THLXPON: M7< COETLANDT
_

Enured u Second Class Metier, September II, 1903, at the Fort Office at New York, N. Y, wider the Act of Congress of March 3, 187».
NO. 156. — ŠTEV. 156.
TELEFON: 4687 CORTLAND??
NEW YORK. SATURDAY, JULY 5, 19-9. — SOROTA, 5 JULIIA, 1919.
_
VOLUME xxvn. — LETNCK ZZVD,
STALIŠČE AN6L DELAVSTVA1 ^
ANGLEŠKO DELAVSTVO SE OZIRA NA ZDRUEŽENE DRŽAVE. — VODITELJI ANGLEŠKIH DELAVSKIH ORGANIZACIJ IZJAVLJAJO, DA SE MORAJO ANGLEŠKE INDUSTRIJE AME RIKANIZIXAT1 IN POČLOVEČITI — POROČA GORDON STILES, POSEBNI POROČEVALEC NEWYORŠKEGA "GLOBE".
London, Anglija. 4. julij«. - Amerikanizacija in počlovečenje angleških Irdnstrij morata I»i t i uveljavljeni predno bo mogoče Angliji zavzeti svoje mesto na svetovnem trgu. Angleški delavci niso niiaki bolj*eviki. To je smisel komentarjev, katere ho podali trije angleški voditelji po konferenei Delavske stranke, ki je bilo ravnokar zavržena v Southport.
Tozadevna pojasnila so podali Artnr Henderson, J. dynes in Frank Hodgea in ta izvajanja so nad vse zanimiva z ozirom na de-livski položaj. Potem ko je prignal, da je povečana produkcija bistveno potrebna za uspeh angleškega industrijalnega tekmovanja, je rekel Mr. Henderson:
—	Za povečanje produkcije bo treba amerikanizacije in to ne le strojev. Treba bo tudi amerikanizacije delodajalcev v njih postopanju z delavei. Po mojem mnenju je sistem plačevanja v AmeriK. , etiko b«<lj v soglasju s produkcijo kot pa je v Angliji. Ve zasluzi tukaj človek preveč pri delu od kosa. zmanjšajo delodajalci pla-ai. Vzrok, katerega navajajo, je ta. «la dobiva delavec več kot pa potrebuje za svoj živ»jenjski standard. Kupna sila sedanje angleške yl či ne leati ee je približno slična oni v Ameriki. Plače bi se morale povsod z\ečati sog'asno s povečano produkcijo, a so v tej deželi \«ij različne ter v *oglasju z močjo, katero ima dotična unija.
Počlovečenje industrije je treba na vsak način uveljaviti, — je nadaljeval Henderson. — Dosedaj je bila glavna briga delodajalcev obrabljen je strojev. Skupni svet delavskih organizacij pa bo rijše razmišlja! o obrabljenju ljudi in kako bi bilo mogoče preprečili tako ohvabljenje. Svet bo razmišljal o sovdeležbi delavcev pri dobičkih, o plačevanju mezde v slučaju nezaposlenosti, o plačevanju mezde v dobi počitnic in tako dalje. Delo mora biti družabnik kapitala mogoče mlajši družabnik, ki se bo počasi pomaknil naprej na stališče rtarejiega družabnika.
Glede boljševizma je izjavil Henderson, da angleški delavci v splošnem obsojajo rdeči teror. Priznal je, da je igral Lenin v času, ko je on obiskal Husijo, ulogo anarhista. Anglež sovraži vsako dik-latorstvo Henderson ne vem je. da bi mogel biti boljševizem uspešen v Angliji, če bi bil oropan svoje opore v Kusiji V istem času pa so angleški dtlnvri mnenja, da M zvijajo njih tovariši v Rusiji novo ♦ hliko soeijiiiatiftne vlade in da jih v tem ne sme nihče motiti. Na noben način pa ne smejo vlade uporabiti proti ruskim delavcem au-i-'.e»kih vojfiltor. *
—	Stal s« e, Ufitfro je zavzelo delavstvo proti operacijam za-\cznikov v Kusiji — je izjavil Henderson, — ni ono upanja, da bi dobilo dela\stvo tem potom materijalne dobičke temveč edinole
tvar princip, je v. Tekom zime l»o povsod opaziti veliko nezaposlenost. Ženske bodo morale delati še naprej, da si zaslužijo za življenje in vojaki bodo stalno prihajali domov.
Kar se tiče mirovnih pogojev 7. Nemčijo, sem svetoval Nemcem, naj podpišejo. Mnenja sem bil, da je treba skleniti mir in da Im. pozneje mogoče revidirati pogoje. Ekonomske razmere v Nemčiji je treba izboljšati, da bo nemški delavec v stanu na primeren na ein tekmovati s delavei drugih narodov.
Prvi korak v reviziji mirovne pogodbe naj bi obstajal v pri-pustu Nemčije v Ligo narodov. Drugi korak pa naj bi bii ta, d* rora Liga narodov potom svojih delegatov zastopati preje narode ko« |»a vlade V Angliji bi bilo naprimer veliko boljše, če bi delegate v Ligi narodov imenovali parlament, mesto da bi jih imenovala Uad*.
Frank 1 lodge*, voditelj federacije angleških rudarjev, je izja vil .da znaša angleška produkcija per capita manj kot ona v dru-g h deželah, t:lede razlike v delu med ameriškimi in angleškimi ruda* ji je izjavil: — Ameriški rudar premogar spravi vsak dan svoje tri ali itir; tone. Angleški rudar pa spravi na dan le eno tono. Čeprav je zaposlenih 1.100,000 premogarjev, prav kot preti vojne, je produkcija premoga padla od 270.000.tMj ton na 2:50.000.00 T«» j-20 000,000 Ion manj kot je potrebno, da se obratovanje premogovnikov izplača He«n><a je, da je razliko med ameriško in angleško produkcijo pripisovati deloma strojem m da je produkcijo deloma }>ripiaov**i tudi izgubljenemu naporu. Izgubljeni napor pa je tre ba pripisovali pomanjšan ju telesne uspešnosti vsled vojnih razmer. Na delo *o se vrnili ljudje, ki izčrpani od ran ter nervozne n\ tietosti. Opaziti je tudi učinkovanje pomanjkanja re<blne hrane. Plače »o *ieer po«ko. ile za Mo odtiukov. a cene živil so poskočile 125 odstotkov.
'ilavni vzrok zmanjšane produkcije pa je ta. da nočejo delati dobiček privatnih delodajalcev. Motiv za pospešen je dela lzpremenifi. Tukajšnji premogarji so prepričani, da bi jim moglo koristiti. Direktna akcija ne more v sedanjem •fstiti par amentame akeije. Delavci so mnenja, da bi boljše, če bi vlada upravljala rudnike kot pa da pre t Ust dela veer. Delavsko zakonodajo pa je treba za-leutarnim potom.
V V
VILJEM PRED SODISCEM
LLOYD GEORGE JE IZJAVIL, DA BO PRIŠEL PREJŠNJI NEMŠKI "VOJNI GOSPOD" KMALU PRED SODIŠČE. _ OBRAVNAVA SE BO VRŠILA V WESTMINSTER DVORANI KJER JE BIL KAROL I. SPOZNAN KRIVIM.
London, Anglija. 4 julija. — Obravnava proti Viljemu Ho-hcnzollernskemu od strani zavezniškega tribunala se bo vršila v kr.itkem, soglasno z izjavo ang'eškega ministrskega predsednika Lloyd George-a ur ti angleško poslansko zbornico.
Ta objava .ki jc prišla med predložitvijo mirovne pogodbe v rjke parlamenta je bila prva oficijelna objava izza sklepa miru * Nemčijo glede stališča katero hočejo zavzeti zavezniki napram kaj-zerjn. S *etn pa je iv.di izginil tudi vsak dvom glede tega, če bodo .a vezni ki res poklicali na zagovor kajzerju ter vse druge častnike, ki so izvršili presenetljive infaruijc.
Kor jc podpisana vsebuje mirovna pogodba določbo za obravnavo proti prejšnjet tu kajzerju ter vsem civilnim in vojaškim či-novnikom ki so zagrešili zločine proti mednarodnemu pravu. Številne osebe pa so bile mnenja, da bo kazen naložena "vojnemu gospodu" pravega moraličnega kol telesnega značaja.
Naslednji korak bo najbrž formalna zahteva na nizozemsko vlado za predajo Viljema Hohenzollernskega. Obstaja možnost, da bo nizozemska vlada odklonila izročitev, da pa se bodo Nizozemci •idali pod p 1: tiskom, katerega bodo izvajali zavezniki.
Lloyd (ieorge je izjavil nadalje, da Nemčija ne more dobiti nazaj svojih kolonij kot je slabo in nečloveško postopala z domačini. Na drugi strani pa je proti temu, da bi prišel kak izdatnejši nemški okraj od poljsko vlado.
ANGLEŠKI VODILNI BALON R—34, KI BO DANES DOSPEL V AMERIKO.
ITALIJA IN FRANCIJA 1 Vojna prohibicija
Rimsko časopisje je razburjeno Vojna prohibicija bo storila ne-
vsled dogodka, ki se je završl pred kratkim na Reki.
Rim, Italija, 1. julija. — Velikansko razbnrjenje je zavladalo tukaj vsled poročila z Reke. da so hodili pred kratkim francoski vojaki po cestah na Reki ter kričali: — Živela Jugoslavija! Živela Francija! Živela Jugoslavije in Reka t Smrt Italiji!
Ti francoski vojaki so člani medzavezniške posadke na Reki.
Poročila izjavljajo, da so bile posledice te demonstracije tako r^sne. da bi lahko sledili res».: zapletijaji. če l»i ne posredovali italjanski karabinjerji.
Tukajšnji list: Izjavljajo, da sn prijateljska zatrdila Francije z ozirom na Italijo katerim sta d;.-la izraza predsednik Poineare in Clemenceau. ** videti ironična, "ker jim stalno nasprotujejo sovražna dejanja franeoskh uradnikov. kjerkoli pridejo ti fran»- » ski uradniki v st:k z italjanski; ;i interesi ob Jadranskem morju, v Mali Aziji ali na v Afriki.
slaven konec dne 30. septembra. Veliko veselje med mokrači.
Washington, D. C., 4. julija. — Vojno prohibieijska postava bo raz v
LAČNA ITALIJA
V Florenci, Ho'ognji in drugih mestih so s? vršile velike demonstracije. — Visoke cene živil.
Florenca, Italija, 4. julija. —
(Poročilo Ass. Press.) — y.ukaj
Proti-židovsko razpoloženje na Nemškem
PROTI-ŽIDOVSKO RAZPOLOŽENJE V NEMČIJI JE POSLEDICA DEJSTVA, DA JE DOSTI ŽIDOV NA VODILNIH MESTIH. KOMUNISTIČNI VODITELJI NA BAVARSKEM SO ŽIDJE. —
PIŠE BEN KECHT.
Berlin, Nemčija, 4. julija.
z vel javi jena dne 30. septembra, so se vršili resni nemiri proti pre- k'-g*1 položaja je danes položaj, v katerem se nahajajo Ta dobra novica za mokrače je visokim živilskim cenam.	Čeprav znaša židovsko prebivalstvo Nemčije le
bila vsebovana danes v neki objavi vojnega departmenta, v kateri se določa dan 30. septembra za oni dan, na katerega mora biti demobilizacija armade končana.
To pomeni, da bo do onega časa ameriška armada skrčena na svoj mirovni standard, ki obsega 180 tisoč častnikov in mož.
C'e se bo dežela nahajala še na-
Poeestna množica je v predmestjih navalila na več trgovin ter jih oropala. Proti večeru so napravile mir mestne oblasti ter načelniki raznih delavskih organizacij.
Zaplenjeno blago so odvedli demonstranti v posebne prostore, kjer so ga dali naprodaj in sicer v vseh slučajih najmanj štirideset odstotkov ceneje kot so ga
toza-
•MIROVNA POGBOBA
prej, do 30. septembra, v stanju
polovične suše. je očividno odvis'prej prodajali prodajalci, no le od tejra. k^ko hitro, če sploh | V trgovinah so bila jajca na-bo sprejel kongres predloge, ki ss primer po deset centov, dočim so
jih prodajali demonstranti po štiri cente.
Na trgu Viktorija Emannela je bila zbrana silna množica ljudi. Dokler so bili m>rni. je šlo vse po redu. ko so pa začeli kričati in pretiti, jih je raz^nala policija.
Rim, Italija. 4. julija. — V Irao-li. dvajset milj vstran od Bolo-gne
Nemška narodna skupščina bo brezpogojno potrdila mirovno pogodbo, podp-smo v Versailles.
Čarih, Rv>s. julija. — Ne:-i-ška mirovna pogodba ki je h" n pred nekaj 1 asa podpisana v Wr-sailles. bo predložena j:itri nc».v
ški narodni SKiipščini v ju v odobri« ev
Tozade«rrn r.r.ročilo je prinesla danes Zui*««l. Nonvelies Cazetie.
Vv kaže. <la bo narodna skupščina poi»rni!-o » rezpogojno pot~-
tičejo prisilnega izvršenja devne postave.
fteneralni pravdnik je objavil, da bo skušal dobiti razsodbo glede dva in tričetrtinsko odstotnega piva in sicer takoj. Ker pa se najvišje sodišče ne bo sestalo pred septembrom — :n najvišje sodišče je konečni razsodnik v taki zadevi — je m»!o vrjetno. da bi imelo ta kak učinek:
Konečno je tudi malo vrjetno. da bi se hotel kongres posebno brijrati za posebno zakonodajo, ti kajočo se izsiljenja postave, ker ve. da bi kone^ demobilizaeije razveljavil vse take postave v teku treh mesecev.
Vsled tega so mokrači bolj veseli kot so bili kedaj od 1. julija Weimar naprej.
i delavei so mnenja, da ne smejo prispevati k izde ____
^eije katero bi uporabili drugi proti ruskim delavcem. Idila.
c prizadete ženske v industriji morajo številne njih se Neko nemško sporočilo miror-na d. In in *irer radi »rnrti sorodnikov: Ženske bodo'ni konferenci. H je bilo objav.Te >wiit kjer so se aelo dobro obnesle. Prevzeti pa bodo'no v sredo v P&riru. pravi, d* riziko nezaposlenosti. Ni kake diskriminacije no bo sknp&i.ia cr«4»rila pogodbo niti zsnje. Železniške unije nameravajo obdrža- prieetkom prihodnjega tedna, moiae kot ženske potem tfkrčenja delavnih ur. preusednik National Workers federacije je prilič kot ostala dva.
FGJASKLO GLEDE POTOVANJA
neprilikami in ne
Je aedaj
»s na pot is seoaj.	Trlata.
ljudi, ki se ne ozirajo ra neprilike in bela rdeča sedaj odpotovati j pripravljeni smo takim pa-|
Kodanj, !>ansko. 4. julija. --Z ozirom na poročila iz "Weimar-
Ija. je nemška t t-rodna skupščina »•prejela m v? ni rodne barve ter ntrgovsko zastavo. Vršilo se I je glaaovar.je. Za je bilo 211, pro toda ti p« f9 g'asov. moremo nikomur j Narodna ia*'«va je črn o-rdeča ' * Trjrs'-a zastava je črna
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA
"GLAS NARODA". NAJVEftr> SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE DRŽAVAH.
0 »	Predvsem oa naj nam TURU 80 ODiLI IZ PARIZA.
mogoče potovati v sta-1	-
Bi
I
. Francija. 4. julija. — Člani terllfe delegaeije so se da rvečer odpeljali
-	DENARNE POfilLJATVE V -
-	ISTRO. NA GORI&KO IN
NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplaeilii popolnoma zanesljivo in sedanjim razr»er»m primerno tudi hitro pc eel i Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemljn ki je za sedeno po italjanski armadL
Jamčimo aH garantimamo ss vsako poiiljatev, toda za kake mo go če zamnde ▼ izplačilu ne more mo prevzeti nikake obveznosti.
60 lir........$ 7.30
100 lir........$ 14.00
500 Ur........$ 60.00
4000 lir........$137.00
Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal M—ey Order aH pa po Knr York Baak Draft
m
je streljalo vojaštvo na de-j1"*"6"1 vodstvu.
Ena tragi-komičnih strani nem-nemški Ži-en odstotek
skupnega prebivalstva. — je vendar najmanj 75 odstotkov .sedanjih
voditeljev v Nemčiji. — konservativnih in radikalnih. _ semitske-
ga izvora. Edina politična stranka v Nemčiji, ki nima nobenega židovskega voditelja, je ona cent ruma, to je katoliška klerikalna stranka, kateri načeljuje Matija Erzberger. V Weimar-ju pa seiu videl številne delegate cent nima kojih katolicizem je bil preje političnega kot pa verskega značaja.
Z ozirom na soeijaliste večine je treba pripomniti, da je ustanovil socialistično -1rankr> 3Iar:. ) \ je bil Žid. v sodelovanju sla rejšega Licol-neehtj: in Lasalle-a. ki sta bila tudi Žida. Na drugi strani j>a so tudi nrjln.ij aktivni proti-socijalistični voditelji v Nemčiji, — Te-»»|or Wolff, (ieoro Bern hard in drugi	i-.» Ži-
dje. Hugo Ilaast. vo«1"!1] neodvisnih soeijalistov, je Žid i;: /. njim vred tudi večina važnejših voditeljev te stranke.
Shcro vsi uredniki listov in publicisti, od Ilardena pa do zadnjega navzdol, s katerimi »eni se sestal, so bili Židje ter s<;i», »>r« ori-ean. tla so vsi lK-riinski b.nkirji istega pokolenja. Komunistični voditelji na Tiavarskem. s katerimi <em se sestal v aprilu, so bili isto-tako Židje.
Prevladovanje žido\ k:h v«Hi:teljev v nemški politiki je pripisovati oči vid nemu uejs.vn ,<!a '..».a nešmki Žid lit?^jše m.»/«aue, bolj živahen temperamei.t In več osebne nečimurnost" kot pa ha vnden Nemec in vse te lastnosti pridejo očividno vpoštev j»ri poli-
so pa
bile
To prevladovanje Židov pa je imelo za posledico, da se je pri-ra-!,*c,° razvijati v Nen-čiji <m!ločno proti-semitsko gibanje. V Berlinu izhaja odločen proti-židovski lis:, kojega naloga je navaliti vso krivdo na Žide. V Monakovem izhajajo trije taki listi, kojih nalo ga je ščuvati ljudi proli Židom, ki povzročajo vse truble. <"'e gre {človek pol ure po F; iedrichstrasse, dobi v roke letake, ki obtožuje-
slika žalostnih °	<!h pričeli revolucijo in da pre<lstavljajo temelj vseh p»»-
Italiji. Italjanski vodil-iUtil'nih imir%>y v »"P»«bliki. Ti letaki poživljajo prebivalstvo, naj
boljševiškim Židom ter priporočajo
monstrante. Štiri osebe tibite. veliko jih je bilo njenih.
Veliki in resni nemiri so se vršili tudi v Bologni, Raveni, Flo-renei in orli.
(To je površna
razmer v Italiji. 1.«,	.
. , . ... . .	... se zavarive proti zl-..-insKini
ni krogi naj bi najprej napravili ..... , ...
, , 0 iJ . K .. , bojkote m ec-Io nasilja, red doma ter dali svojim ljudem	. . , . . * , , . „ .	.	. . .	...
hrane in šele z: tem naj bi se bri- . .DrUgl	^ ^ t	* * ' j***^0
gali za zemlje, kjer nimajo nobe-	kslere dolzijo. da se je rad, njih izjalovdn revo-
nega opravka. Ker Italija še svo- I^^Tn^ naISa ^^	kl S° knV1
Ano,1 Jda Vi"(poi°miljom!^Sloveoe^ev , Tekom zadnjih izgredov v Hamburgu so kričali ljudje: _ Dol
lakote bi bil
nje". Op. ured.)
la di poi mnjona p»ioveiicev	o-*" i .... , .. .. ..." .
> pomrlo. Smrt vsled lakote	*ff 1 * si,ene klice proti pacifistom ,n so-
o tolik opevano "odreše	clJa,lsl In tekom reh izgredov sta bila ubita dva Žida. Neki pri-
^ ^ H1 j B110	1	AfAnoL-nvam m A -t A	*1	1.	___^!____• _^
9,T
SLOVAŠKA REPUBLIKA.
Dnnai. Avstrija. 4. julija. — Zavezniki so naročili Beli Knnu, naj odpokliče svoje čete iz čeho-sl o vaškega ozemlja. To je storil, toda na čisto boljševiSki način. Izpraznjeno ozemlje je proklami-ral za sovjetsko slovaško republiko ter pustil v njem veliko število čet. da ga branijo. Zavezniki so vsled tega zelo presenečeni.
SIN PREDSEDNIKA MONROE.
Major .lames Monroe iz Jacksonville. Pla. je bil star dne 4. julija 101 leta. On je sin petega predsednika Združenih držav ter prav tako dobro ohranjen kot je znana Monroe doktrina njegove-
jatelj v Monakovem me je obvestil, da izdajajo konservativci veliko množino antl semitskega propagandnega materijala. s čemur hočejo uničiti soeijalistično revolucijo, ki preti temu mestu.
POŠTNI IN DENARNI PROMET Z NAŠO STARO DOMOVINO JE SEDAJ ZOPET POPOLNOMA ODPRT.
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonijo, Bosno in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro.
Jamčimo aH garantiramo za vsako poiiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
Po sledečih cenah pošiljamo sedaj denar v staro domovino: 100 kron....$ 6.00 600 kron....$39.00 900 kron....$12.00	1000 kron____$57.00
Za pošiljanje velikih zneskov smo pripravljeni napraviti še nižjo ceno po pismenem dogovora.
Denar nam poslati jc najbolje po Domestic Postal Money Order ali pa po Www York Bank Draft.
------
GLAS NARODA"
Dally) Own*4 and published
PUBT.T8RTNQ
(a corporation.)
by
COMPAKY
LOUIS »ENEOIK. Treasurer.
fcetrt leta
of above off i
Stmt Borough of Manhattan. New York City, N. T.
•XUUUB NAJtDDA"
vsak dan lzvexemJt nedelj in praxnikov.
let* velja
Atnwklt In Za	celo leto za m~sto New	York $5.5«
...... 14.00 I Za	pol leta za mesto New	York »3.0«
...... 92.5« Za	fetrt leta «a mesto New	York $2.tW
....... -l.ftlZa	inozemstvo za celo leto	......
~......
GLAS NARODA
("Voice of the People".) every day except Sunday« and Holiday*. Subscription yearly »4.00.
Advertisement on agreement.		
	Dopiel bres podpisa ln oeebnoati ae ne priobr-uj*jo. Denar naj ae blagovoli poAUJati po Money Order, spremembi kraja naročnikov proaimo. da se nam tudi prejfinje naznani, da hitreje najdemo naslovnika.	bival life
	••O L, A S NARODA" •2 Cortlandt Street. Borougrh of Manhattan. New Tork City, N. Telefon: 2«7« Cortlandt.	T.
		
izprememba ▼ Italiji
ves »vet, vse človeštvo, ali bo kot preslab žalosten podlegel ? Kdo to danes ve? Toda eno je gotovo: Wilsona nam more roditi samo Orient in ne Amerika. Današnji boj ni boj lačnih in žejirh proti sitim in pijanim, Ampak boj istoenega socialnega idealizma proti zapadnemu kapitalisithemu materializmu in ta boj, ki je sedaj še>e pričel, bo š^l brez usmiljenja do konca. "To je krali za pad ne materialistične kultu- pravijo ruski bratje v svojem statutu tretje internaeionale Ogenj ali voda, toda oboje ne na istem mestu.
—	Kaj nam je torej storiti!
—	Skesati se, spokoriti in očistiti svoje sree. to bodi prva naša zada ca. Bodimo poštenejši od drugih in Slovenci imamo za to moralno podlago. Mi smo na takem geografskem mest1, in tako malošte vtfni, da ne moremo imeti svoje lastne inieijativ? In svojega samo-stalnegi načrta za bodočnost. Mi imamo lahko sa"io svoje lastno in
j neodvisno poštenje in tu moramo biti konsekventni. Delavni smo in ; sposobni za organizacijo in zato delajmo, organizirajmo se in pri-nravljajmo se temeljito na to. kar bo samo od seb> prišlo k nam. ker j mora priti. Xi važno, koliko nase zemlje dobijo 11 iljani — to je ž< zdavnaj odločeno in vse kar se danes godi okoli tega vprašanja, je j samo se maškarada. da se reši prestiž tega ali onesra Trumbiča ali $onnina ali Wilsona — važno pa je. da mi ne dob"»no tuje zemlje in I tujih m^st. ker dobimo lahko danes* od tuje zemlje toliko, kolikor bi >i je samo želeli. Ne pozabimo, da je 'Italija med rami najmanj imperialistično. Ona dobi sam« 4—5 odstotkov tujega elementa. Fran-, coska ga bo imela 15 odstotkov. Angleška skoro ponovit o. Čehi čez 30 i odstotkov in naša bodoča Jugoslavija čez 20 odstot!vov. Ne jezimo se i torej na tatove, dokler sami krademo. To Italjaii: zelo izrabljajo v svetovnem mnenju. Otresimo se imperializma naiprei doma. pa bomo s tem služili svojim bratom. Jaz verujem v zmago poštenja in za-Ito sem miren. Ali bo prišlo jutri ali pojutršnjem? Za dan ne gre. ali ono je na vratih, pa če se ga naša reakcija še toliko boji!
—	Sodrug, vi ste zastopali svoj posrtbni naer* v Švici za naš^ njediujenje, kako sodite o tem. kar se pripravlja v Bel gradu *
— Da, jaz sem o tem dosti pisal, žal na francoskem jeziku in Vam zato ne morem direktno poslnžiti s svojimi razpravami. Delo v Bel gradu? Kakoršni mojstri, tako delo. Slovenci smo vleteli v ta kaos. kar brez glave. Ves čas so nas prodajali na svetovnem političnem trga ; v začetku javno fčitajte napr. lilijo Vojnovi«' to brošuro Italia e Dalmazia. izšla menda v Milanu 1914. ali 1915.) pozneje potajno in !,ni se še nismo spametovali. Mi gledamo na naše u :e<l in jen je naivno
Odstranite
t ine s
bole-
T» lrf> »pravil v red orrulj® kit« in naredil. «1 te euHli «lohrc fn •rez«.
Pazite ya znak SIDRO. Po v%eh lekarnah po 35e in fijc ali pa pišite na
F. AD. RICHTER Jk CO,
326-330 Broadway, New York
Celi svet je pričakoval skorajšnjega padca Sonnina, p-ejšnjega italjanskegM ministra za zunanje zadeve, ki je tekom preteklih še-.s1ih let pn Istavljal glavno osebo različnih administracij, ki so v Kami sledile »lruga drugi. Kdoj je količkaj poznal politične razmere v Italiji, je vedel, da se bo vrnil Nit I i, a malokateremu se je »tlelo, da se bo vrnil v javno življenje tudi Tomaž Til toni ter prevzel posle ministra za zunanje zadeve.
K;.t M- • s «'-e France-.-a Nirti imajo Ztiruzenc države dosti vzro-; kakor otroci, naši južni bratje pa kakor trgovci ir. zel en asi. Ali svet :» čestitati Si v spričo te izpremembe. On je eden izmed redkih di I -e za-el	prj jias že dramiti in ko bomo dol.Ti končni račun v
v Italiji, ki so resnično prijazni Ameriki in ki se zaveda-, bomo že ozdraveli.
—	Vi ste federalist, sodrug?
—	Da, to se vam zdi paradoksalno za socialista, kaj ne da? O
u različnih težko,. , katere j«- zabredla vsled vojne le potom tes l^m vam napišem nekoliko člankov ako želite, ali prehodite in prelita sod.l« vanja z Ameriko. Tekom štirih let vojne so bile uM a v- Študirajte naše južne zemlje tako, kakor sem jih pa bodete-polj. ne ,kcro vse navadne industrije, kajti narod je moral posvetiti i«tali tudi vi federalist. Kadar ho Jugoslavija sovjetska republika. v,c svoie sile izdelovanju muuieije in drugega vojnega materijala.	tudi jaz centralist, ker v njej ne boiie policije ne zandarjer.
Posledica tega pa je bila, da je narod obubožal. Še danes je težko pokvarjene uradniške kaste, ne zelenaskih trgovcev in ne spnde-dobiti iz inozemstva ?urovine ui premog, ki je neobhodno -potrebei- »»"h profesorjev, ali do tlej pa ne želim, da izgine vse to, kar smo si v obratovanje indust.ij. Ker je bil gospodai-ski položaj tako kočljiv, Slovene! doslej pridobili na kulturnem m gospodarskem polj,, v p i vlada se do>edaj ni upala demobilizirati armado, kajti splošno | splošni jugoslovanski godlji. Jaz si ne selim belg-ajske policije v ]j"Hvladnj<»če iiezadovolj-1 vo bi postalo še večje, če hi »e vrnili od ! Ljubljani niti ne želim, da postaneta naš delavec ^n nas kmet mol z-vojne izmučeni vojaki domov. kjer bi ne našli ne dela, ne jela.
k«
/avnikov v Italiji, ki so resnično prijazni Ameriki in ki se zavedajo vseh prednosti, katerih je Italija lahko - deležna potom ožjega ekonomskega in trgovskega stika med Italijo in Združenimi državami N'itti je jasno izrekel, <!a se more Italija izmotati \/. številnih i
Vsled tejra je izprevidel Nit J i, da je treba takoj storiti potrebne korake za preprečen je narodnega bunkerota in revolucije.
Italija se more r« sit i iz teh zadreg le potom pomoči od zunaj, \ obliki denarja, dolgororočnih kreditov, premoga, surovin, živil in vseh drugih stvari, ki so potrebne za nornjalno življenje naroda. J<e ena dežela pa je na svetu, ki more nnditi Italiji potrebno po-Vioč in ta dežela je Amerika. Vsled tega pa je tudi pospešenje o čjih stikov z našo deželo glavna točka politike novega kabineta. Novi kabinet je skknil potisniti na stran vse načrte, tikajoče se te-litorijalnega povečanja ter tudi vse druge, ovire, ki stoje na poti ekonomski rekonstrukciji Italije.
Zelo važno je s-tulišče, katero zavzema kabinet Nittija napram Slovanom. Prepričan je, da je za Italijo veliko bolj koristno živeti v prijateljskih od noša jih s slovanskim narodom na iztočni obali Jadranskega morja kor pa nakopali si trajno sovraštvo slednjega potom zanikanja dostopa do morja, kateri dostop je bil zajamčen Ju-gOslovanim od strani Anglije, Francije in Združenih držav 11a mirovni konferenci in Midi že preje. To stališče zavzema preti vsem Ti;toni. novi minister za zunanje zadeve in temu svojemu stališču ji dal izraza v svoji poslanici, v kateri je povdarjal v prvi vrsti potrebo ekonomske rekonstrukcije za Italijo. Med vrstami je bilo či-tati, da <malra vse druge zahteve za manj važne, predvsem zahteve glede iztočne obali Jadranskega morja ter dodatnih kolonij.
Iz vsega navedenega pa je tudi razvidno, tla bosta lahko Nitti in Tittoni dosegla od zaveznikov mnogo več kot pa je mogel doseči Kounino, ki je bil najbolj vznemirjajoč in nepopularen član pariške konference.
na krava ves nerazviti Balkan. Doma naj gospod.ivi vsak sam sebi. to za sedaj na vsak način, kar pa bodo naši zanamci napravili, to bo njihova stvar.
Moji doživljaji v turškem cesarstvu
F Al IT AN ROTT PRIPOEDUJE O SVOJI BTSfil V ZRAKU, O SVOJEM UJETJU TER TEMU SLEDEČIH DOGODKIH.
Piše kapitan Alan Bott.
Zračna služba rala Allenbv-a v
v armadi gene. su sem se nahajal nekako dvaj Palestini je bi-set milj preljo naših za ko po v. la sijajen šport. Skozi celo kani-1 Sovražnemu letalen pa se je iz pan jo v Sveti deželi so kazali daljave 300 čevljev posrečilo za-nemški avijatiki veliko manj po- deti moj tank za petrolej in sled
Interview z Gustinčičem
Ljubljanski "Naprej" piše:
S sodrugom inženirjem D. Gustinčičem. ki je bil pobegnil leta 1915, v Srbijo, živel od poloma Srbije pa do sedaj v Švici in izdajal v Ženevi svojo politično revijo 4< Yougoslavic*", smo imeli naslednji zanimivi interview:
—	Sodrug, kako mislite o pariški konferenci in o internacijonal nem političnem položaju?
—	Kako presojam delo pariške konference in internacijonal ni politični položaj? Tako kakor vsi resnični socialisti vsega sveta. Sicer pa kaj bi vam govoril o socialistični internricionali, vzemimo vzgled bliže: tako kakor sodijo tudi tisti naši Slovenci nesociali-nti, ki so imeli priliko pogledat čez plot takozvanc SHS države in ki niso ravno podrepniki vladajočih reakcionarnih strank Velike. Srbijo. Čitajte, kaj pišeta Tomo Šorli in dr. Smalc V 4' Slov. Narodu"; prevedite si to na socialistični jezik, pa bodete vedeli vse, kar želite vedeti. T. Sorli, vodja t, zv. "Jugoslovanske pisarne" v Parizu piše v "Slov. Narodu" z dne 23. t. m.: "Samo ena tolažba nam ostaja, to je da mir, ki ga bodo zdaj sklenili, ne bo dolgo držal... Uveljaviti se bo mogel samo, če v Rusiji zmagajo elementi, ki bodo podpirali z&padne sile**. Ali znate citati te vrstice? Ako padejo v Rusiji boljševiki, so padle tudi vse naše nade v vodo. Ako pa se obdrze, bo Pariz neizogibno drugi Brest Litovsk. To je v zraku, ki ga dihamo vsi, ki ga čutimo vsi in zato je vaše vprašanje — vprašanje človeka pod vislicami, če ga nameravajo obesiti ali ne.
—	Torej vi ne verujete v Wilsona *
—	O, da, Wilsbn je velik v svoji družbi! On je izdelal najbolji strategični načrt. On je potolkel Nemce in zdrušit Avstrijo. On je konstruiral *' amerikanske" limanice, na katerih so obsedeli vsi ka-lini celega sveta. Ali ste pričakovali vi ve£? Kako si morete vi, kot
predstavljati, da bi predsednik najbolj kapitalistične dr-na svetu, zemlje največjih trn sto v, mogel biti obenem tudi pla-ideaiist. Ali poznate Studijo ruskega profesorja nacionalne Ošerova o sočasni Ameriki, ki je izšla leta 1908 v Petro-'Knda my idem?" Ozerov ni socialist, ampak in on je deset let vnaprej videl, da bo Evropo. In to ne z mečem, ampak s svojim je to prerokovanje že uresničeno * in nastopa že? bil v stanu , hitrejše plezati
kapitalizma. Ali bo kočan v svoji ma^alnosti in soeialini reii-
prave ver©
guma kot pa oni 11a zapadni fronti in vsled tega smo bili v poss sii popolnega mojstrstva v zraku 1cr podili sovražne stroje kot se nam je ljubilo.
Tekom pomladnih in poletnih mesecev, ko je vsak drugi omedleval od vročine, je bil avijatik v resnici srečen, kajti imel je priliko dvigniti se v mrzlejši zrak. Tak polet je bil kot mrzla kopelj. clo v višini 8000 čevljev je bilo o-zračje dosti gorko, da je bilo mogoče voziti se brez kape in celo golorok. Željno smo pričakovali prihoda nemških aeroplanov, kajti to nam je dajalo vzrok, da smo se smeli dvigniti v zrak.
In kakšna dežela spodaj, katero je videl zrakoplovee! Kosi rjave puščave so delali prostor zeleni mrekam kjer je vegetacija iz-vanredno bujna. Razventega pa je videl letalec lična mesta, ki nosijo imena Jeruzalem, Jeriho, Betlehem in Nazaret.
Avijatik. ki ni imel smole, da bi bil ujet, bi si ne mogel misliti bolj idealne fronte kot je bila ona v Palestini. Če pa je bila njegova slaba sreča, da je pristal na napačni strani zakopov, potem bi bilo tisočkrat boljše če bi padel v roke Nemcev kot pa v roke Turkov. To nesrečo sem imel sam tekom poleija preteklega leta.
Dne 24. aprila 1918 sem zapu-stil aerodrom v Jafi, da najdem dva nemška a vi jat i ka, ki sta se bližala obali. Splezal sem se v višino 8000 čevljev ter se pričel bližati majhnim točkam, ki so zna-čile izstrelke naših AA-topov. —-Kmalu «em zapazil oba nemška avijatika.
Eden izmed nemških strojev se je umaknil proti severozapadu ka-korhitro je zaapzil moj aeroplan. Sledil sem mu. Ker pa je bil ta stroj hitrejši, najnovejšega Rum-pler tija, — sem izprevidel, da ga ne bom zasledil. Moj stroj pa je
vsled tega sem se dvignil za na-daljnhi tisoč čevljev. Spustil sem se nato navzdol proti Nemcu ter •k£tll s tem razdaljo med
razdaljo med seboj prial
nji je pričel puščati.
Vsled tega mi ni preostajala nobena druga stvar kot priti na trdna tla v čim najkrajšem času. Spustil sem se vied tega navzdol ter pristal na majhni ravniniei. obdani od par dreves.
Sunek je bil velikanski in zelo bi me bolelo, če bi me ne obdala blagodejna omotica.
Ko sem prišel zopet k zavesti, sem videl, da je noč* in da sveti luna.
Ostal je le velikanski glavobol ter sem tudi čutil veliko bolečino v svojem desnem boku. Stro* in teža sta ležala na meni in vsled tega nisem mogel premakniti nobenega dela telesa, razven glavo, tilnik in eno roko.
Ozrl sem se naokoli ter videl, kako pleza pro*i meni tolpa gorskih Arabcev, broječa nekako ducat mož. Bili so to potepuški no madi ki so tekom vojne v Siriji in Palestini z veseljem pobijali in morili potnike za ceno para čevljev. Vsak teh Arabcev je nosil puško in za pasom dolge, zakrivljene nože ter pištole z koščen? mi ročaji. Voditelj je držal v roki nož ter zapeljivo mahal z njim. Bil je že čisto biizu mene.-ko ga je eden tovarišev poklical nazaj. Sledilo je dolgo prerekanje kate-. rega so se vdeležili skoro vsi navzoči Arabci.
V onih dneh sem razumel le malo arabski ter tudi nisem bil v duševnem razpoloženju, da bi mogel uspešno slediti argumentom teh tolovajev. Jz kretenj ter par besed, katei-e sem ujel. pa sem sklepal, da razpravljajo o precej težkem problemu. Govorili so o tem, če je bolj pametno izročiti Človeka živega Turkom ter zahtevati od njih bakšiš ali ga pa oropati vsega ter ga ubiti?
Ker pa sem bil napol omamljen in ker nisem bil v stanu priti do jasnega razumevanja položaja, nisem smatral sebe za onega, ki jt> prizadet v tem argumentu. Vsled tega sem igral ulogo pasivnega gledalca kino-slike. Nato pa ja o na lies.mesta par ljudi v ki so driali
Arabce v razdalji od mene. Zdele se mi je da gledam na film iz daljnjega zapada, ki kaže Šerifa in njegove tovariše, ki so prišli na j h »moč junaku cele, zgodbe.
Spominjam se. da sem se nahajal nato na strašni nočni ježi skozi griče, kajti odvedli so me v nemški glavni stan. Neki nein-ki podčastnik je vihtel za menoj svoj revolver in neki arabski vodnik je vlekel mojo mulo preko skal. Nato je sledila dolga in ža lostna doba v neki avstrijski bolnici v Tul-Kernm Razven svo jih telesnih bolečin sem moral prestati tudi vse duševne bolečine. ki se lotijo vsakega svežega vojnega jetnika. Nekaj časa po zreje sem skušal pobegniti s tem. da sem splezal preko zida bolnišnice. Hotel sem korakati petnajst milj južno od točke, kjer sem se hotel izročiti morju. Poskus pa se je izjalovil, kajti noga. ki je bila še vedno bolna, mi ni dovoljevala, da bi šel dalj kot 300 jardov. Vrnil sem se v bolnišnico ter skušal priti noter neopazen. kar pa se mi tudi ni posrečilo. kajti pri vratih me je zasačil neki strežaj.
Po tej nesreči so me poslali \ NazaVet v odprtem železniškem vozu s skupino divjih turških vo jakov. Za kazen se me vrgli v Nazaret,1 v ječo za zločince skupaj z nekim strašno umazanim arabskim jetnikom. Ječa je bita oknžena od mrčesi in brez pretiravanja lahko rečem, da je plezalo ponoči po stenah na tisoče in tisoče stenic. Po štirih dnevih bivanja v tem prijetnem domu se mi je posrečilo govoriti z nekim nemškim štabnim častnikom, pri katere sem ve pritoži) radi postopanja Turkov z menoj. Posledica tega je bila. da so mi dali boljše stanovanje za ostale dni bivanja v Nazaretu.
Štirinajst dni pozneje so me poslali v Damask z nekaterimi avstralskim ičastniki. ki so bili pr#-d kratkim ujeli. Tam smo zasnovali krasen načrt za beg. Dva Druza sta nam obljubila, da nam hosts; nabavila domačo obleko in da bo stala odjahala z nami najprvo v Deraa in nato v gore iztočno od turške meje pri Črnem morju. Tam smo upali najti prijateljske ITedžas Arabce, ki so se borili na zavezniki strani proti Turkom. Dve uri predno naj bi izvršili beg nas je izdal naš sirijsk posredo-vfilee. Strogo so nas zastražili ter poslali naslednjega dne z drugimi jetniki vred v Alepo.
Poslali so nas nato v Malo Azl jo. kjer so nas pulili v majhni, zapuščeni vasi za kazen, ker smo skušali pobegniti. V majhni koč: iz blata smo živeli sedem dni v družbi treh smrdljivih turških stražnikov. Vsak je smel kupiti na dan hlebec kruha ter dva jajca. Sedem dni pozneje so nas od v edli v A1 fbn-Kara-ETissar, kjer se je nahajalo največje turško jetniško taborišče.
Beg iz tega kraja je bil videti skoro nemogoč, kati do morske obali je bilo najmanj 150 milj. Manjkalo namje prmerne obleke in tudi jezika nismo poznali. Raz-ventega pa je bila Mala Azija v onih dneh polna roparjev, ki so bili pripravljeni ubiti vsakega tujca, katerega so ugledali. Edino upanje je obstajalo v te, da bi nas poslali v Carigrad, kjer sem upal najti prijatelje. Kako doseči to je bil težaven problem, kajti rane so bile zaeeljene ter ni bilo ničesar, kar bi opravičevalo naše premeščen je v glavno mesto.
H--	i Jdk !	' J
Jugoslovanska fSl-—--	mm	Katol. Jednota
		-2g»
tfsUnorlieaa hrta 1898 - !al orporiran» leta 190$.
Glavni urad v 5J.Y, M INN J
GLAVNI URADNIKI:	~" "
Predsednik: MIHAEL ROVAXŠKK, box 2*1. Conematigh. P.i. PodpredseJnik: LCL'IS BALA NT box 106- Pearl Avr., l.orum Ohio Tajnik: JOSEPH P1SHLER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely. Minn.
Blairajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS OOSTELLO. Salidj, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. JOS. V. GHAHEK 843 E. Ohio St.. NS. Pittsburgh, Pa.	*
NADZORNIKI:
IOHX COrzE, Ely. Minn.
\NTHONY MOTZ. D611 Ave. M. So. Chicago, ni. 'VAX VAROGA. 512G Natrona Alley Pittsburgh. Pa_
POROTNIKI:
jRECOR J. PORENTA. box 176. Black Diamond. Wash LEONARD SLABODN1K, box 4S0. Ely Minn. rOHN RVPNIK. S. IL box 24. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAI-TZ. Jr. 432-7th St- Calumet. Mich.
fOHN MOVERX. 624-2nd Ave.. Duluth, Minn.
MATT POOORELC. 7 W. Madison St. Room co3 Chicago, HI.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6026 St. Clair Ave.. XE Cleveland Ohio FRANK SKRABEC. Stk. Yds. Pta box 62 D^nvrr. Coiu. »RECIOR HREŠČAK. 407-Sth Ave., Johnstown. Pa.
Jednotino glasilo: GLAS NARODA.
-Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kaJior tudi tl*na*-n* poftiljatve naj se pošiljajo na glavnega, tajnika Jednote. vse pritožbe pa na predsednika porotnega >dbora. Na osebna ali neuradna pismi ««1 strani članov s»- ne l»oUe oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se pri|»oro<"a vs^m .Jugoslovanom sa obL en pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress lestvici. V blaguj-li ima krog $300 000 itristotsoč dolarjev*. Bolniških podpor, poškodnin In smrt lin je že izplačala do $1.500,000 (en miljon in pol dolarjev).
Bolniška podpora je »centralizirana. Vsak opravičen oulnik si je svest da lobi podporo, kadar jo potrebuje.
Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam. kjer jih še ni. priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vatsnovl % •i člani ali članicdmi.
Za. nadaljna pojasni la ae je obrni ti na glavnega tajnika.
Dopis	zastoPn*k* v Parizu.
St
V Parizu je odpotovalo nekaj Lou^ Mc. zastopnikov vseh treh slovenskih Kakor sem /o poroča!, je /. de- strank. Pridružil se jim je tndi l«»m v jnšuem delu lllinaisa. jako; knezoškof dr. B. Jeglič. To je zad •hibo, kar v/rok, da nareefiiki nji obupni korak in poizkus, doni drn»i feAo plačujejo /., li^te. seei Fri ententi pravi.-ne meje ti&-1'oeenši od Sprinorfielda proli šemu narodu. Želimo jim seveda |iitf!i s,- dela v premogovnikih /<■ najverji vspeh, a bojimo se, da
»est m. M-rev samo po en t!:::> i.a „ • i -i . - , - . , , , . . 4 ... ', , ,	P" razbojnikih, ki ho«-ejo danes
tedni, t«» je toliko, «!:i d.*!«vei ne;,	, ..	t	, ,
... , . .	. ,.	komandirati vsemu svetu- ne bodo
»oz.mIiijo, i;}«* j«» nia.«na .	1
,".,.. ' . luinogo opravili. Samci s«» odšli iz t«-li krajev po-,	_______
ve rini drugam iskat tlela Mnot-o _ . v	.	s ^
|e pa tudi o/.cujenih, ki so pustili SOlOSfia fflaS0V8RKSW /.«'iie z otroci *ia starem "»e>iu in	°	*
t>d>li Iskat tlela v dni«re kraje. < V	*
i druži Za rrinsuranee je glasovalo
pa
281 3446
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH
vra bodo dobili, bodo vzc lie za seboj p. z.»ie je
Zadnjo'slovensko naselbino na ^ ° P e r iu«u lllinoi^a sem obiska! v Mas-i
•outali. V to naselbino ui inogt.ee Lahko se razume, da je pravza-Irugare uriti, kot da se mora po p>*av na<l 12 tisoe udov proti rein-tovati i/ Statintona skozi St Luni- ^urauee. .Nekatera društva niso ho-deloma z železnieo, deloma z nii<--! tela glasovati, ker se j:m je eela no železo i--o.	j stvar zdela kot nekakšna ironic-
Ko sem l>il v .Mn^eout ih uotov.,lia »loniišljija.
st-m se impotil nazaj proti l.a;	-----
Salle. Ill sevetla ;»reko St. Louis.;
Ker je bila ravno sobota, sem oklenil poiskati našo nij.ike v St. li' vii-u, .Mo.
Tukaj gre z delom nekoliko, '»oljše. Rojaki s<> z:ipt>slriii večinoma v pivovarnah, pa so -seda.)
skrbeh za tlelo, a'.;o bi postalol čisto suho.
Tukaj sem v prvič obiskal Slo-: vence, pa, moram reči, da so jako: prijazni in p •str v.ljivi, kar srve-. la skorc nisi*m pričakoval. .Mr. Uabrijan na yon St.. kj je tudi lo-| knlni zastopnik 4 (i!nsa Narctln /a St Louis, mi je šel jako na roko in mi pokazal ostale Slovence.; za kar se mu v prvi vrsti z«hva-i ljujem. Z a tem sem pa tudi hvale-J žen rojaku John Skubieu in nje-j govl »prijazni soprogi za d >br<> posteljo in piigrize*. Vsem Slovencem v St. Loui-ca hvala za njihovo gostoljubnost. Pozdrav!
Janko Pleško
ŽELEZNIŠKA STAVKA V NEMČUI.
Frankfurt, Nexneija, 4. julija. — Tukaj so zastavkali železničarji. Vozi samo nekaj osebnih vlakov, ves drug promet pa stoji, j Poslovanje pošte je popolnoma v-
stavljeno. Stavka se širi tudi po Nato sem si izmislil nov načrt, sosednjih mestih.
pričel simulirati umohol-Šel sem k turškemu \|<!rav-
ter nost
niku ter mu rekel, da trpim naj napadih omotiee, vrtoglavosti it-melanholiji, kar sem pripisoval svojemii padcu z aeroplanom. Prosil sem turškega zdravnika, raj me pošlje v kak primeren db. vod. Zdravnik je bil s tem zadovoljen ter me pustil odvesti v spremstvu nekaj stražnikov v Carigrad. Z menoj je šel nek avstralski kapitan, kateremu še je posrečilo hliniti tuberkulozno«t kolena.
Dr. Koler
SLOVENSKI 7DRAVN1E
63*PeuA?e.. PHtaliirBL P
Dr. Kol«r |« atarej« Blovooakl •drmvnik. ' llat t Plttabur^bo. U !m*
praJum t
njo, rMi
bol« 311. ___
krri lOrtvl a mim.-
•oYltlm «0«. Id ft j« uunSV ij Erllch. Co Imate moaolj« atl nMkhr-
po tal««u. bolečine
Brlu, Upadanji* Ua, ▼ koeteh, pridite In laSUtll ▼am bom kri. Ne Cftkajte, Trer & bolezen se naleze.
Vm mo*ke bolezni adrtria c« oknu «anl m-todi. Kakor hitro oWU, <U ▼am prenabuje sdravje, ne 6i*alte. temveč pridi t® ln Ju	nTlmtm
»oPet povrnil.
Hydrouei® all ▼od.no milo ▼ t« urab ln elcer bres Boleanl mehurja, ki
lečloe ▼ krilu la hrbta ln pri pu*£&nja voAe. oadraena m ▼oetjo.
Revni* ti «xm, trsanje. ftofomko. tektlne. erbeOM, Skrofle in drtkoa kotne bolezni, ki nutanejo Teled mH> •te krvi. ozdravim ▼ krndreat **Un ni potrebno letati.
Uradne are: ▼eekdu o« R. trej do ». sveSer; v petklk <4 1. sk traj do C. popoldne; ob eertetjeli «« ». zjutraj do 1 popoldne.
a poito ne delam. — — Ne pozabita Ime ln
strfrevim nmt moško
VI STE LAHKO QZTOAVi jwuit
te ste bolni, zakaj takoj najprej re pridete k najboljšemu zdrav, niku. ki vas zamere* ozdraviti? Zakaj bi b«-ezu«petno trogitl in denar, ko iahko ozdraviteT Jaz jamčim z prakso več kot dvajaot let za pravo ozdravljenje vate bolezni. Jaz zdravim hitro In uc-pešno vse brezni. Pridite 'k meni (n videli fcoete, kako hitro eta lahko ozdravljeni. Jaz aem osdra. vil na tisoče oseb In to Jo moje najbolj!« priporočilo. £• «am drugam In ne ooete I Jeni, ne doli i te nikogar Električno preiskovan je z X-iarkl kot	««be. Pazite.
potom stroja.	det* k	I" na pravi
PROFESOR DOCTOR OSBORNE
PHVI IN NAJBOl_J*l ŠPECIJ*.'.I8T ZA SLOVENC!


■ ••






ntiAS VAWHSA. 5. .TTC- »15
S* 1 • • oj krivica
-i.
(Po Ljnbljuukem "lUpreju".)
"Da, ir Parizu sklenejo mir, mir sklenejo brez narodov, brez Bedlo je nekaj zastopnikov kapitalističnih držav k mizi i vratmi vlečejo poteze hazardne igre proti svo-naaprotnikom v politično-gospodarskem oziru in delavnim slojem. Mali narodi ne štejejo nič. č'e v nspravijo še tako pravilno potezo v tej
______nanjo, marveč kar kratko razveljavijo njih po-
saš načrt je tak, da morate izgubiti igro. Zavrgli so prav i ** Wilaonove fraze o lepih demokratičnih načelih in obdržali sa-še eno njegovo frazo, marveč zvezo narodov.
Ni nato težko uganiti, kaj pomeni zveza narodov v današuji
________ Enake kakor diktirajo sedaj krivični in uničujoči mir v
Pr.rizu človeštvu le kot kapitalisti in kapitalistične države, prav-tako bo tudi sveža narodov, če se ta res uresniči osnuje, imela edi-namen, da ustrahuje vse male države, narode in ljudstvo . Kapitalizem entente namreč uvideva. da človeštvu preseda jeno izkoriščanje, da so male države nezadovoljne, ker jih izrazito kapitalistične države
prav tako izkoriščajo kakor kapitalnem ljudstvo, zato so skovali geslo, da se ustanovi zveza narodov, j v kateri bosta v prvi vrsti odločevali zopet Anglija in Amerika, ki sta kspitaliitično tako razviti, da jima mora hote ali nehote slu-'iti ves svetovni kapitalizem. Odtod je upornost, deloma tajna,
dek>ma javna, napi am tema dvema državama tudi v meščanski
__
družbi I	*
Velike so krivice in nasilje, ki jih prizadene ententa Nemčiji m vsem drugim novim in starim državicam v Evropi. Toda ne enemu narodu se moralno in gospodarsko, kolikor to prihaja v poštev. ne dela tako velika krivica kakor našemu slovenskemu narodu.
Presenečen bi človek zakričal: izdajstvo! Na štiri dele nas raz-dele, ločijo nas, uničijo vse naše dosedanje kuturno delo, onemogočijo nam goapodarski razvoj. In če tudi nismo nacionalni fanatiki, vidimo v tem vendar veliko zlo, ki nas mora razburjati in tirati v obup, pa končne tudi do obupnih korakov. Krivci ki so zakrivili to, ao zločinci, ki pu prav tako ne uidejo sodbi, kakor deloma niso ušli krivci v:»jne.
Toda kaj nam pomaga tarnanje f Zgodilo se je. In kaj se .bo zgodilo v bodoče, to pa je v rokah človeštva, zakaj kapitalizem bo liranil in izkoriščal človeštvo le toliko časa, dokler mu ljudstvo slu <i>, dokler ga ljudstvo brani. Po vse hteh dogodkih in po vsem o-n«*m, kar nas še čaka. bo delavno ljudstvo moralo priti do izpozna-nja, da ni na napačni poti in da je ono vzdrževatelj človeštva in edini poklicani faktor, ki urejuje medsebojne družabne razmere.
Vprašanje nastane, kako naj se zadržimo napram pariškemu miru.
Že neštetokret »mo povedali, da je tak mir sploh nesprejem-liv, da mu ne moremo dati svojega pritrdila ter da bomo smatrali vsakogar, ki podpiše tak mir za škodljivca človeštva. Ta mir more bili le povod nesporazumi jen jem in vojnam.
In pri nas t
Sodelovali smo ob ustanovitvi nove države deloma z meščanskimi strankami v riadi in prepričanju, da se ustvari političen organizem, k: bo olajšal socijalni razvoj našega ljudstva. Toda bili miio rszočsrani, ne mords, ds bi imeli dobro mnenje o slovenskih in jugoslovanskih meščanskih političnih strankah, marveč, ker smo pi ičakovaii vsaj nekaj socijalne uvidevnosti od njih, ki je pa nimajo prav nič. I verjeni smo bili. da se tudi pri nas izvedo vasj ne katere socijalne reforme, važnejše namreč, ki so pri nas prav tako tako potrebne kakor povsod drugod. Toda ne! Gospoda, ki se kaj rada »uče okolo beiprajskih ministrov, dosledno sabotira vse, kar bi pomenilo socijalen napredek v interesu ljudstva. Vse odklanja go>poda ;.n ščuva proti temeljitim soeijalnim uredbam.
Pariška konferenca in nje mir ter nesocijalno postopanje naših vlad, dalje eventual
ni podpis i.i i rov ne pogodbe so tako pomem-bi dogodki, v posledicah svetovne vojne, ki naravnost silijo, da se *»>eija'ifio-demokratiena stranka postavi izven vsakršne koalicije, v kateri bi kcoperirali z meščanskimi strankami. Naše delo je imelo plemenit namen in če ni mogoče več delati v začasni koaliciji, po t''m bo ljudstvo, ki ga zastopa socijalna demokracija, izbralo si jrurno pot, da ga dovede do svojih pravic, narode, da si urede svoje razmerje sami brez kapitalističnih in meščanskih tiranov od naroda do naroda.
Danes Pe ne moremo definitivno trditi, kako se razvije ta ha-rardna igra za ljudske pravice; vemo pa, da je človeštvo zabaran-tano in prodano. Vemo tudi, da iz te katastrofe ni drugega izho-U kakor mednarodni sporazum ljudskih množic. Tisoč in tisoe-kei.t smo naglašali, da je rešitev človeštva odvisna od mednarodne S' Udarnosti ljudstva, ki si želi srečno življenje, nikdar nismo in ne moremo pričakovati tega od kapitalističnih tiranov in njim poslušnih meščanskih slojev, ki jim je soeijalizem najodiozniji po je:n. ~
Za nas je danes jasno, da so pred nami hudi boji in za te boje se more pripraviti človeštvo, ne le posamezniki. Naš sovražnik je H svetovni kapitalizem.
NAJBOLJŠI NASVET.



« »H f
»r 11

WHIC?
Enlist
^tTAH CCH,
Zapadna Slovanska Zveza^jj
USTANOVLJENA /	INKORPORIRANA
5. JULIJA 1908
27. OKTOBRA 1008
A —

tri
»Jlllfe-
__f

(I!
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado.
GLAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN PEKEC, 4459 Wash. SL, Denver. Cola Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box 33, Les d v lie, Colo. Glavni tajnik: FRANK SKRABEC, 4bC4 Wash. St.. Denver. Cola Zapisnikar: ROBERT ROBLECK. Sta. 5, Pueblo. Colo. Glavni blagajnik: JOSIP VIDETlC, 4485, Logan St., Denver, Cola Zaupnik: FRANK ZA1TZ, 614 W. Cestnut St., Lvadvlle, Colo.
NADZORNI ODBOR: Predsednik: JOHN GERM. 734 Moffat Ave. MIHAEL KAPSCH, 508 N. Spruce St., Colo. Springs, Colo. GEORGE PAVLAKOV1CH, 471? Grant St. Denver. Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1290 Berwlod Ave., Pueblo. Colo JOHN KOCMAN. 1203 Mabren Ave., Pueblo. Colo. FRANK CANJAR, 500-501 — 45 Ave., Denver, Cola
ZDRUŽEVALNI ODBOt • Predsednik: FRANK BOYTZ, RR. 2, Box 132, Pueblo. Colo. FkANK MARTINJAK, Box 259, Ely, Minn. PETER GESHELL, 4404 Wash. St, Denver, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. R S. BURKETT, 4487 Washington St., Denver, Colo.
GLAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Vas denarne nakaznice in vse uradne stvari se poMljajo na gL taj alka, prltotbe na predsednika gl. nadsornega odbora, prepiru« sadevs pa aa predsednika glavnega porotnega odbora.
PRVI JULIJ JE NATIONAL BUTTERMILK DAY.
■iS



II®

rrrrrfw^^^
St. Cloud izkazujejo ravnotežje ob dobrih industrijalnih odnošajih. Omaha poroča pomanjkanje 200 delavcev, ob enem pa tudi delavske nemire. Pomanjkanje tesarjev pleskarjev in mašinistov.
Middlenest. — Akron poroča o pomanjkanju 2000 delavcev ob napeti industrijalnih odnošajih. Cincinnati ima prebitek od 800, Dayton 200 in Yon g:-1 own 3000. dočim Cleveland poroča o ravno 'ežju. Ravnotako Idinanapolis, dočim ima South Bend še vedno pomanjkanje 200 delavcev; indnstrijalni odnošaji so dobri.
South in Southwest. — Little Rock ima pomanjkanje 1000 delavcev. Tampa poroča prebitek od 1100 in Pensacola 400 — indu-trijalni odn ošaji so dobri. Kansas City izkazuje ravnotežje in St. Louis prebitek od 6200 ob dobrih industrijalnih odnošajih. Raleigh n Wilmington (N. C.) poročata ravnotežje in Charlotte prebitek hI 100. Oklahoma City in Tulsa imata ravnotežje ob napetih indu-itrijalni odnošajih. Charleston (S. C.) ima pomanjkanje 300 delavcev in Columbia 1000, Chattanooga ima prebitek od 800, dočim iz-kezuje Memphis pomanjkanje za 900 delavcev — ob dobri industrijalnih odnošajih. Dallas: ravnotežje. Houston: pomanjkanje 400. Richmond: prebitek 1000.
Pacifik. — Oakland izkazuje prebitek od 200 in San Francisco .">00: industrijalni odnošaji so dobri. Portland (Ore.), ima prebitek »d 600. Nekoliko telegrafistov štrajka v Oakland in in San Fran eiseo imu pomanjkanje delavcev v ladjedelnicah; drugače so delavske razmere v zmislu poročil dobre.
Brata Wright - ki sta naučila človeštvo letati
po zraku
Nekoliko manj nezaposlenosti
Brzojavna poročila iz 89 mest po Združenih državah, sprejeta od federalne posredovalnice dela (United States Employment ^Service) za teden, ki je končal dne 21. junija, izkazujejo prebitek delavcev od 206,693 nasproti prebitku od 241,46, izkazanem v prejšnjem tednu glede 100 mest.
Prebitek delavcev pomenja, da je več delavcev kakor jih industrija začasno potrebuje; pomanjkanje delavcev pa, ako industriji, potrebuje več delavcev kot jih more dobiti na mestu; o ravnotežju orirno, ako ni niti preveč niti premalo delavcev. Od. 89 mest, iz katerih so prišla poročila, 38 izmed njih ali 43 izkazuje gori omenjeni prebitek, dočim 17 mest poroča <f po-delavcev za 13.687 nasproti 12,765 v 19 mestih glasom prejšnjem tednu. Ker je prebitek delavcev ostal približno in je pomanjkanje nekoliko naraslo, pomenja da je manj nezaposlenosti kot prejšnji teden. 23 mest izkazuje tn ravnotežje.
držav, ki so vposlale poročila, 20 izkazuje prebitek, 9 in 9 pomanjkanje delaveev. lew England. — Od 14 mest ki so poročala iz New England-prebitek delaveev, 4 ravotežje in 3 pomanjkanje jalni odnošaji so glasom poročil na sploh dobri, p bi tek v Connecticut se poroča iz Bridgeport. Prebitek 700, v Portland 250 in v Bostonu 15,000 nasproti in tednu, v Mancheste (N. H.) 800. Providence in Kujeta ravnotežje. Atlantik. — New YQork City poroča zopet o prebitku delaveev, Albany izkazuje prebitek 5000 od napetih in-odnošajih. Buffalo 1000 in Rochester 1500.
tekstilnih delaveev stavka v Saratoga Springs, Phila izkazuje prebitek od 450 delaveev ob napetih industri-Allertown in South Be tleh em izkazujeta ravno
BIB"
poroča o prebitku 50,000 delaveev od 1500 nasproti 2800 v prejšnjem delaveev na strajku, dasi so
Naslednja je povest o dveh bratih, ki sta dosegla svoj cilj, ker nista hotela vjeti besedam drugih ljudi, da neke gotove stvari ni mogoče izvršiti.
Bila sta "Wilbur in Orville Wright, sinova nekega svečenika v Ohio. Uživala nista nobene posebne znanstvene vzgoi^ Imela-sta le idejo. Vsled tega pa tudi nista imela dosti strokovnega znanja da bi spoznala, da je bila njih prvotna ideja absurdna.
Ko sta skušala dobiti nasvete glede svoje ideje, so jima nemož-nost izvršenja njih načrta takoj pokazali ljudje, ki so bili v resnici strokovno in znanstveno izobraženi. Ker pa sta imela vero v svoje lastne teorije in ker nista hotela opustiti svojega načrta že potem ko so jim ljudje povedali, da je smešen, — sta dosegla svoj cilj ter si pridobila nesmrtnost.
Oba brata sta imela delavnico za popravlanje koles v Dayton, O. Postala sta izkušena mehanika. Bi la sta najboljša v svoji stroki.
Lahko bi storila, kar so storili Številni drugi prebrisani ljudje ter se preselila v garalo ali celo tvornico za motorje, ko je priče* avtomobil stopati na mesto navadnega kolesa. Bogastvo je čakalo vse, ki so spoznali znamenja časa ter jim sledila. Brata Wright pa sta stremela za večjo stvarjo kot je navadno bogastvo. Hotela sta leteti po zraku. Izza najstarejših dni mitologijo je skušalo človeštvo letati po zraku. S tem problemom se je pečalo na tisoče ljudi in številni pionirji na tem polju so morali s svojim življenjem plačati za dr-
Konečno je prišel svet do prepričanja, da se človek ne bo nik lar naučil letati po zraku. Lahko e bo sicer dvignil v zrak s pomočjo velikega in neokretnega balona, a nikdar se ne bo mogel dvigniti v zrak v letalnem stro-ju. —
Med drugimi je dokazal to tudi r.eki zelo učeni nemški profe sor ki je sestavil tozadevne matematične tabele. Te tabele so kazale množino pritiska, eneržijt itd., katere je treba, da se dvigne en sam funt teže. Dokazal je, da iii mogoče zgraditi nobenega stroja in nobenega para kril, katerega bi mogel človek porabiti na praktičnem letalnem stroju.
Pba mladiča v Daytonu pa nista mogla uvideti, zakaj bi bila ta stvar nemogoča. Imela sta svojo lastno teorijo glede letanja po zraku, — teorijo, katero sta skupno izdelala po svojem lastnem načrtu. V to teorijo pa sta tudi verovala. Hotela pa sta najboljših nasvetov, predno si drzneta predaleč s svojo iznajdbo.
Skušala sta dobiti te nasvete ter jih tudi dobila. Vsebina teh nasvetov je bila:— Vidva sta par mladih bedakov ter skušata doseči nekaj, o čemur je znanost izja vila, da je nemogoče. Med drugimi dokazi, ki so jima bili predloženi, so se nahajale tudi omenje-njene matematične tabele nemškega profesorjata.
Skoro vsak drugi človek na
—». T. H era lo
znanstvenika, bi ju prestrašile eele gore dokazov. Onadva pa tega nista storila ter hotela dokazati stvar na lasten in orginalen način. To sta tudi storila.
Kadarkoli se je kak poskusni rnodel izjalovil, sta pričela študirati o naravi nedostatka in kako ga odpraviti. Bilo je dolgo in naporno delo in opt je bila zastavljena z vsemi mogočimi ovirami. Brata pa sta se posluževala svojih lastnih prejšnjih napak ter izpopolnjevala stroj.
Ena ovira za drugo je bila odstranjena. Koneeno, po letih napora in razočaranj je bil prvi popolni AVrightov aeroplan pripravljen poleteti v zrak.
Delo je bilo dovršeno, in cilj jc bil dosežen. Misterij gornjega zraka je bil rešen. Čeprav so bili stroji pomanjkljivi, so bili vendar praktični, kajti dvignili fcu se v zrak.
Zavojevanje zraka od strani človeka se je pričelo. — Brata Wright sta dosegla svoj cilj. Iz-premenila sta bodočnost seveda s tem, da sta dosegla to, o čemur jc trdil vsak drugi, da je nemogoče doseči.
Indirektno pa sta uplivala tudi na izid sedanje svetovne vojne, kajti* ta vojna bi čisto drugače iz gledala, če bi ne bilo aeroplanov. brez katerih si sedaj sploh ne moremo misliti modernega vojeva-nja.
Kislo mleko (Buttermilk) je — po mnenju Dcpartmenta za Poljedelstvo — ena izmed najbolj redilnih, zdravih in okusnih pijač. Človek, ki redno in obilno pije kislega mleka, prispeva k svojemu zdravju.
To je vzrok, da se je 1. julij razglasil kot ''National Butter-mil Day''. Drugi vzrok je, da se podpira mlečno industrijo v Zdr. drŽavah.
"Buttermilk Day" naj povspeši navado rednega zavžtvanja Buttermilka v korist splošnemu zdravju in razvoju mlečne industrije.
Da bo mogla prihajati na trg zadostna količina tega kislega mle ka, Department of Agriculture poziva mlekarne 5n slične zavode, da sodelujejo v svrho popularziacije te pijače.
Buttermilk je že sam na sebi kaj izvrstna pijača; če pa se meša z drugimi snovmi, dobivajo se prav vkusne kombinacije. Ako se prideva na en k~-art buttermilka sole dveh ali treh citron in nekoliko sladkorja, dobiva "se izvrstna "Buttermilk lemonade". Pomeran-čni sok ali jajca in sladkor v kombinaciji s kislim mlekom dajejo tudi izvrstne mrzle pijače.
Razen svojih redilnih in okusnih latsnosti, ima Buttermilk po občnem mnenju tudi zdravstveno lastnost. Mnogi zdravniki ga predpisujejo za razne nerednosti v črevih. Bakteriji, ki povzročajo kemično spremembo, vsled katere se mleko pretvarja v Buttermilk, vničujejo — po mnenju mnogih zdravnikov in bakteriologov —: neke druge organizme, ki so škodljivi človeškemu telesu in povspešu-jejo postaranje.
Mnogi ugledu možje pijejo Buttermilk kot tonik. Eden najbolj znanih ameriških pisateljev pravi, da ravno tako redno pije Buttermilk, kakor si čisti zobe in da se čuti pomlajenega z vsakim kozarcem.
KULTURNI PREGLED
Jugoslovanska žena za narodno svobodo.
Izdala pisarna za zasedno o-zemlje. Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Vsebina: Uvodna beseda. Vida Primorska: Jugoslovanska žena svobodni ženi. Dr. Angela Piskernikova: Za slovensko Kosovo polje. br. Zdenka Smrekarjeva: Za naše pravo. A-lojzija Stebijeva: Proti imperija-lističnemu nasilstvu. Resolucija jugoslovanskega ženstva v Bel-gradu, Zagrebu in Ljubljani in v drugih krajih. — Knnjižiea je jako čedna, tiskana na lepem papirju in stane 2 K. Dobi se v u-pravpištvu "Jugoslavije* v Ljubljani.
4 K. — Opozorjamo tudi na brošuro "Poglavje o stari slovenski demokraciji" od dr. B. Vošnjaka, ki kaže, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je na Gosposvetskem polju sam volil svoje kneze. Brošura stane 2 K. Obe knjižici se naročite pri upravništvu "Jugoslavije" v Ljubljani.
W. V a . t« r kliče: Na veselo svidenj«- v Jugoslaviji*
V STARO DOMOVINO
so se s posredovanjem tvrdke Fr.
S^kser podali sledeči rojaki:
I/. Barhertona, Ohio- Lovrenc Iludoir. Janez Truden, Jakob Maček, Peter Tancek. Tomaž Intihar in Anton Kotnik Pred odhodom so pozdravili vse svoje rojake po A m uril; i.
li Coliimveoda, Ohio, se j«? poda i v Loški Potok rojak Anion Turi; Pozdravlja svojega board-ingboesa Louisa Goriška, njegovo soprogo in svojo hčer Mary Lav-r:č ter sploh vse prijatelje in znanec.
Jernej Bergant pozdravlja vse svoje prijatelje in znance v Združenih državah, posebno pa družino Frank Zamika v Midway. l*a., in Franka Bobnar v Grand Town,
NC-4 na razstavi
Hidroplan NC—4, ki je preletel Atlantic, bo razstavljen sedem dni v Central Parku v New Yorku.
NC—4. prvo letalo, ki je preletelo Atlantiški ocean po zraka, bo razstavljeno v Central Parku New Yorku, kakorhitro bo dospe-hi na parniku "Aroostoek" *ia poti i; Plymoutha v Ameriko. Temu hidroplanu je poveljeval pomnik Read. Letalo bo dospelo v Ameriko v soboto ter bo treba res teden dela, da se ga zopet sestavi. Mornariške oblasti so prevzele nadzorstvo nad tem hidro-pl&nom ko bo razstavljen v parku. Razstavljen bo dne 15. julija.
santal
.CAPSUUS
MIDY
Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah.
VmIu pilula (MID\
Varajte se po n uredb
Spoznajmo Koroško — naše Ko-, sovo!
Zavedajmo se svojih pravic do sv*;Ti pSl vpričo takn*velT .Koroikega -- zibalke lovenstva! *:h in tehtnih dokazov do prepri- Vst P™aalo še poznamo Koroško
canja, da je načrt neizvedljiv in m Prav J« do®»	Ko"
da ga je treba opustftL Brata roško", ki jo je isdmla Pisarna za Wright pa sta šla naprej svojo zasedeno i sta vedo v sama. dejan
ALI STE BOLNI?
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to. kako dolgo in »e oziraje te na to. kateri zdravnik vae nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam b« vaše zdravje.
Oddaljenje ali pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadriuje. Vse zdravim enako: bogate In revne. Jaz eem v Pitsburg.iu najboljfti Ipecljaltot za moftke in sem nastanjen ie mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-lartce. • katerimi morem videti skoz "as kakor skozi steklo. Imam svojo lastno lekarno v kateri se nahaja* to vse vrste domaČih In Importlranlh zdravil. Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelju. Govorim v v a Jem Jeziku. En obisk vas bo prepričal kaj morem za vaa storiti.
Imam Erllchov sloviti CM za krvne bolezni In ozdravim boezni v nekaj aneh. Ozdravil aem ti« eoie slučajev oslabelosti, koine bolezni revmatlzm, želodčne In Jetrne b«. •ezni, srbenje mozole In vse kronične bolezni.
ZMERNE CENE.
Prof Dr. HL G. BAER
Ca	"
swi ssaeE
I... '.wwpp" MW
»MM«* "IP«
OTiAS KARODjf 5 ——^d—
.ItTH 1919
dovani
se ne
EN
PINT
(Iz urada tiskovnega odseka J. R. Z.)
KO-LOC
temveč je v gotovih dobah prevladala po vsej Evropi, o čemer se je slovensko gledališče, iz vsake zgodovine te umenosti lahko poučiti. Italjani bi morali ze- _ iirralei Borštnikova, lo veliko zahtevati, če bi postavljali svoje aspiraeije na tako podlago. —

*

<To je drugi članek, ki izide v prihodnji angl. reviji.)
Zagovornik italjanskih aspiracij na vzhodni obali jadranskega morja no med drugimi sprejeli tudi argument, da je treba varovati tudi svetost pogodbe in zavezniško zvestobo. To bi bilo pač lepo, če ne bi bilo vnifcs nekoliko pomiselkov, ki dajo vsej stvari preeej drugačno liee.
O svetosti pogodbe se more le tedaj govoriti, če je njena vsebina taka, da se vjetua s pojmi svetosti. To se bo pa o Londonski pogodbi. ki prihaja tukaj v pošt« v, zelo težko trdilo. Ta pogodba nam. re<- d i spon i ra s kraji in deželami, v katerih žive Jugoslovani in so po svojem narodnem značaju, po svoji zgodovini in po geografični Jegi brez vsakega dvoma jugoslovanske.
Tekoča kava stan« aptaurtO centov, ter jo je za več časa kot iz dveh funtov katerokoli druge kave. Ko.Loc je okusen in bolj zdrav. Dajte, da Vam pošljemo dvanajst pintov za $7.20 ali dvanajst pol-pintov za $430. Vozne stroške plačamo mi. .
Ko-Loc Manufacturing Co.
JENKINS ARCADE	PITTSBURGH, PA.
Taktika imperijalizma
(Iz urada tiskovnega odseka J. R. Z )
Slovenski J uv an ova,
Danilo, Bukšokova, Krakerjcva, llratina, Prek. Razberger, Plut, Da se govori po celi Dalmaciji mnogo italjansko, ima različne; V Wri Danilova in Mira vzroke, eden najvažnejših" je ta, da je Avsrija favorizirala italijan- Danilova pozivajo i*	b;	tukaj že svoj čas razložili in so biii ......---1
*iiil) iz nagibov, ki smo jih | Hrvati do ned»v-_j brez svojib šol. Dalmatinci so po velikem številu
O krajih italjanskega značaja, ki jih Italija zahteva, ne govori- (To je četrti članek, ki izide v prihodnjem Jugoslav Review.)
mo; da dobi Italija te kraje, je pravično in če bi b la naša podpora v ta namen potrebna, bi jo Italija imela v najpopolnejši meri.
Italijani t»ami ki so ob svojem vstopu v vojno naglašali, da se bojujejo za realiziranje svojih narodnih aspiraeij, fo pač nekaj časa sUn>ali napraviti vtis. da so vsi kraji, ki jih zahtevajo, de facto italjanski. Polagoma so to taktiko opustili in začeli priznavati, da sega njih program dalje; da bi ga opravičili, so iskali druge argumente v pod roe ju strategije, orografije, hidrograf-ie itd. Danes s.' tudi \ italjanskih spisih najde przirmnje, da živi v okupiranih in lih krajih mnogo Jugoslovanov in tupatam človek eelo na-siatistiko, ki naravnost potrjuje veliko jugoslovansko veči-
zuzelji leti na
no. —
pa stoje stvari tako, pomeni Londonski pakt razpolaganje s tujimi kraji, torej s tujo lastnino, ne da bi bil pravi lastnik le vprašan, ne da bi bil sploh obveščen, da se vodi kupčija za njegovo kožo. Tako disponiranje se gotovo ne vjetna z nobenim pojmom o morali, v privatnem življenju ne. pa torej tudi ne v političnem.
Pogodba izgubi svetost, če ni sama na sebi sveta iu to velja za Londonski past v popolni meri. Zlasti pa je smatrati za etično na-mInIvo. {"-e se zahteva od Amerike respektiranje pogodbe, pri kateri ne le <bi ni sodelovala, ampak jo je ob svojem vstopu v vojno na ne«l voiiil ji v način abrogirala.
\e more s.* vendar pozabiti, da je predsednik "Wilson, ko Je Amerika vstopila v vojno, slovesno in javno razglasil načela, za katera »e Amerika bojuje. Tudi Italija je vendar slišala znana uače-la in je morala razumeti, da se na nobeden način ne ujemajo z njeno tajno pogodbo. Italija je brez ugovora in brez vsake opombe sprejela ameriško pomoč in jm> vsem svetu se v ta':em slučaju razu tue »ln >e sprejemajo tudi pogoji, pod katerimi je pomoč ponujena.
Vstop Amerike v vojno je implieite razveljavil vse. kar je bilo * naspr« 'ju z NViUonoviuii na«"eli. Vrhu tega je predsednik Wilson i/r»r*i<» še K|**eijulno omenil lt,»lijo v enem svojih poznejših govorov ui irreeno povdarjal. da gredo Italiji tisti kraj: • ki so po jasno spoznanih jezikovnih mejah italjanski. Kateri so ti kraji, ni mogel vedeti ves svet; tod« Italija je morala to vedeti in tisti hip ji je morali* biti jasno, česa ima pričakovati po Wilsonovih načelih.
Sklicevanje na Londonsko pogodbo je vsledtega zgubilo vsak temelj in ustvarjena je bila povsem nova situacija, edina, ki more biti izza tega «"-nsa merodajna.	"
Kakor »e zdi, se v Parizu še vedno vodi boj ?a te teritorije in dokler ni končan, smatramo za svojo neizogibno dolžnost, da zagovarjamo pravieo, s katero je velik del italjanskih zahtev v kriče eui nasprotju. Kajti v italjanskih aueksijouističnih namenili je veP. kot se kaže na prvi )>ogled.
Kri\iea, ki je namenjena Jugoslovanom, bi bila za skupno jugoslovansko državo hud udaree: za en del, namreč za Slovence, bi bila to narodna suirt in lahko je razumeti, da bi se je branili do zadnjega diha Ze na Koroškem je, kakor smo poučeni, slovenska narodna posest zelo ugro/.ena. ali nevarnost na Primorskem je še vedno verja; kajti tukaj grozi Slovencem izguba cele tretine njihovega plemena.
Kateri narod bi ostal ravnodušen vspričo take nevarnosti? Kateri veliki narod bi to tebiiiiemeninič pretrpel t
A Slovenci niso velik narod, temveč štejejo vsega skupaj komaj pol d ru g milijon duš. Tudi oni so
Skrbite, da bo ta revija prišla v roke najnplivnejših ljudi v vaši
naselbini!
V interesu italjanske propagande je Mr. Hazeiton v Ohicagi izdal brošuro pod naslovom: "Fiume the superlati\e Italian City", obsegajočo razne argumente, na katere upirajo Italjani svoje zahteve glede na Reko. Odgovor na večino teh poizkusov je obsežen v članku profesorja Šišiča, ki je priobčen na drugem mestu današnje izdaje. Xa nekatere trditve se je pa treba vendar posebej ozreti. — Tako naprimer najdemo na strani 9 sledeči odstavek:
— Fiume never was, and never could be the natural outlet of Jugoslavia. One look at 4the map of the Adriatic will convince anyone of this. Fiume is on the upper coast and is the natural outlet for the people living north and northeast of the city, that is of Hungary, Carniola, Austria proper, the new Cheeho-Slovak State and Ukrainia. With all thise countries it has ample railroad connections and good highways for wheeled vehicles.
Jugoslavia lying almost wholly east and southeast of Fiume. does not offer one convenient route to the coast by way of Fiume. It is cut off. not only by difficulties of communication, but because to ship by way of Fiume would increase the distance to be covered in order to reach the Mediterranean markets. It Would as if Georgia and South Carolina should prefer Baltimore to Savannah or Charleston in shiping goods to the Carribean see. This is born out by the fact, that in the past those countrise made little u^e of the port of Fiume. —
Ubogajmo pisatelja in poglejmo v resnici nekoliko na zemljevid. Spoznali bomo, da leži velik del Jugoslavije res južno in jngo vzhodno od Reke; ali pa takoj se bomo prepričali, da je ne majhen, temveč prav znaten del te države v paralelni legi z Reko in da se cele dežele, ki so jugoslovanske, raztezajo severno in severovzhodno ml toga mesta.
Avtor sam imenuje med deželami, ki jim slu/.! Reka kot naraven morski izhod, tudi Kranjsko (Carniola); prezrl pa je, da je ta dežela s spodnjo Štajersko, Koroško, Goriško in jugozapadnim kolom Ogrske sedanja Slovenija, to je del Jugoslavije, poleg tega je pa tudi vsa Hrvaška in Slavonija v enaki geografični legi; k temu prihaja še Medjimurje, Banat, Bačka in Baranja. Ogrska. Avstrija, Češka imajo le preko teh dežel zvezo z Jadranskim morjem, bo-lisi z Reko ali pa s Trstom.
Ce so te dežele odvisne od Reke, kakor omer.ja pisatelj, tedaj je več kot jasno, da so sosednje jugoslovanske dežele še bolj odvisne od nje. Se bolje se o tem prepričamo, če vzamemo železniške zveze v poštev. Xa Reki se shajajo južna železnica ^ Dunaja preko Orača, Zidanega mostu in Ljubljane z ene, in bivša ogrska državna železnica iz Budimpešte preko Zagreba z druge strani. V Zagrebu se spaja s to progo ona iz Belgrada preko Broda :n Siska, ki se na drugi strani nadaljuje do Zidanega mostu, ker ima zvezo z Ljubljano. Trstom z Reko čez Št. Peter in z Dunajem.
Ce pripade Trst Italiji, ima vsa Slovenija edini izhod na morje na Reki. Proga Belgrad, Zagreb, Ogulili in Reka je glavna, pravzaprav edina prometna žila za vso Hrvaško in Slavonijo ter za vsp sevreno ležfče jugoslovanske kraje, ki smo jih prej imenovali. Tudi severna Bosna je popolnoma odvisna od te železnice.
To je, o čemer nas v resnici pouči pogled na zemljevid in to nam verjeli, da se vodi vojna z;t 1 podaja jasen dokaz, da je Reka zares za Jugoslavijo gospodarsko demokracijo in za zaščito malih narodov. In če je kdo potreben za- nujno potrebna.
Ce ostane jugoslovanska država brez Reke, inora obrniti svoje
m ite proti večjim in močnejšim, so to prav gotovo Slovenci, ker ni ogroženo njihovo bogastvo, temveč njih narodna eksistenca.
V kampanji za Reko kažejo Italjani na vsakovrstne luke, ki baje ostanejo Jugoslovanom; v resnici je to le ironi ja, kajti vse te luke so brez vrednosti in mnogo ameriških dopisnikov, ki so obiskali one kraje, *e je o tem prepričalo na svoje oči.
Toda kar se tiče Slovencev, nimajo po italjanskem načrtu sploh pristopa do morja, dasi je velik kos jadranske obali obsolutno slovenski. Po teh načrtih naj pridejo tudi vse slovenske železnice poti absolutno italjansko kontrolo. Toda r bi Slover.ci ne ostali brez \ *akrga lastnega gosj>odarskega življ^ja in bi bili na milost ali pa nemilost izročeni italjanski dobri volji ali pa tudi slabi.
Italjani bodo nemara odgovarjali, da pripadajo Slovenci Jugoslaviji iu da se bodo vsled tega lahko posluževali skupnih jugoslovanskih luk; toda kaj bi naprimer dejala California, če bi se ji »»drezal pro«t pristop do tihega oceana, pa bi se ji v tolažbo reklo, da je itak članica Združenih držav? A v nevarnosti je ne le gospodarski Položaj Sloveneev. temveč vse'njih kulturno življenje, kajti tako ma.jhen narod more le tedaj producirati kulturo, če je združen ;u more zbrati vse svoje moči za ustvarjanje in za konsum. Načrti, s katerimi se bavi mirovna konferenca, ga pa hočejo Taztrgati, kakor še nikdar ni bil razdejan in mu namenjajo še hujšo usodo, nego »o je imel pod Avstrijo. Kam je na ta način prišlo geslo o osvoboditvi zasužnjenih narodov in kaj ostane še od zaščiU. rralih narodov?
Slovenci so majhen narod, pa vendar menda še ne prihaja do veljave teoriia. da so le veliki narodi opravičeni do eksistence in do kulture. Os epa priznava malim narodom ta pravica, ne zadostuje !e gola t«N»rija. ampak jim je treba dati tudi praktično možnost, za življenje, zlasti če so sredstva, ki jih za to potrebujejo, itak po naravni pravici njihova.
Jugoslovane je zaenkrat gotovo mogoče prisiliti da Re podvržejo premoči.
Francija, ki je'bila varja in močnejša, se je morala leta 1871 vdati Pruaiji. narod pa vendar n* nikdar priznal krivice za pravico *n tista jugoslovanska vlada, ki podpiše pogodbo, kakorsno zahtevajo Italjani. jo podpise zase, narod je pa nikdar ne odobri in si bo rezerviral pravico, da se potegne za svoje, kadarkoli se mu bo zardelo, *U je prilika zato ugodna.
Prav nič ne bi bilo pridobljeno, Če bi se to zamolčalo. Duša na-a svoje laatnosti, ki se na dajo* po volji predelavati ali falsi-Seuie krute kriviee povzročene nezadovoljnosti, vsejano ▼ naroda, ne pogine z lepa, a kar vzkali iz njega, ima lahko ph-katerih ni vredno vse tisto, kar misli Italija sedaj pridobiti, njeno po nobeni pravici in česar tudi ne potrebuje.
hoče stvari urediti na podlagi pravice, tedaj naj se vojni, o trajnem mini in takih lepih rečeh.
katerim $o namenjene, pa tudi biti tako kratkovidni, dm ne

<" I
*': si
t
oci V — Dalmacijo, kajti hrvaška pristanišča Kra jevica. Bakar in Sen j so komaj za ribištvo kaj vredna, kot trgovinske luke pa nimajo prav nobene vrednosti. Avstrija je bila bogatejša od sedanje Jugoslavije, ki se je komaj porodila; ves čas, kar je ta država posedovala Dalmacijo, ni mogla napraviti železniške zveze z Dalmacijo, dasi je to ne le neštetokrat zahtevalo dalmatinsko ljudstvo, ampak tudi trgovski in industrijam interesi Avstrije same.
Kdor se zanima za balkansko orografijo, bo t > lahko razumel. Zgradba državne železnice preko Ogulina in Deluic je bila čeden tehničen in finančen problem; te težave za zvezo z Dalmacijo so še neprimerno večje, in če jih Avstrija ni mogla premagati, je od Jugoslavije še manj pričakovati, da premaga vse ovire v doglednem času.
Sicer je pa v prometni politiki vedno veljalo načelo, da se išče z morjem najbližja zveza, ne pa da se hodi s cerkvijo okrog križa. Pogled na zemljevid pokaže tudi, kje je Dalmacija in kje je Reka. Imeti zadnjo pred nosom, pa romati v Dalmacijo bi bilo vsekakor čudno gospodarstvo.
Nekoliko vrstic dalje hvali avtor Italjane, ker so baje prosto-roljno prepustili Jugoslovanom Spljet in pripoveduje, kakšne velikanske ugodnosti prinese to zadnjim. Posebno pravi:
— Chief among them (namely among the Dalmatian harbors) is Spalato, aitough wholly Italian, like most of other cities of the littoral, it has been conceded to Jugo-Slavia voluntarily by Italy, as it is regards as the most advantageous point of shipment the new state could have. Its possession will insure the commercial and industrial development of the fertile hinterland.
Spalato is the other center of the wine trade on the Dalmatian coast, while Fiume is suraunded by barren limestone rocks, poorly watered, and offording a scant supply of food to *he peasents, who till ther little patchea of filled in gardnes to points up to the mount a in sides. —
Čudno je na vsak način, da se hoče Italija "žrtvovati" za to nič vredno Reko, za te gole skale in uboge kmete, ki niti niso njene narodnosti. O tem skalovju bi tudi mi lahko kaj povedali, na primer, da ni omejeno le na Reko, ampak da je ves karakter jadranskega obrežja tak in da je okolica Spljeta prav taka.
Seveda ima Spljet kljub temu svojo vrednost; toda kdor pravi, da je Italija napravila s tem mestom Jugoslaviji kako darilo, so je neprijetno zmotil. Bpljet namreč najmanje ni italjanski, četudi imajo Italjani zanj ime Spalato. temveč ljudsko štetje, rezultati državnih, deželnih in občinskih volitev podajo jasne dokaze, da je mesto brez vsaeega doma in sicer po ogromni večini hrvaško.
Italjanska so neka mesta v Istri, ni jih pa v Dalmaciji, kjer je edino v Zadru znatnejša italjanska manjšina.
Mogoče je, da je avtor slišal v Spljetu govoritP italjansko, da je našel kake Ualjanske napise id italjansko arhitekturo; po takih ie mnogokrat napačno presojaj značaj kakšnega j arizitektnra m ne natfe le jS3)alma<!iji in Istri, - > ~ - - - . t- ... Zi H " _______ ___* _
tuje.
tam slišal toliko italjanšcine, da se mu bo lahko zazdelo, kakor da je to domači jezik prebivalstva.
Tega pa'ne najde le v Dalmaciji, temveč si bo z italjanskim jezikom lahko pomagal celo.na Črni gori, o kateri pač nikomur nebo prišlo na misel, da je italjanska.
Da je Italija iz velikodušnosti prepustila Jugoslovanom Spljet m popolnoma resnično; poročila z mirovne konference so pripovedovala o hudih bojih, ki so jih Italjani vodili za to mesto. Dobro jo znapo, da so hoteli tudi vojaško intervenirati. Zdi se pač. da niso imeli od začetka prevelikih upov, da se jim izpolnijo vse zahteve; ravnali so se po starem pravilu, da je dobro več zahtevati, kot sc pričakuje in z majhnim odnehavanjem naprvaiti vtisk, kakor da j > to kar ostane izza neizogibnih koncesij, le majlier zlomek pravice.
Italija je pa s to taktiko dosegla še nekaj druzega — vse oči so se obrnile na Reko, kvečjemu se je še kdo zanimal za Dalmacijo popolnoma so se pa prezrle vse druge italjanske zahteve, ki involvi-
rajo se mnogo večjo krivico, kakor aneksija Reke.	{ v Proizv*»janje piva, vina ter
Ves svet je pozabil na severne primorske kraje — na Goriako,<!rUpih °P°jnih pijm%' ^ Pr*P<»ve-;n Istro, kjer iztezajo Italjani roko po čisto slovenskih in hrvaških ^^,Up°raba fj!' krajih, zakar ne more navesti takih ubožnih argumentov kakor zi ?	' tlo!ooba Je
Reko. Nikdar* ni bil tisti teritorij italjanski, nobenega italjanskeg^	uveljavljena dne 1. maja
prebivalstva m tam in aneksija teh dežel se ne more opravičiti	Tu
noben nacm.	*	.Nobenega vina, pi
Na tihem se je izvršila krivica, ali zato ostane vendar krivica m ho glodala dalje — kdo ve, kako dol^o?
vse zavedno
lo vence, naj poslušajo pregovoriti Nučiča, da ostane v Ljuhljaai/!
Kaj določa prohi-bicijska postava
Vojno-prohicijska postava, ki je bila uveljavljena predvčerajšnjem opolnoči, določa kazen 1000 dolarjev, eno leto zapora ali oboje ter določa nadalje:
Nepostavno je prodajati v pitne svrhe katerekoli žgane pijače ali katerekoli žgane pijače v bon-du. Take piiače je treba uničiti, razen za eksport, dokler ne določi predsednik ,da je demobiliza-cija končana. V
v
Položaj v domovini
Ljubljana, ril. maja.
Poslanec Anton Kristan, član nm odnega predstavništva, se mudi v Belgradu. kjer se vrši zborovanje narodnih zastopnikov države Š. H. S.
Dr. Kramer je predložil narodnemu predstavništvu zak.m o državljanstvu Državi j mi države S H. S. so vsi oni, ki so bili do dne uzakonitve zakona o državljanstvu državljani kraljevino Srbije in Črnegoir pripadniki Bosiu
Nobenega vina, piva ali drugih sličnih sladnih ali varjenih pijač j se ne sme prodajati v pitne svrh«,
j razven za eksport.
Nobene distihrane, sladne ali i vinske pijače se ne sme importi-;rati v Združene države tekom do-
jbe demobilizacije.
............i Regulacija proizvaje in proda-
so *."e vedno silno objestni. S svo-|k žganih in drugih pijač, ki niso jrmi slovenskimi uslužbenci z.cloinamenjene pitnim namenom ter m sramno postopajo. Posebno pre-j vina v verske in zdravniške na-drzeu je nek Friedi iger.	j mene. je podrejena carinskemu ko-
V Ljubljani .ie izobraževalno I misarju društvo *;Svoboda " izačelo i'.da-
jati mesečnik ' Svoboda"
Tržaški socialist i izdajajo mesečnik t: Njiva".
llotel Mangardt na P.ledu je prevzel Emil Kržišnik.
V ljubljanski evangelski cerkvi j Poslaništva nosne injse viši pravoslavna služba božja, jWashingtonu naj bi bila po mne-tjomovin-, MiloS Matič namerava vstanovitijnju nekaterih edina mesta v Zdr.
INOZEMSKI POSLANIKI IN PROHIBICIJA.
Washington, D. C., 2. julija. — inozemskih držav v
icrei'g.ivi.'» «iIi so bili
«	H -T T"' ""P'	pi"avosIavn.> e»rkve-}<Wal>. kjer bi lahko dobil člo-
" H S	* V "W'' JYV,b6in0- .	!vek "»'.i krepkega po uve-
r-;+	i,- i i i ' Uliotapstvo J3 precej razvito, ljavljenju narodne prohibicije.
ne ' r el olifr T 1- ?	policijskih I Danes pa se je v tukajšnjem I
^e oo nekoliko zboljsala pla- n„cntuv Ztls],dll na ljubljanskem stu izvedelo, da so dobili vsi urad-
- "as!:;Jt 1 7 - n& V,M";;.,1koI,,dvotu vagonov manufak>iki zavezniških poslaništev obve-
jene učitelje, da si ravno jim ic bi- i,,,i,!.,,,,	, , i-	,	p . cv uuve
i« • i i - TmneSsl'»'l.Jga. katerega so hoteli stdo, da bi bilo neprimerno za po-
lo obljubljeno, <ia jim ho plača r»renp.liati v nomSt «	I i	...... . . «
■ •	1 ! i rt peljati \ nemško Avstrijo. slanistva, Če bi njih člani zavživali
Ncn-d posebno pi v M-iribmi ! v' ™" sloveiMfei n,netnik Hiukolopojne pijače vspričo dejstva, da Atn,ci. pos,.mo pa a .M.uibcru.	namerava zoj.et zapustitije postala dežela suha.
znamenjih se^je
Vestno zdravilo dela čudeže.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje m posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi lekarnar plačati več, če *smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
. \
TRIISER-JEV
ameriški |Iiiir grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi botezgi svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodca. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črev vse za-ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo redn odelovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni živi jenj* žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.	Mii
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmn, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoi hitra in uspešno. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINER-JEV AN TIP URIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg. ljanje, izpiranje ust. izpiranje ran, uljes itd. V vselt lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Gran£ Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1143 SO. ASHLAND AVE.
Ei-IXJR.
&IT7IR-W1HE

r*i«K*ove
horke vino
« :

<• f -"■


rs
STRAHOVALO DVEH
' KTODOTOfBKA FOVJ56T. 1
SPISAL FRANJO LIPIČ
(Nadaljevanje.)
(hčerko znane in priljubljene rod-
ibiuc ščnikovec. Kaj je privedlo mlado dekle, da se je podalo v tu-^	^	ji svet, ni znano, niti da-li je slo
Calnmet. tfach G. Grahek od kompanije M 339 dekle prostovoljno ali pod pre-Kršččnk je bila v slovenski cer- mfairterijiskegn. bataljona ki je tvezo. Uvi Margareta, hčerka hčerka sedaj na pctu v Ameriko po skoro1 27 jiir«. pono-ji ;e policija udrla Johna in Blanche -Judu*; it: Hecie. enoletni vojni službi na Ruskem, v dva s.icijalistična kluba v Col-V nedeljo 22. jun. sta dospela Crahek si je pridobil angleško, Jlimvondu, in steer v madžarskega na Calumet na ženitovanjskem francosko in ru3ko odlikovanje in! na 3."S22 C.aleutta Ave. in v slo-potovanju Mr. Joseph Gazvoda in je priporočen za kongresno čast-'venske«.-a na I'-606 Waterloo Rd. njegova mlada nevesta Florence no svetinjo kot pripoznanje nje! v-»rane su bile j>razne; policija rojena Ohrapkowski. Mkd; par je trovejta junaštva na bojnem polju.'je pobral.i vs-» tiskovine in knji-
e^nj časa so se odprla( Stare ljudi in orrofcc puščajo Tur- Fst.ašla se j«\ da je med temi bil poročen v soboto jutro v Chi- Njegovo junaštvo se pripoznava ire. ki jih je tam našla, kako* tudi lata a sitima ni pripeljal! ki še v miru, drutr j»a in nihče va-j ljudmi kak pirat, t;i jo pozna, bo-^ eft g: v eeikvi sv. Viatorja. feniu v vseli seznnmkih bataljona. Chi-! rdeče /.a-;:»-ve, ki so krasile dvo-•kbta pred gravak.i, ne-ren pred njimi.	(lisi z fljaM.-ove h d ie al: ' otoka je sin našega spoštovanega rojakiieaškn •'Tribune" prinaša o Gra-;*\iuo Pozneje je policija aretirala
Waterloo Road. Paul Žele-sta tovarSevala Mr. Rudolph Gaz- jevni službi kompanije M in o bo-|«a, 12TI I*. 17'i. , in John (]<u*-
t>z nekaj grajska vrati
Lu začel klicati na po;:K,č.	; Ravno tako, kakor stari Mira- Avi*ona. Kuo ve, morda bi jo le.Mr Jos. fiazvode iz Yellow Jaeke- heku brzojavko iz Bresta dntira-J o.Mii.d'tne uradnike slovenskega
.\lara j<- bila od utrujenosti, od itelio, so tudi druci erajski prebi-1 spoznal, potem bi bila sama rZgnb- ta, nevesta pa je hči rgledne ehi no 16. jun. Častniki in moštvo je -s«re kluba. in sicer J^hu Zupanca. dn-ua na|Mira m duševnih muk'val-i prigovarjali Asunti. naj o- 'jena in Ii tudi Kržann ne mogla caŠke poljske družine. Pri poroki zahtevalo, da se kaj omeni o bo-; i."»7i izgubila zavest in tiesla jo j»- mr-(stane ter'ji slikali nevarnosti, ka- pomoči	1
/lii-a, da je ztiaj mu umi j« d:i je močna premagovati
je pa stopila .	r	JK. vojvožnja --ysu.ua po- ^ 0^aJa y ^ ,ter poisUala pre_	■	.	..	.
\ sa «»rajska dru/.ba je hitela k.lušala v«? to prigovarjanje J\a-	- ^j-j j • r se ^fc^o ,leka- let l orclov: avtomobilu ustrelijo* Njegovo najljubše om- :.h ra.nsi g: vonuki :/. CVvela ida
vratom. SI tiite s<. prijeli Maro ter, ko majhni in malo ziiačajni so se	.^L^niw	"^o t,iVarni	'.T1* T./>.\:s puška Neki dan je .n clta^-'d. Navzočih je bilo kakih
Na počitnice k svojim Narišem čisto sam vzdržal barikado pred »li) (
idee-
ztlravje ¥ družinah.
Komfort za noge.
Ako so Vam ranjeno nojfe ali se Vam pote ter na ta način povzročajo občutne bolečnine, ki žjfo in ustvarjajo srbljenje, ako nabreknejo nojre v Čevlijh in rane povzročajo pri hoji trplenje. ne cagaj «. Dobita pri Va&emu lekarnarju
Several Foot Powder
(Severov Prašek Z2 noge) in komfort za Vaše noge bo zagotovljen. To je prijeten prašek 22. noge. Malo posutega praška nred prsti in na vrh ter podplatih vsako j.:t.ro in nekoliko v vsak čeveij aii nogovico povzroči čudeže. Cena 25 centi in lc davka.
W: F. SEVERA CO. CEDAR RApJOS, IOWA
,	, , , , • i ..	:m j ve:* t,-i i mladenirev. Poslali so	.	.v
j.: ne-Ii v |M»s-lHko sobo, kj.t so u zda.i zdeli vsi ti ljudje, ki niso jn y uaoo[ poilrt hlev, kjer si je	^ svojim sta rišem «-i
.0 /,'ti.sk«- spravile v postelj in j<> p»jmili njenega skb-pa.	-»-ipr-i "fl° ležišče blizu vrat tako -1e prišla iz Fremonta, Mieli., M i ^s'celim bataljonom •'rdečih". Ko ni !/. stare domovine; Zair
ntoč-ile z ortoni, r^e da bi mogle de-
, — Ti ljudje nc vedo, kaj je lju-	m0jjla vse umeti, kar se «o-'( llvLs,"ne Seringer, nadzornica pe- videl več "boljš-vikov, je sktezal Fužine, j«- dobil pripor^-čeno
kielu fMeiiauati. \iara je mahala hezen, si j<* mislila Asuuta ti ljud- v0rj na" dvorišču	" i1^1 iu	v ondotnih javnih'na vrh barikade in z daljiiot:l<»j m » -»d svoje ž-ue Ježei' ti:iv:;r.
/ rokami okrog s< !»«• ter govor:la'j0 me tudi ne razumeli, če bi	.	. . j šolah. Med potjo domov se je usta-' d -m pre »skal kraj prosi njim, do- > tam: ji- 11:1 <(»(».; I'liion Ave \
1 idovito /ni-Minc stvari	|jj.„ ,.(.Ujyi ,|a /,-tvujeni ruda čast St'1e tn Je za,/ela vojvodmja A- vi,a v <	kjer je prisos! vo-! kl.-r jih ni zope t nekaj n;:šel Po-'um, n: :
c 1
! i iS-
■Judi vojv.Klii.ja Asunta je pri-! in tudi Življenje, samo da rešim SU"la	prendarjati, kaj ,a porovi M r. Jos.'(Jazvode. Item se je 1
. , ,, I'*« zbranih niisl', dr. bi mogla to	"	,,„ vy,Pi..fi T-d-ib !»oi.»vitih
Asunta j, zapustila Mirabellov^.^^^	v Kriamrvo bližino, IM11 wauk"e-	kamor hl1 SJm°	, 1 - ! " -
■ 1 . , . - - .. it.- 1 - - .	_	11«: j stori, iioslei ni bila nikdar to-
va ^lcd: t, kaj j«- s tujo ileklr o.'Ki /ana.	...	.	. . . i
a zatrepetala ji j*- duša ter vsa'
zli« gana j" planila k jn-telji, ko1 „,..lfi;-. tj^,; fi..m Mirab«-llo ii iei	- 1 - . - . -
1 * T,M1 u,n: " UIJO'110 J1 Jc mitem se že pokaže, kaj storim ........ . ,	,
... je bila njena edina misel med «v!jenje m delo na ( alumetu lep
c iu star hlapec je za bogato dol„iin potova:ijem. Zdaj; ko je «e kakor pa po deželi.
zopet s]>u-til lian jo ,e\vis 'uiško
bo ir H [".bi z 1
je zavliaela .b-kletovo laiitaziia-' nn ,-azpolagauje kmetski vozi- *to nje Razločila je samo imena To-[-.41j-
m«» iu Ki žali. Ladislav in krrij j,]Rčilo prevzel ntilogo, '.Ijačič, a to je y.ado^tovalo. Ja so' jo obnle strain"- slutnje.
— Nekaj s.' je moralo zgoditi, jl«dx a j groznega, si je reklu Asunta. Kržan iti Tom.o sta ali v ne-vaiiiosti ali pa sta mrtva. Kdo ve, odkod je to dekl*- prijezdilo, morda celo od Fauiaginte. in zakaj je j>risla prav vem! Ali iye kliče morda Kržan i
Asunta ni ttaela v*-č miru <J>la-1« je pri Maii ter ji sama stregla.)
Skuhali so dekl •-tu 1 aznili zelišč ter mu jih ilali jilti, graj*ka gosjiaj j*- pa /nesla vsa zdravila, kar jih!
J.- l>du pri b^i.	jiinijs'. so S.- dvigale neliu r>od obla- uicrda smatrali za vohunko 111
Asunta je /. '.ajvečjo pazljivost- sl,lt'<la-i v daljavi nekaj Vt. Ka, storili ž njo. •'.»	rxntKvi I';..Ij» i..'ni- i ta je ležalo obleirano me-vto. I/. - , .	, ______ ___„_____
..u po ius.il.. iHi.iay.tj.	J | -;r' v^iliv.tn;., Ki-ž-inrviMTi i,- < mi l'"lj JC Asunta i.i-enusljo-!	. .. ,f 1.^,.,.Iletn je že pretekla kar nimam
1 11Č maisikaj. :.k a zveze ni mwla.,P,,P4Ae,|oxanJa K1 zain»\ega je,	..ul« ^»i.-.^i -Minneai oiis Aimn., jui. -losepn -» 1	I;,d c -n	1010 Mi
. a -1 - lii.H.ti nel-li nfi; m»*M.»iiHi ooi	^ t .»m, t »nk<» oeniii uej- , .	A.,,ies »e!te«a »lasu od Tebe, da ne/.nam m^uni. i> t , -+. j!in. i.n » .\n
Mara je jrttvnrla o b-nesku v«»-,1,m 1,1 UIJ	mesfi-MUli poj- . .	. , . ...	. |Steik 1 ti ujetfo.a sesti a AL'ni s .	...
111 o v o krajevnih razmerah. Vede-i^ ^ J "	,	STerk. Mr. S4 ,-k bo ondi nadalje-'«'1 S1 zdrav 151 z,v
Mr. Martin Straus se je v,nil \z s -vojo
»j ti-iiu. kar so prej 111 mo
Prepričal se je da je sevžantov. prr.^takov 11. "-astiukov »iti Prosi svojey;:;. moža, 11.1 km;i-
ninofro v tem bataljoe.n. Ako in pride domov, ker potrebujejo
z;v delom
Ura lie k je j, boj"vit'h . .. ■ustnikov o i
tla čai
!:ko !>t>; ■ kar
imenujete eneira. imenujeta vse. »espoclarja.
poz".!u naj pa nc
da pelje
bedo kakih čevljev i 11 blaga z j obleke.
p-.lt Si j,- poina/ala s pepelom in)kov kjlJ ,e pravzaprav z?od'lofMr. Frank Pavlic in Mr Mike, m. d um.-tno razmeš.-ne lase uatre !s	;lii naj poskusi iskati Ciregorie.
proti
župnik je predel <prsmoj št: v Fužinah Iz tey:i j.- sklepati, j ^
I "1 IU 7 U n/l T1 1)4 Vl'uVI 1 I|[<"f>la-
Kol>e !-r Pavel Shalt*. Detroit, Mich.: Pan! UarteL Anriira, Minn.: PeruSek. fltUhelm. Minn.: Frank GovSe, JaU
IVt ri-h.
Ely, Minn, in okolica: Frank Gcole«
1 j- /x li» >o<i. J. Pesliel in Anion T'otjanec.
d- j);i Eveletb, Minn.: T.ou!s Govže In .TorlJ
da -e že K, t/e
<i.Ibert, Minn. In okolica: L. Vesel
lliubiit^, Minn.: Ivan PoUne.
Virginia, Minn.: Frank Ilrovatleb.
St. Lxiuis, Mo.: Mike Grabrlan.
Grcsl Falls, Mmit.: Math. Url*
Klein. Mont.: Gregor Zottee.
Govanda, N. V.: Karl StornlSa.
Mttie Falls, N. Y.:" Frank Maste.
Harlierton. O. iri okeliea: Frank Po.
1 Je ill AM). P'.iljiinec.
ColliRWootl, O.: Math. FHnpntk.
Cleveland. O.: Frank Sakser, i'haa,
Kar linger, Frank M>>h In Jakob Kea-
sli moke. Podobna je bila zda j xoduiakka+ere "a'vodi fM>dyem. | Mr. Rudolph M. Sehneller je-i ^'cje matere v starem kraju. «-a je ze postna zveza z Mankfivi eiuanki in upala je, da	iffi P^l na poletne počitnice k svo-jki se ?a je r azveselil tem bolj, ker v.jo v redu m Ju -e bhk
V t«-m kostumu srečno doseže svoj { |iroveditorja Bneadina ' Da stnh.Vm Mi. in'Mrs. Peter skoro upal, da bi stara zenica <>•■ moviuc k na... dm-.m 1
,ih	11 lJ1,;VTaU(!J'\13I KJUna	.....okroK <0. let mot»l:t prostati gro-jmo se pisati r-^tnran.l
ie.11 bolj, ker je iz Amerike v domovino.
Use 1/.
more j nisem i
do*
I M al ari«".
Joliet, 111.
več kol pni leta ni bilo ne! ne sluha /a .l»ks. A. Simoni-; Hasel, Švica. Cilasiase: S'-.ofja Lo-je<*"n. ki je l»il vpok! ean meti veka. maja 1910. Ljubi sin! Tri j-d<e in odš?l v Francijo. Sedaj pa;
no-1 J1' prišel sledeči brzojav: Wash-:
jakiii iu «> piratih o podzemskem rovu in o pira*.-l:i jami, o ve^alib it. o rešitvi ter vsaka njena l*es-.e-da je povečala skrb in strah voj vodinje. Asunre.
,	, m- 1 • - 1 1 1- • bile njene skrbi. Minevale so ure,
la 1«*, da .-o I urki i:/.galt '»Lrzu ju-	.	.
, ,	-ii-	1 - - Itorla Asunta u. nusla pok»»i 1.
ratske jame 11 blizu morja Jezero	......	. .
, , ' .	1	,	Moralo je biti t-ez pollute, ko je
veliko v:e ter ut«suna je, da ne	J	J
; more biti več daleč od teua kraja
naenkrat /ačul-i z dvorišča močan ; m."ški t;las, ki ji je v hipu preti«
Ne moreš si ''obli Si.eopieh, 11 ('lemcj.t St val v poletnih mesecih tehnične!luwliti. kaj nam je bilo prestati vJJ^lSrt, III. filoboko obžaluje..,, da Koz«k!ov. študije, dočim bo bivala Mhudih «^"»1. vojne, tako da *em Vas moram obvesti o uradnem ms pri sv.ji s.-stri Mrs. Prter	osi ibela. I lila sem zelo bolna ;^or.„ilu, da ,e prostak .os. A
' resi »iei nadvse obžk- '» <em in ,v sc "" v kratkem ne Mmonic, inrau*er:st. umrl. l>.iu 111
obrne na bolje, se še težko kdaj vzrok smrti sr Im i!ogm:lo. liani
Loruin, O. ln okolit-a: L>ou1b Batant
J. KuiaSe in M. (»stniick. Nilein, ().: Frank KogovAek.
Voungstown, O.: Anion KlkelJ. Oregon <'ity. Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.-. M Kfarlrh. Amhridge, l'a.: Frank Jakfte. Besenu-r, Pa.: I.ou1s llrilMir. Brongliton, Pa. in okolica: Antoa Ipavee.
Burdinc, Pa. In okoliea; John
Demšar. *
Conematigh, Pa.: Iran Pajk, Vid
RovanSek. Claridge, Pa.: Ant«»n Jerica In Aat
1 lopuvlovič. V
V n. • in ve«. n,<h,|Pfi d n, je^er je znala dobro tud: uršli se	kl ■" ,JO .v	'^tr,-|lu cmo odi,od uospodične Steri: i/.	»>olje, se še težko kdajVzreK smrt. se ,0 i-ognalo. Harris
........... ^u, ,-t b ,IlTVo-li- Uudmi, ki jih j. srečala, lah Sf' ^ '	J^ P rest rase na	,i:ljri ,fila j,, akoravne vidimo. Pri nas se .,e že toliko obr-j uem-rabu adjutant	-
, , /r (i , v*ilo* r se j«* h" sptira/unirl;^ ,.-r od njih S/ve j^eilu s svoje^^-a m se stis- ^ m f.m najbol s(iprnni..-iHo na bolje da stane kil«gram| ^an \ meet tJrubus se je '»rajii.t Aa.pti j« 1 . 1111 .1 v neiteiuueisi kot. . . , - , nn.ke kron ki -e nrei stala ^tj'vrnil iz l-:an-:)e kjer >e b.l un[ koliko »poznal na bolezni in ti:« vse. kar je hotela. , - J - Miuj v eeb-m okraju Nas eeikve-	J K,tn;	p,eJ	, . v /V.,;1 • ,
..	................. . , .	....	t-	'r*1 i«irl v. oni.1 t	, ..■«...	......kr 11: m.i-.i stane danes JO do .{Oii*l<> «ui .im.uisKo \oj--ko.
prebed
nekoliko «poznal
zdravila ter je sodil, tla Maia ne Tako je prida do vasi, kjer je tio vei ozdravela.	[hila don< 1 Tomova nevesta. Tainj
Tedaj pa se je vojvodmja A- je firedvsem odslovila svo.jetM; bil a slišala Asunta punta odločila da zapusti irradič voznika Hotela je sama iti med mirila vsebina lega klica vzuemi- j sredo.
— iežite. T:i»ki so za nam.
Tako se je glasil k lie. ki »a je! in za trdno pričakujemo
.11 ie vzne
J kmalu zopet
vriu nazaj v naso
Ij .di ter iskati Kržanovo sled. sta- ril jo je ta ulas. rem 11 vozniku pa je ukazala, tla s« vine do prve vas- ter tamkaj ua-
\ikolaja .MiralM-lla in t! 1 gre po-i*ve«lt t, kaj j« s Krž.tnom iu s To-iiiihii. Kržan ji je Iti! pri svojih obi*kih v#?krat prijM»v-?doval o'njo ]K>čaka
fttMl/ru.^kj jami, v kateri se je bil j Pes je nadaljeval.*! svojo pot kot nastanil s svojim oddelkom v«,ja-' ubo/na stara ciganka. V svojo o-štva in itd koder je Fanrigu-toJ hrambo je imt la pri ^ebi b- botlalo, piCNkrbljeval z živili. Tudi ;i j^-'jza vse slučaje pa stekleničie«» hii-bil pripovedoval o rovu. ki vodi dega strupa. Zavetlala se ;,e v pol-| iz vinlnjaka \ im-sto. Asunta je 1 i n.eri vseh nevarnosti, kateriinll>0
k lie
— Moj liog. to je kralj <ij
ni zbor jo bt, zelo težko pogres-d »r- ii; m:
da se i kron kilog.-:im, ko je prej stahij ^Mr. Nick Klepec, 1.111 Norih
S/.I P. k: kron Lahko misliš, da pri j Broadway, nazianja. d*, se j;- nje-
; taki draginji je težko shajati. .. j u »v v'n Nick srečno vrn i iz vo jne
11: Prav velika ooinoč mi ie bil Fi-mu-'se je nastanil pri sesti i Mn. 1"'. jut* zveeer so se 'pe.dali na 1 1 ,cllh'1 l"""" J* 4 1 11 „ J	„ .
. •	t	ce viinniktPv brat ki ie ob izb rn- Za gore, Molim;, 111., a o<l svojegr.
. .......pot v staro dnnovtno. v .fugosH- «-K» air"lh,,v .»iui, ki jl uh 1 /.u.u « . »	. . .
J fijaHi,-!.^.^	,.;.lum<.*<ki rojaki, hu vojne bil nastavljen kot žup-! mlajšega sina Johna, ki je tnd. na
irmie.
Math Retelj p .John Lo-!"»k ld:zn tJorice. Sedaj pa že pol! Frane,.sk-m. kot pr .stovoljee
I je dihmla Asunta z drhtečimi ustnicami ter prtsšinila jo je tolika!	Kump'ii!' TH.'ii"oV\i'-i,ela dišala od njega in1"« že slišal fi mesecev nobenega groza, da je s tresočimi s.' roka.ni,".	* j.'.jnic 11c v-ni. če še živi in kako sel?la*u. vzela iz ne-l.-ij stekleuičieo s st runom
P.og daj. da bi srečno do-l,!i«' 1,c v> in- ^ še živi in kako sejglu*u.
mu gotli, ali je zajet od Lahov ali| Mr. John Kapele, 1222 Cora St..
Diiiilo, Pa.: J<*» Osbaben. Kiporl. Pa.: Iritis Suphn.Mft. Forest t ity, l'a.: Mat. Kamin la Fr,
lx*lteu.
Farell, Pa.: Aut. Valeiitln^lt Greensbtirg, Pa. In okolica: Frank
Novak.
Ho«teilt-r, Pa. In okolica: Frank
Jordan.
Imperial, Pa.: Val. Peternel, bi 172. Julinstonn, Pa.: Frank (iabrenja ln John Polane.
Luzerne, Pa. !n okolica: An'oa Oftiltiik.
Manor, Pa. In okolica: Fr. DemBar4 Moon Kun, Pa.: Frank Maček ln Fr, Podmilšt-k.
Pittsburgh, Pa. In okolica: U. R. Jakobich, Z. Juksbe, Klarlch Mat In I. Magister. Ralphton, Pa. ln okolica: Martin
Peziltro Jernej Ko^
vedela, kam se mora obrniti, ak-j se iz|M>st ivi. a vendar je pogumu«.
Iu ce »zvedeti kaj o Ki /j«mu iu *t Tomu ter jima point te i, zato s«' je lahko odločil 1 za tnlhod.
Stari .MirtbHlo je bil ves iz se-1m* ko mu je Asunti naznani 1-t s.voj skb-p, pa tudi vsa grajska družba je strn ela.
— Lepo va* prusitn. vojvmfinja, kaj \ViwHr milite' j** vzkliknil Miraltello. Ali ne veste, da vam je, n - ž» ."tn11, vsaj oneča-tVuje takorekoč zagotovijeno. ee /.aitu-atiie nuj grad : Turški vojn*tvo je preplavilo že ve»"-ji v*».l oteka, okrog Famaruste pa se tie wuete prikazati, sicer va* tnkoj primejo.
V zalogi	sledr® ccr-
kvelie pesmi
nadaljevala svoj« pot.
\ piratski vasi, kamor ie prišla [bežalwe	^	........------— _ _
Asunta šele preti večeru je bdo^al: proti got-am, kajti nihče ni bil menom. da fci poišče kak.i primer- j P'«»y srčno -pozdravim 111 prav tez-nenavadno živahno življenje, prav "bort ž^n in nihče pripravljen, na Ilw služIm. Mr. Š^-har je bil več •?*kam kakega p-sma od Tebe. kakor da bi se prij.ravljalo kaj iz-|L*i nenadni napad-	|]et odbornik oziroma tajnik naše-.| 1 voJa matJ klanja Klopeic.
retlnesra. \sunto je osupnile, tla j Tudi Asunta se je splazila iz sa cerkvenega odbora iu kot tak!
je videla toliko nn-kih. tudi hleva in bežala, a !ic za pirati, ue-Le zvesto opravljal svoje posle (	Cleveland, Ohio,
krepkih, zdravih m adeut'ev. z«-'20 1ia nasprotno strnn, ven proti Mr. Jos. Ovničt k iz T-«nir.racka; Frank 'Grdijia, star 2S let. sin kaj Kržan ji je bil 1 .-»v-dal. da ^'int.rju. Ttslno je Lila prenri-iana,'j«' odšel v Detroit ^liss Catherine znanc-ga rojaka Jakoba Grdi ne v i>i .noski pol "jrnili p* -d * urki na	j(l krtdj 1 >jat ič vzlic eigan-'-^nnir- iz Tamaracka Xo. pa v CoUinwaodu, je umrl 29. junija
m« rje in tla /tve kot pira'je 7.»-'ski opravi spoznal na prvi p »gled! Milwaukee.	v Mariners bol niši! iei Pred kaki-
eela ie domnevati, da so mlade-;jn 2Mo je bila v tem hipu nična! 5Ir. Math. Kunič poroča iz De-lmi 4. meseci se je vrnT iz Fi'nn-ni.'j p: m t je, ki hočejo kjj ukre-| etlina misel, priti i/, njegove bli-jtroita. tla je ondi dosti dela za ,-i je, k je i* so je vdeležil hudih bo-niti, «! t tsvob.Hie I ad; ' x (!ja- vine.	vsakega, ki hoče delati. Vreme jeijev; izgubil je oko ter je bil več-
čiča. n k .teren, je vedela, di jo v '»>j,.]a j.» ^ar so jo ne*le noire jako lepo in zelo vroče. On in nje- krat v plinovih na^tadih. -'red par r. kali ju oveditorja Braga-iina. ;n U|l0jl ,„a debela na obrež-'s°va družina da so zelo zadovolj- meseci se je poročil v OJevelandu.
Ill......................................... .. Tam je naftk več ljudi. Nekaj "b »troci pt.hajajo katoliško šolo!	ženo, Nariše in več so-
vaščank je biH v naglici zbežalop"	tudi blizu Nase- rodmkov.
I na to stran in hit« le so odvc.ni-'?« sveta Je tant zel° Vt l,ko f,in so( v«>z»,k busa ali velikega pro-vati l ihišk" .-.»lite tet pred Tur■-|»«dovol.ini, drugi pa zopet iip; ka-jmetnega avtomobila je povozil vr-!ki »< šiti na morje. Nihče oi branil>«r *ploh povsod.	lega dečka Rudolfa KoŠak, ko se
1 Asunti da je stopila v edn, v tej| J311« ln f"*0" sa zaključile je nahajal nn pati na farme obi-uevarnosti se ui nihče zmenil za	lol°- *'-med Slovencev sta rat jagode Zlomi
t«t ^a j • tn.rka.
Z morja ko je bil »oln že v pri-';'ezUso\'ega Rudolfdi Vertin in Deček stanuje na 7811 Rosewood t i/dalji ad breca. se je ozr-|-,o!»'. Majerle. Na calun.etski vi- Avenue, la Asunla l.aziij na vas.
jy,|a je sr.ki šoli pa so graduirali sledeči:; Zdravje se boljša rojaku A. vsa v plamenu in pri tem groznem 'I,,se Pontello, Mary M. Cra- Parbiču. 7320 Rosewoo<l Ave., ki sviti, je u-.rla trume vojakov ki hek, C'ath. H. -Shager. Joseph R.1 m je nedaVno zlomil roko. i so -»ledill v divjem diru bežečim	»1 Joseph J. Geshcl.	j Štorklja je obiske!a dobro «?na-
pi*-,itoni b- pi bijali ter klali, kar* Likalni list "Calumet News" nega rojaka Ant- na Mestek ter Is^ dohiteli, mtške. ženske in tudi prinesel o nisem mladem vojn m,t potila mouiega krepk-ga^ in otroke.	-»Intli. G. Orabeku iz Ravin-!zdravega dečki Mati in sinček
bauitowna zelo laskav članek, ki [sta prav vedela, se v prevodu glasi: Najbolj odli-i Nek 281etni moški je odpeljal kt vati ^alumc^ki vojak je Math, nekam v Pennsvlvanijo 14letno
Zlomil mu je eno 110-prejela diplome na višji šoli Srea'tjo in drusrb hudo poškodoval.
o*HAjitN« eaaMi, u m-MiafA tm HON. a. Jma. (Nt« 1« eUHAN ecSMi (F««rtUf)
jiirruaovo i k bMWMi
- LINQUA (fiiriar)
1« PAMO« HVALIfl
(UM) IM («r*M)
av. MAIA * iMt mm.
1	pvtltun la t HU«
S	Itnirarl la t flaaov
S	paxtltuii la 1 cUaor
X	pCLrtiturt la 1 |Uanr .
S	ptrtituH la 9 gUnorn .
4	MM
t	partlturl tn I fUtov
t	SMrtirufi ta 1 fluov
a
t aartttoii ta t vtasor ..
t t*rtltui» In 4 (Utov ..
S paril turi ln *
ve the

i

1796 Potaik Luto* (PASOSEV)
frres/crtim 'Potni jt/st PaŠOŠ
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAR
Za Amcriko in tTAai Kraj
tr.r >ta na Chicaiso St. iirel uc-nila z avtomobilom vred »j'_r. Ant. Tuše k in Dane Krpan. Tuše k jo dobil par občutnih brn)'<! po licih in čelu. a Krpan nosi roko v naročju. Sreča, tla ni bilo huj.reua.
Društvo št 11." S\PJ. je imelo v nedelj-, 22. junija slavnost r.i/.-vitja zastave in piknik.
Na obisk jc prišel Mr. Fi*rnk Korenchaa
Stalner.
[»m okolica: FrauS
Seliifrer.
West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock, Pa.: J. Peternel. Murray, Utah In okolica: J. Knstelli Black Diamond, Wasn.: Q, J. Po-
reiita.
Coketon, W. Va.: Fr. Koelan. Davis, W. Va. In okolica: John
Brosich.
Thomas, W. Va. In okolica: Ai
Ambrtž iz Weoone, ill.
NASI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblmSčem pobirati naročnino za dnevnik "Glas Naroda". Naročnina za "Glas Naroda" je: Za celo leto $4 00; za pol leta |2.50 za četrt leta $1.25.
Vsak zastopnik izda potrdilo
Milwaukee, Wis.: Andrei? J~oo, Josip Tratnik In Aug. Collander.
Sheboygan, Wis.: Jobn S tam pfel la
O. Svetlin.
W. Aliis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: Loots Tack rber in A. Justin

Rojakom v Chicago, in sploh svot^~katero* je~ prejel Ln jlb" rojT | v državi 111. naznanjamo, ,da jih kom priporočamo.	bo v kratkem obiskal naš potnik
San Francisco, CaL: Jakob LovStn'
Denver, Colo.: Lonia AndolSek In Frank Škrabec.
Pueblo, Colo.: Peter Calls, John Germ, Frank Janesh in A. Koebevar
Salida, Colo, in okolica: Lonis Costello.
Somerset. Colo.: Math. Kernely.
Indianapolis, Ind.: Alois Rudman.
Clinton, Ind.: Lambert Bol ska r.
Chicago, DL: Jos. Bbstlč, Jos. BUsh Joa Bevčič in Jobn Zaletel.
Joliet, I1L: Frana Bambich, Frank Laurich in John Zaletel.
MasconUh. llL: Fr. Angnstln.
La Salle, I1L: Matija Komp.
Livingston, HL: Mich. Clrar.
North Chicago, DL in okolica: Ant Kobal In Math. Ogrin.
8a. CWeago, I1L: Frank dene.
Springfield, DL: Matija Barborlč.
Waukepn, HL: Frank PetkovSek.
la okolica: Frani Mr. JANKO PLSSKO,
ki je pooblaščen pobirati naro&> nino in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojake \ rosimo, gredo na roka. M. 9 Vi
'funs.: Rok Firm.
Mfke Pencil. Md. in okolica: Frani

: ffil *'
**** ■ *
GLAS KAWBJL 5. JPTi.
IZ NIŽIN PARIZA
(Uk JUNGLE DE PAUL) Francoski ipteal Jean Iibhi li"0!«i Naroda" priredi] O. P.
36	(Nadaljevanje.)
Iti vendar je obdajal ves la ropot le iz drdranja vozov in ves; ta dim iz upuhtevauja številnih tvorniških dimnikov. Ali pa ni di | vjal tudi tukaj boj ljudi, čeprav je padel manj v oči, ravnotako merilno kot na bojni poljani? Ali se niso borile te tvom.ee med se j bej na življenje in nart ? Ali niso vozili ti vozovi ljudi, ki so srna i *raJi svoje po*le /a tli v ji lov in ki niso mogli imeti nkdar uspeha . ue da bi pahnili veliko število svojih teknieeev v nesrečo? Kri pri i tem seveda m tekla, a mesto tega je bilo dosti drugih gorja, ki so' bih hu.ša kot j,a je prelivati je krvi! Koliko od jada raztrganih sre. I koliko obupanih duhov, čeprav je prišlo telo navidez nepoškodovano iz boja' Kljub temu pa tudi tii bilo izključeno, da se vrne boj zoftet nazaj k svoji stari, krvavi obliki, če se je hotel naprimer j brezvestni reber i/.nehiti sovražnika ter se postavil na njegovo truplo, tla stopi za eno stopnjo višje.
—	Tukaj je Mirambesu, — ie rekel eden sekund an t o v.
Visok«, vitka iu v črno oblečena postava ministerijalnega rav
na'elja je ravno prišla sko/.i vrata v spremstvu *ekuudautov. Mi rambeau ie s svojim grobnim g'a som pozdravil prijatelje, ne da bi j kazal najmanjše razburjenje.
Tedaj o zapatili njegovi sekundanti one Hoispouillauta it. le^uo, ne da bi izgovorili besedo, so pozdravili.
Ht>i«pM'i!iiiit je vidt-l. kako so št rje sekundanti odprli neke vrste škatljo ter vze'i iz nje pištole, kaiere so pregledali. Par tre uulkov pozneje so določili mesto ter odmerili korake. Tedaj pa je radi.net sloVt >no iu za|H»vedovaln<» glas nepristranskega, nekega' od iovljetiejra častnika ter predstojnika nekejra strelnega kluba.
Vedno bolj je zvenelo k*»t pritrkavanje zvonov v ušesih liois {Hiaillanta. Ni videl uiti Pariza, uiti nobene druge stvari. Krčevit«. , so oprijemale tijego\e roke palico.
—	Ali hočete dragi prijatelj? — je rekel eden sekundan t >v ki je stopil k njemu.	. .,_.*. M.m
Brez besed iee je h led i 1 pozivu.
Tudi Mirambeau ni ničesar govoril. Nepremično je stal. z o j i* »/jem v r »ki. na .vojem mestu ter čakal. Ovratnik svojega povr nika je potegnil kvipku ter potisnil klobuk nekoliko na stran.
.Mrzlega pogleda, s stisnjenimi črnimi očmi. kot mačka, ki Ježi na preži, je zrl na svojega nasprotnika.
Se prejšnji večer ni vedel, na kateri del velikanskega telesa naj meri, na prsa ali na glavo.
Konečno .se je odločil za glavo
V	prsa je lahk » prodrla kroglja. ne da bi napravila dosti ško \ de radi velikanske blazine masti. On pa je Irdno sklenil napraviti j nasprotniku škodo, kar največ škode. Ce bi postal Boispouillant nc sposoben /.«' boj, bi se Mirambeau-ju ne bilo treba bati neuspehu pi i bo«! o*"- h volitvah Za drugega kandidata, ki bi prišel resno \ štev. In oilo premalo Časa. Ranjenje Boispouillant a bi imelo se-; v*da za posledico celo vrsto sitnosti. Spravilo bi ga v stik s polici-j jo ter imelo za posledico veliko denarno globo. Če ne še kaj kuj fga. Miuisterijalui ravnatelj pa .vi zna na teui svetu že pomagati in i sodišča postopajo z dvobojevnik; drugače kot z navadnimi zločin-' ei. Miramb<v:u je hotel vsled tega meriti na glavo.
Krog ušes Boispouillauta je ležala površina petih do šestih centimetrov v premeru iii na 14* "površino so se takoj obrnile oči Mi I rambeau-ja. !Se zjutraj je izdaljave več kot tridesetih korakov streljal na tako površino ter zadel ravno v sredino.
Boispouillant se je stresel. Natančno je čutil pogled Miram j beau-ja na svojih sencih.
Nejasno kot sk< zi meglo, je cul neki glas, ki je dal neko povelje te*" naio zaklical;
.— En« !
Poslanec je dvignil roko, nameril cev na Mirambeau-ja ter »prožil.
—	Dve! — je zaklical nepristranski.
Miramb"&u je pomeril. Boispouillant pa je potem, ko je oddal i svoj strel, nehole obrnil svojo glavo nekoliko vstran.
Še predno je čal povelje "Tri" je zadrhtel Boispouillant pri poku drug'gu strela.
—	Lump' — zakričal.
Krnglja Mirambeau -ja je zadela tik poleg ust v desno lice ter prišla pri levem iicu zopet ven, potem ko je zdrobila dva zoba Tudi najbolj i/tu jeni strelei se lahko zmotijo za »Iva ali tri centimetre.
—	Lump! Morilce! — je ponavljal poslance, kojega usta so-s* napolnila s krvjo. — To je dogovorjena stvar! Vse le za to, da se prilizne pri ("arlus-jevih.
Cut i je bilo glasove ogorčenja, lake besede so bile povsem nekorektne. Občinstvo je postalo nevoljno iu tudi sekundanti so o-jiOfekalL
—	To se ne spodobi! — Kje ste se učili manir? Kak surov, ne i/obražen človek stel
Boispouillant je zelo trpel vspričo teh komplimentov in njego , va lastna sekundantn sta se opravičila pri sekuudantih Mirambeu ja. Izjavila *ta celo: da hočeta dati osebno zadoščenje, če bi na-, sprotna stranka zahtevala tako.
Medtem pa je splezala velika množica Jjudi preko zidu vrta ter obdajala nasprotnike.
Zdravnik pa je odvedel med tem Boispouillant a v hišico, ki se jc liahn.iala rredi vrta ter ga obvezal.
—	Dvt 'iki »t-i se mi gotovo posrečili. — je rekel eden izmed slikarjev.
V	duljavi pa je grmel Pariz v večnem dimu. Šestnajsto poglavje.
ZAKONSKA PONUDBA.
polenajstih jc rekel Mirambeau ki je ol>edoval s svojima undantoma, na prijazno--obžalovalen način:.
—	1 bogi človek! Stvar gotovo ne bo izpadla resno. Meril sem na njegov cilinder!
Eden izmed sekundantev. ki je dobro poznal Mirambeau-ja, se I proti navz«,cemu zdravniku ter mu rekel:
—	Gotova stvar je----Če bi bil hotel naš prijatelj____Vspri-
mesa .
—	To^ bi bila kaj lahka stvar, — je odvrnil ministerijalni rav-"I* pomislite, kako lepo bi bilo, če hi mn pognal krogljn
Hes, bil sem zelo nespreten. Upam, da bo ubogi kmalu ozdravel!
remo trditi. je rekel zdravnik. — Če bi bila hi že bilo. Sedaj pa sta dve in ona na levi stra-krogljo vred so šli skozi tudi zobje. Mislim, da
v
Ženske trpe
festo siljje bolefin*. ki so posledica kake nepravilnosti t njihovem deU. Val nem »Istemu. Potrebujejo tonike ln popravljalnega zdravila, ki »>o zmartJSalo nevarnost ter prgenalo bolečine.
Several Regulator
(Severn's Regulator) se lahko imenuje "tenskega prijatelja v bolezni" kajti njegove sestavine so znane po svojih popravljalnih proporcijah In njega okrepčujoo upliv nad prizadetimi deli. Njega zgodnjo uporabo se iskreno pripor o."a vsem tenskam. ki trpe bolečine, posebno z ozirom na nlihov spol. Cena $1.25 in 5e. takse.
Prebavna to nika potrebna »
je ve«" kra t vzeti z drugimi zdravili vred in Severov Zivljenskl Biltam (S- -
vera's Balsam of Life) je dobro znan ko* tak družabnik pri zdruv Ijenju nevronih bolezni. Njegovo glavno delovanje je poprava prebavnega pomanjkanja ter izvaja pomrijevalne učinke na ves ujetem. Cena S5 centov in 4 cento takse.
Pfggg kapel •'•"'krat priporočajo
^^^ /i zdravljenju rax nih bolezni, posebno, kjer so prizadeti občuTljivi dell. V to svrho naj se pridane Severov Anfisepsol (Severa*s ^ntisepso!) v vodo. katero namerivate rabiti. Pridenite eno illco vsakemu kvartu prevre le vode in wusUte. da »e slilaJI v popolno raztopino. Cena 35 t in 2e. takse.
Reverova družinska zdravila prodajajo vsepovsod lekarnarji. Zahtevajte Severova zdravila ter zavračajte ponarelbe. t"> jih ne morete dobiti v svoji bližini Jih naročite naravnost ler pridenite potrebno svo-Itt z davkom vred.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
t
je povabil kar sam. — Pa brez zamere in adijo!
Omahujočih korakov je stopal
in mrko, tako, da sem mu moral vrjeti.
Ure seveda ni nikdar bilo, naj
po veži, pokašljeval in tfpal z ro-;mi je še toliko obljubljal in naj kama po zidu kakor slepec: časih sem bil jaz še tako prepričan, da mu je izpodrsnilo in zgrudil se je mi jo bo gotovo prinesel, vznak na tla, kakor je bil dolg in širok; polagoma se je skobacal
NAZNANILO.
American Association of Foreign Language Newspapers je do-b.la novega lastnika in 'novo upravo.
* " *	1 Namen te družbe ped novim
Leto dni pozneje so ga poteg, j vodstvom je, izvrševati ameriško
jpokonei in pričel tarnati: Oh, oh! mli od fužine.	I oglaševanje Neben oglas ne bo
j Zunaj na cesti je globoko dih-j Sel je bil enkrat ponoči domov,, katerekoli obligacije, razen i nil in odcapljal klavemo navzdol padel ponesreči v vodo in utonil, kot da se »a uvrsti za ceno kot je proti fužini.	Ko je bil na suhem, sem ga šel!d »ločena v lestvici.
Čemu smo ga bili otroci vedno Predat •* še v smrti je bil njegov Nobenega poskusa ne bo "kontrolirati ' to časopisje, kajti naša
veseli, niti sami nismo dobro ve- °*>raz mrk in odljuden. deli; zakaj nič prikupnega ni imel na sebi; nič takega, kar sklene dvoje src v prijateljstvo, v ljubezen : tudi se ni brigal mnogo za tms otroke, celo ogibal se nas je.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznaniam v^em
trucvina samo oglaševalna iu | m esar drune^.i. Ona ne namera-tdv/vJi čuva svojim čitete-' I.tcm \ secuo pa misli, da bo učenje angleščine povečalo priložno-"
'■ *V| itvikt t. /»i-r^r
Nihče izmed nas otrok še ni bil govoril ž njim, tudi si nihče ni upal; samo od d;;leč smo ga opa izovali; kadar je pil za mizo. smo ~—^——• j čepeli stisnjeni za pečjo in čaka-Spačen in smešen vsled obraza, ki bi mu visel postrani! Taka ]j prične govoriti z materjo, -ešitev mu je bila nad vse ljuba. Nikakega konflikta s policijo, a Kakor velika, črna molčeča go-uspeh je bil kljub temu gotovo. Zdelo se mu je kot da ne more no- ra ^ nam	ker je bil ta'ko
ben človek izvoliti spačenega človeka za svojega poslanca. S}>loh |neznansko mrk in samosvoj. Ka-se je drugače proslavil, kajti lahko je izjavil gospodični Carlus: ,jar je naposled ta mrka. črna
— Hožja previdnost je gotovo vladala nad celo stvarjo, kajti usta. o-ora vendarle izpregovorila : _
ki so grešila, so bila kaznovana!
Mirambeau je z velikim navdušenjem zavžil novo čao šam p :»jea.
kakor se mi je zdelo. Ali kljub sor »dnikom, prijateljem in -man- stl tujc/cineev, privedlo jih k temu nam je bil ljub gost, draž-'ecm sirom Amerike žalostno vest.i ^Uš- mu razumevanju Amerike. |ji od marisakaterega priljudne- da je nas za vedno zapustil moj; Angleški jezik jim ho postal pri ga znanca; kakor da ima v sebi ljubljeni soprog	|de\ni jezik ne pa nadomestitvi
neko posebno privlačno silo; in	MATIJA MERHAR	-/'1 »iiaierni jezik. Vsak naj bi se
kakor da se je tej privlačni sili' _ }	'	pa učil angleščine kot svo;e»»a
prijetno ukloniti, 'prijetno si ji	Jp M doma iz vasi Stre- nateiinega jezika
podvreči z dušo in telesom...	ti,,a	pri Postojni naj J)n,>ba
Notranjškeni. V Združenih thža-vab je bival nad lf> let in sicer v\jt.
nan.crava uvajati ide*
iii tradjci,ie va.se rojstne deže-
-v.. , i * i ., i ,	- * n»* pa odpravljati iih Pole«*
Piitsbnrglui je bi dobro poznan	, i ,./7. J "
vn čislan med vsak, vrstnimi nn-, ' , "	°	^tate"
rodi. Polovico teh let je delal v to- £ ''
V,, Mi.	p..lovi,-o i, bil pa	h« b'lo "boje podedo-
troc«.in! i . ; , i i i i x v	ucvih Ameriknu-
trgcMni, kater«i ie nad vse ljubil.:
ii •
.»lesni-a ni'.: je uovzrocila prerano
snrt. Zbolel je na nlju-i.iei zelo l ni/ a 10 P^Pr čaiia. da je nevarno, toda je vendar vxlezno an,eriško časopisje v tujem Jddku d n Vid. Ker je bil vedne skrben 1/1•'•nerišk-ga življenja ter lol-
I! marljiv delavce, podili se je
maei amerUke :iaprave tujerod-
pn-zgodtij • na svoj mrzli j-osel cem' NadalJ° Je	mnenja, da
kjer se .ie zapet hudo prehladi1.! ]** to IM»*re!»»i« ameriškemu raz-n:i';:ii* »m i.. ,».>«•»•,,,1.. „,., voju ter naj bi to Aioerike.nci
— Jaz sem Žagar — mojster, jaz setn Žagar — mojster; — smo se
otroci tiho nasmehnili in se spo- na'.ar se mu je povrnila ter nni VOJU naj bl lo Amerikanci V resni, i je bil lahko ponosen na svoje delo. Vbil je dve niti gledali med seboj. Žagar pa se pr inrala nit življenia. Zdravniki P*»dl"«-ali Kot imeriško napravo, h * na en udarec!	jt» potrkal nato še bobneče z ro- >f, ,,,,, svetovali drugo podnebje, l>,,wžba vsledtcga nasprotuje za-
Ob dveh popoldi»e so se vrnili sekundanti v Pariz. Njih naloga' kama po prsih in ponovil še en- {.»»ji«-e itd.: pokoril se je temu na- 1	uj»oraba tujih jezikov, »er
bila oglasiti se pri uredništvih različnih listov ter pregledali ko- krat svoje besede, tako. da smo svetil toda žalibog vse mu ni nič ■'»"briškega tojej-zičnega easo-• «kture v tej zadevi.	gledali nanj nehote z velikim — pomagalo, l'm -1 je dne 17. junija PisJ{l-
Nato se je Mirambeau odpeljal domov.	spoštovanjem.	o!» pol 6. uri zjutraj. Bil je do zad V upanju, da bo družba dobila
Komaj pa je stopil skozi vraTa, je skočila na noge neka žen- Nekoč je pa vendar tako nane- njega pri popolni zavesti in ljubez- j oglase za t r* list, da bo lahko bol.i-- v i postava ter izustila krik veselja.	slo, da sem imel čast govoriti ž njivo govoril z menoj, dokler ni, še slny:| Ameriki in svojim čita-
Bi!a je .Tosette.	njim, s črno. molčečo goro. Zgo- izdihnil na mojih rokah svoje Mn- teljem, ostajamo
—	llvala Bogu. niste ranjeni! — je vzkliknila ter se nagnila ^ Je to takrat, ko so žoltela g'* duše.	American Association of Foreign proti njemu, kot tla pričakuje poljub. za našo vasjo žitna polja in težko Na tem mestu se zahvaljujem Language Newspapers, Inc.,
Dal ji je poljub iu njeno č:sto čelo je prišlo v stik z njegovi- sopla, kakor da jih bo udušila Slovencem v Detroitu in Frances A. Kellor, Prcs't. :ni listnicami. Nato pa je rekel:	vsak čas prevelika poletna vro- Ohio, ki so ga obiskali na mrtva----------
—	Kako prijazno od vas, da ste zopet prišla!	<"ina.	°,lru- Zahvalju,iem se vsem b; izvede| za TOHX \ s\JNT —- Tako v strahu sem bila! — je rekla in njene roke so sel Tistikrat se je prikazal izza o- ^ ^o mi priskočili na pomoč
.vinka Žagar iu opletal s svojimi
v mojih najtežjih urah, kakor tu-
l esle v njegovih. — Kje pa se je vršila cela stvar?	,	_	-
—"V Courbevoie.	I dolgimi, nerodnimi nogami.	-5l ' »»m, k: o darovali krasne veu-
— V Courbevoie? Potem je dobro, kajti drugače bi lahko na- Matere ni bilo doma. bila je za- tf ler VJ spremili^k .zadnjemu po-pmvila neumnost ter prišla :ia lice inesta. Priznati J|očem. da sem poslena na polju, poskusil 1 "" "	" " * *
slediti vam
čilku. nam
Nail.
(Dalje prihodnjič.)
Douia je iz Juršič pri St. Petru na Notranjskem. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njega. naj ira opozori na ta oglas, da se mi oglasi. — Aloys ins Ro-tar, P.ox 1, Kane, Pa. (:i-7—7)
Z AG ARo
Napisal: C vetom irski.
Kadarkoli je prišel k nam. smo ga bili otroci moeno veseli. Star j^ že bil, v lica kosmat, in plešo je imel; oblečen je bil malomarno; njegove hlače so bile na kon ceh raztrgane, suknja na hrbtu tako zelo svetla, kakor da je pelikana, rokavi na komolcih luknjasti; telovnika ni nikdar nosil; pač pa je imel svojo pikasto, po-mazano srajco pod vratom vedno odprto, ker je 1*51 izgubil enkrat vse gumbe, kakor je sam pravil.
Nikdar ni govoril mnoog. Navadno je takoj sedel na klop za mizo. si podprl glavo z obema rokama in čakal molče toliko časa, dokler mu ni prinesla mati iz kleti polič lesnikovca. &e1e tedaj se je nekoliko zganil in pogledal zaspano naokrog po sobi. Koj za tem je prijel v svojo žulavo roko polič, ga prinesel k ustom in ga globoko nagnil; pri tem se je ozrl zdajpazdaj proti stropu, od stropa proti oknom, od oken na mater. če je bila še v sobi. pomežik nil smehljaje in zatisnil zopet trepalnice; pil je olgo in cmok^je s sklonjenim ti'nikom; ko je postavil na to polič natežko nazaj na- mizo, je zakašljal hrkaje, se prijel za prsa in e.nakal nekoliko ^a z ustnami.
te mu je bi'a kanila kakšna kaplja na srajco ali suknjo, se ni dosti zmenil; samo z rokavom si e obrisal vedno ustne in brke. —
;is»a hvala gre druži-
Počasi je štorklja! Žagar pre- "am J- Škerjane, L. Strmole, F. j ko praga v vežo in je kmalu do- Minar, J. Rački, J. Dushar. P. Dospel v sobo.	linar, D. Strniša, P. Baje, P .le-_ j^h reb M K.M-Ui, posebno pa se za-
Pokašljeval je nekoliko, sedel ^'hvaljujom njegovemu bratu za j Kdo izmed rojakov ve za naslov za mizo in sklonil glavo na prsa.ikrasen veneo	Jn tMažbo v
A kmalu se je-ozrl po sobi na- moJ,h britklh ural>- Se t,,lkrat k'»,a okrog, kakor da nekaj išče.	hvala vsem. /
h Kh Kh	»^^Abljem Matija, naj
nikoder hotelo biti še	veJna Im- =n pmivaj v miru'
Mary Marhar, z-d. soproga, liox 177, Kast Palestine, Ohio. Anthony Merhar, brat.
CI 7)
: — Kh... Kh... Kh...
__j Od
matere, zato tudi še poliča ne. Zopet si je podprl z rokama gla- Zopet je sklonil glavo, pome-vo. za mižal in sedel tako moleči 2iknil z očmi in se potipal po kakor ulit kip; a ne dolgo; hipo- razgaljenih prsih, ma so mu omahnile roke kakor Mi otroci smo čepeli na klopi lesene ob život, desnica je zgra- za pečjo in se igrali domino; — bila polič in ga dvignila k ustom zdajpazdaj se je ozrl kdo izmed Žeiim izvedeli za naslov mojih |
GKORGE in FRANCES PF-TKRNEL? Pred 16. leti smo prišli skupaj v Ameriko in kakor mi je znano, so kupili nekje v ( hicagi svoje domovanje Prosim. da mi kdo naznani, ali naj se pa sama oglasita. — Mary Merhar. P.or 177, Kast Palestine, Ohio.	f 2-r>—7)
Ko je bil naposled polič pra- nas na agarja. zen. se je njegov obraz razjasnil; Po sobi so letale brenče sitne jel je klicati k mizi mater tako muhe in obletavale seveda tudi dolgo, dokler res ni prišla, ako- došlega kosmatega gosta za mira vno je bila poprej morda tudi zo.
v kuhinji.	•	1 — Kh... Kh... Kh...
— CJolant ljudje ste tukaj pri j žaSar Je še venomer pokašlje-, vas. golant... Ali tudi gor pri val in Podil ^ sobe nadležne mu-j Hribarju so golant ljudje, in pri he- ki so mn sedale na lica. na Sičku ravno tako... tam imajo nos- "a (>;ela in na roke-golant tolkovee, — je pripovedo- Ker Je ža^ar venomer pokašljeval in mežikal leno z očmi, rabil va,> se mi Je zdelo, da stoji nek;
je vedno kaj čudne besede: lant" je pomenilo kakor ber".
1 'go- za mojim hrbtom, da ml gleda
dveh bratc.v KAROI.A in KD ! V A UDA M ALF V. kakor tudi z\ naslov bratranca PRIMOŽA M ALF V. Prosim, ako kateri izmed ccnjcuih lojakov ve za n.a-j slov enega ali vseh treh. naj mi i blagovoli sporočit*; zn trud in' poštne slr«i.š!:e bom rati poplačal. Omenjei.i sr» vsi i/. Javcrui-ka na fJuivnjsknii 1'i^ma našlo-; viie: Hubert Maley, e o N. H. T. M Tj., Mill fit v, Nevada.
Ci 5—7)
"do Preko ramen v obraz in da po-kašl ju je:
In še naprej je govoril.	j 77 K?1. " Kh '\ -
- Ampak dol na fužini ni nik-' Neprijetno me je dim.lo to o<l jer tako golant ljudi... hm. res no* do &lave' ni ozrl sem se, ce-, ne... Nič kaj prijetno mi ni tam'I>rav sem pravzaprav dobro vedel,
dol na žagi; dela je dosti, zasluž- da n„lko^r za l?°Jlra hl"bt?1m-ka nič... hm... Samo zdajle sem i ^nadoma ^ ^	oglasil a
ravno prost, pa sem prišel gor
1 svojim hrkajočim, zateglim gla-
vam. ker veni. da ste golant ljudje.. .
Prost pa je bil mnogokrat; si-
B
I

■
som:
—	Ali ni matere doma?
—	Ne, — sem rekel jaz.
L- — Kje pa je? eer bi gotovo ne bil pnsel tolika _ D0|ju
krat k nam v -as. Kadar je j _ potem ni nif! _ jc dcjal
vstal m se poslavljal, je hrkal in ž r _ A k fmt ti s;
se držal čemerno.	den. tehi bom enkrat nekaj pri-
— Pa vas bom še obiskal, zdaj nesel... ko imate ravno lesnikovec, — se — Kaj pa?
—	Kaj hočeš t
—	Uro!
—	Dobro, pa uro. Čisto goto-vo ti jo bom enkrat prinesel...
■ Zdaj moram pa iti — je dejal < 'končno Žagar, se dvignil počasi s klopi, šel iz sobe in prišel po vež t j srečno ven čez prag na cesto. j
—	Kh... kh... — je še pokašljeval in izginil nato za ovinkom.!
Prišel i® »e mnogokrat k nam, j ali ure mi ni nikdar prinesel; —j jaz pa sem mn globoko zaupal in sem bil prepričan, da me ne vleče za nos.
—	Kdaj mi boste prinesli uro 7 — sem ga vprašal enkrat.
—	Koj jutri... Cel žakelj jih doma, ur... pa aem poaabil
— al ja odgovoril
EN MIUON ZASTONJ
Tridnevno zdravljenje z
LAXCARIN
Onim, ki trpp vsled zaprtja, nepre-bave kislega želodca, disp^pnijc. Je dif-nih ali jetrnih bolezni. I^xcurln Jf drajtweno zdravilo za. Jabf iiv-€•#.. izgubo živahnosti, mot i In ener.. »eij<*. glavobol nei-isto kri. splošno nslabelo«(-. pot-"ije vsled osabelo^i,!. 1'osljite 10 centov v znamkah za pokritje poSIIJaJnln strnnkov. I_AXAL MEDICINES CO. Laxal Bldfl. No. 7. 435-4th Ave.	Pittsburgh, Pa.
, Kad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA ZDRAVJE. Doma je iz vasi Gradež pri Turjaku na Dolenjskem. Pred tremi leti in pol se jc nahajal v Lead-v lie, Colo., in od tistega časa mi ni več pisal. Zatorej prosim c-mjene rojake, če kdo ve za njecov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti, za kar bom zelo hvale/en. V slučaju, da sani čila te vrstice , n ij se mi takoj oglasi. ker mu imam poročati važne stvari i/, stare domovine. John Zdravje, P.ox 591. Gilbert, Minn (J 8—7)
' i
Rada bi izvedela za mojega brata MATEVŽA ZALAR. Pred 12. leti je bil v Pittsburgh*!. Dom* je iz Grahove vasi pri Cirknici na Notrai jskem. Naznanjam mu, da sta njegova sestra Loj/a in mati umrli. Več pa povem, ako se mi oglasi.— Mary Kogi. 5131 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa — Cenjene vojake pa prr-sim, da g,i opozore na ta oglas. (2-5—7)
Dr. LGRENZ
KDXHI 8L07IH8K0 OOVO&EČI SDBiViq ftPECUAIJBT
POJAIKILO.
i
644 Peno
avenue ^PitteborglwPi.
Je edravUsaJa akutnih ta kroaltKIfe S* slmta nad 28 let ter tmmm skniDje v
alorcnafco, nto vas morem popotaona nmaitl la me I velo Mmi«, da vas oedrtrta la mtm moB la adiavja A A let sns pridobil pnmilwu skninjo pri ■draTlJs&Ja adUa mL Zato m morete popolnoma —nastl na meee, aojt storil pa sdzavte. Ne odSaisJt«. ampak pridite Cba-
» Vrtat
tesal t Mehurja, ledSeak, Jettak la katar, elato tUo, aadalio Ud. •t V pamiilJteM«. Mtefe kn petttfa m V torkih, Metrttdh In t+r+mt ei H 0» in<iiji> pa a ft ore usiKlwe.
Dr. LORENZ, 644 Pw avi., PttUIrifc,