Posamezni izvod 40 grošev, mesečna naročnina S Šilinga V. b. b. GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE LETNIK VI CELOVEC, SREDA, M. XL 1951 Kmetje naših vasi so se pri nedeljskih volitvah izrekli za napredek našega kmetijstva in za ohranitev slovenskega naroda na Koroškem ŠTEV. 8^ (458) Kmečka gospodarska zveza je priborila našemu ljudstvu 84 zastopnikov njegovih zahtev DVA ZASTOPNIKA V KMETIJSKI ZBORNICI — KGZ JE S TREMI ZASTOPNIKI DRUGA NAJMOČNEJŠA SKUPINA V OKRAJU VELIKOVEC — V 33 KRAJEVNIH KMEGs KIH ODBORIH SO ZASTOPNIKI KGZ — V ROŽU IN NA GURAH VODI KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA V KRAJEVNIH KMEČKIH ODBORIH — EDINO KANDIDAT KGZ BO V OKRAJNI KMEČKI ZBORNICI BELJAK ZASTOPAL INTERESE KMETOV V ZGORNJEM ROŽU IN SPODNJI ZILJI V nedeljo je pri volitvah v kmetijsko zbornico, v okrajne kmečke zbornice in krajevne kmečke odbore šlo od okoli 32.000 volilnih upravičencev okoli 78% na volišče Posamezne volilne skupine so dosegle v kmetijski zbornici zastopnikov: Kmečka gospodarska zveza Karntner Bauernbund Karntner Arbeitsbauernbund Unabhangige Bauernschaft 2 mandata (1.929 glasov) 11 mandatov (11.266 glasov) 5 mandatov (5.009 glasov) 6 mandatov (6.681 glasov) V okrajni kmečki zbornici Celovec je dosegla Kmečka gospodarska zveza Karntner Bauernbund Karntner Arbeitsbauernbund Unabhangige Bauernschaft 2 mandata (568 glasov) 5 mandatov (1.443 glasov) 3 mandate (869 glasov) 2 mandata (591 glasov) V sodnem okraju B o r o v 1 j e je KGZ s 226 glasovi dosegla največ glasov. Tudi po občinah na Gurah je KGZ dosegla največ glasov. V okrajni kmečki zbornici Velikovec je dosegla Kmečka gospodarska zveza Karntner Bauernbund Karntner Arbeitsbauernbund Unabhangige Bauernschaft 3 mandate (892 glasov) 5 mandatov (1.371 glasov) 2 mandata (650 glasov) 2 mandata (488 glasov) V sodnem okraju Pliberk je KGZ z 280 glasovi dosegla za 122 glasov ner Bauernbund in je tam najmočnejša skupina. V sodnih okrajih Dobrla Kapla je KGZ dobila največ glasov. V okrajni kmečki zbornici Beljak je dosegla več kot Karnt-ves in Železna Kmečka gospodarska zveza 1 mandat (443 glasov) Karntner Bauernbund 4 mandate (1.218 glasov) Karntner Arbeitsbauernbund 3 mandate (1.122 glasov) Unabhangige Bauernschaft 4 mandate (1.155 glasov) V sodnem okraju Rožek je KGZ z 267 glasovi dosegla za 76 glasov več kot Karntner Bauernbund. Po občinah, kjer je KGZ postavila svoje kandidate, pa je dosegla glasov (v oklepaju število mandatov v krajevni Občina kmečki odbor): KGZ K B B A B B U B Žvabek 17 (2) 30 (3) 18 (D 0 (0) Blato 121 (4) 62 (2) 19 (0) 10 (0) Libuče 43 (3) 30 (2) 23 (D 11 (0) Bistrica nad Pliberkom 105 (4) 38 (1) 45 (D 11 (0) Globasnica 106 (4) 37 (2) 8 (0) 19 (0) Žitara ves 56 (1) 70 (2) 94 (3) 0 (0) Bela 85 (3) 46 (2) 20 (D 3 (0) Dobrla ves 82 (I) 188 (3) 85 (2) 24 (0) Galicija 36 (1) 42 (2) 43 (2) 37 (1) Škocjan 130 (3) 117 (3) 29 (0) 35 (0) Ruda 28 (1) 50 (2) 66 (3) 9 (0) Vovbre 24 (D 100 (5) 0 (0) 18 (0) Grebinj 26 (0) 143 (5) 20 (0) 44 (1) Bistrica v Rožu 30 (2 35 (2) 29 (2) 2 (0) Svetna ve* 45 (3) 21 (D 24 (D 13 (1) Borovlje 22 (1) 42 (3) 23 (2) 7 (0) Slov. Plajberk 22 (2) 14 (1) 24 (3) 2 (0) Sele 49 (4) 17 (1) 23 (D 0 (0) Smarjeta 40 (3) 35 (2) 23 (D 6 (0) Medborovnica 19 (1) 39 (3) 27 (2) 2 (0) Zg. Vesca 36 (4) 11 (D 0 (0) 12 (l) Bilčovs 76 (4) 36 (1) 18 (D 1 (0) Škofiče 68 (3) 43 (2) 34 (D 22 (0) Hodiše 52 (2) 31 (2) 43 (2) 6 (0) Radiše 37 (3) 35 (3) 8 (0) 2 (0) Kotmara ves 36 (2) 48 (2) 39 (2) 17 (0) Otok 10 (1) 24 (2) 11 (2 4 (1) St. Jakob V Rožu 142 (3) 47 (2) 83 (D 59 (0) Rožek 16 (2) 27 (3) 12 (D 4 (0) Ledenice 40 (2) 25 (1) 46 (2) 29 (1) Bekštanj Loga ves 117 (2) 110 (2) 65 (D 55 (1) 39 (2) 26 (1) 33 (2) 19 (1) Gozdanje 25 (1) 35 (1) 55 (3) 36 (1) Straja Ves 18 (1) !6 (2) 36 (2) 20 (1) Podklošte 16 (0) 94 (3) 84 (2) 41 U) Od 35 občin je Kmečka gospodarska zveza dosegla v 7 občinah absolutno večino, v s* daljnjih 10 občinah je dosegla relativno večino, v 3 občinah pa je enako močno zastopana, kakor katera koli ostalih strank. S tem je Kmečka gospodarska zveza za južno stran Drave (od Bistrioe na Zilji do Žv» boka) in za Gure najmočnejša skupina v kmetijski zbornici. Voliloe Kmečke gospodarske zveze bodo zastopali: v kmetijski zbornici: Janko Ogris, pd. Miklavž v Bilčovsu Tomaž Dumpelnik, pd. Dumpelnik v Štebnu pri Globasnic' v okrajnih kmečkih zbornicah: Velikovec: Miha Kačnik, pd. Joger v Škocjanu Mirko Kumer, pd. Crčej na Blatu Stefan Marktl, pd. Tebaldi v Sv. Miklavžu Celovec: Lovro Kramer, pd. Janšej v Holbičah Boštjan Male, pd. Cinkovc na Sentjanških Rutah Beljak: Peter Kofler, pd. Vavčar v Štebnu Slovenski kmetje gledamo s ponosom na izid volitev in ugotavljamo, da smo z njimi izbojevali eno najodličnejših zmag za obstoj na svoji zemlji, za napredek našega kmetijstva in za ohranitev slovenskega naroda na Koroškem. Našim volilcem Tedni m dnevi napornega dela za izbojeva-nje zastopstva v krajevnih kmečkih odborih, v odborih okrajnih kmečkih zbornic in v občnem zboru kmetijske zbornice so za nami. Uspeh pri teh volitvah dokazuje, da je bila pot Kmečke gospodarske zveze pravilna. V resnici dober izid volitev pa je samo plod našega skupnega neutrudnega dela. Zahvaljujemo se vsem volilcem, ki so oddali glas za Kmečko gospodarsko zvezo. S tem ste pokazali, da se zavedate važnosti in potrebe enotnosti kmečkega ljudstva po naših vaseh. Posebno pa se zahvaljujemo vsem zaupnikom, govornikom in sodelavcem za vztrajno in požrtvovalno podrobno delo. Vsem kandidatom, ki so bili izvoljeni, iz srca čestitamo. Prepričani smo, da se bodo v svojem napornem delu pokazali vredni zaupanja svojih volilcev. Utrjujmo naprej zavest skupnosti in neraz-družljivosti našega kmečkega ljudstva. Potem bo naš sedanji uspeh v resnici prvi korak k vsem nadaljnjim uspehom in k našemu cilju« Enake pravice in enake dolžnosti za vse! Celovec, 26. novembra 1951. Volilni odbor Kmečke gospodarske zveze Zahvala Demokratične fronte Demokratična fronta delovnega ljudstva se zahvaljuje vsem svojim članom in funkcionarjem, ki so v zvezi z volitvami v ustanove kmetijske zbornice zastavili svoj trud za doseženi uspeh volilne skupnosti kmetov, najemnikov in užitkarjev v Kmečko-gospodarski zvezi. Še posebej velja zahvala vsem tistim članom in odbornikom, ki so se požrtvovalno stavili na razpolago kot kandidati in govorniki na predvolilnih zborovanjih in sestankih, kjer so v ob-brambi skupnih koristi našega kmečkega prebivalstva pomagali ustvarjati enotnost, za katero se bo Demokratična fronta enako kakor doslej tudi ▼ bodoče zastavila z vsemi svojimi razpoložljivimi silami. Izvršni odbor DFDL Sporazum med Zapadom in Nemčijo Po dolgi vrsti razgovorov zapadnonemškega kanclerja dr. Adenauerja z visokimi komisarji Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Francije, kjer so se razgovarjali o spremembi zasedbenega statuta in bodoči ureditvi Zapad-ne Nemčije, je imel Adenauer zdaj priložnost za sestanek z zunanjimi ministri treh žapadnih velesil. Po tem sestanku so izdali poročilo, v katerem je bilo rečeno, da je bila zapadno-nemškemu kanclerju prvič dana priložnost, da se je posvetoval z ministra za zunanje zadeve treh žapadnih držav, kar pomeni znaten napredek v združitvi federalne republike Nemčije z Zapadom na podlagi enakopravnosti. Kakor poroča Reuter, je v poročilu dalje rečeno, da so ministri za zunanje zadeve med razgovori proučili načrt o splošnem sporazumu med štirimi vladami, ki je bil pripravljen v Bonnu. Po tem načrtu bodo določena načela bodočih odnosov med štirimi državami. Za sedaj pa še ne 'bo podpisan ali objavljen, ker so se štiri vlade zedinile, da ga je treba naj- prej dopolniti z nekaterimi sorodnimi konvencijami. Z uveljavljanjem tega sporazuma in sorodnih konvencij bo okupacijski statut razveljavljen, zavezniška visoka komisija in uradi pokrajinskih komisarjev pa ukinjeni. Tri zapadn« države bodo obdržale samo tiste pravice, katerim se sedaj ne morejo odreči glede na mednarodni položaj ter sedanji položaj Nemčije. Te pravice se nanašajo na razmestitev in varnost sil v Nemčiji, na Berlin in vprašanje v zvezi z Nemčijo kot celoto. V komunikejiu je na koncu poudarjeno soglasje štirih ministrov, da je temeljni smoter skupne politike njihovih vlad, da se sklene mirovna pogodba za vso Nemčijo. Strinjajo »e tudi s tem, da se bodo meje Nemčije končno določile ob sklenitvi mirovne pogodbe ter izražajo svoje soglasje s predlogom, ki je sedaj pred Generalno skupščino ter se nanaša na določitev možnosti o izvedbi istočasnih sv obodnih volitev v vsej Nemčiji. V OVP-jevskih vrhovih sumljivo poka Prve dni novembra se je sestalo vrhovno vodstvo OVP ter na svoji seji sklenilo, da bo koncem januarja prihodnjega leta zvezni kongres OVP na Dunaju. Zato se sedaj po zveznih deželah vršijo redni in izvanredni deželni kongresi kot predpriprave za zveznega. Če zasledujemo potek teh deželnih kongresov, slišimo prav sumljivo' pokanje v OVP-jevskih vrhovih. Neka nova garnitura vodstva bi rada prišla na krmilo v vseh strankinih funkcijah in vladnih položajih. Ze kar po porazu pri volitvah za zveznega prezidenta so se v OVP močno pojavile take poželjive namere. Takrat se je pokazal Figi s svojimi ožjimi prijatelji še močnejšega od krogov, ki secjaj že delj časa silijo na odgovorna, vodilna mesta, la hočejo spodriniti ..staro, utrujeno garnituro". Kljub svoji premoči pa je Figlova skupina že tedaj bila prisiljena odstopiti vsaj za korak. (Spomnimo se. da je Figi moral prepustiti mesto strankinega predsednika prezidentu zvezne trgovske zbornice, ing. Raabu, in je ostal le državni kancler). Danes se zahteve „novih“ postavljajo že mnogo ostreje, čisto odkrito govorijo o „nujni potrebi, da se čim prej spremeni OVP-jevska frakcija znotraj avstrijske zvezne vlade." Najvidnejši eksponenti teh teženj po spremembi je deželna organizacija OVP ua Štajerskem, Id je pred nedavnim na koncu svojega izvanrednega kongresa soglasno sprejela resolucijo, ki nosi očitni pečat ..gibanja za obnovitev". V tej resoluciji kar mrgoli najrazličnejših ..revolucionarnih" zahtev, kot na prir mer ,.klic širokih mas po novih ljudeh", omejitev funkcij predvsem delavske zbornice in sindikatov (grozijo celo z zahtevo po ustanovitvi ..usmerjenih sindikatov", to je s cepitvijo sedanjega OGB-ja), poostrena borba proti ministru Waldbrunnerju (to je proti podržavljenim podjetjem), jasna linija proti marksizmu itd. Za svojo parolo si je „nova garnitura" izbrala značilne vojaške izraze „iz obrambe v napad!", ki točno osvetljujejo prave namene ,.reformistov" v OVP, kakor se sami imenujejo. Iz vseh njihovih zahtev namreč jasno sledi, da tu ne gre za zgolj notranje boje treh nasprotujočih si klik v OVP-jevskem vodstvu, ki sta ena na drugo ljubosumni in bi \ ,l>e raztegajo daleč čez ..enotnost, ki jo je sU d pakt Arabske lige". ; pitvi stranke in o ustanovitvi nove meščanske stranke politične sredine, ki naj bi postala re-! zervoar za nezadovoljneže iz sedanje OVP in j dala možnost morda opustiti pri novih volitvah | (pri katerih bi utegnila biti OVP ponovno po-j ražena) staro ter ustanoviti z VdU-jem vred | novo vladno koalicijo. Vsekakor pa bo držalo to: če na prihodnjem zveznem kongresu koncem januarja 1952 dejansko prevlada nova struja, če zasedejo odgovorna in vodilna mesta v OVP in na OVP-jevskih. postojankah v državi predstavniki skrajne reakcije in velekapitala, tedaj bodo prav zares skušali uresničiti svojo parolo „iz obrambe v napad!", namreč: iz obrambe pred napredovanjem demokracije v Avstriji, v napad na vse demokratične pridobitve zadnjih leti Iz tega vidika je treba gledati vsa trenutna dogajanja v vrhovih OVP ter z vsemi silami podpreti vsako, čeprav dostikrat samo delno borbo naprednih množic v Avstriji za demokratizacijo javnega življenja. Velike simpatije Arabcev do Jugoslavije Pariz, (Tanjug). .Jugoslavija ima važno in ] kolektivne varnosti Združenih narodov, je sir-konstruktivno vlogo pri Združenih narodih. ' sld delegat rekel, da je treba predvsem paziti Njeno stališče pozdravlja velikanska večina članic Združenih narodov. Jugoslavija daje velik prispevek k stvari miru," je izjavil dopisniku Tanjuga Faris el Kuri, vodja sirske delegacije na zasedanju Generalne skupščine. ..Arabski svet goji simpatije do Jugoslavije in želimo, da bi se naše skupno prijateljstvo vedno bolj poglabljalo" — je dodal in hkrati poudaril, da je vloga Jugoslavije konstruktivna hkrati zaradi tega, ker je neodvisna država, ki vodi svojo samostojno politiko. Nato je rekel, da se notranja ureditev Jugoslavije razlikuje od drugih držav, da pa to ne onemogoča Jugoslaviji konstruktivnega sodelovanja med državami z različnimi družbenimi sistemi. El Kuri je nato izrazil upanje, da bodo na poti popolne neodvisnosti krenile vse države, ki so danes pod sovjetskim gospodstvom. Zakaj predstavniki sovjetskega sistema ne dovolijo svetu, da bi videli, kako deluje ta sistem, o katerem trdijo, da je boljši od drugih? Zakaj so postavili okrog sebe zid? El Kuri je poudaril, da to dokazuje, da se boje pokazati svetu, kakšen je njihov sistem in ni dvoma, da tako stališče ne vodi k mednarodnemu sporazumevanju. Ko je govoril o sedanji napetosti mednarodnega položaja, je el Kuri dejal, da bi morale male države, ki tvorijo velikansko večino v Združenih narodih, pozvati velesile, naj se ravnajo po določbah in načelih Ustanovne listine ZN. Ko se je nato dotaknil ustvarjanja sistema na vsestransko zaščito malih držav pred nevarnostjo agresije velesiL Na vprašanje o problemih Srednjega vzhoda je predstavnik Sirije izjavil, da arabske države niso zadovoljne s sedanjim razvojem stvari v Libiji. Generalna skupščina Združenih narodov je sklenila, naj bo bivša italijanska kolonija Libija enotna, samostojna in neodvisna država. Arabske države mislijo, da je danes v Libiji kršeno načelo enotnosti. El Kuri je poudaril, da ni nikakih nacionalnih razlogov za federativno ureditev Libije in to zaradi tega, ker živi v vsej Libiji en narod. Ozadje te federativne ureditve je treba iskati po mnenju el Kurija v britansko-francosld politiki v Libiji, v razdelitvi njihovih vplivnost-nih področij. Fezan je pod francoskim vplivom, Tripolitanija pa pod britanskim. Kar zadeva stališče do predloga o ustanovitvi poveljstva za Srednji vzhod, ni med arabskimi državami takih nasprotij kot je to prikazoval del svetovnega tiska; je izjavil el Kuri. Razlika med Egiptom in drugimi arabskimi državami v stališču do poveljstva za Srednji Vzhod je samo v tem, da so velesile predlagale Egiptu nekaj povsem drugega kot pa ostalim državam. V predlogih, Id so bili sporočeni Egiptu, je določeno, da bo Egipt odprt za tuje čete, medtem ko se to v predlogih, ki so jih sporočili nekaterim drugim državam, ne predvideva. Mislimo, da je imel Egipt prav, ko je odklonil sporočeni predlog, je rekel el Kuri. Vso pomoč zaostalim državam V Rimu zaseda trenutno glavna skupščina Sveta organizacije OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO), la razpravlja o gospodarskem in prehrambenem položaju v posameznih državah. Predvsem se na zasedanju ukvarjajo z vprašanjem, kako bi pomagali zaostalim državam in je o tem govoril tudi jugoslovanski zastopnik Milan Ivanovič. Poudaril je potrebo, da mora FAO vztrajati, da se bo povečala proizvodnja živil in surovin za živilsko in tekstilno industrijo. Jugoslovanski delegat je dalje dejal, da mora FAO kot najvažnejša mednarodna organizacija za kmetijsko proizvodnjo in prehrano predložiti državam članicam, da bi uporabljale skrite rezerve in možnosti proizvodnje. Proizvodnja bi se lahko relativno hitro povečala, je pripomnil, če bi posvetili več skrbi pospeševanju in mehanizaciji kmetijstva. S pravilnim dviga- Ivanovič je nato naštel več ukrepov, ld bi jih morala predlagati organizacija FAO, med drugim tudi boljšo organizacijo ribolova, boljše izkoriščanje živil, ustanovitev solidne stati stike o gozdarstvu in drugo. Osem let nove Jugoslaviji Jutri bo poteklo osem let, odkar je bilo V Jajcu zgodovinsko zasedanje takratnega A V* NOJ-a, to se pravi prvega parlamenta nove Jugoslavije, ki se je takrat v težki neenaki borbi proti nacifašizmu porajala iz žrtev in krvi Dve leti zatem istega dne je Ustavodajna skupščina — naslednica AVNOJ-a — razglasila Jugoslavijo za federativno ljudsko republiko in g tem zajamčila popolno enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov. Osem let je sicer kratka doba, za Jugoslavijo pa je teh osem let velikanskega pomena. Po končani vojni in zmagi nad nasiljem je Šla pot preko obnove porušene domovine v ponosno gradnjo socializma — uresničitev petletnega gospodarskega načrta. V teh osmih letih pa je Jugoslavija na eni strani doživela tudi bridko izkušnjo kominformske resolucije, na drugi strani pa si je v mednarodnem položaju izbojevala mesto, kot še nikdar v zgodovini. Danes stoji Jugoslavija v prvih vrstah držav, ld se iskreno borijo za resničen demokratičen in trajen mir in lahko s ponosom obhaja osmo obletnico svojega obstoja. V Koreji sporazum Komisija, v kateri se zastopniki Združenih narodov, Kitajcev in Severokorejcev že dolge tedne trudijo, da bi omogočili nadaljevanje pogajanj v premirju v Koreji, je po zadnjih vesteh dosegla sporazumno rešitev glede razmejitvene črte med Južno in Severno Korejo. Prav to vprašanje je doslej najbolj oviralo medsebojna pogajanja in je zdaj pričakovati, da bodo s pogajanji le lahko napredovali, čeprav so še vedno nerešena vprašanja izmenjave vojnih ujetnikov, nadzorstva nad izpolnjevanjem sprejetih sklepov in podobno. Sicer je ta napredek velikega pomena, kljub temu pa v Washingtonu niso preveč optimistični, ker pravijo, da so pogajanja že večkrat kazala dobre uspehe in so se pozneje kljub temu spet razbila. Krauland aretiran Kakor je znano, je OeVP-jevski minister Krauland svoječasno izrabljal svoja uradna opolnomočja in so ugotovili silne korupcije v njegovem ministrstvu. Pravosodno ministrstvo je uvedlo stroge preiskave, Kraulandu pa kljub dokazani krivdi niso mogli do živega, ker ga je tudi potem, ko je kot minister že odstopil, še vedno krila poslanska imuniteta. Šele pred katkim mu je bila ta odvzeta, zdaj pa so ga oblasti aretirale in se nahaja v preiskovalnem zaporu. London. — Angleški ministrski predsednik -hurchil bo pred svojim odhodom v Washing-J ton po radiu pojasnil britanskemu ljudstvu se-I danji položaj Anglije. V Rimu zaseda Atlantski svet Preteklo soboto se je začelo v Rimu osmo zasedanje Sveta Atlantskega pakta, na katerem sodelujejo zastopniki dvanajstih držav — članic. Navzoči so zunanji, finančni in obrambni mniistri, šefi generalnih štabov, številni visoki oficirji, diplomati in strokovnjaki, skupno nad 400 delegatov. Kot opazovale se zasedanja udeležujejo zastopniki Turčije in Grčije, ker te dve državi še nista sprejeti v skupni obrambni j načrt. vali vrhovne poveljnike atlantskih in sredozemskih oboroženih sil. Obravnavali bodo tudi vprašanje poveljstva za Srednji vzhod, nadalje gospodarska in finančna vprašanja, ki jih predvideva pogodba, ki so jo podpisale države — članice Atlantskega pakta. njen. proizvodnje in dobro organizacijo, zame- ,jnik oboroženih sil Atlantskega pakta ge. njave blaga b. lahko dosegi, blagmjo na sve- ^ Eisenhower in vodja arneriške organiza. tu, k. bi poleg drugih ukrepov prispevala k utrditvi veštva. miru in kulturnemu napredku člo- GovoreS o neenakomernosti razvoja v kmetijstvu je jugoslovanski delegat poudaril, da dokazujejo primeri iz Jugoslavije, da je kmetijstvo tem bolj živahno, kolikor bolj je razvita industrija. Izjavil je, da bi se po njegovem mnenju pridelek žita v Panoniji lahko povečal do 15 do 30 metrskih stotov, če bi uporabili vsa moderna sredstva v kmetijstvu. Pri koruzi, posebno pa živalski krmi bi lahko dosegli še boljše uspehe. Zaradi tega bi se morala organizacija FAO na mednarodnem področju dejavneje udeležiti finansiranja investicij za razvoj gospodarstva v zaostalih državah. Ivanovič je dalje dejal, da bi moralo biti izbiranje problemov, ki so važni za ohranitev in napredek proizvodnje, kot so zatiranje živalskih bolezni, zboljšanje živinske krme, pridelovanje in razdeljevanje semen, razvoj in razširitev zadružne dejavnosti, značilno za nadaljnjo dejavnost FAO. Berlin. — Vzhodnonemški predsednik Pieck Med drugimi sta navzoča tudi vrhovni j )e poslal predsedniku Zapadne Nemčije pismo, | v katerem zavrača možnost nadzorstva Organi-! zacije združenih narodov nad nemškimi volit-cije za pomoč inozemstvu Averell Harriman. vami. Po njegovem mnenju naj to vprašanje Zasedanje, ki jo v stadionu „Foro Italico" in prouči komisija, sestavljena iz Nemcev, pod ki mu predseduje kanadski zunanji minister j štiristransldm nadzorstvom. Pearson, je začel italijanski ministrski pred- j pariz. _ Arabske delegacije v Glavni skup-sednik De Gasperi, ki se je v svojem govoru j š2ini 0ZN bodo zahtevale umik tujih čet iz izrekel proti nekakšnemu varstvenemu miru za j Libije, nis0 se pa še odločile, ali naj bi gW socialne predpravice in zahteval konstruktiven mir, ki naj bi bil v zadovoljstvo in blagor vsem narodom. Ameriški zunanji minister Acheson pa je ob tej priložnosti poudaril: Mislim, da bodo sklepi, ki jih bomo sprejeli, še bolj utrdili temelje svetovnega miru kot dosedanji Rimsko zasedanje Adantskega pakta bo nedvoumno velikega pomena za nadaljni razvoj položaja v svetu, saj bodo obravnavali vprašanja, ki naj bi bistveno spremenila sedanje razmerje med državami, seveda pa tudi med Vzhodom in Zapadora. Dve najvažnejši točki dnevnega reda sta načrt za takojšnjo vojaško pomoč, ki je potrebna za obrambo Evrope, in določitev nalog, ki naj bi jih prevzeli Turčija t in Grčija v okviru atlant :':ega obrambnega si-j stema. Nadalje bodo na teni zasedanju imeno- vale za sprejem Libije v Organizacijo združenih narodov. Teheran. — Podpredsednik perzijske vlade Fatemi je izjavil, da bo Perzija prodala Egiptu milijon ton petroleja letno in podprla egiptovsko vlado v vseh njenih zahtevah, vštevši zahtevo po Sudanu. j Izdajatelj, lastnik to založnik lista: Dr Franc Petek. Velikovec. Uredništvo ta uprava Celo-| vec, Gasometergasse 10 Telefon 1624'4 Za vse-j l’’no odgovarja; Rado Janežič Tiska; Kiimtnei : Druck- und Verlagsgesellsehaft m. b H. Kla-j geofurl — Dopisi naj se pošiljajo na naslov. Klagenturt. 2. Pos schliedfacli 17. mmimm Sreda, 28. november: Gregorij. Četrtek, 29. november: Saturnin. Petek, 30. november: Andrej. SPOMINSKI DNEVI 28.11.1820 — Rojen Friedrich Engels — 1943 Začetek teheranske konference. 29. 11.1943 — Zgodovinsko zasedanje AVNOJA v Jajcu — 1948 Umrl v Ljubljani pesnik dr. Igo Gruden. ŠKOFIČE Pri Čememjaku v Kovičah je bila dne 12. t. m. prijetna iii domača družinska slavnost. Jo-zej Piček, pd. Piček v Holbičah si je izbral Če-mernjakovo Angelo Spicer za ženo in gospodinjo in ta dan je bila na nevestinem domu svatovšina. V soboto prej pa so vozili balo od nevestinega doma k Pieeku, kjer bo Angela v bodoče gospodinjila. Kakor je stara udomače-1 na navada, so fantje krepko »zapenjali" in šele po dolgem zabavnem prerekanju in primerni odškodnini so kolono sprostili ter so jo končno srečno pripeljali na pravo mesto. V soboto zvečer pa so prijatelji in znanci obiskali ženina Jozija na domu, ko je jemal slovo od samskega življenja in mu priredili lep predporočni večer. Predporočnemu večeru so dali pravo noto škofiški pevci in tamburaši in prosvetaši sploh ter so se tako oddolžili svojemu sodelavcu, vnetemu prosvetašu za njegovo požrtvovalnost in predanost lepi skupni narodni stvari. Tovariš Janše je imel slavnostni govor. kjer je naglasil ženinove vrline in mu položili na srce, naj ostane takšen tudi nadalje ter naj vzgaja v tem duhu tudi svoj naraščaj. Pičekova hiša je že stoletje steber slovenskega življa na vasi in okolici in lahko s ponosom gleda na svoje prednike stoletja nazaj. Pičeko-vi rodovi so ostali zvesti grudi in svojemu narodu. To dejstvo naj bo svetal zgled tudi mlademu paru in Joži bo vreden naslednik svojega že starega očeta, ki je lani s svojo ženo prazno d petdesetletnico svoje poroke. Pri tej priložnosti je želel tudi priletnim starišem še mnogo srečnih in zadovoljnih let v krogu porajajoče se mlade družine. Med petjem, tamburanjem in prijetni domačnosti je potekal predporočni večer in drugi dan, v nedeljo, je bila poroka v cerkvi pri Sv Luciji. Nato pa so se gostje in sorodniki zbrali na nevestinem domu k poročnemu slavju, ki so ga obhajali po lepih udomačenih običajih. Zelo židano razpoloženje je vladalo ves čas na svatovščini in prekmalu je potekal čas, ko so se začeli razhajati. Nevesto, mlado ženo Angelo je popeljal Jozej na svoj dom, kjer bosta skupno čuvala domače ognjišče, skrbela eden za drugega in oba skupaj za naraščaj. Želimo mnogo lepih let sreče in še tole, da bi ostala novo ustanovljena družina vsekdar kot dozdaj nepremagljiva slovenska trdnjavica tudi v bodoče! Iskreno čestitamo! Loče - Šteben - Zagoriče Veseli skupni poroki smo doživeli preteklo nedeljo v Štebnu pri Maloščah: dva zavedna slovenska para sta si podala pred oltarjem v zakon roke. Wutti Franci, pd. Pajovec na Ločilu pri Bmci si je izbral nevesto Roziko Ož-ganovo, pd. Foltičevo v Dvorcu pri Štebnu, da jo popelje kot ženo na svoj dom. Brat neveste Rozike, Joško Ožgan, pa si je izbral svojo zakonsko družico v Zagoričah, na ugledni Mežnarjev! domačiji. Po končani poroki v šte-benski farni cerkvi, ki }o je izvršil upokojeni g. župnik Ožgan so bila vesela poročna slavja na ženinovima domovoma pri Foltiču v Dvorcu in pri Pajovcu na Ločilu. Pevski zbor SPD „Dobrač“ je okrasil poročno slavje zavednega prosvetaša z mnogimi slovenskimi narodnimi in borbenimi pesmimi, ki so bile odraz slovenskega vzdušja, ki je vedno že vladalo v zavedni Pajovčevi hiši. SPD „Dobrač‘‘ pa je poklonilo k znamenitemu dogodku svojemu podpredsedniku lepo darilo v trajen spomin njegovega prosvetnega delovanja. Lahko rečemo, da sta nastala s tem slavnostnim dogodkom dva nova slovenska ognji- I šča, dva nova stebra naše narodne družine na Koroškem. Oba para izhajata iz zavednih in težko preizkušenih družin, ki so mnogo Srtvo- j vale za dobrobit našega slovenskega naroda, j Najtežje je prizadejal krvavi fašizem Folti- : čevi in Mikulovi hiši, iz katere izhaja nevesta j Rozika in mladi ženin Joško. Njiju, staro ina- ! ter in strica Hanija so zavlekli fašistični rablji v koncentracijsko taborišče, odkoder se nista več povrnila. Mikulov Franci pa je dal svoje življenje za srečo in svobodo svojega naroda kot borec partizanske vojske. Tako je danes Mikulov dom osirotel in Foltičeva družina mora opravljati obe posestvi. Pa tudi zavedni Pajovčevi hiši na Ločilu na- j cistični divjaki niso prizanesli. Več članov družine, ki je zvesto podpirala narodnoosvobodilno vojsko, so odvlekli v zapor v Beljak. Le ženinova sestra Pavla je ušla iz tega zapora in se pridružila partizanskim četam, s katerimi se je borila proti krutim sovražnikom do zloma nemško-nacistične vojaške sile. Lahko tudi rečemo, da sta bili to poroki zavednih prosvetašev, kajti vsi novopororočenci so se ves čas z veliko vnemo udejstvovali v Slovenskih prosvetnih društvih na Brnci in v Maloščah kot vztrajni igralci tamošnjih odrov. Pajovčev Franci, podpredsednik SPD „Do-brač", je s svojim aktivnim delom vedno močno podprl delovanje znanega bmškega društva. Z nič manjšo vnemo so se udejstvovali tudi ostali v Slovenskem SPD v Maloščah in marsikomu je še znano MeŽnarjevo dekle iz drame „Črna žena". Predpričani smo, da bodo ostaB novoporo-čeni pari tudi v bodočnosti opora vsemu narodnemu življenju in jim želimo tudi tem potom v težkem in odgovornem zakonskem stanu mnogo sreče in uspeha. ŠMARJETA—DOB Spet je nedavno ena izmed šmar jeških deklet vstopila v zakonski stan, Kosova Meta. J druga in tudi zadnja Kosova hčerka, je zapustila sončno Šmarjeto in odšla kot mlada gospodinja k Postrpniku v Dob, kjer so tudi potrebovali na večji kmetiji mlado in svežo gospodinjsko moč. Kosova Meta pa ie bila tudi dekle, da rnalo takih. Delavna in pridna se ni ustrašila nobenega dela in je poleg ženskih del ,n skrbnega krmljenja krav in svinj prijela, če je bilo treba, tudi za vsako moško delo. Da bi njo videli kako je kosila. Kosa je nji tako rezala zeleno travico, da bi imel marsikateri fant za opraviti, če bi se hotel z njo meriti. Prijela pa je tudi za oralo in brazdo za brazdo plodne zemlje je obračala v veliko veselje svojega skrbnega očeta in gospodarja. Ni čudo, da se je za Meto zanimal marsikateri ženin, ker se ona poleg navedenih del zna še dobro sukati tudi okoli štedilnika in spretno obračati kuhalnico in postaviti na mizo okusno in tečno jed. Vendar ni se mogla tako hitro odločiti, ker za tako važen življenjski korak je treba dobrega premisleka pa tudi doma na Kosovi kmetiji bi jo težko pogrešali. No, ko pa je prišel Postrpnikov Nac. sin trdne in ugledne kmečke hiše v Dobu, se je le odločila in tudi starši niso mogli odreči. Po cerkvenih poročnih obredih v pliberški farni cerkvi se je v torek, dne 12. t m zbralo šte- ! vilno svatov, sorodnikov, znancev in prijate- , ljev na ohceti pri Hrustu. Svatov je bilo zares j veliko, kakor se za tako odličen kmečki par spodobi in sicer okoli 80, da se je kar trlo v Hrustovem zgornjem nadstropju in postrežni-ce niso imele lahkega dela, da so nanosile po j stopnicah dovolj dobre jedače in pijače, ker j vseh teh dobrot je bilo dovolj. Kakor je na taki svatovščini umestno, je bila spopolnjena z i vsem potrebnim osobjem, teto in camarjem, s , široko in možem in je potekalo vse po pra-,. vilib. Prav dobro so se imeli, tako so zatrjevali ! vsi gostje. Zvečer pa je prihitelo vse polno i ,,oknarjev“, ki tudi niso hoteli zamuditi te pri ložnosti. No, in ko sta teta in carnar odplesala „venček" so se začeli svati razhajati. Pač je premagalo nevesto, mlado ženo, ganotje, ko je jemala slovo od svojih domačih, od hišice oče- tove in sončne Smarjete in se podala s svojim možem na svoj novi dom, kjer bo postala na obširni, lepi in dobro urejeni Postrpnikovi kmetiji središče novega družinskega življenja. Prepričani smo, da je vzela mlada Postrp-nica od doma, narodno zavedne in ugledne Kosove hiše, tiste vrline in moč, ki je potrebna, da bo vzgajala svoj naraščaj v isti zvestobi do svojega naroda, ki je lastna njenim staršem! Čestitamo in obilo sreče na mnoga leta! KOTMARA VES V noči od 11. na 12. novembra je nastal velik vihar, la je povzročil precejšnjo škodo v Kotmari vesi, Plešivcu, Škandolfu in Prebljah. Mesarju na Humberku je vihar odnesel streho čez hišo. — Pripravljamo za kuharski tečaj, kjer se bodo dekleta naučila marsikaj koristnega iz gospodinjstva in kuharske umetnosti. Kako bo, bomo še poročali. — Rezultati kmečko-zborsldh volitev v krajevni odbor so naslednji: Kmečka gospodarska zveza 36 glasov, Arbeits-bauernbund 38 glasov, Bauernbund 48 glasov in VdU 17 glasov. Po dva mandata v krajevni odbor sta odpadla na Kmečko gospodarsko zvezo, Bauernbund in Arbeitsbauembund. Naša zastopnika sta pd. Krznar in Smon in smo prepričani, da bosta krepko zastopala naše koristi. ZGORNJE LIBUČE Dvainosemdeset let je po našem pojmovanju dolga doba človeškega življenja. Toda, kakor vse na svetu hitro mine, minevajo tudi desetletja človeškega življenja in končno pride smrt ,ki vedno bridko odjekne v srcih svojcev, ko se loči iz njihove srede draga in ljuba oseba. Pred štirinajstimi dnevi se je naselila žalost tudi v Linhartovi družini pri Soštarju v Zgornjih Libučah. Za vedno so izgubili očeta Franca Linharta, Id smo ga v ponedeljek dne 19. novembra t. 1. izročili na libuškem pokopališču k zadnjemu počitku. Ogromna udeležba na pogrebu je dokazovala dovolj, kako je pokojni oče Linhart Franc zaradi svojega vedrega značaja, ld ga je ohranil v svojo visoko starost. užival ljubezen in spoštovanje pri vseh. ki so ga poznali. Kljub temu, da je šel Linhartov oče skozi trdo življenje, je vedno ohranil vedrino širokega in odkritega značaja. Bil je vesel človek in prijeten ter dober družabnik, ki je ljubil vse lepo, kakor petje in krasoto narave. Še v pozni starosti, pred dvema letoma je z mladimi ljudmi zmagal naporno pot na vrh Pece in se opajal, kakor tolikokrat v življenju, ob romantiki gorskega sveta in divnem razgledu širom lepe naše zemlje. Pokojni Linhart je ljubil veselje ter ga pri-(Nadaljevanje na 4. strani) 17 Kmalu potem sta stopili dve nočni prikazni v gosti temi iz skalnate votline. Bila sta Žalika in Davorin. Prva, zavita v dolgo turško haljo, z ostro sabljo opasana, Davorin pa v turški obleki, oborožen kot stražnik. Polagoma sta splezala po strmini v globoki prepad in se napotila proti Gradišču. Nočna potnika je opazovala, na skalnatem robu sedeč, nesrečna Almira, zavita v temno haljo. Govorila je sama s seboj: . . , .. Zdaj je v mojih rokah. Ravno je došla v globoki prepad. Dobro se slišijo semkaj trdni koraki. Sedaj sta ie v rovu in korakata proti taboru. Tudi zame je čas, da greTn šla je. Oprezno se je splazila po strmini v globino ter sledila v temni noči svojima znancema proti Gradišču. Bila je od njiju vedno kakih petdeset korakov oddal' na. Kadar sta postala Zala in Davorin, počakala je tudi A1mira; če sta se pa onadva napotila naprej, šla je tudi Umira za njima. , Čitrtlire pred Gradiščem se ustavita nočna potnika in jameta šepetaje govoriti. Almira se prikrade blizu njiju ter posluša njun pogovor, skrita za grmovjem. „Vse se nama bode posrečilo, Zala," ohrabruje svojo spremljevalko Davorin. »Stražniki niso pazljivi nocoj. Vsi so utrujeni in povrh še vinjeni. Naju ne bodo spoznali. Jaz sem itak kot stražnik oblečen, ti pa si v turški halji videti kakor turški častnik. V največji sili pa pri-meva tudi lahko za orožje!" „Jaz se ne bojim ničesar, Davorin! Zanašaj se na moj pogum! Vse hočem storiti in prestati, ako le rešim Mirka." „To lahko storiš, ali uživala ne boš nikdar z njim zakonske sreče", šepeče tiho zase Almira v bližnjem grmovju in posluša dalje. „Kod pa prideva na Gradišče, Davorin?" vpraša potem radovedna Žalika. „Mi smo shranjevali ključ, ki odpira v Strelčevi hiši vhod na grad. Očetu ga je bil izročil Strelec sam, da ga čuvamo v svojem zatišju. Na ta ključ sem stavila vse svoje upanje. A nocoj ga nisem mogla najti nikjer, in tudi oče ne vedo, kje je. Zatorej ne vem, kako prideva na Gradišče." ,Ne skrbi za to!" odvrne spremljevalec. „Ko sem bil zvečer med turškimi stražniki, sem zvedel za ključe, ki zapirajo podzemeljsko pot. Natihoma sem si jih prisvojil, preden sem šel pod Rožčico Brez njih bi pač ne mogla priti na grad, kajti vrata so močno zapahnjena." Nato stopata tiho dalje in Žalika je idedpotoma stiskala majhno podobico Matere božje na prsi ter prosila v duhu Boga pomoči. Srečno sta došla do Strelčovega doma, njima pa je sledila oprezno Almira, koliko tolikor oddaljena. V hiši ni bilo nikogar. Vse je bilo mrtvo in zapuščeno. Poten' sta se spravila po stopnicah v klet, a tu je bil tisti zid razkopan, ki je prej zakrival železna vrata. „Bog ve, kako so našli Turki ta skrivna vrata!" opomni tiho Zala. Almira se pri teh besedah strese in srce ji jame močno plati. Davorin vzame ključ ter odklene počasi in tiho vrata. Ko pa stopi v podzemeljski hodnik, se spotakne nad človeškim truplom in pade čezenj. V tem trenutku se vzbudi stražnik iz spanja in zakliče na pomoč, ali Davorin mu zasadi ostro sabljo globoko v prsi in turški stražnik izdihne svojo dušo. Zaliko je seveda obšla groza pri tem prizoru, toda kmalu se je opogumila ter korakala z Davorinom dalje pod podzemeljskem hodniku na grad. A naenkrat se je zopet ustavila, rekoč: „Ali ni zaškripalo pri vratih? Zdi se mi, kakor da bi jih bil kdo zaklenil." Davorin posluša, a vse je bilo tiho kakor v grobu. Almiri pa zaiskre v tem hipu oči od same radosti. »Zdaj je vse v mojih rokah", si misli nesrečno dekle. Mirko je moj. Zala je v kletki kakor ptiček." Nato sledi zopet pazno za njima. Srečno prispo vsi trije do izhoda na Gradišču. Vrata se odpro. Zala in Davorin stopita v klet, iz kleti pa prideta brez vsake zapreke na prosto. Za njima prikoraka skrivši tudi Almira. Veselje in radost sije vsem trem iz oči, ker so tako srečno dospeli na Gradišče. Nato se približata Davorin in Zala nagloma turški •traži, ki je čujevala ječo, kjer so bili Mirko in njegovi Postojnska jama | 18.10 Po različnih plateh o različnih stvareh — ! 18.30 Zabavna glašba slovanskih narodov — ) '9 j Zabavna glasba — 21.00 Tedenski zunanje-poiilič-l ni pregled dr. Egona Tomca.. Lepa V? Slovenija, tako lepa. <9a se le malo- sočlebij, so jim služili za zidanje in krasitev ka \ a dežela na svetu more kosati z njo. Čeprav je razmerova majhna, naletiš povsod na posebne, svojevrstne lepote, ki te vsega prevzamejo, da se težko ločiš in jih nikoli ne moreš pozabiti. Pa naj bodo to slovenske gore in njen svoje vrsten planinski svet, štajerske gorice in sončna goriška brda, kjer zori grozdje naijžlatnejšdh sort, ali pa morska obala in kraji ▼ tihi dolini sinje Soče iti Kras s svoje edinstveno. tipko lepoto. Mnogi, zlasti v tujini pa ne vedo, da to še »daleč ni vse. Kajti Slovenija ima tudi podzemeljske lepote. V tujini slovi Postojnska jama in vsak tujec jo prav gotovo obišče ter * divljenjem potem pripoveduje o njenih pravljičnih podzemeljskih dvoranah, o čudovitih oblikah kapnikov iz katerih je narava v dolgih stoletjih oblikovala najčudovitejše stvari. Slovenija ima pa še veliko drugih jam, ki po raz-šeznosti ne zaostajajo za Postojnsko jamo mnoge pa tudi ne po svoji lepoti. Kras, ki se razprostira od Ljubljanskega barja daleč tja do Črne gore, ima brez števila podzemljskih jam izmed katerih pa še mnoge niso raziskane. V teh jamah so neprecenljivi znanstveni zakladi, ki jih zdaj odkrivajo, odnosno bodo še odkrili. Pred osvoboditvijo se je za te jame malokdo zmenil. Znane so bile večinama le domačinom, ki pa jih niso obiskovali. kot ljubitelji in občudovalci. Brezobzirno so lomili najlepše kapnike, ki so jih nekateri kar 7. vozovi odvažali. Kapniki, čudoviti sta-lakmiti in stalaktiti, delo narave stoletij in ti- ZCORNJE LIBUČE (Nadaljevanje s 3. strani) voščil in delil v obilni meri tudi drugim. To- kapelic, grobnic, oltarjev itd. Ustavimo se naprej pri Postojnski jami, ki je v stari Jugoslaviji pripadala Italiji. Med okupacijo jo je okupator pretvoril v bencinsko skladišče. V jamo so navozili ogromne množine bencina, prepričani, da so ga najbolj varno shranili. Toda trije hrabri slovenski partizani so se aprila leta 1944 pritihotapili v jamo in skladišče zažgali. Nastala je strašna eksplozija da se je streslo vse mesto. Od vseh strani so prihiteli Nemci, ki so bili pravtaikrat v Postojni, toda ognja niso mogli pogasiti. Gorelo je cel teden dni. Sledovi tega požara so še danes vidni v okajenih obokih sprednjega dela jame od koder vozi podzemeljska železnica v notranjost. Toda ob snežno belem gričku imenovanem Snežnik sledovi požara izginejo. In od tu dalje se ti zdi, da si stopil v čudoviti svet mogočnega podzemeljskega kralja. Pot te vodi skozi nešteto dvoran, katerih vsaka ima svoje ime. Ob plesni dvorani je Velika gora, visoka 45 metrov, ki je najvišji grič v jami. Kamniti pragozd katerega starost cenijo nad deset tisoče let je podn ogromnih stalagmitov mogočnega podzemeljskega kralja. Pot te vodi visokih nad 15 m in je res podoben ogromnemu okamenelemu pragozdu. Nekateri stalagmiti leže zlomljeni na tleh kakor debla starih dreves v resničnem pragozdu. Iz njih poganjajo nežne „kamnite biljke** podobne mlademu drevju. Ves pragozd je osvetljen z nevidnimi električnimi žarnicami, kar mu daje še bolj privlačni videz. Globoko v notranjosti jame je velika koncertna dvorana, v kateri je prostora za 10.000 ljudi. Dvorana je okrogle oblike in zelo akustična. Razsvetljuje jo množica električnih lestencev. V tej dvorani se vrše'razne prireditve. Najlepši del Postojanske jame je vsekakor novi del imenovan tudi „Lepe jame“. Ta del je bil odkrit že leta 1891, toda za turiste je bil urejen šele leta 1926. Ta del jame se bistveno razlikuje od kamenitega pragozda, ki prevzame obiskovalca s svoje skrivnostno, rahlo strah vzbujajoče veličastnostjo. Tu pa je vse tako razkošno in blesteče, od vseh strani se ti leskečejo kristali najčudovitejših oblik, da z vsem bistvom začutiš, da je tu fantastična igra narave dosegla svoj višek. Sredi najlepšega in najčudovitejšega si, kar more ustvariti narava in samega te prevzame občutek razigrane veselosti, da si tudi ti tu sredi tega čudežno lepega globoko pod zemljo skritega sveta. V jami živi okrog 100 vrst različnih popolnoma nenevarnih živalic. Vse so slepe, kar je razumljivo, saj žive v večni temi. Barve so belkasto ali rahlo rjavkaste. Največja je človeška ribica, ki plava v globokem podzemnem bazenu. Ta redka ribica, ki ima bližnje sorodnike šele v Amerild, lahko doseže 50 cm dolžine in živi v Evropi edino v podzemljih tekočih vodah jugoslovanskega krasa. Leta 1831 je bil v Postojski jami odkrit prvi jamsld insekt mrhovinar (leptodirius hohenvarti). To odkritje je takrat vzbudilo mnogo zanimanja med znanstveniki. Postojnsko jamo so obiskali znanstveniki iz raznih evropskih dežel ter začeli raziskovati njeno favno in odkrili so že mnogo živalskih vrst. Vse te drobne živalice, ki živjo v jami, so zadnji ostanki že davno izumrle ta-koimenovane terciarne favne. da tudi delo je upošteval in s pridnim delom svojih rok je služil kruh zase in za svojo družino. V svojih mladih letih je delal kot tovarniški delavec v Donavritzu in pozneje v opekarni v Sorgendorfu. Ustanovil si je družino, ko se je poročil z domačinko Magdaleno Gradišnik. Rodilo se njima je pet otrok. Otroci so bili še majhni, ko so žal izgubili mater, Franc Linhart pa ljubljeno ženo. Ostal je pred težko nalogo, kako preskrbeti in vzgojiti otroke. To življenjsko nalogo je izpolnjeval vestno in vztrajno. Svoje otroke je vzgojil v dobre člane človeške družbe. Ena hčerka, Nežka, je učiteljica na Prevaljah, druga hčerka je redovnica šolskih sester kot sestra prednica v Št. Rupertu. ena hčerka službuje v Ljubljani, sin Fran-cej in hčerka Lenka pa sta poročena doma. Tako je pokojni Šoštarjev oče svojo življenjsko nalogo izvršil in lahko mirno legel k zasluženemu počitku. Nagrobni govor je imel pliberŠla gospod dekan prošt Trabesinger, ki je orisal pokojnikovo življenje. Združeni pevski zbor pod vodstvom Miheja Sadjaka je zapel žalostinke. Pokojni Linhartov oče naj počiva v miru, preostalim pa naše odkrito sožalje! R ADIO-PROGRA M RADIO CELOVEC Četrtek, 2.9. november« 5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes, — 8.30 Pozdrav zate — 9.00 Oddaja za podeželje — 9.30 Kar si Ijenjskih vprašanjih — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila. ZaigTamo in zapojmo! — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Znameniti umetniki — 17.1.0 Popoldanski koncert — 18.30 Ob 100 letnici rojstva skladatelja Hugolinn Sattnerja. Petek, 30. november: 5.50 Pet minut za kmetijstvo — 7.15 Pestra glasba — 8.15 Kaj kuham danes, — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Za pode-željsko ženo — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 13.40 15 pestrih minut — 14.10 Kar si želite —■ 144.30 Poročila — Pregled svetovnega tiska — 16.00 Pevska ura — 18.45 Kmečka oddaja. Sobota, 1. december: 5.50 Pet minut za kmetijstvo — 6.10 Jutranja glasba — 8.15 Kaj kuham danes. — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Nasvet v živ- želite — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Veder dopoldne — 11.45 Za podeželjsko ljudstvo — 13.45 Tukaj govc i UNESCO — 14.51 Mesto in podeželje — 14.30 Želi si kaj! — 14.30 Pozdrav zate — 15.15 Tedensko kulturno zrcalo — 18.30 Koncertna ura. RADIO SLOVENIJA Četrtek, 29. november: 7.00 Pester glasbeni spored s plošč — 9.00 Pesmi sodobnih jugoslovanskih pesnikov — 10.00 Dopoldanski koncert — 12.00 Priljubljeni zbori pojo slovenske narodni pesmi — 12.40 Zabavna glasba — 13.00 Od pravljice do pravljice — 16.40 Popularen popoldanski koncert — 17.40 Našim bratom v zamejstvu —• 18.20 29. november — udarec politiki interesnih sfer —r 18.30 Melodije iz znanih operet — 20.00 Slavnostni koncert Radia Ljubljana — 21.00 Zabavna glasba — 22.15 Melodije za lahko noč. Petek, 30. november: 5.30 Pester glasbeni spored — 6.40 Gospodinjski nasveti — 12.40 Zabavna glasba — 14.00 Lahko glasbo izvajajo veliki orkestri — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah — 17.10 Igra Kmečki trio — Sobota, l. december: 5.30 do 7.30 Pester glasbeni spored s plošč — .12.00 30 minut operne glasbe — 12.40 Zabavna glasba — 14.10 Naši zbori in ansambli igrajo in pojo slovenske narodne pesmi — 15.10 Zabavna glasba — 15.30 Želeli ste —- poslušajte! -— 16.00 Če želite biti kritik... — 17.30 Partizanski spomini — 18.00 Urednikova beležnica in pionirska pošta — 18.20 Slovenske narodne pesmi izvajata Helena Plevelova in Avgust Stanko — 18.40 Nekaj znanih melodij — 19.15 Slovenske koračnice — 19.40 Zabavna glasba — 20.00 Štirideset veselih minut — 20.40 Polke, valčki in še kaj — 22.15 Za ples in razvedrilo. K I N 0;= P R E D S TA mm CELOVEC Cnrinthia Od 30. novembra do 3. decembra: „Die Farm der Besessenen" Peterhof Od 30. novembra: do 3. decembra: „Entgleist“ KRIVA VRBA Od 28. do 29. novembra: „Die Letzten vom Fort Gamble** 26. novembra: VRBA 30. novembra: „AIIes ffir dic Firma** „ErpreBt** BOROVLJE Dne 28. in 29. novembra: „Der Fali WinsIow“ VELIKOVEC Dne 28. in 29. novembra: „GeIiebter Liigner** Slovenska prosvetna zveza naznanja Vabilo V okviru Slovenske prosvetne zveze bo ▼ nedeljo, dne 9. decembra 1951 ob 14. uri pri Janahu na Bistrici na Zilji igra: „KADAR SE UTRGA OBLAK** Udeleležite se predstave v prav obilnem številu! Miklavževanje na Brnci Slovensko prosvetno društvo „Dobrač" na Brnci bo priredilo v nedeljo, dne 2. decembra 1951, ob 14. uri pri Prangerju na Brnci miklavževanje z opereto: ..MIKLAVŽ PRIHAJA** Starše naprošamo, da prinesejo darila po možnosti že do sobote, 1. decembra, k Prangerju. Opereto bodo za odraslo publiko ponovili isti dan tudi zvečer ob 19.30 uri. tovariši zaprti. Davorin j e ze mislil odpreti vrata, toda zdaj se ni mogla Almira več brzdati v svoji hudobiji in strasti. Zlobno dekle ni moglo trpeti, da bi Žalika objela, četudi v ječi, svojega ženina Mirka ter mu še enkrat srečna pogledala ▼ drago obličje. »Tega ne!** si misli dekle in v tistem trenutku zakriči tva ves glas. Hipoma nastane hrup in sum. Straža se vzdrami in v trenutku ugrabijo turški vojaki ponočne vsiljene«. Davorin se zgrudi ranjen na tla. Zali odpade sablja in vsi trije se potem mirno vdajo sovražnikom. V jutru na vse zgodaj so jih privedli v glavni stan. Davorin in Žalika sta pisano gledala syojo izdajalko, zakaj spoznala sta natanko njene namere. Ali to ni presedalo Almiri. Zmagovito je nosila glavo pokonci. Ne-prestrašeno j« zrla stražnikom v oci. Kmalu je stopil tudi poveljnik turške čete v šator. A kako se je zavzel nad lepoto mlade Mirkove žene! Kar obstal je pred njeno veliko, častito postavo. Dolgo j« gledal v oči in obraz, kakor da bi se ne mogel ločiti od njenega milega pogleda. Žalika zre nepremično na tla. Rdečica oblije njeno lice. Nedolžnost odseva z njenega obličja. Neka vzvišenost in blagi mir ji sije z visokega čela. Globok vtis je napravila ta izredna prikazen na poveljnikovo dušo. Prej ljut in divji, je postal sedaj krotek in miren. Blagi Zalin pogled ga je očaral; ona je ukrotila neusmiljenega Turka. ..Resnico je govoril Tresoglav", si je mislil poveljnik. „To je zlato darilo za mojega gospodarja. Nisem še videl take žene In tudi car sam nima med svojimi sužnicami lepše, kakor je tale pred menoj.“ „Odkod si prišla žena?“ jo nagovori poveljnik v bosenskem jeziku. Ali Zala molči, kakor da ne, bi imela jezika. Njeno srce je okamenelo. Zala je že videla v duhu vso svojo nesrečo, slutila je že v srcu strašno svojo usodo. Vedela je, da je postala sužnja turškega poveljnika ter izgubila na veke — svojega Mirka. Še v drugo jo povpraša poveljnik. Ali Zala molči, kakor da bi bila mrtva, brezčutna stvar. Na tretje vprašanje pa odgovori Almira namesto Za-like: »To je ena Mirkova, katero želiš, da jo daruješ svojemu gospodu. Mirko in njegovi tovariši so ti včeraj odrekli to ženo. Rajši umrjejo, kakor da ti izročč kras cele Rožne doline. Ali jaz sama sem ti jo spravila v tvojo oblast, zato da rešim Mirka, svojega ženina. Tale ključ v moji roki priča dovolj, da bi brez mene ne bila prišla ta žena v tvoje roke. Ako bi ne bilo mene, prost bi bil Mirko, prosti bi bili njegovi tovariši in prosta tudi — Zala! Tale mladenič, ki si ga ujel na potu v našo dolino, je vzel skrivši tvojim stražam ključe od podzemeljskega vhoda. Z njimi je otvoril Zali in sebi vhod in ondi je ubil tudi tvojega stražnika. V svoji zbeganosti pa je pustil ključ v vratih in jaz sem ga vzela s seboj, da ti izpričam svojo vdanost in uslugo. A ravno ko sta mislila obadva stopiti v ječo k Mirku i in njegovim tovarišem, sem zbudila stražo... in zdaj smo vsi trije tu pred teboj. Usmili se me! Jaz sem Almira Tresoglavova." Poveljnik pa ji je odgovoril mirno in krotko: „Veliko hvalo sem ti dolžan, Almira. Izberi si svoje plačilo!" „Ako mi dovoljuje tvoja milost, te prosim, da mi rešiš Mirka in njegove tovariše smrti in temne sužnosti." Nato odvedejo stražniki Davorina v zaduhlo ječo. Zaliko in Almiro pa pelje poveljnik sam v stranski oddelek svojega šatora. Kmalu potem so privedle straže Mirka in njegove tovariše iz temne ječe v glavni šator turškega poveljnika. Ujetniki so že mislili, da jim sedaj naznanijo smrt. Pričakovali so najstrašnejših muk. Strah in groza jih torej obide, ko stopi poveljnik, s sabljo rožljaje, v šator. A ko privzdignejo glave in se ozrejo nanj, zdrgečejo vsi na celem životu: Zraven njega je stala Almira, zavita v črno haljo. Kakor pogleduje gad zmagonosno in s pisanim očesom ptička, katerega je zavratno ugrabil v travi peva-jočega, tako pmagovito in ponosno je zrla zdaj Almira na vklenjenega Mirka. In on se je zares zbal tega pogleda. Strašna slutnja mu je pretresla dušo. Nehote mu je prišla na misel tista usodepolna noč, ko se mu je bilo dekle zaklelo v strašno maščevanje. Mirko je spoznal, da se je sedaj uresničilo Almirino žuganje. Uvidel je, da je izdala njega in vse njegove tovariše nekdanja njegova — prijateljica! Ves žalosten in potrt je povesil tedaj glavo in oči ter se vdal ; nemili usodi. (Dalje)