V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»Koroški Slovenec",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/1.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26/1.
Lisi
z£à politile o, gospodarstvo to prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K 10.000
Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.
Posamezna številka 1000 kron
Leto I*?.
Dunaj, 23. julija 1924.
St. 30.
Katoliško ljudstvo ! Na noge!
Pobili k evharističnemu shodu!
Dragi Korošci! V težkih časih živimo. Svetovna vojna nam je vsekala nezacelji-ve rane. Vsi čutimo še danes posledice tega strašnega razdejanja. Najhujše pa so gotovo razvaline nravnega življenja. Strast gospodari vsepovsod!, čednost se umika, družinsko življenje je razruvano, hlepenje po uživanju zastruplja vsa srca.
Sredi tega razburkanega valovanja pa stoji mogočen svetilnik, ki razširja luč po vsem svetu in sveti noter v temo razdrapanih človeških src. Žalibog, da jih je le preveliko, ki zakrivajo svoje oči pred njegovo svetlobo in zato ne najdejo poti iz teme zmot in greha.
Ta vse ožarjajoči svetilnik je
presvela evharistija,
je Zveličar, je Bog naš, med nami pričujoč v presv. zakramentu. Kdor se na Njega ozira, ne bo zašel, kdor na Njega gleda, bo varno hodil. „Jaz sem luč sveta. Jaz sem pot, resnica in življenje", tako je govoril sam o sebi.
„Na svetu je bil in svet je po Njem storjen, a svet Da ni-spoznal" (Jan, 1, 10). In ker Ga ni hotel in Ga noče spoznati in pripoznati za svojega Gospoda, odtod ta beda, te razprtije in te zmede sedanjega časa.
A svet polagoma uvideva, kako bridko ga je prevarila moderna kultura brez Boga in brez vesti. Svet spoznava, v kakšno brezdno nesreče in pogube ga je pahnil materijalizem, ta novodobna vera v uživanje. Vrača se kakor izgubljeni sin v naročje Očetovo. Na obzorju se svita. Novi vek prihaja, nova doba, doba verskega preporoda. V Angliji, Nemčiji, na Norveškem se protestanti trumoma vračajo v ka-
toliško cerkev. Celo voditelji brezverstva (kakor Ludovik Piate in drugi) priznavajo javno svojo zmoto ter vidijo le v krščanstvu edino rešitev sveta.
Bomo li mi, dragi Korošci, v tem splošnem verskem pokretu izostali? Žal, da ravno pri nas čutimo in mislimo le preveč posvetno in materijalistično. In, ali nisi ravno ti, lepa naša koroška domovina, prav posebno potrebna tolažbe in pomoči v bridkostih sedanjih dni? Kje jo najdeš to tolažbo, to oporo?
„Pridite k meni vsi, ki se trudite! Jaz vas bom poživil", tako Ti kliče Tisti, ki kraljuje v naših tabernakljih. „Pri meni je svet in pravica... pri meni je bogastvo in čast, preobilno blago in pravičnost... kdor mene najde, najde življenje" (Preg. 8, 14—35). Da, „h komu naj gremo? Le Ti imaš besede večnega življenja" (Jan, 6. 69). Le Ti, naš Zveličar, nam moreš, pa tudih hočeš pomagati; vsaj nas tako ljubiš. Le v Tebi je naša rešitev! Nemirno je naše srce, dokler ne počiva v Tebi, našem Bogu.
Da, drago ljudstvo koroško, le v Bogu, tvojem Zveličarju, je tvoja rešitev. Ta Bog, ta najboljši prijatelj tvoj, ki je za te dal kri in življenje, pa stanuje v tabernakljih tvojih cerkva. V teh tabernakljih sveti tvoja prava luč, tam je doma tvoja sreča. Tam prebiva Solnce pravice. Žal, da nam to Solnce tolikokrat zagrinjajo temni oblaki nevere in verske brezbrižnosti; zakriva gosta megla mlačnosti in posvetnega mišljenja !
Ali ti oblaki morajo narazen, ta megla se mora razprašiti! To Solnce nam mora že enkrat zažareti v vsem svojem sijaju in vsi svoji gorkoti! Posdati mora v naša srca, jih vneti in zbuditi k živi veri in novi ljubezni do Boga. To Solnce mora postati središče našega življenja! Če bo to Solnce obsevalo naše rodne poljane in ogrevalo naša srca, potem bo v naši deželi
zacvela nova vigred, novo življenje, novo cvetje bo zabrstelo, cvetje čednosti, sreče in pravega veselja.
Naj nam to naše Solnce zasije enkrat v vsej svoji lepoti, da se naša srca bolj približajo viru naše sreče, našim tabernakljem! Temu namenu bo letos posvečen lep, prekrasen dan:
Dan evharističnega shoda,
ki se bo vršil dne
17. avgusta 1. 1.
v središču naše Podjune, v
Dobrli vasi,
podobno kakor leta 1913 na Dunaju in po drugih krajih, kjer se je teh shodov udeležilo, na tisoče vernikov.
V prvi vrsti bo prirejena ta slavnost za Spodnjo Koroško, in sicer za dekanije: Dobrla vas, Pliberk, Tinje in Velikovec, splošno pa za celo Koroško.
Ta dan naj bo za nas velik praznik! Naj bo dan naše najsijajnejše verske manifestacije! Pokazati hočemo pred celim svetom svojo vero, svoje zaupanje in svojo ljubezen do Boga našega v presveti evharistiji. S tridnevni-cami se hočemo temeljito pripraviti po posameznih farah okrog pa izredno slovesnost tega dne.
Na dan evharističnega kongresa naj prihajajo verniki iz bližnje in daljne okolice, iz Podjune, Roža in vseh drugih krajev, če le mogoče, v procesijah v Dobrlo vas, kjer bodo razni domači govorniki proslavljali največji zaklad naš, presveto evharistijo. Višek slavnosti pa bo tvorila precesija z Nazsvetejšim, lepa in slovesna, kot le mogoče, ki se bo končala na javnem trgu s slovesno, posvetitvijo presv. Srcu Jezusovemu. Natančnejši spored celega shoda bo obljavljen še pravočasno.
PODUSTEK
Premelena^deklica.
(Konec.)
Pridejo razbojniki in ne morejo ničesar izvedeti; obrnejo se domov in nalomijo ogleduha, ker ni dobro zaznamoval. Naposled se prepričajo: „Ej, naleteli smo na zvitorepca!"
Pripravijo sedem sodov. V šest sodov skrijejo šest razbojnikov, v sedmega pa nalijejo olja. Prejšnji ogleduh pride s temi sodi naravnost k siromašnemu bratu, pride zvečer in poprosi za prenočišče. Ta mu kot znancu dovoli, da ostane pri njem čez noč. Hči gre ponoči na dvorišče in začne pregledavati sode; pogleda v enega, a v njem je olje. Rada bi odprla tudi drugega — ali ne more. Pritisne uho k sodu in posluša — v njem se nekaj premika in diha. Pomisli:
„E, ta zvijača ni nič prida!"
Gre v sobo in reče:
„Očka, s čim pa naj postrežemo gostom? Sedem jih je, grem zakurit peč v zadnji sobi, da jim pripravim večerjo,"
„No, pa pojd!"
Hči gre, zakuri v peči, skuha kotle vode in nosi krop v sode, in opari ž njim vse razbojnike. Oče večerja z gostom, a hči sedi v zadnji sobi in straži, da vidi, kaj bo iz tega?
Ko domačini zaspe, se splazi gost skrivaj
na dvorišče, zažvižga, ali nihče se ne oglasi. Približa se sodom, kliče tovariše, ali od nikoder ni odgovora. Odpre sode, a iz njih se kadi vroča sopara. Razbojnik spozna, kaj mu preti, zapreže konje in zdirja s sodi z dvorišča. Hči pa zapre vrata in začne buditi domače ter jim pove vse, kaj se je zgodilo. Oče reče:
„Hči moja, ti si nam rešila življenje, bodi torej zakonska žena mojemu sinu."
In napravijo veselo svatovščino. Mlada žena pa je vedno prigovarjala očetu, naj proda staro hišo in kupi novo. Zelo se je bala razbojnikov.
„Kmalu bodo zopet tukaj."
In tako se tudi zgodi. Čez nekaj časa pride isti razbojnik, ki je vozil sode, preoblečen v častnika, h kmetu in ga prosi za prenočišče. In mu ga dajo. Nihče se ga ni spominjal, le mlada ga spozna in reče:
„Očka, saj to je prejšnji razbojnik!"
„Ni hčerka, to ne more biti!"
Ona na to nič ne reče, ko pa je šla v posteljo, vzame s seboj ostro sekiro ter jo skrije. Vso noč ne zatisne očesa. Razbojnik se vzdigne ponoči, vzame svojo sabljo in hoče z njo odsekati njenemu možu glavo. Ona pa se ne prestraši, mahne s sekiro in mu odseka desno roko, mahne še enkrat in mu oddrobi glavo.
Zdaj se je stari oče prepričal, da je hči v resnici modra, jo posluša, proda hišo in si kupi gostilnico. Preseli se na novi dom, začne tam živeti, bogateti in trgovati.
Začneta zahajati soseda k njemu, in. to uprav ista, ki sta mu dajala denar, a potem ga poklicala na sodbo.
„0, kako si pa ti sem prišel?"
„Saj to je moja hiša, pred kratkim sem jo kunil."
„Krasna hiša, vidi se, da imaš denar. Ali zdaj ne boš plačal, kar si dolžan?"
Gospodar se klanja in jima govori:
„Hvala Bogu, Gospod mi je dal srečo, in pripravljen sem, da vama trikratno povrnem."
„Dobro, prijatelj, pa te pozdravimo veselo na novem domu."
In so se veselili in gostili. A za hišo je bil lep vrt. Šli so na vrt in našli v oddaljenem oglu čebriček pepela. Ko ga gospodar zagleda, zakliče ves iznenaden:
„Glejta, gospoda, tu je čebriček, ki ga je moja žena prodala."
„Morda pa je tudi denar v pepelu."
Stresejo pepel, in res: Denar je tukaj!
Zdaj sta soseda verjela, da je kmet govoril resnico.
„Poglejmo še malo," rečeta, „kakšno drevje imaš! Poglej vendar, kam ti je gavran odnesel kapo! Gotovo ima v njej svoje gnezdo!" ,
Gredo, gredo in zagledajo gnezdo, s kljuko ga potegnejo dol — in glejte: To je taista kapa! Razbrskajo gnezdo in najdejo na dnu ves denar. Gospodar poplača svoj dolg in začne bogato in srečno živeti.
Torej
dragi Korošci, dne 17. avgusta v Dobrlo vas vse,
kar še količkaj versko misli ali čuti; vsi. pa vsi brez vsake razlike! To je verska, in edinole verska manifesticija! Vsaka fara v Podjuni mora storiti vse, kar je v njenih močeh, da enkrat dostojno proslavimo Kristusa, med nami priču-jočeea.
17. avgust mora biti nekaka druga cvetna nedelja, pravi triumf za Zveličarja našega v zakramentu ljubezni!
Torej vsi na noge za Boga in Kralja našega v presv. evharistiji!
Pripravljalni odbor.
Slovenci na Koroškem.
Odgovor deželnemu glavarju in nemškim strankam.
Nemci na Koroškem so mislili, da se po plebiscitu s pomočjo vlade in sodišč v par letih položi zadnji zavedni Slovenec v grob. A glej, Slovenci se gibljejo naprej in pridobivajo tal! Tudi naši možje so bili v vojski in so se tam prepričali, da Nemčija na svetu ni vse, in ne puste si več od vsakega nemškega pobalina pljuvati v obraz. Kmečko ljudstvo se je zavedlo svojega dostojanstva in pomena:	mestni
frak tudi našim kmetom ne imponira več. Zavest našega preboječega ljudstva se je dvignila, na drugi strani pa so se drznemu vsenem-štvu pobili zobje in porezali kremplji; politični monopol, ki so ga do zadnjega imeli v Avstriji, se je strl in ne pomaga jim nič, da so si v postavi dolčili nemški državni jezik. V teh razmerah boste, dragi sosedje, ali je vam drago ali ne, morali računati tudi še z nami.
Če ste dobili Koroško potom plebiscita, morate že tudi nas Slovence zraven vzeti, če se Vam ljubi ali ne. Tu smo in bomo ostali!
Vsenemška pravica.
Bauernbundski list, s katerim je sevé deželni glavar Šumv (!) v tesnem stiku (!), prinaša v številki od 19. junija strasten članek zoper koroške Slovence. Nasprej se zaganja v socijalne demokrate, „ki se naprej potegujejo za popolno zadovoljitev nenasitljivih političnih in kulturnih želj tujenarodnih drobcev ter prezirajo koristi lastnega naroda, ker so baje jugoslo-venski volilci dajali svoje glasove ti stranki, ki je v nasprotstvu zoper nemško meščansko večino". Le to si moramo zapomniti: Tujeroden drobec smo, morebiti trn, ki se je Nemcem zabodel v peto Zakaj pa ste se toliko pehali za plebiscit? Ali niste v Sv. Vidu temu tujerodnemu droborvse obetali, zdaj pa govorite o „drobcu“ in njega nenasitljivih željah. Zdaj naj bomo v deželi kakor zaprti izdajalci, ki mu čuvaj nosi odmerjeno hrano, od časa do časa se ga ostriže ter žene na delo, samo svojih želj ne sme imeti. Dobro je, da Nemci povedo sami svetu, da so naše želje na Koroškem „nenasitl-jive“: nenasitljiva želja po edino mogoči in pe-dagogično pametni šoli, nenasitljiva želja po objektivnih političnih uradnikih in nepristranskih sodnikih, nenasitljiva je naša želja, da se zopet nastavijo domači učitelji! Nemškutarsko ciganijo ste navlekli iz vsega sveta in jo vzdržujete, ko ni zanjo tam več_,,posla“, sinove koroške dežele pa odrivate in posestnikom odre-kavate domovinsko pravico, kakor da bi posestnik mogel kakor polž vzeti kmetijo na hrbet in z njo oditi. Naše želje niso nenasitljive, a nemški sosed nam hoče meriti pravico s svojo politično utežo, ali tega ne pripoznamo in temu se Slovenec na Koroškem ne bo udal.
Slovensko življenje.
Takoj po glasovanju so bili Slovenci na Koroškem kakor ovce, ko se vanje zažene tuj pes. Čutili smo, da nas trenotno ne varuje nobena postava, noben orožnik, noben sodnik. Naši ljudje so sploh preponižni, boje se vsakega uradnika že od nekdaj; boljše vse drugo, kakor priti tem v roke. Videli smo, da se ljudi, ki so Slovence napadali, nikjer ni kaznovalo, videli, da se ljudi, ki so streljali v domačega duhovnika in ga težko ranili — sploh ni našlo! Kaj čuda, da smo bili preplašeni in da se je vsakdo
umaknil med stene svojega doma. Polagoma in j previdno pa se je Slovenec le zopet upal na ] dan. Ne s pomočjo kakih dinarjev! Ako Hei-matsdienst plačuje svoje ljudi, naj jih, dokler kaj ima, nam tega ni treba! Bauernzeitung se srdi, da smo pri volitvah le dobili veliko število glasov in v deželi dva poslanca. Dva poslanca! to je našim sosedom že vse preveč! Skoraj tretjina ljudi v deželi je slovenska, ko bi se naši ljudje zavedali svojih pravic, imeti bi jih morali vsaj deset, a tako nam zavidajo še ta dva. Še bolj so se Nemci vznemirili vsled občinskih volitev, pri katerih je slovenska stranka vidno napredovala. Omenjeni list pravi: „P o teh uspehih je le še en korak do šolske-gaboja, do avtonomije, do delit v e.“
Šolski boj.
Navadno o čevlju govori čevljar ter še tisti, ki mu je morebiti čevljar čevlje skazil; o živini govorita mesar in kmet, o bolezni zdravnik, o veri duhovnik. Mislili bi, da o šoli govori potem učitelj, ali duhovnik, ki poleg učitelja hodi v šolo. A pri nas ne govore strokovnjaki, marveč politiki in vsenemški časnikarji, kakor svojčas Mačnik, Metnic, Dobernik, Lakner in za njimi tisti slavni poslanci, ki se kakor papiga nauče bledetati kar jim narekuje njihovi mojster skaza. Pred leti že je djal koroški deželni šolski nadzornik zastopniku Slovencev: „Ko bi mogli pedagogi odločevati, koroško šolsko vprašanje bi se takoj uredilo." S politično uravnano šol seve mi Slovenci ne moremo biti zadovoljni. Če se Nemcem ljubi, delati poizkuse, naj jih delajo s svojimi, ne z našimi otroci. Jabolko se požlahtnjuje le z jabolko, ne s hruško, slovenski otrok naj se izobrazi s slovensko ne z nemško šolo. To razume ves svet, le koroški Nemci ne. Pri tem zavračamo tisto zavijanje, ki trdi, da slovenski voditelji hočejo šole, v katerih se nič ne uči nemški! Mi hočemo šolo, v kateri se poučuje v materinem jeziku, v katerih pa se obenem določi zadostno število ur, da se otroci priuči nemščine. To hočemo in nič drugega. Tisočkrat se je to že povedalo, naši sosedje pa le naprej govorijo kar so si sami izmislili. Grd vzgled politične hinavščine je postopanje s šolo v Selah. Ljudje hočejo slovensko šolo z zadostnim poukom nemščine. Oblast jim da za nemščino le 3 ure na teden, takoj pa pribite agitatorji ljudem pravit, da slovenska stranka hoče takšno šolo!
(Dalje sledi.)
B POLITIČNI PREGLED SŽ
Avstrija. Po šestmesičnih pogajanjih, protestih in štrajkih je bil pretekli teden uradniški plačilni zakon končno sprejet. Še zadnji trenutek se je kazalo, da se bo stvar zavlekla, ker so prišli vsenemci z novimi zahtevami, a pri glasovanju v narodni skupščini so se udali in glasovali za vladni predlog. Novi zakon vse uradnike ne bo zadovoljil. To se je pokazalo že takoj prvi dan, ko stopili telefonisti in telegrafisti v štiriurno protestno stavko, čeravno je poročevalec povdarjal, da bodo uradniki stali po novem zakonu materijelno dosti boljše kot uradniki sosednih držav z boljšo valuto in boljšimi gospodarskimi prilikami. Vse zahteva se uradnikom ni mogle izpolniti, ali vendar so mnogo dosegli; za naše beraške razmere se jim je dalo dosti preveč. Mi se za naše uradnike seveda ne moremo ogrevati, ker so nam povsem sovražni, tembolj pa nam leže na srcu naši kmetje in delavci, ki bodo morali nositi težka bremena v davkarije, da se nasitijo ne-nasitljivi uradniki. Po novem plačilnem zakonu dobi zvezni kancler na mesec 18 milijonov, ministri po 12 milijonov, narodni poslanci 6,8 milijona in člani zveznega sveta 3,2 milijona. — V sredo je zasedlo kakih 200 invalidov finančno ministrstvo. Vlada je pričela takoj pogajanja z invalidi ter se ji je posrečilo šele po dolgem trudu, da je odstranila invalide s finančnega ministrstva. Skupščini je bil predložen predlog, da so podaljša zakon o družinskih dolgovih, ki poteče že v oktobru tekočega leta.
Avstrijsko-italilanska pogodba. Med Avstrijo in Italijo se je sedaj sklenila pogodba, ki določa, da vrne Avstrija opravo grada Mira-mar pri Trstu in se odpove odškodnini za pre-
dane planinske koče. Palača avstrijskega poslaništva v Carigradu se preda Italiji. Vrata na Koroškem postanejo mednarodna mejna železniška postaja pod našo upravo. Italija se odpoveduje avstrijskega zavoda v Rimu in večine' kreditov, gostišča v San Pelaggio in Lussin Grande ostanje last dunajske občne: upravljali ju bodo Italijani, ravnatelja predlaga dunajska občina, imenuje ga pa italijanska vlada. Italija se odreka tudi odškodnine za izdatke, ki jih je imela vsled zasedbe Gradišča.
Dr. Beneš o avstrijskih financah. Na vprašanje dopisnika, če je pričakovati, da se bo Društvo narodov v svoji komisiji bavilo s povišanjem avstrijskega državnega proračuna, za kar je Avstrija naprosila, je dr. Beneš odgovoril, da je to pričakovati. Vendar so se od gotovih strani pojavili pomisleki, da bi se Avstriji dovolilo povišanje državnega proračuna, čeprav je utemeljeno na način, da se imajo povišati plače zveznim uradnikom. S povišanimi plačami bi bili avstrijski uradniki veliko boljše plačani kakor angleški in francoski. Mogoče je, da Anglija in Francija ne bodete šle v tem vprašanju predaleč. Tudi zadnji dogodki v avstrijskem bankar-stvu niso v Društvu narodov povoljno vplivali, upati pa je, da se do septembra zadeva popolnoma pojasni in razbistri.
Jugoslavija. Vladna kriza je V polnem razvoju. Pašič je podal ostavko vlade, nakar so se začela posvetovanja na dvoru. Dve možnosti sta, ali Pašič, ki odklanja vsako sodelovanje z drugimi strankami odnosno hoče volilni mandat ali pa Jovanovič, ki bi sestavil koncentracijsko vlado. Največ izgledov ima Ljuba Jovanovič, ki ima za seboj večino radikalov in ki bi imel v narodni skupščina s pomočjo teh radikalov in eno opozicijsko stranko večino, brez da bi bil navezan na Radičevce. — Vlada je razpustila komunistično stranko in vse njene politične organizacije. Izvršilo se je nebroj hišnih preiskav in aretacij. Menda se je našlo tudi mnogo obtežilnega gradiva, ki odkriva zveze z inozemskimi komunističnimi organizacijami. — Kralj Aleksander bo obiskal Rim in kralj Emanuel bo obisk vrnil. — V Galice pri Kosovski Mitroviči je prišel vodja komitov, Azem-beg. Oblasti so zato zvedele in vas obkolile z enim batalijonom pehote in topniško baterijo. Ker se komitaši niso hoteli udati, je nastala prava bitka, v kateri je padlo 15 orožnikov in okoli 200 tamošnjih prebivalcev. Azem-beg je ušel.
Razmere v Bolgariji. Kralj Boris je prvotno z vsemi močmi podpiral Cankova, ki je premagal Stambolijskega le z njegovo pomočjo. Razvoj dogodkov pa je pokazal, da je Cankov spravil državo na rob propada, iz katerega jo je dvignil Stambolijski, in da prednjači Cankov v nasilnih metodah Stambolijskemu. Sedaj je uvidel tudi kralj, da je postal položaj nevzdržen in da tako ne gre več naprej. Zahteva vlado vseh strank, koncentracijsko, čemur pa se Cankov protivR ker bo potem konec njegovega paševanja. Ne bo mogel več ščuvati kmete proti kmetom, ki naj bi izzvali meščansko vojno, da bi dobil vzroke v roke, pobiti še te Stam-bolijskijeve pristaše in komuniste. V nekaterih krajih so se kmetje že uprli; tako so v okolici Burgasa ubili okrožnega načelnika Točeva. — Poročila iz Bolgarije vedo povedati tudi o na-silstvih proti Grkom in o vpadih v Jugoslavijo. Ker se je eden teh napadov v Jugoslavijo ponesrečil, so bili 4 voditelji obsojeni na smrt. Obramba proti komitskim vpadom v Jugoslaviji je dobra.
Italija. Fašiti na vse načine skušajo, da bi izzvali s kom kakšen konflikt, da bi odvrnili javnost od umora poslanca Mattetottija, pa vse nič ne pomaga. Umor je še vedno v ospredju zanimanja. Truplo seveda še niso našli, četudi so bili že vsi krivci zaslišani. Medtem divjajo fašiti seveda naprej: v Milanu so pretepli tramvajskega uslužbenca do smrti, v Bologni blagajnika socijalistične organizacije, v Fos-salti so socijalista Vignanda tako pretepli, da je izgubil razum itd. Čeravno so v zadnjem času doletele nekatere fašiste hude kazni, večletne ječe, se menda svojih metod dotlej ne bodo odvadili, dokler bodo gospodarji Italije. — Opozicija z rekonstrukcijo vlade ni zadovolja, ker ni spremenila položaja, zato svojega postopanja tudi ne bo spremenila. — Mussolini je zelo
omejil tiskovno svobodo, ker so spravljali opo-zicijonalni listi preveč lepe stvari o fašistih na dan. Novinarsko udruženje je proti temu protestiralo.
Londonska konferenca. Ena najvažnejših konferenc zadnje dobe je londonska, ki sedaj zboruje. Delegati se tega tudi v polni zavedajo, •da se gre tukaj za evropski mir ali pa nadaljevanje vojne. Konferenca je izvolila tri odseke, ki neprenehoma zborujejo in se drže v otvoritvenem govoru od Mackdonalda označenih smernic, da se bo bavila konferenca samo z Dawesovim načrtom, s finančno in gospodarsko vzpostavitvijo Nemčije in s jamstvi. V teku tedna, kar konferenca zboruje, so se dosegli že prav lepi uspehi. Tako so se v odboru zedinili glede postopanja v slučaju pregreškov Nemčije proti mirovni pogodbi in Dawesovemu načrtu ter glede zastavnin za 800 milijonsko posojilo. Finančni strokovnjaki smatrajo za-stavnine za nezadostne. Tudi Amerikanci, ki so na konferenci samo opazovalci, pravijo, da morajo biti zastavnine zadostne, ker se drugače amerikanski finančniki podpisa posojila ne bodo udeležili. Mirovna pogodba ostane nedotaknjena. V eni komisiji vladajo še nesoglasja, ki pa se bodo izravnala gotovo še pred skupno sejo, ki se vrši še ta teden. O udeležbi Nemčije na konferenci se še ni sklepalo. Povsem negotovo je še, ali se bo povabila Nemčija k razpravam ali samo k razglasitvi zapisnikov, da jih sprejme brezpogojno. Razpoloženje udeležencev konference je zelo optimistično ter pov-darjajo skoro vsi, da se bo v popolnem soglasju zaključila. Vsekakor si bo vsak prej dobro premislil, predno prevzame odgovornost za neuspeh konference na svoje rame ter pusti Srednjo Evropo še nadalje v teh razdrapanih nin nesigurnih razmerah.
Albanija se po zadnji revoluciji ne more pomiriti. V vladi sami so nastala ostra nasprot-stva, med uradništvom vlada veliko nezadovoljstvo, ker jih vlada neredno plačuje. Pomanjkanje denarja je ohladilo veselje nad zma-go revolucije in povzroča vedno nove nemire. Pleme Mat nove vlade noče priznati, zato nastopa vlada s silo, in sila rodi odpor. Novi ministrski predsednik Van Noli je sklenil izvesti agrarno reformo in razdeliti zemljo med kmete ali begi so izjavili, da se bodo razdelitvi njih zemlje z orožjem uprli. Zato je vlada proglasila čez Skadar in Drač obsedno stanje, in to znači mnogo. Dr. Ninčič je na Dunaju izjavil, da je novi vladi usojeno kratko življenje.
H DOMAČE NOVICE II
Žrelec. Imeli smo župnika, s katerim smo bili vsi zadovoljni brez razlike političnega mišljenja. Naši otroci so se v šoli naučili krščanskega nauka, ker so poučevali v materinskem — slovenskem jeziku. In danes? Samo par slučajev:	Mati uči doma svojega fantka moliti
očenaš, nakar fant ugovarja, da v šoli tega ne rabijo, ker se uče le neko drugo molitev, katere ne razume, ki se glasi „Vetter unser“. — Pri zadnji šolarski spovedi so otroci jakaje tožili starišem, da ne morejo iti k sv. spovedi, ker ne znajo nemške spovedne molitve in slovenske ne smejo moliti, ker jim je to g. župnik prepovedal. Le tako naprej! Predno mine deset let, v Žrelcu duhovnika itak ne bomo več rabili, saj do tega morajo dovesti posiednice takšne vzeoie.
Šmihel pri Pliberku. Halo .— kaj pa to! V
zadnjem času so ljudje iz občine Bistrica kar trumoma vabljeni k sodniji v Pliberk. Večinoma so to takoimenovani „tajčfrajndlihe“ Slovencu ali pa socijaldemokrati. Gre se nekaj — kakor se sliši — za ljudsko štetje, ki sc je že v marcu lanskega leta vršilo. Naredba namreč pravi, da kdor pri ljudskem štetju daje neresnične izpovedi, bode kaznovan. Ker se je blizu 100 ljudi, ki so bili leta 1911 vpisani kot Slovenci, dalo sedaj zapisati za JMcmce (ali so medtem časom dobili druge matere?!), je oči-vidno, da izpovedi niso resnične. Tako se je bati, da bodo ti „posili“ Nemci za svojo gorečnost še kaznovani, kar jim pa mi pošteni Slovenci v resnici ne privoščimo, ampak jih le pomilujemo. Ali bo res tako, bomo še poročali.
Bčla. Okrajno glavarstvo je dalo nalog, da se morajo v teku 14 dni predložiti prošnje in 3 načrti za vporabo vodne sile za mline, žage itd. Pri izpeljavi so se pokazale težkoče, ker je kmet sicer znal postaviti za svojo uporabo mlin, a ne zna napraviti načrta, kakršnega zahteva glavarstvo. Stavbni mojstri pa ne zadostujejo, in ker smatrajo ta posel za njih monopol, stavijo tako visoke cene, da se jih kmet po pravici plaši. Ker so v naši občini mlini izključno le za lastno uporabo in se ne smatrajo kot obrt, bi bilo potrebno, da občinski odbor opozori na to dejstvo glavarstvo in iztirja podaljšanje roka preko poletja. Stroški za načrte pa so sedaj nepotrebni, ker mlini že stojijo, in bi se ta denar bolje uporabil za popravljanje razpadlega poslopja. Čemu na to način prizadevati kmetu nove stroške?
Bistrica pri Pliberku. V 28. številki ste poročali, da sta po občini Bistrica hodila v spremstvu tukajšnjih orožnikov dva neznana gospoda. Medtem se je zvedelo od preiskovalnega sodnika v Celovcu dr. Martinčka, da sta bila ta dva neznana gospoda celovška orožnika v ci-vilu in da jih je na poizvedovanje poslal že imenovani gospod. Kako se pišeta, tega ni povedal z izgovorom, da sam ne vé njihovih imen. Nekja čudnega! Gospod dr. Martinek sam pošlje orožnika in jima dà navodila, a za njihova imena se ne briga. Orožnika vpošljeta gospodu sodniku svoja poročila in sodnik ne pogleda, ali je to poročilo tudi potrjeno s podpisi. V resnici ne vemo, zakaj bi se morala imena teh orožnikov tako prikrivati. Kdor dela postavno in nepristransko, temu se ni treba bati javnosti.
St. Peter na Vašinjah. (Sovraštvo mesto krščanske ljubezni.) Pod tem naslovom dolži »Koroška Domovina11 slovenske duhovnike, da so vzrok, da g. župnik Leitner zapušča Gre-binj. Kot dokaz sovraštva navaja, da je g. Leitner prosil šentpeterskega župnika, naj bi on v Grebinju slovensko pridigoval, dokler se sam ne naučil slovenskega jezika, kar je pa šent-peterski župnik odklonil. Resnica je, da me je g. Leitner le enkrat, ob blagoslavljanju zvonov, prosil za slovensko pridigo in sem se njegovemu vabilu tudi odzval. Pomagal sem mu ves čas njegovega bivanja v Grebinju, na njegovo prošnjo, trikrat na leto spovedovati, dasi nisem bil dolžan, ker nikjer na Grebinj ne mejim. Sicer pa ne vem, kako si dopisnik to predstavlja. Ali naj bi v lastni župniji službo božjo ob nedeljah izpustil in hodil v 1 in pol ure oddaljeni Grebinj pridigovat? Franc Rozman, župnik.
Št. Jakob v Rožu. (Zahvala našemu čg. župniku.) Leto je minulo, odkar smo dobili Šentjakobčani nove zvonove. Res zadovoljni smo ž njimi, ki nam iz bele cerkvice na hribu oznanjajo čast in slavo božjo. Da pa smo te zvonove tako kmalu dobili in da so našli zvonovi svoj dom, našo farno cerkev, lepo popravljeno in pobeljeno., za to smo vso hvalo dolžni našemu čg. župniku Schenku, ki so s svojo vztrajno voljo in splošno priljubljenostjo pri faranih dosegli ta uspeh. Zato ob obletnici blagoslavljanja naših zvonov kličemo našemu čg. župniku iz dna srci: „Bog jih živi še dolgo vrsto let!	Šentjakobčani.
Grebinj. »Koroška Domovina*1 zvrača vso krivdo, ker hoče župnik Leitner zapustiti Grebinj, na slovenske bližnje duhovnike, češ, da so s svojim sovraštvom do župnika Leitnerja vzrok, da mu ni mogoče v Grebinju dalje ostati. Prinaša le splošne obdolžitve brez dokazov, z očitnim namenom, ljudstvo nahujskati zopet slovenske duhovnike. Resnica jej in jo mora potrditi tudi g. Leitner, da ves čas njegovega bivanja v Grebinju med njim in slovenskimi duhovniki ni prišlo do najmanjšega ne-sporazumljenja in nesoglasja. Ker je vsak duhovnik odgovoren sam svoji predpostavljeni oblasti za svoje delovanje v svoji župniji, zato se tudi nobeden slovenski duhovnik ni vmešaval v delovanje g. Leitnerja v Grebinju. Tako tudi ni moglo priti do kakega nesporazumljen-ja. Pravi vzrok, zakaj hoče zapustiti Grebinj, je pa, ker so ga pustili na cedilu ravno tisti, ki so ga hoteli imeti v Grebinju: 1. Obljubili so mu, da ga bodo oskrbeli, ker župnija nima lesa, brezplačno z drvami; ko je drva potreboval, mu jih ravno ti, ki so mu jih obljubili, niti za
drag denar niso hoteli dati. 2. Eden največjih posestnikov mu je obljubil, da mu hoče oskrbeti vso hišno opravo. Obljube še do danes ni izpolnil. 3. Lani je župniku zbolela gospodinja. V celem Grebinju, dasi imajo pri vsaki hiši krave, ni mogel dobiti za drag denar mleka za bolnico. Moral je pošiljati po mleko v Grebinj-ski Klošter k slovenskemu župniku. 4. Ob bolezni svoje gospodinje, katere vendar ni mogel bolne vreči na cesto, je moral dobiti zanjo postrežnice. Obkladali so zato župnika in župnišče z najostudnejšimi priimki, katere se nam studi tukaj ponavljati. Če je treba, moremo navesti k vsaki trditvi imena. Ker se sami sramujejo svojega sirovega ravifhnja, zavračajo vzrok, da hoče oditi, na slovenske duhovnike. Delajo zdaj obljube, da bi ga pridržali, toda on ve, da je med poštenjaki, ki jim je preveč obljube delati in jih izpolniti. Pri takem ravnanju svetujemo Grebiujčanom, da si dajo napraviti pri svojem svečarju župniku iz leceta in ga postayijo pred oltar. Ta jim ostane, — če ga ne bodo iz prevelike ljubezni snedli.
Lobnik. (Nesreča na planinah.) Strela je udarila v tropo ovac, ki je zbežala pred nevihto pod neki bor na Ojstri, in ubila 17 komadov; ena ovca je ostala nepoškodovana.
Sele. V Selah poka dan za dnevom. Okoličani morebiti mislijo, da imamo izopet vojsko. Pa ni talko hudo. Le kamen razstreljujete, ki ga rabijo za zgradbo nove ceste. S Skutavega grunta, ki je naijbližji, so pobrali že vsega. — Sredi junija je talko hudo. Le kamen razstreljujejo, ki ga rabijo odtod udrihali z dvema strojnicama v skalovito Ko-ostala tri lovišča pa domači lovci iza skupno 143 prišel k nam oddelek veljakov iz Celovca na vaje. Utaborili so se na Grosovi planini pod Košuto in odtod udrihali z dvema stronicama v skalovito Košuto, ki se pa seveda za to ščegeitainije ni zmenila. Hudi nalivi in megla :so jih prisilili na odhod. — Obenem z novo cesto nape’ijufiejo v Sele tudi telefon. Pa naj še reče kdo, da so Sele zakotna vas! — Na kres se je zlicitiral občinski lov. Lovišče Srednji Kot je dobil Humberk za 115 zlatih kron, otsala tri kovišča pa domači lovci za skupno 143 zlatih kron.	. „
Bilčovs. Zapeli so nam naši lepi novi zvonovi. Glasovi lepo ubranega brona so zadoneli čez hribe in plan in srce vsakega je zaigralo v veselju, da je dočakal povratek zvonov, ki jih je nam ugrabila vojna. Prvo pesem so peli naši novi klicarji iz lin spominu našim v vojni padlim. Obhaja se letos desetletnica tistega usodnega dne, ko so nas naši dragi zapustili in odšli na bojišče, odkor se mnogi niso več vrnili. V spomin na ta dan smo imeli dan po blagoslavljanju skupen pogreb naših padlih in vsled posledic vojne, umrlih vojakov. Mnogo krvi je omočilo gališko, rumunsko, poljsko, ukrajinsko in laško bojišče, od 900 farano.v se jih je žrtvovalo 56, kjer so meneč, da branijo svojo ljubo domovino, služili krvnikom in zatiralcem. Oni, za katere so se borili in darovali svoje življenje, imenujejo sedaj naš Bilčovs »Čušennest**. Med nami ni izdajalcev domovine, izdajalci so oni, ki delujejo javno za priklo-pitev k Nemčiji, mi smo za državo in priznavamo ustavo in zakone, zahtevamo samo naše pravice, ki nam pripadajo. — Drugo pesem so peli naši zvonovi mlademu možu in očetu treh otrok, Janezu Miklu, pd. Vadnjakovemu. Mlado življenje — komaj 30 let star — je ugasnilo in krepka močna postava mladega moža je legla na mrtvaški oder. Dne 24. junija smo ga položili v prerani grob. Počivaj v miru! Vdovi in vsem zaostalim naše sožalje.
Medgorje. (Poroka.) Dne 29./VI. smo obhajali poroko pd. Tineja s Štrucovo Lenko v Podgradu; gostim, katere slovesnost so povzdignili domači pevci, je bila na ženinovem domu. Da bi mladi gospodar nikdar ne zapustil stopinj svojega rajnega vzglednega očeta! Mnogo sreče mlademu paru! — (Zvonovi.) Nismo hoteli zaostati za drugimi župnijami in smo dne 5. julija dobili dva nova bronasta zvona za župno cerkev.
Št. Vid v Podjuni. (Pogreb.) Dne 15. julija smo tu pokopali veleugledno gospo Ano Boštjančič, sestro vzornega — tudi že rajnega — gospoda dekana Josipa Petermana. Pokopal je to blago ženo in vzgledno mater domači župnik ob asistenci 4 sosednih župnikov. Že desetletja tako veličastnega pogreba Št. Vid
ni videl. Udeležba je bila ogromna, žalovanje za rajno gospo je bilo splošno in odkrito, novi zvonovi — po sodbi pričujočih duhovnikov morda najbolj prijetno doneči in natančno u-glašeni zvonovi na celem Spodnjem Koroškem — so jo spremljali na zadnji poti, krasno petje moškega zbora v hiši žalosti, v cerkvi in na pokopališču, obširni in pretresljivi nagrobni govor domačega župnika, v katerem je bila rajna slikana kot prava mučenica, ki je neozdravljivo bolezen na prsih (raka) nosila polnih 23 let z angelsko potrpežljivostjo, njen vzoren zakon, njena nežna in vzgledna skrb za 4 sedaj dorasle otroke, njena iskrena pobožnost, prijaznost do vsakžga, usmiljenost do siromakov, vse to je napravilo na pogrebce mogočen vtis in cel dan se je v Št. Vidu čutil kot nekaj izrednega, žalostno prazničnega. Naj blaga nepozabljena gospa sprejme tam nad zvezdami za svoje odlične čednosti in obilna dobra dela večno plačilo! Velespoštovani Boštjančičevi rodbini izrekamo tem potom najodkritosrčnej-še sožalie.
BBGOSPODARSKI VESTNIKE
Ravnanje z žitom po mlatvi.
Žitno zrnje, ki se je sušilo v snopih na polju ali v kozolcih in smo ga omlatili, ni še popolnoma suho, vsled tega moramo paziti, da se nam v shrambi ne pokvari. Ko ga prenesemo v shrambo, se začne v začetku zelo „potiti“, to je močno dihati. Zrno je namreč živo telo, ki sprejema za svoje življenje potreben kisik iz zraka in izdihava ogljikov dvokis in vodo pri istočasni tvorbi topline. Vsako dihanje je spajanje zračnega kisika z organskimi snovmi in, ker je to v zvezi s tvorbo topline, zato imenujemo dihanje tudi »počasno gorenje11. Dihanje je tem močnejše, čim višja je toplina ozračja, čim vlažnejše je zrno, čim večjo množico beljakovine vsebuje in čim manjše je zrno. Če leži zrnje v snopih ali pa izmlačeno v debeli plasti, se dihanje vsled vedno naraščajoče topline in vlage bolj in bolj stopnjuje. Ako se ta debela žitna plast pravočasno ne prezrači in razprostre, se vsled previsoke topline, ki doseže včasih tudi 80° C in več, lahko popolnoma pokvari Z močnim dihanjem je v zvezi tudi uporaba dragocenih v zrnu nakopičenih hranilnih snovi, predvsem škroba.
Kaj sledi iz tega? Izmlačeno seme se naj v začetku razloži v tenki, t. j. kakih 15 do 20 cm debeli plasti, ki jo je v prvih dneh ali pa vsakdrugi dan premešati in prezračiti. Po štirinajstih dneh se lahko naloži v debelejšo plast in sicer do pol metra visoko in prevrže vsakih štirinajst dni. Pozimi pa ga lahko naložimo do en meter visoko, ker tedaj vsebuje le 15—17%. vode. Umestno [e, če ga tedaj vsak mesec po enkrat prevržemo.
Žitna shramba bodi čista, suha in zračna. Tla ne smejo imeti špranj, kajti v teh se kaj lahko vgnezdijo živalski in rastlinski škod-livci, ki se hranijo z žitnimi zrni. Okna shrambe naj bodo zamrežena, da se prepreči dostop ptičem, mišim in podganom. Ko žito prezračujemo, premešavamo, moramo paziti na vreme. Najboljše opravimo to delo ob suhem, vetrovnem vremenu, tedaj se žito najbolj osuši. Tedaj
zračimo tudi shrambe.
. «
Dunajski trg. Živina: voli 13.500—18.500, biki 13.500—18.000, krave 13.500—18.000, drobnica 7750—13.250, klavni konji 5—11.000, tele-ta 18—26.000, koze 3000, ovce 3—10.000, mesne svinje 19—24.000, pitane svinje 19—23.500 K za kg žive teže:	zaklana teleta 17—28.000,
jagnjeta 12—17.000, koze 4 8000, ovce 8—16.000, mesne svihje 18—25.000, pitane svinje 22—24.500 K za kg. Meso : goveje 20—46.000, telečje 22—42.000, zrezek 48—68.000, svinjsko 22—48.000, prekajeno 32—48.000, zmrznjeno 15—28.000, ovčje 16—22.000, konjsko 14— 22.000 K za kg. Jajce 1500—1700 K.^Čajno maslo 64—70.000, namizno maslo 50—54.000, maslo za kuho 40—48.000, domača mast 34—36.000, amerikanska mast 23.600—26.000, slanina 20—28.000, rastlinska mast 24—26—000, jedilno olje 24036.000, olivno olje 38—52.000. skuta 12—16.000 K za kg. Sadje: češnje 10— 20.000, višnje 10—30.000, ribez 12—14.000, slive 12—14.000, hruške 10—16.000, jabolka 12
14.000,	marelice 18—24.000, breskve 20—36.000, jagode 20—35.000, malinje 22—24.000, črnice 12—14.000, kosmulje 10—12.000 K za kg. Zelenjave: krompir 1600—3000, špinača 2400—
10.000,	zelen fižol 2—6000, jedilne buče 3—3800, kumare 3—6000, zelen grah 5—6000, hren 24—
40.000,	korenje 3600-4800, čebula 2400—3600
kron za kg. Konji: lahki vprežni 4—10, težki vprežni 6—14, kočijaški 4—12 milijonov. Krma:	letošnje sladko seno 80—100.000, lansko
sladko seno 110—120.000, kislo seno 60—
75.000,	detelja stara 100—120.000, detelja sveža 80—110.000, slama 40—90.000 K za meter-cent.
Tržne cene v Velikovcu, dne 16. julija. Žito: pšenica 3—3200, rž 2400-—2500, koruza 2900, ajda 2200—2300, oves 2600—2700 K za kg. Živina: voli 12—15.000, krave 10—14.000, ovce 5600—7000, svinje 27—30.000 K za kg žive teže. Jajca 1500—1700 K. Sirovo maslo kg 50.000 K.
Borza. Dunaj, 21./VII. Dolar 70.460, bolgarska leva 488, milijarda nemških mark 16,52, funt šterling 309.400, francoski frank 3670, lira 3060, dinar 835, poljski zloti 13.530, švicarski frank 12.960, češka krona 2092, ogrska krona 0,84 avstrijskih kron.
C u r i h, 21./VII. Avstrijska krona 0,007725, dinar 6,50, češka krona 16,22, ogrska krona 0,0069, francoski frank 28,30, lira 23,65, bolgarska leva 4 cent.
RAZNE VESTI
Drobne vesti. V Nemčiji bodo kovali zlatnike po 10 in 20 mark, srebrne novce po 1 in 5 mark in niklaste po 1, 2, 5, 10 in 50 fenigov. — Japonski vojni minister je izjavil v parlamentu, da je treba vsled splošnega položaja pomnožiti zračno brodovje še za 17 eskadrilj. —
V	Sofiji je prišlo do spopada med žendarmerijo in policijo. — V blizni Domossele v Italiji se je prevrnil čez nasip izletniški vlak; 1 oseba je mrtva, 45 poškodovanih. Ta električna železnica je bila šele pred letom zgrajena. — Turki so v Angori zaprli ruske vojne poslanike in konzule vsled špijonaže. Na protest sovjetov je odgovorila angorska vlada, da zaprte noče izpustiti in da bo prekinila diplomatične stike, ako se ne neha s komunistično propagando. —
V	treh kitajskih provicah je silno naraslo vodovje Jer poplavilo pokrajine. Več sto vasi je pod vodo. Poginilo je nekaj tisoč ljudi. Povodenj je ogrožala tudi Peking, vendar je vojaštvo preprečilo nesrečo. Peking je popolnoma odrezan od ostalega sveta.
Izseljevanje v Ameriko. Amerikanski kon-zul.it na Dunaju razglaša: Število avstrijskih izseljencev v Ameriko znaša do 30. junija 1925 samo 785. Za izselitev pridejo po novi postavi posebno v poštev: stariši, žene, možje in otroci amerikanskih državljanov. Novih prošenj konzulat ne bo več sprejemal, ker presegajo od lanskega leta zaostale prošnje za izseljevanje v Ameriko že celo kvoto. Vpoštevale pa se bodo v prvi vrsti osebe, ki so dobile vizum že lanskega leta, a si prevožnje niso mogle zagotoviti. Možje, žene, stariši in otroci amerikanskih državljanov ne morejo dobiti preje vizuma, preden niso prejeli od njihovih sorodnikov v Ameriki dovoljenje (od Commissioner General of Immigration, Washinton, D. C.). Prosilci teh kategorij morajo nemudoma svoje sorodnike v Združenih državah prositi, da zanje vložijo potrebne prošnje. Ako se prošnja dovoli, dobi konzulat tozadevno navodilo od državnega departmaja. Vizum velja po novi postavi samo štiri mesece in se ne more podaljšati.
Medajle dobimo. Tukaj so bili izvršeni osnutki za odlikovanja. Za razne zasluge so bo oddajal red, ki bo imel sedem stopenj in ki se bo nosil na raznih mestih obleke. Poleg tega dobimo še medajlo s tremi stopnjami. Z odlikovanji se bo zelo skoparilo. Nekaj inozemcev, ki so si pridobili zasluge za sanacijo, prejme ta odlikovanja. Tako je prejel Amerikanec Hoover že avstrijski red in enaka čast je doletela
kardinala Friihwirta.__________________________
Listnica upravništva.
Ogris Andrej. Slov. Plajberk. Naročnina poravnana do 30. sept. 1924.
Uspeli poiskus cepljenja proti steklini. Na
Jugoslovanskem Pasteuroven zavodu v Zagrebu se že vrše celo leto zanimivi poskusi z cepljenjem in imuniziranjem psov proti steklini. Poiskuse vodita strokovnjaka dr. Bril in dr. Roman, za potrebne pse in njihovo prehrano pa skrbi zagrebška občina. Po enoletnem trudu se je omenjenima strokovnjakoma posrečilo dognati primeren način za uspešno cepljenje. S posebnim serumom so bili psi trikrat cepljeni in uspeh je bil presenetljiv. Ugriz steklega psa cepljenim ni nič škodoval, dočim sc je pri necepljenih v par tednih pojavila steklina ter so končno poginili. Strokovnjaka skušata sedaj izumiti še bolj enostavni način cepljenja, da ne bo potrebno pse trikrat cepiti. Gotovo bo velikanskega pomena za narodno zdravstvo, če se bo posrečilo pasjo steklino na ta način onemogočiti.
Za tiskovni sklad so darovali:
Vodnik Ivan, Važenberg 1000; Hranilnica in posojilnica v Pliberku 250.000; Aichholzer Matevž, Šmiklavž 10.000; Škrlec Franjo, Gre-binj 125.000; neimenovan v Želučah 1300 K-Darovalcem srčna hvala.
Zbirka v spomin na 10. oktober.
Slamanik Valentin 25.000; Slamanik Valentin 12.000 K. Darovalcem izrekamo v imenu Slovenskega šolskega društva najsrčnejša zahvalo. Ste drugi na to zbirko že vsi pozabili?
Želim dobiti mladega ali vsaj ne prestarega
psičk Ek,
najrajše špiceljna, prijaznega in dobrega varha. 1°°	Alojz Vauti, župnik v Selah.
mmm&mmzm
OGLAS
Dne 15. septembera t. 1. se otvori v zavodu šolskih sester v Mariboru
desetmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj.
Razen teoretičnih predmetov se gojenke uče kuhanja, šivanja, pranja, likanja navadnega in škrobljenega perila itd. sploh vsega, kar je potrebno za današnjo kmetsko gospodinjo. V šole se sprejmejo dekleta, ki so dopolnile S 16. leto. One, ki žele biti sprejete, naj predlože krstni list, odpustnico ozir. zadnje šolsko izpričevalo, izpričevalo od zdravnika, izpričevalo nravnosti in izjavo starišev, da prevzamejo stroške šolanja. Mesečna oskrba 600 Din. Glede programa naj se obrnejo na predst. zavoda šolskih sester v Mariboru, Strossmayerjeva ul. 15.
mamstrnsiMM
Vabilo
Ud
tridesetletnico
prostovoljne požarne hrambe v Podsinji vasi
v nedeljo, dne 3. avgusta pri Gašparju
Spored :
Ob 2. uri sprejem sosednih požarnih bramb.
Ob 3. uri pozdrav in odlikovanje 25.let službojačih z zaslužno medajlo.
Ob 4. uri
tombola
in potem prosta zabava.
K obilni udeležbi vabi načelstvo.
2 it—i^.uuu, nrustve iu—±u.uuu,	...... ......:________-——--------------—-------—:—:—:	,7, . v P..
—: p“‘-	K!.krT.\c„r=,7	* t!	x-