gospodarske, o b r t n i š k e in narodne. Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr.,za Ôetrtleta 9Okr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20 kr.,za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 5. septembra 1866. Gospodarske stvari. Pet poglavitnih potreb novega vrta. Vrte imajo ljudje prav radi; to se vidi marsikdo peščico svoje zemlje za to obrne pravi vrtec. Al vsakdo ne gleda na to : kraj ) v tem da y da si na- ali Je tudi ; kjer ga naredi, vrtnarstvu ugoden. Pet poglavitnih reči je, ki so neobhodno potrebne dobro sponaša vrtec; te so: zrak ako hočeš, da si ti svetioba, toplota 9 9 y voda in varnost. Dajmo o vsaki besedico spregovoriti. Zrak, to je, dober zrak je prvi pogoj rastlin-skemu življenju. Kakor člověk brez dobrega (čistega) zraka in brez tega, da se stanovališča njegova vsaki dan prezračijo , hirati in bolehati začne , taka se godi tudi vrtnim rastlinam , ako so v slabém ali pa v za- gnojišč, med hleve, za prtem (zatuhlém) zraku. Blizo visoke zidove ne naredi vrta. Ako ima vrt tvoj tako lego y pa drevesa in druga zelišča ne rastejo veselo y iskal bodeš drugih vzrokov, ki so jim škodljivi, a tega ne ves y da pomanjkanje čistega zraka je prva ovira vesele in zdrave rasti. licam Svetio b a pa je tudi potrebna, pa ne samo cvet-, temuč tudi drevju. Al tu ne mislimo popolne tište zapreke, ki delajo, da je vrtec temnote, ampak tvoj v senci. Senca je sicer povsod, tište sence pa, ki se spreminja po dnevu, ne mislimo tukaj, ampak tište sence se bojimo, ktera je skor celi dan na našem vrtu. Navaden pregovor je: „senca mori a tira to je y ________^^ y m kvari rastlino, ki stoji v senci. Da vrt potřebuje dosti in pripravne vode senca za- y tega menda ni treba še íe dokazovati, brez vlage trpijo rastline žejo ; njih žeja je suša, suša pa tudi kakor senca mori rast. So letine, v kterih ni treba veliko prilivati; so pa tudi take, da nebó ne priliva, kolikor je treba, da tedaj člověk mora pomagati. Treba tedaj, da je na vrtu vodnjak (štirna), kapnik (cisterna), ali da kak potok ni dalec od vrta. Cas je kapital za vsacega člo- věka , kjer ui y\j\x\j VA14JVJ, i (»uu oc ZiiX u C luni ^iinvaujc uci luui uao »mumj ««^vv v»», um «« «»«m Brez topi ote ni življenja v rastlini ; brez toplote nové učilnice za kmetijstvo, mikavno je, da vidimo m vode blizo, rado se zanemarja prilivanje. « lati. Gospodarske skušnje. Kako se dajo kosti hitro v gnoj prede-Na pripraven kraj razsuj prsti; na prst nasuj in na to položi kosti, na kosti nasuj neugasenega apna, zopet neugasenega apna, na apno prsti, na prst apna in na apno zopet kosti in tako naprej. Vsaka plast ali lega naj je pol čevlja na debelo. Tako narejeni kup da ne more zrak pokrij zgorej in na stranéh s prstjo , blizo. In tako bojo začele kosti prsteneti. Le kadar je , polij ta kup včasih, najbolje je z vreme prav suho gnojnico. Cez malo tednov apno razjé kosti skupaj da kup, da padejo. Potem razmeči pomeša, in ta gnoj zvozi na polje. se vse v se raz-bolje dober da je Cudil se boš, kako ! Ako pa temu kupu še živinskega ali da Je človeškega blata primešati hočeš, naredi ga kje deleč od hiš, kajti taka vročina se napravi v njem kup začne zlasti ako si primešal s plamenom goreti, kadar ga odpreš. konj skega gnoja, da # Kako mlečne posode čediti. Ako go- spodinja leséne mlečne posode Še tako dobro izmiva jih vendar popolnoma očediti ne more , ker se mleko zarine v luknjice lesá. Ko se pa to zgodi, se začnó ti mlečni drobci v luknjicah kisati in nazadnje gnjiti ; to pa stori, da se v tacih posodah potem mleko ali smetana pokvari, potem pa se tudi sirovo maslo (puter) spridi ali se ga manj naredi. Dr. Lehman (v službenem listu za gospodarske saksonske družbe) priporoča za to natro-nov lug (Natronlauge) ter pravi, da ga ni boljega po-močka. Delà naj se pa tako-le: Latvice ali pinje naj se s kropom poparijo, potem pa na zraku posušé: po- tem pa naj se poplaknejo z natronovim lugom 9 naj nekoliko minut stoji v latvici ali pinji Ko iz posod vlil ta lug > naj se še kteri j© se enkrat pomijejo s čisto vodo. Za pinjo, ktera drži kakih 15 do 20 bokalov, se potřebuje k većemu pol kozarca natronovega luga kteri se še pomeša z nekoliko bokali vode. y šolah za kmetijstvo. Ker tudi pri nas pride kadaj zopet čas, da se usta- 9 vse otrpne. Najbolj naravno in naj cenejšo toploto daje kako je drugod. nam solnce. Solnce ima s svitlobo in toploto toliko moč do rastlinstva in živalstva, da je vse mrtvo ondi Poglejmo v tako šolo v S vaj eu v Krajclingu v solnca m. Ako imaš cvetlice v > loncih, lahko jih kjer pre- turgavskem kantonu, kako je ondi. kmetijsko to šolo se jemljejo mladenci od 14. našaš sèm ter tjè, da jim privoščiš svitíobe in toplote; do 20. leta, ki so že v kakošno tako imenovano se- —~— - — — y ™ j— r—-----w r xulw^ v a druga je z vrtom; njega ne moreš prestavljati tedaj " 7U&W r " piooiavijau, i^vtcj «ji ex ^ * glej, kadar nov vrt napravljaš, da ga narediš na osolnčje. viti in izuriti hočejo. kundar- ali real-šolo hodili, in se za kmetijstvo pnpra- Konečno še priporočamo varnost. Ako je vrt blizo Sicer je pa ograja potrebna, pa tudi še hiše, dobro! varha potřebuje vrt ali Šola se začne vsako leto o začetku vélikega travna Drug čas se učenci ne jemljejo ; oglasiti pa vxw, kadar so pridelki v nevarnosti, da 8C ^«««i uuui, ^ jih okrade tat; pa tudi zavoljo živine treba je vrtu meje. šola začne, pri vodju šole. maja se znajo kadar si bodi, toda saj 6 tednov prej y ko se 286 Šola trpí dve leti, in učenec dolžan saj eno leto v nji ostati t ki njo pride ) J0 dovoljenje v ženitev od njenega oglaševanja ali naznanjevanja. D o v o 1 i e nj a političinega v deželah nek- 1 •!•!!• -1 1 •• /i • tt • 1 • rr šolo jemlje učence šolski odbor po prejšnji po- danje ljubljanske gubernije (to je, na Kranjskem in Ko- skušnji, ki je navadno o začetku šole. roškem) nihče ne potřebuje, da bi se oženil, bodi si kmet Ko kdo v šolo pride, mora prinesti seboj krstno ali gospod, bogatin ali siromak. Ukaz imenovane gu- pismo > list, da je pri sv. obhajilu bil > mu bile kozé vcepljeňe, in tudi domovni list list, da so * - • • in na račun stroškov, ki se pa še podati bernije dne 1. marca 1832 pod št. 4264*) zapoveduje kratko tako: ..Že po cesarskih patentih leta 1782. za- poznej lUUAUj ILL • 7) f ^MÏWUl/lU »«KM C. na tanko stran odpravljenja sužnosti se na Kranjskem sme izvedó, za tri mesece plačati; tudi mora potrebno pe rilo s številko, ki se mu določi, zaznamovano , seboj prinesti. Treba mu je pa saj 8 srajic in ravno toliko ženitev našteva knjiga občnih državljanskih postav rut in brisai. Sicer se učenci v domaći trdni in pri- kjer tacih zadržkov ni, si gosposka ne sme drzniti prosti obleki najraji vidijo. vsak oženiti brez ovire in na Ko roškem za to ni druzega treba, kakor samo oglasnice." Postavne zadržke in y y šoli se pere enkrat bi ljudém kratila pravice, ktere so jim dane od najvi- na mesec. čeni. Stroški za poduk, živež in perilo niso naprej dolo- šega vladarja. Tedaj nima gosposka o tem druzega opravila, kakor da brez vsega ustavljanja zaročencem dajè Plačilo za poduk znese za tiste, ki niso Ťurgav- oglasnice za zakon, ktere so koristne zgolj zavolj vo- jaščine, da duhovni zaročence, kteri jim donašajo oglas - čani, vsak teden po gold. 30 kr. ; za Turgavčana leto po 40 kr., in drugo leto le po 30 pa prvo za živež so razdel stroškov kr. hišovanja, ki Stroški nice, lahko poročujejo brez skrbí zastran vojaških za- oglasnici pa nima biti nikakoršno poli- se še le konec držkov. leta izvejo. Ta razdel znese po ceni živeža za vsa- tično dovoljenje v zakon, in ljudje v naših de- kega 1 gold. 30 kr. do 2 gold, na teden. Posteljo, to želah ne potre buj ej o nobenega do voljenja za že- je odejo, podzglavje in rjuhe, sme učenec seboj prinesti; nitev od uradnije (cesarske gosposke). Gole oglasnice posteljišče pa in vse drugo dobé vsi učenci v šoli za se morajo zaročencem vselej radovoljno dajati brez pla- gold. 24 kr. na leto. Stroški znesejo tedaj pri tako nizki ceni živeža za Turgavčana 80 do 90 gold., za ptujca pa 140 do 150 ali soseskam (na Kranjskem po §. 28 stavku čila in brez štemplja. Spisovanje oglasnic je zdaj naloženo ob čina m nove gold. Solski prazniki, ki štiri do šest tednov trpé se občinske postave), in kakor nekdaj kantonske gosposke učencu, če jih v šoli ne doprinese > plače odbijejo. ooll i/ouuu ¥ ii po j oo . wyj • " -----j " — — - ~ ^ _ — w ^„„^„„„v vštejejo in od letne (pecirki), tako zdaj občine in njih glavarstva ne morejo nikomur braniti, da bi se ženil, **) da bi zahtevale za Poglavni namen te kmetijske šole je glavo y srce ženitve kacih prošinj za dovoljenje, ali štemplja ali X ugiavui uwuívu uu cttuvsvij on-u ouio jo , giavu , oiuo v ^IVW.UJ «-- ~ * J J } "" ~~~f j in roko učencev za življenje izuriti. Ta namen doseči, celó plačila. Kdor se misli oženiti, ta nima drúge dolž- trije ali štirje učitelji, vsak teden poleti 30 do nosti proti občini ali soseski, kakor da se oglasi ust- • • I v f jih uce 36, in pozími 45 do 50 ur: kršanski nauk, kmetijstvo, meno pri glavarstvu, to je, pri vélicem županu ali nad-vredovanje računskih zapisnikov, navadno in vikše ra- županu, ta pa mu mora spisati in izročiti oglas nic o. čunstvo (aritmetiko in matematiko) mijo, zgodovino, zemljeznanstvo. y zemljemerstvo, ke- To je vse. Oglasnico potem zaročenca neseta v farovž , aguuuviuu, acuiijeaijaLisivu. gospodu, in — Bog daj srečo! Potrebno pa je, Da se kmetijskih del vadijo, obdelujejo učenci pod v občini vé, komu so bile ženitevske oglasnice dane da se y vodstvom enega ali dveh delovoditeljev in nekoliko po- napraví naj se tedaj poseben zapisnik, v kterem se močnikov 80 oralov veliko n ) i V , v uioiy» v iuvgi c\\a\j v , ukj uioiuv ocuuůci in tj via- » , lov zemlje, po kteri stelja raste. Pri vsem se posebno janja oglasnic. oralov vinogradov, 25 zemljišce, ki oralov senožet in ima 40 oralov bodo zapisovale po vrsti številke, imena, priimki in pridevki, stan in stanovanje zarocencev in dnevi izda- ora- na to gleda, da se učenci deláje misliti, in mislé delati učé. Sicer je kmetijska šola omikovalnica: učenci živé vkup, in učitelji pazijo na-nje noč in dan. Poleti se sploh polovica dneva za kmetijska delà porabi, spremenjaje vsak teden učence prvega leta dopoldne in popoldne. Pozimi se porabite le kaki dve uri za rokodela domá in v delavnici. Pozimski tečaj trpí od začetka listopada (novembra), do konca sušca (marca). Konec pozimskega tečaja je v pričo šolskega odbora očitna poskušnja, po kteri spomladanski praz- Ni treba ne prošnje, ne štemplja, ne občinskega dovoljenja. Številka (Za kopito zapisnikovo.) Ženitevna o g las nic a. Glavarstvo občine J. potrjuje, da sta se mu ženin J. J. in nevesta J. J. iz J. oglasila kot zaročenca za zenitev. Glavarstvo občine J. dne niki nastopijo. ivež je po domače priprost; zjutraj ovsen sok in kruh ; ob devetih kos kruha in kozarec mošta ali mleka ali tudi sadje; opoldne juha, meso in zelenjava s kruhom in moštom; ob štirih popoldne kakor ob devetih J. J. nadzupan. y Slovstvene stva pred poldnem; zvečer juha s kruhom in zelenjava. in mošt, ali juha Moje misli o „nervu" in „živcu 4fc Dovolíte mi „Novice" prostorček da tudi y na- Poducne stvari. Občina in ženitve. Med opravila, ktera zdaj prejemajo nova občinska glavarstva, spada tudi spisovanje oglasnic za že- nasaje o „nervu se na 33. list, v vaših listih spregovorim besedo živcu" saj upam da vstrežem vaši Ijub " pa „živcu"; saj upam, da vstrežen do naroda slovenskega in njegove omike Pis ** Laib. Prov. Ges. Sammlg. 15. zvez. 24. str. Žalibog, da manjšini deželnega zbora 1865. ni bilo mogoce po nitve. Praša se: kako bo o tem ravnati? je li treba prošnje zaročence v do glavarstva? pisane ali u stměn e? morata kupiti štempelj? kako naj se spisu-jejo oglasnice? itd. Odgovarjamo najprvo, da je dobro treba ločiti frajostiu, ktera pregloboko sega dreti ako se ženijo ljudje le P k hlače4 ' brez přemožen ja, brez zago-tovljenega zaslužka, ženska pa tudi ničesa nima druzega kakor lastnost otrók poroditi, ki jih s stariši vred naposled mora lie nima! Al zdaj veljá je ne morejo odkrižati. Vred. rediti ka. ktera včasih sama ue ta „liberalna'* postava m zupanje 28? „Nerv" ill „nervus" ste ptuji besedi, ste neslovan-skega kořena in plemeDa. Zato ci pošteno, ako bi se m nervus" ste ptuji besedi, ste neslovan- Slovencem pa je m b ju Slovenec polastil gatimo svoj milolepi krasti se ne sme bližnj delki m tvornice î k z domaćim blagom Beseda 9 s Bo pri edj in vendar smo bí naj ) ktera iz slovan- Zvecer na hribu. skega korena pravilno izrastla, ni kaka mrtva pokveka, ampak čvrsta mladika, ki nosi domačemu jeziku prile- žen, okusu slovenskemu slasten sad. Beseda domačega Elegija, spisal France Z akr aj šek. Legli so na morji že valovi, ---7-- --—-—--------— 77----9" KJer mi »Wiiiue z-uaj siovo dušci, roijuouje iam, presrećni gost, korena in plemena je kmalu jasna vsem domaćinom, in Trudni dan pojema, in mrakovi Tak sem blagra božal tovaršice Kakor tihi, glej , metulj cvetlice zdaj slovó bii s čí, Poljubuje tam, presrečni gost, sčasoma tudi onim, ki so se ptuje kulture mača beseda delà jezik čvrst in lep, ptuj pili Do Plavajo po zraku, da temní m grdi -U» ucia jcûm uviot iu icp, j/vuj« pa ga mori Mira prapor ko plamtečo blano Kak je treslo v svetem Zatorej proč vse ptuje besede iz slovenskega Na zapadu zarja zgrinja tam, Kak sem upov predel • « 1 • 1 1 1 • Vl 1 Vf V J«1 • 1 _____ _ w jezika, priskrbimo mu domaćih, pred ko je mogoče i Pil nebesko sem zamaknjenost. Kak je treslo v svetem me žarenju, "nit! Beseda »cocu» „nerv" ni znana priprostim Slovencem. Ni- - - - po Goriškem se ne sliši reči : „on ima močne Le skoz hpo Sorm nad. ^ai10 veje Zdaj pa — oj nemilega podira Sum beži že tiho je pod mano ; Ha, nedolžnemu pa hrepenenju Glej, v večernem krilu tu si sam. Še pripenjal se je blag izid nerve žile on je nervast" 9 ampak on ima močne on je žilast Beseda „živec" je sicer slovanskega korena in plemena, vendar njen pomen je bližej „Lebensgeist "" nego Lebensgeist" nego je „ 3 beseda „nerv" za „Lebensgeist" , » nervu." Pač ni lahko dobiti boljšega izraza za Tu na hribu sapic mili duh; Mir mi v srce žalne čute seje, In strmenju služi vid in sluh. Ko temot preplašena devica Soča v daljno Jadro tjè hiti; Kjer sem drznih upov zidal grad Gledam vele cvetke sred brebira Tempelj siplj spomin je mlad Ki ga ljubljenca osoda veže Na livado, srečni je pastir: v se jemlj živec" (češki „život"). Kadar Le po malem še rudeva v lica, On smehljá se zarji, srečen leže, pristuje", se vé da vu3 rerum gerendarum tudi „živec", takrat mu pr. denar je „ner- Ker v valéh ji komaj še brli. In življenje mu je veden pir. Slastno gledam, kjer po zelenini Kak žari tam slastnega občuta, u a Tih elizij cvel mi je nekdaj , Sveta radost spremlja ga povsod; Kdor besedo „nerv" dobro pregleda pomen „živosti", tudi s pomenom „ čemar „živost" teče, , najde v njej vendar ne čist", ampak združen Tam, kjer smeje se v vodá sinjini Ker prijetno z rožami obsuta Neba grškega zmir jasni raj Se pred njim razteza tiha pot. tt Zdi se 9 da „nerv" je nekaj , po piku solnčnemu zeleni »čit, Mojega duhá běží pokoj Živec" svojo nevidno Kodar beli janc se srečno pase, Samo s špranj nebeskih up po Kjer na bregu hladna beka rase, Ali na življenja hrupni cesti Piku solnčnemu zeleni scit, v v cemur ^mv cu ovuju viuuu nuučír ucžia jauv; oc oicwiu razodeva. „Nerv" je toraj „Živ- Samih rož je srečeval moj vid. Mojega duhá běží pokoj moč kaže — — > svoj. ^jv, čevo" orodje. Zato mu pnstuj biti Zamrliha dol zemski boj izraz „ži-la ..Žila" izhaja od besede „žiti", meni „živeti", >9 živ biti." Beseda jbolj ki je česka, pa po-„žila" izrazuje tedaj Oj mladost! Spremili njeni Časi, Kjer nedolžnost brez pomoci stoka Ki ji skrb in strah Še tujca sta; Clo slabost goreč občutek je, 9 ekaj 9 po čemur „živost" teče, a to je prav „nerv." je pa troj ena za krv, druga za čutke ; tretji kaže žila" ploh (per eminentiam), ker v krvi je sedež živosti 99 za gibanje, ker se v teh treh rečeh „živost" Žila" za krv se imenuje „krvna žila" ali (Ader) 99 Žila čutke 9) čutilnica" (česki „čilnať i 9 imenuje „ od „čiti" čutilna žilať čutiti 9 t kraj Empfi Nic ne seje, pa nebeŠki klasi: Sla in blagor jo že venČata. Na tem trgu nima še ničesa, Ko v ognjenih prsih silni žar; Vendar je najela si nebesa, Predno je přinesla epravni dar. Tam ko v Čarovitem ogledalu Zri božanstvo sem, nadušja poln, Stopa neumrljivosti čez prag Kjer hudoba zrè krvavooka, In pravica v volčjem žrelu mrè. In če, kjer prijazen videz plava, Rahlosti zastoka mili glas, Nesocutja mi Meduz'na glava, Ko razgrnem jo, moli obraz. Torej duh drugje čutenja išče, dungsnerv), od besede „čutilo" (Empfindungsorgan), ne pa „čutnica", rstellung) kraj ker ta pomeni čutno misel (Empfindung za gibanje se imenuje „gibál žila' „gibalo 99 99 Žila' gibál Ko še mirno po življenja valu Zibal se je misli lahki čoln. Iz prepolnega srcá je vrelo, Bival je v okolji mirni Bog, Ko v zelenem listji je šumelo Kodar greje ga, mu je svetiače In solzi se tud na sarkofag. Takrat dol pogrezne perutnico, Ko peŠčena ura sprazni drob, In molćeči genij plamenico 9 ii a (Bewegungsorgan) (Bewegungsnerv) od besede In y šamoti mi šumljal je tok. Je poveznil znancu tjè na grob. Tù strmevšemu o zemlje slavi, Tako uči moj slovár Kobaridu 27. avgusta. And. Žnidarčič Opazka vredniétva. Da ne kratimo nikomur pravice Y vrte nezvenljive fantazija Iskajoče vêdla je oko, Kjer je sjajni venec poezija Kazala mi z roko limbarsko. Ker pokoplje v pozabljenji se Sepetaje mu cipresa pravi: > 99 Vse pogine, kar svetu je! o tem 9 da stavek v „Novice", sedí. izreče svoje mnenje, vzeli smo pričujoči še- pa treba, da dodamo le malo be- Zdaj v gorečem srcu je zatlelo, Zginejo mladenća svitli upi Pa izlilo se je v tih vzduh, Ko razveže mu spregled ř ' oci > Da beseda „nerv" ni znana prostému ljud- Kakor bi jih šlatal skriti duh. In po mladih strunah je zvenelo, Ko lušČina sanj se mu odlup ■rr i i • • ti \/i â i i t < • li -w i _ a ^ - . a • 9 In resnoba naga tu stoji stvu nikjer, to radi verjamemo; kako bo poznalo besedo, ker še stvari ne pozná? Saj še med kitami (muskuli) in „Ader" ne delà razločka, ker une in te imenuje žila. 99 Ader' t stvenih knjigah žila ostati 9 m samo „Ader" mora v znan- V péznici ječecemu bojazni Otemní mu sanj kalejdoskop, In njegove pisane prikazni So se pogreznile v nemi grob ako vobat», aav jima privzamemo se bode smešnjave ne konca ne kraja. In čemu 99 nerv", ne 99 vse to? častiti gospod pisatelj. da ne krademo ptujih besed a Al mi recemo praví da brez take 99 aoubi ^UOUUW ^iUMKW.j. ill LUI l^UÇUiV , VI« U L v Là laav tatvine" ne more biti na svetu noben jezik, ker sicer drug druzega ne razumemo. Znanstvo ali veda stojí na druzih nogah, kakor vednost prostega ljudstva, nam bojo Rusi izgled! Oni latinskih imenih Naj se mesece imenujejo po Ozir po svetu. Potopiš iz Srbije. Spisal dr. J. Podlišcekov. MHi Pet dni po Velko v i smrti beži ponoči njegova , m prav imajo, da se jim saj ne prigodi prej tako hrabra in nepremagljiva četa to, kar se je prigodilo nekemu Slovencu 9 ki Je imel > ki za nj ego- listopada meseca na dražbo iti na Hrvaško; revez pride ze zvecer listopada v Karlovec kako se vega življenja na beg še misliti ni smela, pod vodstvom brata Milutin-a iz Negotina, kterega potem Turki vza-mejo, in kmalu potem celo Srbijo v svojo pest dobijo. začudi, ko mu rečejo, da je za cei mesec prekasno Ves narod je padel zopet v staro turško sužnost, kakor přišel, v —— ^ * ^v/ V/J \J y Vi w j - • V W V V 17 kajti listopad je Hrvatom oktober nam je padel po smrti Koće Petrovića, dokler ga ni zopet % 288 junak Miloš Obrenović leta 1815 turškega jarma, lepi ravnini teče velika reka srbska Morava, v ktero mislim, za vselej oslobodil. se pod Kruševcem reka Rasina izliva. Staroslavno pře- kopal ■ ULI j T WVAWj ~ - 17 -------* v V Ml - — - - * ^ \J Ko sem v Banji bil, in se v lekovitih toplicah stolno mesto cara Lazara je res lepo mesto mi je na tem borišču slavnega junaka hajduk f ulice so Velká življenje živo na misel prišlo; zato sem ga Slovencem, kolikor mi je znano, opisal. mu vse široke, ravne, gladke in res carski vredjene : hiše so večidel lesene, z opeko krite in lepo pobeljene in ~ M Iz slavnega Velkovega borišča Banje grem čez stojijo > kakor sploh po Srbii, v sredi lepih sadnih vrtov. Najveće in res krasno poslopje je nova, velika bojno polje Deli gr ad, skozi čedne vasi in rodovitno hiša, v kteri so realna gimnazija in začetne šole. Blizo zemljo po lepi cesti mimo lepega samostana sv. Romana, te lepe hiše je bela mala cerkvica z dvema stolpoma; kjer je cesta v veliko daljavo zavoljo izliva Morave to je cerkvica cara Lazara! Poleg nje pa se kopičijo jako povikšana in polna lepih mostov, v KruŠevac visoke razvaline grada njegovega in v staroslavno prestolno mesto Cara Lazara. blizo je lepa stara česma (štirna) polna dobre vode, ki iz šestih če- grada Lep samostan sv. Roman je kaki dve uri od Deli- pov teče ) stoji v žlebu med hribi kaka dva puškométa ? tej česmi pravijo „Lazarica!" Zjokal sem se y nad cesto, s ktere se dobro vidi. Blizo samostana Stopila ko sem te srbski povestnici svete kraje ogledoval. mi je pred oči vsa sreča m světlost naroda srb- sv. Romana je krasen most iz Čolnov čez bulgarsko skega pod vlado slavnih NemaniČev in vsa nesreča in Moravo, kterega prelazivši pridem na njeno levo obalo britkost po nesrečnem kosovopoljskem boji in po slavni v selo Džunis, ktero je tako zeló raztreseno po lepi smrti vitežkega cara Grbljanovic-a. — V temnih raz- ravnini Morave, da se ne vidi ne. Prekrasni most čez valinah starega grada videl sem veličanstveno mesto, široko bulgarsko Moravo, lepo kasarno in pred njo pred kterim je hrabri car Lazar cvet naroda srbskega peijal, da tam za narod in cele hribe lepih čolnov in debelega lesa, kterega srbski zbral in ga na Kosovo polje pontonerji naprej in naprej tešejo in obrezavajo, ter v vero gine in mre ! Videl sem starega Jug Bogdan-a in čolne in druge vodne priprave spreminjajo : vse to ogle- njegovih devet sinov, devet Jugovicev, devet junakov! davšemu in občudivšemu mi prihajajo na misel tisti go- Mimo grada sem videl silno vojsko v boj na Kosovo spodje, ki so v čudapolnem zagrebškem zboru bese- polje veselo in vatreno hiteti, in pred gradom svitlo dováli in dokazati se trudili: „da ni srbskega na- carico Milico britko plakati, ko ji njen mož car Lazar roda več, da so Srbi na Košovém polji pro- njen oče stari Jug Bogdan pali itd. itd. ergo, da jih ni! Bog me! da narod junakov Jugovicev, vsi j in njenih devet bratov, devet z vojsko V boj hitijo, od kterih srbski še živí, da jako živi, da vsaki dan se bolj nihče domá pri nji za tolažbo ostati ni hotel, od kterih oživlja , do flavcua iu ic*ej v ijc* ua v oo omcii-ix. "■wwi uw pa. oo verjame, naj pride in sam gleda, da je narod srbski umrli ! istina še živ in za svojo narodnost vatren! Naj gré po srbskih mestih in občinah, povsod bo videl šole polne ostanki Vuka Brankovič se zaveda in razvija na vse strani. Kdor pa se tudi nihče povrnil ni vsi so v boji slavno Kruševcu so počivali v neki kapeli zemeljsk y daj mladeži vsakem po jedno realno gimnazijo; videl bo povsod državna nadležateljstva in urede. Kdor ne verjame, naj vzeli, so prah in pepél prokletega Vuka Brankoviča na pride in naj pogleda srbsko stoječo in narodno vojsko, lopatah v zrak zmetali, da bi ga veter kako iz srbské večih mestih bo videl po vec šol in v boj v kosovopoljskem svece Te ostanke so Turki ubožavali in pred njimi palili; ko pa so Srbi pod Crnim Jurjem Kruševac neizbrojne topove, hribe topovskih krogelj, grmade pušek mlj odnesel Kruševcu se tudi še vidij raž- in druge vojne priprave, kar si je vse sam narod srb- valine neke turške cerkve, in razvaline turških topi ski naredil in si še nareja. Da ! Srbija more vsaki čas Prebivalci mesta so vrlo priljudni in veseli dobro oboroženih 100.000 mož čistih Srbov v boj po- bival pri svojem drug Jaz gosp dr. Holac > sem vrlemu slati in v se ostane 100.000 mož tudi čistih Srbov v Cehu rezervi. Govori se celó, da Srbija more 260.000 mož dobro oboroženih in v vpotrebljavanji in rokovodstvu orožja izučenih na boj poslati. Kdor ne verjame, da so to Srbi, naj gre in naj jih popraša, kdo da so, in pre-pričal se bo, dani ne 30 tujcev med njimi, najmanj pa Hrvatov. Take besede, kakor so jih nekteri gospodje v slavném zboru zagrebškem govorili, srbski narod res Veselih ur belega Kruševca nikoli pozabil ne bom (Konec prihodnjič.) * oki » uvui WV/1V4 «ugtvuoaoLu guruiiuj oiuoai umiuu iwo pa V V> , uu auu ivj i lu ti i na žalijo; ali mnogi so se jim tukaj pa tudi smejali in sarji so se pričeli leta 1458 I « v 1 • r^i 1 • i 11 i v § . • v/ • i i i i t Uf . jt • ve Zgodovinske drobtinice. Od kod ime konjikov huzarjev? Ogerske konjike husar je vsak pozná, málokdo od kod to imé? Naj jim to razjasnimo. Hu- mnogokrat sem čul ) ob času y Hrvati!" da na svoja ušesa: „Su li budale bračo ko je naj ime- nitnejši kralj ogerski Matija Korvin vlado nastopil znam: „Jebej jim otca itd. za Hrvate nečem več, On je ukazal, da vsak gospodar na 20 oralov svoje In bridko mi je délo, da nikoli nisem zemlje mora dati enega husar ja v deželno armado. z „bračo Hrvati" ponašati in jih hvaliti koga slišal se kakor hrabre Čehe v obče hvalijo, a neslavjanske Po- Husz pomeni v magjarskem (ogerskem) jeziku 20 > ar pa pomeni tedaj husar pomeni dar za 20 Tako je ta beseda zgodovinska in po naše ljake isto tako grajajo. Tudi mi je večkrat kdo rekel : oralov. „Boga mi brate! da sem jaz v ljubljanskem saboru, jaz pomeni to, kar dvaj setina v pomeni „desetina." bi vaši izdajici po jedno toplo zaušnico dal, pa hajd jo iz zbora izmetal!" Grozijo se Srbi tudi nad vašo ljubljansko „okrožnico" , uv učioni,*?, uiMi ui- JA.U jcvcuM > danji okrajni predstojnik čedalje bolj trudi, pravičnim žici. France Goršic se je pri ranjkem Petru Kumpelnu tirjatvam po svoji moči zadostovati. tiče se ne moremo ravno pohvaliti; hudi mraz je zeló Kar se letine izučil lepega, ličnega in trdnega delà orgel, potem je pa v se pri druzih mojstrih dělal in zadnjič skozi let li L/C , OW UW UVtVUJV IflïUW T J j ~ ~ -------r «« v j w v » . ._» UVI«I «««Ujtw uuuui • lď zatrl rž, zlasti po dolinah. Tudi krompir nam ni kaj na Dunaji prav za namestnika bil pri imenitnem org-zeló všeč, ker se že sèm ter tjè črn ali celó gnjil na- larju Hassu. Tù se je v orglarski umetnosti popoinoma haja. v^espije, aa-suavuu dd ua uiovji, jo ^ i^um, kmet prodal, ker je v hudi stiski za denar; saj je ve- pa jim tudi Cešplje da-siravno še na drevji Je ze ubogi izuril tako, da svoje orgie prav lično in trdno izdeluje i i • i • * v* i • • kar y liko kmetov, ki zěmljiščinega davka že od vec let plaćati je prvo popoinoma cist in pri- leje jeten glas dá. To že več od njega izdelanih orgel spri-Vreme dolgo deževno je zdaj top- čuje. On je tudi Rumpelnove orgie na Ježici sedaj prav kar grozdju dobro dé, sicer bi bilo začelo gnjiti. dobro vbral in jim tudi prav čist glas dal; kajti nie Iz Kranja 30. avg. B—. — V Predosljah in v več ni čuti nekdanjega neprijetnega šumenja, nekdanje ne morejo Šmartnem pri Kranji bile so te dni šolske pre- zamolklosti in hodnosti pri njih, temveč prav čisto, pri- skušnje. kako naša mladina eni in drugi šel sem tudi jez, da vidim, jetno in močno pojó. Zato pa tudi Goršiča priporočamo* napreduje, in reci moram y da me je V se posebno vsem tistim cerkvam, ktere imajo od ranj njen napredek v omenjenih dveh šolah posebno razve- cega Petra Rumpelna izdelane orgie in so potrebne Otroci so v Predosljah tako lepo selil. takim povdarjanjem brali razumevno, s ; da sem se čudil 5 vidělo nove poprave. Vredil jih bo, da bo veselje in ne drago če jih da se niso mehanično izvežbali le zato, da se íz- ni že kak mojster-skaza pri vberanji tako ob- y řezal in pokazil, da jim ni vec pomoci. To y ampak da so se naučili s pridom brati in da pri mnogih orglah zgodilo y kajti se je že se je, kažejo _ dobro znajo, kaj beró; pripovedovali so namrec pověsti, spričalom, ki jih spišejo v tej umetnosti nevedni ljudje. Ta teden so prerado se verjame ki so jih brali, tako gladko in lepo, da sem jih prav Iz okolice Smlediiiške sept. rad poslušal. Znali so otroci tudi ostale predmete, po- se kranjski deželni střelci zedinili in po vaséh okoli sebno sta jih gospoda učitelja v eni in drugi šoli dobro Smlednika in Vodic razstavili. Tretja kompanija je 28. izurila v računjenji iz glave, kar je prav pametnjo, ker avgusta v lepem redu z zalimi šopki na klobukih, ktere je za vsakdanje življenje od največe koristi. H.l o sijah, kjer imajo drevesnico, učili so se dečki z ve- nićarske godbe, gosp. župana ljubljanskega in mnogo likim veseljem tudi sadjoreje. Nazadnje so lepo, v druzih Ljubljančanov v Šmartno odrinila. Pri odhodu iz ' i--- V. P---- r—7--- ~ ~------- Pred- jije nek domoljuben gospod podařil, spremljana od top- Predosljah prav živo zapeli. — Darila, ki so jih naj- Smartna so ondašnji gosp. fajmošter Anton Nemre pred pridneji dobili, bila so prav primerna: v Smartnem mo- cerkvijo zbranim střelcem v lepem slovenskem govoru tudi druge knjižice, razložili dolžnosti vojaške in jim dali potem blagoslov. litvene bukvice, v Predosljah pa povesti in pesmi. Družba sv. Mohora pač v tem ob- Globoko je vsem pričujočim govor v srce segnil; ko pa žiru s svojimi knjižicami našim potřebám dobro vstreza. so gosp. fajmošter sklenili z besedami: „vse za vero, Dobro jo je zadel gosp. P. iz Kr., ki je Zalokarjevo dom in cara", ni bilo gromovitih živio-klicev ne konca yy Umno kmetovanje" poklonil, da se enemu najboljih ne kraja. Ali po sklenjenem miru kranjski střelci učencev v dar poděli. Predosljah sem radostno še ostanejo ali bodo razpušeni, se še ne vé; govorica Opazil , ua OU lUUl UCJMCIO auJCVžao ůoud ^luua jo uu au j-»« jo , ua uuuu eden pričujoč!) poslušat prišle. To je prav, in želeti bi ski prostovoljci. da so tudi nektere kmečke žene (mož je bil pa je da bodo za trdno ostali kakor na priliko dunaj bilo, da bi stariši bolj dohajali k šolskim preskušnjam, >« ujuuij««u^ ^«ui vu, o>« ne učiteljem in učiteljem, a resnica je to, da vsi učitelji ummw, iaovooou* »a 5« ju ,,*ju».uuit r& ne znajo otrok enako za učenje vneti. Nekteri gledajo Dunaja přinesla (glej dopis iz Dunaja v današnjem narnico razveselil ga je glas ki ga J© Zukunfť iz na to, da z mladino govoré gladko in pravilno drugi listu) > ne, a morali bi se vsi truditi, da se otroci bolj ko mo-H | H I rejo književne slovenŠčine privadijo. Če se učitelj za to glasom kliče da se je ondi složila nemška federalna napredna stranka, ktera centralističinemu absolutizmu s krepkim y> ) trudi agitira « mislim, da ga ne bodo napadali 9 da „politiški Stoj! t« Če tudi med možaki, ki so pod sicer pa je grdo ogovarjanje, da naši učitelji pisali oni program, ne nahajamo nobenega političenega „velikana", se vendar radujemu temu, da je začela tudi agivit a , 01 vul pa jw giww , um uooi wvtvvij» „ » viiuuuu , ov> »vuum muujbuju iivuju, ua jo Aavoia nuu agitirajo, zakaj oni so res, kakor „Novice" pravijo, po- na Dunaji predirati misel 0 federalističnem pre hlevne dušice in jez si upam trditi, da se nobenemu strojstvu Avstrije, ktera edino pelje k pomirjenju na od vseh, kar jih jez poznam (in tih je precej) o poli- rodov avstrijskih. tiški agitacii še sanjalo ni, nasproti pa bi se dalo dokazati, da marsikdo agitacije dolži. C. kr. ministerstvo je potrdilo volitev gosp. V. brezvestno agitira, ki naše učitelje C. Župana za predsednika in gosp. J. N. Horaka Rumpel , Vlgtwi * AVOUiUI&Uj AMI M^K, ii » U«OI . v/* pUUOJU Ui. ÂJ \J ii lAi tt , 1 vjwuwuiW »U |UU, nove orgie z 10 spremeni naredil; pri tem delu mu je ki je dozdaj bil začasni sekundari v videnski bolnišnici Iz Ježice 30. avg orglar Pred 11 leti je ranjki Peter za podpredsednika ljubljanske kupcijske zbornice. v Kamniku, za farno cerkev na Ježici naši Deželni odbor je službo sekundarija v deželni bolnišnici podělil dr. Boh m-u, rojenemu Kranjcu France Goršič, sedanji orglar v Trnovém v Ljub- na Dunaji, ljani učil. pomagal, ker se je ravno te umetnosti pri njem dan t. m. so bile Koje bilo sedaj potrebno, gori omenjene orgie zdravilski naši šoli koDČane. preskušnje v živino na novo vbrati, smo si, ker jih je šiča, mislé tudi dobro pozná, se nam potrebno zdí poklícali v ta opravek zopet Gor- pomagal delati, da jih toraj Med vojaki sicer ni Za kolero dosihmal še ni zbolel noben mestjan. v se potihnila, vendar v se zmiraj tem smo pa nekaj opazili, kar zmerno postopa da naznanimo 9C učilu puiiicuuu iju i , wm uuuuauiuiu tukaj. jLiictujai uonionu vujaivuv tuui ia\j uuiiivi tj uumacc Peter Rumpel je svoje orgie res prav lično in trdno lero in sicer prav nagle smrti v 24 urah. Ranjki Ložu na Notranjskem pa so razun nekterih vojakov tudi že umrle 3 domače osebe za ko 291 Neprijeten glas je pocil po mestu, da zopet zgu- Odb sej bimo c. k. deželno general-komando in da se preseli v uri popoldne v mestni d Gradec, kamor je en oddelek (c. k. deželnega vozárstva) bode 26. septembra ob že odšel. Res, da po zgubljenim Beneškem se prestrojé tudi te vojaške oblastnije ; al če se taka vojaška oblastnija osnuje zdaj za " 1 "" "" larsko. bi vendar kazalo Vrsta razgovorov: Primorsko, Kranjsko, Koroško in da bi se visa taka oblast Sta-ki zih stvaréh Bral se bode 3. seje zapisnik; tajnik bode poročal o važnejših dopisih in dru- ? jtti OJW, ui vcuum Ui oc Vioa v vinov, »i porOCj obsega več dežel, ne djala na kraj deželne skupine, letni cas i" poročilo o Tušek-ovem rokopisu: „štirje v sredi sce, in to je Ljubljana, kjer bi se ob ampak pravem času gotovo tudi pripravna stanovališča dobila, logija Spominek rajncega misijonarija dr. Kn obi e-herja se izdeluje za cerkev rojstnega njegovega kraja se ? poročilo o Erjavčevem rokopisu: „minera- u Št. Kocijana na Dolenskem. Naša domaća umetnika Ig. Toman in Fr. Zajic sta dobila zopet lepo priliko pokazati svoj talent. Tudi v kantonu postonjskem so volitve novih občinskih (srenjskih) odborov dognane; za župane so voljeni v^Postonji g. Andrej JLavrenôiô. v Sla- vini Zafred, pri St. Mihelu g. Franc Cvetnič, v Ko-šani sr. Dominik Pupis. Od mnogih strani se zdaj, ko je gosp. Zollner bodo , •» IX o Žepičevi „čitanki latinski" pregledovalci; volili posameznih odbornikov nasvetje. Vabilo občnemu zboru Matice slovenske ki bode 27. septembra t. 9 pa se glasi tako-le: V JL U O IU LIJ 1 g. n U U 1 C j ^LJI tt V i. U UUiV; J V Ul«- FrancvKIemenec, v St. Petru g. Andrej seji Matičinega odbora (7. junija 1866) je bilo sklenjeno, da se tudi drugi občni zbor obhaja dopoldne s cerkveno slovesnostjo, zvečer pa s slovesno besedo v národni čitalnici; dan obcnega zbora dolociti pak je odbor přepustil predsedništvu. Vsled tega pooblastenja predsedništvo z nazočim naznanja, da bode 2. občni naznanil osebe prihodnjega gledišča, sliši vprašanje : zbor y četrtek 27. septembra Ta dan bode ob kako bode zadostil sklepu deželnega zbora zarad začne ob slovenskih iger? In pravično je to vprašanje. Izvedeli zjutraj v stolni cerkvi slovesná maša, zbor sam se dopoldne v mestni dvorani, na večer ta smo mi to, da pravi, da mu ne bo težko vstreči s ope- slovesní dan sklene „beseda" v narodni čitalnici. Vljudno vas toraj vabimo , da priđete 27. septembra k 2. ob- re tami v slovenskem jeziku, ker pevci in pevke znajo čnemu zboru, v kterem bode ta-le v * 1 1 V 1 • t»V 1 1 i»»»« j i i i 7 večidel česki, ki bodo v slovenski jezik prestavljene be- sede lahko peli. Ker slišimo da je gosp Penn od- stopil od namenjenega vredništva graškega časnika, opomnimo gosp. Zollner-ja, naj si pridobí gosp. Penna, ki je Ljubljančanom priljubljen, pa ves sposoben za slovenske in nemške igre. Žalostno novico razglaša vrednik „Svetovida" iz Beligrada, da je gosp. Janez Pohár, ako se ne II bora od 11 vrsta razgovorov: Prvosednikov ogovor; tajnikovo poročilo o delovanji Matičineg od maj 1865 do 1866 ? III. račun od 1. januarja 1865 do 1. julija 1866 IV. proračun od julij 1866 do î Julij 1867 volitev treh udov, da pregledajo, presodij in motimo, goriški Slovenec, in znani slovenski pisatelj bivši uradnik pri ministerstvu srbskem, obnorel. Vojni minister je ukazal , naj se vse poskusi, da se mladi in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu, kakor velé pravila v 12. VI. volitev 4. ljubljanskih in 6. vnanjih odborniko Gosp. vrednik „Sveto- nadepolni literat zopet ozdravi, vida" misii , da prevroča kri in strastna ljubezen do domovine je te nesreče kriva. In res je bilo rodoljubje njegovo tako ognjeno, da se ni dalo natisniti vse, kar je pisal. Junija meseca je v „Svetovidu" priobčil izvr- namesto izvadljanih po 14 so izmed ljubljanskih Anton baron Cojz, Vávrů: izmed vnan Jožef Gorup dr 9) Mat. pravil." Med temi J Bleiw Fidel' Trp 9 I 9 jih pa Ant Jožef grof Barb j da se sten sestavek o „južnem slavenstvu." Bog daj inu povrne zopet zdrava pamet! Po večmesečnem prestanku zavoljo vojskinega hrupa nam je došel zopet 11. zvezek Lukšičevih Svet Velj > V» l u. p , Cf. LL LI U dr. Jožef Ulag Janežič 9 Luk volilni list 9 Andrej Wink tisti 9 ročno pisal ali saj podpisal kterega je družnik lastno VII. posameznih udov nasvetj „Sudsl. Blatter", ki bodo od oktobra meseca začemši Jutri zopet izhajale enkrat na mesec. Dobro došli! v d Četrtek) nas caka zanimiva „besed čitalničini. Po vsem svetu (Tudi nam zanimiva novica.) Olomuški konzi- čemo — slavnoznana pevkinja gospodi lahko tako re- Dragotina stonj je unidan na pismeno vprašanje Freiberškega Tiefe napravi na korist vdovám in sir o- okraja zastran uradnega jezika v cerkvenih rečeh tam v poslednji vojski umrlih vojakov domaćega polka odgovoril: da ni ne cerkvene, ne državne po- „besedo u stave ki branila pisati krstne in druge ma- trike (bukve) v českem jeziku; da vere, íaiau j J\1 bu B Čt LU U UCS&C , pisati V S 1&K.Q opsuje; pcvvil VilliJlUlUlUCga pcvoai auvia mvjv/viv« v bukve po česko; po mešanih farah pa v jeziku tistega, speva slovenski, gospodičina Eleonora Glančnikova igrá po farah ni najmanje za- ki so samo češke, pisati vse take kteri bode umetnica péla 7 izvrstnih pesem ijslavniših spevoiger itd., pa tudi národně pesmi česke, ruske, magjarske in španjske v izvirnem jeziku; go- podj pevci čitalničinega pevsk. zbora pojó dva čvetero kogar se tiče. Dalje pristavlja konzistorij da 9 za- .t ow uvui ^/«ijq ^iiiotavija avuůiobuiij , ua hteva pamet in pravica, da se spisi in pisma (na pr cerkveni računi), ktera imajo razun fajmoštra še drugi farani podpisati, ne pišejo v drugem jeziku, kakor v na glasovirji in gosp. Teodor Elze spremlja slavno pev kinj hmj jeziku na glasovirji. Gospodič Tiefensee JQ Ce gladk tedaj poje pesmi v vsakem slovanském 9 zato V pa vajena je tudi mnozih druzih jezikov tistern, kterega razume podpisovalec{zakaj brezumno so jo, ko je, potovaje po Laškem, Francozkem, Angle- bi bilo, siliti koga na podpis pisma, kterega ni raz- škem in Ruskem, prepevala v mnozih jezikih, imenovali - . . 1854 9 nyj^a Lie* j^ia^io p i O LU a , I umel. — Slava olomuškemu konzistoriju! - uiuuju&ivciiiu ivuijzistuuju: „polyglotno pevkinjo." Mojster Mayer Matičine knjige bodo kmalu natisnjene ; okoli leta to-le o nji pisal: „Gospodičina Tiefensee ima krasen 35. dne t. m. se bodo mogle že razpošiljati ; za razpo- mezzo-sopran glas, zná pa tudi izvrstno-umetno peti." šiljanje ste pripravljeni tudi sledeči vabili, kteri že Hotla je koncert napraviti v gledišču; ker pa gledišč danes naznanjamo v ,,Novicah", da vsak Matičin ud in še ni doděláno in je tudi še reduta v delu odbornik iz tega lista že zdaj zna, kadaj da bode seja odborová in kadaj občni zbor. ničin odbor přepustil dvorano programu zagotovlj Ker 9 J0 čital je po zanimivem prijeten večer („beseda" se začne ■ 392-- ob pol 8. uri), bode gotovo toliko raji přišel poslušat ima ovenčanega ces. orla; v vencu se vidi 11 deželni vsak, kdor more, ker je prihodek tega večera posvećen grb, in na traku, ki se ovija okoli venca, ste besedi milodarnemu namenu. Vstopnina znaša 60 krajc. „B^uof Gulden" zapisani v 10 deželnih jezicih; v obeh zgornjih voglih je številka 5, v obeh spodnjih pa šte- Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Š »s^g^^Sttuc Mir med avstrijsko in prusko vlado je pod- Na Ogerskem bode vlada za 200.000gold, kupila se- pisan in podpisani pismi ste izmenjeni, to je, eno je menskega žita revnim kmetom. — 28. dne u. m. je bil v rokah vlade avstrijske, drugo pa v rokah vlade pru- izvrstnemu mestnemu županu v Pragi dr. Belskenm ske. Pismo mirne sprave, ktera ima — kakor článek I. z veliko slovesnostjo izročen vitežki križ reda Leopol- pravi — trajati vprihodnje in za zmiraj — ne ob- dovega. — Časniki pripovedujejo zdaj, da 6. oktobra sega ničesa druzega kakor to, kar je že stalo v náčrtu se začne deželni zbor ogerski. „Pozor" se po pravici pogojev in so „Novice" svojim bravcem že povedale. pritožuje, da v eno mer je govor le o ogerskem Pruska črno-bela zastava ne vihrá več na gradu v Pragi; zboru, o hrvaškem pa se ne čuje ne besedice. Ako danes (5. dan t. m.) začne pruska armada v velikih vlada res dovoli Ogrom ministerstvo in tako osnuje trumah zapuščati Cesko. Cesar Ferdinand, ki je za čas dvalizem, vrže v Avstrijo plamen nesrečnega razpora. vojske bežal iz Prage, se zopet vrne konec tega meseca. Naj tedaj resno resno prevdari, kaj da stori! — Neki Tudi razprave med avstrijsko in tali j an s k o vlado rodoljub je izročil Matici dalmatinski 1000 gold, v pre- tekó po volji, vendar kar se je dozdaj godilo, bili so mijo za najboljo epiško pesem, ki popisuje bitko pri pogovori, kako naj se stvar vredi, kadar pride v zbo- Visu. — Sultanovo gledišče v Carigradu, vredno 10' rovo obravnavo; danes še le ima biti prva seja. In tako milijonov frankov, je pogorélo 22. dne u. m. smo na vse strani blizo mirú — živo zaželjenega mirú. _____________ Ali pa dolgo bode mir? to je vprašanje na ktero bi Denarni zapisnik Matičini. nam irancozka in ruska vlada utegnile najbolj zanesijiv odgovor dati. Slišijo se glasovi, ki dvomijo, da bode Novi udje: m, dolgo trajal mir; tako se v parižkem časniku „Union" a) ustanovniki: bere spis, kteri ne verjame, da bodo Nemci, da bode Gospod V. C. Župan, trgovec v Ljubljani ..... 10 gold. Evropa dolgo zadovoljna z vspehom pruske sebične » Sovič Aleks., kaplan pri sv. Vidu, zavrske dekan. 30 „ politike. Kakor se bere, francozka vlada nakupuje z letnim doneskom: konje, pa kupuje tudi orožje v Ameriki. Ruski čas- >, Koair Alojzi, fajmošter v Tržiču......2 „ nik „Jour, de St. Petersbourg" pa je tudi izgovoril ve- » Kandrnal France gimn. profesor y Ljubljani . 2 „ liko pomenljivo besedo , ktera kaže prihodnje vedenje ^ smrii plaché * » ruske vlade; „ruska vlada — pravi — je vladam, ki gosp. đr. j. 0rei)...........2 „ niso bile V poslednjo vojsko zapletene, nasvetovala, naj Gospod Melcer Dragotin, gimn. profesor v Ljubljani . . 7 „. zahtevajo, da tudi njim gré beseda, kadar se razrušijo » Galuf Anton, nađžupnik in dekan v Vuzenici . 2 „ vzaiemno podpisane pogodbe in se predelujejo meje dr- » Drozeg Anton, kaplan v Vuzemci . . . . . 2 „ u; «« • * li . „1 •„^ ^.in« kil ,, dr. Fux France, primar v dezelm bolnišnici v zav, ki se opirajo na te pogodbe; al njen glas ni bil " L' bi" * 2 vslišan ; po takem je slobodno njeno prihodnje delo- ?? písjak France," trgovski pomoćnik'vCeio v ću ' ! 2 vanje; narodni interesi ruski ostanejo ji v prihodnje „ šinkovec Jožef, farman v Munah......2 „, edino vodilo." Tako piše omenjeni časnik; ako je be- ,, Koželj Anton, duhovni pomoćnik v Munah . . 2 sede te navdajal duh vladin, je to prvikrat, da je ruska » Teran France, kaplan v Staradi . . ... . 2 „ vlada na zastavo unanje svoje politike zapisala národno rl » St«nmete Vekoslav, trgovskipomocmk vLjubljam 2 n ., .. iJ // J i . » i » i -r» • i Glavna sola v Brezicah za 1866.—1870. leto . . . . 10 pravilo. Časnik „Golos" vprasuje : Ali se bomo Rusi dr- Gospođ Chiades yekosiav, trgovec v Ljubljani .... 2 „ žali pogodbe parižke od 1856. leta? Ne, ker došel je čas, da se gospodarstvu na baltiškem morji upremo s stari udJe> ki so Pačali za 1865. ali 1866. leto: gospodstvom na črnem morji. Traktat od J.856. leta ni a) kot ustanovniki: nič sveteji od pogodbe od leta 1815. — Časnik „Aus- Za 2. leto: Gg. Vilhar Miroslav, Janežič Jakob, France Blaž; — land" piše, da nam je letošnja vojska požrla okoli 280 za 3- leto: gg. Cigale Matej, Brolih Matija, Slomšek Janez,, milijonov gold., in ako se prišteva še odškodnina deželi France Blaz. češki, moravski, šlezki in doljni Avstrii, ki so grozno Letmki: trpele V vojski, zneslo bo to gotovo nad 400 milijonov. Za 1865- let0: G- Urbanija Lovro; — za 1866. leto: Gg. Jevnikar - Gledé na silne denarne nadloge našega cesarstva je Jakob> Urbanija Lovro> France; Kramar France' presvitli cesar ukazal, da se stroški za cesarsko v Ljubljani 3. septembra 1866. ^ ^ hišo za prihodnje leto od 7 milijonov in 420.000 gold.__• -, ^ ; ^ zmanjšajo na 5 milijone in 65.000 gold. Naj bi bil Kursi na Dunaji 4. septembra. - Plš? .»Svie*í' ~1te.1blaS1 ^sarjev izgled vsem, 50/ metaliki 62 fl- 90 kr. Ažijo srebra 126 fl# 60 kr> ki vlecejo velika plačila # iz državne denarnice , pa se Narodno posojilo 68 fl. 60 kr. Cekini 6 fl. 6 kr. posebno tištim, ki vredujejo letne proračune, da pričnó-- zmanjševanje (redukcijo) odzgorej, a ne odspodej, kakor .Žitna C6I1R so dozdaj delali, ko so tištim vzeli, ki niso veliko imeli, . „ _ in dali takim, ki so že imeli veliko. - Ravnokar, to je, . w ' „ v Ljubljam sePtembra 1866- v dan t. m. so bile izdane nove državnice (Staats- . ^ánfl(^tzen) v pse^.íi°m/cfle * fl« 70- ~ , s K ij m n t . «• , \ banaske 5 fl. 88. — tursice 3 fl. 78. — sorsice 4 fl. 25. — rezi notenj po o goia. ie note (banknote au bankovce 3 fl. 70. - ječmena 2 fl. 50. — prosa 2 fl. 45. — ajde 3 fl. jih ne smemo imenovati, ker jih ne izdaja banka, 0ves 1 fl. 55. :ti ampak država ali vlada) so vse drugače narejene kakor--—-~-- dosihmal navadni bankovci, ker so na obéh stranéh Loterijne srečke: (spredej in zadej) opisane z mnogovrstnimi podobami y Trstu 1# sept. í866: ?2. 58. 4. 2. 29. in vpisi; zadnja stran je rudečkasto-rujava , v sredi Prihodnje srečkanje v Trstu bo 12. septembra 1865. Odgovorni vrednik: Dr. Janez BleÍWeÍ8* — Tiskar in založnik: Jozef Blaznife v Ljubljani.