Uhaja — Izvzemši ponedeljek — v»sk dan sjmraf. — Uredništvo: uHca «V. Fr«nčllka Aslškega Ste?. 20. L nadstropje. — Doplrf naj se pošiljajo urad. o lit v m. — Ncfrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi ae ne vnCajo. — isriafatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlna — Ustnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnini znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cen tel* L SO.—. — Telefon urednUtra i« uprare Stcv. 11S7. V Trstu* v soboto 24. dtctmbn 1S21 EDINOST Posamezna številka 2) stofink letnik ZLIH Posamezne Številke v Trsta in okolici po 20 stotin!;. — Oglasi se računajo v ilrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 atot. osmrtnice, zahvale, poslanic« In vaNla po L 1.—, oglasi dena/nlii zavodov mm po L 2: — Mali oglasi po 2) stot. bes; i a. naj nanj pa L 2. — Oglas naročnina In reklamacije seooSlliio IzkHučno unravi Edinosti, v Trstu, ulica -v. Frančiška Asiškega Štev. 20, L naastrupje. — Teietoa nredništva in uprave l tol ■ Evropska nasprotia Politično ravnovesje v Evropi se je v predvojnih letih izražalo v grupaciji dveh •nogočnih skupin. Anglija, Francija in Ru-tsiia so tvorile entento ali trosporazum, ki se je še-le v vojnem času izpremenil v četverosporazum, ko se je postavila Italija ob stran zapadnih držav. Do zob oboroženi. vojaško najbolje organizirani osrednji vlasti: Nemčija in Avstro - Ogrska sta tvorili enakovredno protiutež, ne glede na Italijo, ki je bila v trozvezi le bolj formalno. Tudi je bila Italija v evropski politiki tedaj činitelj, ki ni odločeval. Prestiž Italije je zrastel ob njenem vstopu v svetovno vojno in po zmagovitem koncu vojne se je pozdignila v velesilo, ki igra kot taka danes v ententi važno vlogo. Politični in gospodarski polom Rusije ji je mno-pomagal do njene današnje veljave v tntenti. Zgoraj omenjeno grupiranje evropskih držav so pospešili politični in gospodarski imperializmi velikih sil in nesloga, spori in politična razcepljenost malih držav, zlasti balkanskih. Slo je torej za plen, za katerega se ni bilo mogoče sporazumeti. V ospredju raznovrstnih spornih točk pa je stalo angleško-nemško tekmovanje. Nemčija, ki se je po zmagoviti francosko-nem-ski vojni gospodarski silno razmahnila, je postala nevaren tekmec angleškemu kapitalu. Istočasno pa je rastla njena politična moč v Evropi. Njene kolonije v Afriki in otočja v Tihem morju so pospešila de-Jrma razvoj trgovske in vojne mornarice. \nglija je videla v Nemčiji po pravici bližnjega nevarnega nasprotnika na morju. Vsi drugi spori in prepirčki ostalih držav so bili le postranskega pomena. Angleško-oemški spor, to je bil glavni vzrok svetovne vojne. Šlo je za nadvlad je enega izmed teh dveh nasprotnikov v Evropi. V tem boju je izšla zmagovalka Anglija. Poraz Nemčije je zagotovil Angliji za dolgo dobo nadvladje na morju nad vsemi ostalimi pomorskimi državami Evrope. Vendar pa je današnji politični položaj na celini tak, da se že protivi angleški tradicionalni politiki. Zakaj po izločitvi nekdanjega tekmeca je Evropa danes le igrača v rokah zmagovalcev. In nesporazum-ijenja nastajajo sedaj v domači hiši med prijatelji«. Francija stremi za nadvlad-em v evropski celini, kar pa odločno nasprotuje angleškim dalekosežnim političnim smotrom. Velika Britanija je vedno stremela za gotovim ravnovesjem na celini. ki izključuje nadvladje kogarkoli. Kakor se je Anglija z vso silo postavila po robu grozečemu nadvladju Nemčije, ravno tako težko trpi in gleda s srepim očesom stremljenje francoskega imperializma po Gospodarskem in političnem usužnjenju Srednje Evrope. Gospodarsko nadvladje Francije na evropski celini je ena glavnih spornih točk med zaveznicama. Zato smo )ili večkrat priča, kako so se Angleži pota vili po robu francoskim zahtevam po usužnjenju Nemčije. V odškodninskem vprašanju, in pri delitvi Gornje Slezije so stopili Angleži proti pretiranim zahtevam francoskih zaveznikov. Jasno je, da se protivi Angleška uničenju Nemčije tudi Iz gosp. razlogov, vendar pa prihajajo tu vpoštev tudi politični motivi. Francija, ki ima pod orožjem — danes v tretjem mirovnem letu — blizu miljon mož, je premočna. Pri razorožitvenem zborovanju v Washingtoou se je Briand v potu svojega obraza potrudil doseči vojaški slatus quo za svojo domovino, kar se mu je posrečilo vkljub Schanzerjevemu naskoku, ki ga je podpirala tudi Anglija.__ Pa Francija se je zamerila angleškemu zavezniku še drugje in to v Mali Aziji. Čisto pod roko je sklenila mir z angorsko vlado, izpraznila Cilicijo, ki ji je bila pri-sojena po sevreški pogodbi in tako oslabila angleški ugled v Srednji Aziji. In to v času, ko se je morala Anglija boriti z Irci in so mohamedanski puntarji v Indiji in Egiptu netili vstajo proti angleškemu gospodstvu. Mohamedansko gibanje zelo ogroža angleško indijsko posest. V tem vprašanju so Angleži silno občutljivi. Lord Curzon je ob priliki sklenitve angorskega miru prav ostro očital Franciji nelojalnost in imperializem. In angleška vlada je poslala pariški vladi precej ostro noto v tem zmislu. Ta ostri nastop angleških državnih predstavnikov o času washingtonskega zborovanja je Francoze nekoliko zmedeL Nenadni prihod angleških vojnih ladij k ci-licijskemu obrežju je bila prikrita grožnja francoskemu kljubovanju. In ko so nemški finančniki in državniki kakor Stinnes, Si-mons in Rathenau potrkali na angleška vrata zaradi odškodninskega vprašanja, se je zdelo, da hočejo Angleži iti svojo pot in dovoliti Nemčiji gotove ugodnosti, s katerimi bi padel londonski dogovor. In Nemci so izjavili, da ne morejo plačati prihodnjih obrokov v celoti ter prosijo za moratorij. Gotovo je, da ima pri vsem - tem svoje prste vmes angleška diplomacija, katere namen je vrniti Franciji angorsko klofuto. Vendar se zdi, da bo stvar za sedaj končala mirno. Briand se je podvizal v London, da se pomeni z Lloyd Georgeom o najnovejšem odškodninskem vprašanju. Listi poročajo, da je Briand dobil od Lloyda Georgea zagotovila, da bo Anglija podpirala Francijo, ter se ne dovoli moratorij Nemcem. Zadeva odškodnine pa ostane vkljub temu akutna. V januarju se snide zopet najvišji svet zavezniških držav v Cannesu. Če pride na tem zborovanju do soglasja med Francijo in Anglijo, tedaj je gotovo, da ne bodo Angleži zastonj popustili. Politična premoč Francije na evropski celini temelji torej na versaillski pogodbi, v popolni razorožitvi Nemčije in v francoski vojaški sili. Če razburja to dejstvo angleške politične državnike, gledajo pa angleški industrialci z nevošljivimi očmi, kako raste moč francoske industrije. Danes ima Francija v svoji neposredni in posredni oblasti najvažnejše železne in premogovne rudnike v Evropi. Francoska industrija postaja nevarna angleškemu kapitalu, Angleži so se otresli nemškega tekmeca na gospodarskem polju, a sedaj se poraja v Franciji nov tekmec. V tem tekmovanju tiči nov vzrok angleško - francoskim sporom. Do sedaj se je posrečilo državnikom obeh najsilnejših zapadnih vlasti ohraniti vsaj na zunaj medsebojno prijateljsko in zavezniško razmerje. V tej navidezni harmoniji pa se oglasi zdaj pa zdaj disonančni glas, ki dokazuje, da navznotraj ni vse, kakor bi moralo biti. In Italija kot najmanjša v krogu treh evropskih prvakov izrablja po svoji moči in sposobnosti svojih diplomatov ta nesporazumljenja med močnejšima zaveznikoma, da se oškoduje za prikrajšanja in odpovedi, ki jih je morala utrpeti pri sklepanju mirovnih pogodb. Zato je Italija danes važen in v marsičem odločen činitelj v evropski politiki. Jugoslavija Iz zakonodajnega odseka BELGRAD, 21. 33. seja zakonodajnega odseka je bila otvorjena danes ob 16. Predsednik Miša Trifunović je po objavljenju dnevnega reda predlagal, da odvzema uredbo o davku na vojne dobičke in uredbo o davku na promet z dnevnega reda in sicer iz razloga, da se tako važne stvari ne morejo reševati brez odgovornih ministrov. Svoj predlog je stavil na glasovanje, kar je bilo z večino glasov sprejeto. Nato so prešli na tretjo točko dnevnega reda in sicer na pretresanje poročila prve sekcije o upravi fondov. Govorili so zastopniki različnih strank. Seja je potekla precej burno. Narodna skupščina odgodena BELGRAD, 22. Po seji zakonodajnega .odbora se je sestala narodna skupščina. Sejo je otvoril ob 19. predsednik dr. Ivan Ribar. Ker je medtem došlo poročilo, da wlada še ni sestavljena, je predsednik dr. Ribar takoj zaključil sejo in naznanil, da se bo prihodnja seja Narodne skupščine vršila šele po katoliškem božiču v sredo 28. t. m. Aretiran madžarski novinar LJUBLJANA, 23. Iz Subotice poročajo, da je bil tam aretiran urednik lista »Bal-Van Naplo«, dr. Janos Velgy, ki je bil baje t zvezi z madžarskimi iredentisti. fchoslovaika Dr- Beneš odstopi kot min. predsednik? PRAGA, 23. Ministrski predsednik dr. Beneš namerava kot Šef vlade odstopiti, in sicer zaradi nezanesljivosti sedanje /ladne koalicije. Najbrž ooda svoio demi- sijo še pred novim letom. Kot njegovega naslednika imenujejo voditelja agrarne stranke dr. Švehlo.. Italfla Izjave ministra vnanjih stvari o odnošajih z Rusijo. — Ministrski predsednik o vladnem delovanju v novih pokrajinah. — Začasni proračun odobren RIM, 23. Včeraj je zbornica, kakor znano, zavrnila resolucijo republikanskega poslanca Chiese, ki je zahteval, naj se takoj vzpostavijo odnošaji s sovjetsko Rusijo. Tekom razprave o tej resoluciji je podal minister vnanjih stvari nove izjave o italijanski politiki nasproti sovjetski Ru-sji. Della Torretta je predvsem poudarjal, da je vlada naredila vse mogoče, da bi sklenila trgovski dogovor z Rusijo in se sporazumela s sovjetsko vlado glede povrnitve vojnih ujetnikov iz novih pokrajin. Italijanska vlada nima političnih predsodkov in ne namerava zategniti podpis trgovskega dogovora, mora pa ščititi italijanske koristi in ne dovoljevati, da bi pri tem trpela ugled in čast države. Kar se tiče gospodarskega izkoriščanja Rusije, je izjavil minister vnanjih stvari, da je zato potreben privaten kapital; vlada ni kriva, če rusko tržiiče ne zanima italijanskega kapitala. Kar se tiče vojnih ujetnikov iz novih pokrajin, je Della Torretta izjavil, da je Rusija doslej zavrnila vse misije, ki jih je poslala tja italijanska vlada. Sedaj se bo na vsak način poslala v Rusijo ie ena uradna misija, ki bo odvisna direktno od ministrstva vnanjih stvari. Govornik je tudi omenil, da se še ni mogla dvigniti iz morja ladja, ki je pripeljala ruske ujetnike iz Italije in ki se je potopila v odeški luki. ker ruska vlada tega še ni dovolila. Ker je vprašanje vojnih ujetnikov vprašanje srca, je minister vnanjih stvari prosil »kot Človek srca in. kot Italijan« socialistične in komunistične poslance, naj zastavilo ves svoj vpliv pri sovjetski vladi, da aovoli vojnim ujetnikom čim prejšnjo povrnitev v domovino. Della Torretta je končno izjavil, da italijanska vlada nima nikakih predsodkov glede sovjetske vlade. Vladna oblika je notranje vprašanje, ki se ne tiče drugih držav. Toda za politično priznanje kake nove države so potrebna dovoljna jamstva. Potrebno je tudi, da more talca država izvrševati obveznosti, ki jih ima nasproti drugim državam. Priznanje ruske vlade mora biti torej pogojno, tem bolj, ker je mnogo italijanskih državljanov, ki so imeli v Rusiji velika podjetja, pretrpelo vsled revolucije veliko škodo, Italija Tiima pilrakth predsodkov nasproti sovjetski vladi — je zaključil minister vnanjih stvari — njena politika nasproti nji je povsem neodvisna, toda njeno delovanje je vamerjeno v smer entent-nega političnega sistema. Italijanska vlada ne namerava nastopati samostojno in zato zahteva od zbornice popolno prostost glede načina in časa pogajanj. Podobne izjave je podal tudi ministerski predsednik, nakar se je vršilo glasovanje, ki je imelo, kakor znano, za izid odklonitev resolucije republikanskega poslanca. Nato se je nadaljevala razprava o začasnem proračunu. Po govorih raznih govornikov, med katerimi je bil tudi tržaški poslanec Suvich, ki je opustil razvijanje svoje resolucije, v kateri je poudarjal, da bi se morala vladna politika v novih pokrajinah ravnati le po državnih koristih, je vstal ministrski predsednik Bonomi. Bonomi je potolažil zastopnike novih pokrajin, ki so ponovno zahtevali izpla-čanje vojnih odškodnin z ugotovitvijo, da je Italiia naredila na tem polju mnogo več nego druge države ... Sicer pa — je dejal ministrski predsednik — nobena pogodba ne obvezuje države, da bi plačevala odškodnino za vojno minulost. Kar se tiče šolstva je vlada stala (!!) na stališču, da mora spoštovati starodavne običaje in kulturo slovanskega in nemškega prebivalstva, ne da bi imela pred očmi cilj raznarodovanja. Kar se tiče tiska v novih pokrajinah, je ministrski predsednik izjavil, da se bo s prihodnjim januarjem uveljavil tudi tam zakon od 1. 1906., ki odpravlja preventivno zaplenite v. K^r se tiče notranje politike, namerava vlada vzpostaviti spcžtovanje zakona. Po govoru ministrskega predsednika je zbornica odobrila začasni proračun z 256 glasovi proti 85. Zasedanje zbornice je bilo nato odgo-deno do 2. februarja. Zopet ena Bonomijeva okrožnica RIM, 23. Spričo dejstva, da ne kaže biti konca meščanski vojni v Italiji, je ministrski predsednik izdal novo okrožnico prefektom v kraljestvu in generalnima komisarjema v Tridentu in Trstu. V tej okrožnici daja ministrski predsednik nova stroga navodila za razorožitev državljanov in za preprečitev, oziroma udušitev spopadov med strankami. Ministrstvo za notranje stvari bo nadziralo izvrševanje naredbe s strani krajevnih oblastev. Bomo videli... 2 osebi mrtvi in 35 ranjenih ob priliki železniške nesreče pri S. Dona iti Piave BENETKE, 23- Po zadnjih vesteh je ugotovljeno, da so bile ob priliki železniške nesreče pri S. Dona di Piave 2 osebi ubiti in 35 ranjenih. Nekateri ranjenci se nahajajo v bolnišnici v S. Dona« a drugi so bili odpeljani v Mestre in Benetke. Mrtva sta dr. Josip Dorini, star 37 let, z Reke in dr. Čiro Sterlini, železniški nadzornik v Trstu. Na mestu nesreče se nahajajo oblastva, ki so uvedla preiskavo. Ogrska Izpustitev Karlovih pristašev iz zapora BUDIMPEŠTA, 23. Senatov odbor, ki se je bavil z obtožnico Karlovih pristašev, je odredil, naj se grof Andrassy, Aladar Borovidini in Josip Lorenz, ki so bili aretirani ob priliki Karlovega prihoda, izpuste iz zapora. Štefan Rakowski, Anton Sigray in Gustav Gratz ostanejo že v zaporu. ________ Francija Zastopniki italijanskih poročevalcev Pri PARIZ, 23. Predsednik senata Bour-geois in predsednik zbornice Peret Hacal sta sprejela zastopnike italijanskih poročevalcev, kateri so jima predložili načrt za sklicanje konference med francoskimi in italijanskimi političnimi strankami Na tel konferenci naj bi se končno odpravili vzroki sporov med obema državama. G. Bourgeois in Peret sta z ^eseljem poslušala zastopnike italijanskih poročevalcev in sta obljubila, da bosta sporočila ta predlog posameznim skupinam v senatu in zbornici tli mtki izveš železa in premoge pod kontrolo PARIZ, 23. Uradno poročilo komisije za odškodnino pravi, da je komisija opozorila s pismom od 10. decembra 1921. nemško vlado, da mora dobiti dovoljenje od odškodninske komisije za vsako izvažanje železa in premoga, ki nista namenjena Nizozemski, za katero velja nota od 7. oktobra 1920. _ Anglija Briandov odhod iz Londona LONDON, 23. Francoski ministrski predsednik Briand in Loucheur sta odpotovala včeraj ob 14 v Pariz. Na postaji ju je pozdravil Lloyd George. Ogromna množica je pozdravljala francoska gosta. V poročilu, izdanem listom, se ugotavlja, da sta francoska in angleška vlada povsem zadovoljni z izidom pogajanj, o katerih se bo razpravljalo na konferenci v Cannesu. Lloyd George pojde na počitnice LONDON, 23. Po priporočilu svojega zdravnika bo šel Lloyd George na počitnice do sestanka vrhovnega sveta. Lloyd George je po konferenci z Irsko in po pogajanjih zaradi nemške odškodnine zelo utrujen. Angleško - irski dogovor pred irsko zbornico DUBLIN, 23. Včeraj se je nadaljevala v Dail Sireannu razprava o angleško-irskem dogovoru. Poveljnik vrhovnega štaba irske republikanske vojske je govoril v prid odobritvi dogovora, poudarjajoč, da ni druge rešitve. Minister za javno šolstvo je ostro nastopil proti vsemu, kar ni republikansko. Izjavil je, da pomeni ta dogovor vsužnitev in zločin proti človeštvu. Proti odobritvi je govorila tudi vdova voditelja sinfajnovske stranke, ki je bil ubit tekom vstaje 1. 1916. Dail Sireann je bil odgoden na 3. januarja. Italijansko - grški odnošaji LONDON, 23. »Daily Telegraph« poroča, da se na konferenci med Lloyd Geor-gejem in Briandom najbrž ne bo razpravljalo o zavezniškem posredovanju v grško-turškem konfliktu, pač pa se bo razpravljalo o pogodbi z Angoro, s katero so tudi Italijani nezadovoljni, ker škoduje po njih mnenju gospodarskim interesom Italije v vzhodnem Sredozemskem morju. Zadržanje kemalistov je povzročilo v Rimu prijateljsko orijentacijo napram Grški. List meni, da bo prišlo med Italijo in Grško glede vzhodnega vprašanja v kratkem do sporazuma in da bo podpirala Italijo v tem vprašanju tudi Anglija. Končno pravi list, da je sedaj zelo ugoden trenotek za rešitev tega vprašanja, ker vladajo med Angoro in Moskvo napeti odnošaji. Angora ne dobiva začasno ne zlata in ne municije iz sovjetske Rusije. Nemiifa Španska bolezen v Nemčiji MAINZ, 23. V Mainzu se je pojavila španska bolezen. V južni Nemčiji, v Po-renju in Mannheimu se je morala omejiti tramvajska vožnja, ker je veliko uslužbencev obolelo za špansko. V Koblencu se je moralo zapreti več šol. Španska se je pojavila tudi v Frankfurtu. Amerika Pogajanja med Ameriko in Rusijo WASHINGTON, 23. Tajnik za trgovino Hoower je izjavil, da se vrše pogajanja med amerikansko in sovjetsko vlado, da bi se dovolilo sovjetski vladi, da more nakupovati z dragocenostmi bivših carskih rodbin živila, potrebna za preživljanje stradajočih otrok ob Volgi. Predsednik Harding bo odobril še pred božičem zakonski načrt, sprejet že od obeh zbornic, s katerimi se dovoljuje miljon dolarjev za pomoč stradajočemu ljudstvu v Rusiji. Raba poetrorakih čclndv :n ^asci^tonska koafereres, — V;« tUiav3r i zzaa Anž^jo proti oiž>*-&7i podvodnikev. WASH1NGTGN, 23. Komisija za pomorsko oborožitev je razpravljala Jan-s o vprašanju odprave podmorskih čolscv. Lord Lee, predsednik angleške ds'.o^c^e je poudarjal, da podmorski Čoln ni niLa'- or isv/sfcno obrambno orožje, pač pa strahovito -.apr.d&Sao orodje z ozirom na trgovine, na prehrano in osebni promet. Lord Les je zahteval .rara-i: ; v ni civilizacijo in spričo potrebe, đa. se zajamči prehrana držav, ki so odvisne od privažanja hrane po morju, naj se podmorski čolni povsem odpravijo. Za slučaj, aa ta predteg ne prodre, je zahteval, naj se število podmorskih čolnov omeji sorazmerno z drugim brodovjem. O tem vprašanju se je vnela dolga razprava. Sarranet je izjavil v imenu francoske vlade, da je odločno proti odpravi in omejitvi podmorskih čolnov. Poudarjal je, da sta se mirovna konferenca kaker tudi Zveza narodov izrazili za ohranitev podmorskih čolnov, ki ne morejo sami zagotoviti prevlade na merju, a so vendar izvrstno obrambno sredstvo, posebno za mor. narice, ki nima/o velikih vojnih ladij. Sarranet je pripomnil, da se francoska vlada strinja z drugimi delegata, ki so proti barbarski rabi pomnorskih čolnov tekom zadnje vojne. Francoska vlada zahteva, naj se podmorski čolni rabijo po načelih Časti in humanosti. Sarranet je dokazal, da se mora dati že iz humanitarnih vzrokov prednost velikim podvodnim čolnom, ki morejo reševati posadke potopljenih ladij. Za obrambo oddaljenih kolonij so potrebni podmorski čolni, ki imajo primerno bojno opremo. NjUiovo število mora biti končno sorazmerno potrebam državne obrambe, V imenu italijanske delegacije je govoril senator Schanzer, ki je podal to-le izjavo: «Poslušali smo zelo pazljivo in z veliko simpatijo važni govor lorda Leda. V imenu italijanske delegacije izjavljam, da smo za vsak ukrep, kateremu je namen, da naredi vojno čim n tanj nečloveško. Na tej isti konefrenči je predlagal italijanski delegat, naj ae odpravi raba strupenih plinov. Vprašanje rabe podvod-mkov pa je čisto tehnično. Lord Lee je pou- darjal, da podvodnik ni dobro obrambno orožje, toda naši delegati niso tega mnenja. Oni smatrajo, da je podvodnik še vedno neobhodno potrebno orožje za obrambo naših obali, ki so zel° i« aa katerih je nekoliko naših največjih mest. Razen tega se nahajajo ob naših obalih naše najraznejše železniške proge in nekoliko naših najvažnejših industrijskih podjetij. Naši pomorski strokovnjaki smatrajo razen tega, da so podmorniki potrebni za zaščito prometnih črt za našo državo, ki je po večini odvisna od pomorskega prometa. Ni nam mogoče rešiti danes teh tehničnih dvomov. Pripomniti moramo tudi, da se nam ne zdi, da bi mogla konferenca, na kateri je zastopanih samo 5 držav, rešiti vprašanje podmorskih čolnov, pri katerem je lahko prizadetih veliko drugih držav, ki niso tukaj zastopane. Zaradi tega se ne moremo in ne smemo pridružiti predlogu lorda Leeja o odpravi rabe podmorskih čolnov, čeravno upoštevamo humanitarne vzroke, ki jih je navedel lord Lee. Za italijanskim delegatom je govoril japonski delegat Hasihara, ki je izjavil, da bi se pridružil predlogu za izdajo mednarodnega zakona, ki naj bi preprečal zlouporabo podmorskih čolnov, da pa se Japonska ne more odreči temu obrambnemu orožju. Za Ameriko je čital Hughes dolgo poročilo amerikanskega posredovalnega odbora v prid neomejeni ohranitvi podmorskih čolnov. Poročilo amerikanske tehniške delegacije bo predloženo na prihodnji seji. Albanija Položaj v Albaniji ŽENEVA, 23. V nasprotju z vestmi, ki govore o izbruhu revolucije v Albaniji, izjavlja komisija Zveze narodov za preiskavo v Albaniji, da se je vlada izpremenila mirnim potom in brez nasilstva. V Tirani vlada popoln mir. (Štefani.) Reka Prva seja municipalne delegacije na Reki REKA, 22. Vršila se je prva seja municipalne delegacije. Otvoril jo je starostni predsednik Raicich, naglašajoč potrebo uspešnega dela za ljubljeno reško mesto. Poročevalec dr. Biasi je prečital nato norme za delovanje delegacije. Treba spraviti norme mestnega statuta v sklad z novimi razmerami, nastalimi iz konstituante, da se bo moglo pričeti redno poslovanje. Večina je odobravala poročilo, Susmel, član manjšine, pa je čital dolg ugovor proti normam. Končal je vsled protestiranja s strani večine. Municipalna delegacija, izvoljena po konštituanti za občinsko upravo, sprejema funkcije, izvirajoče iz mestnega statuta municipalnemu zastopstvu In delegaciji ter obdrži svoje delovanje, dokler konstituanta ne odloči drugače. Pri raznih točkah so ugovarjali govorniki manjšine. Končno je bil novi municipalni opravilnik sprejet z večfrio glasov. Dnevne vesti Naše Š?>le. Še ni dolgo od tega, ko so italijanski listi in merodajni činitelji odgovarjali na nase pritožbe glede šolstva na ta način, da so proglašali naše proteste za brezpredmetne, češ da nam šol niso vzeli in da imamo šolskih zavodov v izobilici. Ko smo pa zadnjič dokazali, da se nam je ogromno število 5ol zaprlo oziroma da se nam veliko število šol ni zopet otvorilo, tedaj je povzdignil svoj glas gospod A. D. M. v »Popolu di Trieste«. Sedaj prizna gospod A. D. M., da nimamo potrebnega Števila šol, da pa je to ... v redu in da bi bila v t a k a italijanska vlada nespametna, aks bi ugodila našim zahtevam. Kdo pa je ta gospod A. D. M., ki se je v četrtkovi številki »Popola di Trieste« hudo razljutil radi našega uvodnega članka o šolstvu in je irpljuval svojo jezo proti vsemu, kar je slovanskega v tej pokrajini? Slovencem Hrvatom nobenih šol v celi Julijski ■Krajini! Ne bomo se spustili v debato s tak* m i člankarji, pač pa bi radi opozorili gospoda A. D. M. na čudno, da prečudno usodo črk A. D. M. A. D. M, je bil namreč pred nedavnim časom gospod, ki je hotel postati nadzornik slovenskih šol v Julijski Krajini, torej onih šol, ki jih hoče naš A. D. M. sedaj zapreti in zatreti. A. D. M. se je pisal gospod, ki je svoječasno kraljeval na slovenski realki in na slovenski gimnaziji v Idriji, proti katerim piše sedaj naš A. D. M. A. D. M. je bil ravnatelj omenjenih zavodov, prihajal sam v naše od sedanjega A. D. M. tako osovraženo uredništvo z raznimi potrebnimi in nepotrebnimi obvestili in obraz mu je žarel od veselja, da bodo v »Edinosti« zopet tiskane črke A. D. M. A. D. M. se je imenoval tudi oni pedagog, ki je sestavil berila, zlasti svetovno znano drugo berilo za slovenske ljudske šole. A. DT M. je hrepenel po stolici za jugo-slovenske jezike na kal tem vseučilišču vi Italiji. Toda glej smolo, ki je spojena z onimi črkami! A. D. M. ni postal nadzornik slovenski^ in hrvatskih šol, ker teh ni treba. A. D, M. je odletel od svojega mehkega sedeža v Idriji, ker sta slovenska realka in gimna* zija odveč, torej tudi njun ravnatelj. A. D.. M.-ove čitanke je generalni civilni komisarijat preklical, ker slovenskih beril ni treba, ako ni treba slovenskih šol. In ker je naš list zapel »slavospev« omenjenim čitankam, ni nas več nadlegoval nobeden gospod A. D. M. A. D. M. pa tudi ni postal vseučiliščn« docent in tudi ne »vitez« na račun svoje slavistike. Pač pa je neki A. D. M. prene- Stran H, »EDINOST« V Trstu, dne 2*. decembra 19^1. hal biti tudi tajrvk italijanske •stranke. Kakšen bo pa konec njegovega novega sotrudništva? «11 Piccolo* prepovedan v Jugoslaviji. Is 'Piccola* od 23. t. m. posnemamo, da je ta list z odlokom, izdanim 5. t. m. v Belgradu, prepovedan v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. «Piccolo> pravi, da ga ta odlok preseneča, ko se vendar nikoli ni vmešaval v notranje zadeve sosedne države in je, ko je pisal o Jugoslaviji, izvrševal le svojo dolžnost in svoj program; njegova krivda ni, če se zadeve onstran Snežnika razvijajo nekoliko slabo (raa-luccio). Da pokaže svojo nedolžnost, prežvekuje zopel enkrat svojo staro frazo, da je Jugoslavija prava in edina naslednica Avstrije in avstrijskih sistemov. Kcnčno ledi — zares kolegijalno! — brca za jugoslovensko časopisje (o- in onstran meje, ki po njegovem mnenju piše dosti bolj sovražno proti Italiji nego on proti Jugoslaviji, in kljub temu uživa vso svobodo v Italiji. cPiccolo» je torej presenečen. Mi smo presenečeni zaradi njegovega presenečenja. Če prebiramo različne Članke izpod peres gosp. Urbanca in drugih, ki jih je «Piccolo:» v zadnjem času priobčil o Jugoslaviji, članke polne skrite in odprte ironije, članke, ki so z nekako slastjo podcrtavali različne kampani-listične izbruhe < Avtonomistov», < Slovencev;> itd., in so videli n. pr. v Zagrebških volitvah in v zadnji vladni krizi že konec sveta ali vsaj konec Jugoslavije, potem se res čudimo, da trdi «PiccoIo»( da se ni nikoli vmeševal v notranje zadeve Jugoslavije. S čim pa se prav za prav vmešava kak list v kako zadevo, ako ne s pisanjem? Ali morda s prodajanjem šivank? Piccolo-9 trdi, da je le izvrševal svojo dolžnost kronista v « Trstu, na vratih Balkana*. Radi te opazke bi zaslužil še drugo lekcijo, toda ne iz Belgrada, ampak iz — Kima. Trst pomenja res < vrata Balkana^ in je od nekdaj živel v prvi vrsti od Balkana in list, ki pravi, da izvršuje svojo narodno dolžnost, tržaški list, ki izvaja svoj «program >, ki gotovo ne bo v nasprotju s tržaškimi' interesi, ne bi smel tako pisati o največji državi na Balkanu, ki je obenem najbližja Trstu. Res je, kritika je koristna in prava kritika je znak dobrohotnosti iii vsaj dobre volje. Toda pisanje, ki vedno! tjraja in zasmehuje, ne zasluži tega imena. Picolo» sc nam zdi kakor mladenič, ki -proti deklici ponavlja vedno in vedno samo Irugi del znanega nemškega stavka «Ist das Miidchen noch so schon ,, . in nima očesa za njena rdeča lica, njene lepe oči in njeno brhko postavo. Smešen je tak mladenič, če se čudi, oziroma je «presenečen;>, če mu deklica nekega dne obrne hrbet. Če bi bil «Piccolo» hotel, bi lahko našel v Jugoslaviji marsikaj «rde-čeličnega in brhkega > in če bi bil poleg svoje - kritikea pisal tudi o tem, bi bil gotovo bolje služil interesom tistih, katerih materijalni obstanek je odvisen od njegovih »balkanskih vrat.» Tudi bi to bila njegova narodna dolžnost. Ali bi bilo tako pisanje tudi v skladu z jjegovim programom, je seveda drugo vprašanje ... Smatrali smo za potrebno, da napišemo te vrstice, da pomagamo *Piccolu^ zbrisati z obraza neprijetne gube presenečenja, S tem ni rečeno, da odobravamo korak belgrajske vlade, Smo preveč časnikarji in kolegi, da bi vedno in povsod ne zastopali in zahtevali svobode pisanja, toda ne samo za nekatere liste — kakor to dela -Piccolo* še sedaj, po nezgodi, ki se mu je pripetila — temveč za vse ?nako. Tržaška luka. Včerajšnja *Era Nuova > piše ljudske j pričali, da je zanje ugodneje, ako dirigiralo ' svoj izvoz na Bližnji Vzhod skozi Trst, nefo oa fekbog tp bi šla češka trgovina skozi Haaburg. nam «Era» ne pove niti enega dokaza za svojo trditev, pač pa se nahaja r začetku tičnega članka odstavek, ki dokazuje ravno nasprotno. Ta odstavek se glasi doslovno: «K težki krizi (v Trstu) je mnogo doprinesla konkurenca severnih lok, Id so ▼ položaja« da morejo nuditi izvoznikom tako ugodae pogoje, da prinudi jo neko veliko italijansko izvozno tvrdko, da v svoji aedavao tema razposlani okrožnici priporoča, naj bi se za prekooceansko trgovino i««*«*«^ žtaiijanslrffc raje rabila amsterdamska lska.» Bo pač težko prepričati češke in srednjeevropske trgovce o ugodnosti tržaške luke, ako sami italijanski trgovci nahajajo ugodnejše pogoje v Amsterdamu kakor v italijanskih pomorskih Iukah sploh, posebno pa v tržaški, ki stoji danes med vsemi italijanskimi velelukami na zadnjem mestu. Kako skrbi italijanska vlada za tržaško luko, je dokazala ravnokar te dni, ko je Bonomi dosegel «velik» parlamentarni uspeh s tem, da mu je parlamentarna večina odklonila predlog republikanskega poslanca Chiase. Chiesa je namreč priporočal, naj bi italijanska vlada čira prej sklenila trgovinsko pogodbo z Rusijo. Kdo ne ve, kako velike važnosti za tržaško trgovino bi bila vzpostavitev pomorske zveze Trst—Odessa in črnomorske luke? Ruske črnomorske luke obslužujeio trgovino vse plodorodne južne in vzhodne Rusije in imajo pred edino rusko severno luko — Pe-trogradom — to prednost, da po zimi ne za-mr zuje jo. Ena sama taka trgovinska pogodba bi bila večje važnosti nego tisoči najlepših člankov v patriotičnih časopisih. Ne proti državi, ampak proti sistema! «Der Tiroler > piše: »Popisni lističi, na katerih naj val a sodelovanjem krajinskih posvetovat' nih komisij. Čeravno bo cilj dela izenačenje zakonodaj, se ko vendar upotteval posebni položaj anektirane^* ozemlja, kjer se je gospodarsko iivljeaje zelo tzpreme-nilo ne samo vsled vojne, temveč tudi zaradi teritorialnih izprememb. Sploiaa aUadtSča. Generalni civilni k omi sari at objavlja: Govorica, da se je splošno skladišče odstopilo zasebnim tvrdkam, je popolnoma brez vsake podlage. V ostalem pa generalnemu civilnemu komisariatu niti o kaki iniciativi take vrste s strani zasebnikov ni nič znano. Na daa Sv. Treh Kraljev se bo vršila pri Sv. Jakobu, v dvorani Delavskega konsumnega društva ob 4. uri popoldne božičnica v korist otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu. Zvečer pa od 7 in pol do polnoči se bo vriši v isti dvorani ples, ravnotako v korist otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu. Ker ima vodstvo otroškega vrtca namen obdarovati svoje gojence, so Šentjakob čani naprošeni, da pošljejo kake darove. Da rovi se bodo sprejemali v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu. Kakor vsako leto« priredijo tudi letos Šent-jakobčani, veseljaki, v prostorih Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu v soboto 24. t. m. zvečer družinsko zabavo: Božično drevo. V posebnem velikem bifeju se bodp razprodajale vsakovrstne stvari po najnižjih cenah. Srečolnv. Vstop prost. Obč. gicdaKiče G. Veidi. Tudi Četrta predstava Wagnerjeve ^ Kakor pri nas. Naredba jc pač tu, ali cVl,^ sc je ne. K udeležbi redno sejo v navadnih prostorih, se vabi posebno nadzorništvo. Iz tržaškega iivlienJa Žen$Va imela namen zastrupiti Marijana Kmain t zastrupljenimi sladkarijami? Pred včera^jvim pof>oldne, malo pred časom, ko je dovoljeno občinstvu, da obišče bolnike v mestni bolnišnici, jo stopila k vratarju, priprosto oblečena ženska, mu ponudila omot in dejal?., ' " Košuti. Žensko ie _ . _„_______________r____...__je uslužben v bol- strani prizadetih. Včasih ?e pišejo po i h ca-! n-nici) jn. jj rekel, naj se povrne, kadar bo ura vedbah. Tedaj namreč, ki jb~ tc navedbe 7a 0jjjs|ce^ ^a to je odslovil žensko, omot pa je obdržal vratar. Pozneje je odvil inšpektor omot in našel v njem razne sladkarije, ki so imele zopern duh. Stvar se mu je zdela sumljiva, zato je pokazal sladkarije nekemu zdravniku. Ta je domneval, da so zastrupljene. Sladkarije, ki bodo analizirane, so bile izročene komisarju Del Dottori, Ce bo dognala na-]Cim določa naredba, da mora komisar zapisati po navedbah glavarja družine, jc menda samo ob sebi razumljivo, da mera to delo izvršiti ob navzočnosti tega glavarja, pre:' njegovimi očmi. Saj drugače lahko zapiše, kar hoče, in so j fia; cmot Marijanu njegovi zaznamki odtegnjeni vsaki Kontroli »| stečajno operni inšpektor, ki jaja. Drugače pa kar pob ha "o po.'e in izginjajo iz hiše- Tako postopanje je naravnosl v zasmeh pojmu stat?stike ki naj bi kazala resnico. Crc-daro, generalni komisar za južni Tirol, pa je nedavno v senatu, kjer so ga nekoliko prijemali, zagrmel grozilno: »Prebivalstvo južnega Tirola (seveda je veljalo to tudi za nas) na; vc, z Goriikega Tatvina. V noči s torka na sredo so ckradli naznani zlikovci kavarno «Adriatico» na Travniku in so odnesli 600 lir denarja ter ko-tteae biljardae krogle, ki imajo precejšnjo vrednost. Kdo je kradel, ni znano. Napad. Pred par dnevi so napadli nekega Slovenca neznani zlikovci na Rojcah in ga prav pošteno zmikastiJi, da je imel ves krvav obraz in raztrgan jopič, a se mu je vendar le posrečilo, da se jim je izvil iz rok in ušel. Šlo je najbrž za rop. «In prova» je zapisano na naših goriških tramvajih, ki zdaj že vsak dan *špancirajo» po mestu gori in doli, da preizkusijo sebe in popravljeno progo. Vozovi so videti novi, podobni so prejšnjim in so precej lepi. Upamo, da bomo zdaj res kamlu dobili tramvajski promet, ki gotovo ne bo zelo nagel, a za one, ki imajo opravila ali ki stanujejo na dolgem ali ob dolgem tekališču do južnega kolodvora, vsndar dobrodošel. Ali nam ga bodo dali za božični j dar? 1 Zdravstveno stanje preteklega tedna v Gorici je bilo precej ugodno. Rojstev je bilo 12, umrlo jih je 16, med temi osem v mestu, a osem v bolnišnici. Od teh sta umrla na jetiki dva. Dva izmed umrlih sta bila 70—80 letna, štirje 60—70 letni, a dva v prvem letu. Gospodarski list ie izšel v Gorici. Leto I. št. 1. Vsebina-: Dr. J, Bitežnik: Organizacija naših gospodarskih sil. Doktoric: Gospodarska izobrazba. Doktorič: Goriška zveza. Vojna odškodnina. O cepljenju domačih živali proti kužnim boleznim. Zadružni glasnik. Gospodarski vestnik. Kotiček za Čebelarje. Naše obrtno šolstvo. «Divji lovec». F, S. Finžgarjev igrokaz s petjem v štirih dejanjih se bo vprizoril na praznik sv. Štefana v Podgori. Med posameznimi dejanji bo petje in tam-buranje. Pridite v obilnem številu. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Gorica. Omladina se zbere 26, t. m. točno ob 2. uri popoldne na Travniku pred kavarno. Odtod jo krene v Podgoro k predstavi <■ Divjega lovca.» Pridite vsil Kreplje. Cvetka na grob pokojnemu Franu Tavčarju. — Predragi France! Kdor Te je poznal, Te je tudi ljubil. Ni čudo! Bil si zlata duša! Ne hinavščine ne hudobije ni bilo v Tebi; bila Te je sama odkritosrčnost, dobrohotnost in ljubeznivost! Skromen in ponižen se niti nisi zavedal svojega obširnega strokovnega znanja! Resna in pretehtana je bila vsaka Tvoja beseda! Vsak stavek je bil lep nauk za sorojake! 2ivel si bolj svojemu bližnjiku nego sebi, držeč se pesnikovega reka: ^Otiraj kia-tovske solze!--> In Ti da si umrl?! Ne, nisi umrl! Živel boš v naših srcih do onega dneva, ko se bo odprla tudi nam jamica tiha v naši ljubljeni domaČi zemlji. 1! da zadene vsa strogost zakona tistega, ki slabo j anaijza# so sladkarije zastrupljene potem govori o ! tali j;.» Ce pomeni slabo govoriti o dr- J sc jahko sklepa, da sta skušala Košutova mo žavi, ako kdo graja njeno upravo: kako naj bi dobro gcvoriii spričo takega postopanja?! Ab, v resnici ne gre tu prav nič za državo, ampak graja se sistem, ki ja tudi vse gruje vreden. Ali smo morda sovražniki države zato, ker ne mo remo hvaliti vlade, k: dopušča, da se izveslni rilca zastrupiti Marijana, edino pričo, ki lahko pokaže policiji pot, da izsledi morilca. _ Tatovi naskočili tovorni vlak. Pred tremi nočmi je naskočila tolpa tatov tovorni vlak, 7 ki se je pomikal iz Nabrežine proti Prošeku. Ta lavi, ki so naskočili zadnje vagone, so že ,ia dolgo o vprašanju tržaške luke. Njen namen j iej zemlji, c?a svoje čitatelje, da je sedanje j na ljudsko šU rigajo na£c domove?! AH smo nasprotniki države, ker- nismo zaljubljeni v uprave, ki nam zap.';*p. šole?! Ali naj trpimo molče, ko se hoče z ljudskim štetjem zatajevati naš obstanek na elementi postavljajo zunaj zakona države: in po i zaćeJi razbivati svinčene pečate. Tedaj so jih pa zapazili železničarji jo Jih razjfnali. Ogenj v pisarni. Včeraj zjutraj je izbruhnil ogenj v pisarni trgovca Josipa Maestra v ulici ; s* o r\.r__: u: nAirifAnil mco«*nf bodo mogli potem, sklicujoč se šfeije, zavračati naše zahteve po napravi vtis, kakor da bi hotel pisec obupane Tržačane tolažiti z besedami: no, no, bo že bolje, le nekoliko potrpite, bo že bolje. V članku čitamo, da se vlada briga za po-vzdigo trgovine v lukah Genove in Benetk; iz država vrši svojo dolžnost! Le brezpravni sužnji nočemo bilif Vprašanje davkov v anektiranih pokrajinah. Iz Rima javljajo: Predvčeranjim se je sestal v finančnem ministrstvu tehniški tega bi morali sklepati, da bo prišel čas, ko za prou£evanje vprašanja davkov v bo začela brigati tudi za nas. «Era* se tolaži UUI\ .. X -..^ii'u /lflni ndbnra so tudi s tem, da spi tržaška trgovina radi gospo- j BnfiKiiiamn pok!aji*ah Clam odbora SO darstveno krize v Jugoslaviji, Avstriji, na Ce.|sen. Mayer, kateremu ,e povedno .pred-škem in celo na Poljskem; pozablja pa pri tem, j sednišivo, poslanci Fogatschmg m Komada ima Jugoslavija dovolj svojih manj važnih ni, Bertorini iz Tridenla in dr. Moscnem pomorskih luk in da misli na napravo velike: ^ Trsta, državni svetnik grande ufficiale, notako na sever, kamor teče njena glavna reka, .... n i- i - ^ Vltava, in da ima Poljska svojo pomorsko luko! ministrstva Razpravljalo se je o progra-v Gdanskem. {mu, ki je določen v odloku, s katenm se Omenjeni iist priporoča, naj bi se Čehi pre- j je ustanovil odbor. Program se bo izvrše- S. Nicolo št. 2. Ogenj, ki je povzročil v pisarni majhno škodo, je izbruhnil v dimniku, v katerem so bile nakopičene saje, in ožgal pod. Pogreb treh žrtev nesreče. Včeraj popoldne se je vršil pogreb onih treh žrtev, o katerih smo že poročali, da so našle smrt v plinu. Velike množice šentjakobskega prebivalstva so prihajale kropit dopoldne žrtve, ki so ležale doma na mrtvaškem odru, Sdlvana, najmlajSa KoJauttijeva hči leži v mestni bolnišnici, je že prišla k zavesti in njeno stanje se je že znatno izboljšalo. Aretacija. Pred včerajšnjim jc bil aretiran Ivan Kruczniak, ker je opeharil nekega Antona Z. iz Lonjerja na zelo zvit način. Pijani možakar, Čigar ime nam ni znano, je padel včeraj popoldne z pomola «Audace^» v morje. Moža, ki je napravil več požirkov slane vode, so rešili pilotje in ga dali na to odpeljati v mestno bolnišnico. Vesti z Notranjskega Prostovoljno gasilno društvo v Slavini na Pivki priredi na sv. Štefana dan burko s petjem v treh dejanjih «Moč uniforme» in jo ponovi na novega leta dan. Vabi se k obilni udeležbi. Gospodarstvo Čehoslovaška premoženja v Italiji. Rok, za vlaganje prošenj za odpravo sekvestra nad čehoslovaškimi predvojnimi premoženji v Italiji poteče z dnem 31. decembra. Nova podjetja v Jugoslaviji. Vpisane so naslednje nove delniške družbe: Prometno-pri-vredna banka, Bileč {glavnica miljon kron), Astra, Zagreb (trgovina z nafto, glavnica 4 mi-ljone kron), Gradjevno poduzetništvo inženjera Dvornik in Heksch, Karlovac. (Glavnica 1 miljon kron.) Borzna poročila* DAROVI Namesto cvetke na grob prerano umrle Sla-vice Godinove daruje družina Pahor 20 lir Organizacij slov. sirot. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman sar gleda z nekako hudobno zavistjo na ostale i pristavila: «Toda le še en teden, Filip ----» ljjdi; videl sem Človeka, ki mu ni dano uživati: *l!otel bi, da bi bil le še en dan,» je bil od-) katerem se bom morala odvaditi marsičemu. Seveda bi te po načinu večine žensk s svo< in začutil je divje veselje, da je prinesel no vico, c kateri je vedel, da bo skrajšala srečo, ki njemu ni nauicujena. Bodi prepričana, draga,! jimi solzami mučila, jezila in slabila — in če Oba sta bila iz sanj sed-nje sreče namahlto je vse.» j bi te morila z jokanjem in prošnjami, Filip, bi pre d rami je na in stresla sta se pred grozepolnol < In če bi Lila inoja trditev tudi resnična, kaj ti zadoščeval že en sam dan, da bi ml ves bodočnestjo, ki se jima je napovedovala vizato,» je pristavila Amina, *saj ni ničesar več,; bi jen. Toda ne, Filip, Amina pozna svojo doiž-mračnih slutnjah. Toda po preteku par minut | ničesar več, kar bi moglo biti še hujše in obup- . nost. Odriniti lM>raš kot srednjeveški vitez, ki je Filip spet našel ravnovesje in se vsedel po-1 nejše. Sedaj se čutim, Filip, tako slabotno in nič gre za doživljaji in morda pade leg Aniine, ki jo je Ijubeznipolno objel. Tako ; več ne morem prenesti toliko kot nekdaj. Tasta ostala brsz besed — saj sta razumela med- j krat — ko sem bila še dekle — nisem poznala, iebojno krožeče misli in z bolestnim naporom [ kaj lahko v Jebi izgubim — toda ne boj se; če- sta se morala vdati bridki -zavesti, da se bosta morala posloviti za nekaj časa — morda za vedno. Prva je spregovorila Amina; spustila je roke, ki jih je imela okrok moža, položila je njegovo roko na svoje srce, kot da hoče pomiriti burne utripe in pripomnila: *Zdi se, da to ni bil nikak zemeljski sel, Filip! Ali te ni mrtvaško premra-žilo, ko se ti je približal? Vsaj meni je bilo ,iako!» Filip je imel isto misel, toda ker n'. J: lel Amine razburjati je naglo odvrnil: «Ne, J ia, to si le domišljaš — njegov hipni prihod n aje-govo nenavadno obnašanje te je presL;*£ilo„ Kar se tiče mene, sem videl v tem človeku le nesrečnika, ki ga je skvarila narava, vsled če- IIHilliHiRIHilMIll prav se mi trga srce, vendar se čutim toliko močno, da bom vse mkno in vdano prenesla in sem še ponosna, da je moj mož izbran za iz* vršite v tako težke naloge.» Amina je za hip prenehala, nato pa dodala: «Saj se gotovo nisi motil Fifip?» «Ne, Amina, nisem se motil ne v resničnosti svojega poslanstva ne v zavesti svoje moči, ne v izberi svoje žene* je Filip bolestno trpko odvrnil in Amano objel. «Naj se zgodi boiia volja.* «Naj se torej zgodi!» je pritrdila Aafca ia vstala, »Prva bolest je ie mimo, počutim se kolje, Filip. Predobro poznam svojo ^lol2noftt» Filip je molčal, Amina pa je čez nekaj (asa _____ _ tudi smrti v roke; toda Amina te bo oborožila: vsako nitko tvojega oklepa bo navdahnila z ljubeznijo ^ in z upanjem na skorajšnjo vrnitev. Teden dni ni preveč, FUip, te jih hočem smotre no izrabiti.» «Sicer sva pa še preje vedela, da bo prišlo do ločitve!« je rekel Filip, «Da! Toda moja ljubezen je bila tako velika, da je upepelila vsaka misel na naprej.« «In vendar mora tvoja ljubezen, Amina, po najini letKvi črpati hrano iz spominov.« Amina i* za vdihnil a. Njun razgovor je pre-krnil Myabeer Poots, ki je vstopil v sobo ia je ob pogledu na spr—enojno Aako vzkliknil: «Za Mohameda! kaj pa j*7» «NiČ drugega, kot kar smo Že vsi preje vedeli» je odvrnil Filip, «odpravljam se — ladja odplove tez en teden.* .O, torej čez teden dni odjadrate?« Tečaji* Trst, dne 23. decembra 1921. Jadranska banica .............. 130 CosuHcii 289 Dalinatiđ •»»••«•*»«••• Gerolimich Libcra Triestlna • • 200 Lloyd •• ■•»»•«•••»•••«•#** 1320 Lossino 700 Martinolich .•<•««••*•** 126 Oceania • 2*18 Premuds 345 Tripcovich ,,,•»••»••«•••» Airpelca ..•••••••«•*•••« Cement Dalmatia Cement Spalato............. Tuja valuta na tržaškem trgu: Trst, dne 23. decembra 1921. ogrske kroke ............—. 3.55 3.65 avstrijsko-nemške krone ...... —.48.--.54 Češkoslovaške krone 3125.— 32.— dinarji •» ••••••••••• 34^25.— 85.25 lejt...................16.-—.— 17.25 marke. .••..«..«.•»»* 11.80.— 12.80 dolarji..........................22.30— 22.50 francoski franki . . .............177 50.-178^0 švicarski franki 435.—.—440.— angleški funti papirnati............94.20.— 94.70 angleški funti, zlati napoleoni ••••••••••• 241 600 333 200 112.—.— 114.— 89.50 90.— izreka O priliki zaroke predsednika g. MILANA KERDA gdč. VIDO MOŽINA .Bralno kmetijsko društvo" v Vog skem obem • iskrene Čestitke. (1005 Bijc-Vogersko, 25. decembra 1921. O priliki z roke naduč telja obč. tajnika g. MILANA KERDA gdč. VIDO MOŽINA izreka županstvo občine Vogersko otema iskrene čestitke. Brje-Vogersko, 25. dec mbra 1921. (100G Hali oglas IZREDNA PRILIKA. Tekom dneva predam popolno spalno sobo iz bukovega lesa za L 200Q.—. Naslov pri upravnišlvu, 2335 V OSMICI pri stari LenČki, Campo Belvcdere št. 1. Zafred, se toči vino prve vrste. 2334 NOVE POSTELJE za L 95.-, vzmeti L 60.-. volnene žimnice L 145.— iz morske trave L 50.— n,očne omarice, umivalniki, cliiffo-nier, omare i npohištvo za popolno sobo po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 2329 POROČNA soba, lepo izdelana, masivna, se proda za L 2200,— Cauipo Belvcdere 1. 2281 SPALNE SOBE, masivne, od L 1600.-Skladišče Via Udine 25. napref. 2326 STOLICE pripravne za gostilno po L 25.— Skladišče Via Udine 25. 2327 V ŠTURIJAH tik farne ccrkve se proda hiša z gostilniško in trgovsko obrtjo, svinjakom, velikim vrtom za zelenjavo in kegljiščem. V hiši je vodna in električna napeljava, poleg hiše studenec. Cena zelo ugodna. Natančnejša pojasnila daje A. Batič, Štnrije ši. 50, p. Ajdovščina. 2328 SREBRNE krone kupuje in plačujem več kot drugi kupci. Via Valdirivo 36, II. 2325 KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, morsko travo in žimo. kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solklario 1. 67 REUMAZAN, sredstvo proti trganju po udih, bolečinam v plečih in križu tor revinatizimt, se dobiva v lekarni v 11. Bistrici, 62 POZOR! Srebrne krons ia z'^lo ^o najvišjih cenah plačuje edini groList Belleli Vit«. Via Madoanina 10. J. 08 ZLATO in srebrne krose kupci. Albert FavJj, drvenega trga). p! a C j m ve S kot čr;:^1 , Ma?zu;i 46 ff bližini HIaHUbI iS poselili registrov;U!4 zadruga z omejenim poroštvom, uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, K n. vloge na Sprejema navadne hi aniine knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje p© 4 9 0 -m. večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za sifanke od S 2o 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-67. Zobozdravnik Dr« C. Fontana Trst Piflzza Viđeni 11,11 Srebrne krone in zlato plačujem po najuižllft cenah ALOJZU POVH Trst, Piazza Garibaldl ši. (prej Barriera) zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve V KOZ plačuje po najvišjih cenah. D. W1NDSPACH, Trst, Via Battistl (Stadion) št. 10, II. 61 Cesare nadstr. . I BeosniL Celje. Dubrovnik, Kotor, Kron), LluD-_______________________ ■ Umu. Harmor. Methoult Opatija. Sarajeuo, sprejema vloge m toi'labii M vm mn^mmm veML | w. m pftjttft trs^ m- Prevzema vse bančne pode pod najugodncjSiini pogoji H | Mmm zscztivseol tiM knllitihla biozrastra JADRANSKA BANKA