afrika ali Nova Zelandija. Toda Irska se je odločila ostati nevtralna, dočim so vsi ostali britski dominiji napovedali vojno Nemčiji in Italiji, in ko je Japonska napadla Ameriko, tudi Japonski. Irska s svojo tako zvfcno "nevtralnostjo" je največja pomoč Hitlerju kot je Španija s svojo "nevtralnostjo" ali Argentina v Južni Ameriki. Vse navedene tr^države so strogo katoliške,^torej delajo po navodilu iz Vatikana. V Kanadi najbolj nasprotujejo vsaki pomoči Angliji province, v katerih prevladujejo katoličani. V splošnem uradni Vatikan do sedaj še ni javno obsodil nacizma ali fašizma kot ao to ikim -dile druge verske sekte ali vere, in nesmiselno bi bilo tudi pričakovati kaj takega, ker je zavetnik fašizma. Svoje stališče bo Vatikan spremenil tedaj, ko bo (Dalje na 3. strani.) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete/5. januarja 192.1) Domače vesti V La Sallu, UU je umrla 43-letna Brigita Sirpo-nič iz Zagcjrja. ' ^ Delavske veatL Brezpoe^n* delavce v Evropi računajo v to« di delal na to^da" Vatikan ne bo jčasu na 12 nasprotoval njegovim načrtom, Inoaematvo. Konferenca ampak mu še celo pomaga). Ne-L*UMn'™ Je bila pretrgana kaj čaaa Je Hitler še celo aovraž- j nove t*paracijske krirr rm • • Louis Adamič, najbolj slavni Amerikanec jugoslovanskega po-koljenja, je obrazložil ta čudni položaj v zadnji številki "Satur-day Evening Postu." Partizani, katere vodijo komunisti, ki pa nabirajo za svoje čete tudi ne-komuniste, poznajo en sam preprost cilj — pobiti toliko Nemcev in Italijanov, kakor le mogoče. Poleti so šli za tem ciljem s podvojeno silo, da bi tako olajšali pritisk na junaške branite-. Stalingrada. Zares, ni dvoma, da se je pri& pisovala Mihajloviču zasluga za uspehe partizanskih gerilcev. Mihajlovič se tudi sam bori proti osišču, toda or. je vojak, izkušen v vojaški strategiji; on se ni strinjal s po t ročno partizansko metodo "kar na slepo udari": njemu je bilo mnogo več na tem, da si zgradi učinkovito vojaško silo za operacije velikega obsega in sodelovanje z Zedinjenimi . narodi kadar pride do otvoritve druge fronte." ' Članek se nadalje bavi z nekaterimi podrobnostmi idejnih na-sprotstev med obema skupinama in z razvojem začetnih spopadov ter poglobitvijo notranjega raz-pora. Zaključek je naslednji: "Ljudstva Zedinjenih narodov' »j že dolgo časa zahtevala pomoč* za Mihajloviča, v katerem so videla vodjo uspešne narodne vstaje, ki bo osišče nagnala ven z Balkana. Nikdar mu pomoč ni bila tako zelo potrebna — - podpora, da se konča ta meščanska vojna, iz katere bo vlekel Wist Hitler in da se najde nekakšen sporazum za skupno de-lo vseh sovražnikov Hitlerja v Jugoslaviji." V ... — Jugoslovanska sagoneika «Clain.'k priobčen v New York u "i Id Telegramu nd 17. decem-i/pod peresa znanega wash-" ! l nskega časnikarja Wm. Filipa Sunmsa, ki velja za do-|>w.navalca razmer na Bal-nu v južnovzhodni Evropi.) K«:;nicaf zastrta v notranjosti l .vije, je začela pronikati '•v kri vati težko verjetne raz-v t,.j deželi. In ta resnica ."ma zavzema podobo tra-ki nikakor ni priklenje-'Hal kan, temveč bi se mo-•"■prostrti na vso Evropo. ii|oslaviji se nahajata dve ' /ki vsaka zase bije geril-' proti /asetftenim četam Obenem i?Fistočiyino pa 'udi med seboj, krvave A ena izmed njih, ona, ka-lp«ra Moskva/ očita dru-• J< naklonjena osišču in da '-aupati. pt vnetljiv del- te P* j<* najbrž« dejstvo, da tožba valovanja z oaiščem rJ« na proti generalu Draži j J'»viču, ksterafa slave vla-1 din jenih i rodov kot ene- ga najbolj izrednih junakov in patriotov, ki so se pojavili v tej' vojni. On je bil oni, ki se je takrat, ko so leta 1941 nacisti pre-. gazili njegovo domovino, takdj zatekel v gore in začel proti tla-čitelju svoj junaški boj ha iiv-ljenje in smrt, v , V jugoslovanski ambasadi'sem se razgovarjal s podpolkovnikom Živojem Radojčičen* ki je častnik letalskih odredov. Njegova izredno nevarna naloga je bila, z letali dobavljati.oskrbo genertflu Mihajloviču z neke zavezniške baze v Egiptu v Jugoslavijo. On ga dobro pozna. "Trditi, da bi bil general Mihajlovič osišču naklonjen " je izjavil z ogorčenjem, "je popolnoma napačno in krivično. Najbolje to sam vem. Kdor njega napada, žali ^es narod, lufjti on je njegova živa podoba. "General Mihajlovič," je nadaljeval podpolkovnik, "ima približno 100,-000 mož in bi mogel dvigniti v trenotku udarca še 350,000 mož. Pravi trenotek bi prišel, ako bi bili zavezniki na tem, da vdro v južno Evropo. Povzročiti pa že zdaj odločilni' spopad z zasedbe- nimi četami, ki imajo za* enkrat še v vsdh pdgledih ogromno premoč moštva in materiala, bi bila z njegove strani žalostna taktika." , - , Drugi elemetff, o katerem se je zdaj izvedelo, pa so "partizani".' Njihove čete stoje%ponajveč pod , vodstvom komunističnih častnikov in delujejo v zapadni Bosni in Sloveniji. Nekateri njihovih voditeljev so si nabrali izkušenj v brigadah, katere je Moskva podprla v^Spanski vojni in uživajo« tijdi zdaj njeno podporo. Pravijo, da so "partizani" šli tako daleč, da so ustanovili novo državo, ki ima tudi svoj urad za zunanje zadeve. Moskva infe tam t svojega poslanca, oziroma j5bbočnika po imenu (yana Lebe-djeva, ki je bil prej ataše na sovjetskem poslanstvu v Belgradu. Moštvo partizanskih edinic ni vseskozi komunistično. Najbrže niti večina ni komunistična. Dozdevno se dogaja naslednje: ako-ravno general Mihajlovič nikdar ni prenehal svojega boja proti osišču, je bila njegova politika, posebno v zadnjem, času, da ohrani svoje s^e za oni neizbežno bližajoči se dan, ko bodo zavezniki vdrli na evropska tla in bo* njegov napor zadobil zares velik pomen. Toda v tem razdobju so marsikateri lojalni Si)bi v svoji nestrpnosti, željni takojšnjih spopadov s sovražnikom, prešli na stran bolj aktivnih partizanov. Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti.) 12. decembra 1942. Miljutin je mlad, zelo mlad Črnogorec. Služil je v jugoslovanski avijaciji, ko se je začela vojna za Jugoslavijo pomladi 1941. Bil je na zemunskem aerodromu, ko so Nemci bombardirali Belgrad in Zemun. Ce ste čitali eno onih knjig, ki so jih novinarji napisali o kratkotrajni jugoslovanski vojni, se spominjate, kako popisujejo, da so jih motrili z Dedinja, kako so n|mš-ki bombniki prileteli drug za drugim nad Zemun, se spustili nizko — komaj nekaj metrov nad zemljo — spustili bombe, se zravnali v zrak in odleteli Bombe sovpadale na jugoslovanske zrakoplove-lovce, na hangarje. Nemci so se vrnili, nizko so leteli in regljali s strojnicami, da so postreljali one, ki so skušali v zrak z še ostalimi letali, ali ki So gasili ognje na letališču. Miljutin se je rešil iz tega pekla V( Sarajevo. Tam so ga Nemci u-jeli. Z drugimi vojnimi ujetniki so ga odpeljali v Nemčijo. Njego* vo taborišče je bilo na Bavarskem. Z njim so bili Slovenci in Srbi in Hrvati. Ko je potekal čas, so nekatere izpustili, da so se vrnili domov. Niso se jim zdeli nevarni. Niso izpustili Mi-ljutina. Morda so uganili, kaj mu je šlo po glavi. Vedel je, da ni bil tako daleč od Švicarske meje, vedel je, v kateri smeri mora iti, da jo doseže; sklenil je, da pobegne. Vsaj v nevtralnost, če ne more na drugo stran v armado. Neke noči je poskusil. Z dvema tovarišema je pobegnil iz taborišča. Prvo noč zunaj v gozdu so ga ujeli. "In vas niso ustrelili?" _ "Ne, gnali so nas nazaj in nas zaprli pod strožjo stražo." Neka) časa za imt je sf>et pobeg-Drugič so ga ujeli, dlrugič so mu prekrižali načrte,. Ni se preplašil. Še vedno mu je šlo po glavi, kako priti do švicarske meje. Tretjič je poskusil. Hodil je, vso noč z dvema tovarišema. Bili so v ujetniški obleki. Hodili so v smeri, ki jim jo je kažal kompas/ Ko je prišel dan, so se skrili v goščavi in čakali noči. Vso drugo noč so hodili proti švicarski meji. In vso tretjo noč. Ali bilo je v tretji noči, da so prestopili šviparsko mejo, da niti vedeli niso. Cžozdovi, sami gozdovi okoli njih. Ni bila lahka pot v nevtralnost. Bili so lačni, trudni, Zaspani, v deželi, ki so si jo tako ieleli. In v ujetniški uniformi. Odleglo jim je, ko so izvedeli, da so izven Nemčije. Pravi, da bi ne mogli zdržati niti malo dalje. ,— Star pregovor trdi. da je človeku odmerjeno tako breme, kakršno more nositi. Tako je najbr^e bilo v dobrih starih časih, ko ni bilo Hitlerja in Mussolinija na svetu.. Koliko jih danes omagp pod svojim bremenom. --- V švici so čakali in čakAli. Prišli so v stike z našimi zastopniki. Dobili so denarja, najedli so se in oblekli, kakor dostojni ljudje. In čakali. Njegova dva tovariša še vedno«.čakata. Mi-ljutinu se je posrečilo, da je dobil dovoljenje, da je potoval preko vichyjske Francije. Ko je prišel v Španijo, spet v taborišče. Spet zaprt. Tudi pot iz nevtralnosti spet ven v borbo je trda. Špansko taborišče je bilo strašno. Pravi, da ga mnogi poznajo, ki so bili vrženi vanj na poti skozi Španijo, Tla so bila gola in vlažna, celice nabasane. Nekateri so legli po tleh, ker so bili preveč trudni. Drugo jutro se ni^o mogli ganiti: vlaga in mraz sta jim zlezla v kosti in mišice in jih zvezala, kakor ohromele starce. Miljutin je bil bolj pameten. Stal je vso noč naslonjen ob steno in se tako pretolkel skozi. "Ce bi legel, bi se ne mo-gel več ganiti. Vem, z drtigimi je bilo tako." Pravi, da bi ne bil nikdar prenesel vaega tega* če bi ne bil iz-redrio dobrega zdravja. Zdravniki so se mu čudili in me čestitali, (,ia je tako dobro prestal vse, kar K doživel v zadnjem letu. Šele v Lizboni so se začeli boljši časi zanj. Od tam je prišel s angleškim zrakoplovom v Anglijo. Njegqva pot preko nevtralnosti na drugo stran borbe je pri kon-cu. X. . Popolnoma novo uniformo ima na sebi: modro uniformo letalca z "Yugoslavia" preko rokava na rami. Vpraša me, če poznam koga, ki bi ga učil mngleščine. Potem, če poznam deklico, ki bi hotela iti z njim plesat. Dekleta ga bodo imela rada, ne bo mu težko najti, kar išče. Fantje v letalski uniformi so zdaj priljubljeni med dekleti. Miljutin je lep fant, v uniformi dvakrat lep, prijetnega obnašanja, mirnega pogovora. I rt mlad, zelo mlad Zdi se ti včasih, kakor cječek, ki gleda na svet z očmi, velikimi rjavin^i očmi, ki ao ravnokar pre-čitale knjigo o Indijancih. Ko mi pripoveduje svojo povest, govori tako mirno in nezainteresi-rano, da stavim, da je šel skozi svoje dogodivščine, kakor "da bi vest, ki priča, kako more uspeti mladost radi svoje preproatosti, naivnosti, navdušenosti in vere. BaŠ radi ieh svojih potez. \To vam je povest, ki prepodi v sramotni kot "stare, izkušene ljudi, ki vedo toliko" — ne verujejo v nič. "Zvite, stare lisiake, ki hočejo dobro", da bi jih vrag vzel, mrzle cinike, ki so krivi za toliko gorja na svetu. Ki vidijo pasti, intrige, teikoče, da si jih morajo sami ustvariti, če jih ni, ker jim to daje pdino pravo o-zadje. . Miljutin ni zag^enjerTfcp vsem, kar je prestal. Ujejsi se tu > Um, pa spet pomiri, Ne hvali se, ne domišljuje si, le pravi, da je srečen, ker je tako dobrega zdravja. Rad bi šel spet, kakor hitro mogoče, med prave letalce, da bi ne nosil po nevrednem modre uniforme. In nefkončno tih in žalosten ppstaoe, če ga povprašate, če kaj ve, kako se godi njegovim tovarišem, jti jih je pustil v Švici, in onim, ki so ostali v bavarskem ujetnilkem taborišču—Dolanjka, . Touhy bo odveden v federalno jetniinico Chicago, 4. jan. — Roger Tou-hy in dva člana njegove roparske tolpe, ki so pobegnili iz državne jetnišnice pri Jolietu 9. oktobra in so bili ujeti zadnji pondeljek po federalnih detektivih ter poslani nazaj v jetniŠ-nlco, bodo premeščeni v federalno. jetnišnico na Alcatraz Islsn-du pri San Frsnciscu, Cal. Zadevno odredbo je izdal federalni justičnl tajnik Francis Biddle. Touhy, Edward Dar lok in Wil-Ham Stewart so zdaj zaprti v o-samljenfh celicah dtžavne jetnišnice. ' Federalni davek na • mezdna izplačila VVashington, D. C., 1. jan. — Petodstotni "davek zmage" na mezdna izplačila je včeraj stopil v veljavo. Sleherni delavec, ki zasluži dvanajst in več dolarjev na teden, ga bo mor4l plačati. O-ni, ki so dobili plačo za december včeraj, so ga morali plačati. Ameriška krlšarka San Praacteeo. Id |e potopila trt Ji otokih« ao vrača v loko w Um fraoclecta. , \ * bojoo ladjo o Miki pri Solomooovlk Moje misli po kongresu Rov. K. Zakrajšok« tajnik SANS (Nadaljevanje in konec) VI Posebna politična organizacija je nujno potrebna, tako potrebna, da si jaz ne morem misliti kakega uspeha brez nje. To sem povedal v predkongresnih člankih in na tem stojim tudi danes. Brez te organizacije jaz že danes odklanjam vsako odgovornost za neuspehe našega dela, ki so nujni. Ko je bil na kongresu ta referat na vrsti, sem bil pri posebni seji odbora za resolucije. Začudil sem se, ko sem pozneje izvedel, da se ni sklenila, temveč da se je sklenilo samo imenovati po Ameriki 40 pomožnih odbornikov, nekak širši odbor SANS. V vsaki naselbini moramo imeti vsaj eno podružnico, in sicer kolikor največ mogoče. Če se le najmanj šest rojakov združi, naj bi bilo že dovolj za podružnico. Zakaj? 1. Treba bo Iskati in najti dovolj finančnih sredstev za to delo. SANS mora dobiti svojo pisarno in sicer na vsak način v Washingtonu, da smo vedno v tesni zvezi z našo vlado in da se šel Indijance". To vam jm po- n*s vedno takoj na razpolago, ko nas bo potrebovala. ,Za tako pisarno bo pa tiaoč dolarjev komaj dovolj na mesoc. 'MTrrba bo izdajati vsaj bule-tinTKakor je povedal predsednik kongresa mr. Cainkar in je zbornica odobravala. To stane. Treba bo brošuric in okrožnic. •Vse to stane. " Ako imamo velikq podružnic, ne bo težko dobiti teh vsot. Zato je potrebno čim največ, da je toliko več delavcev. 3. Treba je propagande po vseh naselbinah, pri iJkalnem ameriškem Časopisju. SANS mora vedeti, kaj se piše po listih po Ameriki in mora imeti izaeČ-ke iz njih. Kako naj jih dobi sam? Te podružnice bi si razUe-lile delo in bi pomagale odboru. 4. Treba bo informirati naše politike, kongresnike in senatorje vseh držav. Tu motajo največ doseči samo volilci njihovi pp državah in okrajih. 5. Pridejo slučaji, ,ko bo potrebnih najmanj 500 telegramov na pristojna mesta. Kako naj jih organiziramo, če nimamo močne organizacije za seboj? 6. Trebs bo pojasnjevati razna tekoča vprašanja, treba, da dobimo mnenje naroda, ker hočemo delati samo t narodom za narod. Buletin bomo mogli pošiljati samo podružnicam, ki ga bodo potem pri sestankih prečl-tale in se o vsebini pogovorile. Tiskati jih toliko, da bi jih dobil vsak ameriški Slovenec, ne bo Šlo. In vendar je popolna informacija vseh ameriških Slovencev o vseh vprašanjih nujno potrebna, čo hočemo sodelovanja. 7. Priprava za bodoči kongres. Kako- bodo priprave olajšane, ako bomo imeli izpeljano organizacijo! Podružnice bodo poslale svoje delegate in skrbele tudi, da se jim finančno pomaga vsaj s potnimi stroški. Poslale bodo na kongres prave može in žene, take, ki se zanimajo za politiko in ki so zmožni in tudi pripravljeni delati. . 8. In ta organizacija mora biti izpeljana dvotirno. 2e na kongresu so se pokazale poke, kater« je sicer močna volja premagala in takoj preprečila, da urno šli složno naprej. Videlo se je pa, da trajno tako ne bo šlo, če hočemo slogo ohraniti. Po-druinice naj se ustanavljajo po prepričanju mišljenja. Kjer bi se pa rojaki odločili za skupno, pa tudi prav. Da povem konkreten slučaj: Prišla je prof odbor tudi resolucija, da se priporoča ameriškim Slovencem molitev, In sicer veliki petek naj bi bil dan molitve. Odbor je bil v težavah. Kaj naj narodi? Vendar, d* no bi prišlo do kakegs nesporazuma, je odbor uredil s predlagateljem, da je resolucijo umaknil. Dvotimi sistem orgs-nizarije bo to premostil, vj In Lsluh slučajev bo vedno več in več, kolikor bližji bo konec vojne fn se bodo rszmere razvijale, fortizanstvo, komuni-zem l dr. so stvari, ns katere imamo tudi ml ameriški Šimenci razltfno glodaj ki pa bodo prišle nujno pred nas. Če bomo' imeli dvotitpo organizacijo, jih bo vsaka stran po svoje reševala, ker v tem gotovo ne bomo prišli do enotnega mišljenja. 9. Popolnoma pravilno je kongres uredil, da tvorijo uredniki in urednice slovenskih - listov nekak avet sase. Če hočemo doseči prave usoehe, mora naše časopisje v važnih vprašanjih nastopiti enotno, mora stati za SANS enodušno. Če.bo SANS zastopal drugačno mnenje; kakor ga bo časopisje razširjalo in branilo, potem se bomo samo osmešili. Časopisje so usta, skozi katera govori narod. Ne smemo pozabiti, da kakor naša vlada, tako vlade zavetnikov in sovražnikov zelo pazno slede pisavi naših listov in se vse pazno in skrbno registrira. Vsaka Številka vaakega lista se prečita na zelo velikih in zelo vplivnih mestih. Delajo se tedenska poročila iz njih za visoke urade naše vlade. Kdor hodi po naših uradih, se ne bo mogel načuditi, kako so ti uradi natančno poučeni o vsem, kar se med nami piše in godi. Zato, ako bi SANS ne dobil v našem časopisju podpore, ako časopisje ne bo sledilo njegovemu vodstvu, vsak slučaj ne presojalo tako, kakor ga bo SANS, je vse naše delo zastonj. Vsak urednik zato sprejema nase veliko odgovornost za vsak članek, ki ga priobči in kako ga priobči. O vsaki VaŠni stvari, tudi o javni osebi, predno se o nji piše, dobro ali slabo, nsj bi se preje posvetovsfo, da bo časopisje enako pisalo in enako sodilo. • • aolnce zahaja, je žena zatajila slaba znamenj njej nepoznanih telesnih bolečin ter Je šla aa pot, da poliče mota. Ni bila ravno raafcurjetia, vendar pa je razlagala dejstvo, da je nenavadno dolgo izostal, s tem, da je morda kaj ve* ujei, za kar potrebuje pomoč Za povedala je svojim indijanskim služkinjam. naj pošljejo za njo traperje, če gospod in ona ne prideta domov, ko se traperji vrnejo. Ob navadni uri so se vrnili traperji ter s* zbrali okoli ognja. V preveliki vnemi, s katero so jedli, rušo takoj zapazili, da sta njihov gospodar in njegova iena odsotna. Šele nemir in tuljenje psov je spomnilo posle na ukaz gospodinje. Takoj so možje vzeli svoje puške ter začeli zasledovati sled, ki je vodila čez sneženo polje in skozi zvito sotesko do mesta, kjer se je nabralo ob izlivu reke v jezero mnogo ledu Tu so se videla tudi posamezna drevesa, lu so se polagoma zgostila v gozd. * Ko 10 se približali mestu, kjer je bila, kakor so vedeli, nastavljene past, so zaslišali grozne, predobro znane glasove. Prestrašeni in skrbni so pospešili svoje korake, kajti kaj^ so .slišali, je bilo tuljenje lačnih volkov, katerih* sestradana trupla so videli skozi grmovje. Strel je sledil strelu, da bi prepodili od lakote zmučene požrešne zveri. Končno so dospeli do pasti, ki je bila napravljena Iz skal. Ker je bila slabo postavljena, jo je veter podrl. Tako Jo je našel gospodsr. Zlezel je v past, uprl ramena ob zaklopnico ter poskušal skale zopet pravilno položiti. Pri tem pa mu je na snegu izpodrsnilo, past se je zaprla in njegovo nogo so skale stisnile. Navzlic iemu, da je vporabil vso svojo moč, se mu ni posfečilo oprostiti nogo. In ko je od prevelikega napora zmučen ležal na tleh, so se začeli okoli njega zbirati volkovi, privabljeni od instinkta, ki jih nikdar ne vara. Prepodil jih je, kakor jih je mogel, toda od minute do minute je naraščalo njih število, njegovo vpitje jih ni več preplašilo, glad je premagal strah. Lesens ograja bi ga varovala, če bi ne ležala ena stran pasti na skali, vstal česar je tu nastala odprtina, skozi katero so mogli volkovi priti do njega. V trenotku največje nevarnosti je prišla njegova žena. Kar se je potem zgodilo, to je znano le iz pripovedovanja ljudi, mož rti nikdar mnogo govoril o tem. Z besnostjo, ki ni prav nič zaostajala za div-jostjo volkov, je začetkoma podila volkove, ker se ni upala pustiti moža samega, da bi šla po pomoč. In ko je uvidela, kako brezuspešen je njen obupen boj, je zlezlii v odprtino pasti, da s svojim telesom krije dohod. Zastonj jo je rotil njen mož z jecljajočimi besedami, naj se vendar reši. Ona pa ga je zagotavljala, da mora takoj priti pomoč. S prosto roko je držala njegove premrle prste, s drugo se je borila proti požrešnim zverem. Ljudje so jo našli mrtvo, njena roka je bila do rame odžrta; tudi mož je bil ves s krvjo obllt in nezavesten, le otrok je kazal Še znake življenja/' s "Otp-ok?" sem vprflal ves začuden. "Da," je ponovil Conncrs s tihim glasom — "otrok. — Tsko sem zsgledsl luč sveta!" "Toda vaš oče je še živel?" sem pripomnil po dolgem odmoru. "Da, živel je, ds sem odrastel. O nJem in njegovi veliki ljubezni do mene vsm hočem pozneje pripovedovati. Zazdaj imate pač dovolj." Dolgo sv s molčala. In^nlsem se upal prekl- mladi mož, ki je v Maitlandovo?" kakor se Vsled te- niti tega resnega molka s kakim vprašanjem. Mtaftil mm o tem, kar sem slišal in kar mi je poja*mk> marsikatero posebnost v Connerso-\rm značaju Da je bil tako zelo prepričan o resničnosti teorije o dednosti in o sili instinkta, se nisem več čudil. Oziral sem se po sobi, gledal veselo pestrost barv naslikanih nimf, dokler se nisem s svojimi pogledi ustavil pri zagonetni sliki Indijanke, ki sem jo zdaj menda razumel Potem sem se ozrl na kip pisatelja Poeja pod visečim krokarjem in na študije chevalier-ja Oupina, ki je bil ideal njegove fantazije in v katerem je Connersov krepak čopič podal mirne, brezstrastne poteze človeka, ki ga vodi pri vsem njegovem delovanju le razum. Polagoma je, postal Conners boljše razpoložen. Vzel je smotko iz ust ter me z nasmehom vprašal: "Koliko imate še prostega časa?" Pogledal sem na uro. "Ne,* se je zasmejal, "jaz mislim prihodnje dni. Ali bi mogli svojo rodbino do tega pripraviti, da vam da par dni dopusta? Napraviti hočem namreč malo potovanje v Virginijo " "Nič bi mi ravno zdaj bolj ne ugajalo, nego tak izlet," sem z veseljem pritrdil. "Kupčijsko pred prazniki pač nimam ničesar opraviti. Kam pa ste namenjeni?" . "V Norfolk, mogoče se tudi en ali dva dni odpočijeva v Old Polnt Comfortu. Imel sem v zadnjih šitrinajstih dneh mnogo opraviti, čeprav nlsenuo tem govoril. Ali se še spominjate Vininga?" "Seveda! Ali ni to oni Westchestru poročil miss "Da. Njegov stric, katerega ima, mi zdi, zelo rad, je v veliki zadregi, ga me je Vining v pismu zelo nujno prosil za pomoč, ki je res zelo, zelo nujna. Vining mi je vse sporočil, kar ve o vsej zadevi, n§t kar sem si dal poslati že neke-JJstine Iz Norfolka — eks-penzarij nekega odvftnfka, prepise gotovih izpričeval, z eno besedo, vse Informacije, ki sem jih potreboval, tako da sem mogel temeljito preštudirati slučaj. Dotični stric, mr. Byrne, je vdovec, star kakih šestdeset let, ki živi s svojo hčerjo Millicent In svojo gospodinjo na svojem precej obširnem posestvu, ki se nahaja ob zalivu bliz\i Norfolka. Čeprav živi v zelo dobrih razmerah, vendar ga ne moremo smatrati za bogatina. Hči je ze-k> prikupljivo dekle. Zelo radi ji dvore, ne samo častniki trdnjave Mourve, temveč tudi za ženitev godna jeunesse doree Iz Norfolka Mn okolice." "Od vseh, ki so ji dvorili, je prav posebno dva protežlrsla: poročnika Randalla in mladega agenta z zemljišči Edgarja Holdena lz Norfolka, nečaka bankirja Jasperja Holdena. Stric je zelo bogat mož, železniški magnat In zelo vplivna oseba, obenem pa tudi zelo lakomen, oderuški in neizprosno trd upnik. . Pravzaprav sam ne vem, kako sem začetkoma prišel na to, da aem tudi strica vmešal v to zadevo; ko sem pa pozneje izvedel, da bi mogel biti tudi on pri stvari udeležen, mi je dalo to misliti. Mr. Byrne nežno ljubi svojo hčer in je kot človek zelo spoštovan — vendar pa je tudi zelo razburljiv. Čeprav pa ga je njegov razburljivi temperament včasih zapletel v spore s sosedi, vendar to ni nič Škodovalo njegovemu ugledu. Iz neznanega vzroka je odločno nasprotoval snubenju mladega Holdena, in vsled posebnih -okolščin se je ta neprijaznost izpremenlla v pravo sovraštvo. (Dalje prihodnjič.) M U. S. Pianes Blast Jap Ships in Solomons -pr A U. g. plana, stlhoastted agsinst the moralnf ran, fliss past four burning Jap ihlps beached»t Tassafronfs Islsod in ths Solomons. Ths enemy ressels wsrs psrt ot s hoga foree of transport« and 'qpmbat vssssls tkat fras blasUd by American pianes as it headed toward Guadalcanal witb reinforcements. The Jap armada was caught and scattered before it resehed it« objeetive. Thie le an offlcial U~fl, N»tj phota. * [ko bi bila zopet sama! Sto služb, ■ sto vabil na vse strani v delo! Danes ni nikogar. Ali je ni vabil tudi Karel, ko je bila mlajša, naj pride stalno k njemu, tisti ostudni Karel, ki jo je pozneje izdal tako nesramno in jo še preganjal z grožnja potem za svojce, potem — "Potem za nikogar več. Razumem, mati. Saj nikomur tudi ne ostane potem več nikakoršne-ga usmiljenja, kako? Prav kakor stara Blažičevka, ne, mati? Taki sta bili prijateljici, a sedaj po sinovi smrti — se ne zmeni več za njegove otroke; sama mi. skrbi, da ima dovolj žganke. Ka-|Kako neki? Dva otroka ima, o- kama podprta brada zlezla na kolena, da je bila v mračnem poUvitu videti kot strašilo iz starih cunj. Minka vstane in gre tešit zbujeno dete, ne s kruhom — tega ni imela že nekaj mesecev pod streho — pač pa z vse obljubujočimi besedami, ki Sedaj seveda je ne vabi več. • je vedela, da se ne morejo ures- in brez strmAa ko pa z očitnimi nesrečniki, ne-srečnicami? Ali tudi s takšnimi nimajo usmiljenja?" "Nič. Sami trde, da so vsi o-čitni grešniki." "Pa povsod je tako v Reziji in nič drugače, mati?" • "Ne samo v Reziji — po vsem svetu." Nato je - starka pogodrnjala, da je mraz, da jo zebe In da bi bilo treba kaj večerjati, p^ je stisnila tesneje k sebi obleko, potožila, dq treba še datLdcv na ogenj in glasno smrče'zadremala brez večje gorkote, brez drv večerje. Minka je pa v . ugašujočo žrjavico kakor v breznadno bodočnost. Saj ji ni življenje prav nič prizanašalo z brezobzirnimi, težkimi i^larci. Pomoči od nikoder. Otroka hočeta jesti in piti, obleke in gorkote. Mati je tožila, da se ji tako slabo ni godilo niti v Reziji, ko je še mlada hodila bosa pozimi od praga do praga, proseča mil od aro v za bolne starše. Zaradi pomanjkanja je oslabela zadnje čase tako, da ni mogla niti doma zanesljivo varovati svojih vnukov, ko bi Minka lahko kaj zaslužila z delom pri premožnih sosedih na polju. Črna beda je režala skozi potrta okna, koder niso bila zama-šena z starimi krpami in suho mrvo. Neizprosni mraz je polnil dolgočasno bivališče, lakota mu je bila družica, beda vodnica. O, ko bi le ne bilo tehle dveh sirotov! Ko bi ne bilo matere! Kakor ptica bi bila prosta in delala bi pošteno, preživljala se spodobno in shranila kak nov-čič za starost, za onemoglost. Oh, slabelo mater in tudi ona sama ni več tako čvrsta in . brhka kot nekdaj. O, tem moškim je samo zato, da se naslajajo, da uživajo, a ženska jim povsod in vselej pritrjuj, molči, trpi. Ali je ne bi sedaj-le lahko povabil k sebi in ji privoščil malo podporo? Sai je prej govoril vedno, da se mu smili, ker je vzelk si-, rovega Petra. Toda njemu je bilo samo za to, da doseže svoj namen, a njo pusti v sramoti. Užitek in le užitek mu je nad vse. Tega pa ne doseže. Tudi njegove podpore ne mara, dasi je v najskrajnejši sili, tega ne, da bi se i bahal slednjič: zmagal sem! * Česa se ima še nadejati osamela, zapuščena vdovica z dvema otrokoma, z golimi rokami in z nadložno materjo? Beda, trpljenje, brezupnost so jo strle popolnoma. 2e nekaj tednov se kuha dvakrat na dan — prav kot nekdaj — samo tenak sok v prav pičli meri in ? malimi drvi. Sirota je otopela za vse boljše na svetu. Ako je prej strepeta-la samo ob misli, da bi jo zadel pogled iz Karlovih oči, bi Sedaj niti ne zardela, ko bi jo psoval in zmerjal. Spomnivša se nocoj onih krasnih oči/ se ji je vendar stresla roka, da je nehote dregnila v ogenj z železno kljuko ter jo takoj zopet izpustila na ka-menito ploščo, da je zazvenčala. §e vedno so imele nanjo neodo-ljivo moč njegove krasne oči; zato se ji je stresla roka, da je zazvenela kljuka po ognjišču. Otrok v zibelki se je zdramil in dvignil na koleni: "Mama, lačen, mama, kluha, ma-ma-a-a!" Naglušni Zabredovki je z ro- Podoba izza mladosti Povest Spisal Ivo Troit (Nadaljevanje.) IV. "Mati, mati, povejte no, kako je v naši domovini, v naši Reziji/ Povejte, mati! Že tollkrat ste obljubili, da ml poveste!" * Minka je vpila na VMT glas polgfuhi materi v uho, mati je pa le nemo zrla predse v žerjavico na oitnjiKu, dočlm, je zunaj dihala mrzla zima nlrupcno sa-t*> Otroka sta mirno »pala pod klopjo poleg ognja in le sem-tertja »ta /ajetala bolestno, kakor da ju preganja sovražno oko. 'Lačna sta, ubožca!" ponav Ija sama /a*r mlada uvela ma mira, dobro vedočs, da mati ne čuje nje in ne otroških vzdihov. Zato pa sili tem glasneje v ma *%er, naj ji pove. kako jr v njeni pravi domovini, V Reziji, ki )e vsakemu Rezijanu — pravcati Kanaan, kjfr se cedi med in mleko. "L ljudje so tukaj kakor tam" pojasni slednjič »Urica, "saj jih poznaš nafte ljudi! Hm! Ljudje! Opravljivl, zavistni, zlobni — takšni, kakor jih vidiš tukaj." "Ali tudi z vdovami in sirotami nimajo usmiljenja, mati?" "Vsakdo najprej sam do sebe, Tells How Admiral Lost Life IZŠEL JE AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR ničiti nikoli. Z obljubami ni bila preveč izbirčna in ne varčna: obljubovala je vse od kraja: kru ha in igrač — obleke in gorkote — mleka in sladkorja, solnca n zvezdic, nebo in zemljo. Sele črez dolgo je sinko začel verjeti premnogim obljubam, pogledal mirno po kuhinji, kjer je na mizi Minka pravkar prižgala privito svetilko. Kar vzklikne deček, stisnivši se k mami: "Mož, ah, mama, mož, mož!" Minka ni slišala, kdaj je nekdo odprl duri in se prikradel v ku-' deželi, hinjo. Hotela se je ozreti, a te-' daj jo je hladna roka objela čez pas, a druga ji je pritisnila k u-stom steklenico močnega vina ki ji je skoro vzelo sapo ca, pij!" Pokrepčaj se! Tudi jedil sem prinesel, sirotica ma-^ la. In otrok tudi nisem p, u bil. Na! Mala, glej tukaj!" Malemu kričaču je stresel Karel na ležišče cel kup žemelj, ki jih je začel Peterček takoj obdelovati, strmeč od kraja v zarasti« j»a moža. Bal se je sicer, da mu ne ugrabi mamice, a dokler sta še oba tukaj, so žemlje vendar do-bre. Kako je pa lačen! In jabolka so bila tudi vmes. Ko bi mož ugrabil mamo, se je zdelo dečku potrebno, naj bi tudi njega, da bi se mu vedno godilo takole kakor nocoj. Stara Zabredovka je smrčala in sanjala težke sanje o ne veseli __mladosti, dočim je njena hčerka krepčala svojo sestradano no-tranjost z dvomljivimi darili dvomljivega darovalca. Niti mislila ni več, da bi se jih branila. Ali je mogla drugače? e • e Razmere se niso njej zasukale pozneje nič drugače, nego tako, kakor se je najbolj bala, da se zasučejo. Nada v boljšo .bodočnost je balzam trpečemu srcu, obupnost strup; a če hočeš, da te nada in bojazen za bodočnost ne prevarita, te uči življenje samo, da si prihraniš največkrat prevaro, če računaš rajši na slabo nego na dobro; zlo pride češče. Minka je računala tako, kakor večina lahkomiselnih in skoro vsi mladi ljudje: mislila je, da jo vodi sreča za roko, pa jo je nesreča za obe. Zagazila je v blato in še vedno upala, da se izteče vse dobro. Najprej je mislila, da se poda k sorodnikom v Rezijo. Tam vendar ne zavržejo svoje krvi, čeprav je padla. Kdo ne pade večkrat? Toda to nado ji je podrla oni večer mati, ko jo je vprašala, kako se godi vdovam in sirotam v rezijanski obljubljeni (Dalje prihodnjič.) *TISKARNA S.N.P.J. sprejema Tis v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, $ časnike, knjige, koledarje, letake itd, v « slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih , ....... VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI • > * ■ .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene zmerne, nnljako delo prve vrste Pišite po informacije na naslov: SNPJ PRINTERY i 2657-59 S. Lawndale Avenue • - Chlcago. Illinois TEL. ROCKWELL ZA LETO 1943 -jL_:_ Vsebuje povesti, članke, rasprave ln sgodovinske spise, pesmi koledsrske podatke la veliko slik. Vezan v platno in stane $1.00 s poštnino vred NAMOČILI .A NASLOVITI ra»kil fc Bm rmu* b • tto1 mi So. UuiuUlc A ve. Chicafo, Illinois VA. F**a Um crsim rniMn-j t *,> naroČite si dnevnik prosveto Po sklepu 12. redne konvencije ss lahko naroči na lisi Prosveto la prišteje odon. dva. trt štiri ali pot članov Is sas tfrušino k oni naročnini. Ust Protvote stane as vas enake, as člane ali nečlane 9M0 sa ono lotno naročnino. Ker ps člani is plačajo pri osesmenlu $1.20 ss tednik, so Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroka. reči. ds Jo list predrsv ss člsno SNPJ. List Prosvota Jo vaša lastnlns la gotovo Jo v vsaki drulini nekdo, ki U rad čitel Ust vsak dan. Pojasnilo!—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti član SNPJ, ali če se preseli proč od 4rutins ln bo sshtevsl sam svd) list tednik, bode morsl tisti član tat dotične druline, Id Je tsko skupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravništvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako teffs ne stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum ss to vsoto naročniku. Cona listu Prosvota Jot Zs Zdrui. driave la Kanado M 00 Za Cicero ln Chlsafo Je......«7.M 1 tednik In_______iN 1 tednik In__0J0 1 tednika In_____3JO 2 tednika In- ».10 9 tednike ln _____2.40 J tednike te -___— 2J0 4 tednike ln ...........__1 JO ' 4 tednike In_^----*-70 » tednikov ln J.___nič » tednikov In___1 JO Za Evropo Je. spodnji kupon. priloUte Money Ordor v pismu In si naročite Prosveto. Ust. ki Jo PROSVETA. SNPJ. , MSI Bo. Lasmdala A ve. Chlcago. IU. PriloOeno pošiljam naročnino sa Ust L Ime____tfl. vsoto dsnarjs sli Naslov Ustavite tednik In članov moje drullsti I. _ tednik ta ga pripišite k moji od slodečik