Štev. 3. PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 17. januarja 1924. Leto III. Izhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. . Cena: r* mesec . . . . , ^ tort leta .... *■ Pol l*ta.......... Posamezna štev. stane 1 Din. . Uredništvo: *Jobljana, Kopitarjeva ul. 6 III. Rokopisi se ne vračajo. Ntfranktrana pisma se ne sprejemajo. Din. 4 „ 12 24 GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA I n r-T«. Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inseratl se računajo :: po dogovoru. :: Svarimo! Brezposelnost, najhujši strah naših dni, ki muči in ()n miljone nesrečnežev širom sveta, se pojavlja zad-I j ^ase v vedno večji meri tudi pri nas. Največji de-uajaJec — država — mu je vrgla prva pod noge 15.000 tiih« uslužbencev, pe meneč se za jok in krik obupa-^ Zen in lačnih, prezebajočih otrok. Ni dvoma, da bo-0 ta zli zgled v najkrajšem času posnemali tudi mno-^ zasebni delodajalci. Kriza v trgovini in industriji, ki , vedno bolj naglaša, pomanjkanje gotovine na našem „ narne»i trgu, vse to so znaki, ki napovedujejo tudi pri ^najstrašnejše in najnevarnejše gorje — brezposel- ind razume1110 položaj raznih naših trgovskih in . ustrijskih podjetij, razumemo, da bodo mnoga radi ^°rej omenjenih okolnosti prisiljena omejiti svoje uprav-. m poslovne (izdatke, vsaj tako dolgo dokler traja n Za> ali eno zahtevamo, da se pri tem ne prezirajo j, 3enostavnejše zahteve človečanstva in ne pozablja Ja^en<^an nevarnosti, ki pretijo vsled tega celokupnosti. 2e »o je namreč, da bo pomnožitev števila nesrečne-„ v. in nezadovoljnežev resno ogrožala mir in red v i mladi državi, ki že tako hudo trpi pod nasledki koletne vojne. zin De3Stvo, da se država ne pomišlja sredi najhujše se T Vre?' na cesto tisočev svojih zvestih delavcev, da foč '•a1 t'so^em Pridružujejo dan za dnem nove stotine •nra delavcev, ki jih z ženami in deco v najhujšem ra‘Zu Preganjajo celo iz njihovih bornih stanovanj, rao-še KZnem'r'ti in napolniti s skrbjo slehernega, ki ima ^ kaj srca za človeško gorje. To tembolj, ker se tu dJjaja zlo, ki nujno mora roditi novo še večje zlo, hu-tis in samoumore, in ker se s tem spodkopuje v ^ncih jn tisočih src zadnja trohica vere in ljubezni do zave, poklicane čuvarice splošne blaginje. vedmfr°^i ou^1, trepetajo pred brezposelnostjo, se stv0 večai°- Država, v kateri obstoja posebno ministr- Za socialno politiko, morala bi temu vprašanju po-tia •* največi° Pažnjo, gledati in delati bi se moralo B ««1 strani na to, da kapitalizem ne bo zlorabil tre-Da a 'ir’ze v škodo svojega delavstva, na drugi strani bre2 -bo delavec in nameščenec, kterega delodajalec pre- °c'tne, velike svoje škode ne more dalje obdržati, bueiz ,vendarle za čas svoje brezposelnosti del oskr-pa a prispevka od dosedanjega delodajalca, drugi del rač aržave, da ne bo za dalje časa enostavno — be-delav a’ be.rap’ ^er dandanes ni mogoče misliti, da bi si na c*e° Pr' °bstoječi silni draginji mogel položiti kaj ran za črne dni. Presta^aVT10 te ^ so časniki poročali, kako je Češka in bi]0 a sy°i° težko gospodarsko in industrijsko krizo, Poslii 36 bra*i' kako je ravno v času najtežje krize za-uteg^i naci Polovico od 400.000 brezposelnih. Toda, bi 1 kdo ugovarjati,, tam je industrija mnogo bolj razvita Da> 2ato ie bilo tudi lažje najti začasno zaposlenje. Sto'^ ’ ,l°^a zato gre tudi pri nas za sorazmerno mno-'ndust n'Se ^ev^° brezposelnih, ki stoje nasproti našim beškim' Padietietn v istem razmerju, kakor 400.000 proti malo pv°4ietjem. Naravno je torej, da bi bilo treba le Več uvSlČ„l0Večn°sti na strani delodajalcev ter malo evnosti in sposobnosti na strani državnih kr- marjev in gorje brezposelnosti bi se dalo tudi pri nas, če ne preprečiti, pa vsaj znatno omiliti. Tolažijo nas sicer, da bo brezposelnostim kriza pri nas trajala samo tri mesece. A kje je poroštvo, da ta zagotovila niso prazne besede ! In če bi bilo tudi res, od česa naj tisoči, brez pare v žepu, žive tudi samo tri mesece ?! Da se široke plasti ljudstva obvarujejo gladu in obupa, treba je radikalne akcije, treba najprej popraviti one državno-administrativne, potem pa socialno gospodarske napake, na ktere pri nas dan na dan opozarjamo, ki se pa trdovratno vzdržujejo, ker tako boij kaže poedincem, gotovim strankam in klikam. Država ni tu samo zaradi par koruptnih porodičarjev. Ti je niso ustvarili in je tudi ne bodo rešili v uri nevarnosti. Ohranila in rešila jo bodo le prsa delovnega ljudstva, če bo ta država nasproti delovnim slojem izpolnila svoje socialne naloge, če se pa zanje ne bo brigala, če bo prekrižanih rok gledala bedo brezposelnih, potem naj ne pričakuje drugega, ko da se bo vedno več rok stiskalo v pesti, da bo vedno več src mislilo samo na eno — na maščevanje nad vsemi, ki niso imeli srca zanje v dneh gladu in brezposelnosti. Država, ne tiraj ljudi med anarhiste ! Politični pregled. Pri nas. Sestanek male antante v Betgradu. V dneh od 10.—12. t. m. vršila se je v Belgradu konferenca vodilnih državnikov Jugoslavije, Češke in Rumunije. Udeležili so se naš zunanji minister Ninčič, češki Beneš in rumunski Duca. Nobenega dvoma ni, da je ta konferenca velike važnosti za vso evropejsko politiko, kajti obravnavala so se vprašanja, ki se dotikajo skoro vseh evropejskih držav. Stiki z Rusijo. Poseben predmet konference je bilo razmerje do Rusije. Evropejske države uvidevajo, da morajo rade ali nerade urediti svoje razmerje do ruskih sovjetov. Trgovina in industrija vseh narodov trpi, če so v sovraštvu z veliko Rusijo. To uvideva tudi naša država, četudi le počasi. Bolj pa to občuti Češka, ki je industrijsko visoko razvita. Ker tudi Francija išče, kako bi obnovila zveze z Rusi, je naravno, da mala antanta, ki je pod nekakim pokroviteljstvom Francozov skuša pokazati Rusom prijaznejši obraz. Do kakšnih uspehov je prišla konferenca v tem oziru se še ne ve natanko. Zdi se, da do pomembnejših sklepov ni prišlo. Spalajkovičev napad. Precej hrupa je napravil med konferenco članek v »Samoupravi«, katerega je napisal naš poslanik v Parizu Spalajkovič. On je znan sovražnik sovjetske Rusije. Že enkrat se je zaletel proti sovjetom v Ženevi. Protestiral je takrat proti temu, da bi se stradajočim v Rusiji pomagalo. Vsi evropejski listi so takrat radi njegove nepremišljenosti blatili našo državo, ki da ima take diplomate. — Ko so se začeli sedaj razgovori o stikih z Rusijo, je napisal članek, v katerem divje napada vse, kar je sovjetskega. S tem člankom bi kmalu razbil konferenco, posebno, ker ima velik vpliv na dvoru in je eden voditeljev radikalov. Vendar se ga je Ninčič otresel in bo najbrž moral ta diplomat radi tega svojega koraka odstopiti. Madžarsko posojilo. Madžari prosijo posojila, da uravnajo podobno kot v Nemški Avstriji, svoje denar- ne razmere. Na madžarskih razmerah pa so interesi-rane seveda obmejne države, ki so v mali antanti. Zato so v Belgradu razgovarjali o pogojih za to posojilo. Te pogoje predlože Zvezi narodov v Parizu. Sporazum z Italija Čehi so že od prevrata sem igrali Italiji prijazno vlogo. Zato se je češki zunanji minister Beneš trudil, da tudi med Jugoslavijo in Italijo pride do sporazuma. Poročila iz Belgrada kažejo, da je imel nekaj uspeha. Reško vprašanje je baje rešeno. Reko dobi Italija, Delto in Baroš Jugoslavija. Obenem dobi naša država nekatere pravice v reški luki. S tem je naša država spet žalostno pogorela v diplomatskem sporu z Italijo. Od prevrata do danes so srbski diplomati dobivali od Italije samo klofute. Radič in njiegova pričakovanja. Radič se še mudi na Dunaju in od tam skuša dobiti zvez s svojo stranko. Vsega pričakuje od novih volietv. Njegovi ljudje trdijo, da bo po novih volitvah gotovo šel s svojimi poslanci v Belgrad. Samo, če bo hotel Pašič v nove volitve! — Radičeva žena, ki je spremljala moža na Angleško, prosi za potni list v domovino. Opozicijonaini blok. Več politikov iz demokratske stranke se trudi, da bi sestavili blok raznih strank, da vrže sedanjo samoradikalno vlado. Mnogi so takemu bloku naklonjeni, celo nekateri radikali, ki so proti Pa-šiču. Toda vedno bolj se vidi, da bi bil tak blok mogoč le, če demokratje izlože iz svoje ladje — Pribičeviča in njegove ožje prijatelje. Znano je, da med te spadajo tudi ljubljanski Jutrovci. Vlada bank. Ljubljanski dnevniki »Jutro«, »Narod« in »Narodni dnevnik« se prerekajo, kdo izmed njih je plačan od bank. Mi vemo, da so vsi. Zato tudi vemo za koga pišejo. Ljubljanski mandat. 18. marca je zmagal v Ljubljani demokrat Reisner. Dogovorjeni pa so bili, da kasneje odstopi na korist dr. Ravniharju. Sedaj pa tega noče storiti. Da ga prisilijo, pa nimajo Ravniharjevci nobene moči. Zato se le zmerjajo in si očitajo drug drugemu razne grehe. V Inozemstvu. Zveza s Francijo. Pred nekaj tedni so Čehi sklenili zvezo s Francijo. Zdi se, da je konferenca tudi Jugoslavijo pritegnila v to zvezo. Sprememba osnovnega pouka v Italiji. V Italiji menda spet dovolijo v šolah, kjer so slovenski otroci, da se poučuje v slovenščini, toda samo v prvem razredu. Doslej so — od oktobra dalje — poučevali vse v italijanščini. Počasi skuša Italija Slovence poitalijančiti. Samo toliko je odnehala, v kolikor je videla, da ne more vsega naenkrat prebaviti. Venizelos je sestavil vlado. Grška, ki so jo volitve in odhod kralja razburjala, prihaja v red. Znani državnik Venizelos je sestavil vlado in je upanje, da bo deželo pomiril posebno, ker ima zaslombo velesil. Angleški državni zbor se je sestal. Kdo sestavi vlado še ni odločeno. Kakor smo že poročali, skoro gotovo voditelj delavske stranke Macdonald. Najprej se prebere v zbornici prestolni govor, ki ga sestavi prejšnji predsednik Baldvin. Po debati o govoru, ki pa bo najbrž zelo dolga in bo trajala več dni, je glasovanje za zaupnico vladi. Če vlada te ne dobi, odstopi. Takrat pride Macdonald do tega, da sestavi novo vlado. Trdijo, da bo ta odločitev padla 22. t. m. stojevskij : (Dalje.) Mlada žena. Več 'p . aJ zopet opazi, da je obkoljen, zakaj, ni mogel c Usra X opazi, ua jc oirnupcii, zaivaj, m mogel *ela raz Lp.eprav se 3e vsa n^egova duševna sila ho-^ani> Lnia v en sam nevzdržen napad... Toda ra, k(i0 0111 ga ie to vleklo, kaj je bil vzrok tega nemi-Se Je zen V pjegov'b žilah zapalil ta neznosni požar, ki hicli ui zse njegovo kri — tega ni vedel in se ^atni za”10861 spomniti- Pogosto je željno grabil z ro-sv°jj SOK?eno°’ često je mislil, da sliši lahke korake v 'Hi, mkč,0r3ke’ .« so se bližali njegovi postelji, in 3e> kakor h S*a.s’ izgovarja nežne besede. Bilo mu Sv°iim nh S*Ut* top*° *n sla 1 njega in da na vse pada dolga tisočletna svod "L' zopet Prišlo, kakor da še enkrat pre-hiš0 v v!rVSi otr°ška leta, da, on je celo mislil, da ?0 katerih V''} vr. se 3e rodil* sočne livade in pašnike, mu je n jetal in morda bral cvetje. Zde- 5 Se Prikaz,3 vse.to vidi ~ dokler ni naenkrat opazil, je podoba, ki ga navda z več nego otroš- ko grozo, in ki je prinesla v njegovo življenje prvi tajni strup bolesti, nemira in solz. Zdelo se mu je, da nek tuji starec drži v svoji oblasti vse njegovo bodoče življenje, toda mogel ni, kljub vsemu strahu, obrniti pogleda od njega, in starec ga je spremljal povsod : prežal je za vsakim deblom in grmom, mu namigaval in se mu pačil, se mu posmehoval in ga dražil in se* izpreminjal v vse mogoče stvari in se vsedel naenkrat kot vražja glava na vrat njegovega lesenega konjiča, in se obračal ter se pačil neprestano se mu režeč v obraz. V šoli pa je sedel med učenci, ali pa se skrival pod klopjo. Ali pa so se platnice kake njegove knjige dvignile za prst široko in iz zevi pod platnicami so ga hudobno gledale grde oči. Če je spal, je strašni duh sedel na njegovo posteljo in razganjal sladke otroške sanje ter mu šepetaje pripovedoval po cele noči čudovito povest,, od katere ni razumel nič, če jo je še tako pazljivo poslušal, ki pa je vseeno navdajala njegovo otroško srce z grozo in strahom, ki pa že ni bil več otroški. Toda hudobni starec mu je pripovedoval dalje šepetajoč, dokler njegovega sluha ni oslabila težka utrujenostost in ga pogreznila v nezavest. Toda tedaj se mu je zazdelo kakor da se prebuja in zopet je nastala čudna borba med polza-vestjo in polsanjami: prebujal se je kot odrastel človek in obdajale so ga slike tega, kar je šele preživel. Vedel je, kje se nahaja v tem trenutku, da je sam in tuj vsemu svetu, da je sam med tujimi, sumljivimi ljudmi, ki (tu so se zopet začele sanje) se plazijo v njegovo sobo in namigavajo stari gospej, ki je zopet čepela na peči in grela pri ognju svoje suhe roke, in jim kimala z glavo in kazala na posteljo, na kateri je ležal. Čutil se je zmedenega in razburjenega : hotel je vedeti, kdo so ti ljudje, kaj hočejo in zakaj se on sam nahaja v tej sobi, pa mu je tedaj zopet prišla misel, da je padel v neko razbojniško jamo, zapeljan od kakršnekoli dotedaj nepoznane silne sile in da ni poprej natančneje vprašal, kdo stanuje v hiši, predvsem, kdo so njegovi gospodarji. Negotovost ga je mučila in njegova jeza je rastla — tedaj pa se je zopet začela v nočni temi pripovedka s šepetanjem, toda sedaj je ni pripovedoval starec, temveč neka majhna starka, ki je čepela pri peči ob drhtečem plamenu ugasujočega ognja tiho šepetala predse, medtem ko se je njena stara brada s srebrnimi lasmi vred pri tem tresla. Toda že so vstajale pred njim nove strašne slike : pripovedka, ki jo je komaj slišal in razumel, se izpremeni v prave oblike in osebe, in on začuden opazi, da vse to, kar je kdaj v življenju izkusil, celo njegove misli in sanje in kar je čital v knjigah -in že davno vse pozabil, da vse to v resnici tudi eksistira živo, da se dviga pred njim v velikanskih slikah, da ga obkoljava in pleše okoli njega: pred njegovimi očmi se pojavijo čarobni vrtovi, vidi rasti cela mesta in jih zopet propadati, vidi nepregledna pokopališča, katerih grobovi se odpirajo in pošiljajo svoje mrliče k njemu ; vidi prihajati cela ljudstva in narode, rasti in pred svojimi očmi umirati, vidi končno vsako svojo misel razvijati se in pa, kako jo misli že v živi obliki pred očmi, tako, da bi jo lahko prijel. (Dalje prihodnjič.) Francč Žužek : Odkrita beseda ljubljanskemu tobačnemu delavstvu. Kadarkoli se spomnite na svojega očeta t dr. Janeza Evangelista Kreka, se Vam milo stori in skoro na jok vam gre. A ni ga in ga ne bo. — In če si od prevelike žalosti za njim naredimo ne vam kaj, nič drugega nain ne ostane, kakor to, da se s potrojeno pridnostjo poprimcmo smotrenega dela, vodeč strokovno zvezo slovenskega tobačnega delavstva do tistega silnega ugleda. kot ga je uživala v letili pred svetovno vojsko. In tako se v lastnosti glavnega tajnika »Jugoslovanske strokovne zveze« drznem napisati na ' naslov ljubljanskega tobačnega delavstva ta člančič, hoteč z rijiifh Vzbuditi k'pravi zavesti vse; ki zares hočejo, da ostane tobačno delavstvo ljubljanske tovarne na eni strani v dno svoje duše krščansko, na drugi strani pa strokovno tako močno organizirano, da ne bo mogla preko njega nobena kapitalistična sila. Sfvar je kratkomalo sledeča : S prevratom leta 1918. se je položaj slovenskega tobačnega delavstva mahoma bistveno poslabšal. Tobačno delavstvo bivše Avstrije je bilo namreč skoro enotno organizirano v avstrijski krščansko socialni tobačni zvezi. Delavska zavest in organizatorična moč tobačnih delavcev ostalih dežela je daleč presegala moč in zavest slovenskega tobačnega delavstva. To ugotovitev mi bodo tovariši in tovarišice že oprostile. Kar je res, je res in amen ! In če je organizacija slovenskega tobačnega delavstva ipred vojno stala izvrstno, se ima za ta svoj bivši sijajni položaj v zelo veliki, če ne pretežni večini zahvaliti dejstvu, da je bila včlanjena v tako odlični centrali kot je bila dunajska. S porodom mlade Jugoslavije je bilo slovensko tobačno delavstvo te neprecenljive ugodnosti naenkrat oropano. Da. še več ! Kot svoječasni najšibkejši in najslabši ud močnega enotnega tobačnega sindikata je moralo (pravzaprav : bi moralo !) postati nositelj enotne strokovne organizacije jugoslovanskega monopolskega delavstva. To je takoj razumljivo iz naslednjega : Hrvaško tobačno delavstvo ni organizirano. Bosansko itd. tudi ne. V Srbiji pa je treba delavsko zavest in potrebo po organizaciji šele — buditi ! In tako stojimo na mah pred dejstvom, da je v celi državi organizirano samo slovensko tobačno delavstvo, tisto, ki je bilo v bivši mogočni avstrijski zvezi — najslabše. Monopol pa je monopol in bo ostal državni monopol tudi tedaj, ko bo dosežena avtonomistična ali federalistična ureditev naše države. Zato bo tobačno delavstvo pri nas veljalo kaj šele tedaj, ko bo celokupno tobačno delavstvo obširne Jugoslavije organizirano v eni sami nepremagljivi strokovni organizaciji. Kdo bo ustvaril to ? Ali Hrvatje ? Ali Srbi ? Ne ! Kdo pa ? Morebiti Slovenci ? Da, ti jo bodo, ker jo morajo, ker je to njihova sveta krščanska dolžnost, na drugi strani pa nujna zapoved praznili žepov ter pretisnjenih želodcev. Če pa se Slovenci odločimo za to veliko, pa silno težko nalogo, potem moramo v organizaciji ljubljanske tovarne najprej napraviti red! Tak red, da bo ena volja, ena organizacija, ena komanda, ena armada, en naskok na sovražne postojanke in končna zmaga. — Drugega za enkrat ne smatram za potrebno. Le še to bi pripomnil, da se bo najbrže v kratkem času pričela akcija za podržavljenje tobačnega delavstva. Do tedaj pa mora biti v armadi tobačnega delavstva že red in vojaška disciplina. Če ne je vse delo bob v steno, in zastonj bosta plantala Gostinčar in Kremžar s tovariši po Belem gradu. Mislim, da je ta odkrita beseda dovolj jasna. Naj si jo tovariši in tovarišice vzemo k srcu. Glasi se : 1.) Hočemo enotno strokovno organizacijo tobačnega delavstva cele države ; 2.) Zahtevamo podržavljenje tobačnega delavstva ; 3.) Zahtevamo v tovarni red in mir ter predvojno poštenost in vestnost. To so veliki cilji, ki se dado doseči le z enotnim vodstvom in z vojaško disciplino vseh. Kdor bi sedaj delal zgago in prepire, zasluži, da spuliš prvi kandelaber ob cesti in mu ga treščiš v kapricasto glavo. — Inserirajte v „PRftViei!“ Napoleon in brezverci. Napoleonu se zmeraj očita brezverstvo. Kot sin takratne dobe v začetku res ni bil tak, da bi ga lahko imenovali zagovornika cerkve. A brezvercev ni nikdar maral. Že kot prvi konzul ne. Ko je leta 1800 vkorakala francoska armada v Milan, je ljudstvo zahtevalo, naj se zapoje v glavni cerkvi Te Deum. To pa v zahvalo Bogu, ki je rešil Italijo krivovercev in brezvercev. Bona-parte je poročal o tem svojima dvema sokonzuloma v Pariz in je pristavil : »Udeležil se bom te slavnosti, pa naj mislijo pariški ateisti o meni, kar hočejo«. Še bolj značilna za njegovo mišljenje o brezvercih je tale dogodba. Leta 1810 — takrat je bil Napoleon že šestp leto cesar — so prišli v Pariz ostanki neke. konjeniške legije, ki se je bila borila v strašni španski vojski. Bilo jih je še par sto in so bili določeni, da vstopijo v na novo se tvoreč konjeniški polk v Nemčiji. Napoleon je vse iz Španije prihajajoče čete zmeraj pregledal, jih pohvalil, izrazil svoje sožalje nad izgubami in tolaži vojake z boljšimi časi. Omenjenim konjenikom, kiso se bili posebno hrabro borili, je dovolil enodnevni počitek v Parizu samem. V polku je služil podčastnik, po izjavi njegovih to- Dopisi. Prevalje. Sprejmi »Pravica« in natisni krivične bedne razmere tukajšnjih delavcev, ki so pri izkopavanju železne žlindre uslužbeni pri stavbenem podjetju O. Madile. Omenjeni delavci vsled skromnega zaslužka živijo v vednem pomanjkanju, so primorani vstrajati dan za dnem slabo oblečeni in obuti v snegu in mrazu. Kako naj revež-delavec nabavi potrebno obleko sebi in ženi in trem otrokom, če zasluži komaj 130 K dnevno. Kako naj oblači sebe in otroke delavka udova, ko njen zaslužek 110 K dnevno zadostuje komaj za skromno hrano. Radi slabega zaslužka ne morejo podpirati fantje sinovi svojih oslabelih, pomoei..pgtr.ebni.h starišev. Omenjeni delavci ne prejmejo nobenih dragitijskih doklad ali nabavnih prispevkov, prebiti morajo z edinim skromnim zaslužkom. Zakaj sp ne izenači zaslužek teh delavcev s plačami rudarjev, kakor prejšnje čase. ko je bil delovodja Nemec g. Fener. »Pravica« opozori gospoda omenjenih delavcev na njih bedne razmere in potrebno pomoč. Prezirane delavce pa spomni na kršč. strok, organizacijo. . - Trebnje. Božični prazniki so minili. Tudi tukaj niso bili brez rjovenja in rabuk. Pri polnočni službi božji'je bilo tako kričanje okoli cerkve, kakor ‘da bi tulili volkovi. Zakaj ne* bi opustili tega grdega pijančevanja. Fantje stari 14 do 18 let ' so še pretepali in preklinjali okoli cerkve. Stariši! Čuvajte svojo mladino, nikar jih ne izpustite izpred oči ! Se bodete kesali, pa bo prepozno. Mogoče boste rekli, e saj sam zasluži. Ali ga zato pustite v tovarno delat ? Ali ne bi bilo bolje, da bi vsako nedeljo nesel nekaj kron v hranilnico !? Koliko bi si prihranil ? In koliko bi koristil zdravju V Imamo predavanje skoro vsako drugo nedeljo za fante od 14. do 18. leta. Zakaj jih tako malo pride ? Tisti, ki delajo v tovarni, sploh ne gredo zraven. Ali ni predavanje tudi zanje ? Dobro bi bilo ustanoviti tudi pri nas »Krekovo mladino«. Širimo tudi pri nas »Pravico«, da bo rastla izobrazba in da bo ponehala surovost in pijančevanje me,d nami. >■-: ■ ... » ■' k;?v; ■ ' • j " ;r Hrastnik. Pri nas se vedno kaj fiovdga zgodi. V nedeljo dne 13. I. je imela socialistična »Svoboda« igro »Stari greli« Po igri ples in prosta zabava za novi greh. Na igro so došli sami odlični napredni elementi, kajti črnih klerikalcev res ni bilo videti. Pri prosti zabavi so reševali delavsko vprašanje. Da pa bodo to težko vprašanje res dobro rešili, so si naročili trije bratci Ernest, Stanko in Francelj kar 8 litrov kuhanega vina. Debata je postala tako živahna od toplega vinčka, da so začeli kar s pestmi debatirati. Debate je bila deležna tudi gospa Malovrh-ova ter je tudi prejeta toplo klofuto od naprednega Ernesta. Končno so se pa ti bratci po tleh povaljali. da pobrišejo nastale luže. Da, da, »Svoboda« in »Vesna«. To sta prosvetni organizaciji, da jima ni para. Prav enake člane imata. Oboji nosijo- rudečo barvo razlikujejo se samo toliko, da so prvi naklonjeni naro-dnonaprednim silam, drugi pa boljševiškim krvolocne-žem. Tako je potekla vsa zabava brez večjih nesreč, delavsko vprašanje pa so le rešili vsaj v toliko, da so imeli drugi dan mačka. Pa bo kdo še rekel, da nismo hrastničani dovolj napredni. Alkohol truje. pa je vse rešeno ! Kadar imajo rudarji plačilni dan, rudeči rešitelji pa liajd na plan. Opazovalec. Iz Vevške papirnice. O naših bivših ravnateljih se marsikaj sliši izza kulis. Med drugim tudi to, da ju misli podjetje poklicati iz tujine celo na odgovor radi slabega in pomanjkljivega gospodarstva. Visoka oseba se je baje izrazila, da tudi če bi se gospodoma vse premoženje zaplenilo, bi se komaj pokrile izgube. — Da bomo radi njiju vsi trpeli. — No-o-o ta je pa lepa. Mi smo pa drugega mnenja. Zakaj se jima je pa dalo tako oblast — zakaj se jih ni kontroliralo. Če drugje ne, je tu krivda gospodarjeva. Vevče. Te dni smo brali v raznih časopisih, da v Belgra-du ob asistenci orožnikov sežigajo za 8 miljonov bankovcev po 1, po in /4 Din. Vsega skupaj pa so že požgali za 60 miljonov Din. — Mi papirničarji pa, ko ve- varišev in častnikov prav izboren in hraber vojak, a skrajno lahkomiseln in razuzdan ; niso ga imeli radi. Njegova srčna želja je bila ta. da bi bil prestavljen v cesarjevo konjeniško gardo. Prosil^ je predstojnike, naj mu dajo izpričevalo, da se je v španski vojski odlikoval ; dobil ga je. Da bi šlo hitreje, je šel sam k Napoleonu in mu je pokazal spričevalo ter vse potrebne priloge. Napoleon je bral, ga je pohvalil in se je začel razgo-varjati z njim o vojski na Španskem. Vprašal ga je, kje je doma, in je rekel, da je iz Bonna na Nemškem. »Videti je, da ste Žid. Ali ste ?« »Nisem«, se je lagal vojak, sin dobrih židovskih staršev iz Bonna ; »Kristjan sem in sicer boljši, kakor pa katerikoli drugi v Vašega Veličanstva državi. Kajti vsak Vaš državljan je bil samo enkrat krščen, jaz sem bil pa osemkrat«. Napoleon ni vedel, kaj misli, in mu je rekel, naj pojasni ta osemkratni krst. Vojak mu je pravil, da je bila njegova legija nekoč v Rimu in so se mnihi in duhovniki trudili na vso moč, da bi pridobili vojake za katoliško vero. V začetku so vojake tudi denarno podpirali, v svoji dobroti pač ; brezbožni konjeniki so pa to dobroto zlorabljali in so se dali po dvajsetkrat krstiti in še po večkrat. »Jaz sem imel prav takrat neko zna- mo, da je bankovec iz papirja, smo pa druzega mnenj* namreč, da bi finančna uprava bolje naredila, ko bi te bankovce naložila v vagone ter bi naši papirnici pro* dala, ako pa se boji, da bi se pri nas teh starih bankoV; cev preveč ne nalezli naj jih pošlje pod asistenco. Mi I*1 jih predelali v lep papir. Država bi pa pri tem po našem skromnem mnenju lepe stotisočake, če ne miljone spr*‘ vila v nikdar polno blagajno. Slabi gospodarji so v Bel' gradu. — Dev. Mar. Polie. — Vevška papirnica. Skoraj vsaki dan se sliši, ali tudi bere v časoP*' sili, da ta ali.oni kar čez noč menja svoje prepričanj®! danes graja kar je včeraj hvalil. Tako nekaj podobnega se dogaja tudi v naši papirnici med našimi 20 social-patrioti. Pred mesecem je mirilo zaspala skupina Svet' kove in Rejcove struje, (kar smo ji mi že na .ustanovnem shodu napovedali tam pri »Francetovk«), Danes pa Prl' dejo ravno tisti sodrugi z drugo firmo na dan ; to je 1 takozvano »Neodvisno« ali »nezavisno« (komunistično)-Ni jim dovolj, da so bili po vojni že enkrat komunist** dvakrat socialisti hočejo biti še »Neodvisni« (no saj b°' do, ker bodo sami). Ni jim dovolj, da so že 3-krat Pru' padli (pogoreli, zmrznili in zaspali), hočejo še v četrte eksplodirati. Ni jim dovolj, da so dozdaj varali delav®5 z obljubami, hočejo jih še naprej (še četrtič) potegnit1. Tako je delavstvo, — tako delajo ti sodrugi za zdruz*' tev proletarijata, tako delajo tisti, ki mislijo, da je str®' kovna organizacija igrača in delavski interesi praz**5 fraza. Kateri delavec še mora zaupati takim ljudem, m1 pa upati, da mu bodo taki ljudje izvojevali bolji koše®)1 kruha in mu pripomogli do človeka vrednega življenja,*5 tako do boljše bodočnosti. Kako se pravi takim razdiP' čem ? — Sodbo o Vas so izrekli že tisti, ki so zadnje čas® pristopili k 550 članski organizaciji, od Vas zapeljani. '5 tudi delavci, ki niso našega prepričanja se že norčujejo • takim početjem, ter vas imajo za otročičke pri igrača5, Malo je takih razdiračev med nami ; čim večkrat bos(C šli po gobe, tem manj Vas bo, naše močne vrste se -P? množe od dne do dne ravno radi vaših igrač z delav®5 Delavstvo pozna vaše delo. in po uspehih vas sodi. Na*5 delavstvo ve. kje ima iskati pomoči, kje je nesebičnoS' poštenost in vstrajnost, ter bo šlo preko takih in podov nih tudi v bodoče do popolne zmage. Gospod inšpektor Biskupskv. Kočevski ravnatelj Trboveljske prernogokoP**5 družbe, gospod Biskup-sky, ki svojemu revnemu delav' stvu niti premoga ne privoščijo, so postali silno vfl® uradnik svoje družbe tako, da inšpicirajo delo na t**-. niku ob vsakem času. Še celo po noči med ^ 10—'3 si upajo med ugnane in ustrahovane rudarje z nabasan**^ revolverjem v roki! Mi sicer ne vemo, s kakim usp®ko 1 so gospod ravnatelj dokončali pri vojakih, če so sP1 bili kdaj ob-osleni s telečnjakom, rekrutabrihtungo. v'® dar bi opozorili merodajno oblast na dejstvo, da se. spodtaknilo včasih najbolj izvežbanemu frajterju, da * telebnil na tla. Kaj podobnega se pripeti lahko tudi g° podu Biskup-skemu, revolver se sproži, pa bo kar ** ^ enkrat kdo »fliknjen«. Ali gospod ravnatelj ali pa K »Schvveinehund votn Bergmann«. Zato bi bilo prav, bi n. pr. merodajna politična oblast gospoda ravnat®* Biskupskega poučila, da se morajo take nevarne z® od samokresov, ki se same krešejo in ukrešejo ter KreJ nejo nosilca samega ali koga drugega, nositi v žeP**1,2; taškah. Rabiti pa se smejo le v skrajni sili, šele ted»j ko se človek na brzino svojih počasnih nog ne more v zanesti. V roke pa spada žemlja, žemlja ! Tudi rudar5 bo baš prehud, če dobi kako žemljo pod nos... Trbovlje. Zadnje dni smo čitali v dnevnikih, da je gerentsb1 Trbovlj. občine darovalo za ljublj. univerzo 25.000 ” , Vse lepo in dobro, — in mi nimamo absolutno niče5 ^ proti temu. — vendar pa bi pripomnili, da je : Pr p Slovenija plačala že preko 6 miljardi raznih davkov-česar sledi, da bi bila dolžnost države, da podpira zavode. — drugič smo pa mnenja, da je v Trbovelj občini dovolj podpore potrebnih ljudi, kterim bi se IK prileglo, ako bi sedaj v tej zimi dobili tu in tam 5 ,j dinarček, — in tretjič pa vprašamo merodajne obl* in celo javnost, ali se sme denar dajati v poljubne 5 mene — kar meni nič, tebi nič. — ker občinski d®*1 je denar občanov — ne pa gerentov. ^ * ' „4 nje in sem potreboval denarja. Zvedel sem, kaj se v 0 šel sem tja in sem se dal krstiti. A ker sem prep^ prišel, sem bil samo osemkrat krščen.« Duhovnik* ^ gotovo prišli slepariji na sled in se niso dali več rabljati. a Napoleon je mirno poslušal in ni kazal na ob* ^ nobenega znaka nevolje. Vojak je že mislil, da je d n gel svoj namen. Nemalo se je začudil, ko je Napo* sj spregovoril, mračno in resno : »Zelo rad slišim, moji vojaki hrabri. Nikdar pa moj vojak ne sme P°[, biti, da je tudi človek. Prav tako se nikdar ne sme rj čevati iz vere in svetih običajev drugih ljudi. V £af tI,jl* prostora za Vas. če bi potreboval roparjev ali obces ^ razbojnikov, bi bili Vi prvi, ki bi si ga izbral. TaK°y}, ne zaslužite drugega, kakor kroglo v glavo... Sam®* v ša službena leta in pa Vaše dobre vojaške lastnost* vorijo za Vas, da Vas ne postavim pred vojno sod* Poberite se !« ^ Kmalu nato je cesar zapovedal, da se smejo uV.r^Z' v redne polke samo oni vojaki, kojih vedenje j® D 0|-hibno, vsi drugi naj se pa premestijo h kaznjeniški*11 kom. t . Gewerksschafter«, glasilo švicarskih krščanskih strokovnih organizacij priobčuje v svoji 2. številki od jan. 1924 o gornjem vprašanju zanimive vrstice, ki j*e Popolnoma zlagajo z našim stališčem bodisi v strokovnem, bodisi v političnem oziru. Članek, posnet skoro v celoti, se glasi: >>Kmet hoče, da sedanji gospodarski red ostane. On -'e nositelj konservatizma tako v versko-političnih kakor tudi v gospodarskih vprašanjih. Materialistični socialisti to kaj hitro spoznali in so naperili svoja bojna kopja zoper zastarelo deželo. In tako srečavamo v socialno-^mokratško-koinunističnem časopisju dan na dan su-r°ve izpade zoper 'kmeta. Znani kmetski ponos ne more Prenesti kaj takega in se zoper take napade upravičeno upira. Enostranska sodba o gotovih gospodarskih nagnili in načelih kmeta, ali recimo : obsodba celega Kmetskega stanu radi napak nekatemikov je povzročila 'J mišljenju kmetov neko razpoloženje, ki je sovražno Savskemu gibanju. Pri tem seveda se je — žalibog — zrušila v nič tudi razsodnost krščanskega kmetskega 'JUdstva. I Ker je resnica najboljši politik in diplomat, morajo priznati takoj, da je po vojni tudi s strani kršč. delavskih organizacij v prevroči vnemi ; in nevolji padla ‘ttarsikaka žaljivka na račun kmetskega stanu. »Nikdar se ni to zgodilo od strani naših premišljenih vodij. Odločilna in merodajna ne ostane na koncu koncev ena satria debata in osebno 'prepričanje, marveč program. n to smemo poudariti odločno in razločno : Program ^ščanskih delavskih strokovnih organizacij ne pozna s°vraštva zoper kmetski stan. Nasprotno : ceni ga kot Zelo važen kulturni sestavni del celokupnega naroda. ®°|i kot.kdaj prej pripoznamo pomen dežele, ki-- proizvaja življenjske potrebščine, kjer prebivajo ljudje trdega zdravja, priznamo deželo kot vir, iz katerega iz-aia celokupna narodova moč in zdravje. Zato pa sva-'fe Premišljeni voditelji kršč. delavskih organizacij svo-Je. liudi in svoje časopisje neprestano pred neupraviče-£irn napadaniem 'kmetskega stanu po socialno-demo-Kraških manirah. v Dobro razmerje med kmeti in delavci je danes — ^ahbog _ mnogo^ie le preveč razdejano. Posebno še uavstvo po mest*u ne varčuje iz izrazi, kadar hiti ne-Pravičeno napadati kmetski stan, ne razločujoč ma-e8a kmeta od veleposestnika. Vsekakor igra pri tem '^Prašanju važno vlogo cela vrsta najrazličnejših vzro-*ov, v glavnem pa je krivo nesporaziimljenje med kmetom in delavskim stanom pomanjkanje medsebojnega vUanja in poznanja. Tudi je res težko, dejansko se vži-. s pridom in pametjo v posebnosti, svojstvenosti, v k/e in težave drugega. Ce bi hoteli navajati tu celo neDlc° razlik med obema stanovoma, bi se naše pero ustavilo tako hitro ob zadnjem stavku. del ^ zac*°stuje ugotovitev, da so glasila krščanskih na avskih organizacij napram kmetskemu stanu pravična odklanjajo enostransko sodbo. To ni praz- ^ ; tja v en dan vržena trditev. Iz voditeljev, iz spisov, kovS *n razPrav 'n >z strokovnih predavanj ter sestan-fn, i Se m°re vsakdo prepričati o popolni istinitosti ugodenega. ^e smo uvideli in spoznali, da obstoji na strani pr.canskih delavskih organizacij resno in častivredno Pra at!evan'e> da se presodi položaj kmetskega stanu vodM , Potem smemo pač zahtevati, da opuste Uti^ !?* ^r°gi krščanskih kmetskih (gospodarskih in po-ne ' organizacij opozicijo zoper krščanske strokov-s0cjO.rKanlzacije, naj jih kratkomalo ne proglašajo za vživ °' ^emokratške jn komunistične, tparveč naj se *avsk V Pose*jnost m neznosen položaj krščanskega defekt’ 683 stanu in naj se Potrudijo, da si ustvarijo ob- v"o razumevanje in sodbo. vtaW 0 članek. Slovenski kmet in delavec naj si ga neta kar za klobuk. Obema bo prav prišel ! France Žužek. Krekova mladina. ran0 ^re*tova mladina v Celju. Pred razprodano dvo-k'ove ar°dnega doma je prvič nastopilo članstvo »Kre-fcrščanm^ ’ne<<- Dvorana je bila polna prijateljev naše So nek t .s?cialne delavske mladine. Vkljub temu, da igra »n iffralci Prvič nastopili, je bila ta priljubljena p ave^ na samce« zelo dobro igrana. iHen in° ®re<*stavi v Narodnem domu, se je vršil skroji vol« Pv^azen Prijateljski večer v prostorih hotela »Be-riš iv"'p ,^er je otvoril neumorno delaven član tova-Uien nr ajse^’ je v vznešenih besedah povdarjal po-tiem nas^opa »Krekove mladine« v Celju. Obe- )a ^ ninn- pozdrav'1 navzoča gg. dr. Ogrizka, dr. Hodžar-s*ednjif s')Progi, kot velike prijatelje našega pokreta in ^ranc K ie Pogumno naprej, da bodo jačje naše • °og z nami. Strokovna zveza. Vevče pri D. M. v Polju. V nedeljo, dne 20. jan. 1924 ima naša skupina »Zveza papirniškega delavstva« ob 3. uri popoldne v Ljudskem domu občni zbor z običajnim dnevnim redom. Na zboru bo poročal o delavskem položaju glavni tajnik J. S. Z. France Žužek. Tovariši in tovarišice ! Udeležite se tega občnega zbora polnoštevilno ! »Neodvisni« — komunisti so začeli tipati v našem rajonu, hoteč delavstvo organizirati v »enotno fronto«. No. pravi patronje bodo ustvarili »enotno fronto« taki, ki se med sabo neusmiljeno tepo med dr. Lemežem in Žorgom ter med Fabjančičem in Klemenčičem, v Ljubljani pa razbijajo »Zvezo delovnega ljudstva«. Kar naj pridejo k nam ! Bodo še vsaj videli, kako znamo krščanski socialisti dejansko ustvariti enotno fronto proletariata ! „ Trbovlje. Člani in skupine, ki še niso za minulo leto poravnali članarine, se prosijo, da to nemudoma storijo. Obenem ponovno opozarjamo vse tovariše, da se nahaja naše tajništvo odslej na Vodah Loke 253. Vhod spodaj. Sestanki se vršijo vsako sredo ob 4. uri popoldne. ZVEZA PAPIRNIŠKEGA DELAVSTVA. Dev. Mar. v Polju. Skupina Zveze pap. delavstva pri p. M. v Polju ima v nedeljo, dne 20. t. m. ob 3. uri Pop. svoj redni občni zbor v društvenih prostorih, z navadnim dnevnim redom. Tovariši, tovarišice, na občnem zboru bodo funkcionarji dajali račun, slišali boste kako se je gospodarilo z našim denarjem. Občni zbor poseti tudi govornik iz Ljubljane. Tovariši, agitirajte za obilno udeležbo, posebno ženske imajo vedno kake težave — občni zbor je zato. da poveste svoje težnje. Pridite ! Odbor. VINIČAR. Strokovna zveza viničarjev in kmetskih delavcev skupina v Wurbergu, je imela dne 6. januarja svoj redni občni zbor. Zbor je bil povoljno obiskan. Udeležil se ga je tov. pokrajinski tajnik J. S. Z. iz Maribora. Z je-dernatim govorom je pojasnil pomen organizacije JSZ. Pa tudi. tukajšnji g. župnik je bil vzgleden sodelavec in je odločilno pripomogel k odlično uspelemu zboru. Nato je g. Semenič dajal pojasnila o Delavski zvezi, ki se je tudi začela ustanavljati in širiti. Za »Delavsko zvezo« se je izvolil začasni pripravljalni odbor. V strokovno zvezo pa je enoglasno izvoljen stari odbor. Pripomnim pa vsem tovarišem v skupinah, da vstrajno delujemo za razcvit organizacije J. S. Z. kakor tudi D. Z. Dr. Avguštin Juretič : Potreba in meja socialne politike. O namenu države obstoje različna naziranja. Nekateri trdijo, da je edini namen države, da čuva pravni red, kateri jamči državljanom svobodo zlasti v gospodarskih zadevah. Po tem naziranju ima država nalogo, da pazi in da skrbi, da ni oškodovano čigar koli pravo, v vsem ostalem pa da je samo opazovalec od strani. Država posebno nima pravice, da se vmešava v gospodarske odnošaje državljanov. Navedeno naziranje o namenu države je naziranje liberalizma in ga najbolje označuje rečenica francoskega trgovca Gournaya : Lai-sser faire, laisser passeur — pustite, da teče vse s svojim svobodnim tokom. Nasproti temu liberalnemu načelu postavljajo pristaši državne vsemogočnosti drugo popolnoma nasprotno načelo in trdijo, da sme država delati, kar se ji ljubi, ker je sama sebi namen. Država ima vpravico, da se vmešava v vse življenje svojih državljanov : da ne ureja samo pravne, ampak tudi vse ostale, pa tudi socialno-gospodarske razmere državljanov. V državi po liberalnem Pojmovanju je posameznik vse, celota nič. V drugi državi — kakršno si zamišljajo socialisti — je pa nasprotno celota vse, pa posameznik nič. Liberalizem naglaša samo pravice osebe, socializem pa samo pravice celote. Po liberalnem naziranju nima niti država v socialno-ekonomskem življenju ni-kakšne deležnosti, niti posameznik kakršnihkoli dolžnosti napram sodržavljanom. Po socialistični koncepciji v državi pa ima država dolžnost, da v vseh potankostih ureja socialno-gospodarske odnošaje ; pravice posameznika se umikajo pravicam celote. Med tema dvema skrajnima naziranjima v državi pa je še tretje, krščansko, katero trdi, da je namen države skrb za splošno blaginjo. Po temu naziranju je država dolžna, da čuva pravni red, toda dolžna je tudi, da se briga za splošno, moralno in materijalno blaginjo državljanov s tem, da spravlja v soglasje interese (koristi) poedinca z interesi celote. V takšni državi ima po-edinec svoje pravice, katerih mu celota ne more odvzeti, ima pa tudi svoje socialne dolžnosti, katerih se ne more otresti. Naziranje o namenu države in o položaju posameznika v državi odločno vpliva na naziranje o končnem cilju, nalogi in obsegu socialne politike. Liberalizem odreka socialni politiki pravico do obstanka. On uči popolno svobodo konkurence v družabnem in gospodarskem življenju, češ da sta svoboda gospodarstva in nagon do obstanka najboljša regulatorja (uravnovalca) gospodarskega življenja. Socializem pa hoče, da država uredi z zakoni vse družabno in gospodarsko življenje. Socializem torej povdarja potrebo socialne politike in označuje kot njeno področje vse družabno in vse gospodarsko življenje državljanov. Zastopniki krščanskega naziranja o namenu države in o poedincih v državi pa povdarjajo pravtako potrebo socialne politike. Ne strinjajo pa se s socialističnim pojmovanjem socialne politike o mejah socialne politike. Socialisti se potegujejo za etatizen v socialni politiki, oni hočejo, da država podrobno uredi socialnoekonomske odnošaje med državljani. Krščanski sociologi nasprotujejo takšnemu vtikanju države v družabno in gospodarsko življenje državljanov, ker se na ta način udušuje vsaka svoboda, razvije pa se neznosni državni despotizem. ' (Dalje prihodnjič.) Delavska zveza. Vič. Redni občni zbor »Okrajne delavske Zveze Vič«, se vrši v petek dne 25. jan. točno ob pol 8. uri zvečer v društvenem domu. Za člane in članice udeležba obvezna, vabljeni pa tudi vsi drugi. Na občnem zboru poroča tudi glavni tajnik J. S. Z. tov. Fr. Žužek. Odborova seja ok. D. Z. Vič, se vrši v petek 25. jan. ob pol 7. uri zvečer v garderobi. Prosim vsi točno. Predsednik. Trbovlje. Shod Del. Zveze se vrši dne 27. jan., — ne 20. t. m. kot se je v zadnji »Pravici« poročalo. Shod se vrši popoldne ob pol 4. uri v Društvenem domu. Kaj piše angleški delavski voditelj o veri. Naši socialistični delavski voditelji so smatrali ia še smatrajo kot eno glavnih stvari boj proti veri. Tudi ruski boljševizem v tem oziru kakor znano ni nič boljši. Vsi so namreč izšli iz naukov Marksovih in Lassalovih, ki sta bila juda. Drugače Angleži. Njihovo delavsko gibanje spoštuje vero. Vera mu ni samo »zasebna stvar«. Poslušajmo kaj piše angleški delavski voditelj George Lausbury (Džordž Leusberi) v božični številki lista »The New Leader« (de nju lider) : »Najbolj so obžalovanja vredni tisti, ki v svojem življenju niso nikoli izkusili božičnega veselja z vso njegovo lepoto in vero. Pri tem moram naglasiti to-le : Vi vsi, ki to čitate, in jaz, ki to pišem, vsi vemo, da pride največ miru in ljubezni v naše življenje, ne po naši učenosti, ne po našem praktičnem znanju, ampak po naši veri. Jaz nisem mogel nobenemu nevernemu Tomažu dokazati z znanstvenimi dokazi svoje vere. pa me to ničvne moti. Jaz verujem, ker to zahteva od mene moja duša. In kadar govore, da je božična zgodba samo pripovedka, se jim nasmehnem, moja vera pa ostane ista kot preje. Detece je rojeno v Betlehemu je in ostane zame Sin božji. Oni ljudje, ki tako radi sramote vero in nočejo v nadutosti verovati krščanske zgodbe o Božiču, naj čisto odkritosrčno odgovore, kako bi izglodal svet, ko bi večina ljudi resnično uredila svoje življenje po Jezusovem nauku o ljubezni. In če bi vsi, jaz in vi, živeli, kakor nas je on učil, že na tem svetu bi bilo vse polno sreče in lepote«. Potem opisuje spomine svojega življenja, svoje trpljenje in svoje izkušnje, in kako ga je vedno držala kvišku vera. Potem končuje : V našem času bi se mogli vsi narodi od Božiča naučiti še to : Ne skupščine in ne zakoni niso tisto, kar prinaša srečo. Državni zbori in postave pač odstranijo mnogo zla, ali pravo dobro, pravo srečo si ustvarjamo sami s poštenim življenjem«. Upanje Rusov na svetovno revolucijo. Zadnjič smo povedali, kaj misli voditelj angleške delavske stranke o razmerju do Rusije. Na vseh koncih in krajih se sedaj pojavljajo glasovi, da je treba stopiti z Rusijo spet v normalne stike. Bojijo se povsod le, da ne bi zastopnik Rusije razširjal na svojem mestu boljševiških idej In jih podpiral z denarjem ruske vlade. Kakor smo videli, je tudi Macdonald mislil na to in si je že zanaprej prepovedal vsako vmešavanje ruskih zastopnikov v notranje angleške razmere. Da je včasih strah pred boljševizmom opravičen, o tem nas prepričujejo izjave in upi ruskih voditeljev. Citirajmo samo dve izjavi : Znani ruski voditelj Sinovjev je priobčil v okto-berski številki berolinskega »Rdečega prapora« članek z naslovom : Stanovsko-proletarski značaj bližajoče se nemške revolucije, in je izvajal sledeče. Osiromašenje malega meščanstva je na Nemškem naraslo do brezupnosti. Zato je začel del malomeščanske inteligence delavce podpirati, in nekatere plasti prav tega malega meščanstva so že tako demoralizirane, da v prihajajočih dohodkih ne bodo mogle več nastopiti kot resen nasprotnik. V odločilnem trenutku bodo ali nevtralne ali pa bodo stopile na stran delavcev. Ce bo politika prava, izvojujejo nemški proletarci nemški revoluciji lahko popolno zmago in jo tudi zasi-gurajo. Kajti nemški proletarci skupaj z delom malega meščanstva predstavljajo večino nemškega naroda. To je pa glavni pogoj, da se moč ohrani. — Seveda to nt res ; baš organizirani boljševiki v Rusiji nimajo večine, temveč so nasprotno v prav znatni manjšini; drži jih brutalnost in neorganiziranost drugih delov —. Bližajoča se nemška revolucija bo stanovsko-pro-letarska. To pa nikakor ne izključuje popustljive politike napram malemu meščanstvu, temveč nasprotno, jo vključuje. Nemška revolucija se mora od ruske učiti in se mora napak naše revolucije ogniti. Od prvega trenutka nove državne tvorbe mora proletariat uvideti, da je zadovoljivo razmerje med mestom in deželo, med proletariatom in malim meščanstvom nedosledne važnosti. Nemška proletarska revolucija ne sme hiteti z racionaliziranjem trgovine in male industrije, male obrti in malih kmetij itd., biti mora zmerna in napram malemu meščanstvu previdna in do skrajnosti pozorna. Tako si bo trajno pridobila simpatije v mestu in na deželi, in to jo bo držalo. Ravno ker ima proletarska revolucija v Nemčiji tako trdno podlago in veliko premoč, ji bo tem lažje, zadovoljiti tudi malo meščanstvo v njegovih potrebah. Baš ker so pogoji za izvedbo cele vrste gospodarskih odredb socialnega značaja v današnji Nemčiji tako zreli, bo proletariat lahko varoval tudi koristi malega meščanstva. Danes si niti misliti ne moremo, kakšni čudeži energije tičijo v tako številnem, utrjenem, izobraženem in za organizacijo sposobnem proletariatu kakor je nemški. Tako Sinovjev. Par tednov pozneje je imel pa Trockij velik govor na shodu kovinskih delavcev, kjer je izjavil tudi tole : Veliki preokret v dosedanji zgodovini človeštva je bila francoska revolucija in nastop množic pod Napoleonom ; valovi zahoda so butali takrat tudi ob Moskvo. A vse to je majhno in brezpomembno napram dogodkom, ki so se pripravljali, ki se pripravljajo sedaj in se bodo pripravljali še v bodočih mesecih in letih. — Obenem je pa Trockij bral nemškim socialistom levite in je rekel, da pred petimi leti zmagoslavno započeta revolucija ni izpolnila upov nemških delavcev. Socialna demokracija je delila vlado z meščanskimi strankami in jo je pozneje popolnoma tem prepustila. Danes ima Nemčija samo dvojen izhod : ali popolno uničenje ali pa socialno revolucijo. Gospodarski in tehnični predpogoji za izpeljavo revolucije so ugodni. Tudi razredna razdelba je dobra : od 60 milijonov ljudi v Nemčiji jih pripada 15 milijonov delavstvu in to prehaja zmeraj bolj v komunizem. Nastane vprašanje, če je komunizem dosti močan, da revolucijo izvede. Trockij pravi, da so tudi v tem oziru razmere zelo ugodne. Dve moči delujeta v Nemčiji: na eni strani revolucijoname mase, na drugi Pa fašisti, med njima se gibljeta neoblikovano meščanstvo in omahujoča socialna demokracija, ki ju bo pa revolucionarni val kmalu zajel. Znamenja kažejo, da bo v Nemčiji prevzelo vlado delavstvo ; vprašanje pa s tem še ni rešeno ; gre za to, kaj porečejo sosedi. Pre-motriva situacijo in ne vidi v sosedih nobenega ogro-ženja nemške revolucije. Seveda si na tihem misli, če bo Nemčija enkrat zrevolucionirana, potem bo šlo hitro naprej. Pove tega seveda ne. Zato kolebajo sedaj države med strahom pred boljševizmom in pa med strahom, da jih pri pogajanjih z Rusijo glede koncesij ne bi druge prehitele. V drugem članku bomo pa o tem govorili. Tedenske vesti. Tiči pa taki! Slovenski narodni socialisti so se združili z dr. Trillerjem, s Pucljem in radikali ter izdajajo enoten dnevnik z imenom »Narodni dnevnik«, ki je v ostalem glasilo »Jadranske banke«. V svojem tedniku pa so napisali dolg uvodnik »Zakaj se narodni socialisti ne morejo združiti z radikali«. — če ta metoda ni nov zločin po § 129. in če to res niso nerodni socialisti, potem, no potem... »Avtonomist« ie vesel, da je trn v peti vsem strankam in je posvetil pol strani napadom na časopisje SLS. Mi smo uverjeni, da bodo vsi somišljeniki SLS obračunali z Avtonomistom kot s trnom v peti. »Avtonomist« je jezen, ker smo ugotovili, da je prevzel ulogo Radičevega glasila v Sloveniji. Toda naše ugotovitve ne zavrača in ne taji. Bilo bi tudi odveč, ker vsak bralec ve, da so preteklo leto polnili »Avtonomi- stove« predale slavospevi na Radiča in Radičevo lir- j vatsko republiko. ! i Tržaški liberalci so začeli izdajati svoj list »Novice«, ki ima namen, da vodi borbo proti obstoječemu slovenskemu časopisju (razen Edinosti) po Julijski Benečiji in spravlja primorske Slovence v liberalne vode. Žalostna je usoda naših bratov. 40.00!) slovenskih rudarjev se vrne iz Nemčije. Z našega konzulata v Diisseldorfu prihaja poročilo, da se spomladi vrne v domovino 40.000 slovenskih rudarjev, ki so doslej delali v essenskih in gelsenkirclienskih rudnikih. Rudarji dobe delo v bosenskih rudnikih. Ministrstvo je za potne stroške dovolilo nad 200.000 Din. kredita in poskrbi nadaljne potrebne ukrepe. Brezposelnost v Italiji. Koncem oktobra preteklega leta je bilo v Italiji nezaposlenih 199.694 oseb napram 180.634 zadnjega septembra. Invalidni oddelek socialne politike se je preselil iz šentpeterske vojašnice v palačo pokrajinske uprave, le šef-zdravnik dr. Minar sprejema še v šentpeterski vojašnici. Angleži mesojedci. Za božične praznike so v samem Londonu prodali 67.000 kvintalov govejega mesa, 17.000 kv. koštrunovine, 16.000 kv. svinjine, pol milijona perutnine. Orjaški top. Anierikanska armada je dobila top od 14 col. Časniki pišejo, da ta top vrže 750 kg težko kroglo 35 km na daleč. V današnji Nemčiji« Zdravnik : Kaj pa imate na očesu, da vam je tako vneto ? Bolnik : Padlo mi je v oko za dve milijardi mark premoga. Nagrada na napačen naslov. Predstojnik strojnega oddelka državne uprave južne železnice je dobil za novo leto 48.000 kron nagrade, ker je prihranil pri premogu in maži za lokomotive. Prihranili so pa vendar strojniki in kurjači! Povečani Trst. Še lani je meril Trst 95 štirjaškili kilometrov in je štel 238.000 prebivalcev. Sedanja tržaška dežela pa s Postojnščino, Krasom, delom Istre itd. meri 1173 štirjaških kilometrov in šteje 299.000 prebivalcev. K tržaški deželi spadajo poleg Trsta še mesta : Tržič, Gradež, Milje, Postojna. Vzgojstvo. Vrednost denarja na zagrebški borzi. Dne 9.1. ' :; ! Za 100 ogrskih kron 35 par. Za 1 liro Din. 3.84—3.87. Za 1 funt šterling Din. 383.50—386.50. Za 1 dolar Din. 88.75—89.75. Za 1 francoski frank Din. 4.31—4.36. Za 1 češko krono Din. 2.59—2.62. Za 10.000 nemSko-avstr. kron Din. 12.50—12.70. Za 1 švicarski frank Din. 15.56—15.66. Dne 14.1. Za 100 ogrskih kron 31—34 par. Za 1 liro Din. 3.91—3.94. Za 1 funt šterling Din. 377—380. Za 1 dolar Din. 88—89. Za 1 francoski frank Din. 4.—4.05. Za 1 češko krono Din. 2.57—2.60. Za 10.000 nemško-avstr. kron Din. 12.35—12.55. Za 1 švicarski frank Din. 15.40—15.50. Delavec! Sleherni dan se vprašaj: AH redno plačujem # Ali redno čitam f PfQI/|pA^ Ali redno dopisujem v f 1 I C* V lw • AH zadosti agitiram za Potreba vere pri vzgoji. Monakovski kardinal Faulhaber pravi : »Duša mladinske vzgoje je vzgoja mladinske duše«. S tem jc lepo' označen najgloblji namen vzgoje : pripeljati človeka k njegovemu zadnjemu življenjskemu cilju, preobličiti dušo po njenem pravzorii — Bogu. In vzgojevanje in izobraževanje bo le tedaj pravilno, kjer se bosta vzgojni in življenjski cilj ujemala. Le na ta način dobi življenje svojo vsebino in svoj zmisel, le na ta način se morajo vzgojiti značajni mladeniči, cele osebnosti, ki se pri vsej svoji vzgoji zavedajo svojega življenjskega namena. In še eno okoliščino moramo upoštevati, ki jo je prinesla povojna doba : »Težišče vzgoje se je premaknilo od posameznika kot individua na posameznika kot družabno bitje, kot člana družbe. (Fr. Žgeč : Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Str. 5.) Upoštevati moramo zlasti socialni prevrat, ki je pritegnil k vzgoji in izobrazbi tudi delavca in kmeta, da se usposobita za kulturnej-še domače življenje. (O tem v poznejših sestavkih.) 1. Mladinska vzgoja mora biti predvsem vzgoja življenjskega in svetovnega nazora. Pravilno piše za svojo organizacijo soc. dem. list. »Delavska mladina« (1. 1918 v Nemčiji) : »Jedro in zvezda soc. dem. mladinskega dela je vpeljati mladino v soc. dem. svetovni nazor«. Pri nas pomeni vpeljati mladino k pravrelcu življenjske preobrazbe, versko vzgajati. Izločiti verski glavni cilj iz vzgoje, bi pomenilo, zastreti človeku njegov življenjski cilj, ker vera s svojimi zahtevami stopi pred' vsakega človeka, pomeni religijo prezirati toliko, kakor zatajiti jo. Kdor razmišlja o svojem življenjskem cilju* sc nahaja takoj sredi verskih problemov in odkar je prišel na svet sam Bog Jezus Kristus, stoji vsak pred absolutno osebnostjo Jezusa Kristusa, ki je rekel : »Jaz sem pot, resnica in življenje«. Versko brezbarvna vzgoja sploh ni mogoča. Spričo nalog, ki čakajo vsakega mladega doraščajočega fanta v življenju, mora vsak vzgojitelj mladine, kakor vsak voditelj naših delavskih organizacij stremeti za tem, da mladi ljudje spoznajo svoj življenjski cilj in kako jih privesti do izvršitve tega cilja, to naj bo pa cilj vzgoje. (Dalje prihodnjič.) . —• Nabirajte za tiskov, sklad „Pravice" / — Kako učinkuje alkohol in nenravnost na potomstvo. Znameniti nemški kršč. etični pisatelj dr. J. KJuS priobčuje v 2. zvezku svoje knjige »Lebensbeherrschun# und Lebensdienst« sledeči strahotni sliki, kako en saJ*> pijanec oz. nečistnik napravi sto in -to članov »OJ®*11 potomstva nesrečne. Družina Juches izhaja od pijanca Maksa Juchesa. ki je živel v sredi 18. st. Koncem 19. stoletja so rn°' rali 1.200 oseb njegovega potomstva preživljati z javnimi sredstvi. 130 izmed njih jih je bilo zločincev, me« njimi 7 morilcev, 100 in 100 jih je bilo slaboumnih blaznih po bolnišnicah, nad 100 po ubožnicah, nad sto je bilo pijancev in vlačug. Družina Kallikak izhaja od Martina Kallikak, ki ie umrl 1973 v Ameriki. Vsi njegovi predniki so bili P°' polnoma zdravi. On sam se je poročil z zdravo ženo-koje predniki so bili enako vsi zdravi. Martin K. pa imel nezakonskega sina, kojega mati je bila slaboumna deklica. Sin je bil sam slaboumen in čeprav se je P?' ročil z zdravo ženo, je postal ded štirih rodov sami*1 slaboumnih, da v nekaterih družinah je bilo do 8 sla' boumnih otrok. Pač dovolj resen opomin za zdrav rod in tomstvo ! \ ■ f l/I Tf)V T ICC vse svoje potrebščine v posloval-/\I ,1 |\Ul UJC3 nicah I.delavskega kons.društva? ALI Sl ČLAN TE ZADRUGE? PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. : , TELEFON St. 57 in 470. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. ZADRUŽNA GOSPODARSKA DANKA L3UBL3ANA, MIKLOŠIČEVA C. 10 (v lastni palači vis-ž-vis hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije , pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve^skapno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100.000.000 Din, EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska baoka d. d. Novisad. Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije« Izdaja koozorcii. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni uradnik Dr. Andrej Gos*1’*