Številko. unbl i fttrttft. 21 sotodn LIL leto. .,Stovenski Naro i* velja: v Ljubijani na doni dostavljen: v upravmštvu prejeman: edo leto .......K 24 EL1 tetrt Ml leia leta mesec celo leto 12 — pol leta 6 — četrt leta 2 — na mesec K 22 — . 11-. 5 50 . 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se nr vračajo. Uredništvo: Knailove vilice «5 t nadstropje ievo,, »eiefon st. 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike. Inseratf veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnlstvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod«* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ceio leto.......K 25— ce|0 |eto.......K 28- pol leta Četrt leta na mesec 13 — 650 230 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka UpravniŠtvo: Knailove ulice št. 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85. Deželni zbor KranJjR!. Ljubljana, 23. septembra 1909. (IX. seja. Začetek ob 1025.) Predseduje deželni glavar pL Š u k 1 j e , vlado zastopata deželni predsednik baron Se h \v a r z in grof K u n i g 1. zapisnika k V r š i e. V deželni zbornici vlada poseben mir. (Jaleri.it1 so slabo zasedene. Občinstvo je mirno in strpljivo. Prvi s<» v zbornici klerikalci, potem prihajajo Nemci. Napredni poslanci se posvetujejo v klubovi sobi. Ko predsednik pozvoni. počasi zasedejo poslanci sedeže. Poslanci narodno-na-predne stranke so vsi navzoči, med klerikalci sedi tudi dr. Jeglič. Z gotove strani so morda priča1 kovali kaj posebnega, ali upanje jim je padlo v vodo. Slika zbornice je, kak«>r bi sedeli v prijateljski dražbi skupaj sami dobri znanci in prijatelji. Dnevni red. Dnevni red obsega i)'2 točk. večinoma poročila deželnega odbora. Veliko je se zaostankov od zadnje seje. Xa dnevnem redu je med drugimi celo še poročilo o »novih splošnih volitvah za deželni zbor«, o volitvi poslanca za dolenjska mesta in t rge vsa sila proračunov in računskih sklepov, načrt poslovnika za deželni (Vrlbor (točka 7(i.i. načrt pragmatike za deželne uslužbence (točka 77.}. načrt statuta kmetijske šole na (I r-iiiii (točka 79.), načrt zakona o zgradbi vodovoda v občinah Cerknica in Rakek ('očka 82.), načrt zakona o zboljšanju pašnikov (točka ^o.), načrt ustanovitve za deželno banko i točka H4.). načrt cestnega zakona (točka 85.), organizacijski statui Zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani« (točka 87.), načrl realčnega zakona (točka 8S.). isačrl novega zakona o šolskem nadzorstvu (točka 89.), statut za novo trgovsko šolo v Ljubljani (točka 90.). Predno bo deželni zbor obdelal ta denvni red najvažnejše točke se slučajno« na zadnjem koncu — ' 1m> pač precej vode steklo po Ljubljanici. No, pa saj so stene deželne zbornice zelo potrpežljive in davkoplačevalci .lahko počakajo«, ker >e slavni večini pač tako zljnbi. Priloge. Priloge k dnevnemu redu obsegajo močan fascikcl, so dvojezične ne vemo čemu .a med njimi paradira samonemški Landesmuseum Rudolfinum. Bericbl Fiir das Jabr 1908.< Laibaeh 1909. Bnchdruckerei : von Jg. v. Kleinmavr & Ped. Bani- ! berg in Laibaeli.« Otvoritev. Deželni glavar konstatira sklep- ' c-nost in otvori sejo. Za prijetno riol- , znosi smatra pozdraviti poslane«', ki i so se polnoštevi Ino udeležili seje, za- { "topnika dež. vlade (dr. Tavčar : Čudno, da ni prepovedal deželnega j zbora!) Deželni odbor je pripravil j mnogo dela. Opozarja na predloge j deželnega odbora, ki tičejo notranje ; IJMis precej ugoden. Prenagle sod-se je treba varovati. Deželne stroški- desetih mesecev lanskega leta, nosi letošnje leto. Dasiravno je nekaj h"l 9000 K prebitka, torej položaj v«*ndar ni tako neugoden, kakor se Kaže i ni prvi pogled. Letošnji proračun kaže velik deficit, k čemur pa pridejo še veliki izdatki za šolstvo in dobrodelne napra- f»osebno deželno l>olnico, ki je "•uavnost deželi v sramoto. Potrebni m«* znašajo okrog 12 in pol mili-*>na kron. Velike naloge čakajo deželni zbor in davkoplačevalca velike žrtve. Dežela hoče ustanoviti velik devini bančni zavod, s katerim hoče vzpodbuditi novo gospodarsko življenje. Spominja se cestnega zakona. Lovskega zakona še ni. Glede šolstva omenja statut grmske šole, realčni zakon in zakon o šolskem nadzorstvu. Prišla bi tudi predloga glede deželne zavarovalnice za živino in električne centrale. Nadalje nemško (dr. Novak: Saj smo v slovenski deželi!) Končno želi uspeha skupnemu delu. (Dobro!) Nato preide k dnevnemu redu. Zapisnik zadnje seje se je odobril brez ujrovora. Naznanila predsedstva. Predsedstvo deželnega zbora je izrazilo italijanski vladi svoje soža-Ije na mesinski katastrofi. Nekatere imunitetne zadeve so se umaknile, vzdržuje se edino le zadeva posl. Supaneiča. Prečita se nato vloga Kregarja in tovarišev v zadevi nezaupnice, izrečene po klerikalcih in Nemcih poslancema trgovske zbornice. Zadeva se izroči disciplinarnemu odseku. Poslanec S u p a n č i č je izstopil iz upravnega, dr. Lampe iz šolskega in dr. Krek iz odseka za deželna podjetja. Nanovo se zaobljubita poslanca Višnikar in P e r h a v e c. Izjemno stanje! Ni i unevneiii rerln nato volitev enega člana disciplinarnega odseka iz kurije mest in trgov. Deželni glavar čita določb«4, ti-čoče disciplinarni odsek (dr. T a v -č a r: izjemno stanj*1! I Deželni glavar čita določbe z nekim posebnim poudarkom, češ — - (jnos ego! Volitev \ odseke. V disciplinarni odsek je bil izvoljen z 1 I glasovi d?-. N o v a k. Pri nato sledečih volitvah je bil izvoljen iz kurije mest in trgov a 11 glasovi v veriflkaeijski odsek posl. dr. T r i 1 1 e r, v upravni odsek namesto posl. Supančičn pa posl. dr. T a v č a r. Iz cele zbornice je bil izvoljen namesto dr. Lam pet a v šolski odsek posl. P e r h a v e c. Narodno napredni poslanci so oddali (»razne glasovnice, dočim so Nemci glasovali s k lerikalci. Pri volitvi v odsek za deželna podjetja je bil z nemškimi in klerikalnimi (!) glasovi izvoljen dr. Evg. Tj a m p Volilne zadeve. Deželni glavar predlaga, da s*' volilne zadeve, točke (>., 7. in 8., poročila o novih splošnih volitvah, dopolnilnih volitvah, volitvah za kmetske občine vipavsko - idrijske in dolenjska mesta in trg«* izroče veri t'ikacijskemn odseku. Posl. dr. Tavčar predlaga v smislu § 21 poslovnika, da zbornica naloži verif i knei jskemn odseku, da poroča o zadevah tekom 48 ur. Deželni glava r je mnenja, da zadostuje, da se stvar reši navadnim potem, dočim dr. Š u s t e r š i č podpira predlog dr. Tavčarjev. Predlog je bil sprejet. Poročilo o delovanju deželnega odbora za leto 1908. (Točka 9. dnevnega reda). Posl. dr. Šusteršič predlaga poseben odsek 10 članov. Izvoljeni so: iz veleposestva: peti. Gnil e; iz kurije mest in trgov in trgovinske zbornice: posl. Višnikar; iz kurije kmetskih občin : posl. P e r h a v e c; iz splošne kurije: posl. Kobi; iz cele zbornice: posl. Drob nič, Mandelj, dr. Žitnik, dr. Vilfan. Dnevni red resen. Nato izroči zbornica poročila deželnega odbora o raznih podporah itd., sploh vse točke dnevnega reda raznim odsekom, večinoma finančnemu in upravnemu. Pri poročilu o ustanovitvi deželne banke predlaga deželni g 1 a -v a r izročitev bančnemu odseku. Posl. dr. T r i 1 1 e r poudarja, da takega odseka ni, pač pa odsek za deželna podjetja. Zadeva naj se z ozi-rom na njeno važnost, zarezala bo vsaj izpočetka globoko v deželne finance, izroči skupnemu finančnemu odseku in odseku za deželna podjetju. Sprejeto soglasno. Nujni predlogi. — Izpremeba opra-vilnika. Posl. dr. Šusteršič predlaga izpremembo opravilnikn dež. zbora lm izvolitev odseka 6 članov, ki naj pretresa stvar in ustno čim najprej j oroča. Dr. Šusteršič utemeljuje nujnost, opozarja nato, da je serlanji oprnvilnik že star nad 40 let, število članov rleželnega zbora j«1 mnogo večje se«laj, kakor je bilo tedaj. Je mnogo stvari, ki so nepotrebne n. pr. čitanje zapisnika (dr. T r i 1 l e r: Po pravici p o v e j t e, z a n ag o b č-i, i ke gre!) in druge tak** stvari. Poudarja, r. Šusteršič ostane pri svojem predloga. Nujnost in merituin dr. Šuster-šičevega predloga se sprejmeta. — Nemci so glasovali s klerikalci, 1 >i 1 i so |e /a odsek 10 članov. V odsek so izvoljeni poslanci: grof H a r b o, dr. T r i 1 1 e r, dr. K r e k, dr. P e g a n, Pogačnik in L a v r e n č i č. Predsedstvo prevzame baron L i e c h t e n b e r g. Govori seveda samo nemško. Vodov mine zadeve. Dež. glavar utemeljuje nujnost svojega predloga, s katerim naj zbornica protestuje proti odloku finančnega ministrstva, ki je odreklo državni prispevek iz melioračnega zaklada za vodovodne naprave na Kranjskem, dasiravno je celih 15 let izvajala drugo prakso in je dežela prejela 1 milijon 400.000 K v te namen«4. Govoril je precej dolgo, klerikalci so mu vseskozi pritrjevali, poseben špas pa je bil vselej za to sveto družino, ko so gospod glavar pravili cele storje iz zgodb stare in nove zaveze, vmes pa vpletal finančnega ministra Bilinskega, na katerega so klerikalci strahovito hudi, ker um ne gredo izpod palca milijoni v — klerikalne namene. Parkrat je vmes posegel posl. dr. Tavčar in vprašal, kaj vendar pravi deželni predsednik baron Schwarz k tej zadevi: Saj se bo menda vendar oglasil k besedi. Klerikalci pa ne pusta1, da bi kdo rekel zlo besedico baronu Sehwarzu, češ, saj on ni kriv, kriv je le finančni minister. Branijo Schwar-za, kakor da so nalašč najeti zato. Pač se mu je lahko srce smejalo, ko je videl okrog sebe toliko zvestih prijateljev. Nekaj je pač povedal gospod deželni glavar, kar se čuje prav pametno: tako plačuje finančni minister kranjskim državnim poslancem njihovo ohstrukcijo! Torej ti kraški in belokranjski kmet, sedaj vidiš in veš, kaj so ti prislužili tvoji oboževani klerikalni ob-strukcijonisti: država ti odreka podpore tamkaj, kjer je najbolj rabiš — ne da ti jo niti zalo, da dobiš poštene dobre pitne vode zase in svoje blago! To je zasluga klerikalnih poslancev po lastnili besedah deželnega glavarja pl. Šu k ljeta. V svojem dolgem govoru je glavar še trdil, da ga je skoraj sram povedati, da je Avstrijec z ozirom na take razmere, razlagal revščino ljudstva v Beli Krajini in končno zahteval za deželo tako pomožno akcijo s strani držav«*, kakor jo je država uvedla v Dalmaciji. K besedi se oglasi bar. Schivarz in čita spisan odgovor, v katerem trdi, da j«1 bila država napram kranjski deželi v zadevi napeljav vode sitno splendidna. Vsa zbornica stopi okrog Schwarza in z napeto pozornostjo posluša njegovo res c. kr. uradno slovenščino, iz katere se da posneti, da vlada zato ne dovoli prispevkov k vodovodnim zgradbam iz melioracijskega zaklada, češ ker se tisti prispevki ne strinjajo z namenom tega zaklada. Dr. Š u s t e r š i č : To je nečuven švindel centralne vlade! To je nesramno! D r. T a v č a r : Poslušajmo zastopnika centralne vlade! Najbližjega zastopnika švindel na! D i*. Š u s t e r š i č : Tako se vlada dela norca iz Kranjske dežele! D r. Žitnik: Tako se kultivira avstrijsko rodoljubje. To povejte centralni vladi. D r. T a v č a r : Sch\varz tako nima nikdar svojega mnenja. Končno obljubi Sch\varz, da bo vlada podpirala želje dežele. Dr. T r i 1 1 e r : To so besede, ki jih je lisica govorila! K besedi s«* oglasi nato baron S c h \v e g e 1 in govori n e m š k o. D r. T a v e a r izjavi, da je za nujnost, v kolikor s«1 predlog tiče potrebe ljudstva, kolikor je ta predlog opravičen v krivičnem tolmačenju zakona po osrednji vladi. Kadar gtv za važne stvari, ki so res v korist ljudstvu, bo narodno-napredna stranka vedno rada sodelovala. Xi pa mogoča, da bi se pridružila osebnim napadom, kakoršni so se dogodili tu v zbornici, ko se je napadal minister Bilinski in se je govorilo o svinjarijah in švindelnu, posebno ko njegova stranka ni natančno informirana o stvari. O predlogu samem je mnenja, da ne 1h) nič izdal, ker je vlada že povedala svoje mnenje tu v zbornici po baronu Sclnvarzu. Iz stvarnih razlogov pa je vendar za predlog. Dr. Šusteršič pravi, da ni nihče žalil ministra Bilinskega in predbaciva dr. Tavčarju, češ da se poteguje za ministra Bilinskega. Pravi, da bo klerikalna stranka vedno proti taki vladi. I> r. T r i 1 1 e r (kaže Schwarza* : Hic Rhodus, hic salta! Nato se dr. Šusteršič obrne na prečastitega zastopnika vlade v zbornici, in ko je prej vpil na ves glas, je tu hitro ublažil svojo »nervoznost« in govoril tako milo, kakor bi šlo za mladega otročička, da ga morda ne pohabiš, ako se zadereš vanj. In še tu je hitro prenehal in takoj zopet prešel na centralno vlado. Končno predlaga, da se sklep zbornice sporoči brzojavno finančnemu in poljedelskemu ministru. Dr. Tavčar s finim sarkazmom odgovarja dr. Šusteršiču, da postaja nervozen, komaj da sliši ime ministra Bilinskega. In zaraditega pravi govornik, je tudi mene čisto no domača povedano — nahrulil. Hotel sem le pojasniti, da mi nismo natančno informirani o stvari. Posl. J a r c nekaj govori. Dr. T a v č a r : Vi, g. profesor Jare tudi ne poznate stvari natanč-neiše, če se prav delate, kakor bi bili najbolj učeni na celem svetu! Govorilo se je o Markosovih svinjarijah in švindelnu centralne vlade, a mi smo premalo poučeni o celi zadevi. To sem hotel pojasniti in nič drugega. Nočemo pač, da bi nam mogel kdo očitati, da smo šli pod dr. Susteršieevo komando. Res je pa, da je zastopnik lokalne vlade molče vtaknil svinjarijo in švindel v žep! Zame Bilinski ni bog, kakor niti kdo drug. Prihraniti smo si hoteli edino le povod očitanju, kakor da bi bili tudi mi taki, kakor je dr. Šusteršič, da smo pri takih stvareh tudi na njegovi strani. (Odobravanje narodno-naprednih poslancev!) Ko je nato deželni glavar še enkrat priporočil nujnost, sta bila nujnost in predlog sam sprejeta so- glasno. Deželni glavar prevzame nato zopet sam predsedstvo in prekine ob pol 2. sejo do 4. popoldne, da se rešijo še nadaljni nujni predlogi. Deželni zbori. Štajersko. Gradec. 22. septembra. V današnji seji se je izvršila volitev deželnega odbora. Od Slovencev je bil izvoljen posl. Robič, njegovim namestnikom pa dr. Verstovšek. Posl. Roškar je utemeljeval predlog, naj se odpomore pomanjkanju krme na Spodnjem St ajerskem. Posl. Stallner je interpeliral dež. predsednika glede 12 se?>- izgredov v Hrastniku dne tembra. Koroško. Celovec, 22. septembra. Deželni zbor je danes izvolil odseke. Posl. Grafenaner je protestiral proti temu, da se ga izključuje od dela v odsekih. Češko. Praga, 22. septembra. Do prihodnje seje bodo konservativni veleposestniki poskusili napraviti med obema narodnostnima taboroma sporazum. Konservativni veleposestniki bodo v prihodnji seji dež. zbora predlagali, naj se izvoli permanentna komisija za sporazum. Ogrska kriza. Bu d i m p e š t a , 22. septembra. Današnji ministrski svet je sklenil podati kralju de in is i jo. Wekerle bo prosil vladarja naj do 28. septembra, ko se zopet snide parlament, imenuje novo vlado. \Vekerle je dejal, da je položaj tako brezupen, da se ne moro misliti na mirno razrešitev. Zato je vlada demisijonirala. Grška. Atene, 22. septembra. V obeh taborih, v vladnem in v opozicijonai-nem, upajo, da ne bo vojaštvo več s silo poseglo v tok stvari j. Vendar pa tudi sprejetje vojaškega programa ne bo trajno spremenilo razmer. Španija. Pariz, 22. septembra. Poroča se iz Barcelone, da sta tam v pretekli noči počili dve bombi. Dopisi. Iz Smartnega pri Litiji. G. dopisniku članka iz Šmartna pri Litiji: »Povest o klerikalnem županu kot vlomilcu«. Danes sem imel priliko čitati Članek. Strmel sem nad tem novim lopovstvom; drznost, storjeni zločin deloma utajiti, deloma olepšati, presega že vse meje. Štejem si torej v dolžnost naslednje člankove gorostasne laži ovreči: 1. Je res, da je župan Leopold Hostnik i dvema članoma brez vsakega dovoljenja prestopil prag stanovanja, akoravno nima kot nečlan nobene pravice do tega, z namenom, da šiloma ndere v tujo shrambo. 2. Je res, da se je šiloma z vitrihom odprla omara, last pevskega društva »Zvon«, in ker je klučavnica takozvana »verthajmar-ea« so jo morali pokvariti, drugače bi se tudi z vitrihom ne dalo odpreti. 3. Je res, da se je pri tem vlomu vzela iz omare po zgoraj imenovanih neopravičencih zastava, ki je bito pevskemu društvu »Zvon« v varstvo izročena. 4. Je res, da se je iz omare vzel, oziroma ukradel zastavonosni pas pevskega društva, in če je bila zamenjava, se je to namenoma zgodilo, ker je ta veliko lepši in dražji kot oni gasilnega društva. Razlika je tolika, da bi dotični član, ki je bil svoj čas zastavonoša, ne mogel take zamene storiti. 5. Je res, da je ime novana omara izključna last edino pevskega društva »Zvon«. Gasilno društvo ni prispevale niti z vinarjem k temu. Grdi lažnik, kako si drzneš kaj takega trditi! 6. Je res, da so bili traki zastave gasilnega društva, ako jih društvo ni rabilo, vedno v omari in se jih iti nikdo nikdar dotaknil; sedaj pa si drzneš, grdi laž-njivee trditi, da so jih »Zvonovei« prej odnesli. Verujem, da so bili vlomilci vsi zmedeni in so komaj vedeli, kaj delajo, da niso videli na dnu omare škatlje s trakovi, saj mislim, tudi tat pri svojem delu pride iz ravnotežja. 7. Res je, da se je pri tem »častnem« delu in iskanju trakov vse navskriž razmetalo, se je dragocena zastava pevskega društva razvila, ker so hoteli trakove v njej dobiti, se potem v naglici in konfuznosti za silo skupaj stlačila in se pri tem toliko poškodovala, da bodo znaki neizbrisljivi. In ti lažnjivi, podli pisec si drzneš trditi, da so bili traki prej odneseni! In kdo in po kaki poti jih je dotičnik potem nazaj spravil na prejšnji prostori Od ure zločina do preiskave je imel ključ od omar" arhivar in od bralne sobe jaz. Dokaži to podlo natolcevanje in plačam ti 1000 kron v gotovini. Odbor našega društva ne sestoji iz takih elementov, da bi se bili kedaj tako daleč spozabili in ne vedeli kaj je moje in kaj je tvoje. Pišeš nadalje, da se je pridusalo in preklinjalo tudi vpričo orožnikov, da zastava ne sme iti k »Čukom« in da bo na drobne k:>se raztrgana. Lažnjivi dopisnu, imenuj mi dotičnega in tudi orožnika, ki bi mogel to potrditi!! Pač je bila večina članov gasilnega društva zoper zlorabo društvene zastave v take strankarske prireditve in storili so se dobro hoteči nasveti, ki pa napram strastni agitaciji dekana niso izdali. Leta je zakrivil ravno pri gas. društvu toliko zla. povzročil sovraštva med brati, med sorodniki, v družinah in med posamezniki, tla bode društvo še dolgo krvavelo. V svoji zahvali na društvo je sicer rekel, da bode vso škodo ki jo bo vsled tega trpelo, on plačal, a jaz dvomim, in če on to resno misli, naj v varstvo te obljube vloži primerno svoto. Dalje trdiš in pereš dekana, češ da se je vlom izvršil »popolnoma brez vednosti dekana«. In ravno on je pošiljal kaplana in obč. slugo od čbina do člana vabili so je na sigurno udeležbo, ker je pa bil vspeh slab. je sam hodil od hiše do hiše in še posebej je zastavonoš;) milo prosil, da se naj vendar tega f a možnega sprejema udeleži. Dopisnu, ne peri zamorca, bodeš preveč žajfee porabil. Slednjič pripomnim še. ker govoriš o odboru, o odborovi seji in načelniku gasilnega društva, da popolnega odbora in načelnika pri tem društvu sploh že eno leto ni, torej tudi nobena seja v tem času veljavna ne more biti. Toliko v obrambo resničnih navedb o vlomu na tujo last, da se razvidi, da le ti lažnjivi dopisun potvarjaš resnico. Verujem ti, lažnjivi dopisun, da ti je v tej zadevi vsak boj nemogoč, in ne popis zločina, ampak le-ta je preostmhn. Rok«* stran od dosedaj neomadeževa-nib društev, katere smo v teku 24 let z velikim trudom in žrtvami pripravili do sedanjega uspeha in ne vtikaj svojih umazanih prstov v tujo last. Za pevsko društvo »Zvon« v Smart-nem pri Litiji, dne 20. sept. 1900. Ivan Razboršek, predsednik. K točki 1. še pripomnim, da sta prišla dva člana gasilnega društva tri dni pred dohodom »Orlov« k materi arhivarja po ključ od omare. Dotični, ki hrani ključ sam, ni bil doma, na kar je mati rekla, da bode zvečer doma in se tedaj tudi lahko zastava dobi, torej je podla, hudobna laž. da bi se bila izročitev zabranila. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. septembra. -f Vodstvo klerikalne stranke se je vsedlo za mizo in je poslušalo modrovanje dr. Šusteršiča o političnem položaju. Šusteršič je modroval, da bi imel priliko zopet kaj spraviti v nemške liste. Klerikalci so bili med sabo, a vendar imajo vsi nemški listi poročila o Šusteršičcveiu modrovanju. Klerikalci so torej sami poslali poročilo v »N. Fr. Presse«, v »Tages-pošto« in v druge nemške liste. Kaj za to, da so ti listi strupeni nasprot- niki Slovencev, glavno je, da kaj pišejo o klerikalcih. Da nemški liberalni in židovski listi sprejemajo poročila klerikalcev, to priča kako tesno pri jate! Jako zvemo inaaja slavenski kteHkalci i najstrupsasjilinl aavrai-niki slovenskega naroda. Kar se tiče j modrovanja dr. Šusteršiča o političnem položaju, moramo reči, da nas sili na smeh. Cisto po starem kopitu! »Prmejduš, bomo že pokazali!« To je od nekdaj velika gesta dr. Šusteršiča. Omembe vredno je v Šustersičevih ekspek to racijah le dvoje. Šusteršič je rekel, da klerikalci absolutno odklanjajo ustanovitev slov. doeentur na praški univerzi in da hočejo slovensko vseučilišče v Ljubljani. Nas ta izjava prav veseli, dasi sodimo, da bo že prav lepa pridobitev, če za zdaj dosežemo slovensko fakulteto na praški univerzi, katera fakulteta se potem prenese v Ljubljano. Naj torej klerikalci le vrlo delujejo za univerzo, pa ne samo navidezno kakor do zdaj, ko so pač besedic i H, da hočejo univerzo, storili pa ničesar. Tudi za kratkočasje je skrbel dr. Šusteršič pri svojem modrovanju. Kdo bi mislil, da zna ta mož tudi šale zbijati. Prav od srca smo se namreč smejali, ko smo čitali, da je premestitev7 slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico — zasluga klerikalcev. Raca na vodi. — Ali je dr. Šusteršič komik. Kaj takega pa še ne. V resnici klerikalci namreč nimajo prav nobene zasluge na tej premestitvi, da, še vedeli niso za njo. Odkar so klerikalci začeli z obstrukcijo, je pretrgana vsaka zveza med njimi in med ministrstvom. V nobeno dotiko ne pridejo z nikomur in pri ministrih se seveda še pokazati ne smejo. Vladal je na prizadevanje naprednih poslancev odredila premestitev, in ko je vsled pritiska Italijanov začela omahovati* in svojo odredbo suspendirati, je bil dr. Ploj tisti vplivni mož, ki je to preprečil. Klerikalci so pri tej stvari ravno toliko pomagali, kakor pri razkritju severnega rtiča. Vlada je ugodila želji naprednih poslancev in premestila učiteljišče v Gorico, ne le ker je to potrebno in koristno, marveč da zopet pokaže Slovencem, da ministrstvo vendar ni tako, kakor je opisuje dr. Šusteršič. Vlada je s tem, da je na prizadevanje župana Hribarja ustanovila obrtno šolo v Ljubljani in dala za njo OOO.(KM) K ter da je na prizadevanje naprednih poslancev premestila slov. učiteljišče iz Kopra v Gorico. zadala klerikalcem velikansko zaušnico. Klerikalci upijejo, da je sedanje ministrstvo Slovanom skrajno sovražno, tako tla je treba proti njemu delati obstrukcijo, a ravno to ministrstvo je dalo Slovencem obrtno šolo, ki je za ves narod velikanskega pomena in je premestilo učiteljišče iz Kopra v Gorico, kar je vsekako važna pridobitev. Za klerikalce je seveda bridko, da ustreza ministrstvo naprednim |w)slan-eem v tako velikih zadevah ter s tem blamira klerikalce. Koliko je že bilo ministerstev, katerim so klerikalci tlako delali, pa niso od njih ničesar dosegli, kakor nekaj napitnine v obliki malih subvencij, zdaj pa je na krmilu ministerstvo, ki je res kaj storilo za Slovence in proti temu mi-nisterstvu stoje klerikalci celo v opstrukciji! V takem položaju je seveda umljivo, da bi si dr. Šusteršič rad prilastil kakih zaslug naprednih poslancev, ker se je s svojo bedasto obstrukcijo tako strahovito blamiral in ni torej čuda, da se hvali s pridobitvijo, na kateri je popolnoma nedolžen. Jutri bo dr. Šusteršič rekel, da j«' njegova zasluga to,tla se je prikazal sedaj komet, ki ga že sto let ali koliko ni bilo videti. -7- Klerikalna hinavščina. V prcdvčerajšncm »Slovencu« beremo dosledno: Dosedanja »Narodova« diktatura ni slovenski trgovini 111 obrti prav nič koristila, pač pa je Nemce konsolidirala, ter so tako mnoge trgovine in obrti bile le oškodovane. Kaj takega si upajo zapisati ljudje, ki so po 20. septembru storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi tudi naš kmet ne začel narodno čutiti. »Slovenec«, ki ima sicer za vsako lumparijo kak izgovor, in naj mu ga tudi pes na repu prinese, še do danes niti poskusil ni opravičiti svojega izdajalskega postopanja gle-dc kranjske hranilnice. Klerikalci dobro vedo, da je nam Slovencem spas samo v podobnem narodnem delu in da od parlamenta nimamo ničesar pričakovati, ako bi nam tudi stali na čelu res požrtvovalni, nesebični politiki, in ne možje Šusterši-čevega kalibra. In kako je podrobno narodno delo klerikalcev? Sveta jeza mora pograbiti vsakega poštenega človeka, ko vidi, kaki so sadovi klerikalne vzgoje našega naroda. Dasi je treba našemu narodu pred vsem intenzivne narodne vzgoje, ako hočemo, da postane močan, bogat in veljaven, hočejo klerikalci z vsemi močmi preprečiti, da bi naš kmet postal narodno - zaveden. To pričajo različni klerikalni listi, pred vsem »Domoljub«, »Naša moč« in zlasti »Mladost«, ki bruhajo v vsaki številki ogenj in žveplo na naprednjake, ki pa za probu jo narodne zavesti med kmeti niti bora vrstice ne žrtvujejo. Vsaj so klerikalci ie tako globoko padli, da pišejo, da je greh boriti se proti nemškim trgovinam, nemškim denarnim aavodom, da pa je boo dopadljivo delo, 1 vasmi sredstvi (!!) preganjati — brata Slovenca in če treba tudi a krajo osebne časti. Kaj čuda, ako kmečki možje in žene, ki vsled brezvestnega klerikalnega ščuvanja kar nore samega sovraštva do . naprednjakov, po mestih in trgih polnijo prodajalne naših narodnih nasprotnikov. Slovensko meščanstvo je narodno časopisje že toliko vzgojilo, da v tem oziru danes kar najmanj greši in če bi nemške trgovine in zavodi bili samo od nas meščanov odvisni, bi se bili že davno naučili kozjih molitvic; toda kaj pomaga, če naš kmet slej ko prej dosledno raje obiskuje Nemca, kot Slovenca in raje kupuje nemško blago nego slovansko. Bili smo sami priča, ko so 11. pr. kmečke žene in dekleta opetovano odklanjala izvrstno blago kolinske tovarne in zahtevala Francka. In ljudje, ki tako vzgojujejo naše kmete, imajo žalostni pogum trditi, da je narodno - napredno časopisje krivo, da se našim Nemcem še danes dobro godi. Pfuj, nesramni hinavci! + Neuiškutarji in klerikalci. Narodno žalovanje je minilo in zdaj so se ohrabrili tudi neuiškutarji in začeli pljuvati okrog sebe in psovati kar se da. V graških listih, v »Tages-pošti« in v »Tagblattu« sramote zdaj spomin narodnih žrtev, zasmehujejo narodno žalovanje in dolže pristaše narodno - napredne stranke, da so pač hoteli provzročiti velike izgrede, da so to opustili vsled vladnih varnostnih naprav. To je pristna nemška infauiija. Nihče niti v sanjah ni mislil na kake izgrede, vsakdo se j«4 zavedel, da se mora spomin na narodne žrtve poslaviti svečano in dostojno in napredno časopisje je tudi ves čas pisalo v tem smislu. Zdaj pa pridejo te podle nemškutarske kreature in dolže narodno občinstvo, tla je hotelo in nameravalo vprizoriti izgrede, da pa se samo zato niso zgodile, ker je Schwarz pravi mož na pravem mestu! Ce se kaj zgodi, vpijejo Neuiškutarji, kakor bi jih s svedrom drl, če se nič ne zgotli, pa denunciraju, da se je hotelo storiti, tla je bila pač volja tu, ne pa tudi pogum. V isti sapi, ko neuiškutarji tako blate spomin narodnih žrtev in zasmehujejo narodno občinstvo, h var lijt) na vse pretege svoje ljube zaveznike klerikalce. Naj neuiškutarji nikar ne mislijo, da se bodo klerikalci s tem zadovoljili. Klerikalci se sami zadosti hvalijo, pa jim nič ne pomaga. Zaradi sladkih besed nemškutar-jev niso šli klerikalci v boj zoper narodno žalovanje in niso poncsnažili groba narodnih žrtev. Klerikalci hočejo pink - pink - kranjska šparkasa bo morala zopet seči v žep in zopet plačati. -j- Kako spoštujejo klerikalci cerkvene stvari. »Slovenec« je zadnje čase tako posuruvel, da se norčuje prav iz vsega in prav nič se ne čudimo, če se je lotil tudi cerkvenih stvari, tla se iz njih norčuje. Njemu ni všeč, da bi se ljudje ženili po cerkvenem O bledu, njemu ni prav, tla se zakon sklepa v cerkvi ob razsvetljenem luslru, njemu ni prav, tla se berejo maše zadušnice in tja, kjer naj bi se vršila tiha molitev, v cerkveni hram, je postal svojega poročevalca, da je v njem pisal poročilo, špijoniral in nadlegoval v molitvi zbrane. Ta katoliški poročevalec se je vedel takt) nesramno, da so ga morali brezverski liberalci opozoriti, kaj se spodoaa v cerkvi. Kar sedaj klerikalci uganjajo je podobno delu onih, ki jih je Kristus segnal z kora-bačem iz templa. Mi nimamo nobenega povoda se zavzemati za cerkvene stvari — to pa lahko rečemo, da se čudimo klerikalcem, ki so med njimi še pošteni, da mirno gledajo ta humbug njihovih ljudi. Kdor po teh dogodkih klerikalcem še verjame, je kratkpnialo ali omejen ali pa hudoben človek. + »Protesti« na vseh koncih in krajih! Pišejo nam iz Trsta: Italijanski komedijaši še vedno ne dajo miru radi premeščenja slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. — V nedeljo so imeli »protestni« shod v Pulju, v torek so zopet hujskali m razsajali po goriškem gledališču svoj »Abbaso i ščavi«, a za včeraj, v sredo, je bil napovedan protestni shod v Trstu. V torek večer je celo v mestnem svetu tržaškem svetovalec — Žid Pincheile stavil resolucijo, s katero mestni svet tržaški protestira proti »nezaslišanemu anten tatu« na »Gorizia italiana«. — Proti resoluciji je govoril slovenski mestni svetovalec dr. Slavik, rekši, da premestitev slovenskega učiteljišča popolnoma odgovarja razmeram, kajti Gorica je italijanska in slovenska ter glavno mesto dežele, ki je po V3 slovenska. — Tudi je stvar gotova, torej škoda, da si razgrevati glave. — Ako se pa Italijani branijo slovenskega učnega zavoda in sko hočejo, da Gorica ras postane — italijanska, potem naj poskrbe, da vlada preme- sti v Solkan vse c. kr. okrožne urade, okrajno glavarstvo, deželni odbor in deželne urade, ker so ti tudi slovenski, in videli bodo, da postane Solkan glavno mesto, a Gorica »italiana« samo njegovo predmestje. — Ali vi gospoda Italijani — je zaklical Slavik — niste samo proti slovenskim učnim zavodom, temveč proti vsemu, kar bi bilo naši civilizaciji v prilog. Nam sploh odrekate vse, in videli bi najraje, da bi nas avstrijska vlada vklenila v verige in izgnala tja gor v — Sibirijo. .— Vi namenoma nočete poznati in priznati pravice, temveč jahate nadalje vaše stare privilegije na naš račun in našo škodo!« — Svetovalec Pittoni (socijaldemokrat) je govoril za pomirjenje med Slovenci in Italijani, ker le na ta način pride do plodonosnega tlela za blagor vseh. — Izrekel se je proti italijanskemu in slovenskemu ime i-jonalizmu, ki, da sta oba enako (??!) krivična ljudstvu. Izrekel se je tudi proti Pincherlovi resoluciji. — Sla-viku in Pittoniju je odgovarjal svetovalec renegat dr. Mrak tako, kakor je pač navada vsem renegatom. — Seveda je zagovarjal z vso močjo od Pincherla stavljeno resolucijo. — Pittoniju in Mraku je odgovarjal dr. Ryhaf in poNjaJ stavljeno resolucijo. — Našteval je Italijanom krivice, ki jih oni delajo Slovencem. — 1200 samoslovenskih otrok — je zaklical govornik — je vpisanih letos v Ciril -Metodovo šob) v mestu, a na stotine jih pohaja druge nam ptuje šole, ker svojih nimamo, ker vaša krivičnost zanika našim otrokom pouk v materinem jezika, med tem ko ste vi priskrbljeni z vsemi šolami izvzemši univerze. — A mi smo edino le radi krivic, ki jih nam delate, proti laški univerzi v Trstu, kajti dokler boste nam delali le krivice, tudi nikar ne pričakujte naše podpore. — Rvbara govor je bil toliko časa spremljan od raznih medklicov galerije, dokler ni zaklical, tla on ne govori za galerijo, temveč za mestni svet. Po končani debati je dal župan resolucijo na glasovanje. — »Za« je glasovalo vseh prisotnih 47 kamoristov, proti pa !0 navzočih Slovencev in deset socialdemokratov. — Italijanski listi so radi energičnega nastopa slovenskih svetnikov - govornikov kar pobiti. — Indipendante kar naravnost priznava, da so italijanski mestni svetniki nekako kapitulirali preti slovenskimi govorniki. V. -f- Goriški Slovenci nastopijo s števnimi kandidati tudi v furlansko-laški splošni volilni skupini, kakor smt) že poročali. Kandidat je so: Alojzij Brajaik, kmet v Gorici pri Barki, Ivan Josip F a b č i č , tiskarski poslovodja in Luka D u g a r , vpokojeni stražnik javne varnosti. — Pričakuje se, da pojdejo volit vsi Slovenci v Gorici ter po raznih krajih v Fnrlaniji, kjer prebivajo. -p Laški protestni shod v Gorici. Goriški župan Bombig je sklical po § 2. shod v gledališče v torek zvečer ob polu 9. Shod je obiskan dobro. Govoril je najprvo župan Bombig, ki *e pripovedoval že znano zgodovino, čočo se premestitve slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Za njim je govoril tir. Venier. Med njegovim govorom je nahujskana tlruhal kričala: Abbassa i ščavi! Doli s Slovenci! Slovenska šola naj gre v slovensko zemljo itd. V sprejeti resoluciji se protestira proti premestitvi na enak način, kakor so to napravili na prvem protestnem shodu; povdarja se, da je udarjen laški značaj glavnega mesta Furlanije, to je Gorica, kar pa Gorica ni nikoli bila in ne bo. Za njim je govoril tir. Oeščut, nato neki delavec Parentin iz Pulja, ki je slavil social. Garibaltlija in Mazziui-r ja, vspodbnjajoč jih, da se mora slediti njihovim vzgledom. Kot nori so ploskali temu govorniku. Govorili so potem še študentje: Pepen (Pepei) iz Trsta, Paternolli iz Gorice in Ma-russig (Marusič) iz Trsta. — Po shodu so hoteli napraviti demonstracije, ali te jim je zabranila policija. Orožniki so varovali tudi »Gregorčičev dom«, kjer bo najbrže začasno nastanjeno učiteljišče. Aretiranih je bilo 15, med njimi sami znani razgra jači. — Slovenci so imeli shod v Gorici pri belem dnevu opoldan, Lahi pa v temi po noči. -}- K imenovanju pedagoškega vodje na slovenski gimnaziji v Celju. Piše se nam: Vladni kandidat za to mesto, nemčurski prof. Fr. Šorn, je propadel. Tudi nobeden kandidatov, ki sta ju propagirali naši stranki, ni prodrl. Politika je pač obračala, a deželni šolski nadzornik Peter Končnik je — obrnil. Mož je še vedno star lisjak. — Imenovani profesor M. Lilek (pišejo ga tudi L i 11 e g\, je baje dober pedagog in — Slovenec. Vederemo! 4- Specijaliteta deželnega zbora je — »naša Lina«. Bog ji daj dobro, že ob poludesetih je sedela v nekdanji časnikarski loži. Radi bi vedeli edino le to, kateri »veleposestnik« ji je preskrbel sedež. Posebno sladko se je posmehnila naša Lina, ko je grof Barbo prišel stiskat gospodu Bonaventuri blagoslovljeno roko. Kdo je dobil pri tem več žegna, ali grof ali škof, seveda ne moremo ve deti. — V nedeljo na vrt hotela »Ti. voli«. Veliko zanimanje se je vzbu. dilo med občinstvom, ko je zvedelo, da priredi »Slovenska Sokolska Zve' za« na vrtu hotela »Tivoli« v nedeljo 26. t. m. ob polu 5. uri popoldne javno telovadbo slovenske tekmovali^ vrste z mednarodne tekme v Luksemburgu. To so telovadci, ki so s*; kosali s svetovnimi. Izvajali bodo tekmovalne in prostovoljne vaje na drogu in bradlji ter težke francoske proste vaje, katere so bile ddloeeiie za imenovano tekmo, kjer so dosegli nepričakovano lep uspeh, s kateri n> se je uvrstila »Slovenska Sokolska Zveza«, kot vredna članica v evropsko telovadno zvezo. Z gotovostjo pričakujemo k tej javni telovadbi mnogobrojne udeležbe — še posebno, kt*r je čisti prebitek namenjen za pokritje stroškov za odposlanstvo te tekmovalne vrste v Luksemburg. — »Sokol I.« priredi v soboto, dne 25. t. m. oh polu 9. uri zvečer v gostilni gospe M. Rozman, Sv. Petra cesta (Meščanska pivnica) bratski večer, na katerem se razdele diploma bratom zmagovalcem v tekmi prirejeni dne 4. julija UHtt). Obenem se poslovimo od bratov, ki odidejo k vojakom. Poleg nagovorov je na večernem sporedu več točk, katere proizvajata društveni pevski zbor in za ta večer sestavljeni društveni orkester. Odbor najvljudneje vabi vse člane in prijatelje sokolstva, tla st* v mnogobrojnem številu udeleže te. t. ni. ob 10. uri dopoldne v gostilni gospe JL Rozman Sv. Petra cesta (Meščanska pivnica). Bratje župni delegati prosijo, da se zborovanja zanesljivo udeleže. »Na zdar!« — Navodilo za izpolnitev poi<;. sova I ni h pol za šolsko matico. C. ki. mestni šolski svet je ravnokar zaeo! dostavljati popisovalne pole za sestavo šolske matice tekočega leta. Hi>ni gospodar ali njegov namestnik izr.»<; to polo vsem v hiši stanujoči m strankam, da vpišejo vanjo šoloobvezne otroke. V šolo hoditi so zavezani vsi tu bivajoči otroci od dovršenega -«•• stega do izpolnjenega štirinajst«-irn leta, ne glede na to, ali stanuj« j njih starši v Ljubljani ali ne. V prostoru za oponmje je posebej nnv!;;-rosti šoloobvezen otrok oproščen šolskega obiska (n. pr. telesna neraz.i tost, duševno nezrel, zasebni pouk, ima izpnstnieo). Kdor kakega otroka pri popisovanju ne zglasi, ga napačno popiše ali pa popisne pole pravočasno ne odda, tistemu se naloži kazen od 2 tlo 40 kron; ako bi pa te kazni ne zmogel, kaznovati ga j;' / zaporom od 1 tlo 4 dnij. Po tem navodilu sestavljeno polu morajo hi:n; I>osestniki ali njih namestniki p"! pisati in jo najkasneje do 10. oko bra t. I. izročiti v tukajšnjem mestnem zglaševalneni uradu. — Nemška zlobnost. Kakor smo že včeraj poročali je ljubljanski nemška sodrga zelo posrečeno začela posnemati zagrebško madjaronskfl bando in frankovačko legijo. Ni jr*i bilo dneva za časa, ko sta se hrvatska boriteljica gdč. Boroševa in njem tovarišica mudili v Ljubljani, da iif bi nasproti njima, dokazovali svoj« visoko — neolikanost in surovost. Da preidemo slučaj tir. Hoglerjcve žene, naj opišem samo zadnje junaštvo ljubljanskih nemčurjev. Ker niso na-šli že nič drugega in jim je za direktna napade v pričo »Savanov manjkah) poguma; šli so na policij*' naznanit, češ, ta gdč. Boroša in njena družba so sumljivi in nevarni el* menti. £e pogovori O »velesrbskili revolucijonarjih, njihove simpatij zanje in sploh srbska govorica žali avstrijsko uho. Razven tega, kje pa dobiva gdč. Boroša denar in kaj išč> v Ljubljani f! In res je prišel 22. t 111. dopoldne v hotel k gdč. Borosi detektiv in ji povedal, da sumijo 08 njenem poštenju. V tem hipu je u»> šel zopet denarni pismonoša in dom' sel 100 K iz Zagreba in ko se je m policiji legitimovala, sijajno dokazala svojo nedolžnost in ovrgla to-osnovano in lažnjivo ovadbo, SO J1' seveda opravičevaje odpustili. V6š ta slučaj pa kaže, kako strupeni to brezčastni so tisti Nemci, do kater.'1 se mi tako tolerantno obnašamo. 1° še več, mi jih ne trpimo samo, nuie-go se jih je pregrešilo še više in to v sedanjih dnevih. Sploh bomo preža nimivo sodbo hrvatske naše prijat* ljice o ljubljanskih razmerah še obe-lodanili. — Dirka Ljubljana - Trst, o kateri smo že poročali, se ne pričn* pred južnim kolodvorom, ker ljubljanska policija to zabranjuje, ni*r; več pred »Narodnim domom« a^ pred tobačno tovarno, in sicer točitf ob 6 .zjutraj. K dirki je prijavljeni" nad 20 dirkačev iz Ljubljane, Trata-Gorice in Zagreba. Ljubljanski kolesarji so imeli sinoči sestanek Pr! »Novem svetu«, pri katerem so si razdelili posel na startu in ©pasova- nje na progi Ljubljana - Vrhnika. Od Vrhnike dalje so prevzeli opazovalni posel vrhniški, logaški in po-stojniški kolesarji. Kolesarji, ki se niso udeležili sinočnega sestanka, pa so voljni prevzeti eden ali drugi po-jiel pri dirki, naj se oglase v nedeljo 0b pol 6. zjutraj na startu. Dirka se vrši ob vsakem vremenu. — Umrl je danes po dolgi in te-š,ki bolezni odvetnik gospod dr. Ivan Milan Hribar, edini sin ljubljanskega župana, star šele 34:X/2 leta. Pokojnik je bil zaradi svojega lju-beznjivega in veselega značaja obče priljubljen. Bodi gospodu županu Hribarju in celi rodo vini izrečeno iskreno sožalje. — V mestni dekliški licej je sprejetih 187 gojenk in sicer v I. razred 49, v II. 53, v III. A 43 in v III. B 42. Mestna višja dekliška šola ima v II. A 38 gojenk, v II. B 37 in v III. letniku 54, skupaj 129 gojenk. Pedagoški tečaj šteje 31 gojenk. Ker bode v trgovski tečaj sprejetih 44 gojenk, bosta imela oba zavoda letos 391 gojenk. 30 več nego začetkom lanskega leta. — Zaprt vohun. Pri deželnem sodišču v Ljubljani imajo zaprtega bivšega nadporočnika Pavla Bart-inana, ki je bil že dvakrat obsojen na tri in petletno ječo zaradi vohunstva. Aretovan je bil na ovadbo nekega višjega oficirja na Bledu. Ta oficir ga je namreč zasačil pri nekem fotografu, ko je dal razviti fotografije različnih utrdb. Bartinann pravi, da rabi te fotografije za neki spis o trdnjavah. Poštna zadeva. Na tukajšnjem glavnem poštnem uradu se sprejemajo odslej brzojavke pri dnevni lini v vestibulu do osmib zvečer. — Nedeljski počitek pri zobozdravnikih. Po najnovejši ministeri-jalni odredbi je odločeno, da velja zakon glede nedeljskega počitka obrtnikov tudi za uslužbence zobozdravnikov in konc. zobotehnikov. Nihče izmed teh torej ne bode smel .svojih pomočnikov in učencev v poslovati ob nedeljah in se bodo lahko veselili nedeljske prostosti. Altroche cvetke, (iosp. Gabrijel Jelovšek na Vrhniki je bil tako prijazen in je poslal našemu uredništvu zaboj krasnega sadja s sledečim pismom: Tolikrat čitam v časopisih, da pošiljajo čitatelji uredništvom v jeseni razne cvetke sadnih dreves. Jaz >ieer ne vem. kaj uredništva s tem cvetjem delajo, a upam. da bi bilo bolje, ko bi se čitatelji raznih listov opominjali uredništva z lepim sadjem in mesto cvetja raje sadje pošiljali na ogled. Morda dobim posne-malce. Pošiljam vam torej nekaj sadja in sicer nekaj črešenj, koje šele sedaj zorijo in zelo bogato rode. Ne-kaj hrušk: Vojvodinja Angonleme de Angletten. Vojvodino Elso, Didovko in nekaj domačih in tujih jabolk. Sadje ho šele za jest godno črez 1 ali dva meseca. Na zdar! Jelovšek. — fies je! Kadar smo odpirali škatlje s cvetjem, prvimi in zadnjimi jagodami, zgodnjimi majnikoviini hrošči . zakasnelimi metulji, smo se d ost i -rat spominjali Kal h asa, ko stoječ • red žrtvenikom v Lepi Heleni' t/.dihuje: Blumen, nix wie Bln-rii . . . (Iosp. Jelovšku našo zahvalo! Iz Šmartnega pri Litiji. Zn- Leopold Hostnik v Smartnein pri Litiji, ki se je že opisanega vloma v »bo bralnega in pevskega društva deležih je od tistega časa kar je v Slovencu« slovesno izjavil, da bo "lil v uradovauju vedno roko v ki z dekanom Riharjem za korist judstva, zagrešil toliko nezakonitosti v uradu, da bi ga moral si. deželni odhnr že davno odstaviti, ako bi bil<» to znano in ako bi postopal pravično. Za važne zadeve, kakor je nastavljenje tajnika, organista, dolo-ilo ali povišanje plače in druge zave sploh ni vprašal odbora, ni skliceval sej po celih 5—8 mesecev, :npak je storil vse na svojo pest, na -vet Riharja, ki ga še v odboru ni, pregnal je iz sobe kmetsko posojil ni-ki je prispevala z najemnino in s tem oškodoval davkoplačeval-1 Koliko važnih zadev sta sama rešila in to ne v korist pač [)a v škodo ljudstva in kako je odjedal župan kruh Riharjn neljubim ljudem, o tem prihodnjič. V Trojanah so ovekovečili obletnico našega narodnega žalovanja / ustanovitvijo podružnice Ciril-Metodove družbe. Nova podružnica Mne biti za zgled marsikateri mestni, f šteje blizu 100 članov, med nji-b ustauovnikov in 02 letnikov, f'lavno zaslugo za ustanovitev |>o-družnice imajo gdč. Franica in Mi-eika Konškovi ter g. Kolenc, učitelj iz Cemšenika. Delo ])ripravljalnega odbora se je pokazalo na lepi udelež-' na ustanovnem shodu. Posebno "nogo je prišlo čvrstih mladeničev, ki so polni zanimanja za narodno de-1''- Potovalni učitelj Ante Beg je imel primeren govor o namenu družbe; nadučitelj iz Jarš g. Petrovec je 7 zgledi iz lastnih doživljajev živo slikal obupne šolske razmere v obmejnih krajih; znani rodoljubni ve- leposestnik iz Savinske dolina gosp. L. A p a t je podal splošen pregled o slovenskem suženstvu in naših zatiralcih, o našem prebujanju in samopomoči. — V odbor so bili z vzklikom izvoljeni: predsednik g. Fr. Konšek, veleposestnik in poštar; podpredsednica gospa Marica Cuk-jati, soproga županova; tajnik g. Rožič Viljem, učitelj; namestnica gdč. Micika Konškova; blagajničarka gdč. Franjica Konškova; namestnik g. Val. Kolenc, gostilničar in posestnik v Cemšeniku. Odborniki so gg.. Josip Novak in Jos. Cukjati ter gospe Cerar Marija. (Blagovica) in Alojzija Novak. Pregledovalca računov sta gg. Jak. Grohar in Fr. Cukjati. Navdušenje za novo podružnic j je splošno. Državna gimnazija v Kranju ima 318 učencev, med njimi 11 pri-vatistinj. Razvoj tujskega prometa v Bohinju je to leto nepričakovano napredoval in danes je že gotovo, da postane Bohinjska Bistrica središče tujskega navala na Kranjskem. Zato pa ima take izvenredne lastnosti, ki jih lahko iščemo široin sveta. Posebnost Bohinja je namreč bohinjska zima, katera se v svoji krasoti lahko meri s švicarskimi mesti St. Moric in Da-vos. Deželna zveza za tujski promet je napravila z velikimi stroški nad 2 km dolgo sankal išče in sicer nalašč v ta namen in ga je opremila z vsemi modernimi potrebščinami Uspeli je bil izvanreden in pretečeno zimo je prišlo nad 2000 obiskovalcev. Ob nedeljah so bile vse gostilne, posebno pa grami hotel »Triglav« polne, tako da je včasih prostora primanjkovalo. Letos se bode sankališče še razširilo, napravilo se bode drsališče in uvedel tudi šport s skiji. Ni dvoma, da bode letos naval občinstva še večji, posebno se pa dela na to, da bodo tujci vsaj za nekaj časa tudi pozimi prišli vživat zimske krasote teh krajev. Poletna sezona je bila dobra glede izletnikov, slabša pa glede stalnih gostov. Temu je pa bil glavni vzrok pomanjkanje sence in primernega kopališča. Ta nedostatek se je letos v prvih potezah odpravil, ker so domačini s pomočjo deželne zveze ustanovili družbo »Danica«. To društvo je nakupilo ob Savi potrebni prostor in tudi krasen senčnat park ter po vzorcu dunajskega kopališča »Gaii-schaufel« priredilo kopel za obrežne, solnčne in zračne kopeli. Vse to je gostom zelo ugajalo in nekateri so cel dan bivali ali v kopališču ali v parku. Vse to se bode za prihodnjo sezono še popolnilo na zelo ličen in eleganten način, tako da bode vstre-zalo tudi najbolj razvajenim zahtevam. Središče tujcev je bil grand kotel Triglav«, ki je danes za Bohinjsko Bistrico nekak »Kurhaus«. Dvorana, kavarna in vrt so bili napolnjeni zlasti ob priliki koncertov. Vidi se torej, da se z doslednim in neumornim delovafljem dosežejo najboljši uspehi in v kratkem času no Bohinjska Bistrica vzor pravilni prometni organizaciji. Iz Bohinjske Bistrice se pa bode sčasoma posebno zimski šport razširil po drugih gorenjskih krajih, posebno na Bled, tako da bode Gorenjska tudi pozimi polna življenja in prometa. Iz trgovskih krogov na deželi se nam piše: Trgovci v Ljubljani so sklenili, da v novem letu in ob enakih priložnostih noben trgovec svojim od jemalcem ne sme deliti darov. Pri današnji draginji ostane trgovcu že tako skromen dobiček, da ni mogoče deliti izdatnih darov, posebno, ako se ravna pošteno. Z malimi darili se ljudi samo razdraži. Bi - li ne bilo umestno, da bi tudi trgovci na deželi enako sklenili* Vsak trgovec naj bi mesto delitve darov, plačal primerno vsoto Ciril - Metodovi družbi ali za kako narodno društvo v svojem okraju. Vsak okraj sklene seveda tudi medseboj in naloži vsakemu trgovcu tudi dogovorjeno kazen, ako sklep prelomi. Torej, trgovci, na delo poživlja vas trgovec na deželi. Samostojnih čevljarskih mojstrov je na Kranjskem 1581, ki imajo skupaj 2721 pomočnikov in vajencev. Tovarniški podjetji za čevlje sta na Kranjskem dve. O savinskem hmejlu. Piše se nam iz savinske doline: Blago izvrstno. Kupčija spet živahna. Cene trdne. V Žalcu mrgoli čifutskih kup-čevalcev. Večji producenti še ne oddajajo robe. — Kvantitativno se hmelja ni pridelalo toliko, kakor pa se je upalo. Podravska podružnica akad. fer. društva »Prosveta« ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 25. kimovca t. I. ob polu 8. uri zvečer v restavraciji »Narodnega doma« v Mariboru. Priznanje domači obrti. Naši domači orožni obrti staroznane tvrdke: »Prva borovska orožno - tovarniška družba »Peter Wernig« dr. z. o. z.« je došlo zopet zaslužno priznanje. Egiptovski podkralj je naročil četve-rocevko imenovane družbe (patentirane v vseh državah), v lastno vpo-rabo. To naročilo dokazuje najjasneje posebno porabljivost tega orožja, kojega glas je segel daleč preko mej nase monarhije. Opozarjamo torej zopet in zopet interesente na to res izvrstno orožje in s tem tudi na imenovano jako solidno tvrdko. Vstavljeni* vlaka št SIS v Stokih in 2mlaju. Ustrezajoč željam interesentov se bo vstavljal od 1. oktobra t. 1. naprej osebni vlak št. 313 (odhod iz Divače ob 6. uri 30 min. zjutraj, prihod v Pulj ob 10. uri 10 min. dopoldne) v postajališčih Heki in Žuiinj v svrho vstopanja in izstopanja potnikov. Vlak odhaja iz He-kov ob 9. uri 5 min. iz Žminja ob 9. uri 18 min. dopoldne. Služba cestarja na državni cesti v Reko je razpisana. Plače 60 K s starostno doklado. Prošnje je vložiti do 1. novembra t. 1. pri deželni vladi v Ljubljani. O vohunski aferi v Šabeu. Poročali smo že, da je bil v Šahe u prijet Slovenec Alojzij Mesar, ker je osumljen, da je v času vojne napetosti med Srbijo in Avstro - Ogrsko vohunil za avstro - (»grško vojno upravo. O tej aferi sino izvedeli še te podrobnosti: Mesar je, odkar je prišel v $a-bec, občeval v najuglednejši družbi. V svojo družbo so ga vabili kot Slovenca, pred vsem pa kot izvrstnega družabnika. Tako se je seznanil z vsemi uradnimi osebami: s prefektom, z raznimi sodnimi in apravajni uradniki, s katerimi je večer za večerom sedel skupaj v gostilni ter jih zabaval s svojimi dovtipi in s svojim humorjem. Kasneje se je seznanil s kasirko Milko Jelkovič, v katero se je strastno zaljubil. Najel je zanjo posebno stanovanje in trosil zanjo ogromne novce. V par mesecih je potrošil za njo, kakor zatrjujejo njegovi znanci v Šabeu, najmanj 10.000 do 20.000 dinarjev. Takrat so ljudje prvič je!i sumiti, da bi si Mesar te silne novce zaslužil na pošten način. Meseca avgusta lanskega leta je nenadoma izginil z Jelkovičevo iz Sabca, rekoč, da potuje v Solnograd. V Sabac se je vrnil koncem oktobra in ko so ga znanci spraševali, kje da je bil ves ta čas, jim je zatrjeval, da je bil na letovišču v Solnogradu. Seveda so vsi verjeli temu njegovemu pripovedovanju. Letos po leti je prišel slučajno v pisarno Mesarjevega kompanijona Jiigerja neki srbski trgovec; zalotil ga je baš, ko je imel na mizi rasprostrte razne crteže, v katere je risal pozicije srbske vojske. Trgovec je to naznanil oblasti, a preden je ta uvedla preiskavo proti nje-mu, jo je odpihal preko meje. V Šabeu sta ostala Mesar in Matašević sama ter nadaljevala »trgovino z lesom«, ne da bi jih kdo osumil, da sta v zvezi z Jagerjem. Meseca avgusta pa se je Mesar spri z Jelkovičevo in ta ga je iz osvete naznanila oblasti, da je vohun in da je ona nosila preko Save razna pisma, ki jih je Mesar pisal avstrijski vojni upravi. Na to ovadbo je orožništvo aretiralo Mesarja in Matašiča. Ker so v prilog Mesarju intervenirali razni njegovi prijatelji, naglasajoč, da je Mesar Slovenec in kot tak pač ne zmožen za tako dejanje, ki se mu podtika, so Mesarja kmalu na to izpustili iz zapora smatrajoč za dognano, da ga je Jelknvičeva ovadila zgolj iz maščevalnosti. Med tem se je preiskava proti Matašiču nadaljevala in prišle so na dan take podrobnosti, ki so znova osumile Mesarja. Policija je izvršila pri njem hišno preiskavo ter mu zaplenila vso korespondenco. Pri pregledu teh pisem so našli ogromno materiala, ki silno obtežuje Mesarja. Policija je nato aretirala Mesarja in ž njim tudi Jelkovičevo. Mesar sedi sedaj že v zaporu okrog pol drugi mesec, ne da bi bila preiskava proti njemu še končana. Pravzaprav se o zaporu ne da govoriti, ker je samo interniran v sobi, ki mu jo je iz posebne obzirnosti dal odkazati prefekt. Te dni ga je hotel obiskati neki znanec, toda prefekt tega ni dovolil. Povedal pa mu je, da se Mesar prav dobro počuti, dokaz tega, da kuje ljubavne pesmi na svojo oboževanko — Milico Jelkovičevo, ki ga je ovadila. Prefekt je pokazal odrezke papirja in manšete, na katerih so bile v nemškem jeziku napisane pesmi, opevajoče dražest in lepoto Milice. — Splošno se sodi, da sta glavna krivca v imenovani špionažki aferi Jager in Matašič, dočim je Mesarja najbolj zapletla v to afero šele Milica Jelkovič. Kolikor se je dalo dognati, so se našla v Mesarjevi zaplenjeni korespondenci tudi pisma, ki se tičejo Ljubljane. Ranehovo nasilje. Profesorji na vukovarski realni gimnaziji niso banu po volji, ker so pristaši srbsko-hrvatske koalicije. Od občinskega zastopstva je zahteval, da se ravnatelja suspendira, učiteljstvo pa zamenja z drugim. Občinski odbor v Vukovaru tega ni storil, ker je spoznal, da se gre samo za politično osveto. Občinskemu odboru se je sedaj zagrozilo, da se bodo višji razredi odpravili, nižjim se pa vzame pravica javnosti, ako se ne bo ubogalo »hrvatskega« bana Raucha. Nove svetinje se napravijo v spomin ha priklopljenje Bosne in Hercegovine. Svetinjo dobe vsi uradniki v anektiranih deželah in vse voja- štvo, ki je bilo za časa vojne nevarnosti v Bosni in Hercegovini. , Ossail se je v torek v blaznici Jakob J a pel j. Zaklalo se je v mestni klavnici od 29. avgusta do 5. septembra t. 1. 79 volov, 7 krav, 5 bikov, 192 prašičev, 249 telet, 72 koštrunov in 4 kozliče. Upeljalo se je 2 zaklana prašiča, 15. zaklanih telet in 688 kg mesa. Kolo ukradeno je bilo danes okoli pol 10. dopoldne iz veže na Vodnikovem trgu št. 5, kjer je nastanjena davkanija za mesto, tesarju Ivanu Ivanu Seliškarju iz Dobrove. Kolo je »Graziosa«, je črno pleskano, dobro ohranjeno in vredno 150 K. Pred nakupom se svari. »Slovenska Filharmonija« kon-certira jutri pri popoldanski predstavi Elektroradiografa »Ideal« v hotelu pri »Maliču« od */4 5. naprej. Uradne vesti. Dne 22. oktobra t. 1. bo pri okrajni spdniji v Ljubljani dražba zemljišča vlož. štev. 327 kat. obč. Moste, cenjenega na 21.939 K. Najmanjši ponudek znaša 10.969 K 50 h. * Cerkveno premoženje v Ameriki. Mati cerkev ne občuti krize, ona ima vsega v izobilju. Cenilni urad" je dognal, da je v Združenih državah 1250 milijonov dolarjev v cerkvah zazidanih ter ne plačujejo niti centa davka. * V slovensko ljudsko šolo v Jo-lietu v Ameriki je letos sprejetih 428 učencev in učenk. Na šoli, ki je šestrazredna, poučujejo šolske sestre. Za katoliško vzgojo je gotovo dobro skrbijeno, če je le tudi za narodno. * Poročila sta se v Jolietu Slovenec Jurij Rogi na in Čehinja Frančiška Adamec. * Sinodke v korist družbi sv. Cirila in Metoda prodaja v Clevelandu v Ameriki Franjo Strehovec. Da bi vsi Amerikanci kadili samo njegove smodke! Čast slovenskim Amerikancem, ki ne pozabijo svoje zatirane domovine! * Dobro kupčijo je hotel napraviti neki podjetnik z ženami bivšega sultana Abdul Haiuida. Večina sultanovih žen je bila namreč poslana v svoj domači kraj. Vse te bivše žene je zbral neki ]K>djeten človek, da bi dajal z njimi po raznih mestih predstave. Vmes je pa posegla turška oblast, ki je na meji ustavila in zaprla celo »gledališče«, dokler se končno ne odloči, če smejo bivše sul-tanice nastopati kot igralke. * Grozen prizor. V Berolinu sta napadla dva velika psa štiriletno deklico. Podrla sta jo na tla, grizla po životu, obrazu, rokah in nogah tako, da je bil otrok ves razgrizen. Ljudje so komaj s poleni odgnali podivjana psa od svoje žrtve. Otroka so prepeljali v bolnišnico, vendar je malo upanja, da bi okreval. * Krvni psi za banditom. Dva ducata krvnih psov in vsi železniški detektivi v državi Penitsvlvania zasledujejo bandita, ki je ustavil Oitts-burg & Northern ekspresni vlak, strahova] z revolverjem moštvo in pobegnil i vrečico, v kateri je bilo 5000 dolarjev v zlatu in bankovcih. Dose-daj še niso našli sledu za roparjem. Tudi ni znan natančni znesek, katerega si je prisvojil iz ekspresnega voza. * Izseljevanje v mesecu avgustu. V Severno Ameriko je odpotovalo čez Trst v mesecu avgustu 928, lansko leto v istem času 316 oseb. V Južno Ameriko se je odpeljalo letos v avgustu 348, lansko leto 252 potnikov. Od 1. januarja do 31. avgusta t. I. je odpotovalo iz Trsta v Severno Ameriko 10.963, lansko leto v istem času 2759 oseb. V Južno Ameriko je šlo letos 3199, lansko leto 2960 oseb. Izseljevanje v Severno Ameriko je v primeri z lanskim letom zelo poskočilo. * Zopet zaslužek. Katoliški duhovnik \V. L. Blake v Brooklvnu, N. Y. je izdal oklic, v katerem vabi »verne ovčice«, k novoustanovljeni »zavarovalni družbi proti vicani«. Oklic se glasi: »Z dobrohotnim dovoljenjem visokočastitega C. E. Me Donnell, D. D., škofa brooklinjske škofije, se je cena zavarovanja, to je večno članstvo sv. Vincenca zavarovalne družbe proti vicam na 10 dol. znižala. To se reče, da za vse člane imenovane družbe, so li živi ali mrtvi, kateri so deset dolarjev plačali, bo vsako leto pet tisoč pet sto in osem maš branih. Taki, ki ne morejo deset dolarjev h krati plačati, naj se pogodijo na tedenske ali mesečne obroke, kakor jim bolj prilega«, itd. Naj se premisli: 5508 maš vsako leto za samo 10 dol.! Silno ceno! sti: Obletnicama septembra. — Grafična razstava. — Letošnja vinska letina. — Slovenska bančna filijal-ka v Sarajevu. — Direktni davki v Avstriji 1. 1907. Avstrijske hranilnice leta 1907. — 7. Društvene vesti. 8. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. 9. Oglas;. Zal in Rudabeh. Preložil iz perziščine dr. Karol Glaser. V samozaložbi. Cena 40 vin. Vse tu naznanjene knjige se dobivajo v »Narodni knjigarni« v Prešernovi ulici št« 7. Telefonsko In brzojavna porotna. UIsfeVDOSL — »Slovenski Trgovski Vrstnik < ima v št. 9. sledečo vsebino: 1. Nova slovanska tovarna v Ljubljani. 2. Praktiška geologija. 3. Javna trgovska družba. 4. Kaj mora obrtnik vedeti o obrtnih in davčnih predpisih. 5. Is trgovske prakse. 6. Raznotero- Demonstracija v Trstu. — Protestni shod radi učiteljišča razbit. — Grozna blamaža Italijanov Trst, 23. septembra. Za sinoči ob 8. uri je sklicala kamora javen shod v gledališče Politeama Rossetti, da protestira proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Ko so se pojavili na govorniškem odru kamoristični sklicatelji, so jih takoj socijaldemokratje in Slovenci izzvižgali. Iredentisti so pričeli peti Garibaldjevo htnno, a socijalisti oglušivo žvižgati in kričati. — Ker je bilo skrajno nevarno, da pride v gledališču do pretepa in hujšega spopada, je vladni zastopnik ob groznem tulenju množice razpustil shod, pred-no je predsednik istega otvoril. Nato je prišlo do demonstracij po ulicah. Pred kavarno Volte Chiozza je policija obe stranki razdelila in potem demonstrante razgnala. Na Korsu je prišlo ponovno do demonstracij in spopadov, na kar je policija aretirala več oseb. Do demonstracij je prišlo še na več drugih krajih mesta, a policija je povsod demonstrante z lahka razgnala, ker so bili večina otročaji. Konsignirano je bilo tudi vojaštvo. Ob pozni uri je nastal mir. Ta protestni shod je za kamoro grozna blamaža. Italijani so obljubljali, da pridejo pred »Narodni dom«, ali niso se pokazali. — Uboga Gorizia italiana! Odpravljene olajšave. Dunaj, 23. septembra. Železniško ministrstvo hoče odpraviti beneficije, ki jih uživajo žene in otroci železničarjev glede vožnje na državnih železnicah ter pristojbino za režijske karte zvišati za 60CA. Češki deželni zbor. Praga, 23. septembra. Vsa javna pozornost je osredotočena na jutrišnjo konferenco klubovih načelnikov pri deželnem maršalu knezu Lobko-vicu. Sodi se, da tudi ta konferenca še ne prinese definitivne odločitve, tako, da bo deželni zbor nekaj malega vendar mogel delati. Ogrska kriza. Ti Budimpešta, 23. septembra. Zavladal je popoln kaos. Niti vlada, niti stranke ne vedo, kaj se zgodi. Ministrski svet je bil prisiljen, skleniti demisijo, ker neče Kossuth kontra-signirati reskripta zaradi odgoditve državnega zbora. Tudi časopisje nima nobenega pojma, v katerem smislu se poskusi rešitev krize. Vse bolj prevladuje mnenje, da pride do iz-venparlamentarnega sistema, samo »Alkotmanv« zatrjuje, da Dunaj ne misli na izvenparlamentarni sistem. Budimpešta 23. septembra. Grof Štefan Tisza je nepričakovano prišel sem. Nekateri listi sodijo, da je bil poklican, in da mu je namenjena važna vloga pri rešitvi krize. Budimpešta, 23. septembra. Ustavna stranka je imela sinoči posvetovanje o krizi. Pri ti priliki je neki odlični dostojanstvenik rekel, da na Ogrskem, kakor v Avstriji ni misliti, da nastane prej jasna situ-vacija, dokler ne pridejo nasprotja do skrajnosti in, bo morala krona misliti na oktroi. Bolgarski kralj. Dunaj, 23. septembra. Nuncijatura dementira vest, da hoče bolgarski kralj prestopiti v pravoslavje. Gospodarstvo, — Zakupni razglas. C. in kr. vojaško oskrbovališče v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da razpisuje c. in kr. ui-tendanca 3. voja zagotovitev kruha in ovsa za leto 1910. Zakupne razprave bodo v času od 1. do 28. oktobra v raznih krajih. To zadevajoči razglas je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Končno pojasnilo. V snočni številki »Slovenca« si njegov poročevalec ne drzne več ponoviti inlifii K Wla*Uolwlsvs trttttro. da sem n-u jaz zs zagovor ratull 200 K. Če jih bo £. VVio-dtscher hotel imeti nazaj, mu jih bom dal rade volje. On bosptoh^mdwi JSo^Sef se v »dajno polemiko ne spuščam. Dr. Anton Švigejj 3964 tavetaik S IJatUaa!. Priporočamo mišim rodbinam g koliasko cikorije, k ttftt M pripravna in vestna prodajalka i w Prve tovari-tete, tuzemstva in inozemstva priporočajo Mlf kot na|bol|-to tivUo proti bljevanln, driski, črevesnemu katarju Itd. 3802-4 Za otroke in odrasle. E o o. 0) 22. 23 Cat *S13«- varja Vetrovi Nebo 9. av. 7. aj. 2. pop. 738 4 13 81 si. jug ! jasno 788 9 |9-71 jg I megla 7c8 5 21 8 sr jvzh. sk jasno Srednja včerajinla temperatura 15 1, 13 9 Padavina v 24 undj 0 o mm. Najžalostnejšegasrca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče, gospod jtfiha pantar mizarski mojster in hišni posestnik danes, dne 22. t m. ob polu 7. uri zjutraj po zelo kratki, mučni bolezni v 7 . Ittu starosti nenadoma pre-m nil. Prgreb d agega rajnika bo jutri, v četrtek, dne 23 septembra 9C9 ob polu 6 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. 3565 Svete maše zadušnice se boda služile v raznih cerkvah. Kranj, dne 22 septembra 19(9 Anteni j a Albrecbt roj Pantar,. Mari,a Baraga ro Pantar, Pavla Dernič roj. Pantar. hčere Ivan Baraga, m d učitelj na Koroški Beli, Ivan Dernič, stavbni podjetnik v Radovljici, svaka — Vat vnnkl in vnukisje. Zahvala« 3556 Za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše preljube matere, ozir. tašče, gospe jKarije jKikuž kakor tudi za mnogobrojno s?rem- stve drage pokojnice k večnemu počitku m za darovane vence, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in zna cem iskreno zahvalo. Ljubljana, 22. septembra 1909. Rcdbine: JKiluž, Xoch in Kostanjevec. Zahvala« Za vse dokaze odkritosrčnega sočutja povodom bolezni in smrti naše preblage matere, oziroma stare matere, pramatere in tašče franciske Vifličeve izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo- Posebno se zahvaljujemo preblagorodnemu gosp. c. kr. dvornemu svetniku gospodu Josipu Bil-leku ter vsem p. n gospodom c. kr. uradnikom rudniš<at «levo)acae-a«rodae »pravo. fn poji oŠ Joipjc ii proiaja srcOce ta vretaostic papirje vseh vrst po iKVMB taoTSL Izdajatelj in odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«!