lJ« W>"»f! or! oVtobra 1947 uniK • Qd L ianuar. a |y*x kot poltednik - Od ^ januar'a 1%0 trikrat te- klikih ^cer ob pone> sredah in sobotah KRANJ — PONEDELJEK, 15. JULIJA 1963 — LETO XVI. — ŠT. 82 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznlk — Odgovorni urednik Gregor Kocijan * S (LO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Razstava dokumentov 0 Prešernovi brigadi ( Pred 20 80 V manl Partizanski vasici Davčl ustanovili prvo * 8ERnJSk° partizansko brigado — VII. SNOUB »FRANCETA PRE-' borbe ^* *8 pomem^en JUD"eJ *z na*e narodnoosvobodilne * Dri ^ Goren^skl muzej v galeriji Prešernove hiše v Kranju * enote 1 r8ZStavo dokumentov iz življenja ln borb te Junaške fcrno\U-Z°^ .*ma na razpolago res bogato gradivo o partizanski Pre-k skor bri8ad'" ^azstavil je več kot 70 dokumentarnih fotografij ki so 3J dvc^ctn(^a obstoja enote, razen tega pa opremo in orožje, p0se^U nos''i njeni borci, in zemljevid pohodov in borb brigade, kj SQ ° Zanirniyi so originalni primerki literarnih glasil te brigade, Vfednost P°Sameznil" shranili in danes predstavljajo neprecenljivo skova^3^ ° Prešernovi brigadi je zrežirana tako, da vodi obi-lenJsko °d dokumentov ° ustanovitvi do slik s pohoda na Dojadio 7'9JUnaške8a boja njenega III. bataljona na Pokljuki, kjer je 2e]ez Dorcev, mimo bitk na Mohorju, v Poljanah, Kamni gorici, UpVe ' |h in Selcih. Potem tam lahko vidimo, kako borci Prešer-8 Prjmngacle izvršuJejo nalogo in prenašajo skoraj 180 ranjencev na Koc°rS,Ce8a na OSVOD°Jeno ozemlje — v partizanske bolnišnice renjslc CVsko- Poleti 1944 najdemo Prešernovo brigado spet na Go-Poljaug01! *Z tisteEa časa so ostale fotografije pred napadom na G0ren/ IZ naPada na sovražnikovo postojanko v Železnikih in v nj0 j 1 Vasi ter na nemške položaje na Zirovskem vrhu. Pred zad-^rzli P na,tezJ° borbo prešernovcev v sovražnikovi ofenzivi na 7^ira.' ^rebušo, od koder so ohranjene in razstavljene 0riut^e 'n dragocene fotografije, so borci preživljali tudi vesele ^ e' februarja 1945. leta so na osvobojenem ozemlju v Cerk- .nn. , lrediH celo smučarske tekme, o čemer pričajo tudi razstav-1fr rotoi 'grafije. ^aahnanje za razstavo dokumentov o Prešernovi brigadi, ki si JrJak a*kl p°dvig ob zavzetju belogardistične postojanke na br|ga(jU Pr*dobila naziv »slovenska narodnoosvobodilna udarna Vellir V' *e v Kranju precejšnje in si jo je že v prvih dneh ogledalo ^° Uudi. it Z razstave dokumentov o Prešernovi brigadi v Prešernovi hiši Maloobmejni promet med Avstrijo i n Jugoslavijo Na Jezerskem več, na Ljubelju manj Poletna sezona Je tudi sezona maloobmejnega prometa , znana morda že prihodnji mesec. Proizvodnja ob zaključku letošnjega prvega polletja_ Za 34 odstotkof več kot lani Z vrednostjo 6 milijard in 400 milijonov dinarjev proizvodnje so škofjeloški kolektivi visoko presegli pričakovanja med Avstrijo ln Jugoslavijo, ki vse bolj postaja stalna oblika turistične dejavnosti ln krepitve odnosov med obema državama. Na carinskem poverjenlštvu na Jezerskem vrhu oziroma na tržiškl občinski skupščini so nam te dni postregli s podatki o maloobmejnem prometu na Jezerskem in Ljubelju. Osnovni in hkrati najzanimivejši podatek, ki smo ga uspeli dobiti, pa je — da Je junij mesec množičnega prehoda avstrijskih obmejnih turistov k nam ln naših na Koroško. Število prehodov s tako imenovanimi propustnicaml, ki so ga junija zabeležili na teh dveh carinskih postojankah, se utegne povečati kvečjemu še julija in avgusta. Meja maloobmejnega pasu v kranjski občini poteka tako, da zajema Jezersko in pol Kokre. \ Obstaja predlog, naj bi se pomaknila do Save, tako da bi v področje zajeli tudi Kranj. O tej morebitni spremembi bo razpravljala stalna mešana komisija — sestavljena in predstavnikov obeh držav, odločitev pa bo krani ,8a,'vske8a doma do mostu čez Kokro na Prlmskovem jih <- .-''*0 CeStft 'v.rll,.! m. ilnLnn/'iif> nfr.rl11rv rlrvhn Aa «ia Itnvi mrt« turii""""4^ cesto podjetje dokončno uredilo dohode na novi most asfaltiralo so minule dni asfaltirali. Hkrati čez Kokro pri hotelu Evropa ln Obiektfvne težave pri izpolnjevanja plana Jesenice, 14. julija — V jeseniški železarni so v prvem polletju letošnjega leta presegli plan blagovne proizvodnje z 102,1 odstotki, družbeni plan skupne proizvodnje le s 95,5 odstotki. V juniju so dosegli plan blagovne proizvodnje s 96 odstotki, plan skupne proizvodnje pa le s 93,6 odstotki. Operativni plan podjetja ni bil dosežen zaradi pomanjkanja delavcev in le 81 odstotkov doseženega plana martinarne ter drugih objektivnih težav. Marti-narna je obratovala v zadnjem tednu junija samo s petimi pečmi; na elektro peči je bil izveden glavni remont. V žični valjarni je primanjkovalo elektrike, v javor-niških valjarnah — pomanjkanje vložnega materiala, v hladni valjarni — pomanjkanje žveplene kisline itd. Skoraj v vseh obratih je v juniju primanjkovalo de- Državno mejo na Jezerskem vrhu Je Junija s propustnicaml prekoračilo okrog 150 naših dr- V mesecu juniju je vrednost industrijske proizvodnje v škofjeloški občini močno narasla. Tamkajšnji kolektivi so v tem mesecu dosegli kar za 73 odstotkov večji obseg proizvodnje kot v Istem mesecu lani. V glavnem Je to tudi skoraj v popolnosti izravnalo zaostanke v proizvodnji, ki so bili v prvih treh mesecih. Težave z oskrbo s surovinami in drugi problemi so mnogim kolektivom na začetku izpolnjevanja letošnjega proizvodnega načrta docela onemogočili, da bi dosegli postavljene cilje. To velja za največje kolektive, kot na primer žavljanov, Avstrijcev pa kakih LTH Gorenjsko predilnico, MLIP deset več, kar je v obeh primerih precej več kot lani v tem času. Medtem ko se naši turisti na Koroškem navadno ne zadržujejo vseh možnih 62 ur (seveda se smejo zadrževati le na maloobmejnem področju, ki ima mejo pri Velikovcu), pa Avstrijci ostanejo pri nas tudi dva dni in pol. Kot pravi šef carinskega pover-jeništva na Jezerskem vrhu, gredo naši čez mejo navadno le na Izlet, Avstrijci pa izkoristijo možnost prehoda prek državne meje največkrat za nakupovanja. Primerov, .da bi posameznik štirikrat na mesec (kolikor mu dovoljuje propustnica) šel iz ene v drugo državo, na tem prelazu ni veliko. — Število prehodov prek meje v prvih desetih dnevih tega meseca kaže ,da bo do konca Julija število prehodov z obeh strani doseglo rekordno število 200. Tržiška občina je že doslej vsa" vključena v področje maloobmejnega prometa med Avstrijo in Jugoslavijo, ki je zlasti v poletnih dneh zelo živahen. Naj povemo, da so lani junija Iz Jugoslavije v Avstrijo zabeležili 305 prehodov, Iz Avstrije v Jugoslavijo pa 70. Minuli mesec se je ta številka pri prvih zmanjšala na 215, pri drugih pa se Je zvečala na 102. Na občinski skupščini v Nadaljevanje _ na 2. strani 1 Cešnjico in druge. V zadnjih dveh mesecih in še posebno v juniju pa je proizvodnja tako narasla, da so ob zaključku prvega polletja skoraj V celoti dohiteli postavljeni plan Z izpolnitvijo 49,4 odstotkov letnega proizvodnega načrta. Vrednost proizvodnje znaša okroglo 6 milijard in 400 milijonov dinarjev in je za 34 odstotkov večja, kot je bila v lanskem prvem polletju. Celotna tekstilna industrija je dosegla 52,3 odstotke letnega načrta, lesna industrija 50,6 odstotka itd. Gorenjska predilnica je ob koncu prvega polletja za 53 odstotka nad postavljenim načrtom, boljši so uspehi v tovarni LTH, v podjetju Marmor in v nekaterih drugih kolektivih, ki so pred meseci imeli velike težave. Skladno z dviganjem proizvodnje po obsegu in po vrednosti je industrijska proizvodnja te občine presegla tudi načrt realizaoije ob koncu prvega polletja za 0,8 odstotka. V izvozu pa so kolektivi v celoti še dokaj v ozadju. Gorenjska predilnica je v resnici zaključila prvo polletje z 8 odstotki nad predvidenim načrtom, toda celotna industrijska proizvodnja je še vedno za 12 odstotkov pod predvideno dinamiko. Sodijo pa, da bo v prihodnjih mesecih tudi izvoz povečan in da bodo kolektivi pred zaključkom leta v popolnosti' izpolnili postavljene cilje. — K. M. Priprave na sejo skupščine Kranj, 15. Julija — V preteklem tednu sta bili seji sveta za obrt in sveta za blagovni promet občinske skupščine Kranj. Danes se bo sestal svet za industrijo, ki bo razpravljal o izpolnitvi polletnega plana, o izvozu in o progra- , mu razvoja Kranjskih opekarn, lavcev, kar opravičilie nizko do- t • j -j J uu Za jutri je predvidena seja sveta sega operativnega načrta proiz vodnje za kmetijstvo. Na dnevnem redu njegove seje je izredno pomemb- Rekordno odpremo proizvodnje I na razprava o analizi možnosti so dosegli v valjarni 1200, kjer so odpravili 4041 ton, in plan od-preme presegli s 3,5 odstotka. Razen skupne odpreme so zabeležili v valjarni 1200 tudi rekordni izvoz — 500 ton dinama in 200 ton pocinkane pločevine. za združitev kmetijskih in živil- skih družbenih organizacij v pre-hranski kombinat. V sredo se bo sestal še svet za turizem in pregledal osnutek perspektivnega programa razvoja turizma v kranjski komuni, poročilo o stanju zasebnih turističnih kapacitet in še nekatere druge zadeve. Občinski skupščini in njenim svetom smemo priznati precejšnjo delavnost saj pripravljajo že novo sejo skupščine, ki bo predvidoma 25. julija. jjgpra v julijskih dneh Pozimi bolj živahno kot poleti • p bi ,^apotke *a turiste, ki bi se odpravljali v Kranjsko goro, ' «ahko oblikovali nekako takole: hdtel Razor bo od 20. julija boP»?J zas°den; približno polovico sob so že sedaj najeli stalni voh ' °sta,a ,eži$ča so na voljo prehodnim gostom, ki Jih Je odlin dovo,J- Hotel Erika ima v teh dneh tudi še proste sobe, zo- Julija naprej bo prosta ležišča težje dobiti. Hotel VI-b« V P°dkorenu ima šc ° oddan po 20. juliju in P edvse«n prehodne goste. 10 neoddanlh sob v avgustu. Tudi . Dom v Planici v Motelu imajo ^ torci 55 Podatkih sodeč N DoJ,^alo, kar trdijo o Kranjci tnem krizmu fes J^Sorci: k svo-nekateri Velijo "i \"v \ nam pride za" ! re kot prehodnega kraja. Med ijuui le takrat, kadar 1 gosti, ki se tu zaustavijo in pre- je povsod drugod prevroče. Razen tega pa je posebno poleti izredno velik pomen Kranjske gore kot prehodnega kraja. Med nočujejo, preden se odpravijo domov ali napotijo dalje proti morju, je največ Avstrijcev in Nemcev. V zadnjem času se hitro krepi maloobmejni promet. Niso redki Tržačani, ki se prek Vršiča pripeljejo v Kranjsko goro na kosilo ali na večerjo. # Razen gostinskega podjetja Erika in motela je v Kranjski gori še okoli 15 počitniških domov. Razni kolektivi in organizacije, predvsem iz Srbije in Hrvatske, so v Kranjski gori odkupili že prav vse objekte, ki so bili primerni za preureditev v počitniški dom. # V Kranjski gori se z oddajanjem turističnih sob ukvarja 127 družin. Vse skupaj imajo 188 sob s 496 ležišči. 296 sob je stalno na voljo turistom, ostale pa lastniki izpraznijo, če je to potrebno. Poleti navadno ni takega obiska, drugače pa je pozimi, posebno še, če so snežne razmere ugodne za zimski šport. • Od začetka leta do sedaj se je v zasebnih sobah mudilo 1545 gostov. S sobami so bili zadovoljni, saj so te povečini zelo dobro in prijetno opremljene. Šestnajst lastnikov je za nakup Nadaljevanje -na 2. strani Z Obrazi in pojavi % Obrazi in pojavi £ Obrazi in pojavi »Nisi več moja hčerka« Zgodilo se je pred meseci. Dragica je v njeni o emnajsti pomladi kar na lepem izginila. Kam in zakaj? Nihče ne ve kaj točnega. Toda ugotovitve in domneve sosedov so verjetno zelo blizu resnice. Lani jeseni se je bila Dragica spoznala s Stevom. Bilo je nekega nedeljskega popoldneva. Stevo je bil vojak. Toda zelo prikupen in šegav fant, po poklicu električar, vedno nasmejanega obraza. Pripovedoval je slavonske šale, zabaval družbo in Dragica je pravila, kaki se v njegdvi družbi ure spremenijo v minute. Nato je Stevo nekje »izvrtal* njen naslov in ji pošiljal dolga pisma. Večkrat sta se sestajala. Razrasla se je prava ljubezen. Toda doma je Dragica doživljala huda zmerjanja in očitke. Celo tepena je bila večkrat. Mati se je kaj kmalu sprijaznila s tem, oče pa je bil izredno hud. Zmerjal jo je s pocestnico, grozil, da bo oba ubil, le ju najde skupaj itd. Stevo in Dragica sta se sestajala skrivaj. On je odslužil kadrovski rok. Dragica je že dobila pisma njegovih staršev, ki so jo vabili le njim. Ni bila za to navdušena. Zato sta se s Stevom domenila, da bosta živela tukaj. On se je zaposlil v bližnjem podjetju. Toda za Dragico je bilo doma nevzdrino. Sosedje so večkrat slišali robante-nje njenega očeta in nekega večera je ob preklinjanju vseh, ki niso »od tu*, metal skozi okno neke njene obleke. »Ne poznam te več! Niti več moja hčerka!* je vpil, da to slišali po vseh okoliških hišah. Od tiste noči ni bilo već Dra-* gice tam okrog. Niti Stevo ni vel v podjetju. Izginila sta. Njena mati večkrat jadikuje, sosedje pa od-' krito in ostro obsojajo ravnanje očeta do lastne hierkei r->. Kt Mt TE DNI PO SVETU £ NOV SESTANEK V Ritim še niso potrdili vesti, da s,o predlagali ponovno srečanje zunanjih ministrov Avstrije in Italije o vprašanju italijanske manjšine na .Južnem Tirolskem. 0 U TANT ODPOTOVAL Generalni sekretar OZN U Tant je odpotoval v Ne\v York, potem ko je obiskal več evropskih držav: Bolgarijo, Madžarsko in Kalijo, in g*! # MOSKOVSKI RAZGOVORI Dva dni pred začetkom trojnih pogajanj o prepovedi poskusov z atomskim orožjem in drugih vprašanjih, ki sc tičejo Vzhoda in Zahoda, je Sovjetska zveza objavila tri osnovne predloge, o katerih naj bi tekli razgovori na pogajanjih: zaključenje-mirovne pogodbe z Nemčijo, prepoved po-skosov z atomskim orožjem in sklepanje pakta o nenapadanju med državami članicami NATO in Varšavskim paktom. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do**?j Spaakovo potovanje na vzhod po splošnem vtisu, kt ga je zapustilo, prav gotovo ni samo Izraz izletniške vneme in zanimanja za vzhodne dežele. Res je, da je podobnih Študijskih potovanj v vzhodne dežele vedno več, vendar je Spaakova politična žilica in njegovo misionarstvo bilo za študijske namene le nekoliko preveč nevskadanje. Sovjetski premier Hruščov je zaradi Soaakove bistroumnosti in modrosti stekel /a njim do Kijeva in z njim skoraj vse dopoldne razpravljal, da bi prisrčne razgovore končala s f f.kupnlm kosilom. Tako se je dru-rl sestanek med Hruščovom in Spaakori končal z veliko žlico. Spaakovo posredniško poslanstvo ni nastalo iz nič. Ta belgijski socialist, po svojih političnih nazorih precej konservativen, je v političnem svetu vsaj tako dobro znan, kot je bil njegov oče znan v belgijski književnosti. Spaak je bil vrsto let generalni tajnik Atlantske zveze in tam ga je zagrabilo kolesje atlantske skupnosti. Po večletnem prizade- vanju je spoznal, da to kolesje ni najbolje podmazano in je na svoj položaj v Parizu podal ostavko. Povlekel se jc pod belgijsko streho in v bruseljski vladi prevzel vodstvo belgijske zunanje pollti- dogodkov. Sedanje srečanje s sovjetskim premierom Hrušče-vom v Kijevu je dobilo nekaj dni po sestanku svetovno veljavo. Čeprav do sedaj Se niso izluščili vseh nadrobnostl kijevskega raz- Spaakovo posredništvo ke. Toda velikih idej, da bi rešil težko krizo, ki Je zadela Atlantsko zvezo Judi po svojem umiku iz Pariza ,nl opustil. Toda rešitev svetovne napetosti jc Spaak začel postopoma iskati popolnoma na drugem koncu. Njegovi stiki z Moskvo so ga ponovno dvignili precej visoko na oder svetovnih govora je bilo, na Spaakovem obrazu veliko znakov, da se je v Belgijo vrnil z dobrini! vestmi. Na slovesnem kosilu v Kijevu je Spaak povedal, da so se odnosi med vzhodom in zahodom temeljito popravili in da se bo trudil, da bi bili ti odnosi neprestano boljši. Spaak se Je s svojo torbo vzhodnih novic odpravil takoj v Pariz, kjer sc je v teh dneh začelo zasedanje sveta Atlantske zveze in kjer bo Spaak poročal o svojih kijcvsklh dosežkih. Ministri, ki so bili več let navajeni poslušati pesimistična' poročila o odnosih z vzhodom iz Spaakovih ust, so bili sedaj presenečeni nad ocenami, ki Jih je oče Atlantske zveze prinesel s seboj z vzhoda. Postopno zbliževanje med vzhodom in zahodom ni več samo prazen političen flirt. Zdaj, ko se Moskva POČasi otresa kitajske mrzle roke, postajajo odnosi med vzhodom in zahodom vedno bolj razbremenjeni težke napetosti. Takšnega zboljšanja seveda ni mogoče doseči Iz napovedovanja iz črne kave. Veliko je znakov, da je konkretni napredek stvar širokega in zavzetega prizadevanja na obeh straneh. Hruščov je ob svojem berlinskem obisku predlagal podpis pogodbe o nenapadanju med varšavskim ln atlantskim paktom. Ta pred- log kljub hladnemu »P^J bil v zahodnih presto ni loti zavržen. Nekateri om^T krogi so začeli domnevati. ta stvar osrednja tema » Pisem, ki Jih od oktobra1^ lanskega leta izmenjuj«", ,n sovjetski premier H™~° edv. ameriški predsednik * dya Po nekaterih ugibanji« « j£ državnika izmenjala do se" ^ kakšnih 40 pisem, ,a0io sta bili objavljeni do sedaj ^ dve pismi. Na dlani Je, <"o ih pismih državnika tako vj> vlad na svetu ne »^e"Jde> mnenj o vremenu, lepem v in družinskih zadevah. jc Obširni komentarji. Ki J sprožil Spaakov razgovor v ^ vu, so tudi lep dokaz, da Spaakovo poslanstvo rai. bolj daljnosežno od tro]n« ^ govorov o razorožitvi. Ki * že začeli v Moskvi. To doka*"J dejstvo, da se Spaak tega ^ sanja po vrnitvi ni nik%vetil Spaak je morda več časa h ble. drugim bolj zapletenim v mom. o* Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje inj^ Zakaj še kuhinja za mladino? . kttffti Zapisek ha rob Ob otvoritvi razstave v Prešernovi hiši V petek, 12. julija, je minulo 20. let, odkar je bila »Pri špehu« v Davči ustanovljena prva gorenjska partizanska brigada — VII. SNOUB »FRANCE PREŠEREN«. In v počastitev tako pomembnega jubileja je bila — prav na dan obletnice — odprta spominska razstava. Za to gre vsekakor priznanje Gorenjskemu muzeju iz Kranja, da jc dokumentarno gradivo o Prešernovi brigadi, ki je shranjeno v oddelku NOB, zbral in ga za 14 dni (do 26. t. m.) prenesel v vse spodnje prostore galerije v Prešernovi hiši v Kranju. Razstava nas v besedi in sliki spominja Via življenje, pohode, akcije »preše rnovcev« v času zmagovito ljudske rcvoluei je. Med zbranimi bivšimi borci Prešernove brigade na tej spominski slovesnosti so bili kar štirje njeni komandanti. Generalmajor Rudolf Hribernik-Svarun je prišel iz. Zagreba, generalmajor Dušan Sva-ra-Dule in polkovnik Karel Lesko-vec-Korl sta prišla iz Ljubljane in Janko Prezelj-Stane iz Kranja. Bližal se je napovedani čas otvoritve. Oči navzočih so »tipale« po razstavnem prostoru. Kazalo je, da nekogaO) še pričakujejo. No, po daljšem čakanju je tovariš Du-le v otvoritvenem nagovoru med drugim dejal: »Menim, da ne bi podrobneje govoril o vsem, kar Prikazuje razstava, ki jo danes otvarjam. saj kot je videti, smo zbrani sami »prešenovci« in nam je to znano.. .< Zakaj ni bilo nobenega predstavnika kranjskih družbeno-poh'-tldnih organizacij, čeprav so bili vabljeniO). »Prešemovoi« so potem o tem precej razpravljali. Prireditelj je razposlal skupno 50 vabil. Toda... Jubilej ni dobil tistega slavnostnega obeležja, ki bi ga zaslužil. Zakaj tako podcenjevanje, mar je res že vse pozabljeno?! — S. S. Pogoji, v katerih pripravljajo hrano za otroke v vrtcih in druge, so več kot neprimerni *Wjvf imii Ja*iA^^il tt J KRANJ — Razen kuhinj pri dijaških domovih in drugih mladinskih ustanovah v naših mestih ni zunanjih obratov, ki bi posebej pripravljali hrano za mlade ljudi. Vendar pa so vzroki, ki zahtevajo ločeno pripravljanje hrane za odrasle in za doraščajo-če organizme, tako močno; da imajo že zelo veliko somišljenikov. Po vsej verjetnosti bodo mladinski prehranski obrat najprej dobili v Ljubljani. Zaželeno bi bilo, da v Kranju ne bi veliko zaostajali, saj je v središču Gorenjske na stotine otrok, ki bi jim bil tak obrat družbene prehrane potreben. O rezultatih ankete o stanju mladinske prehrane v Kranju so razpravljali prejšnji in sedanji ustrezni občinski sveti. Člani so sc strinjali v tem, da je tak obrat potreben, saj so že same Številke več kot zgovorno opravičilo za to. Vendar trenutno še ni mogoče reči, kdaj bo ideja realizirana. Izoblikoval sc je predlog, naj bi lokacijo za novi obrat, če bo do gradnjo prišlo, poiskali nekje med gorenjsko cesto in strugo Kokre, ker so v tem trikotniku tri varstveno - vzgojne ustanove, dve osnovni šoli, tretjo bodo še gradili in tekstilni šolski center. Obrat bi bil že pri sedanjem stanju lahko polno izkoriščen. V varstveno-vzgojnih ustanovah v Kranju je okoli 580 otrok, v vajenskem domu 200 in v mlekarski šoli okoli 50 dijakov. Iz ankete o mladinski prehrani je razvidno, da ima 1544 mladih neurejeno kosilo in druge dnevne obroke*. Več kot 1000 se jih v Kranj vozi v šolo iz bolj ali manj oddaljenih krajev. Potrebe so1 torej ogromne in jih nova samopostrežna restavracija, ki jo sedaj urejujejo, nikakor ne bi zmogla. Razen tega pa je znano, da prehrane odraslih in dorašČajoče mladine vsaj, kadar gre za tolikšno število, ne bi smeli družiti. V obratu, ki ga sedaj označuje- raslih. Kuhinja je stara in slabo mo kot obrat mladinske prehra- opremljena, hladilnikov nimajo, ne so skoraj nemogoči pogoji, pomožnih prostorov je malo. Ob- Njegova kapaciteta je 200 obro- jekt ni primeren za preureditev, kov, pripravljajo pa hrano za vrtce, za 90 šolskih otrok 1ri""?5 od- S. M. MOTIL*** PAGE Nadaljevanje s I. stran« 1 Na Jezerskem več, na Ljubelju manj Tržiču menijo, da bi letos maloobmejni promet prek Ljubelja prav gotovo mnogo bolj zaživel, vendar je na slabši rezultat kot •lani nedvomno vplivala gradnja nove ceste na Ljubelj. Naši državljani, ki s prepustnicami prekoračijo državno mejo. gredo lahko do Borovelj, Avstrijci pa lahko v tem času bivajo v obmejnem pasu, ki so ga pri nas letos razširili uidi na Radovljico in Bled. Z velikim zadovoljstvom so avstrijski in naši turisti sprejeli odloČite, da ni več treba prek meje na prehodu, kjer si s propustnicb vstopil v sosednjo državo, pač pa se po pretečenem bolj obiskanih dneh se 0 di> z žičnico na vendar se tam ne bife re*s»* Ob razstavi Rudija Babnik* Kamnik - V teh dneh l v Kamniku zaključena . Od likovnih del Rudija Baon dllCv* prta je bila od prf0 Kabiio 2° borcev. Razstavljenih j* veiiK podob, po večini *ffl*j0fi>lM ga formata - v oljm *™ Rudi Babnik. rojen W ^ Ljubljančan, ni p°k'lc;Vz i Sodi torej med tiste, M ,h P veznih (risarskih) *£^£f0t izpričeval, iz velike .^'f času lahko vrneš v svojo državo j nju segajo k barvarn ^0(j0 potrebe in zelje pO tudi drugje. J. 2. z Pozimi bolj živahno kot poleti hov« opreme najelo v banki posojilo (skupaj 3 milijone dinarjev), največ pa je takih, ki ves denar, ki ga zaslužijo z oddajanjem sob čez sezono, uporabijo za njihovo izboljšanje. Tako si lahko zagotovijo tudi višjo ceno. Najnižja cena prenočišča v zasebni sobi jo sedaj 200 dinarjev, najvišja pa 400 dinarjev. A Materialni pogoji za turizem se vztrajno izboljšujejo. Pri novem hotelu Prisan k zaključujejo z zadnjimi deli v traktu s sobami, pred dnevi so začeli s pripravami na gradnjo nove bencinske črpalnice, ki bo stala ob motelu, hotel Razor bodo v teh dneh urccVli zunanjost. Bife na Vitrancu redno obratuje, a v njem ni pravega prometa. V naj- Razstavljavce jc deld u & emnega tovarištva K«* y |t.iiuicBa ---- . v m- , življal poraze in u$f*"cjn post ljani, Zagrebu in na Jesenicah in v tO Kranju. V Kamniku )c prvič in samostojno. )C 1 Kaže se nam kot lZI^ vlst" krajinar, l»lobW^.jJ^ kraškega sveta, zemlje in sončnega obmofJLii«! eni strani zapažamo * barvnih P^JSta?*? line - pO Q0 dru?1 oP''1 vnašanjem ločenim loniranjcm Un"1 ga omejevanja likov »C*** visnost od vz.orniko^ strani z opuščanjemi JCfJ ^iiv jemanju njemu ^F*^ J risanja, kaže iskanje * • jjva ' raza. Gotovo PrcsC"2ol»stn-T-opaz.na je volja po saJJ, trfj izražanju in P&*g£Z-nju iz spon vzornikov ju po subvczalnem obvi* skarske tehnike. b Razstava je bila »m nemu letnemu časti skana. — Z. S ne dob*0 iig' od' ob«' Komunalni servis v Kranju Je v soboto dobil nov avto za odvažanje smeti, ki ga bomo ta teden že videvali na kranjskih ulicah. Vozilo Je za Kranj lepa pridobitev, za ilustracijo pa naj povemo, da je vreden skoraj 20 milijonov dinarjev Ko tujci prestopijo mejo ,se v glavnem orientirajo po napisih, ki jih turistična društva in gostinska podjetja postavijo ob ceste. Na Jesenicah (od koder je naš posnetek) Jih Je že kar lepo število v vseh mogočih Jezikih \ IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA »OBČANA« Nova številka prinaša članek dr. Josipa, Globevnika Značaj krajevnih skupnosti z vidika ustavne ureditve. Na osnovi razgovora s predsedniki ljubljanskih občinskih skupščin piše Marko Jakše o tem, kaj govori za združevanje svetov in kaj proti združevanju. Prispevek Krajši delovni teden je napisala Rozika žigon. V tej številki se nadaljujeta razpravi Leopolda Kreseta Vse večji vpliv ekonomskih enot in Vinka Mlakarja Stanovanjska izgradnja v okraju Ljubljana, Lojze Jakopič kritično osvetljuje pogoje šolanja, ki jih ima kmečka mladina v osemletkah. Sledijo članki Janeza Govca Kultura v komuni. Rastka Brada, »kje Primorska pred odločilno preizkušnjo. Silva Mateliča Komunalna skupnost v kamniški občini in drugi prispevki. Posebej opozarjamo na seznani svetov občinskih skupSčm SRS in n ji ho\ ili predsednikov, ki je tudi objavljen v tej številki »Občana«. Letos na Elbrus in Užbo na kavkazu • KRANJ — Poročali smo že, • da bodo letos kranjski alpi-0 nisti odili za nekaj časa v 0 pogorje Kavkaza v Sov je t- • sko zvezo. Po prvotnem na- • črtu naj bi bila odprava^de-% setčlanska ln samostojna, • toda kasneje je bil ta na- • črt nekoliko spremenjen, ln • sicer zaradi ugodnih razgo-% vorov med jugoslovansko in 9 sovjetsko planinsko zvezo. % Že od začetka jc bil cilj navezati tesnejše stike s sovjetskimi alpinisti z namenom," da bi si zvezi izmenjavali skupine alpinistov. Ta sporazum jc bil sedaj dosežen in naslednje leto že lahko pričakujemo, da bomo na Gorenjskem videli sovjetske alpiniste. Naši alpinisti jih bodo popeljali v Spikovo skupino, Triglavsko pogorje in na ostale Julijske Alpe itd. Jugoslovanski alpinisti pa naj bi se- v naslednjem letu še enkrat šli v Sovjetsko /vezo in naj bi preplezali več smeri sedemti-sočakov pogorja Parnir. # Jugoslovanski planinci so bili zadnjikrat v Sovjetski z.ve-zi pred 10 leti. Takrat v Sovjetski zvezi niso napravili kdo ve kako dobrega vtisa, ker je bilo med njimi tudi nekaj takih, ki niso poznali osnovnih vrlin plezalne tehnike. Da se to letos ne bi ponovilo, so bili v odpravo izbrani m določeni samo taki, tki Imajo za seboj preplezane najtežje plezalne ture nekaterih evropski H držav; zakaj le tako bodo lahko pokazali in predstavljali jugoslovanski al- tak, kakršen 1*1 tli« pinizcm —. - '''sestavljali jO planinci: vodja odg* MIHA POTOČNI^ pf,F gorske reševalne siu*TE MAJ, Slovenije, nadalje a, kc V f KOTA, PETER ^UTg9tA BO JUVAN, -AWgu|i*S iz Ljubljane, naJ^iR, nifg pravo bo FRANC E^ tfg nik AO Kranj, PE^p jOj PETER JAMNI*• . m M ZVOKELJ vsi iz Ytl c. *°S LANVALANTZ^,1P1 ic v odpravi Kar j nistov z GorenJ8*«**' krči111. # Odprava 1 pot 1. avgusta i«/z>fjjy mesecu scplomb^-se bo v pogorju Kav^ Elbrusa in Vtbe v ^ Užbe V bodo _v,_ dcr to- m Utaborili se , vev- taboru v Elbrusu, °" u* ^ dijo več dni dol^gejj, v s/ <"i|;^a,^ i, r različne s^ 0(}\\c^ smo, da imajo ganizirano prei stveno službo, s$i i vse alP;rtitto pred vsako 9& pregledajo. Prav ^ x^ no organizirana i in gorsko reŠcvaM op*mo" naše odPJ^' slu|^ /? smo, da so si odprem0 .„ biP bacili sami. dopolnjena 7, tajsko odprave ^'."p* je ie uporabna), nekaj ikor ]f so upora ve sodeč - bo oAV^t/po ^, bro pripravljena ^/0^ r tudi la n« b favni n»a^ ni kondiciji kfor^bi zato ni bojazni, da «• ^ ma v tako ponu-mon ju. - R. C PONEDELJEK. W. JTTLTJA 19*5 ■*tor5ia* ni0^neJe razvitim turizmom so si turistična društva uredila svoje sprejemne pisarne, v JjT^j0 dajejo turistom potrebna pojasnila in posredujejo zasebne turistične sobe. turistični biro TD Radovljica v hotelu Grajski dvor niali oglasi • maii oglasi prodam BaJj^J01. suhe borove plohe 50 • Naslov v oglasnem oddelku Prod« 2619 dobro ohranjeno NSU tW u-i ccm s Prevoženimi 7 gj*- «W>metri. Cena 200.000 din. £J" kanonik, Poljano 5 nad Sk. Wm t, 2620 ki boju ♦ avo- dobro mlekarico, & 16 cJ?,?1*860 teleti,a- V°P°V-p*^- Cerklje 2621 krgfet loj i,"™0' Kcrn' Kranj' K°- ostalo T«. ^JŠe**^ ,Šipad Kra"J sprejme Iščem Vca 2581 močnika aVtomehan,karskega po-'»Vca Avf nekvaHHciranega de-Kranj s *,mehanik Anton Jenko, SoisiJmlednJška 76 2582 8obt> ta _Ustanova v Kranju išče ^škeB;r° rico an2leškega in Pod šifr| ^zika. Ponudbe oddati ° september« 2588 Gib anje vavstva v Kranju Prebr . r°roČin c ln Milka v° se: Tane? Ajdovec ^»Ulda p ep,c: CiriI z«Pan in Ana Mahn;amTc; Dan'iel Petak in *«beta k-« ;-Jancz Ažman in Eli- «odlle Pae d«klico T0:.Ant°niia Bcrgant — Sevetlka V 'Ja Dusa - deklico. 5ertonceli U/mk ~" ck'cV'ka- Marija 0(lobnik ~~» dečka' Stanislava ^ dekli,.„"~"x,dekIico. Tvana Juvan l^a. V^; Nata,iia PlMtenjak --&*«ia^ Prisla" - dečka. Sa Buko"?3 - <*ečka, Franci-JS* Zni}rr vašnik 2? ^ dckli-dečka, Ma-deklico, Ida Grc- a Zavrl :oij leči na liro dečka!CLr:..dečka. Vida Mušič '•T*«. An.T' Just'ria Frantar — & ^aJ?^r, dečka, Ha- hrovič _ deklico, Zofija šar — dečka, Katarina Bernik — dečka, Marija Peterlin — dečka, Marica Pezdirc — dečka, Ljudmila Ferjan — dečka, Frančiška Jerič — deklico, Angela Sajovic — dečka, Alojzija Benedičič — deklico, Frančiška Megušar — deklico, Milka Bertoncelj — dečka, Albina šmajc — dečka, Tatjana Svarc — deklico, Matilda Poženel — dečka, Jožefa Soklič — dečka, Marija Jenko — deklico, Alojzija Mrak — deklico, Marija Košir — dečka »VARTEKS« prodajalna Kranj sprejme trgovsko pomočnico. Nastop službe je možen takoj. V založbi »Tehnična knjiga Zagreb« je izšel ŽEPNI STROJNI PRIROČNIK izpod peresa priznanega strokovnjaka Bojana Krauta. Knjiga je izšla v tretji predelani in izpopolnjeni izdaji, v kateri obravnava zelo obširno vsa vprašanja iz področja strojne tehnike. Priročnik jc tiskan na finem, brez-lesnem papirju in vezan v polivinil ovoju. Na zalogi jih ima KNJIGARNA »SIMON JEN-KO« v KRANJU. GSiJa *ake'i ~ deklico, 8LK^i nV FfanCi-cih5ar „ ii j. ~~ dečka, Ivana "^.^ dežka, Marija Dem- tržni pregled V KRANJU Breskve 120 do 160 din, marelice 100 do 140 din. hruško 120 do 150 din. slivo 100 do 120 din, p* radižnik 70 do 90 din, kumaro 70 do 120 din, solata 40 do 60 din, grah 70 do 80 din, skuta 160 do 200 din za kg; lisičke 80 do 100 din .borovnice !2 Odo 140 din, jagode gozdne 300 din, češnjo 60 din, kaša 140 din, ješpren 120 din, ajdova moka 160 din, koruzna moka 65 din za liter; korenček 20 din, peteršilj 20 din, zelena 20 din za &0pekl mod 700 din, maslo 800 din za kg; jajca 34 do 35 din, kokoši 700 do 1200 din, piščanci 400 do 600 din i?061 CP »Gorenjski tisk«, Krani. Koroška cesta S - ■» • °dgov Prt NB v KranH' 607-1M-135 - Telefoni: glavni urednik :'r°cnJna, l^0!^n, ^dnlk 21-90, uredništvo in uprava 21-90 - Letna Po^oiezn. *V* *naSa 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, "evilka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev IZLET K ŠOBCU Učenci poklicne industrijske šole železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah, ki nastopijo svoj enomesečni dopust 15. julija, so v soboto organizirali izlet k Sobčevcm bajarju pri Lescah. Tu so organizirali plavalne tekme in športne igre. NOVA PRODAJALNA Tržič, 13. julija — Danes dopoldne so na Trgu svobode v Tržiču odprli novo prodajalno sadja in zelenjave. Prodajalno je uredilo trgovsko podjetje Sadje- zelenjava, obrat Agraria Kranj v pritličju starejše zgradbe. Za adaptacijo so uporabili 3 milijone dinarjev. Prvima dvema kupcema so podarili košarice s kolekcijo sadja. PRAZNOVANJE ŠOFERSKEGA JUBILEJA Jesenice, 14. julija — V 20-let- nico formiranja prvih slovenskih partizanskih motornih enot sovpada 10-1ctnica obstoja podružnice združenja šoferjev in avtome-hanikov na Jesenicah. V počastitev obeh jubilejev je priredilo jeseniško /druženje veliko šofersko praznovanje, ki se je pričelo včeraj z odhodom delegatov na proslavo v Žužemberk. Osrednja pro-fi slava pa jo bila danes dopoldne v čufarjevem gledališču na Jesenicah; razen šoferjev in avtomc-hanikov so se jo udeležili tudi j predstavniki jeseniških družbenih j organizacij in okrajnega ter rc- ; publiškega združenja Šoferjev m avtomehanikov. Po pozdravu i>u-stov jc sledil referat o kroniki jeseniškega združenja, podelitev značk in odlikovanj najzaslužnejšim in dolgoletnim šoferjem. Podeljenih jo bilo voc zinili, srebrnih in bronastih značk in posebnih priznani. Transportno pod- j letje Ljubljana z ekonomsko eno-', to na Jesenicah so proglasili za prvega častnega člana jeseniške j podružnice, njenega direktorja j Vita Rauhekarja pa odlikovali z zlato značko. Zlato značko jc po- [ delil predsednik republiškega odbora tov. Cerar tudi predsedniku jeseniške podružnico .loze! u Ku- i raltu, ki jc prejel tudi prvo ili- ' plomo zveznega združenja. Dobro organiziranj nroslavi ie sledil izlet v dolino Krme, kler so položili vence na soomenik žrtvam fašističnega nasilja. Sle- j dilo je šofersko rajanje, ki ga jc j poživil tudi nastop dovške fol- ; klornc skupino. KONCERTA V MOJSTRANI IN KRANJSKI GORI Jesenice, 14. julija — Komorni zbor Svobode Jesenice je v zadnjih tednih nadoknadil izostale nastope v minulih mesecih. Medtem ko je v prvih dneh julija gostoval v Žirovnici, Podvinu in Mlačicah pri Mojstrani, jc sinoči priredil prvi koncert v Mojstrani, drugega pa v Kranjski gori. V Mojstrani jc priredil koncert za oskrbovanec zdravilišča Triglav in počitniškega doma Sonjo Marinkovič, v Kranjski gori pa za brigadirje MDB Vlado Mauscr iz Ljubljane. Z več kot enournim programom partizanskih, narodnih in pesmi tujih narodov so gostom Mojstrane in brigadirjem v Kranjski gori nudili lep kulturni užitek in razvedrilo, kakršnim v naših turističnih krajih posvečajo premalo pozornosti. S posebnim navdušenjem so jih sprejeli brigadirji v Kranjski gori. ki so jim v hvaležnost priredili brigadirski večer pri tabornem ognju. POPUST ZA TUJE KUPCE Kranj ,13. julija — V želji, da bi tuje obiskovavce naše države čimbolj zainteresirali za to, da bi pri nas trošili denar, lahko naša trgovska podjetja prodajajo za devize ali čeke. Seveda je to mogoče le v primeru, če sklenejo potreben sporazum z Narodno banko. V takem primeru dobijo kupci blago z 20-odstotnim popustom. Danes je začelo s tako prodajo tudi trgovsko podjetje »Kokra« Krani. in sicer v vseh prodajalnah v Kranju in na Bledu. Nekatera goreniska trgovska podjetja so prodajala za. devize /o v lanskem letu. — SPREMEMBE PRI ŠOLSKIH MALICAH S prihodnjim šolskim letom bo ukinjena zunanja pomoč šolskim kuhinjam. Ker bo naša država v ta namen dobila le še manjše količine živil, jih bodo dodelili samo komunam z nizkim narodnim dohodkom. Na Gorenjskem bo verjetno prišla v postov le Sk.' Loka. Ukinitev pomoči bo terjala precej sprememb v organizaciji priprav šolske malice, pa tudi pri njenem plačevanju. V Ljubljani so to vprašanje že proučevali in ugotovili, da bi bi] najc-ncišrm-dustrijski način priprave malic (embaliranjc mlečnih pijač v mlekarni in priprava obogatenih kruhkov v pekarni) in razva/anje po šolah. Ker imamo na našem področju opraviti z drugačnimi pogoji, bo potrebno ta problem posebej obdelati. Verjetno jo, da bodo moralo v prihodnje občine več prispevati v ta namen in preprečiti, da bi sc zaradi višjih prispevkov učenci odpovedovali redni malici. > t°r golosovski 'elim verjeti olf' SePtenibrlliVZaprav' nekoč Je imela družbo. Vendar le jetUpac'iskini K aretirali Vcro Davidovno Orlovo, ker l ccr kih iislu'i tem ni izročila radijskega aparata. Eden izmed iz kjer u K»cev ic napravil napako in tako so jo zaprli V isto s'rv CcHce n.. 1 ZaJkovska. Zajkovsko so še isti večer odpeljali en dan. nemškim so f11Ce- Or|( se ™ "Pustili yVil |'L r"c/ivcla n<^ sama v celici. Naslednjega dne ?''ene iz VePdar vam bo tudi ta pogovor le malo koristil. Tudi so jo prod tem živalsko pretepli. Pogovorite Hov'u0 nfgati, ° v tcm dosjeju. Njena karakteristika Zajkovske " drobno?- Vfendar 'e da se bo spomnila kakšnih °st'. ki bi utegnile biti za vas pomembne.« C'0Vni fcaa°je°KfiM '.e utrujen in nestrpen. Pogledal jc na uro. 11 Pri kraju. Tako mi jc preostal obisk Orlove. 1)1 0cJdih »g^*°vna ie stanovala v novi hiši zraven parka kulture ,Tl°žu Scl"|^'cnko". Težko sem jo našel, ker se je poročila in Biiu jc ZcUtl Pisala Gribakipt. »u 'Tieriem 8u*!jf s,"ctln jih let, postavna in še vedno svežega videza. 1 'asic sk viij^^ate,n' ži\ahnem obrazu skoraj ni-bilo gub. Gosti ko.tim jn , p0CesartJ na prečo. Oblečena je bila v okusen mo-Ujc'K '^žkone ji' ^iUo- Imela je zagorel obraz, Vera Davidovna V»i ^° 0cipelj-]Se Plct' PCdavnim vrnila z juga. Orlova-Gribakova Mroi v 8 V ni;in^o sobo. Na okrogli mizi jc bil majhen ši-wa divt- tt) ^P'osft. ** U S° SC bClili papirnati vzorci-^ za bi radu' n nU'l! 'e vsc v ncredu.« Je dejala Orlova. »Hitim, 'V, du delam Hrav,la s»'ajco, preden bo moj dopust pri kraju. raJona>\< "ormirka. Najbrž ste agitator iz našega volil- JQkai zmed eno sern ji obrazložil namen svojega obiska. »O tem pišete?«'je vprašala Vera Davidovna. »Toda kako naj bi vam pomagala? Saj vendar nisem bila članica ilegalne organizacije. Se slišala nisem zanjo. Vse je bilo le v tem, da svojega radijskega aparata nisem izročila nemškim oblastem. Skrila som ga v otroškem vozičku in ponoči lovila radio Moskvo. Vse to sem počenjala v drvarnici, toda v naši hiši jc stanoval nemški častnik. Videl me je in prijavil gestapu. Tako. to jo vsc. Tmcla sem šestnajst let... Naslednje jutro so me izpustili.« »Pripovedujte mi o tem podrobneje,« sem poprosil. »...Lahko si predstavljate, kako je v tistih strašnih časih ži velo šestnajstletno dekle.« Vera jc morala skrbeti za nakup hrane — zase in za bolno mater — vrhu tega pa je morala paziti, da ne bi pritegnila pozornost nemških vojakov. Zavijala se je v veliko črno ruto, vendar ni mogla skriti, velikih črnih oči, ki so vznemirjeno gledale izpod ruto. Večkrat je tmorala bežati pred vsiljivimi »kavalirii« v zelenih plaščih. Edino veselje ji je pomenil radijski aparat. Oče ga je kupil tik pred vojno. Ko so sovjetske oblasti izdale odlok, da mora prebi-vavstvo oddati radijske aparate, je bila Vera t materjo v gosteh pri sorodnikih na vasit oče pa je že odšel na fronto. Zatem so prišli Nemci. Vera tudi njim ni hotela izročiti radijskega aparata. Tudi mati ni vedela, da ga je skrila v drvarnici, V drvarnico je napeljala električno žico in pričela vsak večer poslušati Moskvo. 26. septembra 1942 je počakala, da se je stemnilo, potem pa jc skrivaj odšla v drvarnico in odprla radio. V tem trenutku .so se vrata odprla. Zaslepila jo je svetloba žepne baterije. Nehote je zatisnila oči. Nekdo jo je pograbil za ovratnik in odvlekel iz drvarnice. Bil je nemški oberleutnant, ki je živel v njihovem stanovanju. Vera je ubogljivo odšla z njim na poveljstvo. »Ustrelili te bodo!« je okrutno dejal Nemec. »Bunvbum!« Izbuljil je oči in s prstom pokazal, kako jo bodo ustrelili. Vera jc ravnodušno obrnila glavo. Dogodki so jo tako preplašili, da ji je bilo vseeno... \ Drago Vresnik ZAKLAD NA OBALI Mož. lei jc pričakoval Bojana, Je bil dobre volje. Tudi deklica. »Kajne, očka,« je reklu, »zdaj nnma ne bo dolgčas.« »Polrpi, Maša.« jo je miril oče. »Najprej sc seznanimo!« »Dobsr dan,« je pozdravil Bojan. »Klicali ste nas?« ffož se je ivaamchjiM. »Nikar tako službeno,« jc rekel. »Ste prl-šli na počitnice?, Nameravale dalj č;:sa taboriti?« »Mislili smo, da ne bomo nikogar motili,« ie odgovoril Bojan. »Saj tudi ne bodo, aH ne, očka?« ic rekla Maša. »Seveda no! \u počitnicah sva. Sle videli hišo onstran zaliva? Pri ribiču Marku stanujeva.« »Nobene hiše nismo videli,« jc rekel Bojan. »Na skalo stopi, pa jo uzreš! Malo dalje jc vas.« Bojanu le bilo neprijetno. »Iskali smo samoten zaliv,« je rekel »Nismo vedeli, da smo blizu ljudi.« »Oho, glej Ijudomrzreže!« je vzlclil«nll mož. »Na, mojo rok< Drcnovec sem in po poklicu profesor. To je moja Maša.« Bojan je v zadregi dal profesorju roko. Prav to je S* m;t'i' kalo! Sklenili so, da sploh ne bodo mislili na šolo, zdaj pa še iia plaži nimajo miru pred njo! »Zaliv si bomo po bratovsko delili,« jc rekel profesor,« a naju r. Mašo ne bo nič motilo, čc se nama pridružite. Vsak dan sc kop Ijeva tu. Pokliči svoja prijatelja, da sc scz.n;«nimo.« Bojan Je stekel k prijateljema. »Profesor!« je dahnil ves zasopel. »Nismo sami! Vsak dan Je v tem zalivu. Sicer je prijazen in želi, da se predstavita.': »Profesor,« je plaho šepnil Jure in rdečica mu je zalila obraz. »Tu imaš zdaj pirate!« je rekel Jure in rdečica mu jc zalila obraz. »Tu imaš zdaj pirate!« Je rekel Miso. »Namesto da bi lovili ribe in prežah na ladje, nas napade takle profesor. Sc na dopustu ni miru! Nahrbtnik pograbim in adijo!« »Nikar, Mišo,« je hotel Bojan zadržati prijatelja. Toda Mlšo ga nI poslušal, ubral jo je po stezi proti šotoru. Jure Je ubogal. Stopil je za Bojanom. Maša jima je tekla naproti. Noč jc preživela na hodniku poveljstva, kjer so jo zasliševali in nekajkrat pretepli. Ko se jc- zdanilo, so jo skupaj z nekaj neznanim! dekleti naložili na zaprt tovornjak in odpeljali v zapor. V zaporu je spet del j časa stali v dolgom, polmračnem hodniku, z. rokami na hrbtu. Zatem jo je debeli, zaspani nadzornik molče potisnil v celico. Vera so je začudeno ozirala okrog sobe. Zapoi ni.ško celico si je predstavljala drugače. Tukaj ni bilo lesenih pogradov in vlažnih kamnitih zidov. Na oknu so bile ros črne rešetke, todaj to ie bilo edino znamenje, da je v zaporu. Vera je bila v navadni, da, še dokaj udobni sobi. Na oknu so bile čiste in pisane zavese, v sredi sobe pa je bila miza, pregrnjena s čistim, vezenim prtom. Na mizi jo bila tudi porcelanska vaza, vendar brez cvetja. Na zidu jo viselo okroglo zrcalo, pod njim je bila manjša polica in na njej so bilo raznobarvne škatlice, stekleničke t parfumi in kozmetičnimi izdelki. V vogalu jc stala postelja z žimnico, prekrita z modro odejo. Na postelji je sedela mlada ženska z bogatimi rjavimi lasmi, pffV* zanimi v debelo kito. 'Ženska je bila oblečena v domačo haljo in obuta v copate. Usta je imela namazana z rdecilom. Kadila jo cigareto. Ko so se vrata zaprla, jc ženska počasi vstala, pristopila k Veri in jo premerila z zelenimi očmi, ki so razločno kazale dolgočasje. Zatem je spregovorila z lenim, širokim glasom: »Tako — prihaja dopolnilo. Odkod prihajaš, lepi otrok?« »Kdo ste vi?« je prepadena vprašala Vera. Ženska se jo lahno nasmehnila. Vendar Icz ustnicami, oči so ostalo hladno in ravnodušne. »In kdo si ti?« »Zaprli so me zaradi radijskega aparata,« ie rekla Vera. »In zakaj ste vi tukaj? Ste jetnica ali delate tukaj?« »Zaradi radijskega aparata?« se je začudila ženska. V njenih očeh sc je zalesketalo zanimanje, ki pa je takoj splahnelo. »Nič če jc tako. Nastani so, kjer želiš,« je rekla in spet stopila k svoji postelji. Sezula si je copate, legla in dela roko pod glavo. CULA S PONEDELJEK, 15. JULIJA 1*J Sport • Sport • Šport • Sport • Šport • Sport # Sport > Sport # Sr>ort » Sport » Sport * Sport • Sport 0 Sport © Sport * Sport • $PC "; o ct o rrt e Kvalifikacije za vstop v SNL Tudi v prihodnje gorenjski ligaš TRŽIČ : ALUMINIJ 2:4 (1:2) TRŽIČ, 14. julija — Okoli 500 gledavcev se je zbralo, da bi spodbujali svoje moštvo v zadnji preizkušnji, ki bi tržiškim nogometašem po morebitni visoki zmagi odprla pot med najboljše v Sloveniji. TRžIC — A. Marklč, Stucln, čustoič, Cebulj, Ivanovskl, Kra-ševec, M. Markič, Bahun, Tišler, Mežek, Pavšek. ALUMINIJ — Kramberger, Spehonja, Artenjak, Kovač, Teodorovič, Soršak, Gereč-nik, Mesaric, Vodušek, Muršec, Mankovič. « Strelci: Mesaric v 16., Muršec v 18., Spehonja v 48. In 50. minuti za Aluminij ter Tišler v 22. in Kraševec v 57. (iz enajstmetrovke) za Tržič. Sodnik Jakše iz Ljubljane je sodil dobro. Takoj začetku tekme smo I v nenadnem napadu pa so celo videli, da sodnik nc bo pustil, da bi prišlo do kakih grobosti, ker je zelo energično posredoval. S pomočjo dežurnih miličnikov je dal odstraniti preveč burne navijače iz Kidričevega, ki se niso strinjali z njegovimi odločitvami. Ko so se dogodki na igrišču šele prav začeli, je po napaki domačega vratarja, ki je bil danes zelo nezanesljiv, prisebni napada-vec gostov povedel svoje moštvo z 1:0. Po tem zadetku so zaigrali zelo počasno, kot da jim ta rezultat že ustreza. S tem so »uspavali« obrambo domačih, ki je v današnji tekmi delovala medlo, povedli z 2:0. To je Tržičane končno le prebudilo in pričeli so z napadi na nasprotnikova vrata. Iz prostega strela je Tišler neubranljivo streljal in zmanjšal razliko na 1:2. Igra je postala popolnoma enakovredna, moštvi sta se menjali v napadih in upravičeno smo se spraševali, kako so Tržičani lahko izgubili v go-steh 0:5. Premoč na igrišču so prevzeli domačini, ki pa kljub stalnim napadom niso mogli spremeniti rezultata. Tik pred polčasom so imeli domači napa-davci ponovne priložnosti, toda niso jih znali izkoristiti in moštvi sta odšli na počitek z rezultatom 2:1. Po odmoru so domači ponovno i igrali le na polovici Aluminija, tako da prvih 10 minut žoga sploh j Turnir v počastitev krajevnega praznika Mladost prva v Šenčurta Šenčur, 14. Julija — Na tukajšnjem igrišču je bil danes dopoldne nogometni turnir v počastitev krajevnega praznika, na katerem so sodelovala moštva Mladosti iz Stražišča, Trboj, Predoselj in domača Svoboda. Doseženi so bili naslednji rezultati: MLADOST : TRBOJE 6:0, SVOBODA : PREDOSLJE 4:1, PRE-DOSLJE : TRBOJE 4:3, MLADOST : SVOBODA 4:3. Zmagovalno'moštvo Mladosti je prejelo lepo pokal v trajno last. Srečanje z znanima športnikoma I I Nedvomno so bila atletska tekmovanja pripadnikov JLA to nedeljo v središču kranjeskega športnega dogajanja. Kako tudi ne. Kateri pristaš atletike bi si drznil ob imenih, kot so Maj-tan in Naraks, ostati doma? Ko smo se nekoliko bolj pozanimali, smo spoznali dva trenerja — znana športnika izpred nekaj let, sedaj pa nenadomestljiva trenerja v športni enoti JLA. Morda gre prav njim in še mnogim drugim, prav tako prizadevnim trenerjem hvala, da iz vrst JLA pride toliko športnikov, ki jih prej športna javnost sploh ni poznala. # IVAN GUBIJAN je bil prvi, s katerim smo se seznanili. Je tak, kakršnega si laik predstavlja metavca kladiva — čokat, širokih ramen ... Nam lahko poveste nekaj besed o vaših športnih uspehih? »Moja največja uspeha sta nedvomno srebrna medalja na olimpijadi leta 1948 v Londonu, drug uspeh, ki se ga zelo rad spominjam, pa je moja udeležba na balkanskih igrah, kjer sem v metu kladiva postavil balkanski rekord. Sele 1958 so ga zrušili.« Je kladivo vaša najljubša disciplina? »Ne boste verjeli, ni. Vedno sem si želel metati kopje, pa so drugi ugotovili, da sem za kladivo primernejši.« Se aktivno še kaj udejstvujele v športu? »Nastopam, seveda za Partizan. Kladivo še vedno leti prek 55 metrov.« Je delo v JLA posebej zanimivo in privlačno, morda specifično? »Je. Fantje prihajajo in odhajajo, mi pa moramo iz tistih, ki imajo veselje in ki so sposobni, v kratkem času napraviti čim več.« Kako jih odkrivate? »Ne po rezultatih, pač pa po njihovih kvalitetah. Važne so telesna višina, hitrost, eksplo-zivnost. Le tak metavec kopja, ki ima te in še mnoge druge kvalitete, je perspektiven.« • Tudi DRAGU STRITOFU, bivšemu tekaču na srednje proge (300 m, 5000 m, 10000 m) smo zastavili podobna vprašanja. Vaši uspehi? »Jugoslovanski rekord na 5000 m, ki je veljal do leta 1956 in prvo mesto na prvenstvu Evrope v Stockholmu.« Povejte mi, prosim, kaj o vašem trenerskem delu v JLA. »Tu sem trener pravzaprav šele 4 leta. Toda rad delam, ker so fantje ravno v tistih letih, ko zelo lahko dojemajo. Dve leti sta dovolj, da začetniku ,ki je perspektiven, damo osnovo za kasnejše delo »nekateri pa prav pri nas dosežejo najlepše rezultate. Seveda je disciplina najvažnejša.« I I I ni prišla čez polovico igrišča. V tej premoči domačih so branivcl gostov grobo zrušili pred vrati tržiškega napadavca in sodnik je upravičeno dosodil najstrožjo kazen. Izvedel jo je Kraševec. Vratar je žogo najprej izbil, toda še vedno je našla pot v mrežo. Rezultat je ostal neodločen le kratek čas; gostje so kmalu povedli s 3:2. Napadavci domačih so še naprej brezuspešno oblegali Aluminijeva vrata. Bili pa so preveč nespretni, da bi potisnili žogo v gol, kljub številnim priložnostim. Četrti gol so gostje dosegli iz enajstmetrovke. Za tržiške nogometaše lahko rečemo, da so bili danes boljši nasprotnik, vendar z igro, ki so jo pokazali še ne sodijo v republiško ligo. — M. Gorenjski finale za pokal SFRJ TRŽICANKE SO DALE PREDNOST IGRAVKAM MLADOSTI Tržič, 14. julija — V petek bi morala biti v Tržiču gorenjska finalna tekma za rokometni pokal Jugoslavije med ženskima ekipama Tržiča in Mladosti. Ker ob napovedani uri na igrišče ni bilo sodnika iz Ljubljane, so igravke nekaj minut igrale prijateljsko tekmo. Vodstvo tržiške ekipe je potem odločilo, da pusti prednost gostjam, ne da bi prišlo do ponovnega srečanja. P 1 a v a: n - j e kranJ- bo FRANCA PETERNELA, ki je na sobotnem javnem treningu skih plavavcev na 200 metrov metuljček dosegel soliden *at Triglavova vrsta v letošnjih dvobojih zvezne lige nedvomno PJ"8^ šala. Peternel in hrbtaš Milan Košnik do 1. septembra nam smeta nastopati (tako je odločila uprava kluba), ker sta se voljno udeležila državnega prvenstva v plavalnem maratonu v ^ du. Kot vemo, Je Košnik tedaj osvojil prvo mesto med arna in je včeraj v jugoslovanski reprezentanci nastopil na velikem valnem maratonu od Neaplja do Caprija. Javni trening triglavanov A t 1 e t i k. Prvenstvo zagrebške vojne oblasti Dobri rezultati vojakov - športnikov Priznanja so dobili — najboljši tekač NARAKS, skakavec MAJTAN, metavec KOPRIVICA in peterobojec DROBNJAK KRANJ, 14. Julija — Na novem kranjskem stadionu je bilo včeraj ln danes atletsko prvenstvo zagrebške vojne oblasti, ki so se ga udeležili izbrani vojaki - športniki Iz štirih okrožij — zagrebške, ljubljanske, reške in mariborske. Najuspešnejši med njimi so bili Ljubljančani, ki so kot ekipa zbrali 24.275 točk, le za 23 točk so zaostali Zagrebčani, tretje mesto so osvojili Rečani, četrto pa Mariborčani. Prvenstvo jc včeraj otvoril komandant kranjske garnizije, polkovnik Dragaš Marinko, potem pa so bile v idealnem vremenu na sporedu prve discipline. Danes sc jc tekmovanje nadaljevalo s finali, ki pa jih je večkrat zmotil dež. — Precej zanimania so na prvenstvu zagrebške oblasti, ki je bilo zadnje izbirno tekmovanje pred vsearmijskim prvenstvom vzbudili nekateri atletski renrc7cntanti. med katerimi je bil tudi državni rekorder v skoku v višino Mijtan (209 cm) in srednjeprogaš Narkas. razen njiju pa še mladinski državni nrvak v smučarskih tekih Bavč> in re-prezentant Kalan. — 1 Najboljše rezultate so dosegli: Narkas v teku na 800 metrov — 1:57,9. Maj-'an v skoku v višino — 190 cm, Koprivica v suvanju krogle — 14,95 in Drobnjak v peteroboiu (100 m, 1500 m. daljina, krogla, bomba) — 2881 točk. REZULTATI — 100 m: Acevič (R) 11.6, Djurič (Z) 11,9. Srčni k (L) 11,9; 400 m: Kuzmič (M) 52.5, Vavkar (Z) 53,2. Jelič (Z) 54.2: 1500 m: Naraks (Z) 4:05 8, Gaiski (Z) 4:07,8, Hafnar (Z) 4:12.6; 5000 m: Gajski (Z) 16:18,2. Miloše-vid (R) 16:31,8, Nadi (L) 17:10,4; 4x100 m: Ljubljana 46,2, Reka 46,2, Maribor 48,7; 4x400 m: Zagreb 3:33,0, Ljubljana 3,35,5, Reka 3:38,0: kros — 7000 m: Pešić (Z) 24:16,0, Kalan (L) 24:17,0, Laza- revič (R) 24:21,0; višina: Majtan (Z) 190, Novakovič (Z) 175, Drak-sler (Z) 175; daljina: Pravica (Z) 621, Budanec (Z) 619, Gerga (L) 615; troskok: Alempijevič (Z) 13,86, Pravica (Z) 13,30, Markulin (L) 13,28; krogla: Koprivica (M) 14,95, Uič (Z) 14,20, Jukič (L) 12,95; disk: Koprivica (M) 39,95, Miklavčič (Z) 37,93, Ilič (Z) 34,52; kopje: Arnejčič (R) 54,98, Marku-1 ni(L) 48,24, Tirgušek (Z) 47,84; peteroboj: Drobnjak (L) 2881, Govedarica (Z) 2781, Stankovič (L) 2744. J. Zontar Pred prvo zmago? V četrtek bo v Kranju prvi dvoboj zvezne lige med domačim Triglavom in beograjskim Partizanom Kranj, 14. julija — Letošnja plavalna sezona se bo v Kranju pričela v četrtek z nastopom domačih plavavcev proti ekipi Partizana iz Beograda, kjer bodo domačini skušali pred svojim občinstvom zbrati čim več dragocenih točk. Ker so sc za letošnje nastope Kranjčani pričeli priprav- ljati že zelo zgodaj (mesec in pol prej kot prejšnja leta), so zaradi mnogih preplavanih kilometrov že sedaj v dobri formi in bi bil. poraz proti Partizanu veliko presenečenje. V pripravah za ta prvi nastop so kranjski plavavci preizkusili moči sinoči na sobotnem javnem ŠPORTNI TEDEN V POČASTITEV JESENIŠKEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA Na letošnji praznik občine Jesenice, ki bo 1. avgusta, se.posebno pridno pripravljajo jeseniški športniki. Športno društvo Jesenice bo priredilo v počastitev občinskega praznika teden športnih prireditev in tekmovanj, v katerem bodo pokazali svoje zmogljivosti in se v njih pomerili športniki vseh panog. Bali-narji bodo priredili tridnevni balinarski turnir. Košarkarski klub bo priredil v dneh 21. in 22. t. m. mednarodni turnir moških ekip Beljaka, Radentala, Zagorja in Jesenic. Turnir med petimi moštvi pripravljajo tudi odbojkarji, medtem ko bodo organizirali keg-Ijači troboj med Ljubljano, Kranjem in Jesenicami. V prireditvah v počastitev občinskega praznika bo sodeloval tudi atletski klub, ki bo organiziral tek okoli Jesenic posamezno in ekipno, teniški klub z dvobojem in nogometni klub z nogometnim turnirjem. Jeseniški praznik pa bodo počastili tudi smučarji, za katere bo priredil smučarski klub letni slalom pod Prisankom. Športni teden v počastitev jeseniškega občinskega praznika bo letos posebno bogat in bo z vsemi predvidenimi srečanji mnogo prispeval k poživitvi vseh panog športa med mladimi Jeseničani. — P. ..,; z dose* treningu. Trenerji so w« $0 lenimi rezultati za dovolj"1 j v skupaj s plavavci prepi"1 četrtkovo zmago. REZULTATI: 400 m krav ^ ^ 6 1» m0* ske: Bogataj 6:38,7, Mihelič Jančar 6:46,5; 400 m kravi - ^ ški: V. Brinovec 4:51,6, S. K° . . 5:04,8; 200 m prsno " * — Arizanovič 3:27,2;200m Pr*°-t moški: Ste** 3:18,9, M0" 3:32,5, Gri&r :*M;200m — mošfeŽ: J. Rebol; ^ nik 2:^5,8, Pičulin -47,2: ^ hrbtro — ženske: Ar#a VAJA; 200 m metuljček — * 2 Peternel 2:3,3; 100 m met j^ibeltf ženske: Bogataj 1:42,5 1:44,1; 100 m kravi — n,oJ*' pr. dižar 1:04,5, šajatovič 1;19' ' ^ novšek 1:26,9; 100 m kravi ^ ske: Bogataj 1:22,8, Janča* Mihelič 1:25,3. — M. Koliko časa še formalizem Letošnje mladinsko, dr^JJJ od- venstvo v odbojki, ki Je igrano v Sarajevu . vzbudi^ 3 «bli»fi precej polemike. Na/ep ^ ptei prvenstvu, ki je bilo sP zveznim zaključeno v £ ^ * dosegli mladinci iz ti°c yS \t& Jesenic pa drugo ^st'en so bili predvsem P^'L^ga £ didat za osvojitev državi ^ ^ venstva. Čeprav izmuči 'stvU takoj po republiškem P zOe0 odločili za udeležbo n a { in še istega dne odpoi y Sa-radi slabe zveze pa so PJ Tfl0 rajevo šele v petek zvece ^ pa so kljub telefonske" ^ „a stilu, da sta ekipi odpo nri tekmovanje in da naj 10 ^ Zibanju upoštevajo, obe sProt' ' inlh deJstV-°' ključih v korist njur nikov s 3:0 p.f. ^^t* » da je bilo državno PJT^^m, d» naslednji dan po repub^ ZJ, d* slutiti, da je bila želja oj.v0. se eden glavnih favoritov jitev državneg aprvenstv^ jo vanja v Sarajevu ne u a tudi jcoU- stvu* Ali, je bil razpoiw $fli«r mladinskega tekmovanja ^ no neskladen in za .»lo žk0 r<*£ raj nespremenljiv, JC f rinali#* Dejstvo pa je, da taK a o ne kaže pravilnega « kadra T mladega odbojkarskega &o Sloveniji in s tem pre JeStfDic, mladinske ekipe Hoc » sta V* ki bi lahko bili na Ji: ]ige. na zadnjih mestih zvezn V. anjj slutnjo potrjuje legata OZS, ki je čanem republiškem ^ svetoval igravcem Hoc, _c0sr*£ povedo državnemu ^„.nieF bil razpored Na novem kranjskem stadionu je bil kros za prvenstvo zagrebške vojne oblasti med najzanimivejšimi disciplinam'