Posamezna številka 6 vinarjev.
Slev. 144, Izven Ljubljane 8 vin,	y LJoPIjaDK v CelrleK, 26. lUOljfl	1913.__Leto XL1.
— VelJ« P° ^^^	W ^^	flV Vi	BHB	V* W	VBB^B	^^^	=— Inserati: =3
Za leto . .	1	^B	■■	^^^^B	Enostolpna petltvr.t. (72 mm):
n en meseo H^B^B	^^h^^b	■■■	|h	B^^^^B	m^^^B	za enkrat .... po 15 t
. „ 29;- ^^^^	H ■	H M	^^^	^^^	^VH	z. dvakrat
sa ostalo . „ 35-- ^^L	H H	^B ^B	^B	^B ^	^	" trikrat ....
na ^^^	^B B| H	■■ BB	nM	HH^H	^^^^^	H	r. Takrat primeren
^^^	■ ■	M	B^^^^	B^H	H zaDvalt. Bsortiice Iti:
za en me.e« „ . . „	^ Hfl IH	BB	BW BHH	^B	IH	enostolpna petltvrsta po vin.
pnjentai mesečno	H m H H	MM	H '	H	H	H	— Poslano: —*
Sobotni izdaja: ^^ ^^B	^H ^B ^B	^^^B	BH ^	H| |H|	^H	IH ^	enostolpna petltvrsta po vin.
i« celo let ....... ^^^^B	^^^^^B	^Hb	ffll^ta^H	WM	^^L ^^	I.haja vsak dan, uvzemžl ne.
m Nemčijo oeloletno. „	^^^^Hf	^MK	flBUBHI	BBl HB	IBHB^H	^^^B^V	dellB	pop.
» ostalo inosemetro 12-	W	M H	SV	Redna letna prilog. Vonl red,
ter Uredništvo je t Kopitarjevi nllol Štev. 6/HL Rokopisi .e ne vračalo; nefrankiran. pisma .e ae =a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		P	olitičen list za slovenski naro	d	■	Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 8. — Račnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
J*" Današnja številka obsega 6 strani.
Man jerobsivo.
V trenutku, ko igrata vsled likvidacije balkanskega vprašanja v avstroogrski monarhiji najvažnejšo vlogo jugoslovansko in rumunsko vprašanje, se je imenoval za ministrskega predsednika na Ogrskem grof Štefan Tisza, zaklet nasprotnik Hrvatov, Srbov in Rumunov. Ko bi moral bolj kot kdaj tvoriti težišče zunanje politike naše države Dunaj, se je to težišče zadnji čas le še bolj premaknilo proti Budimpešti, kar jasno dokazuje dejstvo, da je grof Berchtold znano izjavo glede srbskobulgarskega spora položil v usta grofu Tiszi v ogrskem državnem zboru. Tako se je menda hotelo pokazati, da se naši državniki slejkoprej ne morejo odločiti za to, da bi politiko monarhije osvobodili pretežnega vpliva Mažarske.
Kako je ta politika resničnim interesom monarhije protivna, utegnejo bodoči svetovni dogodki le še bolj pokazati. Čc-gav sad pa je balkanska zveza? Nobeden drug je ni kriv kakor naša diplomacija, ta pa zato, ker se povsem ravna po željah mažarske države. Mažarska jc s svojimi mahinacijami dosegla, da je hrvatsko in srbsko ljudstvo začelo nad monarhijo sploh obupavati, da se je vsled tega ves slovanski Balkan proti nam obrnil in da smo sc odpovedali vsaki vlogi v boju za osvobo-jenje Balkana od turškega gospodstva — da smo celo gnjilo Turčijo, do katere goje Mažari tolike simpatije, podpirali. Nič nc pomaga zvračati zdaj krivde na perfidijo in tatarsko lokavost ruske diplomacije, kajti najbolj smo ji ravno mi pomagali. Če pa gredo balkanski državniki v Peterburg zopet zakrpat razpoke, ki so se vsled delitve Makedonije med Srbijo, Bulgarijo in Grčijo pojavile, si nc smemo glede najbolj verjetnega rezultata teh konferenc nobenih iluzij delati. S carjevo razsodbo ne bo nobena balkanska država v resnici zadovoljna, zato bo treba Balkance potolažiti s stvarmi, ki danes še niso uresničene. Katere so te stvari, to je takoj jasno, če pomislimo, da balkansko vprašanje še izda-leka ni rešeno. Kaj bi pomagalo, če si prikrivamo, da bo Srbija zdaj še bolj težila po jadranski obali, Bulgarija po Carigradu, Rumunija pa po svojih nerešenih bratih, ki sc nahajajo gori na Sedmograškem pa notri do Balčika na Črnem morju? Rusija je balkansko zvezo ustvarila, ker je mi nismo hoteli ali mogli, kaj jc bolj naravno, da jo skuša tudi še razširiti, to pa b':ezdvoma na podlagi aspiracij, kojih uresničitev pomeni za Avstro-Ogrsko vprašanje: biti ali ne biti. Res je, da se Avstro-Ogrska lahko naslanja na Bulgarijo, toda ta trezni, hladni in vsake sentimentalnosti prosti narod se vprašuje le: Kdo mi več ponudi in kdo mi more več dati? Lahko bi se naslanjali na Rumune. Tem pa ne more biti vseeno, če -,e vlada na Ogrskem izroča možu, ki ru-munski narod do dna duše mrzi. Lahko bi pridobili zase Srbijo, toda nasproti njej smo dosledno izvajali politiko, ki nam je ta sangvinični narod popolnoma odtujila — narod, ki je, liolikor se gre za avstroogrske Srbe, leta 1848. pod Stratimirovičem z navdušenjem tvegal svojo kri za cesarja, v kraljevini pa nam jc bil do prihoda Petra Karagjorgjeviča naklonjen, da bolj niti ni mogel. Povrhtega pa Tisza obeta zdaj Hrvatom zopet mažaronsko vlado pod nesim-oatičnim imenom Accurtija, ki pač ne bo pomiril Hrvatov, naj bodo na pravaškem ali na koalicijskem programu, razun par znanih štreberjev.
Naši državniki sc zanašajo popolnoma na Nemčijo; svoje naivne vere v italijansko zvestobo so sc po sporu zaradi Skadra menda srečno iznebili. Toda zvestoba Nemčije je tudi nekoliko pomisleka vredna. Noben dementi nc utaji, da je Nemčija tekom zadnje krize našo politiko zelo hladno zasledovala. Čeprav se na prvi pogled precej čudno sliši, je fakt, da Nemčija Balkan rajši privošči Balkancem nego Avstriji. Zato nam je odsvetovala energične korake lani in nam jih odsvetuje tudi sedaj, ko gre za srbskobulgarski konflikt, pač pa ljubim-
kuje z Rusijo in Anglijo. To pa ni nobena izvanrednaprikazen. Zunanjo politiko Nemčije vodi Prusija, Prusija pa je bila vsikdar naš največji nasprotnik. Ko so Burboni odigrali svojo protihabsburško vlogo, jo jc prevzela Prusija. V vojskah s Prusijo so se zadajali naši državi najhujši udarci. Nemčija je zvezo z nami sklenila, ko nas je občutno oslabila in nas zdaj drži v odvisnosti od sebe. Čisto drugačen pa bi bil naš položaj, ko bi se bili naši državniki odločili za samostojno politiko, za politiko, ki bi bila v sporazumu z Rusijo merila proti Solunu in slovanske narode na zapadnem Balkanu osvobodila pod habsburško egido. Tako bi Avstrija mogla postati zatočišče vseh manjših narodov od Sudetov pa do osrčja Makedonije in Albanije in potem bi Nemčija bila od nas odvisna, ne pa mi od nje. Taka država, ki bi imela v rokah Trst, Drač, Valono in Solun, bi bila tudi v največjem interesu avstrijskih Nemcev, ki bi se pod dvoglavim orlom brezdvoma boljše počutili nego pod prusko pikelhavbo, tudi če bi Avstrija postala pretežno slovanska država. Zdaj pa obstoja nevarnost, da nas Nemčija pusti na cedilu, ako se naši nasprotniki na jugu in vzhodu tako okrepe, kakor sc kaže. Vsakdo išče zveze z močnim in ne s slabotnim in Prusija na ljubo Avstriji ne bo delala izjem — saj nas je že velikokrat izdala, in sicer ravno s tisto Rusijo, ki jo sicer Nemci vedno napadajo — na papirju. Vojskovali se z njo še nikoli niso, pač z — Avstrijo.
Seveda se zunanjepolitični položaj lahko čez noč obrne. Največji nasprotniki danes so jutri lahko najboljši prijatelji. To bi se utegnilo zgoditi tudi med Dunajem in Pcterburgom. In če se zgodi čudež, bi mogla Srbija verjeti tistemu nemškemu na-poloficioznemu časopisju na Dunaju, ki je do včeraj podžigalo Bulgare, od danes naprej pa pomiluje Srbe, češ, Rusija vas je žc zopet izdala — pa hi utegnila pasti Avstriji v narečje. In če bi sc šc večji čudež zgodil, bi mogla Avstrija razpolagati s prijateljstvom Bclgrada in Sofije obenem, tako da bi balkanska zveza kljub carjevi razsodbi ali morda ravno zavoljo nje šla rakom žvižgat. Toda vse to sc ne bo izlepa zgodilo — saj jc že samonasebi težko — če bodo hrvatsko vprašanje reševali Tisze. Če misli Tisza res na Hrvatskem ustvariti mažaronsko večino s tem, da suspendira pod Tomašičem sklenjeni volilni red, ki je edina resnična pridobitev za Hrvatsko v zadnjih tridesetih letih — če hoče izvoliti sebi pokoren sabor s pomočjo potom protiustavne naredbe zopet uveljavljenega volilnega reda izza Khuenovih časov, potem mora upanje avstroogrskih Jugoslovanov na prenovitev monarhije pasti malone na ničlo. Hudo je to in boli v srce vsakega patriotičnega Avstrijca.
iz državnega železniškega sveia.
na Dunaju 25. junija 1913.
Piše državni poslanec svetnik g. Franc Povše.
Navedel sem pred nekaj dnevi, da sem vložil razne samostalne predloge, o katerih naj državni železniški svet razpravlja.
Te dni so zborovali razni odbori, v katerih so se tudi moji predlogi razpravljali. Poročam torej o izidu mojih predlogov.
1. Glede upeljave večernega vlaka na progi Kranj—Tržič, ki naj ima zvezo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 10. uri zvečer, je železniško ministrstvo dalo izjavo, da hoče s 1. julijem vpeljati to zvezo za sedaj ob nedeljah in praznikih; če se poizkus obnese, bo ta vlak tucli trajno obstal.
S tem jc nujni potrebi prebivalstva ustreženo in želim lc, da bi bila frekvenca tega novega vlaka tolika, cla bi potem vlak trajno obstal.
Precej ugoden je odgovor železniškega ministrstva v zadevi našega predloga, da naj prihajajo osebni vlaki K a m n i š k e železnice na kolodvor južne žolcznicc. U izjave jc posneti,
da je železniško ministrstvo moralo z ozirom na naraščajoči promet iz Dolenjskih železnic, katere je sedaj vlada vzela v zakup in ki se bo z otvoritvijo belokranjske železnice še bolj razvil, zahtevati od južne železnice izpopolnitev projekta razširjenja južnega kolodvora. To se je zgodilo in izpopolnjeni projekt je bil prccl tremi dnevi predložen. Ministrstvo ga je — z ozirom na nujni moj predlog takoj vzelo v presojo in ga bo takoj odobrilo. Na podlagi odobrenega projekta bo obenem ministrstvo z vso odločnostjo sililo na to, da se predelava južnega kolodvora brez odloga izvrši. Tako je sedaj upanje, da bodo kamniški viaki prihajali oziroma odhajali na južni kolodvor./
V zadevi naprave postaje za osebni in blagovni promet v Z le biču je zastopnik železniškega ministrstva izjavil sledeče: Ministrstvo je za nadaljnjo razpravo naprave te postaje odredilo izdelavo popolnega projekta s troškov-nikom in bo po predložitvi projekta sklepalo končno o napravi te postaje.
Zasledoval bom razvoj tega vprašanja, ki se že toliko let vleče, ne da bi sc rešilo, z vestno natančnostjo; inte-resentje pa naj skušajo pri poizvedbah, katere se bodo vršile tudi v zadevi rentabilitele, dokazati, da bo promet obilen in da bo. ko sc postaja otvori, obilna udeležba sigurna.
Manj srečen sem bil s predlogi, ki se tičejo izboljšanja prometa na južni železnici.
Zastopnik železniškega ministrstva je izjavil: Južna železnica je kratkomalo odbila predlog, da bi brzovlak, ki odhaja z Dunaja ob 11. uri 52 minut opoldne in vozi clo Maribora., odtod v poletni dobi do Beljaka, tucli iz Maribora do Trsta ali vsaj do Ljubljane vozil kot brzovlak, ali pa, da bi vsaj imel takojšnjo zvezo po osebnem vlaku. ki vozi ob 5. uri clo Ljubljane, ki naj bi hitrejš evozil. In vendar bi bilo po mojem predlogu prebivalstvu v južnih pokrajinah zelo ustreženo! Ljudje, ki do opoldneva opravijo na Dunaju svoje jiosle, bi mogli clo večera biti že doma. S tem pa bi se tudi redni med Trstom in Dunajem vozeči brzovlaki razbremenili. Tudi oni razlogi, da bi južna železnica s to uravnavo omogočila potnikom v Savski dolini, vstopajočim v malih postajah, kakor so Zalog, Laze, Kresnico. Sava, Hrastnik — dostop v glavno mesto Ljubljano ob večeru, se niso upoštevali. Ta nedostatek zelo občutijo ti kraii osobito pozimi. Ljudje morajo na teh postajah, na katerih brzovlak, ki prihaja ob polšestih zvečer v Ljubljano, ne obstaja, čakati do 9. ure v noč. Od pol ene ure popoldne clo 9. ure zvečer nimajo prebivalci teh postaj nikake zveze z Ljubljano! Če to odgovarja zdravi prometni zvezi, naj sodijo visoki gospodje pri južni železnici, ki imajo smisel za gospodo, na kmeta in obrtnika se pa ne ozirajo. Ta naj čaka celo ure v nerazsvetlje-ni čakalnici na. vlak, ki mu omogoči vendar dohod v Ljubljano. Tudi marsikateri trgovec, mesar in popotnik bi se posluževal teh vlakov, ako bi mu bili po mojeni predlogu na razpolago.
Sploh je ocl naprave južne železnice kaj težavno doseči kako koncesijo in bi bilo le želeti, da se ta železnica podržavi.
Brezvspešen je bil tucli moj predlog, da bi novi brzovlak na gorenjski progi postajal tucli v Škofjiloki. Vsi razlogi in dokazi, da jc ta postaja ne le za mesto, ampak tucli za širno pokrajino z dolinama Poljansko in Sevško-Železniško, so bili brezuspešni. Ugovoru, cla ta brzovlak vendar postaja v Podnartu, se jc odgovorilo, da mora tu radi vode postajati.
Kaj zanimivo razpravo je pozročil moj predlog, da se kmetovalcem v južnih deželah, osobito na G o r i š k e m, ki se pečajo s pridelovanjem zgodnjega krompirja, dovolc tarifi za to bluso, ki
jim omogočijo vzdržati konkurenco. To jim delajo italijanski kmetovalci, ki so se osobito zadnja leta v velikem obsegu lotili pridelovanja zgodnjega krompirja, tako da prihaja te tedne vsak dan po 120 do 150 vagonov krompirja iz južne Italije na postaje Ala in Ponteba, odkoder gre to blago v Avstrijo, Dunaj, Prago itd. Ker razpolaga Italija ne le z jako ugodnim podnebjem, ampak tudi z delavci, ki za več kakor polovico ni* žjo ceno delajo, jim je mogoče vzlic ve« liki daljavi tekmovali z našimi poljedelci. Železnice pa še podpirajo to konkurenco z dovoljenjem ugodnih nizkih tarifov.
Zastopnik ministrstva mi jc odgovarjal, cla v primeri nc uživajo italijanski transporti boljših tarifcnv od naših. Temu sem odgovoril, kar je dotični zastopnik ministrstva moral priznati, da gre italijansko blago —i vzlic temu, it a plača 1 c ta r i f za n a v a d n o b 1 a g o v n o v o ž n j o, z brzo-tovornimi vlaki, ko gre naše blago z navadnimi vlaki!
Italijanska vlada pa pospešuje te pošiljatve z dovoljevanjem zelo nizkih tarifov ter z brzo-vožnjo. Iz Ptilerma znaša cela vožnja za kvintal,(100 kg) krompirja clo Dunaja \ K 12 vin., od Gorice (drž. žel.) pa T K '42. vin. Vzlic-temu, da se to blago vozi z brzo-vožnjo iz Palorma — daljava je trikrat večja, kakor iz Gorice je očividno, da vživa tuje blago olajšave, in potem naj so govori o zdravi narodno-gospodarski politiki naše države! Povsod je uveljavljeno načelo, da je državne uprave dolžnost, lastno domačo p r obdukcijo bodisi obrtno ali kmetijsko ščititi s carinami in umno tarifno politiko. Avstrija pa, ki ima na razpolago pokrajine z južnim obnebjem, ki omogoči pridelovanje zgodnjih vrtnih, ze-lenjadnih in poljskih pridelkov, pa nima zmisla za to in celo pospešuje uvoz tujega blaga.
Po jako obširni razpravi, ki je postala zelo burna, ker sc je referent poslanec dr. Kolišer z vso odločnostjo zavzel za moj predlog in ministrstvo ostro napadal, je obveljal soglasno moj predlog, cla se od ministrstva zahteva, da ščiti in varuje naše proclucente. ki sc pečajo s pridelovanjem zgodnje zele-njacli, krompirja, cvetlic itd.
V razpravi sem čul, da dajejo dunajski trgovci prednost krompirju iz Italije, kor je lepše oblike in boljše kakovosti. Zato bodi skrb kmetijskih kor-poracij, cla si preskrbe ono vrsto krompirja, da bodo mogli ugoditi okusu in zahtevi dunajskih kupcev. Sploh na.j kmetijske korporacije vse store in zahtevajo, cla so jim dajo olajšani tarifi, cla bodo mogli konkurenco italijanskih producentov prenesti.
O raznih sklepih, ki imajo važnost tucli za naše dežele, bom šc poročal.
Corigrojske vislice. '
Mladoturki so se s čudovito naglici požurili, da so maščevali umor velikega vezirja Mahmud Šefket paše. Čisto prav, da je justica tako hitro poslovala in mo-rilcc po postavi kaznovala, toda ljudje se povprašujejo, zakaj mladoturška vlada ni izsledila morilccv vojnega ministra Nazim paše in čakajo še danes kazni, dasi kažejo v Cirigradu za morilci s prsti.
Vsak Turek, ki pozna koran — in ka teri pravi Turek ga ne! — ima zelo razvit čut za to, kar tudi koran označuje za pravico in krivico in zato sc tudi najpreprostejši ljudje zgražajo nad tem, da morilci Šefket paše že vise na vislicah, Nazim pa-šini pa letajo prosti okoli. Zato ljudstvo kaznovane morilce smatra za »šehide«, to jc, mučenike mladoturškega terorizma, tembolj, ker mladoturška policija ludi morilccv opozicionair.ih žurnalistov, gcncrrla Maskcrja in drugih nasprotnikov mladoturškega režima šc do danes ni zasledila niti kako preiskavo začela.
Kaj čuda, da so se pobožni Turki nad sijajnim pogrebom umorjenega velikega
vezirja in njegovega adjutanta zgražali, ker dobro pomnijo, kako so Nazim pašo in njegova dva adiutanta, ki sta tudi v izvrševanju svoje dolžnosti od zločinske roke padla, brez vsakega poinpa pokopali. Pravoverni Turki se vezirjevega pogreba zato demonstrativno niso udeležili.
Sic?r pa nasprotniki mladoturkov upajo, da bo Alah mladoturkom kmalu njihove zločine poplačal. Pri Čataldži še stoji armada, ki pod poveljstvom Abuk paše menda komaj čaka, da pozove sedanje oblastnike na odgovor. Najbrž si zato mlado-turška vlada tudi ne upa odrediti demobi-lizacije, ki ima za posledico, da armada prikoraka v Carigrad. Zakaj tega dne se mladoturška klika boji in to čisto po pravici.
Notranje politične zadeve.
Gosposka zbornica. — Češkonemška Sprava izjalovljena. — Moravske deželno-zborske volitve. — Ogrske zadeve. — Demonstracije na Reki. — Bosensko gospodarstvo. — Slaba konjunktura v železni industriji.
Gosposkozbornične stranke so se včeraj posvetovale o stališču, ki ga zavzamejo v današnji seji, ko bodo reševale tudi začasni proračun in so določile svoje govornike, ki se bodo razprave udeležili. Prvotno so nameravali izzvati obširno razpravo o zunajem položaju, a so ta načrt opustili. Ni gotovo, če gosposka zbornica že danes ■ves dnevni red reši, zato je mogoče, da zborujejo pairi še v soboto. — V včerajšnji seji češkega deželnega odbora sta predložila dr, Foft in dr. Svehla kot zastopnika Mladočehov in čeških agrarcev višjemu deželnemu maršalu princu Lobkovicu iz javo obeh strank, v kateri se naglaša, da so se spravna pogajanja izjalovila. Češki namestnik knez Thun in višji deželni maršal princ Lobkovic sta vsled tega včeraj na Dunaj odpotovala. Zdi se, da nameravajo češki deželni odborniki odstopiti, ker sodijo, da tako prisilijo vlado, da kaj stori. — Ob ožjih volitvah v kmečki kuriji je bil v cvitavskem nemškem okraju izvoljen kandidat nemške ljudske stranke Jožef Lasner, radikalec Richter jc propadel. Nemška kmečka kurija je izvolila osem ra-dikalcev, 5 poslancev nemške ljudske stranke in 1 kršč. socialca. V prejšnjem morav. dež. zboru je sedelo v tej kuriji se-idem poslancev ljudske stranke, 5 radikal-cev, 1 agrarec in 1 krščanski socialec. V češki kmečki kuriji je bilo 24. t. m. 11 ožjih .volitev, a definitivno je rešenih 10 ožjih volitev, ena še ni rešena. Katoliškonarodna stranka, ki se je 7 ožjih volitev udeležila, je le v enem okraju s svojim kandidatom dr. Jožefom Dolanskyjem prodrla. Največ 60 v ožji volitvi pridobili agrarci, namreč s samostojnimi agrarci vred 7 mandatov. Dva volilna okraja so priborili naprednjaki. Značilno je, ker je propadel oficielni kandidat agrarne stranke, deželni odbornik Vaca, podrl ga je s pomočjo katoliških narodnjakov deželni odbornik Staroštnik. Dozdaj je izvoljenih 72 deželnih poslancev, 20 Nemcev in 52 Čehov. Izvoljenih je 18 poslancev češke katoliške narodne stranke, 22 čeških agrarcev, 7 čeških socialnih demokratov in 5 čeških naprednjakov, dva nemška krščanska socialca, 8 nemških ra-dikalcev, 6 pristašev nemške ljudske stranke, 3 nemški delavci in 1 socialni demokrat. — Grof Tisza je pisal svojim volilcem v Rabu odprto pismo, v katerem izvaja, da je neodvisna stranka, ko je prišla do moči, sebe razbila, ker se je razdvojila in hvali svojo stranko, ki ni storila druge napake, kakor to, da si ni zagotovila tistega poslovnika, ki ga je svojčas koalicija zase ustvarila. Obračunalo se je z obstrukcijo, kar odobrava (?) javno mnenje. Končno izjavlja, da bo po načelih iz leta 1867. sporazumno z dinastijo za izpolnitev zgodovinskega zvanja ogrskega naroda, za močno in mogočno monarhijo zastavil vse svoje sile. Ogrska zbornica magnatov je včeraj odobrila predloge o dokladah duhovnikom. — Ob demonstracijah proti obmejni policiji dne 24. t. m. na Reki so aretirali 28 oseb. V zaporu so 3 esebe obdržali, ker so insultirale tiste pasante, ki so nemško in mažarsko govorili. — Po dolgotrajnih pogajanjih se je odkupila bosenski gozdni industrijski družbi pravica izrabljati gozde. Ta družba je imela pravico žc 18 let, oziroma 22 let pleniti bosenske gozde. Delala je velikanske dobičke. Akci-onarji so lani dobili 10'. dividendo. Za m: lesa so namreč bosenskemu erarju plačali le 2 kroni, za les so pa dobili 12 do 14 K. — Na Dunaju se jc včeraj trdilo, da je Al-pinska montanska družba odpustila z dela radi slabe kupčije 2000 delavcev. Na dunajskem merodajnem mestu se tozadevno izjavlja, da je sicer morala družba veliko delavcev odpustiti, a da ni 2000 delavcev odpustila.
VIHARNO ZBOROVANJE TIROLSKE
SOCIALNE DEMOKRACIJE.
V Inomostu je 25. t. m, zborovala tirolska socialna demokracija. Zborovanje je bilo zelo viharno. Državni poslanec Abram ie nafilašal. da je po napredku
stranka od leta 1900 do 1905 nazadovala To obvestilo in neugodno stanje inomojikc ga strankinega glasila je povzročilo, da so sc delegati z dežele z delegati socialno demokraških organizacij v Inomostu ponovno viharno sprli.
Mir skoraj zasiprao.
Rusija jc Srbijo in Bulgarijo uklonila svoji volji. Car bo o srbskobulgarskem sporu sam po svoji vesti od nobene stranke vezan rozsodil. Srbi odiočno trde, da na širši podlagi, Bulgari pa za gotovo vedo, da zgolj na podlagi pogodbe. V resnici pa javnost prav nič ne ve, kakšen bo razsodni rek carja, pač pa prizadeti državniki, ki seveda molče. Zato so vse kombinacije prazno delo. Tako je tudi še vedno popolnoma v temo zavito, kakšno vlogo bo v Peterburgu imela igrati Grčija, o kateri Bulgari pravijo, da nima tam nič iskati. Ni dvoma, da bo tekom peterburške konference, ki Bulgarom ni nič kaj všeč, prišlo še do marsikatere krize. Sicer se pa danes govori le o spomenicah Srbije in Bulgarije, ne pa več o peterburškem sestanku. Ali za tem kaj tiči ali je slučajno?
Na vsak način je mirna poravnava skorajda zagotovljena. Sam »Reuter« to danes z vso gotovostjo trdi. Srbska skupščina, ki se jutri zbere, bo sicer hudo ropotala, kar ni čudno, ker bo Srbija vsled razsodbe skoro gotovo tisti del, ki bo največ žrtvoval — toda Pašič ima za svoj program že večino. Tudi generali ne bodo delali resnih težav, ker sta tako srbska kakor tudi bolgarska armada bolj disciplinirani nego se v Evropi misli. Resni spopadi na meji se bodo pač dali zajeziti.
Najbolj važna je danes vest, da se Avstrija in Rusija preko Berolina pogajati. Grof Berchtold je pač uvidel, da je v slučaju, ako Rusija balkansko zvezo zopet utrdi, boljše, če stopi z Rusijo v prijateljski stik kakor če protestira, a ne more izlepa kaj storiti, Seveda je tudi ta korak, kakor sploh vsi, ki jih je naša diplomacija v balkanski krizi delala, precej pozen. Prepozen pa morebiti, kakor upamo, Ie ne. Značilno pa je, da je Nemčija tudi topot največ za mir storila.
XXX
Pogajanja med Avstrijo in Rusijo potom Berolina. B e r o 1 in , 25. junija. Iz di-plomatičnih krogov trozveze so danes v javnost prodrle vesti, da so se po prizadevanju in iniciativi nemške diplomacije, katero najbrže podpira tudi angleška, med Peterburgom in Dunajem začela obširna, temeljita pogajanja, ki naj bi spor na Balkanu, za katerim stoji v dva tabora razdeljena Evropa, enkrat za vselej temeljito rešila in se končno zatrle kali večnega vznemirjenja. Pogajanja se še ne vrše naravnost, marveč gredo preko Berolina, Nemška diplomacija pritiska na obe strani in je na Dunaju poudarila, da carjeva intervencija v stvari temelji na zahtevi obeh nasprotujočih si balkanskih držav samih in da v takratnih trenotkih na kako drugo posredovanje skoro ni bilo mogoče misliti, v Peterburgu je pa opozorila, da se sodelovanju Avstro-Ogrske pri rešitvi vprašanj o sosednjem Balkanu v Londonu ni oporekalo in se je tudi Rusija doslej na to opetovano ozirala. O razvoju pogajanj šc ni ničesar natančnejšega znanega, vendar je pa toliko gotovo, da se v razmerju med Avstrijo in Rusijo polagoma poraja preobrat, ki bo tudi za bodočnost velikega pomena.
Vojna nevarnost odstranjena. London, 25. junija. -»Reuter« poroča: Vojna nevarnost med Bulgarijo in Srbijo je zdaj odstranjena. Nikakor ni gotovo, če Srbija pritrdi razsodbi, ne da bi stavila pogojev, a Rusija razpolaga z getovimi zagotovitvami, da se lahko z optimizmom čaka, kako izpadejo bodoča pogajanja. Povoda ie dovolj, da se sodi, da tako Srbija kskor Bulgarija ugodita ruski zahlevi in da Rusiji obrazložita svoje zahteve, čc se io ni že zgodilo.
Vladna stranka za Pašičevo politiko. Belgrad, 25. junija. Z največjim zanimanjem se pričakuje današnja večerna konferenca vladne stranke. Sodi se, da bo stranka kljub živahni razpravi le pritrdila miroljubni Pašičevi politiki. Vprašanje miru se na ta način tudi ugodno reši, ker sc bodo opozicionalne stranke omejile Ic na to, da bodo predlog vlade odklonile in zanj prepustile popolno odgovornost vladni stranki. V konferenci se tudi odloči, v kaki obliki naj skupščina sklepa in razpravlja o zahtevi Rusije.
Skupščina bo carjevo razsodbo brezpogojno sprejela. Belgrad, 25. junija. Ker je na dnevnem redu jutrišnje seje srbske skupščine nadaljevanje razprave o zakonskem načrtu glede na zgradbo donavskega pristanišča pri Grahovu, pričakujejo parlamentarni krogi, da se prične razpravljati o stališču, ki je skupščina zavzame napram ruski zahlevi, da sc carjeva razsodba brezpogojno sprejme, šele v seji 27. t. m. Politični krogi sodijo, da se, kakor se sodi, večina izreče za soreiem ruske zahteve.
Kriza glede srbskega vojnega ministrstva. Belgra.d, 25/ junija. Pašič poizkuša pregovoriti vojnega ministra Božano-viča, da svojo demisijo prekliče, ker ruska zahteva nikakor nc pomertja, da bi se Srbi osvojenim krajem odpovedali. Armadni krogi pa zavzemajo stališče, da je, če se brezpogojno sprejme rusko razsodilo, dvomljivo, da se osvojeno ozemlje obdrži, Čc Božanovič svojega odstopa ne prekliče in če vojnega ministrstva noben drugi častnik ne prevzame, bi se poverilo vodstvo vojnega ministrstva začasno kakemu civilistu.
Srbska vlada je miroljubna in s Paši-čem solidarna. Belgrad, 25. junija. Srbski minister za notranje zadeve S. Protič, kateremu se pripisujejo znane brošure pod psevdonimom »Balkanicus in o katerem je šel glas, da je kot zastopnik radikalne struje v kabinetu odločen Pašičev nasprotnik in da bo v slučaju Pašičevega odstopa njegov naslednik v zunanjem ministrstvu, — jc 24. t. m. podal časnikarjem v glavnem naslednjo izjavo: Vsi želimo, da se, če le kako mogoče, izognemo vojni z Bulgarijo. Preje se morajo izčrpati vsi drugi načini za rešitev spora, v našem slučaju najprej neposredni sporazum, potem pa arbitraža ruskega carja. Tega načina ne sme odbiti nobena stran ne po zdravi pameti, ne po pogodbi. Mi zahtevamo in bomo do zadnjega zahtevali revizijo pogodbe, kar pa ne pomenja, da zahtevamo uničenje pogodbe, Osnovnih načel pogodbe o prijateljstvu z Bulgarijo sc nismo nikoli dotikali in je notorično, da je bila ravno Srbija tista, ki je zastopala idejo prijateljstva in zveze balkanskih držav. Eno naših načel je tudi arbitraža ruskega carja. Razlika med nami in Bulgarijo je v tem, da Bulgarija ne priznava opravičenosti revizije pogodbe in zahteva arbitražo na podlagi druge točke tajnega dodatka k pogodbi, ki govori o mejah sporne cone, in sicer po njenih pojmih, — mi pa zahtevamo revizijo te točke in razumevamo sporno cono mnogo širše. Rusija vpliva na obe strani, da bi prišli k dogovoru v Petrograd in, če bi bilo treba, sprejeli carjevo razsojanje. Za arbitražo zahteva Rusija od obeh strani popolno brezpogojno svobodo. Obenem bi se razsodilo tudi o bulgarsko-grškem sporu, ki je z našim v najtesnejši zvezi in brez katerega se o našem ne more razpravljati. Za tako arbitražo so se razen dveh izjavili vsi člani Pašičevega kabineta. Mi smo za tako arbitražo toliko raje, ker vemo, da stoji na enakem stališču tudi Rusija in njeni zavezniki. Med mano in Pašičem ni nobene razlike v razumevanju; on ni popustljivejši nego jaz in jaz nisem radikalnejši. Vsem nam ni treba, da bi moža tako patriotičnih in odličnih državniških sposobnosti priganjali in bodrili, marveč ga moramo podpirati in mu kot izkušenemu politiku zaupati.
»Na podlagi širše razlage?« Peter-d u r g , 25. junija. Krogi zunanjega ministrstva izjavljajo: Razsodba Rusije se izreče v okviru srbsko-bulgarske pogodbe, toda na podlagi širše razlage,
Spor se ne bo rešil v kvar Srbiji? Zeit« poroča iz Belgrada, da je neki visoki državnik njenemu korespondentu izjavil, da ima Pašič garancije, da se srbsko-lulgarski konflikt ne bo izključno v korist ulgarijc rešil. Ko je bil konflikt na vr-uincu, je Srbija dobila zagotovilo, da jo )osta Turčija in Rumunija podpirali. Zato ni verjetno, da bi se bil Pašič v škodo Srbiji udal.
Rusija za revizijo pogodbe? Belgrad, 25. junija. Iz Belgrada se poroča: -Cer sta, kakor se zdi, kralj in vlada dobila zagotovila, da se bo Rusija izrekla za revizijo pogodbe in da bo obenem podala meritorno interpretacijo glede teritorialnih določb, je s tem, da ostane Pašič na čelu kabineta, srbska vladna kriza rešena in mirna rešitev srbsko-bulgarskega konflikta s srbske strani toliko kot. zagotovljena. Vsekakor tudi vsi opozicioneini krogi soglašajo z vlado v tem, da je treba izčrpati vsa sredstva za mirno rešitev spora z Bulgarijo. Edino težavo povzroča zasedenje mesta vojnega ministra, o čemer se bodo vršila posvetovanja z vojvodo Putnikom.
Rusija razsodi o vseh spornih vprašanjih med zavezniki? B e 1 g r a d , 25. junija. Iz merodajnih belgrajskih krogov se poroča, da je Srbija sklenila udeležiti se konferenc v Peterburgu in se ruski razsodbi brezpogojno podvreči — v slučaju seveda, ako to tudi Bulgarija stori. Tu so mnenja, da bo ruska razsodba temeljila na najširši podlagi. Ker je srbsko-bulgarsko obmejit-veno vprašanje v najožji zvezi z grško-bul-garskim, se bodo v Peterburgu o vseh konferencah, ki obstoje med vsemi štirimi zavetniki, posvetovali. Ravnotako se tudi carjeva razsodba nc bo omejila samo na srbsko-bulgarsko sporno vprašanje, marveč sc bo nanašala na cel kompleks vseh spornih vprašanj med zavezniki.
Dunajske kombinacije o rešitvi srbsko-bulgarskega spora. Dunaj, 25. junija. Dopisnik »Piccola« z Dunaja trdi, da se bo Srbija morala odpovedati reviziji pogodbe, da bo pa zato dobila celo sporno ozemlje, medtem ko bode Bulgarija morala Srbiji dovoliti posebne olajšave glede prevoza srbskega blaga v Solun, in kar ic še važ-
nejše, vzdržati sedanje zvezno razmerje t Srbijo in Grčijo, to se pravi, da se bo mo-rala utrditi balkanska zveza ter morebit; tudi efektuirati carinska in trgovinska zveza med balkanskimi zavezniki. Dunaj, ski diplomatični krogi pravijo, da se je Rusija morala ozirati na Bulgarijo in pripra-viti Srbijo, da je odjenjala. To pa zato, kei bi bila v slučaju zmage Bulgarije Srbija oropana vseh svojih pridobitev, če bi pa bila zmagala Srbija, bi bila Avstrija čisto gotovo protestirala proti temu, da bi Srbija z Bitoljem in Ohridom mejila z Grčijo vred na vseh straneh z Albanijo, koje eksistenca bi bila s tem ogrožena.
Rusija zahteva pismene predloge obeh strank v štirih dneh. B e 1 g r a d , 25. junija. Z oficielne strani se izjavlja, da je Rusija pozvala vlade zaveznikov, naj v štirih dneh v Petrogradu svoje zahteve pismeno naznanijo, da jih bodo predložili carju. Nato se odloči spor, in sicer tako, da se koristi vseh vpoštevajo.
Bulgarska vest o razsodbi. Berolin, 25. junija. »Tageblatt« poroča iz So-fije: Bulgarija in Srbija se ne bosta več ne. posredno diplomatično pogajali. Srbija izroči svoj odgovor glede na pogodbo in z ozirom na razsodišče naravnost Rusiji, Obe vladi so v Peterburgu pozvali, da naj doi danes sestavita svoja odgovora in naj izročita spomenico o spornem ozemlju v Peterburgu, da more razsodnik z ozirom na obe spomenici razsoditi. Bulgarija je tej zahtevi že ugodila.
Bulgarska spomenica se odpošlje v Peterburg danes? Sofija, 25. junija. V državni tiskarni so te dni že pripravljali natis vojnega manifesta proti Srbiji. Toda položaj se je od včeraj izpremenil, tako da so ministrski krogi prepričani, da se bo posrečilo mir vzdržati. Danes se bo odposlal v Peterburg od Rusije zahtevani memorandum o stališču Bulgarije.
Dr. Danev dospe v Peterburg v ponedeljek? Pariz, 25. junija. »Temps« piše, da je bulgarska vlada odločena poizkusiti vsa sredstva, da se konflikt s Srbijo poravna. V Peterburgu pričakujejo prihod dr. Daneva že v ponedeljek.
Pred koncem Turčije? Peterburg, 25. junija. Ruska vlada je ponovno pozvala balkanske vlade, naj store vse, da se čimprej poravnajo. To je tembolj potrebno, ker je stopilo maloazijsko vprašanje sedaj v akuten štadij. V Carigradu se pripravlja novo gibanje, ki stremi za tem, da se požene s prestola sedanjega sultana, onemogoči tudi nasledstvo prestolonaslednika Jusufa Izedina in proklamira za sultana princ Vahin Edin. Očividno je, da se pripravlja v Carigradu nova revolucija, ki bo dovedla do katastrofe turške države. Ruska vlada radi tega nujno nasvetuje zaveznikom, naj se poravnajo mirnim potom, ini sicer kolikor mogoče hitro.
Resen spopad med Bulgari in Srbi pri Zletovu. — Prava bitka? — Srbska vlada koniiscirala senzačne vesti o spopadu. Belgrad, 25. junija. (Privatno.) Bulgari so brez povoda napadli srbske čete na meji pri Zletovu. V Belgradu vlada velikansko razburjenje. Vsi listi so priredili danes posebne izdaje z brzojavkami o krvavih dogodkih na Zletovski reki. Listi poročajo: »Včeraj ponoči so bulgarske čete, in sicer ena cela divizija infanterije s potrebno artiljerijo, nenadoma prekoračile reko Zle-tovo in pričele prodirati na celi fronti, Srbi so na bulgarsko prodiranje takoj odgovorili z močnim streljanjem. Že ponoči se je vnela silno krvava bitka, ki je trajala do jutra in se danes dopoldne še vedno nadaljuje. Srbom se je posrečilo napad odbiti in pognati Bulgare na vsej fronti nazaj čez reko Zletovo. V bitki je bil baje uničen en cel bulgarski polk. Izgube so na obeh straneh velike, a še niso znane. Danes se je cel dan slišalo med Štipom in Krivo Pa-lanko silno grmenje topov. Prebivalstvo je tembolj razburjeno, ker misli, da se je vojna že pričela. Od uradne srbske strani ni izvedeti nobenih podrobnosti. Vlada je samo izdala zvečer uradni komunike, ki potrjuje, da so Bulgari napadli srbske četa ob reki Zletovi in izjavlja, da je srbska armada po ostrem boju vrgla napadalca na vsej fronti nazaj. Danes zvečer se je sestal srbski ministrski svet, ki je ukrepal o na-daljnih korakih. Na seji se je poudarjalo, da je treba storiti vse, da se dogodki včerajšnje noči ne razširijo v nevarne komplikacije. Z ozirom na nesigurnost položaja bo Pašič svoj ekspoze, ki je bil napovedan za jutri, najbrže odgodil na petek. — Belgrad, 25. junija. (Oficielno.) Včeraj ponoči so večje bulgarske regularne čete napadle srbske postojanke pri reki Zletovo. Bulgari so napad okoli 2. ure po polnoči ponovili, in sicer v še večjem številu. Bulgarom sc je posrečilo reko prekoračiti. Srbske čete so dobile kmalu ojačenj in sc v svojih pozicijah utrdile, nakar se je razvil boj na celi črti. Srbi so Bulgare zagnali nazaj in so Bulgari v divjem begu pustili za seboj veliko število mrtvih in ranjenih. Bitka je končala s popolno zmago Srbov in so Bulgari zapustili srbski teritorij. — B e i g r a d , 25. junija. Liste, ki so priredili posebne izdaje sledeče vsebine: Bulgarske redne vojaške čete so napadle srbske predstraže — Srbi so vrgli Bulgare
nazaj — Južna srbska armada prodira proti bulgarskim postojankam — je vlada dala takoj zapleniti. Resni krogi dogodek mirno presojajo in upajo, da je bil osamljen ter ne bo zadobil večjih dimenzij. (Zletovo leži v spornem ozemlju severo - vzhodno od Stipa ob reki Zletovi, ki se izliva v Vardar. Bitna se je vršila med predčetami glavne srbske prestolonaslednikove in glavne bulgarske armade pod Savovom.)
Desetletnica vladarstva kralja Petra. Belgrad, 25, junija. Desetletnica vladarstva kralja Petra sc je danes vsled resnega političnega položaja z zahvalnimi mašami v vseh cerkvah kraljestva brez šuma
Eraznovala. Časniki proslavljajo zasluge ralja, ki je vsled svojega strogega konsti-tucionalnega mišljenja v desetih letih mogočno pospešil politični in gospodarski razvoj Srbije.
Car Ferdinand. Soiija, 25. junija. Car Ferdinand je danes inspiciral čete v Sofiji in nove čete iz Trakije ter je bil od občinstva in armade navdušeno pozdravljen.
Dva Srba v Sofiji na smrt obsojena.
Praga, 25. junija. »Narodni listy« poročajo, da sta bila Srba Markovič in Stan-kovič, ki sta v Sofiji napadla dopisnika tega lista, nekega Siissa, ki je baje poročal svojemu listu v protisrbskem zmislu, ga težko ranila in mu vzela njegove zapiske, sumarično na smrt obsojena.
Grški generalni guverner za Makedonijo. K a n e a , 25. junija. Z grško torpe-dovko »Aetos« je odpotoval krečanski guverner Dragumis, ker je imenovan za generalnega guvernerja Macedonije. Začasno vodi upravo Krete generalni prokurator Clumidis,
Razmere v Solunu. Solun, 25. ju-Aija, Vsled poostritve varstvene službe so dospeli semkaj močni mornariški oddelki, ki bodo skupno s kretskimi orožniki opravljali policijsko službo. V mestu je bilo danes aretiranih osem bulgarskih železničarjev, ker je policija v njih stanovanjih našla bombe.
Poostrena varnostna služba v Solunu. V Solun so došli močni oddelki grške pehotne mornarice, ki skupno s krečanskimi orožniki skrbe za red, da bodo lahko vojake v druge namene za-posljevali. Varnostna služba v Solunu jc zelo poostrena. Osem Bulgarov so zaprli, ker so našli pri njih dina-mitne bombe.
Dnevne novice.
'-f- Zaupnice deželnemu glavarju dr. Iv. Šusteršiču. Vedno krepkejši postaja odpor proti nizkemu početju liberalnega časopisja, ki je s čenčami tujke hotelo zanesti razpor v vrste S. L. S. Zaupnice naših županstev in kmečkih zvez pričajo, da vsi naši somišljeniki napade prav cenijo. Stranka in njen načelnik stojita neomajno, zaupanje in zvestoba imata trajne temelje v hvaležnosti za veliko ljudsko delo, ki ga jc izvršila S. L. S. Krasno izjavo jc poslala včeraj županska zveza za sodni okraj vipavski po svojem načelniku županu r. Antonu Uršiču in tajniku g. Al.tonu Skala, ki je soglasno sprejeta na shodu županov, svetovalcev in občinskih odbornikov vipavskega sodnega okraja v Vipavi. — Od Device Marije v Polju je 24 občinskih svetovalcev in odbornikov poslalo izjavo: »Z ozirom na napade liberalnega časopisja na osebo dr. Ivana šusteršiea izjavlja občinski odbor občine I). M. v Polju gospodu deželnemu glavarju svoje popolno zaupanje. Liberalno časopisje ni sposobno v nas omajati prepričanja '.er zaupanja v S. L. S. in njenega voditelja. Nobena sila nas ne omaje. Stojimo kakor hrast za voditelja S. L. S. in vrlega našega dr. Ivana šusteršiča.« — Slični izjavi sta poslali občini Stari trg pri Kočevju in Dol v Beli-krajini.
+ Cenjenim naročnikom I Naročnina na »Slovenca« poteče koncem meseca vsem cenjenim naročnikom, ki so minuli ponedeljek prejeli v listu položnico. V lastnem interesu vsakogar je, da se naročnina pravočasno obnovi. Na naslovnem listu jc itak pri vsakem listu napisano, doklej je poravnana naročnina.
+ Gg. inserente opetovano opozarjamo, naj pošiljajo svoje oglase (naznanila itd.) naravnost na upravo »Slovenca« (Kopitarjeva ulica), ker sc more le v tem slučaju zagotoviti pravočasna izvršitev naročila.
+ Oj ta Kanial Človeku se skoraj že gabi sc sploh še spominjati slavne afere umorjenega, potem samo še nevarno pohabljenega, končno pa od po-četka do konca te afere popolnoma zdravega in nedotaknjenega gospoda Prochaske. O aferi P. Palica sc ne more ničesar reči, ker sta obe strani izja-
vili, da se ne da dokazati ne to ne ono, gotovo je le, da je bil natančni opis smrti albanskega frančiškana produkt nemške poloficiozne fantazije. Vendar pa je ostala ena afera, glede katere je do danes ves svet mislil, da je resnična, namreč ona parnika »Skodra«. ln glej, tucli ta je neresnična! To potrjuje zdaj celo ona »Vossi-sche Zeitung«, katero informuje o politiki »Ballplatza« sam gospod Leopold Mandl, eden izmecl najpriclnejših fa-brikantov časnikarskih senzacij z Balkana. Na naročilo dunajskega ministrstva za zunanje zadeve je namreč reška pomorska oblast odredila preiskavo, ki je dognala, da je cela povest, kakor jo je razširjalo dunajsko pol- in še več kot poloficiozno časopisje, samo roman brez dejanske podlage. Kapitan »Skodre«, Hrvat, po rodu, ni bil ocl Črnogorcev prisiljen pomagati pri izkrcevanju srbskega vojaštva v Medui, niti niso njemu in posadki črnogorski vojaki nastavili revolverje na prsa, cla pomaga vslecl »Hamidijevih« strelov v morje popadle Srbe reševati, ker je namreč kapitan s svojimi hrvatskimi mornarji to — sam rad storil in se glede tega s Črnogorci celo domenil. Zdaj je razumljivo, zakaj je črnogorska viada molčala, cla moža ne komprimitira, razumljivo pa ni, zakaj je nastala iz tega tako strašna afera. Bržčas si je kapitan, ko se je to izvedelo, pomagal z lažjo, toda »Vossische Zeitung« pravi, da se je ladjin inženir, nekak Nemec, takrat protivil reševalni akciji in bržčas je ta kapitana tucli ovadil. Kako je potem mogoče, da so sc izgovori kapitana, ki so se med mornariškimi krogi takoj označevali kot zelo protislovni, na merodajnih mestih takoj kot čisto zlato verjeli? To izvedeti, bi bilo zelo zanimivo, najbrž pa bo grof Berchtold o tem ravno tako molčal kakor je o usmrtitvi in čudežnem oživljenju pri-zrenskega konzula. Vendar pa afera »Skodre« ni tako smešna kakor ni bila smešna afera Prochaska. Zakaj, vslecl te afere so se izmenjavale med Dunajem in Cetinjem grozeče note in je bila ta afera mecl drugimi tucli povod, da se jc poklicalo pod orožje še več rezervistov nego so jih že. Fantazija gospoda Kanijc je bila v prid senzacije lačnemu časopisju, nikakor pa ne v korist države in njenega prebivalstva, ki si želi in tudi potrebuje miru v teh tako slabih časih. Mož je pač doma na — Mažarskem.
-f Ustanovitev Kmečke zveze, v škooijanu pri Mokronogu. Ustanovni občni zbor Kmečke zveze se je vršil v Škocijanu pri Mokronogu dne 22. junija t. 1. Po soglasnem sklepu je iz-rekla svojo udanost in zaupanje načelniku S. L. S. dr. Šusteršiču, dr. Kreku ter drž. in dež. poslancu svojega okoliša Janezu Hladniku.
-(- Iz deželnega šolskega sveta na Kranjskem. Imenujejo se: učitelji Smolik Izidor, Borovnica; Amalija Stare, Razdrto; Anton Vižin. Dolenji Semen; Franc Zupan, Pavla Lampe, Karolina Gomilšek, Marija Košak, Pavla Marinko, Vič. Razpišeta sr nanovo nadučitelisko mesto v Mošnjah in učno mesto v Žclimljah. Začasno se vpo-kojita barija Garbeis v Zagorju in Marija Drenik v Kalu. — Dr. Gvido Sajovic na II. drž. gimnaziji postane pravi učitelj. Si-stemizira se novo učno mesto v Novem mestu za zgodovino, zemljepis in telovadbo.
Realna gimnazija v Idriji. Deželni šolski svet kranjski se je izrekel po daljši razpravi za izpremenitev realke v Idriji v realno gimnazijo.
+ izpremembe v finančni službi. Absolventa geodetičnega tečaja, Mihael Leveč in Henrik D r a s s a 1 , sta imenovana za eleva pri razpreglcdstvu zemliiško-davčnega katastra na Kranjskem. Prestavljeni so: Davčni upravitelj Henrik Kette od urada za pristojbinsko odmero v Ljubljani in davčni praktikant Ivan K r a n j c od davčnega urada Ljubljana-okolica — medsebojno; razpregledstveni geometer prvega razreda Bohuslav K r a 1 i k od arhiva c. kr. katastralne mape v Ljubljani k razpreglcdstvu zemljiškega katastra v Mokronogu; razpregledstveni geometer II. razreda Ivan V e r b i č iz Mokronoga k razpreglcdstvu zemlj. katastra v Cirknici in razpregledstveni geometer II. razreda Avguštin S e d I c c k y iz Cirknice k arhivu c. kr. katastralne mape v Ljubljani. Razpregledstveni geometer I. razreda Ivan Pire iz Črnomlja jc začasno umirovljen.
— Romarski vlak na Trsat vsled črnih koz na Reki prepovedan. Vsled črnili koz, ki razsajajo na Reki in na Sušaku, sc bo romarski vlak na Trsat, ki je Imel oditi iz Ljubljane, dne 5. julija, preložil na poznejši čas. Prečasti-te gospode župnike na Kranjskem in Sp. štajerskem prosimo vljudno, da bi prihodnjo nedeljo ta ukrep vernikom oznanili raz leče. število romarjev je polno. Odhod se bo pravočasno naznanil. — Odbor.
—	Slovanskim civilnim inženirjem In civilnim geometrom na Primorskem, Kranjskem in v Dalmaciji. V
očigled prvih volitev v inženirsko komoro sem si dovolil dne 22. t. m. pismeno vabiti vse one cenjene kolege s Primorske, Kranjske in Dalmacije, ocl katerih pričakujem, cla se vpišejo v slovansko narodnostno sekciio inženirske komore, na kolegijalni sestanek na 6. julija t. 1. v zgornji restavracijski prostor Narodnega doma v Trstu. Ker pa nekatera moja pisma niso našla naslovljencev, vabim vse interesente tem potom še enkrat z izrecno prošnjo, cla se tega sestanka zanesljivo udeleže, ker ima ta sestanek nalogo, določiti smer našemu delu v komori. Opozarjam predvsem na to. cla bo prva in glavna naloga bodoče komore, da si ustvari pravičen poslovnik. Iz tega vprašanja rezultira vse polno de-taljev, ki morajo biti dobro premišljeni, ako nočemo, cla se zanesejo v to tehnično korporacijo spori, ki bi ji utegnili uničiti ugled in vzeti oni resni in važni pomen, ki ga mora imeti, da izpolni naše stanovske želje. Stališče slovenske sekcije v komori ne bo neugodno, ako bomo poslali vanjo dobro delegacijo. Vse okolnosti kažejo na to, da bomo lahko decizivno vplivali na uravnanjc anarhističnih razmer v izvrševanju tehničnega dela v naših kronovinah, zato pa je treba solidarnosti! V trdni nadi, cla se vsi cenjeni kolegi zavedate važnosti in pomena te naše nove institucije in cla ste pripravljeni vsi do zadnjega odločno nastopiti proti vsakomur, ki bi hotel poizkusiti nastopiti z malenkostnimi izzivanji proti našim stanovskim interesom, ter da se vsi odzovete mojemu povabilu, beležim z odličnim spoštovanjem ing. 1). Gustinčič.
—	Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Žužemberku ponovi prireditev v proslavo Konštantinovega jubileja v nedeljo, dne 29. junija t. 1., v društveni dvorani. Spored: godba na pihala, tamburicc. Igra: »Sveti Vid, cvetka sicilijanska«, dramatična legenda v petih dejanjih. Začetek ob 4. uri popoldne.
—	Tepež pri ženitovnnju. V Čeri-novi gostilni v Štepanji vasi je bila dne 22. t. m. svatba, kamor je prišlo tucli več domačih fantov na prežo. Okoli polnoči je šel fant France Fer-kov, tesarski pomočnik iz Spodnje Hrušice, malo na prosto. Tu ga je pa z q,dprtim nožem napadel France Er-bežnik, zidar, ter ga dregnil v glavo in na desno prsno stran. Povod k temu je dalo besedičenje Ferkova, ki jc proti Erbežniku baje rekel: »No, pa me udari,« nakar ga je ta z nožem poškodoval. Nadaljevanje se bo vršilo pred sodiščem.
—	S smodnikom se opekel. Dominik Šare, 151etni mlinarski delavec v Spodnjih Jaršah, je doma v sobi ogledoval smodnik. Pri tem mu je pa iskra goreče cigarete, katero je pušil, odletela v smodnik, ki se je vnel, vslecl česar je fant na desni roki zadobil nevarno opeklino.
-- S samokresom se obstrelil. Jožef Maloz, 17 let stari tovarniški delavec, se je doma igral z nabitim samokresom in se pri streljanju iz neprevidnosti sam obstrelil. Moral je pomoči iskati v tukajšnji deželni bolnici.
—	UmrJ. je v Vižmarjih pri Ljubljani g. Ivan Erjavec, železniški strojevodja, posestnik in gostilničar.
—	Na Mirni se je za en mesec zaprla šola radi škrlatinkc med otroci. Singer-jeva družba jc priredila na Mirni poučni tečaj za umetno vezenje, ki se je pričel v ponedeljek, 26. t. m.
—	Ustanove za slepe otroke. C. kr. deželna vlada v Ljubljani je meseca aprila t. 1. razglasila, da je z začetkom prihodnjega šolskega leta 1913./14. oddati dve do tri mesta za slepe otroke, ki bi se vzgoje-vali v zavodu za slepe v Lincu. Do določenega roka pa ni bilo vložene nobene prošnje za podelitev razpisanih ustanovnih mest, kar utegne imeti svoj vzrok v tem, da starši, ki imajo slepe otroke, niso zvedeli za razpis. Zato sc opozarjajo vsi, ki jim je skrbeti za slepe otroke, da še lahko prosijo za podelitev napominanih ustanovnih mest do 20. julija 1913. Prošnje pa naj se vložc deželnemu odboru kranjskemu, ki jih bo potem poslal c. kr. deželni vladi. Pravico do ustanov imajo na Kranjskem rojeni, ubogi, zapuščeni, slepi otroci obojega spola, posebno sirote, ki so zdravi in izobrazni, ter so najmanj 7, toda ne več kol 14 let stari. Prošnjam je priložiti krstni in domovinski list, spričevalo o stavljenih kozah, ubožni list in zdravnikovo spričevalo o zdravju in izobraznosti dotičnega sleepga prosilca.
—	V Idriji priredi društvo za otroško varstvo na dan sv. Petra in Pavla, dne 29. junija t. 1., veliko javno tombolo v dobrodelne namene.
—	Veliko kresov se jc naštelo dne 23. t. m. zvečer po hribih v litijskem
okraju. Ljudstvo še ne razume povsod, da je najnovejši čas sv. Janez Krstnik vedno v nedeljo precl praznikom svetega Petra in Pavlu.
— Vzprejemni izpit na kranjski gimnaziji. Na c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se bodo vršile vzprejemne izkušnje za prvi razred v soboto, dne 5. julija t. 1. od pol 9. ure naprej. Vpisavali se bodo učenci za prvi razred 3. julija od 2, do 5. ure popoldne v gimnazijski pisarni.
VLOŽITEV NAPOVEDI ZA ODMERO OSEBNE DOHODNINE IN RENTNEGA DAVKA.
Dunaj, 26. junija. Tiskovni oddelek ministrskega predsedstva objavlja: Kakor znano, se je obrok za vložitev napovedi gelde na odmero rentnega davka in osebne dohodnine za leto 1913 večkrat podaljšal in se je končno ukazalo, da se rok raztegne do 31. julija, s katerim dnem poteče. Davčnim oblastem je ukazano, da morajo napevedne vzorce nemudoma strankam dostaviti in da se morajo stranke, ko te vzorce izpolnjujejo, ozirati na določila sedanje postave, napovedi pa lahko tudi že pred 31. julijem vlože. Ker je že precej pozno, ni izključeno, da morebiti vse napovedi pred koncem letošnjega leta ne bodo rešene. Tisti davkoplačevalci, ki jim plačilni nalogi do konca novembra ne bodo dostavljeni, morajo tudi 2. obrok davka v zmislu postave v tisti višini vplačati, ki je bila lani predpisana,.
BRAMBNA PREDLOGA NA FRANCOSKEM.
Armadni odsek francoske zbornice je odobril novo poročilo o uvedbi triletne vojaške dobe, po katerem sc sme vsako leto 49.000 mož po dveletni službeni dobi poslati na dopust.
PO UMORU MAHMUD ŠEFKET PAŠE. — DŽAVID PAŠA V CARIGRADU.
Kakor smo že poročali, so radi umora Mahmud Šefket paše obsodili 23 oseb na smrt. Stotnik Adil Kior Emin je pa bil obsojen v dosmrtni trdnjavski zapor, tri osebe pa v 151et-no prisilno delo. Sedem obtožencev, med njimi polkovnik Kemal, je bilo oproščenih. Iz Konstance se poroča, da so nameravali zarotniki prisiliti sultana, da odstopi in proglasiti za sultana njegovega drugega sina. Cenzura je v Carigradu zopet zelo stroga, osobito pazijo tudi na brzojavke, ki se iz Carigrada odpošiljajo. — Iz Valone je došel v Carigrad z delom svoje armade Džavid paša.
PREDSEDNIK FRANCOSKE LJUDO-VLADE NA FRANCOSKEM.
Predsednik Poincare je sprejel dne 25. t. m. v avdijenci vse poslanike, med njimi tudi avstro - ogskega poslanika grofa Mensdorffa. Pri zajtrku na čast Poincareju, ki ga je priredila londonska občina, sta tako londonski lord-major kakor Poincare naglašala, da naj bi sc prijateljstvo Angleške in Francije, če jc sploh to šc mogoče, šc bolj ojačile.
Merske novice.
š Deficit graške nemške Zadružne zveze znaša za leto 1912 51.000 kron. »Verband« je mnogo izgubil pri vrednostnih papirjih, a izguba ne bi bila tako velika, čc ne bi znali nekateri gospodje pri »Verbandu« tako izvrstno računati. Celoletni deficit pa baje ni še popolnoma pojasnjen. Kakor se nam poroča, umejo ljudje, ki so nastavljeni pri »Verbanclu«, izvrstno računati vsako delo, ki je morajo izvršiti na deželi za kako zadrugo. In nekateri liberalni učitelji sc še kljub temu trdno oklepajo »Verbanda«.
š Prireditve prihodnjo nedeljo. Poslanec. Brenčič priredi shod K. Z. pri g. Ivovačecu ob 4. uri popoldne v Oslu-šencih pri Veliki Nedelji.. — Pri Sv. Petru na Medvedovem selu pa se vrši isti dan občni zbor moške in ženske podružnice »Slovenske Straže«. — Pri Sv. Duhu na Ostrovem Vrhu ob nemški meji zborujeta dr. Hohnjec in državni in deželni poslanec dr. Ver-stovšek. — Izobraževalno društvo v Celju ima pri Belem volku ob 3. uri popoldne občni zbor, združen z gledališko predstavo. Lepo veselico priredijo naši pristaši v Središču pri Lončari-ču. Sodeluje Orel in Dekliška zveza. —•
V	Jarenini se vrši popoldne po večer-nicah dekliški shod. — Prleški Slovenci se zberejo v nedeljo, dne 29. t. m., popoldne pri Sv. Juriju ob Ščavhici, kjer se bo vršila na korist naših društev velika Konštantinova slavnost. —
V	Brežicah bo pri g. Zorkotu velik shod Jugoslovanske Strokovne Zveze.
š Umrl je. v Mariboru vpokojeni poštni poduradnik Lovro Jurše, star (>l let.
š Strela je dne 21. t. ni. udarila v Jurjovškem dolu pri št. Jakobu v Slovenskih goricah v hišo posestnika Standekerja. Isti dan je strela zažga-
la tudi hišo posestnika Tomaža Miho-liča na Spodnji Velki pri Mariji Snežni.
Š Tele z dvema glavama. Pri posestniku Frasu v Zenjaku v Slovenskih goricah jc krava dne 22. t. m. po-vrgla zdravo tele, ki ima dve glavi, tri gobce in 1 oči. Vidi pa samo na dveh očesih.
š Poroka. V Solčavi se je poročil trgovec Ivan Gervolj s hčerko vrle Klemenšekovc hiše, Angelo Vričko.
LMonske novice.
lj Glasbena šola »Ljubljane« je zaključila včeraj šolsko leto 1912'13. z javno produkcijo, h kateri so bili pripuščeni le taki gojenci, ki so tekom leta dokazali primerno marljivost in nadarjenost. Uspeh tc produkcije, vršeče se v dvorani Ljudskega Doma, je bil tako lep in časten, da je izzval vsestransko priznanje številnega občinstva. Nastopili so gojenci iz klavirja, gosli, solopetja in deklamacije. Otvorila je produkcijo gospa L a v r i -č e v a , ki prvo leto poučuje na zavodu. V šestih nastopih so njeni gojenci spričali veliko vnemo in požrtvovalnost, s katero se je gospa odlikovala v poduku, posebno revnih gojencev, katerim je dala po možnosti celo svoj klavir in prosti čas na razpolago, Le tako je bilo mogoče, da je izvajal priprosti, pa izredno nadarjeni kmečki sin A. Bogovič, ki je prišel lansko jesen od pluga iz zelene Štajerske h klavirju v Ljubljano, razmeroma težek komad zelo čedno in precizno. Tudi gojenke, kakor mala Ložar, ki nima niti klavirja doma, niso zaostajale za prvoimenovanim. Na go-slih je igralo osem gojencev, katere je po-vedla v zadnjih šestih tednih energična in temeljita šola g. Niko Štritofa do uspeha, kakor bi ga sicer morda ne dosegli, če bi ne bila vsled razmer pri »Slov. Filharmoniji« nastopila prememba učitelja. Posebno hvalevredna je bila intonacija in prednaša-nje. Najlepše uspehe pa je dosegla gospica prof. J. L. Gerbičeva, kateri so deklice poklonile več šopkov. Od male, sedemletne Špelce Pollakove, ki je z neverjetnim pogumom izvajala valček njenega imena, pa do najzrelejše gojenke gospice Vide Sokli-čeve, bila je lepa vrsta izvajajočih; vsi so bili točni tako v tehniki kakor tudi v pred-našanju, seveda ceteris paribus. Bilo je zanimivo opazovati razlike v temperamentu in talentu. Eno jim je bilo skupno — trepet pred javnim nastopom, ki je več ali manj škodoval. Odlikovali so se Orehek, Černič, Petelin, Petrič, Josin in posebno marljivi sestrici Sachs. V solopetju gre prvenstvo gospej inž. Sernec, ki je izvajala svoj spev dovršeno, brez hibe. Njen mezzosopran je nežen, toda izborno šolan in njeno predavanje individuelno. Tudi našega dobrega znanca g. L. Bajdeta smo z zadovoljstvom poslušali in prisodili njemu kakor tudi go-spici Šiffrer prav lep, izdaten napredek. Gospica Supin obeta ob resnem, vztrajnem delu eno naših najboljših pevk. Ima bogat materijal in siguren nastop. Pa tudi gospica Ena Pollak, kateri je razburjenost šla nekoliko v škodo, kakor gospica Košakova razpolagati s polnimi glasovi, ki se zelo čedno razvijajo. Zaključila so večer de-klamatorična predavanja iz pesmi O. Zupančiča, S. Gregorčiča in A. Medveda. Vse gojenke, žal, da ni bilo tudi gojencev, so tehnično vseskozi prav dobro prednašale. Burni aplavzi pri tem predmetu, katerega je pričela šele gospica Gerbičeva v glasbeni šoli »Ljubljane« gojiti, so pričali, da je med občinstvom tudi za deklamacijo zanimanje živo. Največ vtisa sta napravili go-spici Vrhunc in Šiffrer. Deklamaciji se pridruži s prihodnjim letom poduk v mimiki. — Blizu 50 gojencev je pokazalo, da sta trud in trošek za šolo donesla tako lep kulturen sad, da sme biti društvo nanj ponosno tembolj, ker je bil dosežen v skromnih, dostikrat težavnih razmerah. Tako delo zasluži podpore od vseh, ki jim je mar razvoj naše glasbene kulture.
lj K petju po ljubljanskih gostilnah se nam poroča, da stražnik ni pri-šel v Rokodelski dom prepovedat petja, ampak jc gostilničarju pred hišo \ekel, da se peti po deseti uri tudi v zaprtih gostilniških prostorih ne sme. Na stvari to pač nič ne izpremeni. T a-ke odredbe nikjer ni!
lj Tatvine na pokopališču se mno-ie. Nekateri zlikovci in zlikovke ropajo posebno cvetlice z grobov. Te dni je bil popolnoma oropan grob oddelek 6. v 8. vrsti štev. 14. V tem slučaju se ve, kdo je to zločinsko delo izvršil, zato se dotiČna oseba poziva, da takoj popravi škodo, sicer se bodo proti nji storili drugi koraki. Na pokopališču jc pa nujno potrebno, cla sc kaj stori, da se tatvine rož preprečijo.
lj Umrla je v Mali čolnarski ulici št, 6 soproga posestnika in ključavničarskega mojstra Marija Smole roj. Oven. N. v m. p.i
lj Posiv občinstvul Vsi tisti, ki so kupiii kako zlatnino aii uro od agenta dunajske tvrdke Pavel Osterzecar, naj prinesejo to blatro na ljubljanski magistrat.
Primorske vesli.
p Umora matere obtoženi oproščen. Pred porotniki v Gorici je včeraj stal 38 let stari krojač Jožef Silič iz Št. Petra pri Gorici. Obtožen je bil, da je vrgel svojo mater po stopnjicah.s tako silo, da se je ubila. Obtoženi se je zagovarjal, da je mati sama padla po stopnjicah. Porotniki so Siliča oprostili krivde.
p Za varstvo istrskih starozitnosti. Istrski deželni odbor jc naročil vsem županstvom in raznim korporacijam, naj pazijo, da ne pojdejo zgodovinske starine iz dežele. Kakor povsod, sc oglašajo namreč tudi v Istri špekulanti, ki kupujejo za mal denar častitljive spominke davne preteklosti ter ropajo s tem deželo njene individualnosti in zanimivosti. Deželni odbor opozarja, naj se gleda onim kupčevalcem na prste, ljudje naj bi pa oddajali reči domačim muzejem, ki slednjič nc plačujejo starin nič slabše nego tujci.
p V Trstu vse grize. V ponedeljek se je oglasilo pri rešilni postaji v Trstu šest oseb, ki so bile vse ugrizene, a vsaka od druge »zveri«. Nekega dimnikarja sc jc lotil konj, perico je čavsnil pes, starko jc pograbil razjarjen maček, deklo je ataki-rala na dvorišču velika podgana in deklico je vščipnil škorpijon, Skoro bo treba zavarovalnice za take nezgode.
Razne stvori.
Napadalca na poročevalca »Narodnih Listov« obsojena na smrt. »Narodni Listy« poročajo, da sta bila Srba Markovič in Stankovič, ki sta listovega poročevalca Sisa v Solunu napadla, ga nevarno ranila in mu vzela beležke, obsojena na smrt.
Pustolovec v častniški obleki. Pustolovca Alojzija Ritterja, ki je v častniški obleki izvrševal velike goljufije, je dunajsko porotno sodišče obsodilo radi tatvine in vagabundaže v sedemletno težko ječo. Nedavno še je isti Ritter bil raznih goljufij oproščen, ker so porotniki smatrali, da je zmešan. Ko so pa Ritterja iz preiskovalnega zapora izpustili, ga v norišnico niso hoteli sprejeti, češ cla je popolnoma pameten. Ritter je pa nato goljufal naprej.
Zadnje vesli.
DE2F.LNOZBORSKE VOLITVE NA GORIŠKEM.	i
Gorica, 26. junija. Danes dopoldne ob 11. uri se je vršil tu shod zaupnikov S. L. S. nove siruje. Došlo je okolu 300 mož iz vseh delov dežele, med temi 35 duhovnikov. Za predsednika shodu je bil izvoljen župnik Roje iz Mirne, za podpredsednika župan Anton Rejec in župan Franc Grgič. Refe-riral je vikar Jož. Abram o predmetu, kako je prišlo do razkola in v čem sc stara in nova struja razlikujeta. Dr. Brecelj je govoril o deželni politiki in o razmerah v deželi in stranki. Dekan dr. Knavs iz Cerkna je bičal dosedanje delovanje stare struje, predlagal pa je, cla se še poizkusi skupni nastop, s tem, da se pošlje cleputacijo k dr. Gregorčiču in cla se mu predloži resolucija, ki je bila vodstvu stare struje od nove struje predložena dne 9. t. m. Za slučaj pa, da clr. Gregorčič teh zahtev noče vpoštevati, naj se gre svojo pot naprej. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Za slučaj, cla sc pogajanja prekinejo. se je sprejela resolucija, cla boj nove struje gre proti liberalizmu, socialni demokraciji, in vsemu, kar je v škodo narodnemu obstoju, vsiljeni boj od stare struje sprejme, ni ji za boj za osebe, le za načela, protestira proti temu, da bi bila stara struje S. L. S., S. L. S. da je samo nova struja, ki jc S. L. S. ustanovila in jo organizirala.
Nato so se določili kandidatje:
za splošno kurijo Fon, župan Grgič iz Velikega Dola, dr. Brecelj, zdravnik v Gorici;
za kmečke občine tolminskega okraja: Jožef Abram, vikar in Ant. Rejec, župan v Šcbreljah;
za kmečke občine goriškega okraja: Franc Obljubek, župan, Kojsko, Ig. Leban, župnik v fBatujah, tretji kandidat se šc določi.
Na Krasu se na željo Krašcvcev podpira kandidaturo clr. Štepančiča, glede drugega kandidata se še določi.
Dcputacija se je podala k dr. Gregorčiču, ki je izrekel željo, naj bi prišla k njemu dva iz vodstva nove struje. K clr. Gregorčiču sta se. podala vikar Abram in dr. Brecelj. Dr. Gregorčič ni hotel dati pozitivnega odgovora, zato jc stopila v veljavo na shodu sprejeta resolucija za samostojni nastop nove struje.
Stara struja jc proglasilo dne 16. junija na zaupnem shodu naslednic
kandidate: V splošni kuriji: Josip Fon, državni poslanec v Gorici; Anton Man-freda, posestnik v ldrskem; Franc Gergič, župan v Vclikemdolu. V kmečkih občinah: a) za tolminski okraj: dr, Anton Gregorčič, državni poslanec v Gorici; Ivan Torkar, podžupan in poštar v Podbrdu; b) za goriško okolico: Ivan Berbuč, profesor v pokoju v Gorici; dr. Peter Laharnar, dvorni svetnik, Dunaj; Miha Marinič, posestnik v Podsenici; c) za Kras: clr. Ilinko Ste-pančič, deželno-sodni svetnik v Gorici. Glede druge, kandidature v kmečkih občinah na Krasu ter v volilnih skupinah trgov in veleposestva se prepušča strankinemu vodstvu, da ukrene po svoji previdnosti, kar smatra za potrebno.
BITKA PRI ZLETOVU.
(Glej poročilo na drugi strani.)
Belgrad, 26. junija. Vesti iz Skop-Ija pravijo, cla se je spopad pri Zletovu razvil v pravo bitko. »Piemont« objavlja depeše iz srbskega glavnega stana, ki trdijo, da se. je krvava bitka končala s porazom Bulgarov. V torek proti opolnoči se je ob predstražni črti pri Zletovu razvila praska. Bulgarske. kavalerijske patrulje so prekoračile reko in napadle srbske predstra-že, ki so se umaknile, ker je bilo izdano strogo povelje se vsakemu spopadu kolikormogoče izogniti. Po polnoči so prekoračili reko močnejši oddelki bulgarske kavalerije in infanterije ter prodirali proti srbski kavaleriji. Prišlo je do krvave bitke, v kateri so se Bulgari polastili nekaterih srbskih pozicij. Ko so Srbi dobili ojačenj, so izJ vršili protinapad, katerega je podpiral en strojnopuškini oddelek, na kar so bili Bulgari potisnjeni nazaj. Število mrtvih in ranjenjh je veliko, toda ni še natančno ugotovljeno.
London, 26. junija. »Daly Mail« trdi, da je v bitki pri Zlatovu na obeh straneh 50 mož padlo. Cela bulgarska divizija 12.000 mož je napadla, srbske pozicije 10 km severno od Štipa. Boj so otvorili bulgarski komitaši s klikom: »Maščevanje za Zlatka!« (Komi-taš, ki so ga Srbi justificirali.) Na sibski strani so stopile v akcijo strojne puške in topovi. Bulgari so izpočet-ka reko prekoračili in Srbe napadli, ti so pa, dobivši ojačenj, izvedli protinapad in so Bulgari bežali čez reko nazaj.
TAJNA SEJA SKUPŠČINE.
Belgrad, 26. junija. Danes se je otvorila skupščina. Pred prehodom na dnevni red je ministrski predsednik predsedniku skupščine Nikoliču naznanil, da ima vlada podati izjavo, glede katere je treba odrediti tajno sejo. Predsednik je odredil tajno sejo in dal galerije izprazniti. Ob pol 11. dopoldne se je nato tajna seja otvorila.
RAZSODBA.
Peterburg, 26. junija. »Rieč« poroča, da bo novi srbski kabinet sprejel razsodbo Rusije brezpogojno, in sicer na podlagi srbsko-bulgarske pogodbe od 1. 1912.
BULGARSKA IN SRBSKA SPOMENICA.
Sofija, 26. junija. Bulgarska vlada je včeraj ruski vladi zahtevano spomenico o bulgarskem stališču telegrafično odposlala. Tu se pričakuje, da bo srbska vlada, ako se skupščina ugodno izjavi, isto storila še danes.
NEJEVOLJA ZARADI ZAVLAČEVANJA REŠITVE ALBANSKEGA VPRAŠANJA.
Rim, 26. junija. Oficiozno se razglaša, da je Italija zaradi brezuspešnosti pogajanj londonske konference glede južnih meja Albanije zelo nejevoljna in da bosta Italija in Avstrija, ako se bo to vprašanje šc dalje zavlačevalo, konferenco zapustili.
GRČIJA IN BULGARIJA.
Atene, 26. junija. Grški poslanik v Sofiji, Panas, je danes bulgarski vladi izročil odgovor Grčije glede demobilizacije.
AVSTRO-OGRSKA DIPLOMACIJA OSTANE PRI SVOJEM.
Dunaj, 26. junija. »Wiener AUgemeine Zeitung < objavlja poloficiozen komunike, v katerem se izvaja, da zvezni dogovor Srbije in Bulgarije glede razsodništva Rusije Avstro-Ogrske ne veže. Avstro-Ogrska bo zavzela svoje stališče potem, ko sc defini-tivne dozna za rešitev spora, naj sc to zgodi potom direktnega sporazuma ali pa potom razsodbe carja. Ni res, da je avstro-ogrski poslanik v Peterburgu glede tega vprašanja konleriral z ministrom Saza-novom.
KAKO SE NAMERAVA »REŠITI« HRVATSKO VPRAŠANJE.
Zagreb, 25. junija. »Riečkim Novinam se poroča: V kratkem objavijo »Narodne Novine« naredbo, glasom katere se odpravi komisarijat in imenuje »locumtenens«, kar bo postal Accurti. Bistveno se pa ne bo ničesar izpremenilo. Locumtenens bo imel
izvesti volitve »z železno roko«, da se uniči opozicija, Šele potem se bo hrvatsko vprašanje definitivno rešilo, o osebi bodočega bana pa ni še ničesar določenega, ker se Mažaroni še za to mesto medsebej trgajo. O Frankovcih se trdi, da so z vlado sklenili pakt, glasom katerega bodo sprejeli mandate za peštanski sabor. Elegovič je zopet pozvan v Pešto; v Brodu n. pr. govore, da se bodo volitve že čez 14 dni vršile, ker hočejo koalicijo in milinovce izne-naditi. V Brodi; bo baje kot kandidat nastopil Frankovcc z vladno pomočjo.
ELEKTRICITETNI ZAKON.
Dunaj, 26. junija. Gosposka zbornica je danes sprejela predlog Exnerja, naj vlada izdela elektricitetni zakon. Minister za javna dela Trnka je izjavil, da vlada takemu zakonu pripisuje veliko gospodarsko važnost in je pripravljena ga čimpreje izdelati ter parlamentu predložiti. Gosposbo zbornica je nato začela 2. branje kazenskopravne reforme.
OGRSKA ZBORNICA.
Budimpešta, 26. junija. Ogrska zbornica se je danes odgodila.
CESAR V JADRANSKI RAZSTAVI.
Dunaj, 26. junija. Cesar si je danes v spremstvu Lloydovcga predsednika Der-schatte ogledal jadransko razstavo.
VLADNI KOMISAR ZA ČEŠKO.
Dunaj, 26. junija. Govori se, da sc za Češko imenuje vladni komisar.
ADMIRAL HAUS.
Dunaj, 26. junija. Admiral Haus je toliko okreval, da je včeraj zapustil sanato-rij. Podal sc je na odmor na Severnik,
NEZGODA V FRANCOSKI MORNARICI.
Toulon, 26. junija. Pri strelnih vajah je nek torpedo zadel križarko »Verite« in preluknjal zunanji oklep.
PROTI SUFFRAGETAM.
Oxiord, 26. junija. Množica je dve suffrageti, ki sta nosili solnčnika v suffra-getskih barvah, napadla in jima strgala obleko raz telesa, tako da ju je policija množici komaj iz rok iztrgala.
+
1962
Tužnim srcem naznanjamo preža-lostno ve*t, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati našega nadvse ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, gospoda
ivana Erjavec
železnifikega strojevodja, posestnika, gostilničarja 1. t. d.
po dolgi, mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti, v 47. letu starosti v boljše življenje.
Pogreb blagega rajnika bode v petek 27. t. m. ob 10. uri dopoldne iz hiše žalosti, Vižmarje št. 40, na farno pokopališče v Št. Vidu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi in v raznih cerkvah.
Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
Vižmarje pri Ljubljani, dne 20. junija 1913.
Marija Erjavec, soproga.
Ludovik, Rafael, Leopold, Stanislav,
sinovi.
Marija,
hči.
France, Marija, brat in sestra.
Pristne le. če
Steckenpferd-Iflijžno mlečno milo
je slejkoprej neobhodno potrebno za racijonalno negovanje kože in lepote. Vsakidan priznalnice.
Dobi se povsod a 80 vinarjev.
Prodaja
1960
hiše z vrtom
se vrši v nedeljo, 29. junija popoldne v Kamnigorici številka 5, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Vabijo se kupci na Hce mesta.