Dr. Joža Lovrenčič :
Legenda o Mariji, ptičici in sirotni deklici.
   (Po narodnem motiou.)     •                 '   '"
Drobna ptička priletela ' l,,je od sinjega morjii, ,-.-    trikrat Brezje obletela ''' r:r in lepe prepeoala:         *
". Je Marija poslušala
drobno drobno ptičico     ' '    '., in je še z oltarja ostala .in pred cerkeo šla za njo:        *    "'•
zTisočkrat   bodi  češčena, o Marija, rožni coet, lebe kličem zapuščenu. ko se me ne usmili soe(. O Marija  Pomočnicu, z Brezij pridi mi o pomoč. k  tebi, k tebi, o Devica, tnolim dan in noč!...«
•— ičuj me. ptička o zruku gori, drobna  ptica  ptičica, in lepo mi odgonori. kar te zdaj bam vprašula: ,Ali je ta pesem looja, ali si jo slišala. ko po zraku brez pokoja sem in ija si letala?«.
8
Ptička je odgooorila,                   -iTisočkrat bodi čehčena,
drobna ptica ptičica:                  o Marija, rožni coet,
Pesmi nisem jaz zložila,             iebe kličem zapuščena,
sem jo peii slišala.                     ko se me ne usmili soet.
Pela jo ob morja nodi                O Marija Potnočnica.
je sirotna deklica —                   z Brezij pridi mi v potnoč,
gor in dol vo bregu hodi           k tebi, k tebi, o Devica,
in je močno žalostna.«.         .       molim dan in nočl.,.«,       .                )
Še Marija je oprašala:               Je Marija po&lusata
—  jcKaj ti praoim ptičica,           nebogljeno deklico
ali mene bi peljala                     in jo milo je oprašdltt         ,     ^  ,
k deklici na kraj morja?«           in ji rekla je tako:
Je o odgooor začebljala             — i>Čuj me. deklica ob morji,
drobna ptica ptičica:                  ti sirotna deklica,
s>Jaz bi tebe že peljala,               in lepo mi odgovori,
pa predaleč je do tja!«               kar te zdaj bom uprašiila;
AH je ia pesem tooja,
Ptičica je odletela                       ali si jo slišala,
čez gore in čez doli,                    ko ob morji brez pokoja
in Marija je hitela,                    sprebridko si jokaia?«.                 ..        '
da poii ne izgreši.
Hitro ptička je letela,      •           Deklica je odgooorila,             ,/
hitreje Marija šla                       oj siroina deklica:
in pred ptičico dospela               »Pesmi nisem jaz zložila,
je do sinjega morja.          ¦         sem jo peii slišala.
Mamica mi jo je pela,
—  »Nič ne maraj ptička mala,  ko me je še zibala —           .         • čeprav daleč je do tja,               potlej mi jo smrt je ozela,
1i boš meni pot kazala,               in zdaj sem siroiica!.. .«
jaz pa bom za tabo š/a/«
je Marija ptički dela,                 — »Nič ne joči, nič ne joči,         .
oj Marija usmiljena,                   moja Ijuba deklica,
ki bi deklico otela                      meni se lepo izroči
rada vsega hudega.                     pa o nebesa pojdeoa!«.
In Marija je prijela
Tam ob sinjem morju stala        za roko sirotico
je sirotna deklica                        in se vzdignila in nzela
in je sprebridko jokala               jo s seboj d sveto nebo,
in Marijo klicala:                        o soeto nebo, v nebeški raj —
Bog nam ga vsem skupaj daj!
9