minjalo ljudi in preosnavljalo življenje, s kratka: krščanstvo je preustvarjalo duše. Da, to je bila moč,  kakoršne ni dotlej videl svet!
S tem \ zgledom sem hotel pokazati, da ima Človeštvo zraven vidnih in zunanjih stvari) tudi notranji svet, z notranjimi močmi, zakoni, nameni, ki so mnogo imenitnejši, kakor vidno človeško delo. Kaj so „ideje"! Kako silno delujejo na človeštvo! Dandanes n. pr. se je zanetila med delavskim stanom misel, da se lahko živi tudi z manjšim delom, da naj se vsi ljudje de-nejo na jedno kopito, da ne bo razločka med njimi, češ, tako se bo osrečilo vse človeštvo, in raj pride na zemljo. In ta ideja, Če tudi se ne da nikdar vresničiti, pridobiva delavca za delavcem, mesto za mestom, in ko bo naposled imela neupogljivo moč, kdo ve, kaj bo storila! Druga misel, ki mami človeka za človekom, je misel slobode. „Slobodni bodimo v vseh rečeh, do skrajne meje! Nobena reč naj nas ne veže in vlada: ne človek, ne postava, ne Bog sam!" Tako mislijo in govorijo. To hrepenenje zavzema ljudi  kakor najslajša  godba ali   opojna
pijača.  Misel se jim zdi tako lepa, tako srečna. Ne pomislijo, da take  slobode ne  more  hiti.
Kaj ne, jasno Vam je, da je poleg vidnega sveta tudi nevidni svet naših mislij in našega hotenja. Dragi moj, ne prezirajte tega, zlasti sedaj ne, ko ste še mladi, da se ne navzamete onega nesrečnega mišljenja, kakor bi bilo vse le tvarina in drugega nič. Opazujte rajši duševni svet, njegovo gibanje, njegove zakone in sile. Že v mladosti spoznavajte ta svet, da bodete v poznejšem delovanju kazali narodu svojemu tudi one dobrote, smotre in vzore, ki izvirajo iz tega" sveta. Dušo spoznavati, duševne moči gojiti in krepiti, duševne vzore dosezati in ž njimi se blažiti, to vam bodi geslo. V takem delovanju bode Vam cvetla res pomlad življenja, zakaj tvarinske sile le prerade prihrume v naše poznejše življenje, kakor nevihte, in tva-rinsko delo le prepogosto tlači poletje iri jesen našega žrvljenja. Bodite zdravi!
Vaš
Modroljub.
Slovenski rojaki!
Si
lovenci se ne moremo ponašati pred svetom, da bi jako častili za narod zaslužne može. Zarad skromnih svojih razmer smo napravili le nekaterim med njimi skromne spomenike, pomneč besede Slomškove: „Kdor svojih slavnih prednikov ne časti, njih vreden naslednik biti ne zasluži " Med našimi slavnimi možmi pa ima odlično mesto Matej Cigale, ki ga šteje njegov življenjepise«:, Ivan Navratil, „m ed poglavitne stebre mili slovenščini in največje dobrotnike slovenskemu ljudstvu." Kot urednik „Slovenije" in „Državnega zakonika" je s trudom priredil slovensko imenstvo za politiko in pravoznanstvo, kot urednik Wolfovega n e m ško-slo v e n s k e ga slovarja je pomnožil naš jezikovni zaklad, z izbornimi spisi je čistil našo materinščino, z drugimi ji je gladil pot v šole in urade, pišoč šolske knjige in prevajajoč potrebne obrazce in   tiskovine.
Matej Cigale je torej vreden, da se ga narod hvaležno spominja, in zato se je osnoval v njegovem rojstvenem kraju, v Črnem vrhu, odbor, da mu oskrbi spomenik, namreč spomensko ploščo na rojstveni hiši v Lomeh in, ker je rojstvena hiša precej oddaljena od okrajne ceste, še drug spomenik v črnovrški vasi. Da bo pa spomenik dostojen slavnega moža, vljudno prosi podpisani odbor domoljube, naj k temu pripomorejo z blagohotnimi, če tudi z malimi prispevki. Sprejemalo jih bo uredništvo „D o m in S vet"-a in „Slo v en c"-a v Ljubljani in pa odbor za Cigaletov spomenik v Črnem vrhu nad Idrijo. Imena darovalcev se bodo objavljala v časopisih.
V Črn_em  vrhu, dne   i. rožnika  1894.
Odbor za Cigaletov spomenik.