Štev. 10. V Ljubljani, 5. marca 1909. IL. leto. UCÏÏBUSKrfOVARlS Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov: Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji. Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko. Načrt disciplinarnega zakona za lstro.*} Po predlogu deželnega zbora Svoje mejne grofije Istre ukazujem to-Ie: Člen I. m. oddelek, t. j. §§ 43—55 deželnega zakona z dne 30. marca 1870, dež. zak. in ukaz št. 19, se v sedanji obliki razveljavi in na njegovo mesto stopijo sledeča določila. § I- Učiteljske osebe se kaznujejo, ako pre-krše vršenje dolžnosti, ki jim jih nalagata služba in službena prisega, ali ako s svojim izvenšolskim vedenjem škodujejo učiteljskemu ugledu ali svojemu delovanju kot učitelji in vzgoje valci. § 2. Kazni so: I. opomin, II. disciplinarne kazni. Opomin more biti usten ali pismen, a izreče ga v smislu odredne ustanove okrajni šolski svet. Disciplinarne kazni so: 1. Pismen ukor. 2. Denarna kazen od 20—100 K, ki se ima izterjati v 12 enakih mesečnih obrokih od letne plače in ki gre v deželni šolski zalog. 3. Odložitev kviukvenije za eno in največ za dve leti, a to tako, da nima nobenega vpliva na naslednje kvinkvenije. 4. Izguba stalne namestitve na dotičnem mestu. 5. Odpust od dotičnega službenega mesta. 6. Odpust iz učiteljske službe. Disciplinarne kazni izreče disciplinarni senat v smislu naredbene ustanove, a ni vezan držati se zgoraj navedene vrste kazni. Kazni, razen one pod 6, se brišejo po triletnem neoporečljivem službovanju. *) Ta načrt smo prejeli s prošnjo, da ga objavimo. Dne 11. t. m. bo istrsko slovensko uMteljstvo o njem razpravljalo. Uredn. LISTEK. 0 hipnotizmu. Bilo je pred dvema letoma, ko je prišel zdravnik v našo vas. Zvečer me je povabil na kupico vina k Maliču. No, človek, zapuščen na kmetih, si pač zaželi, da vidi inteligentnega Človeka, da se z njim malo razgovori. Tudi jaz sem se z veseljem odzval njegovemu povabilu. Mož se ni bavil s prokleto politiko, in to mi je bilo prav po godu. Bazgovor je pričel o bakterijah, ker je ravno takrat pri nas razsajala influenca ali, kakor jo kmet nazivlje, gosposka bolezen. Beseda je dala besedo in tako sem ga jaz vprašal, kaj on misli o hipnotizmu, oziroma magnetizmu. Bekel je, da hipnotizem oziroma človeški magnetizem obstoji ter da se je o tem uveril, ko je obiskoval visoko šolo na Dunaju. Prisostvoval je parkrat eksperimentom pokojnega prof. Kraf-Ebinga. „Zamore li vsak biti hipnotizer, gospod doktor?" ga vprašam jaz. „More," odgovori on. „Potem ste gotovo tudi vi," nadaljujem jaz. „Da sem," odgovori Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne. Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K doI leta......4 „ četrt leta......2 „ posamezne številke po 10 h. Učitejjske osebe, ki bi bile obsojene sodno, da izgube pravico voliti v občinsko zastopstvo, ima deželni šol.-ki svet takoj odpustiti, ne da bi mu bilo potreba vprašati za to razsodbe disciplinarnega senata. § 3. Ako spozna okrajna šolska oblast, da zaradi postopanja disciplinirane učiteljske osebe trpi ugled učiteljstva in šolstva, jo sme deželni šolski svet med disciplinarnim postopkom suspendirati od službe, a ne sme ji ustaviti nje službenih dohodkov. § Kazenski senat ima sedež tam, kjer deželni šolski svet, a člani tega se poživljajo in plačujejo v smislu ustanov, ki veljajo za člane deželnega šolskega sveta. Disciplinarni senat obstoji: 1. Iz predsednika, a ta je zmerom predsednik deželnega šol. sveta, odnosno njegov namestnik. 2. Iz administrativnega poročevalca dež. šol. sveta. 3. Iz štirih članov, ki jih izbira deželni odbor, a ne smejo biti člani ne okrajnega ne deželnega šolskega sveta ter morata biti dva slovenske ali hrvaške, a dva italijanske narodnosti. 4. Iz treh članov in dveh namestnikov, ki jih izbere slovensko-hrvaški oddelek deželne učiteljske konference; ti člani in njih namestniki morajo biti stalno nameščene učiteljske osebe v Istri. Člani slovensko-hrvaške narodnosti, izbrani od deželnega odbora, in člani, oziroma namestniki, izbrani od slovensko-hrvaškega oddelka deželne konference, se poživljajo v senat, kadar se ima razpravljati o učiteljski osebi, službujoči na šoli s slovenskim, oziroma hrvaškim učnim jezikom; dočim se poživljajo v senat člani italijanske narodnosti, izbrani od deželnega odbora, in člani, oziroma namestniki, ki jih izbere italijanski oddelek dežel, učiteljske konference, kadar se ima razpravljati o uči- doktor in me obenem vpraša, bi li tudi jaz rad znal hipnotizirati, kar sem, seveda potrdil. V družbi je bil zemljemerec g. A .. . n in koleginja B ... . „Dobro," pravi doktor, „pa poizkusimo magnetizirati g. A .... a." Gosp. zemljemerec je pri volji, da se z njim poizkusi eksperiment. Poizkus se je obnesel nad vse dobro. Drugi dan poizkusim jaz in tudi meni se je posrečilo magnetizirati g. zemljemerca. Poizkusil sem pozneje še pri več drugih osebah in to s povoljnim uspehom. Nekega večera sta bila pri magnetiziranju navzoča c. kr. okrajni glavar in c. kr. nadzornik agrarne operacije. No, to sta ta dva gospoda, ki sta bila glede hipnotizma prava neverna Tomaža, gledala hipnotizirani medij 1 Kaj je hipnotizem ? Hipnotizem je umetno uspavanje človeka. To uspavanje se lahko doseže na dva načina, ali z magnetskimi potezami ali z gledanjem svetlega predmeta. Sen, provzročen z magnetskimi potezami, je mag-netski sen. Sen, ki nastane po gledanju svetlega predmeta, pa hipnotski sen. Kakor hitro nastane magnetski ali hipnotski een, nastopi obenem tudi katalepsija pri Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h II II II dvakrat. . 12 „ » »» M trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št 118). teljski osebi, službujoči na šoli z italijanskim učnim jezikom. Namestniki članov, navedeni v 4. točki, se poživljajo v senat, kadar je kateri član zadržan ali pa je sam obtožen. Poslovni rok disciplinarnega senata se zlaga s poslovnim rokom deželnega šolskega sveta. Disciplinarni senat napravlja veljavne sklepe, ako je navzočen predsednik, oziroma njegov namestnik, administrativni poročevalec dež. šol. sveta in trije člani in ako za predlog glasuje večina prisotnih. Predsednik, oziroma njegov namestnik ne glasuje nikdar. V slučaju, da je enakost glasov pade predlog. Da je sprejet predlog za odpust iz učiteljske službe, morata zanj glasovati dve tretjini navzočih. § 5- Učiteljske osebe morejo biti kaznovane samo na podlagi pismene pritožbe pri okrajnem šolskem svetu in zaradi pozvedeb in razprave v smislu narednih ustanov. Vsaka pritožba mora biti podpisana od tožitelja in naj je ta zasebna ali uradna oseba. Na nepodpisane pritožbe se ne sme ozirati, pač pa se jih mora enostavno zavreči. Enako je zavreči pritožbe, ki bazirajo na narodnem ali politiškem prepričanju učiteljske osebe. § 6. Okrajni šolski svet dostavi vsako pritožbo z vsemi prilogami dotični učiteljski osebi s pozivom, da se pismeno opraviči v času 30 dni ali eventualno vloži proti tožitelju tožbo pri sodniji zaradi žaljenja časti ali zaradi obrekovanja. Ako dotična učiteljska oseba vloži tožbo na sodnijo, mora to naznaniti okrajnemu šolskemu svetu in po razpravi predložiti razsodbo. Ako je obsojen tožitelj dotične učiteljske osebe, preneha vsak nadaljni postopek. K pismenemu opravičevanju more priložiti zatožena učiteljska oseba pismene izjave svojih prič. uspavaneu. Katalepsija se imenuje krčeviti stan telesa. Telo postane za vse zunanje vtiske neobčutljivo. Srce dotičnika bije polagoma in mirno. Oseba v magnetskem snu diha tako, kakor bi spala trdno spanje, je torej popolnoma brez zavesti. To je pravi mrlič, le da bije srce in da diha. S telesom uspavanca lahko razpolagaš kakor hočeš, daš mu celo take pozicije, ki so proti vsem nam poznanim zakonom ravnotežja. To pozicije so znak, da uspavanec ljudi ne vara — namreč gledalcev. Toliko v pojasnilo onim, ki še niso videli uspavane osebe. Sedaj nastane kardinalno vprašanje : „Kaj se je zgodilo z zavestjo uspavanca?" Na to vprašanje nam odgovarja tajnik društva „Société magnetique de France" prof. Durville. Ta profesor je delal poizkuse že pred 12 leti s polkovnikom de Bochasom. Njemu se je posrečilo zavest uspavanca celo fotografirati, zakaj eksteriorizirana duševna sila, to je zavest dotičnega uspavanca, se je v toliko zgostila izven uspavanega človeka, da je bilo mogoče videti s prostim očesom duševno bitje dotične osebe. To novo prikazen zovejo navadno dvojnik. Svoje novo odkritje je Dur- Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov: Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2. Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine. § 7. Okrajni šolski svet razpravlja v svoji seji o pritožbi in opravičevanju pritožene učiteljske osebe ter sklene, ali se ima oprostiti ali se jo kaznuje z opominom, ali se postavi predlog na deželni šol. svet, da se disciplinarno postopa proti zatožencu. Ako okrajni šolski svet sklene ustni opomin, mora istodobno skleniti, ali ima izreči ta opomin okrajni šolski nadzornik ali en zastopnik učiteljstva v okraj. šol. svetu. § 8. Na predlog okrajnega šolskega sveta more odrediti deželni šolski svet, da se uvede proti zatoženi učiteljski osebi disciplinarni postopek, ali pa ukazati, da jo okrajni šol. svet kaznuje s pismenim opominom. Ako deželni šol. svet sklene, da se uvede proti zatoženi učiteljski osebi disciplinarni postopek, določi dan javne ustne razprave pred disciplinarnim senatom. K tej javni razpravi povabi deželni šolski svet tožitelja in njegove priče, ako jih je navedel v zatožbi, ter zato-ženo učiteljsko osebo in nje priče, ako jih je navedla v pismenem opravičevanju. Dotična vabila se moraje vročiti strankam vsaj 30 dni pred obravnavo. § Zatoženec in tožitelj moreta privesti k javni obravnavi tudi druge priče, ako sta jih naznanila vsaj tri dni pred obravnavo deželnemu šolskemu svetu. Zatoženec more privesti tudi branitelja, ako je to naznanil vsaj pred pričetkom obravnave predsedniku disciplinarnega senata. Branitelj more biti stalno nameščena učiteljska oseba, ki službuje v Istri, ali pa tudi odvetnik. § 10. Disciplinarni senat izpraša tožitelja, obtoženca in vse priče. Člani disciplinarnega senata, obtoženec in njegov branitelj smejo postavljati pričam vprašanja, ako to istodobno naznanijo predsedniku senata. Obtožencu, oziroma njega branitelju pripada pri obravnavi zadnja beseda. - "'t -:. - ville tudi javno obelodanil s svojim predavanjem v Parizu, Dvojnik pa se ne vidi vedno pri vsakem magnetično uspavanem človeku, ampak le pri jako senzitivnih osebah, ako se jih energično in dolgo magnetizira. Iz svoje male prakse sem uvidel in se prepričal, da magnetizirani uspavanec, oziroma njegov, pri mojih poizkusih nevidljivi dvojnik, sliši in odgovarja le na magnetizerjeva vprašanja. Ko sem vprašal neko osebo po njenih skrivnih tajnah, je dotična oseba vse priznala brez laži. Eksteriorizirani duh uspavanca je torej nezmožen laganja. Povedal je dotičnik celo ime njemu v oni tajni sveto, in ko se je dotični usmrtil, se je izkazalo, da so bile resnične njegove izpovedi. Ako preiskujemo temu faktu vzrok, ga lahko najdemo zopet v Durvillovem odkritju. Ko je Durvill vprašal dvojnika magneti-zirane osebe Edmee: „Kje si zdaj, Edmež?" mu je odgovorila: „Jaz sem tu, moje telo je le prazna vreča. Cela moja oseba se zdaj nahaja v svetlikujoči se pojavi. Ta pojava sem jaz, ki mislim, delam, vem in znam ter prenašam govorico na svoje fizično telo." Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto. Priloge poleg poštnine 6 K. Ves postopek obravnave in vse izjave se zapišejo v zapisnik. Kadar se dovrši preslišanje, kakor je zgoraj navedeno, se odstrani senat in obdrži tajno sejo, v kateri se sklene z glasovanjem, ali se ima obtoženca oprostiti ali kaznovati. V zadnjem slučaju določi na podlagi glasovanja tudi kazen. Proti razsodbi disciplinarnega senata imata pravico se pritožiti tožitelj in obtoženec pri ministrstvu za bogočastje in uk v dobi 30 dni potem ko se je vročila pismena razsodba. § 11. Priče, ki so vedoma izjavile neresnico pred disciplinarnim senatom in s tem hotele zavesti senat, da bi izrekel krivo razsodbo, je ovaditi državnemu pravdništvu, da jih zatoži kazenskemu sodišču, ki jih kaznuje na podlagi kazenskega zakona. § 12. Vsi spisi in zapisniki, nanašajoč se na disciplinarni postopek, morajo biti sestavljeni v onem jeziku, ki je učni jezik one šole, na kateri službuje obtožena učiteljska oseba. V istem jeziku se mora voditi razprava in v istem jeziku mora izreči senat ustno in pismeno razsodbo. § 13. Pisarniško osobje, ki ga je potreba pri disciplinarnem postopku in zasedanju disciplinarnega senata, daje okrajni, oziroma deželni šolski svet. § 14. Vse stroške vzdrževanja razprav pred disciplinarnim senatom se plačuje iz deželnega šolskega zaloga, a v slučaju, da je obtoženec oproščen, jih mora povrniti tožitelj deželnemu šolskemu zalogu. V tem slučaju je dolžan tožitelj povrniti tožencu vse stroške, provzročene mu zaradi obtožbe, ne izvzemši tudi onih za branitelja. Člen II. Ta zakon stopi v veljavo oni dan, ko za-dobi najvišje potrdilo. Člen m. Mojemu ministru za bogočastje in uk je naročeno, da skrbi, da se ta zakon vrši. Naš denarni zavod Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani. registrovana zadruga i omejenim jamstvom. Promet do konca februarja: K 42.41292. Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja. Izvenšolsko delovanje učiteljstva. Poročal na zborovanju učiteljskega društva za sežanski okraj Al. H r e š č a k. (Dalje.) Naloga socialnega odseka bo tudi skrbno preštudirati vsakočasni politiški položaj, posebno ob času volitev. V evidenci naj ima delovanje obstoječih strank, sestavlja naj si o važnejših politiških potezah notice, iz katerih naj se črpa pozneje bojna taktika na politiškem polju. Socialni odsek nam bodi prapor naše armade, on naj nam kaže direktivo naše taktike, ki se bo določila vedno pri naših zborovanjih. Razburkano politiško valovje sega tudi do našega obrežja, sega z mogočno roko globoko tudi v naše življenjske interese; zato od-primo v naših društvih vrata na stežaj tudi takim razmotrivanjem, ki nam fiksirajo položaj v tem vrvenju. Pri teh razmotrivanjih nam bodi najvišja maksima le procvit šolstva in napredek narodne prosvete, da govorim s Pesko-vimi besedami. V bojno vrsto za te narodne postulate se postavimo vselej in povsod, bodimo pa potem v stranki, ki sliši na to ali ono ime. Zaradi tega ravnokar citiranega najvišjega načela bo moral imeti odsek v evidenci vse vplivne kraške, učiteljstvu in šoli naklonjene osebe. Dobe se med takozvanimi kraškimi naprednjaki osebe, ki zaradi osebnih interesov fingirajo prijateljstvo do šole in učiteljstva.*) Služi jim to le kot plašč, ki naj bi zavijal v tmino njihovo sovraštvo in mržnjo do ljudskega napredka. Živimo na takozvanem naprednem Krasu. Ne zakrivajmo pa si resnice ; pomenjalo bi to voditi same sebe za nos. Na našem Krasu živi med napredno družbo mnogo parasitov. Ti pobeljeni grobovi pa so tako dobro našemljeni s humanitarno masko, da mnogi kolega ne vidi skozi to dobro pogojeno kriuko demonske fiziognomije strastnega reakcionarca, ki drži s previdno prakso napravljene kremplje pod gladko kožico. To moramo poznati vsi 1 Jako važno vprašanje, ki ga bo moral odsek preštudirati, je ono o izobrazbi tiste mladine, ki je ravnokar zapustila šolske klopi. Mladina je v tem času jako sprejemljiva za razne nove vtiske. Vplivi, ki so v tem času odločilni, vladajo navadno celo poznejše življenje. Kateri vplivi pa so tu odločilni, vam je vsem še predobro znano. Šola je pustila mladeniča iz rok, doma se začenja v tem času emancipirati od roditeljskega vpliva — če ga je sploh kaj bilo — ter začenja živeti na svojo roko, na svojo odgovornost. Imponirajo mu le širokoustni siroveži, opotekajoči se pijanci, komponisti preklinjevalnih litanij in drugi taki človeški izvržki. Ni ga bitja, ki bi poseglo z rešilno roko v to podirajočo se zgradbo osmih šolskih let. Ti mladi možaki od 16, 17 let se sramujejo že zdaj, da so bili nekdaj pod učiteljevo „komando", kar kažejo navadno z izzivalnim preziranjem. Eogajo se šolski mladini zaradi spoštovanja, ki ga goji ta do učitelja in marsikateri učiteljev račun prečrtajo ti mleč-nozobi fantje od fare. Seveda je tudi res, da se navadno poboljšajo, ko začuo nekoliko trez-nejše misliti, a pohujšanje, ki ga narede, je veliko in ostane. Tov. Pesek nasvetuje za tako mladino posebne odseke v pevskih, bralnih, tambura-ških in sličnih društvih. Krvava potreba lista za šoli odraslo mladino je sedaj pokrita. Na nas je ležeče, da privežemo mladino nase, da jo navajamo k čitanju. Odsek za izvš. delovanje bo moral večkrat naprositi kolege in kole-ginje, da napišejo kak poučen ali zabaven sestavek za ta list.**) *) Tako je, žal. tudi drugod! Uredn. **) „Naša bodočnost." Uspavanec je jako pristopen magnetizer-jevi sugestiji. Kar mu zabiča magnetizer, to tudi trdi uspavanec. Uspavanec je takorekoč igrača magnetizerjeve volje. Pa poreče zdaj neveren Tomaž: „No, potem je pa Edmee le to govorila, kar je magnetizer misle sugeriral." Tudi to je Durville preiskoval in dognal, da je pač uspavanec podvržen magnetizerjevi sugestiji, ali iz sledečih poizkusov je dokazano, da časih uspavana oseba vendar reagira tudi na mogočno delujočo sugestijo magnetizerja. Ko je Durville preiskoval petere čute uspavanca na telesu in dvojniku, mu je Leon-tine jezno odgovorila: „Jaz vam povem, da ničesar ne voham, ako ne verujete, mi je vseeno." Poprej sem tudi omenil, da je telo uspa-vančevo neobčutljivo in da je le njegov dvojnik. To dobro vedo tudi zdravniki, zato tudi nekateri amputirajo jako občutne dele ne s pomočjo narkoze (tudi narkoza je umetno uspavanje), ampak z magnetiziranjem. Tudi te poizkuse je napravil Durville. Ko je poizkušal razne čute uspavancev, ni bilo telo nikdar zavestno pojavov dotičnih tvarin, pač pa vedno le dvojnik. Jako zanimiv pri uspavanju je tudi ta pojav, pa uspavanec to, kar mu magnetizer zapove, izpolni tudi potem, ko se po magneti-zerjevem povelju prebudi. Tako sem n. pr. zapovedal uspavancu: „Ko se prebudite, morate po preteku 10 minut reči svojemu nadzorniku: Kaj g. nadzornik, tudi vi ste tukaj! Bodi pa pripomnjeno, da je bil nadzornik ži ves dan z dotično osebo skupaj in je z njo sedel tudi pred magnetnim uspavanj en. In res, ko se je uspavanec prebudil, je rekel čez nekoliko časa: „Kaj, gospod nadzornik, tudi vi ste tukaj?" Ta pojav mag-netiziranja bo še gotovo važen faktor pri odgoji. Po nekod na Nemškem že poizkušajo s tem, da pokvarjene ljudi, magnetizirajo in jim v stanju magnetskega sna zapovedujejo, da se odvadijo navad, kakor tatvine, pijančevanja itd. Po večkratnih poizkusih se je doseglo, da so se dotičniki po več časa vzdržali slabih dejanj in ni izključeno, da bi se popolnoma odpravile slabe navade s tem pripomočkom. Toliko za danes. Ako bi čitatelje zani mali članki o drugih enakih pojavih, pa se še oglasi Vam vdani kolega Magnetizer. Tu se odpiratudi kolegi-njam široko polje požrtvovalnega delovanja. Mnogo je dela, ki ga bodo morali kolegi sami opravljati, zato z opravičenostjo apeliram na koleginje: Prevzemite to delo ve, da se obrnemo mi s toliko večjim uspehom k drugemu, vam nepristop-n e m u delu! Dotakniti se hočem sedaj nekega poglavja iz življenja kraškega ljudstva, in to je javna morala. Ne mislim pa pri tem na moralo v ožjem smislu, kot se navadno razumeva, ampak v širšem pomenu. Gotovo je, da niso v tem oziru vse vasi na Krasu enake, toda poznam neke vasi, kjer poznajo sicer ljudje jako dobro javno nemoralo, o morali sami pa se jim menda začenja sanjati šele tedaj, ko prekoračijo 70. leto svoje čestljive starosti. Potreboval bi Zolajevo realistično pero, dabi mogel vsaj površno kopirati razmere, ki vladajo po nekaterih vaseh. Seveda bi me motala sv. Inkvizicija postaviti na indeks, ker se v tistih blaženih sferah katoliške resnicoljubnosti gospodje boje pogledati resnici v obraz. — Pustimo pa njihovo politiko in poglejmo rajši, kako bi bilo mogoče osušiti to domače močvirje! Učitelj sam je v takih slučajih siromak, nemogoče mu je s prepričevalno besedo ali kako drugače izboljšati takega žalostnega stanja, za katero je rabilo javno pohujšanje mogoče leta in leta, da more danes slaviti svoj triumpf. In notabene, da je rabilo pohujšanje leta in leta, ki gre navadno hitro izpod rok. Kaj šele sanacija teh razmeri? Učiteljev zgled je osamljen, zaraditega ljudstvu smešen in njegov glas je glas vpijočega v puščavi. Tukaj se bo treba obrniti vsekakor na druge faktorje, ki imajo zaradi svoje funkcijske regije pravico segati globoko v skoro vse posameznosti fami-liarnega življenja. To so v prvi vrsti naši občinski zastopi, ki se ne morejo prisiliti potom kazenskega kodeksa, da bi vršili točno svojo vzvišeno in hvaležno nalogo. Bes je, da ima delaven in spoštovan učitelj mnogo vpliva na občinski zastop, toda meni se vkljub temu ne zdi močen dovolj, da bi mogel vedno izposlo-vati kake dobrodejne reforme v občinski upravi z ozirom na varstvo in negovanje javne morale. To bi se doseglo po mojih mislih najlažje potom županske organizacije našega okraja. Taka županska organizacija, kjer bi bili organizirani vsi kraški župani in podžupani, bi bila v prvi vrsti za župane same jako važna, ker potrebujejo tudi oni mnogokrat složnih nastopov in skupnega vodstva v mnogih, mnogih zadevah. Jako eminentne važnosti pa bi bila tudi za nas in za vse naše delovanje. Da se županska organizacija uresniči,*) bi se moral obrniti odsek za izvenš. delovanje do državnega in deželnih poslancev, ki imajo več vpliva na župane in podžupane kot uči-teljstvo. Sploh bi mogel odsek tudi pozneje vplivati na žup. organizacijo največ po državnih in deželnih poslancih. Bazne podpore od občin v svrho občeko-ristnih naprav bi se lažje dosegle na ta način, kakor brez sistematičnega vplivanja na župane in podžupane celega okraja potom predavanj in pismenega agitiranja pri vodstvu županske organizacije. Ko bi še imeli ustanovljeno tako organi zacijo, bi tudi blagopokojni sirotinski sveti, alarmirani s tako navdušenostjo, ne bili zapisani že ob svojem rojstvu v knjigah vaških mrtvooglednikov. Od sirotinskih svetov bi si lahko obetali lepih uspehov, ko bi ne bili mrtvorojeno dete. Danes po enoletnem obstanku spe me:ida vsi spanje kakšnih ? — pra vičnih že ne. Tako bi županska organizacija mnogo-stransko razvijala plodonosno svojo misijo Naši kraški starešine bi se začeli po vplivu lastne organizacije zanimati tudi za narodnostna in kulturna vprašanja; izginili bi slučaji, da ne bi vedel kak g. starešina niti, kako nalogo da vrši družba sv. Cirila in Metoda v Slovencih. Danes je menda 50% takih narodnostih analfabetov med čestljivimi senatorji kraških -občin. Izprožiti pri poslancih idejo take županske organizacije, jo pojasniti, utemeljiti in ponuditi svojo pomoč v uresničenje, je sedaj v prvi vrsti naloga našega socialnega odseka. (Konec.) *) V tem času je ta misel že toliko dozorela, da se bliža uresničenju; pripravljalni odbor je že sestavljen od strani županov samih, pravila te organizacije so se že obravnavala. Op. pis. Iz naše organizacije. Štajersko. Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo na Svečnico v Celju pri mnogo-brojni udeležbi, kakršne nismo vedno vajeni. 42 tovarišev se je odzvalo svoji stanovski dolžnosti, med njimi smo videli celo take, ki se že nekaj let sem niso udeleževali naših sestankov. Upamo, da nam ostanejo kot obiskovalci zvesti tudi pri bodočih zborovanjih ! — Društvu je nanovo pristopil tov. Julij Sevnik iz Dramelj, kot gostinji sta bili navzoči tova-rišici Leckerjevi, svojo odsotnost je opravičilo nekaj tovarišev in tovarišic. Predsednik t»v. Černej pozdravi navzoče, posebe še novega častnega člana tov. Armina Gradišnika in c. kr. nadzornika g. Josipa Su-paneka, izražujoč željo, da bi se vsi učitelji tesno oklenili društva. Učitelj edini more misliti in čutiti popolnoma z učiteljem sotrpinom. Stranke nas upoštevajo navadno le toliko, kolikor nas slučajno rabijo. A če nas vse zapusti, ostavi nam varno zavetje naša organizacija, ki jo izpopolnimo v močno trdnjavo. Osebno nasprotstvo, sovraštvo ali celo izdajstvo naj ne sega v to trdnjavo, a parola, pod katero se najdemo, nam bodi: zaveden, napreden učitelj in taka učiteljica. Nato čita čestitko, ki se je pisala c. kr. nadzorniku g. J. Supaneku povodom njegovega odlikovanja ter naznanja, da je vposlal imenik vseh članov „Zvezi". — Bazpravljalo se je iznova na dolgo in široko o aferi Va-lenčič-Kocijan, končno je tov. predsednik čestital tov. Valenčiču, da si je znal na primeren način dobiti zadoščenje. Pri zborovanju so bili na razpolago na-ročilni listi vsem tovarišem, ki jih niso dobili potom šolskih vodstev. Da je uvedba naročil-nih listov in vplačevanje časopisov in knjig potom socialnega odseka jako praktična, ne bo nihče ugovarjal; tembolj pa se treba čuditi, da se najdejo tovariši voditelji, ki ne privoščijo take dobrote ne sebi, pa tudi ne svojim tovarišem. Tov. Er. Brinar je predlagal, naj se nasveti proti sedanjemu običaju obravnavajo na koncu zborovanja, zakaj nekateri nasveti se le izcimijo tekom vsakokratnega dnevnega reda. Predavanje gospe Tilke Brinarjeve, „Nekaj iz življenja naših mladih" je bilo z odobravanjem sprejeto. Prosti razgovor je nato vpletel tov. Fr. Brinar o ministrski odredbi v zadevi hišnih nabiralnikov. Poudarjal je, da se naj mladina navaja k varčevanju, ki ga lahko učitelj z nabiranjem malih zneskov pospešuje; zneske po 1 K pa že obrestonosno naloži v kakem denarnem zavodu. Pri takem nabiranju, oziroma varčevanju spozna učitelj lahko dodobra otroka glede poštenosti. Priporočalo se je tudi pristop k „Narodni založbi". Sklenilo se je pri podpornih članih pobirati podpornino a 2 K vedno le za tekoče leto, obenem pa potrkati pri raznih slovenskih trgovcih, kamor zahaja učiteljstvo kupovat, da pristopijo društvu kot podporni člani. Na predlog tov. černeja se je sklenilo, da si naše društvo iz društvenega imetja nabavi skioptikon, za kar se že zdaj neka vsota votira, tekom leta pa pridene toliko, da že lahko z novim letom društvo razpolaga z njim. Gotovo se bodo našli tudi prijatelji šole in učiteljstva, ki bodo radevolje dali kak prispevek za to pripravo. Prihodnje zborovanje se določi na dne 19. marca. Konjiško učit. društvo je imelo svoje zborovanje dne 6. januarja 1909 v Konjicah. Tov. predsednik pozdravi navzoče, posebno okr. šol. nadzornika g. Schehla ter izraža željo, da bi pristopil k društvu, ker se s tem zaupanje pospešuje, a učiteljstvo uživa večji ugled. Spominja se tudi regulacije učiteljskih plač 1. 1909. Da pa v resnici kaj dožemo, je treba trdne organizacije. Zatorej poživlja navzoče v bojno vrsto, časi so resni. Vsi za enega eden za vse ! Trdno se družimo, potem pa v močni falangi stopimo proti onim, ki nam kratijo čast in ugled! Le na ta način dosežemo tudi to, kar nam gre. Nato nam poda kratko zgodovino organizacije. Tov. Schell predava o pouku v naravi. Ker je ta tema v našem okraju še nova, so poslušalci z velikim zanimanjem sledili njegovemu izbornemu izvajanju ter so izrazili željo, da bi tovariš v primernem času pokazal to praktično. Nato pride predavanje g. okraj, šolskega nadzornika v spisanju tabele V, o zbirki nor-malij z indeksom, o obravnavi šolskih zamud, o novi šolski matici itd. To predavanje je dobro služilo posebno šolskim voditeljem, da se jim pri sestavljanju uradnih spisov olajša delo ter se odstranijo morebitne nejasnosti. Končno se je na predlog tov. Kožuha sklenilo, da si društveniki naročajo časnike potom socialnega odseka. Srednješolski vestnik. * * Razpisano je učno mesto na nemški drž. gimnaziji v Ljubljani za nemščino in klasično filologijo. Prošnje do 1. malega travna na dež. šolski svet kranjski. ** Profesor Fran Hauptman, ki je dolgo vrsto let poučeval na graškem ženskem učiteljišču, je stopil v zaslužen pokoj. Vrlemu pedagogu, ki se je tudi v tujini vedno dejansko zavedal svoje narodnosti, želimo veselo in srečno uživanje mirnega pokoja. Književnost in umetnost. Naša bodočnost ima v zadnjih dveh številkah to-le zanimivo vsebino: 1. štev.: Ferdo Plemič: Pot do kruha. Andrej Rape: Življenja utrinki. Ferdo Plemič: Trgovstvo. Zgodovinska črtica. Pripovedka o življenju. Posl. Podravski. Block-Podravski: Matere velikih ljudi. Razgled po domu in svetu: Japonske prisloviee. — Odobrenje iger. čaj. Vabilo na naročbo. 2. štev.: Andrej Rape: Življenja utrinki. Ferdo Plemič: Trgovstvo. Zgod. črtica. Block-Podravski : Matere velikih ljudi. Beseda o revščini, Posl. Podravski. Bazgled po domu in svetu: Iz zapisnika pesimista. Pri ljudskem štetju. Otročja odkritosrčnost. Ali — ali. Kdo ima prav? Prepozno. Pomen krompirja. Pri soduiji, V električnem tramvaju. Vabilo na naročbo. List vsem prav toplo priporočamo. Tovariši po deželi: na delo za razširjanja „Naše bodočnosti"! Domačo ognjišče. Štev. 2. ima to-le vsebino : Dr. Franko B e z j a k : .0 domači kazni. — 2. Rudolf Horvat: O vzgoji otrok v predšolski dobi. — 3. Slike iz vzgoje. Burgstein: Pri stricu zdravniku na deželi. — 4. Listek A. Rape: Ob koncu polu-letja. — 5. Drobtine. — Priporočajte in širite „Domače ognjišče"! Politiški pregled. * Državni zbor je sklican na 10. marca. Baron Bienerth ve danes toliko o politiškem položaju, kolikor je vedel tisti dan, ko je zaključil parlament. Kaže se dannadan jasneje, kakšna velikanska napaka se je storila z za-ključenjem. Dokler je bil državni zbor skupaj, je imela ogromna večina strank voljo za delo, in red bi se v zbornici lahko napravil, seveda ne z Bienerthom. Delavnost ni bila brez večine, pač pa ministrski predsednik, ki se je bal, da mu proračunski odsek ne dovoli dispo-zicijskega fonda. Če bi baron Bienerth iz tega izvajal navadne ustayne konsekvence, pa se poslovil, bi imeli danes drugo vlado, ne „pred-pustne", temveč tako, s katero bi bila večina delala. Zdaj ko je parlament razkropljen, bi pa vsaka stranka rada čimveč profitirala od položaja in zato so sedaj težave res večje, češke meščanske stranke baje zahtevajo, da morajo Nemci jamčiti, da ne bo obstrukcije v češkem deželnem zboru. Tedaj bi oni jamčili, da ne obstruirajo v državnem zboru. Nemci pa obračajo in pravijo, da mora biti najprej red v državnem zboru, potem šele pride deželni zbor na vrsto. Za temi zahtevami se pa seveda skrivajo druge dobičkarije. čim slabotnejša je vlada, temmanj bo opravila v tem položaju. Dokler ni parlamenta, je vsako ozdravljenje nemogoče. * Poljaki se približnjejo drugim Slovanom v državnem zborn. „Narodni Listy" poročajo, da sta zastopnika Poljakov v seji „delovoljnih" strank, poslanca dr. Gla-binski in grof Dzieduzycki, kategorično izjavila, da Poljaki pod nobenim pogojem ne vstopijo v nasvetovano koalicijo, in sicer zaraditega ne, ker je le-ta očividno naperjena proti Čehom in Slovencem. S tem so se Poljaki izjavili za solidarne z ostalimi slovanskimi poslanci, vendar so tudi izrekli, da hočejo med nemškimi in slovanskimi strankami zavzeti stališče, ker so prepričani, da se bo s takim postopanjem slovanska opozicija poprej ublažila. Nemški krščanski socialci so bili skoro edini zato, naj se „delovoljne" stranke združijo zoper opozicijo slovanske enote, kar so seveda Poljaki s svojo izjavo preprečili. * Koliko stane Avstrijo aneksija Bosne in Hercegovine ? Neki list je prinesel poročilo, da znašajo stroški že sedaj p o 1 milijarde kron. Od te vsote se je že plačalo 280 milijonov, 300 milijonov pa je že zaračunjenih, a še ne plačanih. Ker manjka gotovine, so se porabili vsi blagajniški preostanki tako v Avstriji kakor na Ogrskem in velik del ogrske emisije v svrho vojnih priprav v Bosni. Vkljub tema pa izdatki še vedno naraščajo. Tudi kontokorentni kredit pri dunajskih bankah se je že porabil za svrhe, ki so v zvezi z aneksijo. Velik del vsote v znesku 580 milijonov kron se je že porabil, preden je ¡prišlo do delne mobilizacije. Ta denar se je večinoma porabil za oboroževanje in za nabavo vojnega materiala. * Rusija proti Arstro-Ogrski. Po poročilih iz Varšave je ruska cenzura dala zapleniti vse inozemske liste, ki priobčujejo Avstriji prijazne vesti. Dovolila pa je, da smejo poljski listi priobčevati najostrejše napade proti Nemčiji in Avstro-Ogrski zaradi njiju postopanja proti Srbiji. * Novi srbski kabinet je sestavljen tako: predsedništvo naprednjak Novakovi č ; zunanje zadeve staroradikalec Milo-v a n o v i c ; notranje zadeve staroradikalec -Milosavljevid; finance staroradikalec P r o t i c ; stavbe staroradikalec P a š i 6 ; pouk mladoradikalec Stojanovid; trgovino mladoradikalec Prodanovič; justico nacijonelec R i b a r a c ; vojna polkovnik M a -r i n o v i c; — Ministrski predsednik Nova-k o v i č in minister za zunanje zadeve dr. M i 1 o v a n o v i č sta izdelala večkrat napovedano spomenico, ki naj bi se odposlala velesilam. Kralj Peter je pa izrekel željo, da bi se s spomenico vred odposlalo tudi naznanilo, da nima sedanje oboroževanje srbske armade nobene vojne osti proti Avstro-Ogrski. Novakovic in Milovanovič sta sprejela kraljevo željo in tako se odpošlje s spomenico tudi to naznanilo. Vestnik. Neumnost ali ziobnost. „Slovenec" piše dne 27. februarja t. 1. doslovno: „Svobodomiselno učiteljstvo slavi 40 letnico „moderne" ljudske šole. Svobodomiselno učiteljstvo se pripravlja, da slavi 14. majnika 1869 sklenjeno ljudskošolsko postavo. Šicer pa posebnega navdušenja ne bo, ker se že splošno priznava, da se niti na meščanskih šolah učenci ne nauče več kakor v stari „klerikalni" šoli." — No, sedaj so vsaj zvedeli tisti tovariši, ki sim-patizujejo s S. L. S., kakšna šola je ideal tej stranki. Uskoke v ta tabor čaka pač usoda tisle muhe, ki se zaleti v vreli močnik. Dr. Lampe na delu. Deželnemu odborniku in članu deželnega šolskega sveta, dr. Evgenu Lampetu, žila ne da miru. Zopet je rohnel proti učiteljstvu, to pot na shodu v Šmartnem pri Litiji, in sicer je rohnel, kakor priznava sam „Domoljub", jako ostro. Govoril je o starostnem zavarovanju, ki so se mu kmetje na shodu v Ljubljani odločno uprli ter dejal: „Tisti liberalni hujskači pa, ki te ogromne in silno težavne zakonske predloge še videli niso, :in ki nimajo pojma o njeni vsebini, so si izmislili celo kopo laži in so hujskali ljudstvo. Temu mora biti konec. Koder poizvedujemo po začetnikih teh laži, pridemo navadno nazadnje na liberalnega — učitelja. Ti liberalni učitelji hočejo imeti zvišane plače, in ker so jim liberalci na ljudske stroške obljubili, hočejo zopet liberalni stranki na vrh pomagati. Zato so pograbili to priložnost in so se lagali kmetom, da jih hoče Slovenska Ljudska Stranka s starostnim zavarovanjem uničiti in z njihovih gruntov pregnati. Vi pa povejte vsakemu liberalnemu učitelju sledeče: Če bi se učiteljem plače izboljšale tako, kakor zahtevajo liberalni učitelji, ki proti starostnemu zavarovanju hujs-kajo, bi znašalo to piimeroma toliko, kolikor bi plačavalo naše ljudstvo zase, da bi bili vsi kmetje in hlapci zavarovani za starost, onemoglost in bolezen. Če mislijo liberalni .učitelji s hujskanjem in z lažmi doseči zvišanje plač, so se zelo zmotili!" —Temu hujskanju in pre-tenju nasproti izvrstno pripominja „Rdeči prapor", pišoč: „Kdor razume klerikalne govore, je po tem bojnem klicu na jasnem: Klerikalci hočejo izstradati učitelje ter jih z bedo prisiliti, da vstopijo v njihov tabor. Kmetsko zavarovanje, o katerem je govoril dr. Lampe, ni nič dru-zega kakor pretveza, in če bi bili njegovi poslušalci količkaj razmislili njegove besede, bi bili morali opaziti, kako je nasprotoval sam sebi. Najprej je namreč razlagal, da je bivši češki minister Prašek zahteval kmetsko zavarovanje in je s tem nekako hotel odvrniti od klerikalne stranke sum, da bi bila ona agitirala za to. Potem je pripovedoval, da kranjsko kmetsko ljudstvo nasprotuje takemu zavarovanju in da ga bo klerikalna stranka odklonila, ker ga ljudstvo ne mara. Naenkrat pa je trdil, da so učitelji kmete naščuvali proti zavarovanju. A nikomur ni prišlo na misel, da bi bil vprašal drja. Lampeta, katera njegovih trditev je resnična. Zakaj, če so le učitelji naščuvali kmete, se ne more govoriti o ljudski volji. In če so klerikalci prepričani, da je vse sama učiteljska hujskarija, tedaj ne bi bili smeli reči, da bodo odklonili kmetsko zavarovanje, temveč bi bili morali govoriti takole: „Ljudje, zavarovanje je dobra reč, ampak hujskači so vas zapeljali." In razložiti bi bili morali ljudstvu celo vprašanje ter ga poučiti. Sicer pa nima starostno vprašanje nič opraviti z učiteljskimi plačami, če bi bili klerikalci resnični prijatelji ljudstva, bi morali reči to: „Prijatelji, ob sedanjih plačah ne morejo učitelji dostojno živeti in zato tudi ne morejo vaših otrok tako poučevati, kakor bi bilo treba. Učiteljske plače se morajo izboljšati zaradi vaših otrok. Kdor vas hujska proti učiteljem, vas hujska proti vašim otrokom." Toda klerikalcem je bodočnost ljudskega naraščaja deveta briga. Zdaj imajo moč, da lahko terorizirajo, pa jo rabijo. Krščanska ljubezen je pa kdo ve v kateri shrambi." — Te besede imenovanega lista so pjpolnoma resnične. Kako zna posebno dr. Lampe izrabljati svojo sedanjo slučajno moč in kako zna terorizirati — to nam je dobro znano. Pa bomo to tudi povedali in dokazali, kadar pride čas! Take krščanske može je treba poznati. Odlikovani tovariš. Meseca julija lani je razpisala „Glasbena Matica" častne nagrade za nove skladbe. Matici je dospelo 53 konkurenčnih skladb. Za ocenjevanje došlih skladb izvoljen jury je 6 skladb iz ocenjevanja izločila, ker niso odgovarjale besedilu in smislu razpisa, 34 skladb je kot manj vredne odklonila, 13 skladb pa je predlagala, da se jim prisodi njih vrednosti primerna častna nagrada. Med temi poslednjimi je devet kompozicij tovariša E. Adamiča, ki mu na takem odlikovanju iskreno čestitamo! Učiteljska tiskarna je založila in izdala vse predpisane tiskovine za obrtne nadaljevalne šole. Posebno priporoča slav. vodstvom Izkaze za pripravljalni tečaj, za L in II. razred in O d -hodna izpričevala. Nemška šola v Kaplji pri Arvežn. V „Narodnem Dnevniku" čitamo: Občinski odbor v Kaplji pri Arvežu je sedaj sprejel Ju-deževe groše „Schulvereinove". V nedeljo se je vršila seja, v kateri se je sprejelo ponudbo „Schulvereinovo", da da za povečanje šole 4 tisoč kron, ako bo od 2. šolskega leta naprej učni jezik izključno nemški, vodstvo šole nemško in se bo postavil 4. razred. Te pogoje je obč. odb t na Kaplji brezpogojno sprejel in so vsi člani s svojimi podpisi potrdili sprejem šulferajnovega Judeževega darila. Umrl je vv bolnici v Kandiji pri Novem mestu tov. Ivan Ž n i d a r š i č , nadučitelj iz Brusnic. R. i. p.! Osebna vest. Okrajni šolski svet v Krškem je imenoval Ivano Mesčevo za prov. učiteljico in voditeljico v Črneči vasi. Sedmi sestanek trgovskih in obrtniških vajencev je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo, dne 28. februarja. Vzpored je obsegal: 1. petje (nar. pesmi), 2. dihala (predavanje ravnatelja dr. Tomo Romiha), 3. telovadbo in prosto zabavo. H. Meščanska šola v Borovljah. „Mir" poroča, da je dognana stvar, da dobe Borovlje deško in dekliško meščansko šolo. Vprašanje je samo, če se vpiše zadostno število otrok. Vodstva ljudskih šol v okolici so dobila nalog, da naznanijo udeležence iz okolice. Ta pridobitev je biezdvomno velikanske važnosti za Borovlje; škoda, da Slovenci z njo ne dobe ničesar. Ali se ne bi moglo poučevati par ur slovenščine na teden ? Krajui šolski sveti v bo-roveljski okolici, zahtevajte! V Pliberku so na tamošnji šoli pobrali učitelji otrokom — slovenske katekizme. Poučevanje na obrtno-nadaijevalnih šolah ob praznikih brez razločka, ali je praznik med tednom ali na nedeljo, se po ministrskem ukazu vbodoče opusti. Slovenska Šolska Matica. Knjige „Slovenske Šolske Matice" za leto 1908. so izšle in se začele te dni razpošiljati. P. n. društveniki jih prejemajo po svojih poverjenikih. Odbor. Iz Bušeče vasi nam pišejo: Dne 28. februarja je priredilo učiteljstvo v Bušeči vasi na Dolenjskem roditeljski sestanek. Zanimanje staršev za ta sestanek je bilo tako veliko, da je bila šolska soba že pred določeno uro in to vkljub skrajno slabemu vremenu natlačeno polna. — Privlačilna sila je bil tov. nadučitelj Kocijančič, ki si je v kratki dobi svojega tukajšnjega službovanja s svojim zglednim nastopom znal pridobiti zaupanje in srca ljudstva. Tov. Kocijančič je razložil staršem v lahko lahko umljivi besedi pomen roditeljskih sestankov in jih je opozoril na glavne napake, ki jih zagrešijo pri vzgoji svojih ljubljencev. — Neprestano pritrjevanje besedam govornikovim je pričalo, da so besede, ki so prihajale iz srca, vnetega za mladino, našle pot v srca navzočih očetov in mater. — Tov. govornika je v navdušenih besedah zahvalil za lepe nauke posestnik Omrza. Plačilo za njegov trud pa naj bo zavest, da je z otvoritvijo teh sestankov storil velik korak naprej, da je odprl prosveti prve duri. Uspehi ne bodo izostali. — Omeniti moram tudi g. kateheta Faturja. Dasi je bilo jako neugodno vreme, je prišel tudi on na sestanek iz oddaljenega Sv. Križa. Podal je v svojem, tupatam humorističnem govovu, kar je navzočim jako ugajalo, zlasti materam obilo lepih naukov. Vsa čast vnetemu mladinoljubu! Starši so se razšli s prepričanjem, da je učitelj njihov največji dobrotnik. G. Šolska veselica sevje vršila dne 18. februarja t. 1. dopoldne v Zetalah pri Rogatcu po prav raznovrstnem vzporedu. Omenjeno naj bo, da so se posamezne točke popolno dovršeno izvajale. Posebno genljivo je bilo videti, ko so bili z jubilejskimi kronami v slov. znakih dekorirani trije dečki, ki so dobili to odlikovanje v pohvalo, da so dne 2. decembra 1. 1. ob 60 letnici vladarjevi pravilno prednašali pesmi. Prav ljubeznivo je bilo videti otroke v živi sliki stati in prepevati pesmi: „Slovenka sem", „Slovenska zemlja" i. dr. iz Kosijeve „Slava domovini". Nad vse pričakovanje je bil nastop mladih vojakov, ki so bili opravljeni s puškami, sabljami in papirnatimi čepicami. Razdelilo se je tudi 27 lepih cesarskih podob, pripetih na lepenko, ki jih je podaril knez Windisch-Graetz. Pred koncem se je razdelilo 161 žepnih robcev, t. j. med vse navzoče šolarje. Te je naklonil šolski mladini tukajšnji trgovec, g. Maks Berlisg, ki je kraj. šol. ogleda. Naj mu bo na tem mestu za ta dar izrečena najsrčnejša zahvala. Za učiteljski sklad socialnega odseka „Zveze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic" v Celju se je nabralo pri učiteljskem večeru v Žalcu dne 17. februarja t. 1. 7 50 K. Hvala! Živeli posnemalci! Fran Vogla r. Poročil se Je tov. Alojzij H r e š č a k, učitelj v Lokvah, z gdč. Marico Lantierijevo. čestitamo 1 Listnica uredništva. A. M. v B.: Prejeli smo in porabimo Čimprej. Hv»l» ! — Z. V. na C.: Naj gre, če je koristolovec. Vsi še pridejo nazaj. Osebnosti pa ne maramo. — P.: Poslali smo uredništvu „Popotnika". Pisano je izvrstno, zato bomo prihodnjič porabili sami, če ne bo pomagalo!' Pozdrav! 1 Listnica upravnlštva. Naročnina za „Tovariša" tako počasi prihaja, da niti za znamke ne prejmem. Znano je pač vsem, da je gmotno stanje „Tovariševo" slabo. Ali se res ne morete vzbuditi naročniki, ki se štejete stanovsko zavednim, pa plačati to, kar je vsakega naročnika dolžnost! Je li res potreba plačevati še znamke za terjalna, pisma ko je že tako „Tovariš" pasiven vsled brezbrižnosti naročnikov? Naj se li res iiključno in dobesedno držim sklepa, ki pravi, da je vstaviti vsakemu naročniku list, ki ne plača vsaj četrtletno naprej? Če je vsem prav, bo naposled upravništvu tudi. Torej ali, ali — Uradni razpisi učiteljskih služb. Z. 561. Kranjsko. 1-1 An der fünfklassigen Knabenvolksschule in Bisehoflack ist eine Lehrstelle mit den gesetzmäßigen Bezügen definitiv zu besetzen. Mit dieser Lehrstelle ist die Erteilung des Unterrichtes der dortigen Fortbildungsschule verbunden und wird demnach auf hiefür qualifizierte männliche Lehrkräfte vor allen reflektiert. Die gehörig belegten Gesuche sind im vorgeschriebenen Wege bis zum 24. März 1909 beim gefertigten k. k. Bezirksschulrate einzubringen. An krainischen öffentlichen Volksschulen noch nicht definitiv angestellte Bewerber haben durch ein staatsärtzliches Zeugnis den Nachweis zu erbringen, daß sie für den Schuldienst die volle physische Eignung haben. K. k. Bezirksschulrat in Krainburg. am 23. Februar 1909. Našim rodbinam priporočamo - Kolinsko cikorijo - 80 24-1 ¿C QJ Q lÔ >v> — ipm n *a > es .5 3 ° « C o « s >C/5 a ja S c < *> i "go ô& S M t Jä ~> 3 re o w N J< £ •a 4) n O s.I 2 ° N S, B N -tiu « S« M O. <2 "râ N «,5*0 'S «'S > 13 T3 6 E !> E g « .5, "U ta O )« » « S-" n n it i> » M1 n » — » „ H n pr« l«p« » » 3-10 Naročite takoj po povzetju od tvTdke Adolf Buchta v Kamenci, p. Sadek v v Poličky, Češko. 49-5 Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu. Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. g, Najboljše orgelj-harmonije obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje RUDOLF PAJKR & Komp., Kraljevi gradeč št. 120 (Češko). Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje. Cenovniki gratis in franko. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart Zvezna trgovina v Celju Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank. Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago in točna postrežba. 6 4-2—9 Trnjevo žico in H žične mreže za ograje vsakovrstne poljedelske stroje in razno orodje, posebno travniške brane, pluge #za globoko oranje (rigolanje), drevesne žage in trsne škarje, lešeerbe za uničevanje gosenic in ličink (izvrstna iznajdba), najboljši portland cement, traverze, strešno lepenko, škrilj „Eternit", najboljša snov za kritje streh, cevi in straniščni nastavki iz kamenščine, vodovodne cevi iz kovnega železa ali svinca, sesalke in vodovodne naprave, zajamčena umetna gnojila in razno drugo blago priporoča po najnižjih cenah trgovina z železnino „Merkur" 46 PETER MAJDIC v CELJU. RETTIG-o*va ŠOLSKA KLOP je klop prihodnosti! 2 Temeljito snaženje šolskih tal =5? in prahu, učenčevemu zdravju * najprikladneje sedenje. Pravico za izdelovanje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje Fran Burger2i5 mizarski mojster v Spod. Šiški. JULIJA STOR v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5. Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. n 8_3 Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. 3STajprilež;nejšI čeTrlji sedanjosti! Stanje hranilnih »log kancem oktobra 1907: K 22,158.277-35. Pošt. hran. rač. št. 828.406. Telefon 185. Stanje «pravnega premoženja koncem oktobra 1907: K 12,746.874-0 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadrnga z neomejeno zavezo Ljubljana, Dunajskacesta 18, v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 41/, % brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 '///o z 1 7»°/o amortizacijo ali pa po 5 1lt°l0 brez amortizacije. Na menice po 6 °/„. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 19 načrt glede amortizacije dolga. 8 3 Naš denarni zavod. (15) 12—4 Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim. Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta t Ljubljani registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—I/s7. ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali e. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok ln plačnik), zastava premičnin, zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve. Vsakih 100 K posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu : A v 12 mesečnih rokih, in sicer 11 rokov k 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h B , - ' ----- C , D E F , G , H, Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., I. nadstr. 18 „ n n 17 n n 6 n - n 18. n 3 rt 56 n 24 „ 23 4 50 24. 4 — 38 „ 37 3 — 38. n — n 66 n 46 „ 45 2 50 46. 1 n 81 n 60 „ 59 i — n 60. n — n 70 n 70 „ 69 1 75 70. 1 42 85 „ n « n 84 n n 1 n 50 n 85. n 1 n 26 n UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejenim jamstvom Gradišče štev. 4 v Ljubljani Gradišče štev. 4 priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu uradne tiskovine iz svoje zaloge. Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna po zmernih cenah v zalogi. Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov. Telefon št. 118. (5) 52-8 Litograflja. Poštna hranilnica št. 76.307.