GOSPODARSTVO POLITIKA Dr. Pavle Apovnik, podpredsednik Narodnega sveta, o vprašanju, na katerih idejnih osnovah naj bi gradil prenovljeni NSKS. Stran 3 rm Številka 48 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 2. december 1994 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec Jozej Picej, tajnik Slovenske gospodarske zveze, o vprašanju, kakšna je bila odmevnost glede SGZ na sejmu „Avstrija v Sloveniji“. Stran 6 NOVI DEŽELNI INTENDANT ORF Poročen s koroško Slovenko Dipl. trg. Helmut Schwandter, doma iz Beljaka, doslej vodja dunajskega podjetja „Fichtel & Šachs Austria GmbH", je novi koroški intendant ORF. Poročen je s koroško Slovenko Marijo Simčič iz Loč, hčerko dolgoletnega predsednika SRD „Jepa-Baško jezero". V pogovoru z urednico Kleine Zeitung Uschi Loigge je zavzel tudi kratko stališče glede slovenskega oddelka ORF in svojega odnosa do koroških Slovencev. Urednica ga je soočila z izjavo dosedanjega deželnega intendanta Hannesa Hauserja, ki je dejal: „Bilo bi ugodno, če bi koroški deželni intendant razumel tudi slovensko. Tako bi namreč imel boljši vpogled v slovenski oddelek." Odgovor novega deželnega intendanta na ugotovitev njegovega predhodnika je bil: „Ne mislim, da mora deželni intendant znati slovensko, pa čeprav sem načelno mnenja, da bi morali obvladati čimveč jezikov. Zame je jasno, da dobi manjšina ustrezno svobodo. V svoji družini sem to vprašanje že rešil — poročen sem s koroško Slovenko, ne govorim pa slovensko." Ali tudi njegovi otroci ne znajo slovensko, tega ni povedal. P.S.: Več bralk in bralcev NAŠEGA TEDNIKA se je vprašalo, zakaj se za mesto deželnega intendanta ni potegoval kdo, ki obvlada oba deželna jezika. Pogrešali so ustrezno pobudo s strani osrednjih organizacij. Karikatura: Jože Trobec Koroški Slovenci z zvoženih poti na moderno cesto — več ko samo vizija? 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch K O M E N TA R Globaški signal Slovensko kulturno društvo Globasnica je na nedeljskem občnem zboru sprejelo nadvse pomembno resolucijo. Soglasno so kulturniki, ki živijo in delajo na podeželju in brez katerih nobena celovška centrala ne bi imela nobenega smisla, zahtevali, da se naj preneha z organizacijsko večtirnostjo. Njene negativne posledice so znane: povzroča otročje prepire znotraj narodne skupnosti, prepire, katerim botrujeta pogostokrat gola nevoščljivost in samovšečnost, nikakor pa ne smisel za stvarnost in strpnost. Toda to ni vse. Zaradi veljavne večtirnosti tudi ni mogoče uresničiti marsikaterega projekta, ki si ga Slovenci ne samo želimo, temveč smo si o njegovi potrebi (celo) enotni. Pravimo, da ni denarja. Denarja, ki ga za druge zadeve (zaradi dvotirnosti) dvakrat izdamo — kakor če bi kdo naročil v trgovini en kilogram kruha, plačal pa za dva. Če Pliberčani želijo graditi kulturni dom, ker ga nujno potrebujejo (in bi ga lahko tudi sami vzdrževali), se takoj pojavi vprašanje: kdo bo to plačal. Če se SAK bori za vstop v 2. ligo, kar bi pozitivno vplivalo predvsem na našo mladino in promocijo cele naše narodne skupnosti — spet isto vprašanje. Ko gre za dvotirno administriranje ene in iste zadeve, pa denarja očitno ne zmanjka. Globašani so dali vedeti, da bi moralo tudi druga slovenska društva in ustanove „na bazi“ začeti ukrepati. Globaški signal je jasen. Upam, da ne bo ostal samo globaški. Bodo druga slovenska drura posnemala Globašane? Ob navzočnosti vplivnih politikov, mdr. državnega sekretarja dr. Petra Venclja, 1. podpredsednika SV P dr. Huberta Frasnellija in podpredsednika NSKS dr. Pavleta Apovnika, je občni zbor SKD „Globasnica“ sklenil pomembno resolucijo. V njej zahteva končno uresničitev skupnega pluralističnega zastopstva. Udeleženci občnega zbora (poročilo na strani 11) s skrbjo ugotavljajo, da v okviru naših političnih in kulturnih organizacij ne pride do pozitivnih premikov v vprašanju pluralističnega skupnega zastopstva koroških Slovencev, kar predvsem škoduje slovenskemu življu na podeželju. „V okviru našega društvenega delovanja ne poznamo razdvajanja zaradi ideoloških razlik. Ne sprejemamo konceptov, ki bi razdvajali narodno skupnost. Prvotna skrb nas vseh naj bo ohranitev slovenskega jezika in narodne identitete v naši občini," tako globaški društveniki. Nadalje poudarjajo: „V času, ko opažamo, da se otroci vedno manj poslužujejo slovenskega jezika kot pogovornega jezika v vsakdanjem življenju, ne more biti naša prva skrb multikulturnost naših nemških sodežela-nov. Prepričani smo, da vsak koroški Slovenec že zaradi znanja obeh jezikov goji multikulturnost. Koncept multikulturnosti naj končno uveljavijo med nemško govorečimi sodeželani. Ob tem pa je potrebno poudariti, da predvsem slovenska kulturna društva skrbijo z raznimi prireditvami za dobro sožitje obeh narodnih skupnosti.“ SKD „Globasnica" želi novo ureditev organizacijskih struktur koroških Slovencev in njihovo profesionalno in učinkovito delovanje. „Predvsem Zveza slovenskih organizacij se naj vrne k zapisanemu statutarnemu namenu organizacije. Ostro zavračamo postopanje predsednika dr. Marjana Sturma, ki že dolgo ni več v skladu s potrebami Slovencev po naših dvojezičnih občinah.“ Zahteve. Občni zbor SKD „Globasnica“ zahteva: 1. Takoj je treba urediti skupno pluralistično zastopstvo koroških Slovencev kot konsekvenco iz temeljnega glasovanja med odborniki naših društvom. Nespoštovanje izida glasovanja pomeni nespoštovanje večinskega mnenja naših društvenikov in demokratičnih volitev med koroškimi Slovenci. 2. Združitev dveh slovenskih tednikov in izdajanje skupnega in neodvisnega slovenskega tednika. 3. Tudi na področju kulturnih organizacij naj čimprej pride do skupne in bolj efektivne organizacije. Centralne kulturne organizacije naj v prvi vrsti podpirajo društveno dejavnost in predvsem projekte, ki krepijo našo slovensko samozavest. Nadalje naj s svojimi prireditvami ne postanejo konkurenca društvom. Finančna sredstva za društva ne smejo biti vezana samo na projekte. Zahtevamo tudi osnovno podporo predvsem iz podpornih sredstev Republike Slovenije, ki so po ustavi namenjena izključno ohranitvi slovenskega jezika in slovenske manjšine in ne financiranju dvotirnih in neefektivnih osrednjih organizacij v Celovcu. 4. Republika Slovenija naj dejansko preveri, ali se finančna podpora uporablja v ustavne namene. Preprečijo se naj milijonski centralni veleprojekti. Pospešujejo pa se naj projekti, s katerimi kulturna društva pritegnejo mladino in utrjujejo njihovo narodno zavest. Tudi Slovenija je dolžna podpirati težnje koroških Slovencev po demokratizaciji in združevanju centralnih organizacijskih struktur narodne skupnosti.“ Resolucijo so naslovili na predsednika RS Kučana, predsednika vlade dr. Drnovška, Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu, zunanjepolitično komisijo slovenskega parlamenta in na osrednje politične in kulturne organizacije. Podkrepljena solidarnost. Kdor je še dvomil o priljubljenosti dr. Huberta Frasnellija pri naši narodni skupnosti, ta je moral svoje mnenje spremeniti najkasneje prejšnjo soboto: nadvse veliko število občinskih odbornikov ter predstavnikov naših političnih, kulturnih in gospodarskih ustanov je sledilo vabilu EL in NSKS v Juenno, da bi počastili našega iskrenega južno-tirolskega prijatelja ob njegovem življenjskem prazniku. Predsednik EL Andrej Wakounig in podpredsednik NSKS dr. Pavle Apovnik sta v slavnostnih govorih podčrtala Frasnellijevo solidarnost s koroškimi Slovenci. Frasnelli, ki se je odlično počutil v naši družbi, pa je še posebej položil koroškim Slovencem na srce, da naj bi prišli do skupnega demokratičnega zastopstva. S pesmijo in ljudskim plesom sta dr. Frasnelli-ju čestitala oktet „Suha“ in globaška folklorna skupina. Naš tednik: NSKS hoče svoje organizacijske strukture posodobiti. Vsi člani naj bi imeli možnost, da neposredno izvolijo vodstvo organizacije. Vodstvo naj bi postalo širše in reprezentativno ter tako odražalo vso politično in idejno širino NSKS. Za to organizacijsko prenovo bo treba spremeniti tudi pravila in jih posodobiti glede namena in ciljev organizacije. Izraz tega naj bi bil med drugim nov delovni program. Na katerih idejnih osnovah bi moral graditi prenovljeni NSKS? Dr- Pavle Apovnik: Izhodišče m°ra biti človek kot temeljna vrednota. Pri tem gradimo na človekovih pravicah. Človekove Pravice so osnovane na ideji humanizma, ki postavlja pogoj za obstoj, ohranitev in razvoj narodne skupnosti ter za osebnostni razvoj njenih posameznih pripadnikov. Ta izhodišča veljajo za vse manjšine. V čem je njihov specifični pomen za koroške Slovence? Pojmujemo se kot del slovenskega naroda, imamo z njim skupen slovenski jezik, skupno kulturo in deloma tudi skupno zgodovino. Kot narodna manjšina si prizadevamo za uveljavljanje človekovih in manjšinskih pravic, ker lahko samo tako kot narodna skupnost preživimo. Pri tem je eden najvažnejših dejavnikov jezik; za nas je jezik zelo pomembna vrednota, zato jo hočemo ohraniti in razvijati. Iz tega pa sledijo tudi nadaljnji konkretni za sodelovanje z večinskim narodom na različnih področjih —- to pa kot organizirana skupnost. Sicer koroški Slovenci v tem smislu že delujejo: tako npr. Dom v Tinjah ali Katoliška prosveta. Na vsak način pa velja, da moramo poleg tega, kar nas združuje z večinskim narodom, poudarjati naše posebnosti. Mimo tega ne pridemo. Odnos do Evrope? Izhajamo iz tega, da je Avstrija vstopila v Evropsko zvezo kot država, ki je domovina različnih avtohtonih narodnosti. Naša vizija je zato: Evropa naj bi postala Evropa narodov in narodnosti. In odnos NSKS do Slovenije? Kot del slovenskega naroda Narodni svet se ne bo samo organizacijsko prenovil, skleniti hoče tudi nov delovni program. Kakšne naj bi bile njegove osnove, smo vprašali podpredsednika dr. Pavleta Apovnika. „Graditi na človekovih pravicah“ človeka v središče pozornosti. Obstajajo temeljna pravna načela, ki jih naj izpolnjuje Vsak posameznik, seveda pa tudi država kot nosilec oblasti. Kaj sodi med te temeljne vrednote? Prvič — demokracija, kar pomeni tudi upoštevanje načela: svoboda, enakost, solidarnost. Demokracije pa se ne da nresničiti brez načela subsidiarnosti. To pomeni: manjša enota mora imeti pravico opravljati vse tiste zadeve, ki jih zmore sama. Neupoštevanje tega načela vodi v oentralizem in dirigizem. Kateri so nadaljnji temelji demokracije? T° sta predvsem tudi politični 'n idejni pluralizem. Predpostavlja obstoj in delovanje mzličnih gibanj in strank, iskanje konsenza pri političnih odločitvah in načelo demokratičnega odločanja po večinskem principu. Hkrati pa je treba v tej zvezi poudariti manjšinske pravice, ki so podsistem človekovih pravic. So cilji: npr. uresničitev člena 7, zlasti kar se tiče določil o uradnem jeziku in topografskih napisih, dvojezični pouk na četrti stopnji ljudske šole, ureditev vprašanja dvojezičnih vrtcev, itd. Kako definira NSKS svoj odnos do večinskega naroda? NSKS se priznava k načelu mirnega sožitja in se zavzema NSKS se zavzema za sodelovanje z večinskim narodom — kot organizirana skupnost. DR. PAVLE APOVNIK smo s Slovenijo tesno povezani. Če hočemo preživeti, moramo z državo slovenskega naroda gojiti intenzivne stike. Pričakujemo pa od političnih strank v Sloveniji, da oblikujejo državniški odnos do Slovencev v zamejstvu. NSKS se jasno opredeljuje za ohranitev narodne identitete. Zato je včasih tudi soočen z očitkom, da zagovarja etnocentrizem. Tvoje mnenje? V uvodu sem poudaril, da je človek temeljna vrednota. Potrebno je ustvariti sistem svobodne demokratične družbe, ki omogoča ohranitev posebnosti (npr. jezikovnih in kulturnih) v tolerantni pluralistični družbi. Prizadevanje za ohranitev različnosti ni etnocentrizem, temveč narobe: izraz et-nocentrizma in kulturnega imperializma je stremljenje močnejših, da asimilirajo manjše enote in jim vsilijo svoj jezik in svoj model družbenega življenja. Janko Kulmesch Skupno praznovanje 10. okt. 1995? Deželni glavar dr. Christof Zernatto je pri diskusiji o oblikovanju proslave ob 75-letnici plebiscita izrazil željo, da organizatorji ne bi ponovili napake, ki so jo naredili pred petimi leti, ko ni prišlo do skupnega praznovanja. Vprašanje plebiscita je treba obravnavati z veliko senzibilnostjo in postaviti v ospredje to, kar povezuje ljudi. Predsednik Cluba tre popoli dr. Artur Rossbacher je predlagal, da bi 75-letnico plebiscita obhajali v različnih krogih. Po eni strani naj bi dežela Koroška razmišljala o možnosti skupnega praznovanja s Slovenijo, tradicionalne organizacije naj bi obhajale 10. oktober po svojih predstavah, mladina pa naj bi pripravila skupno praznovanje, ki naj bi bilo usmerjeno v prihodnost. Deželni svetnik Robert Lut-schounig se je v tem krogu zavzel za to, da bi vsak prispeval svoje, da bi uspelo odstraniti predsodke in organizirati proslavo, pri kateri bi sodelovali zastopniki obeh narodnih skupnosti. Mag. Zalka Kuchling je kot pedagoginja povedala, da so prav otroci še neobremenjeni in bi bila tudi naloga učiteljev, da bi nevtralno informirali mladino v okviru raznih projektov. Mag. Štefan Kramer je menil, da bi morali politiki dati pobudo, da se v občinah organizirajo razprave na to tematiko in se v dialogu odstranijo predsodki. V primeru, da bi prišlo do skupnega praznovanja, bo potrebno, da organizatorji upoštevajo tudi vidno dvojezičnost. V obeh deželnih jezikih pa bi moral pri taki proslavi spregovoriti tudi deželni glavar sam. Predsednik sosveta dr. Marjan Sturm je povedal, da se bo sosvet na svoji prihodnji seji ukvarjal z vprašanjem možnosti skupnega praznovanja plebiscita. 4 Iz naših občin Beseda OBČINSKEGA POLITIKA Matevž Miškulnig EL Bilčovs Razpored v občinski sobi: SP 7, VP 4, FP 2, EL 2 Tudi opozicijska politika ima maje Naš tednik: Tudi vi ste glasovali za gradnjo kanala v Bilčovsu, čeprav je vaša kolegica Ingrid Zablatnik vložila predlog za študijo o alternativnih variantah. Zakaj? Miškulnig: Kanal je po mojem edina pravilna varianta, vse drugo je „kič“. Prav zaradi tega nisem podpisal predloga gospe Zablatnik. Toda študija o alternativah bi gotovo dala dosti novih dodatnih informacij? Mogoče res, toda veliko novega verjetno ne bi zvedeli, ker je ugotovil strokovnjak dipl. inž. Milkautz, ki ga je najela občina, daje kanal najboljša rešitev. Od zadnjih občinskih volitev naprej socialdemokrati v vaši občini nimajo več absolutne večine. Se to čuti v občinskem delu. Vsekakor. Mislim, daje Enotna lista pridobila precej vpliva, ker je konec koncev lahko tudi od njenega glasu odvisno, kako se končajo glasovanja. Toda v vprašanjih dvojezičnosti se pogosto precej zatika? Če odkrito govorimo, moramo ugotoviti, da je veliko zamudil svoj čas že župan Ogris, ki je celo sam glasoval proti dvojezičnim napisom. Z novo županjo je EL takoj iskala pogovor in mislim, da smo bili s strpnostjo in doslednostjo uspešni; prve dvojezične table že stojijo. Upam, da bo tako šlo naprej. Kje je za Vas osebno meja opozijske politike? Majhna frakcija, kakršna je EL Bilčovs, sama ne more v bistvu veliko premakniti. Če pa zna prepričati z dobrimi argumenti tudi druge, je stvar seveda popolnoma drugačna. Iz tega sledi, da je treba seveda zelo natančno gledati občinskemu vodstvu na prste, na drugi strani pa brez sodelovanja z drugimi ne gre. To pomeni tudi, da se je treba pogovarjati tudi z bilčovškimi socialdemokrati, čeravno imajo pogosto druge nazore in drugo miselnost. Le kjer se ljudje pogovarjajo, lahko pride do skupnih rešitev. Silvo Kumer Razstava jaslic v Posojilnici Bank Podjuna v Velikovcu. Svoj čas so bili v naših krajih boljčj ; zširjeni samouki, ki so znali rezljati ovčice in pastirje in druge figure za jasli. Danes je eden redkih Peter Griliz, ki v Posojilnici v Velikovcu razstavlja svoje umetnine. Slika: predsednik zornega odbora banke dr. Pavel Apovnik z Grilizem na odprtju razstave. Foto: Fera ,pre —-....-..—...... Dobrla vas: gradnja kanalaE se je podražila za 50 % ti Le kdo naj vse to plača, se bodo morali v Dobrli vasi kmal1^1 spraševati. Gradnja enega dela kanalizacije se je v dveh leti podražila za 50%, od 56 na 85 mio. j;a Na minuli občinski seji je dobrolski kanalizacijski referent inž. Harald Pfitscher (FP) poročal, da se je gradnja enega dela kanaliaczije podražila za 29 mio. šilingov. Prvotno naj bi gradnja omrežja v Dobrli vasi stala 56 mio. šilingov, pod 85 mio. pa gradnje nobeno podjetje ni bilo pripravljeno izpeljati. V takem primeru se postavlja seveda vprašanje krivde, ki je nihče ni hotel vzeti nase. Glavno krivdo pa ima nedvomno projektant, ki je stroške napačno ocenil in za to dobil še plačan honorar. Ker je imela občina na osnovi prvotnega proračuna (56 mio.) zagotovljene podpore od dežele in zveze, ji ni preostalo drugo, kot da je sklenila dela oddati podjetju STUAG za omenjeno vsoto, za diferenco 29 mio. pa bo morala ponovno zaprositi. Zastopnika EL Martin Wastl in Jozej Haschej sta Umetnine iz gline razstavlja v Šmihelu umetnica Nežika Novak. Razstava ima naslov „Pesem zemlje". Fn,n.F_ bila doslej vedno za gradnjo kanala, zadnji dogodki pa so jima bili preveč. Glasovala sta proti. Haschej: „Če že proračuni za gradnjo ne držijo, kaj bo potem šele s priključki na gospodinjstva.“ Tudi župan Josef Pfeiffer je moral priznati, da je občina zaradi napake projektanta zašla v velike težave. Zadnji proračuni govorijo o tem, da bo gradnja dobrol-skega kanala stala 610 mio. šilingov. Da bo ostalo pri tem, danes verjetno več nihče ne verjame. Silvo Kumer V Dobrli vasi se je ^ zgodilo to, česar se drugih občinah že daneslj bojijo. Gradnja kanaliza-cije se je tako podražila, | da danes resno lahko | dvomimo o tem, ali bo občina z vsemi podpora- f mi zmožna odplačat' • gradbeni kredit. Kanat m* naj bi zaenkrat stalGlO pQ mio. Koliko bo v resnic1 stal, si nihče ne upe 2 prerokovati, možna pe bor so seveda nadaljnja pre- ter senečenja, ki jih bodo seji plačali Dobrolčani... več odt Iz naših občin 5 Naše kmete hočejo kaznovati za inekaj, kar bo že 1995 v EU dovoljeno r Če ne bo možno po politični poti najti rešitve za naše podjunske kmete, jo bo 1 gramoz iz jame v kentavri brez vsakršnega do-v°ljenja in da občina proti temu y nikoli ni ukrepala. kla dnevnem redu pa je bila drugim prošnja podjetnika Sereiniga iz Podna, da bi mu občina prenamenila zemljišče v Podnu za gradbene namene. Proti temu je ostro protestiral občinski odbornik VS mag. Peter Waldhauser, ki je menil, da bi to bilo nasproti domačemu prebivalstvu neodgovorno. V primeru, da bi občina prenamenila Sereini-gu to zemljišče za gradbene namene, bi s tem dala zeleno luč za tretjo „olimpijsko vas" v tem kraju. Ne gre prezreti, da so za tem Nov strojni park v Rožeku Za 7,2 mio. šilingov so v Rožeku zgradili nov strojni park. K temu je prispevala dežela 3 mio. Povečanje je bilo potrebno, ker ima občina v oskrbi vedno več poti in objektov. zgolj osebni interesi, vrhu tega pa imajo kmetje na tem zemljišču pašne pravice, od katerih v nobenem primeru ne bodo odstopili, je povedal Waldhauser. Občina naj bi se zato zavedala svoje odgovornosti nasproti občanom. Nerazumljivo je, da občina po eni strani skrbi za to, da čimveč gradbenih parcel prenameni za namene kmetijstva, po drugi strani pa podpira osebne interese nekaterih posameznikov. Čeprav so se odborniki vseh strank še dan poprej zedinili, da bodo prenamenili Sereinigovo zemljišče za gradbene namene, je mag. Waldhauser pri občinski seji dobil podporo FPÖ, ÖVP in FBI. Prenamemba zemljišča je torej bila odstavljena z dnevnega reda občinske seje. Heidi Stingler □ Bekštanj Odklonili počastitev dr. Aichholzerja Občina Bekštanj je odklonila poimenovanje razgledne točke po dir. Aichholzerju Občinski odbornik EL Bekštanj Valentin Kargl se je na pobudo kulturnikov domačega društva SPD „Jepa-Baško jezero” že lani obrnil na pristojnega uradnika občine z željo, da bi poimenovali razgledno točko ob Dob-niškem jezeru po direktorju dr. Francu Aichholzerju. Župan Bekštanja Helmut Hatze je to žejo takoj odklonil z argumentom, da bi potem vsak občan hotel imeti po kom poimenovan kak kraj. Da so zastopniki EL Bekštanj kot tudi društveniki ob takem postopanju občine razočarani, je jasno. Ravnatelj dr. Franz Aichholzer je bil eden najbolj priznanih pedagogov. Od leta 1945 do 1948 je bil ravnatelj ljudske šole v Ločah in ima velike zasluge na področju dvojezičnega šolstva. Po drugi svetovni vojni je vodil veliko šolanj za dvojezične učitelje, ena izmed njegovih največjih zaslug pa je prav gotovo ustanovitev šolskega časopisa „Mladi rod” v letu 1952. „Mladi rod” medtem izhaja že nad 40 let in je dobrodošel učni pripomoček tudi za današnjo generacijo. Poleg tega je bil ravnatelj dr. Aichholzer soustanovitelj Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero". Zaradi svojega narodnega prepričanja je bil v času druge svetovne vojne za pol leta interniran v kacetu Buchenwald. Veliko prizadevanja pa je dr. Franz Aichholzer kazal tudi na občinski ravni; bil je pobudnik za ustanovitev vodne zadruge, desetletja dolgo je bil aktiven sodelavec domačega čebelarskega društva, bil je prizadeven odbornik bekštanjske Posojilnice - predhodnice poznejše „Raiffeisenkasse" v Ločah. Zakaj je občina Bekštanj dejansko odklonila željo društvenikov in zastopnikov EL, je nerazumljivo. Heidi Stingler 6 Gospodarstvo Potruditi se za sodelovanje Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem je na občnem zboru sklenil navezati stike z drugimi organizacijami in se potruditi za sodelovanje z njimi. Klub obstaja zdaj četrto leto in bo tudi peto leto dočakal, kar je zanimivo zaradi tega, ker je mlada zgodovina kluba doživela že nekaj ustanovitev in razpustov. Tako gledano so štiri zaporedna leta obstoja vrhunski dosežek. Klubski odborniki pa so se pretekli teden na rednem občnem zboru zedinili, da je klub treba držati pri življenju še naprej. Zasedanje sicer ni bilo v znamenju personalnih sprememb, le funkcije so se deloma zamenjale. Stari in novi predsednik Adrian Kert je v pozdravnem govoru dal poročilo o delovanju kluba in pri tem opozoril predvsem na uspešne tečaje slovenščine (pod Gabi Frank) in italijanščine (pod Veroniko Pietzka) ter v sklopu informativnih potovanj k drugim zamejskim Slovencem obisk slovenskih ustanov v Italiji. Poglavitna vsebinska točka je bila razprava o prihodnjem delovanju kluba. Adrian Kert je predložil navezavo stikov s študenti Pedagoške akademije in sodelovanje z drugimi organizacijami, zlasti z Unikumom kot kulturno organizacijo v okviru univerze, ter poglobitev stikov s študentskima kluboma v Gradcu in na Dunaju. Po Borisu Pahtevu, kulturnem referentu, bi se klub lahko odprl širši javnosti in se povezal s slovenskimi društvi zunaj Celovca. Referentka za javno obveščanje Veronika Pietzka je podkrepila pomen in smisel kluba, ki daje priložnost srečavanja in komuniciranja s slovensko govorečimi študenti, kar se je začelo in poglobilo prav z ustanovitvijo kluba. Ta dva aspekta sta bila tudi glavni vodili ob ustanovitvi. Program nadaljnjega delovanja je v bistvu sestavljen. Januarja prihodnjega leta bo klub v Celovec povabil študentke in študente Pedagoške fakultete v Mariboru, ki bojo na odrskih deskah predstavili Dürrenmattove Fizike. Dogovorjen je tudi že obisk pri Slovencih na Madžarskem (ki bo po vsej verjetnosti naslednjo vigred) ter nadaljevanje retoričnega tečaja in študentski športni dan (v velikonočnih počitnicah). Novi odbor: predsednik - Adrian Kert, podpredsednica in blagajničarka - Nataša Iskra, tajnica - Gabi Frank, referent za kulturne prireditve - Boris Pahtev, referentka za javno obveščanje -Veronika Pietzka, referent za športne prireditve - Adrian Kert. Tajnik SGZ Jozej Picej o ljubljanskem sejmu „Avstrija < v Sloveniji“ in njegovi odmevnosti. ( „Zanimanje je bilo veliko“ Jozej Picej (desno) je oskrboval stojišče Slovenske gospodarske zvert Pogovor je vodil Janko Kulmesch Naš tednik: Slovenska gospodarska zveza (SGZ) se je letos prvič udeležila ljubljanskega sejma „Avstrija v Sloveniji“. S kakšnim namenom? Jozej Picej: Dejstvo je, da je Slovenija naj bližji trg za slovenska podjetja na Koroškem. Ne razumem, zakaj mi, ki nimamo jezikovnih ovir, tega ne bi izkoristili, medtem ko druga avstrijska podjetja to že delajo. Naš konkretni namen pa je bil posredovati podjetjem-članom SGZ poslovne stike z novimi partnerji v Sloveniji. Poleg tega naj bi SGZ bila tudi posrednik za firme v Sloveniji, ki želijo sodelovati s slovenskimi podjetji iz Koroške. Praviš, da je Slovenija interesantna za naša podjetja. Bi lahko konkretiziral svoje stališče? Sprva bi poudaril, da v Sloveniji potrebujejo predvsem kapital, surovine, živila in investicijsko opremo, npr. za gostinska podjetja. Tudi povpraševanje po potrošniških artiklih je zelo veliko. Podjetja, ki so vključena v SGZ, lahko za te potrebe mnogo ponudijo. Sicer so Posojilnice, Zveza-Ban k, Zadruge-market, slovenska uvozno-izvozna podjetja, špedicije in trgovine na tem področju že aktivne. Vendar so možnosti za razširjeno poslovanje še precej večje. Vrhu tega se začenja slovensko gospodarstvo odpirati Hrvaški in Madžarski, pri tem pa bi lahko participirala tudi slovenska podjetja iz Koroške. Koliko koroškoslovenskih podjetij je razstavljalo na sejmu „Avstrija v Sloveniji“? To so Carimpex-Cartronic, lesno podjetje Gasser, Korotan in Ka-ranta Dunaj. Po SGZ pa so bile zastopane vse njene članice, od Zveze slovenskih zadrug do Mohorjeve. Kakšen je bil odmev pri obiskovalcih sejma? Izkazalo se je, da je bila naša udeležba potrebna in pravilna. Zanimanje obiskovalcev je bilo veliko; drugi opazovalci so nam dejali, da je bilo naše stojišče najbolj obiskano. Sicer pa je obiskovalce najbolj zanimalo, kakšne so možnosti ugodnega fi' nanciranja in ponudbe glede živi' in investicijske opreme. Obiskalo pa nas je tudi mnogo podjetni' kov, ki iščejo avstrijske partnerje Kaj pomeni to za prihodnjo delo SGZ? Omogočiti hočemo, da bodo v prihodnje člani SGZ zastopan' na vseh pomembnih sejmih v prostoru Alpe-Jadran. Zato pr°' sim vse podjetnike, ki še niso IZ’ polnili naše povpraševalne pol6 (ime, naslov, predmet podjet' ja, . . . ), da to čimprej naredijo Pripravljamo na raznih sejmih-Naš naslov je: Slovenska gospodarska zveza Paulitschg. 9/111 Tel.: 0463/508802 Faks: 0463/512365-19. Pred nedavnim je imela Za-druga-market Škofiče svoj redni občni zbor. Člani so lahko z zadovoljstvom prisluhnili poročilom predsednika Hermana Jagra, saj posluje Zadruga-market vseskozi s pozitivnim rezultatom. Promet je leta 1991 znašal 18,3 mio. šilingov, leta 1993 pa približno 22 mio. To je predvsem tudi zasluga poslovodje Jozija Pit-scheka, ki se zavzema za zadrugo, kakor da bi bila v njegovi lasti. ZADRUGA-MARKET ŠKOFIČE Uspešno poslovanje Tudi letos je pričakovati pozitiven rezultat, čeprav je Zadruga-market Škofiče prevzela kot poslovalnici Bilčovs (od 1. 8. 1993 dalje) in Kotmaro vas (od 1.1. 1994). Na volitvah so bili izvoljeni naslednji odborniki: predsednik: Herman Jäger; podpredsednik: Stanko Pörtsch; odborniki: Valentin Pitschek, Jožef Perdacher, Johan Kanzian, Maks Kan-zian, Jožef Pitschek, Rudi Maierhofer. Nadzorni odbor: predsednik: Drago Pörtsch; podpredsednik: Ernst Pit- schek; odborniki: Franci Krištof, Matevž Kaki, Martin Rekar. Reportaža 7 c Serija Našega tednika: Slovenščina na uradih II. DEL Slovenski uradniki in slovenski formularji na carinskih uradih Če želite na carinskih uradih uporabljati slovenščino kot dodatni uradni jezik, lahko pri sledečih uradih zahtevate slovensko govorečega uradnika, in sicer: • pri carinskem uradu Celovec/ Zollamt Klagenfurt • pri carinskem uradu Podklošter / Zollamt Arnoldstein • pri carinskem uradu Pliberk / Zollamt Bleiburg • pri carinskem uradu Podrožca / Zollamt Rosenbach • pri carinskem uradu Jezersko / Zollamt Seebergsattel • pri carinskem uradu Ljubelj predor / Zollamt Loibltunnel • pri carinskem uradu Podkoren / Zollamt Wurzenpaß Pripravila H. Sfingler Na Koroškem je pri s sedmih carinskih uradih urejena služba v izmenah in uradi skrbijo za to, da je vedno navzoč uradnik z znanjem slovenskega jezika. To ugotavlja v pogovoru z Našim tednikom predsednik deželne finančne direkcije dr. Walter Tri-Plat. Na voljo so tudi slovenski formularji. Pri omenjenih carinskih uradih se slovenščine lahko poslužujejo vsi Avstrijci, ki živijo v občinah, kjer je slovenščina priznana po zakonu o narodnih skupnostih kot dodaten uradni jezik. In s [cer to velja za prebivalce občin Žrelec, Borovlje, Sele, Bistrica v R., Bilčovs, Šmarjeta v R., Pliberk, Bistrica nad Pliberkom^ Suha, Globasnica, Žitara vas, Železna Kapla, Rožek in Št. Jakob v Rožu. Poleg njih se slovenskega uradnega jezika lahko poslužujejo pri omenjenih carinskih uradih tudi vsi drugi avstrijski državljani, ki nemščine ne obvladajo v zadostni meri. Na carinskem uradu Beljak slovenščina kot dodatni uradni jezik po zakonu o narodnih skupnostih ni pripuščena. Možnosti uporabe slovenskega jezika pa so omejene tudi na carinskem uradu Celovec na naloge, ki jih ta urad izvršuje kot kazenska oblast prve stopnje. ' Na finančnem uradu dobite sledeče formularje v slovenskem prevodu Anforderung von Kosten (Bescheid) ^ghteva po stroški (odločba)________________________ Aufforderung zum Nachweis der Zahlung (Mitteilung) ■p2ž!y za dokaz plačila (obvestilo)_________________ fändungsanzeige o zarubljenih predmetih_____________________________________________ °escheid (Pfändung einer Geldforderung/Pfändung und Überweisung einer Geldforderung (Rubež denarne terjatve/Rubež in nakazilo denarne terjatve)_______ erfiigungsverbot ■j^gEPved razpolaganja______________________________________________________ ’ändung eines Herausgabeanspruches (Leistungsverbot) pravice do izročitve (prepoved storitve)____________________________ fändung eines Herausgabeanspruches (Verfügungsverbot) pravice do izročitve (prepoved razpolaganja)________________________ Quittung potnica_____________________________________________________________________ Verweisung eines Herausgabeanspruches zur Einziehung -Igvos v izterjavo pravice do izročitve_____________________________________ °escheid über die Neuberechnung von Stundungszinsen jplgčba o novem izračunu obresti zaradi odloga plačila______________________ escheid über die Festsetzung von Aussetzungszinsen ~p!!očba o odmeri obresti zaradi prekinitve pobiranja_______________________ erechnungsblatt (Stundungszinsen/Aussetzungszinsen) ■^HEgčunski list za (obresti zaradi odloga plačila/obresti zaradi prekinitve pobiranja) escheid über die Festsetzung von Säumniszuschlägen •jjVločba o odmeri privitkov zaradi zamude__________________________________ ^ebengebührenbescheid (Aufhebung) ■pjjočba o stranskih prisojbinah (razveljavitev)____________________________ ^ebengebührenbescheid (Abänderung) ->S!očba o stranskih pristojbinah (sprememba)_______________________________ klimatisierte Vordrucke - BRZ_______________________________________________ Aussetzungszinsenberechnung für die Zeit von bis •-kgčun obresti zaradi prekinitve pobiranja od do___________________________ •Rechnung der Aussetzungszinsen für die Zeit vom bis SVračun obresti zaradi prekinitve pobiranja za obdobje od do________________ ^scheid über die Festsetzung von Säumniszuschlägen ■SsUpčba o odmeri pribitkov zaradi zamude __________________________________ ^scheid über die Festsetzung von Stundungszinsen •klPčba o odmeri obresti za odlog plačila __________________________________ ^scheid über die Bewilligung einer Aussetzung der Einhebung klLočba o dofolienju prekinitve pobiranja_____ ^scheid über die Abweisung einer Aussetzung der Einhebung ■kljočba o zavrnitvi prekinitve pobiranja ______________________________ Berufungsvorentscheidung -kfoodna odločba o pritožbi_________________________________________________ Bescheid über den Ablauf einer Aussetzung der Einhebung Bescheid über die Festsetzung von Aussetzungszinsen Odločba o izteku prekinitve pobiranja »Sjločba o odmeri obresti zaradi prekinitve pobiranja _________________________ Bescheid Odločba ____________________________________________________________________ Berechnung der Stundungszinsen ■Bračun obresti zaradi odloga plačila _________________________________________ Berechnung der Stundungszinsen -Obračunski list obresti za odlog plačila___________________________________ Bescheid über die Festsetzung von Säumniszuschlägen -Odločba o odmeri pribitkov zaradi zamude___________________________________ Bescheid über die Festsetzung von Säumniszuschlägen -Odločba o odmeri pribitkov zaradi zamude___________________________________ Bescheid über die Festsetzung von Stundungszinsen .Odločba o odmeri obresti za odlog plačila _________________________________ Berechnung der Stundungszinsen .Obračunski list obresti za odlog plačila______________________________________ Einleitung des Strafverfahrens - Verständigung - Vorladung des Beschuldigten -Aufforderung zur schriftlichen Rechtfertigung Uvedba kazenskega postopka - obvestilo - vabilo - obdolžencu - poziv, da se pismeno obraviči______________________________________________________ Bescheid über die Einleitung eines Strafverfahrens gern.§83 Abs.1 FStrG Odločba o uvedbi kazenskega postopka po § 83 odst.1 finančnokazenskega Rechtsbelehrung für Verdächtige und Beschuldigte Pravni pouk osumljencem in obdolžencem Zeugenvorladung gemäß § 102 Abs.2 des Finanzstrafgesetzes (FinStrG) Vabilo za pričo po § 102 odst.2 finančnokazenskega zakona (FKZ)___________ Hausdurchsuchungsbefehl gemäß § 93 Abs.1 des Finanzstrafgesetzes (FinStrG) Ukaz o hišni preiskavi po § 93 odst. 1 finančnega kazenskega zakona (Finkz) Bescheinigung über eine vorgenommene Hausdruchsuchung Potrdilo o izvedeni hišni preiskavi_______________________________________ Beschlagnahmeanordnung Odredba o zaplembi________________________________________________________ Quittung Pobotnica Niederschrift über die Beschlagnahme auf Grund einer Beschlagnahmeanordnung Zapisnik o zaplembi na podlagi odredbe o zaplembi___________________ Mitteilung an den Verteidiger Obvestilo za zagovornika Strafverfügung für direkte Steuern und Verkehrsteuern Kazenska odredba za neposredne davke in davke na promet Vereinfachte Strafverfügung Kazenska odredba v skrajšanem postopku Unbedenklichkeitsbescheinigung Potrdilo o davčni neoporečnosti Kombinierte Bescheid für Erbschaftssteuer, Schenkungssteuer, Grunderwerbsteuer und Gebühren Kombinirana odločba za davek na dediščine, davek na darila, davek na pridobitev zemljišč in pristojbine____________________________________________________________ Bescheidbegründung (Gre 4/80/1)____________________________________________________ Gewerbesteuererklärung für Einzelgewerbetreibende und Personengesellschaften Napoved za obrtni davek za obrtnike posameznike in osebne družbe 1993______________ Jahresausgleich 1993 Letna davčna izravnava 1993________________________;_______________________________ Ausfüllhilfe 1993 Pripomoček za izpolnitev 1993 ___________________________________________________ Lohnsteuerkarte davčni list _______________________________________________________________________ Lohnsteuerinformation 1994 (Arbeitnehmer) Informacija o davku od plače 1994__________________________________________________ Lohnzettel für das Jahr Potrdilo o prejemkih delojemalca za leto___________________________________________ Anforderung von Unterlagen Zahteva dokumentacije___________________________________ Beilage zum Antrag auf Berücksichtigung von Errichtungskosten für ein Eigenheim Priloga k predlogu za upoštevanje gradbenih stroškov za lastninsko stanovanjsko hišo_______________________________________________________________________________ Automatisierte Vordrucke - BRZ_____________________________________________________ Mitteilung obvestilo _________________________________________________________________________ Jahresausgleichsbescheid Odločba o letni davčni izravnavi____________________________________ Freibetragsbescheid Odločba o prostem znesku___________________________________________________________ Mitteilung zur Vorlage beim Arbeitgeber Obvestilo za predložitev delodajalcu_______________________________________________ Schreiben (zumindest zeitweise gleichzeitig Bezüge von zwei oder mehreren Arbeitgebern) Pismo ((bili izplačam vsaj doloma istočasni prejemki od dveh ali več delodajalcev)_ Erklärung zur Feststellung des Einheitswertes und Festsetzung des Grundsteuermeßbetrages land- und forstwirtschaftlicher Betriebe zum 1.1. Izjava k ugotovitvi davčne vrednosti in določitvi odmernega zneska za zemljiški davek kmetijskih in gozdnih obratov z dnem 1.1._____________________ Umsatzsteuererklärung für 1993 Napoved za prometni davek 1993_____________________________________________________ Slovenščina kot uradni jezik Leta 1989 je „Izobraževalna delavnica za dvojezično komunikacijo” izdala knjigo dr. Franca Merkača pod naslovom „Slovenščina kot uradni jezik”. Medtem je izšla druga, dopolnjena izdaja, ki jo je izdal Slovenski znanstveni inštitut. Brošura daje dober pregled možnosti uporabe slovenskega jezika v občinah dvojezičnega ozemlja, pri oblasteh in uradih. Poleg razmišljanja Seppa Bruggerja o posledicah preureditve uradnega jezika in topografskih napisov na Koroškem v tej brošuri najdete tudi ponatis nekaterih slovenskih formularjev. „Slovar pravnega in ekonomskega jezika” (nemško-slovenski) dr. Pavla Apovni-ka in dr. Ludwiga Karničarja pa daje ustrezno terminološko znanje in pomoč pri uporabi slovenščine na občinah, uradih in pri oblasteh. 8 Rož — Podjuna — Zilja ČESTITAMO CELOVEC Ljubljanski mešani pevski zbor TE DEUM v Slovenskem pastoralnem centru V NEDELJO, 11. decembra '94, bo ob 9.30 sv. maša (Mohorjeva kapela) Po sv. maši KONCERT Vabita Slovenski pastoralni center in Slovensko kulturno društvo Celovec PRODAM MERCEDES 300 D po ugodni ceni. Avto je v zelo dobrem stanju. Letnik 1986, prevoženih 120.000 km. Telefon: (0 42 35) 37 53 (od 17. ure) Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznk Pauli Pittino iz Repelj, Francu Hafnerju iz Večne vasi, Štefki Apo-vnik iz Borovij, prof. Štefanu Motschilniku iz Vetrinja, Štefki Visočnik iz Nonče vasi, Štefki Kert z Letine, Mariji Kuhar iz Čergovič pri Šmihelu in Francu Vogliču iz Globasnice. Vsi ostali člani društva kličejo slavljencem še na mnoga zdrava! 25. obletnico skupnega življenja obhajata Johej in Micej Škof, doma v Gluhem lesu. Slavljencema ob tem skupnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zdravja in medsebojnega razumevanja! Pred nedavnim je obhajala osebni praznik Kati Ogris iz Borovelj. Vse najboljše! Rojstni dan obhaja Janko Jer-lich, doma na Homelišah. Da bi ostal vesel in zdrav, mu po tej poti želijo vsi domači. Čestitkam se pridružuje NT. Za rojstni dan čestitamo tudi mlademu Kristoferju Schestu iz Homca pri Dobrli vasi. Vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Fridi in Fricu Hudi iz Globasnice, Ingrid Šmaher iz Male vasi in Francu Podrečniku iz Dobrle vasi, ki obhajajo osebna slavja. Vsi domači in sorodniki slavljencem prisrčno čestitajo ter kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta! Čestitkam se pridružuje NT. Preteklo sredo je obhajal osebni praznik Andrej Oraže iz Lepene pri Železni Kapli. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Za rojstni dan in god čestitamo Marici Tischler iz Celovca. Vse najboljše, zlasti zdravja in veselja ter mnogo družinske sreče! 92. rojstni dan obhaja Katarina Nuk iz Labotske doline. Ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in srečnih let! Osebni praznik obhaja Elizabeta Šteharnik ter njena hčerka Cilka Cvelf. Iskrene čestitke! 80. rojstni dan slavi Paula Ce-rep s Homeliš pri Št. Lipšu. Ob tem visokem jubilejnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. V Škofičah je včeraj obhajala rojstni dan Gitti Fleiß. Da bi ji ljubi Bog podaril zdravja in osebne sreče, ji po tej poti želijo domači dekan, vse pomočnice, cerkveni pevci in Trezi iz Holbič. Čestitkam se pridružuje NT. 67. rojstni dan praznuje Beti Lipuš iz Lepene pri Železni Kapli. Vse najboljše, posebno zdravja in veselja! V Brdah pri Kotmari vasi obhaja 70. rojstni dan Nani Murko. Za ta visoki jubilejni rojstni dan prisrčno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava leta! Naslednje voščilo je namenjeno Karliju Kultererju, po domače Purpelniku, ki obhaja 63. rojstni dan. Iskreno čestitamo ter želimo vse najboliše! V Železni Kapli slavi 80. rojstni dan Kati Schlaf. Ob tem visokem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! Prav tako jubilejno obletnico, toda 60., slavi Frida Flödl iz Čr-govič. Tudi njej ob jubilejnem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse dobro! Preteklo soboto je obhajala osebni praznik Barbara Kunčič iz Št. Jakoba. Društvo upokojencev Št. Jakob slavljenki iskreno čestita ter kliče še na mnoga zdrava in srečna leta. Čestitkam se pridružuje NT. Osebni praznik obhaja Katarina Dovjak, doma v Podgradu. Iskreno čestitamo! V Branči vasi pri Bilčovsu obhaja 85. rojstni dan Anna Ogris, po domače Žnidarjeva mama. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Beti Hribernik iz Gorič in Andreju Škofu iz Gluhega lesa. Vsi člani društva upokojencev Podjuna ter NT prisrčno čestitajo! V Lipi pri Vrbi slavi rojstni dan mladi Marjan Metschina. Vse najboljše, zlasti mnogo uspeha in osebne sreče! Gorazd Živkovič iz Kotmare vasi je na Dunaju zaključil študij umetnostne zgodovine. Diplomsko nalogo je na pobudo dr. Zadnikarja napisal o temi: „Korni zvoniki koroških cerkva od 12. do 15. stoletja". Iskreno čestitamo! ČESTITKE TEDNA Prof. Milan Küpper 70 let mlad. Včeraj je prof. Milan Küpper, eden od pionirjev Slovenske gimnazije, obhajal svoj 70. življenjski jubilej. Slavljenca ne odlikuje samo njegova telesna čilost, temveč tudi njegov čut za resnično skupnost naše narodne skupnosti. Zanj niso merodajne ideološke ali strankarsko politične razlike, ampak v prvi vrsti mu gre za pravice, obstoj in razvoj koroških Slovencev. V tem smislu je deloval kot profesor, se zavzemal za uveljavitev slovenskega jezika med dijaško mladino, v tem smislu pa podpira tudi kulturno delovanje svoje žene Lenčke Küpper. Skratka: če bi vsi Šlovenci upoštevali slavljenčeva narodnopolitična načela, ne bi imeli znanih -nepotrebnih - težav. Prof. Kuppru želimo obilo zdravja, osebnega zadovoljstva in veselih trenutkov. Na mnoga leta! _KUj_ 40. rojstni dan Štefana Kramerja. Naš slavljenec mag. Štefan Kramer iz Dobrle vasi sicer ni obiskoval Slovenske gimnazije, zato pa je toliko bolj dosleden, kadar gre za uveljavljanje narodnih pravic. To ne samo ob raznih javnih priložnostih, temveč predvsem tedaj, ko občuje z uradi v privatnih zadevah. Vedno spet poudarja, da bi se koroški Slovenci morali tega bolj zavedati, ako hočemo biti verodostojni. V tem smislu je tudi pridno pomagal pri uveljavitvi Mohorjeve ljudske šole mdr. kot predsednik Združenja staršev. Nadalje vodi dobrolsko SPD „Srce“ in je član osrednjega odbora NSKS. Dragi Štefan, ob Tvoji 40-letnici obilo uspeha in Božjega blagoslova! Prepričani smo, da boš uresničil vse svoje načrte, tako v javnih kakor zasebnih zadevah. -Kuj- 60-letnica Sulnove-ga Franca. Poznajo ga ne samo v Libučah kot človeka z visoko srčno kulturo. Spoštovan je tudi daleč preko svoje domače vasi, saj je znan po svojem vedrem značaju, neizmerni gostoljubnosti in prijaznosti. Nešteto ljudi je že obiskalo in še obiskuje Šulnovo hišo. Vsak je dobrodošel: Franc mu postreže z dobro kapljico, najde zanj prijateljsko besedo in podporo. Njegova slovenska zavest je neupogljiva, hkrati pa je odprt za vsak pošten pogovor. Zato ga ljudje zelo spoštujejo, ne glede na svoje narodno prepričanje in mišljenje. V četrtek, 8. decembra, obhaja Franc Grilc svoj 60. življenjski jubilej. NT mu želi obilo osebnega zadovoljstva, zdravja in sreče. S slavljencem se iz vsega srca veselijo njegovega osebnega praznika tudi člani in pevci MoPZ „Kralj Matjaž", EL in „Oskarji Krahvussov-ci". Na mnoga leta! -Kuj- V tej številki Mladega NT H Ali je SAK pomemben za mladino? Komentar na strani 2 Reportaža o parkljih ter njihovem postopanju Stran 2-3 Pogovor z novo predsednico KDZ Evo Obrezo Stran 2-3 I Al nagradila šest mladih selskih pesnic Stran 3 Učenci 3. razreda TAK pripravili obširen razredni časopis Stran 4 Mladina evropskih narodnih skupnosti - MENS Celovec: evropska mladina gost koroških Slovencev Mens 95 - Prihodnje leto v začetku aprila (prav v velikem tednu) bo v Celovcu vsakoletni seminar MENS. Ta seminar bomo priredili koroški Slovenci. Priprave so se začele v poletju 1993. 1 edaj je bil prvi seminar, ki se je imeno-V;,l „Mladina k besedi”, in tedaj so tudi ožje orisali tematske kroge, katere želijo obravnavati na MENS-seminarju. Letos, tako kot tudi lani, pa so počitniški sodelavci PUAK (Politično upravne akademije) delali in izdelovali točen pro-§>'am in potek seminarja, ki bo trajal cel teden. Od 18. do 20. avgusta so priredili Seminar v Globasnici. K seminarju se je obralo več kot 10 zelo zainteresiranih ttuadincev iz vse južne Koroške. Na tem seminarju so tudi že ožje orisali tematske b'oge, ki jih mislijo obravnavati. Ti tematski krogi so: predstavitev koroških Slovencev, uradna otvoritev, razni izleti, itd.. Pri razpravi o načinu predstavitve koroških Slovencev so udeleženci izde-hli mnogo točk. Dokončna odločitev pa Se ni sprejeta. Na seminarju so tudi obra-vnavali delavnice, od katerih mora PUAK pripraviti štiri. Enega bo med dru-8irn pripravila tudi naša rojakinja Rezka Kanzian - svobodna odrska igralka v Gradcu. Veliko pozornost bo pri krožku Posvečala kreativnosti sodelujočih. Moderatorji seminarja Robert Sturm, Matija Kampuš in Alexander Mak pa so prevze-k Vsak po en tematski krožek. Vsem pripravljalcem želimo, da bi ta Seminar v naslednjem letu uspešno potekal in da bi se koroški Slovenci dobro Predstavili javnosti. 6. december ali dan sv. Miklavža je zopet pred vratmi. Prav ta dan obdarjenja in veselja pa je pogosto povezan tudi z grenkim priokusom — s parkljem, ki je spremljevalec sv. Miklavža. Otroci se ga bojijo, se zaprejo v sobo in komaj čakajo, da bo izginilo rožljanje verig. Zastavlja se vprašanje: ali je zastraševanje otrok s parklji dandanes še primerno? Več o parklju, Miklavžu in zastraševanju na straneh 2 in 3 Mladega NT. Igor Roblek Mladi NT petek, 2. december 1994 KOMENTAR Piše Igor Roblek Ali je SAK pomemben za mladino? Vsak teden po časopisih (po slovenskih kakor tudi po nemških) lahko beremo, kakšne uspehe oz. neuspehe žanjejo naši slovenski nogometaši. Tu prav posebej mislim na SAK, ki se ima za najbolj vidnega zastopnika koroških Slovencev na športnem področju. Osebno si postavljam vprašanje, ali je SAK važen oz. pomemben za koroško slovensko mladino. To pa zaradi tega, ker če pogledamo prvo moštvo, ki tekmuje v regionalni ligi sredina, vidimo, da je veliko igralcev, ki niso Slovenci in ki obvladajo samo nemščino in le nekaj besed v slovenščini. Ker pa vodstvo SAK zmeraj poudarja, da pripisuje mladinskemu oz. šolarskemu moštvu veliko pozornost, se mi to postopanje zdi malo čudno." Resnica je, da investira Slovenski atletski klub veliko denarja v ta moštva, toda za pivo oz. drugo moštvo, ki tekmuje v 2. razredu, si kupuje zmeraj nove igralce. Postavlja se mi vprašanje, ali odgovorni raje zaupajo tujim igralcem kakor svojim domačim. Kajti če bi imelo zaupanje v svoje mlade igralce, bi prav gotovo igralo več mladih v prvem ali tudi v drugem moštvu. Prepričan sem, da če bi mladi dobili večkrat možnost, bi jo prav gotovo dobro izrabili. Mladi igralci so pri SAK že dobili možnost, toda če so naredili kako hujšo napako, so lahko za štiri ali pet tekem pozabili prvo moštvo. Zato se moramo vprašati, kako je to, če se na eni strani identificirajo mladi s kakim klubom, po drugi strani pa ne vidijo veliko možnosti, da bi prišli v prvo moštvo, kar je nedvomno cilj vsakega mladega in dokaj perspektivnega nogometaša. Osebno se potem sprašujem, ali je potem takšen klub zame zanimiv ali ne. Mislim, da moramo kot koroški Slovenci biti ponosni in veseli, da imamo SAK. Njegovi uspehi nedvomno veliko pripomorejo k ugledu naše narodne skupnosti. Na drugi strani pa so vredni kritike odbor in odgovorni, ki ne pustijo igrati mladim talentom. Zavedam se tudi, da za tekmovanje v višjih ligah potrebuješ bolj kakovostne igralce, kakršnih ni med koroškimi Slovenci. Upam pa, da bo SAK vseeno našel pravo zlato sredino, in bodo dobili mladi slovenski nogometaši svoje možnosti. Mladi NT Iz dneva obclarovailjn veselja je nastal dan strahu Ali j (Zastraševanje otrok s parklj idandanes še primerno? Spet se z velikimi kol1 bliža sveti Miklavž. Vsak od nas nujno z dnevom sv. Miklavža povezuje tudi sopotnika Miklavža - parklja. V djih letih so postajali parklji vedno bolj agresivni in nevarni. e nekaj stoletij prinaša otrokom, pa tudi starejšim ljudem, sv. Miklavž vsako leto na 6. december majhna darila. Kakor pravi zgodba, je bil sv. Miklavž škof, ki je imel posebno srce za otroke. Rad jim je pomagal -j prav posebno pa je rad pomaga* revnim otrokom. Vsako leto K delil revnim otrokom majhna darila, katerih so se ti zelo veselili. Tako se je potem ta šega razvila naprej in prišla tudi v naše kraje. Družba je to šego poime novala po njem kot miklavževanje. Zmeraj pa spremljajo sv. Miklavža Jngeli in parklji. Ko sv. Miklavž otro-k°m pove, kakšni so bili v preteklem ktu (pridni ali pa tudi ne), se na svoj način oglaša parkelj. Tukaj se kar hitro lahko zgodi, da prestrašijo kake-otroka tako močno, da ima potem lahko skozi vse življenje psihične težave. Mislim, da bi morali odrasli in tudi starši imeti toliko pameti, da bi °troke ne strašili s parklji. Posebno neumno je, da parklji strašijo dojenčke in pa otroke izpod petih let. nas nihče ni zmožen, da bi prece- Dijakinja Trgovske akademije Eva Obreza. Mladi NT: Prosim te, da se našim bralcem na kratko predstaviš. F.va Obreza: Sem dijakinja 4. letnika Trgovske akademije v Celovcu. Ko sem prišla na avstrijsko Koroško, sem začela spoznavati novo kulturo in se z njo začela aktivno ukvarjati preko dijaške zveze. Z udejstvovanjem pri KDZ sem si pridobila nove izkušnje, podrobneje spoznala politično dogajanje na Koroškem in pridobila nove izkušnje z ljudmi. Sicer pa sem čisto navadno najstniško dekle, ki ima svoje dobre in tudi muhaste lastnosti. Kako si se sploh seznanila s KDZ? S Koroško dijaško zvezo sem se seznanila že v prvem letu šolanja tu v Celovcu. Takoj sem začela tudi v njej delovati, npr. ko sem še kot neizkušena strojepiska pisala za naš časopis; mo- Nova predsednica KDZ Eva Obreza: „Pri KDZ sem pridobila mnogßovih izkušnji“ Pred nedavnim je bil občni zbor Koroške dijaške zveze. Na tlvnosti in interesov mladih. tem občnem zboru je bila izvoljena kot nova predsednica vehk problem kdz je nedvom- iciii wLvviivni j ) i i • • i i l°’ da nima primernih pro- KDZ dijakinja TAK Eva Obreza. Novi predsednici, ki kot piep štorov. Kako misliš postopati v nja prihaja iz Slovenije, smo zastavili nekaj vprašanj. tei zadevi? -‘lvedam se, da so prostori za KDZ Z Evo Obveza se je pogovarjal Igor Roblek Jd'k problem, ker je s tem delovanje ^Z-ja omejeno. Vendar obstaja Koliko zasleduješ politicfl* j^nje, da obljubljene prostore v dogajanja med koroški«11' '2n)i prihodnosti vendarle dobimo. Slovenci in nasploh na K«1 N konkretno načrtujete v tem roškem? dolskem letu? Kakšen program ram povedati, da mi je to pri pouku in nasploh zelo koristilo. V prejšnjem letu pa sem prevzela funkcijo namestnice tajnika. Kaj te je privedlo k temu, da si se odločila, da nastopiš kot kandidatka na volitvah za predsednico KDZ? Raznolikost KDZ-ja omogoča vsem enake možnosti pri kandidiranju za predsednico. Vedno je od vsakega posameznika odvisno, kako vestno jemlje to svojo nalogo - in če se dovolj trudiš, ti potem zaupajo še kakšno odgovornejšo pozicijo. Misel o kandidaturi za mesto predsednice se mi je porodila pri iskanju primernih kandidatov. Ker so me pa drugi člani tudi spodbujali, sem se dokončno odločila, da nastopim pri volitvah. Politična dogajanja so na Kor0*’ ate? kem javnosti odprta, tako ^ pivo mislimo prirediti klavzuro, spremljanje dogodkov ni težko Jer se bomo pogovorili o opravlje-(tedniki, radio, seje...). J”)delu in ° dejavnostih v letošnjem 'Iškem letu (klavzura bo 7. in 8. de-'teitibra). Nekaj stvari pa že imamo °čno določenih, kot npr. 19. 12. 1994 n°gometni turnir v Mladinskem do-jb1, sodelovala bodo lahko tudi de-eta; 22. 12. 1994 bo predavanje g. ‘teolleja „O politični zgodovini ko-Slovencev“. Konec januarja i 95 pa bomo izdali svoj časopis, na-(jljevali z diskusijsko serijo „Na gr-nhdi” ter pripravljali film „Mladje“. Misliš, da ima KDZ kot mladinska organizacija prihodnost? „Upam, da bomo v bližnji prihodnosti vendarle dobili obljubljene prostore!“ EVA OBREZA Kaj boš najprej spremen«1 oz. naredila bolje? „ ---»--------v- - KDZ ima za sabo že nekaj kol'6" e.Veda bo KDZ tudi v prihodnje nitih sprememb, sedaj pa je pir stala organizacija mladine, kajti če bi trebno izpiliti še nekatere stva*"1 j* to že sedaj gledala črnogledo, bi Velik interes pa bo gotovo lež" 'E naše delovanje zaman, na dostojnem upoštevanju kre*1 Hvala za pogovor! nil, kaj se v kakem otroku sploh dogaja, ko zagleda parklja. Ra tudi nekateri odrasli se zelo bojijo parklja. Če pomislimo, kakšen „teater“ zganjajo parklji, se nam zaradi tega sploh ni treba čuditi. Jasno je: če prihiti parkelj, ki je po navadi kar precej velik, po ulici navzdol, se ga bo vsak normalen človek bal in bo pred njim hotel uiti. Psihološki dejavnik tako pri otrocih kakor tudi pri odraslih igra zelo veliko vlogo. Velik problem pri parkljih je pa po mnenju psihologov tudi ta, da človek, ko se obleče v drugo obleko oz. parkljev kostum, postane kot žival. Navadno si ti parklji mislijo, da jih nihče ne spozna in da lahko delajo, kar hočejo. Zamisel šege, da je parkelj zmeraj spremljevalec sv. Miklavža, je dobra, toda navadno mi iz te šege naredimo nekaj slabega. Zato bi bilo bolje, da bi jo opustili. Imam mnogo znancev, ki si v prvih dneh meseca decembra (zvečer) ne upa- jo iz hiše in stanovanj, ker se bojijo parkljev. V zadnjih desetletjih se je že večkrat zgodilo, da so parklji pri svojih pohodih tako brutalno pretepli ljudi, da so ti pri tem celo umrli. Mislim, da bi bilo bolje, če parklji ne bi s fizično silo nadlegovali ljudi, temveč opozarjali nase le z dostojnimi kriki oz. z rožljanjem verig in zvonov. Toda težko je to od parkljev pričakovati, saj se skrivajo pod maskami pogosto taki ljudje, ki uživajo nad pretepanjem svojih soljudi. Dejstvo, da ljudje pogostokrat spreminjajo dobre navade v slabe, je dandanes očitno nekaj navadnega. Prav zaradi tega se moramo proti temu še posebej upreti ter se truditi, da ostane smisel šege sv. Miklavža dobra ter se ne izkorišča za nepotrebne in nesramne napade ljudi za maskami. Dan sv. Miklavža naj bo dan obdarovanja in veselja, ne pa dan strahu. Igo«- Roblek mnenja * mnenja * mnenja O tem perečem vprašanju smo povprašali štiri otroke oz. mladince, kaj mislijo o parkljih in njihovem pomenu. Milena Olip: Mislim, da je prav, da parkelj zmeraj spremlja sv. Miklavža in potegne kakšnega porednega fanta za ušesa. Vendar ne smejo postati preveč nasilni. Osebno se ne bojim parkljev, ker vem, da za maskami tičijo domači fantje. Toda če bi parklja srečala v mestu, bi pred nijm že imela strah. Ivo Müller: Iskreno moram povedati, da se parkljev še nikoli nisem bal. Bal pa se jih nisem zato, ker sem po naravi zelo korajžen fant. Vem pa tudi, da so parklji po navadi samo preoblečeni vaški fantje, zaradi česar se jih seveda še manj bojim. Vera Mandl: Gotovo je prav, če parkelj spremlja sv. Miklavža, saj ima to simboličen pomen. Ko sem bila še mlajša, pa sem se parkljev zelo bala. Tedaj jih pa oče nikoli ni pustil v hišo. Nadja Kulmesch: Prepričana sem, da ni prav, če parkelj spremlja sv. Miklavža. Vsekakor se tudi letos sv. Miklavža že zelo veselim. Lani sem mu morala pred obdarjenjem nekaj zapeti in tudi moliti. Če me bo isto prosil letos, bom to z veseljem storila tudi tokrat. 3 PRIZNANJE______________ Al nagradila šest mladih selskih pesnic Lani je šest mladih Selank pri pouku slovenščine napisalo pesmico za natečaj, ki ga je razpisala AI (Amnesty international) o človekovih pravicah. Pred kratkim pa so izvedele, da bo ta njihova pesem objavljena v knjigi, ki jo bo založila založba Heyn. Prav za to priznanje bodo danes, 2. decembra 1994, mlade pesnice nagrajene v ORF - teatru v Celovcu. Človekove pravice do lastne narodnosti in jezika Kaj so moje pravice? Pravico do življenja mi je mama podarila, ker me je rodila, lahko bi me bila tudi ubila, kot je to že marsikatera storila. Pravico do lastne narodnosti mi je narod dal, ki je že marsikateri hud udarec prestal, a je zopet vstal. Pravico do jezika so mi dali vsi, ki so ga skozi stoletja ohranjali, tudi pod težkimi okoliščinami, ko ljudje ljudem so glave sekali, kar čuteči človek še živali težko stori. Pravice, ki jih po zaslugi drugih imam, mi dajejo dolžnost, da svoj jezik ljubim, drugega pa spoštovati znam. Napisale: Nataša Dovjak, Marija, Miriam, Mirja in Verena Olip, Martina Roblek 4 Mladi NT Učenci 3- A in 13 razreda TAK pripravili obširen razredni časopis Nad 100 strani zanimivosti „Šolarji so v okviru projekta obdelovali različne teme, katere bodo sedaj objavili v razrednem časopisu,“ pravi učiteljica slovenščine Tatjana Feinig, ki je hkrati tudi vzpodbudnica mladih urednikov. Teme, katere so si šolarji sami izbrali in obdelali (povpraševanja, ankete, spisni prispevki, ...), so nadvse različne in zanimive. Nastala sta dva razredna časopisa z nad 100 stranmi (3. A razred okoli 40 strani, 3. B. razred okoli 60 strani). Časopisa bosta izšla prihodnji teden - samo na šoli. Izbrali smo nekaj izvlečkov iz ustvarjalnega gradiva mladih urednikov. Kje je najbolj vljuden prodajalec? oktobra 1994 smo o Rudman, Andrej Ci-Stefan Uiegelnik) v u slovenščine izdelal: k_\_XVVZ V JUEj ISO IV <11 ti.VH V tl J Pregled (ene od številnih) ankete na naslednja vprašanja: 1. Ali imate znance, ki znajo oz. govorijo slovensko? 2. Ali (še) zr slovensko? 3. Če bi bili še mladi, ali bi se hoteli učiti slovensko? d. vbraUnjt : 1vprahtnjg 1 3. vtindinjc: slovenščine izdelali t „Kje je nabolj vlju-prodajalec?“ Hodili reagirali v racijah, kaj so rekli. >e pogovarjali stori sploh, kako stre-liii-jlH v trgovinah NE JA (moja i/Mrtra, aajjc poročena s koroškim ft ovene cm) NF, JA, mam ic nekaj besed rouenulskegt di*]d3A, moji predniki ao bili Slovenci JACmoi totod) etmtxi ao piii jiovg JA (moi »o$od) ni odgovoa __________Nt___________ NE.nočffn roati slovenska DA (moji rtarii) na Žalost ne NF.(5e nikd*< ni««m tp«80Wril slovenski; __________besede;_________ ___________besede)___________ NE (govorili 'hočem stuno __________nemiko)____________ : : ; . VpriL5injC : T SEV'EDA, izhajjLm izbije, kjer n c govorijo aioveniko. Oscboo bi rad govoril slovensko. VSEKAKOR NE («m nemSki Wižec) STE SORI, SAS NISEM ČfSlM Proda-začude-ala, dni-e glasno rekla: „V še nisem inega slo-vprašanje, tniigar- - &£SZ-'<*zg!!£3&#r W5»“3JIÄ.-}sgS« r<£ -«"ir ««*■ rs «ra: sr-: 'jszzg»*"*0” •sr: i«™ *> *• =Ai«i».;tžLo"t=". "U»e raoto« 1« wysJSl i še kar BBEsiS BrS-Bii X* .»'■ Do"£” m”«»- il ,*»«ys£L *5": sSSÄi-rÄt ^^laässsas; 'sžV •ažsssf» «t Utisasu—•" ?•&&+*«■•&; m «to« L'č.. vedno ne vem. midva, ki sva SPORT-ODBOJKA Prvi uspehi mladinske ekipe SK Dob Januarja 1994 je sklenil odbor odbojkarskega kluba v Dobu, da ustanovi mladinsko moštvo, ki naj bi bilo odskočna deska za povzdig v pivo moštvo. Tako je predsedstvo nagovorilo mladince iz okolice Pliberka, ki so takoj bili pripravljeni sodelovati pri tem moštvu. Po enem mesecu trdega treninga so prvič tekmovali. Dosegli so že prvi uspeh, namreč osvojitev naslova koroškega prvaka v skupini pod 15 let. Kmalu nato pa so na avstrijskem prvenstvu osvojili odlično osmo mesto. Sedaj trenirajo običajno trikrat na teden. Dominik Messner je dijak 7. razreda Slovenske gimnazije. Poleg odbojke še tudi igra v moštvu pod 16 pri SAK. Z njim se je pogovarjal A. Mandl. Mladi NT: Kaj je bil vaš prvi večji uspeh? Dominik Messner: Že v pivi sezoni našega tekmovanja (lani) smo dosegli naslov koroškega prvaka. Za nas to ni bil problem, ker na Koroškem ni bilo pravega nasprotnika za nas. Na avstrijskem prvenstvu, na katerem so tekmovale veliko bolj močne ekipe, smo postali 8.. Kljub temu je bil to za koroški klub lep uspeh. Člani vašega moštva pretežno prihajajo iz Pliberka. Kje in kolikokrat na teden imate trening? Člani prihajajo iz okolice Pliberka, tako da zaradi treningov nimamo večjih problemov. Vsi člani znajo slovensko, tako da se tudi med treningom zmeraj pogovarjamo v slovenščini. Treniramo 3-krat na teden v glavni šoli v Pliberku-Dobro bi bilo, da bi pliberško telovadnico malo povečali, ker je premajhna za odbojko. Tako bi tudi lahko prvo moštvo igralo na domačih tleh in ne v Št. Pavlu. Igraš tudi pri SAK. Če bi se moral odločiti za nogomet ali za odbojko, za kaj bi se odločil? st; ni- so Po je da on, bij! cel Pe Go To bo gotovo še problem, če se bom moral odločiti. Pri SAK igrani že 7 let in tako imam tudi posebni povezanost s tem klubom. Zdaj nimam še nobenih problemov, tako da se brez težav ukvarjam z obema športoma, čeprav imam tri- do štirikrat na teden treninge. Hvala za pogovor! Rož — Podjuna — Zilja Kotmara vas: Dvojezično odprtje otroškega vrtca Koroška Caritas upravlja otroški vrtec v Kotmari vasi, ki ga je v soboto °b številni udeležbi domačinov slovesno blagoslovil škof Kapellari. "Tam, kjer je škof, smo malo b!Ee nebesom,“ je rekel zastop-n'k deželnega glavarja Wutte, ki |e Pdšel iz zameglenega Celovca v sončno Kotmaro vas. In res je u9ledna vrsta gostov in vesela mn°žica domačinov spremenila 0clPrtje otroškega vrtca v slove-®en vaški praznik. Župnik Maks M'hor in župan Hugo Götzhaber s,a s ponosom predstavila najno-Veišj dosežek sodelovanja kot-mirške občine in Cerkve. Občina je dogradila vrtec v dobrem letu 'stal je 14 milijonov, od tega je “sžela prevzela 9,6) in upravo ZauPala ustanovi Caritas. Tako je n°siteljica vrtca župnija, nad-ZOrstvo opravlja kuratorij, sestavih iz enakega števila članov ZuPnijskega in občinskega sveta. ^°*mirški vrtec je že 50. otroški hec cerkvene organizacije na . 0roškem, je poudaril dr. Omelko 'n dodal: „Tudi dvojezičnost bo Ugotovljena, če bo dovolj prijav.“ Torej bodo morali slovenski °tmirčani sami skrbeti za to, da ho njihovi otroci slišali mate-'hčino tudi že v vrtcu, vrtec je posrečena sodobna 'avba, ki uresničuje pričakova-,a graditeljev, „da nudi otrokom °nce, zrak in svetlobo“, kot je I °vedal župan. Notranja oprema ,6 '2 neškodljivega materiala, do-a*na sončna kurjava zmanjšuje hsnaženje zraka. Trenutno skr-c')° štiri vzgojiteljice za 33 otrok v p6|odnevni in poldnevni skupini, hagoška voditeljica je Claudia hschegg, pomagajo ji Erika Spored so oblikovale tudi otroške skupine Sucher, Ursula Čimžar in Mathilde Hedenig, za red skrbi Gertraud Zwanger. V krajših govorih je bilo veliko slišati o smislu in pomenu otroških vrtcev. „Na Koroškem je trenutno 66% otrok oskrbljenih v „Tudi dvojezičnost bo zagotovljena, če bo dovolj prijav.“ Dr. VIKTOR OMELKO direktor koroške Caritas EL Žita ra vas Družabno srečanje pevcev Občinska odbornika Tomej Petek ter Karl Hren in odbornica l^arica Krasnig so povabili na srečanje na praznik sv. Cecilije šen-1'Pški in žitrajski cerkveni zbor, MoPZ „Trta“ in žitrajski moški zbor. Navzoč je bil tudi direktor ZSZ dipl. trg. J. Habernik s soprogo. Maša se je darovala za rajne odbornike. Župnik Ivan Antolič se posebno zahvalil za trud cerkvenih pevcev in za povezanost °beh far. Srečanje pevcev se je nadaljevalo v gostilni Skoff. Ob Točno obloženi mizi smo skupno prepevali in se zabavali. Občinski odbornik EL Tomej Petek je v svojem govoru poudaril, ba se ob prazniku zavetnice pevcev sv. Cecilije želijo skromno zahvaliti vsem pevcem in pevkam ter zborovodjem za njihov do-Prinos k bogatemu kulturnemu življenju naše občine. Cerkveni pevci in zborovodje se prisrčno zahvaljujemo za povabilo. Srečanje je bilo enkratno in upamo, da ni bilo zadnje. Kati Marketz vrtcih. Predvsem za zaposlene matere so vrtci nujno potrebni, so pa tudi koristni za vključevanje otrok v družbo in za socialno vzgojo,“ je rekla Karin Achatz, odgovorna v deželi za socialno skrbstvo. Škof Kapellari je vzel kar tri otroke s seboj h govorniškemu pultu, da bi ljudje lažje razumeli Jezusove besede: „Samo če boste taki, kakor ti otroci, boste zveličani.“ Spomnil je družbo, da naj skrbi za mladino, za naslednjo generacijo, ker „otroci so naša prihodnost". Pri blagoslovitvi je prosil Boga za pomoč pri delu z otroki, da bi vsa fara sodelovala pri vzgoji otrok za sožitje narodov in preobrazbo družbe. Za slovesni okvir so poskrbeli domači zbori v obeh jezikih: Sing-kreis, Wanderbuam, Gorjanci, cerkveni zbor in otroške skupine. Alojz Angerer MOŠČENICA: Praznik Frinč-njakove mame Te dni je praznovala Ana Schaunig, pd. Frinčnjakova mama z Moščenice pri Bilčovsu, v krogu svoje družine, sorodnikov in znancev svoj 80. življenjski jubilej. Frinčnjakova mama se je rodila kot kmečka hči Marnikove družine in je že v otroških letih zgubila svojo mamo. V času druge svetovne vojne so bili njeni bratje vpoklicani v vojsko in so dekleta morala zato pridno prijeti za delo. Kljub napornemu delu in vsakdanjim skrbem pa je posvečala svoj prosti čas kulturnemu delu pri domačem prosvetnem društvu „Bilka”, ki skoraj ni uprizorilo igre, pri kateri ne bi kot izvrstna igralka sodelovala tudi Ana Schaunig. Po vojni se je poročila na Frinčnjakovo kmetijo. Družini sta se rodila dva otroka, Folti in Ani. Življenje na Frinčnjakovi kmetiji je bilo za vse vedno povezano s trdim delom, in družina je zelo trpela zaradi rane smrti Frinčnja-kovega očeta. Kljub temu danes mama s svojima otrokoma zgledno opravlja dela na domači kmetiji. Vsakdanje težave, pravi Frinčnjakova mama, pa vse življenje premaguje z molitvijo. Ni nedelje, ko bi si ne vzela časa za sveto mašo. Seveda pa kot navdušena igralka številnih iger tudi danes ne zamudi nobene priložnosti, da obišče kulturne prireditve in igre. Sosedje in sorodniki pa še posebej cenijo domačnost in gostoljubnost Frinčnjakove družine. Te dni so se na Moščenici zglasili tudi zastopniki bilčovške Enotne liste in so narodno zavedni Frinčnjakovi mami izrekli najboljše želje ob okroglem življenjskem jubileju. Za 80. življenjski jubilej so prišli čestitat Frinčnjakovi mami tudi občinska odbornika EL Ingrid Zabtatnik in Matevž Miškut-nik ter Franci Krušic. 10 Kultura ROŽEK: Približevanje publike k umetnosti Galerija Šikoronja v Rožeku je že desetič pripravila večer približevanja ljudi k razstavljenim umetninam, tokrat ob razstavi „objektov iz kamna" celovškega umetnika Willija Bähra. Slovenska galeristka Marija Šikoronja v Rožeku si je že ustvarila ugledno ime v koroških umetniških krogih s kakovostnimi razstavami, ki močno odmevajo med številnimi obiskovalci. Dodatno skrbi za stik med umetnikom in publiko, predvsem za umetnostno vzgojo tistih, ki se zanimajo za razstavljene umetnine. V ta namen je uvedla kot dopolnilni program k vsaki razstavi poseben večer „Približevanja“, na katerem poskuša prof. Zorka Weiss navzoče uvesti v skrivnost umetnikovega ustvarjanja. Ob razstavi „objekti iz kamna“ celovškega umetnika Willija Bähra je razvila v petek, 25. novembra, celo filozofijo o kamnu. S posebnimi igrami (vsak je izbral svoj kamen, ki ga je moral z otipavanjem spet spoznati; vsi so sestavili sliko iz teh kamnov, itd.) je zbudila zavest, da ima vsak človek poseben odnos do kamna. S tem, da smo dajali naslove posameznim objektom, smo se trudili zajeti umetnikovo misel pri ustvarjanju in spoznati svobodo, ki jo daje umetnik vsakomur, ko da umetnine v javnost na ogled. Spremna prireditev k razstavi „objekti iz kamna“ bo še 2. decembra. Igral bo „Orig. Nachbarduo“, Peter Raab in Rolf Holub, Janko Messner bo bral aforizme. V sklopu niza Slovenska mesta - slovenske pokrajine je bil tokrat v Tinjah na vrsti Celovec: Janko Messner je bral črtico Job, ki opisuje usodo priseljenih Slovencev v Št. Rupertu ob zgodbi kmeta Krušeja in njegovega konja Joba. „Job, zadnji slovenski konj v Celovcu“ Tudi zato, ker je bil obisk že lani in letos pri prvem literarnem srečanju bolj skromen, je Horst Ogris tokrat ubral drugo pot. Filmska skupina KDZ je pod vodstvom Mihe Dolinška ujela v sliko in filmske posnetke sledove slovenskega življenja v Št. Rupertu in pokazala sadove uspešnega dela v obliki razstave in izvrstnega videoklipa. Seveda so se mladi gimnazijci ukvarjali tudi z literarno predlogo („ko je bila Rosentalerstrasse še Lajbaherca in so se Na Blačah konji še srečavali s tovornjaki“). Fotografije in video so bili prijetno dopolnilo k boljšemu razumevanju črtice, pa še sami mladi so prišli na literarno srečanje z avtorjem in so lahko sproščeno kramljali z njim. Le malokdo še ve, da so bilav celovška predmestja Št. Rupert, V PREMISLEK Vsi, ki se trudimo za ohranjanje slovenstva na Koroškem, poznamo take in drugačne vzroke oziroma izgovore. Večinoma pa smo prepričani, da smo lahko optimistični: mladi bodo nesti slovenstvo na Koroškem tudi v skupno Evropo. Da bi literarni večeri še bolj okrepili ljubezen do materinega jezika, predlagamo organizirano sodelovanje določenih skupin že v pripravi in na literarnem večeru z avtorjem. Kaj, če bi na primer že ob naslednjem srečanju z znanim in tudi na Koroškem priljubljenim pisateljem Dragom Jančarjem razpravljal literarni krožek Slovenske gimnazije o romanu Severni sij in tako pripravit živo srečanje z avtorjem v Tinjah 17. januarja 1995? Ne sme biti tako, kot je neka udeleženka v Tinjah rekla: „... naša profesorica pa ni taka!" Mogoče bi pri kakšnem naslednjem srečanju sodelovali člani DSPPP (Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov), se poglobili v predlagano literarno delo in se udeležili srečanja z avtorjem? Dejstvo je, da vpliva dobra literatura tudi na pogovorni jezik, višja raven pogovornega jezika pa je rodovitna gruda za mlade litera- Št. Martin in Št. Petef pretežno slovenske četrti. Predvsem v Št. RU; pertu so se naselili slovenski priseljenci iz južne Koroške: služinčad in obrtniki, k so rinili v mesto „s trebuhom za kruhom“. Od plebiscita naprej pa je močna germanizacija zredčila slovenske vrste. Danes iščejo izgubljeni bosanski zdomci zavetišče na robu koroške prestolnice Horst Ogris in Janko Messner sta se ob izredno lepem jeziku v črtici Job pogovarjala 0 usodi slovenščine v današnjem javnem življenju v Celovcu (malo prisotna, deloma še zapostavljena in zasramovana) in o zanimanju današnje mladine zz pogovorni slovenski jezik. Ugotavljali smo, da mladi cenijo materni jezik kljub slabim izkušnjam v šoli, če ... ! Alojz Angeret NA POVABILO MERZ „PODJUNA-PLIBERK“: Nepozaben gledališki večer Preteklo soboto je MePZ „Podjuna-Pliberk“ vabil vse prijatelje odrske dejavnosti na veseloigro. Nastopili so igralci in igralke prosvetnega društva „Simon Gregorčič" iz Velike Nedelje (Slovenija), predstavili pa so se z „Zadrego za zadrego“. Dve uri so skrbeli za zabavo in smeh; navdušenje okoli 200 obiskovalcev v avli glavne šole Pliberk je bilo nepopisno. Igra je bila napisana v prleškem narečju. Š tem so izvrstni igralci in igralke društva vzbudili pri obiskovalcih posebno zanimanje. Prosvetno društvo „Simon Gregorčič“ je praznovalo lani stoto obletnico delovanja. S svojimi predstavami želi, da se človek duhovno bogati, nasmeji ali tudi razjoče, če je to potrebno. MePZ „Podjuna-Pliberk“ in člani prosvetnega društva „Simon Gregorčič“ so v znak prijateljstva posadili lipo, ki od pretekle sobote naprej krasi zemljišče med domačo posojilnico in zadrugo. Lipa pa naj bi bila tudi znak prijateljstva in sodelovanja med obema društvoma, kajti po besedah predsednika dramske skupine „meja ni zapreka za dobre ljudi“. i i F C c H E 4 J F K Igralska skupina iz Velike Nedelje Daniel Košutnik Kultura / Oglasa 11 Bernard Sadovnik prevzel SKD „Globasnica“ Občni zbor globaškega kulturnega društva je prejšnjo nedeljo izvolil novo vodstvo, obisk je bil zelo dober, zbor pa je sprejel tudi vrsto novih častnih članov. Posebej razveseljiva je bila visoka udeležba mladine. Sploh je treba poudariti, da znajo v Globasnici načrtno in složno reševati generacijsko vprašanje: starejši člani so deležni potrebne pozornosti mladine, ta pa se zelo prizadevno in v visokem številu vključuje v društveno delovanje. Na to je lahko opozoril tudi dosedanji predsednik Luka Hudi. Kot višek pretekle delovne dobe je označil ustanovitev otroškega zbora „Živ-žav", ki ga vodi Travdi Lipusch. Seveda pa je treba tudi Poudariti uspehe mešanega zbora, ki je lani — skupno s privlačno folklorno skupino (vodita jo Sabina Sadjak in Radovan Markitz) — gostoval v ZDA in Kanadi. Pod vodstvom mag. Stanka Polzerja se je bistveno pomladil, predvsem pa je dosegel novo kvaliteto in dosežke. Skrb za jezik. Pa še nekaj. Globašani ne posvečajo skrbi samo delu z mladino, zavedajo se prav tako dejstva, da je znanje slovenščine precej nerazvito ali pa ga sploh ni. Zato želijo poživiti lastno odrsko dejavnost in spodbujati ljudi, da bi se v večji meri posluževali društvene knjižnice. Občni zbor je izvolil tudi nove Zamenjava vodstva pri SKD „Globasnica“: Luka Hudi (levo) in njegov naslednik Bernard Sadovnik. častne člane. To so domačini, ki so po 2. svetovni vojni bistveno prispevali k obnovitvi globaške kulturne dejavnosti in zgradili temelje, na katerih lahko mladina nadaljuje svoje delo. Janez Pet-jak, Alojz Gregorič st., Albert Smrečnik, Fric Hrast, Raimund G reiner, Janez Lesjak in podžupan Janez Hudi — brez njih bi se danes v Globasnici le težko mogli ponašati z enim najbolj uspešnih slovenskih društev na Koroškem. Za častnega člana so izvolili tudi državnega sekretarja dr. Petra Venclja. Organizacijska duša društvenega delovanja pa je vsekakor Bernard Sadovnik. Velike zasluge gredo prav tako dosedanjemu predsedniku Luki Hudlu, ki je v nedeljo predal vodstvo Bernardu Sadovniku. Novi predsednik se je svojemu predhodniku posebej zahvalil za požrtvovalno delo. Kot podpredsednik pa bo Luka Hudi naprej sodeloval in pomagal uresničevati društvene cilje. Občni zbor je pozdravila tudi vrsta uglednih gostov — dr. Peter Vencelj, Ivo Bizjak, Dl Jože Jeraj, dv. sv. dr. Pavle Apovnik, dr. Hubert Frasnelli in Nužej Tolmajer. Janko Kulmesch PISMO BRALCA Dragi gospod Lojze Wieser in sodelavci! Od vsega začetka z zanimanjem spremljamo Vaše uspešno založniško delo. Predvsem občudujemo idealistično zamisel, ki prinaša piscem majhnih narodov možnost, da se s svojimi liberalnimi idejami predstavljajo širši javnosti. Ogorčeni smo bili že, ko smo prvič slišali o grožnjah Vaši založbi oz. Vaši osebi. Prepričani smo bili, da je med nami Avstrijci, ki se štejemo k bolj razgledanim in zelo demokratičnim Evropejcem, duh neonacizma že zatrt. Dejstva žal kažejo drugače. Ni želeti, da bi se žerjavica netolerantnosti razplamtela v smrtonosni ogenj. Upamo, da bo avstrijska eksekutiva končno spoznala resnost položaja in primerno ukrepala. Vam in Vašim sodelavcem želimo vztrajnosti, da ne boste klonili ustrahujočim grožnjam. V pričakovanju nadaljnjih publikacij. Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (SŠŠK) Darovi za tiskovni sklad: Marija Riegelnik, Obirsko 20,—; Lorene Novak, Obirsko 50,—; Rudi Mak, Obirsko 80,— ; Karoline Cuderman, Obirsko 50,— ; Angela Cuderman, Obirsko 200,— ; Šimej Durnik, Obirsko 20,— ; Helena Schwegel, Lobnik 80,—; Franc Feinig, Dunaj 80,—; gostilna Smrtnik, Korte 50,— ; Franc Dolinšek, Bela 30,— ; dr. Lojze Popitsch, Gradec 80,— ; Jožefa Trobej, Škocijan 50,—; Barbara Schatz, Šteben 50,—; Angela Mak, Sele-Zg. Kot 50,—; Franc Marolt, Grabalja vas 50,—; Jože Fe ra, Grabalja vas 50,— ; Janez Kuchling, Štriholče 60,— ; Milan Rutar, Dobrla vas 80,— ; Adela Gril, Blaznica 100,—; Andrej Apovnik, Mokrije 20,— ; Sofija Sturm, Mokrije 50,—. Prisrčen Bog lonaj! BOŽIČNA DARILA, KI IMAJO TRAJNO VREDNOST! UHREN — JUWELEN Erich Letsch n ig 10.-Oktober-Platz 5, 9150 Bleiburg/Pliberk Tel.: 0 42 35 / 26 10, Faks: 0 42 35 / 33 84 Gostišče - Restavracija J U E N N A Alois Gregorič PRISRČNO VAS VABIMO NA DNEVE LOVSKIH SPECIALITET DO 8. JANUARJA 1995 Pripravili smo Vam različna jedila z mesom divjačine iz naših krajev. Gostišče je odprto vsak četrtek, petek, soboto, nedeljo in ob praznikih (od 25. 12. 1994do 8. 1. 1995 odprto vsak dan). Vašega obiska se veseli DRUŽINA Gregorič jte> Radio / TV / Prireditve T A T E D E N V R A D I U PETEK, 2. dec. Kulturna obzorja. SOBOTA, 3. dec. Od pesmi do pesmi — od srca do srca. NEDELJA, 4. dec. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (Marija Perne). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. Imes^ussmsisaii*' PONED., 5. dec. Koroški program o kulturni krajini: Ob primeru dejavnosti v Selah. TOREK, 6. dec. Partnerski magazin. SREDA, 7. dec. Društva se predstavljajo. Večerna 21.05-22.00 Kako poslušati glasbo? — Osrednji koncert SPZ. ČETRTEK, 8. dec. 06.30-07.00 Praznična (P. Zunder). 18.10-18.30 „Ti spev si moj" — Marijine pesmi. Celovec „PLANINE V SLIKI" Kot vsako leto, tudi letos vabimo vse planince-fotografe k sodelovanju. Slike s planinskimi motivi naj bi imele velikost 30 x 21 cm. Vsak udeleženec lahko odda 3 slike. Vsaki sliki je treba dati geslo; slike pošljite do 31. 12. 1994 na: Slovensko planinsko društvo, Tarvi-serstr. 16, 9020 Celovec. Razstava slik bo sredi januarja pri Joklnu. Čakajo vas lepe nagrade. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktoberstrasse. 25/111. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fe ra (fotograf). Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/III. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22. Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.; zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT. DOBER DAN p KOROŠKA Nedelja, 4. dec., ob 13.00 v TV 2 — Poned., 5. dec., ob 17.20 v TV SLO 1 — predvidena vsebina: • Dve leti generalnega konzulata Republike Slovenije v Celovcu • Pomoč kmetom-gozdarjem v Dobrovi • Novourejeni vrtec v Kotmari vasi je samo enojezičen • Miklavž prihaja • Božično drevo Slovenskega prosvetnega društva „Bilka" v Bilčovsu za Slovensko gimnazijo • Adventno srečanje katoliških žena UMETNOST V ADVENTU — Razstava koroških umetnikov Udeleženci: Marjeta Angerer, Helmut Fian, Ulli Plieschnig, Arno Po-potnig, Bernd Svetnik, Simon Verat-schnig, Ines Zimmer Kraj: pri celovški stolnici, Lidmanns-kygasse 10/1 Vernisaža: v petek, 9. dec., ob 19.30 Odprto: v soboto, 10. 12., od 16. do 18. ure; v nedeljo, 11. 12., od 10. do 13. ure; v soboto, 17. 12., od 17. do 20. ure Radiše PLESNI TEČAJ ZA NAPREDUJOČE Čas: v nedeljo, 4. dec., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Vodi: dipl. plesni učitelj G reg e j Krištof Prijave sprejema do 2. dec. 1994 Andrej Lampichler, tel.: 740156 Prireditelj: SPD „Radiše" MIKLAVŽEVANJE PO DOMOVIH Čas: v ponedeljek, 5. dec., med 16. in 20. uro Družine, ki želijo Miklavžev obisk, naj to čimprej javijo Andreju Lampichler-ju, tel.: 740156 Prireditelj: SPD „Radiše" DRUŽABNI VEČER s počastitvijo društvenih članov, ki praznujejo v tem letu okrogle jubileje Čas: v soboto, 10. dec., ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Ta večer bomo preživeli ob prijetni družabnosti s petjem in ogledom dia-slik o društveni dejavnosti. Prireditelj: SRD „Radiše" Žvabek KONCERT DUHOVNIH IN ADVENTNIH PESMI Čas: v petek, 2. 12., ob 19. uri Kraj: v farni cerkvi v Žvabeku Prireditelj: KPD „Drava", Žvabek Šmihel OSNOVNI TEČAJ ZA ODRSKO RAZSVETLJAVO Vodi: Niko Krištof Čas: v soboto, 3. 12., ob 13. uri Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: KPD Šmihel ADVENTNO PETJE Čas: v nedeljo, 11. 12., ob 14.30 Kraj: v farni cerkvi v Šmihelu Nastopajo: MePZ „Gorotan" iz Šmihela, Otroški zbor „Živ-žav" iz Globasnice, Moški zbor „Valentin Polanšek" iz Obirske, Instrumentalna skupina Hilde Petrič-Logar Prireditelj: KPD Šmihel Ziljska Bistrica Premiera igre: „NA ZELJNEM LISTU“ (Philip Tatsh) Igra: lutkovna skupina „Zilja" iz Bistrice na Zilji Čas: 4. dec., ob 18. uri Kraj: v Kulturnem domu na Ziljski Bistrici Bilčovs Igra: „SLUGA DVEH GOSPODOV" (Carlo Goldoni) Čas: v nedeljo, 4. decembra, ob 14.30 Kraj: pri Miklavžu v Bilčovsu Gostuje: mladinska gledališka skupina SPD „Gorjanci“ iz Kotmare vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Bilka" Bilčovs Vogrče Premiera igre: „ČIREN ČAJ IN JUHA KOKOS PO KOS KVAK KVAK" (Feri Lainšček) Čas: v soboto, 3. dec., ob 19.30 Kraj: pri Florijanu v Vogrčah Nastopa: Gledališka skupina iz Vogrč Borovlje MIKLAVŽEVANJE ZA OTROKE Čas: v nedeljo, 4. dec., ob 16. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Prireditelj: SPD „ Borovlje" PRAZNOVANJE 20. OBLETNICE ANSAMBLA „DRAVA" Čas: v soboto, 10. dec., ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev nove kasete in CD-plošče! Prireditelj: SPD „Drava" Železna Kapla REDNI OBČNI ZBOR Zadruge-market Železna Kapla Čas: v petek, 2. dec., ob 19. uri Kraj: v zgornji sobi Zadruge Posojilnica-Bank Železna Kapla, reg. z. z o. j. vabi na REDNI OBČNI ZBOR Čas: v torek, 13. dec., ob 19. uri Kraj: v hotelu Obir v Železni Kapli Št. Jakob v Rožu Otroška predstava: „PEPELKA“ (J. W. Grimm) Pravljica v dveh dejanjih Čas: v soboto, 3. dec., ob 15. uri Kraj: v farnem domu v Št. Jakobu v Rožu Gostuje: Dramska skupina „Julke Dolžan" iz Breznice pri Žirovnici Prireditelj: SPD „ Rož" v Št. Jakobu v Rožu REDNI OBČNI ZBOR Društva upokojencev Št. Jakob v Rožu Čas: v nedeljo, 18. dec., ob 14. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu Po občnem zboru bo božičnica in predstavitev knjige Jako smo živeli, II. del“ Št. Primož OLJKA — kantata za soliste, zbor in orkester (Hugolin Satt-ner) ob 150-letnici rojstva Simona Gregorčiča Čas: v nedeljo, 11. dec., ob 14.30 Kraj: v farni cerkvi v Št. Primožu Sodelujejo: MePZ F. B. Sedej iz Števerjana, MePZ Hrast iz Doberdoba, MePZ Podgora in pevci Štandrež, Rupa Peč, Mirko Filej, Alenka in Lojze Bratuž, Mladinski simfonični orkester Dirigent: Hilarij Lavrenčič Tinje V torek, 6. dec., ob 19.30 PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE BOJANA PISKA Sončni gong - Celovška Mohorjeva 1994 Soprireditelj: Založba celovške Mohorjeve_______________________ v torek, 6. dec., ob 20. uri ODPRTJE RAZSTAVE VINKA TUŠKA: slike, kipi ambienti v sredo, 7. dec., ob 19.30 „SEKTE“ — POT K MOČI? Predavatelj: dr. Joško Till, Celovec v sredo, 7. dec., ob 14.30 Dia-predavanje: PREKO PRELA- ZOV IN PREDOROV V ŠVICI Predavatelj: dir. Mirko Srienc, Gra-balja vas ROMARSKA IN IZOBRAŽEVALNA POTOVANJA 1995 od sobote, 18. februarja 1995, do sobote, 25. januarja 1995 ROMARSKI POLET V IZRAEL_______ od nedelje, 19. februarja 1995, do ponedeljka, 27. februarja 1995 IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE V SIRIJO — Od apostolov do kalifov Dobrla vas SREČANJE V ADVENTU Čas: v nedeljo, 4. decembra, ob 11. uri Kraj: Rutar-Lido v Dobrli vasi Sodeluje: Pevska skupina Slovenskega prosvetnega društva „Danica“ iz Št. Primoža Vabi: Društvo upokojencev Podjuna 13 Prireditve Smrt trgovskega potnika (Arthur Miller) Čas: v četrtek, 8. decembra 1994, ob 14.30 Kraj: mestno gledališče v Celovcu Režija: Žarko Petan Nastopa: Mestno gledališče Ljubljansko Prireditelj: Krščanska kulturna zveza POLITIČNO UPRAVNA AKADEMIJA in ENOTNA LISTA vabita na strokovno šolanje o vprašanjih občinskega proračuna DENAR IN POLITIKA za občinske odbornike in odbornice Enotne liste in vse tiste, ki so zainteresirani za komunal-nopolitična vprašanja. TERMIN (I. del): Čas: v petek, 2. 12., od 17. do 21. ure Kraj: v gostilni Hudl-Štekl v Globasnici (za Podjuno) Čas: v soboto, 3. 12., od 14. do 18. ure Kraj; v gostilni Dobernik, Reka pri St. Jakobu v Rožu (za Rož in Ziljo) TERMIN (II. del): Čas: v petek, 9. 12., od 17. do 21. ure Kraj: v gostilni Hudl-Štekl v Globasnici (za Podjuno) Čas: v soboto, 10. 12., od 14. do 18. ure Kraj: v gostilni Dobernik, Reka pri St. Jakobu v Rožu (za Rož in Ziljo) SKUPNO — MITEINANDER — INSIEME Višja šola za gospodarske poklice in enoletna Gospodinjska šola v Zavodu šolskih sester v Št. Petru pri Št. Jakobu vabita na DAN ODPRTIH VRAT v petek, 2. decembra 1994. Ogled šolskih prostorov in informacije od 8. do 12. ure OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV DAN STARŠEV v soboto, 3. decembra 1994 Ob 8.30 se bo pričel občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Ugotovitev sklepčnosti. 3. Poročilo predsednice Združenja staršev. 4. Poročilo ravnatelja šole. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo preglednikov računov. 7. Razprava in razrešnica staremu odboru. 8. Volitev novega odbora. 9. Razno. Od 9.30 do 12. ure se bodo starši lahko pomenili z učitelji o šolskem uspehu svojih otrok. Intenzivni seminar za dvojezične učiteljice ____ in učitelje Institut za šolsko pedagogiko in socialno pedagogiko celovške univerze prireja seminar na temo dvojezična vzgoja in dvojezično alfabeti-ZIRANJE Referentka: dr. Monika Nehr, univerza Berlin Sledeči termini: 9- 1. 1995: od 14. do 18. ure 10. 1. 1995: od 14. do 18. ure 11. 1. 1994: od 14. do 18. ure 12. 1. 1994; od 14. do 18. ure 13. 1. 1994: od 14. do 18. ure 14. 1. 1994: od 9. do 18. ure 15. 1. 1994: od 9. do 18. ure Kraj: Fernstudieninstitut (IFF) Sterneckstraße 15, Celovec; avla Svojo udeležbo javite najkasneje do 5. 1. 1995 na sledeči naslov: Dr. Vladimir Wakounig, Institut für Schulpädagogik und Sozialpädagogik, Universität Klagen-furt-Celovec, A-9020 Tel.: 0463/2700-558 ali faks: 0463/2700-562. Kotmara vas Redni občni zbor Slovenskega prosvetnega društva „Gorjanci" v Kotmari vasi Das: v soboto, 3. decembra, ob 19.30 kraj: v društveni sobi stare ljudske šole Slovenji Plajberk MIKLAVŽEVANJE Čas: v nedeljo, 4. dec., ob 13.30 Kraj: v gostilni „Folta" v Slovenjem Plajberku Št. Primož Gledališka predstava Branislava Nušiča „MISTER DOLAR“ Gostuje: Kulturno-umetniško društvo „Zarja" iz Trnovlja pri Celju Čas: v soboto, 3. dec. ob 19.30 Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu Prireditelja: Slovenska prosvetna zveza in SPD „Danica" v Št. Primožu Velikovec SLAVNOSTNA PRIREDITEV ob 20-letnici Prosvetnega društva „LIPA“ Čas: v nedeljo, 11. dec., ob 14.30 Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu Rožek KONCERT — „Viel Blech um Nichts“ Igrata: Peter Raab in Rolf Holub (Orig. Nachbar-Duo) Čas: v petek, 2. dec., ob 19. uri Kraj: Galerija Šikoronja, Rožek Sele MIKLAVŽEVANJE Čas: v nedeljo, 4. dec., ob 14.30 Kraj: v farnem domu v Selah Na sporedu: — igra „Štirje fantje muzikantje": — otroci ljudske šole (petje, deklamacije); — Glasbena šola. Nato obisk sv. Miklavža in obdarovanje. Ob tej priložnosti bodo razstavljene otroške knjige in kasete, ki jih lahko kupite in tudi naročite za božična darila. Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo „Planina" v Selah Predstavitev knjige dr. Marije Makarovič: „SELE IN SELANI“ Čas: v petek, 16. dec., ob 20. uri Kraj: v farnem domu v Selah Na prireditev vabijo: Krščanska kulturna zveza, KPD „Planina", PD Sele, SPD „Herman Velik", občina Sele in fara Sele Predstavitev kasete MePZ Sele — „TU V PLANINAH SMO DOMA“ Čas: v četrtek, 8. dec., ob 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Bistrica pri Šmihelu BOŽIČNA RAZSTAVA KERAMIČNIH OBJEKTOV IN BATIK SLIK Čas: v petek, 2. dec., ob 19. uri Kraj: Werkhof, Bistrica pri Šmihelu Razstavljajo: Nežika Novak, Anna Magnet, Alfred Potočnik, Anna Seifert, Siegfried Sempo Razstava je odprta do 24. decembra, od petka do nedelje. Celovec OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV na Slovenski gimnaziji Čas: v petek, 2. dec., ob 19.30 Kraj: v risalnici Slovenske gimnazije Globasnica MIKLAVŽEVANJE Čas: v nedeljo, 4. dec., ob 14.30 Kraj: pri Šoštarju v Globasnici Prireditelj: SKD v Globasnici Otroci in starši, prisrčno vabljeni! Št. Janž v Rožu Premiera komedije: „LUPMACIJ VAGABUND“ (J. Nestroy) Čas: v soboto, 10. dec., ob 20. uri Kraj: v prenovljenih podstrešnih prostorih stare šole v Št. Janžu v Rožu Komedijo so_ pripravili igralke in igralci SPD „Št. Janž". Ponovitev bo v nedeljo, 11. dec., ob 15. uri v istih prostorih. OGLAS Zadruga-market Št. Jakob v Rožu razpisuje delovno mesto POSLOVODJE Pogoji: večletna trgovska praksa, znanje obeh deželnih jezikov, izkušnje v računovodstvu in obvladanje računalnika Prijave pismeno na: Zadruga-market Št. Jakob v Rožu 9184 Št. Jakob v R. 87 Telefon: 04253/2211 14 Sport v Kratke . športne vesti NOGOMETNI TENIS Kert in Kert v Švico Po povprečno uspešnem svetovnem prvenstvu konec oktobra v slovaških Košicah je avstrijska ekipa nogometnega tenisa že začela s pripravami na evropsko prvenstvo poleti naslednjega leta (po odpovedi Grčije se potegujeta Švica in Madžarska). Naslednji pomembni termin v načrtu priprav je turnir za trojice (tripple) v švicarskem Freiburgu 18. decembra, ko naj bi avstrijski igralci zbrali še nekaj dodatnih izkušenj za internacionalne uspehe. Avstrijsko moštvo bosta okrepila tudi brata Dominik in Adrian Kert. ŠAH/KOROŠKO PRVENSTVO Zmagi drugih ekip SŠZ in SŠK „Obir“ V 4. razredu B in C imata drugi ekipi SŠZ II iz Celovca in SŠK „Obir“ iz Železne Kaple dobre možnosti za osvojitev naslova. Šahisti SŠZ II so v dvoboju z doslej drugouvrščeno Admiro iz Beljaka slavili visoko zmago - 4:1, z enakim rezultatom pa so „Obirčani“ premagali Velikovec II. Za SŠZ II so točkovali Rupert Reichmann, Ivko Ferm in Robert Hedenik (po 1), Ivan Lukan in An-tonija_Einspieler pa sta remizirala. Za SŠK „Obir“ pa so zmagali ravnatelj Sto Bier, Topar, Soukop in Oj ste r. Kapelčani „prezimijo“ na 1. mestu, SŠZ II pa na 2. mestu. Prvenstvo se nadaljuje konec januarja prihodnjega leta. NAMIZNI TENIS Sele - prvi nastop mladinskega moštva Pred nedavnim je DSG Sele ustanovilo mladinsko moštvo tudi za namizni tenis. Pod vodstvom sekcijs-kega vodje Mirka Oražeja trenirajo Trenira mladinci enkrat te- FfQfQQQcij densko. V soboto, Mirko Oraže. 11 ■ Pa 50 prvič tekmovali - na deželnem prvenstvu v namiznem tenisu. Prvi nastop mlade selske ekipe je bil dokaj razveseljiv, saj so se presenetljivo dobro odrezali. Najboljši rezultat je dosegla Mirja Oraže, ki je v šolarski skupini zasedla odlično 2. mesto. Rezultati: Šolarke: 2. Mirja Oraže, 4. Simone Wassner, 6. Veronika Roblek; Šolarji: 4. Konrad Pschenitschnig, 5. Marko Oraže in Peter Oraže, 6. Peter Oraže; SAK v znamenju reorganizacije Možni vstop v II. ligo in nov intenzivni način dela z naraščajem v centrih zahtevajo nov način dela v klubu. Zaradi tega bodo člani SAK danes, v petek, sklepali o reorganizaciji kluba. Po starem sistemu, ko vodijo klub predsednik, tajnik in blagajnik, v II. ligi ni več kruha. To vedo tudi pri SAK, ki se želi na tem občnem zboru organizatorično prilagoditi potrebam klubom II. lige. Novo ogranizacijsko strukturo pa zahtevajo tudi centri za naraščaj. V vseh treh centrih so se tvorili že posamezni odbori, ki so v strukturi podobni doslejšnim odborom SAK. Po novi organizacijski strukturi naj bi bilo delo pri SAK natančno deljeno po področjih, podobno kot v dobro strukturiranih podjetjih. V klubsko delo naj bi bilo v celoti, od naraščaja do administracije, vključenih nad 70 aktivnih funkcionarjev, kar pomeni nedvomno bistveno spremembo klubskega dela. SAK ima danes skoraj 200 nogometašev in malo manj kot 1000 članov. V času 25 let je zrasel klub v vidnega reprezentanta slovenske narodne skupnosti, ki s ponosm sledi njegovim uspehom. „To delo bo potrebno nadaljevati in poglabljati,“ pravi doslejšnji predsednik dr. Roland Grilc, ki je pripravljen tudi za nadaljnjo delovno dobo prevzeti vodstvo, če ga bodo člani potrdili. Akcija luč za SAK. Na občnem zboru bodo prvič na prodajo sveče, s katerimi želi SAK financirati del svojih kabin v Grabštanju. Preteklo soboto so „aktivisti“ pričeli pod vodstvom trenerja dr. Ramšaka z delom. Za lopato in kladivo niso prijeli samo navijači in igralci, ampak tudi predsednik in tajnik. Za to soboto trener poziva vse člane in prijatelje, ki so kdajkoli zidali ali pri tem pomagali, naj pridejo v Grabštanj in pomagajo. SAK vabi na redni občni zbor Čas: v petek, 2. 12. 1994, ob 18.30 Kraj: v Mladinskem domu v Celovcu Vsi člani prisrčno vabljeni! Naraščaj SAK v Spitalu uspešen V Spittalu so preteklo nedeljo igrali finalne tekme za naslov zgornjekoroške-ga prvaka v dvorani. Skoraj bi ekipi SAK U 12 iz Pliberka (trener Silvo Kumer) uspelo odnesti 1. mesto. Tesno so namreč podlegli Spittalu I 2:1, uro navrh pa so isto ekipo pred 500 gledalci premagali v prijateljski tekmi 6:0. Tako je U 12 dobila srebrno kolajno. Bronasto pa so v svoji skupini osvojili igralci pod 10 let iz Pliberka. Uvrstitve: U 12:1. Spittal I, 2. SAK, 3. Spittal II, 4. Wie-tersdorf; U 10: 1. Spittal 1, 2. ASK, 3. SAK, 4. Vetrinj; z; st kj sr sc nt oc m Gorsko kolo za dobljanske navijače Na tekmi proti Transveru I (v četrtek, 8. decembra) bo med navijači izžrebano gorsko kolo. Vsi navijači, ki so v zadnjem času obiskovali prvenstvene tekme Dobljanov, imajo priložnost, da v četrtek, 8. decembra, ob 14. uri (v dvorani v Št. Pavlu) zmagajo gorsko kolo. Odgovorni se želijo s to in s podobnimi akcijami zahvaliti zvestim navijačem ter jim poleg zanimivih tekem dati še dodatne „cukrčke“. Športno je moštvo trenerja Goloba pretekli teden malenkostno počivalo, saj so bile odpovedane skorajda vse tekme v zvezni ligi (ker je tekmovala avstrijska reprezentanca proti Makedoniji). V soboto, 3. decembra, tekmujejo Dobljani na tujem proti Transveru II, kjer sta upoštevanja vredni le dve točki. Bolj pomembna in bistveno težja bo tekma proti Transveru I (8. decembra). Trener Golob: „Če na tej tekmi podležemo, so naše možnosti za kvalifikacijo (za evropski pokal - 2. mesto) že zelo zelo majhne!“ Toda Golob je optimističen, saj je njegova ekipa na prvi tekmi proti Transveru I (na tujem) zmagala s 3:1 ter odigrala eno najboljših tekem v letošnji sezoni. Poleg tega so vsi igralci zdravi ter dobro razpoloženi. Nov škandal se obeta na prihodnjem derbiju proti Hypu (v soboto, 10. decembra), ko pričakujejo Celovčani 500 gledalcev. Huber (odgovoren in trener Hypa) želi namreč izkoristiti visoko število gledalcev ter za odbojkarske razmere neprimerno visoko povišati vstopnino. Dobljani pa so prav to tekmo izbrali za dobrodelno akcijo, kajti s prostovoljnimi prispevki navijačev želijo pomagati neki ženi z desetimi otroki v Celovcu, kateri usoda ni bila naklonjena. In še to. Za derbi je najavljena prava armada policistov (najmanj deset), ki naj bi skrbeli za mir v dvorani. Ali bo navijačem Dobljanov zopet prepovedano športno navijanje lastni ekipi? Zvezna liga - moški 1. Enns 10 9 1 29:6 18 2. Wr. Neustadt 10 8 2 26:11 16 3. Dob 10 7 3 23:15 14 4. SVSTransver 9 6 3 22:12 12 5. Hypo Celovec 11 5 6 20:21 10 6. Gleisdorf 10 3 7 12:24 6 7, SVSTranverll 10 1 9 5:27 2 8. Radio Wien 10 1 9 7:28 2 NOGOMET/ŠMIHEL Ja ........................... — pr Odbor proti, igralci za tn „Večina članov odbora nogo- ^ metne sekcije Šmihel je proti 's sedanjemu trenerju Güntherju Sj Kustru ter za novega!“ To je v gl; pogovoru z NAŠIM TEDNI- sti KOM dejal predsednik nogo- c metne sekcije Ignaz Kräusler. §r Zakaj je večina dejansko proti, Stl pa javnosti ni znano, kajti izja- s ve, da je Küster zaradi tega ■ nezaželen, ker da sam ni bil iz- 6 reden nogometaš, menda ja !). niso resno mišljene. s'i Dejstvo je, da je klub letos jeseni (ko je bil v stiski) prosil bc Kustra za pomoč. Le-ta je bil v pripravljen pomagati ter je svo- let jo nalogo zadovoljivo opravljal. je Obljubili so mu, da bo lahko Sr) vsaj dve leti delal z moštvom. ^ Sedaj pa je že po nekaj mesecih nezaželen... Küster: „Že iz | — preteklosti je znano, da odgovorni prenagljeno menjajo trenerje ter jim ne pustijo čas za oblikovanje moštva. Toda želji odgovornih se bom pač moram kloniti!“ Kdaj bo klub dejansko razpravljal in odločil, pa še ni jasno. I. Kräusler: „Odločili se | bomo čimprej!“ Tudi nekatera imena trenerjev so že znana: ■ Bošnjak, Lopinsky ter nekateri ' iz Slovenije. Da nezadovoljstvo s trener- p jem Kustrom ni v celotnem klu- c bu, izpove dejstvo, da igralci ? niso za novega trenerja, pač pa za Kustra. £ o 8 C3 /xz< =r- _________ v Sport Sentjanžan Daniel Užnik pred pričetkom sezone 94/95 „Česa se najbolj bojim? Da letos ne bp padel snegT Izvrstno pripravljeni17-'6tni Daniel Užnik (čla ' kadra za naraščaj ÖSV) 2e komaj čaka na pričetek prvenstva - toda tre-nutno nikjer še ni snega. »Negotovo, ker nikjer ni snega,“ Odgovori D. Užnik na vprašanje, kdaj bo njegov prvi nastop v letošnji sezoni. Tekmovalna sezo-nav bi se morala sicer pričeti v Začetku decembra, toda trenutno stanje je, da nihče ne ve, kdaj in Ne. Vse je namreč odvisno od Snega, tega pa primanjkuje pov-s°d. Zato vsi smučarji trenutno nestrpno čakajo na zaželeno belo °dejo, brez katere bi bilo vse za-Tan. . 2e od začetka julija se Šent-taažan Daniel Užnik intenzivno Opravlja na letošnjo sezono, kondicijski treningi, seminarji, vadbeni kampi, šolanja, praktični reningi, ... Užnikov koledar je tako nabito poln, da za šolo in prija-®'ie ne preostane veliko časa. Ploh je zanj postalo smučanje 9avnega pomena, vse drugo ganskega pomena. Dosegel je . let, to je starost, ko mora sPortnik zastaviti prednostne SrTiernice. Šola ali šport? Užnik ie odločil za smučanje, kajti to !e njegovo življenje, tam vidi cilje J], uspehe. „Nikoli nisem premi-si|eval o drugem poklicu!“ Užnik sodi nedvomno med naj-D°li perspektivne mlade smučarje ^ Avstriji. Njegovi dosežki se iz eta v leto stopnjujejo. Kot otrok 1® žel prve uspehe na domačih niučiščih (s smučanjem je pričel 6 s tremi leti), nato po celi Ko- Igrolci SAK vobijo no Disco-večer (DJ Ch. Perschenig) Kroj; pri Šoštorju „ v Globosnici ^QS: v soboto, 10. 10. 1994, ob 20. uri opravljen je tudi srečolov z dragocenimi dobitki (mdr. različno potovanja) „Smuči so izvrstne, za tehnične discipline celo najboljše, “pravi Daniel Užnik, ki od vsega začetka svoje nogometne poti zaupa slovenskem smučarskemu podjetju. roški in Avstriji, danes pa so njegovi nastopi uspešni v celi Evropi. Iz kadra naraščaja ÖSV (v tem kadru so samo trije Korošci: Užnik, Schönfelder, Weiß) se želi nekoč povzpeti v krog avstrijskih smučarjev, ki tekmujejo za svetovni pokal. Kdor ga pozna in kdor ve, kako odločno dela za zastavljene cilje, je prepričan, da bo 17-letni Užnik to tudi dosegel. Poleg tega zaupa smučem, ki vedno bolj priljubljene (letos celo pri vodilniji avstrijskih smučarjih). Užnik: „V tehničnih panogah sodijo med najboljše!“ Značaj, volja, pripravljenost, talent,... mnogo priča o velikem športniku, toda vso znanje in najbolje pripravljene smuči so zaman, če manjka osnova - sneg. F. S. Osebni podatki Daniela Užnika Rojen: Velikost in teža: Kaj najraje je: Kaj najraje pije: Najljubša glasba: Športna zgled: Česa se najbolj boji: Doslej največji uspeh: Njegov največji cilj: 4. 4. 1977 v Celovcu 178 cm, 69 kg lazanja, pica jabolčni sok Nirvana K. A. Aamodt da letos ne bo padel sneg avstrijski prvak v veleslalomu in vodstvo na svetovni lestvici v veleslalomu (v svojem letniku) zmaga v svetovnem pokalu Kratek poqovor Daniel Užnik: _ ______ „Na 1. mestu je sedaj smučanje -potem šola!“ Naš tednik: Kakšen občutek imaš pred pričetkom sezone? D. Užnik: Izvrsten. Na treningu sem v vseh panogah med prvimi, tako da optimistično pričakujem pričetek tekmovanja. Pripravljam pa se že od začetka julija naprej. Kakšni pa so tvoji letošnji cilji? Prvoten cilj je seveda osebno športno napredovanje v vseh panogah. Posebna želja pa je, da se kvalificiram za svetovno prvenstvo juniorjev ter si izboljšam FIS-točke. Ali boš letos nastopil tudi v smuku? Nameravam nastopiti v vseh panogah, kajti tudi pri treningu za smuk sem zapustil dober vtis. Moram reči, da moja smučka izredno dobro „gre“. Ali ti poleg treninga preostane še čas za šolo? Sicer obiskujem športno šolo BORG v Celovcu, toda nisem veliko v šoli. Odločil sem se za smučanje, zato je to na prvem mestu. Šele potem sledi šola. Kakšen vpliv ima oče Erich Užnik na športnika Daniela Užnika? Vpliv očeta in tudi matere je nedvomno odločilnega pomena, kajti brez njene pomoči moj uspehne bi bil možen. Jasno, da je bil vpliv očeta v otroških letih večji kot sedaj, toda tudi danes sem mu hvaležen za vsak nasvet in za vsako pomoč. Hvala za pogovor! Polna omara pokalov, kolajn in priznanj priča o številnih Danielovih uspehih. ANONIMNA LITERATURA Mohorjeva šola podpira begunce Tako kot večina koroških šol se je udeležila tudi Mohorjeva ljudska šola akcije „Koroški otroci pomagajo otrokom”. Učiteljski zbor je pri izvedbi te akcije vzorno vključil tudi učence, ki so od doma prinesli raznorazne stvari ter jih dali na razpolago za bolšji trg, katerega so pripravili pred Mohorjevo hišo. Akcijo Mohorjeve šole za otroke v stiski je podprl tudi inšpektor Franc Wiegele. Z velikim začudenjem pa smo opazili, da sta otrokom Mohorjeve šole pokazala hrbet deželni šolski inšpektor Pallasser in soci- aldemokratski politik Ambrozy, ki sta šla mimo otrok, kot da bi jih ne bilo. Pokrovitelji akcije so deželni glavar Zernatto, celovški župan Guggenberger in namestnik deželnega glavarja Ausserwinkler. Dobiček iz akcije je namenjen za begunske otroke, ki bivajo v kampu Veli Jože v Savudriji, za koroški Behindertenwerk in za otroke v stiski. Zastopniki Mohorjeve šole bodo zbrani denar predali 10. decembra organizatorjem akcije v vetrinjski športni hali. Preljubi Ziljam' Po domače sem povedal in zapel, pa v centrali tega nihče ni razumel. Sinova zato na učiteljišče sem poslal, da na Zilji slišal se bo prav pozdrav. Morda potem iz Celovca dobili bomo kaj denarja, mladina danes res v gostilne le zahaja. I/ Zahomcu kulturni dom bi potem zgraditi, le odkod finančna sredstva bi dobiti? Pri mavžni mladim bi povedal, da vse politike jaz rad obje-mam, če spustijo en milijon al dva, da slovenščina na Zilji vedno bo doma. Dvojezične table v Zahomcu bom postavit, da ne bojo le konji slovensko rezgetati. Morda centralisti uvidijo, da sem najboljši kandidat in mi dajo potem v deželnem zboru mandat. ■m Nenavadni intervju z nenavadnimi vprašanji "'V' y > /iZm T, s'.- Ime: Gusti Zablatnik Poklic: mizarski mojster Starost: 469 mesecev Doma: zelo redko Kaj ti dela preglavice? Kile. Kdaj so ti zrasli prvi sivi lasje? Sem že siv? lepotice v bližnji lokal. Kaj narediš? Ali imam za gartrožo še prazno vazo, ne vem. Če pa je termin za srečanje v redu, grem. Kaj bi bil zate najlepši kompliment? Če bi mi kdo rekel, da smučam najmanj tako dobro kot Hinterseer. Kako, da imaš kot mizar še 10 prstov? Ker svojih prstov nisem imel povsod zraven. Kaj narediš, če ti vajenec pove, da je najmanj tako dober kot ti? To me spravlja v smeh. Tvoja najboljša stranka naroči pri tebi opremo iz stekla. Kaj narediš? Omare bi polakiral tako, da bi bile videti ko iz stekla. Koga ne moreš jemati resno? Bilčovških politikov in škofa Krenna. V lotu zadeneš šestico; kaj narediš? V Bilčovsu zgradim kanal, da se izognem diskusiji. Kaj bi bilo zate največje presenečenje? Če bi pojedel tri čokolade, žena Kati pa tega ne bi opazila. Kako prepričaš ljudi, da si najboljši? V vsakem oziru s prakso. V Celovcu parkiraš avto. Ko prideš nazaj, imaš za šipo gartrožo in povabilo Kdaj si bral zadnjo knjigo? V Našem tedniku sem bral, da berem knjigo Emina Ringla. In vsebina? Moram vprašati svojo ženo. Kdaj si svoji ženi naredil zadnjič kompliment? Še dobro, da me spomniš, spet bi bil čas... Če bi lahko črtal eno izmed desetih zapovedi. Za katero bi se odločil? Ne vem, ker desetih zapovedi ne poznam. / Tvoj največji padec? ' S SAK iz koroške lige v t podligo. ž Kako inteligentni so no- f gometaši? h Tudi če bi povedal, da niso, Ij so tako samozavestni, da jih /; to ne bi prizadelo. j( Govoriš včasih neresni- q co? o Samo pri polni luni. n Tvoj največji uspeh? Četrto mesto v slalomu v Madonna di Campiglio. Postaneš rdeč, če govoriš s neresnico? 5 Teh problemov že dolgo ni- ^ mam več. Se delaš na zunaj drugačnega, kot si v resnici? Samo, če hočem koga razjeziti. Hvala za pogovor. H. St Q. -kr -O