Faltalu pMmi v r*UvH i^ružSiisld^pdTIlli. UUSTR0VAI1I LIST ZA MESTO IN DEŽELO X^VlJI C e n a I *zhaJa ob £©trtklh. Uredništvo In uprava ▼ L< 2 Din ' Tyr£cva (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal Račun poštne hranilnice v Ljubljani fitev. 15.393 “ Ljubljana, 4. oktobra 1934 Naročnina za le trt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vae leto 40 lir, v Francih 50 frankov, ▼ Ameriki In povsod drugod 2 dolarja Stev. 40 Leto vi H&Š UfiX Ul toriŠfr Hoda ... Tekmo so morali preki-' niti, ker so se najprej stepli igrači med seboj, nato so pa vsi skup napadli sodnika. Iied je napravila šele policija. Iz poročila o neki nedeljski tekmi v Skoplju Ali veS, kaj je »derby«? Ne veš? 0 jej! Pa praviš, da si inteligent! _ Derby je takšna nogometna tekma, ki si jo ogleda najmanj 2500 ljudi. Če jih je manj, se ne more imenovati »derby«. Zakaj za vsak »derby« je potrebna določena porcija hrušča in trušča, vriskanja in piskanja, zmerjanja in preklinjanja, žvižganja in vpitja. To je prvi in poglavitni pogoj za »derby«. Drugi neogibno potrebni pogoj je pa, da si igrači na zeleni trati skečijo v lase, da se temeljito osuvajo in zboksajo pa ozmerjajo — čitn več je tega, tem lepši je »derby«. Ako sodnik pri tem kaj izkupi, toliko boljše! Zakaj beseda »derby« ni morda angleškega izvira, kakor trde tisti, ki hočejo vsako reč bolje vedeti, temveč nemškega (derb sirov, neotesan); ,y‘ je na koncu obešen le zato, da se imenitneje vidi. Takšen »derby« smo imeli v nedeljo v Ljubljani med športnima kluboma Ilirijo in Primorjem; bilo je lepo, da nikoli tega. Le škoda, da se igrači tako dolgo niso zavedli vzvišenosti svojega poslanstva in da so se v pravo »derbsko« formo razvili šele proti koncu igre; večna Skoda tudi, da sodnik ni bil docela kos svoji veliki nalogi in da je kazal vprav diletantsko nerazumevanje »derbskega« poslanstva; mislimo, da bi morali v bodoče takšne nesposobne sodnike odločno odkloniti. Takšen »derby« so imeli tudi v Zagrebu med tamošnjim nogometnim prvakom Haškom in Gradjanskim, samo da ni bil na tako vzorni višini kakor ljubljanski: nov dokaz, da mi Slovenci nismo tako poslednji, kakor nas tam preko Kupe pri vsaki priložnosti v nič devajo. V Zagrebu so bili namreč igrači vse premalo borbeni in so rajši suvali žogo kakor pa ljudi. Škoda! Zato se je pa toliko bol j postavilo Skoplje: tam sicer še niso tako daleč, da bi bili uradno krstili svoj »derby« za »der-by« — njihov nogomet je baje še v povojih — zato so pa skušali z dejanji popraviti, kar so v besedah zamudili, in so pokazali na zelenem polju vprav zavidno višino »derbstva«, da bi se celo mi v Ljubljani lahko pri njih učili: igrači so si namreč po vseh derbskih pravilih skočili v lase in se junaško pretepli, da je občinstvo za svoj denar tudi res kaj videlo. Na koncu so pa gratis navrgli še eno točko, ki prvotno ni bila na programu: z združenimi močni in složno je vseh dva in dvajset nogobrcašev navalilo na sodnika in ga premlatilo, da so gledalcem kar poskakovala junaška srca v prsih. Siromak sodnik je najbrže še začetnik in ne pozna najnovejših pravil o derbstvu na zelenem polju — prav mu jel Na nedeljski tekmi te torej ni bilo? Škoda, škoda, veliko si zamudil: takšnega klasičnega derbyja res ne vidiš vsako nedeljo, kaj šele vsak dan. A če že ne iz drugega vzroka, bi bil moral na to tekmo že kot profesor, kot odgajalec mladine, še posebno pa kot filolog. Videl bi bil našo zlato nadobudno mladino na vseh štirih straneh igrišča v svojem elementu. Rečem ti: profesorsko srce bi se ti tajalo, ko bi videl, kako plemenito se zna naš up in naša nada navdušiti za sleherno derbsko finočo žlahtne nogometne igre. čim prepričevalneje je kateri Iliri jan dregnil Primorjaša — ali narobe CirkuSka kariera mrt kralja arene Cirkuški kralj Sarrasani je bil sin nemškega plemiča. — Z oslom je začel, z velikim cirkuškim podjetjem končal. — Človek, ki so o njem mislili, da je še z lastno smrtjo delal reklamo. — v Ameriki je bil popularen ko Chaplin V nemški bolnišnici v San-Paolu v Braziliji je umrl slavni cirkuški ravnatelj Hans Stosch, s cirkuškim imenom Sarrasani, ki je potoval s svojim ogromnim cirkusom po Braziliji. Z njim je umrl najznamenitejši in najbolj priljubljeni cirkuški podjetnik, mož železne energije in nezlomljive delavnosti, mož z izrazito organizatorsko nadarjenostjo, ki je iz nič, z lastno voljo in z lastno delavnostjo ustvaril veliko podjetje in zaposlil več sto artistov iz vseh vetrov, občinstvu pa dajal za majhen denar večer za večerom ure prijetne zabave. Sarrasani je bil sin premožnega šleskega junkerja von Stoscha. V mladosti ga jo oče vzgajal skrbno in strogo. Mlademu Hansu je pa rojilo po glavi vse drugo, samo učenje ne. Ko ga je oče hotel doma zaposliti in postaviti za svojega naslednika v svojih steklarnah pri Lomnitzu, je pobral mladi fante šila in kopita in pobegnil. V žepu mu je rožljalo par fenigov, v torbico si je nabasal nekaj živeža... in v snežni noči odpotoval svoji negotovi usodi nasproti. Čez dva dni je porabil poslednji groš, tretji večer je pa preprosil nekega konjarčka potovalnega cirkusa v Ben-tschnu, da ga po predstavi spusti v hleve n konjem na slamo. Zgodaj zjutraj ga je steknila gospodarica na skromnem ležišču in ga jela naganjati domov k staršem. Toda sleherna beseda je bila pri trmoglavem fantu odveč. Ostal je v cirkusu vdove Klotzer-jeve za konjarja brez plače. Sčasoma se je pretolkel do skrbnika konj. Lepega dne se je prav junaško izkazal, ko so lovili pobeglega leva. Največja zasluga, da so ga ujeli, je šla njemu. Tako je postal pogumni mladenič nadzornik hlevov in je dobival od vdove za svojo odgovorno službo lepe denarce. Zlagal je marko k marki in si za prihranke kupil opico in osla, na cesti je pa pobral dva pobegla cucka. V prostem času si je s »svojo« meuažerijo preganjal čas. Dresiral jo živali, kakor je videl pri svojih tovariših. Kmalu jih jo navadil vseh mogočih umetnij in preprosil Klotzerjevo vdovo, da mu je dovolila nastopati s svojimi živalmi. Sarrasanijeva točka z živalmi je žela pri občinstvu splošno odobravanje. Mladi dreser je pokazal |>oleg svojih dreserskih zmožnosti veliko nadarjenost za komika. Oslu, opici in psom so kmalu sledili medvedi, koze, svinje in celo podgane. Ta pestra družina je znala vse, kar ji je zapovedal »mojster*. Prekopicavali so Se medvedi, svinje so skakale čez palico, podgane so tekale po napeti žici, koza je bila vprežna živina, psički so igrali na citre. Mladi Sarrasani je kmalu postal »velika atrakcija«, prepotoval je vso Evropo in je postal najresnejši in najnevarnejši tekmec svelovnoznanega ruskega klovna Anatola Durova. Nekega večera je pri predstavi v vrtnem varieteju v Dresdnu zagledal po dolgih letih spet svojega očeta med gledalci in občudovalci. — v piščal ali mu na zvit način podstavil nogo, da je ko posekan telebnil po tleh, tem viharnejše priznavanje je žel za pohvalo iz sopranskih grl. Najbrže bi med to mladino opazil tudi katerega svojih učencev, ki v šoli ni preveč za rabo. Bog mu odpusti; ni vsakdo za vse, toda za derbsko vzgojo našega športno žal še zmeraj zaostalega naroda takle »navijač« (to je tehnični izraz zanj, veš) ni čisto brez zaslug. Mnogo bi doživel tudi kot filolog. On-dan si mi pravil, da bi nam bil tako krvavo potreben besednjak sinonimov in pristnih narodnih rečenic in fraz. Na takole tekmo bi šel, pa bi si na polju »derbstva« v dveh urah natrgal tako blago dehteč šopek sočnih in krepkih besed, da bi imel za prvo polo tega besednjaka več ko preveč. In kar je največ vredno: pravega duha in iznajdljivosti ne bi našel pri starejših, že odmirajočih vejah narodnega drevesa, o, ne: tudi tu prednjači naš up in naša nada, naša nadobudna mladina: po njih sopranih jih boste spoznali. Pa vem: prestarokopiten si, da bi znal vso to lepoto preceniti. Ko si ti študiral, še ni bil nogomet kaj prida razvit, da o derbstvu sploh ne govorimo. Zato pa — ne zameri — je v tebi ostalo tudi nekoli- ko zelene zavisti, ker si vse te lepe reči zamudil. Pa ni prav tako, veš; človek se mora znati premagati, posebno vzgojitelj naroda, in se vživeti v dušo današnje mladine, drugače je ne boš nikoli prav razumel. Tega, vidiš, manjka vam profesorjem. Njega dni, ko ste še sami drgnili šolske klopi, ste se navduševali ob pesnikih in pisateljih, ljubili ste velike duhove, ki so vtisnili narodom svoj pečat. Danes, hvala Bogu, s takšnimi rečmi ne izgubljamo več časa; kar je bilo, je bilo — naj v miru počiva! Duhovni velikani so prošlost; današnja doba je posvečena športu, moč in lepota telesa je geslo povojnega rodu. Da je ta rod duhovno nekoliko zaostal, da ta rod ne najde izhoda iz zagat, ki smo vanje zašli na vseh koncih in krajih — Bog nam pomagaj, ni vsakdo za vse. Ne razumeš tega? Gospod profesor, potem nisi zrel. Prosi, naj te upokoje. Mladina je naš up in naša nada. In mladina koraka v znamenju športa. In šport se razvija v znamenju nogometa. In nogomet rase v znamenju derbstva. Živel naš Derby, trikratni Zdravo mu! ... Tekmo so morali prekiniti, ker so se najprej stepli igrači med seboj, nato so pa ... In tako dalje, kakor v začetku. kabe. Oče je gledal sina ves zaskrbljen in žalosten. L’o prvem odmoru jo stisnil izgubljenega sina na srce in ga vprašal: »Hans, ali potrebuješ denarja?...« Toda »izgubljeni« sin je potegnil iz žepa rejeno denarnico in se »postavil« povrh še s hranilno knjižico. Dejal je očetu: »Oče, obljubim ti zdaj ob tej url, da bom nekoč postavil v Dresdnu nekaj, kar bo v čast Stoschovemu imenu.« Sarrasani je bil mož beseda. Po dolgoletnem potovanju s svojim lastnim cirkusom širom sveta, ko je žel priznanje povsod, kjerkoli je gostoval, se je vrnil lepega dne v Dresden in zgradil velik zidan cirkus, ki ima prostora za 5000 gledalcev. Ta palača je postala marsikateremu nadarjenemu začetniku zibelka do uspeha. Tu so se kosati svetovni mojstri, tekmovali najslavnejši artisti in žonglerji. Igrali so celo Shakespearjevega »Julija Cezarja« in »Edipa« pod strokovnim vodstvom profesorja Maksa Reinhardta. Takega odlikovanja ni bil menda deležen noben cirkus na svetu. Hans Stosch-Sarrasani pa ni bil doma samo v artistiki, temveč je bil tudi mojster organizacije in rekiame. Omenimo naj samo, da ni majhna reč, povesti na prekomorske turneje celo vojsko moških, žensk in živali, potovati s celine na celino, iz države v državo, misliti na vse, vse obvladati, poveljevati štiri sto ljudem, negovati več sto živali, skrbeti za prehrano ljudi in živali, brigati se za šotore, lastno električno napravo in kaj še vse. Naloga tega moža je bila ogromna, čeprav je imel celo kopico zanesljivih in skrbnih pomočnikov. Sarrasani je delal od ranega jutra do pozne noči. Ko je po ogromnem cirkuškem taborišču vladal mir in pokoj, je v njegovem stanovanjskem vozu še zmerom gorela luč. Vsi nameščenci so mu za^ upali, ljubili so ga ko očeta, toda tudi Sarrasani je ljubil in cenil svoje ljudi, bil jo demokratičen ko le kdo, strog in energičen. Živali so videle v njem pravega »gospodarja«. Pravijo, da so neko noč bili levi prav izredno nemirni in so renčali na vso grlo. Hlapci so se zaman trudili, da bi umirili razbesnele živali, tedaj je pa Sarrasani odprl okno svojega voza in zavpil v noč: »Mir, zverine nemarne; Hasan, na mesto!« Kakor bi se bil zgodil čudež! Hipoma je utihnilo renčanje in v taborišču je bilo vse tiho in mirno. Gospodarjev glas je ukrotil divje zveri. Posebno priljubljen je bil Sarrasanijev cirkus v južno-ameriških državah, zlasti v Braziliji. Letos spomladi se je odpravil Sarrasani spet k prijaznim Američanom, kajti žalostne politične in gospodarske prilike so inu zagrenile bivanje v Evropi. In tam, daleč od svoje rodne zemlje, je pokosila zahrbtna smrt moža, ki ni bil skoraj nič manj popularen ko Chaplin, Pr,Z8cfeta ho\ean&7 SARGOV KAL0D0NT PROTI ZOBNEMU KAMNU Kdor se loži, mora biti poročen £ečiiev posebne vrsic Jehan In Marija sta se Idealno razumela... dokler drug drugega nista razumela. On Je bil namreč Danec, ona pa Poljakinja. Potem se je Marija naučila danščine... In ljubi hišni mir Je vrag vzel. — Zapletena ločitev V Kjobenhavnu, septembra Ondan sta prišla na sodišče v Kjobenhavnu gospod in gospa Biering. Kada bi se ločila. Tako kdo popiše njuno presenečenje, kio jima na sodišču povedo, da iz ločitve nič ne bo. Razlog, ki so jima ga navedli, je bil tehten, in še kako! (Toda preden ga izdamo svojim bralcem, je prav, da pogledamo nekoliko v zgodovino njunega zakona in v njegove okoliščine. • Kakšnih petnajst let bo tega, ko se je danski državljan Johan Biering seznanil v Ameriki z zalo in prikupno Poljakinjo Marijo SkOro. Jehan Biering je bil poljski delavec, Marija Skora pa služkinja. Oba sta bila od težkega vsakdanjega dela zgarana, po drugi strani pa še nepokvarjena, in tako sta pri priči našla drug drugega dopadenje. On, Biering, je le prav malo razumel angleški, poljščine pa niti besedice, Marija prav tako ni imela pojma o Shakespearjevem jeziku, o danščini pa še manj. V takšnih razmerah ni čudo, da so bili razgovori med Jehanom in Marijo na moč kratki in jedrnati. Nemara je bil to eden izmed najtehtnejših vzrokov, da sta se tako imenitno skladala in da ni senca nesporazuma skalila njune mlade sreče. Ker drug drugega jezika nista razumela, sta bila lahko zmeraj prepričana, da popolnoma soglašata drug z drugim. Tako sta živela v neskaljeni složnosti. Potlej sta si Jehan in Marija rekla, da bi kazalo to harmonijo zapečatiti s poroko. Šla sta k najbližnjemu šerifu in mu dala razumeti, da se imata rada in in kar je s tem v zvezi. Uradnik si je nekaj zapisal in jima dejal, naj se drugič oglasita, s seboj naj pa prineseta te in te listine. Prišla sta drugič in tretjič in kaj vemo kolikokrat še, dokler nista jsbriala vseh zahtevanih dokumentov in jih izročila natančnemu uradniku. Naposled jima je šerif naročil, naj prideta drugi dan, da se podpišeta v registru za jporoke. To se je zgodiilo in šerif jima je v zameno dal nekak certifikat s kolki, žigi in podpisi. S tem dokumentom v žepu sita vsa vesela odšla, zavedajoč se, da eta zdaj zakonito združena. Minevalia so leta. Bieringova »ta živela v »reči in blagostanju. S trdim delom eta si nabrala skromno, a pošteno pridobljeno imetje. Nekega dne je pa Bieringa prijelo domotožje in se je sklenil vrnita z ženo na Dansko. Tako je tudi storil. Pa ni prav storil, Zakaj v Kjobenhavnu 6e je gospa Bieringova kaj hitro naučila danščine in .taiko je dobila .priložnost za razgovarja-mije s svojim možem. S tem se je pa začela cela vrsta nesporazumov. Zakaj v istem razmerju, kakor je napredovalo Marijino izražanje v danščini, v istem razmerju je sporazum med njima vrag jemal. Naposled ko je že čisto gladko in celo preveč gladko govorila danščino, ni ubogemu Bieringu ostalo več drugega, kakor da sc loči od nje.,. Zalo, vidite, sta šla na sodišče — tam so Banka Barueh 15, Rue Lafarette, PARIŠ Ddpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljše« dnevnem kur-Ku. — Vrši vse bančne posle najku-lantnege. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne feune: Belgija: št. 3064-64, Bru-zelles; Holandija: št. 1458-66, Ded. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; Luksemburg: št. 5967, Lniemburg. ■» Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice, *=■ jima pa njuno tožbo kratkoanalo zavrnili. Zakaj? Ko je namreč sodnik pregledal listine in dokumente obeh strank, je prišel do spoznanja, da Jehan Biering in Marija Skora sploh nista poročena! Serifov certifikat, ki sta ga imela za poročni list, je bilo samo vabilo, naj sc še enkrat oglasita pri šerifu, to pot za resnično poroko. Toda Jehan in Marija nista o angleščini niti pojma imela, im tako mi čudo, da sita vzela navadno vabilo za poročni certifikat. Tem bolj, ker »ta že plačala kolke im se podpisniki v register za poroko. Kakor vidite, eta bila res še nepokvarjena otroka. Ko jiima je sodnik to povedal, »ta se Jehan im Marija debelo spogledala. Kom-kuibinat jima niti v 6amjah ni prišel na misel. Po drugi strani jima je pa bila že sama misel na bodoče skupno življenje pekel. A kako naj se ločita, če pa nista poročena? Problem se je zdel nerešljiv. Tedaj se jo pa odvetniku mlade žene zabliskala rešilna misel. Zakaj sc ne bi Jehan in Marija najprej poročila? Toda to pot po- polnoma zares! C,'e je ločitev nemogoča, dokler nista poročena, bo pa prava igrača, ako se poprej združita. In tako so tudii napravili. In danes sta gospod Jehan in gospa Marija srečno raz-poročema zakonca. Ljubezen na prodaj Žalostna slika velemestne prostitucije. — Denar sveta vladar... a ne zmeraj. Starejši „feavalirji‘* izpodrivajo mlade. Ugledni francoski zdravnik dr. Bizard, ki je ie 35 let na ženski kaznilnici St. Lazare o Parizu, je te dni izdal velezanimivo knjigo o ženskah, ki se prodajajo. t>Življenje izgubljenk« ji je naslov in ni roman; napisana je na podlagi dolgoletnih lastnih izkustev, saj se večina sainllazarskih kaznjenk rekrutira ravno iz krogov tistih žensk, ki si iščejo kruha na ulici. Iz knjige priobčujemo nekaj kratkih, a toliko pretres-Ijivejših odstavkov. Cena devištva Zelo različna je. Največ je dobilo neko dekle, ki se je prodalo, da reši očeta poloma: 10.000 frankov. Neka mlada plesalka, ki je naga nastopala po nočnih zabaviščih, je bila cenejša: 5000 frankov in dve krzni. Največkrat je pa začetna cena par sto frankov, in še od tega pride levji delež na »posredovalce«. Potem gre pa naglo navzdol: po 80, 60 ali 45 frankov stane intimno poznanstvo v vlaku, če je gospod kaj kavalirja. Nato 40 frankov in 30, dokler se ne ustavi na dvajsetaku ali celo desetaku. Tudi s 5 franki se nekatera zadovolji, če je sila; da, poznam celo primere, ko je stalna tarifa samo poldrugi frank! (Frank — ca 3 Din.) Poseben slučaj Nekoč so nam poslali v Saint-Lazare osemnajstletno dekle. Srečala je bila na Rivolijski cesti nekega tridesetletnega gospoda, ki jo je povabil s seboj v hotel in ji obljubil sto frankov. Stvar se mu je le na pol posrečila, zato ji je plačal le pol obljubljenega zneska. Namestu druge polovice ji je pa zapustil... kapavico. Kako so padle? M. pripoveduje, da jo je zapeljal, ko ji je bilo sedemnajst let, neki mlad gospod, ki ga sploh ni poznala in ga ni še nikoli videla. Plačal ji ni nič. Docela nepokvarjeno dekle mu je šla iz gole radovednosti na limanice. R. je izgubila devištvo z 18 leti, ko ie šla s svojim oženjenim bratrancem ogledovat si nekdanja bojišča in strelske jarke. C. šteje 17 let. Zapeljal jo je nekega poletnega večera v letovišču neki mlad gospod, ki se je z njim seznanila šele prejšnji dan v hotelu. Zgodilo se je na obrežju, komaj sto metrov od njunih mater, ki sta bili v živahnem pogovoru O družinskih rečeh. Dobila je kapavico. 13 letno K. je onečastil njen stric, ko je [»oskisala radio, njena teta je pa takrat že spala v sosednji sobi. Kakšni so »zapeljivci«? a) Starost. Največ jih je med 18. in 21. letom. Dobe se pa tudi zrelejši možje, da, tudi starih gospodov ne manjka med njimi. Dobro jih je karakterizirala neka naša pacientka: »Stari so dan današnji hujši od mladih; le-ti se bolj zanimajo za šport in za kvarte kakor pa za ženske.« b) Socialni položaj. Tu prevladujejo vojaki. Prvi za njimi so delovodje po tovarnah, hlapci in sluge ter študentje. Dalje obsega naša statistika dva odvetnika, enega arhitekta, enega zdravnika in enega lekarnarja. Politika ni nobenega. Kaj so bile »poprej«? Iz večine so bile bivše kuharice in služkinje. Za njimi pridejo v vrsti poklicev, ki so jih imele, preden so padle, šivilje, modistke, cvetličarke, uradnice, strojepiske, bolničarke, statistke, plesalke, vzgojiteljice, učiteljice klavirja in študentke. Dfl bo slika popolna, moram povedali, da imamo med bolnicami v Saint-Lazaru tudi eno babico. princesa i*a ycmadi V Londonu, septembra Blizu Londona so na nekem travniku sežgali truplo neke indeke princese, žene nepalskega poslanika v Londonu. Ministrstvo za notranje zadeve je moralo izdati posebno dovoljenje, da se je ta na Angleškem docela neznana svečanost smela opraviti. Grmada je bila poldrugi meter visoka, in potresena s kafro. Postavili so jo na veliko proti ognju impregnirano ponjavo, da bi »e pepel ostankov indeke princese ne omadeževal z dotikom zemlje. Hindušlci svečenik, ki Je vodil vpepe-litev, je najprej sedemkrat obhodil grmado in molil svete molitve. Ko je opravil svečeniško dolžnost, je z dolgo v maslo omočeno bakljo zažgal žrtvenih. Truplo princese je zgorelo v pičlih par minutah. Pepel bodo odnesli posebni odposlanci v Indijo, kjer ga bodo svečano izročila sveti reki Gamgu v varstvo. * JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA »SLAVIJA v Ljubljani, Gosposka ulica 12 Telef. 21-76. 22-76 Podružnice i BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO. OSIJEK, NOVI SAD In SPLIT Grof Monte Cristo K© man Napisal AhUsandec Dumas oo. nadaljevanje »Odpočijte se, ljuba maii,« ji reče mehko. Nato zapove ženskam, naj skrbno pazijo nanjo, sam pa odide dol, da zapreči in se odpelje po ženo in hčer. Ko se prikaže na pragu dvorane, bled in prepaden kakor je bil, prihiti Valentina vsa v strahu k njemu in zajeclja: »Oče! Kaj se je zgodilo?« »Tvoja dobra babica je prišla, Valentina,« odgovori Villefort. »Pa moj ded?« vpraša deklica v zli slutnji. Gospod Villefort ji namestu odgovora ponudi roko. Bilo je potrebno; deklica se je bila opotekla in v glavi se ji je zvrtelo. Med tem je pristopila tudi Villefortova žena in pomagala spraviti Valentino v voz. »Čudno,« zategne gospa Ville— fortova. »Kdo bi si bil kaj takega mislil!« Vsi trije se odpeljejo. Na goste je ta nepričakovani odhod napravil mračen vtis; bilo je, kakor bi bil nenadoma zatemnil solnce temen oblak. Na stopnicah je Valentino že čakal stari Barrois. »Gospod Noirtier želi še nocoj 7. vami govoriti,« ji šepne na uho. »Povejte mu, da pridem takoj, ko pozdravim svojo babico,« odgovori prav tako tiho Valentina. Deklica je s svojim ljubečim instinktom ugenila, da je ta trenutek gospa Saint-Meranova najbolj potrebuje. Našla je svojo babico v postelji. Brez besed sta se objeli; nesrečna markiza ni bila več zmožna solz, tako se je bila že izjokala. Gospod Villefort in njegova žena sta ostala pri vratih in nemo prisostvovala bolestnemu svidenju med babico in vnukinjo. Zdajci se Villefortova žena nagne k svojemu možu: »Dovolite, da se odstranim; zdi se mi, da je v moji navzočnosti bolest vaše tašče še hujša.« Gospa Saint-Meranova jo je slišala. »O, da, naj le gre,« šepne Valentini na uho. »I i pa ostani pri meni.« Gospa Villefortova zapusti sobo, in za njo tudi njen mož. Tako je deklica ostala sama ob postelji svoje babice. * Barrois se je med tem vrnil k staremu Noirtierju; le-ta je bil slišal hrup in poslal, kakor smo videli, svojega slugo, da pogleda, kaj je. Ko je prišel nazaj, so se staičeve oči vprašujoče ozrle vanj. »G, gospod!« je pojasnil Barrois, »veliko nesreča se je zgo-diK Gospa Saint-Meranova je prišla, toda njen mož je mrtev.« P ^ccr Prijeten vonj po zelenečih smrekah Perilo, ki tako prijetno po svežem diši, nam prija in ga radi nosimo. Tako lepo čisto bo perilo vselej, če ga boste prali po Schichf« o vi metodi: zvečer ga namočite z Žensko hvalo — zjutraj ga operite s Schicht-ovim terpentinovim milom ( To je vse delo, ?e perete po SCHICHT™ METODI Ma; ST. 3. 1-3^ ■Bmm S Le*> VT/40. <#* --------------------------------- Gospod Saint-Meran in Noirtier nikoli nista bila ravno vroča prijatelja. Toda gotovo veste, kako učinkuje na vsakega starca novi-ica o smrti človeka njegovih let. [Noirtier je pobesil glavo, potem Ije pa zaprl levo oko. »Gospodična Valentina?« je vprašal Barrois. Noirtier je napravil pritrdilno (Znamenje. »Na plesu je, kakor milostljivi (gospod ve, zakaj prišla je bila isem v večerni toaleti, da vam vošči lahko noč.« Noirtier je spet zaprl levo oko. »Razumem. Radi bi jo videli.« Starec je z očmi pritrdil. »Mislim, da pojdejo ponjo h ■gospe Morcerfovi. Počakal bom njene vrnitve in ji bom naročil, jnaj pride k vam. Ali je prav jtoko?« »Da,« je pritrdil hromeč. * Barrois je, kakor smo videli, počakal Valentininega povratka in ji sporočil dedovo željo. Deklica je ostala pri babici dotlej, jdokler je ni premagala utrujenost iin ni zapadla v težak, vročičen sen. K postelji so ji porinili mizico in na njej steklenico oran-■žade, njene običajne pijače, in kozarec. Nato je Valentina odšla. Deklica je stopila k starcu in mu pritisnila poljub na čelo. Toda v dedovih očeh je bilo toliko sočutja in onemogle želje, da bi ji pomagal, da so Valentino zalile solze. A starec še potem ni odvrnil oči od nje. i »O vem, oče,« reče mehko Valentina; »reči hočeš, da mi še žmeraj ostane moj dobri ded — kajne?« £ Starec pritrdi z očmi, da je res to mislil. »O, to je še sreča!« vzklikne [Valentina. »Kaj bi sicer počela?« |; Bilo je ena po polnoči. Barroisu se je že spalo, zato je pripomnil, |da bi bilo po tolikih preizkušnjah tega večera pač dobro, če bi šli k počitku. Tudi starec je videl, da itteklica komaj še stoji na nogah; zato jo je odslovil in jo poslal spat. Drugo jutro je bila Valentini prva pot k babici. Markiza je še zmeraj ležala; vročina ne samo cta se ji ni polegla, temveč jo je ^e huje mučila kakor prejšnji večer. ^ »O mati, ali vam je tako hudo?« ypraša Valentina vsa v skrbeh. 3 »Ne, hčerka moja,« odgovori Slabotno markiza. »Samo tebe |sem tako nestrpno čakala, da te pošljem po očeta.« »Po očeta?« se vznemiri Valentina. »Da, rada bi z njim govorila.« Za Valentino je bila želja njene babice zapoved. Nekaj trenutkov nato vstopi Villefort. »Pisali ste mi, gospod,« začne ospa Saint-Meranova brez ovin-ov, kakor bi se bala, da ji ne bi zmanjkalo časa, »pisali ste mi, da mislite Valentino omožiti?« »Da, gospa,« pritrdi Villefort, »a ne mislimo samo, nego je načrt o tej možitvi že dozorel.« »Vaš zet bi postal gospod Prane d’Epinay?« »Da.« »Sin generala Epinava? Našega človeka, ki so ga nekaj dni Se nadaljuje na 4. strani v 4. stolpcu Čuden tič V Newyorku, septembra Milijonar James Owh iz Amerike je praznoval .svoj petdeseti rojstni dan na prav čuden način. V na j več ji h ameriških časnikih je pozval vse imenjake Jamese, naj mu siporoče »voje naslove, nakar jim bo za svoj rojstni dan poslal vsakemu po en dolar in škatlico oigaret. Iz širne Amerike mu je čestitalo nič manj k» 400.000 soimenjakov. Jame« Owh je ostal mož beseda; vsem Jamesom je poslal dolar in cigarete. Gledališče ia resnica V Parizu, sep-embra V nekem velikem pariškem yledai-šču se je občinstvo nasmejalo do sol/,. l*o končanem dejanju — »on« in »o n at sta odigrala strasten ljubavni prizor — so ljudje ploska/li na vse pretege in zahtevali zmerom znova, da se temperamentna igralca še in še pokažeta pred zastorom. Odrskemu nadzorniku, ki je moral že šestič dvigniti zastor, je bilo navdušenja kmalu preveč. Obrniti je hotel oder za tretjino na desno, toda zagrabil je za napaden vzvod in g« zavrtal na levo. Na levo sta pa odšla »zaljubljenca«. Spotom« sta se apnla in se pričela prav »neljubeznivo« pretepati. Seveda nista opazila, da je med tem nadzornik že sedmič dvignil zastor. Navdušeno občinstvo je neposredno po njunem ljubavnem prizoru viidelo še balj »naravno« podan pretep. Gledalci so prasnili v smeh in ploskanja rti hotelo biti konec. Za gledalce presneto vesela, za igralca pa vražje nerodna stvari * Radodaren kmet V Varšavi, oktobra N« Poljskem je prišel ves zaripel v obraz neloi kmet na davkarijo, kjer je čakalo v.se polno ljudi, da odštejejo »cesarju, kar je cesarjevega«. Kmetič je glasno iin jasno zavpil: »Stojte 1 Kdor je prišel plačat davke, naj pride k mend. Za vse plačam sam!« V roki je imel sveženj bankovcev po sto zlotov. Ljudje so mislili, da se je dobremu možu zmešalo, toda šala jim je bila všeč. Kmetič se je postavil k okencu, ljudje so se pa v dolgi vrsti nastavili za njim. In glej, stvar ni bila šala! Kmetič je odštel za vsakega davek po predpisu. Na ta nenavadni način se je odkupil 'pošleni kmet svojini prijateljem, mejašem in sosedom, ker je nepričakovano podedoval sedem ato tisoč zlotov. * Kaznovana nepoštenost V Parizu, oktobra Strašen konec je storil neki nepošten bančni blagajnik v Avignonu, ker si je dal skrivaj ponarediti ključe nove blagajne. Po noči se je tiho ko miš splazil v banko in s ponarejenimi ključi odklenili težka vrata trezorja. Ko si je nepostenjaiko-vič že nabasal vse žepe z denarjem, si je zadovoljno pomel roke in se hotel neopaženo, kakor je prišel, spet izmuzniti. Toda v hipu, ko je stal med težkimi tresor-s ki mi vratii, so le-ta nenadoma zatresnila in zmečkala nepoštenega uradnika kakor glisto. Trezor je bil namreč tako urejen, da »o se vrata po eni miruti avtomatsko zaprla, če ni blagajnik izključil avtomatske zapore. To skrivno-1, trezorja je pa poznal samo glavni blagajnik. Zaradi banan polno gledališče V Londonu, septembra Londonsko gledališko občinstvo dobro ve, da neki priljubljena igralec strašno sovragi banane. Usoda pa rada zbija šale, in tako se je zgodilo, da je moral ta igralec v neki 'igri pojesti večer za večerom po štiri banane. Ravnatelju ni hotel vrniti vloge, kajti gledališče je ljubil preveč, a poleg tega je bila vloga tako učinkovita, da bi se biil vsak drug igralec kar oblizoval zanjo, V teatru pa vladata nevoščljivost in samoljubje, saj veste. Večer za večerom .je torej moral naš junak zagristi v lesniko — oprostite — v sladke banane. Občinstvo se je veselilo njegovih muk in pokalo od smeha, ko je moral siromak pobirati osovraženi sad... Gledališče je bilo sleherni večer nabito polno, težko je pa reči, ali je ljudi bolj »vlekla« škodoželjnost ali igra... * Morilec se je izpovedal — gramofonski plošči V Londonu, oktobra V Londonu je umrl znani bogataš, bančnik W. R. Poleg oporoke je zapustil še važnejši dokument: gramofonsko ploščo. Tik pred smrtjo je zaupal tej plošči svojo tajnost. Podrobno je opisal neki umor, ki je kmalu po končani svetovni vojni napravil v Bostonu mnogo prahu, a je ostal nepojasnjen. Na plošči priznava pokojni bančnik, da je on sam morilec. Ker so podrobnosti tako natanko opisane in se popolnoma ujemajo z dejanskim stanjem, niti sorodniki, niti oblast va ne dvomijo, da je izpoved resničnn Čuden vzrok za ločitev zakona V Kanadi, septembra Žena nekega trgovca iz Kanade je zahtevala ločitev od moža, češ da ne izpolnjuje zakonskih dolžnosti. V svojo pisarno si je dal prinesti zofo. Tam je prespal vse noči, k zajtrku je pa prihajal redno domov. Sodnik je vprašal »nemarnega« zakonskega moža, zakaj se brani 6pati pri svoji ženi. Siromak je s kislim obrazom povedal, kako in kaj. Pred letom, je dejal, je obiskala njegova žena nekega »zdravnika«, ki vrači z naravnimi sredstvi, ta ji je p;i svetoval, naj se sleherni večer naitare s čebulnim sokom, čes da to sredstvo ohrani mlado polt in polepša ol-like. Sodnik se je zadovoljil z moževo izjavo in zavrnil ženino zahtevo po ločitvi. Gotovo si je prav živo predstavljal, kako prijetno mora biti ležati poleg tako »na-dišavljene« zakonske družice. * Mesto gobavcev Rio de Janeiro, septembra. Neki brazilski človekoljub je zgradil pod nadzorstvom zveze narodov velikanski zavod za gobavce, kjer ima štiri tisoč bolnikov prostora. Gobavci stanujejo v prijaznih domovih in imajo vse tako urejeno, da jim ni nič težko prenašati pregnanstvo. V zavodu imajo lastno gledališče, kjer igrajo gobavci sami, tiskajo si svoj časnik, brcajo žogo, igrajo tenis in hodijo v kino. Tudi ženiti se smejo med seboj. Gobavim materam vzamejo otroka takoj pri porodu, kajti malčki so popolnoma zdravi, ker gobavost ni bolezen, ki bi se podedovala. Poleg zavoda za gobavce je velik znanstven institut, kjer delajo zdravniki in kemiki noč ia dan in iščejo uspešno zdravilo za to strašno šibo božjo. Državni pravdnik se ženi z morilko V Parizu, septembra Madame Horbillon je sedela nedavno zaradi umora svojega moža pred sodniki. Umor je bil dokazan, sicer pa madame niti tajila ni. Toda okoliščine so bile ta-« ke, da je državna pravdnik sam predla-* gaj oprostitev. Dogodek je sicer vsakdanji, manj vsakdanje je pa, da se je državni pravdnik nekaj dni nato z oproščeno morilko — oženil. * Berač — milijonar V Madridu, septembra. Nedavno je umrl v Madridu star be* rač, ki je v svojem življenju ociganil radodarne ljudi za poldrugi milijon pesek V oporoki je določil, da se mora 8. tem denarjem postaviti velika sirotišnica. Otroci pa, ki bodo v oskrbi te sirotišnice* se morajo navaditi kakršnekoli obrti, kar, jih bo obvarovalo pred gladom in bera-i čenjem ... Čudno, sam je bil berač-mili-i jonar, drugim pa tega ne privošči... * Smrtna kazen brez krvi V Bruslju, septembra. Pred kratkem so v Vervierju v BeI-< giji »usmrtili« nekega tujca, ki ga je sodišče v Liegeu obsodilo na smrt zaradi umora neke ženske. Ta »usmrtitev« pa ni bila dejanska, kajti v Belgiji postava ne' dovoljuje »krvave usmrtitve«. Obsojenca »usmrtijo« javno tako, da postavijo na glavnem trgu kol in nanj pribijejo tiskano smrtno obsodbo zločinca. Po zakonu je talc6 obsojen zločinec »usmrčen«. Ob' kolu stojita dve uri po razglasitvi dva orožnika z golimi sabljami. Novela ,družinskega tednika" Pezdrav cd g. Jcurdaina Nemihi napisala M. Gruhenbergova »Oprostite, madame!« se je vljudno priklonil neki neznanec in stopil k mizi, kjer je sedela Irena. Lepa dama ni danes prvič doživela takšnega nadlegovanja. Zato neznanca sploh pogledala ni. On pa ni izgubil poguma. »Neko sporočilo imam za vas,« je ljubeznivo dejal. »Hvala,« je mrzlo odsekala. »Nimam navade, da bi na takšen način sklepala znanstva.« »Tudi jaz ne,« je hitro pritrdil. »Toda sporočiti vam moram pozdrave.« »Na takšne limanice ne grem!« je končala komaj začeti razgovor. »Limanice!« je užaljeno ponovil. >Ne, na takšno žaljivko ne morem hiolčati. Moje ime je Leon Richapot •— gotovo ste ga že slišali.« »Ne,« odreže kratko Irena. »Čudno! Sicer pa vobče ne gre zame, zakaj jaz sem v tem primeru samo posredovalec.« »Čigav?« »Gospoda Mauricea Jourdaina.« »Slavnega Jourdaina?« »Da, prav njega, madame.« »Saj ga sploh ne poznam!« »Vem, madame.« »Kako pride do tega, da me pozdravlja, in povrh še preko vas?« - »Takoj vam razložim — seveda če mi dovolite, da prisedem.« Nezaupno je pomislila. Zgodba je zvenela zelo neverjetno. Toda njena radovednost je bila zbujena. »Naj bo,« je odločila, »a samo pod enim pogojem: če se pokaže, da ste si, kakor domnevam, pozdrav gospoda Jourdaina le zato izmislili, da se z menoj seznanite, potem...« »N.u?« § •/ ' ........ »Potem odideh} pri priči iz Kavarne, vi pa ne pojdete, za menoj, ker vas bom prav tako> malo poznala kakor doslej. Skratka, vaš manever bi bil zaman.« »Velja. Če se pokaže, da si pozdrava nisem izmislil, tedaj pojdem za vami in se bom smel šteti med vaše prijatelje.« »Prav.« Prisedel je k njej, toda s pojasnilom se mu ni mudilo. Narobe, naročil je liker, se po domače zleknil in začel govoriti o vseh mogočih rečeh, eamo o gospodu Jourdainu ne. »To je zoper najin dogovor,« je hladno pripomnila Irena. »O, prosim,« je vzel na znanje. >Torej gospoda Jourdaina sem poslednjič srečal pred nekaj dnevi v Cannesu.« »V Cannesu?« »Da, ko sem se vračal iz Napolija, eem se tam ustavil. Mnogo se klatim po svetu, madame. Če je človek sam svoj in ima časa na prebitek in la-eten avto...« »Ne zanima me, kaj ste vi počeli v Cannesu, temveč gospod Jourdain.« »Oprostite! Tam se je vršil koncert. In ker nisem vedel, kaj naj zvečer počnem — čisto sam sem na evetu...« >2e spet ste se oddaljili od prave snovi!« »To se vam le zdi, madame. Šel sem torej na koncert...« »Gotovo sta si dobra prijatelja?« »Z gospodom Jourdainom? O, ne, osebno ga sploh ne poznam.« »Saj sem vedela, da mi boste nekaj natvezili. Čas je, da končava najin razgovor!« »Dajte, še malo potrpite, madame!« »Ne, vašega besedičenja mi je že dovolj! Nič več ne maram poslušati!« »Da se boste pomirili, madame: evo vam moje zlate cigaretnice. Vaša bo, če boste ob koncu mojega poročila še zmeraj prepričani, da vas gospod Jourdain ni dal pozdraviti.« »Bojim se, gospod, da se bo stvar slabo za vas končala: obdržala bom cigaretnico za kazen, svojega namena pa vendarle ne boste dosegli, ker vas ne bom hotela več poznati.« »Vaši odločitvi se bom brezpogojno pokoril.« Njeno nezaupanje se je začelo izgubljati. Priznati si je morala, da je svoj manever, če je res lagal, zelo spretno zasnoval. Tudi vztrajnost, s katero se je elegantni mladi mož, lastnik avtomobila, trudil za njeno znanstvo, ji je bila všeč. K temu bi še pripomnili, da tudi tako spodobna dama, kakor je bila ljubka Irena, ne more ničesar imeti proti temu, da se seznani s čednim gospodom; dolžno se čuti le ohraniti zunanjo formo. »Pripovedujte dalje!« ga je pozvala. Krištof Stili, učitelj na vaški šoli, je dejal svojim učencem: »Otroci, pojdite zdaj lepo domov, popoldne ne bo šole. Pričakujem zelo visokega gosta, sina milostljivega gospoda barona.« Potem je hitel domov. V kuhinji so že vneto pripravljali. Bilo je tekanja in šviganja sem in in tja in ver liko veselje je vladalo v tej drugače tako skromni hiši. Stillova žena, ki so ji skrbi že pustile sledove na obrazu, se je kar pomladila. S čudovitim razumevanjem je pripravljala vse potrebno za dostojen sprejem visokega gosta. Lizika je pa v sobi igrala na klavirju Schubertove pesmi. Mimo je prišel mladi kaplan in pozdravil skozi okno: »Dober dan! Slišim, da dobite obisk...« »Da, častiti. Bertold se pripelje za nekaj dni domov in se bo mimogrede oglasil pri meni... Še zmeraj mu pravim Bertold. Vajen sem tega iz časov, ko sem bil še njegov vzgojitelj. Potem so dečka poslali v prestolnico, meni je pa stari gospod baron priskrbel tole službo. Toda od takrat je minulo že celih devetnajst let...« »Ali je mladi baron že poročen?« je vprašal kaplan. »Ne, še zmeraj je samec.« »Nemara se bo celo v Liziko zaljubil?« »Oh, bežite no! Današnji ljudje niso več tako idealni.« »Koncert je bil dolgočasen,« je priznal. »Same opere in klasične reči.« »Zakaj ste pa potem šli poslušat, če vas program ni zanimal?« »Zaradi gospoda Jourdaina že ne, madame. Upal sem, da bom tam videl elegantne gospode — to se je tudi zgodilo — in lepe ženske; to se pa na žalost ni zgodilo. Zakaj če sem odkrit, vam moram priznati, da sem zmeraj na lovu za zalimi ženskami.« »K stvari!« ga je presekala. »O, prosim! Ljudje so ploskali kakor nori in zato se je gospod Jourdain odločil še malo navreči. Lahko si mislite, kako vesel sem bil, ko sem po vseh dolgočasnih arijah zaslišal poskočen šlager. Zapel je znani bo-ston: ,Pozdravi mi najlepšo Pari-žanko!‘« »Dalje!« »Nič dalje, madame. Izvolite sami odločiti, ali sem lagal, ali sem bil pa upravičen sporočiti vam njegov pozdrav.« Nasmehnila se je. Rekla ni ne da ne ne, toda ko je vstala, je smel z njo. Duhovnik se je poslovil. Učitelj je pa globoko vzdihnil, zakaj na dnu svoje duše je dobro čutil skrivno hrepenenje svoje hčere. Živel je čisto sam zase, nejgov dom mu je bil ves svet. Dragulj njegove hiše je bila pa Lizika, njegova lepa hči, ki je daleč naokrog veljala za najlepše dekle. Toda Lizika se za mnogoštevilne občudovalce še zmenila ni; bila je tih otrok, poln skrivnega koprnenja in lepih sanj v mladem srcu. Zdaj ko ima priti k njim mladi baron, je njeno srce trepetalo od veselega pričakovanja. Ob treh popoldne je privozil vlak. Krištof Stili je stal z razbijajočim srcem na peronu. Zdajci je zaslišal neki glas: »Gospod učitelj, kaj ne? Skoraj vas ne bi bil spoznal. Oprostite, toda vlak ne stoji dolgo, in ker imam še nujne opravke...« »Gospod baron torej ne mislite...?« »Zal mi ni mogoče, gospod učitelj. Lepo, da ste prišli na postajo. Vesel sem, da sem vas spet videl. Zdrav-stvujte...« Obrnil se je v svoj oddelek. Vlak je odpeljal. Vse je hitelo k izhodu, le Krištof Stili je stal kakor pribit na peronu in premišljal, kaj bo, ko pride domov in bo vse povedal. Vedel je, kako koprneče čakata doma žena in hči njegove vrnitve z mladim baronom. In dve debeli solzi sta mu spolzeli po licih... GROF MONTE-CRISTO Nadaljevanje a 3. ulrani pred uzurpatorjevo vrnitvijo Elbe umorili?« »Da.« »Toda... ali se on more ogrevati za zvezo z vnukinjo nekdanjega jakobinca?« »Grajanskih vojn je hvala Bogu konec, draga mati,« odvrne Vil-lefort. »Gospod Epinay je bil ob smrti svojega očeta malone otrok; gospoda Noirtierja sploh ne pozna, in če ga že ne bo mogel ljubiti, ga vsaj mrzil ne bo.« »Ali je res tako dobra partija?« »V vsakem oziru; mladi mož je v časteh pri vseh, ki ga poznajo.« Valentina je nemo poslušala la razgovor. »Dobro,« reče markiza po kratkem premisleku. »Toda prosila bi vas, da se požurite, zakaj usojeno mi je le še kratko življenje.« »Gospa 1 Mati!« vzklikneta z grozo gospod Villefort in Valentina hkratu. »Vem, kaj sem rekla,« odvrne trdno markiza. »Podvizajte se, da bo vsaj babica mogla podeliti njenemu zakonu svoj blagoslov, ko ga že mati ne more. Jaz sem edina, ki je siroti še ostala iz kolena uboge Reneeje — moje hčere, ki ste jo vi, gospod Villefort, tako hitro pozabili!« »O gospa, saj sem vendar moral poiskati otroku novo mater!« »Mačeha ni nikoli mati, gospod. Pa pustimo mrtve v miru in govorimo rajši o Valentinini bodočnosti.« Te besede je markiza izgovorila s tolikšno hlastnostjo, da se je zdelo, kakor da njena mrzlica že prehaja v delirij. »Naj bo po vaši volji,« pritrdi Villefort. »Tem bolj, ker je takšna tudi moja želja. Tisti mah ko se gospod Epinay vrne v Pariz...« »O, dobra babica!« vzklikne Valentina, »ali se ne spodobi, da zaradi žalovanja malo počakamo? Ali mar hočete, da pojdem v zakon v tako usodnih okoliščinah?« »Hčerka moja,« ji seže babica v besedo, »takšni vsakdanji pomisleki utegnejo motiti le majhne duhove, da ne mislijo na svojo bodočnost. Tudi jaz sem se poročila, ko je mati ležala na smrtni postelji, in vendar moj zakon ni bil nesrečen.« »Oh, že spet te misli na smrt!« vzklikne Villefort. »Da, že spet! Če vam povem, da bom umrla — ali razumete? In preden umrem, bi hotela videti bodočega moža svojega dragega otroka; hotela bi mu reči, naj V 24 UftAH barvu, piisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobl in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje In puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA Za razpokane roke Če imate rdeče ali razpokane roke, rabite preizkušeno specialno kremo »Je fais blanc«. Jamčimo Vam, da bodo Vaše roke že po prvi uporabi bleščeče bele, mehke in gladke. 1 tuba samo Din 10’—. Naroča se v drogeriji »Nobilior«, Zagreb, Iliča &1. Primerjajte ceno in kakovost našega blaga, odločili se boste za nakup zimskega plašča in perila pri tvrdki 2h?ago fjrcpup C Co. LJUBLJANA, Tyrševa cesta 14 (Dunajska cesta) Baronov obisk v Madžarski napisal Mihael Erd8dy osreči mojo vnukinjo, in brati v njegovih očeh, ah bo tudi držal svojo besedo. Skratka, hotela bi mu videti v dušo, da bi vstala iz groba in stopila predenj kot duh 7. drugega sveta, če bi se drznil grdo ravnati z Valentino.« »Milostljiva,« odvrne Villefort, »te strašne misli morate prepoditi. Ko so mrtveci pokopani, se ne zbude več iz smrtnega sna.« »Jaz vam pa rečem, da ni tako!« reče s povzdignjenim glasom markiza. »To noč sem imela strašne sanje; bilo mi je, kakor da je moja duša že zapustila telo in plavala nad telesom. Trudila sem se, da bi odprla oči, pa nisem mogla. In vendar če mi verjamete ali ne, sem videla z zaprtimi očmi, kako je pri onihle vratih, ki drže v toaletno sobo gospe ■Villefortove, neslišno vstopila bela človeška postava.« Valentini se utrga pridušen krik. »Vročina vas je mučila gospa,« meni Villefort. »Ne verjamete mi, toda povem vam, da vem, kaj rečem. Videla sem belo postavo in kakor bi se sam Bog bal, da se ne bi zanesla na en čut, sem potem še slišala žvenket tegale kozarca na mizici.« »O, mati, sanjalo se vam je!« »Sanjalo? Ne, hčerka moja, zakaj iztegnila sem roko, da bi pozvonila, in takrat je senca izginila. Koj nato je vstopila komor-nica s svečo.« »Ali je tudi ona videla prikazen?« »Ne, zakaj duhovi se kažejo samo tistim, ki so jim namenjeni; prepričana sem, da je bil duh mojega moža.« »Nikar, gospa!« zajeclja presunjeno Villefort. »Nikar se ne prepuščajte takim mislim! O, videli boste, da boste še dolgo živeli, srečni in zadovoljni, naša skrb bo pa, da pozabite...« »Nikoli! Nikoli!« vzklikne markiza. »Kdaj pride gospod d’Epi- nay?« »Vsak trenutek se ga nadejamo.« »Ko pride, mi takoj sporočite! Potem bi pa rada še notarja; videti moram črno na belem, da pride vse, kar je moje, Valentini v roke.« »O, dobra mati,« zajeclja Valentina in poljubi babico na žareče čelo, »ali me res hočete umoriti? Moj Bog, vročina vas muči, in ne po notarja, po zdravnika moramo poslati!« »Po zdravnika?« odvrne markiza in zmigne z rameni. »Nič hudega mi ni, le žeja me.« »Kaj bi pa pili, draga mati?« »Oranžno vodo kakor zmeraj. Moj kozarec je tamle na mizici. Daj mi ga, Valentina!« Valentina natoči oranžade iz steklenice v kozarec. Nato vzame kozarec in ga skoraj z grozo ponudi babici, zakaj bil je isti kozarec, ki se ga je ponoči po marki-zinih besedah doteknila ona skrivnostna postava. Gospa Saint-Meranova izprazni kozarec na dušek. Okrepčana se vzravna na zglavju in zamrmra; »Notar, notar!« Gospod Villefort odide. Valentina pa sede k postelji. Sirota je bila skoraj bolj potrebna zdrav- Se nadaljuje na 6. strani v 4. stolpcu fiimsUc ttfivite. V A-B-ateljejih v Pragi so priprave za zvočna film »Mozart v Pragi« v polnem teku. Vsebina je posneta deloma iz zgodovinskih biografskih zapiskov, deloma po pesnitvah Moricka, sicer je pa izmišljena filmska pripovedka. Dejanje je organski tesno zvezano z muzikalnim udejstvovanjem velikega mojstra in z zgodovinskim ozadjem stare slikovite Prage. — Film bodo Čehi izdelali v več jezikih. Na obširnem ncubabelsbcrškeni zemljišču filmajo velikanski film »Begunci«. Zgradbe, ki so jih v ta namen postavili, prekašajo po velikosti in obširnosti vse, kar smo do zdaj videli. Film režira Gustav Ucicky. Rokopisi so od Gerharda Menzla, fotografira pa Fritz Arno Wagner. Film bo izdelan v več verzijah. Mi ga bomo slišali bržkone v nemščini. Glavni igralci so: Hans Albers, Katica Nagy, Eu-gen Klopfer, Ida Wiist, Maria Koppenhofer, Franziska Kinz, bert v. Schlettovv, Friedrich Guas, Carsta Lock, Veit Harlan, Reiner Sitten, Fritz Geuschow, H. Adal-Karl Meixner in H. H. Schaufuss. Tudi za francosko kopijo igra glavno žensko vlogo Katica Nagy, njena partnerja sta pa Pierre Blanchar in Charles Vanel. Ljubezen je norost v dvoje. Napoleon. iil Kako prijazno je miza pogrnjena! Vse'Se'sveti:,noži, vilice,i:lice, leske* čejo se krožnik?*, podstavki, sklede. Ampak?poterrt tisto pomivanje! KAJ STORITI? Malo V i m a na vlažno krpo, pa malo podrgniti: in vse se zopet sveti! ZA ČIŠČENJE BOLJŠIH IN NAVADNIH PREDMETOV » « Kraljica Kristina e naJveOJI film, kar {Ih Je do danes Igrala Greta Garbo. Zanimivo po svoji zgodovinski vsebini, umetniško aopolno po čudoviti Gretlnl Igri Ih odlični Mamulianovl ežljl, Je to delo ena največjih filmskih mojstrovin Odkar 6e je raznesla vest, da filma dob izbirala samo po svoji volji in po 4etro-Goldwyn-Majer življenje švedske lastnem okusu. uraljice Kristine in da j« odšla Grela Najtrše se je borila mlada kraljica s torbo zaradi glavne vloge v tein filmu plemstvom in z narodom, ko se je vrnil i domovino, breka • mnogo ljudi v sv o- princ Karl Avgust zmagovit s svojih bojem spominu in se vprašuje: kdo neki je nih pohodov in je vsa švelska pričako- >ila kraljica Kristina? vala, da se bo vendar poročila z norod- Kraljica Kristina je bila naslednica nim junakom, ki bi kot kralj še z večjo 3ustava Adolfa švedskega, borca za pro-estantizem v tridesetletni vojni (1618 io 1648), ki je padel v bitki pri Ltitz-iu; takrat je bila Kristina šestletna ičenka ediinka. Preetolonaslednica Kristina se je rotila 9. decembra 1628 v Stockholmu. Kralj Gustav Adolf in z njim ves švedski narod sta si želel« moškega naslednika, toda njuna nada se je izjalovila, ko se je rodilo kraljevsko dekletce. Kralj je skušal dekle vzgojiti po moško, po njegovi siniti je pa pet .najvišjih državnikov, ki so upravljali Švedsko do polnoletnosti male kraljice, vemo in z vso vnemo sledilo volji pokojnega kralja. Kristina je bila z osemnajstimi leti motata kakor katerikoli tedanji vitez. L. 1644., lorej štiri leta pred koncem tridesetletne vojne, so mlado kraljico proglasili za polnoletno; takrat je torej vzel« vajeti državnega vodstva v svoje roke. Že s prvim dnem svojega samostojnega vladanja je pokazala veliko nadarjenost za vladarske posle. Najtežja in najbolj zamotana vprašanja je reševala pravično in premišljeno. Bila je pripadnica miroljubne evropske ideje, čeprav jo je kancelar Oxenstiema oviral v njenem stremljenju. S Francijo, Španijo, Holandsko in Anglijo je sklenila ugodne trgovinske pogodbe ter dvignila švedsko trgovino in industrijo na prvo mesto v Evropi. Najvišju švedski državniki in visoki sorodniki so koj v prvih letih njenega vladanja zahtevali, naj se poroči s svojim bratrancem princem Karlom Avgustom ter tako zagotovi svoji državi naslednika čiste švedske krvi. Kraljica je prav na kratko zavrnila take zahteve, pač pa je odredila, da zasede po njeni snirtd ali njenem odstopu švedski prestol princ Karl Avgust. Moške, ki jih je odlikovala s svojo naklonjenostjo, si je tudi odtih- Ko je švedski narod izvedel, da hoče »katoličan iz Španije« ugrabiti njegovo kraljico, je sklenil vsiljivca s eolučnega juga ubiti. Kraljica je rešila svojega ljubimca iz rok podivjane množice in mu skrivaj sporočila, naj jo pričakuje onstran meje, kamor bo prišla, da odpotuje z njim v deželo solnca in cvetja. Kraljica Kristina je prišla na določeno mesto prekasno. Kancelar Magnus, nekdanji kraljičin ljubimec, je ubil dona Antonija, ker je videl v njem zasebnega in političnega tekmeca. Kraljica je bil« strta in ogorčena nad zločinom, toda besedo je držala. S truplom svojega ljubimca je odpotovala v njegovo domovino. Pestro in zanimivo življenje kraljice Kristine je za film kakor nalašč. Vlogo vnemo nadaljeval svojo zmagoslavno zavojevalno politiko. Toda kraljica Kristina je imela za to gluha ušesa. Vladarica Švedske je bila modra in preudarna ženska, vsestransko izobražena in pravična. Pogosto je potovala in-kognito, preoblečena v moškega, po svoji država in se zanimala za želje in potrebe svojega naroda. Spotoma si je privoščila pikantne ljubezenske pustolovščine. Tako je neke noči morala na svojem potovanju deliti poslednjo sobo v obcestni krčmi s španskim odposlancem, donom Antonijem, ki je šele po večerji spoznal v njej žensko. Neprestani nalivi in huda snežna burja so prisilili oba potnika, da sta ostala tri dni in tri noči v majhni krčmi. Kristina se je do ušes zaljubila v mladega dona Antonija in mu je postala ljubica. Priznala mu je, da je švedska kraljica, toda za trdno se je odločila dati kraljevanju slovo in se preseliti s svojim izvoljencem v deželo večne pomladi. Dona Antonija je bil pa njegov kralj poslal na Švedsko, da mu izprosi kraljico Kristino za ženo. Zlobna usodal kraljice Kristine igra Greta Garbo, Ki se nam pokaže v tem filmu v popolnoma novi luči. Don Antonio je John Gil-bert, slavni Gretin partner izza časov nemega filma. Metro-Goldwyn-Mayer jo poveril režijo Rusu Rubnu Mamulianu, ki je zrežiral film dovršeno umetniški po ruskem okusu. * Roman Novarro igra Arabca Priljubljeni filmski igralec in pevec Ramon Novarro je nedavno dovršil svoj najnovejši film »Pesem z Jutrovega«. Yi njem igra vlogo arabskega tolmača v Kairu. V tem filmu je Ramon Novarro spet takšen, kakor je bil v »Poganski ljubezni«, mlad in drzen fant, ki si s predrzne, stjo osvoji vsako žensko, ki jo ljubi. Dejanje se godi deloma v sobanah in dvoranah razkošnih kairskih hotelov, deloma pa v puščavah in afriških oazah. Ramon Novarro zapoje v tem filmu prekrasno in ubrano pesem Arturja Free-da »Love Songs of the Nile«. (Ljubavne popevke z Nila.) Njegova partnerica je lepa Myrna Loy, drugo glavno moško vlogo pa igra Reginald Denny. TragMliit t awei prestolov jEjubezenshi roman avstrijskega nadvojvode Johana Salv atov ja Bela vrana na avstrijskem dvoru: romantični nadvojvoda, ki se navdušuje za revolucionarne ideje in ljubi pustolovščine Po zapiskih nadvojvodovega komornika Otrok h (remi glavnini se je rodil neki Malajki na Suwi (Fidžijaki otoki). Na svet je prišel mrtev. Po sodbi ameriških zdravnikov je to prvi znani porod tri-glavega deteta; dvoglavih pozna znanost že več. ■ Iznajdljivi Japonci. Največ preglavic 'delajo Japonci ne morda Rusom temveč — Angležem. S svojim cenejšim, čeprav ne boljšim blagom izpodrivajo Angleže že na vseh kontinentih. To kar so pred kratkim napravili, je pa vendarle že preveč. Komaj so izvedeli, da se je princ 'Jurij zaročil s princeso Marino, so tovarne v Osaki že napravile na milijone plaket s sliko mladih zaročencev in jih 7. neverjetno naglico spravile na Angleško in v kolonije, kjer jih zdaj prodajajo po ulicah. Angleži strme in ne vedo, kaj bi. Zadnjič je gloucesterski vojvoda obiskal Avstralijo. Veste, kdo je dobavil ljudem angleške zastave, da so z njimi okrasili hiše? Spet Japonci. Celo pri manifestacijah patriotizma morajo Angleži gledati, kako jih prezirani Japonci devljejo v koš. ■ Italija ima po najnovejši statistiki '42,964.000 prebivalcev. Plavolask* ali črnka: Kakor želite. Emiin so všeč plavke, drugim črnke: stvar okusa. Križ je le, da hočejo črnke ugajati tudi tistim, ki se vnemajo za plavke, plavke pa tistim, ki so jim črnolaske bolj pri srcu. Neki londonski brivec je genialno rešil problem: v njegovi izložbi vidiš zdaj dame, ki imajo pol glave plave, pol pa črne. In ker je sedanja moda taka, da se klobuk prilepi na eno stran, lahko le plavo-črne dame barvo svojih las izpreinene zgolj s prestavitvijo klobuka na drugo stran: kakršen je pač okus moža, ki bi mu rade ugajale. ■ V Južni Kaliforniji so utrgali 112 funtov težak grozd. Ali bo njegova dobrota tolikšna kakor velikost, je pa drugo vprašanje. ■ Konec poletnega časa. V noči 6 C. na 7. oktobra bodo v Angliji. Franciji in Belgiji pomaknili ure za eno uro nazaj, tako da bo srednjeevropski čas spet za eno uro pred zapadnoevropeldin. ■ Nov letalski rekord je dosegel rusiki letalec Gromov. Letel je neprestano 75 ar in preletel v tem Času nad letališčem 12.411 km. V torek 9. aktobra napovedujejo zve-7xioak>vci izredno mnogo utrinkov in me-teor&v. Lani isti dam eo opazovalci e prostim očesom našteli med 18. in 22. uro svojih 20.000 meteorov. ■ V uedeljo je Primorje izgubilo n* lastnem igrišču preiti Iliriji 0:1, v Zagrebu je pa Graljanefci porazil Haška 2:1. V obeh tekmah so zmagovalna gofla zagrešili lastna igralci. Zastopnik naše prodajalnice v Ljubljani g. Iran Kos je prenehal s 1. oktobrom t. 1. prodajati naše iadelke tor prevzel prodajo Prve srpske la-brike odela — Beograd. TIVAIt OBLEKE dobite »d sedaj samo r našem GLAVNEM SKLADIŠČU V PREŠERNOVI ULICI 54 (nasproti pošte). Mi »mo razširili našo novo trgovino, kjer je za našega odjemalca iu odjemalke urejeno rse najudobneje. Prosimo naše prijatelje, vzemite na znanje, da se kupijo TIVAR OBLEKE samo y našem glavnem skladišču PREŠERNOVA ULICA 51. V* »Torej veljal Že jutri se odpeljeva. V Londonu si najamem jadrnico in potem se odpraviva v Ameriko...« London, Amerika — ali ji ni vseeno, kamorkoli se obrneta? Samo da ostane pri njem, pri svojem dragem. Naj jo pelje s seboj kamor hoče — z veseljem pojde z njim v skrivnostne, z meglo zastrte neznane kraje, kjer jo čaka sreča... ali pa tudi smrt. * Priprave za potovanje so z mrzlično naglico dozorevale. Nekaj minut pred odhodom na postajo je Johan Orth še v vsej naglici napisal kratko pismo svoji ljubljeni nečakinji, princesi Luizi Toskanski: »Na potu sem, da izginem. Znal bom tako urediti, da me živa duša nikoli več ne najde...c To je bilo vse. Zdaj je lahko dejal zbogom dvoru, zbogom Dunaju in vsej Avstriji... Ves Dunaj je govoril o njegovem odhodu. Skrivnosti cesarskega dvora niso dolgo ostale tajne. Hitro so prodrle skozi debelo zidovje gradu in postale last ulice. Že nekaj ur po Orthovem odhodu je ves Dunaj poznal vsebino njegovega pisma Francu Jožefu in cesarjev odgovor. 0 obojem so živahno debatirali v vseh dunajskih salonih, v klubih, uredništvih in kavarnah. Nadvojvoda, ki se je odrekel svojemu naslovu in prostovoljno odhajal v pregnanstvo, je bil edini predmet razgovorov tistih dni. Zunanji dopisniki so stvar pograbili kakor lačen pes kost: saj jim je ta škandal dal dovolj snovi za pikantna ugibanja in namigavanja... * London je sprejel Johana Ortha kaj neprijazno: mesto je bilo ogrnjeno v gosto meglo. Toda Johanu Orthu se je zdelo, kakor da sije solnce, svetlo in prijazno, saj je že z vsem bitjem, s slehernim živcem občutil in užival prostost — prostost, po kateri je že tako dolgo, tako nestrpno in tako strastno koprnel... Z vročično naglico se je odpravil na pot, da poišče primerno ladjo. Naposled jo je našel: trijambornik »Santo Margareto«. Čvrsta, solidno grajena ladja, ki bo pač kos vsem navalom morskih viharjev. Le še nekaj dni, pa bo krenil na pot. Le še nekaj dni------------- Naposled je napočil dan odhoda. Neprijazno deževno marčevo jutro je bilo, ko so zarožljale verige in je počasi splezalo sidro kvišku. »Santa Margareta« se je stresla, kakor bi se oddahnila, in začela počasi pluti po Temzi nizdol, mimo spavajočih bregov, mimo mračnih gmot v meglo zavitih hiš. Na vlažni palubi so vneto hiteli mornarji sem in tja. Jadra so se razvila. Na poveljniškem mostiču je hripav glas dajal kratke zapovedi. Toda Johan Orth ni videl ne slišal ničesar: ves uklet od misli, ki so se preganjale v njem, je stal na palubi * Gl. štev. 36, 37, 38 in 39, in gledal, kako se izgubljajo bregovi v daljo----------- Milly Stiibel je tiho stopila k njemu. Brez besede ga je prijela za roko in mu nežno pogledala v oči. Vse del j in del j ee izgublja »Santa Margareta« in vse gostejša in gostejša postaja megla... Zdaj so se tudi že obrisi jadrnice popolnoma izgubili v njej... V skrivnostno, neznano daljo je odplula jadrnica — tja, kjer čaka nekdanjega nadvojvodo in Milly Sttibel sreča ali smrt... * »Kje je ,Santa Margareta*?« »Kaj se je pripetilo ,Santi Margareti*?« »Še zmeraj nič novega s ,Sante Margarete*?« Ta vprašanja so se ponavljala dan za dnem, teden za tednom. Eni so izpraševali iz začudenja, drugi iz skrbi, tretji iz vznemirjenja. »Santa Margareta« je izginila. Trepetali so za njeno usodo — da se ni potopila? Ves Dunaj, vsa Avstrija, ves svet jo v strahu ugibal o skrivnostnem nestanku ladje in pohlepno prisluškoval sleherni novici. Novic je bilo pa mnogo---------- Iz Laplate je prišlo poročilo, da so videli »Santo Margareto«. Več dni je bila zasidrana v tamkajšnjem pristanišču, so pravili, da najame nove pomorščake. Tudi Johana Ortha so baje tam videli: v preprosti mornarski obleki je sedel s kapitanom »Sante Margarete« pri kozarcu vina v pristaniški krčmi. Pri priči so ga spoznali, čeprav sta ga njegov zagoreli obraz in razmršena brada zelo izpremenila. Z njim naj bi bila tudi neka skoraj popolnoma moško oblečena ženska. Milly Stiibel?... Cez nekaj dni je vstal nov glas: »Santa Margareta« se je zasidrala pri Valparaisu in Johan Orth je ostal ves dan na kopnem, da nakupi potrebnih reči za nadaljevanje vožnje. Mornarji so ga klicali kapitana. Pa je tudi zbujal ta videz. Ko je opravil svoje nakupe, je baje vso noč presedel v neki mornarski beznici. Tudi tam so menda videli neko žensko v mornarski obleki v njegovi družbi — z zagorelim, skoraj moškim obrazom in pristriženimi lasmi, toda še zmeraj je bila zelo lepa. Johan Orth je vse okoli sebe radodarno gostil z vinom: ljudje so razposajeno peli in plesali. In tudi Johan Orth in žena v mornarski obleki sta se pomešala mednje. In potem je baje ta žena sama nekaj zapela in vsi so jo pobožno poslušali. Ženske so se bajo celo jokale, tako jim je šel njen glas do srca... Ko se je jelo daniti, je pijana in razposajena družba spremila Johana Ortha in ono ženo k pristanišču in jima pomagala v čoln, ki ju je odpeljal na »Santo Margareto«. Slišali so celo, kako so jima vzklikali: »Srečno pot!« Se nadaljuje v prihodnji številki GROF MONTE-CRISTO Nadaljevanje t S. tirani nika, ki ga je malo prej priporočala svoji babici. Obraz ji je žarel, težko je sopla in žila ji je burno utripala, kakor bi imela mrzlico. Neprestano je morala namreč misliti, kako hudo bo Maksimilijanu, ko mu bo povedala, da se ne sme zanašati na priprošnje njene babice. Nekajkrat je bilo Valentini že na jeziku, da babici vse pove; če bi bilo Maksimilijanu Albert de Morcerf ime ali Raoul de Cha-teau-Renaud, se ne bi niti trenutek pomišljala. Toda Morrel je bi! iz navadne meščanske rodbine in Valentina je vedela, da ponosna markiza vse prezira, kar ni plemiškega rodu. Tako je svojo skrivnost vselej, kadar ji je hotela zdrkniti čez ustnice, skrila v najspodnji kotiček svojega srca. le predobro vedoč, da bi bilo vse izgubljeno, če bi oče ali mačeha prišla na sled njeni ljubezni. Tako sta potekli skoraj dve uri. Gospa Saint-Meranova je zapadla v težak vročičen sen. Tedaj najavi sobarica notarja. Čeprav je komaj slišno odprla vrata in tiho povedala, se je markiza vendarle prebudila. Notar je vstopil. »Pojdi, Valentina,« reče stara gospa. »Pusti me na samem z gospodom.« Deklica poljubi babico na čelo in zapusti sobo s solzami v očeh. Pred vrati sreča komornika, ki ji pove, da čaka v salonu zdravnik. Valentina mu odhiti naproti. Bil je star prijatelj Villefortovih in eden izmed najuglednejših zdravnikov tedanje dobe. Valentino je imel zelo rad, saj jo je poznal že od rojstva. Tudi on je imel hčer, nekako istih let kakor Valentina; toda njena mati je bila bolna na pljučih in zdravnik je živel v neprestanem strahu za svojega otroka. »O, ko bi vedeli, dragi gospod d’Avrigny, kako nestrpno smo vas že čakali! A povejte, kako je Madeleini in Antoinetti?« Madeleine je bila hči gospoda AvrignYi'a, Antoinette pa njegova nečakinja. Zdravnik se žalostno nasmehne. »Antoinetti zelo dobro, Madeleini še precej. Dali ste me poklicati, ljubo dete. Pa vendar ni vaš oče bolan ali gospa Villefortova?. Zastran vas sicer vidim, da vam živci še zmeraj niso v redu, mislim pa, da od mene ne potrebujete drugega kakor kvečjemu nasvet, da se ne izgubljajte preveč v domišljijo.« Valentina zardi. »O, ne,« odgovori nato, »poklicali smo vas zaradi moje uboge babice. Gotovo že veste, kakšna nesreča nas je zadela?« »Ničesar ne vem.« »Oh,« zaihti Valentina, »moj ded je umrl.« Kongresni trg 3 Kemično čiščenje, barvanje In »vet* tolikanj« Pa«ite na »dravja I Me vas glava bdi Glavobol ni sam po sebi bolezen, temvei navadno le simptom drugih bolezni. -Kako se zdravi migrena. — Vse vroiinske bolezni se zafrio z glavobolom »Tano nepričakovano?« »Mrfvoud ga je zadel.« »Mrtvoud?« se začudi zdravnik. »Da in moja uboga babica zdaj samo o tem govori, da se ji prikazuje njegov duh in da jo vabi k sebi. Oh, d’Avrigny stopite k njej, v svoji sobi je z notarjem « »Dobro, takoj pojdem. A gospod Noirtier?« »Tak je, kakor je bil. Duhovno živahen in bister, telesno pa mrtev.« »In še zmeraj poln ljubezni do vas, ljubo dete?« »Da,« 'odvrne Valentina in vzdihne. »Zelo rad me ima.« »Kdo vas ne bi imel!« Valentina se otožno nesmehne. »A kaj je vaši babici?« »Živčno je čisto na koncu, se bojim; njen spanec je tako čudno nemiren. Davi je pravila, da ji je v spanju duša zapustila telo in plavala nad njim — a to je vendar delirij! Trdila je tudi, da je videla, kako je stopil v sobo nekak duh in vzel v roko njen kozarec.« »Čudno, res ču„no,« zamrmra zdravnik. »Gospe Saint-Merano-ve doslej nisem poznal s te strani.« >Tudi jaz sem jo danes prvič videla tako,« pritrdi Valentina. »Kar ustreza sem se je, ker sem misl .a, da oe ji blede. Tudi p 1 mojega ot -ta — sani ga poznate kot resnega moža — je stvar napravila globok vtis.« »Nu, saj bomo videli,« meni zdravnik. »Stvar se mi vsekakor zdi jako čudna.« Mimo njuju pride notar. Sluga pove Valentini, da je njena babica sama. »Ali greste z menoj?« jo povabi zdravnik. »Oh, ne upam se, ker mi ni dovolila, da vas pokličem. Zraven sem pa, kakor ste sami rekli, živčno pobita in nerazpoložena; rajši stopim na vrt, da se malo razvedrim.« Zdravnik stisne Valentini roko in zavije po stopnicah navzgor. Deklica pa odide na vrt. Ni nam treba še posebej praviti, kod se je Valentina najrajši sprehajala. Utrgala si je vrtnico in si jo vteknila v lase, nato je pa odhitela po temačnem drevoredu proti kameniti klopi. Nenadoma se ji je zazdelo, da je nekdo tiho poklical njeno ime. Deklica se ustavi. Tedaj zasliši v drugo isti klic, to pot nekoliko glasneje. Valentina spozna Maksimilijanov glas. XVI Obljuba Bil je res Morrel. Mladi mož je od prejšnjega dne mnogo prestal; z instinktom zaljubljenca si je dejal, .da sta prihod gospe Saini-Meranove in smrt njenega moža usodnega pomena za Valentino in njegovo ljubezen do nje. Deklica pristopi k ograji. »Vi tu? In ob tem času?« vzklikne pridušeno. »Da, uboga prijateljica,« odgovori Morrel. »Prihajam, da slišim in povem slabe novice.« »Oh, pri nas je sama nesreča doma,« vzdihne Valentina. »Govorite, Maksimilijan, toda vere usmrtitve se bliža: še nekaj ur iti končano bo.‘ O, saj se ne bom upiral; mora že tako biti. Prav; ker pravile, da čakajo samo še gospoda Epinaya, da podpišejo pogodbo, naj vam povem; že jutri boste zvezani z njim, zakaj gospod Epinay se je danes vrnil v Pariz.« Valentina vzkrikne. »Pred eno uro sem bil pri Mon-te-Cristu,« nadaljuje Morrel. »Govorila sva o nesreči, ki je zadela vašo hišo, ko naenkrat pridrdra na dvorišče voz. Do danes nisem veroval v slutnje, zdaj pa moram verovati: ko sem zaslišal ta voz, me je streslo po vsem životu. Kmalu nato začu-jem korake na stopnicah. Lahko si mislite, kako mi je bilo pri duši! Naposled se vrata odpro in prikaže se Albert Morcerf. Mislil sem že, da me je zla slutnja prevarala, tedaj pa zagledam za njegovim hrbtom še drugega mladega moža, ki ga grof pozdravi v vzklikom: ,Oho, gospod baron Epinay!‘ Moral sem zbrati ves svoj pogum, da se nisem izdal. Morda sem prebledel, morda vztrepetal, toda moj obraz se je smehljal. Pet minut nato sem se poslovil. Kaj se je teh pet minut govorilo, ne vem niti besedice; ubilo me je.« Od dobrega k naiboSfšemi! i a SfSSS ste se napotili, ako greste izbrat blago za obleko, plašč, kostum in manufakturo sploh k tvrdki NOVAK, LJUBLJANA KOligreSni trg 15 - pri nunski cerkvi Naše nove znižane cene: Flanela za perilo . . . • & Din 8’— Barhent za obleke . . . & Din 10* —14"— Volneno blago za obleke ž Din 22'—■ 35'— Volneno blago za plašče k Din 72'-. 98 — i. t. d. Ogromna izbira Izdaja za konzorcij »Družinskega tednika« K, Bratuša, novinar; urejuje In odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska .tiskarna Merkur d. d. x Ljubljani; tiskarno odgovarja P. Mihalek, vsi s Ljubljani,