E. štnfHB. I MHM f NMl, I. |MNPJI Hli. XLVIII. lelo. .Slovmki Narod- vdja v Mmfcl}«al im dom dostavljen: eefo teto oaprej • • • • K 24*— pol leta „ • • • • • 12*— c*trt !cU m • • • • • 6— na mesec m > • • • • 2*— v upravniStvu prtjeaun: ćelo teto naprej . # . . K 25-— pol leta m . . . . . I!*— četrt leta m • • • • # 550 na nresec . • • • • . 19«> Donlsf naf se frankirajo. Rokopl»i se ne vr???j% CreOniAtroi fioatlova ulica šL 5 (v pritli^u icvo.) tel^toa ti. £4. Ufcat« wmmk šmm %wtmr U***mM ■•*•!!• ia praiaik*. lnserat) veljajo: peterostopna petit vTsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali ve?krat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin* Poslano vrsta 30 vin. Pri večiih insercijah po dogovoru. Upravniiivu na] se pošiljajo naročnine, reklamacije« inserati Ltd, to je administrativne stvari i Po4am«tM Mavllka v«ftf* tO ¥tumr\m*. ——-—— Kl p&ner.a naročit brez istodohne vposlatve naročnine st at ozira. „NarotM U»*anmM telefon st f 3. .Slovenski Narod' za Avstro-Ogrsko: četo lete skupa] naprej • K 25-— pol leta „ „ • • m 13*— četrt leta „ „ « • • 650 na mesec m » , . » 230 vel|a po pol ti: za Kemfljos eelo I eto naprej . . K S0-— za Ameriko in vse druge ćežele: celo leto naprej . * , • K 3*.— Vprašanjem ^lede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica al! znamka Bpraval&tro (spodaj, dvori&če ievo), KnaHova ulica St 5, telefon &t 85, Svetovna vojna. Odbit ruski napad v vzhodnih Beskidih. — 400 Rusov vjetih. — Ponesrečen Crnogorski naval pri Avtovcu. — Nemci so zavrnili franeoske napade pri Reimsu, v Argonih in v Vogezih. — 0b reki Rawki napređujejo Nemci, ki so vjeli 1600 Rusov. ODBIT RUSKI NAPAD PRI CZE- REMOHI. — SICER JE POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠCU NE1Z- PREMENJEN. Dunaj, 8. januarja. (Kor. ursd.) Uraćno razglašaio dne 8. jamiarja: Splošni položaj ie neizpreme-njen: nobenih trajnih boiev. V vzhodnlih Besk!đ!ti širo s protinapadom daleč odbili sunek, kl so sa močne ruske sile Izvršile preko višin vzfaorino od Czere^ofie, Pri tem smo vleli 400 mož in vplenili 3 strojne puške. Namesfnik načefnika generalnega štaba pL H o f e r, fml. 08 RAVVKI NAPREDU.fEJO NT NISKI NAPADI. — NEMCI SO VJELI 1600 RUSOV. Berolin. 8. januarja. (Kor. urad.) VVolffov urad javlja: Veliki glavn! stan, dne 8. ?ar»u-arfa: Vzhodno b o 11 š č e. Tuđi na vzhođu je H'o neugodno vrcnie. Na vzhodno - pruski meli in v severni Poljski se ni ničecar izpre- Vzhodno od Rawke so na*? napad? nanredovaH. V?efi «mo 1*500 Rusov »n vptenil! 5 strojnih mišk. Na vzhodniem bregu Piliće so se vršili samo artilerijski boji. Vrhovno armadno vodstvo. DOJI V GALICIJI LN NA POLJ-SKEM. Ze iz uradnili komunikejev ie razvidno, da ne moremo poročati ni-česnr novega, kar bi imelo večji pomep. Na crti Gorlice-Bials-Dunajec se ni zgodilo niČ novega. T^m govore sedai Še vedno topovi, mdi med irli-vom Nide in Inovlodzom ^e pcložaj ni bistveno izpremenjl. Oba nasprot-niT-a si ležita nasproti v moćnih poljskih utrdbah. Na severnem Po!*-skem se polrv žaj ni izpremenil. Netr^ko uradno porGČi!o govori samo o rv>krcjir.ah vzhodno od Ravke. o bciišču ob Bzuri pa molči. Ncmški listi prinašajo iz Kcda-nja vest, da so Nemci južno od žc-'pzniške proge med Bolimovorn in Miednievicam: precei napredovali nroti severu in proti Varli Rusi v Karpatih priklenjene močne sile in ker so morali poslati mdi moćna ojaćenja v Kavkaz, ki so ga takrnt se ojfrožali Turki. »Berliner Tageblatt* piše o bojih v Galiciji: Ko se je pričel ruski pr ni-sur?ek proti avstro-ogrskim četam v Galiciji, so bile te tt dospele do ohrežja Vi?loke. Da kriicia strat^gič-no unrkanjc, h '0 beguncev. Pomožni komite mora dan na dan razdeljevati do fiO.onn porcii. Neki kodanjski list prinaša glasom ncmških poročil tole presejo bitke pri Varšavi: Iz ruskega poročila je posneti, da nfidkriliuicjo Nemci Ruse s težko arfileriio in bombami. Zato ni mojroče dvomiti. H.a Hinden-burj7ovi napadi napredujejo. Tega mnenia so :udi oblasti v Varsavi in tamošnje prebivalstvo. Samo angle-ški poTOčevalci v Petrogradu so dru-gepa mnen^a. Rusom pa Drimankuie "urX\ častnlkov in izverbanega mo- št va. V številu pa so se vedno moč-nejŠi kakor avstro-ogrske in nemške ćete. Treba pa jim je že velike premoći za vsak uspeh. Da spopolnijo število častnikov je bilo glasom bol-garskih vesti imenovanih ll.OCHJ ruskih dijakov za praporščake, ko so dobili najpotrebnejši vejaški poduk. * * 4* Ruski general padel. »Frankfurter Zxg.« poroča iz Pe-trograda: V bojih pri Sochaczevru je padcl genera! Savič, član ruskega vrhovnega vojnega sveta* BOJI V KARPATIfL Uradno poročilo govori samo o Vzhodnih Beskidih. — Preko Liska proti Lupkovu je prodiral poldrugi ruski armadni zbor ob dvotirni že-leznici preko Karparov. Na drugi strani pa so se ustavile ruske čete na gerskem prelazu Dukli. Ena izmed teh ruskih kolon je poslala manjši od-delek na gorski greben vzhodno od Czeremche, pičlih 10 km vzhodno od Dukle ob grališko-ogrski meji. Oiici-jalno poročilo pravi, da so naše čete izvršile tu protinapad ter Ruse pre-gnale z nad 800 m visokega grebena najbrže v smeri proti izviru Visloke. V gorskem prelazu Dukli je vladal mir. V smeri iz Ja slike prihajajo pri Creremcni poraženim ruskim Četam nove čete na pomoć. V Bukovini so Rusi počasi sledili našim četam, ki so se umaknile na grebene tamošnjih Karpatov. Oia-čenja, ki so jih dobili Rusi v teh po-krajinah. so sestavliena večidel iz opolčenja, ruske crne vojske, iz voja-škesra okraja Kijev, ki je bilo doslej v etapni službi, dočim so stopili na i"]]:h mesto v etapno službo rekruti, katere hočeio tu izvežbati. O bojih v Karpatih prihajajo preko Budimpešte še tale poročila. Rusi prođirajo v severr.ih Karpatih prot1* ju^ovzhodu. Njih \T3ada v Ung in Bere^r ni bilo smatrati resnega, Zdi se, da se bodo Rusi tuđi od tu umaknili in da bodo držali samo iz-virek in doline potokov Tihe. Lator-če in Nagvaga. dokler bo to mogoce. Pač pa se zbirajo Rusi z veliko silo za napad na skrajnih južnovzhodnjih točkah velike županije Marmaros in v Bukovini, Prvi vpad Rusov preko Karpatov ie bil brezuspešen. Rusi nišo do- segli svojega namena, zasesti želez-nice, sedaj pa se zdi, da ima njih na-stop samo namen vznemirjati in k večjemu Še namen odvrniti pozornost od njihovega glavnega namena. Prebivalstvo komitatov Saros in Zemplin se že vrača, enako tuđi prebivalstvo Bartfe in Zbora. Položaj pred vhodom v Duklo je neizpremenjeno miren. Rusi se ne g2neio in \Tše se samo male praske. Zdi se celo, da so se Rusi pripravili, da tu delj časa počivajo. Vreme je sila neugodno; neprestano dežuje in strelski jarki so polni vode. Naše čete stoje v dobro utrienih in zelo ugodnih pezicijah. Tuđi iz Ungvara poročajo, da je bil včerajšni dan na ćeli crti miren. Ruske čete v teh kra-jih cenijo na 2 diviziji. V komitatih Bereg in Marmaros se vrše boji. Pri Ungu se je sovražnik po manjših praskah umakniL Glavna pozornost v Karpatih se obraća torei proti komitatu Marmaros. O gorskem prelazu Uzsok ne po-vedo zadnja poročila ničesar, priča-kovati pa je v kratkem od tu, kakor od Korosmezoja poročil o bojih. Si-' cer je težko, da bi se vršili v tem delu Karpatov v sedanjem času večji boji, ker se dvfeaio vrhovi 1500 do 2000 metrov visoko. • + * ODBIT CRNOGORSKI NAPAD PRI AVTOVCU. Dunaj, S. farmarja. (Kor. urad.) Uradno razg!aša?o dne 8. latiuarfa: Na Južnein boiišču se Je popol-nema pcmesrečil nočni napad na crto naših predstraž pr! Avtovcu. Naniestnik načelnika generalnoga Štaba pl. Hofer, fml. Evakuacija Be!grada. Iz Sofije poročajo; S srbskimi Četami se je svoj čas vmilo v Bel-grad tuđi mnogro civilnega prebival-stva. Sedai so srbske oblasti odredile, da se mora mesto zopet evakuirati in to z ozirom na preteče resne vojne dogodke. * ODBITI FRANCOSKT NAPADI PRI REIMSU, V ARGONIH IN VOGEZIH. Berolln, 8. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad javila: LISTEK. tfimba. Abesinska povest rraneoski spisal Marcel Prevost. Prevel Pastiiškin. (Dalj«.) »Ko bi se ta reč Ie preveč ne sl-cezila,*' je menil Ludo tišje, »da bi se inorsla tukai braniti proti . . .« Zamahnil je z desnico in pokaza] na plan javo v smeri proti Gullabi in Adaga - Hamusu. »AH si opazi I tuđi ti ta dvomljiva znamenja zadnje dni?« je vpraša! Navoni. »Askari . . .?« »O, naši as4cari bodo izborna četa. Toda neka družina iz okolice ie prišla in zahtevala sina nazaj, češ, da mu je umri oče. To je bilo joka in solz! . . . In potem — krog naiu se ocividno snuiejo Čudne spletke, ki jima midva ne moreva do dna, Nikoli Še ni bilo v taboru toliko domačinov. Pr;h3jpjo vrag vedi odkod, starci, ženske, velikanski orjaki prekanjenih oči ... Potepajo se okrog baterij pod pretvezo, da prodajajo moštvu niti ali tobak.« »Postreliti bo treba cnega ali dva,« je rekel Navoni. »-Postava govori jasno: nihče ne srne v tabor,« »Res. Toda, tukai — kajne — smo preveč oddnlierH od vojnih one-racij. Tukai se zdi, da vojske sploh ni, njim prav tako kakor nama. Stre-Ijati na ljudi, ki takorekoč bera-čijo . . .* »Vendar,* ie povzel Navoni. T>bi se ti berači prav nič ne obotavljali in bi ti izdrli oči in od^ekali ude, kakor hitro bi mi podlegli . . -* Ludo je skom^nil z rameni. kakor da ga to malo briga. Obrnolkrtila sta oba. Dolgotrajni somrak, se je zdelo, je obstah kakor da se ne mara preliti v nač. Na vzhodu trdnjave, kjer se je menjala predstraža, je za-donel rog. Podčastnik se je pribivaj mizi in je prevzel povelja za drusn dan. Bil je to priboenik Gamba, Be-nečan srednje rasti, temnega obraza, trd nasproti drugim in nasproti sebi. Ludu in Navoniju ni nič kaj u^ajaf; pač pa sta cenila v njem dobrega, točnega in zanesljivega podčastnika, ki je bilo treba ie brzdati njegovo strogost. Ko je mož izgrniU je Ludo po kratkem mclku iztrkal počasi svojo pipo in je rekel: »Bova nocoj še kaj delala?« Predno je mogel Navoni odgovoriti, se je začulo nekaj metrov od kolibe ob ognju, čigar rdečerumeni obroč je bil najbliž;i. glasno klicanje, oomešano z vzkliki in sniehom. 'Kaj pomeni ta hrup?Umberto« je cdpeljal italijanskega in franeoskega poslanika ter italijansko kolonijo v Italijo. Nekaj Italijanov pa je s konzulom Piancetinijem še ostalo na italijanjkih ladjah, ki stoje pred Dračem. Solun, 8. januarja. Francozi so aretirali albanskega politika Meh-medbeja Konico na potu iz Krta v Atene rer ga internirali na neki tor-pedovkL Grška kržarka pred Dračent Rim, 8. januarja. (Kor. urad.) Grški poslanik Kororrrlas je izjavil v razgovoru z zastopnikom »Tribune« in »Oiornale o' Ital:a«, da je grška vlada odposlala eno izmed svojih križark pred Drač na zahtevo grŠke-g"a poslaništva edino v to svrho, da imajo grski poda^'ki v slučaju nevar-nosti varno zavetje. čmovofnišk! naborl v RomuniJL Dunajskf Hsti priobčujsfo razglas romunskega peslanistva, ki pazivija vse Romune, kateri so se v 1. 1900 do 1915 podvrgli naborem pa so bili spoznani za ne5posobne. da se javijo med 17. in 26. januarjem po st. pri svojih asentn'li komisijah. sicer bodo brez pregledanja uvrščeni med v*cjake. • . • Organizacija zdravstvene službe v Rom uniji. ^Grazer Volksblatt* poroča: Rcmunske selske oblasti so povodom pravoslavnih božičnih počitnic otrokom raročile. da se naj ne vrne-jo pcpre]e v sole, dokler ne bodo pozvani. §c\e preglsduje med tem posebna komisija, da dožene njihovo sposobnost za vojaške bolnice. Portu galska demobilizira? Iz RctterdEma poročajo: T gov-ska pisma iz Lisabone vedo poredati, da odpušča portugalska v!a : del že mobiliziranih rezerv zopc do-rnov. Gsaeral Savov — vrhovni nad >rnlk hetearske annaae. Iz Sofije poročajo: General Savov bo imenovan za vrhovnega nadzornika bolgarske armade ter pre-vzarne dc\ agfend voinega ministra PiČeva. — General Savov je stam-bulovist ter vojaski zaupnik seda-njega kabineta. V prvi balkanski vojni je bil, kakor znano, pomoćnik vr-ho\T»ega pove'jnika kralja Ferdinanda. Grška je pripravliena. — Iz^va ml-nis-trskega predsednika Ven'zelasa. Atene, 8. januarja. V grški zbornici je izjavil ministrski predsednik Venize!o5, da so vse priprave za obrambo države izvršene. Grška lah- j ko brez odloga mobilizira vse svoje kontingente v vseh delih države. Ve-nizelosova izjava je bila z odobravanjem sprejeta. Sazonov kara ItaUjo. Dunai, 8. januarja. Listi poro čajo: Petiograjski dopisnik »Corrie-re della Sera« je ime! razgovor z ruskim zunanjim ministroni Sazono-vom, ki se je bajc izrazfl, da goji do Italije velrke simpatije, da pa bi bi! od nje pričakoval aktivnejšo politiko. Italijanski interesi so v skladu z ru-skimi. Rusija je pričakovala, da za-sedejo ftalijani Valono, toda zakaj so razobesili poleg italijanske tuđi še albansko zastavo? Albanija za Rusi-jo ne eksistira več. V Rusiji verjamc-jo mnogi, da se nahaja Italija pod netnškim vDlivotiL On« Sazonov, tega ne ▼erjame« k«r ina previsoko mnenje o italijanski diplomaciju Nemčiia je poslala Bfilowa, da po-skusi nekai, kar je nemogoče. Sazonov trdi končoo, da ste vse baikan-ske spore zasejali ediooie — Avstrija in Nemfiita. RevotocSoaaroo 0bmafr v Ktmšmm. BerolinsKi listi javljajo preko Londona: V Kantonu je izbruhnilo revolucionarno gibanje, ki stremi po restavraciji dinastije Mandžu. Revo-lueijonarji so izvršili več atentatov. Kitajski krogi sumijo, da je revolucija japonsko delo. Aaglesko - američki spor. -Tempsržavn? tajnik je nadalje izjavil, da je brodovie relativno vsak mesec močnejše. Vsaka ladijska posadka bo dobila svo]o rezervo. O pogibelji oklopnice ^Formi-dable* je rekel govornik: Admiralite-ta je končno dogrjata. da sta oklop-nico zadela dva torpeda, ki ju je iz-strelil sovražen podmorski Čoln, in Jo potonila. Pcveljnik oklopnice je signaJ-rizra! nek? dm?ri ladji, ki ie bila v bližim, naj ne hodi na pomoč, ker je nevarnost, da rudi njo napade podmorski čolr?. Greve je proglasi! to dejanje med snlošnirn pritrievanjem vse zbornice za iuna^ki Čin, dostojen tradicijam angleškecra brodnvja. Nato je govoril lord Kitchener, ki |c izjavi! med drujrim: Dasi so pre-peljali mnogo nemških čet z zapadne-ga bojišča na vzhodno, vendar je osta! sovražnik še dovoli močan, da je lahko vzdržal svoje okope in za-drževal prodiranje zavezniških ar-mad. Boji so navzeli značaj trđnlav-ske vojne. Cdini pomenljive^i boji med Nemci in Angleži so se vršili, ko so Indijci zavzeli strelskc jarke. Nemci so izvršili srdite napade na te pozicije. Izgubili smo nekaf okopov, ki pa smo jih takoj drugi dan zopet pridobili. Armado generala Trencha smo ojačili s teritorijalnim! formaci-jami in z eno divizijo, pri kateri se nahaja tuđi en kanadski polk. Oovo-reč o položaju na vzhodncm in jugo-vzhodnem bofišču, |c Kitchcncr izjavil: V Mesopotamiji nadaljuje indijski ekspedicijski kor ofenzivo proti severu, je napadel Turke pri Murnif jih porazil in jim povzročil velike iz- . gube, Titrki doslej Se nišo pričeU i * proefiranjem proti Egiptu, o čemer se Je it toliko govorilo. Angleški zrakoplovi so dognali, da se nahajajo maniii turski oddelki pod vodstvom nemJkih častnikov na potu skozi pokrajino, vzhodno od Sueškega kanala, V Vzhodni Afriki se Je ponesrečU napad na Tongo. V Kamerunu je general Doball zasedel s svojima voji nekaj važnejših točk. Ob nemškem napadu na angle-^ko vzhodno obrežje so obrežne baterije v Hartlepooiu obstreljevale nemško brodovje, nišo pa mogle do-sti opraviti vzpričo nadmočnim topom nemških ladij. Nemške ladje nišo dosegle s svojim napadom nobe-nega vojaškega uspeha. Rekrutacita se vrši popolnoma normalno. Po božicu se je prijavilo za vojaško službo nad 218 000 oseb. Sprva je primanjkovalo častnikov. Toda stvar se je zbofjšala m sedaj razpolagamo že z znatnimi rezerva-mi na častnikih. Od izbruha vojne do sedaj smo uvrstili v armado 29.100 častnikov. Lord Curzon ie izjavil željo, da bi bila Kitchenerjeva izvajanja še en-krat tako dolga in tako natančna, ter nadaljeval: Lord Kitchener je bil zelo štedljiv s svojimi izjavami. Zlasti bi moral več povedati o dogodkih v Afriki in v Perziiskem zalivu. Nedavno tega smo slišali, da je nemška križarka »Koni^sberg<^obkol!ena ob izlivu neke reke na vzhodno-afriski obali. Od tistega časa nismo ničesar več izvedeii o usodi te ladje in njene posadke ... Dasi nišo Nemci na kontinentu dosegli svojega voinega cilja, vendar so v posesti skora? ćele Belgije in znatnega dela Franciie. Do-slej ni nobenega znaka, da bi bila iz-črpana sredstva Nemčiie. Kolosalne nemške čete kažejo tako hrabrost, da se lahko v tem oziru uspešno kosa?o z angleškimi. Te hrabrost povečuje sovraštvo proti nam, kakršnega mi vzpričo svojega flegmatičnega temperamenta ne zmoremo. Vojno bodo odločile številke. Ako ;e tuđi državni tajnik vejnega urada lahko posla! v fronto presenetljiVo stevilo vojakov, vendar prevladuie čustvo, da so te čete napram sterilnosti armade, ki io imamo doma n ki jo vi vežbamo, ne-zadostne. Izjave lorda Kitchenerja o rekrutaciji so marsikoga razočarale. V celem bi potrebovati nad dva ir.tli-jona vojakcv. Vorašanje je. ako bo rnogeče dobiti toliko vojakov. Narod, od katerega se zahtevajo take žrtve, zasluži, da se mu dado vsa potrebna pojasnila. Marki of Greve je tla ta tzvaja-nja odgovoril: Reklo se je. da se zavezniki upravičeno lahko pritožuiejo, da ne pošljemo na bojilče teliko čet, kolikor bi jih odgovarjalo riaši vola-ški moči. Toda ne sme se pozabiti tega. kar stori an^lesko bredovje za saveznike. Stevilo nabranih rekru-tov je zadovoljivo. Vojakov imamo toliko, knlikor }ih moremo momenta-no izvezbati. O Številnosti Čet. ki jih imamo doma m v inozemstvu, ni mo-troče ničesar povedati. Neutemeljena oa ie trditev, da bi čete. ki so izvez-bane za hcjisče na kontingentu, pri-drževali doma. Na razna vprašanja je odgovori! Viskomte Alendale, da je bilo 1. januarja 27 000 Nemeev. Avstrijcev in Madžarov na svobodi, 15.000 pa interniranih, število na svonodi se na-hajaječih žensk znaša IS.^00. KAKO JE NAŠ PODMORSKI COLN U XII. NAPADEL FRANCO- SKO BRODOVJE? Slovenski pornorščak. čegar pismo smo priobčili že včeraj, nam opisuje napad našega podmorskega colna U XII. na franeosko brodovje po informacijah, ki jin je dobil od po-veljnika linijskega poročnika Egona Lerc ha in našega rojaka Maksimi-iijana Pustavrha, tako - Ie: »V ponedeljek zjutraj, ko srna zopet zaplovili na površino, je pr> veljnik Lerch, gledaječ skori perio-skoD, zazrl pred sabo franeosko lad-jevje. Obrnil se ie k moštVTi ter za-klical: »Poglejte, tamie plove ćelo franeosko brodovje!« Bilo je 16 velikih ladij, a bile so vse brez zastav. V trenotku so se okrenile, iz česar smo sklepali, da so nas opazile. »Pod vodofo se je glasila povelje. Čoln je takoj izginil pod površino. Ko smo zopet splavali nad morsko gladino, smo opazili, da plove francosko brodovje tik mimo nas. Na čelu ladjev-ja je plula manjka križarka, takoj za njo pa ogromna oklopnica. Naš po-veljtiik je zakHcal: »Na to - Ie udarimo!« Nato se je okrenil k drugemo častnika in ga vprašal: »Ali si tuđi Ti prepričan, da Je to v resnici Francoz?« »Popolnoma setn prepričan!« se je glastl odgovor. »Ce je res Francoz,« je zaklical poveljnik, »po-tcin proč ž nfint!« Takoj nato Je dal povelje: »Torpedo vcnU V istem hipa je žc z bliskovito brzino letel torpedo proti sovražni ladji. Zroč skozi periskop, |e opazil poveljnik, da leti : torpedo proti sprednjerau delu ladje, 1 kjer orjak ni tako občutljiv. Zato je ukazal: ^Drugi torpedo ven!« Ko je opazil, da gre smer tega torpeda proti sredini oklopnice, je velel: »30 metrov pod vodo!« Ma-homa smo se potopili 30 raetrov pod vodo. Naenkrat se je stresel ves Čoln in zaslišali smo zamolklo eksplozijcs takoj nato drugo, toda ta je bila tako silna, da smo mislili, da tuđi nas zadene pogin. To vse be je zgodilo v eni minuti. Globoko pod morsko gladino so mornarji navdušeno za-klicali: »Hura na§emu poveljniku!^ Poveljnik Lerch se je vsedel, pod-pri z rokami glavo in zamišljeno rekel: »Ubogi, ubogi mornarji, koliko iih mora trpeti, ne da bi bili fcrivi! Vojak sem sicer, a vendar me tak-šna usoda gane!« Takoj nato je dal povelje: »Na površino!« Hotel se je prepričati, kakšen učinek so imeli torpedni streii. Opazil je, da se je oklopnica močno nagnila in dala signal za po-moč. Takoj so bile okrog nje tri ladje. Zopet smo zaplovili v globočino, ne da bi se brigaii za nadaljne do-godke, ker smo se debro zavedall, da nas bodo zasiedevale m prega-njale sovražne torpedovke. Toda^ sreča je nam bila mila, utekli smo vsem zas!e*dovanjem. Zanlmivo na stvari je tuđi to, da sta bila ona dva torpeda, ki smo jih izstrelili. narejena na Rek: za franeoske podmorske ladje in iih ie naša vlada ob izbruhu vojne zaple-nila v tovarni torped. O usodi oklopnice »Courbet<= do sedaj še nimamo tecnega poročila, ali se je potopila, ali je bila samo težko poškodovana . . .« NA G3ALI BZURE. Drzno vožnjo z avtamobilom po bojiščih ob Bzuri opisuje angleški vojni poročevalec Granville Forte-fue, ki je imel v to svrho dovoljenje ruskega najvišiega poveljstva: >Ono juti"o je snežilo. In mračna, rjava poljska ravnina si ie nadela svetlika-iočo se belo obleko. Nad uašo glavo pritiska umazano, srebrnikasto nebo, ki se nam zdi komaj višje nego siv sobni strop. Na severu moii par dre-ves svoje brezlistno vejevje v pustinjo. In vidiio se ta drevesa kakor crn madež na sivobelem platnu. To je bojna pokrajina. Za temi drevesi tam teče Bzura. Pred nami se raz-teza ravnina, nizka in prazna; tuin« itam crne pike, posamezne hiše. d'j-člm drži na jugu cesta proti Kalisu, obdana od dclge crte brezftistnih dre-ves. Zahodno leži Sochaczew, temna zmes hiš biizu ceste, ki se vije proti reki, Skozi to pokrajino lezejo tuin-tam postave. Zmučeni lezdeci, kojih konji nagibajo svoje nosove globoko proti tlom. Tuđi topničarji pri bateriji na desni so utrujeni. In Ie malo-kčaj se sliši zamclklo doneči glas njihovih topov. Za horicontom na severu bobni, kakor grmenie mnogoglasni zbor topov; izza dre ves prihaja drug Šum. Pop, pep, pop popaaauu — glas strojnih pušk. To poka že ćelo jutro, teda zastonj napenjam oči, ne vidim niti ersega vojaka. Njihove streme jarke so mi pokazali. Toda to je ravno umetnost Rusov, da izkop-ljejo svoje strelne jarke tako, da se jih ne vidi. Uro za uro odgovarja tako top za topom čez obrežje Bzure. Granata za granato se zariva v meh-ka tla. Puške neprerjehorna pokajo. Ali zmagarno? Ali izgubimo? Zdi se nam, da so Nemcj pod nami prekoračili reko, kajti njihove granate udar-jajo že nevarno blizu. Resimo se v Sochaczew. Mesto mrtvih. Grozno odmeva po njegovih molčečih cestah ropot našega mo-torja, kakor da bi prihaja! za nami drug avtomobil strahov. S svojimi Medimi in modrimi hišarni izgleda Sochaczew kakor kako špansko mesto. Se bolj je temu podobno vsled svojih arkad, ki so sezidane kakor v Madridu; tuintam pogleda iz oken in vrat bledo obličje. Prestrašene oči so vprašaioče vprte v nas. Skorci vsaka hiša Je vsled obstreljevanla razdrta, tako, da je videti Ie še posa* mezTie špirovce kakor skelete. Ustavimo se na trgu. Priderno do kališke-ga mostu in pred nami teče Bzura* svetlikajoča se, rumena crta, ki si je zdaj pridobila svetovno slavo. Brez-iistna rjava drevesa se dvigajo na naspretnem bregu prati nebu. Komaf 400 korakov smo oddaljeni od nern-§kih strelnih jarkov. To je nam ven-darlc nekoliko neprijatno in zopet se vrnemo. Zopet vozimo skozi razstre-Ijeni Sochaczew; peijemo se nazaj k glavnemu stanu prve armade. Nepre-nehoma nas spretnija grmenje torov, ki daje glavno barvo na tej enolični bojni sliki. Patrulja mongolske kav'alerije jezdi mimo. Nosijo slabe crne kape, ruska označba za njihove visoke klobuke, in dolge škrlatnordeče plašče, ki tvorijo edino vidnejšo barvo v tej sivi pokrajinu Okoli glavnega stana 6. ste* »SLOVENSKI NAKUU*, đac 9 JMtUffr t»lS. Stran 5. Jc par avtomobUov, toda mnogo premalo, da bi mogli sodelovati pri transportu čet. Vojake večinoma tran-sportirajo na lahkih vozovih, ki jjh navadno vlečejo po štirje konji. Polovice koles se vdirajo v blato. Brez-končne vrste sibirskih ponijev se na-hajajo po vseh cestah ter z največjim trudom giedo svojo pot. Velike težkoče povzroča kopanje strelnih jarkov. Z lopatami in krampi se zelo lahko prebije zgornja plast tal, zrahlja pa se le par colj za-mrzlih spodnjih plastl To je ena naj-težjih nalog, ki jih stavlja zima vojaku. Zdaj je skoro nemogoče izko-pati v ćeli fronti globočje jarke, nego take, v katerih komaj kleče. Sibirski poniji se plaše pred našim avtomobi-lom; nišo se navajeni tega. V vojni crti polagajo ravnokar poljski telefon; žice polagaio proti jugu. Dokaz, da se bitka vleče v tej smeri. Po-vsod se vidijo visoki drogi telefonskih naprav. Namesto semintja vi-hrajočih ordonanc so zdaj stopile dolge vrste bakrene žice, ki vodijo v vsak kotiček fronte. Ne le v artiljerijskih pozicijah nahajamo telefone, marveč ćelo v strelnih jarkih, ki se nahajajo najboli spredaj. In često-krat odnese bakrena žica nujen klic za pomoč hitrejše nego more ordo-nanca osedlati svojega konja. Ogenj nemških topov je nezno-sen. Noč na staja temnejša in temnejša. Vsakdo ima dovolj za ta dan.. .* HINDENBURGOVA STRATEGIJA. Prav interesantno govori prof. Delbriick o Hindenburgovih operaci-jah na Pcljskem. Delbriick pravi: Z interesantno strategijo je feldmaršal Kindenburg na vzhodnjem bojišču zopet prisel na površje. Umaknil se ni od Visle v smeri na Berlin, marveč proti Šleziii ter je otežkočil Rusom s sistematičnim razdiranjem po-tov pot za seboj; v skoro liričnih be-sedah se je pozneje ruski generalni štab sam pritožil nad tem. Postopa-nje Nemcev je bilo velikemu knezu tem bol? neljubo, ker tuđi on ni hotel napadati v smeri proti Berlinu^ marveč predvsem v smeri proti Sleziji. To ni bilo slabo mišljeno. Smer od Varsave proti Berlinu vodi mimo mogočnih bočnih pozicij Nemcev ob spodnji Visli, zasedenih s trdnjavami Thorn, Grandenz, Danzig in ob Netzi in Varti do Kiistrina. Ta bočna pozicija, ki io je lahko braniti, v katero je lahko pošiljati armade in iz katerih lahko nenaćno prodirajo, je prava zaščita Berlina. Rusi so torej nameravali, postaviti sem le nekako bočno kritje par korov, z glavno silo pa so hotel ostati bolj na jugu. Če bi potem našli tu Hinćenburgove čete, jih porazili s premožjo in vzeli Šle-zijo. bi se bili mogli Rusi obrniti ravno tako ^ proti Berlinu, kakor proti Dunaju. 2e so bilr Rusi blizu šlezijski in poznanjski mejL ko je nenadno prišla vest. da je Hindenburgova ar-mada izmirila, da se je z železnica-mi odpeljala v Prusijo in da sedaj prođira iz Thorna proti ruskemu boku. Ta sunek je vrge! predvsem ruske zbore, ki bi bili morali kriti prodiranje glavne ruske armade proti Thornu. nazaj, ter prisilil glavno ar-mado, da se je razvila proti desnemu krilu, kar je za tako velike mase prav težavno. 2e je stal del nemške armade Rusom med Lodzem in Var-šavo v hrbtu. Malo je manjkalo, da bi bila morala pri Tannenbergu kapitulirati ćela ruska armada. Število Nemcev pa je bilo napram Rusom za tak uspeh premajhno. Rusi so dobili se rezerve iz Varšave, ki so sedaj Nemce napadle v hrbtu, — drugače kaker pri Tannenbergu. kjer je stala tuđi Rennenkampfova armada v hrbtu Hindenburgovi armadi, pa iz neznanih vzrokov ni posegla vmes. To not pa so bili Nemci v hrbtu napa-deni in so se morali iz objema prebiti. Dasiravno pa ni bila nobena ruska armada uničena, prodiranje Rusov proti nemški meji je bilo zlomljeno in Hindenburg je dobil meitem oja-čenja, tako da so se morali Rusi umakniti na obrambno crto kakih 80 kilometrov od Varšave. Boji se vrše seda? na tej crti in pričakovati je še velikih dogodkov. Glavno pa je, da je ofenzivna sila Rusije zlomljena. * «. * Vojaški viri nemške moči. V trenotku, ko je Kitchener spo-ročil zaveznikom, da ima 6 armad pripravljenih, je zelo interesantno, kar pripoveduje neki Švicar v nekem severoameriškem listu o Nemeiji. — Doslei ni stopil na bojišče noben nemški vojak, ki ni bil najmanj 2 in pol meseca izvežban. Prostovoljcev bo imela Nemčija do spamladi pri-hodnjega leta tri armaae po 600.000 mož. popolnoma iz%ežbanih in ob-oreženih. Potem priđe na vrsto kontingent rekrutov prinodnjega leta in končno, če bi trajala vojna tako dol-go, se nadomestne rezerve. Za voja-ško službo zmežnih moških je v Nemčiji še 6 milijonov. V zvezi s tem, da se bojujejo že sedaj 4 milijoni v sovraini deželi. so te številke obču- dovanja vredoe. Pisalo se le v tujlh časopisih, da so v Berlinu obupani, ker je bil gardni zbor na Plandrskem uničen. To je izmišljena. Garda se sploh ni borila na Flandrskem, samo njena rezerva je nastopila pred Vpresom, kjer se je borila z veliko hrabrostjo, ni pa izgubila več mož, kakor druge čete. O kaki želji po miru, je čutiti malo, ali nič. VOJNO BRODOVJE ZEDINJENIH DR2AV. V konfliktu med dvema državama, ki ju loči morje, prideta v prvi vrsti v poštev brodovji. Zato je interesantno spoznati vojno moč brodov-ja Zedinjenih držav. Brodovje Zedinjenih držav je manj številno, kakor brodovje Nem-čije. Izgotovljenih je 10 velikih bojnih ladij in sicer »Texas« in »New York~, po 28.800 ton po deset topov kalibra 35*5, 21 topov kalibra 13 cm, »Wyoming*. »Arkansas* (27.700 ton, 12 topov kalibra 305 cm in 21 topov kalibra 13 em). »Florida«, »Utah«, »Delaware«, »North Dakota« (23.400 ton, \fr topov kalibra 305, 16 topov kalibra 13 cm), »Michigan«, ->South Carolina« (17.600 ton. 8 topov kalibra 30*5 cm). K temu priđe 11 prav modernih in 9 nekoliko starej-ših preddreadnoughtov in sicer 6 ladij tipa :>Connesticut) (18.000 ton, 4 tnoovi kalibra 30*5 cm, 8 topov kalibra 20 cm, 12 topov kalibra 18 cm), 5 ladij tipa »Rhode Island« (16.300 ton, 4 topovi kalibra 30*5, 8 po 20 cm in \2 po 15 cm kalibra), 3 ladje tipa >Mainc* (13.700 ton, 4 po 30\S crn, 16 no 15 cm kalibra), tri ladje tipa »Ala-bama^ (12.400 ton. 4 topovi 33 cm, 14 po 15 cm), dve ladji tipa »Kentuc-ky« (12.500 ton, 4 topovi po 33 cm, 4 po 20 cm, 18 po 13 cm), končno Jova« (12.900 ton. 4 topovi po 305 cm. 8 po 20 cm). Štirie monitorji po 3400 ton pridejo v poštev za lokalno obramho. Oklopnih križark imajo 4 tipa »Tennesee« 16.200 s 4 topovi 25 cm in 16 po 15 cm), 6 ladij tipa »Colorado* (15.400 ton, s 4 topovi 20 cm in 14 po 15 cm) 3 ladie tipa >-Mil-waukee« (11.000 ton, 14 topov po 15 cm) vsl vozijc najmanj 22 morskih mili, končno »Brcoklvn« (10.200 ton, 8 topov po 20 cm, 12 po 13 cm, vozi 21*9 milj.) Modernih križark za poiz-veđovanje imajo 3 tipa »Salem« (47*10 ton, 2^-27 mi!0 4 starejše j zaščitene križarke po 3750—4000 ton in 8 počasnih križark ter 14 tot>ni-čark, ki pa so v resnici križarke.Tor-pednih rušilcev imaio 50 od 513 do 1200 ton s hitrostjo 28 do 33 morskih milj. Torpednih čolnov je samo 17, pač pa imajo 40, deloma velikih, podmorskih čolnov. Dnevne vesti. — Z!ato je molk. Dunajska ko-respondenca ^Die Informatiorv< piše: »V zvezi s člankom Maksimilijana Hardena se ]e upravičeno naglašalo, kako nesmotreno je, da hočejo neka-teri že sedaj razdeljevati medvedovo kožo in razpravljati o \T)rašanjih in stvareh, ki bodo dozorelt- sele po vojni in postale aktuvalne. Vpraša-nja kakor bodočnost Polj^e, odno-šaji med Avstro-Ogrsko i Ncmčijo, trgovsko političen razvc v bodoč-nosti na talkanskem polot ku, še da-nes nišo dozorela — raže - za prave proroke ali za posetnike t avarn, ki seveda mislijo, da imajo proroške talente. Raspravljanje o takšnih vpra-sanjih praktično ne more koristiti, pač pa lahko efektivno škoduje. V ta-kih slučajih je res molk zlato, golk pa včasih niii ne srebro!« — Odlikovan slovenski častnik. Signum laudis, na traku voja.Škega zaslužnega križa je dobil g. Mar'in C o 1 a r i č, stotnik sanitetnega od-delka št. 8. Stotnik Colarič odšel je kot komandant tega oddeika s 230 možmi sredi avgusta na severno bojišče in se nahaja ves čas ondot. Za-vzel se je tuđi za svojo hrabro in pridno moštvo v pismu na svojega prijatelja, kateri je pri znancih v Ljubljani nabral lepo vsoto, iz kate-re so se nakupila praktična božična darila in odposlala temu oddelku. — Vojjaška odlikovania in imenovanja. Signum laudis na belo-rdečem traku je dobil nadporočnik Fran K a n j c , prideljen generalne-mu Štabu, vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo pa poročnik Josip Bureš, domobranski polk št. 14. Za rezervnega poročnika je imenovan rez. praporščak Fran C i g o j pri domobranskem polku št. 36. — Veliko srebrno kolamo je dobil Filip F a t u r iz Zagorja na Pivki, ki je na ruskem boj:šču. — Vprašaoia o pogrešanih vofa-kih. Pogreša se Janez Pavlin, doma iz Gor. Mokrega polja, vojak 17. pehotnega pol ka, 4. stotnije. Zad-njikrat je pisal domov 28. septembra 1914 Kdor njegovih tovarišev ka] o njem ve, se prosi, da to sporoči na naslov: Frančiška Pavlin, Oor. Mokropolje, p. št JerneJ, Dolenjsko. — Anton Pristovnik, rezervist 47. pešpolka, 6. stotnija, doma iz Fra-ma, občina Rance se pogreša že od prve bitke na severnem bojišču. Prosi se, komur je kaj o njem znano, naj to javi njegovi ženi Mariji Pristovnik, občina Rance, pošta Fram-Frauheim, Štajersko. — Maks Milan F u r 1 a n , učitelj v Srni'* helu p. Hrašče pri Postojni, sedaj vojak na južnem bojišču domobr. polka št. 5, drugega maršbataljona, 7. marš stotnije ni že dva meseca nič pisal in raznesla se je že govorica, da je padel vršeč ordonančno službo. Za tozadevna blagohotna tuđi ne-frankovana pojasnila se že naprej iskreno zahvaljuje Fran Zatnan, nadučitelj v Hrenovicah, pošta Hrašče pri Postojni. — Pogreša se M i k 1 a v i č Albin, učitelj iz Koba-rida, 7. pešpolka, 12. stotnije. Naha-jal se je v Galiciji in od 14. oktobra ni nobenega poročila več od njega. Kdor bi o njem kaj vedel, je vljudno naprašen, da bi to sporočil na naslov: Anton Miklavič v Kobari-du. — Pogreša se Ivan R a v n i k a r, 17 pešpolk, 3. stotnija, vojna pošta 32. Od 20. avgusta ni nobenega sledu več o njem. Ako bi kdo kaj zvedel o njem, se vljudno prosi, sporočiti na: Ivanko Blas, Rimska cesta 21, Ljubljana. — Na severnem bojišču je padel graščah grof Viljem Wurmbrand-Stuppach iz Ormoža. Bi! je načelnik ormoške konjerejske zadruge. — Pogreša se črnovojnik Mel- hijor V e 1 k a v r h, infanterist pri 17. pešpolku, 3. stotnija, vojna pošta št. 32. Odšel je na bojišče s prvim maršbataljonom in je zadnjikrat svoji ženi pisal 6. septembra 1. 1. Kdor njegovih hrabrih sobojevnikov kaj ve o njem, ga prosi žena s svojimi otroci, da ji nemudoma sporoči na naslov: iMarija V e 1 k a v r h, tobač-na tovarna, Ljubljana. — Pogreša se Silvester Sporar od c. kr. pešpolka 17., II. marš komp., vojna pošta 32. Omenjeni je zadnjič pisal 28. oktobra 1914. Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti na naslov Filip Pristou, Ljubljana, hotel Malič ali pa na Anton Spo-rar, Sušak pri Reki, Primorska ulica šU 58. — Pogreša se Janez Kočevar pešpolka št. 17., 4. kompanija, vojna pošta 32. Kdor kaj va o njem, naj bo tako prijazen in naj to sporoči njegovi materi na naslov Marija Brko-pec, babica v Vinici ob Kolpi. — V srbskem vjetništvu se nahaja deželnovladni koncipist dr. Josip H u b a d. Vjet je bil pri zadnji veliki bitki na Srbskem in je zdaj v Nišu. — Seziiamek izgub štev. 93. z dne 4. t. m. izkazuje kot ranjene: stotnika 4. domobr. polka Evgena Breganta in Josipa Jereba, rez. poročnika 22. polka Roberta Kastreuza iz Ljubljane, kad. aspir. bos. herc. polka št. 1. Josipa Šiško in rezer. poročnika domobranskega polka št. 4. Ljudevita Zagoričnika; kot mrtve pa: nadporočnika 4. domobr. polka Friderika Klemenčiča in poročnika 59. peh. polka Antona Možino. V seznamku izgub št. 95. z dne 6. t. m. je naveden kot mrtev stotnik 55. peh. polka Ivan Ogris. — Zakonita preskrba zaostalih po vojakih, ki so padli na bojišču. Vojno ministrstvo je z ukazom z dne 5. decembra t. L odločilo glede vlog za preskrbo zaostalih po vojakih. ki so padli pred sovražnikom, ki se jih pogreša itd. sledeče: O voja-skih vdovah in sirotah, katerih možje (očetje) so izkazani v seznamu izgub kot mrtvi ali o katerih se evi-denčnim in nadomestnim oblastim u rad no poroča, da jih pogrešajo, n i treba napravljati vlog za preskrbo, ker se tozadevna preskrbnina izpla-čuje na podlagi izkazov, ki jih se-stavljajo politične oblasti ter predla-gajo vojnemu ministrstvu. Pač pa morajo nadomestne (evidenčne) oblasti, v kojih področju se nahaja bivališče zaostalih, predlagati vojnemu ministrstvu glede zaostalih, katerih možje (očetje) so kot gazisti ali osebe moštva umrli v bolnišnicah izven operacijskega okoliša, v privatni oskrbi itd. popolnoma instruirane vloge za preskrbnino, katerim se mora predložiti mrtvaški list, izpisek iz mrtvaške matice itd. Opozarja se, da se morajo v zadnjem slučaju priložiti potrebna dokazila, kakor 1. po-trdilo, izdano od vojaškega povelj-ništva ali od predstojnika bolnišnice, iz katerega je nedvomno razvidno, da je dotičnik faktično padel pred sovražnikom ali pa da je umri vsled za-dobljenih ran ali vojnih strapac; 2. zdravniško mnenje šef-zdravnika bolnišnice ali zdravnika, ki je zdravil dotičnika. Pri vdovah po moštvu je treba dokazati morebitno popolno pridobitno nesposobnost in sjromai- nosi, in sicer z izpričevalom, ki ga izda javno nastavljen zdravnik, ozi-roma z izpričevalom, ki ga izda politična oblast Vdove in sirote onih oficirjev vojaškega stanu, katerim je predpostavljeno poveljništvo (od di-vizijskega poveljništva navzgor) pro-vizorično ali definitivno podelilo po-veljstvo, ki ne odgovarja njihovi šar-ži, in ki so medtem, ko so imeli to po-veljstvo, padli pred sovražnikom ali pa umrli vsled ran, zadobljenih pred sovražnikom, morajo predložiti potr-jen prepis povelja, s katerim je bila omenjena podelitev javno razgla-šena. — Brzojavni promet z vojnim! vjetaiki. S podučene strani se po-udarja, da je direktni brzojavni promet z vojnimi vjetniki, ki se nahajajo v Rusiji ali Srbiji, dovoljen. Brzojave sprejema vsak brzojavni urad, toda brez vsakega jamstva, da dospejo na svoje mesto. Brzojavki se da seveda le onim vjetnikom, katerih natančen naslov je znan. — Družba sv. Cirila in Metoda silno občuti danaŠnjo krizo. Ob zaključku leta 1914. se je pokazalo, da so prispevki podružnic zaostali za 37.750 K za letom 1913. Tuđi drugi njeni viri so se močno skrčili, ako ne popolnoma usahnili. Nasprotno pa so družbeni izdatki vedno enaki, ker zdržuje vse svoje zavode. Kaj nam obeta leto 1915.? — Poziv podružnicam je prines-lo v zadnji številki glasilo nemškega »Schulvereina« (>.Der getreue Eckart«). Poziv zahteva, naj vse podružnice takoj skiičejo odborove seje, ozir. občne zbore, da izpopolni-to odbore, da pobero članarino, da sklepajo o razpečavanju društvenega blaga, o izposlovanju daril pri obči-nah in zavodih, o vplivanju na časo-pisje, da bo zopet razvijalo agitacijo za društvo itd. — Vse to pač srne veljati tuđi za C. M. podružnice. — Najvišje sodišče je potrdilo kazensko sodbo Ijubljanskega dežel-nega sodišča v zadevi »Agro - Mer-kurja«. — Kranjska pred 100 leti. Leta 1815. je bilo na Kranjskem 2540 porok. Rodilo se je 11.576 otrok, med trmi 11.239 zakonskih in 277 izven-zakonskih. Umrlo je 10.189 oseb. Nasilne smrti je umrlo 39 oseb, in sicer 3 vsled samomora, 1 vsled pasjega vgriza, 5 je bilo umorjenih, 29 ubitih, a 1 vojak je bil obešen. Starost nad 65 let je doseglo 2239 oseb. — Prodaja krompirja na magistratu. Ako se oglasi zadostno število odjemalcev, bo prodajal prihodnje tedne. mestni magistrat ogrski krom-pir prve vrste kilogram po 11 v. Pri-glasi in naročila na ta krompir se sprejemajo ob torkih, sredah in so-botah od 8. do 12. oplodne v mestni stražnici (srednja niša), pritličje, prva vrata na levo. Oglasi se lahko vsakdo. — Oddaja bencina, modrega in surovega olja privatnim konzumentom bo v bodoče še strožje omejena« Trgovsko ministrstvo je odredilo, da se srne bencin za privatne avtomo-bile oddajati le v posameznih, po-vsem izrednih slučajih. Tuđi elekt-rarne, ki so urejene na oljeve motor-je. ne bodo mogle dobivati potreb-nega surovega olja, izvzemši ako od-dajajo tok vojaškim, oziroma državnim zavodom ali pa služijo v odlični meri obrtnoobratnirn svrham. Elekt-rarne, ki oddajajo v glavnem le tok za razsvetljavo, ne dobe surovega olja. Naredba opozarja interesente na nadomestni materijal: špirit in benzol. — Nove maksimalne cene za žito na Ogrskem. Ogrska vlada je revidirala maksimalni tarif za cene na žito. Posebno važne za avstrijske de-žele so cene, določene za glavni ogrski žitni trg Budimpešto. Tam določa maksimalni tarif za pšenico 41 K. za rž 3270 K, za koruzo 22 K. — Ker znasa maksimalna cena za pšenico na Dunaju 40*50 K, tore] za 50 v manj kakor v Budimpešti, je seveda skoraj vsak import ogrskega žita v avstrijske dežele toliko kakor iz-ključen. Na dunajskem žitnem trgu že več dni sploh ni dobiti pšenice in mnogi avstrijski mlini bodo morali ustaviti obrat, ker nimajo ničesar mleti. Dunajsko časopisje poudarja, da je nastala situvacija, ki sili vlado k energičnejšim korakom. Dejstvo je, da zadržujejo razni veliki »žitni ba-roni« na Ogrskem in menda tuđi pri nas svoje zaloge ter špekulirajo na še višje cene. Zato se v merodajnih krogih že resno razmišljuje o obsežni ekspropijacijski, oziroma rekvizicij-ski akciji, ki bi omogočla normalno aprovizacijo prebivalstva z žitom oziroma tnoko. Pričakovati Je v tem oztru novih korakov centralne vlade. — Redni občal zbor vdovskeca in sirodnskeca poko}ninskeg& zaklada društva zdravsikov na Kranjskem se vrši dne 29. januarja t. 1. ob 7, uri zvečer v restavraciji pri Rožl. — Mestna obćlaa linbliaaska je oddala plakatiranje svojih oglasov Petra MateUču za letnih 120 kron in J sicer za dobo od 1. Januarja do 31* decembra 1915. — Adventisti v Ljubljani? Vče-raj smo zabeležili, da so se pojavili v Šleziji adventisti, ki napovedujejo konec sveta. Kakor čujemo, se širijo tuđi po Ljubljani rdeče knjižice, naslovljene »Ali je konec sveta blizu?c Na knjižici je baje slika angela s tro-bento, plavajočega v oblakih, pod njim pa obe svetovni obli. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. V času od 27. decembra 1914. do 2. januarja 1915. je bilo v Ljubljani 15 novorojenih, 5 mrtvorojenih, umrlo pa jih je 35. Od umrlih je bilo 10 domačinov in 25 tujcev. Umrlo jih je 17 na različnih boleznih, 3 na nezgodi, 2 vsled mrtvouda, 6 na jetiki (3 tujci), 2 na otročici (obe tujki), 3 na legarju (vsi tujci) in 2 ua koleri (Somrak s Sela in neki vojak na kolodvoru). Med umrlimi jih je bilo 25 iz bolnic in zavodov. V tem času jih je obolelo na legarju 16 (vsi tujci vo-jaki), na grizi 4 (tujci vojaki, na ošpi-cah 4 (vsi vojaki), na koleri 2 (oba s Sela), na vratici 1 in na otročici 1. Premogov pepel daje uprava Južne železnice v Lazah metati v Savo, kar vodo silno onesnažuje, zlasti pa škoduje ribštvu. Ali ni ni-kogar, ki bi to preprečil? Iz St. Jurja ob južni železnici nam pišejo: Božićnica za ranience v tukajšnji kmetijski soli se je obnesla prav sijajno. Gospe in gospodje iz Celja, St. Jurja in okolice ter iz ne-katerih krajev spodnje Štajerske so darovali bodisi v denarju ali blagu toliko, da je bilo mogoče slehernega ranjenca obdariti s praktičnimi po-trebščinami n. pr. s toplim zimskim perilom, z nozi, ogledali, pa tuđi s cigaretami, tobakom in jestvinami. Božičnica je bila določena za 23. de-cember in sicer ob pol 7. uri zvečer. Prišli so odlični gostje iz Celja, St. Jurja in okolice, tako da je bila jedil-nica kmalu nabito polna. Ko so za-gorele lučice na božičnem drevesu, povzame besedo vodja bolnišnice gospod dr. Anton Schwab, pozdravi vse udeležence, zlasti vse došle goste, med njimi zastopnika vlade g. c. kr. nam. svetnika okr. glavarja ba-rona Miillerja z gospo. Omeni, da praznujemo letos Božič v zelo ne-varnih in usodepolnih časih, ko mora vsakdo biti pripravljen na velike žrtve. Spominja se tuđi onih, ki stoje nocojšnjo noč v bojnem metežu in konca s trikratnim »živio« na našega presvetlega vladarja. Nato zapo-je šentjurski pevski zbor lepo božično pesem: »Sveta noč«. Vrstili so se še nagovori v ogrskem, romunskem in slovenskem jeziku, naposied smo poslušali igranje na gosli in petje. Končno zapojo pevci še cesarsko pesem. S tem ]e bil oficijelni del slavja kopčan in ranjenci, med katerimi so bili zastopniki skoro vseh avstrij-skih narodnosti, so bili poleg večerje pogoščeni še z raznim pecivom in čajem. Prireditev je bila res prisrč-na. Vsakemu udeležencu bo ostala gotovo v lepem spominu. Vodstvo tukajšnje bolnišnice si Šteje v dolž-nost, da se v imenu ranjencev iskreno zahvali vsem, ki so le količka! pripomogli k lepemu uspehu bodisi z darili ali pa s sodelovanjem. Maribor. (Fr. Stegnarjeva t. — Naše šolstvo. — Silvester. — Hišni nakup. — Oblastem v preudarek. — Drugo.) Minoli mesec je prišla k nam mariborskim Slovencem zopet enkrat v goste neljuba znanka, bela žena. Pobrala je iz naše srede nam vsem predobro znano ženo, vrlo in do zadnjega narodno za vedno damo, gospo Stegnarjevo, soprogo od vseh visokočislanega c. kr. naducitelja y pokoju, gospoda Srečka Stegnarja. Vest o težki izgubi za nas vse, so sicer prinesli vsi naši listi, a bilježili so jo le bolj na kratko, na vsak način mnogo preskromno. V resnem času živimo in za to je pač še bolj naša dolžnost, paziti, da v splošnem vrve-žu naše dobe, nam ne izginejo tako težke izgube brez sledu. Gospa Stegnarjeva je bila ena onih naših res narodnih dam, ki jo bodemo vedno in povsodi le težko pogrešali. Visoka njena postava ter ž njo spojena ved-na, a odločna in krepka prijaznost, vse to ji je že samo po sebi dajalo med nami neko, recimo, prednost. Praktični njeni nasveti pri vseh narodnih prireditvah, pa so ji dali še večjega vpliva, tuđi zato, ker je pač vsakdo, dama in gospod, vedel, da, če on ne bo storil potrebnega, bo to pač storila »mama Stegnarjeva«. Ko so drugi že davno šli k pokoju, je gospa Stegnarjeva se le prav pričela sama delati in s paznim očesom motriti premnogokrat skrajno obsež-ne veselične prostore in nikoli se ni zgodilo, da bi baš ona ne bila dobri duh, ki je še v zadnjem trenotku s svojo pažnjo preprečil to ali ono ne-rodnost, ki bi se bila med prireditvi-jo neljubo občutilar. »Mama« Steg-narjeva pa je imela še dvoje izvrst-nih lastnosti: Prvič Je bila z vsemi enako ljubeznjiva m prijazna, kar Ji Stran 4. „SLOVENSKI NAROD* dne 9. januari« 1913. 6. Stev. ni le med moškimi vseh slojev pridobilo iiedeljenih simpatij, marveč tuđi v še vecji meri med ostalim — narodnim ženstvom, kojemu nasproti nikoli ni z najmanjšo gesto poudar-jala svojega gotovo visjela dru/.ab-nega stališča. Baš zato pa je bil rc-spekt napram njej rcs respekt in ne samo narejena prisiljenost. Njen vzgled je seveda ludi v niarsikierem slučaju vplival na to, da *i je pridobila med damanii naše družbe mnogo družic - sovrstnic, dam istega na-aranja. Druga dobra lastnost. ki jo je dičila, je bila njena res narodna radodarnost. Ni ga bilo društva, ki bi se bilo obrnilo do nje s prošnjo za podporo in bi mu bila le-to odrekla. A dala ni samo moralne marveč tuJi materielne podpore in to /opet ne morda v malem, marveč iako, da se je poznalo ... Že nekaj mesecev scr.i pa je gospa Stegnarjeva bolehula. A tja do zadnjih ur smo \>i upali, J;; nam jo zdrav niska pomoč vendarL* še ohrani. 2a!, da je prišlo uru^^c. Neizprosna smrt nam jo je vzčla. Spremili smo jo k zadnjemu počitku. tiho, otožni. niti zapeli ji nismo, tako je osoda iztrebila naše vrste. Spremili smo jo pa z vročo željo v srcu, da bi bil nj-n počitek sladak in, da bi našla plačila z vse vvoje dobro, ki ga Je tako obilno delila, v večnosti. Dne 4. t. m. se je priče! pouk na obeh nižjih Ietnikih c. kr. moskega učitelji-šča in na vseh štirih Ietnikih deželnega ženskegu učitei'išča, s 7. t. in. pa je pričel rudi pouk na c. kr. vad-nici moškega učlteljišča. S tem se je pouk pričel na vseh navili zavodih in mesto zadobiva zopet nekoliko starega lica. Na c. kr. moškem uči-teljišču so letos božične počini ice iz-padle. Prosto je bilo samo čez praznike. Moško učiteljišče je bil edini zavod brez božičnih počitnic. — Lc-tošnji »silvester« se je od urugolct-iiih seveda močno razlikovah Druge-krati smo imeli natlačene obe dvorane in galerijo. Leios se je vse zbraio v resravraeiji. Veselice seveda ni bilo. Kliub temu, dn i^ikdo ni ničesar priredil in nikdo rikogar vabil ni. je bila restavraeiia do zadnjega kotička zasedena. Naši' smo se iz vseh kon-cev in krajev Avstrije. Slovenci. Če-hi, Hrvati, PoJjaki itd. Improvizirana zbora sta zapela par času primernih, 0 pelnoči ird je imel g. ur. K. Koder-mnn času prhneren, iratek a krepak patriotičen nagovor. RazŠli srno se z zavestjo. da takega. -silvestra- še nismo obhajali in u:l ga najbrže tuđi v bodoče vee ne borno. — »Fosojil-nica« (lastnica »Narodnega doma ) je kupila veliko dvonadsrrcpno hiso, vegal Vetriniske ceste -- Rdm. Schmidova ulica za 164.000 K. VzkHcna cena je bila 222.000 K. Pretšnji lastnik hišc ie bi! trgo\ ec s konfekcijskim blagom Gustav Balkon, ki ie pa priče' v konkur/. Straža« od 2. t. m. pripominja, da se na-irerava v novo kupljenem posiopju naseliti podružnica ^Ljubljanske kreditne hanke . Kai je na vsem tem resnice, nam še ni znano. — Divizij-5ko sodišče je dcsiej obravnavaio v 10 slučajili. V d\t\\ slučajih so obrav-rave imele oprosiilen pravorck, v civeh slučajih sta obsoiena odsede'a že 2 rneseca preiskova!. zapora nad kazen, v treh slučajih se je kazen oci-iricrila od 10 inesecev do 2 leti težke, T>oostrene ječe, v 3. ilučajih pa ie r;braviiava bila preložena. Vsi obto- enci so Daimatinci. Zvečine so v i-reiskavi od konca juiija ali pričet- 1 om avgusta. — Komisija zdravni-kov, občinskih svetovalcev in učiteljev bo te dni po mestu pre^ledovcJa posamezna stanovanja. Vzrok je v Dar nastali'] slučajih bolezni. Svetu-jemo. da si komisija ogleda tud! vzroke. ki povzročajo v mestnem področju kimost Drave in smrad, ki iz nje pnhti. Drobne novice s Stajerskega. IT ni r 1 j e v Mariboru vpokojeni poćuraJnik .Južr.e železnice Jože .Jug, v 65. letu starosti. — Iz M a r i-b o r a. V drugi polovici meseca decembra je bilo po mariborskih trgo-vhiah ukradenih vej nabiralnikov >Rdečega križa<. Pred kratkim so zasačiii pri \Volhaniu posestnico Bregant iz Slivnice pod Mariborom, ki je skuhala prazen nabiralnik postavili namesto \\ro!frainovega na niižo. iNabirainik, ki ga je prinesia seboj. je ukradla v neki drugi trgovini in ga izpraznila. Podobnih tatvin je iiiorala Bregant izvršiti več. Ovadiii sr> jo držćunemu pravdništvu. — \ > t r e-li I se je v Radgoni neki rezervni trenski poročnik. doma s Če-skega. Pognal %i Je iz revoKerja krogljo v glavo in je bi! takoj mrtev. — Zgorclojev Razvanju pri Mariboru hksno jn gospodarsko poslopje pos. Franca Ćcrneta. Električka žefeznica v Krivo \rh^. 2elez«iško ininistrstvo je dalo riiestni občini v Celovcu dovoljenje 73. izvedbo tehničnih preddei za zgradbo električne železnice od kon-čne postaje ob Vrbskem Jezeru do Krive Vrbe. To dovoljenje veHa za ^no letu. Razpu&i tliiaškili drustev a« Hr-vatskein. Hrvatska vlada je razpusti-lu vsa dijaska literarnu, glasbena in driiga društva na osrednjesalskih za-vudih. Izvzeta so le udruženja skou-tov. (Na hrvatskih srednjih šolah so bila dijaška društva v^gojevalnega značaja dos^jai dovoljena.) V mystni kl a \ nici ^c je zaklalo od 27. decembra I. 1. do 3. januar ja t. 1. 122 volov, 7 bikov, 26 krav, 357 prasičev, 117 telet, 27 kostrunov iu 35 kozličev. Vpeljalo se je mesa 1016 kg, 12 zaklanih prasičev. 72 zaklanih telet in 1 zaklan koštrun. Di\ Mars ali Sherlock Holmes velikanska derckti\ska tragikomedija v 3 delih s Ferdinand Bonnom v glavni vlogi predvaja se od danes naprej v kineiiiatografu >ldea!<. — i Nj sporedu je še krušna v^eseloigra I Pobro jutro, gospod Fischer«, pro-! . i*> predelano po burki *Lahko noc, ^;.\;;r:J Pantalon*. Seiiienj. A' sredo so priznali na searcni $06 gluv živine in sicer: 204i koiij. 432 \ulov, 14i kruv in 22 telet. Vsi Hie eca januarja poirjeni dobe proti pokajanju tc^a uglasa toplo, gosto tkano, štrapacno poljsko odejo za 4 K SO v. Ta izjeniua etna velja sama, dokler ho kaj zaloge. Rit/pusi-ljanje v provinco proti povzetju ali dctiur naprej. Prcprogarnica S. Schein. c. iu kr. dvorili in komorni dobavitelj, I>unaif I., Baucrntuarkt 10/14. Tvornica v Zciirecu (Češko). hzne flrai * La milijun pušk /.a Rusiju. Bcrancr Tugeblatu {ioru^a iz Cwn-iix: Iz \aršave poročajo, da so dobiti eri niiiijon pušk iz inozemstva in da so jih /e razJelili incd letnik 1^15. * Število :tal!]anskih a\iatikov. Iz Rima poročajo: Pred par dnevi se ;e vršila seja italijan.-kcga aerokhiba, na kateri se \c konstatiralo, da iuia Italiia sedai 2^1 piioiov. ^5 piiotov vodi zrakoplove, osuili pa ueroolane. * Konec absinta r»a Francoskem. Frcdsctinik frinco-kc republike i\ -incarć je poupivai dekreu ki za ved-iio prepo\eduje proJajo absinta in podobnih opojnih piiač. Oosiilnistv^r in kavarniške k* iicesijc se bodo \z-dajule v budoče z izrecniui pristuv-koiii. da je prodaja pijač, ki vsebujejo več kakor 2.v alkohola, prepove-Jana. * Mc-ritec Tomšić blažen. Bu-4iiiipt;stariski pbiiiiatri ^o Izrekli o du-š'jvnem stanju morilca Avgu^ta Tunisiča iz fu^shof!*ina, ki je strc-Ijal z zvonika v domaći vaši ter nino^o ljtiJi zadd, da je blažen. \- poroča, da so povodom k< panja nekega streiskega jarka v b! zini Krakova odkrili predz^edovi; -sko lokopaiišče z žarumi, bronas« mi obroci, fibulanii i. dr. Pokopaj. sce je zelo obširno. Prvi je spozna! vrednost izkopnin neki stotnik sa-])erjev. Doslej so spravili na varno //: več zaboiev dragocenih sturin. NaJaijnja dela se bodo vršila pod nadzorstvom akademije znanosti. Kabareti, santani in druge podobne zabave. Naiiiestnik poveljujo-če^a generala v A1 onakovem se je čutii primorane^u vr iavnem oklicu ^raiati lahkožive in plitve slike v ki-nematografih. ki so pogosto se ćelo rm^ieskega ali franeoskega izvora. Tuđi kabareti in Šantani imajo pogo-sto programe, ki bi dali misliti vse drugo, kakor da so resni easi. Niti ob dnevih narodr.ega žalovanja, ki:-kor pri junaškem potopu nemških vojnih ladii pri Falklandskih otokih I)rograini nišo bili izprenienjcai. Po-poldanski koncerti v kavarnah se množe in godbe igralo pogosto plitve. ćelo francuske komade. Tuđi g!e-dališča so zasla na to pot. Kazvedrila in uživanje ni neumestno. giblje pa naj se v mejah, ki jih narekuje resni čas. Zato nobenih plesov in predpust-nih veselic. * Jezi kov na naredba z«i Aizacijo in I.otarif!2*jo. Kakor poroča koresp. uvud so izdale neniške voja^ke oblasti za Aizacijo in Lotaringijo poseb- j no jezikovno naredbo, ki stopi za obe deželi (izvzeti so Ic nekateri kraji v Lotaringiji in 4užni Alzaciji) dne 15. t. in. v vtljavo. Pod kaznijo do eno-letne ječe so '• hedoče prepuvedani \sakrini francuski napi>i na ulicah, trgovinah, plakatih ter tuđi v proda-ialnah in drugih obrtnih .. pro^lorili. Tr^ov^ktt pisma, računi, pohotnice in drugi trgovbki papirji sinejo biti pisani le v neniškem jeziku. Tuđi tr-gov^ke knjige in sploh knjigovoii^tvo ubrtnikov moru biti iicinško. Oziia-čevaii cene v drugem, kakor nem-škem denarju je strogo prepovedano. Prepovedani so tuđi društveni kroji, ki bi bili podobni unifonnain kake zununje države. '■: Koiicert v francoskein strel->Kfcifl jarku — na čast bavarskomu princu. Znani casnikar Maks Noidau pripoveduje v »Vossischc Zeitung** naslednjo dogodbico. »V jarkih ob AUni 5č je dogodilo neka] prav ;z-^ednega. Na iraneoski strani so izve-de!i od nekega nemškega ranjenega vojaka, ki so ga bili pobrali, da je poveljujoči častnik v nasprotneni jarku neki bavarski princ. Francozi sa že opetovano občudovali narav-nost levlo hrabrost tega ofieirja, zato so skicu ili, da ga priinerno počastijo. Poveljitik iraneoskega jarka neki stotnik je sestavil iz godbenikov svoje kompanije mali orkester, ki je ra*:po!at;ul i več hanuonikanii, tro-heiitaini in ćelo z eno vijolino. Stot-jiik je svoj orkester dobro izvežbal, sestavil lep program in nekega dne je pniivaia v iieinški jarek lepo napisana m\ i arabcskaiiii okrašena i>ola papirja, ki }e naznanjula da si bo Kodba iraneoskega jarkt, dovolila ob 5. uri pnrediti ,umctniški koncert >nd čast lnabremu bavarskemu princu,«. Ob naznačeni uri je zadone!a v fran-coskem jarku fanfara ni i/ jarka ^e je prikobacai irancosla stotnik oboro-žen edino - !e s taktirko. Koncert se je izvrši! natunčno po programu in je nudil Nemcem ter Fraiico/oiii ve-iik užitek. Na koncu pa so zapeli iraneoski \o;aki marzeljezo. Pri prvih zvokih iraneoske narodne hiiu-ue se je prikazal iz netuškega jarka oficir, se poslavil »pozor« iu salutiral dokler je doneia pesem. Bil je bavarski princ. Francoski stotnik je od-;-dravi! vojasko, \/. nemškega in frar.-coskega jarka pa je zagrmelo bunio ploskanje. Ćastnika sta se priklonila iz^inila vr svojih jarkih, koncert je bii koflčan — in kmalu so /opet pokale i>us!\e. Si u on č vero . . . * Nova čuda v Po.iipeSih. V ulici deir ahbondanza v Po-'ipejih so n©-va izkopavanja odkrila čelo vrsto najdeniii. ki snadajo med najlepše, kar so jih doslej našli v tem mrtvem mesti!, Zlasti vzbuja pozornost veiik balkon s papolnoma oliraiiieno mo-,;očno ograjo, nadalje fasada neke hi-še z velikimi podobiiiii bogov in neka druga hi sa. na kateri je videti iiino^o oklicev na voiiice iu naznanil iger. Najbolj interesantna pa le veii-kanska pralnicu, popolnama nepo-skođovana in hosrata Iiisa s popolno-ma ohranienimi posteliatni in krasni-mi ornamenti. V bclem reliefu r»a modri podlaci je vpodobljei; boj Kek-toria in A lula \v. odkup Nektorjeve-j?a triip'a. dela izredne lepL>te. — Zraven te hi.še in za njo se nahajajo velikanski poJzemeljski prostori, nad njiini hiše in vrtovi, pravo sve-tovno čudo. V neki hiši sn videti se stopnice v nadstropje. tuđi sta ohra-niena oba dolioda, v dvorani je naslikano iia stropu nebo. Tu stoii tndi krasna omara in krasno slikane mrarnornatc miže, triklinij z veliko mramori« i to mizo v sredi. Podze-mel.iski ? rostori so bogato okrašeni s fre^kruni. ki kažejo prizore iz trojanskih bojev v nepretrgani vrsti med kanMidami. Nahajajo ?e tuđi majhne sube s tlakom iz mozaika, ki posnema preproge. Velik salon, poln krasnih fresk, popolnjuje sliko bo-Rastva. Našli so tuđi skupine ljudi, kakor jih je dolc'eln ttsoda. Devet oseb se »e />grudilo na vrtu. zadušil jih je pepel. Neka deklica se naslanja startjši ženski na prsi. Dmgod leži mlad moški in na nogah je še obranjeno obuvalo s trakovi in pod-plati z žrebljički. Nove izkopine tvo-rijo največio /ruimeritost Pompejev. + Kako se širi madžarski jezik. Pesianski Az Fst riše: »Človek se f)opolnoma iz-.jubi, kadar stopa pc vh Hatnili cestah, po kateri se gne-te nepregledna vrsta vojaških voz. Ćujež z vseh strani: v^Links halten! — Balra hajta! — La stinga! — Na levo!« To so samo stirje jeziki, ki se srečavajo na toj poti, ki ie na zemije-vidu zabeiežena kot posebno doora cesta, a kaiere se tako spretno iz-ogiblieio tuđi izkušeni vozniki. A ni mo/oče zatajiti dejstva, da med vse-mi temi jeziki prevladuje madžarski. Od Kečkemeta pa tjaKaj do Donave, od enega kraja bojišča pa do drugega prevladuje madžarski jezik, kakor da bi monarhija ne imela drugih voja-kov. kakor madžarskih. Gališki pre-bivalci, ki ne znajo niti besedice nem-ski, že poskušajo govoriti madžarski. Sli šal sem galiskega Poljaka, kako je da jal glasno ukaze v svojem jeziku, polnem soglasnikov. Razvnel se je, a ko ga je ieza popolnoma prevzela, ie zarobantil: >Aztata kutyateremte-te!« A za to ni bilo treba nobrnih parlamentarnih razprav, ni bilo tre-ba taimh opfiaianj* niti sporazumov. Sami so si izbrali madžarščino, ker poziv »elore^ vendarle zveni bolj vojniško, bolj bojevito, kakor pa ^vorwaerts«! Nedavno tega je še govori! madžarski črnovojnik: »Veš, prjiatelj, mi smo preje izvršili »riick-waerts - konzentrierung«, pozneje smo prešli v »schwarm!inijo« in končno smo izvedli tak »sturm,«, da je kar zvonilo.« Sedaj pa govore tuđi iiajvišji častniki tako-le: >Veš, tovariš, mi smo izvršili »viszavonulas«, na to smo prešli v »rajvonal«, končno pa smo izvedli »elore«, da je bilo kar veselje gledati.« Tako govore sedaj. Ni povsem gotovo, da bi se po vojni v Avstriji zamenjal nemški jezik z madžarskim, to pa je povsem sigurno, da bo ostal klic »elore < naj-slavnejša beseda v zgodovini avstro-ogrske monarliije.« >:; Mari ... Že dva tedna ni šla na ulico. Plete od rana do večera in caka na pismonošo. Enkrat na dan gotovo kdo zazvoni, toda od sinov ne prinese nič. Že dolgo dni ni prišlo nobeno pismo, nobena dopisnica. Ne od Franca, ne od Ivana. Mati pa je dan na dan bolehnej£a, dan na dan slabejsa. Zakaj sina vendar ne piše-ta? Saj iima je nedavno poslala vse uiogoće stvari. Toplo ptrilo, cigai'e, sladke prigrizke. rlčerka Hilda je vsako pošiljatev osebno nesla na pošto, tlišnik se ima dobro. Ce'i dan drži cigaro med zobmi; boljših še ni kadil nikoli. Nekako ponosno pose-dava zvečer med »kolegi« v bližnji gostilnici ter razpravlja o vojni in miru. Odkod te dobre cigare? Gospodična Hilda, io se pravi gospodična Gubenhofova mu jih je dala. Njena gospa mama j^li kupuje za svoja sinu - vojaka. Toda ta dva jih ne po-irebujeta več. Pred 14 dne\ i je prišlo poručilo, da sta patila. Bog pomagaj. Gospodična Hilda matere še ni ob-vestiia. Gospa ie bciana na srcu in odkar je izbruhniia vojna, je itak že z eno nogo skoraj v grobu. Ne more se ji povedati. da sta gospoda Franc in Ivan že mrtva. Oba. Eden za drugim, tekom enega samega tedna. Veste, gospa hi te vesti ne prenesla. ne preživeia. Ej, težki čaši. vsi smo siromaki... Toda gospodična Hiida bo vendar - Ie morala nekega dne reči: »Mamica ne pleti več teh toplih nogavic!« — Mati pa bo previdno položila svojo roko na bolano srce in bo tiho vprašala: vZakai na ne Hilda?« — -Moj bog, zato. Zato — zato. ker jih ne potrebujeta več.« — yZakaj, misliš? Kaj ko bi vsakemu napletla še par podkoienk? Pa da faula nič ne pišeta! Saj sv^e jirna v zadnjem času toliko dobrih stvari poslali! Menda si vendar vse pravilno naslovila?« — »Mama. naslove sem napisala pravilne. Toda — zavojev i nisem dala na pošto. Cigare sem darovala hišniku, druge stvari pa je vzel »Rdeči križ <. Mati vstane, dvig-ne roke ter si jih pritisne na ušesa. Noće slišati. noče razumeti to strašno stvar, ki zveni iz hCerkinih be-sed. Toda gospodična Hilda jo obja-me. v neizrečenem bolu ji drhti glas in milo jo poprosi: »Ne obupaj. draga moja mamica. Saj sta umrla lepe smrti.vBodi silna, glej imaš še mene, ne zapusti me svoje jedinke.-< Toda mati se vleže na posteij. molči. tišči roke na ušesa — in ne vstane več. * Prorokovan ja madame de Thehes /a I. 1915. Kakor poroča du-najska >^Zeit«, je znana franeoska vedeževalka madame de Thebes imela glasom pariških listov s svo-iimi lanskimi prorokovanji veliko vspeha. Prorokovala je bila sedanjo vojno, umor avstriiskega prestolona-slednika in sopiogc ter vstajo na Poljskem. Povodom novega leta 1915. se je več listov obrnilo na madame de Thebes s prošnjo, da bi prorokovala o dogodkili, ki se bodo vršili v novem letu. Vedeževalka te prošnje seveda ni odbila, in da se je v svojih prorokovanjih močno ozira-la na želje Francozov — kdo bi ji to 7'*meril. To-le je »povedala« sotrud-niku lista »Petit Parisien«: »Prija-teli, strasni boi, ki se ga udeležuje tuđi naša dežela, se zavija v oblake ognfa in dima. tako da v tem letu vse manj jasno vidim nego sicer. Kljub temu vam rada podam nekaj prorokovani, a prosim, da svoje čitatelje opozorite. da se astralno leto razlikuje od Gregorijarjskega koledarsice-ga leta. Koledarsko !eto se prične 1. jamiarja, astralno leto pa 21. mar-ca 1M15 in se konca 20. marca 1916. — Leto 1914. je bilo napolnjeno z yi-harjem in bliskom, kakor sem bila prorokovala. Leto 1915. bo leto megle. Novo leto stoji v znamenju planeta Marsa, toda ne v zvezi s skrivnostnogroznim Saturnom, marveč z Jupitrom. To bo veliko leto, polno borbe in zrna? in porazov: toda manjkalo tuđi ne bo lepih in vzvi-šenih dogodkov.Vojoa mora biti kmalu končana. Mir se sklene v prvi tret-jini astralnega leta, torei med mar-cem in julijem. Italija bo v drami igrala veliko viogo. Ta dežela srne pričakovati velika in leoo bodačnost, če bo svojo usodo združila z usodo latinskih narodov. Ni več dalcč ura, ko Italija ne bo več poslušala onih, ki pravijo, da mora dežela čakati, da se v zadnji uri pridruži zmagovalcu. Italija bo brez strahu pote&nila svoj meč. To gibanje bo izšlo iz južne Italije in bo o krešu doseglo svoj višek, Kar se tiče bodočnosti Neinčije, vidim pred svojimi otmi dve strašni razodetji. Vidim Nemčijo, ki sama sebe trga v boju. Ju? se je dvignil proti se veru, sever proti samemu sebi. Vidim revolucionarna gibanja, divji srd proti barbarstvu selskih plerai-čev. Vidim strašan cdpor proti tem puntom, vr katerih se ponavljajo raz-mere velike franeoske revolucije; v pisani zmedi vidim pokolja, srnrene obsođbe, šatote, in istočasno koraka sovražnik čez mejo. \ idim pa tuđi dvigati se novo, če mo&oče še moČ-nejšo Nemčijo, ki dobi Časa, da se zbere in nove čete iztepta iz tal — toda dnevi Hohenzollerncev so šteti, prestolonaslednik ne bo nikdar pri-žel do vlade. — Turke bedo slovan-ske legije pognale iz Evrope. Njihovi sosedi, Bolgari. Romuni, Srbi in Crnogorci si hodo delili plen. To se pa ne bo zgodilo brez krvi in ognja. —• V Srbiji bo vojna dlvjala dlie, nego kjerkoli drugje. — Hiša Romancv gre nasproti veliki bodočnosti. Rusija postane po vojni vodilna država. Slova ni vladajo r.v-et. — Poljska bo vstaia iz pepela in Anglija bo hva-Iežna za to. da je zbog vojne ušla notraniim konfliktom. Zveza med Francijo in Anglijo bo tesnejšj. nego je bila kdaj prej. — Nad B^Igijo se obiaki ne bodo popclnoma razkropi-Ii. Belgijsko ljudstvo in belgijski kralj bosta prelila še veliko solza. Toda bodočnost belgijskega ljudstva je dovolj zagotovljena. Vojna je ze-dinfla Valone in Flamce in io bo t>o-menilo, da se bo Belgija iz strašnih nesreč polagoma dvignila k: rcvemu življenju in novi moči.« Tako madame će Thebes; fantazije ji nihče ne more odrekati. Erzopne pGrocilo. Ugasnitev mandatcv nižfeavstrii« skega deželnega zbora. Dunaj, 8. januarja. »Fremden-blatt« poroča: Z včerajšnjim dnevom je potekla šestletna zakonodajna doba nižjeavstrijskega deželnega zbora in mandati nižjeavstrijskega deželnega zbora so ugasnili. Deželni odbor pa bo deloval naprej tako doigo, da se sestane novi deželni zbor. Radi otoka Sahalina. Berolin. S. januarja. (Kor. urad.) \Voltfov biro javlja: Trditev. ki io razširia petrogradska brzojavna agencija, da je \Vo1ffov brzojavni biro spravil v svet vest, kakor da bi bila Rusija odstopila Japonski polovico otoka Salialina, je docela neutemeljena. Wolffov brzojavni urad ni nikdar razširjal te vesti. Turki v KavkazljL Carigrad, 8. januari a. (Kor. ur.) Glavni stan priobčuje tale komunike: Naše čete, ki operirajo v Aserbejdža-t:u, so zasedle Kotor. Sovražnik je zapustil tuđi te kraje ter se timaknil proti Salmasu in Choju. Med padlimi se nahaja tuđi carjev pobočnik in konzul v Saučbulaku. Aleksander. »Fonnidable.« London, 8. januarja. (Kor. urad.) Admiraliteta priobčuje listo z linijsko ladjo »Formidable« notoplienih mor-nanev. katerili je nad 500. Poslanec, kf je izgubi! nemško državljanstvo. Berolin. 8. januarja. (Kor. urad.) Z ministrskim sklepom z dne 3. januarja 1915 ie izgubil nemško državljanstvo član nemškcga državnega zbora Georges Weill, izvoljen v Strassburgu. in sicer z ozirom na njegovo pismo, iz katerega je razvidno, da je vstopil v franeosko ar-mado. Weill je prcnehal biti Nemec in je izgubil tuđi pasivno volimo pravico za državni zbor. O tem ie obve-otil namestnik držaAoicga kan-celarja predsednika državnega zbora s pozivom, naj vse potrebno ukrene. Razprava radi vohunstva. Lipsko, S. januaria. (Kor. urad.) Pred kazenskim senatom državnega sodišča se je pričela razprava proti trgovcu Florijanu Liebigu iz Mona-kovega, obtoženemu poskušenega hudodelstva vohunstva. Obtoženca dolže, da je leta 1912. in 1913. skušal v inozemstvu izročiti ruskemu poiz-vedovalnemu uradu spise, risbe in druge tajne vojaške predmete, dasi je vedel, da ugroža s tem varnost nemške države. Na predlog državnega pravdnika je bila javnost obrav-nave izključena.______________^_^_^ Spomtnjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Kde&ga križa". 6. Stev. •&0VEN5K! NAROD* da« §. JMsaija I91& Stran 5. (iospodnrstvo. — C. kr. prflT. sotona pro—iaa banka, podružnica Ljubljana, prele J. C Mayer. Stanje denarnih vlog 31. decembra 1944 72,109.515 K. — Izpretnemba aa£* izvozne bi prevažne prepovedi. Ministrski ukaz z dne 4. janaurja prinaša izpremem-be obstoječe izvozne in prevozne prepovedi za Avstro-Ogrsko. Nova prepoved glede lesa se glasi: Evrop-sk; stavbni in porabni les, trd ali me-hak, okrogek obsekan, obžagan, rezan, klan. izvzemši furnirje, nadalje obdelan. tuđi železniški pragi, telegrafski drogi ali pripravljen les za sode: surovi, pripravljeni ali obdela-ni držaji za puške, kolarska dcla in za kolarje pripravljen les, količi za so-rare. drogi za šotore in toporišča za crodje. Đarila. VHL izkcz društvu »Miadiki« poslanih daill na korist ranjen-cem. (Darila v naturalijah): Gospa Fleischmanova v Metliki: 3 stekle-nice vina; Neimenovana v Ljubljani: 600 cigaret; gdč. Hartmanova v VeL LašČah: 1 ducat svinčnikov in 3 pa-peterije pisemskega papirja; ga, Gu-štinova v Metliki: 3 pipe, 10 zaviN kov ci^aretnega papirja, 13 papeterij pisemskega papirja in 1000 cigaretnih cevk; ga. Al. Accetto v Ljubljani: 14 parov domaćih čevljev: Neimenovana v Ljubljani: 5 previek za blazi-ne in 1 spodnje hlače; Kino - Ideal fco ge. ćr. Zarnikovi): 34 steklenic *Fiorijana*:; tovarna »Levkam - Jo- Isefsthal«: 6000 pol pisemskega papirja; tvrdka Kham y Ljubljani: 10 steklenic ruma in 17 limon; ga. Luci-ia Pire v Ljubljani: vrečo krompirja ?n 1600 cigaret; tvrdka Leskovic & /^eden v Ljubljani: 10 kilogramov mletih rožicev in 10 kg sladkorja; ^a. Antonija prof. Novakova v Ljubljani: oOO cigaret; tvrdka Mencinger v Ljubljani: 10 kg orehov; ga. Viktor/ina prof. TavČarieva v Ljubljani: 10 kilogramov suhih češpeli; tvrdka Jarabcn v Ljubljani: 2 šcka sladkorja; tvrdka Jelačin v Ljubljani: 50 kg riiie moke; tvrdka K. 2užek v Ljubljani: 600 temelj; tvrdka Vreček v Ljubljani: 10 kg fine moke in gosp. "iljem Pfeifer v Krškem: 112 litrov ^inega vina — (vseh zadnfh 12 daril ro posredovanju gospe Silve Laho-^2 v Ljubljani): ga. Lillegova v Ljub-iani: 4 božične smreke; gdč. O!ga Cvahte: 30 litrov vina (darilo oosest-nikov pri Mali Nedelji na Štajer-skem); defelni odbor: 39S litrov vi-^a iz deže-ne vinske kleti; tvrdka ]'rhper v Ljubljani (po ge. Rozi pl. Blenveisovi): 22 zavitkov srebrnih riti Larretta: tvrdka Bcnač v Ljub-Tani: 26 zavitkev »Lametta-, 500 do-risnic, 21 papeterij pisemskega papirja, \2 notesov, 7 malih žepnih zr-ual z glsvuikcm, 3 ducate svineni--ov, 24 peresnikov, 1 škatljico pereš, '7 svirčnikov: g. Ogrin na Laver-c:: 11S litrov vina; gosp. J. Oolob, naducitelj na Raki: 500 cigaret; gdt. "vlaidičeve v Kranju: 3000 cigaret in S6 kniig; ga. Antonija Gogolova v Ljubljani: 63 kozarcev in 10 k? mo-e: tvrdka Drenikova v Ljubljani: 12 / epnih robcev, 4 pare volnenin nosale; 2 maji in 2 srajci, 1 kornpotni -rozarec brusnic; g*. A. Lapaine v Ljubljani: 1 ce!o šunko; gosp. vladni vetnik Munda v Ljubljani: 10 ste-lenic finega vina: gdč. Amalija Mit-jrmaverjeva v Ljubljani: 1 škatljo irel^ae rn 10 000 ciearet; ga. Ama-:i»a Stuppanova v Ljubljani: 400 ci-aret; gosp. Josip Zidar v Ljubljani: ^9 mesenih klobas in 7 štruc kruha; .osp. Ferd. Souvan v Ljubljani: 2 I eliki božični drevesi; gosp. trgovec I Korenčan v Ljubljani: ves okras za r> bežičnih dreves, več razglednic in :alic; ?a. Ter. dr. Slavik^va v Liub-!ani: 99 litrov finega vina; tvrdka oltmapn v Ljubljani: fino pecivo; vTdka Schumi v Ljubljani: mnogo eeiva; tvrdka Mencinger v Ljubtja-i: pecivo; gdč. Julija Borowska v iubljani: pisemski papir, razgledni-e, ^karje, milo, dve krtačici in ■'.inčnfke; gospod Bahovec v LJub-ani; pisemski papir in zavitke; rdka Puppo v Kranju: 3 srajce, 3 Jače, 6 iopic in 10 škatljic cigaret; a. Iv. Riharjeva v L^gatcu: 2 kg edu; gdč. Vera Hocevarjeva v omžalah: 1100 cigaret; ga. Terena Picek v SenožeČah: 600 cigaret; .dč. Jerica Dolenčeva v Ljubljani: 5 zavitkov cigarernega papirja, 85 avitkov cigaretnega tobaka. 5 zavit-ov dopisnic. 5 papeterij pisemskega I apirja, 24 svinčnikov in 400 cigaret; | a. Evgenija Popovićeva v Ljubljani: 00 cigaret; ga. Pepina Dolenčeva, rasčakinja v Orehku: 5 kg kakesa 1 10 kg orehov; ga. Albina Višnikar- ieva v Ljubljani: 1000 cigaret; gospa Leopoldina SaViifl^ova: 144 Me 7 kf sladkorja, več orehov in suhih češ-pelj; ga, Josipiiia Pomikova: 6 kokoši; *a. Marila Vktnuu-Jeva v Ljubljani: 1000 ciffaret; gosp. Koitomaj v Brežicah: 5Q kg Jabolk; lolski otroci v Petrovi vaši pri Čmoralju: 30 kg suhih češpelj; ga. Terezina Verbais-Širca v Ljubljani: 1 ravitek »kakesa*, 1 šarkelj, 400 cigaret tn mnogo knjig; ga. Anka dr. Toplakova v Ljubljani: 700 cigaret; gosp. Prijatelj v Tržiščn: 118 lttrov vina: gosp. Mesesne! v Vipaiv: 50 litrov vina; iz Tomillja: 6 parov zimskih blač; gdč. Stupica v Ljubljani: 1 škatljico slal-čic; tvTrdka Suttner - Maire v Ljubljani: 12 žepnih ur z verižicami m 25 srebrnih svinčnikov; tvrdka Dobrič v Ljubljani: mnogo galanterijskega blaga in paiic; tvrrdka Oerberieva v Ljubljani: mnogo zavitkov srebrnih niti »Lametta- in 130 razglednic; neimenovana mlekarica na Jezici: 1 kokoš in 5 in pol litrov mleka; Neimenovana v Ljubljani: I kokoš in torto. (Za vsa ta tu označena božična darila se v imenu obdarovancev najtopleje zahvaljuje upravi odbor »Mladike^, uredništva ostalih časo-pisov pa prosi, da objavljeni izkaz ponatisnejo.) • * • Upravnišhti naslb Hstov so poslali: za „Rdeči kri*M c. kr. rud. svet. g. Vinko Str^ar v Ljubljani 10 kron, ker je bil službeno zadržan udeležiti se pogreba tašče g. A. Kukec; za „Rodbine vpokiicancev v Ljubljani" c. kr. rud. s\et. g. Vinko Strg:ar v Ljublfani 10 kron, keT je bil službeno zadržan udeležiti se pogreba tašče g. A. Ktskec; za „Cirii - Metodovo družbo11 malo omizje iz Kranja 2 50 K, s prošnjo .Sv. brata Ciril in Meiod, varujta slovensko mladino vseh rez god". — Iskrena hvala! Unirii so v Ljubljani: Dne 6. ianuarja: Franc Strukeli, roštiii pc Suradnik v pok^ 62 letf Rožra ulica 5. Dne 7. Januarj-i: Marija Rako vec, žena niagistratnsga olicijanta, 61 let. Pred prulami 15. Dne 1. ianuarja: Ferdinand Ma-renčič, trgovski sluga, 3fi let. — Mo-ric Karisch. sklad iščraik Alpinske stavbne družbe. 45 let. Dne 6. januar ja: Karolina Vur-kelc, rejenka, 3 tedne, B!eiweisova cesta 3. — Pavla Čepek, rejenka, 7 mesecev, Streliška ulica 15. Dne 7. ianuarja: jnri Okovič» pe-šec 47. pešpolka. Vojko Romanov, voznik vc|3Šk:h transDcrtov. oba v garnizijski bolnici, ZalošKa cesta 29. — Fran Felicijan, sin tovarni^kega delavca, 8 mesecev. Rimska cesta 2-3. — Nelena Kokalj, bivša ku^anca, 79 let. Krakov^ki nas^p 10. — Marija JurančiČ, bolniška de\ica, 54 let, Radeckega cesta 9. :iDin|oq lajazsp \ Dne I. fanuarja: Majda Snrei-tzer, pleskarjeva hči, 1 uro, — Boris Spreitzer, pleskarie\T sin, 10 ur. Dne 3. januarja: Marija Marlrč, vpokojena delavka tobačne tovarre, 70 let. Vabilo na naročbo. 5!a7B0 p. o. obflnstTD vljođso vadfnso na novo nar&čbo, stare p. u. caročnike pi, ka^r n je potekla kcacem meiecs rirot^ina, prosimo da jo o pravem tzsu penove, te posiljanje oc pre neha in da ćobe tss številkc. IH NAHOfl" „JLUfLIliliii llHilUU T€?ja t Ljut-ljui na doia đostaTijes: Vsc lete. ♦ . K 24-— I Cetrt leta. . . X ••— Pol leta • . • u 12'— I cn mestt. . • n Sr— V aprarcfštni prejem&o oa mesec K l"#0. Spošiljanjein po cošti t Austriji Teljt: Vse leto . . . K 25*— I Četrt leta . . K t-M Pol leta . . . „ fS"— I En mesec . . n f-3§ Za Nctndjo vse leto 30 K. Za Ara eri k« in irage defele vu leto 35 K. W Naroča se lahko i vsakfm imertm, a tirahi %t mora poslati to fl nartftrina. tfmfate m m oriramo na dotično naročito. Pri reLIamadJali iaj se navede veđoo iai za- dijeft plaći U naroinine, W0F List se ostavlja 10. dan po polekfl laro giiai »rez orira vs^Jtcare, tdor je mt *fH}e • yraveg časa. BpnnlltTi JBmtom IM. D»^iii list absMi 12 strn^ IzdalateU in odgoronri aredalk: Valcottn Kopitar, r ««Miui to tU »Narodne tiskane«. ]• flo vekE. U Mi pri vratnih bofeči-naii. kaOa. hripavosti, teftem pofi-rania, praskanju v vrata ali zasleze-nfo pravimo; »To že prekle samo«. V takfh slučajih bi vedno morali ra-bfti Fcllerjcv kašelj blažeči, slez raz-kraiajoči, antikataralični rastlinski esenčni fluid z zn. ^EIsafluid^- 12 steklerric posije franko za 6 kron le-kamar C. V. Fcller, Stubica, Elsatrg št, 238 (Hrvatsko). Tuđi Fellerjevc tek zbujajoče, prebavo pospesujoče »Elsakroglicej: 6 škatHic 4 krone 40 vin. franko se lahko naroče obenein. Kjer so želodci slabi, Tani ?edno sniit prežf, Kjer mm Iv je v rabi, Pt It bolnikov uf. lc tzm bolehajo vsak đaa, Kjer „FLORIAN14 Je še neznan. Pristtil »rLORfAK- se dob] edino od Rast-fiaske destilacije »FLCKIAN11 v Liabliagi. K2t2orols|!cno noroOlo. Višla* b»4 »trjSfa 31»6*2 ErtinU min' iT^V ?3« na i W-^: -a Vetl°vi Neb° 8. '2. pop. 73^-2 | 81 • sr. jjzah. jasno „ ' 9. zv. 730*S 1-8 . sr. z-ih. ? 9. ■ 7. x\. 7285 10 sr. svzh. i oblačno Sredni« včerajšna tem Derat ura 5*5° , norm. —2 7' Padavina v 24 urah mm 0 0 [ KziHina Wiilsm na znan fa v I svolem in v imenu svojih otrok ter | ostalih sorodnikov vsem prijateljem [ in zr.ancem tu?no vest, da le n?en i iskreno ljubljen; seproj?. ozir. oče; [ brat, stric, svak, gospod Vincenc Wiifan \ dne li t m. cb s-*4 ropoidne ro I do'gt, mučni bolezni vdano v Gos- ; poc~i: zasra'. ! PogTet) predrage^a rajnika bo v petek popoldne ob 4 un. I Sv. masa zadušnica se bo darovala v tufcaišn:i župni cerkvj. Nepozabnejfa rajnika priporoČa-mo v olag seomin in moiitev. Tržlč oa GorenjskcB, dne 7. jan. 1913. i?30 talmfot* r^dblma. i Zahvala. Za blage dokaze tolafilnega bočutja za časa bo!ezm in smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda Antona Cirmana aađflciielja f pokoji ii posestafta kakor za n>noj?obrojno spremstvo U vefnemn poč tko izrrkamo vsem svojo nartoptejšo rahvalo. Prsebno z*h tralo pa iirekamo prei. duhov$č;ni n stav. učiteltatvu, ki so ne^ozabnega pokojnika snre-mr!i v tako obilnem Številu k v#C-nemo počttko Vaon tisočera hvala! St Vid nad Ljubljano, 9. Januari* m& mSaiaMatf aa^aH. aTafirfcM Fcx roj. Eapelle na znanja potrtega srca vsem sorođ-nfkcni in znancem prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog psMitelk v Metliki đanes ob i>t1 crn po doTgi in muCni bolezni, v starosti 81 let v Metliki iTiirno in vdano preminu! Pogreb d;age« rajnilca se vrši jutri, v soboto ob 3. uri popoldne na pokopa!5če k Tiem faTam. Bodi blagemu motu trajen spomin! METLKA» tae 8. prosinca 1015. 128 Tuzo'm srcem a^zusojamo vsem sorodoSVofn, prijateljem in znancem pre žalost no vest, da je naš ljubljeni sin, brat in 0?ak, gospod ej, 9 v 27. letu svoje starosti umri dne 15. decembra $914 v sani-tfctnern ođde!l:u 1/3 v Galiciji častne junaške smrti 2a domovino. Bodi bkgemu pokojniku ohranjen blag spomin ! KAMNA GORICA, S januarja 1915. «4 l^nac in Astonifa Sa?že2fv s**ršt. Ignac, Anton, CIrll, Ivaa&a^ bratje m sestra. Marija SaJiOlJ ro . Bofrir, svakinja. ZAHVALA. Ob prebridki izgubi naše nepozabne, blage matere, stare matere fn ntkfnj*, gćspe f^^rije Zakotnik irrekamo tem potom za mnogobrojno spremstvo blage rajnke vsem sorođ-nikcir. prijateljem in znancem sploh našo iskreno zahvalo. Posebnu zahvalo pa izrekamo gospe Babnikovi za skrb in pomoč, kl jo je izkazovala rajnki v bolezni kakor tuđi gospe Snojevi za poklonjeni krasni venec, %%* ifšbSi ? jan'J2r]a 19i-5. 131 Eodbla! ZakcHnik-Eregar« Jf_ ščk H \« mm. B_Si . Za vje v tolik! meri nanr izraženo sočutje povodom bridkc izgube našega iskreno ljubijenega.sina, brata in s\raka, gospoda easđ- !uT.3 rdz. 17. pešpolk* irrekamo tem potom vsem dragim soČust\-u]oSm našo presrčno zahvalo. ■ro&evje pri P^stojnl, dne 9. Januarja 1915. 135 UmU rođrjioa Pstsr U Um Greh in smeh... Zabeljene in osoljene kratkočasnice. Tinček Hudaklia m Ovra 1 fcr+n*, s poitt) 1 kroit« IO vtnmrimv* ■ JCanlaa tajiganu v fjobljani, preioiova oL 7. Mati zemlja opet popravi, kar fc zakrivila. Kako ogosto si nakoplje poljedelec, dela-■fcc izprehodnik zunaj na mrzli i vlažni zemlji revmatičnc bole čine, nahod, kašelj ali kaj takega. Skrbna zemlja pa daje poganjati zdravilnim rastlinam. in iz njih Je napravljen Eelleriev boltčine tolale£i rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsafhifđ«, ki nam takoj zopet preietie bolečine in zla Premnogi zdravniki ga rabijo in priporočajo in v«k bi ga moral imeli pri httL 12 steklenic polOe franka zm 6 kron lekantar C. V. Teller, Stn-btau risatrg št. 238 (Hrvatsko). Tuđi felierjeve odvaialne rabarbarske kroefice z znamko »ElsakrocHce«. 6 škatliic za 4 K « vio. franko labko svojim bralcem najtopt^e priporoča* mo kot milo« zanesljivo učinkujoče, neškodljivo odvajalno sredstvo tn to te lastne izkušnje. ____ Stran 6.__________________________________________________.SLOVENSKI NA*OD\ dne 9. januarja 1915. 6. štev. Tvrdka L C. May«r w L|*M|asl nasnanja laloitno veat, da je njen đolgoletni, marljivi in vestni sotrudnik, goapod Oskar de Ancona padel dne 23. decembra 1914 Častne smrti za domovino na aeveruem boji&ču. Tvrdka ga bo ohranila v Častnem apomura! V I4*bljasl, 9. jaauarja 1915. 132 Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem boleatno vest, đa je naš najboljši, nad vse ljubljeni »oprog, ozir. sin, brat, zet in svak. goa^od Ivon Kerč c kr. 3Cđnik na Vrbnikl lo reztrral ptrttalk pri 13. din. ptiptllra na fužnem bojištu dne 9. novembra 1. 1. umri junafike smrti. Blagi pokojnik je pokopan na Oravički planini pri Ljuboviji v Srbiji. Sv. male zadušnice se bodo brale v Kranju in na Vrhuiki. V KRANJU, dne 9 januarja 1915. Sarla Berč roj. Jager, s^proga. Draglca Eerč, hčerka. Sinoa in Určala Eerč, atartfi. Katinka Eerč, »tstra. Žalnjoča rodbima Jftger. Narodna tiskarna v Ljubljani. Telefon št. 85. T< >fon št. 85. Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, ka-kor: časopisov, knjig-, tis-kovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd. Anton Bafec umetni in trgovski vrtnar stZBMja si p. l tfstvi. ii a Htaja i»pt 127 cvetliCni salon samo po) Jraičo ste?. 2. pelag C«vl|ar«li*ga ■>■!■■ Velika dna uMk nm. zidiraji ftpin. vm mtoi li Irtiiiia u M tati i JI 7ri mlađ* inteligentne gospodične jeitjo farespondtrati 3 inteOgcntnimi gosvedt. 86 Ponudbm na? 5« pošk'eio do 20. i. m. na upravntštvo t,SlOV- Jfaroda*' pod šifro „Uera. /iada, L>ubalSQ!\ 7ajr.otf ^afamčtna. POZOR IO2.OR [lelliiii silu Viktor Ba|t Matom 1 i ran slani piflt Sopki, venei s trakovi in napisi se tzdeluiejo p* 1laUtffc —ma*. Delo oknsno vezano. Velika £ a loga krasnih suhin vencev. PriporoCa se z odličnim spoStovanjem llitlev a trt9ja?1: lHhftaMP Sfliflf cvcditeJ tstoa* LjoAIJum. PRVA KRAIUI MEDIOtlfllHfl DROGERIJA i parfumerija, fotografična manufaktura itd. iMm koMKiioan prodala sfnipov. Ustanovljena leta 1897. Snton KQne L]nbl]ana, Židovska ulica 1. Ccniki na razpolago. Ceniki na razpolago. „t)ebrc blog« 5« 5«me Ijucli!" G. F. Jurasek vgtaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Lj&i&ljana, Polfanska cesta 13. Zsloga prvOTrstnik glasnvirfev, pianin, harmonije? ter vsega ^lasbenega orođia, naiboljših stran „Weiclio1d" In drajth ter vseh potrebšftn jflasbil. — Jamčim pismeno 10 let in proda jara po neoretiranib cenah. — Specialni zavod za oglaševaoje ter popravila glasovirjev in vseh glasbil. Vglašujem »Glasbent Matici«, »Mladiki« in drugim slovenskim zavodom. Vaak Instrament v mofi salogi i« atrokovnfaako prelakan. i Najcenejsa posojevalnica. Narodna knjigama v Ljubljani priporoča sledeče hnfiges Ana ToronitiO Roman. Ruski spi- Ana avareiiiiia. S9\ uv grof Toi- stoj. Cena broš. 6 K 40 vin., vez. 8 K 40 vin., s pošto 30 v več. Bela krsantema. g^U.£% broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 vin. več Hali rniofri Povesti. Spisal E. Gang OG11 rU|€l&l cena broS. 2 K 50 vin. vez 3 K, s pošto 20 vin. več Ham Uni« Roman iz Kristusovih časov DCU UUt. Spisa! L. VVallace. Cena vez 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Dvajset let pozneje. ^,'r Treh mušketirjev.) Cena broš. 6 K, vez. 8 K, s pošto 20 v več. fincma Inilit sP|sal lvan Cankar UOSPSI JUUli. cena broš. 2 K, vez. 3 K 20 v, s pošto 20 v več. Grof Monte Christo. %. A. Dumas. Cena broš. 8 K. vez. 12 K 5 pošto 20 v več. Hiša Marije Pomočnice. Spisal Ivan Cankar. Cena broš. 2 K, vez. 3 K 50 vin.t s pošto 20 v več. Hlapec Jernej in njegova tiiinnind Spisal Ivan Cankar. Cena prHVlUd. broš 1 K 40 v,vez. 2 K, ss po§to 20 v več. Kako rišeio ženske. SSd spisal M. Prevost Cena 4 K, s pošto 2n vin. več. Kniiaa za lahkonrse'ne 1:nAm Spisal Ivan Cankar Cena broš lll'll^ 2 K 0 vin., vez. 3 K 50 vin. s'pošto 20 v več Mali liniliP 5Pisal Milan Pu*cli- UkZll 1;UU!C cena broš 3 K, vez. 4 K, s rošto 20 v več. M^fS Roman. Ruski siv sat Maksim Gorki. «U« Cena broš 4 K vez. 5 K, s pošto 2r) vin. več. VnltftllAltfti spisal Fr.Milčinski Cena nuno Dorci bro5.2 k 50 v, vez. 3 k 50 vin., s pošto 20 v več. lffa£* «40 Spisal A. Novačan. Cena Haoa VCS. broš 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. Vina Spisal Ivan Cankar Cena broš. JllUđ- 2 K, vez 3 K 50 vin, s pošto 20 vin. več. Ali vniii Spisal Ivan Cankar. Cena Uli fiUri 3 K, s pošto 20 v več. Olifer Twist.^g"btiksepnia'cheanr3 broš 5 K, vez 6 K 20 v, s pošto 30 v več. Pol litra TipaTca.le%!cDena broS. 1 K 80 v, vez. 2 K 60 y, s posto 20 v več. PAlflim Zgodovinski roman iz nemško-rUlUlU franeoske vojne. Spisal E Zola Cent bro§. 5 K 60 v. vez. 6 K 80 vin., s pošto 30 viti več Ponižani is razžuljeni Roman. Ruski spisal F. M. Dostojevski. Cena broS. 3 K, vez. 4 K 20 v, s poSto 20 v več. DaIah Zjpodovinski roman H. Sienkie-rOlOp. W7cza. cena broS. 6 K 40 v, vez 8 K 40 v, s poSto 20 v več. Povesti dr Iv. Tavčarja Pet kniig Cena broS. 13 K S0 vin., vez. 16 K .(0 vin., s pošto 20 v več. Poljudna pravna knjižnica: I. zvezek: Zakon o dovoljevaujn poti za silo K -'40* II. in III. zvezek: Predpisi o leleznišfeib in mđ- niških knjigah K —80. IV. in V. zvezek: Mstojbinske olajšave ob kon?emji ? knjižnih terjate? K — *80. VI.—X. zvezek: Predpisi o razredbi in uredbi ter o zlofbi zemlfišč K 2*—. XI. in XII. zvezek: Predpisi zoper okvaro polj- ščine za Kranjsko. Koro^ko, Ooriško, Istro. Trst in Štajersko K -.80. XIII. in XIV. zveiek: Predpisi o notarskih pri- stojbinah in up ove daniti notarskib spisib K-.80. XV. zvezek: Žnpanstvom izročeaa opravila so-dišč K —40. XVI. zvezek; Pristojbine o rtpuščlnah K — -80. Prešernov albnm. ffiLAolS 2 K 40 v, s po§to 2 K 60 vin. flnn VOliie ? Zgodovinski roman H %IUU VdUtfc f Sienkiewicza. Cena vez 5 K 50 vin., s pošto 30 v več. Rodbina Polaneških. z& roman H. Sienkiewicza. Cena broš. 10 Kt vez. 13 K, s pošto 20 v već. Slike in revolucije. ^ M. Arcibašev Cena broš. 1 K 60 v, vez. 2 K 50 v, s po§to 20 v več. Slovensko gledališče s5pa'r A. Trstenjak. C-na 2 K. s pošto 20 v več. i Socijalizem. ?anvrfK»V^E I Trije mušketirji. SSrsSS,, A. Dumas. Cena bro§. 5 K, vez. 6 K 80 v s pošto 20 v več. TTtflAfMno Povest iz 18 stoletia. Spisal UUUVlUa. |. p. Tomić. Cena 1 K 60 v. s oošto 20 v več. VTi TI? at U Spisal Ivan Cankar. Cena broš. VllifClU. 3 K 60 v, vez. 4 K 60 v, s pošto 20 vin. veC Vnlia in mt\n Spisal Ivan Cankar V 01J a lU UlDC. cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več. 7a Vitinom Spisal Iv. Cankar. Cena £i& &ri£ClU. broš. 3 K, vez. 4 K 50 v, s pošto 20 v več. 7an1lllTl1ia Povest Hrvatski spisal F. £a0UI]UDd. Beci6 Cena broš 1 K 80v, vez, 2 K 60 v, s pošto 20 v več. Zbirka čita tov in aforiz- mAvr Uredit Slavko Klepec. Cena broš. iUU V. 2 K 50 v, vez. 3 K 30 v, s pošto 20 v več. Z ognjem in mečem.S/ roman H. Sienkiewicza, Cena 4 K 50 v, s pošto 30 v več. Zbrani spisi Jauka Kers- „JLa Pet knjig. Cena broš. 2S K, UULa. vez. 30 K, s pošto 20 v več. Zbrsni spisi Frana Lev- QfiV>«l Pet knjig. Cena broš. 21 K, OU&a. vez 27 K, s pošto 20 v več. Zgodbe iz doline šentflor- ionoiro Spisa! Ivan Cankai. Cena jaUSAiC. broš. 2 K, vez. 3 K, s poSto 20 v več. Zločin in kazen. *;ZTPRut Dostojevski. Cena bro*. 10 K 50 v, vez. UK, s pošto 20 v veC ■srodna knjigarna ima v zalogi tuđi vse druge slovenske knjige ter poilfe na zahtevo najnpve|ii cenik ćete zaloge. 6. itev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 9. januaija 1915. Stran 7« Žena iu rajsko. 2ena ponavadi ne nastopa v vojski z orožjem v roki, a v marsika-teri drugi smeri sodeluje vplivno in blagodejno ob času vojske: oskrbuje gospodarstvo in vodi družino, med-tem, ko so mož in vcčkrat ćelo vsi ostali moški člani odšli od hiše k vojski, streže ranjencem itd. in vse to lepo in plemenito dejanje je po svoji vrednosti popolnoma en«*ko moževe-mu trdemu in krvavemu pokliču, zraven pa se tuđi bol] strinja z ženskim nežnim čustvenim značajem. Življi, ki znajo tuđi v resnih ča-sih uganjati dovtipe. očitajo ženi ob vojski, zakaj ne zahteva, da je tuđi uvTŠčena med vojake, ko drugače hrepeni po popolni enakopravnosti z možem. Slično očitanje je neumest-no, kajti oba spola imata svoj posebni poklič, primeren njuni nravi. Toda zgodovina omenja slučaje, in ne ravno redke, ko je bila žena v istini tuđi borilni živelj. V češki zgodovini je zaslovela Vlasta in Sarka, Amazonke in VaLkire, iz poznejše zanesljive zgodovine pa znana Orleanska de-vica (Jeanne d' Are), so najbolj znani tipi vojskuječih se žen. Po Homeriu, Herodotu, Diodoru, Strabonu in Plutarhu. so bile Amazonke boievite žene, ki so stanovale v severni Anatomi in na Kavkazu. Pomagale so Trojancem v vojski proti Grkom, Herkul in Tezej sta se ž njimi spoprijeh. Možem so prepu-ščaie domaće delo, rojenim dečkom so pohabljale ude in rame, da jih na-pravijo nesposobne in nezmožne za boj. dekletom so prežigale desni del prs, da jih ne ovira pri streljanju z lekom. V težki oboroženi obleki so jahale konje. Z mozmi so se družile samo, kollkor je bilo treba za obva-rovanje rodu, vjeri trgovci so bili njih ljubimci. Omenjajo se se L lOčO. ob bregoviti Balta. Iz tega je razvidno, da so Me že v davnih dobah žene borilke, ker je za njimi ostalo toliko pripovesti. To je tem bolj verjetno, ker poznamo tuđi iz novejse zgodovine sluča-je, da so žene prijele za orožje, pre-oblečene v moški obleki so se odlikovale po svojem pogtimu v vojnih četah. Psihijatri smatrajo enake pojave kot duševno anomalijo. 2ene-vojaki so znale veekrat dclgo zatajiti svoj spol in so bile spoznane časih sele po smrti, ali ka so bile ranjene. Eleonora Prochazka, go-stilničaneva hči v Postupinu. je stopila pod imenom Av^ust Renz, kot lovec v Liitzowski polk, dne 16. septembra 1813 je b:!a pri naskoku na Francoze pri Gaehrdu hudo ranjena v stegno in sele tedaj se je izvedelo, da ie Av-gust Renz — ženska. Bolnici so po-tem izkazovali vsemožno Čast in skrb, krr si je tuđi zaslužila vsfed svoje hrabrosti in neomadeževanega življenja. Umrla pa je vendar vsled -ane. V isti vojski se je pogumno vedla tuđi Miroslava Kriiger kot pod-častnik; v boju pri Dennewitzu je bila spoznana in odlikovana z zaslužnim križeem. Trobentar v poJku grofa Haaka ob času šlezviške vojske je bil tuđi ženskega spola in ko ie pol-kovnemu bobnarju, svojemu IjrHjen-cu, rodila sinčka. je bil no\x-ojen-Ček slovesno krščen, oba sta bila službe opročcena in <;ta se pcočila. Ob času nemsko - franeoske vojne je bila Berta Weiss pri 29. mušketir-skem polku v Koblencu. Ker e znala govoriti franeosko, je stražJa ko: podčastnik franeoske vjetmice. Ko se je izdalo, kakega spola jst je bi.a sicer odlikovana za hrabrost, a cn-enem odpuščena od slu/'bc. Tuđi jx)znejše njeno življenje je bilo burno in viharno, pri njej se je očividno razodeval transvestitizern, napična in strastna Ijnbezen do moške oMeke. V Milanu se je leta 1776. rodila Fran-cesca Scanagatta iz imenitne rodbine in ko je odrasla, je stopila v vo-iaško akademijo v Tunajskcm no-vem mestu. Tam se je izd; jala za svojega brata. V zavodu je Mla jako marljiva, izborno je napredovala, predvsem se je odlikovala \ jahanju, mečevanju, telovadb; in po dveh le-tih je prišla kot banOeraš V polku. V boju pri Zenevi je hrabro krila zadnje pomikanje avstr jske ^ ojske. Kot poročn^k je dala slovo voi iški službi, pozneje pa se je omožiia s častnikom Spini, s katerim je imela 4 otroke. Ko je po 23letnem zakonu vdovela, izboljšal ji je cesar pokojnino, »da avstrijska amazonka preživi v mini zadnje dni svojega živlienja.« Leta 1809. se je na Tirolskem boje vala Ana Jaeger z neverjetnlm pogumom. Zgodovina Orleanske device je dovoli znana, da je ni treba ponavljati. Toda Francija je imela še drugo rnanj znano zgodovinsKo poveljnico, »maršalko« Renć de Balagny, ki Je leta 1595. vodila obrambo Cambric v častniški obleki. V franeoskih voj-skah pa je rastopilo še več žen, skri-vajoć se v modrih imenih in v moški obleki: Saint Aubin, pravzcprav Kristina de Meyrac, se je odlikovala 1. 1684. pri vx#tiu Luksemburga« sospo- dična de U Charce je vodila ljudstvo zoper sovražnike, ki so poplavili kraj Dofine, sovražnike je takrat vodil izdajica — njen bivši Ijubljenec. Pes-ntkinja Lujiza Labbć je kot stotnik oblegala Pesignano itd. V zboru generala Dumauniera sta služili dve al-zaški sestri in vojaki so sli vselej z navdušenjem za njima v boj. Posebno pa ob veliki franeoski prekuciji so se žene pogosto udele-ževale bojev. Aleksandra Barreau je šla s svojim možem v boj kot grenadir, Marija Lobliere se je vojsko-vala pri obleganju Lijona zoper pre-kucuhe in ko so jo ti vjeli, je bila leta 1793. obsojena na smrt. Angelika Ducken je nosila vse svoje življenje vojaško obleko. Ko je bila 21 let stara, je umri njen mož na bojišču in potem je prijela za puško, da ga ma-ščuje. Marija Aleksandra, ki je bila baje jako podobna po obrazu Napo-leonu, se je borila v laških prekucij-skih bojih. Na barikadah se je pogumno vedla ognjevita Luiiza Mi-chel. MeJena Petrovna - Blavacka je bila hči ruskega generala. V 17. letu se je morala omožiti z neljubim sta-rejšrm možem, temu pa je v mornarski obleki srečno ubežala v Carigrad, potem se je bojevala v vrstah gari-baldovskih prostovoljcev, pri Men-tani pa je bila hudo ranjena. Sloveča Angela Pustovogt je vse svoje moči žrtvovala za oslobojenje Poljske, naj-ponrej kot priprost vojak, pozneje kot Častnik, koneno pa je bila pri-bočnik generala Langievvicza, ki jo je zJJubil. V staroruskih junaških pravlji-cah je zaslovela Nastorija Milevl šna. Nadežda Andreievna Durova (Aleksandrov) se je odliKovala v več bojih, v litevskem polkn je postala stotnik, po vojski pa, dobivši več zaslužnih redov za svojo hrabrost, se je bavila s pisateljevanjem. Umrla je 1. 1866., stara 83 let. Zorla Ilijeva ie bila po-veljnik vstaških čet v Makedoniji. Japonci so našli med ruskimi vjetniki nad 200 žen. Jelena Mihajlovna Smolkova je v Vladivostoku napravila izpite za vojnega tolmača. V borbi proti Kunguzom je zmagala ter dobila srebrno kolajno za zasluge in Častno sabljo z napisom: »za hrabrost«. Frank Thompson v Amerika se je borila, skrivši svoj spol v vojaški obleki, v mnogoterih bojih in v dežju sovražnih svinčenk je prinesla generalu Poeu važna poročila o Frede-ricksburgu, ki so pripomogla k zma-gfi. Ko se je potern cmorila. je posvetila svoje življenje bolnim in ranjenim vofakom. Loreta Velasquez kot poročnik Harrv Buford. je v domaći vojski na otoku Kubi pokazala po gum, za katerega bi se ne bilo treba srarnovati nobenemu častniku. Gle-dališka igralka Cushann je v vojski za svobodo izvrsevala v prid svoje domovine službo vehunstva in do-segia čast maforja. Ne^a druga žena v isti vojski, po imenu Divess, je bila naiponrej marketenderica, pozneje ie stresla ranjencem. napo^led je bila povišana za voia^ke^a zdravnika in si je stekla neprecenllivih zaslug v lečeniu ranjenih voiakov. Enakih slučajev bi lahko našteli veliko več iz vojskinih zaznamkov, ženske junake ie imel bržkrne vsak narod in vsak kraj. In vzrok enakih pojavo? Neka-tere žene so se voi^krrvaTr ztrolj iz nagona do boja, druge, da <* aščujeio svojega moža ali brata, ki i padel v boju, zopet druge iz čiste? domo-fjubja, nekatere pa iz napačne strnsti, iskajoč in nahajaioč v moski obleki in v rn^ških opravilih. t^rei tuHi v vo-jaski službi, neko posebno zadovoljstvo in srečo. Franc Furlan naslednrh Fascliingsve tim blfnčavnlčarstvo trn zaloga štedilnlkov se n aha Ja: 10 ^mbrozev trg itev. 9. Razglas. Pri 50. žrebaal« srećk I|abl|aBikaffa mesfnega lotertfskega posoJUa, kl se fe vrtite da« 2. iaiuuv|a 1915 ]e bUo lxžrebanih nasledniUi 800 števUki Št. 30611 z dobitkom K 50000*— ji 828 „ „ „ 3000*— „ 25632 „ „ „ 2000-— „ 39442 „ „ „ 1000'^ „ 38624 „ „ „ 1000-— t, 34735 „ „ „ 1000-— „ 50474 „ „ „ 1000 — .. 49812 „ „ „ 1000-— „ 70307 „ „ „ 600'— „ 27553 „ „ „ 600'— „ 74752 „ „ „ 600-— „ 48834 „ „ „ 600*— Št. 37 66 106 355 375 513 568 606 642 651 794 896 1035 1171 1330 1556 1723 1805 2031 2116 2178 2388 2446 2477 2485 2542 2760 2907 2939 3201 3246 3391 3394 3541 3549 3559 3689 3690 3773 3918 4101 4102 4230 4286 4713 4728 4729 4921 4936 4949 4974 4995 5067 5137 5175 5202 5205 5218 5241 5325 5447 5643 5735 5747 5767 5830 5989 6052 6064 6113 6136 6160 6211 6239 6251 6305 6309 6324 6351 6567 6606 6681 6879 6945 6983 7094 7099 7200 7223 7397 7478 7G83 7733 7987 8116 8177 8279 8389 8559 8606 8635 8809 8861 9239 9261 9288 9318 9344 9710 10685 10807 10816 10833 10843 10905 10989 11134 11198 11213 11265 11366 11483 11489 11499 12111 12142 12222 12309 12340 12438 12575 12596 12735 12867 12917 12959 13018 13140 13242 13351 13459 13552 13642 13744 13800 13908 13973 14458 14515 14521 14537 14580 14599 14846 14852 14862 14867 15100 15791 15856 15988 16116 16199 16213 16306 16411 16E03 16613 16644 16699 16716 16924 16973 17220 17268 17312 17457 17495 17545 17553 17623 17754 17801 18146 18195 18217 18340 18429 18512 18545 18607 18655 18657 18680 18902 19219 19253 19307 19404 19429 19432 19607 19625 19650 19873 19991 20087 20104 20306 20390 20474 20571 20579 20585 20612 20679 20753 20846 20929 21014 21028 21057 21084 21111 21295 21326 21338 21345 21545 21577 21735 21784 21827 21937 21972 22007 22507 22566 22571 22902 22903 22964 23101 23243 23303 23390 23508 23596 23612 23657 23727 23869 23910 23932 24182 24204 24328 24563 24777 25070 25426 25533 25546 25802 25978 26008 26098 26252 26318 26332 26482 26565 26681 26718 26763 26793 26833 26959 26972 26973 27097 27109 27181 27330 27339 27454 27532 27547 27936 27953 28139 28241 28345 28432 28442 28538 28831 28848 28856 28865 28907 28944 29037 29043 29187 29277 29460 29604 30157 30185 30349 30390 30456 30557 30597 30669 30694 30831 30871 30872 31023 31378 31477 31517 31572 31847 31912 31923 31995 32044 32127 32160 32341 32354 32746 32787 32805 33150 33265 33291 33292 33348 33384 33545 335S3 33588 33717 33762 33759 33798 33914 3.'i923 33927 34040 34064 34212 34261 34340 34380 34639 34663 34817 35082 35140 35167 35185 35401 35419 35441 35568 35877 35949 36019 36076 36352 36362 36389 36519 36592 36628 36643 36711 36943 37014 37118 37298 37319 37348 37417 37441 37487 37756 37980 37988 38029 38053 38076 38404 38515 38524 38568 38739 38832 38835 38939 39047 39050 39125 39452 39550 39580 39589 39679 39852 39858 39888 39921 39937 39995 40038 40249 40374 40564 40569 40579 40604 40643 40668 40670 41058 41206 41223 41230 41232 41258 41469 41482 41511 41516 41528 41767 41797 42002 42174 42238 42268 42371 42444 42633 42662 42699 42731 42918 42971 43008 43080 43081 43190 43376 43480 43507 43520 43555 43562 43604 43792 43807 43940 43974 44099 44143 44236 44279 44352 44385 44403 44566 44585 44701 44766 44978 45011 45080 45446 45529 45706 45711 45803 46008 46817 46893 47040 47066 47081 47248 47254 47404 47514 47811 47892 47905 48003 48070 48226 48269 482P3 48645 48664 48813 48867 48961 49050 49173 49276 49377 49389 49401 49457 49637 49934 50078 50125 50406 50452 50527 50606 50720 50996 51062 51295 51500 52017 52093 52105 52136 52304 52466 52487 52508 52520 52590 52609 52621 52731 52776 52792 52843 53095 53226 53588 53661 53758 54102 54157 54386 54498 54532 54574 54751 54863 55016 55182 55517 55948 55981 56243 56371 56391 56596 56698 56712 56866 56920 56966 57082 57135 57203 57268 57348 57422 57612 57681 57775 57850 57910 57930 57944 58127 581Ž8 58199 58410 58416 58570 58606 58625 58631 58728 58743 58929 59084 59197 59250 59329 59568 59591 59682 59743 59812 60056 60116 60221 60385 60604 60988 61032 61038 61089 61153 61186 61212 61394 61496 61499 61555 61585 61773 61818 62017 62557 62667 62673 62834 63286 63314 63370 63415 63445 63473 63517 63575 63588 63754 63803 64025 64130 64136 64404 64431 64621 64685 64775 64849 64883 64922 65035 65137 65149 65161 65360 65363 6o401 65929 65953 65941 65993 66034 66171 66176 66208 66236 66296 66420 66460 66483 66567 66668 66682 66790 66796 66893 66949 67167 67174 67192 67240 67361 67395 67442 67580 67591 67657 67699 67771 67809 67897 67995 68047 68066 68204 68207 68413 68743 68876 68934 68962 68984 69056 69082 69193 69235 69331 69403, 69460 69475 69678 69932 69961 70029 70037 70080 70117 70144 70273 70320 70465 70478 70662 70686 70735 70799 70979 70986 71047 71156 71250 71259 71299 71309 71337 71356 71365 71375 71497 71605 71636 71691 71714 71765 72079 72093 72110 72307 72491 72518 72570 72588 72592 72771 72860 72884 72932 73004 73152 7317S 73182 73218 73398 73449 73574 73603 73617 73653 73666 73934 73978 74006 74253 74265 74346 74436 74495 74505 74511 74572 74630 74761 74803 in 74926 z dobitkom po K 60*—. Od doslej izžrebanih sreČk, se nastopne še nišo predložile v izplaČilo: Št. 72696 z dobitkom K 3000'— » 2472 „ „ „ 1000-^- „ 9180 „ „ „ 1000-— „ 18795 „ „ „ 1000-— „ 22237 „ „ „ 1000*— „ 23087 „ „ n 1000-— „ 24157 „ „ „ 1000 — „ 46153 „ „ H 1000*— „ 25844 „ „ „ 600*— „ 24941 „ „ „ 600'— Sf. 35 170 243 387 415 454 552 829 1163 1257 1316 1342 1361 1410 1443 1504 1522 1523 1589 1685 1871 1915 2013 2026 2269 2286 2345 2386 2423 2455 2480 2520 2698 2722 2771 2924 3310 3430 3442 3495 3544 3578 3836 3938 3978 3983 4053 4079 4152 4247 4379 4417 4450 4461 4479 4540 4545 4626 4704 4706 4763 4835 4896 4916 4929 5006 5208 5209 5334 5474 5505 5582 5640 5679 5740 5760 5807 5963 6078 6275 6350 6385 6453 6858 6860 6917 6969 7058 7062 7162 7165 7205 7217 7380 7426 7630 7647 7833 7967 8034 8521 8597 8658 8766 8819 8826 8907 8930 9001 9007 9055 9216 9256 9299 9340 9389 9579 9597 9744 9808 9956 10031 10100 10114 10155 10213 10252 10254 10279 10295 10356 10376 10408 10426 10456 10460 10863 10888 11045 11047 11060 11150 11356 11398 11455 11531 11635 11791 11893 11999 12130 12173 12195 12199 12210 12304 12306 12345 12416 12645 12666 12774 12859 12889 12928 13025 13313 13315 13422 13447 13488 13624 13679 13893 13928 13969 13985 14003 14055 14077 14141 14422 14533 14586 14593 14644 14716 14881 14961 15018 15022 15136 15228 15306 15385 15410 15460 15503 15543 15648 15867 15887 15973 16039 16067 16069 16164 16304 16375 16640 16641 16651 16713 16732 16788 16847 16852 16854 17057 17242 17282 17283 17328 17493 17517 17561 17578 17594 17668 17735 17843 18032 18033 18034 18055 18174 18269 18307 18385 18421 18464 18609 18621 18656 18758 18787 18845 18922 19004 19007 19284 19403 19428 19487 19631 19706 19775 20077 20220 20254 20263 20269 20275 20302 20311 20486 20599 20707 20818 20860 20903 21137 21309 21321 21441 21491 21493 21572 21729 21736 21742 21889 22041 22175 22257 22326 22328 22459 22533 22547 22797 22873 22922 22998 23265 23289 23312 23321 23323 23363 23421 23433 23613 23735 23791 23835 23945 23962 24047 24131 24393 24453 24663 24756 24765 24787 24824 24845 24867 24871 25056 25275 25304 25318 25366 25378 25611 25686 25759 25784 26053 26127 26261 26368 26407 26625 26627 26630 26670 26692 26741 26760 26771 26961 27130 27133 27164 27175 27177 27385 27419 27679 27725 27847 27871 27919 27932 28006 28176 28225 28337 28341 28357 28395 28420 28509 28557 28568 28571 28673 28710 28713 28758 28882 28885 28973 29012 29031 29186 29206 29271 29301 29347 29516 29649 29772 29809 29908 29951 30061 30315 30359 30394 30423 30635 30652 30678 30760 30762 30811 30815 30825 30903 30969 30981 31045 31093 31131 31155 31159 31215 31382 31402 31555 31637 31674 31706 31758 31760 31804 31922 32080 32111 32222 32304 32366 32395 32662 32785 32869 32916 33014 33086 33197 33225 33248 33347 33435 33546 33551 33685 33851 33888 34020 34106 34140 34262 34333 34335 34421 34440 34449 34527 34922 35005 35020 35033 35145 35328 35347 35379 35578 35622 35658 35666 35921 36032 36059 36071 36197 36200 36213 36357 36486 36641 36692 36804 36931 36993 37017 37019 37073 37229 37259 37271 37300 37344 37397 37472 37481 37483 37548 37566 37600 37617 37671 37781 37784 37786 37799 37811 37854 37934 37959 37972 37993 38103 38149 38581 38630 38712 38715 38896 38912 38972 39115 39129 39203 39224 39240 39339 39805 39810 39840 39865 39903 39911 40116 40142 40145 40167 40189 40218 40269 40272 40307 40313 4060» 40645 40693 4069S 40798 40614 40&>5 50647 r>0850 51036 olll""> S13S8 51367 51418 51524 51537 51553 51559 51583 51733 51738 51774 5183H .51844 51934 51985 52332 52154 52216 52437 5<>462 52605 52637 52705 52890 53025 53118 53251 53359 53399 53602 53736 53779 53821 53902 54294 54307 54372 54465 54582 54583 54602 54664 54717 54748 54899 54905 54936 54979 55047 55122 55125 5f>!7r> 55201 55231 55377 55591 55681 55805 56128 56261 56354 56480 56699 56754 567SS o P&897 55955 5706« 57074 57081 57124 57255 57580 57609 57683 57982 58071 58234 58248 58303 58471 58493 58736 58824 58918 59060 59102 59271 5928Q 59402 5943S 39497 59603 .19716 59784 59921 59998 6019t-; 60348 60450 60635 60651 60770 6034M 60912 60941 60962 60972 61096 61277 61382 61424 61634 61666 61673 61929 61955 61979 62052 ti2074 62353 62536 ti2649 63018 63470 63518 63651 63721 64038 64085 64114 64151 64183 64204 64474 b4495 64507 64601 64629 64670 64833 64944 65008 65025 65062 65065 65206 65424 65558 65575 65638 65649 65690 65727 65737 65761 66059 66078 66202 66292 66330 663,18 66370 66504 66639 66661 66777 66842 66844 66872 67015 67109 67183 67*29 67462 676G9 67^91 67814 67874 68095 68147 68220 68285 68303 68368 68382 H8665 68703 68731 68778 68MS 68855 6891:? 68947 69152 69345 69380 69447 69652 7010r> 70127 70212 70219 70249 70277 70288 70349 70353 70426 70440 70503 70661 70788 71001 71113 71205 71210 71:257 71293 71369 71417 71462 71568 71634 71669 71975 71985 72108 72225 72230 72522 72563 72584 72605 72620 72709 72794 72913 73210 73414 73420 73570 73595 73616 73669 73724 73786 73794 73841 73950 73997 7408° 74155 74201 74252 74269 74617 74779 74S69 7-1801 iu 74920 1 dobitkom po 60 K'—. . lIACSIill Illillf£^&r«ll IJUHijć&HiijOi ine 2. jannaiia 1915. Župan: Đi*. Iv&ift T&vb&V 1. r. ■* T nliiintih hara hln ?i» fpnon '*'" ! -s u 9ljiuli ifV, lm li iiiil3 r F TA PrctE^alnicai ihiMiinS Miklošićeva ulica st. 5. Ljiulljfl!:!! FPfTD? ia pilima Mw'. 4i Igriška ulica štev. 6, Električna b;ia. \ ? troji za ot/đsIoTranje fesa ■ j TSSh vrst -'asti patenti. i bf zede!?: jarmcsiL. Jarceaiki I cepibikf, (saEkfr). J&enetaa- .*. .*. si; i iztmenik .*. .*. eno'i-tni in dvoSstrrf. I Vs^ siros; n »tfzare, f £*#iarfc. st rudari s, ■•- j iJsife, t3sar»e 1«. I'.«. i za fzdekjvaafe pciiisfra • :z vpc-i>::!cneg3 lesa. I Stro9! sa \vkrn\enit i«s? TU fSE 3?8E za vne vodaa raimor« 7. na:vcj,.j izrabijivostj«'. Prcciajski regulatorji. -------Pa":fnt prijavii ^n.------- MOSESME Wi Pre^zeatt Roc?pl. tvornički?! oprav za vso :: l^sno indastrifo. :: Najiinejte reference mr.ogo-▼rstnili obratov tu in v ino-zcrr.stv'j. Scda; sr irJ?!uc . 2, kranjsko el*»ktr. esn-k eralo: 2 turfelai po 1600 *■ konisU^ s«. Priporočano ^peciia,In.o ^ !n fltro^llfl ifpfBHf 1^ ?eio solidne ivrdke ■a Kristoffič«B^ičar i. _ . . _, Stari trg §tev. 9. — Laslna hiŽ3. N inovejže !Pf^ K0STUME -« MaJn^veiSa ™ "? IIIH * PIa*6ef jope i M» ^ f f M ' »■ M*W ^er^0« čepiće, mođrcs g§. ^f^ j& ^ C^ "■Tš& obleKUe, ^ n li^inie. ^^.ciiiano perilo in druye potrebitim« za novor«ieni;k©, Posi"|a na izbico tuđi na dežefo- i€0u0i iiiOiil (poprei Hssrik Koru) pskrinist stresi io Hlept ifpglis!« slrsiOKOilov. iz? instalater nimtoi Priporoča se si. občinstvu za izvr&e-vanje vsakržnih kleparskih del ter co-krivanje z angleSkim, iraneoskim in tuzfHiskirii bkriltem 2 asbcrS-ceasnfKin IkriliiK (EtalDpafcntRatschsk z izbočno in ploSČnato opeke, iesne- ceTTJerjtno in strc5no opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska dela v priznsino solidni izvršitvi. Si^a in Mwto umu. PasfekijEna pusoća. Poprave točno in ceno. Preraćusi brczplično in post. prosto. Setom dm« «fvaixd mtral ml lr*el*n « t«ko t©6n«* !«• :fitl« baktr FTAfT-ilvaL&i »troi ttvi)«a drag .vvRi.il «tr«' ?.?•■.« I*:*.« pređc^ill ta IsbeliisBJa kak»r PrATr-IST«!ml «tr«|. i ¥ Vašo lastBo korist *e, d« sS i velika zatago ali pa %alite-| Tate ccnlk, 713 ! ISiflai li OK največja trgovina šivalnih stro-jev in Puchovili koles, LJUBLJANA, Sodna ulica 7 la av«|« v«l«lrf«vfB« % ■•■■-faktamia >!■§— liemn kontorista ali kontorislinjo dalje 57 sotrudnika in praktikanta. Cenj. ponudbe pod navedbo refe-renc in zahtevo plače na naslov: Ađ^lt Llchtensterii^ Beka (Tinme), Via 4el CasteUo 2.__________________ g^— ■ 1 nam*1 F^^i_*fl|^B^nEa^B*' f t n r u ?38G liuiH mm Barko vije ▼ uiradno uiombira-nfih steklenfcah. Bobiva se povso)' Kot nijiis pospodlojo sprejttie t7 službe tak©! zato sposobno žensk'i, ki je poštena in čedne zunanjosti Aaton KlOB9 Gorica, alfca Rossini Q. v hi^i je vodovod, plio in elektrika. Družina obstoji iz gospodarja in dveh hčera. 67 i j % i i ^^ ti i i ?^ 12 krca — vse vpsfs lasno pofl-lagre \n rarelfee - bas^ra za lasa in brado J5Nwil" no 2 ia 4 H — toaletne »otrejščir.^ - lasulje« tirade fn đrcgs pctr^čžlne za mci3kira^ie, vs© ^o selo !Eines*aih ^enah priporeča Žtefan StPB?sali hrivec in lasni&a^ Ljubljana, Pod Trančo št 1, {▼ogAl ftlestnsgs. la Staroga trga), ;; Fcsfr*-'*-■-- točn? ?a ^estna« :s nkOidlliSKa IdMSiiiiOo OrDZDa 29 Zl¥!|03]0 Ravnateljstvo: Dianaj I., Aspernplatz I Le priporoča za sklepanje zavarovanj za ^ivljenie, rente, doto, za zavarovanja za fas vojaške službe po najugodnejših pogojih ter na'nižjih cenah. LzvaroTPJnz gla¥sfsa k€»?ic@m 1.1913 E 433 mllK Rezerve koncem L 1913 K 125 milfosio^. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjska v Gradcu I., Schmiedgasse 40, kie? strogo rce!a£s đelavn! sotrtidsiki vsak 5as dobe dobila slVLžbe. Nadzornik za Kranjsko: Brez konkurence! * L Ponner C£vlii za gospoće ia gospe »o sogani najba!] y»riležni, lični Ia aajboejše kakovosti. Naprođaj s^nao pri JULIJI STOR, LjBbflana Prešerneva urica st. 5. 6oys3erski Čev!jt ia turiste, hi^jeufčni čevJji za otroke in Lawa-tecnis-tevJjL K 1250—1650. Na|alž|e cene. Ustraorljoaa 1347, U&taiaovljdiia 1S17. ** L9m4« I I Uf 1 Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 iiy| i yi^|ii foiii^ip^ ji^i*4^r,r:, f; is za »pa?n« In feđtlas cobo? salone in qosposke sobe. Prepro^e, TS^forSl, motiraci na vzmsi ž!xnnaii modrnci, otrošU vozički iiđ. Najjsolifnejše blitvo. iL banska kreditna banka v L.|i^_i|atiii —Deiniši«a~qra,n^.ž^ž^roT^.rT, ™ St pit a i*jeva ulica fttev. 2. f^e^rro^nrfc^i,-i,ood.ooa i«r,w. * Poslovalniea I. e. kr. avstrijske državne razredne loteri.je. Podružnice v SpBjetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Ge!jua Sprejema vloge na knfflttee in na tekoči račun, U nlso Jg || 0 Kapilje Ia prodala srefcke, ivalate ffi ^r©ikii^«2ie pcđvržene moratorl£aiter iih otrest, oddaevloge po «•«■ đL 2 |Or papfele vseh mrt po Jnevuem korio. » Vloge prois đvomesečni odpovedi se obroitajolo po 8> " »_______r r * r I 6. Siev. .bLOVENbKJ NAKOU\ anc 9 jinuirja 1915 Stran 9. Rupatorii zavoda za pospe-ševanje obrti je imel v ponedeljek, dne 4. t. m. ob 10. uri dopoldne svojo 11. plenarno sejo, ki so se jo udeležili zastop-nik ministrstva za javna dela gosp. dvorni svetnik W. Haas, zaJružni komisar H. Steska ter drugi elani ku-ratorija, kot delegati deželncgM odbora, mestne občine ljubljanske ter trgovske in obrtne zbornice iu neka) dopisujočih čianov. O zav odovem poslovanju v drugi polovic; pretekle-2a leta je poročal predsedniK Ivan Kregar. Zavod je prejel r.a sožalno izjavo, sklenjeno v zadnji iHCiiarni seji, z odlokom notranje^a ministr-stva po Najvišjem narodu zahvalo. Vsled vojne je bilo več čianov kura-torija zadržanih, vsled česar stopijo na njih mesto namestniki. Kritični svetovni položaj je huao ladei vse stanove, ustavilo se je delo skoraj povsodi in je bilo treba tuii omejiti delovanje zavoda, v koliler ic bilo združeno z večiimi izdatku Z zahvalo se spominja nredseđnU pnspeva-jočih činiteljev. ki so za preteklo leto nakazali zavodu se skorij ntzmanj-Šane prispevke. 3klem zadnie kura-torijeve seje so bili izvedeni, v koii-kor se Je to dalo v obstojeC;ji razire-rah. Zavod se je jbrnil na ravnateljstvo južne železnice, da se nodo kri prezidavi južnega fcoljivora vpoštt-vali pred vsem doma; i obrtnik i. Omenjeno ravnateijsvvj ]e to vkgo v toliko ugodno resilo, tla jt obljubilo, da bode oozvalo tuka.^rJe obrtnike, da vlože ponudbe, ku bodo dela razpisana. — Usnnovi'ev strojne dobavne zadruee, tisk ohrtne^a zbornika in navodil za na ^trste \jTc-izkušnje je moral 7iv »J odložiti. Za z^radbo lončarske peci v Mlaki pri Kcmeridi je okraino glavarstvo na crte odobrilo, vojska pa *e na^aljno izvršitev za enkrat preprečiia. Raz-stave, v kolikor je bil o njih govor v zadnji seji so se vršile, narnrev vaje-niška v Koeevju in P >*:<: .jm ter obrtna v Radovliici. Sleđii'a je bila otvor-lena na dan mobilin:;je in je dosegla kijub vojne še dokaj i:&oden uspeli. Pri vs*h treh !e zavod suće!e\al s svetom in tuđi dejansko ter se v ;a namei po možnoti udeleževai pc svr em zastopniku vaznejših sej. — Za dobave za vojsko priteguje sedaj vojaška uprava v /e.iki meri tuUi rr.Io obrt. OddaTa so se -azna dela, posebno pc za lermenare in čevijar-ie, krojače in šivilje na obrtre organizacije. Dobro so se posebno obne-s!e obrtno - produktivne zadruge, ki so dobavile veliko mate-.jaa *iad najvišjo pogojeno množino za voja-štva -^ečje težave se v celoti odobri. Na predlog zađiarne ga komisana H. Sieska lj orozori še r.a posebne teravne raz-mere, v katere j? pr;5la sedaj na?a domaća čipkarska obrt, ker je kurr;-ja s klekljanimi, kakor tuđi drugimi čipkam: nopoinoma prerr2:ana. Akcijska družba »Pomača obrt^. ki je imela na!oro razpečavanja č;v> /a ćelo Avstrijo, je sama v tako slab.h razmeioh, da se mora po ce!i *l^že!i delovati na to, da se Čipkars:vo čim-nafveč omej^, v sedan-erT* Za su pa z njim popolnoma prencii^. Žt gotovih izdeikov se toliko nahaja po tu* in inozemskih zalogah, da se je bati, da bo za daljšo dobo let ta ndustnja popoinon.a ustavljena. Pr^oreči naj se zato vsak poskus nanovo vjjpli?ti cipkarstvo kot vir dohodkov. Morda se bo dale s pritegnitvijo vojaških dobav nekolio olajšati zlo. dc» katere-ga ie Jovfcdla prepast ie industrije. Preide se nato k sestavi proračuna za leto 1Q15.. v katerem r,o se morale posebno postavke za prireditev tečajeva, za knjižnico ter ^e nekaj drujf;h fnatno zmanišati, da bo mogoče se shaiati z zagotOvlienim. pri-spevki. Ves proračun se :^ ses?f!v;l na 21.3Ž8 K izdatkov, za katere£<\ je proračunjeno 21.3OCI K kreliri PreJ-sed-vik zaMjuči nato z zahvalo na-vročim seje ob 12. uri otkine. Prazna soba * blizini rU»n* no^te w uhok m pri-tličju, SO Ođđs, Pri; ratna tuđi za pi«aroo 71 Kje, p<;ve opravoistvo »S!ot NaroHa« manutikiutne ali modnr stroke dobro strokovoo lzvežhan i'dobrr aranžrr ima prednost' se z Li^odnimi p'i^oji s^rofmo ▼ Bsnofu^^n! !e ftiftdn! trgovisi B. STiEMECKi v Ceito. ^8 Proti Q ihmMiti U \im\m\ lm iKbcr^e Helufe dobro issna srstE^e slična Melasine ustna in zohr&a voda ki utrdi điestso ta odstranfiife a«pn5ctao 53310 iz u«t. 1 3tsli.\Galca i. navadi'01a t krcao. !>eželr?a ieUarna ^.jlana Leusteka r L|Ui?H»ai. Hos!?eva s««ta ši%v* 1 polej Franc Jotcievcja jnft!Iefncfa ajestn. ? tti 'ckarn* dobivaj zdravih !ydi član' f»o!niškthb1a?ain fnž.že^micc. c.kr.tobačne tovarne in dkr. hol. blasraine v Linb!jaci M«luslne-nsts?fi tn i^baa vod*!. Sunia. Hrva*ko. 22. tehmana 1908 Rla? po^ood leknrnar Prosim viiisdno, nn^^iite mf znnet •ri «trVlerr*c? \'s^r '-homo dcl:!?oče an*?9£tttićnd fncl*zi«ine-astnc zokns vudc, k3terb iri osvežr^ie n«t jo bon vsakomur kar naibnlie nriporočal. Snoštovpnieirt ilOlll IlUj SoJnanlica. "M pq*p'»«i»»o' Speciatna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vr§ne in spodnjc joDice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obl«ke zoper trganje, pletilni materijal za stroje itd. na drobno in na debelo. Pietilni stroj patent »V/iedermann« je edina in najuglednejša prilika za dober ra^lužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, so cene veliko nlžje« Ra-ica Sifenka ^|# DRENSK »2vczža ^t-Teietra tav3ro\an»a čiovešket'i ?iv- l;?nia co nairaznovrstn^jSih kornfci'-'i- ciiah rod taw-o ucrodnim* postoji, c nobena dru^a zavarovainica. /lasti je ujrodno zavarovanie r,a loživetje !n smrt z manjSajočl^a* se U VDlačii'. ^ % Si T^ J\> ^V f i ^k .•• • .•. vzaiemno zatarovalna banka * Prag i, ■•• - ••• Eotervn? on#11 S e3.7SC-72613 — Csnls^ane odskodnfzse to !ia*?nal^9 S 139.9S5.304-25 Po veiiko'»ti druga vzaiemna zavarovalnita naše države z vseskozi slovansko-narodno opravo. .^—_—————-------- Vca ooi^enfln dafei ■ f3TBrainn mstcKt!!! i Mani «?«rb.aX"«'; i ttmM m M \l Zavaruje ooslopja in oremičnine proti oo2arnirn škodann po najnižjtii cenah. Škode ceniuje takoi In naikulantneje. Užtva najbo'jši sloves, kodet posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-n!mi pogoju — Zahtevajte prospekte'' »rsne bolesni, oslov«ki U^selj# naduha, influenci. Kdo naj jemljc Sirolin ? 1 Vsak.ki Jrpi na frajnem kašlju ) \ Vadušljivi .kaferim Sirolin tnđfno Laž^je je ot>ve^ova^t se boie^ns.nego jozdravifi. olehea naduho 2L Oscoe s ironičnim Ue/arom bronkijev, U. Sk;ofuxni c/roci,pri kaferih učtnkujeSirolin ki * Sirolinom c^drave » 1 ugodnim vspehom nssplošni poeufek. IP3 I ' ' I Sb dob)* vseh iekarnah 6 K.V.- I Eerb&lmTtev podfosforokisli mm \i\mi\\ mi tt 45 lOt zdr«v^iSko ^reizlccšen in pr'poročin frsni sirnp. Razkraia slez. blaži kašcli, pospešuje tek Povzd^tsje slast in reditev trupla in I je izboren za rvoritev krvi in kosti, ziasii za slabotne otroke. I Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. Pristan sr^« e »»»ptlnj« varstrta« ambU&o* (Oblastveno varovano.) PupiocIsiIb Jodov sarsaparillm preparat, čisti kri, pospeiuje menjavanje snovi, blaži bolećine in krč iu deluje proti vnetju Rabi se 2 izvrstnim usoehom povsod tam, k;er so potrebni jodovi in sarsaparillni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja pokliča. Steklenica K 2-20, po pošti 40 li več za zavoj. ■a m. metaartdal firmac. raisla^l •dlikovano 1 Toliko zlato kolajno. l^^SS^^i Dr- Hellmanna lekarnica „Zur Barmherzigkeit" na D^naiu VII 1f Kaiserstrasse 73 75. Po poSti »c ra.pošilja vsak dan , f ^ lL _ . . bii . ._ . •.•-. P° pOŠtl SC razPošllJa vsak dan Stran 6 .SLOVENSKT NAROD% dne 9. jantiarja 1915. ' 6. jteV- Tslsfon **••. !•- TrtiliB Mm. t*. 139 ■V- Lttto ISIS. mt»Mvy«M dsJaltfca 4rw*fc« "VB Kranjska siaitiiskii družba i lilji •tavbno pod|etniitvo i pisama sa arhitekturo in stavbno-tehniika dela| tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom «• stavbna in fina delaj opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču| kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoća se za stavbna defa vsake vrste. Na obroke 4 K. Kdor hoće zlato verltlco In srebrno nro cea6 kupiti, naj ! ni§e takof. R LECHN2R. ia!orra zlatnine BttCiM** (Laiutoabara;) 29B. Vpfip xt3nnv3nip luliu tiilliiU i uliju ZA pišamo v Ljublani obstoječe i* vei sob m ,;ritiklin v rrrmernfm, t« eh fnirnerr« Jp'u mesta ne I&&6 Xa d&2f&3 dobo let za maj 1915. S movame Dai se nariba v partei;u, in ima kob-kor mo^eče prost dohod :z ulice. Even-tuelne potrebne predHave bi se izvrši1** po dogovoru. Ponudbe nai se na-'r»v. na upr. »Slov. Nar « pod uplasrus11. 19 Zemtna ponudha. Samec. 33 let star, 800 J\ t€tne Qokoi~in-* tsr ne ot*o go lovine, se je i ssjnamti ? gc$VQ-cti-no ai mlado v&ovo v svrho p? žeiitvs. 64 Jaju ost ya?amče~!a> £amo ?ene pcn\abz na u?r *SOJ- Aa+cdi" pod „JiJs dom B.V* t% TT mW B LJUBLJAIVA, Mestni ti-s IO priftrti*o#a krasne novosti zimskih oblek, zimskih sukenj in kožuhov domaćega izđelka po izredno nizkih cenah. Brez konkurenoe! Solidna poalrežba! Nainižie cene! Zaioga pohistva m tapetmskzgz blaga, j^i^arsivo. Po^o na soalna ovrava: 2 vostsiiL 2 cman. 2 noćni ornat ci in ? umivaln'% 5 marm ctogčo in ogledalom Si 350'—. Jamfi* se za solidno defa. Czne konkut^nčne. 2ahtQjaji<2 najnovejši 1 a talog fcateri obsega nad 3C0 modernih s^h- 800 J. Pcgačnik. JLiublianot, JV[arije Jers^ih cesta $1 13—18. s tremi sobami, kabinetom in pritikli-nami. lepo. ? sto, letne najemnine K 900f sd oć^a s I* lebrnarjem, Vprašati ▼ Slomikovi nliol ŠL 4« Pristen dober se dobi pri 8 Sprejme se v službo za zalego moke. Pogoji: znanje s!o-venšfme in nemSčine ▼ govoro in pisali, enostavtsega kmigovodstva. Po-cudnice, ki so v stroki izvežbane, imajo prednost, 75 Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, plačilnega rahtevka in dneva rno^očp^a rstopa so nasloviti na: paitsi pređalec št. 40, Ćeli*. 8e dota^-;aio po vsski vposlam sliki brezhihno po cizkih cenah, poćenŠi že ? 5 K, C^noTnik zastoni, Najv!*ia zah?alaa ptsma in primanja. 4266 SEGALL & Comp, zavod za povečanje, TRST. M vojni soGininsk! teceil s koledarjem misi po pošti zastosif. Naročite ga takoj, a"i se osebno oglasite! v Ljubljani nasrrotl frai3Č!$%3sike cerove. Postafeo ?«rorj?ro. ^^^^ Moji patentirani so izr!e!ani iz že!eza ter vdelanl v zt^lo ali srebro w najeiesiantncjši oblćki. PoSeg vojnega spf»niina so kar najbolj primerni za raxnm daril«, Dalje še vdslawam železne prstane (v,zlato za železo1') v zlato ali srebro. Ka'cfi'e eenel •% xt Ide« krit. LUD. £Eri^E9 iuvo ir ia trgovec, L!ubijana9 Wolfova ulica« \ SANATORLJM • EMONA P^ORCOnDSNJCA JLJUBLuI^JSL^ KOMENSKEGA ULICA h \ ] ^F-zrtfv^T^: ^vftj-pRFR DERGANC v pritličja z 2 solima in vsemi pri-padki sa odđs za £e*tniar 1.1. na Lepem petn št. 1. i iiUuitLf! ^ U Ji v Ljubljani u«lezganjcrn3 jed,a in | teuerna lik«rj«u pri perona v svoji lastni žganjarni \ \ kuhane izdelke i. s.: brinie¥ec hmše¥ec prlstn&st Z9jsfn5e^ia. \ w ©FSl» 1a % " w SSlOf najboBjse kako' asti. { I Cgod«o cew«! Vzorcl na rax«ol«^o. j Ljubljana, Rimska cesta St. 19 obiastv. Scene. Irršla'stcr za eleHtrično naprave, luči, prenos sile; da!|e h!š»3h zrvoni!, talefonov itd. Strelovodne naprave! Posrava v stroko s^adajočšh sfei* V zalogi bfago prve vrste, proračun! na razpoiago. Opremljen sem z na boljšiml in najno-vejiim! presku^evsln?ml aparati. — Cene fn delo solidno! llrS0 Velika zaloga t5a50 najficejšib, trpežnih in noji najbolj priležnib 28 dame, gospode in otroke. Viktorija Sterniša 3nrčtčev trg 3. Gg. učiteljem, učite'iicam in d-? nradn'kom 15°'o ropnsta nntetai in trg^vskl vrtlar Ljubljana, Kolezijska ulica št 16 priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opretrlieno vrtoarstvo, kakor tuđi okusno :: izdeiane veme. šopke in trakove. :: DaTje ima na razpola^o :: za izposoi^vanie :: ob mrtvf&ikth o4rih drevesne ovetlicev kakor tuđi itajfi* nelžo đekoracifske evetllcc za dverase si Ia balkone, :: Imam tuđi vsakovrstoe sadike do najžlahtr.ej-ših cvetlic in zelen jadu Sprejemam tuđi naro-čila za na dezelo. Vsa naročita se izvrŠuieio :: točno in solidno. :: Brzo'avke: I, Blxovičar, n vrtaar, tinbljana. s Stanje đenamih viog na kni. in tek. račun 31.dec. 1911: :s K 72,109.515-—. :: *2* 1*1?* * SUnje den. vlog na hran. knfižice 31. okt. 1914: priv. n K 82,017.997--. :: Šplošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer tabih * «.•»]•. - lUlaoriie«i«64. - 21 pMbk. W Uji Hl* tti Bft (1 ■ MOM tUđl JeldSU kapihl a rts»re 65,000.000 »m Preskrbovanje vs€h bankovnih transakcij, n. ft- PrevzemanK «maraik vlOff na nrantlnc kniižtce brez renrnega čavka kon t.vne knj'PC rcr ra nonto-korem * vsakoanevntm vedno ucommit•obre-sto'vantem - Der.ar se lahko dviga vik dar, biez odpovcdi. - Kuruvame n P»^aJJ"*« ^^TSSSSu paptrfev ^tro-o v okviru uradnih kurznih poroci', - Shranjevanjc in ucrav.ianje (depotu vrednostnih naD»r;ev »n roso ita nanje. N»ik'ui?ntnei*e »zvrtcvanic >«■■■!> iirttf na vseh tuzemsirih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kr> «oiov in iižwbaSrv?rdno»tnih™ pmpSfj^— Kupovame in prodajanje deviz, valut in tujib novcev. - napiricv »n roso ifa nanie. 10 I wann. »i^Mi,v,^>....« w»^'* 6ritznerjevt snu stnp prlloinoatna darfla. , EMna zatoga Mvaliollo »li •!•■ : JOS PETELINC Ljubljana, Sv. P«tra naalp it. 7 10 lotna garavolf a I «• »•«••, *•!•« •*•*«»• „faiib^mb^. Izbol)ša]te promet v svoji gostUnl z najboljiim in najcenejiim plzenskega tipa Informacije podaja talka dSInOka nirovinu w TXtBmmSmšiiSmmtwBiM Robraan, Lfubll*na, Bogumil Pouka. Trst 2638 C. kr. priv. tovarna za cement Trfcoveljske preciogokopne družbe ▼ Trbovljah priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društv3 inženirjev in arhitektov do!očene predpise elede tlakovne in podorne trUote daleć nađkrilfnjoći dobroti kakor tuđi svote priznano izvrstno apno. Pe*iporočila in izpričevala 3910 raznih oradov in na j si o vi t e j ših tvrdlc so na raZpolago. Centralni urad: Dunaj, IM Maximflianstrasse 9. Krasna unteiniska reprodukcija v več barvah PRIMOŽATRDBARJA USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI Visok* 66 cm In široka 55 cm je na<-lep&i okraa vsake slovenske hiie. Ta reprodukcija |e splob naflepsa in na[-dovrseneiša kar ffh Imamo Slovenci. Gena s pošto kron 3-20 nARuujnA i\flJiQ3Rrlll b«™jiju_ LHIKDMh1 >&mflš zdravniSko priporoCeno V/l tvoreče vina daje MOĆ ir idravfe, Vzorec 3 stekleoice 5 kg franko po pošt-nem povzetju K 4 80. — Ediaa zaloga: Br. Novaković, teletrgovitia vina, Vermontha. Maršale. ..... Malage* Konjaka, žganja itd. ~----- Po NajfUjem pooblmičeojo Njcg. ^ces. in kralj, Apost Veličanstva. Izredna 4203 l KL drŽaVDd lOfOnja za »ojatoMBiato mm. Ta denaraa loterija lm« žl.itt dobltkov w goto-vem tmarj« t slrapoem uieska 025.000 bron. Glavni dobitek inaša 200.000 krOII. Zrebanje bo javno na Dunaju dne 28. januarja 1915. Srečka stane 4 krone. Srećke ae dobivalo prt ođdelk« sa dobrodeme loteri^e na Dnnajv, III., Vor-dcre lollarotsstrasse 5, po loterifnh. trafUtab, pri d^včnlh, požtnih. *»rzoravnih 1b ieleztiiških srađUi, pri mea'ainicah Itd. Igrdlai nacrti za kupca srećk iftitcnt. — firttke te poill a]o poitnlne protto. Od c. kr. fcneralnega ravnateljska drž. loterij (oddelek za dobrodelne loteije). na dobrem glasu ob&toječo gostilno z vrtom, salonom in kegijiščem „pri LcUtl" (po demac« pri ŽucRla) Wl«2rije Tsrezije ce^ta jt 15 n Ljobijani. Svo»e ttn). goste si bodem prizadeval z dobrimi belokranjskimi, dolenjskimi vini (lastnt pridekk) kakor tudf z dobro kuhinjo, katero vodi moja soproga, postreči. Dnmača kuhinja! Riieve in jeinne klobase! Pri tef priliki izrekara v slovo svojini cenj. gostom, znancem in prijateljem, katerl ml ostanejo v trajnem spominu, za njihove posete v Metliki iskreno zahvalo. Ivan MaleSIĆ, posestnik in bivši gostilnlčar „Pri Kron i« v Metliki. L kr. priv. umm\m SnHia. ^r C. kr. priT. nnm. M\a u življenje. „flvstrliski Feniks" no Diinolu. Vplaćana deiniška glavnica K S.000.000. Drožba zavarnje: a) proti $kodam vsleđ o^nja. strele in parne ali plinove rarstrelbe, kakor tuđi proti škođam vsleđ pašenja, nadiranja posiopij in proti Škodam vsled odnažanja premičnih stvari, nadalje proti Dožarnim škodam Živine, z&logo vsakovrstnega bla^a, kmetijsko orodje, pri-delke itd.: b) proti požarnim škodara poljske pridelle in klajo v posiopjih in kopJcah; e) proti škodara vsled slnčajocga ubitja zrcalce^a stekla: d) raznorrstno bla^o proti ikodam. fltstaJtffl pri prevažaaja po sohem in po vodi; e) proti Jkodara vsled tatinskega vloma in vslcđ tatvine iz zaprtih in odprtili prostorov; f) proti vsakovrstnim telesnira nezgođam, na-da'jc sprejeir.a jamstvena ravarovanja obrtnih podjetij. občin, lekarnarjeT, hisnih posestcikov, voznikov, lovcev itd. Deiniška ^lamica. . • • • K 6,000.000 Stanje zavarovanib svot • » K 230.000.000 Premijske rezerve . . . . n 60,000.000 Letni do?iodki na premijab . „ 12,000.000 Dmfba zavaraje na človešfea Življenje po najrarnovrstnejš'h kombi nad jah, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovanćevi smrti na njega zaostale ali iako dro^o določtoo osebo; b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z opro-stitvfjo plačila zavarovalnfne, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob rastali onemoglosti, nadalje sprejema c) zararovanja ra dofivetje, preskrbljenje za starost zavarovanja otroškin dot, plačljivo pri dosegu doloCene starosti na zavarovanca sarcega; đ) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov In vijrojitiskib rent po najnižjih premijah in pod najn^odnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tuđi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd Natančneja pojasnila daje radovoljno Generalni zastop v Ljubljani Sođnijska ulica Stev. 1. ■»- Gosposka ulica 4, -** I nad^tropje, levo. 85 ; Đradno dovoljena, že 20 let obsto- ; jeca na|stare|ša l]abl|anska j Dosredovalnka stanovanl in H i v udobnost cenj. občinstva zopet v sredi šču mesta. r Priporoća In namešća le boljš« r ii iajoie vsaite vrsta kakor ! privatno '.rgovsko in fiostllniiko osob e Izbira raxUćnIb služe li, zlastt za iens te Vestzta in kolikor nzožno Mtrm posta-eioa xagoio?iiena. : Fn vnanjib vprašanjin se prosi za odgovor znamka. ; Kavana,W.: Banes in vsak dan koncert Izbornoga damske ga tambura- , škega ln vokalnoga zbora ! „1l vanu «5^# j Kjegov zadnji nastop je bil v Przc- \ mislu za časa vojne. j Začetek ob delavnikih ob pol 7. uri zvećer, ob neđel{ah ia prazalkili ob 4. uri popoldae. 42 Vstop prost. Z no¥lm letom no¥a sreča! C- kr. avstr. razredna loierija. Prihodnje irebanje IL razreda da« 19. ia 21. Jannaria 1915. Olavnl dobltU: M.000 krcn 90000 „ 100.000 n 200X00 m 300000 „ la 1 pr«mi|« 700.000 „ Skupni iznos vseh dobitkov 22 ilipv 268.10 ta. CE1TS: K 1O-— '/» srečke K 20--'/4 srećke K 40— 7: srsčkt K 80'— '/• sre&a Za »tasvltov prlbed^lk rasrstev m plafta imo B 5*- ia V. nrečk«, K 10*' M '''« snMMf ■ «0— sa V> sr«eke( B 40<— >a Vi sretk«. HarcHla, Balkalji« p» p«Mai ^akazalel, spr«|ema Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot •prailliMe c kr. razredne loterljo. 123 Stanovanje z eno ali dvema sobama in kuhinjo WT se tako! odđa ~&$ na Nadvojvode Friderika cesti 1 Trgovškega pomoćnika j za manufakturno trgovino, spretnega ! in poštenega prodajalca sprejme Eck Wegschaiderf Radgona f Štajersko. ! 73 Sreofee izredne 431° i. ti. irL latsrile sa voJoooakrbovalBe namana 21.148 dobiikov glavni dobitek razpošilja poitnlBO proatO oroti vpo-Jtljatvi zneska 4 krOHO za srečko Albin Fttrstl poslovainica c kr. razretae loterlie Dunaj I., Bellaria 4« WB~ Zrebaaic h 21. \xvur\i 1915.