-oStnina plaSanS v gotovini
Maribor, četrtek 19 decembra 1935
Stev 288
(L*to IX. XVI'}
MARIBORSKI
VECERNIK
Hmhlltvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. tl / ralafon uredništva 3440. uprava MK Izhaja razen nedelja In praznikov vaak dan ob 14. url > Velja meaeSno prejeman v upravi ali po polti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogtaae sprejema tatdl oglasni oddelek ^lutra" v Ljubljani t PoStnl čekovni ra«on it. 11.409
,JUTRA’
Rngieški zunanji minister Hoare odstopil
V angleški vladi je zmagal lord Eden in so s tem pariški mirovni predlogi propadli - Bombna senzacija v Londonu, Parizu in Ženevi Edenova izjava v svetu Društva narodov - Sankcije se poostrel
ŽENEVA, 19. decembra. Svet Društva uarodov se je včeraj sestal dopoldne Jn razpravljal o naselitvi Asircev iz Iraka v Sirij!, popoldne pa je svet Društva narodov razpravljal o italijansko-abesin-skem sporu. Predsednik Guinaza je sporočil, da na francosko-angleške mirovne predloge od Italije in Abesinlje še ni prejel odgovora in zaradi tega še ni mogoče napraviti nobenih sklepov. Nato je govoril angleški delegat Eden, ki je na-glašal, da je treba doseči tak sporazum, ki bo sprejemljiv za obe stranki in ga bo odobrilo tudi Društvo narodov. Pariški predlogi niso bili stavljeni zato, da bi morali za vsako ceno in neizpremenjenJ ostati v veljavi. Njihov namen je v -r!av nem izvedeti, kaj mislita o njih I Sija in Abesinija. Če se izkaže, da nimajo temeljnih pogojev za sprejem pri vseh treh strankah, jih tud! angleška vlada no bo dalje priporočala in podpirala. Tudi Laval je naglasil, da je za predloge potrebna odobritev sveta Društva narodov, dokler pa ne prispejo zadevni odgovori, je najbolje, da se o zadevi ne sklepa. Po govoru abesinskega delegata je bilo nato sklenjeno, da se sklepanje odgodi na poznejši čas in se je seja za-kfitsčjla. Večina v svetu je sicer proti pariškim predlogom, vendar pa so vsi odločeni preprečiti vse, kar bi moslo kvariti posredovalno akcijo.
RIM, 19. decembra. Italijanski listi kategorično demantirajo vesti, da je italijanska vlada v načelu že sprejela fran-vosko-an^leški mirovni predlog. Fašistični svet bo na današnji seji sprejel re solucijo, v kateri bo Izraženo popolno zaupanje Mussolini^ in bodo naglašene smernice, po katerih se mora akcija v vzhodni Afriki privesti do popolne zmage.
LONDON, 19 decembra. Angleški zunanji minister sir Samuel Hoare je sinoči čisto tippričakovano odstopil. Ntegov odstop je vzbudil povsod veliko vznemirjenje, ker je bila o njegovi nameri Informirana le njegova najožja okolica. Pa tudi v diplomatskih krogih je delovala senzacionalno, ker se splošno smatra kot nov preokret v angleški zunanji politiki nasproti Italiji v korist Abesinije. Hoare se je šele včeraj pozno popoldne odločil za ta korak, kar je zvečer sporočil Bald-\vinu in ostalim ministrom. Odstop je bil sprejet. Novinarjem Hoare ni hotel dati nobenega pojasnila.
LONDON, 19. decembra. Splošni položaj se je zaradi Hoarejevega odstopa silno poostril, Govori se, da je k demisljl dopomogai tudi Hoarejev preoster nastop proti Egiptu. Glavni povod odstopa pa i ie baje koncept njegovega govora, ki ga !e nameravaj imeti na današnji seji spodnje zbornice o italijansko-abesinskem konfliktu. Koncept je vlada odklonila. Za sejo vlada ogromno zanimanje, ker bo sedaj Hoare govoril kot poslanec in branil svojo politiko.
PARIZ, 19. decembra. Hoarejev odstop je uplival tu kot bomba. V njem se vidi popoln polom pariških predlogov. Ta odstop je tem težji, ker je odstopil tudi tlerriot kot predsednik radikalne stran-
ke v protest proti Lavalovl politiki glede Abesinije.
ŽENEVA, 19. decembra. Hoarejev odstop je napravil tudi tu najgloblji vtis. Upanje na uspeh pariških predlogov je
skopnelo. Hoarejev odstop pomeni Ede-novo zmago. Zdi se, da se bo odbor za sankcije sedaj sestal In sprejel sklepe o postritvi sankcij proti Italiji.
Italijanske postojanke
Abesinci pričnejo veliko južnem bojišču
LONDON, 19. decembra. Sedaj jo nesporno ugotovljeno, da so Abesinci dosegli na severnem bojišču dve veliki zmagi, ki sta znatno omajali italijanske položaje. Obe bitki sta bili skrajno srditi in so žrtve na obeli straneh velike, vendar pa so italijanske večje kakor pa abesinske. Tudi še sedaj se bijejo manjši boji, ki so uvod v večje boje, ki se pričakujejo te dni. Najbolj živahno je pri Makali in Asumu. Abesinci pričakujejo le še prihod cesarja v prve vrste,
omajane
ofenzivo na severnem in na
nakar nameravajo preiti v -splošen napad, katerega namen je, vreči Italijane popolnoma iz Tigreje. Na južnem bojišču se pripravlja tudi ras Desta na nov napad na italijanske položaje. Njegova vojska je moderno opremljena in razpolaga z zadostnim številom strojnic, protiletalskih topov in ima tudi nekaj tankov. V njegovi vojski je več belih častnikov. Svetovalec rasa Deste ji- hilgijski poročnik Frere.
Reorganizacija Društva narodov?
Svet Društva narodov naj bi zamenjal! direktorif velesi! Anglije, Francije, ?Sa!t‘e in Nemčije
LONDON, 19. decembra. Tu se zatr juje, da se bo že v prihodnjih dneh prijelo diplomatsko delo za reorganizacijo Društva narodov. To vprašanje sc zdi sedaj najvažnejše, zlasti z ozirom na naglo nemško oboroževanje. Pričakuje sc, da bo Mussolini toliko obziren, da ne bo takega razvoja dogodkov prikazal kot italijansko zmago in bo na ta način omogočil miren razvoj dogodkov. O sami reorganizaciji Društva narodov pa potrjuje italijanski tisk odkritja londonskega »Stara«. Načrt za reorganizacijo je izdelan v skladu z direktivami pakta štirih in je v tej zadevi govoril to dni že angleški veleposlanik tudi s Hitlerjem. Tudi Laval se zelo zavzema za uresničenje tega načrta ter se zdi, da ga je odobril tildi že Hoare. S tem bi naj se
i vrnila Nemčija v Društvo narodov. Namesto sedanjega sveta Društva narodov hi stopil direklorij, katerega i»i tvorili zastopniki Anglije, Francije, Italije in Nemčije. Ta direktorij hi vršil dejansko diktat v Društvu narodov in v njem nebi bile zastopane ne Rusija ne Poljska, pa tudi ne mala antanta in balkanska zveza. V angleški vladi je najodločnejši nasprotnik tega načrta Eden in mnogi ne verujejo, da bi se dal v Zen« i uresničiti. V vladnih krogih vlada zaradi tega velika zadrega in sploh zanikajo, da bi ta načrt obstojal. (Ta vjsst je z ozirom na Hoarejev odstop očito zasta-| rela. Izgleda namreč, da je bil v angleški vladi za ta načrt le Hoare. — Op. ur.)
t«v problematična in bo volitev novega predsednika sploh povzročila na Češkoslovaškem notranje pretresljaje, so se temeljito zmotili. Včerajšnje zgodovinsko važne seje narodnega predstavništva sc ie udeležilo z glasovanjem 446 senatorjev in poslancev, tako, da je znašala potrebna dvetretjinska večina 278 glasov. Dr. Bsneš je dobil takoj 340 glasov in je bil torej izvoljen z ogromno večino. 0-stali kandidati so dobili le neka j raztresenih glasov, tako n. pr. predsednik Narodnega sveta dr. Bohu mil Nemec samo 24.
Novi predsednik je takoj stopil burno •pozdravljen na predsedniški oder, kjer je prisegel na ustavo republike. Pred Hrad čani so pa čakale nanj častne čete in ogromne množice občinstva. Po vsej (Pragi in republiki se je z bliskovito naglico razširila vesela vest: Imamo novega predsednika! Vlada dr. Hodže je po običaju odstopila in se bo rekonstruirala, toda bistvenih sprememb ne bo. Najbrže bo imenovan le Ber.ešev naslednik v zunanjem ministrstvu, dr. Kamil Krofta. Novi predsednik pa napravi svojo prvo pot v Lane, kjer bo obiskal odstopivšega predsednika dr. T. G. Masaryka.
Odveč bi bilo naglašati, kdo je novi predsednik. Ne pozna ga samo sleherni državljan češkoslovaške republike, ampak tudi vsa Evropa in ves svet. Poleg. Masaryka je za češkoslovaško osvobo-jenje in izgraditev sedanje države najzaslužnejši mož. Vodil je češkoslovaško zunanjo politiko vsa leta do včeraj in posegel neštetokrat z odločujočo roko v tok mednarodnopolitičnih dogajanj, Znane so pa tudi njegove ogromne zasluge za malo antanto, katere duhovni oče jo bil od vsega začetka. Tako stopa na mesto velikega Masarvka veliki Beneš.
Vfz*ja novega svetovnega klanja
Kako bi se razvijali dogodki, ako bi nastala v zaradi poostritve sankcij revolucija
Italiji
LONDON, 19. decembra. V tukajšnjih političnih krogih se prav nič ne prikriva, da je spričo vzhodnoairiškega spora položaj v svetu tako napet, da bi se mogla vsak hip uresničiti strašna eksplozija. Ako poostritev sankcij prot! Italiji tudi ne bi izzvala vojne z Italijo, bi izzvala prav gotovo vsaj revolucijo proti italijanskemu fašizmu. Padec fašizma bi pa izrabila Nemčija za vkorakanje v Avstrijo. Posledica tega bi bil spopad Francije z Nemčijo, na katere strani bi stali po vsej verjetnosti tudi Poljska in Madžarska, k! bi napadli Češkoslovaško. Tu
bi se takoj razvil tudi spopad s sovjetsko Rusijo, za katere hrbtom preži Ja. ponska. Ves ta kaos bi potegnil v svoj vrtinec seveda tudi ostale države, v prvi vrsti v Podonavju In na Balkanu in vzplamtela bi nova strahotna svetovna vojna, ki bi spremenila svet v razvaline. V znamenju teh vizij se bo vršila tudi današnja seja spodnje zbornice, na kateri se bo odločilo, ali bo mogla Baldwl-nova vlada poseči v tok dogodkov tako, da svetovni požar prepreči, ali pa j! to ne bo mogoče. Zaradi tega bo ta seja brez dvoma zgodovinskega pomena.
Novi predsednik Češkoslovaške
Vsa češkoslovaška in svetovna javnost pozdravlja izvolitev dr. Beneša
PRAGA. 19. decembra. Češkoslovaška republika je dobila včeraj novega predsednika. Masarykov naslednik je postal
na tern visokem mestu dolgoletni zunanji minister dr. Edvard Beneš. Tisti, ki so napovedovali, da je Beneževa izvoli-
1 PROTI NEMČIJI KOT RAZSODNIKU, j PARIZ, J 9. decembra. Petid Parisi-| en« naglaša v razpravi o zadnji seji v I parlamentu, da se nikakor ne sme dovo-! lili, tla bi se Nemčija pripravila na vlo-! go sodnika v Evropi, ki bi jo mogla pre-i vzeti, ako se ne likvidira itaiijansko-abe-| sinski spor. Razen tega naglaša lisi, da i j<- neki angleški publicist izjavil, "da zaradi kolonijalnili vprašanj ne sme biti ogrožen mir v Evropi. Na lem stališču stoji tudi francoska javnost.
SOFIJSKI PROCES.
SOFIJA, 19. decembra. Včeraj se je pričela tu glavna razprava proti Damjanu Velčevu in tovarišem zaradi poizkusa prevrata. Za razpravo vlada veliko zanimanje. Vojaškemu sodišču predseduje general Petrov. K razpravi je povabljenih preko 200 prič, med njimi tudi nekateri bivši ministri.
NEMČIJA O SANKCIJAH.
BERLIN, 19. decembra. Nemška vlada bo odgovorila na angleško »Belo knjigo« in bo v odgovoru dokazala, da se je sistem sankcij pokazal kot nezadostno in nenevarno sredstvo za akcijo proti napadalcu.
FRANCOSKO OBRAMBNO POSOJILO.
PARIZ, 19. decembra. Vlada pripravlja razpis notranjega posojila v višini dveh milijard frankov, ki bi se uporabilo za dovršitev in popravilo nekaterih utrdb in za okrepitev državne obrambe.
BREZPOSELNOST NA ANGLEŠKEM.
LONDON, 19. decembra. Število brezposelnih v Angliji je od 25. novembra do 10. dtecembra naraslo za 23.170 it: znaša sedaj 1,918.562.
fhatMotski $mš&wti
mestni proračun za milijon in pol Din
višji od iefošniesa
Davki isti — Proračun MP za skoro 2 milijona Din višji
Posebna komisija za proučavanje proračunskega osnutka za prihodnje leto je svoje delo končala. Novi proračunski o-snutek jc razgrnjen in na vpogled vsem občanom v mestnem knjigovodstvu.
Razhodki novega proračuna mestne občine mariborske so skupno predvideni na 56,136.024 Din ir. na prav toliko tudi dohodki. Novi proračunski osnutek je za 1,694.879 Din višji od letošnjega. Kakor letošnji se tudi novi proračun deli v proračun mestnega zaklada, odnosno mestnega poglavarstva in na proračun Mestnih podjetij. Proračunski osnutek mestnega zaklada je predviden na 23,873.660 in je za 197.184 nižji od letošnjega. To znižanje pa gre predvsem na račun redukcij plač magistratnim uslužbencem, ki bodo po znižanju svojih prejemkov prav hudo prizadeti. Proračunski osnutek Mestnih podjetij pa je predviden na
32,262.364	in je za 1,892.263 Din višji od letošnjega. Zvišanje pa gre na račun investicij pri Mestnih podjetjih.
Proračunski osnutek Mestnega zaklada je razdeljen na 13 poglavij in ima od finančnega ministra predpisano obliko. 0-sebni razhodki so predvideni na 3,715.350 Din in so precej nižji od letošnjih zaradi redukcij prejemkov, kakor smo to že o-menili. Razhodki splošne mestne uprave so določeni na 1,342.200 in so nižji, od letošnjih za približno 10.000 Din. To znižanje gre na račun znižanja ministrativ-nih stroškov. Dohodki splošne mestne u-prave so preračunani na 371.290 in so za okroglo 40.000 Din višji od letošnjih, kar gre na račun zvišanja najemnin za u-radna poslopja.
Dohodki mestnih davščin so v novem proračunu določeni na 16,505.090 Din. Občinske doklade na neposredne.davke so določene na 2,710.000 in so za 397.844 Din manjše od letošnjili. To znižanje pa gre predvsem na račun znižanja osnovnih davkov in znižanja nekaterih občinskih taks. Tako so znižane občinske takse za 10.000 Din, tržnina za 50.000 Din, tehtarina za 20.000 Din, dočim se je plovnimi zvišala od 15 na 20.000 Din. Samostojne mestne davščine so v novem proračunskem osnutku v splošnem predvide ne tako kakor letošnje, le trošarina na vino in vinski mošt je zvišana za 250.000 Din, trošarina na pivo pa za 50.000 Din. trošarina na pivo pa za 50.000 Din. Go-staščina, vodarina in uvoznina so ostale nespremenjene, dočim je kanalščina povišana za 15.000, vodarina za okoliške občine za 10.000 Din, postavka za večjo uporabo vode za 150.000 Din, vodomer-ščiiia pa je znižana od 200 na 150.000 Din. Razhodki v poglavju mestnih davščin
gredo predvsem na račun plač mestnim nastavljenemu za pobiranje in izterjeva-ne'mestnih davščin.
V	poglavju mestnih dolgov vidimo, da je mariborska mestna občina v letošnjem letu odplačala precej svojih dolgov, ki so se od 63,791.755 znižali na 60,125.597 Din, pri čemer pa seveda ni upoštevano posojilo za nove šole v magdalenskem okra ju. Postavka anuitet je v novem proračunskem osnutku za 319.000 nižja od letošnje. Anuitete in odplačila tvorijo tretjino vsega proračuna mestnega zaklada, kar je nedvomno veliko breme za mestno občinsko gospodarstvo. Toda kljub temu občina točno odplačuje svoje obveznosti, v čemer se kaže tudi dobra davčna morala.
Razhodki za ceste, ulice in trge so v novem proračunu predvideni na Din 2,359.900 in na prav toliko tudi dohodki. Med postavkami so se zvišali izdatki za škropljenje cest in sicer za 54.000 Din. Za ceste, ulice in trge pa se črpajo viri tudi iz regulacijskega sklada, ki je v novem proračunskem osnutku predviden na
465.000 Din. Prispevek za, gasilstvo je predviden na 106.500 Din, za zdravstvo pa je določenih 2,055.500. Razhodki socialnega skrbstva so določeni na Din
2.902.390 in so za 231.000 večji od letošnjih, kar pa gre na račun zvišanja stal nih podpor večjih izdatkov za mestno o-skrbnišnico, mestno ljudsko kuhinjo in na račun mladinskega socialnega skrbstva. Razhodki za šolstvo so določeni na Din 1,347,480, za znanost in umetnost pa na 228.100 Din, kar pomeni, da so za 160.000 Din nižji od letošnjih. To znižanje pa gre na račun dejstva, da je občina že izplačala ISSK Mariboru odškodnino za prostor v Ljudskem vrtu. ki ga je dobil Sokol. Postavka za obrt, trgovino in industrijo je predvidena na 301.000 Din in je za Din
119.000 višja od letošnje. Zvišanje gre predvsem na račun pospeševanja obrti. Za vojaštvo je določenih v novem proračunu 20.000 Din, za raznoterosti pa
1.008.390 Din.
V	novem proračunskem osnutku so predvideni dohodki Mestnih podjetij na
32,262,364	Din. Največ vrže mestni blagajni elektriško podjetje in plinarna in sicer okrog 16 milijonov dinarjev. Dohodki avtobusnega prometa so predvideni na 2,621.500 Din. Med razhodki pa je predvideno za amortizacije 6, milijonov Din, za osebne razhodke 2,719.000 Din. za razne javne dajatve, vzdrževanje obratov pa skupno 22,593.271 Din. Od tega zneska je predvidenih okroglo 17 milijonov dinarjev za investicije.
Otvcniev mariborske alpinistične šole
O vremenskih prilikah, podnebju in drugih sorodnih problemih je predava! včeraj v alpinistični šoli Z. O. S. P. D. univ. docent dr. Reja iz Ljubljane
Hvalevredna je zamisel zimskošportnega odseka Slovenskega planinskega društva v Mariboru, da po vzoru ljubljanske »Skale« organizira visoko alpinistično šolo z zaokroženim predavateljskim programom. Otvoritveno predavanje je bilo včeraj zvečer v dvorani tukajšnje Ljudske univerze. -Navzlic skrajno slabemu vremenu se je odzvalo precej lepo število zanimancev, ki so pozorno sledili zanimivim ter poučnim izvajanjem univ. docenta dr. Oskarja Reje iz Ljubljane. Obžalovati je le, da ni bila dvorana primerno zakurjena. Alpinistično šolo je otvoril s primernim pozdravnim nagovorom načelnik omenjenega odseka SPD odvetnik dr. Igor Rosina, nakar je povzel besedo docent dr. R e j a, čigar izvajanja povzemamo v kratkem v sledeče vodilne misli:
Vreme jc za vsakega planinca bistvene važnosti. Pri ekspedicijah pa je pomembne važnosti poznanje podnebja. Podnebje je namreč rezultat vremenoslovnih
dognanj v teku daljše dobe. Sestavni či-r.itelji vremena so zračni pritisk, potem temperatura, vetrovi, vlaga, oblačnost in padavine. Zračni pritisk pada z višino. Na kvadratni cm je ta pritisk enakovreden kilogramu. To zmanjševanje zračnega pritiska pri vzponu v planine bi moglo biti med razlogi takozvane gorske bolezni. Morda se vzrokom priklučuje tudi okolnost, da je z naraščajočo višino vedno manj kisika. Pri obravanju temperature je osnovne važnosti toplota, ki pa ni identična s temperaturo. Radi takozvane refleksije v zračnem prostoru v višini do 50 km in pa radi absorbcije toplotnih elementov po zračni pari in vlagi se toplota proti zemlji vedno bolj zmanjšuje. V tem jc vsa skrivnost dejstva, da narašča toplota in pripekanje solnca na planinah z višino. Odtod pojav potemne-nja kože, kar se pa ne dogajq radi baha-rije po promenadi in kavarnah s temno poltjo, kakor zatrjuje predavatelj, ampak vrši tek) to reakcijo v samoobrambi ored
morebitnimi posledicami solnčarice. Za presojo vremena je važno poznanje vetrov. Ob pojvu takozvanih dolinskih in gorskih vetrov moremo za trdno pričakovati za 24 ur naprej lepo vreme. Napoved vremena v splošnem pa se ravna po situaciji, ki jo stvarjata južni veter (široko) in severni veter, ki sta v neprestani stalni borbi za nadvlado. Rezultat te borbe prinaša kakovost vremena. Široko nam daje oblake in dež. severni veter prinaša lepo vreme. Radi vzpona južnega vetra v višave, dozori položaj v tisti točki, ko ne zmore ozračje v tem ši-roku več vzdržati vlage, ki se sprosti v obliki oblakov dežja, toče, snega in drugih padavin, kar je pač odvisno od temperaturnih in drugih prilik. Ta južni veter se prevali na severni fronti v tako-zvani »fen«, ob katerem se taja sneg in iz katerega nastajajo povodnji. Tudi je predavatelj obrazložil pojav meglenega morja, ki nastaja v kotlinah, kjer se kot rezultat učinka, ki nastane radi neprekinjenega p ropa jan ja talnih mrzlejših plasti in višjih toplejših, stvarja takozvano megleno morje, ki je za planinca vedno dobrodošlo znamenje obetajočega se lepega vremena.
Odlični predavatelj je ob zaključku pojasnjeval na podlagi poučnih in lepih skioptičnih slik še nekatere druge pojava iz vremenoslovja in alpinistike, kakor na primer ledenike, ledeniška vrata itd. Tudi je obrazložil verjetnost bližajočih se padavin ob pojavu oblakov v obliki gosjega peresa, pajčolana itd., ki prinašajo dež.
Hvaležni poslušalci so nagradili docenta dr. Rejo za njegova odlična izvajanja s toplim aplavzom.
Smuške prireditve v Mežici in na Peci
Dne 22. dec. t. 1. bo vztrajnostna tekma za prvenstvo Koroškega zimskošportnega podsaveza na 18 km dolgi progi Mežica—Kotlje do smučarske koče pri Pokrovu. Start ob pol desetih v Mežici, cilj pri smučarski koči pri Pokrovu. Tam se razglasijo tudi doseženi rezultati. Prijave in žrebanje startnih številk po prihodu avtobusa v Mežico.
V	koroškem podsavezu včlanjeni klubi ! se vabijo, da pošljejo na to tekmo čim- j več tekmovalcev.
Pred dnevi' smo objavili v časopisju.1 da bo od 24. do 31. decembra 1935 viso-koalpinski smuški tečaj na Peci. K temu objavljamo danes še program, ki jc sledeči: Arlberška šola, poleg tega še spe-cielr.a obdelava kristijanij. terenskih in prečnin skokov, uporaba kože morskega psa, derez, pikina itd., na poledenelih obronkih, vaje v smuku, višinska razlika 500 m, na strmem terenu slalom ter kombinirana smuk in slalom. Tečaj se bo vršil po znanju .tečajnikov. Teren okoli koče je za vsakega tečajnika. Ko že nekaj pridobi sc popelje v višje lege. Dopoldne bodo vaje na terenu, po kosilu eno uro teorija, potem zopet na terenu praktične vaje. Tečajniki se bodo grupirali po znanju.
Da bo dana možnost posetitj tečaj tudi manjpremožnim smo znižali dnevno prenočnino in tečajnino na 35 Din. trikrat hrana, prenočnia in tečajnina pa na oskrbo za petkratno prehrano dnevno, 30 Din. Tečaj se lahko prične na željo prijavljencev že 23. decembra t. 1. in se na željo tečajnikov lahko podaljša do 6. januarja 1936. V tečaj se sprejmejo interesenti najkasneje do 1. januarja 1936. Oni, ki hočejo vstopiti v tečaj dne 23. decembra, morajo poslati prijavo S. P. D. v Mežici najkasneje do 20. decembra. Ponovno pozivamo cenj. smučarje na ta tečaj na Peci, ki ho za njih velike koristi.
cena mala, a dejstvo je. da je bil ves spored skrbno izbran, malo je bilo napak in akademija bi ugajala tudi razvajenemu očesu, čudim se, da ni nihče podal kako poročilce o stvari sami. »Saj ui vredno, to se je ja vršilo tta deželi, kaj bi pisarili!?« Tu obravnavati vse točke je odveč. Po prireditvi je padla opazka, ki me je spravila do tega pisanja. Poslušajte: Moška deca je nastopila s puškami. Slično so imeli na akademiji Sokola 1. v Mariboru, ki je žela največ odobravanja. Stvar je lepa in vzgojnega pomena. Po točki ploskanja ni hotelo biti konca. Nekdo je dejal: Tyrš bi se razjokal, če bi to videl! — O, da, Tyrš bi se gotovo nad nečim drugim zjokal. Podati pravilno kritiko ne zna vsak. je težko. Sklenimo še trdneje svoje vrste in pomagajmo rajše drug drugemu! Zidajte, zidajmo! Zdravo!
Ptujske MMtte
Sokolske utsle
Sokolska župa v Mariboru prosi svoje članstvo, da se udeleži jutri ob 9. uri dop. maše zadušnice za pokojnim F. Grafenauerjem v stolnici, zvečer pa komemoracije.
Sv. Trojica vSk>v. goricah. Dne 8. decembra se je tu vršila slavnostna akademija. Obsegala je deset točk. Bilo je mnogo dela, ki je bilo lepo in častno izvršeno. Lepo število pa. ni vedelo, kaj jim ie na ta dan storiti! Lastna hvala
Gledališka predstava v Ptuju. Dramat-sko društvo v Ptuju je priredilo v tej se-ziji že drugo predstavo in sicer so nam prikazali v torek 17. t. m. veseloigro v treh dejanjih »Cerkvena miš«. Mestno gledališče je bilo razprodano do zadnjega kotička. Kar se tiče igre, je sodba v splošnem zelo ugodna. V prvi vrsti zasluži vse priznanje g. Avgust Spat. ki jo kot režiser in inscenator vse prav dobro izpeljal in se tudi v vlogi bančnega uradnika Schiinzla s svojim sigurnim nastopom odlično izkazal. Odlična igralka pa je brezdvomno učiteljica gdč. Mimica Mlakarjeva, ki je nastopila v vlogi Sisie Sachs. G. St' -'.e Krek je barona Tomaža Ulricha sicer dobro igral, vendar je bil v svoji vlogi nekoliko premalo živahen. Dobro sta odrezala Bernard Kralj v vlogi barona Franca Ulbricha in .lože Kunčič. ki je igral grofa Friedricha Talhaima-Gdč. .ložica Ceh kot tajnica je prav dobro igrala, le v drugem in tretjem dejanju ni pokazala tistega življenja, kakor si ga je avtor igre zamislil. Gg. Letič_ v vlogi (Juapila in Horvat kot direktor Feliks sta svoji nalogi popolnoma zadostila-— V splošnem je uspeh igre pokazal SR” nost Dramatskega društva in naših d>-mačih igralcev, ki jih je občinstvo nadgradilo z navdušenim in dolgotrajnim-dobravanjem.
Nesreča na lovu. Pred dnevi sta šla 331elni viničar Simon Pšajd iz Drstcijft pri Sv. Urbanu in njegov gospodar Ant. Hrga na lov na zajce. Ko sta stala na preži, nekoliko odaljena drug od drugc' ga. se je nenadoma pojavil dolgouhi pred Pšajdom. Hrga je naperil puško proti zajcu in sprožil. Po nesreči pa ic zadel svojega solovca Pša.ida naravnost v hrbet. Težko ranjenega Pšajda so morali spraviti v ptujsko bolnišnico.
Vlom v šolske prostore v Vurbergm Dnč 25. novembra, t. 1. so vlomili v prostore šolskega vodstva v Vurbergu. Vlomilec je splezal skozi kletno okno v klet. r.ato se podal v prvo nadstropje, odprl vrata z vitrihom, ter se lotil omare, v kateri se nahajajo vse šolske in pisarniške potrebščine. Pri odpiranju zaklenjeno omare je nepridiprav porabil silo. Kor pa ključavnica ni popustila, je začel pritiskati na vrata in omaro tresti, da se ie velika steklenica črnila v omari prevrnila in se vse črnilo razlilo po uradnih spisih. Vlomilec je odnesel papir, peresnike* peresa; svinčnike in razne druge predmete, med temi tudi uradno štampiljk0 krajevnega šolskega odbora. Poizvedovanja za vlomilcem so ostala dolgo časa brezuspešna in šele pred nekaj dnevi je bil neki učenec 4. razr. zasačen, ko jo ukradene predmete pri Sv. Martinu prodajal. O tem so bili obveščeni orožniki, ki so izvršili hišno preiskavo pri starših dotičnega učenca in našli tamkaj pri vlomu ukradene predmete. V omari so se nahajale tudi hranilne knjižice z večjo svoto, katere pa je vlomilec pustil '.a mestu.
redu.
Odličen *ef.
Knjigovodja: Blagania ni v Manjka 200 Din.
Šef: Jih bo moral pač plačati blagajnik.	....
Knjigovodja: Blagajnik je v. -
raj umrl	.	.
Šef: Potem vknjižite teh 200 Dm kot
izdatek za venec, ki mu ga ne bomo .kupili.
M a r i b o r u, dne 19. XII. 1935.	Mariborski	»V	e
tttiuMmke m jkrtiske mmm
Velika pridobitev za Maribor
Nekaj mesecev so že Mariborčani z zanimanjem opazovali prenovitve :ia vogalni hiši Gosposke ulice in Glavnega trga, ki jo je od trgovca Kavčiča kupil tovarnar mesnih izdelkov g. Josip Ber.ko iz Murske Sobote. Po načrtih priznanega arhitekta inž. Saše Deva je dobila zgradba povsem moderen izraz, pri tem pa je ohranila vse značilnosti starega zgodovin skega poslopja, tako da služi lahko za vzor. kako. se morajo take stare zgradbe adaptirati za moderne trgovske svrhe. Zlasti zbuja pozornost prenovljeni kip Marije, ki ga je mojstrsko renoviral umet nik Ivan Sojč. Vse to dokazuje, da itna novi lastnik g. Josip Benko res fin umetniški čut, ker je bila njegova želja, da naj se pri adaptacijah čim najbolj varuje starinski značaj poslopja, ki tako lepo har-monira z ostalo okolico. Še bolj kot zunanjost, pa zasluži priznanje notranjost. Z redko podjetnostjo nam je g. Benko pri redi] na najprometnejši točki Maribora najmodernejšo prodajalnico mesa in mes nih izdelkov v državi. Vsa notranjost kaže izredno posrečeno združitev praktičnosti in elegance. Vse blešči v niklju in kromu, stene so obložene z belimi kera-mitnimi ploščami do stropa, strop belo lakiran, tlak iz diskretno se odražajočih rdeč:h keramitnih plošč, sredi vsega pa dominira vsa v steklu in niklju izvršena ogromna prodajna miza. Tudi razkošna razsvetljava je prilagodena enotnemu stilu. Ogromne hladilne naprave so naj-moderneje urejene. Pa tudi za nastav-ljer.ee prodajalne je preskrbljeno v vsakem oziru. Imajo zelo praktično oblačil-nico vsak s svojo lastno omarico, krasno in higienično urejeno umivalnico. In vse to je delo pridnih domačih rok. Gradbene preureditve je izvršila tvrdka Šlajmer & Jelenc, vso notranjo opremo pa mariborski obrtniki. Podjetnost lastnika tvrdke g. narodnega poslanca Josipa Benka zasluži res vse priznanje, k novi pridobitvi na mu iskreno eastitamo.
Dež — sneg — brozga — čof!
Včeraj popoldne so v Mariboru dogr.a-
li, da je zaloga »šinakljev« v Mariboru premajhna. Dežek se je bil premešal s snegom in stvorih se ;'e čisto svojevrstna mešanica, ki ji pravimo -brozga«. Položaj je bil takšen, da so morali ljudje s ■ preluknjenimi čevlji ostati doma, ostali pa so brodili po mlakužni brozgariji, toliko da niso utonili. Raznih idil ni manjkalo. Sedaj je ta čofnil v brozgo do kolen. Toda ti so še imeli srečo. Tupatam je kdo spodrsnil in se zleknil kakor je dolg in širok po mlakužnih tleli. Takšnih prizorov je bilo zlasti r.a periferiji nemalo. Snegec je še naletava! preko polnoči in je kmalu nato odnehal. Meščani, ki imajo telefone, pa so v jutranjih urah zaman vrteli svoje telefonske aparate, kajti moker sneg je bil opravil svoje delo. Pretrgane žice ležijo preko streh, ulic In trgov. Mnogi pa se povprašujejo: Kedaj bo kabel...
Novi čehoslovaški konzul v Mariboru.
V	soboto popoldne pride v Maribor novi čehoslovaški konzul ljubljanski g. Min-jovski. V nedeljo si bo ogledal tukajšnja gospodarska podjetja in bo prebil nedeljo v krogu svojih tukajšnjih rojakov.
Jugoslovansko-češkoslovaška liga. Ob priliki prihoda g. konzula Minjovskega
v	soboto 21. t. m. ob 18. v Grajski kleti izredna odborova seja. Člani vabljeni.
Razpis ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju. . Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju, razpisuje dijaške ustanove za šolsko,leto 1935-36. Pred riost pri prejemanju štipendij imajo v vsakem primeru taki marljivi potrebni prosilci. ki so s pokojnim gospodom Antonom Kolencem v sorodstvu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega sreza, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. Za posamezne štipendije ni določena gotova svota. Kuratorij določa po vsakokratnih razmerah in po stanju dohodkov višino posameznih naklonitev in osebe štipendistov. Ustanova za visoke šole je namenjena dijakom visokih šol, kakor u-
niverze, tehnike, visokih trgovinskih šol, umetniških akademij in dr. ne glede na to, ali so v tuzemstvu ali v inozemstvu. Posebna določila glede ustanov za dijake srednjih šol. Ta ustanova je namenjena dijakom gimnazije, trgovske šole, meščanske šole ali drugih srednjih šol v Celin. Sorodnikom gospoda Antona Kolenca pa se smejo te ustanove podeljevati tudi na takih šolah izven Celja. Prošnje r.aj se vlože izključno pismeno na naslov: »Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke predsednika dr. Ernesta Kalana, advokata v Celju, kjer se dobijo podrobna pojasnila, do 1«. januarja 1936. Visokošolci morajo vlagati prošnje izključno le na od kuratorija izdanem tiskanem formularju. Srednješolci vložijo navadne prošnje brez takega formularja. Prošnjam je treba priložiti spričevalo o izpitu, kolokvijih itd., pri prosilcih, ki se sklicujejo na sorodstvo ali svaštvo z zapustnikom ali na to, da so doma iz gornjegrajskega sreza pa tudi listine, s katerimi dokažejo te svoje trditve (krstni list, rodbinski izkaz, potrdilo župnega ali občinskega u-rada itd. Vsem prošnjam je priložiti u-radno listino o premoženjskih razmerah (ubožno spričevalo). Prošnjiki, ki zatajijo kakoršnokoli denarno ali naturalno podporo, katero že uživajo od koderkoli, se bodo brezpogojno zavrnili, če tudi bi bili še tako potrebni. Srednješolci, ki se ne poslužujejo tiskanega formularja, morajo napisati prošnje na celo polo. V vsaki prošnji je navesti naslov, na kateri naj se vrnejo dokumenti in pošljejo obvestila.
V	prošnji je navesti, kam je prosilec pristojen.
Na pobudo mariborske Tujsko-pro-metne zveze je bil včeraj v sejni dvorani zbornice za TOI skupen občni zbor ljubljanske in mariborske zveze za tujski promet. Zbor je bil manifestantnega značaja in je mariborsko zvezo zastopal g. ravnatelj Loos. Obravnavala so se vsa pereča vprašanja našega tujskega prometa in tujsko-prometne propagande. O zadevnih pomembnih sklepih bomo še poročali.
Predavanje o škrlatinki na roditeljskem sestanku I. dekliške meščanske šole.
Ker se je pojavilo na šoli nekaj slučajev škrlatinke, je na roditeljskem sestanku, dne 17. tm. predaval upravitelj Zdravstvenega doma g. dr. V r t o v c c o prenosu, poteku in posledicah škrlatinke. V svojem poljudnem predavanju je predavatelj predvsem podučil matere, kako lahko ločijo škrlatinko od manj nevarnih ošpic in kaj naj takoj ukrenejo v slučaju obolenja. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Starši so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem izkušenega predavatelja.
Največ škode je na drevju. Zapadli sneg je povzročil na drevju precejšnjo škodo. Veje mladih dreves so se pod težo snega upognile in polomile.
Koroški Slovenci. Jutre petek se udeležimo sv. maše zadušnice ob 9. uri predpoldne v stolni cerkvi po umrlemu našemu narodnemu borcu Francetu Grafenauerju. Zvečer ob pol 7. uri pa komemoracija v dvorani na Aleksandrovi cesti 6.
»Nekaj misli o abesinski vojni« je naslov predavanju, ki ga priredi za svoje člane in druge rezervne častnike uprava mariborskega pododbora UROIR. Predavanje bo v petek 20. t. m. ob 20. uri, v dvorani restavracije »Novi svet«, Maribor, Jurčičeva ulica. Na predavanje vsi iskreno vabljeni!
Javna šahovska velesimultanka Iva Lešnika bo, kakor smo že poročali, 21. t. m. v Gambrinovi dvorani. Prijave ša-histov, ki niso člani šahovskih klubov, se sprejemajo v kavarnah »Astoriji« in »Jadranu«. Simultanka bo zanimiva še zaradi tega, ker bo tudi mariborski ženski šahovski svet poslal na bojišče svoje zastopnice.
V	nedeljo, dne 22. decembra t. 1. ostanejo trgovine v mestu Mariboru celi dan odprte. Združenje trgovcev za mesto Maribor.
Našim malčkom pod božično drevo, lepo slikanico! Priporoča se knigarna Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova c. 13.
černtk« Jutra
Mariborski natakarji prirede dne 19. decembra t. 1. v Gambrinovi dvorani ob 21 uri božično veselico s plesom, nakar že sedaj opozarjamo cenj. občinstvo.
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Maverjeva in Sirakova, jutri v petek pa Vidmarjeva in Savostova lekarna.
Mednarodni slepar aretiran v Mariboru.
Mariborska policia je včeraj aretirala 29 letnega Žida Julija Friedmana, ki je pristojen v Donavsko banovino in ga zasledujejo oblasti skoraj vseh evropskih držav. Izdajal se je za odvetniškega kon-cipienta in kot tak je izvršil več prevar. Izgnan je iz Belgije, Francije, Nemčije, Avstrije, kjer je povsod nastopal pod tridesetimi raznimi imeni.
Poškodbam podlegel. Preteklo noč je okoli polnoči dotrpel 56 letni krovec Peter Sodec z Oska pri Sv. Trojici, ki so ga pred dvema mesecema pripeljali v mariborsko bolnišnico z zlomljeno hrbto-nico. Ko je pri sosedu kril streho, je padel z nje in se smrtno poškodoval.
Cirkularka je nevarna. Žagarju Alojza Trofeniku iz Maribora je včeraj cirkularka odrezala dva prsta na levi roki. Iskal je pomoči v bolnišnici.
Za šalo... Včeraj popoldne sta se v Oplotnici na škednju za šalo tepla 301etrii posestnik Ferdinand Smogavc in njegov prijatelj. Pri preizkušanju moči je Smogavc tako nesrečno padel, da si je nalomil desno nogo v kolku. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
Otroka je odložila. K Mariji Brezniko-
vi	v Dajr.kovj ulici je pred tednom prišla neka mlajša, 24 letna ženska in ji izročila 4 mesečno dete s prošnjo, naj ji ga varuje tri dni. da si bo poiskala službo. Toda mlade matere ni bilo več nazaj. Breznikova je zadevo javila policiji.
Vlom v Vinarski ulici. Neznani storilec ie preteklo noč vlomil v stanovanje pred delavca Ivana Bedrača v Vinarski ulici in pokradel za 3000 dinarjev razne obleke in perila.
Kokoške... Posestnici Tereziji Pun-gartnikovj v Hotinji vasi je neznani tat preteklo noč ukradel iz zakljenjenega kurnika 30 kokošk.
Ni miru... Posestniku Jakobu Pavšku iz Jazbine pri Črni so drzni tatuni ukradli vso obleko, perilo in čevlje v skupni vred »osti okoli 2000 dinarjev. Delavcu Francu Šraju iz črne so ukradli vso obleko in perilo v vfednosti okoli 1000 Din.
Požar na Grajskem trgu. V noči na četrtek okoli pol 12. ure je nastal na podstrešju poslopja na Grajskem trgu ogenj, ki je povzročil neznatno škodo. Ogenj so pogasili stanovalci hiše še pred prihodom gasilcev. Vzrok nastanka požara ni znan.
Domačije gorijo. V Laznici pri Limbušu je zgorela posestniku Ivanu Kocutarju viničarija z vsem inventarjem. Škoda zr.aša okoli 30.000 dinarjev.
Kako vreme se nam napoveduje. Dunajska vremenska napoved pravi: Snežiti bo nehalo, koncem tedna pa bo bržčas zopet začelo.
Ulovite k tooMu&etfa
Dajte nam davčno upravo v Marenberg!
V	Marenbergu je bila do leta 1928. davčna uprava, ki se je takrat preselila v Slovenjgradec, potem pa v Prevalje. Ukinitve davčne uprave v Marenbergu ni občutil trg sam, temveč ves sodnijski okraj. Sedaj je ta davčna uprava v oddaljenih Prevaljah in je od rok našim davkoplačevalcem. S to premestitvijo je imela tudi država škodo, in to radi tega: 1. Davčna uprava mora imeti stike z davkopla&evalci, da lahko daje potrebne informacije. Ker pa je davčna uprava predaleč, ne zmorejo sredstev za vožnje v Prevalje. 2. Uradniki na davčni upravi ne poznajo dovolj razmer v tem sodnem okraju, zato se pri odmeri davkov godi marsikomu krivica. Če pa so uradniki dobro informirani o razmerah, pa te krivice izostanejo in kmet bi uvidel, da so mu davki pravično odmerjeni in bi jih tudi plačal. Ta dva glavna razloga naj bi dovedla merodajne faktorje do spoznanja, da bi Marenbergu vrnili odvzeto davčno upravo.
Novi evangelski pastor. Prejšnji pastor g. Frank, ki je opravljal tudi v ma-
jtran 9.
4 PREDNOSTI
imate pri
URAR J W IN JUVELIRJ1«
H. ILGER JCUCM SINU
MARIBOR, GOSPOSKA UL. »
Prvovrstna izpeljava po najnižjih cenah. — Prvovrstna kakovost. Največja izbira.
Plačilo na obroke, brez povišanja cen. Cenik brezplačen.
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Danes, četrtek, nepreklicno zadnji dan najboljSega iilma Frančiške Gaalo-ve »MAMICA«. Od jutri dalje
..Neustrašljivi Tarzan"
Popolnoma nov film, ki presega vse dosedanje. Sodeluje svetovni prvak v plavanju, tudi ženska vloga je zasedena z najlepšo kra sotico. Pripravita se »Kraljev valček« (Kavarna Tomazoni). Willi Forst, Pavl Horfoigcr, Helli Finkenzeller.
Matineja. Frankesteinova nevesta.
Kino Union. Danes zadnji dan H. del »Bedniki«. Od petka sijajna veseloigra »Njegova .Visokost — postrešček«.
REPERTOAR.
Četrtek, 19. decembra ob 20. uri: »Ma-lomeščani«. Red A.
Petek, 20. decembra: Zaprto.
Sobota, 21. decembra ob 20. uri: »Vest«.
Premiera. Red B.
Nedelja, 22. decembra ob 15. uri: »Ma-lomeščani«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Majda«. Znižane cene.
Premiera Rostandove trodejanke s prologom »Vest« bo v soboto. 21. t. m. za red B. Pisatelj Maurice Rostand je v »Vesti« posegel globoko v rane, ki jih je zasekala svetovna vojna v milijone rodbin. Drama je ena najboljših v tovrstni literaturi, pisana s pesniškim zanosom, je pa tudi odrsko prav učinkovita. »Vest« je naštudira! ljubljanski režiser C. Debevec kot gost. Zasedba:
V	mukah vesti zvijajoči se Francoz Mar cel je Nakrst, nemški profesor Holder-lin, njegova žena in Angelika, ki jim je Marcel ubil v svojni sina, oz. ženina, so P. Kovič, Kraljeva in Rasbergerjeva, francoski duhovnik je Gorinšek, knjigarnar Frauschlieb Košuta, služkinja pa Go rinškova.
Okoliško občinstvo opozarjamo na dve nedeljski predstavi po znižanih cenah, zlasti na popoldansko predstavo Kreftove izredno lepo uspele in privlačne tragikomedije »Malomeščanl«. — Zvečer ponove Kozinovo temperamentno in zabavno opereto »Majdo«.
renberški evangelski občini verske obrede, je bil premeščen v Banat. Na njegovo mesto je bil imenovan g. Albrecht.
Vpliv sankcij. Naši kmetje v okolici se pritožujejo, da ne morejo prodajati svojega lesa. Tudi naše žage, so deloma omejile obrat. Nedvomno gre to na račun sankcij proti Italiji, ker se je največ lesa iz Dravske doline izvaižalo v Italijo. Pač pa je zadnji tedeu šlo mnogo božičnih drevesc v druge kraje naše države.
Uradni dan v Marenbergu. Sedanji občinski odbor je s trudom spet dosegel da bo vsak mesec enkrat uradoval sre-ski načelnik v Marenbergu. To uradovanje se je že prej vršilo, a je bilo ukinjeno. Saj je za spodnji del našega sreza velike važnosti, kajti naši kmetje nimajo denarja, da bi šli po informacije v oddaljeno Prevalje. Kako velike važnosti je to uradovanje za Marenberg se je pokazalo prejšnji ponedeljek, ko je sre-ski načelnik bil v Marenbergu. Pri njem se je zglasilo mnogo strank, ki so prišle z raznimi zadevami. Občinskemu odboru vsa čast. da je to dosegel.
Smučarji. Meja vas kliče. Posetite za božične praznike našo mejo. Gotovo je mnogo takih med vami, ki še ne poznate težkoč življenja tu ob meji. pridite in manifestirajte narodno zavest! Smučarski tereni so krasni, smuka je izborna.
EVGENIJ SABANOV:
KOMAN
»Uničiti človeštvo, vse človeštvo, tudi njo?« je pomislil. »Ne, nje ne. Nikoli. Ob njej se moje maščevanje ustavlja. Le za njo živim, le za njo delam, da bi ji ustvaril veliko življenje in zapustil slavno ime. Toda čemu, ako človeštvo uničim? To je strašno, nesmiselno, blazno...«
Pričel je nervozno hoditi sem in tja po sobi.
»Sprejmem ali ne? Treba se je odločiti.«
Ko je čez ivakaj minut potrkal na vrata njegove sobe dr. Servacij Evarist, je pa bil njegov sklep vendarle že jasen:
»Sprejmem. Ustvaril bom ogromne pošasti, poslal jih nad človeštvo, da se maščujem nad njim in mu pokažem svojo moč, toda dalje moje maščevanje ne sme seči. Ko bo cilj dosežen, mora napočiti preostalemu človeštvu nova doba. V njej bo zaživela veliko življenje tudi Apolonija...«
Obrnil se je k vratom in zaklical glasno:
»Naprej!«
»Dobro jutro, profesor!« je pozdravil dr. Servacij Evarist. Upam, da mi ne
uničite veselega pričakovanja? Ste se odločili? Sprejmete moj predlog?«
»Sprejmem.«
»Kolosalr.o. Saj sem vedel, da ste edini človek na svetu, s katerim mi bo mogoče delati ir uresničiti svoje velike načrte. Kdaj pričnemo?«
»Lahko takoj. To se pravi, ko uredim doma svoje osebne zadeve in se vrnem s pripravami, serumi, asistentom ...«
»Vi imate asistneta?« ga je prekinil dr. Servacij Evarist.
»Da. Z menoj dela že več let. Brez njega dela ne morem nadaljevati.«
»Je zanesljiv?«
»Popolnoma.«
»Najinih namenov mu pa ne boste odkrili?«
»Zaenkrat vsekakor ne.« .
»Dobro. Treba ga bo pridobiti šele polagoma. Imate še koga?«
»Hčer...«
»Odraslo?«
»Dvajsetletno.«
»In kaj nameravate z njo?«
»Pripeljati jo sem.«
»Nemogoče.«
Dr. Servacij Evarist je poskočil, ka-1 kor bi ga pičil gad.	1
»Zakaj?«
»Ker ne sme praga mojega gradu nikoli prestopiti ženska noga.«
»Se bojite žensk?«
»Da. Ob njihovi navzočnosti ni mogoča nobena zares velika stvar. Oslabe nam voljo in končno — so le one krive, da se mučimo na tem nesmiselnem svetu. Ako njih ne bi bilo, ne bi bilo tudi nas in človeštvo bi samo po sebi izumrlo. Zato jih sovražim in preziram. V mojem gradu za žensko ni mesta.«
»Potem ga tudi za mene ni,« je dejal trdo profesor Kabaj.
»To naj pomeni?«
»Da preklicujem svojo obljubo, ako ne dovolite, da se preseli z menoj in z mojim asistentom k vam tudi moja hči.«
»Svojega najvišjega načela ne morem prekršiti.«
»Obžalujem. Tudi jaz ne morem pustiti svoje hčere same v svetu.«
»To je strašno!« je skoraj kriknil dr. Evarist in pričel kakor nor begati po sobi. Potem se je nenadoma ustavil pred profesorjem in vzkliknil: »Postala bi poguba.«
»Čemu neki? Mirna je, skromna in diskretna. Živela bi tu skoraj neopaženo Zaradi nje ne bi bilo čisto nič moteno moje delo.«
»Ne morem...« je obupno zaječal dr. Evarist.
»Potem mi dovolite, da se poslovim ...«
»Je to vaša zadnja beseda?«
»Zadnja.«
Dr. Servacij Evarist se je znova usto-pil pred svojega gosta in dejal zbegano:
»Sinoči ste me prosili vi za premiŠlje-valni odlog, sedaj prosim jaz vas. Dovolite- mi, da odidem in na samem premislim.«
»Prosim.«
Dr. Evarist je jadrno odhitel, tako jadrno, da mu nihče ne bi bil prisodil sedem križev. Ko se je pa čez dobre pol ure vrnil, je bil ves skrušen in star.
»Popustil sem,« je vzdihnil. »Prvič v življenju. Dobro se sicer zavedam, da po prihodu vaše hčere ne bom imel več mirne ure, toda svojo namero moram uresničiti. Za t'a silni cilj doprinesem tudi to največjo žrtev.«
»Hvala vam,« je vzkliknil profesor Kabaj. »Pokazali ste, da ste mož. Za mojo odločitev ste žrtvovali svojo.«
»Toda moja žrtev je večja ko vaša.«
»Zakaj?«
»Sam ne vem. Tu notri kljuje temna slutnja, strašna slutnja, da bo ta ženska uničila vse: mene. moje načrte, moje delo...«
»Ena sama komaj dvajsetletna ženska, ki je povrhu še moja hči?«
h živ&jekja m svela
Mls Unlversal.
Pred nedavnim se je vršilo v San Franciscu zanimivo tekmovanje za naslov Mis Universal, katerega izid so povsod pričakovali z ogromnim zanimanjem. Zanimivo je namreč, da so se stavile na tekmovalke precejšnje zahteve in ne samo pogoji, kakor so bili doslej v običaju pri tovrstnih tekmovanjih. Topot niso namreč zadoščali lepi obrazi, mične noge in druge takšne stvari, marveč so morale polagati tekmovalke poseben izpit v kuhanju, jezikih, plesanju, vožnji avtomobila itd. V tej nelahki konkurenci je ostala zmagovalka mis Gloria Macdonald, ki je dobila nagrado 1000 dolarjev in razen tega še naslov Mis Universal.
Proces proti Leharju.
Te dni se je zaključil pred pariškim civilnfm sodiščem velik proces, v katerem je znani francoski pisatelj Magrar-gues tožil znanega skladatelja operet Franca Leharja radi plagiata, libreta znane operete »Zemlja smehljaja«. Ma grargues je v svoji tožbi trdil, da je li
breto »Zemlje smehljaja« plagiran in povzet po njegovem odrskem delu »Rumeni jopič«. Magrargues je zahteval od Leharja odškodnino v iznosu 100.000 frankov in 20% od čistega dobička operete »Zemlja smehljaja«. Tožba pisatelja Magrarguesa pa se je zavrnila, ker se je sodišče prepričalo, da libreto Lehar-jevo »Zemlje smehljaja« ni plagiat toži-te;jevega »Rumenega jopiča«.
Uspeh giroplana.
V Parizu so napravili v nedeljo zanimiv poizkus z novo konstrukcijo tako-zvanega »giroplana«, t. j. letala, ki se dviga v zrak in v njem vzdržuje s pomočjo velikega vodoravno pritrjenega vijaka, in torej brez kril. Zaradi tega se tako letalo lahko dvigne v zrak kar z mesta navpično navzgor. Nerodno je pa bilo doslej pri giroplanih premikanje naprej. Pri novem aparatu je srečno rešen tudi ta problem. Letalo se lahko pomika dalje kakor vsako drugo, seveda počasneje. Pri nedeljskem poizkusu je napravil giroplan krog 500 m samo v višini 14 m nad zemljo in se potem spustil na tla točno na mestu, s katerega se je dvignil.
Razno
VINO	DIN	7.-—
prvovrstno, bufet, Pobrežje, Gosposvetska 56. 	5667
AFRIK, ŽIMO.
vato. žimnico, otomanc, kau-če. naslonjače v veliki izbiri nudi najceneje Novak. Vetrinj ska 7, Koroška 8.___________4285
DIJAK
išče dijaka kot sostanovalca. Pock, Jugoslovanski trg 3-1, desno.	5797
ŠKARTIRANA JABOLKA
od 5 kg naprej po 1 Din prodaja Jakob Kuntner, Maribor, Kopitarjeva 12.	3799
Sobo odda
Službo dobi
TRGOVSKO POMOČNICO.
izurjeno v trgovini s porcelanom, steklom, emajlirano in aJuminirano posode sprejme takoj Albert Vicel. Gosposka ul. 5.	5798
Stanovanle
4 PREDNOSTI IMATE
Stanovanji, soba in kuhinja ter dve sobi in kuhinja v stari hiše za Din 500.— v novi hiši Din 650.-— oddam. Maribor, Smetanova ul. 59.	5790
Sveže
dnevno v trgovini
JOS. SKA as A
Glavni trg (rotovž).	5631
-
Kupujte svoje po* Irebiilne pri naših inserentih l
Lepa svila
od Din 10*— naprej
5460
SOBA
se odda takoj v podnajem.; Strossmajcrjcva ul. 28-11 nad-str.. stanovanje štev 9 55121
Trpinov bazar
pri naših Inseren-
kupujte tlh °«laluJt®
■ Službo Ište
KROJAŠKI POMOČNIK
išče nameščanja tudi kot prak tikant v boljši delavnici s sta novanjem in hrano, plača po dogovoru. Govori srbško in nemško. Nastop takoj. Ponud be na upravo »Večernika« pod »Takoj«.	5789
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naž iskreno ljubljeni, nenadomestljivi soprog, oziroma oče, tast, stari oče, gospod
Franc Polic
posestnik
včeraj ob 22.15. uri po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 61. letu starosti preminul.	,
Pogreb dragega pokojnika bo jutri v petek 20. decembra ob pol Ib. uri iz mrtvašnice v Studencih na studenško pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto 21. decembra ob 8. uri v cerkvi svetega Jožefa v Studencih.	5800
STUDENCI pri MARIBORU, dne 19. decembra 1935.*
Žalujoči ostali.
Tovarna mesnih izdelkov JOSIP BENKO
odpre na najprometnejši točki Maribora, na VOSlU Glavnega trga in GoSPOSke Ulice
v petek dne 20. decembra 1935^
tvojo novo preurejeno prodajalnico.
Stara prodajalna mesnih izdelkov na Aleksandrovi c.19 ostane Se nadalje v obratu.
Nova prodajalna na vogalu Gosposke ulice in Glavnega trga v lastni hiši, je urejena najmoder-neje in najhigijeničneje s posebnimi hladilnimi omarami, tako da bo dobilo občinstvo tudi v letnem času vedno vse mesne izdelke in meso v svežem in zdravem stanju.
Za obilen obisk se priporoča tvrdka
JOSIP BENKO
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RA DIVO J REHAR v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav
STANKO DETELA v Maribora.