Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 3. maja 1957 štev. 99. Leto XI. 'XVII!.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vaak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejemau v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni £ck. rač. št. 11.409 JUTRA I Baskovski jattuse! Ni jih bilo mnogo, ki bi še pred tednom dni vedeli, da je nekje v Španiji v tepi baskovski deželi mesto Guernica, staroslavna baskovska prestolnica in božja pot. Danes je Guernica postala slavna, ne rad: nečesa dobrega ali plemenitega, marveč radi nezaslišanega barbarstva, ki ga ni pomniti v svetovni zgodovini in ki je v zvezi s to bivšo baskovsko Prestolnico, nad katero so se znašli nem-' ški bombniki in preizkusili uni&evalno učinkovitost novih zažigalnih bomb na nedolžnih otrocih in ženah. Španska tragedija je doživela v Guernici prvo strahotno predznamenie bodoče vseuniče-valne vojne. Sedaj vemo, da ni računati v bodoči vojni z nikakšnim prizanaša-niem, ki se ne konča nit*, pred otrokom ’n živalijo. Guernica je postala simbol neizrečene mržtije in sovraštva, ki ne Pozna nobenih meja. Ob Guernici se je ves svet zgrozil. Dvignil se je protest Proti uničevanju nedolžnih življenj po nemških bombnikih. Nastne vprašanje: 8 kakšnimi občutki bo doživljal nemški n&rod morebitni primer, da se v slučaju konflikta znajdejo tudi nad nemškim teritorijem sovražni kombniki. da pokončajo zzažigalnimi in drugimi morebiti še usod nejšimi bombami življenje nedolžne nemške dece in nemških žena? >. . Dežela katoliško zavednih Baskov se !e dvignila v odporu proti takšnim voj-nim metodam ter izrekla svoj j’ accuse ffoti onim, ki uničujejo življenje dece ka-toli§kih Baskov v imenu katoliško Špance misli, za katere zmago so odredili tol iški škofje mnogokje goreče molitve. ^ Zvezi s protestno in obrambno akcijo ®askov pa so se razvile zanimive stvari, ki.Še niso prodrle v ospredje javne infor-nJ,iranosti. Senzacionalne navedbe so se s’>šale ob priliki pojava baskovske dele-&cije v Parizu, kjer je vodilni član bakovske katoliške stranke Basterecha po-al sledeče poučne in zanimive izjave: „ *Na$ sedanji položaj je zelo resen. Mi n'smo več v borbi proti generalu Francu, j^rveč proti hitlerjevski Nemčiji. Go-°vo ne veste, da se nahaja v Devi. za-pdno od San Sebastiana, nemški gene-ya*ni štab, ki mu pripadajo tudi številni astnikj neke druge tuje sile. Nemški ge-Jeratoi štab je zbral čete z vseh front. a nudi v borbi, ki se mu zdi odločilne ažnostj, najmočnejši udarec. Pred pri-n'Zr!° 6 tedni je prispela v Pariz neka b**1? osebnost, ki je izjavila v imenu "h»ke vlade, da se hoče pogajati z za-Pnikom Baskov v svrho sklenitve senatnega miru. Izjavili so nam. da bodo vzeij Bilbao na drug način, čc ni mo-nil } n;imi sporazum. Mi smo to odklo-s 1 'n zato se sedaj maščujejo. Vse. kar napovedali, se točko za točko izpol-naJ°' ^e’aM so- da bodo poslali proti na« 100 bombnikov. Sedaj so tukaj in voj',rnanika vse v svrho obrambe naših d|rai| v’ Toda mi ne bežimo. Zabarika-.*'mn se v dobro pripravljenih pose bomo branili do zadnje Tajni pakt med USA in Veliko Britanijo NEWYORK, 3. maja. Havas poroča: »Ne\vyork Times« prinašajo senzacionalno vest, da se bo Roosevelt ob priliki svoje desetdnevne vožnje po mehiškem zalivu na rušilcu »Mauphet« največ bavil s proučavanjem obsežnega osnutka, ki mu ga Se predložil eden od najvidnejših ameriških parlamentarcev in v katerem zatrjuje, da je preti sestavo tega osnutka sondiral teren na vseli merodajnih mestih v Londonu, Navedena ugledna ameriška osebnost je stavila Rooseveltu tehtno utemeljeni predlog tajnega pakta o nenapadanju med Združenimi državami ameriškimi in Veliko Britanijo, kar bi USA omogočilo, da koncentrirajo skoro vso svojo pomorsko oboroženo silo v Tihem oceanu. iondonci si pomagajo s kofesi LONDON, 3. maja. V noči na soboto je izbruhnila stavka avtobusnega osebja. Vse avtobusne proge mirujejo. Stavki se je priključilo tudi avtobusno osebje Iz province. V celoti stavka preko 145.000 avtobusnih šoferjev in sprevodnikov, samo v Londonu 25.000, ki se jim je priključilo 120.000 iz ostalih predelov. Radi in — nogami zastoja avtobusnega prometa je nastal po ulicah neverjeten naval ljudi, tako da je policija komaj zmogla urejevati promet. Na ulicah so se pojavila kolesa, katerih število je tako naraslo, da je njihov nenavadni pojav spominjal na dneve generalne stavke v letu 1926. Poraz japonske vlade pri volitvah 11 (0), neodvisni 25, razne stranke 9 (32) Stranka Tohakai je že zahtevala odstop TOKIO, 3. maja. Pri včerajšnjih parlamentarnih volitvah je dobila stranka Min seito 179, (doslej 205), mandatov, stranka Seijukaj 175 (doslej 171) mandatov, socialistična stranka 137 (18). Showakei 19 (25), Kokumin Domei 11 fl5), Tohaki vlade generala HajaŠija, Češ da je vlada doživela pri volitvah težak poraz. V krogih obeh največjih strank vlada radi velike zmage največje zadovoljstvo. Potop frankovske okiopnlce ..Espana BILBAO, 3. maja. Republikanska leta- ^ah "■ umnu nranm ao zaunjc ^ ‘»Janke, ker bomo rajši umrli, kakor ki- P°dvr2emo Nemcem. Hočejo razde-Žeie ^ za Po1 baskovske de- W’ v bi na ta na2in izsiliH T>redaio Bil- no L , bi ga ,10te,i zavzeti za vsako ce-^istrV mani PoSSknc!ovanega. Našo in- »trin !]0,b' "hoteli, naše tvornice. v katerih str0i„, aj pr'2el' s Produkcijo tankov in se Našega fosforja prostega železa k 'IJ0 Polastiti, ki ga potrebuje Nemči-težu-s,v°ie oboroževanje in ki ga more le Ulj»raniti. Naših pristanišč so si zaže-S() najboljša ob atlantski obali.« Sv,Jtu rn£kritja so napravila po vsem • z>asti pa v Londonu in Parizu, sil a so potopila- Francovo oklopnico »Espa-na«, ki se je potopila pri Santandru. Po drugih vesteh je »Espana« trčila na neko Stavka v Hoilywoodu NEWYORK, 3. maja. V Hollywoodu je izbruhnila stavka. Okoli 2500 dekoraterjev, slikarjev, monterjev in brivcev, mino, katerih so frankovski minonosci v množinah polagali v severno španskih vodah. tako da so radi tega onemogočene priprave za približno 50 novih filmov. 1500 rajhovsklh vojakov v San Sebastianu? LONDON. 3. maja. Še nepotrjene vesti pravijo, da je izkrcal nemški parobrod v San Sebastianu 1500 nemških vojakov v polni vojni opremi. V tem slučaju bi se mednarodni položaj nedvomno zelo zaostril. Reševanje bilbajskih žena in otrok da zaščiti transporte beguncev. Frankova vlada je dala zatrdilo, da ne bo motila LONDON, 3. maja. Pričelo se je prevažanje žena in otrok iz Bilbaa v Sant Jeanf de Luz ob francosko južno zapadni obali V Bilbao je prispela nemška torpedovka, Neurath v Rimu BERLIN. 3. maja. DNB poroča: Zunanji minister von Neurath je odpotoval v Rim, da vrne svoječasni obisk grofu Cianu. — Goring prenočil na Bledu BLED, 3. maja. Ob vrnitvi iz Italije v Nemčijo je pripotoval nemški minister Goring na Bled. Sprejema ni bilo nobenega, ker je potoval kot zasebnik. Na prevozov. Zatrjujejo, da ni ob tem obisku pričakovati posebnih senzacij. Bledu je izstopil in tamkaj prenočil. Preko Jesenic se je odpeljal naprej v Mona^ kovo. potop britanskega parobroda radi trčenja z našim „Plavnikom“ tanski parobrod »Alccto« (900 ton), ki se je po petih urah potopil. Rešeni so bili samo trije člani posadke. OSTENDE, 3. maja. Havas poroča: Ob 4.30 sta trčila na Severnem morju radi goste megle nedaleč svetilnika Nordige; naš parobrod »Plavnik« (2130 ton) in bri- iio globok vtis. Situacija je sedaj takšna, da se nahajajo oddelki generala Mole 18 km >red Bilbaom. Napovedujejo se skorajšnje odločilne borbe, ki bodo silno kr- vave, tembolj, ker so baskovske čete uredile vzhodno Bilbaa železno brambno linijo, ki je ne bo mogoče zlahka in brez velikanskih žrtev razbiti. Ljubljana — Maribor 3:1 (1:1) Rezultat ne pove mnogo. Ljubljana je sicer porazila Maribor, toda bila je to zmaga, ki ni bila prepričevalna. Od enaj-storice, ki sodeluje v liginih tekmah, smo pričakovali mnogo, mnogo več. Po včerajšnji igri se res ne čudimo porazom 8:0, 6:0 itd., ki jih je slovenski predstavnik pred nedavnim doživel v tekmovanju za državno prvenstvo. Tudi ni predstavljala enajstorica homogene celote, kar bi lahko pričakovali od moštva, ki igra v ligi. Povdariti moramo sicer, da so nekateri poedinci zelo dobri, drugi pa so zopet predvajali nogomet, ki malikuje igri povprečnega nogometaša. Vsi igralci pa so sicer zelo močni in robustni, toda precej neokretni in premalo gibčni. Radi tega ni bilo videti nobenih fines v igri. Nogomet, ki ga SK Ljubljana goji po včerajšnjem vzorcu, ne more navdušiti, ker se vse preveč uporablja telesna sila. Ta način igre, ki nalikuje na geslo »zmaga za vsako ceno« se pri nas ne bo mogel udomačiti_____ Reprezentanca Maribora, ki je včeraj nastopila, gotovo ni bila najboljša, kar zmoremo. Nekateri igralci so bili postavljen: m mesta, kjer običajno ne igrajo. Tako na primer se napadalna vrsta ni mogla povzpeti do dominantne vloge, ker je bila leva stran prešibka. — Pavlin ni krilo, posebno pa ne levo. Tudi notranji trio se ni povsem razumel in je bilo zlasti dodajanje netočno. Razen tega so bili napadalci v gotovih trenotkih prepočasni in telesno prešibki, v kazenskem prostoru pa premalo odločni. Tudi krilci niso bili na višini, saj jih včasih sploh ni bilo. Obramba absolutno lsi bila v formi ir. si je zlasti vratar privoščil nekaj težkih napak, ki so imele za posledico, da je Ljubljana zmagala. O tekmi sami ni mnogo povedati. Na-likovala je skoraj kakšni prvenstveni tekmi. Bila je ostra, včasih tudi preostra, v splošnem pa se je gibala na povprečni višini. Seveda tudi ni manjkalo incidentov, kakor je že to običajno, kadar nastopi v Mariboru kakšno ljubljansko moštvo. K sreči pa se je ta incident, ki je bila posledica preostre igre. kmalu poravnal in se je ostali del tekme odigral v mejah dovoljene igre. Značilno je, da se je tajnik LNP v prvem polčasu postiral za golom Maribora, kjer je vratarju Švaigholerju grozil, da bodo že v Ljubljani z njim obračunali... Švajghofer se je namreč v samoobrambi posluževal nekih akcij, ki so očividno razburjali gospode iz Ljubljane. Seveda se je tudi g. tajnik LNP po nalogu policijskih organov moral odstraniti izza gola. Mnenja smo, da bi g. tajnik moral vedeti, kje je njegovo mesto, ne gre pa, da bi z raznimi medklici lrHiral ter vznemirjal igralce, kakor se je to včeraj pripetilo in kakor so izpovedali igralci Maribora. Sodil je g. Bergant. Prizadeval si je, da bi tekmo končal v redu in če se mu je to posrečilo, je to zasluga discipliniranosti obeh moštev. Sicer pa je napravil prece> pogrešek in to zlas-ti v presoji offsidov in faulov, za katere na splošno začudenje, včeraj nj imel mnogo smisla. O tem spregovorimo še v jutrišnji številki. V predtekmi so juniorji SK Železničarja premagali kombinacijo junlorjev ISSK Maribora in SK Rapida v razmerju* 3:1 (3:0). Sodil je g. Kopic. Kolesarska dirka MKP Na 136 km dolgi progi 'Maribor-Celje-Žalec-Maribor je priredil včeraj Maribor- Stran 2. Mariborski »VeSernlk« Jntr* M ih&adm mkui Umd §e m siamska giasia m;bmtm- « MfSt tttfiZ loge k zkonu o narodnih šolah, ki jih bo redigiral poseben odbor in sprejeli razne druge v šolstvo, zadružništvo obmejnega šolstva i. dr. posegajoče predloge. Predsednik je zaključil krasno uspelo zborovanje s pozivom, da nadaljuje uči- V Mariboru, dne 3. V. 1937. r /MtM* teljstvo e proučevanjem v vaškem otro-koslovju in razumevanja bistva kmetstva! Mi pa delo obmejnega učiteljstva motrimo in spremljamo z največjimi sini' t patijami, prepričani, da sc res naši o®" mejni prosv. pijonirji! Včeraj zjutraj ob 4. je umrl v Ljubljani na svojem stanovanju Pred škofijo št. 18 koncertni vodja Glasbene matice in ravnatelj ljubljanskega Državnega konservatorja, naš za slovensko glasbo najzaslužnejši mož g. Matej Hubad. Velike so zasluge tega odličnega glasbenika in glasbenega vzgojitelja za razvoj in pro-cvit naše pesmi in naše glasbe. Vse njegovo življenje in delovanje je bilo ena sama nepretrgana veriga dela in očetovske skrbi za napredek in razvoj ljubljan- ske Glasbene matice, ljubljanskega kon- servatorija, državnega Narodnega gleda- 9 —- lišča v Ljubljani, katerega zaslužni intendant je bil, ter drugih naših kulturno glasbenih zavodov. Nad našo domovino je legla globoka žalost ob vesti, ki je .naznanila, da ni več med živimi nmogoza-služnega očeta slovenske pesmi. Za Matejem Hubadom žaluje vsa Slovenija, vsi naši kulturni in umetniški zavodi. S svojim delom si je zgradil v srcih nas vseh svetal, pomemben spomenik. §osiiadatska satiaim steuktum iimhšk aSme Proučevanje naše vasi in n‘enega šolstva Te dni je v krčevinski šoli zborovalo učiteljsko društvo Maribor levi breg. Lepa udeležba in jedrnat dnevni red sta pričala, da vodi naše obmejno učiteljstvo dosledno evidenco perečih stanovskih, pedagoških in nacionalnih vprašanj. Zborovanje je otvorii in vodil dolgoletni društveni predsednik g. Mirko Vaud a. Pred prehodom na dnevni red se je v vznesenih besedah spomnil velikega, prijatelja in vzgojitelja učiteljstva, nacionalnega borca in junaka pok. d r. L. P i v-k a ; dalje neustrašnega stanovskega in narodnega borca pok. Josipa Lapajneta iz Cerkelj, ter mladega, idealnega učitelja in tovariša pok. Radovana Cvetka. Vsem v spomin so navzoči zaklicali trikratni '>Slava!« V otvoritvenih besedah je g. predsednik razločno in obširneje podčrtal, da je in ostane svoboda v političnem in kulturnem udejstvovanju ideal prepričanja slehernega discipliniranega, program in načela Jugosl. učit. udruženja poznavajočega in po njem se ravnajočega člana JUU. Vsakdo, ki čuti notranjo potrebo, vstopati in delovati v raznih političnih in kulturnih organizacijah, naj v teh propagira one svoje cilje, težnje in naloge, ki ne spadajo v ožji program skupne stanovske organizacije, njegova dolžnost pa je, da vse to vrši v skladu z načelnim stališčem skupne stanovske organizacije in strokovnih vprašanj. Le iz nerazume- ski kolesarski podsavez kolesarsko dirko, k: je imela namen, da določi dva dirkača, ki bosta sodelovala na kolesarski dirki Beograd-Sofija. Start in cilj včerajšnje dirke sta bila izpred igrišča SK Železničarja na Tržaški cesti. Startalo je 13 konkurentov, ki so se plasirali takole: l, Štefan Rozman 5:03.45, 2. Gregorič (Mislinje) 5:03.46, 3. Pajei (Korotan, Mežica), 4. Raniftl (Železničar), 5. Sodec (/Maraton). 6. Lozinšek (Železničar). S tem sta si Rozman in Gregorič zagotovila udeležba na etapni vožnji Beograd-Sofija. vanja programov političnih in kulturnih organizacij na eni ter učit. stanovske organizacije na drugi strani so razlagati pojavi napačnega gledanja na JUU, izstopanja članov radi vstopa v kulturne organizacije i. sl. JUU je povsem demokratičen stanovsko-učiteljski parlament z najširšo svobodo in enakopravnostjo v okviru izrazitega stanovsko-strokovnega programa! Komur je za stanovsko slogo, enakopravnost in dobrobit, ta spada in vztraja v vrstah borcev JUU! Po objavi dopisov in situacijskega poročila je podal poročilo blagajnik g. R. Augustinčič iz Št. lija. Nato se je vršila volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino JUU. Temu je sledila najzanimivejša točka dnevnega reda. Predsednik g. M. V a u-d a je predaval o temi »Poskus opazovanja vaškega otroka in njegovih življer’-skih slikah«. Uvodoma je podal kra-t t pregled dosedanjega delovanja na polju proučevanja slovenske vasi in njenega šolstva, zatem očrtal metode opazovanja otroka sploh. Po tej pripravi je navzoče vodil s seboj na opazovanje vaškega otroka v raznih situacijah — življenjskih slikah, tako n. pr. na vaško cesto, k otroškim igračam in žepom, k otroškemu delu, vstajanju, .na šolsko pot, ob žetvi, na polje — pašo, k radostim in bridkostim, ob nedeljah' itd. ter ob vsaki teh prilik pokazal na posebnosti otroške duševnosti in duhovnosti in nato ugotovil kot reasumacijo teh opazovanj razlike med vaško in mestno deco in iz tega sledečo potrebo po razlikovanju ureditve vaške in mestne šoie in zastavitve dela vaškega in mestnega učitelja. Na koncu je formuliral šest pogojev za sodoben razmah vaške šole. Po soglasno sprejetem predavanju se je g. Sardoč iz Št. lija v Slov. gor. iskreno zahvalil predavatelju za temeljito, življenjsko pristno in točno podme življenjske slike z vsemi pripadajočimi pedagoško-psihološkimi napotki. Zborovalci so nato obravnavali pred- Učiteljsko društvo za Maribor, desni breg, je postavilo v svoj triletni program zahtevo po proučevanju naše zemlje v gospodarskem pogledu, kajti na osnovi spoznanja, v kakšnem okolju živi naš človek, bo mogoče temeljiteje prodreti v njegovo življenje in v njegovo duševno strukturo. Takšna poglobitev pa je za učitelja prepotrebna, ker more ta le ob podrobnem poznavanju okolja in človeka pravilno usmeriti svoje vzgojno delo. Šele temeljito fundirano in do podrobnosti dognano vzgajanje lahko rodi dobre sadove. Na zadnjem zborovanju omenjenega učiteljskega društva smo slišali zanimiv referat o gospodarskem ustroju ozemlja občine Limbuš. Števrlke so prikazale strašno nesorazmerje, ki obstaja v posestnem oziru med občani omenjene občine. V občini je 325 zemljških posestnikov. Od teh poseduje 197 posestnikov (60%) do 1 ha, 97 pos. (30%) do 5 ha, 16 pos. (5%) do 20 ha, 7. pos. (2%) do 50 ha in -S pos. (3%) nad 50 ha zemlje. Več ko polovica zemljških »posestnikov« ima zemlje manj od 1 ha. To ne more zadostovati za preživljanje in je torej jasno, da morajo iskati ti ljudje kruha drugod. Pa tudi oni. ki imajo do 5 ha zemlje, živijo skraino slabo, ker svojih pridelkov ne morejo vnovčiti za denar, ki bi odgovarjal produkcijskim stroškom. Prav tako niso mnogo na boljšem tisti, s posestvi od 5—20 ha, ker nimajo vino, sadje, hmelj in drugi pridelki cene, ki bi odgovarjale onim, po katerih mora plačevati kmetovalec tovarniške, in ostale za gospodarstvo neobhodno potrebne produkte. Največ je potemtakem posestnikov, ki žive v težkih, slabih in obupnih razmerah, saj tvorijo večino s svojimi 90%. Ti mali posestniki so naši slovenski ' udje. Dvajset večjih ln največjih posestev pa imajo v rokah gospodarj>-tute-rodci, od katerih je pretežno odvisen slovenski viničar, dninar in mali kmetovalec. Prav zavoljo posestnega razmerja so prisiljeni zapuščati občani grudo in iskati za lužka — kruha drugod. Sploh pa je značilno, da je med ^"9 družinami na "odrfčjtt občme samo 5*> č?sto kmetsk’h dnržiii, dočim so ostale obrtniške, železničarske. uradnike, viničarske, dninarske in delavske (mišljeni tovarniški delavci). Vseh občanov je 2294. Nad 80% teh je delavcev, med katerimi tvorijo pretežno večino viničarji in dninarji (poljski delavci). Dninarji imajo za svoje delo prosto stanovanje, hrano, včasih košček zemlje in 2.50—3 Din dnevno. Njihova stanovanja so večinoma slaba, nehigije-n-ska, hrana za običajno številne družin^ ni zadostna. Tako se razvijajo otroci dninarjev pod dokaj neugodnimi pogoji! Že v zgodnjih letih morajo služiti kot pastirji (napo! hlapci), vajenci in tovarniški delavci. Še slabše je z viničarji, ki imajo skoraj cigansko življenje, ker se po večini ne ustalijo pri enem gospodarju (radi prevelikega izkoriščanja). Skrajno slabe socialne prilike imajo za posledico mnogo nezakonskih otrok. Izkoriščanje teh je že v mladih letih brez-obzirno! Posestne razmere, skrajno slabo &0" spedarsko stanje in pomanjkanja zaslužka doma je vzrok temu, da odhaja mladina s trebuhom za kruhom pomnoževat mestni zaposleni in nezaposleni proleta-rijat. To so izkoreninjenci, ki kolebajo med vasjo in mestom. Gospodarsko stanje se močno odraža v telesni in duševni razvitosti otrok. Ti so srednje in slabo nadarjeni, s 6. in ■?* letom pa duševno malo razviti. Tudi i>a starše močno vpliva gospodarska teža in nimajo mnogo smisla za šolsko obra-zovanje otrok. K vsemu temu doprinašajo svoj delež še slabi in neprikladni šolski prostori, ki izdaleka ne odgovarjajo zdravstven^1 zahtevam 20. stol. Značilno je tudi t°: otrokom na področju te občine ni petja, ki ga izven šole skoraj ne čujete- To je bežna slika gospodarsko-social-nih razmer v občini Limbuš, ki jih je Pr*' kazal referat v okviru triletnega progr3' ma omenjenega učiteljskega društva-Študijsko dek) bo v bodoče še poglo^' Ijeno, kajti to so šele prvi začetki na tet’1 področju. Tudi drugod začenja prodirati učiteljstvo v gospodarske razmere, ki so te' melj vsej socialno-kulturni nadstavb^ Učitelji se zavedajo, da bodo mogli P*T vilno usmeriti svoje vzgojno delo šel® takrat, ko bodo do dobra spoznali, kakšnem okolju raste otrok. Oračem trde ledine želimo obilo uspeha! V rali 1« M e oldoftumi nvt&mUU mi Usum tipe Zamislite si, kako bi vam bilo pri srcu, če bi nekje v mariborski okolici ob priliki svojega sprehoda recimo po kamniškem drevoredu kar nenadno zagledali lepo pisanega tigra, ki se vam preko polj potuhnjeno približuje. Kaj bi storili? Nič! Mraz bi vas oblil po hrbtu, obstali kakor okameneli in bi se niti ne ganili z mesta. Odreveneli bi in tudi če bi vam kdo dal v roko orožje, da pomerite v pošast, bi ne imeli toliko moči v rokah, da bi ga držali, kaj šc da bi streljali ali pa celo zadeli... Nam se k sreči te nadlege ni treba bati. So pa ljudje na našem planetu, ki bivajo ob afriških in azijskih pragozdovih. Tem ljudem se dogaja to malddane vsak dan. Ob takih srečanjih zmaga tisti, ti je hitrejši in spretnejši. Navadno se pojavljajo tigri in levi le v manjših skupinah po dva ali trije skupaj. Mesto Jai-pttr pa je postalo v tem pogledu prava izjema, ker ga obiščejo dnevno kar cele trume krvoločnih tigrov. Že nad leto dni opsujejo tamkajšnji prebivalci (doma- čini), da se pojavljajo tigri nenadno in nenavadno v velikem številu in se priklatijo celo prav do mestnih ulic, kjer si poiščejo svoj plen in se nato zopet oddaljijo. Domačini sam; te izpremem!'e na morejo doumeti, ker so jih v prejšnjih letih kaj lahko pregnali, medtem ko se danes te krvoločne zveri ne dajo kar tako zlepa odgnati, dokler niso dobilo kaj pod zobe. Redkokedaj se je v prejšnjih letih tiger lotil človeka. Danes ga poišče že kar v njegovem bivališču, kar na domu. Krvoločnost se je stopnjevala, črede so se pomnožile, tako da izgloda vse mesto, kakor da bi bilo krog in krog oblegano od te rjoveče, krvoločne zverjadi. Še bolj čudno pa je to, da re tigri ne bojijo več ognja jn se vsaki svetlobi približajo 'brez strahu. Dvajset kilometrov od mesta Jaipur leži vasica Dagote, kjer so prebivalci stalno izpostavljeni tigrovski nadlegi. V enem samem me*ecu beležijo 15 člnve-lških žrtev in enako število ranjenih. Do- mačini so si v samoobrambi zgradili okrog vasi visoke lesene barikade odnosno pregraje, da bi na ta način zaščitili naselje pred napadi. Za barikadami korakajo straže, oborožene do zob. Vsak večer plapola iznad ograje veliki ogenj, ki si ga zakurijo stražarji. Zgodilo se je neke noči nekaj, česar niso pričakovali. Dva tigra, ki sta se približala naselju, sta skočila preko ograje in preko ognja, ter napadla čuvarje. Odtod sta zdivjala v bližnji hlev. kjer sta pomorila vso živino. Alarmirani prebivalci so prihiteli na kraj napada in še pravočasno preprečili beg živali, ki sta podlegli številnim strelom preganialcev. Po tem dogodku si ne upa nikdo več na cesto. Otroke, ki gredo v šolo, spremljajo oboroženi očetje in gredo po končanem pouku tudi ponje. Neutešena krvoločnost žene živali tako daleč, da kar same napadajo posamezne hiše ter razderejo vrata in okna, da pridejo v notranjost. V Jaipur se je nanotilo v zadniih mesecih mnogo naravoslovcev, raziskovalcev, da proučijo na licu mesta, odkod ta nenavadna kojev tost doslej vendarle razmeroma »krotK živali. Ti znanstveniki trdijo, da so , morali tigri radi izredno ugodnih Pr‘ najbrže nenavadno razmnožiti. Ker nj1 živali ljudi stalno v neposredni bližini-jim je tako razmnoženim zahotelo 0 . vešk. mesa. človek je pa najlažji P'en’j0-katerem ni treba mnogo muje, da ga _ be pod svoje kremplje. Ker je Pa njem tromesečju letošnjega leta pa“ . J(ja nad t00 smrtnih žrtev, je poslala ‘ja v to pokrajino oklopue avtomobil . ^ iztrebijo po možnosti Čimprej in pjj-te zverjadi, ki neprekinjeno s^asl,_niači-stoši okrog domov tamkajšnjih d ^ nov. Oklopni avtomobili. 0.pre^l(>žjcm-vse mogočimi pripravami m o sv0je bodo tik ob robu pragozda QPr?X|' , iah-uničujoče delo. S temi avtomobili ko poiščejo ljudie te krvoločno " . s„jejo v njihovih ležiščih, da jim tam ^ jjo s svinčenimi pozdravi. Vlada UP > vr-(c v tem predelu kmalu razred ‘onemo-agresivnih tigrov, ki so dos J, evnega gočali normalen potek vsnkodnev življenja. Spomnite se CHD* V Mariboru, dne 3. V. 1937. Martfun-ctr} »V n * p r ti f !'•. 'ntrj 'f-»n 3. ym& Za dan pripravljenosti se v smislu navodil meddruštvenega odbora sokolskih društev, zbirajo sokolski pripadniki, člani, članice moški in ženski naraščaj v četrtek dne 6. t, m. ob 5.15 uri zjutraj na sledečih mestih: Maribor matica v Narodnem domu, Maribor I. pred magdalen-sko šolo, Maribor II, Maribor III in Tezno na svojih letnih telovadiščih ter Studenci pred Sokolskim domom. 'Kolesarji Pripeljite se s kolesi. V slučaju slabega vremena so zbori ob istem času v telovadnicah. PTUJSKE NOVICE. Pižmovka, znana škodljivka iz vrst glodalcev, se je zadnje čase tudi na Ptujskem polju zelo razpasla. V Cirkovcah, in v Sv. Marjeti niže Ptuja so pobili več teh, doslej tu nepoznanih živali. Skrivalnica z nepričakovanim koncem ali Pravična kazen za hudodelstva Pepčka Zmazka. Borba naših nacionalnih trgovcev za gospodarsko neodvisnost Presneta rec! Kaj pa je to?! Zvezan sem! Pranje? Haha! To skrivanje že poznam! V. Otroško perilo greje čudovito— tukaj me tudi nihče ne najde! Z Radionom izginejo tudi najtrdovraj-nejsi madeži! V petek zvečer so se zbrali polnoštevilno v restavracijskih prostorih Narodnega doma člani Slovenskega trgovskega društva, da prisostvujejo letnemu obračunu in da se pogovorijo o smernicah za nadaljnje čim uspešnejše društveno udejstvovanje. Letošnji občni zbor, ki je Že po udeležbi sodeč, pokazal živahno zanimanje stanovsko zavednih članov, je otvori! in vodil agilni društveni predsed. Branko M e j o v š e k, ki je v svojem nagovoru prikazal težke gospodarske prilike, v katerih živi zlasti slovenski del našega trgovstva ter borbo našega gospodarstva proti invaziji tujega kapitala in tujim delovnim močern. V svojem jedrnatem govoru je vtemeljil potrebo čim Povezanejšega nastopa naših domačih trgovcev, ki je izvedlijv samo ob tesni naslonitvi na močno, borbeno stanovsko Qrganizacijo, ki je tem potrebnejša ob naši severni meji. Administrativno delo je v rokah marljivega ter iniciativega tajnika Albina Ambrožiča, ki se je v svojem tajniškem poročilu dotaknil vsega podrobnega dela ta pomembne organizacije naših hgovcev, ki si je prizadevala, da poglobi svojo delavnost v pogledu stanovsko IfZgojnih prireditev, nadalje v vzgoji naše trgovske mladine in organiziranja raznih tečajev. Društvo je kaj pridno skrbelo za strokovno stanovska predavanja s predavateljem prof. Rakušo in V. Weixlom ter ima tudi svoj pevski zbor, ki lepo napreduje in sodeluje pri vseh društvenih prireditvah. Velika pridobitev ie enoletni trgovski tečaj »Hermes«, ki ?e iz leta v leto spopolnjuje. Ker praznu-!e društvo prihodnje leto 30 letnico svo-obstoja, se bo letošnje delo usmeri0 v smislu predpriprav za čim dostoj- nejšo proslavo te pomembne obletnice. Društvo šteje danes 97 članov in je sodelovalo pri vseh pomembnejših prireditvah. Članstvo ima na razpolago stanovsko glasilo »Trgovski tovariš«, ki je prav dobro urejevana trgovska revija. Novo poslovno leto stoji v znamenju proslave 30 letnice obstoja in v pravcu razširjenja delovanja na vso mariborsko okoheo Naš trgovec vod^ borbo za go- g k M Ja de Fa]a 0dbor spodarsko osamosvojitev in za neodvis-:_ 5_ u_____x„ Kino Union. Danes zadnjič zabavna komedija »Veronika«. Torek prekrasni film »Njena ljubezen — njena bol«, Magda Schneider, Svctislav Petrovič. __________ jatelje društva na koncert, francoskega virtuoza R. Soetensa in orkestra ljubljanske Glasbene Matice v sredo dne 5. maja ob 20. uri, v veliki kazinski dvorani. Izvajale se bodo skladbe J. Mihevca, A. Vivaldija, J. S. Bacha, C. Francka, M. sp^aarsao osamosvujuev »i za , bo naše občinstvo počastilo n?U v°dR,gOSP M m0?neisth fff i odlične umetnike in izbrani program s n kov. Blagajniško poročilo jo podal dru-; nanogoštevilno udeležbo. stvem blagajnik F ranjo G o le c. Prejem-, Vr5on, znani publicist ter »«dava« iz Ljubljane, bo pre-daval danes ob 20. uri v mali dvorani narodnega doma o temi: Problem tnalih v igri velikih. Predavatelj bo v svojih izvajanjih podal obris najnovejšega medna- spomenica, nem mestu. rodnega dogajanja s posebnim ozirom na najnovejše tendence velesil na vseh pro-. blematičnih točkah današnje Evrope. Po- j bližje bo obravnaval tudi problem Sre-! dnje Evrope in premikanje front v tem ROPARJI delu Evrope. Na to aktualno predavanje vabljeni vsi. Iz politično upravne službe. Za sres-*eSa načelnika 1V-II dravograjskega sre-?a v Dravogradu je imenovan sreski na-j:eJnik na Prevaljah Ivan M i 1 a č Poli-“onoupravni pripravnik dravograjskega feza Matija Šega je premeščen s Pre-a‘i v Dravograd. Inozemccm. V smislu čl. 5 II. uredbe o ^postenju tujih državljanov se pozivajo si v Mariboru bivajoči in zaposleni ino-ke>Tici, da predložijo v mesecu maju iz-aznice o poklicu predstojništvu mestne ohcij.2 v svrho vidiranja. V nasprotnem ’ uJjaju so izkaznice neveljavne. P°Štne novice. Med drugim sta pre-uf dosedanji d'?avni pošti na Dobrni v Križevcih pri Ljutomeru. T>ntrtna kosa. V splošni bolnišnici je Že v 'c*11 svoje dobe delavčeva i. n,a Marija Šalamunova. Žalujočim naše sočutje! Ma3'tD!0va za bohovsko prvenstvo * -bora se je nadaljevalo v petek zve-6. i in se. 7 kavarn> Centra! odigralo zlih0'0 k' se ie končalo z naslednjimi re-‘«ltati: Mešiček-.Babič 1:0 izdatkov, medtem ko znaša društveno premoženje Din 23.229.59. Razrešnico je ■ predlagal v imenu nadzornega odbora g.1 Lenard. Izčrpno poročilo o enoletnem tr- j govskem tečaju »Hermes« je podal g.! prof. Struna, ki je povdarjal, da je bil J ta tečaj ustanovljen za to, da vzgaja na-i raščaj v narodno zavednem duhu. Kako potreben je bil, se vidi iz tega, da šte-j vilo njegovih gojencev iz leta v leto na- j rašča in šteje letos že 56 obiskovalcev. I Tudi učni uspehi, ki jih tečaj izkazuje, so zelo razveseljivi. Pri volitvah je bila iz-1 voljena sledeča uprava: predsednik Vilko Weixl, podpredsednik Majer Franjo, tajnik Ambrožič Albin, blagajnik Preac Janko, namestnik Goleč Franjo. Odborniki: Paš Anton, Anderle Zdravko, Brišnik Zlata, Jančič Karl, Feldin Mirko, Kukovec Ivan, Mavrič Ivan, Škerl Stanko, Kumperščak Anton, Horvat Janko, Šoštarič Ivo, Lenard Rado, Hochmiiller Ivan in Skaza Franjo. Po volitvah se je razvila živahna debata o vseh perečih, . , vprašanjih nakar je novo izvoljeni pred-, davania dr. B. Verčona ki bo drevi v sednik zaključil lepo uspeli občni zbor. :ma'i dvorani Narodnega doma ob -.0. uri o predmetu: »Problem malih narodov v _________________________________________ ! igri velikih«. Mlinski ulici OBČNI ZBOR STAREŠINSTVA »TRIGLAVA«. V soboto zvečer je bii v kazinskih prostorih lepo uspeli prijateljski večer starešin »Triglava«, ki so prispeli na včerajšnji občni zbor. Ob lepi udeiežbi članstva je otvoril občni zbor zaslužni predsednik starešinske zveze »Triglava« dr. Jakob T o p 1 a k. Po poročilu marljivega tajnika S. K o š t o m a j a so bile volitve, pri katerih so bili izvoljeni: dr. Jakob Toplak, predsednik; dr. Vrečko, podpredsednik; Skaza, dr. Vauhnik, Miloš Rybaf, dr. šnuderl, Mačus, Koštomaj in dr. Ger-movšek, odborniki. V nadzornem odboru sta dr. Lašič in Brečko. Pri slučajnostih se je razvila obširna debata glede nekaterih specialno mariborskih pojavov, tako glede nemške nošnje, prehajanja naših posestev v tuje roke in hitlerjansko usmerjenega mariborskega nemškega popoldnevnika. V tej zvezi je predlagal odvetniški koncipi-ent dr. Pretner, čigar izvajanja šo navzoči toplo odobravali, da se postavi posebna ki naj se izroči na merodaj- V SLOVENJGRAŠKI ŽUPNI CERKVI. Drzen vlom je bil izvršen v župno cerkev v Siovenjgradcu. Izropali so dva dragocena relikvijarija iz 17. stoletja in druge dragocenosti, škoda je zelo velika. Nekatere ostale dragocenosti so pokvarili. Za storilci se vršijo intenzivne poizvedbe. Telovadna akademija v ” p0^*' preminila 72 letna zasebnica Kolar Uršu- plenitve nepristnega oziroma po zakonu nemu bratu starosti! dr—.jude jtu.P vuu |a_ v sulosrni bolnišnici ie izdihnil 36 letni o vinu nedopustnega vina. Tudi se je na IIHE 2K& B^RMO najceneje pri F- Byrež, Maribor Soetens Rober? Dne 5. maja koncer-1 tira v Mariboru znameniti francoski vijo- NAPADI BANAŠKIH IN DALMATINSKIH linski vituoz Robert Soetens z orkestrom VINOGRADNIKOV NA SLOVENSKE VI-ljubljanske Glasbene Matice. Koncert se NOGRADNIKE. bo vršil v kazinski dvorani. ! Včeraj so se zbrali v Mariboru v pro- Društvo »Jadran« poziva vse svoje štorih Kmetijske družbe štajerski - vino-čhnstvo, da se polnoštevilno udeleži pre- gradniki in so zavzeli svoje stališče k napadom banaških in dalmatinskih vinogradnikov v zadnjem času. V zadevni resoluciji, ki jo bomo priobčili v jutrišnji številki, iz-| ražajo začudenje radi očitkov dalmatinskih m banaških vinogradnikov v pogledu za- Gr®b pri grobu. V 5 je dno 5. maja 1937. Spored: 1. Poklonitev! prof. Stupan: lukešrdr. Krulc 1:0. Lobkov: chtlTZe dox'm ie bila partija Knc- kni . prekinjena. Stanje po 6. 4 (11 ,e sledeče-Mešiček 6. prof Stupan W dr' Kru,c 3 in h0’ Bobkov 3 in pol. SVe,C, l (1) Babič 3* L,,ke5 2 I" Pol. t02kcr Ivi). Albaneže pol, Knechtl O (3) izS*®1 »Orel« nov familaren program. dna točka: svetovno znani žongler budjpedeJiah Five’o clok s programom. la^lc,Vn^kc pivo in dober ljutomerčan iz goric. pokojnemu bratu starosti,' živa slika in orkester »Drave«. 2. Nižja ženska deca »Obročki«. 3. Moški naraščaj »Carmen«. 4. Višja ženska deca »Spomin«. A Clam bralja. Odmor. 6. Moška deca »Mornarji«. 7. Ženski naraščaj »Veselo po taktih«. 8. Člani »Švedska klop«, 9. Članice »Pctorica«. Začetek točno ob 20. uri. — Akademija se v četrtek, dne 6. maja t. 1. ob 15. uri ponovi za mladino. Sokolsko društvo Maribor I. Oblastni odbor Jadranske straže priredi dne 5. maja v spodnji kazinski dvorani zabavni majniški družabni večer, s katerim je združena razdelitev diplom ustanovnim članom. Zanimiv spored bo gotovo privabil vse članstvo Jadranske straže, kateremu so bila povabila že poslana. V kolikor bi kdo povabila ne prejel naj ga dvigne v društveni pisarni Gregorčičeva 26, sicer je vstopnine prosto. Slavni francoski violinski virtuoz Robert Soetens, ki je pred kratkim nastopil z dunajskimi Filharmoniki in žel ogromne uspehe na Dunaju, nastopi v Mariboru v sredo 5. maja v kazinski dvorani. Prizadetim naše to- delavec Golob Ivan. pio sočutje! Akademija mariborskih srednjih šol je bila včeraj v Unionu in je lepo uspela. Obširnejše poročilo v eni prihodnjih številk. »Svetilnik« — oživljen. Državni svet je razveljavil svoječas-nj razpust »Svetilnika« združenja raziskovalcev sv. pisma s sedežem v Mariboru, izvršen po banski upravi v Ljubljani. Zadevni odlok z utemeljitvijo razveljavljenega razpusta objavimo v jutršnji številki. Uvod v protitvberkulozni teden je bil včeraj dopoldne s pontifikalno mašo v stolnici, ki jo je daroval stolni dekan dr. Fr, Cukala ob številni asistenci. Navzoči so bili vsi mariborski odličniki ter zastopniki raznih organizacij. Žal se radi deževnega vremena ni mogel izvršiti ; včerajšnji program prireditev Protitub tedna v zamišljenem obsegu. Po mestnih ulicah so prodajale učenke znake v korist fonda za zgradbo azila za pljučnobolne. $idrtikGVe MGVite tem sestanku obravnavalo 1 žanja cen mleku. vprašanje zm- I Dom kraljice Marije na Pohorju. Včeraj je bil redni občni zbor, ki ga je otvo-j rila predsednica Društva za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru ga. Maistrova. Iz poročil je bil razviden ogromen napredek Počitniškega doma v pretekli poslovni dobi. Tako je bil mesto razpadajočih barak postavljen bolniški paviljon. Uredil se je kopalni bazen. Največje delo je električna naprava z lastno električno centralo. Lani je letovalo 424 otrok. O občnem zboru sledi izčrpnejše poročilo. BR1TAN- OTVORITEV KONFERENCE SKEGA IMPERIJA. LONDON, 3. maja. Zakladni kancelar Neville Chamberlain je otvoril v VVestmin-ster Hallu konferenco britanskega imperija kot prehodnico imperialne konference, ki bo po kronanjski slavnosti. Posveto-; vanja se vršijo pri zaprtih vratih in se na-! našajo predvsem na vprašanja nacionalne sl državne obrambe, razne gospodarske pro- Spremljata ga francoska pianistka Suza-j Nepop'sne krasote Postojnske jame na Roche s katero je pravkar absolviral najcenejše ogledate ob priliki »Putniko- bleme in na tesnejše sodelovanje med An-konccrtno turnejo v Češkoslovaški in ko- j vega« izleta s posebnim vlakom na bin- S'!!0 5n Združenimi državami ameriškimi. MIKLAS IN SCHUSCHNIGG V PESTO. mornj orkester Orkestralnega društva koštno nedeljo, dne 16. maja. Cena vklju-Olasbene Matice pod vodstvom prof. M.!čno kolektivni potni list in vstopnina v Škerjanca Na ta izredni koncertni dogo- jamo le Din 131.— za osebo. Prijavite se dek opoza-jamo našo publiko. Predpro- takoj, da se osigura vlak. ker je potrebna d.va vstnmrc pri Zlati Brišnikovi. |do 5. maja udeležba najmanj 300 oseb. — Ccrcle francais. Odbor francoskega Prijave in ostale informacije pri Putniku krožka v Mariboru vabi vse člane in pri- i Maribor. DUNAJ, 3. maja. Zvezni predsednik Mi-klas in njegova soproga- sta odpotovala danes v spremstvu zveznega kancelarja dr. Schuschnigga n državnega tajnika za zunanje zadeve dr. Schidta v Budimpešto. Stran 4. Aarlborskl »Veeernik« Jutra V Mariboru, dne 3. V. 1937. 1*0JV JU/IN 92 In kaj je bilo z Zaglobo? Potem, ko je ubogo Marto spravil v postelj k počitku, je Zagloba opazil, da se približuje vili Gli-narjevi knez Voroncov. Z umerjenim korakom se je bližal in sklonjeno glavo. Zagloba je takoj pristopil h knezu z vso zvesto uslužnostjo. čim je knez Voroncov opazil Zaglobo, ga je vprašal: »Je gospa Glinarjeva doma?« »Ni je« je odgovoril Zagloba. »Dobro. Potem jo hočem počakati v boudoirju. Prinesite mi svetiljko« je kratko, jedrnato naročeval Voroncov. Zagloba ni nikdar v svojem življenju ugovarjal, če so mu zaposedovali. Takšen je bil po svojem bistvu, pa tudi po izredni disciplini, ki se ji je bil priučil ter privadil pri Katinki, do katere je izkazoval naravnost pasjo zvestobo. Toda predno je šel po svetiljko, je privlekel na dan pismo, ki mu ga je bila izročila Rancova ter ga izročil knezu Voroncovu z besedami: »To pismo moram izročiti knezu.« Voroncov ze menil, da gre za pismo, ki mu ga je pustila Ida Glinarjeva, predno je odšla na celodnevni izlet. V boudoarju se je vsedel v udoben naslonjač ter se potopil v razmišljanje. Svojo oficielno misijo, to je osvoboditev ruskih ujetnikov, ki so bili pravkar izpuščeni na prosto, je povsem izvršil ter izvedel. S te strani je bil zadovoljen. če pa je pomislil na tajni, to je špiona-žni del misije, potem si je moral priznati, da je obstal na mrtvi točki. Zdelo se mu je, kakor da mu nekaj manjka. Ida Glinarjeva, ki je bila sicer tako zgovorna, se mu je zazdela v zadnjem času tako čudna, molčeča, odmaknjena. Kaj je z njo? Ali ve za skrivnosti, ki mu jih noče razodeti? Kakšne vzroke ima, da molči? Ko je takole razmišljal, se mu je utrnila v glavi cela vrsta drugih bežno si sledečih, jadrnih misli ter vtisov: V politični ter diplomatični družbi v Peri se je izdatno uveljavil in si priboril ugled ter veljavo. Celo ekskluzivnejši angleški krogi iz vrst carigrajske diplomacije so kazali napram njemu največjo strpnost ter uslužno prijaznost. Najlepšo, naj-elegantnejšo damo carigrajske družbe si je popolnoma podvrgel in osvojil. Triumf, ki ga je s tem dosegel, mu je prinesel še večjo veljavnost. Ida Glinarjeva, po drugih čestilcih oboževana in slavljena, češčena in občudovana, je bila v njegovih rokah tako mehka in nežna, da je prenašala vse domisleke njegovih trenutnih kapric in celo ponižujoče ravnanje. četudi je žel toliko osebnih uspehov, mu je tajna politična misija vendar nagajala. Dobro se je zavedal, da Anglija pri turški vladi neprestano proti Rusiji rovari. Nekaj je bilo v ozračju. Ni pa še mogel točno dognati ter izvedeti, za katere konkretne, določne mahinacije angleške politike gre. Nenaden odhod bančnika Glinarja, ki se je izvršil pod najrazličnejšimi navod-nimi povodi, se mu je zdel že od vsega začetka čuden, četudi je z njegovim odhodom dobil prostejše roke napram nje-, govi ženi Idi. Sicer je bilo res, da je vzdrževal Glinar stalne, tesne zveze z angleškimi denarnimi in gospodarskimi mogotci. Toda zakaj so rekli, da je odpotoval v Pariz? Ali ni v ozadju politika? Vsa ta vprašanja so ga intenzivno zaposljevala, tako da ni imel ne miru, ne obstanka. ■— človek, ki je v službi tajnih nalog, ne more in ne sme nikomur zaupati. In Ida! Da bi ona ne vedela o tej tajni poti ničesar, da bi jih mož, ki je pasje zvest ter udan, tega ne bil povedal in pojasnil? Knez Voroncov je v svojih dvomih bil iz dneva v dan bolj potrjen. (Se nadaljuje.) Drzni strahovalec Maribora in vlomilec v Bizjakovo urarno za zapahi Studenški orožniki so imeli danes ponoči izredno bogat plen. Posrečilo se jim je namreč, da so izsledili in aretirali 31 letnega brezposelnega mehanika Franceta Staneka, ki ga naša oblstva že dolgo iščejo. Stanek ima namreč na vesti celo serijo drznih vlomov in tatvin, ki jih je izvršil v Mariboru in okolici. Orožniki so pred dnevi zaupno doztiali, da se je Stanek zopet vrnil v Maribor, od koder je po izvršenih vlomnih tatvinah vselej izgini!. Ko so orožniki danes ponoči v raznih studenških gostilnah izvršili racijo, so v Rehbergerjevi gostilni v Studencih opazili moškega, čigar identiteta se je točno vjemala s tiralico, ki je bila izdana /ai Stanekom, Ko so ga orožniki pozvali, naj se legitimira, je Stanek mirne duše potegnil iz žepa legitimacijo ter se legitimiral za dolgo iskanega drznega vlomilca mednarodnega formata Franceta Staneta. Orožniki so ga takoj vklenili ter ga uvedli na orožniško postajo, kjer so ga naipreje preiskali. Iz njegovih žepov so spravili na dan več nabojev, ter razno vlomilsko orodje. Ko so ga pa orožniki pričeli izpraševati glede raznih drznih vlomnih podvigov, je Stanek odločno zanikal vsako krivdo ter se delal povsem nedolžnega. Tudi pri nadaljnjem zasliševanju ni hotel Stanek o svojih podvigih ničesar izpovedati. Stanek, ki je imel že opravka z vsemi varnostnimi organi Srednje Evrope, je izvršil v Mariboru drzen vlom v Bezjakovo urarno in zlatarno v Gosposki ulici in sicer pri belem dnevu. Na podlagi prstnih odtisov in izpovedb prič je mariborska policija ugotovila, da je omenjeni vlom izvršil France Stanek, ki je bil takrat pravkar izpuščen iz zaporov karlav-ške jetnišnice pri Gradcu, kjer je od-sedeval 2 in pol letno zaporno kazen radi vlomnih tatvin. Dan pozneje po vlomu v Bezjakovo urarno pa je Stanek vdrl v občinsko pisarno v Studencih , nadalje v Vinarsko in sadjarsko šolo, potem v Kan-čevo trgovino ter v trafiko na Aleksandrovi cesti. Po vsakem izvršenem vlomu je Stanek za kratek čas izginil iz Mari-boda in kakor so poizvedbe ugotovile, se je zadržal nekaj časa v Avstriji, kjer je bival v bližini meje, ki jo je vedno skrivaj in ponoči prekoračil. Zadnje čase pa so mu postala v Avstriji tla prevroča in se je prejšnji teden zopet vtihotapil v našo državo. Nafbrže je zopet pripravljal kak-5no vlomno tatvino, ker so ob aretaciji našli pri njem razne vlomilske predmete. Stanek, ki je doma od Sv. Krištofa nad Laškim, se je preživljal le od vlomov in tatvin in je povsod, kjer se je pojavli, izvršil kakšno tatvino ali vlom. Lani je bil izgnan iz Avstrije ter so ga spravili v njegovo domovinsko občino, kjer pa ni imel nobenega obstanka in se je podajal odtod znova na zločinske pohode. Sedaj je na varnem in morda ne bo več vznemirjal ljudi. Našim vrlim studenškim orož nikom pa, gre zahvala, da so ga spravili na varno. Danes dopoldne so ga orožniki ponovno zaslišali, nakar so ga predali or- (folgola siovensltik žetmuuuieu v ftted-vomm HuuiSom Podružnica je nadalje izposlovala, da so so reducirani železniški delavci zaposlili začasno pri mestni občini. Podružnica je stopila v stik z novo ustanovljenim nacionalno socialnim odborom« v Mariboru, ki ima namen, da posreduje zaposlitev nacionalnega delavstva. — Ustanovil so je kot odsek podružnice »šahovski klub«. Podružnica je dala ini-cijativo za ustanovitev glasbene šole pri društvu »Drava«. Najrevnejšim članom se je za božične praznike preskrbela izdatna podpora in to z nabiralno akcijo. Ponovno so se izvršile intervencije pri železniškem direktorju radi slabega gmotnega položaja osebja in v zadevi neizplačila delavske »razlike««. Podruž-nica je dosegla, da so se reducirani dnev ničarji zopet sprejeli v službo, da se jc namesto kilometrine uvedla urnina, da se delavci zaposlijo mesečno od 20 do dni v mesecu, da se prošnje za dopust kolekujejo samo v gotovih slučajih, da se je izplačala službena doklada kurjačem-dnevničarjem, da se je začel delavcem izplačevati del takozvane »raz like«. Ustanovil sc jc govorniški tečaj. Podružnica se jc udeležila kongresa lige slovanskih narodnih železničarjev od 8. do 10. septembra 1933 v Varšavi. Dne 29. Vlil. 1933 se je ustanovil odsek kret-nHiov hi irremikačev. Ustanovil se je borbeni fond. Uvedel se je enkrat tedensko ciklus poučnih predavanj v Narodnem domu. Krasen uspeh na kulturnem polju ima podružnica zabeležiti v poslov nem letu 19,33 s tem, da je prevzela že veliko kn}*žnlco v delavnici. Razmere v delavnici so se v strokovnem in nacionalnem pogledu po tolikih letih borbe Občni zbor za to poslovno leto se je vršil dne 5. II. 1933. Radi pridobljenega privoljenja,^ da se sme članarina nabirati potom plačilnih spisov, poglobitve nacionalnega čustvovanja med železničarji ter doseženih uspehov, je članstvo naraslo 1507. Za predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Tumpej Rudolf. V poslovnem letu 1933 se je delo podružnice gibalo zopet v smeri, da ohrani železničarjem vsaj dosedanji položaj, ako se že ni moglo doseči izboljšanje. Lokalne intervencije podružnice so se izvršile v delavnicah radi prevelikega odbitka pri mezdah v slučaju, če je delavec zamudil samo eno uro dela, nadalje glede kole-kovanja prošenj za dopust, radi odtegljajev za brezposelne, glede tega, da bi se sprejemali kot učenci v delavnico samo sinovi železničarjev, radi nameravane redukcije osobja, glede elektrifikacije takozvane kolonije »železničarjev«. (Zaključna beseda v jutrišnji številki.) ganom marborske policije, kiboStaneku podrobno in intenzivno izprašala vest. Monakovskl »trgovec« in njegove pustolovščine. V neko tukajšnjo restavracijo je prišel v soboto zvečer mlajši nemško govoreči moški, ki je plačilnemu natakarju dejal, da je trgovec iz Monako-va ter ga naprosil, da bi ga po policijski uri vodi! po Mariboru. Plačilni natakar je tujčevi želji res ustregel ter obiskal z njim neko kavarno, kjer je »trgovec« naročil obilno in izdatno večerjo. Seveda sta oba pridno popivala in ko je prišla policijska ura, je »trgovec« neopaženo odkuril, tako da je plačilni natakar sam moral poravnati vso ceho. Takoj zatem pa se je podal do najbližjega stražnika ter mu prijavil vso zadevo in uro pozneje so »trgovca« že izsledili, ter ga vtaknili v hotel Graf. Naslednjega dne so »trgovcu« izprašali vest ter so ugotovili, da gre za 27 letnega trgovskega pomočnik Ivana Hoferja iz Leobna, ki je živel nekaj let v naši državi. Ima na vesti več tatvin. Tako ga zas-Ieduje orožniška postaja na Bregu pri Ptuju, ker je 1. 1935 izvabil od nekega tamošnjega trgovca 500 Din, dne 7. julija 1935 pa je Hofer odpeljal gostilničarju Hometerju v Mariboru 6000 Din vredno motorno dvokolo, dne 16. marca 1937 pa je odvedel posestniku Mihaelu Pošeku v Vratih Prl Muti 3000 Din vredno kobilo, ki jo je sku šal vtihotapiti v Avstrijo. Imel pa je smolo, ker so mu na meji avstrijski finančni organi kobilo zaplenili, dočim se mu ie posrečilo, da je pobegnil. Omenjene ta*' vine je pri zaslišanju priznal in je bil iZ' ročen v zapore tukajšnjega sodišča. Drava Izroča svoje žrtve. Pri Sv. Ožbaltu je Drava naplavila moško truplo-ki je po zdravnikovem mnenju ležalo najmanj 2 meseca v vodi. Truplo je bilo že v razpadu ter mu je tudi manjkala desna roka. Utopljenec je 40 do 50 lf* star, srednje velike postave, sivih las in obrit. Pokopali so ga na pokopališču Pr: Sv. Ožbaltu. Rokomavhi v akciji. V stanovanje delavca Fr. Hriberška v Novi vasi so vdrli doslej še neizsledeni tatovi, ki, so s silo odprli omaro ter odnesli 2500 Din gotovine. Za storilci poizvedujejo. Na petkov svinjski sejem v Mar*borU dne 30. aprila t. 1. je bilo pripeljanih 221 svinj. Povprečne cene so bile: 5—6 tednov stare 90— 95 Din. 7—9 tednov 110— 120, 3—4 mesece 130—170. 5—7 mesecev 190—285, 8—10 mesecev 350—470, 1 leto stare 550—835 Din po komadu. Mesne cene: 1 kg žive teže od 5—7 Din-1 kg mrtve teže 9—11 Din. Prodanih je bilo 145 komadov. - Ne pozabi naročnine! Razno ŠIVILJA gre šivat na dom. Predela tudi stare obleke- Naslov v upravi lista. 22S3 danes ocvrti kozliček ter vsaki dan ocvrte plške, porcija s salato Din 8.—, Tscheligijuvo pivo, ljutomerska kapljica. Koncert na plošče. Se priporoča Marica Puiko prej Modrič, Taborska ulica 20; 2302 Posest Nova zidana euodružinska HIŠA z velikim obdelanim vrtoin poceni naprodaj. Pobrežje Gubčeva ulica 62. 2285 Kupim GRAMOFONSKE Slamjc kupi M. borska ulica 20. PLOŠČE Pulko, Ta-2303 Čedne dečve za pomladni izlet prinaia v najnovejith vzorcih Gosposka ulica-14 Oglejte si izložbe! Prodam STUDENČNA OPREMA na prodaj. Betnavska cesta 73 2292 ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK za Din 200,— na prodaj. Naslov v upravi. 2293 V nalem «!■** KONJSKI HLEV oddam v najetn. Frankopano-va ul. 4). 2291 Sobo odda SOBO s hrano in posebnim vhodom oddam. Vrbanova 28. pritličje desno. 2298 SOBO z vso oskrbo ali brez oddarn boljši osebi, prost vhod. Betnavska cesta 15, 2301 LEPO OPREMLJENA SOBA solnčna in zračna z razgledom na Pohorje in Kozjak, se odda. Uporaba kopalnice. Strossmajerjeva 28, 11. nadstropje, 9. vrata. 2183 Slanovanie Iščem s I. junijem SOBO IN KUHINJO, plačam do Din 1520,—. Naslov v upravi lista. 2290 gospodično sprejmem na stanovanje, ev-hrano. Frankopanova ul. 14, vrata 3. 2295 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Gajeva 7-1. STAREJŠA UPOKOJEN^ išče lepo opremljeno, solne«0’ zračno in mirno sobo s 15. 'jj* jem ali 1. junijem s souporab kopalnice in z vso oskrbo \ hiši) pri stranki. Ponudbe i', upravo »Veeernik;?« 00 -»Točna plačnica«. po 226*! SOBO IN KUHINJO oddam s 1. junijem. todova 2, Studenci. ' DVOSOBNO STANOVANJ^ z balhonom, lepo urejeno,^ prvem nadstropju, oddam- ^ Ljubljanska ulica 36. SOBO IN KUHINJO oddam. Koroška cesta ___________ 2209 Zaključeno dvosobno STANOVANJE takoj oddam. Betnavska^^ sta ,iS>. Službo dobi IŠČEM POSTRE^NICO kot plačilo dam lepo psobo lieno, popolnoma p1'6110 Naslov v upravi lista-—- Sprejmem takoi,rtMnCNlCQ; VAJENKO IN ?°WPC 230? Damski salon TOP^S:- Premog Di730--1oo'k* Branko Taltcnbochov* 2225 «■■■■■■1,1 ‘Uti Jeter** Sirite 2296 mmmMmggSSž, d. d- Izdaja konaoecij »Ju-tra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STA£i&Q B£I£L& ysi v Mariboru.