Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 rld., za pol leta 8 fld.e za četrt leta 1 (Id., za jeden mesec 1 g-ld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 pld., xa jeden mesec 1 (Id. T V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. i Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice it. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah H. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. V Ljubljani, v četrtek 25. junija 1896. Letnik: XXJTV. Obsodba liberalizma. (Dalje.) Na naše, pod tem naslovom objavljene članke ee je oglasil tudi „Narod", da nas „jedenkr&t za vselej" pobije. Stvarnega je prinesel malo, kar pa je stvarno, je napačno. Najprej nam javlja, da omenjenim člankom ne more verjeti, ker se boji, da niso — falzifikat. Mislimo, da kdor tem člankom ne verjame, s tem več ni moči govoriti pametne besede. Saj je pristav-ljen original in natančno navedeno mesto, odkoder so vzeti. Mi želimo, da poiščejo „Narodovci" ta mesta v pismih samih, da dobojo vsaj kak pojem o katoliški cerkvi in o njenem javnem delovanju. Navedli smo zanalašč cele odstavke, da se misel svet. Očeta tem jasnejše in natančnejše spozna. Na to „Narod" modro pristavi, da ne misli z nami o tem polemizovati 1 — Mi tudi tako mislimo. A mi bomo še polemizovali. „Narod" pravi, da smo pobrali iz pisem samo to, kar za nas govori. Istina je, da bi lahko raztegnili svoje članke lahko le na cele mesece; ue-brojni so izreki sv. Očeta o katoliški politiki, a v njih ne stoji nič novega. Kar smo navedli o razmerju katoličanov do škofov, o razmerju duhovščine do politike, je neomahljivo in neizpremenljivo prepričanje katoliške cerkve od njenega postanka do sedanjih dnij, izraženo v neštevilnih določbah cerkvenih zborov, papežev in kanoničnega prava. Ako najde „Narod" kak izrek sv. Očeta, ki odobrava liberalna početja, naj ga nam pove. „Soča" in „Edinost" sta iztaknili neke Schei-cherjeve besede in sedaj peljeta v boj zoper papeža — dr. Scheicherja. Na to odgovarjamo : 1. Kdor čita „Correspondenzblatt" ali „Vereins-blatt", mora vedeti, da ta dva lista besed ne jem-ljeta v istem pomenu, kakor naši liberalci. Staviti ta dva lista v isto vrsto z liberalnimi, bilo bi najhujše razžaljenje za oba. 2. Tudi če bi se bila izpozabila oba tako, kakor si žele liberalci, bilo bi to nam vse jedno. — Dr. Scheicher bi imel opraviti s svojim škofom, to bi bilo vse. Naša avktoriteta, katere se držimo trdno in neomahljivo, je namestnik Kristusov. Njegova povelja so jasna in odločna. Ne bomo prosili dovoljenja nikogar, ali jih smemo izvrševati. Cemu nastavljate ušesa, kaj pravi kak nižji duhovnik, katerega dolžnost je, izvrševati povelja učeče cerkve ? Pojdite dalje in poslušajte svoje višje pastirje, kateri imajo oblast nad nami vsemi 1 Pokorščina je stvar, katera se z liberalizmom nikakor ne strinja. Saj je bistveno liberalizmu, da podira vse avktoritete, katerih moč ni v materijalni sili, ampak je duševna. „Non serviam." Zato navajajo najrazličnejše stvari, da bi vzeli moč tej avkto-riteti. Ker nam drugače ne morejo blizu, podtikajo nam nekaj, česar nismo trdili in se v to zaganjajo z vvodnimi članki. Pravijo namreč, da mi zahtevamo za škofe absolutno gospodstvo v politiki, ne le duhovsko, ampak tudi neomejeno posvetno oblast. Nič ne more biti krivičnejše, nego tako zavijati naše besede. Vsika oblast sega do tje, kar ji je podvrženo po naravi. Kar je izven tega delokroga, tam ta oblast nima zapovedovati nič, in če kaj tikega zapove, je zapoved neveljavna. Oblast škofovska pa je duhovna ; torej v čisto politične stvari ne sega sama ob sebi. Pač ima škof iz druzega vzroka kol vladika lahko velike pravice, a te ne izvirajo iz njegove du-hovske službe neposredno. Sedaj pa nastane vprašanje: Katere slvari v politiki so tako „čisto politične", da se odtegujejo duhovski oblasti ? Pač so stvari, ki so z ozirom na moralni zakon indiferentne, kakor so v raznih znanostih nauki, kateri niso niti verski, niti brezverski. In če se kak cerkven dostojanstvenik vmešuje v take stvari, njegova beseda nima večje veljave, nego beseda drugih pametnih mož, ali, da govorimo po „Narodovem" : liberalci so mu jednakopravni. Ako bi se šlo v politiki samo za take reči, potem ne bi bilo treba katoliških strank. A stvar je drugačna. Država je podvržena moralnemu zakonu, dasi je to „Narod" tpjil pred nekaj dnevi kot odločen mateiijalist. Država se mora tudi kot država držati cerkvenih postav, in papež s škofi ima oblast soditi, ali to izpolnjuje. V politiki se sklepa o šoli. Cerkev, kot najvišja učiteljica ima oblast, da povzdigne svoj glas, kadar se sklepa kaj, kar je v nasprotju ž njeno oblastjo. Politika se ravna po načelih. Ta načela so moralni principi, o katerih sodi cerkev, ali so pravi ali ne. Podlaga modernemu pravu je panteizem in materijalizem. Ta dva nauka sta brezverska, od cerkve prokleta. — In cerkev naj ne sme tega povedati ? Gospodarsko življenje se mora ravnati po načelih pravičnosti. Liberalnemu gospodarstvu podlaga je materijalistično načelo slobodnega boja gospodarskih sil in bije v obraz vsem cerkvenim določbam. In to naj bi se odtegovalo cerkveni oblasti ? V politiki se določuje razmerje mej cerkvijo in državo. V državnih in deželnih zastopih se sklepa o LISTEK Izlet v Pompeje in na Vezuv. (Spisal Fr. Kovačič.) (Dalje.) Ob mirnem in lepem vremenu je prijetno na Vezuvu, toda po letu je neznosna vročina. Zanim-ljivo, toda nevarno je, kadar Vezuv „deluje". Takrat leti kamenje in lava iz kraterja in se mu ni moči približati. Iz neznanske globine prihaja grozno bučanje, ki mi še sedaj pretresa kosti. Vodnik nam je pravil, da to ni vedno, ampak da se sedaj že nekaj mesecev sliši. Misli se, da se v globini trgajo pečine in padajo v brezno, vsled česar je mogoče, da se krater polagoma zasuje, ali pa o priliki z novo silo izbruhne, kar sedaj požira. V obče se kraterji pogostoma menjajo, jeden ugasne in se zasuje, na drugem mestu pa se zopet odpre nov. Vsled tega je ves vrh grozno razdejan, pokrit je s črnim pepelom in z zdrobljenim kamenjem. Tu in tam ležijo kupi ostrega skalovja, oziroma ohlajene lave in žveplu podobni kosci železnega klorida, pomešani z lavo. Večje erupcije napoveduje navadno potres, podzemeljsko gromenje in električni pojavi v zraku. Kaj za prav povzročuje vulkanske provale (erupcije), še ni natanko dognano. Misli se, da se raz- lični plinovi in soparji naberejo, ki potem s strašno silo iščejo izhod. Toda odkod plini in soparji v osrčju zemlje ? — Brezdvomno ima notranjost zemlje mnogotere zveze s površjem. Pomenljivo je zlasti to, da so vsi vulkani blizu morja. Ker dno morsko ima tudi svoje odprtine, prodira voda proti razžarjenemu središču zemlje, kjer se seveda spreminja v soparje. Ti pa s strahovito silo ženejo pred seboj raztopljeno tvarino in še med potom pobirajo kamenje, zlasti, kadar si delajo novo odprtino. Okoli odprtine se sčasoma naredi visok rob, zatorej ima vsak vulkanski vrhunec podobo stožca ali keglja. Včasih dere lava s tako silo na dan, da ob strani prebije kegelj in se izlije v dolino, če je pa obzidje premočno, leti kvišku s strahovito jezo in pada večkrat na vse strani na pobočje gorsko in dere naprej, vničujoč vse, kar najde na potu. Vezuv stoji popolnoma osamljen sred kampa-nijske ravnice in je zadnji sklep vulkanske verige, ki obsega otoka Ischia in Procida, ugasli krater Solfatara pri Puzzuoli in vulkansko skupino Monte Nuovo. Brezdvomno je deloval Vezuv že v predzgodo-vinskih časih, toda v zgodovinski dobi je bil do 1. 79 po Ki. miren. Zemljepisec Strabo, iz časa cesarja Avgusta, opisuje njegovo lepoto, a dostavlja, da je na vrhu raven in popolnoma nerodoviten. Tla da so podobna pepelu, tu in tam kaže raztrgano, ogorelo pečevje. „Iz česar se da sklepati, da je breg nekdaj gorel in imel ognjene prepade, in ko je zmanjkalo snovi, da je ugasnil". Komaj je minulo pol stoletja in že je pokazal, da mu še ni „zmanjkalo snovi". L. 63 meseca svečana in 1. 64 je strahovit potres razrušil obližnja mesta: Stabiae, Herculanum, Pompei. Prestrašeni stanovniki so popravljali polagoma svoje razdrto domovje in razrušene hrame svojih bogov, kar jih iznenada sred dela zadene 1. 79 strašna katastrofa, ki je pokopala za vse veke slavo cvetočih mest. Plinij nam prav mično opisuje strašen dogodek, toda o tem pozneje. Od 1. 79 do danes Vezuv skoro neprenehoma deluje. Do 1. 1500 je znano devet večjih erupcij, natančnejih poročil seveda ni. Zlasti hudo je delal 1. 203 in 1. 472, ko je močen veter prinesel Ve-zuvov pepel celo — v Carigrad ! Natančneja poročila imamo od 1. 1500 naprej; od tega leta do danes je znano 50 večjih erupcij. (Dalje sledi.) Iz Worishofen-a, dne 22. jun. „Kdor doma čepi, se nič ne nauči", — pravi resnično star pregovor. Koliko lepega človek vidi po svetu, koliko skuša na raznih krajih, kako se mu razširi obzorje, ko po velicih mestih občuduje stare in nove umotvore, ko gleda velikanski napredek člo- tem razmerju po večini glasov, kater» lahko vzame cerkvi vse od Boga ji podeljene oblasti. In to naj ne bi bilo v zvezi z vero? Liberalni politiki so se že predrznih prepovedovati vernikom, da ne smejo verovati dogem, katere jim niso bile všeč, dovolili so si že največje kriviee proti notranjim cerkvenim zadevam. — Komu niso znani dogodki v avstrijskem državnem zboru pred dvajsetimi, tridesetimi leti, kdo se ne spominja z ogorčenostjo „kulturnega" boja n& Nemškem, ko je bila ječa plačilo za katoliško prepričanje, komu ni znano, kaj so naredili liberalni politiki s cerkvijo na Italijanskem, Francoskem, v najnovejšem času na Ogerskem. Cerkev bo dajala odgovor pred Bogom za vernike, in naj bi pustila, da jih politika izkvari? Liberalci pravijo : Ljudstvo naj odločuje po svoji vesti, nikdo ne sme segati v pravice te javne vesti, tudi cerkev ne. Kaj pa je vest? Vest je res zapovedovalka slo-bodnih dejanj, ker je notranji glas, sodba o dobrem in slabem, a dokler so ljudje izpremenljivi, neodločni, podvrženi strastem in zmotam, ni njihova vest neodvisna od zunanjega vpliva, ampak se ravna po pouku, po vzgledih, po svetih. Varuhinja in vzgojevalka ljudske vesti pa je cerkev. In ker so od praktične sodbe ljudske vesti odvisni v konstitucijonalni državi zastopi in njih večine, je cerkev tudi v tem oziru najvišja učiteljica, najkompetentnejša zapovedovalka in najvišja sodnica nad listi in nad osebami. Cerkvena oblast, katero imajo papež in škofje, sme zapovedati, podpirati one može, ki delajo za vero, in prepovedati jim, da delujejo za veri nevarne može in liste. Ti si lahko pridobe na kakem drugem polju obilih zaslug, a v kolikor se jih drži pega brezverstva ali liberalizma, stojš pod jurisdik-cijo cerkvenih oblastnikov neposredno. Tu nimajo liberalni časopisi nič posredovati med cerkvijo in med ljudstvom, kakor si domišljuje „Narod" v omenjeni številki. Praktične sodbe, ki sledč iz tega kratkega preudarka, so jasne. Nekaj smo jih že podali v teh člankih, nekaj jih še bomo. Nekatere so same ob sebi dogme, druge so z dogmami v najtesnejši zvezi. „Narod" se zvija, češ, da ne taji nobene dogme. Koliko dogem je že zatajil, odkar prodaja svojo modrost po slovenskih tleh! V isti sapi, ko je povedal to, zapisal je že besede, da besede papeževe „so samo dobri sveti, po katerih se 1 a h k o ra vna m o, če se nam zdi pametno, dobroin koristno, katerepa smemo tudi prezreti, če se nam zde neprimerni." Kadar papež sam pravi, da kako stvar želi, tedaj seveda ni povelje, ako pa misli „Narod", da so papeževa povelja o pokorščini, o verski šoli, o kr- veškega uma in dlana ter primerja s tem, kar je videl doma, v ožji svoji domovini. Blagor mu, kdor ima tri reči: zdravje, čas, p& denar, da more vsako leto saj za jeden mesec stopiti nekoliko mej daljni svet. Mene je pognala letos skrb za zdravje k slavnemu župniku Kneippu. Komu ni znano ime tega moža ? Razne pridevke so mu dali njegovi častilci: Wasserdoktor, Wasserapostel, Wasserpfarrer itd., ker ozdravlja le z vodo. Pred 20 leti ni nihče vedel o preprostem župniku v oddaljeni švabski vasici Wö-rishofen. Natihoma je deloval Kneipp v svojem du-hovskem poklicu, bavil se s kmetijstvom in čebelarstvom, pa svetoval bolnikom v svoji fari in okolici, naj se zdravijo z vedo, z oblivi in ovitki. Skušal je sam zdravilno moč vode. Kot dijak je bil takö obolel na prsih in pljučih, da mu zdravnik, profesor Pezold v Monakovem, vkljub najskrb-nišemu prizadevanju ni mogel pomagati. Začel se je kopati v Donavi, bolezen se je ustavila in ga sčasoma popolnem pustila. Ostal je vodi zvest vse dni življenja in svetoval vsakemu bolniku, naj se le z vodo zdravi. Kot dober opazovalec in praktična glava je polagoma osnoval čisto novo zdravilno metodo, katero po domače opisuje v svojem popolno same-stalnem delu „Meine Wasserkur". Knjiga je hitro zaslovela po vsem svetu in doživela v kratkem 60 natisov. Na splošno željo je Kneipp kmalu na to dal na svetlo drugo knjigo „So sollt ihr leben"!, v kateri bolj na dolgo razpeljuje svete in migljeje prve knjige, ter določuje načela, po katerih naj se pa- Ščanski državi samo „pia desideria", je ta stavek krivoverski, brezbožen; če bi vladala na svetu taka sloboda, bilo bi konec cerkvenemu življenju. Sveti oče Pij IX. je dne 8. decembra 1864 zbirko liberalnih naukov zavrgel kot krivoverske. Zadnji med njimi se glasi: „Onim sodbam in odlokom apostolskega sedeža, katerih predmet je splošni blagor cerkve, njene pravice, n j e n a d i s c i p 1 i n a, če le ne spadajo med dogme, sme se odreči priznanje in pokorščina brez grehain brez vsake škode katoliškega veroizpoved a n j a."1) O tem in o drugih liberalnih naukih pravi ko-nečno Pij IX.: „Vse skupaj in vse posamezne krive nauke, katere smo našteli v tem pismu, s svojo apostolsko veljavo odklanjamo, zavračamo, obsodimo in hočemo in zapovedujemo, da jih imajo vsi sinovi k a t o 1 i š k e ce r k v e brezpogojno za odklonjene, zavržene in obsojene.*8) Najhujše in najnevarnejše sredstvo,. katero imamo, je, da razglasimo koga za brezverca in krivoverca, a tudi tega se moramo poslužiti, kadar 8e godi v narodu tako javno pohujšanje. „Soča" in „Edinost" pa naj gresta vprašat dr. Scheicherja, Če je res tako ali ne. (Dalje sledi.) ') „Illis Apostolicae Sediš judiciis et decretis, quorum obiectum ad bonum generale Ecclesiae, ejusdemque jura, ad disciplinam spectarc declaratur, dummodo fidei morumque dogmata non attingat, posse assensum et obedientiam detractan absque peccato, et absque ulla catholicae professio-nis iactura.« *) »Omnes et singulas provas opiniones ac doctrinas bisce litleris cemmeraoratas auctoritate Nostra Apostolica reprobamus, proscribimus et damnamus, casque ab omnibus catbolicac Ecclesiae filiis, veluti rcpro-batas, proscriptas atquc damnatas omnino haberi volumus et mandamus.< Pii IX. Enc. »Quanta cura«. 8. dec. 1864. Denzinger Enchiridion St. 1547. Hrvatsko društvo za naseljevanje Slavonije. Iz Zagreba, 21. junija. Kakor je znano, se na zadnji glavni skupščini stranke prava ni doseglo sporaznmljenje, kar mora vsakega pravega domoljuba le žalostiti. Nadamo se pa čvrsto, da ni daleč čas, ko bode sam dr. Frank storil ono, kar smo že zdavnej proglasili za jedini način sporazumljenja, namreč da on izstopi iz stranke sploh in da preneha za nekaj časa biti političar, če tudi mu to do sedaj po njegovi trditvi ni dopustila njegova stranka. To je jedina rešitev iz današnje situacije, a tudi korist naroda to zahteva, kajti hude borbe čakajo Hrvate na vseh straneh, in le v slogi jim je mo- metno in človeški naravi primerno živi. Ta knjiga je nekak katekizem zdravilstva. Obedve knjigi ste pisani prav za ljudstvo. V vsaki rodbini naj bi jih imeli in se po njih ravnali. Tretja knjiga „Mein Testament fur Gesunde und Kranke" je isto tako izvrstna, ker ima v sebi jedro njegove zdravilne metode in ob jednem fotografične slike, kako se obliva in ovija. Celo imenitni zdravniki so se zelo pohvalno izrazili o teh knjigah, ter jednoglasno rekli, da je Kneipp poseben človek, velik duh, od Boga z nenavadno milostjo obdarjen, da je instinktivno rojen zdravnik, da se bode v zgodovini zdravilstva z vodo — njegovo ime s častjo navajalo poleg slavnega Galena, Priessnitza in Winternitza. Toda Kneipp ima to prednost pred druzimi vodnimi doktorji, da priporoča zraven še mnogo izvrstnih zdravil, narejenih iz domačih zelišč, in to vsied mnogoletne lastne skušnje. Moja iskrena želja, slavnega mons. Kneippa osebno videti in ga opazovati v njegovem človekoljubnem delovanju se mi je letos izpolnila. Upanja, da bi v Worishofen-u našel zdravje, ki ga že toliko let pogrešam, nisem imel in ga nimam, — bolezen se je preveč vdomačila v mojih udih in Kneipp sam pravi, da ozdravi z vodo le to, kar je sploh ozdravljivo, Čudežev ne zna delati, dasi je dosegel vspehov zares čudovitih. A mislil sem si: poskusi še to, da si ne boš pozneje kaj očital; morebiti saj to dosežeš, da se ti ne bo bolezen še bolj shujšala. (Dalje sledi.) gofie, kaj doseči. Glejte Mažari že posegajo za Slavonijo in za hrvatskim Primorjem. Za poslednje se ne treba bati, ker je tukaj zdravo hrvatsko prebivalstva najbolja trdnjava proti takim nepostavnim zahtevam od mažarske strani, pač pa je Slavonija v novejšem času postala pravi eldorado ca mažarske naseljence, kajti ne samo maiarska vlada, marveč tudi same hrvatske oblasti pospešujejo deloma naseljevanje tujcev v slavonske kraje. Citateljem „Slovenca" so znane okolnosti, s katerimi se ima boriti hrvatski narod radi teh naseljencev za svoj obstanek, mažarski minister pa javno v ogerskem zboru izjavljuje, da hrvatska vlada prav lojalno podpira mažarske naselbine v Slavoniji. To je za Hrvate žalostna izjava, ali po najnovejih tudi v „Slovencu" opisanih pojavih je bržkone resnična. In kaj je proti temu storiti Hrvatom? Tudi boriti se lojalno proti tujim, posebno pa mažarskim na-selbiuam v Slavoniji. Hrvati so v tem pogledu mnogo zakasnili. Moralo se je misliti na naseljevanje po Slavoniji že zdavnej poprej, morda že za vlade bana Mažuraniča, ki se gotovo ne bi bil pro-tivil, da se je v tej zadevi sklenila tudi kakšna postava, ki bi branila domače prebivalstvo tujega živ-lja, in po katerej bi ee moglo naseljevati domače ljudstvo iz prepogosto naseljenih krajev. To se je dvakrat zanemarilo, a pri današnjih za Hrvate jako nepovoljnih okolnostih, ni verjetno, da bi mogla biti taka postava v zboru sprejeta, ko bi jo tudi kdo predložil. Treba je tedaj, da si narod sam pomore. In glej članovi stranke prava zbrani na zadnji glavni skupščini v Zagrebu, sklenejo na predlog dr. Banjavčiča osnovati društvo, katero bi imelo skrbeti, da se posestva po Slavoniji kupujejo le za Hrvate, da tako ne prehaja hrvatska zemlja v tuje roke. Predlagatelj dr. Banjavčič je poklonil v to svrho precej 2000 goldinarjev. To je vrlo plemenit čin, pa se je nadjati, da najde plemenit rodoljub mnogo posnemovalcev. V kratkem se osnuje celo društvo, ki začne tudi kmalu delovati. In skrajni čas je že, da se za Slavonijo kaj stori, kajti tukaj je tuji ži-velj, posebno mažarski, postal že tako obesten, da hoče že zapovedati domačemu prebivalstvu. Slabo je pa tudi domače hrvatsko prebivalstvo, ter se vedno umiče tujemu. To bi imelo to novo društvo zabra-niti z naseljevanjem krepkejega našega ljudstva iz gorskih krajev, da se tako pomladi narod po Slavoniji, ter zapre pot tujcem, posebno onim čez Dravo, ki ne dohajajo k nam samo kot naseljenci nego tudi kot politična predstraža poznatih mažarskih aspiracij. Stranka prava pod vodstvom barona Rukavine si je z utemeljenjem tega društva brez dvoma stekla velike zasluge za hrvatski narod, a s tem svojim delom pospešila tudi slogo v stranki, ker je nade, da bodo sčasoma vsi previdneji možje protivne frakcije prestopili v ta tabor, kjer se za narod samo ne piše in ne govori, marveč tudi gmotno zanj skrbi. Mnogi Slovenci se selijo v dalnjo Ameriko, kamor potrošijo že mnogo denarja za pot in kjer potem prav trdo služijo svoj kruh. Lepa priložnost se ponuja onim, ki bi se hoteli morda naseliti v Slavoniji, kamor se pride zdaj po železnici prav po ceni v najdaljni kot v enem dnevu. Slavonija je krasna zemlja, rodovitna čez vse, a grunti po ceni. Priden Slovenec bi se v kratkem času pomogel v tej zemlji in Hrvati bi ga radi sprejeli kot svojca. Ne v Ameriko, marveč v Slavonijo, naj se preseli oni, ki misli zapustiti svojo domovino. V Slavoniji more postati v kratkem premožen posestnik, pa je tako kakor doma, dočim mu ostane Amerika vedno tuja, če tudi jih več skupaj v enem kraju živi. Novo društvo za nakupovanje zemljišč bode dajalo gotovo rado napotke vsakemu, ki bi se hotel naseliti v Slavoniji, čisto blizo svoje domovine. Tedaj Slovenci ne v Ameriko, nego v Slavonijo in ne boste se kesali. Politični pregled. V Ljubljani, 25. junija. Židovsko-liberalna klika in njeno časopisje se ima zahvaliti le antisemitskemu mestnemu zboru dunajskemu, da ima s čim polniti predale svojih umazanih listov. V zadnjem času prinaša skoro vsaka številka prve dunajske Židinje jeden ali celo dva članka, v katerih premleva in v svoji veleučeuosti kritikuje sklepe dunajskega mestnega zbora. „Ljudsko izobraževalno (I) društvo", „zaslužna Salvatorska svetinja«, „dr. Luegerjeva agitacija proti Mažarom", vse to se mnogostranski, s „pravo člo- vekoljubnostjo" razmotriva na dolgo in Široko ter poskuša pred vsem svetom oblatiti večino mestnega zbora. Pa ne samo že potrjeni sklepi, marveč tudi posamne točke duevnega reda, ki se razpravljajo v jedni prihodnjih sej, ne dajo židovski kliki miru, da ne bi se po svoje obregnila ob njih in navedla zopet novih dokazov za antisemitsko barbarstvo. Tako je n. pr. na dnevnem redu današnjo seje več prošenj za podporo. To so večinoma katoliška dobrodelna društva, katerim se stavijo na Dunaju, kjer je na tisoče usmiljenja vrednih revežev, ob vsaki pri-liki zelo velike naloge, v katerih izvršitev potrebujejo znatnih podpor. In tudi teh ne puste židje pri miru ter očitajo večini, da se ozira na vse drugo, le ne na „ljudsko izobrazbo". Tako pisarenje se mora gabiti le količkaj treznemu presojevalcu dunajskih razmer. Mladočeski zaupni shod. Izvrševalni odsek mladočeške stranke na Moravi pozivlje v posebnem oklicu zaupnike k skupnemu shodu, ki se vrši prihodnjo soboto v Brnu. Na tem shodu se bodo razmotravala narodna, politična, gospodarska in kulturna vprašanja z oziram na stališče moravskih Mladočehov, poleg tega pa se posvetujejo o kompromisu s staročeško narodno stranko za bližnje deželno- in državnozborske volitve. Pri tej priliki se imenujejo tudi ob jednem skupni kandidatje za deželni zbor, ako bodo namreč zaupniki s kompromisno pogodbo mej Mlado- in Staročehi zadovoljni. Imena kandidatov se objavijo še le po skupnem posvetovanju obestranskih zaupnikov. Konečno se posvetujejo zaupniki na tem shodu tudi o predlogu glede osnovanja organičnega štatuta po vzoru slo-bodomiselne češke stranke na Češkem. Poslednja točka označenega dnevnega reda kaže, da se še ne izvrši tako kmalu sprava mej moravskimi Staro- in Mladočehi. Vstaja na Kubi je koncem tega meseca ravno jedno leto stara, toda zahtevala ni manj žrtev od španjske strani, kakor pa vojska v letu 1868, ki se je nadaljevala celih deset let. Ob obletnici te brezpotrebne vojske se v kratkih potezah ozrimo na „vspehe", katere so si priborili Spanjci na kubanskem otoku. Pred jednim letom je stalo na Kubi 42.000 španjskih vojakov, sedaj se je pomnožilo to število ravno za 100.000 vojakov, katerim pa pride v jeseni na pomot še novih 100.000 španjskih sinov. Ob pričetku upora se je pojavil nemir samo na jed' nem mestu, sedaj je razprostrt čez celo Kubo; pred jednim letom so bili Kubanci navezani le na lastno moč, sedaj imajo na razpolago obilo moralne in ma-terijelne podpore Severo-Amerikancev; poprej bi bili Španjci z neznatnimi reformami popolno zadovoljili upornike, sedaj se je pa v sto in sto bojih tako poostrilo sovraštvo do Spanjcev, da velja jedino geslo: „Proč od Španije!" — Slaba se torej godi španjski armadi, toda najslabeje sledi potem, ako bo izvoljen predsednikom Zveznih držav Mac Kinley, čegar pristaši so se izrekli, kakor znano, za popolno neodvisnost kubanskega otoka. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. junija. (Deželni zbor kranjski) se snide, kakor ču-jemo, v zasedanje okoli 6. julija. Zasedanje bo kratko in razpravljali se bodo samo predmeti, ki so zaostali v zadnjem zasedanju, v prvi vrsti pa se bode dognalo, kaj storiti z deželnim dvorcem, ki je vsled potresa zelo poškodovan, in eventuelno po katerem načrtu zgraditi nov deželni dvorec. (Kranjski župan g. Karol Šavnik) se je, kakor poroča „Laibacher Zeituug", odpovedal županstvu. — Verjetna je ta vest, ker ie imel konservativni župan liberalno večino v mestnem odboru poleg sebe. V takih razmerah je pač zelo težavno voditi županske posle. — Gosp. S a v n i k je mnogo let vzgledno županoval starodavnemu Kranju ter je bil vsikdar možat, značajen poštenjak, velezaslužen za mestni razvoj. Z njim se je v Kranju umaknila stara meščanska garda mladim, ki so svojo teroristično agitacijsko silo pokazali pri zadnjih deželno-zborskih volitvah. — Z mirno zavestjo, da je vsikdar svojo dolžnost vestno izvrševal in z zadoščenjem, da je njegovo neumorno delovanje za vsta-novitev gimnazije v Kranju blagoslovljeno z lepimi uspehi, stopi g. Savnik z županskega stola. — Hvaležnost vseh dobromislečih Kranjcev mu je zagotovljena I (Imenovan) je ministerijalnim svetnikom dr. Adalbert Gertscher, dosedaj višji državni pravd-nik v Trstu. — Finančni koncipist Rajmund Jordan je imenovan davčvnim nadzornikom. (Odlikovan) je ljubljanski žandarmerijski nad-stražnik Frid. Praprotnik s srebrnim zaslužnim križcem s krono. (V ljubljanskem bogoslovnem semenišču) so te dni sklenili predavanja in včeraj so se pričele skušnje. (Iz Šenčurja pri Kranju): Dni 20. t. m. bil je županom izvoljen za občino Šenčur nad Kranjem dosedanji župan g. Matevž Bar le iz Luž. Svetovalci pa so: Martin Rogelj, Janez Sajovic ml., Jak. Koželj in Fr. Okom. — Volitev se je vršila mirno, brez udeležbe nasprotne stranke, v Olševku pri g. Jak. Koželju in sicer pod vodstvom gosp. okrajnega glavarja. (Iz Črnega Vrha pri Idriji.) V nedeljo, dne 21. junija je blagoslovil pater gvardijan Friderik Inglič iz sv. Križa, nov relifni križevi pot. Čvrsti mladeniči so nesli postaje iz kapele na pokopališči po cesti, ob kateri je stalo vse polno visocih mlajev, do cerkve. Popoludne so se pa postaje starega kri-ževega pota prenesle v kapelo na pokopališče ter po pravilih blagoslovile. Slovesnost so povzdignili s svojo navzočnostjo gospodje sosedje iz Godoviča, Hote-dršice, Cola in Podkraja. Ljudstva se je kar trlo. Vreme je bilo ugodno. Novi križevi pot je kupilo samo 11 oseb. Jeden z imenom Janez Pire, ki je prvi sprožil misel, naj bi se napravil nov križev pot. je dal sam za 7 postaj in prinesel še predno se je delo naročilo 650 gold. Dotični je tudi pred dvema letoma dal za popravilo stranskega altarja 350 gold. Ta dobrotnik se pač ravna po besedah sv. pisma : Delajte si prijatelje s krivičnim maino-nom, da vas, kedar obnemagate, vzamejo v večna prebivališča. Ostalih desetero dobrotnikov je zložilo za druzih 7 postaj. Tako je dobila cerkev sv. Jošta nov kras, ne da bi bilo treba ljudem kaj prispevati. Blagoslovil se je ta dan tudi nov križ na pokopališču, zopet dar dobrotnih rok. Malokje so ljudje tako vneti za čast božjo, za lepoto hiše božje, kakor ravno v Črnem Vrhu. Dasiravno je kaj malo rodoviten, dasiravno ni v Črnem Vrhu ne sadjarstva, ne cvetočih obrtov, vendar so si nekateri dobili z varčnostjo in pridno gospodarnostjo precejšnje premoženje, od katerega darujejo rado volj no za olep-šanje cerkve. Bog jim obilno poplačaj! (Poštni nabiralnik na Karolinški zemlji) se napravi dne 1. julija. V vsakdanji zvezi bo s poštnimi uradi v Ljubljani in na Igu. Ta nabiralnik jd zelo potreben, kajti barjani so sedaj iz Ljubljane blizo takrat dobivali pisma, kakor drugi iz Amerike. (Iz Vipave.) [Gad jo je vpičil.] Dne 22. t. m šla je popoldne po šoli učenka 4 razreda imenom Marija Rušt na Nanos po listja. Deklica vsa v svoje delo zatopljena, grabi z rokama listje izpod grmičevja, ne vedoč, da je nad njeno glavo na grmu smrtonosen sovražnik — velik pisan gad. Ko se dekletce skloni pod grm, piči jo na sence. — Brzo teče domov. Otok se je hitro zaznal. — Poklicani zdravnik storil je svoje. Upamo, da jo reši. (Iz Hrenovic,) 21. junija. Poročati mi je o veliki nesreči, s katero je Bog nekaj naših občanov obiskal. Včeraj 20. t. m., popoludne nekako ob polu 3. uri, trešči na Pristavi v hišo Janeza Klemena, mu ubije vola in precej nastal je velik požar, kateri je vpepelil šesterim gospodarjem vsa poslopja. Nekateri še obleke niso mogli rešiti. Skoda je cenjena na blizo 9000 gld., pa je še večja, ker revežem je marsikaj še pogorelo, na kar se v prvem strahu še zmislil ni. Razven vola je požar pokončal tudi štiri prešiče in kozo. Hvala večnemu Bogu, da so se vsaj ljudje vsi rešili 1 Zavarovani so bili reveži sicer vsi šesteri, ali le za male svote, tako da bodo škodo še veliko bolj občutili, ker se sedaj vsa dela kopičijo in nikjer gospodarju kakega zaslužka ne kaže. Prosim usmiljena srca, naj pomagajo po svoji moči tem ubožcem, posebno jih priporočim C. gospodom, naj za-nje potrkajo na usmiljena srca svojih faranov. Vsaki dar bo prav prišel, potreba je velika. Al. Pu c , župnik. (Nezgode.) Strela je ubila 16. t. m. dva konja posestniku Martinu Bežeku iz Rakitne. Škode ima 270 gld. — Dne 20. t. m. so stenske plasti v rndo-kopu v Idriji podsule delavca Fr. Svetličica. Zlomil si je roko in nogo. (Razpisane službe.) Na trirazrednici v 6t. Ru-pertu na Notranjskem je dopolniti tretje učno mesto z letno plačo 450 gld. in na jednorairednici ? St. Jurju pod Kumom mesto učitelja — voditelja z dohodki četrtega plačilnega razreda, doklado 30 gld. in s prostim stanovanjem. — Prošnje je doposlati okrajnemu šolskemu svetu v Krškem do 1. avgusta. * # # (Novice s Štajerskega.) Najvišjo zahvalo je s dopisom z dne 20. t. m. naznanilo c. kr. namest-ništvo mil. knezoškofu dr. Napotniku za dokaze sočutja in zveste udanosti, katere je milostljivi gosp. knezoškof v svojem in v imenu duhovščine lavantinske škuflie izrazil povodom smrti nadvojvode Karola Lu-dovika. — Jednako zahvalo so prejeli tudi od vdove pokojnika, nadvojvodinje Marije Terezije. — V torek 30. junija bo v mariborski stolnici slovesna sveta maša za pokojnega cesarja Ferdinanda. — V bogoslovnem semenišču so sklenili predavanja 20. t. m., dne 22. t. m. so se pričele semestralne poskušnje. — Zrelostni izpiti se prično na gimnaziji 30. junija, na realki 2. julija, na učiteljski pripravnici se vrše te dni. — Bralno društvo v Jarenini napravi 5. julija večernico na čast sv. Cirilu in Metodu. — Dne 19. junija je divjal v okolici jareninski hud vihar s točo, ki je napravila mnogo škode. (Socijalni demokratje — najbogatejša stranka.) Nedavno so se zbrali na shod volilci pete kurije na Dunaju. Shod so sklicali židje dr. Adler, Ingver in drugi. Značilno za socijalne demokrate je to, kar je mej drugim povedal dr. Adler. Rekel je: Ni res, da bi bili mi revna stranka. Socijalno-demokra-tična stianka na Nemškem ima denar za vse, kar hoče poskusiti. Ona je najbogatejša stranka v Nemčiji, in to postati, mora biti tudi naša naloga. — Torej bogateti, to je namen socijalno-de-mokratični stranki, pri židovskem vodstvu soc. dem; naj se kupiči denar, od tega se seveda ne sme dati nič stiskanim delavcem, marveč mora vse v rokah bogatih židovskih voditeljev donašati visokih obrestij. — Sedaj vemo, zakaj se socijalno-demokratični voditelji tako poželjivo ozirajo po denarju ter ga skušajo z netenjem upornih strastij mej ljudmi spraviti v svoje nenasitne žepe. Društva. (Občni zbor „Slovenske Matice") se je vršil včeraj v mestni dvorani. Cianov je bilo navzočih nekaj nad 40. Društveni predsednik profesor Leveč je otvoril zborovanje z daljšim ogo-vorom. Omenil je, da je v gmotnem oziru Matica preteklo leto vsled potresa pri društveni hiši trpela tako, da se je društveno premoženje zmanjšalo za 2277 gld. 79 kr., vendar še" znaša 55.729 gld. 11 kr. Vkljub temu pa je za knjige dovolila 300 gld. več, nego prejšnje leto in letos je odločenih za knjige 5700 gld. Udov šteje Matica sedaj 2713, knjige društvene se bodo tiskale v 3000 izvodih. Glede kritike Matičnih knjig omenja predsednik, da v raznih listih, vzlasti izvenljubljanskih, ni bila posebno ugodna. Vzlasti so nekateri za to, da bi se iz Matice popolno izključili znanstveni spisi in da bi Matica gojila samo leposlovje. Odbor ni tega mnenja, ker sicer Slovenci nimamo nobenega občeslovenskega znanstvenega društva. Tudi zanaprej bodo obsegali znanstveni spisi tretjino, leposlovni pa dve tretjini društvenih spisov. Predsednik se je zahvalil vsem, ki so ga podpirali pri upravi Matice. — Na to sta tajnik Lah in blagajnik dr. Stare poročala o društvenem delovanju. — Kot računski pregledo-valci so bili izvoljeni gospodje Bradaška, Dimnik in Žagar. — Pri volitvi so bili izvoljeni kot odborniki gospodje: B a r t e 1 Anton, dr. J a n e ž i č Ivan, dr. J are Anton, Maje iger Ivan, Pleterš-n i k Maks, dr. S k e t Jakob in V i 1 h a r Iv. Vse glasove razven jednega sta prejela gospoda Zupančič Vilibald in dr. Z u p a n e c Jernej, konečno gosp. dr. K. G laser 442 in Fr. S u kije 437. Prvih deset gospodov je voljenih za dobo Štirih, zadnji za dve leti. Razven izvoljencev so prejeli še gospodje dr. Križanič 34, Bežek 24 in Pe-rušek 8 glasov. — Oddanih je bilo 475 glasov. (Mestna hranilnica v Radovljici) pristopila je čekovnemu in ciearing prometu c. ki', poštne hranilnice in ima nje račun št. 810.502. Pol to številko se ji lahko dopošiljajo hranilne vloge ter vsakovrstna vplač'la brez poštnine. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v knrznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Harodno gospodarstvo. „Najcenejša in najhitrejša obnovitev opu-■tošenih vinogradov" je naslov knjižici, katera je kot ponatisek iz „Kmetovalca" ravnokar izšla v založbi deželnega odbora kranjskega. Knjižico je prav poljudno spisal deželni potovalni učitelj Frančišek Gombač v Ljubljani ter ji v pojasnilo dodal 28 slik. Knjižica se dobi v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani za 20 kr. izvod s poštnino vred. Ker vinogradarstvo po naših krajih vsled trtne uši tako silno nazaduje, z veseljem pozdravljamo to knjižico, v kateri nas gospod pisatelj poučuje, kako z ameriškimi cepljen-kami zopet lahko zasadimo vinograde, katerih nam trtna uš ne bo več uničila. Ves navod je pisan lepo pregledno, v oddelkih s svojimi naslovi. Na koncu knjižice je gospod pisatelj tudi opisal dve najhujši trtni bolezni, grozdno plesnobo in strupeno roso ter je povedal, kako se jih je treba braniti. Telegrami. Dunaj, 25. junija. Cesar je vsprejel včeraj popoludne zunanjega ministra grofa Go-luhovskega v avdijenci. Poslednji se je podal nato v letovišče. Dunaj, 25. junija. Cesar je obiskal včeraj popoludne črnogorskega kneza v njegovem stanovanju. Budimpešta, 25. junija. Z včerajšnim dnem je doseglo število obiskovalcev mile-nijske razstave jeden milijon. Dotično osebo, neko žensko, je ravnateljstvo obdarovalo. Rim, 25. junija. V današnjem konzisto-riju je izročil papež kardinalske insignije mej drugimi nadškofoma v Levovu in Solno-gradu ter imenoval lfj novih škofov, mej njimi tržaškega škofa Šterka in pomožnega dunajskega škofa Schneiderja. Milan, 25. junija. V navzočnosti kraljeve rodbine, ministrov, senatorjev, poslancev ter raznih dostojanstvenikov se je odkril včeraj spomenik Viktorja Emanuela. Pariz, 25. junija. Budgetni načrt za bodoče leto izkazuje 773 milijonov dohodkov in 763 milijonov stroškov. Carigrad, 25. junija. Včeraj so obesili Armenca, ki je baje umoril nekega vladnega uradnika in težko ranil nekega orožnika. Carigrad, 25. junija. Evropskim poslanikom se je po daljšem trudu posrečilo izposlovati pri vladi, da se vrši narodna skupščina na Kreti prihodnji ponedeljek. London, 25. junija. „Reuters Office" poroča iz Carigrada: V Vani so se vršili včeraj zopet novi nemiri, v katerih je bilo ubitih več Armencev. Mnogo prebivalcev je pribežalo k angleškemu konzulu. Skupaj je bilo v tem kraju dosedaj ubitih nad 400 prebivalcev._ Zobobol olajšujejo zobne kapljice lekarja Piccolija v Ljubljani (Dunajska cesta), katere so bile odlikovane z Najvišjim priznanjem Nj. c. in kr. Visokosti prejasne gospe prestolonaslednice-vdove nadvojvod'nje 3Štefanijo. Steklenica Telja 20 kr._126 (50-18) 6 Umrli »o: 23. junija. Alojzija Merhar, posestDikova hči, 7 let, Kri-ževniške ulice 2, škarlatiea. — Hermina Massiecek, voj. inten-danta žena, 30 let, Tržaška cesta, nove hiše, otrpnenje srca po škarlatici. 24. junija. Hugon Moraveo, železniški mojster, 19 let Kurja Vas 27, se je ustrelil. V deželni bolnišnici vVodmatu: 13. junija. Primož Stebej, samski gostač, 74 let, prostatitis, pyelonephritis. 14. junija. Jožef Stupioa, samski pisar, 55 let, jetika. 16. junija. Ivana Dolinar, samska dekla, 54 let, hepatitis. 17. junija. Jurij Černivec, oženjen mašinist, 42 let, plučnica. 18. junija. Marija Žaubi, žena kotarja, 66 let, ostarelost. 21. junija. Marija Frankovič, žena delavca, 60 let, srčna hiba. — Ferdinand Vertovo, oženjen agent, 50 let, paralysis progressiva. 22. jnnija. Jožef Struna, samski čevljar, 24 let, jetika. 23. junija. Vid Skoflano, otrok dninarja, 8 dni, oslabelost. 24. junija. Ida Tutta, hči tiskarja, 2 leti, škarlatica. Tujci. 23. junija. Pri Slonu: Becher, Odendali, Platzer, Riegs, Joachim, Weiss, Noe, Glück z Dunaja. — Havas iz Velike Kaniže. — Wisnya iz Pečuha. — Kaempor iz Saargemiinda. — Pauer iz Braslovč. — Kopmann iz Gradca. — Remšar iz Železnikov. — Töpfer iz Linea. — Liebisch iz Nixdorf-a. — Woizen z Reke. — Perotti iz Trsta. — Levi iz Stuttgat-a. -- Ochs iz Prage. — Rieger iz Budimpešte. — Rosa iz Bolonje. — Beeck iz Beroliua. — Sueti iz Bolzana. — Vertovec iz Pulja. — Čužek iz Knežaka. Pri Maliču: Richter, Sternfeld, Kästner, Hilfreich, Lehr, Freudenthal, Falk z Dunaja. — Haselsteiner, Kollpacher iz Gradca. — Samek iz Brna. — Murko iz Bregenea. — Erber z Reke. — Kliner iz Trbovelj. — Vošnjak iz Šoštanja. — Kuster iz Celja. — Greis iz Petrograda. — Bockslaff iz Gorice. Pri Juinem kolodvoru: Bangbradi iz Gradca. — Summer iz Postojine. Pri avstrijskem caru: ZimmerI iz Prevaljev. — Wolf iz Litomeric. Pri bavarskem dvoru: Absetz iz Črnomlja. — Seiler iz Monakovega. — Stainitsch iz Cham-a. Pri Lloydu : Kromer iz Trbovelj. Tržne cene v Ljubljani dne 24. junija. Pšenica, m. st. Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso, „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ Leča, K X . Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ Špeh svež, „ gl. kr. 8 _ 7 80 6 20 7 — 7 40 6 80 5 50 9 40 12 — 12 — 10 — — 90 — 70 • — 64 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „. . Drva trda, 4 kub. m. . mehka, 4 „ „ gi-ifcr.; Meteorologično porodilo. 21 25 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura 1 Vetrovi po Celziju 2o'l I si. vzb.~ del oblač. Nebo 7. zjutraj 733-1 17-3 I sr. jvzh. I oblačno 1 6 2. popol. 730-7 18-9 | sr. szah. | dež Srednja včerajšna temperatura 21-0° in za 2-3° nad normalom. a 2 J s a « i» M Lekarna Trnköczy, Dunaj V. 0 > '«T s 3 a Mrčesni ] pravi, steklenica 20 kr., prašek 12 steklenic 2 gld. n m S) a » H >. M O Dobiva se v 446 2 =3 •M C L- H- lami IMia pl . Trotey-ja O N ;< D c E n poleg rotovža v Ljubljani. a v Razpošilja se z vs akdanjo pošto. = ¿5 Lekarna Trnköczy v Gradcu. H Za gozd blizo Zagreba Išče se gozdni čuvaj (Waldhüter), oženjen, zmožen slovenskega ali hrvatskega jezika, ki zna tudi brati in pisati. Ponudbe sprejema: V. Oasparin v Zagrebu, Tren-kova ulica, Gabričeva kuča. 461 3—2 Tovarniška zaloga 248 20-13 šivalnih strojev in pristrojev za vozarenje v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 13 priporoča kot najboljši pristoj za vozarenje na daljavo Iv. Jax iporoča kot najboljši p ,Diirkopp -Diana6 & mSffit Katalogi zastonj in franko. a m fO fs ¡g 6$ O ¡Ü š li ^ fl ■air r ► ** L KJ I ^SHSHSHSHSH^ 1 Vsled podiranja hiše 423 18-14 v Špitalskih ulicah št. 6 $ se je pričela popolna razprodaja manufakturnega blaga g ¡¡ji Fr. Petric-a. A ¿S Prodajalo se bode pod tovarniško ceno. ^ M W Le lti'atelv čas. V Dunajska borza. Dné 25. junija. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4*...... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld..... London vista.......... 20 mark . . . 20 frankov (napoleo Italijanski bankovci C. kr. cekini . 101 gld. 25 kr. . 101 40 a 90 • . 101 20 • . 122 85 . 9« 90 . 957 — . 349 25 . 119 95 j. 58 85 . 11 74 9 n 53 » 44 45 & n 65 n Dne 24. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke i. 1860. 100 gid. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. , . . . 4 * zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . ■ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4$ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice . južne železnice b% . dolenjskih železnic 4% 144 gld. 30 kr. 155 „ 50 , 190 . 0 99 . 138 . 50 126 . 50 106 , 75 „ 112 . n 98 . 50 „ 99 n 25 „ 223 „ 50 „ 169 „ 35 „ 129 . 60 , 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke. 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke. 40 gld. 199 gld. 137 „ 18 n 23 . 69 . 69 . — kr. Waldsteinove srečke, 20 gld......61 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 156 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v, 3400 Akcije tržaškega Llovda, 500 gld. . . . 416 Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 102 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 61 Montanska družba avstr. plan.....77 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 160 Papirnih rubljev 100........127 75 80 ItfdT Nakup ln prodaja _ vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najiiianjspga dobitka. Kilantna izvršitev naročil na boral. Menjarnična delniška družba „KERCH B" SjT Pojasnila ">_Xi vvssn gospodarskih in finančnih stvareh, j potem o kursnih vrednostih vseh ipokulscf|sklh vrednostni jj papirjev in vestni sviti za doseeo kolikor je mogoče visoceg» a jbrestovanja pri popoini varnosti J naloženih glavnic.