IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX, junij 2016, str. 44 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 6/IX Junij 2016 MOZAIK IRDO Ustvarjalnost je vešcina, ki se jo lahko naucimo, jo razvijemo in uporabljamo Str. 4 Str. 13 Tim Lep in Ana Cuk—dva mlada upa—nova direktorja CEO za en mesec Str. 27 Vodenje družbene od- govornosti in trajnostnega raz- voja podjetja Str. 9 Prvi Repair Cafe v Sloveniji Mnogo stvari z majhnimi popravili znova uporabimo in tako privar-cujemo. Dodana vrednost je iz-boljšanje medsebojnih odnosov. Nastja Mulej Foto: “Cherries” by graur codrin, Fre-eDigitalPhotos.net MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovor-nosti je bil ustanovljen leta 2004 z name-nom raziskovati in pospeševati razvoj dru-žbene odgovornosti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izva-jati skupne aktivnosti in kampanje za osve-šcenost širše družbe o potrebnosti in po-menu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter konceptov slovenskim razmeram in potre-bam, hkrati pa omogoca izmenjavo sloven-skega znanja in izkušenj s tujimi strokov-njaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja oko-lja) so novice v elektronski obliki. Za vsebi-no prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredniš-tva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. Vsebine IRDO 4 Ustvarjalno razmišljanje 9 Prvi Repair Cafe v Sloveniji 12 Obnovljiva in ucinkovita raba energije 13 CEO za en mesec 16 Demola Final Pitch 18 Mladi, podjetništvo in DO 20 Model M 2016 22 Konferenca mladi 24 DO v Sloveniji 27 Pridobitev certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. 29 DO v Evropi in po svetu 30 Razpisi in priložnosti V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. 33 Konferenca Družbena odgo- vornost in izzivi casa 2016 31 Dogodki in konference V tokratni poletni številki Mozaika, zadnji pred pocitnicami, vam mag. Nastja Mulej podaja uporabne napot-ke glede razmišljanju. Pravi, da je clo-veštvo razvilo mnogo odlicnih orodij za boljše argumentiranje in analizira-nje. Nenehno tudi izboljšujemo infor-macijsko tehnologijo. Še zmeraj pa nismo dovolj razvili metod, da bi bo-lje razmišljali o vsakodnevnih zade-vah, da bi izboljšali potek pogovorov in pospešili sestanke, da bi lahko rodi-li še vec idej in možnosti, da bi se hi-treje prilagodili negotovostim okoli nas…. Preberete lahko tudi, katerih pet napotkov bi moral upoštevati vsak podjetnik ali direktor: »Bodite vztrajni. Bodite pogumni. Bodite dis-ciplinirani. Zmanjšajte ego. Bodite ustvarjalni.« Intervju je vsekakor vre-den vašega branja. V Vojniku je v okviru dejavnosti EKO-TCE in Medgeneracijskega centra Voj-nik ob praznovanju krajevnega praz-nika trajnostno usmerjene Obcine Vojnik odprl vrata prvi »Repair Café« v Sloveniji. Vstop lokacije Vojnik v svetovno mrežo popravljalnic je na-menjen vsem prebivalcem lokalne skupnosti, ciljno pa izmenjavi izkušenj in znanj na podrocju popravil, ki pred-stavljajo pomemben clen v zagotav-ljanju kroženja virov. O inovativnih mladih v prispevku o projektu Demo-la. O izjemni sposobnosti in volji mla-dih ter njihovi zagnanosti za delo in pridobivanje novih znanj ter izkušenj pa v prispevku‘CEO za en mesec’. V Sloveniji sta za ‘CEO za en mesec’ izjemoma izbrana kar dva kandidata; Ana Cuk in Tim Lep, ki bosta za mesec dni sedla na mesti direktorjev podjetij Adecco Slovenija in McDonald's v Slo-veniji. Prijetno branje vam želi ekipa ure-dništva e-revije IRDO Mozaik. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Nastja Mulej str. 4 Vsak zna teci, a nekateri tecejo bolje (dlje, z manj porabljene energije, bolj elegantno). Vsak zna kuhati, a nekateri kuhajo bolje (okusneje, bolj zdravo, z manjšo porabo casa). Žal pa ljudje razmišljanje povezu-jejo z inteligentnostjo in seveda nihce ne bo priznal, da ni inteligen-ten. Resnici na ljubo pa je cisto vseeno, koliko si pameten, pomemb-no je, kako znaš usmerjati svoje misli in raziskovati. Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja str. 22 V prostorih Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru smo junija 2016 izpeljali serijo treh seminarjev z delavnicami za pridobitev certi-fikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Projekt Direktor za en mesec str. 13 50 Adeccovih ‘CEO za en mesec’ z vsega sveta se poteguje za mesto glavnega direktorja celotne skupine, v Sloveniji pa sta za ‘CEO za en mesec’ izjemoma izbrana kar dva! Odlicna priložnost za razvoj poslovnih spretnosti, razširitev zaposlitvenih možnosti in zagon profesionalne kariere iskalcev prve zaposlitve. Trendi na podrocju DO str. 6 Kaj narediš s poškodovanim kosom pohištva? Ali z oblacilom, ki si se ga navelical? Kaj se zgodi z nakitom in spominki, ki jih ne maraš vec? Odvržeš v koš? Svetovna mreža za spodbujanje popravil »Repair Café« Vojnik je koncept, ki je nastal leta 2009 na Nizozemskem in podpira idejo popravil v lokalnem okolju z namenom izboljšanja splo-šnega družbenega stanja, tako na ravni posameznika kot države. Ucite tehnike razmišljanja in delovanja in sicer Šest klobukov razmišljanja, Lateralno razmišljanje, Enostavnost v razmišljanju, metoda CoRT in Pozitiv-no revolucija. Kakšne so razlike med temi delavnicami? Tehnike oz. orodja razmišljanja imajo eno skupno zadevo in to je, da je vsako orodje v bistvu besedna zveza, ki nam pomaga usmeriti in osredotociti misli v eno smer in s tem razširiti zaznavo o zadevi, o kateri razmišljamo. Ce uporabljamo metodo Šest klobukov razmišljanja v pogovoru ali na sestanku, bomo zadevo bolje raz-iskali, se izognili konfliktom in skrajšali cas neucin-kovitega dela, saj bomo vsi istocasno delali oz. raz-mišljali samo eno stvar na enkrat: npr. vsi samo ideje (ne istocasno kritike), vsi samo informacije (ne istocasno še custev) ipd. Namen orodij Lateralnega razmišljanja je, da bi na voden nacin prišli do cim vecjega števila cim bolj svežih idej, saj smo brez tehnik generiranja idej obsojeni na to, da ves cas ponavljamo tisto, kar že vemo. S tehnikami Enostavnosti si pomagamo optimizira-ti, poenostaviti postopke ter se tako namerno izog-niti vse vecjemu zapletanju, ki je sicer naravna ten-denca. Metoda CoRT obsega šest krat po 10 lekcij, v kate-rih otroke ucimo sistematicnega razmišljanja z orodji, ki nam dajo celovitost, sodelovalnost in ustvarjalnost. Pozitivna revolucija pa nima orodij, ampak nacela – a še vedno zelo konkretna – kaj lahko vsak od nas naredi, da bi živeli v boljšem svetu. Komu so namenjene in kako in kdaj se jih uporablja? Namenjene so vsem, ki niso zadovoljni z rezultati svojega dela, t.j. svojega razmišljanja. Kajti, pre-den se lotimo cesarkoli, ko nekaj nacrtujemo ali snujemo, ko izbiramo ali se odlocimo, vedno pred tem razmišljamo. Ce je razmišljanje slabo, bodo rezultati slabi in med izvedbo bo prišlo do popravljanja, prilagajanja, nejasnosti, nesporazu-mov, poslabšanja odnosov, porabili bomo vec virov od nacrtovanega … Ce pred tem o zadevi temeljito razmislimo – o ciljih zadeve, o vplete-nih dejavnikih, o stališcih vpletenih ljudi, o mož-nih posledicah, o možnostih in alternativah … potem bo izvedba gladka. Otroke tega še ucimo, odrasli pa bi ja morali zna-ti razmišljati osredotoceno (ne zmedeno), teme-ljito (ne površno), usmerjeno (ne vse naenkrat), ustvarjalno (ne rutinsko), sodelovalno (ne vsak zase). Ucimo konkretne korake, kako voditi sestanke, projekte in ljudi. Predvsem ucite razmišljati. To se vsa-kemu zdi, da razmišljati pa ja zna. Pa je to res? To je kot katerakoli druga vešcina. Vsak zna teci, a nekateri tecejo bolje (dlje, z manj porabljene energije, bolj elegantno). Vsak zna kuhati, a ne-kateri kuhajo bolje (okusneje, bolj zdravo, z manjšo porabo casa). Žal pa ljudje razmišljanje povezujejo z inteligentnostjo in seveda nihce ne bo priznal, da ni inteligenten. Resnici na ljubo pa je cisto vseeno, koliko si pameten, pomembno je, kako znaš usmerjati svoje misli in raziskovati. Inteligentnost je samo potencial tvojega razmiš-ljanja, kot je motor pri avtu samo potencial vož-nje. Avto boš premaknil samo, ce si vožnje vešc. Nam lahko podate kakšen preprost nasvet, ki bi ga moral vsak upošteva-ti, preden se loti kakšne naloge. Kako razmišljati? Kako pristopiti h kreativ-nemu reševanju problemov? Razmišljanje o zadevi razdelite na pet delov (lahko tudi na pet dni) po 10 – 20 minut. 1. Prvi del (prvi dan) razmišljajte o podrocju, s katerim se boste pri razmišljanju ukvarjali, zbi-rajte informacije, tiste, ki jih imate, in tiste, ki jih potrebujete, postavite se tudi v kožo ostalih vpletenih ljudi. 2. Potem si postavite cilje, ki jih želite s svojim razmišljanjem (projektom) doseci ter vredno-sti, do katerih želite priti. Postavite si jasno opredelitev izziva oz. fokus. 3. Šele v tretjem delu je cas za ustvarjalnost, za raziskovanje možnosti, za nabiranje idej. In ko imate teh veliko (postavite si mejo, npr. vsaj 100), je 4. naslednji dan cas za selekcijo idej (po obcutku) in šele po tem za sistematicno vrednotenje idej. Ideje presojate tako, da najprej pregleda-te njene prednosti in potenciale, šele potem njene slabosti in omejitve, ter na koncu raz-mišljate o tem, kako bi te ovire presegli. Tako pridete iz prvotno provokativne ideje do prak-ticne. 5. Na koncu, lahko temu recemo peti dan, pa naredite povzetek dela, sprejmete odlocitev in se dogovorite o naslednjih korakih. Kaj sploh je kreativnost? Kaj potrebu-jemo, da smo kreativni in kdaj smo najbolj kreativni? Kreativnost pomeni, da v mislih ustvarimo nekaj, cesar še ni bilo. Psihološka varnost in psihološka svo-boda seveda spodbujata kreativnost, nista pa dovolj, da bi clovek naštel veliko število raznolikih idej z raz-licnih podrocij. Spontano se nam namrec tu in tam seveda porodi ideja, ki se nam zdi 'pravi' odgovor na izziv, o katerem razmišljamo, a obicajno brez zunanje spodbude potem ne razmišljamo vec naprej, ampak se obesimo na to prvo, edino, na prvi vtis seveda tudi najboljšo idejo. Da smo kreativni, potrebujemo najprej motivacijo – moramo si želeti, da bi to bili, da vložimo v to trud in vztrajnost, šele potem pa pride na vrsto tudi obvla-dovanje najrazlicnejših orodij, tehnik kreativnega raz-mišljanja oz. generiranja idej. Najbolj kreativni smo v dveh primerih: spontano obi-cajno takrat, ko smo sami s seboj in delamo nekaj sprošcenega in enolicnega. Nekateri ljudje pa nas-protno porocajo, da so najbolj kreativni, ko se izteka rok in se jim mudi. Vendar je to kreativnost, kjer inku-biramo misli, dokler se ne zgodi iluminacija – razsve-tlitev, in nam ideja pade na pamet. To v resnici ni pre-vec ucinkovit nacin. Veliko bolj kreativni smo v drugem primeru: ko ideje generiramo v motiviranem timu, po možnosti interdi-sciplinarnem, v formalnem okolju brez motilcev, s pomocjo razlicnih tehnik generiranja idej. Kakšne spremembe se zgodijo oz. kaj prinese s seboj, ko se naucimo raz-mišljati? Opažam pri sebi in tudi moji udeleženci – ki so bili na vec kot samo enournem/enodnevnem srecanju poro-cajo podobno: 1. Osredotocenost, enostavnost, jasnost, ucinko-vitost, pozitivnost … 2. Obcutek, da znam in zmorem tudi, ko se zapre-jo ena vrata, odpreti še deset novih. 3. Obvladovanje casa in custev, saj ne izgubljamo casa za vzroke in krivce, ampak se vedno ume-rimo v rešitve in možnosti. 4. Boljše komuniciranje z drugimi, kratki sestanki, zasledovanje skupnega cilja tima, življenje brez konfliktov, vec empatije. Ali je k vam že pristopil kak politik? Bi bilo nujno? Z de Bonom sva sicer že trikrat bila v slovenskem parlamentu, pri treh razlicnih predsednikih državne-ga zbora, srecala sva se s prejšnjim predsednikom države, ministrom za šolstvo, predsednikom držav-nega sveta, pred dvema letoma je tudi predaval v parlamentu – tistim poslancem in zaposlenim, ki so ga želeli poslušati, vendar vse to ne pomeni nicesar. Kratek stik z drugo paradigmo razmišljanja nicesar ne spremeni. Ljudje bi potrebovali veliko vec srecanj, da bi malo po malo spremenili svoj nacin razmišljanja in delovanja, to pa naredijo samo tisti ljudje, ki se zave-dajo, da lahko razmišljajo še boljše in si to tudi želijo. Med politiki tega zaenkrat še ni bilo. Pa kakšen direktor? Med njimi se najde kakšna svetla izjema, a resnici na ljubo v vecini primerov vodje recejo, da nimajo casa. Jaz si mislim: nimate casa, da bi 'nabrusili sekiro', in zato delate vse slabše in slabše. Naj vam povem s primerom: ljudje si ne vzamejo treh mesecev casa, da bi se naucili desetprstno tipkati, in potem vse ži-vljenje tipkajo pocasi. Enako velja za razmišljanje. Katera so tista podjetja, ki poišcejo vašo pomoc in kdaj se obrnejo na vas? Takšna podjetja imajo radovedne vodje tima ali ka-drovske direktorje, ki želijo, da bi skupina posame-znikov postala tim, da se ne bi kregali in vlekli vsak na svojo stran, da bi postali bolj samoiniciativni, da bi bili bolj motivirani, bolj ustvarjalni, bolj konstruktivni … Vendar se name ponavadi obrnejo prepozno in za premajhen cas. Hocem jim dopovedati, da je ucenje razmišljanja enako kot ucenje tujega jezika: potrebu-je veliko casa, vaje in utrjevanja. A ker daje rezultate, je tega vredno. Vsaj eno podjetje je uvedlo delovno mesto Idejnika. Kaj Idejnik prinese v podjetje in kakšna je njegova dodana vrednost v podjetju? Podjetja namrec zelo presojajo stroške delovnega me-sta s povecanjem prihodkov v podje-tju. Idejnik motivira ljudi, da zacnejo razmišljati o podje-tju in projektih, kar dvigne njihovo zavzetost, ucinko-vitost in ustvarjalnost. Ce ljudje ne smejo ali ne more-jo razmišljati, ali bi lahko spremenili kak izdelek ali storitev, postopek ali sistem, potem glavo pustijo do-ma in pridejo v službo narediti najmanj, kar se da, saj ne delajo s srcem. Ce pa imajo možnost uveljaviti svo-je predloge, potem se zacnejo ukvarjati s svojim de-lom in podjetjem, opazovati in poslušati, prispevati in spreminjati. Razmišljajo, kako bi nekaj naredili bolje, ali kako bi naredili nekaj novega. Idejnik je katalizator in kanal, ki jih pri tem spodbuja in jim to omogoca. Nadrejenemu boste namrec težko kaj svetovali, nad-rejeni obicajno želi red in mir. Idejnik skrbi za inova-cijsko kulturo podjetja. Ste edina licencirana trenerka de Bo-novih orodij razmišljanja v Sloveniji. Ni zanimanja za ta orodje ali gre za tako naporno izobraževanje? Lastniki avtorskih pravic, de Bono Thinking Systems želijo vrhunsko kakovost. Izobraževalne storitve so kot vse druge storitve vezane na izvajalca. Rezultat bi moral biti vsakic enak, ne glede na to kdo izvaja izo-braževanje. Mene je izbral sam de Bono (ki sicer ni lastnik svojih avtorski pravic!) in po desetih letih so letos pomladi koncno ugotovili, da smo dovolj razvili trg – to je namrec kljucen izziv: najti ljudi, ki želijo razmišljati bolje – da lahko jaz izobražujem druge tre-nerje – za Šest klobukov. Lateralno in Enostavnost pa sta pretežak oreh zaenkrat. Za poucevanje uciteljev z metodo CoRT pa sva dve. Kolegica Bojana Tancer je v zacetku junija celo doktorirala iz poucevanja kognitiv- nih strategij. V okviru pedagoškega eksperimenta je dve uri teden-sko, 13 tednov zapored, ucence 5. in 6. razreda ucila in utrjevala kognitivne strategije (= de Bonove tehni-ke razmišljanja CoRT 1 in 4). Kot vidite iz spodnjih tabel, že samo v tem casu bis-tveno poraste POZORNOST (osredotocenost), ter vse tri sestavine USTVARJALNOSTI (fluentnost, fleksibil-nost in originalnost). Pomembno je tudi, da so NA-PREDOVALI VSI ucenci, mlajši in starejši, dekleta in fantje, tisti, ki so imeli že pred treningom visok dose-žek na testu ustvarjalnosti kot tudi tisti z nizkim do-sežkom, ucitelji pa pravijo, da se jim poucevanje raz-mišljanja pozna tudi v kasnejših letih. Jaz si želim narediti podobno raziskavo za podjetja: kaj se zgodi, ce dve uri na teden, teden za tednom, ucimo in vadimo takšna in drugacna orodja za raz-mišljanje – osredotoceno, usmerjeno, jasno, timsko, ustvarjalno. Seveda imam svojo hipotezo, 'samo' do-kazati bi jo še morala. A zato potrebujem tri podjetja (po možnosti majhno, srednje in veliko), ki bi mi dala priložnost. Poznate kakšno? Ali je že natisnjena de Bonova vadnica Kako imeti ustvarjalne ideje?Komu jo priporocate in kje se lahko naroci? Narocila sprejemamo že sedaj, izdana pa bo sredi poletja. Namenjena je vsem, ki verjamejo, da je ustvarjalnost vešcina, ki se jo lahko naucimo, jo razvi-jemo in uporabljamo. Mag. Nastja Mulej Vsak zna teci, a nekateri tecejo bolje. Ena-ko je z vešcino razmišljanja. »To je kot katerakoli druga vešcina. Vsak zna teci, a nekateri tecejo bolje (dlje, z manj porabljene energije, bolj elegantno). Vsak zna kuhati, a nekateri kuhajo bolje (okusneje, bolj zdravo, z manjšo porabo casa). Žal pa ljudje razmišljanje povezujejo z inteligentnostjo in seveda nihce ne bo priznal, da ni inteligenten. Resnici na ljubo pa je cisto vseeno, koliko si pameten, pomembno je, kako znaš usmerjati svoje misli in raziskovati. Inteligentnost je samo potencial tvojega razmišljanja, kot je motor pri avtu samo potencial vožnje. Avto boš premaknil samo, ce si vožnje vešc.« Pripravila: Barbara Bradac Mag. Nastja Mulej je magistra komunikologije, univerzitet-na diplomirana ekonomistka in univerzitetna diplomirana sociologinja, specialistka za uspešno reševanje težav, ustvarjalno soocanje z izzivi, ucinkovito vodenje ljudi, sestankov in projektov, timsko sodelovanje in vec enostav-nosti pri delu. Dolgoletni trud in predanost, radovednost in želja po ucenju sta jo pripeljali do ekskluzivnih licenc za treniranje tehnik razmišljanja in delovanja (po dr. Edwardu de Bonu). Tehnike razmišljanja uci in trenira na delavni-cah, ki jih organizira za podjetja, šole in motivirane posa-meznike, po potrebi pa tudi moderira sestanke za svoje narocnike. Teh je vsak dan vec :-) 5 stvari, ki bi jih moral upoštevati vsak podjetnik ali direktor. Bodite vztrajni. Pravijo, da se mora zgoditi 17 majhnih soglasij in 3 velika soglasja, da v povprecju zakljucite posel. Jaz, ki ucim ljudi v podjetjih in drugih organizacijah, kako naj razmišljajo bolj ucinkovito in bolj ustvarjalno, sem na svoji koži ugotovila, da je cas odlocitve za nakup moje storitve v povprecju dolg kar tri leta. Seveda, kdo pa bo priznal, da ne zna razmiš-ljati, sestankovati, voditi, ustvarjati? Ali ste vztrajni ali odnehate po prvem »ne« ali neodzivnosti? Bodite pogumni. Stokrat premislite, preden se (nic ne) odlocite? Živimo v casu, v katerem si nihce ne upa prevzeti odgovornosti in vsi samo cakajo na drugega. A cakanje je drago – ce ne boš prvi, boš zadnji. Ce boš delal tako kot vceraj, te jutri ne bo vec. Zato dvigni ta telefon, odpelji se na tisti sestanek, predstavi svojo idejo, pojdi v akcijo. Kaj pa ti lahko recejo? »Ne.« In v cem si na slabšem kot zdaj? Bodite disciplinirani. »Saj bi, a ne zdaj.« Pravi podjetniki ne odlašajo na jutri. Podjetniki naredijo zdaj. Cetudi je peklensko zgodaj zjutraj. Cetudi je hudicevo pozna ura. Cetudi so neznosno lacni in utrujeni. Ker si tako osmišlja bivanje na tem svetu. Odlicen podjetnik discipli-nirano skrbi za svoje telo, ker je to njegovo glavno prevozno sredstvo in bivalno okolje, in je potem pripravljen, da disciplinirano zakljuci, kar je zacel … Zmanjšajte ego … seveda, ce ne misli, da je najbolj pameten na celem svetu. Samozadovoljnost je še ena od pogostih napak, ki grozi podjetniku. Bolj je pameten od svojega sodelavca, od svoje-ga partnerja, od svoje stranke. Tako je pameten, da je najboljši na svetu. Kar ni težko, ker je sam. Zapustili so ga sodelavci, partnerji in stranke. Odlicen podjetnik posluša, ne govori. Sodeluje, ne ukazuje. Povezuje, ne locuje. Ustvarja, ne kritizira. Bodite ustvarjalni. Pogosta napaka premalo vztrajnih, premalo pogumnih, premalo discipliniranih ljudi s prevelikim egom je, da so za-dovoljni s prvo idejo, ki jim šine v glavo. Ce je prva, in ce je v njegovi glavi, je vendar dobra, menijo! Ne, pa ni… Vztrajni, pogumni, disciplinirani, sodelovalni ljudje si vzamejo cas in prostor in so-razmišljevalce ter skupaj naštejejo cim vecje število cim bolj svežih idej. Šele potem med njimi izbirajo, da najdejo takšno, ki vsem ustreza. O njej raz-mislijo z vseh zornih kotov in pripravijo vse potrebno za implementacijo. Vsi vpleteni so motivirani, saj so zraven od snovanja dalje, projekt pa tece brez težav, saj so pravocasno o vsem razmislili. Nastja organizira: Enodnevni dogodki: 31. 8., GZS: KAKO VODIM? Sebe? Tim? In organizacijo? 23. 9., GZS: Pozitivni vodja 24. 9., Cankarjev dom: Maraton pozitivne psihologije 29. 9., Ljubljana: Kaj bi tudi morali uciti v šolah? 5. 10., Ljubljana: Uporaba de Bonovih orodij razmišljanja v projektnem delu 14. 10, GZS: UGLAŠENO DIRIGIRANJE – vodenje s posluhom Vpis v tecaje: CoRT 2 in 3 (organizacija in interakcija), nadaljevalno izobraževanje za ucitelje razmišljanje, vsak torek od 17h do 18.30, 24 srecanja, v Ljubljani Kako imeti ustvarjalne ideje – po istoimenski knjigi, vsak torek od 18.35 do 20h, 30 srecanj, v Ljubljani Kreativna jutra, ne-deBonova orodja generiranja idej, vsako sredo od 8.10 do 9.50, 13 srecanj, v Ljubljani Cort 1 in 4 (širina in ustvarjalnost), zacetno izobraževanje za ucitelje razmišljanja, vsak drugi cetrtek od 17h do 20h, 13 srecanj, na Bledu in v Novem mestu 12 dejavnikov inoviranja, izobraževanje za idejnike in vse, ki to želijo postati, vsak drugi cetrtek od 15h do 17h, 20 srecanj, na Bledu in v Novem mestu Razpis za notranje trenerje (in-house trainer) metode Šest klobukov razmišljanja – ce želite, da imate v svo-jem podjetju lastnega trenerja, ki vaše zaposlene uci in trenira slovito de Bonovo metodo za ucinkovito in ustvarjalno vodenje ljudi, sestankov in projektov, se oglasite. Svetovna mreža za spodbujanje popravil »Repair Café« Vojnik je koncept, ki je nastal leta 2009 na Nizozemskem in podpira idejo popravil v lokal-nem okolju z namenom izboljšanja splošnega družbenega stanja, tako na ravni posameznika kot države. Ustanoviteljica Fundacije »Repair Ca-fe« je Martine Postma, v Sloveniji pa dr. Marinka Vovk. Fundacija nudi podporo lokalnim skupinam po vsem svetu, ki želijo ustanoviti Repair Café in podpira tudi Repair Café Vojnik. Orodje za popravilo in strokovnjaki V Vojniku je v okviru dejavnosti EKO-TCE in Med-generacijskega centra Vojnik ob praznovanju kra-jevnega praznika trajnostno usmerjene Obcine Vojnik odprl vrata prvi »Repair Café« v Sloveniji. Svetovna veriga tovrstnih kavarnic s popravili omogoca ucenje o popravilih za razlicne izdelke, kar omogoca njihovo daljšo uporabo in prispeva h krožnemu gospodarstvu. Strokovnjaki EKO-TCE in prostovoljci bodo na voljo za pomoc pri popra-vilih in preobrazbi izdelkov. Na voljo bodo orodja in materiali, tako da se bodo obiskovalci lahko naucili najosnovnejših vešcin o popravilih na nji-hovih izdelkih. Ljudje bodo od doma prinesli na popravilo izdelke, kot so manjši kosi pohištva, oblacila, gospodinjski izdelki, nakit, igrace, poso-do in drugo... karkoli bi še želeli uporabljati in je mogoce popraviti. Ob sodelovanju strokovnjakov v kavarnici popravil se vedno najde nekdo, ki zna popraviti razlicne izdelke in ima znanje in izkuš-nje. Ker lastnik izdelka sodeluje pri popravilu, se tako nauci novih vešcin, ki so hkrati pomembne za zmanjšanje porabe surovin, energije, vode, kemikalij, emisij CO2. Sprememba navad in vedenja Pri obisku Repair Café dogodka se obiskovalec sreca s sosedom ali z nekom iz istega kraja, kar pomembno prispeva k reševanju aktualnih dru-žbenih problemov, kot so osamljenost, potrtost, depresija in obcutek nepomembnosti v družbi. Repair Café Vojnik zato neposredno prispeva k družbeni inovaciji, kajti kljub krizi živimo v casu izobilja, ko se vse vecji del globalne ekonomije ukvarja z luksuznimi, življenjsko ne nujnimi stori-tvami. Kljub tem ogromnim civilizacijskim dosež- kom pa se zdi, kot da vecina ljudi ni zadovolj-na z aktualnim stanjem. Številni bodo lahko zaradi nezadovoljstva svojo ustvarjalnost usmerili v pomoc pri popravilih in tako prispe-vali k ucinkovitemu reševanju aktualnih dru-žbenih problemov. Repair Café Vojnik bo tako vplival na spremembo navad in vedenja, ki peljejo družbo v vecje zadovoljstvo in s tem povecanje javnega zdravja. Prispeval bo k družbenemu inoviranju v širšem lokalnem okolju in tudi na nacionalni ravni. S spodbuja-njem popravil bo Repair Café Vojnik omogocil zavedanje o pomenu preprecevanja nastaja-nja odpadkov v Sloveniji in možnosti nastaja-nja zelenih delovnih mest. Mnogo ljudi na-mrec odvrže med odpadke še popolnoma uporabne izdelke, s katerimi prakticno ni nic narobe in jih je mogoce s popravilom nadalje uporabljati. Na žalost je družba pozabila, da lahko mnogo stvari z majhnimi popravili zno-va uporabimo in tako privarcujemo. Od mletja žita do kruha Popolnost razumevanja kroženja virov in spodbujanje lokalne samooskrbe omogocajo žrmlje, to je obnovljen starinski rocni mlin, narejen iz dveh kamnov z rocajem in luknjo za vsipanje zrnja, s kakršnim so rocno mleli žito od kamene dobe naprej. Tako si obiskovalci lahko zmeljejo njihovo žito in tako zakljucijo krog od žita do kruha. Posebnost je tudi kava v izbrani trajni skodelici, ki jo bodo obiskoval-ci lahko odnesli domov in bo simbolizirala trajnost uporabe izdelkov v izogib potrošniški usmerjenosti » throw away oz. odvrzi stran«, ki smo ji prica na vsakem koraku. Popravila bodo izvajali strokovnjaki v Repair Café Vojnik brezplacno, uporabniki bodo za po-trebe nakupa materialov prispevali donacijo. Repair Café Vojnik je prvi v Sloveniji in 1091-ti v svetovni mreži, ki bo spreminjal miselnost z ak-tivnostjo pri popravilih in ljudi naucil razmišljati o rešitvah, ki preko ustvarjalnosti pripeljejo do vecjega zadovoljstva, ki je temelj zdrave in za-dovoljne družbe. Z majhnimi popravili privarcujemo Repair Café Vojnik neposredno prispeva k dru-žbeni inovaciji, kajti kljub krizi živimo v casu izo-bilja, ko se vse vecji del globalne ekonomije ukvarja z luksuznimi, življenjsko ne nujnimi sto-ritvami. Kljub tem ogromnim civilizacijskim do-sežkom pa se zdi, kot da vecina ljudi ni zado-voljna z aktualnim stanjem. Na žalost je družba pozabila, da lahko mnogo stvari z majhnimi po-pravili znova uporabimo in tako privarcujemo. Dodana vrednost je izboljšanje medsebojnih odnosov, kar dokazujejo številne študije. Ohranjanje kulturne dedišcine Okoljski vidik ohranjanja virov ima številne di-menzije, ki se zrcalijo tudi v ohranjanju biotske raznovrstnosti, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in varcevanja z energijo. V neposredni bližini je tudi turisticna kmetija Soržev mlin, v vasi Polže pri Novi Cerkvi. Oton Samec je njen gospodar od leta 1981. S srcem in dušo skrbi, da na tej idilicni lokaciji še vedno stojijo kultur-ni spomeniki državnega in svetovnega pomena, in z veliko mero spoštovanja ohranja bogato izrocilo etnološke in kulturne dedišcine ter starega nacina kmetovanja. Soržev mlin je hišno ime domacije, ime mlina se prvic ome-nja že v 12. stoletju in velja za enega najsta-rejših na slovenskih tleh. Mreža CPU je pomagala pri opremi Repair Cafe in ucne delavnice, prostora, kjer bo po-tekala izmenjava vešcin in znanj. Nova prido-bitev »žitni mlin oz. žarmlje« predstavljajo primer ohranjanja kulturne dedišcine, saj so bile nekoc kljucnega pomena, da pri hiši ni bilo lakote. Mojster popravil in ohranjanja tradicije mletja žit na Slovenskem Ivan Vovk si zato zasluži še posebno zahvalo, saj njegovo delo povezuje generacije in omogoca ohra- njanje tradicije. Župan Obcine Vojnik pa si tako prizadeva, da obcina ostane trajnostno usmer-jena na poti doseganja visokih standardov ka-kovosti življenja. Prvi Repair Café v Sloveniji je odprt v Vojniku, na lokaciji Celjska cesta 10. Kraj pa poleg Ka-mrice dobiva še mednarodno tocko za domaci-ne in turiste. Vstop lokacije Vojnik v svetovno mrežo poprav-ljalnic je namenjen vsem prebivalcem lokalne skupnosti, ciljno pa izmenjavi izkušenj in znanj na podrocju popravil, ki predstavljajo pomem-ben clen v zagotavljanju kroženja virov. Vec informacij: dr. Marinka Vovk, 03 752 07 90, 041 634 594. Termini za izvajanje popravil. Kon-takt za organizacijo dogodkov. V Vojniku na Celjski cesti 10 živahno Prvi Repair Cafe v Sloveniji Kaj narediš s poškodovanim kosom pohištva? Ali z oblacilom, ki si se ga navelical? Kaj se zgodi z na-kitom in spominki, ki jih ne maraš vec? Odvržeš v koš? Svetovna mreža za spodbujanje popravil »Repair Café« Vojnik je koncept, ki je nastal leta 2009 na Nizozemskem in podpira idejo popravil v lokalnem okolju z namenom izboljšanja splošnega družbenega stanja, tako na ravni posameznika kot države. Ustanoviteljica Fundacije »Repair Cafe« je Martine Postma, v Sloveniji pa dr. Marinka Vovk. Fundacija nudi podporo lokalnim skupinam po vsem svetu, ki želijo ustanoviti Repair Café in podpira tudi Repair Café Vojnik. Pripravila: Anita Hrast Fotografije: Facebook stran Repair Cafe Vojnik Ekipa Repair Cafe-ja v Vojniku. alt Slovenska konferenca je bila posvecena 25. obletnici Slovenije in zgodovinsko pomembnemu pariškemu sporazumu, ki ga je na svetovni dan Zemlje 22. aprila v Združenih narodih svecano podpisalo 177 držav. Najvecje mednarodne priprave za podpis pariškega sporazuma so bile v Tednu trajnostnega razvoja od 16. do 23. januarja v Abu Dhabiju. Na 6. generalni skupšcini Mednarodne agencije za obnovljivo energi-jo, IRENA, na kateri je bilo zastopanih vec kot 150 držav, tudi Slovenija, je generalni direktor Adnan Z. Amin poudaril, da so investicije v obnovljivo energijo na vseh koncih sveta danes cenejše, rentabilnejše in zaposlujejo vec ljudi kot fosilna in jedrska energija. 2015 je bilo na podrocju energetike prelomno leto, ko so bile svetovne naložbe v obnovljivo energijo v višini 286 milijard USD prvic vecje od naložb v fosilno in jedrsko energijo. 15. januarja, dan pred generalno skupšcino, je IRENA organizirala prvi Legislators Fo-rum, na katerem je sodelovalo 21 poslancev iz 16 držav. Na osnovi lastnih izkušenj in globalnih razvoj-nih sprememb so razpravljali o pomenu sodelovanja pri pripravi vseh potrebnih ukrepov, ki bodo državam omogocili pospešen prehod na obnovljivo energijo. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je bil 18. januarja osrednji castni gost otvoritve Svetovnega vrha energi-je prihodnosti. V nagovoru je pozval vse države sveta na nujne razvojne spremembe. Naša oblast pripravlja predloge za pogajanja v Bruslju glede porazdelitve obveznosti zniževanja CO2 in energetski koncept Slo-venije. V tem trenutku bi morala Slovenija napraviti zgodovinski premik in se odlociti za strategijo traj-nostnega razvoja na osnovi obnovljive energije in ekološkega kmetovanja, prebivalce ozavešcati o po-menu zdravega nacina življenja, gospodarske subjek- te in gospodinjstva pa usmerjati v naložbe za OVE in URE, ekološko kmetovanje in zeleno industrijo. Pou-darjamo, da je naša absolutna prioriteta in dolžnost odprava vzrokov klimatskih sprememb, revitalizacija gospodarstva in družbe ter izboljšanje zdravja ljudi in narave glede na dejstvo, da se je v Sloveniji povprec-na temperatura že dvignila za 1,7 stopinj Celzija in upoštevajoc posledice globalnih klimatskih spre-memb, ko bi naj bilo na svetu leta 2050 že okoli 100 milijonov beguncev. Mag. Zoran Kus nam je v svojem clanku v sobotni prilogi Vecera za Svetovni dan Zem-lje lepo razumljivo pojasnil, zakaj smo prva in zadnja generacija, ki nam je dana priložnost, da popravimo in nadgradimo obstojeci razvoj. Obnovljiva in ucinkovita raba energije 10. konferenca OVE in URE za Slove-nijo do 2030 Leto 2015 je bilo na podrocju energetike prelomno leto, saj so bile svetovne naložbe v obnovljivo energijo v višini 286 milijard USD prvic vecje od naložb v fosilno in jedrsko energijo. Slovenija pripravlja predloge za pogajanja z Evropsko komisijo glede porazdelitve obveznosti zniže-vanja izpustov CO2 in pripravlja nov razvojni dokument na podrocju energetike - Energetski koncept Slovenije (EKS), ki bo zasledoval ambiciozne cilje zmanjšanja izpustov TGP iz rabe energije do leta 2035 oz. 2055. Pripravila: Mag. Martina Šumenjak Sabol, predsednica SLOBIOM, v Jarenini, 9. 6. 2016 V Sloveniji se je zgodila neverjetna izjema, izbra-na sta bila kar dva kandidata; Ana Cuk in Tim Lep bosta za mesec dni sedla na mesti direktorjev podjetij Adecco Slovenija in McDonald's v Slove-niji. Vodilno svetovno podjetje za zaposlovanje in upravljanje s cloveškimi viri, skupina Adecco, je namrec danes razkrilo imena petdesetih izjemnih mladih, ki so se prebili skozi sito med kar 54.600 prijavljenimi za možnost opravljanja poletne prakse kot “CEO za en mesec” v svojih državah. En mesec bodo izbranci delali ob boku izvršnih direktorjev in vodstvenih ekip posameznih držav in tako pridobivali neprecenljive poslovne izkuš-nje, s katerimi bodo obogatili svoje življenjepise. Le enemu izmed njih pa bo uspelo postati “CEO za en mesec” celotne Adecco Skupine, ki bo pod mentorstvom glavnega direktorja skupine Adecco, Alaina Dehazeja, vodil podjetje v Švici, ki se uvršca na lestvico 500 najvecjih podjetij na svetu. Slovenski talenti vec kot prepricali. “CEO za en mesec”. Dva mlada upa—nova direktorija 50 Adeccovih ‘CEO za en mesec’ z vsega sveta se poteguje za mesto glavnega direktorja celotne sku-pine, v Sloveniji pa sta za ‘CEO za en mesec’ izjemoma izbrana kar dva! Odlicna priložnost za razvoj poslovnih spretnosti, razširitev zaposlitvenih možnosti in zagon profe-sionalne kariere iskalcev prve zaposlitve. Pripravila: Vivian Žorž, vodja marketinga in odnosov z javnostmi, Adecco H.R. d.o.o. Za vse do-datne informacije prosimo poklicite na tel.št. 01/5609 256 ali 051 375 567 ali pišite na elektron-sko pošto: viviana.zorz@adecco.si. Ana Cuk Tim Lep Projekt »CEO za en mesec« v Adeccu izvajajo že tretje leto zapored, želja podjetja pa je, da bi mladi skozi to izkušnjo v enomesecni praksi pri-dobili delovne izkušnje, pa tudi prvo priložnost. Cilj je namrec zaposlitev, bodisi v Adeccu, bodisi pri poslovnem partnerju. Zato so pri Adeccu nadvse zadovoljni, da je pozitiven namen projek-ta prepoznalo še eno mednarodno podjetje, McDonald's. Direktor Adecco Slovenija, Miro Smrekar, je ob tem dejal: “Veseli smo, da se je projektu v Slove-niji pridružilo podjetje McDonald's, zato smo projekt še razširili in izbrali kar dva mlada, ki bosta opravljala enomesecno prakso, si med to prakso izmenjevala izkušnje in dolocene naloge tudi opravila skupaj, po preteku enega meseca pa bosta imela, ce se bosta izkazala, tudi mož-nost za zaposlitev v enem izmed podjetij, torej Adecco ali McDonald's.” Tako bosta izbrana kan-didata en mesec opravljala naloge vodilnega ob boku direktorjev Mira Smrekarja iz Adecca Slo-venija in Srdana Krumpaka iz McDonald's v Slo-veniji ter tako pokazala in dokazala vsem drugim mladim iskalcem zaposlitve, kako bi lahko tudi sami lažje naredili prve korake v poslovni svet. Za mesto “CEO za en mesec” celotne skupine Adecco v Švici pa se bo potegoval mladi zacasni direktor Adecca. Ker pa se je tudi v Sloveniji za “CEO za en mesec” prijavilo ogromno število kandidatov, so pri obeh podjetjih sklenili, da bodo še malce bolj razširili okvire projekta. Tako bodo k sodelo-vanju povabili tudi ostale kandidate, ki niso bili izbrani, in jim omogocili delo, a na drugih delov-nih mestih v Adeccu Slovenija ali v McDonald's Slovenija. Kaj vse bosta Ana Cuk in Tim Lep v tem mesecu doživljala, lahko spremljate na njunih osebnih FB profilih (Ana Cuk, Tim Lep), na FB profilu McDo-nald'sa in Adecco Slovenija ter na spletni strani www.adeccowaytowork.com, kjer bodo sicer zabeležene poti vseh 50 letošnjih “direktorjev za en mesec.” Vec o programih Adecca ter fotogra-fije letošnjih 50 izbranih regijskih direktorjev za en mesec pa na spodnjih povezavah, kjer boste našli tudi mnenja o izkušnjah, ki so jih doživeli “direktorji za en mesec” iz preteklih let. Mesec nepozabnih izkušenj za 50 kandidatov iz celega sveta Izbranih 50 kandidatov bo najprej preživelo en mesec na delu skupaj z regijskimi direktorji in lokalnimi vodstvenimi ekipami. Intenziven pro-gram, ki jih caka, vkljucuje spoznavanje HR reši-tev in kadrovskega poslovanja, razumevanje šir-šega upravljanja, finance in trženjskih nacel, iz-postavljenost narocnikom, vkljucuje pa tudi pri-ložnosti za javno nastopanje - edinstveno doži-vetje, ki bo povecalo sposobnosti, samozavest in zaposljivost mladih sodelujocih. Najboljših 10 “CEO za en mesec” bo nato nada-ljevalo na naslednjo stopnjo – Boot camp oziro-ma intenziven trening – ko pa se ta faza zakljuci, bo izbrana le ena oseba, ki bo nato zaposlena kot “CEO za en mesec” celotne skupine Adecco. Alain Dehaze bo osebni mentor kandidata ali kandidatke, s katerim bo delil svoje znanje in izkušnje pri vodenju podjetja s kar 32.000 zapo-slenimi po vsem svetu. Alain Dehaze, direktor skupine Adecco, je ob izboru kandidatov dejal: "Z velikim veseljem po-zdravljam letošnje "direktorje za en mesec " v naši ekipi skupine Adecco. Preprican sem, da jim bo priložnost, da delajo skupaj z mojimi kolegi po vsem svetu, prinesla neverjetne možnosti za izboljšanje svojih spretnosti in samozavesti, ter jih vodila na njihovi poti iskanja zaposlitve. In še to, skozi rast projekta se je izkazalo, da je to tudi uspešen nacin razvoja bazena talentov skupine Adecco in naših strank.” Pomanjkanje talentov vedno bolj akutno Svet dela se hitro spreminja in s seboj nosi tako izzive kot priložnosti. Vec kot 70 milijonov mla-dih po vsem svetu je brezposelnih, med njimi je vec kot 50 % v Evropskih državah, kot je Grcija, znaki narašcajoce brezposelnosti pa so opazni tudi v nekaterih delih Azije. Kljub temu pa posta-ja pomanjkanje talentov - predvsem konkretna znanja, potrebna za izpolnitev novih in rastocih poslovnih potreb – vedno bolj akutno. Povpraše-vanje po kandidatih, ki so digitalno spretni in mocni v znanosti in tehniki, je v velikem porastu. Kljucnega pomena pa kljub temu še vedno osta-jajo tudi “mehke vešcine”, kot so ustvarjalnost in sposobnost ustvarjalnega „ne-ukalupljenega“ razmišljanja, socialne kompetence, timski duh in vodenje, predvsem zaradi avtomatizacije in ve-dno vecjega števila sofisticiranih robotov, ki ogrožajo rutinska delovna mesta. Delovne izkušnje so bistvenega pomena za raz-voj poslovnih spretnosti in izgradnjo profesional-nega profila, primernega za zadovoljitev potreb trga dela in izzive globalnega gospodarstva. Še vec kot to, študent mora združiti formalno izo-brazbo z delovnimi izkušnjami, bodisi skozi po-letna dela, pripravništva ali vajeništva. Adecco programa “The Adecco Way to WorkTM” in " CEO za en mesec " naslavljata in rešujeta prav te potrebe. Letos se je prijavilo rekordno število, kar 54.637 ambicioznih mladih iz 50-ih držav, ki se potegujejo za mesto “CEO za en me-sec”, njihovim spletnim prijavam pa je sledilo varnostno preverjanje in poseben postopek za-poslovanja ter razgovorov, preden se je obliko-val izbor kandidatov za regijske Adecco mened-žerje. Dodatna gradiva so na voljo tukaj: Download the picture of the CEO for One Month 2015 finalists Watch the CEO for One Month 2016 Video The experience of Ayumi Kunori, Adecco Group CEO for One Month 2015 The experience of Ernesto Lamaina, CEO for One Month Italy 2015 The experience of Alexa Tirziu, CEO for One Month Romania 2015 http://www.adecco.com/en-US/Media/MediaLibrary/PublishingImages/WtW-2015/ceo1month-2015-10-finalists.jpg Finalisti projekta »CEO za en mesec«. K projektu se je prijavilo ogromno število kandidatov. K sodelovanju bodo pri Adecoo Slovenija ali McDonald's Slovenija povabili tudi ostale kandidate, ki niso bili izbrani. Pet skupin je na Demola final pitchu predstavilo svoje rešitve, ki so jih dobra dva meseca razvijali za podjetja. Žirija je zmago namenila ekipi z naj-bolj dodelanim izdelkom. Pet skupin je sodelovalo s podjetji Halcom, Perci-pion, Iskratel, Inštitutom IRDO in Plastiko Skaza. Žirija je odlocila, da je najbolj dodelano idejo predstavila ekipa, ki se je ukvarjala z rešitvami za design spletnega bancništva. Razvili so Hal-D Tool – web bank client design tool, s katerim bi spletne banke preprosteje, hitreje in z nižjimi stroški lahko prilagajale izgled strani namenjenih spletnemu bancništvu. Povod za iskanje nove rešitve so bile trenutne okorne rešitve in visoki zneski , ki jih spremljalo. Inštitut IRDO mesecno izdaja elektronske novice, imenovane IRDO Mozaik – Prve slovenske dru-žbeno odgovorne novice. So prve slovenske novi-ce s podrocja družbene odgovornosti v Sloveniji, ki izhajajo že deveto leto v elektronski obliki (pdf na 30-50 straneh A4). Novice so od leta 2016 vpi-sane v razvid medijev in bi jih kot vseslovenske radi tudi tržili (prodaja oglasnega prostora), pri cemer bi potrebovali inovativno obliko promoci-je oz. metodo, s katero bi dosegli, da bi bile novi-ce: 1) cim bolj brane in 2) da bi pridobile cim vec oglaševalcev. Potrebujemo torej inovativni pre-dlog za: vsebino teh novic in trženje teh novic. Pet skupin je na Demola final pitchu predstavilo svoje rešitve IRDO Mozaik -del zakljucenega De-mola projekta Inštitut IRDO je letos sodeloval v projektu Demola, kjer so iskali inovativne ideje za gospodarstvo in negospodarstvo. Projekt se je sredi junija2016 v mariborski Tkalki zakljucil s predstavitvijo dela petih skupin študentk in študentov. Eno izmed skupin so predstavljale tudi študentke Zala Pia Lipic-nik, Doris Radovan in Katja Doberšek, ki so iskale inovativne rešitve za IRDO Mozaik – Prve sloven-ske družbeno odgovorne novice. O njihovem delu smo se pogovarjali s Katjo Doberšek. Pri Demola projektu je sodeloval tudi Inštitut IRDO. Zanj je ekipa treh študentk raziskovala podrocje e-revij in iskala inovativne rešitve za revijo IRDO Mo-zaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, ki jih pravkar berete. Ena od treh deklet, ki so sodelovale pri Demola projektu za Inštitut IRDO je tudi Katja Doberšek, ki je odgovori-la na nekaj vprašanj. Zakaj si se odlocila sodelovati v De-mola projektu? Sodelovati v Demola projektu sem se odlocila zato, ker sem hotela pridobiti zraven formalne izobrazbe tudi dodatne prakticne izkušnje iz svo-jega poklicnega podrocja. Kaj študiraš in kaj želiš postati? Sem absolventka 2. stopnje, smeri Medijske ko-munikacije na Fakulteti za elektrotehniko, racu-nalništvo in informatiko v Mariboru. Zanima me vec podrocij, predvsem pa si želim delati v me-dijskem okolju, kot spletna urednica ali kot novi-narka. Prav tako me zanima raziskovanje razlic-nih podrocjih. Kaj si se naucila v Demola projektu o projektnem delu in podjetniškem sve-tu? Kar se tice projektnega dela na Demoli sem se naucila predvsem to, kako kriticno pristopati in reševati (pod)probleme pri e-reviji Mozaik, se nauciti sprejemati kompromise v skupini ter ves cas pogumno vztrajati na projektu. V podjetni-škem svetu je mnogo priložnosti, imeti je treba le pravo idejo ter inovativen pristop pa je uspeh zagotovoljen. Kako je potekalo vaše delo v Demola projektu? Naše delo pri Demoli je potekalo dinamicno, saj se je naša skupina skupaj s fasilitatorko Darijo Cvetko dobivala vsaj enkrat do dvakrat na teden v prostorih Tkalke ter ohranjala stik preko sple-ta. Bile smo tudi na sedežu IRDO Inštituta, kjer smo bolj poglobljeno spoznale podrocja družbe-ne odgovornosti ter sam princip delovanja IRDO Inštituta. Skozi projekt smo se srecevale z razlic-nimi problemi, kot je bila na primer neodzivnost potencialnih oglaševalcev pri spletni anketi. Kljub zapletom smo na koncu uspele najti naj-boljšo rešitev za e-revijo Mozaik. Kaj ste spoznale o IRDO novicah in kaj so vaši predlogi za razvoj le-teh? E-Revija Mozaik bo od letos naprej namenjena ne le clanom IRDO Inštituta, ampak tudi širši jav-nosti po Sloveniji. Menim, da je e-revija zelo po-ucna, saj zajema vec podrocij družbene odgovor-nosti, kjer lahko vsak najde temo zase. Za na-daljnji razvoj e-revije Mozaik sta zelo pomembni komunikacijska strategija in dobra promovira-nost e-revije skozi razlicne kanale kot sta splet in uporaba socialnih omrežij (Facebook, Linked In..) , ki bosta pripomogli k vecji prepoznavnosti in posledicno vecji branosti e-revije po Sloveniji. Kaj meniš o družbeni odgovornosti? Družbena odgovornost je širok koncept, ki zaje-ma vec razlicnih podrocij, vendar ga ljudje kljub temu ne poznajo najbolj dobro. Tukaj nastopi pomembna vloga e-revije Mozaik, saj bi ljudje lahko skozi revije spoznali družbeno odgovor-nost. Prav tako menim, da bi ljudje skozi izobra-ževanje (seminarje, predavanja, delavnice..) lah-ko postali bolj družbeno ozavešceni posamezniki ter bi se sami zaceli prostovoljno vkljucevati v razlicna društva in kampanje ter tako postali ak-tivni družbeno odgovorni državljani. Mene naj-bolj zanima družbena odgovornost na podrocju ekologije, saj tudi pišem magistrsko nalogo iz tega podrocja. Poletna šola EU 2016 Informacijska tocka Europe Direct Murska Sobota pripravlja v sodelovanju s Hišo Sadeži družbe Mur-ska Sobota (Slovenska filantropija) Poletno šolo EU. V okviru dvodnevnega druženja bodo mladi v spro-šcenem vzdušju spoznavali Evropsko unijo skozi raz-licne aktivnosti kot so predavanja o EU, likovne de-lavnice, kuharske delavnice, kviz o EU, itd. Veliko pozornosti bo namenjeno spoznavanju pomena ura-dnega gesla EU »Združeni v raznolikosti«. Poletna šola bo potekala v: . ponedeljek, 4.7.2016, med 8:30 in 12:30 uro in torek, 5.7.2016, med 8:30 in 12:30 uro. Aktivnost je namenjena mladim v starosti od 11 do 15 let. Udeležba na dogodku je brezplacna! Vir: http://www.europedirect.si/sl/dogodek/poletna-sola-eu-2016 »Vitalizem«, »BisterUm« in »AR Bra-celet« so Ferfl-lovi zmagovalci naj-boljših idej z družbenim ucinkom Z dogodkom Razglasitev najboljših zmagovalnih idej z družbenim ucinkom Ferfl, ki je potekal 31.5.2016 v Veliki sejni dvorani Mestne hiše v Ljubljani, se je za-kljucil tretji sklop aktivnosti programa Ferfl. Zmago-valne ekipe so strokovno žirijo prepricale z idejami alternativna medicina za živali z ekipo »Vitalizem«, rehabilitacija ljudi s kognitivnimi težavami, ki je ideja ekipe »BisterUm« in ekipa »AR Bracelet« z idejo testiranja prisotnosti drog v pijaci z zapestnico. Organizator Javni zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljubljana je tako zakljucil s Šolo pod-jetništva z družbenim ucinkom in prešel s progra- mom Ferfl v zadnjo fazo izvedbe programa, in sicer k vkljucitvi zmagovalcev v socialno podjetniški inkuba-tor. Tu se bodo zmagovalne ekipe skozi trimesecno celovito podporo razvijale na poti od ideje do realiza-cije na trgu. Vec. Vir: ferfl.si Mobilnost mladih in Evropska mladin-ska kartica. CSR Europe in Evropska zveza za mladinsko kartico ( EYCA ) v okviru Evropskega pakta za mlade 8. junija 2016 podpisali memorandum o soglasju za okrepitev mobilnosti mladih v Evropi. Na slovesnosti je bilo prisotnih 100 delegatov iz 22 evropskih držav, ki so predstavljali 6 milijonov imetnikov European Youth Card (Evropska mladinska kartica), ki so potencialni upravicenci programov, ki spadajo v okvir Evropske-ga pakta za mlade. Mobilnost mladih se bo tako spodbujala tudi preko Evropske mladinske kartice. Vec. Vir: CSR Europe Kaj bodo delali mladi letos poleti, ko si bodo oddahnili od šolskih obvezno-sti? Slovenska filantropija tudi letos vabi mlade, ki so koncali osnovno šolo in srednješolce, seveda pa tudi vse druge, na prostovoljske pocitnice. Zbrali so po-nudbo mladim prijaznih prostovoljskih organizacij in jo objavljajo v dveh spletnih katalogih: v enem je zbrana ponudba za celotno Slovenijo, v drugem pa samo za Ljubljano. Prijazno vabljeni k sodelovanju v vseh 35 aktivnostih, ki bodo med poletnimi pocitni- cami 2016 potekale v 15 krajih po vsej Sloveniji pod okriljem 27 mladim prostovoljcem prijaznih organiza-cij! Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za sred-nješolce ponuja pisano paleto priložnosti za maksi-malno polne pocitnice vsem, ki ste letos koncali osnovno šolo in srednješolcem. Prostovoljstvo ni sa-mo pomoc nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi pri-ložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, odlicna šola za življenje. Oba kataloga najde-te tu. Vir: Slovenska filantropija Kadrovske štipendije za poklic meta-lurški tehnik Skupina Impol je razpisala 15 kadrovskih štipendij za dijake, ki se bodo usposabljali za poklic metalurški tehnik. Temu razpisu se pridružuje še podjetje Alu-mat, d.o.o., ki sicer ni del skupine Impol, vendar se prav tako ukvarja z izdelavo aluminijevih polizdelkov in ima sedež znotraj Industrijske cone Impol. Rok za oddajo vlog je 1. 8. 2016. Vec. Vir: spletna stran pod-jetja Impol. »Mladi bodo lahko svojo poklicno pot našli tudi v mladinskem sektorju Slo-venije« Urad RS za mladino beleži 25. obletnico svojega ob-stoja. Ob tej priložnosti sta bila izdelana tudi dva vi-deo dokumenta, ki vsak na svoj nacin in iz svojega zornega kota prikazujeta razvoj mladinskega sektorja v zadnjega cetrt stoletja. Prvega z naslovom Mladin-ski sektor Slovenije vceraj, danes, jutri so pripravili na RTV Slovenija, (novinarka Taja Zuccato), drugega z naslovom Obredna daritev pa Društvo prijateljev zmernega napredka (avtor Marko Brecelj). Vabljeni k ogledu. Ob tej priložnosti pa je izšla tudi posebna publikacija avtorja Janeza Škulja z naslovom Prispevki k zgodovi-ni razvoja mladinskega sektorja na Slovenskem. Vsi, ki vas zanima vsebina, se lahko obrnete na izdajatelja brošure, Zavod Movit. Vec vsebin ob 25. obletnici Urada RS za mladino lahko najdete na spletni strani www.ursm.gov.si. In www.mlad.si. Objava javnega razpisa za spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za vecjo zaposlenost 2016–2018 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino, je 10.6.2016 v Uradnem listu RS obja-vil javni razpis »Spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za vecjo zaposlenost 2016–2018«. Z razpi-som krepijo kompetence mladih za povecanje njiho-ve zaposljivosti in zaposlenosti. Prijavijo se lahko organizacije, ki delujejo v javnem interesu v mladin-skem sektorju. Z razpisom zajemamo mlade, stare od 15 do vkljucno 29 let, ob upoštevanju pogoja, da je oseba na dan vkljucitve stara vsaj 15 let in manj kot 30 let, da ni v delovnem razmerju in aktivno išce za-poslitev. Cilj je, da se vsak mladi vkljuceni udeleženec zaposli kadarkoli v casu trajanja operacije in kjerkoli na trgu dela. Z javnim razpisom se bodo zato spod-bujale inovativne oblike mladinskega dela z novimi pristopi pri reševanju problematike brezposelnosti mladih, ki pa imajo hkrati tudi širše ucinke na podro-cje mladinskega dela in mladinske politike. Na pro-jektu bo upravicenec lahko zaposlil do najvec dve osebi. Z javnim razpisom se bo doseglo 464 zaposli-tev mladih, od tega 195 zaposlitev v vzhodni kohe-zijski regiji in 269 zaposlitev v zahodni kohezijski regi-ji. Rok za oddajo prijav za dodelitev sredstev je 20. julij 2016 do 12. ure. Vsa razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletni strani Urada RS za mladino. Vec. Vir: Ministr-stvo za izobraževanje, znanost in šport Ekipa Zavoda Nefiks išce mlade za udeležbo na mednarodni podjetniški konferenci! Med 28. septembrom in 2. oktobrom 2016 bodo mladi iz Zavoda Nefiks sodelovali na mednaro-dnem projektu International ProAktivity Summit 2016, ki bo potekal v Bruslju. Projekt bo združe-val mlade podjetnike, mlade zaposlene in proak-tivne študente. International ProAktivity Summit je letna konferenca organizacije YouthProAktiv, ki poteka na temo zaposlovanja mladih, podjet-ništva mladih, proaktivnosti, start-upov, inovacij in novih poslovnih trendov. Išcejo še 4 zaintere-sirane mlade do 28 let, ki bi se želeli na medna-rodnem podrocju dokazati v podjetniških idejah. Napišite motivacijsko pismo v katerem napišite zakaj se želite dogodka udeležiti in kaj želite z udeležbo pridobiti in ga pošljite na e- naslov in-ternational@nefiks.si. Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost DSC_0210 Na fotografiji: Nataša Cebulj Slovenija na lestvici svetovne konku-rencnosti ponovno 6 mest višje Slovenija je na lestvici svetovne konkurencnosti za leto 2016 zasedla 43. mesto. Raziskavo objav-lja švicarski inštitut za razvoj menedžmenta (IMD), v njej pa sodeluje 61 držav. Slovenija se je s 43. mestom odrezala za šest mest bolje kot la-ni. V dveh letih pa je Slovenija izboljšala svoj po-ložaj za 12 mest. Slovenija je ena od tistih držav, ki so na lestvici zabeležile najvecji napredek. V sklopu gospodarske uspešnosti je naša država letos pristala na 43. mestu, kar je mesto slabše kot lani, na podrocju vladne ucinkovitosti je napredovala za sedem mest na 45. mesto, pri poslovni ucinkovitosti za tri mesta na 53. mesto, prav toliko mest tudi na podrocju infrastrukture, na 30. mesto. Vec. Vir: saop.si Usklajevanje dela in družine -izziv za delodajalce O ukrepih promocije zdravja na delovnem me-stu, namenjenih lažjemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, ne moremo govoriti kot o modelu, ki na enak nacin ustreza vsem delov-nim organizacijam. Potrebno je namrec premiš-ljeno prilaganje ukrepov tako specificnim potre-bam zaposlenih in delodajalcev kot znacilnostim panoge dela, delovnega okolja ter delovnih pro-cesov. Vsi ukrepi, ki ucinkujejo na pozitivno, vkljucujoco organizacijsko kulturo so za podjetje in zaposlene dragoceni. O ukrepih lahko prebere-te tu. Vir: www.zdravi-in-uspesni.si Zaposlene sami odpeljejo na lepše Drugacni prosti dnevi: V nekaterih podjetjih star-šem omogocajo dodaten dopust. Pred zacetkom poletja najverjetneje vsi razmišljamo, kako bi pridobili kakšen dodatni dan dopusta. Minimal-no število dni je zakonsko doloceno, slovenske izkušnje pa kažejo, da vecina delodajalcev pred-piše ravno toliko dopusta in nic vec. Malce dru-gace je to urejeno v podjetjih, ki se ponašajo s certifikatom Družini prijazno podjetje, ki ga po-deljuje Ekvilib inštitut, neprofitna organizacija s podrocja družbene odgovornosti , clovekovih pravic in razvojnega sodelovanja. Takih podjetij je že vec kot 240 in zaposlujejo vec kot 80.000 ljudi. Vec. Vir: avtor Sandra Hanžic, spletno Delo 21.6.2016 Živeti filozofijo trajnostnega razvoja Skupina Impol je lahko s svojim poslovanjem tu-di drugim podjetjem zgled za uspešno delovanje v skladu s tržno ekonomijo in hkrati s posluhom za lokalno okolje. Skupina Impol je odlicen primer podjetja , ki svo-je poslovanje usklajuje z vrednotami družbene odgovornosti. Njihova usmeritev temelji na sed-mih stebrih, ki gradijo zgodbo o uspešnem pod-jetju. Vir: casnik Vecer, 21.6.2016 Kako dobrodelni so bogati poslovneži v regiji Uspešna podjetja v regiji se zavedajo odgovor-nosti do družbe, katere sestavni del so. Dobro-delne projekte vecinoma financirajo njihova podjetja, le redki so pripravljeni podariti lastno premoženje. Družbeno odgovornost podjetij smo nekoc po-znali predvsem z vidika donacij in sponzorstev, danes pa seže mnogo dlje. Gre za iskanje naci-nov, kako lahko v povezavi z naravno vpetostjo v okolje podjetje postane uspešnejše, izboljša ka-kovost življenja zaposlenih, lokalne skupnosti in širše družbe, hkrati pa zadovoljuje interese last-nikov. Podjetja so pred leti koncept družbene odgovornosti sprejemala bolj kot strošek, a so scasoma zacela spoznavati tudi njegove dolgo- rocne prednosti. Na portalu siol.net so preverili, kako dobrodelni so prvi možje najvecjih in naju-spešnejših podjetij v regiji. Vec. Vir: siol.net S prenašanjem znanj do novih poslov-nih priložnosti »Dobra podjetja so tista, ki vkljucujejo prenos znanja na mlajše generacije. In vse organizacije, ki vplivajo na to, da se pomen znanja in njegov prenos v podjetjih potencira, so pomembne,« je ob imenovanju novih Ambasadorjev znanj na 3. Akademsko-gospodarskem kongresu (AEC 2016) na Brdu pri Kranju poudaril minister za gospo-darski razvoj in tehnologijo Zdravko Pocivalšek. Akademsko-gospodarski kongres poteka v orga-nizaciji Life Learning Academia, ki je tudi lastnik postopka za certificiranje in samega projekta Ambasadorji znanj. Letos se je Ambasadorjem znanj pridružilo kar 27 novih z vsega sveta. Pro-jekt je med drugim združil podjetnike s Francije, Srbije, Makedonije, Nemcije, Kanade, Singapurja in Maroka. Nekateri slovenski prenašalci znanj so tako postali Andrej Šifrer, Ivo Boscarol in Danica Purg. Na dogodku so podelili tudi priznanja Referen-ca mladim, ki so z delom v kateri od organiza-cij izstopali na posameznih podrocjih. Podelili so še priznanja Mentor, in sicer tistim, ki so mladim pomagali do Reference in hkrati vecje možnosti zaposlitve. Certifikat Learning Brand so prejele vse Ucece se organizacije, ki jih je sedaj že 34, od tega 18 novih. Projekt postaja skupna tocka posameznih strokovnjakov z vse-ga sveta, ki so pripravljeni deliti svoja znanja za napredek družbe. Vir: http://www.aecongress.eu/ Maribor v svoji lepoti in moci, Vodnik k Mariboru Marko Pogacnik (r. 1944), akademski kipar in mednarodno priznan umetnik je napisal slo-vensko/angleško knjižico z naslovom Maribor v svoji lepoti in moci, Vodnik k Mariboru/ Ma-ribor in Its Strength and Beauty, A Guide to Maribor. Vodnik je izdala Umetnostna galerija Maribor. Kateri so po Pogacniku ti lepi in moc-ni, "sveti" kraji? Kraji, katerih žarcenje lahko clovek zazna, "ce se jim približa na dovolj ob-cutljiv nacin in opazuje zrcaljenje njihovega žarenja na lastnih energijskih poljih"? Pekrska gorca, Drava, Mariborski otok, izvir sv. Jožefa, meljske pecine, Hudiceve skale, Stražunski gozd ... Ne bomo našteli vseh, ker samo našte-vanje tako ali tako nima smisla, bistvena sta Pogacnikov nacin videnja in argumentacija. Ce vas zanima, knjiga, ki je hkrati slovenska in an-gleška izdaja, ima navsezadnje dostopno ceno, 12 evrov. Vec. Vir: casopis Vecer 16.6.2016 DO v Sloveniji Zdravi in uspešni Elektro Maribor pomaga tudi Radgon-canom Elektro Maribor tudi letos nadaljuje s tradicional-nim dodeljevanjem financne pomoci humanitar-nim organizacijam na obmocju svojih oskrbova-nih enot, pri cemer so jo tokrat dodelili humani-tarnima organizacijama, ki delujeta na obmocju Gornje Radgone. Predsednik uprave družbe Elek-tro Maribor mag. Boris Sovic je ob predaji sred-stev (15.6.2016 op.ur.) povedal, da se Elektro Maribor zaveda svoje družbene odgovornosti, ki jo med drugim izpricuje tudi z izpolnjevanjem temeljnega poslanstva, to je distribucije elektric-ne energije in izvajanja naprednih storitev, pa tudi s pomocjo organizacijam, ki so svoje delo usmerile k reševanju težav ljudi, ki so se znašli v stiski. Kot je poudaril, je solidarnost pomembna vrednota povezane skupnosti. Vec. Vir: Naš stik, revija slovenskega elektrogospodarstva Vkljucenost obcin v prehransko e-oskrbovanje V zvezi s prehranskim e-oskrbovanjem je bil 17. junija 2016 v Ljubljani posvetovalni sestanek. Na sestanku so udeleženci iskali odgovore na vpra-šanje: Kako izrabiti nastajajoce prototipe e-rešitev in e-storitev za izboljšanje prehranskega e-oskrbovanja / e-dobavljanja v Sloveniji? Pred-stavljena je bila tudi priložnost seznanjanja upo-rabnikov hrane z razpoložljivo ponudbo hrane na obmocju obcine. To je narejeno s povezovanjem spletne strani obcine in spletnih strani proizvajal-cev hrane (Interlinking eMunicipality Website and Local Food Suppliers). Rešitev je razvil kon-zorcij županov obcin brez meja (eMunicipalities Without Borders Mayors Consortium- eComune senza confini, eGemeinde ohne Grenzen, eÖn-kormányzat határok nélkül, eOpština bez grani-ca, eObcina). Konzorcij je vzpostavil poenoteno spletno stran obcine v angleškem jeziku (http://eregion.eu/countries/slovenia/municipalities). Namenjena je podjetnikom, turistom in obisko-valcem iz drugih držav. Sestavina te poenotene spletne strani je podstran »Domaca hrana«. Na njej bodo navedene povezave na spletne strani proizvajalcev in trgovcev s hrano v obcini. Vod-stvo obcine s tem prispeva k povecanju vidljivo-sti (najdljivosti) ponudnikov hrane v obcini. Na ta nacin obcina prispeva k razvijanju in izrabljanju kratkih prehranskih oskrbovalnih verig. Konzorcij je zainteresirane vabi v pospešeno izrabljanja-nje e-tehnologij na tako pomembnem podro-cju, kot je oskrba s hrano. Želimo Vas spodbu-diti, da podprete navedena prizadevanja. Vec. Vir: prejeto po elektronski pošti od dr. Jože Gricar, zaslužni profesor Univerze v Mariboru. Listine BGS podelili že peti generaciji najboljših diplomantov 22. junija 2016, je na Ekonomski fakulteti (EF), potekala podelitev clanskih listin kluba Beta Gama Sigma (BGS). Klub BGS se ponaša s clani, ki so izkazali izredne dosežke na akademskem podrocju in sprejema le clane, ki izhajajo s fa-kultet z akreditacijo AACSB. V zakljucku leto-šnjega akademskega leta so podelili clanstvo 108 diplomantom EF. Poleg njih so tudi letos sprejeli dva castna clana dr. Jožico Rejec in Franjo Bobinca. Vec. Vir: spletni clanek EF V projektu Ohranimo cisto okolje sodelovalo cez 3000 otrok V Javnem podjetju Komunala Brežice, ki velja za eno najbolj inovativnih komunalnih podjetij pri nas, veliko pozornosti namenjajo okoljske-mu ozavešcanju predšolskih in osnovnošolskih otrok. Tudi letos so tako pripravili ekološki projekt Ohranimo cisto okolje. Projekt se je zakljucil z Eko kvizom za 6. in 7. razrede v še-stih brežiških osnovnih šolah – zmagovalna razreda sta 6. a z OŠ Cerklje ob Krki in 7. a z OŠ Dobova, ki za nagrado prejmeta celodnevno vstopnico za bazen in pico za vse tekmovalce. Vec. Vir: lokalno.si Slovenec iz Teksasa, ki je osvojil 25 milijonov za recikliranje magnetov Magneti so v racunalniku, telefonu in motorju. In še marsikje drugje. Vsako leto jih potrebuje-mo vec, a reciklirati jih še ne znamo dobro. S tem izzivom se je kot eden prvih na svetu spo-padel podjetnik in inovator Miha Zakotnik, ki živi in dela v ameriškem Austinu. Njegovo ime nam je padlo v oci ob prebiranju novice o 25-milijonski investiciji v podjetje, ki ga je sousta-novil. Vec. Vir: spletni clanek Finance Serija treh seminarjev in delavnic za pridobitev certifikata. Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja.. Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja V prostorih Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru smo junija 2016 izpeljali serijo treh seminar-jev z delavnicami za pridobitev certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj pod-jetja. Srecanj se je udeležilo devet udeležencev in nekaj vabljenih gostov. Po zakljucku seminarjev poteka pripravljalno obdobje na izpit za pridobitev certifikata. Zanj se je odlocilo šest udeležencev. Ti bodo izpit opravili do konca julija 2016, podelitev prvih IRDO certifikatov Vodja za družbeno od-govornost in trajnostni razvoj podjetja pa bo konec avgusta v Mariboru, na evalvacijskem srecanju s predstavitvijo dobrih praks podjetij na podrocju DO. Napisala: Anita Hrast Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Sloveniji. Dru-žbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okoljskimi in družbe-nimi kazalci. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveniji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Izobraževanja za pridobitev certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja, ki ga je v prostorih Štajerske gospodarske zbornice organiziral inštitut IRDO, se je udeležilo devet oseb, šest od njih bo opravljalo tudi izpit za pridobitev certifikata. Vsebine, ki so jih udeleženci spoznali, omogocajo ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgo-vornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vkljucitvijo v program treh seminarjev in delavnic so pridobili številne kompetence, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Udeleženci so pridobili naslednje kompetence: Kako pripraviti politiko in strategijo TR in DOP v podjetju. Kako pripraviti porocilo o DOP aktivnostih v podjetju in pri tem vkljuciti nefinancne kazalnike v skladu z aktual-no zakonodajo in najnovejšimi standardi. Kako sodelovati z razlicnimi deležniki in jih vkljuciti v aktivnosti DO podjetja. DOP mreže in dobre prakse uspešnih podjetij na podrocju DOP. Aktualna zakonodaja, dokumenti in standardi, usmeritve EU ter Slovenije na podrocju TR in DOP. Predavali sta Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti, in mag. Vesna Lešnik Štefotic, strokovna sodelavka in clanica inštituta IRDO. Obe predavateljici imata certifikat ECQA za trenerja na podrocju usposabljanja kandidatov za vodjo za družbeno odgovornost, mag. Vesna Lešnik Štefotic pa še certifikat ECQA za trenerja za vodje za trajnostni razvoj. V septembru 2016 inštitut IRDO nacrtuje novo serijo predavanj in delavnic za pridobitev certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Tokrat bo izobraževanje potekalo v Ljubljani. Prijavitelji za nagrado Horus 2016 lahko uveljavljate 20 % popust pri izobraževanju, prav tako clani inštituta IRDO. Program seminarjev in delavnic: Termin Naslov Vsebina Torek, 27. september 2016 ABC o družbeni odgovornosti podjetja in traj-nostnem razvo-ju Razumevanje osnov o TR in DOP - nastanek in razvoj trajnostnega razvoja, družbe-ne odgovornosti podjetij, kljucne teme ter aktualni dokumenti EU in Slovenije o DOP. Upravljanje in integracija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organizaciji – kako do politike in strategije TR in DOP v organizaciji, vkljucevanje deležnikov, ekonomski, okoljski in družbeni vidiki nacrtovanja TR in DO v podjetju ter poslovanja. Cetrtek, 29. september 2016 Kljucna podrocja družbene odgo-vornosti podje-tja Pravicne poslovne prakse, vrednostne verige in vpliv na dobavitelje ter kako ozave-šceni potrošniki lahko postanejo vaši zavezniki. Clovekove pravice v podjetništvu in spodbudne delovne prakse, da zaposleni ustvarijo vec in so bolj zadovoljni. Krožno gospodarstvo, varovanje okolja in aktivno sodelovanje s skupnostjo za vecanje ugleda in uspešnosti podjetja. Mreženje za vec TR in DOP v Sloveniji in v svetu. Ponedeljek, 3. oktober 2016 Porocanje o družbeni odgo-vornosti podje-tja Direktiva o nefinancnem porocanju za velika podjetja (obveznost porocanja z letom 2017). Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij na podrocju DOP. Standardi, certifi-kati in druga orodja na podrocju DOP (ISO26000, GRI, …). Kako krepiti blagovne znamke in ugled podjetja s pomocjo le-teh, merjenje družbenih ucinkov DOP. Ko-municiranje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, vsebine za letno poro-cilo o DOP. Z vpisom boste: 1. postali uspešen/a vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; 2. prejeli ABC prirocnik o TR in DOP; prejeli Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Proces dela . Trajanje: trije seminarji z delavnicami, od 9h do 14h . Lokacija: Ljubljana, predvidoma Gospodarska zbornica Slovenije, Dimiceva 13. . Metode dela: predavanja, delavnice, predstavitve dobrih praks. . Predavata: Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in mag. Vesna Lešnik Štefotic Število udeležencev je omejeno na najmanj 8 in najvec 20 udeležencev. Cena za udeleženca: ABC o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Porocanje o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Izpit za pridobitev Certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja: 190 EUR Clanom Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in Horus prijaviteljem priznavamo 20 % popust. V ceno ni vkljucen DDV, saj inštitut IRDO ni zavezanec za DDV. Prijave zbiramo na naslovu: info@irdo.si. Vec kot 30 % gospodinjstev energet-sko revnih Na konferenci “Energetska revšcina v Jugovzho-dni Evropi”, ki je potekala 1. 6. 2016 v Evropskem parlamentu v Bruslju, se je zbralo vec kot 60 predstavnikov institucij in organizacij, ki se ukvarjajo z energetskimi in socialnimi vprašanji, poslancev Evropskega parlamenta, znanstveni-kov, strokovnjakov za energetsko revšcino in predstavnikov civilne družbe. Na konferenci so predstavili posebnosti energetske revšcine v Slo-veniji, Bolgariji, Makedoniji in na Hrvaškem, kjer poteka evropski projekt za zmanjšanje rabe ener-gije v energetsko revnih gospodinjstvih REACH. Predstavitve in razprava so pokrili celotno Ju-govzhodno Evropo, saj so problemi v regiji po-dobni. Vec. Vir: http://focus.si/ Dve petini Evropejcev je digitalno ne-pismenih Evropska komisija želi zmanjšati 40% povprecje ljudi, ki so tehnološko nepismeni ali omejeni, še posebej v casu, ko se pricakuje 756,000 prostih mest v evropskem tehnološkem sektorju do leta 2020. Glede na lestvico Evropske komisije so Ro-muni najmanj izobraženi na podrocju tehnologi-je, kar 74% delovne sile jih je tehnološko nepi-smenih. Najboljši rezultat so dosegli Luksembur-žani. Vec. Vir: http://www.euractiv.com Deutsche Post DHL Group prejemnik nagrade za “K strankam najbolj usmerjeno podjetje” v letu 2016 Na letošnjem svetovnem srecanju Customer Ex-perience (CX) Excellence je Deutsche Post DHL Group prejelo za leto 2016 nagrado za "K strank-am najbolj usmerjeno podjetje." Nagrado vsako leto podeljuje CX Excellence Network, združenje svetovnih podjetij, ki razvija strategije za prido-bivanje strank in spodbuja zadovoljstvo strank. Vec. Vir: http://www.dhl.si Nagrajena strategija DO podjetij Tim-berland’s, Telefonica’s in WPP’s Oblikovanje strategije za ustvarjanje in inovativ-no strategijo družbene odgovornosti podjetij je lahko zahtevna naloga. Na 6. letnem srecanju, ki je potekalo v Londonu, je Ethical Corporation podelil nagrade najboljšim DO podjetjem. Sedaj pa so izdali dokument, ki pregledno predstavlja nagrajene strategij družbene odgovornosti pod-jetij, kot so Timberland , Telefonica , WPP in Old Mutual. Dokument si lahko ogledate tu. Vir: Ethical Corporation Spirala se širi in napoveduje crn sce-narij Da se ozracje segreva, civkajo že pticki. Kako ze-lo, pa si je težko predstavljati. Obstaja vec naci-nov prikazovanja narašcanja povprecnih tempe-ratur na našem planetu, a še nikoli ni bilo tako zelo nazornega, kot ta, ki ga je izdelal strokov-njak za klimatske spremembe Ed Hawkins z Uni-verze v Readingu. Hawkins je pred tedni izdelal temperaturno spiralo, ki prikazuje, kako hitro se segreva naše ozracje – vse od leta 1850 do 2016. Zdaj pa je ameriški znanstvenik Jay Alder njego-vo spiralo nagradil in izdelal projekcijo, da prika-zuje, kako se bo ozracje segrevalo vse do leta 2100. Vec. Vir: 24ur.com Pevka Alicia Keys na koncertih prepo-vedala uporabo mobitelov Ko je britanska pevka Adele obiskovalki koncerta z odra zabicala, naj pospravi telefon v žep in pre-prosto uživa na koncertu, je s tem dejanjem po-žela veliko pozitivnih besed za svoje odlocno de-janje. Kajti cedalje pogosteje se zgodi, da ljudje gledajo nastope preko svojega mobitela, name-sto, da bi se prepustili trenutku. Pevka Alicia Keys pa se je odlocila, da bo prepovedala upora-bo telefonov na svojih koncertih. Vec. Vir: 24ur.com DO v Evropi in po svetu IV. Mednarodna znanstvena konfe-renca »Izzivi in težave sodobne dru-žbe« Dne 4. in 5. 7. 2016 bo v RIS Dvorcu Rakican v Murski Soboti potekala IV. Mednarodna znan-stvena konferenca na temo Izzivi in težave so-dobne družbe. Namen konference je predstavi-tev znanstvenih, raziskovalnih in strokovnih do-sežkov ter primerov dobre prakse naslednjih tematskih sklopov: družina, nasilje, novodobne odvisnosti, vzgoja in izobraževanje, krepitev zmogljivosti. Vec informacij na spletni strani www.ris-dr.si. 7. Evropska konferenca o alkoholni politiki bo novembra 2016 v Sloveniji 2. mednarodna konferenca Okolje in ekonomija (EEC) bo potekala v Suzhou , Kitajska in sicer od 25. do 27. julija 2016. Na konferenci bo prilož-nost za izmenjavo mnenj in vprašanj glede okolj-ske ekonomije. Vec. Vir: spletna stran Konferenca Habitat III Konferenca Združenih narodov o stanovanjih in trajnostnem urbanem razvoju, imenovana Habi-tat III, bo potekala od 17. do 20. 10. letos v Ekvadorju, v mestu Quito. Osrednja tema konfe-rence bodo inovacije in urbane rešitve. Prijavni obrazci za stranske dogodke so dosegljivi tukaj, za mrežne dogodke pa tukaj. 8th Conference on Corporate Social Responsibility Hrvaška organizacija Hrvatski poslovni savjet za održivi razvoj (Croatian Business Council for Sustainable Development) organizira 8. konfe-renco o družbeno odgovornem poslovanju. Ta bo potekala 1. decembra 2016 v Hotelu Esplana-de v Zagrebu. Organizatorji pozivajo k oddaji prispevkov na številne teme, kot so klimatske spremembe, trajnostni promet, trajnostna ener-gija, trajnostni razvoj in poslovanje, trajnostni razvoj in inovacije, izobraževanje na podrocju trajnostnega razvoja, clovekove pravice, trans-parentnost v poslovanju, družbena odgovornost v medijih in družbenih omrežjih, družbena odgo- vornost v delovnem okolju in druge. Vec. Vir: HRPSOR CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferenc in drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Vir: CSR Europe Mednarodna konferenca Povezujemo Okrogla miza "Povezujemo", ki jo organizira Mla-dinski svet Slovenije v sodelovanju z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu je prestavljena in bo potekala 8. 7. 2016 - 9. 7. 2016 v hotelu Li-pa v Monoštru . Konferenca je namenjena mla-dim Slovencem, ki živijo v Avstriji, na Madžar-skem, na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji, njen te-meljni cilj pa je povezovanje mladih in mladinskih organizacij iz vseh petih držav, identifikaciji izzi-vov, s katerimi se srecujejo mladi v zamejstvu ter pripravi skupnih projektov. Vec. Vir: Mladinski Dogodki, konference Datum Naslov dogodka (konferenca, seminar, webinar idr.) 12.7.2016 Seminar: Sustainable Living in Cities Campaign 2.0 - Joint action and innovation for contribution to the Sustainable Development Goals. Povezava 12.7.2016 Pact for Youth webinar: Building and empowering an entrepre-neurial workforce. Povezava 13.7.2016 Seminar: Enhancing the susta-inable innovation capability of the industrial sector. Povezava. 27. in 28.9.2017 Two days of events on materia-lity and tax transparency. Pove-zava. Razpisi in priložnosti Javni razpis za izbor operacij za zagon socialnih podjetij in mladinskih zadrug v letih 2016-2018 Namen javnega razpisa za izbor operacij je spod-buditi zagon novih socialnih podjetij oziroma spodbuditi zagon podjetniških podjemov v ob-stojecih socialnih podjetjih (sklop A) in zagon novih mladinskih zadrug s statusom socialnih podjetij (sklop B). Podpora bo namenjena zago-nu novih in izboljšanju poslovanja obstojecih so-cialnih podjetij, kar bo prispevalo k realizaciji razvojnih potencialov socialnega podjetništva kot celote. Za sklop A je razpisanih 1.362.765,41 EUR sredstev, za sklop B pa 545.076,55 EUR sredstev. Rok za prijavo: 15.07.2016. Vir. Vec: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Horizon 2020 V okviru prednostne naloge »družbeni izzivi« programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 so objavljeni javni razpisi za sofinanciranje raz-vojnih in raziskovalnih projektov s podrocja zdravstva za leto 2016. Do financnih sredstev v okviru programa Obzor-je 2020 so upraviceni: (a) vsak pravni subjekt s sedežem v državi clanici ali pridruženi državi ali ustanovljen v skladu s pravom Unije; (b) vsaka mednarodna evropska interesna organizacija; (c) vsak pravni subjekt s sedežem v tretji državi, ki je navedena v delovnem programu. Specificni pogoji sodelovanja za ta razpis so opredeljeni v razpisni dokumentaciji. Rok prijave 26.7.2016! Vec in vir: europedirect.si Ce boste zaposlovali Javno povabilo se izvaja v okviru istoimenskega programa Spodbujanje zaposlovanja: Zaposli.me 2016/2017. Namenjeno je spodbujanju zaposlo-vanja in izboljšanju zaposlitvenih možnosti brez-poselnih, ki so dopolnili 30 let ali vec in se težje zaposlijo. Hkrati program prispeva k zmanjšanju neskladij med ponudbo iskalcev zaposlitve in povpraševanjem delodajalcev na trgu dela (zmanjšanju t. i. strukturnih neskladij). Za prido-bitev subvencije morajo brezposelni ustreza-ti ciljni skupini programa, ki je podrobneje opre-deljena v javnem povabilu. Za subvencionirane zaposlitve je na voljo skoraj 34 milijonov EUR, ki jih financirata Republika Slo-venija (20 %) in Evropska unija iz Evropskega so-cialnega sklada (80 % celotne vrednosti). Šestde-set odstotkov vseh sredstev je namenjenih za brezposelne s stalnim prebivališcem v vzhodni Sloveniji, 40 % pa za brezposelne s stalnim prebi-vališcem v zahodni Sloveniji. Delodajalci lahko ponudbe za subvencionirano zaposlitev brezposelnih oddajo na javno povabilo od 3. 6. 2016 od 10. ure. Predložijo jih osebno ali po pošti v glavno pisarno obmocne službe, ki je pristojna glede na njihov sedež. Elektronska od-daja ponudbe je možna na Portalu za delodajal-ce. Povabilo je odprto do porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 31. 7. 2017 do 14.45, ko se iztece koncni rok za predložitev ponudb. Vec. Vir: Zavod RS za zaposlovanje Javni razpis za sofinanciranje zacetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmocju izvajanja Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2017 Predmet javnega razpisa je sofinanciranje investi-cij v osnovna sredstva pri postavitvi novega pro-izvodnega obrata, širitvi obstojecega obrata ali zacetku nove dejavnosti, ki pomeni temeljito spremembo proizvoda ali proizvodnega procesa v obstojecem proizvodnem obratu (s pomocjo racionalizacije, diverzifikacije ali modernizacije) ter ustvarjanje novih delovnih mest, povezanih z zacetno investicijo. Investicija se mora izvajati na obmocju obcin Apace, Beltinci, Cankova, Cren-šovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Pet-rovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci, Kuzma, Len-dava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobo-ta, Odranci, Ormož, Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Središce ob Dravi, Sveti Jurij, Sveti Tomaž, Šalovci, Tišina, Turnišce, Velika Polana ali Veržej (upraviceno obmocje). Prijavitelji lahko oddajo vlogo za posamezen sklop javnega razpi-sa, odvisno od višine investicije. Za sofinancira-nje investicij v okviru sklopa A, morajo celotni skupni stroški investicije (vkljucno z vsemi davki) znašati najmanj 27.111,00 EUR oziroma najvec 135.556,00 EUR, za sofinanciranje investicije v okviru sklopa B pa najmanj 135.556,01 EUR (vkljucno z vsemi davki). Vec. Vir: Podjetniški portal Javni razpis za zbiranje prijav za kan-didaturo za Priznanje Republike Slove-nije za poslovno odlicnost za leto 2016 Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlic-nost je najvišje priznanje Republike Slovenije za dosežke na podrocju kakovosti proizvodov in storitev ter kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Priznanje spod-buja slovenske organizacije k uvajanju sistemov sodobnega, ucinkovitega in celovitega doseganja poslovne odlicnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja vecjo moc pri njihovi konkurencnosti doma in v svetu. Priznanje podeljuje Odbor za priznanja, ki lahko podeli prijaviteljem diplome za sodelovanje za doloceno raven doseženih tock ali posebne dosežke. Prijavitelji bodo obe-nem prejeli tudi mednarodno veljavne certifika-te, ki jih bo glede na pridobljene tocke izdal EFQM iz Bruslja na podlagi Distribucijske pogod-be in veljavnih evropskih meril EFQM sheme »Priznani v odlicnosti – Recognised for Excellen-ce« za dosežene tocke nad 300, 400 in 500 (od 1000 možnih). Rok za prijavo je 6. 9. 2016. Vec. Vir: Razpisi.info Najave javnih razpisov 2016 Trenutno je zopet precej zatišja z objavami novih javnih razpisov. A ministrstva napovedujejo vec deset novih javnih razpisov. Le-ti bodo vsaj iz podrocij: . raziskovalno razvojnih projektov v gospo-darstvu, . podpore podjetjem na problemskih obmo-cjih, . lesarstva, . internacionalizacije, . turizma, . socialnega podjetništva, . kmetijstva in promocije hrane. Da se lahko že sedaj pripravite nanje, si oglejte podrobnejši pregled vseh najav. Ko bodo podrob-nejši razpisi objavljeni vas bomo tudi o tem obve-stili. Vec. Vir: http://nepovratna-sredstva.eu/ Javni razpis za sofinanciranje razvoja novih in inovativnih produktov ter sto-ritev turisticnega gospodarstva Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavlja razpis. Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe aktivnosti za razvoj in promocijo novih in inovativnih turisticnih proizvodov turisticnega gospodarstva, ki temeljijo na principih trajnost-nega razvoja ter s tem okrepiti konkurencnost in kakovost na vseh podrocjih in na vseh ravneh slovenskega turizma. Pri aktivnostih vezanih na umestitev turisticnega proizvoda na trg je pouda-rek na digitalnih vsebinah. Razpis bo odprt do porabe sredstev oziroma do 22.2.2017 Prvo odpiranje prispelih vlog bo 10.8.2016. Naslednji odpiranji bosta 7.12.2016 in 22.2.2017. Vec. Vir: http://www.razpisi.info/ Javni razpis »Demonstracijski projekt za mlade« Javni razpis bo objavljen predvidoma julija 2016. Višina razpisanih sredstev bo v višini 125.000 EUR (nepovratni viri). Namen javnega razpisa je izvedba javnega naro-cila za izbor izvajalca demonstracijskega projekta za vzpostavitev pospeševalnika za socialna podje-tja (ESS). Cilj razpisa je podpreti zagon socialno-podjetniškega pospeševalnika po vzoru „unreasonable institute“, ki deluje v Boulderju v ZDA Izvajalec MGRT, kontakt: eusred-stva.mgrt@gov.si. Vec. Vir: MGRT Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu