Sped. in abbon. post. ■ II Gruppo Poštnina plačana v gotovini Katoliški Uredništvo in uprava : Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poštno ček. račun: štev. 24 12410 Cena : Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečna L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 L m Izhaja vsak četrtek 19. februarja 1953 - Trst Gorica Štev. 8 Leto V. Naš idealizem Je nasa moc Pred nedavnim smo zapisali, da je v organizacijah naša rešitev. Danes storimo korak naprej ter sc vprašamo, kje je naša moč. o vprašanje je zelo na mestu in ste si Ha gotovo tudi vi sami že večkrat zastavili. Saj ni nič bolj naravnega, posebno danes, ko se zdi, a je vse pogorelo, kar smo slovenski katoličani v domovini zgradili v teku tisoč let in zlasti še v teku zadnjih 50 let. Če pa ni še vse uničeno. je gotovo, da grozi vsemu, kar je pri nas krščanskega, popoln pogin. Ali kljub temu vidimo, da se katol. Slovenci ne vdajo. Ker ne morejo glasno protestirati, delajo to molče s tem, da polnijo cerkve, da molijo, da prejemajo sv. zakramente kot morda še nikoli, da učijo po družinah krščanski nauk. A še bolj se kaže odpor slovenskega krščanskega ljudstva v odvratnosti do one kulture, ki mu jo sedanji oblastniki vsiljujejo. Komunistično časopisje samo priča o tem. Nedolgo tega je »Slov. poroč.« pisal, da ljudje vedno manj berejo slovenske sodobne pisatelje, da segajo ^e P° Pr<‘vo dih in po slovenskih klasikih; da se domači jugoslovanski filmi izvajajo ' pred praznimi dvoranami itd. (Jn-por slovenskega ljudstva zoper sodobno materialistično kulturo v domovini je tih, ali srdit. Slovenski človek je ohranil zdravo pamet in z njo presoja sedanje osvoboditelje in kulturonosce. Tak slovenski človek je tudi zapisal o slovenskem filmu Svet na Kajžarju naslednjo sodbo: »Boga hvali, da ga nisi videl. Kadar človek vidi ta film, izgubi poslednje upanje na morebiten napredek slovenske kulture.« Tak je slovenski človek v domovini. In v tujini? Tudi tu ni izgubil poguma. Poročila od vsepovsod nam govore o vsakovrstnih podvigih slovenskega človeka. Iz Argentine nam poročajo o živahnem kulturnem in socialnem delu med tamkajšnjimi Slovenci. (O lem bomo še poročali). Iz USA prihajajo ista poročila. Saj o tem pri- Volitve v Avstriji V nedeljo 22. febr. se vršijo državnozborske in deželne volitve v Avstriji. Glavne stranke, ki nastopajo, so pravzaprav tri: avstrijska ljudska stranka (OeVP), socialistična stranka (SPOe) in pa komunisti, ki nastopajo pod firmo ljudske opozicije. Poleg teh so še druge manjše stranke, ki pa po vsej verjetnosti ne bodo prišle v poštev pri izidih nedeljskih volitev. Za koroške Slovence so prihodnje volitve posebno pomenljive, ker na njih nastopajo prvič po vojni tudi samostojni slovenski kandidatje tako za deželni kot za državni zbor. Samostojno je namreč postavila svoje kandidate slovenska krščanska demokratska stranka, ki kandidira na prvem mestu dolgoletnega voditelja katol. slov. Korošcev dr. Joška Tischlerja. Vsled tega nastopa katol. slov. Korošcev je prišlo do zelo hude zamere pri demokratski fronti. Ker ta ni hotela sprejeti slovenskega in katoliškega programa Ti-schlerjeve skupine, se je rajši povezala z avstrijskimi socialisti in pozvala, naj njeni pristaši v nedeljo volijo rajši nemške socialiste kakor Pa slovenske katoličane. To zadržanje koroških frontašev je podprlo vse časopisje v Sloveniji in seveda tudi pri nas »Prim. dnevnik« in »Soča«. S tem so ti »veliki borci za narodno stvar« zopet pokazali, da jim je narodnost le sredstvo za njih strankarsko politiko. Rajši s tujcem kakor s slovenskim katoličanom. čajo tudi zanimanje in darovi on-dotnih slovenskih katoličanov za Katoliški dom v Gorici. Anglija, Francija, Belgija, Holandska, da se omejimo le na Evropo, so priča pogumnega delovanja slovenskih katoliških ljudi, ki pod vodstvom slovenskih duhovnikov in požrtvovalnih laikov neutrudno delajo na prosvetnem in tudi socialnem polju. Res: »Narod naš umreti noče!n In pri nas na Goriškem in Tržaškem? Že kdaj so slovenski komunisti peli zmagoslavno pesem nad grobovi nas slovenskih katoličanov. Junija 1945 mi je neki takratni tito-vec rekel: »Kaj še čakate, da pridete k pameti? Še to peščico emigrantov likvidiramo in potem vas bo konec.« Da, tako so tedaj mislili ne samo slovenski komunisti, temveč tudi nekateri slovenski katoličani. »Vse nas bo vrag vzel.«. In vendar nas ni vzel. Slovenski katoličani vstajamo na dan. Osvajamo si zopet postojanko za postojanko. V Gorici smo dobili pri zadnjih volitvah že večino, čeprav skromno za enkrat. Na Tržaškem so nekomunistični Slovenci dosegli prav tako lepe uspehe pri lanskih volitvah. Toda, kako da smo še vedno tukaj in da nas je vedno več in da smo vedno močnejši? Kje je ona skrivnostna moč? Brez sredstev smo, brez izkušenih vodilnih ljudi, s črnimi izgledi za bližnjo bodočnost in kljub temu ne klonemo, kljub temu se krepimo. Kje je naša moč? Naša moč je naš idealizem. Slovenski katoliški človek je ohranil vero v krščanske ideale in ti so, ki mu dajejo moč, da vztraja, da ne klone, da ne obupa. Krščanski idealizem vodi slovenskega človeka v odporu zoper komunistični materializem doma, vodi ga v tujini in daje zagona tudi našemu človeku na Goriškem in Tržaškem, da se ne pusti vpreči v voz frontaške garde kljub vsem materialnim koristim, ki bi jih imel od tega. Krščanski idealizem je naša moč. Zato skrbimo, da bo ta gorel med nami vedno krepkeje, vedno više do končne zmage. Sudansko vprašanje rešeno V ponedeljek 9. februarja je bil izvršen atentat na sovjetsko poslaništvo v Tel Avivu. Razpočila se je bomba, ki je ranila poslanikovo ženo, njegovo tajnico in poslaniškega šoferja. Policija je uvedla takoj preiskavo ter aretirala več oseb. Izraelska vlada pa je izrazila sovjetski vladi svoje obžalovanje nad zločinskim atentatom. Kljub dobri volji izraelske vlade, da bi se vsa zadeva mirno poravnala, je sovjetska vlada odpoklicala svojega poslanika iz izraelske države ter prekinila svoje odnošaje z izraelsko vlado; obenem je zahtevala, da osebje izraelskega poslaništva zapusti takoj ozemlje Sovjetske zveze. Do napetosti med Sovjetsko zvezo Ju Izraelom je prišlo vsled protiju-dovske gonje v Sovjetski zvezi in ostalih kominformističnih državah. a gonja^ je prišla do izraza v znanem praškem procesu proti judu planskemu in njegovim tovarišem, ki so bili po večini judovskega po-kolenja. Že takrat so komunistični oblastniki obtoževali judovske voditelje in diplomate, da so imeli zveze z obtoženci. Meseca januarja pa je naznanila sovjetska agencija Tass odkritev zarote in aretacijo de-vetih zdravnikov, od katerih je bilo šest judov in kateri so hoteli baje spraviti ob življenje visoke sovjetske osebnosti. Sovjetski tisk in radio sta takrat pomnožila svoje napade. zoper Izrael ter očitala prvemu minitru Ben Gurionu, zunanjemu ministru Moše Šaretu in drugim elanom vlade, da so »izvršitelji navodil ameriškega zunanjega ministrstva.« Podobna protijudovska gonja se je pričela istočasno v drugih ko-ininformističnih državah, kjer so bili mnogi judovski komunistični prvaki odstavljeni od svojih služb. Se razume, da so na to protiju-dovsko gonjo v Izraelu krepko odgovarjali. Judovska laburistična stranka je na pr. izključila iz stranke vse člane, ki so zagovarjali sovjetske obtožbe; sindikalna organizacija pa je odpravila komunistično sekcijo iz svoje srede. Prišlo je tudi do požiga sovjetskih knjig in raznih drugih incidentov. Mnogi zapadni opazovalci so mnenja, da je bombni napad na sovjetsko poslaništvo v Tel Avivu kakor nalašč za Sovjetsko zvezo, ki da je komaj čakala, da pride do sedanjega preloma, da se s tem reši nepri- jetnih in nezaželenih opazovalcev svojega protijudovskega sovraštva. Drugi zopet menijo, da si hoče Sovjetska zveza z ukinitvijo diplomatskih odnošsjcv pridobiti simpatije arabskih narodov, ki so napram Izraelcem precej sovražno razpoloženi. Toda zdi se, da so tudi arabski narodi to igro Sovjetske zveze že dovolj dobro spoznali in da ne bodo nasedli kakim sovjetskim vabam. Nedvomno pa bo prekinitev diplomatskih odnošajev imela težke posledice za vse jude v Sovjetski zvezi in ostalih kominformističnih državah. Med Anglijo in Egiptom je bila koncem preteklega tedna podpisana pogodba, ki daje sudanskim narodom možnost, da se sami izrečejo o svoji nadaljnji usodi. Na podlagi podpisanega sporazuma se britanska in egiptovska vlada obvezujeta, da bosta umaknili svoje čete iz Sudana v teku treh mesecev, ko bo sudanska zbornica to željo izrazila. Umiku britanskih in egiptovskih čet bo sledila prehodna doba treh let, ob koncu katere se bodo morale vršiti svobodne volitve za ustavodajno skupščino in sicer pod mednarodnim nadzorstvom. Naloga ustavodajne skupščine bo: 1. Izgotoviti novo sudansko ustavo in določiti volilni zakon, ki naj zagotovi Sudanu stalen parlament; 2. Odločiti se ali za popolno samostojnost Sudana ali za ta ali drugi način povezave Sudana z Egiptom. V prehodni dobi treh let ostane generalni guverner najvišja oblast v Sudanu. V zunanjih zadevah bo neposredno odgovoren britanski in e-giptovski vladi; v notranjih zadevah bo vladal samostojno, le v nekaterih važnejših zadevah bo moral dobiti odobritev posebne komisije petih članov, ki jo bodo sestavljali en Pakistanec kot predsednik, dva Sudanca in po en egiptovski in britanski zastopnik. Angleški tisk je podpis pogodbe in rešitev sudanskega vprašanja z veseljem pozdravil ter obenem poudaril, da je ostala Velika Britanija zvesta obljubam, ki jih je bila dala Sudancem, ter s tem nedvomno povečala svoj ugled med arabskimi narodi. »Daily Telegraph« odobrava podpis pogodbe, a obenem obžaluje, da ni bila dana Sudancem možnost, da bi se lahko odločili za britansko državno skupnost. Nam se zdi to ob- Za zedinjeno Evropo Dne 10. februarja je stopil v veljavo načrt o premogovni in jeklarski skupnosti. Ob treh in pol zjutraj je prekoračil francosko-nemško mejo brez vsake carine in brez vsakih obmejnih formalnosti prvi vlak z nemškim premogom. Vlak je prihajal iz Gelsenkirchena ter je bil namenjen v Francijo. Isti dan se je končala tudi zavezniška kontrola nad nemškim premogom in jeklom. Do sedaj so padle meje med šestimi državami bodoče evropske skupnosti samo za premog in železno rudo, pozneje bodo padle še za jeklo in železo. To pomeni, da bo vsaka država, ki spada k tej skupnosti, to je Francija, Nemčija, Italija, Belgiji, Nizozemska in Luksemburška prodajala in kupovala premog, že. lezno rudo, železo in jeklo brez vsake carine in brez vsakega posebnega dovoljenja. Sedež premogovne in jeklarske skupnosti je Luksemburg, njen visoki voditelj je Jean Monnet, ki je Schumanovo zamisel kljub vsem začetnim težavam s svojo jekleno vztrajnostjo poklical k življenju. Se razume, da je še mnogo težav, ki jih bo treba premagati, da bo mogla ta skupnost v redu poslovati. Tako bo treba na pr. podpreti Belgijo, da bo mogla svoj dragi premog ceneje prodajati. To se bo uredilo na ta način, da bodo dali belgijskim premogovnim družbam primerno podporo, da bodo mogle znižati ceno svojemu premogu ter se držati skupnih cen. Polovico te podpore bo vzela na svoje rame belgijska država, polovico pa premogovna in jeklarska skupnost. žalovanje neutemeljeno. Če se bodo namreč Sudanci odločili za popolno samostojnost, jim ne bo mogel nihče braniti, da bi se ne priključili kdaj pozneje k britanski državni skupnosti. Ameriški tisk pa poudarja, da bo podpis anglo-egiptovskega sporazuma olajšal obnovitev razgovorov o ustanovitvi obrambne skupnosti na Bližnjem Vzhodu. Sicer pa je po podpisu sudanskega sporazuma sam general Naguib izrazil željo, da Egipt želi razpravljati o umiku britanskih čet s sueškega področja, nakar mu je angleški poslanik Sir Ralph Stevenson mirno odgovoril, da je Velika Britanija pripravljena načeti tudi to vprašanje. Kako se je'|godilo Ciril metodarjem na Koroškem Tako »edinstveno« prireditev so doživeli Korošci pretekli teden, da bi skoro ne verjeli, če bi o tem ne poročali razni časopisi. Na slovensko Koroško je namreč prišla iz Slovenijo skupina 20 duhovnikov, članov Cirilmetodijskepa društva, z namenom, da bi imeli vrsto koneertov po raznih krajih slovenske Koroške. To pa zato, da bi tik pred volitvami delali propagando proti slovenski demnkršeacski-stranki, kot piše »Naš tednik«. Škofijski ordinariat v Celovcu je celi skupini prepovedal maševati na ozemlju celovške škofije, kajti v nobenem primeru ni v skladu s cerkvenimi predpisi, da hodi neka določena skupina duhovnikov delat volilno propagando v tujo škofijo na povabilo priznanih komunističnih agitatorjev. Po tej prepovedi so jo neprevidni cirilmetodarji kmalu pobrali urnih nog domov, odkoder so prišli. Njih neuspelo misijonarjenje na Koroškem je res »edinstven« pojav v zgodovini katol. Cerkve. — Zapadno časopisje komentira z zadovoljstvom ta veseli dogodek ter ga smatra za važen datum v zgodovini stare Evrope. Mnogi smatrajo ta dan za rojstni dan Združenih držav Evrope. To bo morda tudi v resnici, če bodo znali evropski narodi pozabiti na svoja medsebojna nasprotja in ljubosumja ter ubrati pot vedno tesnejšega medsebojnega sodelovanja. Kratke novice ITALIJANSKI SENAT je razpravljal pretekli teden o volilnem zakonu. Vsled neprestane obstrukcije od strani opozicije je deset senatorjev vladne večine zahtevalo, da se da volilnemu zakonu prednost nujnosti. Predlog je bil sprejet z večino 54 glasov, tako da pride volilni zakon začetkom marca pred senatno zbornico, kjer bo, kakor je upati, še pred razpustom poslanske zbornice sprejet. * V MESTU BORDEAUXU se je končal proces proti nemškim esesov-cem, ki so 1944. leta postrelili v Oradouru sur Glan 642 mož, žena in otrok. Med obtoženci so bili tudi francoski Alzačani, ki so jih Nemci nasilno mobilizirali. Odsotni obtoženci so bili vsi razen enega obsojeni na smrt; od prisotnih sta bila dva, to je en Nemec in en Alzačan, obsojena na smrt, ostali pa na prisilno delo, oz. zapor do 12 let. Vsled obsodbe Alzačanov, je nastalo v Alzaciji velikansko ogorčenje, ki ga bo težko pomiriti. Ljudsko štetje v Jugoslaviji Dne 31. marca se bo v Jugoslaviji vršilo drugo ljudsko štetje po vojni. Prvo je bilo leta 1948. Popisali bodo ne samo število prebivalcev, nego bodo zahtevali tudi vrsto drugih podatkov, ki naj pomagajo ustvariti kar mogoče natančno sliko o delu in življenju jugoslovanskega prebivalstva. Te nove številne podatke potrebujejo za uspešno izvajanje raznih planov in pa za kontrolo o uspehih in neuspehih petletke. Posebnost letošnjega štetja pa bo to, da bodo zahtevali tudi izjarvo o razmerju do vere. To vprašanje v popisu leta 1948 sploh ni bilo postavljeno. Zakaj je prišlo letos'na vrsto, razlaga »Slov. poroč.« takole: »Pripadnost k določeni veri in brez vere sta družbeni dejstvi, ki ostaneta kljub ločitvi cerkve od države. Potrebno je vedeti, koliko prebivalcev pripada k določeni veroizpovedi in koliko prebivalcev je brez vere. S tem podatki se lahko od popisa do popisa spremlja, ali se neka veroizpoved razširja ali pada in ali napreduje vera ali ateizem. Spremljanje takih družbenih dejstev je v naši družbeni stvarnosti potrebno. Za pripadanja k neki veri je odločilno osebno prepričanje. Osebe, ki se izjavijo, da nimajo nobenega verskega prepričanja, se vpišejo kot »brez vere«. Tako »Slov. poročevalec«. Iz tega je razvidno, da od sedaj naprej hoče režim tudi uradno kontrolirati, kdo ima toliko poguma, da se priznava za vernega, in kdo takega poguma nima. Saj vemo, da pod UDBO ni brez posledic biti veren. Zato bodo uradne številke »vernih« gotovo veliko manjše kot so v resnici, doči* bo obratno število »brez vere® precej višje kot je res. etfxd»ri-pravljeni na vsako žrtev v blagor in korist naše državne skupnosti. Nečesa pa od nas nihče ne more pričakovati: aktivnega sodelovanja v političnem življenju dežele. Politiko in odgovornost zanjo prepuščamo o-nim, ki so za to poklicani. Mi hočemo skrbeti za nravne in duhovne temelje našega družbeno-političnega življenja. To je naše področje in našega deleža na tem področju ne more nobeden nadomestiti. Za povračilo ne zahtevamo nobenih predpravic. Zadovoljni bomo, če se nam prizna in da to, kar nam po božjem in človeškem pravu gre. Pri tem ne mislimo samo na svobodo bogočastja, ampak na celo vrsto svobod, ki so vključene v pojmu svobode vere in vesti. To so: svoboda verskega šolstva, svoboda katoliškega tiska in svoboda verskih organizacij in obenem s tem tudi pravica, da svobodno razpolagamo z ma- Po 5 dolarjev: Slovenska dobrodelna zveza št. 50 Cleveland; Sv. Barbara KSKJ št. 23, Ohio; Sv. Cirila in Metoda, št. 4 Minnesota; Collim-voodske Slovenke SDZ št. 22, Cleveland; Sv. Antona Padovanskega KSKJ št. 216, Penna; Sv. Jožefa KSKJ št. 69. Montana = lir 18.600.-v Prispevajte za „Katoliški dom"! Iz življenja Cerkve Mati pri kardinalu Mindszentyju Zadnjikrat je obiskala svojega sina kardinala Mindszentyja njegova mati Barbara Kovaes 23. novembra lanskega leta. Avto politične policije je pripeljal staro mater v nedoločen kraj, kjer je kardinal v neki vili. Kardinal je pridobil nekaj na teži, zagotovil mater, da se dobro počuti. Njegov zapor je popolna ločitev od sveta. More dnevno maševati in nekaj ur na dan more delati sprehode po parku vile vodno pod nadzorstvom. More brati samo komunistične liste. Madžarsko vojno ministrstvo je v soglasju z notranjim ministrstvom odredilo S posebno okrožnico nov popis zvonov. 17. decembra 1952 so pobrali prve zvonove v cerkvi sv. Ane v Budimpešti. Ljudstvo je ogorčeno protestiralo. Tudi po drugih krajih so zaplenili zvonove. Listi pišejo, da gre to v vojne svrhe in zadeva ta usoda le one cerkve, ki imajo več kot en zvon. Je škof Bosilkov še živ? Londonski katoliški časopis »Univers« prinaša razgovor enega svojih dopisnikov z bolgarskimi diplomati. Iz tega razgovo- 0 ra je razvidno, da utegne bili msgr. Evgenij Bosilkov, škof iz Nikopolisa, ki je bil preteklega oktobra po sofijskem sodišču obsojen na smrt, še vedno živ. »Izvršitev smrtne obsodbe je izjavil nek diplomat dopisniku, je bila doslej vedno objavljena v Sofiji. V primeru msgr. Bosilkova do-slej še ni bilo take objave, po čemer bi mogli sklepati, da sodba še ni bila izvršena. Nove metode preganjanja Kitajski komunisti so iznašli nov način, kako prisiliti misijonarje, da zapuste Kitajsko. Prepovedali so jim namreč nakup kakršnega koli živeža in pijače. Tako so prisiljeni prositi komunistične oblasti za dovoljenje za odhod. Tako poroča frančiškanski pater Elmar Bartlcm iz Monakovega, ki je po 13 mesecih zapora v komunističnih ječah, 4. januarja srečno prispel v Hongkong. Zakonca Rosenberg Zaradi izdaje skrivnosti o atomski bombi Sovjetski zvezi sta bila ameriška državljana zakonca Rosenberg obsojena na smrt pred ameriškim sodiščem, ki ju je spoznalo za kriva. Njun zagovornik je vložil na predsednika ZDA prošnjo za pomilostitev. General Eisenhotver je prošnjo zavrnil, češ da zakonca Rosenberg ne zaslužita pomilostitve zaradi svoje zakrknjenosti. Zaradi tega je rdeče časopisje po vsem svetu zagnalo strašen protest. Značilno pa je, da je tudi sv. oče posredoval pri predsedniku Eisenhowerju za pomilostitev Rosenbergovih. In glejte, komunisti niso protestirali zaradi tega, temveč je advokat obsojenih zakoncev v ponovni prošnji na Eiscnhowerja navedel in-tervencijo sv. očeta kot poseben razlog za njuno pomilostitev. terialnimi sredstvi, ki so nam za to potrebna. Teh sredstev ne pričakujemo od država kot darilo: preskrbel nam jih bo narod, ki v svojo Cerkev veruje in jo ljubi. Ako upošteva današnja državna oblast ta načela, smo mi, katoliški škofje, prepričani, da bo kmalu popustila napetost med Cerkvijo in FLR Jugoslavijo, še več, ti odnosi se bodo uredili v obojestransko korist. To pa je cilj, za katerega je vredno nekaj žrtvovali. To vlogo, gospod maršal, naslavljamo mi, katoliški škofje FLR Jugoslavije s svoje skupne konference v Zagrebu naravnost na vas kot vrhovnega voditelja in načelnika državne skupnosti v popolnem zaupanju, da bo naša vloga našla tak sprejem in razumevanje, kakršno ji po važnosti stvari pripada. Izvolite, gospod maršal, sprejeti izraze našega vdanega spoštovanja. Slede podpisi dvajsetih škofov in apostolskih administratorjev. Ind....................................hr 12.400,- SPOMENICA JUGOSLOVANSKEGA EPISKOPATA MARŠALU TITU o položaju katoliške Cerkve v Jugoslaviji (Nadaljevanj’e in konec) napada katoliško Cerkev, njene škofe in duhovnike, se norčuje iz vere, ponareja zgodovinska dejstva v škodo Cerkve, kari-božji ali je prisostvovala verskemu pouku cerkvene osehe in verske obrede itd. tako omejenih po obsegu in nakladi, da cerkvene osebe in ustanove in se mora prenehati s kurzom preganjanja, ki je v velja■ Ml »J i" GIO SIP 01DIARIS!TIV0 Zaradi uvodnika »Nerazumljivo protislovje« z dne 22. jan., smo doživeli čast, da sla nas vsak po svoje ozmerjala »Prim. dnevnik« in »Soča«. Ta slednja je bila posebno huda. V številki z dne 31. jan. nam je posvetila kar uvodnik. Imenuje nas farizeje zato, ker smo trdili, da ne more biti iskreno proslavljanje duhovnika pri ljudeh, ki izpovedujejo ideologijo, v imenu katere se v Jugoslaviji preganjajo škofje in duhovniki in verniki. V odgovor nam »Soča« meče v obraz, da oni spoštujejo duhovnike, ki so narodni, ki so slovenski, one druge pa, ki so kot kardinal Stepinac sodelovali z okupatorjem v škodo ljudstvu, da kaznujejo kot zločince. Drugi primer, katerega uvodničar »Soče« navaja nam v zgled, je stari 83-letni duhovnik in pisatelj Finžgar, ki je bil za svoje zasluge za narod deležen velikih odlikovanj in nagrad. Potem nas »Soča« poziva, zakaj ne povemo svojim ,'čitateljem, da Vatikan noče skleniti z Jugoslavijo konkordata zato, ker se noče odreči tistim neupravičenim privilegijem, ki se jim je odrekel v vseh ostalih državah. Nato nadaljuje: »Zakaj jim ne pove tudi (»Kato!. glas« namreč svojim čitateljem), da je 'večina katoliških duhovnikov v Goriške srednje šole so v tem meseeu izdale svoje Izvestje za šolski leti 1950/51 ter 1951 52. To je po vojni drugo tovrstno izvestje slovenskih srednjih šol v Gorici. Daje nam shematični pregled življenja in dela na šoli, kakor ga morejo nuditi številke in statistike. Tako izvemo, da je bilo v šoli 1. 1950/51 na strokovni šoli vpisanih 161 dijakov in dijakinj; na nižji srednji šoli 137, na gimnaziji - liceju 56, na učiteljišču U. V šol. letu 1951/52 pa na strokovni šoli 152 dijakov in dijakinj, na nižji gimnaziji 140, na gimnaziji - liceju 55, na" učiteljišču 50. Poleg tega ima letos izvestje neko novost, namreč več fotogra-fij učencev in profesorskega zbora iz raznih šolskih let (od 1946/47 naprej). Vse niso posrečeno izbrane, kljub temu prijetno poživljajo statistične podatke in sezname imen. Gotovo bodo skupaj s podatki dobrodošle tudi čez veliko let z?, vsakogar, ki se ho zanimal za razvoj slovenskega solstva v Gorici. K tej novosti, ki je v prvem izvestju pred dvema letoma ni bilo, prirediteljem samo čestitamo i„ Jclimo, da bi vnaprej skrbeli za kvalitetno boljšo izbiro fotografij in pa za klišejom pr;mer. nejši papir. Knjiga bo na ta način stala kako liro več, toda vsak bo gotovo rad žr-Uoval nekaj več zato, da bo dobil v roke knjigo, ki ga bo v vsakem, tudi estetskem oziru zadovoljevala. Izvestju je v drugem delu dodana beseda o pogojih, v katerih živijo in delujejo slov. srednje šole, ter seznam skript, ki so jih za svoje predmete pripravili različni profesorji. Končno najdemo še esejistični sestavek Slavoljubov o Primožu Trubarju. Gotovo so se slovenske srednje sole v Gorici S tem sestavkom hotele oddolžiti štiri-stoletnemu jubileju prve slovenske knjige, ki smo ga Slovenci praznovali lansko leto, ko izvestje ni izšlo. Zato je članek, zelo na mestu. Poleg tega je ta članek in naslednji Mladina naša nada na mestu tudi zato, ke obnavljata tradicijo slovenskih šolskih WILHELM HONERMANN: ©ce ^amljcia ZLATA POT Tako je rastel otrok Jožef de Veuster. Njegovi dnevi so bili prekipevajoča čaša, polna moči in poguma in divjega veselja do življenja. Dokajkrat je moral klečati pred križem na dvorišču^ ker ni znal brzdati svoje jeze. Pogosto je na šolskem dvorišču pestil fante, ki so ga nato glasno ln s krvavečimi nosovi tožili učitelju. Ako Je Jožef na katerim izmed svojih mladih tovarišev opazil kaj slabega, neplemenitega) podlega, tedaj njegova jeza ni poznala meje. Nekoč je prišel zraven, ko je neki hudobnež, Sus Baal, ki je bil kaki dve let* ^tarejši od njega, napadel majhno deklico, z,f de Veuster je kakor ris planil na napadalca .. .. tla N, t z vso močjo treščil ob ° se je vrgel nanj in ga premlatil ■ trdimi pe8tmi tak0 mo,n„ po glavi m telesu, da je Sus stokajoč klical na pomoč. Le z „ajvečjo težayQ končno učitelj rešil iz pesti maSževfllca. Jožefa je strogo kaznoval, , tazen bi bil učitelj gotovo omilil, ako bi bil Vedel za v*Tok pretepa. Jožef pa je bil preveč po- Jugoslaviji spoznala kot pravilno stališče vlade in si želi sporazum z njo, da pa tega ne morejo doseči, ker jih ovirajo Vatikan in njegovi svetovalci, ki iz inozemstva nadaljujejo z izdajstvom nad svojim narodom, medtem ko istočasno svetohlinsko zavijajo svoje oči in se delajo žrtve ter. potvarjajo resnico?« Tako, sedaj smo svojim čitateljem celo z besedami »Soče« vse povedali, kar ta želi, da jim povemo. Naši bralci pa, ki imajo dovolj zdrave pameti, naj presodijo, če smo prav trdili v omenjenem uvodniku. Prinesli smo »Odgovor Državnega tajništva Njegove Setosti Pij a XII. na noto jugoslovanske vlade«, objavili smo spomenico jugoslovanskega episkopata jugoslovanski vladi v Beogradu, katero je podpisalo dvajset škofov in apostolskih administratorjev Jugoslavije. V njih je dovolj gradiva za vsakogar, da spozna, če ima še možgane za presojanje, da farizeji nismo mi, temveč »Soča« in tovariši, ki se resnice bojijo in zato hinavsko častijo nekatere duhovnike zato, da laže udrihajo po katoliški Cerkvi in njenih predstavnikih, škofih in papežu, ter z večjim uspehom zapeljujejo svoje bralce. izvestij, ki so prinašala vedno tudi kake znanstvene članke profesorjev. Izvestje slov. srednjih šol v Gorici zato vsem toplo priporočamo. Nnj povsod pomaga zbujati zanimanje za naše šole in naj vsem tudi priča o resnosti slovenskih srednjih šol. VERA IN ČAS »Če bo šlo tako naprej, me dobite do smrti vsako nedeljo ob 9.30 pri radiu. Zelo sem zadovoljen z novo versko uro, ki jo imenujejo: vera in naš čas«. Tako me je ustavil na cesti stari znanec, prava kraška korenina, ki je ne bo podrla nobena fronta in nobena burja — razen smrti. Veliko sva še govorila o tej novi verski uri na našem slovenskem tržaškem radiu. Obema se zdi, da je čas zjutraj ob 9.30 zelo dobro izbran. Takrat se večina ljudi odpravlja k maši in tako jih ta ura lepo duhovno pripravlja in kliče k zbranosti. Neki drugi prijatelj mi je celo rekel, da je sedaj v cerkvi pri nedeljski maši ob desetih več zbranosti, ker mnogi ljudje poslušajo pred mašo katehetični govor in zanimive novice iz domačega in širnega katoliškega sveta. Zopet nekdo pa je dejal, da pričakuje od tako potrebne ure še kakšno liturgično opozorilo. Na primer na zadnjo predpostno nedeljo naj bi nas opozorili še bolj na pepelnico in na obred pepeljenja kakor pozneje na križev pot, cvetnico, velikonočno spoved, šmarnice, praznik Srca Jezusovega, prve petke, v oktobru rožni venec, potem ~ornice, itd. Tako liturgično opozorilo in pojasnilo je za duhovno rast zelo važno in koristno. 7 ržaškim gospodom, ki skrbijo za to novo radijsko oddajo, dajemo vse priznanje. Obenem pa želimo, da bi od časa do časa slišali tutli naše Goričane! ŠIRITE NAŠ LIST ! nosen, da bi bil izdal svojega vsega pomilovanja vrednega tovariša. Nasprotno, ko je bila šola končana, je vzel iz hlačnega žepa jabolko in rekel: »Na, vzemi, Sus! Potrebuješ okrepčila! Če boš pa še kdaj tepel kako deklico, te pobijem do smrti.« Sus se je boječe ozrl v bliskajoče se fantove oči. Nato je bojazljivo povesil pogled, vzel jabolko in zbežal. Jožef je bil trd in pogumen in često zelo jezljiv fant. V njegovih žilah je plala vroča kri njegovega očeta, na dnu njegove duše pa je bedela materina dobrota in milina. Vsepovsod, kjer so se veselili življenja, je bil Jožef zraven. V vsak pisan vrvež se je vtaknil. Ako je vabila vroča deška igra, kepanje ali celo semenj, je fant vriskajo planil v razposajeno življenje. V njem je bilo nekaj nenavadnega. Zgodilo se je včasih, da je nenadoma zbežal od hrupa in igre in se umaknil v tihoto. Ure in ure je nato blodil po samotnem gozdu ali presedel v kakem kotu v cerkvi. V Werchternu je bilo spet proščenje. Stari oče je povabil mater in otroke v semenj. Vsako leto je bilo tako in proščenje v Werchternu je bilo dan prekipevajoče sreče za mlada srca. Vaški semenj je bil en sam vrtinec trušča, smeha, vreščeče godbe in predirnih Varstvo rastlin: Boj koruzni (proseni) vešči , OPOMBA: Kmetijsko nadzomištvo v Gorici je razposlalo našim duhovnikom okrožnico o zgornjem predmetu. To okrožnico naj bi duhovniki prečitali vernikom. To dejanje kmetijskega nadzorništva je hvalevredno, a drugič naj take okrožnice tudi prevede v slovenščino. Koruzna vešča (v slovenščini ima starejše ime »prosena vešča«, ker so jo prej spoznali na prosu, latinski »pyrausta nubilalis«, italijanski »pi-ralide«) je v odrastlein stanju metulj. Ta odloži jajčka na mlade koruzne rastlinice. Iz teh jajčk se izle-zejo ličinke — črviči, ki se zarijejo v stebla, po teh vrtajo in se hranijo od tkiva. Letno sta dva roda, dve pokolenji. Ličinke drugega pokole-nja prezimijo v koruznih steblih in tudi v kocljih, se tam zabubijo in spomladi vzletijo kot odraščeni me- tulji- Ličinke-črvi povzročajo ogromno škodo. Ta zavisi od tega, da ličinke z razjedanjem notranjosti stebla celotno rastlinico hudo ošibijo in zato ne more tako steblo dati zadovoljnega klasa. Mnoga stebla se tudi prelomijo. Z zakonom z dne 20. januarja 1948 je bilo vpeljano obvezno zatiranje tako koruzne vešče kakor tudi sovke zrnarice (notua), katere črvi razjedajo zrnje na klasih. Po navedenem zakonu je predpisano, da se mora do konca aprila uporabiti ali uničiti vsa stebla in sploh vso koruzno in sirkovo slamo kakor tudi vse koclje-stržene od klasov. Z zakonom od 6. decembra 1950 je bil zgorajšnji rok skrajšan na 15. a-prila. Za praktično izvedbo predpisanega uni-čevanja svetujemo: a) Odrezati koruzna in sirkova stebla tik zemlje, tako da se odstranijo vsi škodljivci; b) uporabiti tekom zime vsa stebla in vso slamo ter koclje-stržene ali kot krmo, kot ensilažo, kot nastilj ali kot gorivo in to najpozneje do 15. aprila. c) Na sedežu kmetijskega nadzorništva je kmetovalcem na razpolago poseben stroj — drobilec (sfibiatrice), s katerim se slama zdrobi in s tein se zamorijo vse ličinke v slami, istočasno pa se dvigne uporabna vrednost slame kot krmilo ali kot nastilj. č) Koruzne slame in stebel ne smemo rabiti za napravo ograj, zaščitnih streh in podobnega, ker bi s tem vzdrževali sredi njiv okuženujoča ognjišča in bi s tem povzročili škodo sebi kakor tudi tistim, ki bi se zgornjih navodil točno držali. Končno velja za vse opomin, da bodo lovski čuvaji sežgali na račun onih, ki se ne bodo držali zakona, vso koruzno slamo, kočije in sirkovino, ki ne bi bila porabljena do 15. aprila. Poleg tega bodo prizadeti še kaznovani, kot zakon predvideva. Kako odstraniš debelo vejo? Večkrat moramo odstraniti s sadnega drevesa kakšno debelejšo vejo in kdor nt pazi, napravi redno drevesu veliko rano. Take rane drevo šibijo in so lahko tudi začetek oziroma vzrok, da drevo shira. krikov. Življenje se je sukalo na sejmu kakor vrtavka. Dišalo je po pečenih jabolkih in poticah. Kmečki otroci iz Tre-melova so se zadovoljno podili v vsem tem razveseljevanju. Najbolj razposajen med vsemi pa je bil Jožef de Veuster. Nenadoma pa, sredi vožnje na velikem vrtiljaku, se je Jožef nenavadno zresnil. Zazdelo se mu je, kot da je ves ta hrup nekaj nelepega, neka sovražna sila, ki z umazanimi rokami. grabi po njegovem srcu. V tem vrvežu ni mogel prav misliti in ne svobodno dihati. Neka umazana pest mu je stiskala srce. Še med vožnjo je Jožef skočil z vrtiljaka. Bratje so zakričali, Jožefa pa že ni bilo nikjer več. Mati in vsi njegovi bratje so ga iskali. Skrb za fanta je materi stiskala srce. Morda je spet kakšno nevarno uganil. Toda stari oče, ki je z neko varno gotovostjo znal čitati v duši svojega vnuka, je mirno rekel : »Poglejte v cerkvi!« Ko je mati nato stopila v cerkev, je videla sina, ki je klečal pred glavnim oltarjem. Nepremično je zrl na zlati tabernakelj, pred katerim je mirno plapolala rdeča večna luč. Tu je bila tišina. Ves hruše jn trušč semanjega dne se je razbijal ob debelih stenah cerkvenih vrat. Tukaj je Če kaže veja nad 5 cm premera, potem jo najprej v razdalji 1/4 m od debla na-žagamo do polovice na eni strani, nato par cm niže na drugi, da se lepo odlomi. Nato odžagamo še čep. Če na sadnem drevju uporabljaš žago. potem obreži vsako rano z ostrini nožem prav na gladko do zdravega luba. Le tako se bo rana kmalu zarastla. Šola za kmetijsko časnikarstvo v Nemčiji V kopališču Godesberg blizu Bonna se vršijo 3inesečni tečaji za vseučiliške profesorje in asistente, ki naj potem dijake uvajajo v kmetijsko časnikarstvo. Na teh tečajih predavajo priznani ameriški strokovnjaki. Sredstva za vzdrževanje črpajo iz Marshallovega plana. S sredstvi istega vira vzdržujejo v Nemčiji tudi 510 zimskih kmetijskih šol. V te sprejmejo mladino, ki je dosegla obvezno šolsko izobrazbo in ki se hoče izučiti ali izpopolniti v kakšni kmetijski panogi. Bolniško zavarovanje kmečkega prebivalstva Organizacija »Neposrednih obdelovalcev« (coltivatori diretti), bolje rečeno »zveza samostojnih malih kmetov« je predložila parlamentu osnutek zakona o zgornjem vprašanju. Poslanci so priznali zakonu nujnost in tako je prišel zakon kmalu v razpravljanje. Mogoče da je sedaj, ko to pišemo, celo že sprejet, mogoče pa bo še večkrat poslan zakonodajnemu odboru v ponovni pretres, ker je zadeva velevažna in so z njo združene velike obveznosti gospodarske narave. Osnovna misel zakona je naslednja: Kmet plačaj letno gotovo svoto, katere višina se ravna po velikosti posestva, zato pa uživa celotna kmetova družina ugodnost brezplačne zdravniške oskrbe. Predno bo zakon stopil v veljavo, bomo o tem podrobno poročali. I Izšel je PflSTmČEK j za februar j Največja pozornost zaradi zadnjih poplav velja Nizozemski, ki je bila najhuje prizadeta. Skoro vse države Evrope, razen ko-minformističnih, so priskočile Nizozemski na pomoč s tem. da so ji poslale za prvo silo najpotrebnejših stvari. Istočasno so bile po raznih državah organizirane denarne zbirke. Tudi italijansko ljudstvo, katero jo zadela koncem 1951. leta podobna, a veliko manjša nesreča, se je velikodušno odzvalo klicu za pomoč ter zbralo visoke vsote. Natančnih številk nimamo na razpolago, ker se zbirke še vedno nadaljujejo. Naj povemo samo to, da se je v samem Milanu nabralo več kot sto milijonov lir. Tudi Trst se je dobro odrezal, saj je nabral v ta namen že 12 milijonov lir. Kakor navadno je bil tudi tokrat sv. oče med prvimi, ki so se zavzeli za- poplav-ljence. Poslal jim je svojo tolažilno besedo bil človek varen. Mir je blagodejno vplival na malo in zbegano otroško srce. Mali je pristopila k otroku, ga začudeno pogledala in vprašala: »Zakaj si ubežal s semnja? Tako sem se bala zate!« Toda deček je samo odgovoril: »V hrupu ne moremo misliti na Boga!« »Fant ima prav!« je pozneje dejal stari oče, ko mu je kmetica povedala nenavadne besede. »Včasih moramo iz posvetnega hrupa v božjo tišino, sicer se utopimo v njem kakor v umazani vodi.« Tiste dni so tudi pobožne osebe v farni cerkvi v Tremelovu začele zmajevati z glavo nad divjim rdečeličnim kmečkim fantičem, ki je zdaj često po cele ure tiho in pobožno in s svetlimi očmi klečal pred tabernakljem in tako pobožno molil, kakor je znala le devica Tereza Kiste-mackers. Pomladi leta osemnajstopetdesetega pa je nebo z vso svojo milostjo obogatilo to otroško srce. Cvetna nedelja naj bi bila dan prvega svetega obhajila. Župnik je z vso gorečnostjo pripravljal otroke na ta veliki dan. Kakor umetnik je oblikoval duše mladih Flamcev, ki so sedeli pred njim z vsemi svojimi napakami in malimi slabostmi. In vendar so mlada srca gorela v dobri volji. Jožef de Veuster Toplota v hlevih bi morala znašali okoli 10° C, potem bi krave daje največ mleka. Tako so dokazale poskušnje vseučilišča v Missouri, ZDA. Če je toplota višja od 20° C, se krave počutijo neprijetno. Pri toploti 30° C krave skoraj izgubijo mleko, pri 38° C prenehajo jemati krmo, pri 40° C kažejo znake, da zelo trpijo. — To so toplote nad 10° C. Če začne padati toplota pod 10° C, krave več požro, a manj molzejo in postajajo vedno bolj nemirne. Točni podatki, kako so se krave obnašale v mrazu, pa še niso sporočeni. Koloradski hrošč ali krompirjevec prezimuje v zemlji, kar je našim kmetovalcem že znano. Rastlinozdravstveni zavod v Veroni je skušal dognati, kdaj se zarijejo v zemljo oni hrošči oziroma njih ličinke, ki prezimijo in kdaj se začnejo spomladi pojavljati. Poskušnje so delali v bližini Verone skozi 2 leti in ugotovili nasleduje: L. 1950 so se prve ličinke zarile v zemljo 10 oktobra, največ se jih je zarilo drugi dan, to je 11. oktobra, potem pa vse manj do 31. oktobra, zadnje sp se zarile 6. novembra. Od vseh ličink, ki bi se lahko zarile, se jih je zarilo v zemljo 96?o. Od teh zaritih ličink so se pojavili prvi krilati hrošči 1. marca 1951, največ jih je izletelo med 9. in 23. aprilom, zadnji 30. aprila. Od vseh ličink, ki so se zarile v zemljo je vzletelo 66% hroščev, torej jih je poginilo preko zime v zemlji 3t°o ali dobra tretjina. * To so izsledki poskusov ,v omenjenem in strogo nadzorovanem okolišu. V prosti naravi bo najbrže nekoliko drugače, a ne mnogo. V prosti naravi imajo namreč prezimujoči hrošči različne sovražnike, kot krta, razne bolezni, jedke snovi zemlje in posebno pa jedke snovi, ki jih nalašč zato spravi v zemljo človek. V tem oziru je eno najboljših sredstev umetno gnojilo apneni dušik (calciociana-mide). To gnojilo moramo itak spraviti v zemljo nekaj dni - navadno teden dni prej ko sejemo oziroma sadimo. Če bi pazili in bi spravili apneni dušik v zemljo vsaj do 1. marca, bi iz pognojenih njiv vzletel le redek hrošč. Za drugo leto moramo računati z mnogo hujšimi napadi koloradskega hrošča kot so bili letošnje leto. pa tudi svojo izdatno pomoč. Isto je storila papeška podporna komisija, ki se je obvezala med drugim, da sprejme dva tisoč nizozemskih, tisoč angleških in tisoč belgijskih otrok v svoje počitniške koVb-nje. Jasno je, da bodo vsi prispevki, četudi bodo še tako veliki, pokrili le majhen del povzročene škode, ki znaša okoli 170 milijard ital. lir. Nizozemska bo potrebovala vse izdatnejše pomoči, ki jo bo gotovo tudi dobila. Glavna teža obnovitve opustošenih krajev pa čaka nizozemsko ljudstvo, ki bo s svojo žilavostjo in pridnostjo tudi te rane polagoma zacelilo. Zadnje velike plime, ki so jih po zadnji novi luni pričakovali ter se. jih tudi upravičeno bali, niso povzročile nobene večje škode. je v teh urah spoznal, da ne kleše svetnikov samo ljubi Bog, ampak da moramo večino udarcev napraviti sami. Krepko je vzel v roke dleto in kladivo in voljno poslušal župnika, ki ga je učil, kam naj nastavi orodje. Trdi, divji kmečki fant je sam sebe strahoval. Zlomil je tilnik uporni deški trmi in upognil gospodovalno nepotrpežljivost in otroški ponos. Krotil je vročo kri, ki je bila tako pogosto srdito zaplala v srcu in pesteh. Težka je bila taka samovzgoja. Zadajal je rane lastnemu srcu. Da, srce je res treba vreči na nakovalo in ga kovati v ognju. V mladi duši je pri tem rasla notranja moč. V soboto pred cvetno nedeljo je pokleknil Jožef de Veuster pred duhovnika v spovednico in priznal svoje grehe. Z majhnim kesanjem se je obtožil malih napak, pri katerih so njegovi tovariši odnesli le praske in buške, a z vročim in odkritosrčnim kesanjem je obžaloval velike grehe, zaradi katerih je mati jokala. Samo tega ni mogel prav iz srca obžalovati, da je Susa Baala tako strašno premlatil. »Namesto kesanja mu bom dal še eno jabolko,« je predlagal duhovniku. Pri tem je obveljalo. Jožef sc ni bal obtožiti se pri spovedi svojih grehov. Že davno mu je oče pr«- Izvestje goriških srednjih šol SVETI OČE ZA POPLAVLJENCE Stran 4. KATOLIŠKI GLAS Leto V. - ev. S TRŽAŠKEGA Prešernova proslava v Nabrežini Pevsko društvo Avgust Tonce v Nabrežini priredi v nedeljo dne 22. februarja ob 16. uri v kinodvorani v Nabrežini, Prešernovo proslavo s kulturno prireditvijo, pri kateri sodeluje tudi nabrežinska godba. Vabljeni vsi! Sv. Jakob POSTNE PRIDIGE Prihodnje leto bo že sto let, odkar v naši cerkvi sv. Jakoba poslušajo slovenski verniki postne pridige v svojem jeziku te» se tako pripravljajo na velikonočno vstajenje. Tako se bo tudi letos nadaljevala ta starodavna navada. Verniki iz središča mesta imajo edinole pri Sv. Jakobu priliko slišati postne pridige v slovenskem jeziku. Pridite vsako nedeljo vsi k Sv. Jakobu. Ob 3 in pol popoldne bo slovenski križev pot, takoj nato okoli štirih pa postna pridiga* za sklep še kratek blagoslov. Letos bo naš postni pridigar č. g. Rafko Premrl, profesor na slovenski gimnaziji v Gorici in bivši župnik v Zabnicah pod Vi-šarjami. Z veseljem ga pričakujemo. Dolina Zopet imamo poln koš novic, ki bodo zanimale tudi vas. To pot so zelo pestre in od vseh vetrov in tako vas ne bodo utrudile: —V nedeljo 25. januarja smo slovesno blagoslovili nove farne zvonove. Bil je lep obred in zgodovinski dogodek, ki ga ne doživi vsak rod. Iskreno želimo, da bi bil zadnji te vrste za nas in za naše potomce, saj vemo, da je vse to posledica strahotne vojske, ki je ne privoščimo nikomur! Botri naših zvonov so bili: g. Ota Ignacij, g. Jerjan Jožef, ga. Štrajn Justina in ga. Ota Justina. Z darovi botrov in vseh vernikov, ki so se zbrali na ta dan, bomo nabavili naši farni cerkvi nove spovednice. * — In zvonik? Okrog cerkve je pravo razdejanje, da se komaj prerineš v cerkev. Do sedaj so podrli ostanke starega zvonika in sedaj pripravljajo material za novega. Če bo vreme dopuščalo, se bo začel novi zvonik dvigati v zadnjih dneh tega meseca. Tam v juliju ali v avgustu bo delo končano. Zvonik bo najvisji v naši okolici (35 m) in iz njega bo donel novi največji zvon (1.864 kg). — Pri gradnji novega zvonika se je v noči 27. decembra zrušil velik del visokega podpornega zidu, ki obdaja »žegen« na severni strani. Neki vse-znali časopis je takoj pisal, da se je podrl zid zakristije v Dolini, (ki pa je čisto na drugi strani). Ti naši komunisti že več ne vedo, kaj je zakristija in kaj je navadni obrobni zid! Tržaški urad za javna dela bo popravil to veliko nezgodo, ki na srečo ni naredila, sosedom nobene izredne škode. * — Z dvorano pa je križ in sicer vedno večji. Dolgovi kar naprej rastejo. Pravega odra še nimamo in to nas davi. še vedno upamo, da se bo vendar še našel kakšen dobrotnik in vsaj malo zmajšal nase račune. Kljub težavam pa dvorana že od božiča dalje lepo služi svojemu namenu. V nedeljo 8. febr. so gostovali pri nas višje-šolci iz Trsta z igro »Romualdove skrbi«. Vsi gledalci smo bili izredno zadovoljni in vsaj tisti dve uri — brez skrbi! Na tiho nedeljo nas vrli dijaki zopet obiščejo in sicer z versko igro: »Zmagala si«. — Tudi na pustno nedeljo' bi moralo biti v naši dvorani lepo veselje, a je gospa burja prekrižala načrte. Imeli pa smo zelo lep film in zraven še brezplačni koncert. Ko se je burja le preveč pretepala z elektriko, so odlični mačkovljanski pevci zapeli več zbornih pesmi. * — Pa še eno dodajmo, da bo uvod v to dolinsko pismo bolj opravičen. V zadnjem času so imeli gotovi časopisi veliko opravka z dolinsko občino in njenim vodstvom. Tako je prišlo na dan, da ima naša občina kar bajno številko dolgov, oziroma uradno povedano primanjkljaja. Govorijo in pišejo o sedemindvajsetih milijonih in čez. Neki hudomušnež je imenitno pogodil in rekel tako: z dolinskim občinskim proračunom je tako kakor s pariško žensko modo: nikjer kritja, povsod primanjkljaj! — Ta zelo dobesedna primerjava sicer velja tudi za druge občine, le da gotovi velmožje gledate samo na Dolino in mislite, da smo se po lastni krivdi obdali s kitajskim zidom in železno zaveso. Bolj se za nas zanimajte, pridite med nas sedaj in ne samo kakšen mesec pred volitvami. Gospodar, ki hodi v svoj vinograd samo na trgatev, pač ni hvale vreden! Ijena. Pred kratkim so nam vrnili zvonove, ki nam res lepo pojo. Čakamo še na župnišče, ki leži v razvalinah, v sramoto vsem oblastem, ki po devetih letih niso našle možnosti, da ga pozidajo. Izgovarjajo se, da ni potrebnih finančnih sredstev, ali celo da ni razširjen na naše ozemlje zakon, po katerem naj bi bila dolžna država povrniti vojno škodo, prizadeto cerkveni imovini. Res čudno se nam zdi, da se niso spomnili na ta zakon, ko so tako skrbno hiteli obnavljati zakonodajo, ki je našemu narodu že v preteklosti prizadela toliko gorja. Naše začudenje je toliko bolj upravičeno, ker slišimo čez Fernetiče, da so celo v Jugoslaviji obnovili skoraj vsa župnišča, nekatera celo s pomočjo državnih sredstev. Radi tega trpi vsa župnija, ker morajo duhovniki iskati stanovanje po privatnih hišah. Nujno potrebujemo na Opčinah dvorano, kjer naj bi se slovenski katoličani zbirali in se prosvetno udejstvovali. Prilike so danes take, da je to izvedljivo. Zahteva se le več idealizma in dobre volje od vseh faranov. Naj danes še to povemo, da v tej zimi pri nas ljudje veliko umirajo. Naš novi zvon kar naprej žaluje. Mad zadnjimi smo v soboto pokopali mladega moža Vigilija Hrovatina, ki je že dalj časa bolehal in se več mesecev zdravil v zdravilišču v Nabrežini. Bil je dober gospodar in skrben za družino. Pogrešali ga bodo zlasti vsi, ki se vozijo s tramvajem, kjer je bil več let sprevodnik. Zapušča ženo in dva otroka. Ljudje so ga v velikem številu spremljali na zadnji poti. Z GORIŠKEGA f Slavec Peter Na Prebenegu je nenadoma umrl cerkveni starešina Slavec Peter. Prejšnjo nedeljo je še bil v veseli družbi domačih cerkvenih pevcev, v ponedeljek in torek je ves dan pridno delal in ob enih zjutraj v sredo II. febr. je bil — mrlič. Imel je komaj 67 let. Vsem se nam zdi, da je bil kakor ukraden. Nismo bili pripravljeni na njegovo nenadno smrt, a o njem smemo zapisati, da je bil pripravljen. Vse življenje je zvesto služil sveti Cerkvi; svete zakramente je prejemal večkrat na leto. Radi vzornega življenja ga je gospod dekan Piščanec imenoval za cerkvenega starešino na Prebenegu. Velik pogreb je dokazal, kako so ga zlasti možje spoštovali in ljubili. Pokojnega priporočamo v pobožno molitev, veliki Slavčevi rodbini pa izrekamo iskreno sožalje. vzgojil navado, priznavati storjene pre-greške. Doma ni nihče kaj zamolčal ali prikrival. Če je kmet le pogledal svoje otroke, so morali takoj s spovedjo na dan. »Priznati je moško,« je cesto učil oče. »Samo bojazljivec se boji tega.« Ko je po spovedi župnik dečka opominjal in govoril v otrokovo dušo besede ljubezni, je Jožef čutil, da kleči pred prestolom usmiljenja. In ko je duhovnik blagoslavljajočo desnico dvignil k odvezi, je deček začutil, da se je milost božja razlila v njegovo srce. Po prisrčni zahvali je Jožef stopil iz cerkve. Zunaj je sonce pregnalo vse oblake in lepota pomladi je objemala stvarstvo. Prevelika svetloba je Jožefa slepila, da si je za hep z roko zastri oči. Nato pa je željno in veselo pil luč in kipeče življenje poveličane narave. Ljubi Bog! Ali je bila to res njegova domača? Ali so bile to res stare, s slamo krite koče s svojimi ilovnatimi stenami, ki so se tako svetlo iskrile skozi zelenje jelk in lip? Ali ni bila vsa pot domov polna cvetic in barv in sonca? Ali je bila to prva pomlad? Ali pa je bilo vse to le zato. ker je nosil v svoji duši nebo in sveti mir in novo, silno božjo moč? Deček je vriskaje planil na travnik in Opčine Bolj poredkoma se oglašamo, čeprav je naša župnija med največjimi na Tržaškem in čeprav je pri nas precej novega. Saj naša vas neprestano raste in se razvija, da malokatera tako. Če bi se vrnili naši stari, bi verjetno naših Opčin ne spoznali več. Od nekdanje kmečke vasice na Krasu bo ostal kmalu le še spomin. Stari hlevi in skednji so skoraj že izginili in dali prostor modernim stanovanjem in trgovskim obratom. Kmete pa bomo na Opčinah kmalu iskali z Diogenovo svetilko, ker vse sili v mesto ali si doma poišče boljšega zaslužka. Na splošno lahko rečemo, da je življenjski standard visok kot še nikoli. S tem pa še ne mislimo reči, da pri nas ni več revežev in siromakov. Oh, še jih je. Če z glavne ceste kreneš v vas, se ti bo nudila neprijetna slika razvalin bombardiranja,, ki je zahtevalo tako visoko število žrtev. Naletiš celo na »škrljice«, t. j. na hiše pokrite s kamnitimi ploščami, ki spadajo brez dvoma med najstarejše oblike hiš na našem Krasu. Pogostoma srečaš tudi tipične »beledu-re«, kjer gospodinje sušijo perilo ob slabem vremenu. Povečini so se ljudje opomogli in so vsi pod streho. Tudi cerkev je lepo prenov- najraje bi bil ves zeleni in pisani blesk pritisnil na svoje srce. Tako lepa flamska vas ni bila še nikoli! Še nikoli mu ni bila domovina tako draga. Doma je zdirjal skozi vse izbe in ker ni takoj našel matere, je tekel v hlev h kravi liski, k volu Tomu in h kozlu Robesu. Padel je domačim živalim okrog vratu in kričal: »Razpočil se bom od sreče!« »Pa ne tukaj v kravjem hlevu,« je zaklical nek glas. »sicer ga bom spet moral snažiti.« »Peter! Peter!« je kričal Jožef in skočil staremu, zvestemu hlapcu z enim skokom na ramena. »Peter, tako sem vesel! Daj, pojezdi z mano v pomlad!« »Počasi, počasi, moj dragi!« se je smejal Peter Winkelmohlen. Nato pa je res skočil v sedlo in zdirjal s fantičem soncu naproti. Živina v hlevu pa je mukala in meketala in beketala za njima. Zvečer so kot po navadi skupno molili rožni venec in večerno molitev. Ko je bil Jožef že v postelji, je še enkrat pristopila k njemu mati in rekla: »Sinko, jutri pride Bog v tvoje srce!« Otrok je vzdrhtel v svetem, tihem pričakovanju, v nedopovedljivi slutnji, kakršno Zahvala Msgr. Ivan Trinko se zahvaljuje vsem onim tako številnim častilcem, osebam in organizacijam, ki so mu čestitali in voščili ob priliki devetdesetletnice njegovega roj-sta in katerih naslovi so mu neznani, da bi se jim mogel osebno zahvaliti. Prav vsem iskrena hvala. Jamlje Zadnjih štirinajst dni smo v naši vasi zelo razgibani; saj nam Selveg napeljuje električno omrežje. Tako smo končno dočakali uresničenje tolikih naših prošenj in prizadevanj; saj so bile ovire in težave večkrat skoraj nepremostljive. V tem tednu bo električna luč zasvetila po vsej vasi in tako bo pregnana tema in z njo vse neprijetnosti petrolejk ter podobnih razsvetljav. — Tudi obnovitvena dela v okviru državne podpore za pobijanje brezposelnosti se u-godno razvijajo in nudijo skromen zaslužek številnim brezposelnim. Eni popravljajo vaške ceste, drugi so pa zaposleni pri pogozdovanju kraških gmajn. Oslavje Ta ponedeljek sta si podala pred oltarjem roko v znamenje, da hočeta skupaj živeti, Anton Figelj in Cvetka Primožič, oba iz znanih oslavskih družin. Vendar enkrat par domačinov. Novoporočencem želimo na življenjski poti obilo sreče! Življenjepis patra Leopolda Življenjepis božjega služabnika kapucina p. Leopolda, preveden v slovenski jezik, je v tisku. Življenjepis bo obsegal kakih 160 strani in bo bogato ilustriran. Knjiga bo tiskana v omejenem številu izvodov. Kdor želi imeti to knjigo, je naprošen, da jo čimprej naroči. Prednaročila se sprejemajo do Velike noči. V prednaročilu stane knjiga 250 lir, pozneje bo cena višja. Vsa pred- naročila in predplačila pošljite za Goriško na naslov: Pater Fidelis Kraner, Convento Cappuccini - Gorizia; za Tržaško pa na naslov: Pater Alfenz Valič, Convento Cappuccini, Montuzza - Trieste. Za inozemstvo sprejema vsa prednaročila p. Fidelis, cena je pa lir 350 s poštnino. Kulturni večer na Placuti Prav nobenemu ni bilo žal, ki se je udeležil minulo sredo kulturnega večera na Placuti. Imeli smo čast, da smo v naši sredi pozdravili g. dr. Škerla, ki se je potrudil k nam iz Trsta, in nam povedal toliko lepega in zanimivega. Občinstvo je z veliko resnostjo in pazljivostjo sledilo temeljitemu izvajanju predavatelja o temi: »Človek in njegovo dostojanstvo« ali bolje »Peta božja zapoved«. Modemi izprijeni svet marsikaj zagovarja, kar je po nezmotljivih naukih svete Cerkve smrtni greh! Kako skuša bedni svet prikriti ln olepšati razne samomore, smrtne obsodbe, umore nerojenih, mamila, evtanazijo in podobno! Resnica pa je le ena, kakor je ena morala, zato more vsa ta težka vprašanja, ki bolj kot kdaj vznemirjajo človeka, pra-vilno rešiti le sveta Cerkev in njeni božji nezmotljivi nauki! Hvaležni smo g. predavatelju za njegovo jasno razlago in mu iskreno kličemo: Na svidenje prav kmalu! Državni upokojenci Odredba zakladnega ministra določa, da bodo poleg vojnih in civilnih upokojencev prejemali trinajsto plačo tudi državni upokojenci. Ta odredba določa tudi zvišanje pokojnine vojnim vdovam in sirotam. Pustna prireditev na Placuti Letošnja pustna veselica na Placuti je bila res izredno posrečeno izbrana. Že davno smo pogrešali kaj podobnega. Izkazalo se je, da znajo goriške družbenice odlično izpeljati tudi sodobne igre. »Štiri neveste in en ženin« so dekleta tako naravno In dovršeno lepo podale, da bo ta igra ostala še dolgo v spominu vsem, ki so se je udeležili. Vse igralke od izborne Kitajske rože pa do resnične Milady Brown iz A-merike so res dobro podale svoje vloge. Vsem izrekamo vso našo pohvalo in priznanje. Z veseljem ugotavljamo, da se igralska družina slovenske dekliške Marijine družbe vedno bolj uvršča med najboljše igralske skupine na Goriškem. Češčenje sv. Rešnjega ^Telesa S pepelnično sredo se je začelo v Gorici vsakodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa, ki ima za namen, pripraviti Goričane na dostojno praznovanje škofijskega evharističnega kongresa, ki bo ob začetku prihod-njega poletja v Gorici. Češčenje bo trajalo ves post in vsak dan v drugi cerkvi. Imenovanje kaplana pri Sv. Roku Z velikim veseljem so goriški Slovenci, posebno še slovenski verniki v župniji sv. Roka v Gorici, sprejeli vest, da je za njihovega kaplana določen Slovenec, č. g. Cvetko Žbogar. Novi g. kaplan je že nastopil svojo službo. Vsi mu kličemo: dobrodošli med nami in Bog naj bogato blagoslovi vaše delo. T, . . ... KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V okviru prosvetnih večerov vam bo A«1 v GORICI nudilo v sredo 25. februarja ob 8.30 zvečer v MARIJINEM DOMU na PLACUTI IZSELJENIŠKI VEČER Na sporedu predavanje: VTISI Z OBISKA PRI SLOVENSKIH IZSELJENCIH V ZAPADNI EVROPI (Govori č. g. Jože Vidmar) Sledijo recitacije in pevske točke. VABLJENI VSI! Darovi za sklad L. Kemperla Marica Sardoč 2000; družbenice iz Trsta 500; Borgo S. Spirito - Rim 2000: N. N. 500.— lir. Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE Marica Sardoč 700.— lir. Vsem darovalcem iskrena hvala! Seja občinskega sveta V soboto zvečer se je vršila v občinski dvorani na Korzu redna občinska seja, katere se je udeležilo 34 članov. Skupno bi morali rešiti 18 prošenj, a ostali so le pri prvem predlogu in sicer o vprašanju stanarine v novi palači INCIS na Travniku. Svetovalci so obsodili visoke stanarine. Medtem ko znaša stanarina za dvosobno stanovanje v INA hišah 2.500 lir, je stanarina za prav tako število sob v palači INCIS zvišana na 12.000 lir. Štirisobna stano-vanja pa stanejo kar 16.000 lir. Zupan je more občutiti le otroška duša, ki naj sreča Boga. Tako drhtijo drevesa v objemu pomladi. Naslednji dan se je v duši tega otroka odprlo nebo. S tako jasnim in odločnim glasom ni nobeden izmed dečkov prisegel na krstno obljubo kakor Jožef de Veuster. Njegova pest je v trdem prijemu skoraj zdrobila vosek goreče sveče. Nato pa je duhovnik dvignil hostijo iz zlatega keliha. Jožef, ali še veš, kako si po srebrni poti šel iskat Boga? Zdaj Bog prihaja k tebi po zlati poti svoje ljubezni. Dečku je hotelo raznesti srce. Zveličar je prišel bliže. Zdaj je duhovnik obstal pred Jožefom, dvignil sveto hostijo iz ciborija in jo položil otroku na jezik. »Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa naj ohrani tvojo dušo za večno življenje. Amen!« V tisoč plamenih je utripalo dečkovo srce. Vse njegovo bitje se je potopilo v ognjeno morje. »Bog je pri tebi, Bog je v tvoji duši!« (Nadaljevanje) dodal, da občina s tem, da je poklonila zemljišče za omenjeno palačo, lahko zahte-va od ravnateljstva pojasnila zaradi previsokih stanarin. Nadalje so v naslednji točki dnevnega reda predlagali moralno in stvarno pomoč zadnjim 400 odpuščenim tekstilnim delavkam iz Podgore in Ronkov. Ta predlog bodo obravnavali na prihodnji seji. Po prečitanju občinskega proračuna je nastala diskusija glede deficita pri vodovo-ker da zahteva Jugoslavija za vodo, ki dobavlja Italiji, odnosno Gorici, previsoko ceno. Tudi tega vprašanja niso še rešili. du jo Radio Trst II. Nedelja, 22. februarja: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.30 Verski govor iu poročila. — 11.30 Oddaja za najmlajše. —- 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah. — 15.00 Naša mladina pred mikrofonom. — 16.00 Malo za šalo - malo za res. — 17.00 Koncert barkovljanskega pevskega zbora. — 18.00 Iz delavskega sveta. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 21.32 Izbrana lirika. — 21.45 Verdi: Moč Usode, 1. in 2. dejanje. Ponedeljek, 23. 2.: 13.00 Slovenski motivi.— 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Moški kvintet iz Zagreba. — 21.00 Književnost in umetnost. — 21.45 Verdi: Moč Usode, 3. in 4. dejanje. Torek, 24. 2.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. 19.25 Angleščina po radiu. — 20.30 Aktualnost;. — 21.00 Čitamo za vas. — 22.00 Beethoven: Simfonija št. 9. Sreda, 25. 2.: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški vedež. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.00 Koncert violinista prof. Karla Sancina. -— 21.30 Vokalni kvaetet Četrtek, 26. 2.: 13-00 Pevski duet in harmonika. 19.00 Slovenščina za Slovence. 21.00 Radijski oder - Niccodemi: U- čiteljica, nato Večerne melodije. Petek, 27. 2.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje. — 19.25 Angleščina po radiu. — 20.30 Tržaški kulturni ra»-gledi. 21.00 Koncert komornega zbora Skrjanček. - 21.25 Zgodovina pomor-stva. Sobota, 28. 2.: 13-00 Šramel kvintet in pev-ski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19 00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo za res. — 21.30 Klavirski koncert prof. Mirce Sancinove. 22.00 Pestra operetna glasba. Odgovorni urednik t Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorim POZOR ! POZOR! POZOR ! DARILNE pošiljke AH ste že naroCill darilno poiiljko Ipri tvrdki IMPORT C I T R U S EXPORT TRST - TORREBIANCA 27 - TELEFON 24467 Storite to čimprej, ker Vaši sorodniki, znanci in prijatelji nujno potrebujejo in pričakujejo Vašo pomoč.