2 K A M N I N E I N R E L I E F K A Z A L O 3 Kazalo I. KAMNINE IN RELIEF 9 Ugotavljanje smeri in značilnosti podzemnega pretakanja v Kras in njegova geološka zgradba 11 krasu s sledilnimi poskusi 66 Kras 11 Primer sledenja v zaledju izvirov Malenščice 68 Geologija 12 Kemijsko-fizikalne in biološke metode za ocenjevanje Karbonatne kamnine 12 kakovosti kraških vodnih virov 71 Fliš 15 Primeri uporabe fizikalnih, kemijskih, bakterioloških in Kamninska zgradba obravnavanega območja 17 bioloških metod za ugotavljanje kakovostnega stanja voda 72 Kras in tektonika obravnavanega območja 18 Monitoring fizikalnih, kemijskih in bioloških parametrov v Jame in jamski sistemi na obravnavanem ozemlju 21 izbranih kraških izvirih, rekah in jami 75 Jame 21 Onesnaženje z avtocest in odlagališč odpadkov 79 Jame na izbranem območju 23 Viri onesnaženja 79 Postojnska jama 25 Onesnaženje z avtocest v običajnih razmerah 79 Škocjanske jame 27 Onesnaženje z avtocest v primeru nesreč z razlitji nevarnih snovi 80 Kraški relief in reliefne enote na obravnavanem območju 29 Odlagališča odpadkov na krasu 82 Kraški relief 29 Kraški vodni viri in njihovo varovanje 86 Oblikovanje reliefa na krasu 29 Pomen in varovanje kraških vodnih virov 86 Drobne kraške oblike 30 Poraba vode in odnos javnosti 87 Kraške kotanje 31 Trenutno stanje varovanja vodnih virov v Sloveniji 88 Kontaktni kras 33 Varovanje vodnih virov na obravnavanem območju 90 Kras na dolomitu 34 Metodologija kartiranja ranljivosti in tveganja 91 Reliefne enote obravnavanega območja 34 Uporabnost kart ranljivosti in tveganja 91 Kras 36 Kartiranje ranljivosti in tveganja kraških vodnih virov na onesnaženje v Sloveniji 92 Kras notranjskih polj 37 Kraški izvir Podstenjšek 92 Človek in kras 40 Naravna ranljivost in veljavnost rezultatov 93 Človek in jame 40 Tveganje za onesnaženje Podstenjška 94 Onesnaževanje krasa 41 Uporabnost Slovenskega pristopa 95 Posegi v kras (gradnja prometnic) 42 Viri in literatura 96 Načrtovanje 43 Krasoslovni nadzor ob gradnji 44 III. NARAVA – Raziskovanje biodiverzitete – Flišne pokrajine 46 flore, favne in vegetacije kraškega sveta 100 Vipavska dolina 46 Vegetacija Krasa v preteklosti 103 Spodnja Pivka 47 Uvod 103 Brkini 49 Metodologija paleovegetacijskih raziskav 103 Značilnosti reliefa v flišnih pokrajinah 51 Rezultati paleovegetacijskih raziskav na krasu 104 Rečno-denudacijski relief 51 Možnosti za ohranjanje sonaravne gozdne vegetacije na krasu 104 Poglavitni geomorfni procesi v flišnih pokrajinah 51 Gozd in grmišča 106 Preperevanje 51 Uvod 106 Denudacija in erozija 52 Značilne gozdne združbe Krasa 106 Zemeljski plazovi v flišnih pokrajinah 53 Grmiščne združbe Krasa 107 Flišni relief in človek 55 Dnevni metulji 108 Viri in literatura 56 Naravovarstvena problematika 109 Ogrožajoči dejavniki 112 II. VODA 59 Rešitve 112 Značilnosti pretakanja vode v krasu 61 Suha travišča 113 Osnovne značilnosti in naravna ranljivost kraških vodonosnikov 61 Uvod 113 Hidrogeološke značilnosti obravnavanega območja 62 Značilne združbe in vrste 113 Sledilni poskusi na krasu 66 Naravovarstvena problematika 114 4 K A Z A L O Ogrožajoči dejavniki 116 Nazadovanje gozda do srede 19. stoletja 159 Rešitve 117 Načrtno pogozdovanje 162 Mokrotni travniki – Planinsko polje, presihajoča jezera v Pivški kotlini, Stihijsko ogozdovanje 163 Nanoščica in Vipavska dolina 118 Statistična dinamika širjenja gozda 163 Uvod 118 Značilnosti ogozdovanja na Krasu 165 Značilne rastlinske združbe 118 Značilnosti ogozdovanja v Pivškem podolju 166 Značilne vrste dnevnih metuljev Skupni pašniki 168 (Hesperioidea in Papilionoidea) mokrotnih travnikov: 119 Zaraščanje skupnih pašnikov na primeru Lipice in Strmce 174 Naravovarstvena problematika 119 Lipica 174 Na mokrotnih travnikih se pojavljajo naslednje Strmca 176 naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi: 119 Spremembe rabe tal v vrtačah – primer Logatca 179 Ogrožajoči dejavniki: 120 Metode dela 179 Rešitve: 121 Antropogeni dejavniki spreminjanja števila in rabe vrtač 180 Kali in lokve 122 Tradicionalna raba tal na območjih vrtač leta 1823 181 Uvod 122 Raba tal na območjih vrtač leta 1944 182 Nastanek kalov in lokev in opuščanje njihove rabe 122 Raba tal na območjih vrtač leta 2005 183 Pomen kalov in lokev za ohranjanje biodiverzitete 122 Sklep 183 Značilne rastlinske vrste 123 Razvoj pozidanih zemljišč na primeru območij naselij Naravovarstvena problematika 123 Križ–Šepulje in Podskrajnik–Zelše 185 Ogrožajoči dejavniki 124 Uvod 185 Rešitve: 124 Temeljne demografske in družbenogospodarske Skalne razpoke, melišča in kamnite trate 125 značilnosti obravnavanih naselbinskih enot 185 Uvod 125 Metodologija ugotavljanja sprememb površine Nastanek skalnih razpok, melišč in kamnitih trat 125 pozidanih zemljišč in rabe tal v poseljenem delu poselitvenih enot 187 Rastlinstvo 125 Značilnosti širitve in rabe pozidanih zemljišč po letu 1990 190 Naravovarstvena problematika 126 Spremembe rabe tal in njihovi vplivi na okolje 194 Ogrožajoči dejavniki 128 Viri in literatura 200 Rešitve 128 Kmetijska krajina: njive, sadovnjaki, vinogradi 129 V. LJUDJE 204 Uvod 129 Prebivalstvo in naselja 206 Opis lastne produkcije/raziskav 129 Število prebivalcev 206 Naravovarstvena problematika 130 Spreminjanje števila prebivalcev 206 Ogrožajoči dejavniki 131 Gostota prebivalstva 207 Rešitve 131 Število in gostota naselij 208 Kraške jame 132 Velikostni razredi naselij 210 Uvod 132 Vitalne značilnosti prebivalstva 213 Opis lastne produkcije/raziskav 132 Rodnost 213 Podzemeljski polži 132 Umrljivost 215 Metulji 133 Naravni prirast 216 Naravovarstvena problematika 133 Starostna in spolna sestava 217 Ogrožajoči dejavniki 135 Družine in gospodinjstva 219 Rešitve 135 Etnična, jezikovna in verska sestava prebivalstva 221 Viri in literatura 136 Etnična sestava 221 Jezikovna sestava 225 IV. RABA TAL 142 Verska sestava 227 Splošne značilnosti rabe tal 143 Družbenogospodarska sestava prebivalstva in dnevna mobilnost 230 Dejavniki spreminjanja rabe tal 149 Aktivno prebivalstvo 230 Uporabljena metodologija 149 Neaktivno prebivalstvo 231 Naravnogeografski dejavniki sprememb 151 Zaposlenost 231 Družbenogeografski dejavniki sprememb 152 Brezposelnost 233 Prostorski vidiki spreminjanja rabe tal 156 Pridelava hrane 234 Pogozdovanje in ogozdovanje 159 Izobrazbena sestava 235 K A Z A L O 5 Dnevna mobilnost 235 Jamska hidrologija 307 Selitve 239 Monitoring aktivnega toka v vodnih jamah 307 Splošne selitvene značilnosti prebivalstva obravnavanega območja 239 Monitoring prenikle vode 308 Analiza selitev v med letoma 1995 in 2003 242 Jamska klima 309 Selitve s tujino 245 Parametri jamske klime in njihovo merjenje 309 Poselitev in naselbinsko omrežje 247 Fotomonitoring 311 Podeželska naselja 248 Življenje v kraških jamah 312 Mestna naselja 250 Podzemeljsko živalstvo 312 Urbanizacija in suburbanizacija 252 Podzemeljska favna Postojnskega jamskega sistema 313 Stavbe in stanovanja 254 Vegetacija in mikroorganizmi 315 Razvojni tipi naselij 259 Preprečevanje rasti flore okoli svetil v jamah 317 Analiza razvitosti obravnavanega območja v slovenskem merilu 259 Ureditev turistične jame 318 Analiza razvitosti obravnavanega območja po naseljih 260 Problematika turizma v kraških jamah 318 Aglomeracijske težnje 261 Renaturacija degradiranih območij 319 Človeški kapital 261 Načrt dobrega krasoslovnega upravljanja z jamo 320 Mobilnost 261 Predhodne raziskave jame 321 Splošni kazalniki razvoja 261 Monitoring in načrt zaščite jame 321 Sklep 263 Viri in literatura 323 Viri in literatura 265 VIII. ENERGIJA 326 VI. KULTURNA DEDIŠČINA – Razvoj, degradacija in reinvencija Sonce kot najprimernejši vir energije na Krasu 327 tradicionalne stavbne/arhitekturne dediščine Matičnega krasa 268 Neobnovljivi energetski viri 327 Staro in novo 270 Obnovljivi energetski viri 329 Oblikovanje moderne tradicije 274 Energija sonca 329 Izvor in stilne značilnosti 274 Energija rečnih tokov 330 Rojstvo moderne tradicije 276 Energija vetra 331 Ključni elementi in organizacija prostora 277 Energija biomase 331 Domačije 277 Energija geotermalnih izvirov 332 Naselja 281 Energija gibanja morja 332 Metamorfoze 283 Obnovljivi viri energije na Krasu 333 Prevzemanje in preoblikovanje stilov 283 Vpliv oblike reliefa na osončenost 336 Preoblikovanje 283 Vplivi na osončenost 336 Prevzemanje in preoblikovanje 285 Vhodni podatki za izračun vpliva oblike reliefa na osončenost 337 Sodobne transformacije v matičnem okolju 287 Vpliv oblike reliefa na direktno osončenost 338 Predlogi rešitev in izboljšav 291 Vpliv oblike reliefa na difuzno osončenost 339 Analiza in preverjanje različnih urbanističnih, arhitekturnih in Kvaziglobalna osončenost 340 makrokonzervatorskih konceptov 291 Izračun kvaziglobalne energije po letnih časih za Kras 341 Vloga CO F.A.B.R.I.C.A. pri oblikovanju mreže za Modeliranje 342 učinkovito prostorsko planiranje in svetovanje 292 Rezultati 343 Predlogi za formalno-upravne rešitve 293 Optimizacija izkoriščanja sončne energije 345 Kraška hiša danes – konkretni predlog sodobne gradnje (prva varianta) 294 Vplivi na izkoriščanje sončne energije 345 Pojmovnik 295 Priprava odločitvenega modela za Kras 346 Viri in literatura: 299 Najugodnejše prostorske usmerjenosti sprejemnih ploskev 349 Ocena rezultatov 351 VII. TURIZEM 300 Tehnične rešitve izkoriščanja sončne energije 352 Zgodovina jamskega turizma 301 Solarna arhitektura 352 Turizem – jamski turizem? 301 Pridobivanje elektrike iz sončne energije 353 Začetki organiziranega jamskega turizma 302 Zračni in zračno-vodni sprejemnik sončne energije 355 Začetki sodobnega jamskega turizma 304 Viri in literatura 358 O donosnosti turističnih jam 305 Sklep 306 Monitoring 307 6 K O L O F O N U V O D N I K 7 8 K A M N I N E I N R E L I E F K A M N I N E I N R E L I E F 9 LOREM IPSUM DOLOR SIT AMET LOREM IPSUM DOLOR SIT AMET 10 K A M N I N E I N R E L I E F Slika 1: Navpična razpoklinska cona v kamnolomu pri Gorenju. Razpoke so lepo vidne v globini, tik pod površjem pa so razpoke korozijsko razširjene ter zapolnjene z rdečo kraško prstjo. (Foto: Andrej Mihevc.) K A M N I N E I N R E L I E F 11 Kamnine in relief površju so razvite različne kraške oblike, od drob- ter Kraški narivni rob. Narivi so razsekani s prelomi, med Kamnine sodijo med temeljne pokra- Ključne besede: katerimi so v morfološkem in seizmičnem pogledu najpo- nih, kot so žlebiči, do največjih, kot so kraška polja in jinske prvine, saj močno vplivajo na Kras, karbonatne kamnine, membnejši Idrijski, Predjamski, Raški in Divaški. ravniki, v podzemlju pa številne jame. Dinarski kras, v ka- Najznačilnejši kraški pojav, brez katerega ni pravega kra- terega se uvršča obravnavano ozemlje, leži v južni Slove- razvoj površja, oblikovanost reliefa zakrasevanje, ogljikova kislina, sa, so kraške jame in brezna. Na obravnavanem ozemlju niji in ga delimo na Nizki in Visoki kras. Vodna mreža je na in nastanek tal. Večino površja na izbra- raztapljanje, kraški površinski pojavi, je doslej znanih 2188 kraških jam. Najdaljši spleti jamskih kraških tleh močno okrnjena, na površju pa prevladujejo rovov pripadajo Postojnskemu, Predjamskemu in Ško- nem območju gradijo dobro zakrasele jame, Dinarski kras, človek in kras, raznovrstne kraške oblike. Območja (Vipavska dolina, cjanskemu jamskemu sistemu. dolina Reke in Pivška kotlina), ki jih gradijo vododržne pokrajina na flišu. sedimentne karbonatne kamnine, med Človek s svojim načinom življenja in velikokrat nepremi- flišne kamnine, imajo razvito gosto rečno omrežje. Zanje šljenimi posegi v prostor močno ogroža naravo. To še katere se uvrščajo apnenci in dolomiti. je značilno prepletanje dolin in vmesnih vzpetin. Kvartarni posebej velja za kras, saj je ta zaradi svoje prevotljenosti klastični sedimenti so prostorsko omejeni na kraške de-Kras je del zemeljske skorje, katerega zna- zelo občutljiv za različne oblike onesnaženja, nepravilno presije in strma pobočja, predvsem Visokega krasa. ravnanje pa ima lahko dolgotrajne posledice. čilnosti pogojuje kemično delovanje vode na V geotektonskem smislu pripada območje Zunanjim Di- V okviru sklopa »Kamnine in relief« so obravnavane razmeroma dobro topne karbonatne kamnine. naridom in ga sestavlja pet večjih narivnih enot: Trnovski teme: Kras prvotno pomeni golo, kamnito pokrajino. Na in Hrušiški pokrov, Snežniška in Komenska narivna gruda • kamninska sestava ozemlja; • geološke strukture in tektonske razmere; • procesi zakrasevanja in kraška denudacija; • geomorfni procesi na vododržni podlagi (denudacija, erozija, plazenje); • jame in jamski sistemi; Sestava delovne skupine: • površinske kraške oblike; • specifi ni tipi krasa (kontaktni kras in kras na Geologija in speleologija Vodja: dolomitu); Nadja Zupan Hajna1 • onesnaževanje in drugi posegi v kras; Sodelujoči: • zna ilnosti kraških in flišnih pokrajin obravnavanega Bojan Otoničar1 območja. Andrej Mihevc1 Tadej Slabe1 Martin Knez1 Geomorfologija Vodji: Bojan Otoničar1 Blaž Komac2 Sodelujoči: Andrej Mihevc1 Tadej Slabe1 Martin Knez1 Nadja Zupan Hajna1 Mauro Hrvatin2 Matija Zorn2 1Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU Slika 3: Flišna brda v nad dolino Močilnika in dolino 2Geografski inštitut Antona Melika Raše. V neprepustne flišne kamnine so površinske ZRC SAZU vode oblikovale dolinast in slemenast relief. Na strmih pobočjih rastejo obsežni hrastovi gozdovi, v z naplavinami pokritem dnu doline pa je možnost poselitve Slika 2: Kapniki v Pisanem rovu Postojnske jame. (Foto: Nadja Zupan Hajna.) in poljedelstva. (Foto: Bojan Otoničar.) 12 K A M N I N E I N R E L I E F ma pod vplivom meteorne vode. Ko apnenec in dolomit zakrasevata, se pri tem večinoma raztapljata minerala Kras in njegova geološka zgradba kalcit in dolomit, nekatere primesi pa ostajajo kot netopni Nadja Zupan Hajna in Bojan Otoničar ostanek. Za razvoj krasa na karbonatnih kamninah je naj- pomembnejša kemijska reakcija raztapljanje z ogljikovo kislino. Deževnica se v atmosferi in pri prenikanju skozi tla obogati s CO , in z njim sestavlja šibko ogljikovo kislino: 2 H - 2O + CO = HCO3 + H+ (l) 2(aq) (aq) (aq) ki pri prenikanju skozi karbonatne kamnine le-te topi, pri čemer nastajajo kalcijevi in hidrogenkarbonatni ioni: CaCO + H CO = Ca2+ + (HCO )- 3 2 3 3 apnenec kislina ioni Intenzivnost raztapljanja je odvisna od zunanjih dejavni- kov, med katerimi sta posebej pomembna klima (pada- vine, temperatura …) in relief, ter od lastnosti karbonatne kamnine. Podnebje, ki ga v veliki meri določata geo- grafska širina in relief, posredno vpliva tudi na pokritost nekega območja s tlemi in rastlinjem ter količino CO v 2 vodi. Z raztapljanjem nastajajo za kras značilne podze- meljske in površinske oblike ter podzemeljski vodni odtok. Intenzivnost raztapljanja karbonatnih kamnin na krasu se razlikuje v območju vertikalnega prenikanja avtigenega vodnega toka predvsem v vertikalni smeri, razlike pa so tudi v horizontalni smeri, še posebej kjer pritekajo v kras alogeni vodni tokovi (Ford & Williams 1989). Podatkov o meritvah vertikalne porazdelitve intenzivnosti raztapljanja ni prav dosti, vendar Ford in Williams (1989) poudarjata, da večina avtigenega raztapljanja poteka v zgornjem delu kamninske mase, predvsem na stiku s tlemi. Kjer je kras prekrit z debelo skladovnico nekarbonatnih kamnin, ga ta ščiti pred površinsko korozijo. Zniževanje površja lahko Slika 4: Apnenec z žlebiči. (Foto: Andrej Mihevc.) da kras pa lahko nastopa tudi kot naselbinsko in ledinsko KRAS ime, ki je najpogostejše na obrobju Dinarskega krasa, na Beseda kras ima v slovenskem jeziku tri pomene. Kras osamelem krasu in na ozemlju, na katerem se pogosteje prvotno pomeni golo, kamnito pokrajino, ki se kot ime izmenjavata goli in pokriti kras. v Sloveniji pogosto pojavlja s krajevnimi toponimi ali pa označuje celo pokrajino. Kras z veliko začetnico pomeni Kras je geološko gledano, del zemeljske skorje, katerega karbonatno planoto med Tržaškim zalivom, Vipavsko do- značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na razme- lino in Divačo. Na tem območju se je začelo preučevanje roma dobro topne karbonatne kamnine. Zakrasevanje apnenčaste pokrajine in njenih pojavov in zato danes karbonatnih kamnin se začne takoj, ko kamnina preide Slika 5: Vrtača v dolomitu pri Bukovju. (Foto: Nadja predstavlja zibelko speleologije pri nas in po svetu. Bese- iz okolja nastanka v neko drugačno okolje, ki je večino- Zupan Hajna.) K A M N I N E I N R E L I E F 13 izračunamo iz razmerja med količino padavin in količino od devonija do miocena, pa tudi na mlajših karbonatnih raztopljenih ionov na iztoku, katerega pretok je znan. V brečah in konglomeratih. Glede na geološke, hidrološke, povprečju se 70 % kameninske mase raztopi (50–90 %, morfološke in pokrajinske razmere kras v Sloveniji po Ha- odvisno od litologije) v zgornjih 10 metrih cone vertikal- biču (1981) delimo na tri večje enote: Alpski kras, Dinarski nega prenikanja (Ford & Williams 1989). Omenjena razi- kras ter Predalpski vmesni in osamljeni kras. skovalca tudi poudarjata, da večina kemijske denudacije Dinarski kras, kamor sodi obravnavano ozemlje, leži vodi k zniževanju površja, tako da je raztapljanje v jamskih v južni Sloveniji. Na njem ločimo dva tipa reliefa: Visoki rovih glede na celokupno denudacijo razmeroma manj dinarski kras (kras visokih planot: Javorniki, Hrušica, Na- pomembno, je pa temeljno za razvoj krasa. nos, Trnovski gozd, Banjšice in Snežnik) in Nizki dinarski Zaradi razvoja sekundarne poroznosti s korozijskim šir- kras (kras v nižjih predelih; svet podolij in dolin: Notranjsko jenjem razpok in z daljšanjem ter širjenjem kanalov se v podolje, Pivška kotlina, Kras). Za Dinarski kras so značil- karbonatnih kamninah razvije značilno kraško pretakanje ni apnenci in dolomiti permske, triasne, jurske, kredne vode. Navpična razporeditev denudacije je odvisna od in paleogenske starosti, ki jih sekajo prelomne strukture dveh dejavnikov: od razporeditve vodnega toka in raz- v prevladujoči dinarski smeri, to je SZ–JV. To je kras s poreditve koncentracij raztopljene snovi. Glede na na- številnimi vrtačami, kraškimi polji, uravnanim površjem Slika 7: Masivni kredni apnenec v kamnolomu Lipica. sičenost z vodo kraško podzemlje delimo na: vadozno in visokimi kraškimi platoji (Mihevc 1997). Na Dinarskem (Foto: Andrej Mihevc.) cono (nezasičeno z vodo), katere zgornji del imenujemo krasu je najizrazitejši erozijski proces raztapljanje, drugi epikras, in freatično cono (zasičeno z vodo, to je pod ni- (fluvialna erozija, pobočni procesi itd.) pa imajo podreje- vojem talne vode v krasu). no vlogo. Za Dinarski kras so značilna tudi velika kraška V Sloveniji kras prekriva 43 % površja, 35 % je površja polja (Cerkniško polje, Planinsko polje), ki si sledijo v nizih na apnencu in 8 % na dolomitu. Kras je pri nas razvit v območju močnejših prelomnih con (na primer Idrijski na različnih karbonatnih kamninah, ki po starosti segajo prelom). V tem krasu je razvito veliko jam, med drugimi tudi naš najdaljši jamski sistem, to je sistem Postojnskih jam, s približno 20 kilometri znanih rovov. GEOLOGIJA Apnenec večinoma gradi mineral kalcit (kalcijev karbo- nat), dolomit pa mineral dolomit (kalcij-magnezijev kar- bonat). V splošnem sestavljajo apnence drobna skeletna in neskeletna apnenčasta zrna, umeščena v mikritno osnovo ali povezana s cementi. Apnenčasti sedimenti se Slika 8: Plastovit temno siv paleocenski apnenec odlagajo na karbonatnih platformah, v plitvih toplih (sub)- liburnijske formacije na Čebulovici. (Foto: Bojan Otoničar.) tropskih morjih. Dolomiti se neposredno iz vodnih razto- obravnavanem ozemlju karbonatne kamnine obsegajo pin le redko izločajo, večinoma nastajajo z dolomitizacijo približno 3/4 površja, preostali del pa večinoma pripada kalcitnih sedimentov in sedimentih kamnin. eocenskemu flišu, nekaj je tudi kvartarnih sedimentov. Relief je, ob razčlenjenosti zaradi erozijskih in korozijskih Apnenci so karbonatne sedimentne kamnine, v katerih procesov, močno razgiban tudi zaradi tektonike. V tek- med minerali močno prevladuje kalcit (CaCO ), aragonita tonskem smislu je za obravnavano območje značilna 3 (CaCO ) pa je več le v mlajših plasteh. Mineraloško pre- pokrovna zgradba, razsekana s številnimi prelomi. 3 prosti apnenci so v naravi glede na druge kamnine pogo- sto enolični, vendar po sestavi zelo raznoliki. Natančnejši Karbonatne kamnine Najpomembnejši sedimentni karbonatni kamnini razisko- pogled nam razkrije, da jih gradijo drobna apnenčasta vanega območja sta apnenec in dolomit. Razlikujeta se zrna, ki so umeščena v drobnozrnato osnovo ali pove- po mineralni sestavi, mehanskih in kemičnih lastnostih zana s cementi. Zrna, ki so večinoma pod milimetrsko ter po načinu nastanka. Karbonatne kamnine po definiciji velikostjo, delimo na neskeletna in skeletna. Med neske- vsebujejo več kot 50 % karbonatnih mineralov. Najpo- letnimi so posebej zanimiva ovita zrna (ooidi, onkoidi). membnejša minerala v njih sta kalcit in dolomit. Sedi- Gradi jih jedro (različna apnenčasta zrna in njihov drobir), mentne karbonatne kamnine zavzemajo 12 % površine okoli katerega so sferično nanizane lamine kemično in/ali kopne Zemlje in so lahko debele do več kilometrov. biogeno izločenega, ujetega in nalepljenega kalcita in ara- Slika 6: Udornica v Škocjanskih jamah. (Foto: Nadja V Sloveniji karbonatne kamnine sestavljajo 43 % površja; gonita. Med najpogostejša neskeletna zrna prištevamo Zupan Hajna.) 35 % je apnencev, 8 % pa dolomitov (Gams 1974). Na peloide. Ta so peščene velikosti in jih gradi mikrokristalast 14 K A M N I N E I N R E L I E F (morska in meteorna stalno zalita in nezalita cona, meša- na morsko/meteorna cona, globoko pokopana cona …), v katerem se izločajo cementi, so oblike kristalov različ- ne, razlikujejo pa se tudi po sestavi in količini vključkov in slednih elementov ter po izotopski sestavi. Različne pore v apnencih lahko nastajajo in se zapolnjujejo v različnih diagentskih okoljih v različnih geoloških obdobjih. Pod pojmom diageneza si v geologiji predstavljamo različne fizikalno-kemične, biokemične in biološke spremembe, ki jih doživi sediment po odložitvi, tako pred svojo litifikacijo (strjevanjem v kamnino) kot tudi po njej. Te spremembe se dogajajo pri razmeroma nizkih temperaturah in priti- skih ter povzročijo spremembe v primarni mineraloški sestavi in strukturi kamnine. Meja med diagenezo in me- tamorfozo, ki poteka pri višjih temperaturah in pritiskih, je postopna. Najugodnejše razmere za odlaganje večjih količin karbo- natnih sedimentov najdemo v plitvih toplih morjih, ki po- plavljajo razmeroma obsežne police – šelfe – med celino in oceanom. Plitvomorsko območje, kjer nastajajo in se odlagajo karbonatni sedimenti, ter zaporedja karbonatnih plitvomorskih kamnin imenujemo karbonatna platforma. Značilna in dobro raziskana karbonatna platforma je Ba- hamska, na kateri se karbonatni sedimenti izločajo, tran- sportirajo in odlagajo večinoma v plitvi morski vodi. Tipič- ni primer stare karbonatne platforme, ki se odraža v več kilometrov debelem nakopičenju karbonatnih kamnin, je mezozojska Jadranska karbonatna platforma (po Vla- hović in ostali 2005), na kateri se je odložila tudi večina karbonatnih kamin obravnavanega območja. Velja, da so Slika 9: Mikroskopski posnetek spodnjejurskih oolitnih apnencev z Mesarjevega hriba nad Grčarevcem. Spodnji desni del slike zavzema ve ji intraklast, ki je nastal s predelavo predhodno cementiranih drobnih oolitov; daljša os slike meri približno 4 mm. (Foto: Bojan Otoničar.) karbonat (mikrit). Robove imajo večinoma zaobljene, po Nekoliko posebno skupino karbonatnih sedimentov obliki pa so sferična, elipsasta in nepravilna ter ne kažejo sestavljajo biogeno inducirani karbonati. Odlagajo se s notranje diferenciacije zgradbe. Peloidi so poligenetskega posredovanjem mikrobov, pogosto predvsem ciano- nastanka, med njimi pa ločimo na primer tudi pelete, ki bakterij, ki lepijo, lovijo in cementirajo droben karbonatni so fekalnega izvora. Med manj pogosta neskeletna zrna sediment. Pri tem nastanejo posebni valovito laminirani prištevamo sestavljena zrna, ki nastajajo s povezovanjem sedimenti – stromatoliti. in cementacijo več enakih ali različnih karbonatnih zrn. V Kot je bilo omenjeno zgoraj, so drobna karbonatna zrna četrto kategorijo neskeletnih zrn uvrščamo apnenčaste potopljena v osnovo, ki jo gradijo večinoma gosti, drob- klaste, ki nastajajo s predelavo vsaj delno konsolidiranih nozrnati kalcitni kristali, navadno imenovani mikrit (strjeno karbonatnih sedimentov. karbonatno blato). Razmeroma pogost je tudi tako ime- Skeletna zrna sestavljajo različni organizmi, ki so v geolo- novani mikrosparit, ki nastane s prekristaljenjem mikrita, ški zgodovini gradili karbonatne skelete, njihove združbe pri čemer se kristalna zrna navadno povečajo. Kjer je bil pa so se skozi čas in glede na sedimentacijsko okolje mikrit izpran oziroma so se karbonatna zrna odlagala v spreminjale. Na obravnavanem območju prištevamo med sedimentacijskih okoljih z bolj razburkano vodo, so bile pomembnejše organizme s karbonatnimi skeleti foramini- pore med zrni pozneje večinoma zapolnjene s cementi. Slika 10: Zgornjekredni svetlo sivi apnenec s preseki fere (luknjičarke) in rudistne školjke, manjši del ozemlja pa Med njimi je najpogostejši razmeroma debelozrnat čist rudistnih školjk v okolici Dutovelj na Krasu; daljša os slike gradi tudi zgornjejurski stromatoporidno-koralni greben. kristalast kalcit – sparit. Glede na diagenetsko okolje meri približno 20 cm. (Foto: Bojan Otoničar.) K A M N I N E I N R E L I E F 15 dolomitizaciji na karbonatni platformi, ter glede na njihovo prejšnjo diagenetsko zgodovino, poroznost, mehanizem pretakanja, kemično sestavo morske vode in klimatske razmere obstaja več modelov dolomitizacije. Nekateri raziskovalci ločijo zgodnje- in poznodiagenetske dolomite (Tišljar 2001). Zgodnjediagenetski dolomiti so nastali z dolomitizacijo še mehkih nelitificiranih usedlin v nadplimskih območjih plimskih ravnic, slanicah in sabkah ter slanih jezerih s pro- cesi evaporacije, povratnega toka slanic ali pa v območju mešanja slanih in meteornih vod. Zgodnji diagenetski do- lomiti so navadno ostro ločeni od sosednjih apnencev, v njih pa so zaradi drobno kristalaste strukture dobro ohra- njene sedimentne značilnosti primarnega sedimenta (na primer izsušitvene pore in razpoke, breče, stromatolitne lamine …). Navadno v dolomitih tega tipa ni nedolomitizi- ranih ostankov oziroma reliktov apnencev. Poznodiagenetski dolomiti nastanejo zaradi nadome- ščanja kalcita z dolomitom v strjenih oziroma litificiranih apnencih, navadno v večjih globinah pod površjem. Meje dolomitov tega tipa z obdajajočimi apnenci so večinoma postopne in nepravilne. Pogosto opazujemo postopne prehode med poznodiagenetskimi dolomiti in okoliški- mi apnenci, od čistega dolomita, prek dolomita z relikti apnencev in delno dolomitiziranih apnencev do čistih apnencev. Poznodiagenetske dolomite gradijo razmero- ma veliki dolomitni kristali, tako da značilnosti primarne Slika 11: Plasti zgornjetriasnega dolomita pri Podskrajniku. (Foto: Mojca Žnidaršič.) zgradbe apnencev niso več vidne. Ne glede na primarno zgradbo apnencev bo pri popolni dolomitizaciji iz njega apnenci rojeni ne narejeni, pri čemer so svetloba, tempe- ageneze, torej po odložitvi karbonatnega sedimenta, le nastal mikro- ali makrokristalasti dolomit, tako imenovani ratura in hranila najpomembnejši mehanizmi, ki uravna- majhen delež se obarja neposredno v morskem okolju. »saharoidni« dolomit. vajo njihovo rast in produkcijo. Glede na dane razmere Na obravnavanem območju so dolomiti dokaj razširjeni, se tako večina apnencev izloči v toplih prosojnih, s hranili pojavljajo pa se v karbonatnih zaporedjih večine geolo- revnih predelih platform, v globinah do deset metrov. Ne- ških obdobij. Večji del dolomitov nastane z dolomitizacijo vihte, valovi, tokovi, vetrovi in gravitacija nato nakopičen sedimentov in sedimentih kamnin, ki so bili prvotno zgra- karbonatni material prerazporedijo po platformi in njenem jeni večinoma iz kalcijevega karbonata (CaCO ) (Tucker & 3 pobočju proti globljemu morju, tam pa se glede na vodni Wright 1990). Hkrati se lahko dolomitni cementi izločajo režim v različnih sedimentacijskih okoljih odložijo. iz vodnih raztopin v primarne in sekundarne pore. Čeprav Glede na sestavo in druge sedimentne oblike, lahko skle- bi se moral dolomit teoretično izločati tudi neposredno pamo, v kakšnem sedimentacijskem okolju so se posa- iz normalne morske vode, zaradi kinetičnih omejitev, ni mezni tipi apnencev odlagali. Stromatoporidno-koralni tako. Dolomiti se iz vodnih raztopin kot sedimenti (»pri- grebeni in oolitni apnenci so se na primer odložili v plitvih marni dolomit«) izločajo le redko, proces pa je omejen na močno razburkanih odprtih obrobnih delih karbonatne nekatere evaporitne lagune in slana jezera. Da je dolomi- platforme, mikritni apnenci s posameznimi fosili v no- tizacija apnencev mogoča, potrebujemo izvor Mg2+ ionov tranjih zatišnih, bolj mirnih lagunskih območjih platforme in mehanizem prečrpavanja tekočin, ki ione prenašajo. in stromatoliti v med- in nadplimskih območjih plimskih Ker je morska voda bogata z Mg2+ ioni, je njihov izvor ravnic, ki so obdajale nekoliko dvignjena nadplimska in očiten, vendar mora biti za izločanje dolomita kemično kopna območja platforme. močno spremenjena. Zaradi narave nadomeščanja dolo- Dolomiti so karbonatne kamnine, sestavljene večinoma iz mitne kamine pogosto niso čiste, temveč navadno vse- Slika 12: Mikroskopski posnetek poznodiagenetskega minerala dolomita. Po definiciji vsebujejo več kot 50 % tega bujejo do nekaj odstotkov pribitka Ca2+ ionov. Glede na zrnatega dolomita z Lanskega vrha nad Grčarevcem. minerala. Dolomit večinoma nastaja iz apnenca v času di- položaj apnenčastih sedimentov/kamnin, ki so podvrženi (Foto: Bojan Otoničar.) 16 K A M N I N E I N R E L I E F Zgodnjediagenetski dolomiti z bolj ali manj ohranjeno ta) v globljemorskih predgorskih sedimentnih bazenih. prvotno zgradbo karbonatnega sedimenta so na našem Ti so se oblikovali sočasno z nastajanjem gorovja zaradi območju omejeni večinoma na zgornjetriasne dolomite, kolizije dveh geotektonskih plošč. Z odložitvijo kalnega vendar se tudi tu delno izmenjujejo z bolj grobozrnatim turbiditnega gravitacijskega toka se material iz suspenzije dolomitom, brez ohranjene prvotne zgradbe. Pozno- odloži v značilnem zaporedju, najprej grobozrnati delci, diagenetski grobozrnati bituminozni dolomiti so izraziti nato pa vedno bolj drobnozrnate frakcije. Na ta način se predvsem v spodnji juri, leče dolomitov pa se občasno oblikuje za fliš značilno menjavanje bolj grobo in drobneje pojavljajo tudi više med jurskimi apnenci. Zgodnje- in zrnatih klastičnih sedimentov. V peščenjakih mineraloško poznodiagenetski dolomiti se izmenjujejo tudi v krednih prevladuje kremen, v drobnejših frakcijah pa je postopno karbonatnih zaporedjih. več glinenih mineralov in glinencev, v laporjih pa tudi karbonatov. Fliš V geotektonskem smislu se odlaga fliš v proksimalnih Raziskovalci severnih Alp so termin fliš tradicionalno globljemorskih delih predgorskih bazenov. Ti nastanejo uporabljali za opis nekaterih klastičnih sedimentih kamnin z upogibom podrivajoče se celinske plošče, obtežene z (klastične kamine sestavljajo terigena mineralna zrna, ki nastajajočim gorovjem. Material, ki ga prenašajo reke iz lahko izvirajo iz različnih vrst kamnin), še preden so po- območij nastajajočih gora na obrobje predgorskega mor- Slika 14: Mikroskopski posnetek flišnega peščenjaka. znali njegov geotektonski pomen. Ta razmeroma arha- ja, občasno zdrsne v obliki gravitacijskih turbiditnih tokov (Foto: Bojan Otoničar.) ičen pojem opisuje sinorogene (sočasno s nastajanjem in se odloži v najglobljih delih morskega bazena. Pri tem frakcije peščenjakov, meljevci, glinovci in laporji – posto- gorovja) klastične sedimente v globljemorskih sedimen- nastane plast klastičnih sedimentov z značilno sestavo in pna zrnavost. V obdobju med dvema gravitacijskima do- tacijskih okoljih. zgradbo. Grobozrnati delci se usedejo najprej, zato so v godkoma se odlagajo drobnozrnati sedimenti »ozadja« Fliš je torej klastična sedimentna kamnina, ki se je odloži- spodnjih delih plasti konglomerati/breče ali bolj grobozr- sedimentnega bazena (glinovci, laporji). Tako dobimo la iz turbiditinih tokov (kalna suspenzija vode in sedimen- nati peščenjaki, navzgor pa postopno sledijo drobnejše značilno zaporedje menjavajočih se bolj grobo- in drob- nejezrnatih plasti fliša. Bolj ko je območje odlaganja od- daljeno od izvora sedimentov, bolj drobnozrnate in tanjše so plasti, in nasprotno, bliže je izvor, bolj grobozrnati so flišni sedimenti in debelejše so plasti. Glede na sestavo nastajajočega gorovja ter procesov preperevanja, erozije in transporta so predvsem peščene frakcije fliša v veliki meri kremenaste sestave. Na nasprotni strani predgorskega bazena, stran od na- stajajočega gorovja, nastane zaradi izostatičnih izravnav dvignjeno območje – periferna predgorska izboklina. Osrednje območje je lahko dvignjeno nad morsko gla- dino, okoli kopnine pa se vzpostavi plitvomorsko obmo- čje. Ob ugodnih razmerah se tu odlagajo plitvomorski karbonati, sama kopnina pa je v primeru, da je tam prej obstajala karbonatna platforma, podvržena zakraseva- nju. Občasno se tudi s te strani, predvsem ob tektonskih linijah, kjer se lahko oblikujejo podmorske stene, sprožajo gravitacijski podmorski plazovi in tokovi. Če je območje tega dela karbonatno, bodo splazili karbonatni sedimenti in flišna nekarbonatna zaporedja bodo občasno preki- njena s karbonatnimi plastmi, ki so v nekaterih primerih debele tudi več kot deset metrov. Na obravnavanem območju so flišne plasti spodnje eo- censke starosti (približno 50 do 55 milijonov let). Fliš je neprepustna kamnina, tako da tečejo vode na zgo- Slika 13: Fliš – izmenjevanje tankih plasti peščenjaka in laporja. Plasti kremenastega peščenjaka so odpornejše na raj omenjenih območjih po površju, v stiku s karbonati pa preperevanje od laporja, zato štrlijo iz stene železniškega useka (severno pobo je Krasa nad Dornberkom); višina se oblikujejo značilni pojavi kontaktnega krasa. Spodnje useka na sliki je okoli 5 metrov. (Foto: Bojan Otoničar.) dele pobočij Nanosa in Trnovskega gozda gradi fliš, prek K A M N I N E I N R E L I E F 17 njega pa so odloženi pobočni grušči in breče, katerih predvsem v spodnji juri tudi temneje sivi. Jurske plasti in Hrušice. Flišne sestave so še Brkini, območje doline klasti se krušijo iz strmih karbonatnih pobočij omenje- najdemo na istih območjih kot zgornjetriasne dolomite, Reke in velik del dna Pivške kotline. Na obravnavano nih masivov. Ker so grušči in breče dobro prepustni in ki jim v sedimentnem zaporedju zvezno sledijo. območje segajo manjši del istrskega fliša pod Kraškim podvrženi tudi zakrasevanju, fliš pa ne, je ta podlaga za Največji del obravnavanega ozemlja gradijo kredne robom in manjše krpe na Velikem Gradišču nad Kozino številne fosilne in še aktivne plazove, ki povzročajo težave karbonatne kamnine. Tudi zanje je, glede na območje in na območju Kališ pri Kalcah. Na obravnavanem ob- gradbenikom, na primer pri gradnjah cest, ogrožajo pa in starost, značilna pisana sestava. Morda je najznačil- močju so flišne plasti spodnje eocenske starosti (pribli- tudi nekatera naselja. nejša razlika med njimi in jurskimi v tem, da se oolitni žno 50 do 55 milijonov let). apnenci tako rekoč ne pojavljajo, predvsem za zgornjo Kamninska zgradba kredo pa so značilni apnenci z rudistnimi školjkami. Na Kras in tektonika obravnavanega območja obravnavanem območju prevladujejo večinoma gosti obravnavanega območja Obravnavano območje leži na listih Gorica (Buser, 1968), Za karbonatne kamnine (apnenci in dolomiti) je značil- apnenci, bolj zrnati so značilni predvsem za najvišje dele no, da zakrasevajo, voda pa z njihovega površja odteka Trst (Pleničar in ostali 1969), Postojna (Buser in ostali krede. Na Krasu se pojavljajo tudi paketi gostih, pogo- večinoma vertikalno. V karbonatnih kamninah je razvito 1967) in Ilirska Bistrica (Šikić in ostali 1972) Osnovne sto laminiranih temnih ploščastih apnencev z roženci, podzemno pretakanje vode (kraška poroznost, jame), geološke karte Jugoslavije v merilu 1 : 100.000, ki so ra- ki so znani kot komenski skrilavci in tomajski apnenci. na površju pa so razvite najrazličnejše površinske kra- bile s pripadajočimi tolmači (Buser 1973), Trst (Pleničar Ob apnencih se pojavljajo tudi dolomiti, ki jih spremljajo ške oblike (žlebiči, škavnice, vrtače, udornice, kraška in ostali 1973), Postojna (Buser in ostali 1970) in Ilirska dolomitne in apnenčaste breče, vendar so tudi tu v po- polja, ravniki, kopasti kras in drugo). Na flišu, ki je ne- Bistrica (Šikić & Pleničar 1975) ter formacijsko geološko drejenem položaju glede na apnence. Kredni karbonati prepusten za vodo, je razvita površinska rečna mreža. karto južnega dela Tržaško-Komenske planote v merilu gradijo večji del severovzhodnega zaledja Planinskega Na stiku med karbonatnimi kamninami (kras) in flišem je 1 : 50.000 (Jurkovšek idr. 1996) kot podlaga za prikaz polja, ozemlje med Pivško kotlino in Planinskim poljem, razvit tako imenovani kontaktni kras. Meja med krasom geologije ozemlja. Javornike, zgornjo Pivško kotlino, pas med Prestrankom in kontaktnim krasom je dogovorna. Čeprav ima relief To ozemlje gradijo večinoma mezozojske in terciarne in Hruševjem, večji del Slavenskega ravnika, zahodni del fluvialne značilnosti, kontaktnem krasu prevladujejo sedimentne kamnine, med katerimi prevladujejo kar- Nanosa, severozahodni del Hrušice, skrajni jugovzhodni kraške oblike. Med značilne oblike kontaktnega krasa bonati. Karbonatna sedimentna zaporedja v terciarju del Trnovskega gozda, večji del Krasa in osrednji del uvrščamo ponikalnice, slepe in suhe doline ter izvire na postopno nadomestijo klastične kamnine – prehodni Matarskega podolja. Čeprav se občasno pojavljajo tudi iztokih iz krasa. laporji in fliš. Medtem ko karbonate kamnine prevla- drugod, lahko dolomite najdemo v razmeroma ozkem Ob zakrasevanju je pri nastanku reliefa imela pomembno dujejo na Notranjskem in visokih kraških planotah ter pasu od Vrhovelj, prek Sežane in Povirja do Divače, vlogo tektonika. Za obravnavano območje je v tekton- na Krasu, je fliš najpogostejši na dnu Vipavske doline, pojavljajo pa se tudi med Vojščico, Kostanjevico in Te- skem smislu značilna s prelomi razsekana pokrovna delu Pivške kotline in Brkinih. Kvartarni sedimenti se menico na zahodnem delu Krasa. zgradba. To območje pripada v geotektonskem smislu pojavljajo v manjšem obsegu na dnu kraških depresij Del območja, ki je v mezozoiku pripadalo Jadranski Zunanjim Dinaridom, katerih glavni dvig je potekal v oli- in rečnih dolin ter na pobočjih visokih kraških planot. karbonatni platformi, se je ob koncu krede dvignilo nad gocenu in miocenu (Vlahović in ostali 2005). Obsegajo To so predvsem klastični rečni in jezerski sedimenti, na morsko gladino in zakraselo (Otoničar 2007). Oblikovali strmih pobočjih pa so pogosti grušč (melišča) in podorni so se številni površinski in podpovršinski paleokraški bloki, ki so ponekod cementirani v breče. Med karbo- pojavi, paleokraško površje pa je lokalno pokrito s tan- nati prevladujejo apnenci, čeprav so pogosti predvsem kimi lečami in žepi boksita. Pri Kozini so bili pri graditvi zgornjetriasni, spodnjejurski in kredni dolomiti. avtoceste v palokraškem žepu najdeni ostanki fosilnih Najstarejše kamnine na obravnavanem območju so vretenčarjev, med njimi dinozavrov in krokodilov (Debe- plastoviti zgornjetriasni dolomiti. Zanje je značilno me- ljak in ostali 1999 in 2002). Na tem območju je morje njavanje temneje sivih drobnozrnatih in nekoliko svetleje preplavilo paleokraško površje večinoma že v zgornji sivih laminiranih dolomitov. Večja strnjena območja tega kredi. Odlagati so se začeli sladkovodni, brakični in dolomita se pojavljajo na skrajnem vzhodnem delu Tr- priobalni morski sedimenti, ki so občasno do različne novskega gozda, severno od Kalc, vzdolž Idrijskega stopnje pedogeno modificirani. Postopno je postajalo preloma okoli Planinskega polja in severovzhodnega morje čedalje globlje, kar se odraža v bolj odprtomor- obrobja Cerkniškega polja ter v širši okolici Unca in skih foraminifernih in nazadnje hemipelagičnih apnencih Rakeka, gradi pa tudi podlago Hrušiškega nariva med ter laporjih in globokomorskem flišu. Karbonatne ka- Planino in Bukovjem ter vzhodno obrobje Menišije. mnine, ki so umeščene med paleokraško površje in fliš, Med jurskimi karbonati prevladujejo apnenci, vendar lah- obrobljajo Kras ter Slavenski ravnik, pojavljajo pa se tudi ko dolomiti obsegajo predvsem v spodnji juri razmeroma na Krasu, v širšem območju Gabrka ter med Križem in pomemben delež kamnin. Sestava jurskih apnencev je Dutovljami. pisana, ob temnih gostih apnencih pa so predvsem za Flišne plasti gradijo dno Vipavske doline in spodnja po- osrednje dele jure značilni oolitni apnenci. Dolomiti so bočja Krasa, Trnovskega gozda in Nanosa. Ozek pas Slika 16: Metrski zamik plasti zgornjetriasnega dolomita glede na zgornjetriasne v splošnem bolj grobozrnati in fliša ločuje tudi pokrov Trnovskega gozda od Nanosa ob prelomu pri Podskrajniku. (Foto: Bojan Otoničar.) ! ! . ! . . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! !. . ! Vrtojba . ! . ! . ! . ! ! . Lome ! ! . . ! . ! . ! .! . Vogrsko Kovk ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! Logatec . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . 18 K A M N I N E I N R E L I E F ! . ! . ! . ! . ! Borovnica ! .! .! . ! .! . .! . ! . Gojače Lokavec ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! Bilje ! . ! . . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . Volčja Draga ! . Gozd ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! .! . ! ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! .! . ! . ! . ! . ! ! ! . . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . Miren Dornberk ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! Potoče Skrilje ! . ! . ! . . !. ! . ! . ! . Ajdovščina ! . ! . . ! .! . ! Batuje . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Malo Polje ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! Vipa ! . ! ! . ! . . ! v .! . Kalce ! ! . . ! . . a Pokojišče ! . ! . ! . ! ! ! . ! Renče . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! ! . ! . !! . ! .! . . ! ! . ! .! . ! . ! . ! . ! ! . ! . . . ! . ! . ! ! Prvačina Tabor ! . ! . . . . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! . ! . ! . ! . . Dobravlje ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! Col ! . . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! .! ! . ! . ! . ! . . ! ! . .! ! !. . ! .. ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . Vipavski Križ Žapuže ! . ! .! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . Padež ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . . ! . ! .! . ! . ! ! . ! . Preserje ! . ! . ! ! . . ! . ! . . ! . ! . ! .! ! . ! . !! .. ! . ! . ! ! . ! . . ! ! . ! ! . . . ! . . . ! . ! . Budanje Višnje ! . Ustje ! . ! ! . ! ! ! . ! . . .! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! .! ! .! . . ! ! . . ! ! . ! . ! . ! . ! .! . . ! . ! .! ! .! . ! . ! .! . ! . .! .! ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . . ! .! . .! . G ! ! . ! . . ! . ! . B ! rčarevec ! ! . . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . . ! .! .! . ! . ! .! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! .! .! . ! . .! . ! . ! Brje . ! . ! . ! . ! . ! . e ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! .! . ! . ! .! . l Podkraj ! . ! ! . ! . ! . ! . ! .! .! . ! . ! ! . ! . a ! .! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! !! . ! . ! ! ! . . ! . . V Vrhpolje ! . ! . . . ! ! ! . ! . ! . ip ! . ! ! . . ava ! . ! . . ! ! . . ! ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! Opatje selo ! . ! ! . ! . ! . . ! . ! . ! . Planina ! . ! . ! . ! . ! . Laze ! . .! . !. ! . B ! . ! . ! ! . . ! .! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . !. ! ! ! . . Branik .! . . ! . ! . r ! ! . . ! . ! . ! . ! .! ! . . ! . a ! . ! . ! . ! . ! . Temnica n ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! . . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! i .! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . c Šmarje ! .! . ! a . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Vipava ! ! . ! . ! .! . ! . ! . . Škrbina ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! Kostanjevica na Krasu ! . ! . Slap ! . ! . ! . .! . ! . ! . ! .! . ! . ! . Do ! . bec ! . Spodnja Branica Gaberje ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . nica ! . ! . ! . ! . U ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! . ! . ! . ! . ! . . . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! I . vanj! . e ! . ! . selo Gradišče pri Vipavi ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Sela na Krasu Lože ! ! . . ! . ! . ! . ! ! . . ! . Sveto ! . ! ! . ! ! . ! . ! . . ! . ! . . Planina ! Gorenje . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . . ! . ! . ! . ! ! . ! . . ! ! ! . . Štanjel ! . ! . ! . ! . .! . ! . ! . ! . ! . ! . .! . ! . ! . ! . ! . ! . Vojščica ! . ! . Kobjeglava Goče ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . Studeno ! . . . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! .! . ! .! . ! . Bu ! . ! . ! kovje . Unec ! ! ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . . Kobdilj ! ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . Komen ! . Manče ! ! . ! ! ! . . ! ! . ! . ! . ! . Belsko ! . . ! . ! . . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! Rakek ! . ! ! . . ! . . ! ! ! . ! . Predjama ! ! . ! . . . ! .! . . ! . ! . ! . ! .!. Brestovica pri Komnu ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . Hruševica ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Podraga ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! Gorjansko . ! . ! ! .! . . ! . ! . ! . . ! . ! Poreče . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! . ! . . . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! Cerknica ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . Podnanos ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . Zagon ! ! . . ! . ! . ! . ! Šmihel pod Nanosom ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! .! . . ! . ! . ! . ! . . ! . Ponikve ! . ! . k ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . anoščica Ra ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! ! . ! ! . ! . ! . . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! N . . ! . ! . ! . ! ! .! . ! . ! . ! .! . ! . ! . . ! . ! ! . ! . R ! M . ! . ! .! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . Lozice Kopriva ! a . ! . ! . ! . ! . ! . . ! ! . ! ! . . ! . . o Hrašče ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . . š ! . ! . ! Pliskovica č ! . ! . . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . a . Dolenje Jezero ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . i ! ! ! ! . . . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . !. ln ! . Hrenovice ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . i ! . ! . ! . ! . ! ! . k ! . ! . ! . ! . . ! ! . ! . ! ! . ! . Postojna ! . ! . ! . .! . . ! . ! . ! . ! . Veliki Dol ! . ! ! . . ! ! . . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . Kazlje Dilce ! . ! . ! . ! . ! . . !. !.!. ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! . . ! . . ! ! . ! ! . ! . . Tomaj ! . ! . . ! ! . ! . . Griže ! ! .! . ! . ! Hruševje . ! . ! . ! . ! . ! . Dutovlje ! ! . ! . . ! .! . ! ! . . ! ! . ! . ! . Razdrto ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! .! . ! ! . ! . . ! ! . . ! . ! . ! ! . Križ. ! . ! .! . ! . ! ! . . ! . ! . ! ..! . ! ! . ! . ! Rakitnik . ! . . ! . ! . ! .! . Orehek ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! Štorje . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! . ! . . . ! ! . . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! ! . ! ! . .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . . ! ! . . ! . ! ! . ! Prest ! ! . ! . ! . ! . . . ! . Dolenja vas ! . ! . ! . ! . ranek ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! . . Šmarje pri Sežani . ! . ! .! . ! . ! . ! ! . ! . ! .! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! .! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! .! . Dane pri Sežani ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! .. ! . ! . ! .! . ! . ! ! . . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! .! . Senožeče P ! ! . .! . ! . ! . ! .! .! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! .! . ! . ! . . ! ! . ! . ! . . ! . ! .! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! .! . ! . Slavina i ! . ! . ! ! .! ! . . ! .! . ! . ! . ! .! . ! . ! . . v ! . ! . ! ! . . ! ! . . ! . ! . ! . ! ! . . k ! . ! ! . . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! a ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! .! . . ! . ! . ! . Sežan!. ! . ! . Selce ! . ! . ! . a ! . ! ! . . ! . ! .! . ! . ! . ! ! . ! . ! . . Povir ! ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . Starost in vrsta kamnin ! .! . ! . ! . ! ! . ! . ! . .! . ! . ! . . ! . ! ! . . ! ! . ! . ! . ! . .! . ! . ! .! .! . ! . ! ! . Orl ! . . ek ! ! . ! ! . ! . ! . .! . ! ! ! . ! ! .! . ! ! ! . ! . ! . . ! . . ! . ! . ! . . ! . ! ! .! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . . ! . . ! . ! . . ! . ! . !! ! . . ! . ! ! . ! .! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . . Petelinje ! ! . . ! . ! . ! . ! . . ! . ! .! . ! . ! ! . ! . ! . ! . . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! ! Trnje . . ! . . ! ! . ! . ! ! . ! .! .! . ! ! . ! . . ! . ! . ! . . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . D ! ! . ! . ! . ivača ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . Dolnje Ležeče ! .! . . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! Q – kvartarni sedimenti .! . ! . ! . ! .! . ! . ! . Pivka ! . ! . ! ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . . ! . ! . Palčje ! ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . Klenik ! ! . . ! . ! . .! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Kal ! . ! .L! ipi ! . . ! . ! . ca ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . . ! . ! . ! . Gornja Košana ! . Jurišče ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . E – fliš ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . Famlje ! ! ! . . . ! . Neverke Parje ! ! . . ! . ! ! . Matavun ! . . ! . ! ! . ! . . ! . ! ! . . ! . ! ! ! ! . . ! . ! . Lokev ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . . ! ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Pg – apnenci ! . ! . ! . ! . ! . Kačiče-Pared ! . ! . ! . R ! . ! . ! . ! . !. Barka e Zagorje ! . ! . k ! . ! . ! . ! . a Narin ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . K – apnenci ! . ! . ! Bač . ! . Rodik ! . ! . ! . Krvavi Potok ! . ! . ! . ! . ! . ! .! .! . ! . Ostrožno Brdo ! . Knežak Koritnice K – dolomiti in dolomiti z apnenci ! . ! . ! . ! ! . ! . ! ! . . . ! . ! . ! . ! . ! . J – apnenci S G lik e a 15: ološ Geo k l a oš k k ar a kta ar z ja ta z jm a a m m a i mi J – dolomiti in dolomiti z apnenci T – apnenci Merilo 1 : 200.000 T – dolomiti Avtorja vsebine: Nadja Zupan Hajna, Jurij Hajna; kartografija: Jerneja Fridl Vir: Osnovna geološka karta 1 : 100.000, Geološki zavod Slovenije; DMV 100, Geodetska uprava RS; Kataster jam IZRK ZRC SAZU in JZS ! . jama © Inštitut za raziskovanje krasa in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 K A M N I N E I N R E L I E F 19 Slika 17: Navpična razpoklinska cona na vrhnjem grebenu Nanosa. (Foto: Nadja Zupan Hajna.) pet zaporedno nižjih in mlajših narivnih enot: Trnovski pokrov, Hrušiški pokrov, Snežniška narivna gruda, Ko- Slika 18: Ob večjih tektonskih nezveznostih so dolomiti močno pretrti, tako da je plastovitost pogosto slabo opazna. menska narivna gruda in Kraški narivni rob (Placer 1981). Nariv Hrušiškega pokrova na Snežniško narivno grudo v peskokopu pri Planini. (Foto: Bojan Otoničar.) Pokrovna zgradba je razsekana s številnimi prelomi, med katerimi so v morfološkem in seizmičnem smislu najpo- membnejši Idrijski, Predjamski, Raški in Divaški. Današnja seizmična aktivnost območja je povezana z rotacijo Jadranske mikroplošče v nasprotni smeri uri- nega kazalca (Márton in ostali 1995; Márton 2006) in s tem povezanim podrivanjem Istre pod Čičarijo ter dvi- govanjem ozemlja v zaledju (Placer 2002, 2007). Z izrazom prelom razumemo določeno geološko nezve- znost oziroma vrzel, ob kateri se je zgodil premik. Po- krovi so narinjeni drug na drugega ob narivnih prelomih (položnejši od 450), lahko tudi za več deset kilometrov. Močne regionalne prelome lahko obdajajo širše cone različno poškodovanih kamnin, ki jih glede na defor- macije delimo na razpoklinsko, porušeno in zdrobljeno cono. Stopnja in način pretrtosti kamnin vplivata na obli- kovanje kraškega površja, kar pogojuje na primer potek škrapelj, obliko in lego vrtač in uval, potek brazd in gre- benov, lokacij grezov, aktivnih in neaktivnih požiralnikov, leg vhodov v jame in izvirov. V geotektonskem smislu obsegajo narivne enote Zu- nanjih Dinaridov zunanji del pasu narivov in gub Di- narskega gorovja. Trnovski pokrov, ki obsega Trnovski gozd na severu obravnavanega območja, je narinjen Slika 19: Močno zdrobljeni zgornjekredni apnenci ob avtocestnem useku med Senožečami in Čebulovico – zdrobljena na spodaj ležeči fliš Hrušiškega pokrova. Narivnemu cona Raškega preloma. (Foto: Bojan Otoničar.) 20 K A M N I N E I N R E L I E F kontaktu sledimo od Lom, Podkraja in Cola proti za- pobočja Vipavske doline ter severozahodnega pobočja hodu, kjer prečka severno pobočje Vipavske doline Pivške kotline. Kot je bilo delno že nakazano, je vsaka pod pobočnimi grušči in brečami. Hrušiškemu po- više ležeča večinoma karbonatna pokrovna tektonska krovu pripadajo Menišija, Hrušica, Nanos in osrednji enota narinjena na fliš niže ležeče enote. To se odraža del Vipavske doline. Del Hrušiškega pokrova (Nanos tudi v hidrogeoloških značilnostih območja, na primer in Hrušica) je narinjen na fliš Snežniške narivne grude v številnih izvirih na narivnih stikih med zgoraj ležečimi (Pivška kotlina), zahodni del (Vipavska dolina) pa na karbonati in spodaj ležečim flišem. fliš Komenske narivne grude. Snežniški narivni grudi Med prelomi so najizrazitejši regionalni desno zmični, ustreza ozemlje Javornikov in Pivške kotline, Komen- ki narivne enote sekajo, ponekod pa tudi ločujejo. Med ski pa Kras, Vremščica, Slavenski ravnik, Brkini in Ma- njimi je v morfološkem in seizmičnem smislu najpo- tarsko podolje. Vsaka izmed opisanih enot ima svoje membnejši Idrijski prelom, omeniti pa velja še Predjam- geološke in geomorfne posebnosti. Navadno so velike skega, Raškega in Divaškega. Vsi prelomi se odražajo pokrovne enote tudi topografsko dobro izražene, kar tudi v topografiji ozemlja ter v pretrtosti kamnin širše Slika 20: Nariv starejšega krednega apnenca na je še posebej očitno na primeru Trnovskega pokrova prelomne cone posameznega preloma. Prelomi so se- eocenski fliš pri Pivki. Ob narivni ploskvi je mehkejša nad severnim pobočjem Vipavske doline in Hrušiškega izmično aktivni, ob Idrijskem prelomu pa lahko pričaku- flišna kamnina zdrobljena. (Foto: Andrej Mihevc.) pokrova, ki sestavlja zgornji strmi del severovzhodnega jemo tudi močnejše potrese. Slika 21: Nariv Nanosa na fliš Pivške kotline. (Foto: Bojan Otoničar.) K A M N I N E I N R E L I E F 21 Jame in jamski sistemi na obravnavanem ozemlju Andrej Mihevc in Nadja Zupan Hajna JAME Jame so pravzaprav podzemni kanali, ki jih je naredila skozi kras tekoča voda. Vendar pa se jame med seboj močno razlikujejo po obliki, razsežnostih in načinu na- stanka, zato moramo pogledati, kako nastanejo in kako se potem preoblikujejo. Temeljni pogoj za nastanek jam je topnost kamnin, ki grade zemeljsko površje. Drugi pogoj za nastanek krasa je prepustnost vode. Apnenec ali dolomit sta prepustna le ob medplastnih in tektonskih razpokah, ki jih voda s svojo korozijsko sposobnostjo širi in omogoča vedno boljšo prevodnost. Tako nastanejo večji ali manjši podzemni rovi, ki jih imenujemo, če so dostopni človeku, jame. Nastanek jam in podzemne kra- ške drenaže nasploh pa je mogoč zato, ker voda glavne minerale apnenca – kalcit in dolomit – odnaša v obliki raztopine. Zato se podzemni kanali ne maše (Ford & Wil- liams 2007). Leta 2007 je bilo v Katastru jam Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Jamarske zveze Slovenije registrira- nih 9020 jam. Na obravnavanem ozemlju poznamo 2188 jam, njihove osnovne podatke hranimo pa v Katastru. Od vseh najdaljši je sistem Postojnskih jam z 20,570 kilome- tri, sledi Predjamski sistem s 13,092 kilometroma in Kač- na jama z 12,750 kilometri. Od vseh znanih slovenskih jam jih je za turistični obisk urejenih približno 20. Naša najstarejša turistična jama je Vilenica, prvi turistični obisk v njej je znan v začetku 17. stoletja (Gams 2003). Najbolj znana in obiskana pa je Postojnska jama, v kateri se je razmah turizma začel po odkritju notranjih delov jame leta 1818. Vsekakor pa so za obiskovalce najprivlačnejše Škocjanske jame s svojim podzemeljskim kanjonom; od leta 1986 so vpisane tudi v Unescov seznam svetovne naravne dediščine (Kranjc 1997). Zaradi geomorfoloških, geoloških, hidroloških, zooloških in botaničnih posebno- sti so zelo pomembni objekti naravne dediščine (Uprava Slika 22: Glavni rov v Markovem spodmolu pri Sajevčah. V rovu vidimo dve fazi razvoja. Najprej je nastal večji, ovalni RS za varstvo narave 2000). rov, v katerega si je potok kasneje poglobil ožji kanal. Na stropu in stenah so skalne oblike, predvsem fasete, ki so Voda sledi linijam najmanjšega odpora, pa naj bo to me-nastale v pogojih, ko je rov popolnoma zalit z vodo. Jama je občasni požiralnik Sajevškega potoka. (Foto: Nadja jam med litološkimi lastnostmi kamnine, kot so na primer Zupan Hajna.) lezike, tektonskim conam, razpokam in drugemu, ter na svoji poti kemijsko in mehansko erodira karbonatne oblikujejo s tlačnim počasnejšim pretakanjem vode pod vadozne cone. V začetni fazi speleogeneze raztapljanje kamnine ter pri tem oblikuje kanale. Oblikovanost jam- gladino kraške vode. Voda v freatični coni zapolnjuje vse poteka po načelih difuzije in z laminarnim tokom. Voda skih rovov, iz katere lahko sklepamo na njihovo gene- praznine v kamnini, pretakanje pa uravnava pravilo ve- širi drobne razpoke in drugo ter pri tem oblikuje večje zo, je predvsem posledica hidravličnih razmer, v katerih znih posod. V tej coni se zbirajo vode iz vadozne cone, odprte kanale (Gabrovšek 2000). Ko se pretok skozi so nastali. Jame so v krasoslovju za človeka prehodne iz drugih delov freatične cone in možne alogene vode. Tu razpoko toliko poveča, se zgodi preboj in se vzposta- podzemeljske votline. Jamski rovi so lahko nastali v fre- nastane tudi večina vseh jamskih rovov, ki pozneje raste- vi turbulentni tok, se kanal dalje enakomerno veča po atični, epifreatični ali vadozni coni. V freatični coni se rovi jo in se preoblikujejo v drugačnih razmerah epifreatične in vsej dolžini. Raztapljanje v pogojih turbulentnega toka je 22 K A M N I N E I N R E L I E F večje (do 104) kot v laminarnem toku. Poplavljeni rov se oblikujejo največji jamski rovi. Ko se nivo kraške vodne veča, dokler njegove razsežnosti niso tako velike, da se gladine zaradi različnih vzrokov zniža, pridejo jamski rovi v hitrost vode zmanjša in se rast ustavi. Nekateri razlagajo pogoje vadozne cone. Voda se v vadozni, neprežeti coni, ustavitev rasti rovov z naplavljanjem delcev sedimentov pretaka po načelu prostega pada, izjeme so viseči to- na stene rova, ki jih tok, katerega pretok je maksimiran kovi. Osnovni tip jame je kamin in nekoliko spremenjena zaradi specifičnega odtoka, ni več sposoben trgati s sten različica v obliki brezna, nastajajo pa tudi meandri, ki jih in se zato ti delci ohranjajo na stenah rovov ter s tem dolbejo viseči tokovi. upočasnijo večanje rovov. V velikih rovih se na dnu useda V vadozni coni se pogosto oblikujejo hitri vodni tokovi s plavje, ki zaščiti dno in spodnji del sten pred korozijo. prosto gladino, ali pa je v njih prenikajoča voda. Rovi in Raztapljanje deluje le še navzgor, kar imenujemo parage- s tem kamnina v vadozni coni so izpostavljeni mehanski neza (Mihevc 2001). Tako proces parageneze veča rove eroziji, raztapljanju, kondenzni vlagi, biogeni koroziji, zmr- s korozijo nad naplavljenimi sedimenti. Osnovne oblike zovanju ter rušnim procesom. Pomen vsekakor pridobi rovov, ki so nastali v freatični, prežeti coni, so vsi tipi na mehanska erozija, tako v obliki abrazije s tovorom, ki ga prehodu od geoloških nezveznosti do povsem izobliko- voda prenaša, kot s trganjem delcev kamnine zaradi vi- vanih cevi. Lahko nastanejo tudi vertikalni kanali, ki so po skoznosti vodne mase. Stene jamskih rovov močno pre- tlorisu podobni breznom. oblikujejo tudi rušni procesi, ki so povezani z mehanskimi V epifreatični coni se tokovi skozi rove pretakajo hitreje. napetostmi v kamnini. Posledica rušnih procesov so bloki V sušnem obdobju voda prekriva le dno rova ali struge, kamnin, plošče in kosi kamnin ter manjši odkruški. Iz sten drugače pa so rovi zaliti. Na ravni nihanja podtalnice se jamskih rovov lahko odpadajo posamezni bloki in odkruški Slika 24: Izvir Unice iz Planinske jame. (Foto: Andrej Mihevc.) ali pa celi podori. Podor sestavlja gmota padlega kamenja z razponom več kot ene plasti. Podori jamskih stropov in sten se lahko pojavljajo v času oblikovanja jamskih rovov, v času sprememb razmer v zalitih kanalih in v kanalih s prosto vodno gladino. Ne nazadnje so podori tudi del degradacijskih procesov kraškega sistema. Podori v ja- mah in oblikovanje večjih podornih dvoran ter udornic so genetsko povezani z geološkimi sestavami, to je različ- nimi prelomnimi conami ter navadno debeloskladovitimi apnenci. Zmrzal in led imata na preoblikovanje jamskih rovov velik vpliv. Predvsem v predelih, v katerih sta led in sneg v njih prisotna stalno ali sezonsko. Pomembna sta predvsem v zvezi z mehanskim razpadanjem kamnin v vhodnih delih rovov in v delih jame, ki so v stiku s površ- jem. V takih delih jamskih rovov zasledimo intenzivno me- hansko razpadanje sten rovov in preperevanje površine Slika 23: Brezna so najpogostejši vhodi v podzemlje. To 10 m globoko brezno je oblikovala prenikajoča deževnica. sten in kapnikov zaradi temperaturnih sprememb, ko vezi Voda je ponekod na steni odložila sigo, na drugih mestih pa še raztaplja apnenec. Jamarske lestvice, dolžina klinov je med mineralnimi zrni zaradi nihanja temperature oslabijo. 25 cm, so za merilo. (Foto: Andrej Mihevc.) Bloki kamnin so ostrorobi in različnih velikosti, jih pa kon- K A M N I N E I N R E L I E F 23 Jame na izbranem območju kubičnimi metri pretoka. Velike jame so nastale v višini Voda prihaja na kras v obliki padavin ali rek z nekraškega gladine vode v krasu. Skoznje so tekle velike reke, zato okolja. Padavine so razporejene enakomerno po površju imajo navadno velike rove. Taka jama je na primer Pla- in takoj poniknejo v tla. Ta voda odteka gravitacijsko nav- ninska jama, iz katere izvira Unica. Take so tudi ponorne zdol skozi razpoke, jih širi in oblikuje v navpična brezna. jame, največje izmed njih so Škocjanske jame, v katerih Po njih pada v curkih, dokler ne doseže gladine kraške ponikalnice pogosto oblikujejo rove, ki imajo obliko pod- vode. To gladina se oblikuje v krasu in je nagnjena proti zemnih kanjonov. izvirom. Tam se zato pojavljajo vsa voda deževnice pa Vertikalna brezna, ki jih oblikuje deževnica, so navadno tudi voda ponikalnic, ki pritekajo na kras z nekraških ka- korozijsko razširjene razpoke, običajno globoke do nekaj mnin. Voda teče po najnižjih jamskih rovih, ponekod so ti deset metrov. Na visokih planotah so pogosta brezna v povsem zaliti in potekajo tudi sto in več metrov pod gla- stopnjah, po katerih lahko dosežemo velike globine. Bre- dino, v njih lahko teče voda tudi navzgor. Prečni prerezi zno Strmadna na Nanosu je globoko 218 metrov. teh jam so pogosto okrogli ali ovalni. Primer take jame je Velike vodoravne jame so nastale v višini gladine kraške jama Gabranca pri Neverkah, kjer lahko ob nizkih vodah vode, če je bila ta dlje stabilna. Tako so nastale velike spustimo v jamo 214 metrov globoko, po močnem de- ponorne ali izvirne jame v porečju kraške Ljubljanice Po- ževju pa iz jame bruha in izvira iz jame reka Sušica z več stojnske, Planinske jame, jam v Rakovem Škocjanu in Slika 25: Ponor Raka v Tkalco jamo; Rakov Škocjan. (Foto: Nadja Zupan Hajna.) denzna korozija lahko zaobli. Jamske rove je v nekaterih primerih zasul tudi krioklastični grušč, ki je nastajal v dobi pleistocena, ko je bil proces mehanskega razpadanja ka- mnine precej intenzivnejši kot proces raztapljanja. Danes pa je mehansko oblikovanje pobočij, na primer udornic, skoraj zanemarljivo v primerjavi z raztapljanjem. Tako se kamenje, ki se zvali s pobočij, kmalu tudi raztopi. Različni procesi na kamnini ustvarjajo različne skalne oblike, ki so zajedene pod raven osnovne skalne površine. Skalne oblike na stenah jamskih rovov se povezujejo v značil- ni skalni relief. Na podlagi njihove oblike sklepamo na procese, ki so jih oblikovali, saj so predvsem posledica načina sklenjenega odnašanja karbonatne kamnine. Prvi jamski rovi nastanejo vzdolž medplastnih in tektonskih razpok in so usmerjeni v smeri vodnega padca, sčasoma pa si jih vodni tok z raztapljanjem ali brušenjem prilagodi. Z razvojem nastajajo novi, ugodnejši in nižji rovi. Nekatere Slika 26: Raziskovanje Tkalce jame v 18. stol. Raziskovalci se spuščajo po podoru, na katerem je veliko naplavljenega rove vodni tokovi zapustijo in ostanejo suhi. lesa. (Risba: Steinberg 1758.) 24 K A M N I N E I N R E L I E F Slika 27: Veliki naravni most v Rakovem Škocjanu je Slika 28: Skednena jama ob severnem robu Planinskega ostanek nekdanje jame. Ob visokih vodah lahko reka polja je ostanek nekdanje daljše vodne jame. (Foto: Rak zalije most do oboka. (Foto: Andrej Mihevc.) Andrej Mihevc.) jam vzdolž Podzemnega toka Reke, Škocjanskih jam in tem pa je znanih še veliko starejših suhih jam, ki jih težko Kačne jame. povežemo s sedanji podzemnimi tokovi. Vsak izmed načinov pretakanja oblikuje različne jamske Te velike jame leže med ponornim območji in izviri, ve- rove, z razvojem krasa, ko se te cone prestavljajo nav- činoma v uravnanem in nižjem svetu ravnikov in podolij. zdol, pa je nastal zapleten preplet jam različnih starosti in Visoke kraške planote pa so brez večjih vodoravnih jam. oblik. Stare vodoravne vodne jame, ki so dvignjene nad Ker so velike jame ob podzemnih rekah pomembne, bo- nivo pretakanja vode v krasu, postanejo suhe. Skoznje disi zaradi gospodarske rabe za turistične jame bodisi se lahko pretaka le še majhna količina navpično preni- zato, ker se po njih pretakajo pomembne vodne količine kajoče deževnice, ki oblikuje brezna. Ta brezna pogosto in ker so pomembne za znanost, jih je treba varovati prebijajo te rove ali pa se iz njih izloča sigotvorna voda, ki oziroma izkoriščati tako, da jih ne razvrednotimo. oblikuje kapnike. Pogosto je to težko, saj nad njimi potekajo pomembni Zaradi denudacije površja so jamski rovi vedno bliže segmenti življenja na krasu. Pogosto pa prav nad jamami Slika 29: Vodni tok je v Markovem spodmolu pri površju. Končno ostanejo brez stropa in se vgradijo v potekajo tudi nepotrebne aktivnosti, čemur bi se lahko z Sajevčah v stenah plitve, do nekaj centimetrov dolge morfologijo kraškega površja, z nadaljevanjem zniževanja nekaj razuma izognili. Celotna Kačna jama leži pod Divačo. fasete. Iz njihove velikosti in oblike lahko ugotovimo smer površja pa iz njih izginejo tudi zadnji ostanki jamskih rovov Naselja seveda ne moremo prestaviti, lahko pa bi čistilno in hitrost vodnega toka. V spodnjem delu je čez fasete in sedimentov. napravo in predvsem njen izpust namestili nekoliko dlje voda odložila tudi rjavkaste ilovnate naplavine, ki pričajo, Večji del ozemlja pripada porečjema notranjske reke Reke od jame. Prav tako ni potrebno, da se gradi obrtna cona da fasete danes ne nastajajo več. (Foto: Andrej Mihevc.) in Ljubljanice. Te vode so oblikovale velike jamske sisteme, nad jamskimi rovi, tam, kjer je povezava med Kačno jamo na svetu. Nastala je na stiku med krednimi apnenci in ki so delno dostopni. Reka ponikne v Škocjanskih jamah, in Škocjanskimi jamami, ki so svetovni fenomen. Obrtna eocenskim flišem. Vanjo zdaj ponika reka Pivka. Ima raz- kjer je dostopna do sifona. Nato ji lahko po kratki prekinitvi cona bi bila lahko kilometer severneje in podzemlje ne bi vejen sistem rovov in bogato kapniško okrasje, kar že več sledimo v Kačni jami in potem spet v Jami v Kanjeducah bilo ogroženo. Pa ne gre samo za varovanje ampak tudi stoletij privablja množice turistov. ter v Jami v Stršinkni dolini. Skupaj je tako dostopnih pri- za turisti no izkoriš anje obeh jam; to bo veliko slabše, e Najprej so domačini poznali le vhodne dele Postojnske, bližno 20 kilometrov jamskih rovov s podzemno Reko. bo površje nad jamama pozidano. Črne, Pivke in Magdalene jame. Ko so odkrili še Otoško V porečju Ljubljanice je vzdolž pomembnih vodnih tokov Nad podzemnimi rovi Jame v Kanjeducah sta sežanska jamo in povezave med njimi, so ugotovili, da pripadajo znanih približno 50 kilometrov rovov. Te jame so Karlo- čistilna naprava in njen iztok, ki še zdaleč ne dosega istemu jamskemu spletu, ki je dobil ime po Postojnski vice, Zelške in Tkalca jama ter Planinska jama. V njej se potrebne kakovosti. Podobni primeri so tudi pri vhodih v jami. Doslej raziskani rovi merijo skupaj 20.570 metrov, priključijo vode Pivke, ki priteka iz Postojnske jame. Za Postojnsko jamo, Planinsko jamo in pri jamah v Rakovem raziskava vodnih rovov in sifonov se nadaljuje. Planinskim poljem sledimo podzemni Ljubljanici v Logarč- Škocjanu. Z nepremišljenimi posegi se uničuje pomemb- Jamo je izdelala reka Pivka, ki ponika v Postojnsko jamo ku, Najdeni jami in Vetrovni jami. V teh jamah živijo tudi na substanca, ki bo zato v prihodnosti družbi prinašala človeška ribica ter številne druge vodne jamske živali. manjšo korist. v nadmorski višini 510 metrov in teče proti Planinski Manjši jamski sistemi so še ob podzemni Belščici in jami. Nastala je v debeloskladovitih zgornjekrednih ru- Lokvi, ki pri Predjami ponikneta v jamo. V Slavenskem Postojnska jama distnih apnencih. Za razvoj in usmeritev rovov v sistemu ravniku pa je znan sistem jam Sajevškega potoka, tudi Postojnska jama je najdaljša in najpomembnejša turi- so pomembne predvsem lezike, po katerih so nastali med Markovim spodmolom in Vodno jamo v Lozi. Ob stična jama v Sloveniji ter ena najbolj znanih kraških jam zdrsi, ter dinarsko in prečnodinarsko usmerjeni prelomi. K A M N I N E I N R E L I E F 25 Slika 31: Gradnja poti v rovu pri Speleobiološki postaji je odprla več metrov visok profil skozi sedimente. Rov je oblikovan v debeloplastovitih krednih apnencih (1), nato pa je bil skoraj do stropa zatrpan z različnimi sedimenti. Najmlajše so sige, ki pokrivajo dno rova v obliki sigovih skorij, stalagmitov in masivnih stebrov (2). Pod njimi je plast fine ilovice, ki jo je v jamo iz špranj nanesla prenikajoča voda (3). Ilovica pokriva plasti z ilovico pomešanega grušča (4), ki je v jamo pripolzel skozi bližnji vhod. Med temi plastmi so kosti jamskega medveda (7), v sosednjem rovu pa so v enakih plasteh našli tudi okrog 40.000 let stara orodja paleolitskih prebivalcev jame. Pod njimi je plast sige, ki se je odložila na plasti ostrorobatih gruščev, ki pričajo o zmrzovanju v tem delu jame (5). Plast je nastala v prvem ohladitvenem sunku zadnje ledene dobe. V spodnjem delu profila, ki pa ni segel do živoskalnih tal, so plasti proda in peska, ki jih je v rovu odložila ponikalnica Pivka (6), ki je rov tudi izdelala. (Risba Andrej Mihevc.) Slika 30: Raznobarvni kapniki v Pisanem rovu. (Foto: Nadja Zupan Hajna.) Tla pokrivajo prod, pesek in poplavna ilovica, v starejših ponekod zastaja v jezerih in odlaga drobno ilovico, dru- Do leta 1818 so poznali le vhodni del Postojnske jame. delih tudi veliko sige. Na sedimentih so ponekod po- god se pretaka v brzicah. Na več mestih se strop rova Ob pripravah razsvetljave za obisk avstrijskega cesar- leg sige kupi podornega skalovja. Pivka je pod zemljo spusti skoraj do vode, zato je te dele jame mogoče ja je jamski vodnik Luka Čeč leta 1818 odkril prehod v oblikovala rove v dveh nadstropjih: pretaka se po spo- obiskati le ob suši. Pogoste poplave povzročijo zvišanje notranje dele jame. Takoj so v Postojni ustanovili jamsko dnjem nadstropju do odtočnega sifona na severnem vode v podzemlju za več kot deset metrov, ko je velik komisijo, določili pravila obiska in začeli voditi knjigo obi- delu Pivke jame, ki je le dva kilometra oddaljen od Pla- del jame povsem zalit. Zgornje etaže poplavne vode ne skovalcev. Že leta 1797 je J. Jeršinovič v Črni jami našel ninske jame. Pivka v vodnih rovih spodnjega nadstropja dosegajo več. človeško ribico, prvo najdbo te živali v podzemlju, leta 26 K A M N I N E I N R E L I E F To so odstranjeni kapniki, čezmerno spremenjena tla jame, velike količine prahu v vhodnih delih jame. Jamo pa morda še bolj kot turistična raba ogrožajo druge de- javnosti v okolici, kot na primer slabo stanje ponikalnice Pivke, ker čistilna naprava ne očisti dovolj vode Pivke, zidava industrijskih objektov v neposredni bližini, na primer na mestu starih vojašnic pri V. Otoku, opuščeni vojaški objekti nad jamo in avtomobilski odpad ob stari cesti proti Planini. Te dejavnosti bi morale biti odmaknje- ne dlje od jame, saj jo resno ogrožajo in gotovo niso zgledi dobre prakse. Jama pa je postala tudi pojem kraške jame. V svetu je znana kot velika, lepa jama, pa tudi kot ena izmed prvih pomembnih turističnih jam. Ta njen sloves moramo varo- vati, jama se ne sme spremeniti v ceneno atrakcijo ali za- baviščni park, v katerem bi bila narava le nekak dodatek trenutno moderni ponudbi različnih vsebin. Slika 32: Gostota in razporeditev kapnikov v Pisanem rovu kaže na pretrtost kamnine nad rovom; podrti kapniki in različnih oblik ter barv pa kažejo na različno starost in obdobja rasti. (Foto: Nadja Zupan Hajna.) 1831 pa L. Čeč slepega hroščka drobnovratnika. Najdba 1824. Posebej je bilo treba plačati razsvetljavo. Jamska je spodbudila raziskovanje jamskega živalstva in rojstvo komisija je vsako leto na binkoštni ponedeljek priredila speleobiologije. Na kapnikih so v jami našli jamskega posebno jamsko slavje. Ta dan je bila jama razsvetlje- polžka jamničarja, postranice in druge jamske živali. na, v Plesni dvorani je bil ples. Prvo tako slavje je bilo Leta 1872 so v jami položili tire, po katerih so potiskali leta 1825. Število obiskovalcev se je močno povečalo vozičke z obiskovalci, leta 1884 pa so naredili električ- po zgraditvi železniške proge Dunaj–Trst leta 1857. Na no razsvetljavo. Pred jamo so leta 1928 zgradili jamsko prelomu iz 19. v 20. stoletje je jamo obiskalo že več kot restavracijo ter izkopali 450 metrov dolg predor med 10.000, leta 1926 pa že več kot 100.000 turistov na leto. Postojnsko in Črno jamo ter med Črno in Pivko jamo. Rekordni letni obisk je bil leta 1985, ko si je jamo ogleda- Leta 1924 je začela v jami voziti lokomotiva, leta 1955 lo 942.256 obiskovalcev, dnevni pa 8. avgusta 1978, ko so jo zamenjali z akumulatorskimi lokomotivami, leta si je jamo ogledalo 12.025 obiskovalcev. 1964 pa uredili 3700 metrov dolgo dvotirno krožno že- Dvesto let turizma je v jami pustilo tudi nekaj negativnih lezniško progo, tako da lahko jamo obišče do 14. 000 sledov. Nekateri so okrnili naravno stanje v jami, drugi Slika 33: Kjer je kamnina manj razpokana in prepustna, obiskovalcev na dan. Leta 1819 so našteli 114 obisko- pa ogrožajo tudi njeno nadaljnjo rabo v turistične name- je nastalo manj kapnikov. V Tartaru je nastal velik valcev, leta 1820 so jih našteli 470, in leta 1833 že tisoč. ne in zmanjšujejo vrednost jame. Seveda so oboji ne- baldahin, ki priča o močnem dotoku sigotvorne vode v Jamska komisija je prve jamske vstopnice pripravila leta gativni, mogoče pa jih je zmanjšati, če se jih zavedamo. rov. (Foto: Andrej Mihevc.) K A M N I N E I N R E L I E F 27 Slika 35: Velika dolina je ena od dveh velikih udornic nad tokom podzemne Reke. (Foto: Andrej Mihevc.) Slika 34: Glavi rov v Postojnski jami je izdelala podzemna Pivka. O vodnem toku pričajo fasete in ostanki prodnih nanosov v dnu rova. Na nekaterih mestih pa je prenikajoča voda zgradila velike kapniške stebre. Ob gradnji železnice so bila jamska tla močno preoblikovana. (Foto: Nadja Zupan Hajna.) Škocjanske jame hodnem (Mihevc 2001). Jame je oblikovala ponikalnica Škocjanske jame so 6200 metrov dolga in 223 metrov Reka; ta zbira svoje vode z Brkinov, ki jih gradijo nepre- globoka vodna jama na jugozahodnem delu Krasa, ki jih pustne flišne kamnine. Najstarejše dele jam je že dosegla je oblikovala ponikalnica Reka. Jame so bile zaradi ogro- denudacija in jim odstranila strop. V Lipovih dolinah tako mnih rovov, več udornic in izjemne zgodovine jamskih lahko vidimo kapnike, ki stoje na prostem, jami pa v obliki raziskovanj leta 1986 vključene na listo svetovne dedi- podolgovatega jarka lahko sledimo skoraj dva kilometra ščine pri Unescu, od leta 1996 so v regijskem parku, od po površju. Nad nekaterimi deli jam so nastale velike leta 1999 Podzemno mokrišče (Ramsar) in od leta 2004 udornice, na primer Globočak (8.500.000 m³), Sekelak, Kraško biosferno območje (MAB). Raziskovanje Ško- Velika in Mala dolina in druge. cjanskih jam se je za elo v za etku 19. stoletja; najve Prvi kanali sedanje jame so nastali vzdolž zdrsov plasti njihovih delov pa je bilo raziskano po letu 1884 in 1905. med debelimi paketi nerazčlenjenega apnenca in ob pre- Jame so postale turistične že v 19. stoletju, danes pa lomih. Rove je nato preoblikovala velika ponikalnica no- imajo približno 100.000 obiskovalcev. Novejše odkritje je tranjska Reka. Reka vstopa v jamo 80 metrov pod vasjo Slika 36: Hankejev kanal je do 15 metrov širok in 95 samo potapljanje v končnem sifonu. Škocjan v nadmorski višini 317 metrov in teče skozi prve metrov visok podzemni kanjon Reke. Kakih 20 metrov Večina jame, tudi največje podorne dvorane so nastale v dele Škocjanskih jam – Mahorčičevo in Mariničevo jamo nad Reko so ob koncu 19. stoletja vklesali ozko stezo za neskladovith krednih apnencih, manjši del pa v tankopla- ter Malo in Veliko dolino, kjer ima še nadmorsko višino raziskovalce in obiskovalce jame. stovitih paleocenskih apnencih, ki vpadajo proti jugoza- 269 metrov. Od Velike doline, ki je 160 metrov globoka (Foto: Andrej Mihevc.) 28 K A M N I N E I N R E L I E F Slika 37: Na mestu močnega kapljanja sigotvorne vode Slika 38: Šumeča jama je največji del turistično urejenega dela Škocjanskih jam. (Foto: Andrej Mihevc.) je stopnice in ograjo iz kovanega železa prevlekla debela plast sige. (Foto: Andrej Mihevc.) z dnom v višini 270 metrov, teče Reka v glavni del jame. 123 metrov široka in 146 metrov visoka Martelova dvora- jame od šestega slapa do Mrtvega jezera so raziskali do To je 20–30 metrov širok in 30–110 metrov visok rov, ki na (2.100.000 m³), ki je tudi največja dvorana v Sloveniji. leta 1893. Leta 1904 so odkrili še Tiho jamo ter s pota- poteka večinoma proti severozahodu. Potem teče skozi Tu se rov močno zniža in spusti, tako da je popolnoma pljanjem leta 1991 novih 600 metrov podzemnega toka Šumečo jamo in Hankejev kanal do Martelovega jezera. zalit z vodo. Potapljači so raziskali prvi del zalitega rova in Reke proti Kačni jami. Tu se rov močno zniža ter spusti, tako da je povsem zalit za njim odkrili še del suhe jame, v drugem sifonu pa so se Od leta1823 so bile v vhodnih delih urejene steze za z vodo. Potapljači so raziskali prvi del zalitega rova in za raziskave za zdaj ustavile v nadmorski višini 190 metrov obiskovalce. Med letoma 1884 in 1905 so bili narejeni njim odkrili še del suhe jame, v drugem sifonu pa so se a.s.l. Od tu teče reka po neznani poti do 900 metrov od- številni mostovi in večinoma v skalo vsekani kilometri raziskave za zdaj ustavile v nadmorski višini 190 metrov daljene in 12 kilometrov dolge Kačne jame, od tam pa v poti. Leta 1933 je bil izkopan umetni predor v tiho jamo, a.s.l. Od tod teče reka po neznani poti do 900 metrov izvire Timave, ki so od jame oddaljeni 40 kilometrov. Kjer kar je omogočilo lažji enosmerni turistični obisk. Jamo so oddaljene in 12 kilometrov dolge Kačne jame, od tam se skozi strop pretaka padavinska voda, so nastale velike elektrificirali leta 1959, leta 1986 sta bila zgrajena spre- pa v izvire Timave, ki so od jame oddaljeni 40 kilometrov. sigove kope ali kapniki. Posebno znane so velike ponvice jemni center pred jamo in dvigalo v Veliko dolino. V jami Voda v strugi tudi ob najnižjem vodostaju ne presahne v turističnem delu jame. je bilo tako zgrajeno 7655 metrov turističnih poti. Število povsem, običajne poplavne vode sežejo do 30 metrov V jami so se ohranili arheološki ostanki iz neolitika in ka- obiskovalcev Škocjanskih jam je v primerjavi z drugimi visoko. Najvišje znane poplave v prejšnjem stoletju so snejših obdobij. Jame omenjajo že antični viri, prvi poizku- jamami v okolici skromno, vsako leto obišče jamo pribli- dvignile gladino vode do nadmorske višine 346 metrov si sledenja vode je opravil F. Imperato leta 1599. Vhodne žno 100.000 ljudi, večina v poletnih mesecih. Zanimivo oziroma za 132 metrov. dele jame je s plavanjem raziskal Egenhafner leta 1816. je tudi, da se je dolžina turističnega obiska kljub širjenju Najožji del jame je približno kilometer dolg, 10–15 metrov Sledile so raziskave brzic 1839 (J. Svetina) in notranjih turizma v jami skrajšala, in da so iz turističnega obiska širok in do 90 metrov visoki Hankejev kanal. Rovi podze- delov leta 1851 (A. Schmidl). Pomembne so raziskave tr- izključeni vhodni deli jame z velikimi udornicami. mne reke se ponekod razširijo v dvorane. Največje dvo- žaškega planinskega društva po letu 1884, pri katerih sta rane so Šumeča jama (870.000 m3) in 308 metrov dolga, bila glavna raziskovalca A. Hanke in J. Marinitsch. Večino K A M N I N E I N R E L I E F 29 Kraški relief in reliefne enote na obravnavanem območju Andrej Mihevc KRAŠKI RELIEF Oblikovanje reliefa na krasu V ljudskem jeziku pomeni kras golo, kamnito zemljišče. To ime se pogosto pojavlja s krajevnimi toponimi, označuje pa tudi celo pokrajino. V drugi polovici 19. stoletja se je beseda kras uveljavila kot mednarodni znanstveni termin. Tako nam danes beseda kras pomeni svet s posebnimi reliefnimi, vodnimi in podzemnimi pojavi, ki so nastali v dolgih geoloških dobah na vodotopnih kamninah, pred- vsem na apnencu in dolomitu (Gams 1973). Na neprepustnih, nekraških kamninah je poglavnitni obli- kovalec reliefa voda, ki po površju odteka v rečno mrežo. Reke oblikujejo rečne (fluvialne) doline, te pa so razčlenile površje v doline, pobočja in slemena. Doline se pogla- Slika 39: Zniževanje površja zaradi raztapljanja je Slika 40: Na razgaljeni površini velikega skalnega bloka bljajo zaradi mehanske erozije rek; ta je ve ja tam, kjer je približalo površje nekdanji jami. Strop in del sten se je je deževnica oblikovala ostre dežne žlebiče. Potekajo v že raztopil, tako da travna ruša leži že neposredno na smeri največjega strmca oziroma odtekanja vode. (Foto: strmec večji in kjer je več vode. Pobočja nad koriti rek pa velikem kapniškem stebru. Takšne brezstrope jame Andrej Mihevc.) oblikujejo ploskovno spiranje oziroma denudacijo. Zaprte pričajo o veliki starosti pa tudi minljivosti krasa in jam. kotanje v tem reliefu večinoma ne nastajajo, če pa, jih (Foto: Andrej Mihevc.) takoj zalije voda ali pa se zapolnijo s sedimenti. Relief na krasu oblikuje voda, ki kemijsko raztaplja apne- Voda prihaja na kras v obliki padavin ali ponikalnic. Po- Drobne kraške oblike nec, kamnino pa voda odnese v obliki raztopine. Zato nikalnice na kras z neprepustnega sosedstva prinašajo Drobne kraške oblike so nastale na površini skale zaradi na površju ne nastaja kameninski drobir. Tudi netopnega lokalno velike količine vode, sposobne so raztopiti ve- korozije vode ob stiku s kamnino. Na goli skali nasta- ostanka v apnencu je zelo malo. Drobir in netopni ostanek liko apnenca, vendar pa je njihov učinek omejen le na jajo škavnice, v smeri strmca potekajoči žlebiči in ve- bi lahko zapolnila nastajajoče reliefne vdolbine, prekrila bi bližino vodotoka. čji žlebovi. Ob ploskvah manjše odpornosti so nastale živo skalo in bila bi tudi podlaga za nastanek prsti. Ker pa Padavine so enakomerneje razporejene, vendar pa so korozijske zajede škraplje, ki kamnino ločijo v večje ali tega ni, je kraško površje kamnito in kotanjasto. kljub ploskovni razporeditvi v raztapljanju razlike, ker je manjše bloke. Čista voda lahko raztopi le malo apnenca oziroma njego- Apnenec je mehansko odporna, vendar koroziji podvr- kamnina ponekod bolj topna, ali pa je korozija močnejša vega glavnega sestavnega dela, minerala kalcita. Topnost ževa kamnina. Voda, deževnica ali voda rek, ki pritekajo zaradi CO , ki se iz prsti raztaplja v vodi. Vsi ti dejavniki 2 se poveča, ko se v vodi raztopi CO iz zraka ali iz prsti, pri 2 na kras, in voda, ki se precedi skozi prst, se začne ob na poseben način usmerjajo in nadzorujejo korozijsko čemer nastane šibka ogljikova kislina. K raztapljanju ali stiku s kraškimi kamninami takoj raztapljati. Intenzivnost delovanje vode, katerega končni učinek so površinske koroziji prispevajo svoj delež še kisline, ki jih ustvarjajo ra- tega raztapljanja – korozije – je odvisna od fizikalnih in ke- reliefne oblike. stline ali nastajajo pri razpadanju organskih snovi v prsti. mijskih lastnosti kamnine, agresivnosti vode in od načina Iz oblikovanosti reliefa sklepamo, da je bil nekoč večji del Raztapljanje kraških kamnin je najmočnejše na površju pretakanja vode po površini skale. Na površini apnenca krasa uravnan. Zaradi višjega neprepustnega obrobja so oziroma nekaj metrov pod njim, vendar pa ostaja voda nastanejo drobne korozijske razjede različnih velikosti, za- vode tekle plitvo pod površjem, površje pa so še dose- še dolgo agresivna, tako da lahko pod zemljo oblikuje radi katerih je površje skale neravno in hrapavo.Nekatere gale občasne poplave. Vertikalno spiranje je bilo majhno, še jame. Ploskovno raztapljanje in zniževanje površja izmed teh korozijskih razjed so tako pravilne in pogoste, na površju je bilo obilo prsti, ki je še pospeševala razta- imenujemo kraška denudacija. Z različnimi metodami je da so dobile posebna imena. pljanje apnenca. Poplavna voda pa je uravnavala površje bilo ugotovljeno, da znaša ta denudacija v naših razme- Na goli skali, izpostavljeni dežju, so značilne in pogoste rah od 20 do 50 metrov na milijon let. To pomeni, da se ter oblikovala v uravnan relief. Pozneje so tektonske sile oblike škavnice. To so okrogle, podolgovate ali nepravil- je na primer od rimskih časov do danes površje na krasu relief razlomile in dvignile v različne višine. Gladine kra- ne vdolbine v skali z izrazitim ravnim dnom ter pogosto znižalo poprečno za 2–10 cm. Pomeni pa tudi, da je ške vode so se spustila za več sto metrov, deževnica nekoliko izpodjedenimi stenami. Velike so od nekaj cm lahko denudacija površja že dosegla jame in jim odstra- je sprala preperino v podzemlje in v izvire, površje pa se do enega metra. Raztapljanje apnenca v njih pospešijo nila strop, tako da so nastale brezstrope jame (Mihevc je razčlenilo v številne zaprte kotanje, izmed katerih so še biološki procesi, pri katerih nastanejo organske kisline 1996; 2005a). najštevilnejše vrtače. predvsem razgradnja organske snovi, voda iz škavnic iz- 30 K A M N I N E I N R E L I E F sušna, na notranjskem krasu pa po gozdovih prevladuje- jo lepo zaobljene skale, verjetno tudi zaradi mahov. Tam, kjer je erozija odnesla nekaj prsti, pa lahko po oblikah na skalah tudi sklepamo, do katere višine je nekoč segal pokrov prsti. Kraške kotanje Najpogostejše kraške kotanje so vrtače. Ponekod jih imenujejo tudi doline, doli ali ograde. Prevladujejo vrtače, ki so do deset metrov globoke in do 50 metrov široke. Navadno imajo pobočja, ki so enako kamnita kot okoliški kras, v dnu pa je nekaj metrov ilovice in prsti. Nastale so tam, kjer je bilo navpično prenikanje v globino mogoče in raztapljanje kamnine najmočnejše. Prvotno so vsem vrta- čam pripisovali udorni nastanek. Nastale naj bi z udorom stropov nad jamami. Danes menimo, da so vrtače relief- ne oblike, nastale s korozijo. Posebna vrsta vrtač so tiste, ki nastanejo s spiranjem, grezanjem in posedanjem sedi- mentov v kras. Te so nastale le tam, kjer so se preteklosti nabrale plasti sedimentov, na primer na cerkniškem polju in na Pivki. Vsi ti procesi pa teže k enaki obliki, lijakasti ali skledasti vrtači. Morfološko enake ali podobne vrtače imajo torej lahko različen nastanek. Pri nastanku korozij- ske vrtače je pomembna vloga prsti in biološkega CO 2 v dnu vrtač, ki tu lokalno okrepi korozijo apnenca, manj pa koncentracija vode v njihovem dnu. Vrtače najdemo povsod po krasu, največ pa jih je na kraških uravnavah, na pobočjih pa le malo ali na bolj strmih celo nič. Slika 41: Škavnica z vodo. (Foto: Nadja Zupan Hajna.) hlapi, raztopljeni kalcit se iz raztopine obori, kristale kalci- nosti v kamnini. Škraplje sestavljajo korozijsko razširjene ta pa odpihne veter ali izpere prvi dež. Pogosto so pastirji razpoke in med njimi ohranjeni bloki. Škraplje pogosto na krasu škavnice uporabljali za napajanje živine. režejo več skladov, dolge in globoke so lahko tudi več Značilna oblika razjed so žlebiči. Izoblikovala jih je pada- metrov ter potekajo skozi več plasti apnenca. Na blokih vinska voda, ki je po razgaljenem kamnitem površju tekla kamnine so manjše korozijske oblike, če pa so nastale v smeri največjega strmca. Na grebenih na najvišjih delih pod prstjo, so skale zaobljene. Bloki so večji, če je ka- skale nastanejo vzporedni deževni žlebiči ali mikrožlebiči. mnina neplastovita ali debeloplastovita. Če je kamnina Imajo polkrožen prečni prerez, ostre robove, široki pa so razčlenjena v kaos manjših kamnov, pa jih imenujemo nekaj centimetrov. Navzdol se znižajo in izgube, navadno tudi griža. v plosko, nerazčlenjeno površje. Korozijske oblike se oblikujejo na goli površini skale, pa Pod cono ploskovnega zniževanja površja se začnejo v tudi pod prstjo. Prst, ponekod tudi mah, se napije vode, skalo poglabljati v smeri največjega strmca večji žlebiči. ta pa nato počasi, enakomerno korodira površje skale. Poglabljanje žlebičev se začne zaradi združevanja plo- Te oblike se od razjed, oblikovanih na površju, ločijo po Slika 42: Če je na apnenec delovala voda pod pokrovom skovno tekoče vode v tok, ki teče in se zajeda v golo manjši hrapavosti in po tem, da v njih vertikalna smer od- prsti ali če apnenec prerašča mah, korozija oblikuje skalo. Če so se oblikovali pod pokrovom prsti, ki je bila toka ni tako dominantna. Površina skale je zato gladka, gladke površine in zaobljene skalne bloke. Ti so značilni pozneje odstranjena, so v prerezu bolj zaobljeni. Široki so skala pa oblikovana v mehke obline in nenavadne oblike, zlasti za vlažne notranjske gozdove in visoke kraške lahko do nekaj decimetrov, dolgi pa tudi več metrov. vdolbke in luknje. planote. Na Krasu, kjer prevladujejo ostre razjedene Škraplje (karren) nastanejo zaradi hitrejšega raztapljanja Oblike so odvisne od klimatskih razmer, na Krasu so na površine z žlebiči, pa nam takšne oblike pričajo o apnenca vzdolž razpok ali drugih ploskev manjše odpor- primer pogoste škavnice in dežni žlebiči, ker je klima bolj odstranjenem pokrovu prsti. (Foto: Andrej Mihevc.) K A M N I N E I N R E L I E F 31 Slika 43: Vrtače so najpogostejša in najbolj izrazita oblika Slika 44: Udornica Risnik je nastala nad rovi Kačne jame. Nekdaj so jo imenovali Grižni dol, saj so njena strma pobočja na krasu. (Foto: Nadja Zupan Hajna.) kamnita ali pa pokrita z melišči. (Foto: Andrej Mihevc.) Vrtače so zelo pomembna reliefna oblika našega Krasa. Veliko večje kot vrtače so udorne vrtače. Na Notranj- pogoste. Udornice ne nastanejo nenadoma z udorom, Ker je na krasu prst le na njihovem dnu, so v njih nastale skem jih imenujejo tudi koliševke ali kukave, na krasu pa ampak s počasnim krušenjem stropa votlin nad tokavami njive ali njivice. S pobočij takšnih vrtač so nekdaj pazljivo večinoma dol. Ime nakazuje, da so nastale z rušenjem podzemnih rek. Za njihov nastanek mora biti zagotovlje- odstranili kamenje, dno pa izravnali. Del kamenja so po- stropov nad večjimi podzemnimi votlinami. Navadno nih več pogojev: ustrezno prepokana kamnina, ki se kruši kopali pod prst v dnu, preostalega pa zložili v suhe zido- imajo strma pobočja, pa tudi navpične skalne stene so v jame pod udornico; drugi pogoj je podzemna reka, ki ve. Ta suhi zid je imel dvojno nalogo: vanj so na najmanjši možni volumen spravili kamenje, zid pa je tudi varoval skromno obdelano površino v dnu vrtače. Vrtače so do- bile svoja imena, in sicer po reliefnih značilnostih, lastnikih ali po vaseh, ki so jim pripadale. Zlasti večje vrtače, doli, so imele taka imena, ker pa so pripadale različnim lastni- kom, jih pogosto prepredajo še kamniti zidovi, ki so bili obenem tudi meje posesti. V KO Divača je od obdelovalnih površin bilo kar 25 % na dnu vrtač, kamenje pa so zložili na 69,53 kilometrov suhih zidov ali 11,3 kilometre na km² površja, vanje pa je bilo vgrajeno 17.400 m³ kamenja. V KO Volčji grad je bilo izrabljenih 162 vrtač, v njih je bilo skupno 20 hek- tarjev njivskih; zidov pa je bilo 94,25 kilometrov oziro- ma kar 19,4 kilometre na km², vanje pa je bilo vgrajeno 47.125 m³ kamenja (Mihevc 2005b). Dna vrtač so pogosto uporabili za vodne zbiralnike – kale. Domiselni Kraševci so tu uporabili vedenje, da je ilovica na dnu vrtač neprepustna, če jo dobro pregnetejo in s tem porušijo njeno poroznost in prepustnost. Iz dna izbranih vrtač so tako najprej odstranili vrhnjo prst, potem pa so po ilovici gonili živino in tako naredili njeno dno do- volj neprepustno, da se je v vrtačah obdržala voda daleč v suho poletje. Bolj kot pri drugih oblikah na krasu se pri vrtačah kaže človekov spremenjeni odnos do njegovega okolja, števil- ne kale in vrtače so vaščani spremenili v smetišča. Slika 45: Vrtačasto površje. (Foto: Andrej Mihevc.) 32 K A M N I N E I N R E L I E F Kontaktni kras Ob stiku površinske rečne mreže in krasa nastanejo po- nori, ob njih reke naplavljajo sedimente in nastajajo po- plave. Zaradi velike količine vode, ki tu priteka na kras, so nastali posebne robne kotanje, požiralniki, ponori, naplavne ravnice in grezi v njih. Značilne oblike reliefa so slepe doline. Pri proučevanju zlasti oblikovanosti kraškega površja so raziskovalci opazili, da se kras tam, kjer naj pritekajo vode z nekraških kamenin, oblikuje drugače. Tu nasta- nejo različne kotanje, predvsem pa slepe doline. Zaradi stika z nekrasom so tak kras poimenovali kontaktni kras. Kontaktni kras nastane, kjer pritekajo površinske vode z rečnega ali fluvialnega reliefa na kras. Ker je na tem mestu veliko vode je raztapljanje apnenca hitrejše kot na Slika 46: Senadolski dol, velika uvala ob robu Krasa. (Foto: Andrej Mihevc.) drugem kraškem površju, kjer deluje le padavinska voda. Površinske reke imajo veliko vode, s seboj pa prenašajo raztaplja odpadlo kamenje in ga odnaša proč. Pomemb- sedimentov in debelejša prst. V večjih so nastali tudi za- tudi plavje, s katerim prekrijejo kras. Pod naplavino se no je zlasti zadnje, saj bi se votlina kaj hitro zapolnila z selki ali vasi. Velike uvale so na primer Senadolski dol, kamnina sicer raztaplja, voda podzemno odteka, vendar podornim skalovjem, ki ima večjo prostornino kot pa Rakovška uvala in uvale na Nanosu. pa je površje s sedimenti in prstmi videti nekraško. Poleg kompaktni strop jame. Večje udornice na Krasu so globoke od 50 do 200 me- trov ter široke do nekaj 100 metrov, njihova prostornina pa dosega do več milijonov m3. Največ udornic najdemo blizu ponorov Reke pri Škocjanskih jamah ter med Lipi- co in Sežano, pa tudi med Štorjami in Komnom. Najbolj znane udornice so pri Škocjanskih jamah, in sicer doli Globo ak in Sekelak ter Velika in Mala dolina; pri Diva i pa so doli Risnik, v katerega domačini stresajo smeti, Radvanj in Bukovnik. Pod Risnikom in dolom Bukovnik vodijo tudi spodnji rovi Kačne jame. Reka je tu okrog 200 metrov pod dnom same udornice. Z Reko povezu- jemo tudi nastanek večjih dolov na Sežanskem krasu. Pri Orleku je veliki dol Draga, pri Sežani pa so številni doli dol Leskovec, Huslov dol in Kolovreči dol, ki je že zasut z odpadki sežanskih podjetij. Starejši so veliki stari doli Šator pri Štorjah ali drugi doli na Krasu pri Kazljah, Dutovljah in Kozini. Velike udornice so nastale tudi nad kanali rek v porečju Ljubljanice, med Postojnsko in Pla- ninsko jamo so Stara apnenica, Jeršanove doline, Kozja jama in Planinska koliševka. Med Rakovim Škocjanom in Planinskim poljem Unška koliševka, Med planinskim poljem in Vrhniko pa Unška koliševka, Laška kukava, Logaške koliševke. Na visokih kraških planotah so nastale velike vrtače, ki velikokrat presegajo globino 50 metrov. V njih se pogosto sneg zadržuje daleč v poletje, zato se v njih pojavlja tudi vegetacijski obrat. Pogosta reliefna oblika so tudi uvale. To so večje plitve kotanje z uleknjenim dnom in višjim obodom, pogoste Slika 47: Površinski potoki na stiku z apnenci poniknejo v podzemlje. Na sliki je ponikalnica pri Sajevčah. so na dolomitu. V njih so lahko vrtače, pa tudi nekaj več (Foto: Nadja Zupan Hajna.) K A M N I N E I N R E L I E F 33 cjanske jame in Predjamo. Voda lahko izginja v podze- mlje tudi skozi manjše odprtine, požiralnike. Kjer so vode odložile naplavino in se ta spira v podzemlje, pa nastajajo lijakasti grezi in vrtače. Kras na dolomitu Dolomit je kraška kamnina, vendar zaradi manjše odpor- nosti na mehanično preperevanje laže razpada v drobir, grušč in pesek. Tako oblikuje poseben relief, na katerem se prepletajo kraške in nekraške značilnosti. Tla prekriva sloj drobirja in plitvih prsti, pogoste so dolinaste oblike, dolci, pa tudi vrtače. Ob močnih padavinah se lahko na dolomitu pojavlja površinski odtok. Dolomit je kamnina, ki je se raztaplja podobno kot apne- nec. Ker pa je manj odporen na fizikalno, zlasti zmrzalno preperevanje, na površju razpada v drobir, droban grušč ali pesek. Na dolomitu so zaradi te lastnosti nastali šte- vilni peskokopi, pogosto kamnine sploh ni treba minirati ali drobiti. Razpadanje dolomita je tako intenzivno, da drobir prekrije celotno površino. Padavinska voda se skozi drobir poča- si preceja do nepoškodovane kamnine ter nato, podob- no kot skozi apnence, odteka podzemno proti izvirom. Debela plast preperine na površju pa to vertikalno kraško pretakanje duši, tako da lahko občasno, ob močnih pa- davinah prihaja tudi do površinskega pretakanja. Jame so v dolomitu redkost, pa tudi krajše in manjše so. Žive skale na dolomitu običajno ne vidimo. Prekrivata jo plast preperine in sklenjena ruša oziroma prst. Ponekod, kjer je kamnina kompaktnejša, lahko nastanejo grbine ali pa izjemoma štrle na dan dolomitni trdini. V reliefu na Slika 48: Unško polje. (Foto: Mojca Žnidaršič.) dolomitu se lahko pojavijo tudi nekateri elementi rečnega reliefa; na strmem reliefu dolga sklenjena pobo ja, grape tega pa se pojavlja še ena posebnost, to so poplave. Te Ponori so v višini 460 metrov, izviri pri Vipavi pa okrog in slemena; na manjših naklonih pa dolci in vrta e. Dolci nastanejo, ker prevodne kanale ponikalnic oblikujejo pov- 100 metrov nad morjem. so plitve dolinice s strmimi pobočji in blagim naklonom na prečne vode, ki po močnih deževjih ne morejo hitro od- Risovec je nekdanja slepa dolina, v katero pa voda ne dolomitnih pobočjih. V dnu dolcev je več preperine in pr- vesti povečanega dotoka vode. Ta potem za kratek čas teče več. V naplavini, ki izvira s fliša, so začeli že nastajati pred ponori zastane. Ker je to značilnost tega sistema, je grezi. Oblikovala jo je verjetno Nanoščica. Slepe doline so povsod pri ponorih znano, do kod sežejo te razlite vode, še sajevško polje, nekaj značilnosti kontaktnega krasa pa in ljudje v teh območjih ne grade hiš. Pri ponorih zato ni je tudi pri Prestranku in koča vasi, kjer pritekajo potoki na nobenih poplav, ki bi povzročale škodo. kraški del Pivške kotline. Območja kontaktnega krasa so na področju stika flišev Kontaktni kras je nastal tudi ob robu Brkinov. Tu, na kon- in apnencev, seveda v neposredni bližini dotoka rek na cu velike Vremske doline, ponikajo Notranjska reka ter kras. Največ kontaktnega krasa je v Pivški kotlini, kjer še nekaj manjših potočkov pri Danah. Kontaktni kras je ponika 17 ponikalnic. Največja je Pivka, ki je pred Po- nastal tudi pri Senožečah, kjer pritekajo majhni potoki s stojnsko jamo ustvarila kratko slepo dolino, pokrito z fliša in ponikajo v kras. debelimi naplavinami. Pivka poplavlja, zato ravnica ob Pomembne reliefne oblike kontaktnega krasa so slepe reki ni poseljena. Poplavljanje in naplavljanje sedimentov doline, to je doline, ki se končajo pri ponorih. Ponori so pred jamo je posledica majhnega strmca med ponorom vhodni deli jam, v katere tečejo ponikalnice, nekateri iz- in izvirom ob robu Planinskega polja. Večji strmec ima v med teh so neprehodni, drugi pa nas spet pripeljejo v podzemlju Lokva, ki ponika pred Predjamskim gradom. naše največje jame, na primer v Postojnsko jamo, Ško- Slika 49: Dolec pri Ivanjem selu. (Foto: Mojca Žnidaršič.) Vrtojba T Ho Vogrsko R te Borovnica N n Logatec 34 K A M N I N E I N R E L I E F O V jski Bilje Lokavec S K Volčja Draga I G O Z D ravn Miren V I ik L P Ajdovščina og Vipa a va Renče A ški Dornberk Prvačina V S K Streliški vrh ra A vn D 1264 ik O Budanje Trstelj L I # * B N e 643 la A # * Vipava Vrhpolje Br Branik a H n R U Š I C A Planinsko ic V a I Vipava Grmada polje N P 873 A # * nica U V A Planina S K K N Ra Brestoviški dol Komen A ko u Rakek va vška R O la B A S R Cerknica D anoščica Rak S A Pleša R N M Spodnja aš o a č 1262 i Pivka lnik # * Postojna P Veliki Javornik Dutovlje Cerkniško I V 1268 polje J Š # * K A A V K O Prestranek Nadmorske višine O R T 1300 m Senožeče N P L i Slavenski vk I I 1200 m ravnik a N Sežana Vremščica K A 1100 m 1027 I # * 1000 m Divača Košanska Pivka dolin 900 m a Lokev 800 m 700 m Gradišče Zgornja Pivka 741 600 m # R * eka 500 m B R 400 m K I N I 300 m 200 m Reliefna razčlenjenost pokrajine 100 m RSe lik li a 50: efna razčlenjenost pokrajin Naselja 501 do 1.000 prebivalcev Merilo 1 : 200.000 Avtor vsebine: Andrej Mihevc; kartografija: Jerneja Fridl 1.001 do 5.000 prebivalcev Vir: DMV 100, Geodetska uprava Republike Slovenije 5.001 do 10.000 prebivalcev © Inštitut za raziskovanje krasa in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 K A M N I N E I N R E L I E F 35 sti, ni pa strug vodotokov, čeprav ob dežju v njih pogosto nastane površinski tok, ki pa ruše ne prereže. Včasih se dolci iztečejo v vrtače. Zaradi preperevanja dolomita in nastanka prsti na njem so dolomitna površja mehka, položnejša ter primerna za skromno poljedelstvo in poselitev. Takšne dolomitna po- krajina je okolica Pokojišča, Hotenjski ravnik, Rakovška in Unška uvala ter svet med Planino in Bukovjem. RELIEFNE ENOTE OBRAVNAVANEGA OBMOČJA Na prevladujočih apnencih je nastal izrazit kraški relief. Značilne oblike zanj so kamnito površje, vrtače, udornice, polja in druge večje zaprte kotanje, uravnave ali uravnane planote. Robovi zlasti višjih kraških planot, Nanosa, Trno- vskega gozda, Hrušice in Javornikov pa imajo strma ali celo stenovita nerazčlenjena pobočja. Kraški relief na dolomitu je bolj blag, skal na površju ne najdemo, pogoste so le grbine, od večjih oblik pa dolci, vrtače ter velike blage depresije, predvsem uvale. Ponekod se na dolomitu, zlasti na večjih strminah po- javljajo tudi občasni površinski potoki in strme grape. Take grape so pod Pokojiščem, v okolici Hotedršice in Logatca ter Begunj in na pobočjih Planinske gore nad Planino in Strmico. Na nekarbonatnih kamninah je nastal dolinast relief z gra- Slika 51: Pogled s Trstelja proti jugu na površje Krasa. Gozdnata pokrajina z redkimi naselji ter brez površinske tekoče pami na strmih pobočjih in dolinami ter vmesnimi sleme-vode je bila še pred nekaj desetletji popolnoma brez gozdov. (Foto: Andrej Mihevc.) ni. Skalo tu povsod pokriva debela plast preperine. vrtačasta uravnava, ki je nastala na apnencih v nizki legi. in Šilentabrom oziroma Slavenskim ravnikom je kraški Pri drobnih in malih reliefnih oblikah je oblika odvisna Tu je nekaj izvirov, med njimi je najpomembnejši iz brezna ravnik. Uravnano dno je v višjem delu pokrito z vrtačami, predvsem od lastnosti kamnine, večja območja pa so Gabranca, v katerem voda niha za več kot 200 metrov. v nižjem delu pa po široki dolini ali ravnici občasno teče vezana na razporeditev kamnin, njihovo lego glede na Slavenski ravnik je močno vrtačasta in kamnita uravnava reka Pivka. Pivka izvira, kadar se kras napolni z vodo, to globino pretakanja vode v krasu in tektonike. Tako so na- stale velike reliefne enote, ki imajo izrazite poteze. s številnimi jamami in brezni. Pod njo se proti Košanski je po deževju, in njen tok traja približno sto dni na leto. Kras je velika uravnana planota v višinah od 150 do 450 dolini pretaka voda iz južnega dela Pivške kotline. Spodnja Pivka je flišna gričevnata pokrajina med Pre- metrov, ki blago visi proti severozahodu. V uravnavo so Pivška kotlina je sestavljena iz dveh zelo različnih enot. strankom, Razdrtim, Bukovjem in Postojno z glavno vrezane številne vrtače in udornice in nekaj suhih dolin. Gornja Pivka med Koritnicami in Prestrankom, Javorniki reko Nanoščico, ki se izliva v Pivko tik pred Postojnsko Nad uravnavo se dvigujeta dva niza kopastih hribov. Glo- boko pod Krasom se pretaka Reka in vsa deževnica, ki nanj pade v izvire Timava ob robu Tržaškega zaliva. Na SV robu prehaja Kras prek flišnih brd v Vipavsko doli- no. V njej so številni kraški izviri z višjega krasa, Trnovske- ga gozda, Hrušice in Nanosa. Jugovzhodno od Krasa so Brkini in dolina reke. Nastali so na flišnih kamninah in imajo značilen dolinast in sle- menast relief. Med flišem Brkinov in Pivško kotlino leži kopasta Vrem- ščica, Košanska dolina ter Slavenski ravnik. Vse tri po- krajinske enote so kraške, vendar se med seboj precej razlikujejo zaradi različnih apnencev ter lege. Vremšica je visoka gora iz tankoplastovitih apnencev. Tla prekriva tanka prst in je primerna za pašnike. Košanska dolina je Slika 52: Ravnik Krasa. (Foto: Andrej Mihevc.) Slika 53: Vipavska dolina. (Foto: Andrej Mihevc.) 36 K A M N I N E I N R E L I E F Slika 54: Pogled z Vremščice na zgornji, kraški del Pivške kotline. V ozadju je visoka kraška planota s Snežnikom. (Foto: Andrej Mihevc.) jamo. Vode s tega dela ponikajo v višje kraško obrobje, Pivka pri velikem Otoku (odtoku) v Postojnsko jamo, Lokva v Jamo pod Predjamskim gradom, Stranske in Šmihevske ponikve, Sajevški potok in še več manjših. Pivško kotlino obdajajo visoke kraške planote, Nanos, Hrušica s Trnovskim gozdom in Javorniki. To so v višjo višino dvignjene kraške planote. Površje planot je veči- Slika 56: Spodnji, flišni del Pivške kotline. V ozadju planoti Nanos in Hrušica, ki ju grade kredni apnenci. (Foto: Andrej noma zelo kamnito in razčlenjeno z globokimi vrtačami Mihevc.) in večjimi dragami, v površju pa prevladujejo višji kopasti Kras ske oblike imena nastala beseda kras, ki v osnovi pomeni vrhovi. Zaradi zakraselosti in neugodne klime so planote Kras je apnenčasta planota, ki leži med Tržaškim zalivom kamnito pokrajino in je kot taka pogost toponim, ki je dal neposeljene in prekrite z bukovimi in jelovimi gozdovi. in Vipavsko dolino. Na južni strani meji na Brkine in spo- ime celi pokrajini (Kranjc 1997). Beseda kras se je uve- Severno od visokih planot leži Notranjsko podolje, v katerem je več različnih reliefnih enot. To so Cerkniško, dnji del doline notranjske Reke, na severu pa na ravnino ljavila tudi kot mednarodni znanstveni termin, ki označuje Planinsko in Logaško polje ter Logaški in Hotenjski rav- ob spodnjem toku Soče. Planota je na jugovzhodni strani pokrajine, nastale na vodotopnih kamninah, predvsem nik ter dolomitni svet med Rakovške in Unške uvale. v višinah okrog 450 metrov in je blago nagnjena proti se- na apnencu in dolomitu. Površja ravnikov so močno kamnita ter razčlenjena z verozahodu, kjer je visoka le še okrog 150 metrov. Dol- V morfološkem pogledu je Kras planota s tremi vzpore- vrtačami in zato porasla z gozdom, površje na dolomitu ga je okrog 45 kilometrov in je do 15 kilometrov široka. dnimi vrstami nekoliko višjega sveta, to je s Taborskimi pa je brez površinske kamnitosti z redkejšimi vrtačami. Pokrajino reže državna meja, tako da je večji del Krasa v brdi in Voljnikom ter Trsteljskimi hribi, med katerimi sta Dna polj so pokrita z debelimi mladimi naplavinami, ven- Sloveniji, manjši pa v Italiji. dve podolji. V drobnem pa je Kras razčlenjen s številnimi dar so lahko, zaradi bližine talne vode, več mesecev na Pokrajinsko ime izvira iz besede karra, ki je predindo- zaprtimi kraškimi depresijami. Prevadujejo vrtače, šte- leto poplavljena. evropskega izvora in pomeni kamen. Iz tega je prek latin- vilne so tudi udorne vrtače, doli, suhe doline in kopasti Slika 55: Pogled s Tabora nad Zagorjem na Košansko Slika 57: Pogled na Notranjsko podolje s Planinske Slika 58: Le v dnu vrtač je na Krasu dovolj prsti za dolino. V ozadju je v sredini Vremščica, ob desnem robu gore nad Planino. V ospredju je Planinsko polje s kmetijstvo. (Foto: Andrej Mihevc.) pa Nanos. (Foto: Andrej Mihevc.) Planino. V ozadju je Rakovško - Unška uvala, za njo pa v daljavi med Javorniki na desni in Slivnico na levi strani Cerkniško polje. (Foto: Nadja Zupan Hajna.) K A M N I N E I N R E L I E F 37 Slika 59: Kraška planota s Štanjela. (Foto: Andrej Mihevc.) hribi. Površje je kamnito, saj tanka prst ni sklenjena in planoti so zato reševali na različne načine. Naredili so kamenja ne more prekriti. Na površju Kras nima voda, z kale in lokve, zbiralnike vode za živino in vodnjake, ki neprepustnih kamnin pa priteka in ob robu v njem poni- so jih polnili s kapnico za oskrbo ljudi. Teže je bilo s ka Reka in več manjših potokov z Brkinov ter ponikalnice prstjo. Kjer je je bilo vsaj malo, so tla očistili kamenja. pri Senožečah. Tega so zložili v zidove ali groblje, ki danes prepredajo V osrednjem delu Krasa, v Komnu, ki je le deset kilome- celo pokrajino. Majhne njive so nastale na le debelej- trov oddaljen od morja, je na višini 290 metrov popreč- ši prsti v dnu vrtač. Druge, bolj kamnite dele Krasa so na letna temperatura 12 ˚C. Najtoplejši mesec je julij z lahko uporabili le za pašnike, ki so počasi izrinili nekoč 20,8 ˚C, najhladnejši pa januar z 2,4 ˚C. Dni s snegom prevladujoče gozdove. je le sedem na leto. Letna količina padavin je 1645 mm, V zadnjih desetletjih je Kras zaradi ugodne prometne lege z maksimumom v jeseni. Vsi meseci imajo nad sto mm in prijetne klime postal zanimiv za različne gospodarske padavin, le julij in avgust sta tudi sušna, predvsem zaradi dejavnosti in poselitev. Ta novi razvoj pa prinaša s seboj visoke temperature, tankih prsti in kraškega načina pre- tudi nevarnosti. Hitra rast poselitve in neprimerne go- takanja vode. spodarske dejavnosti lahko v zelo kratkem času trajno Kras je ostal v primerjavi s sosednjimi pokrajinami redko izničijo številne kakovosti tega prostora. poseljen. Sušnost, ki je posledica zakraselosti in tanke ali nesklenjene odeje prsti, pa na Krasu povzročajo suha Kras notranjskih polj Slika 60: Na apnencih z roženci so nastala debela kisla in vroča poletja. Obilni izviri ob robu Krasa prebivalcem Kraško polje je velika kraška kotanja z ravnim dnom in tla, kjer dobro uspeva vinska trta, ki daje znameniti teran. planote niso mogli služiti, bili so predaleč, voda, ki se kraškim odtokom. V tipični obliki ima ponikalnico in strm (Foto: Andrej Mihevc.) pretaka skozi Kras, pa pregloboko. Oskrbo z vodo na obod. Ime polje je sprejeto kot mednarodni termin. Na 38 K A M N I N E I N R E L I E F površju raztaplja apnenec in dolomit, zato je dno povsem ravno. Voda raztaplja tudi apnenec ob robovih, pregib med dnom polja in obdajajočimi vzpetinami je oster. Dno prekriva tenka, le nekaj metrov debela plast ilovnatih in peščenih naplavin. Največji izvir je izvir reke Unice, ki pri- teka iz Planinske jame. V jami se v Unico združijo vode iz Rakovega Škocjana in iz Pivške kotline (voda iz Postojn- skega jamskega sistema in izpod Javornikov). Izvir Unice ima povprečni letni pretok 24 m3/s-1 (minimum 0,3 m3/s-1, maksimum 100 m3/s-1). Iz velike zatrepne doline (izviri v Malnih), priteka Malenščica. V Malnih privrejo na dan vode, ki se med cerkniškim in pivškim krakom Ljubljanice zbirajo pod Javorniki, zato so izdaten vir pitne vode. Izvir je tudi pri ruševinah gradu Hasberg, kjer priteka na dan Slika 61: Zatrep Malnov na Planinskem polju. Slika 63: Pogled s Slivnice na poplavljeno Cerkniško Škratovka. Pod Grčarevcem na severozahodni strani polja (Foto: Andrej Mihevc.) polje. Vodozbirno območje jezera je predvsem visoki izvirajo ob višjih vodah tudi vode iz Hrušice in Hotinjskega kras Snežnik in Javornikov. (Foto: Andrej Mihevc.) podolja; združijo se v Unici, ki vijuga po polju ter ponika obravnavanem ozemlju ležijo v celoti Planinsko polje ter ob severovzhodnem robu polja. Ob višjih vodah ponika Nenavadno polnjenje ter praznjenje Cerkniškega jezera del Logaškega in del Cerkniškega polja, ki so oblikovana Unica v približno 150 požiralnikih; najve vode odteka v je že zgodaj zbudilo pozornost. Sprva so ga opisovali v pretrti coni Idrijskega preloma v smeri SZ–JV. ponore pod stenami na S robu polja. Planinsko polje je kot čudežno mesto, na katerem lahko na istih zemljiščih Planinsko polje je najnižje ležeče polje v Notranjskem poplavljeno večkrat na leto. Za preprečevanje poplav so domačini med letom kosijo, žanjejo, pasejo, lovijo ribe in podolju, je pet kilometrov dolgo in približno 2,5 kilome- na več mestih spremenili potek struge Unice, ob robu vodne ptice ter drsajo po ledu. Polnjenje in praznitev je- tra široko. Ima več kot 10 km2 veliko ravno dno, ki lezi polja očistili, razširili in obzidali veliko požiralnikov in tako zera pa sta spodbudila tudi prva razmišljanja o kraški hi- v nadmorski višini približno 450 metrov. Kotanjo zapira- močno degradirali naravno dno polja. Zamisel o zbiranju drologiji na svetu. Pomembni so A. Kircher in domačini J. ta sklenjen višji obod, ki je na najnižjem mestu visok 30 vode na polju za hidroelektrarno ni bila nikoli uresničena. V. Valvasor in F. A. Steinberg. Zdaj se razlaga presihajoče metrov. Polje je nastalo ob idrijskem prelomu. Obrobje Minimalni dotok vode na polje je okrog 1,5 m3/s-1, sre- jezero kot poseben tip poplavišča na krasu. Voda jezera gradita zakrasela kredni in jurski apnenec, dno pa tudi dnji 23 m3/s-1, maksimalni je ocenjen na 100–120 m3/s-1. je del celotne vode, ki se skozi kras pretaka proti izvirom. triasni dolomit, ki se v ozkem pasu vleče od Grčarevca Poplave trajajo do dva meseca na leto, voda ponekod Jezero nastane takrat, kadar se dvigne gladina kraške čez Jakovico in po dnu polja proti Uncu na jugovzhodu. naraste do deset metrov, zato na Planinskem polju ni njiv, Pas neprepustnega dolomita prisili vodo, ki se podze- vode v zaledju polja, pa tudi pod samim poljem. Ob nara- ampak so samo močvirni travniki. Njive so na rahlo dvig- mno pretaka proti izvirom na Vrhniki, da se pred oviro ščanju njene gladine začne voda vreti iz tal skozi številne njenem robu poplavne ravnice, prav tako naselja. dvigne na površje, jo prečka in na severozahodni strani odprtine, ob zniževanju gladine talne vode se lahko skozi Cerkniško polje je največje kraško polje na Notranjskem. polja ponovno ponikne v apnenec. Poplavna voda na iste odprtine voda tudi vrača v podzemlje. Dno polja meri okrog 36 km2 ter leži na nadmorski višini približno 550 metrov. Obod polja gradijo precej zakraseli kredni in jurski apnenci. Živoskalno dno polja, ki ni pov- sem ravno, pokrivajo več metrov debele mlajše naplavi- ne. Pomemben je prodni vršaj, ki ga je v severnem delu odložila Cerkniščica. Ker ga poplave več ne dosegajo, so na njem njive, travniki ter večina naselij in prometnih poti. Cerkniško jezero je kraško presihajoče jezero na dnu Cerkniškega polja. Njegova gladina niha med 546 in 552 metri nadmorske višine. Ob najvišji gladini je 10,5 kilometrov dolgo, do 4,7 kilometrov široko in obsega 26 km2 površine. Globina večjega dela jezera je do 3 metre. Jezero napajajo kraški izviri ter manjši površinski doto- Slika 62: Cerkniško polje. Pogled na gozdnati hum Goričica ter vijugavi Stržen, ki je široko razlit pred ki. Največji kraški dotok je Obrh, ki izvira v več stalnih in Vodonosom in Rešeti, kjer so številni ponori v dnu polja. občasnih izvirih (Obrh, Cemun) na južnem robu jezera. Nekdanji neuspešni melioracijski kanali, nasute ceste ter Zanimive so estavele, ki ob deževju vodo bruhajo, ob Slika 64: V dnu Cerkniškega polja je več skupin ponorov. jez na Strženu agresivno izstopajo iz pokrajine ter. (Foto: praznjenju jezera pa tudi požirajo (Velika in Mala Bobnari- Najbolj znana so Rešeta pri vasi Dolenje Jezero. (Foto: Andrej Mihevc.) ca v Zadnjem kraju). Nadja Zupan Hajna.) K A M N I N E I N R E L I E F 39 pri Škocjanskih jamah so stoletja darovali bronaste pred- mete. Ljudje so v jamah prebivali ali jih uporabljali kot za- Človek in kras točišča tudi še v antiki in srednjem veku. Kasneje ljudje v Martin Knez, Andrej Mihevc, Bojan Otoničar, Tadej Slabe, Nadja Zupan Hajna jamah niso več živeli, uporabljali so jih le še pastirji, ko so na paši iskali zavetja zase in svoje živali. V varnem zavetju jamske stene sta nastala tudi srednjeveški Predjamski grad in protiturški tabor v jami nad Podstenjškom. Do danes se je ohranila različna gospodarska naveza- nost na jame (Gams 1974 in 2003). V jame so ljudje hodili po vodo, na visokih planotah pa po led, ki so ga vozili in prodajali v dolini. Kasneje so ljudje zahajali v jame bolj kot občudovalci podzemlja. Iz tega se je razvila močna turistična dejavnost, saj so jame najbolj obiskani turistični objekti v Sloveniji. Druga polovica dvajsetega stoletja je jamam dodala še eno posebno rabo: jame so postale smetišča, in to kljub splošnemu zavedanju o neprimernosti takega ravnanja. Slika 65: V Betalovem spodmolu so bila izkopana ognjišča in ostanki orodij iz starejše kamene dobe. (Foto: Andrej Mihevc.) časa pa še nismo našli. V starejšo kameno dobo sodijo ČLOVEK IN JAME predmeti najdeni v Betalovem spodmolu, vhodnih delih Človek jame uporablja že od prazgodovine kot svoje bi- Postojnske jame, Parski golobini in delih Škocjanskih jam. vališče (Božič in ostali 1999). V jamah so se ohranili pred- Iz poznejše mlajše kamene dobe najdemo ostanke v ve- meti, ki pričajo o človekovi prisotnosti. liko jamah, ob kamnitih orodjih so takrat poznali že tudi Slika 66: V mogočnem spodmolu nad ponori Lokve, V vhodnih delih številnih jam so bili najdeni ostanki orodij keramiko. Pogoste so najdbe iz bronaste in železne dobe, kjer je na mestu srednjeveškega gradu nastal mlajši ljudi iz starejše kamene dobe, človeških ostankov iz tega ponekod pa so v jame tudi pokopavali. V Jami na Prevali Predjamski grad. (Foto: Andrej Mihevc.) 40 K A M N I N E I N R E L I E F nafte, soljenje in drugo); • gradnje (izkopi, kamnolomi, naftovod); • turizem (smeti, uni evanje naravnega okolja, turisti ni kompleksi nad jamami z vso svojo infrastrukturo); • vojska (vojaški poligoni, rezervoarji in drugo). Vplivi na kraško površje so različni – od estetskih po- segov, do posegov v doslej manj urbanizirana območja in s tem porušenja naravnega okolja, vpliva na biotsko raznovrstnost, uničenja geoloških zanimivosti in infor- macij, uničenja različnih geomorfnih oblik, značilnih za kraško površje, in vpliva na podzemlje, posebno na kra- ški vodonosnik, kar pa pravzaprav pomeni probleme z onesnaženjem pitne vode. Tudi jame so zelo občutljive na človekove vplive. V izoliranih prostorih so poškodbe Slika 68: Smetišča kažejo na odnos človeka do trajne, le počasi se odstranijo, zlasti tam, kjer ni spiranja pokrajine, v kateri živi. (Foto: Andrej Mihevc.) s tekočo vodo. Odlomljen kapnik, ki je rasel tisoč let ali več let, pomeni uničenje informacije o preteklih speleoge- obenem pomeni čist ali onesnažen vodni vir. Obenem so netskih in klimatskih dogajanjih. Že majhna sprememba v jamah in kraškem površju ujeti zapisi o dogodkih v pre- teklosti (geološki, klimatski, hidrološki, življenje človeka). Zaradi geomorfoloških, geoloških, hidroloških, zooloških in botaničnih posebnosti so jame zelo pomembni objekti naravne dediščine (Uprava RS za varstvo narave 2000). Pomembne so tudi kot biotopi, v katerih uspeva ozko specializirana jamska favna (v Sloveniji veliko endemičnih živalskih vrst). Slika 67: Apnenec je pomembna surovina na krasu. Geološke danosti ozemlja v veliki meri določajo način Rezanje apnenca z žico v kamnolomu Lipica. življenja ter gospodarsko oziroma kmetijsko dejavnost (Foto: Andrej Mihevc.) in razvitost nekega območja, kar je bilo v preteklosti iz- raziteje kot danes. Nekatere gospodarske dejavnosti na V brezna odvrženi predmeti in snovi pomenijo hiter vdor krasu so neposredno povezane z geološko sestavo oze- snovi v kras, saj prej ne pride do delne razgradnje na po- mlja. Med njimi lahko na prvem mestu omenimo številne vršju ali tleh. Oteženi so tudi ugotavljanje, nadzor in sa- kamnolome, ki so skozi stoletja ali celo tisočletja dajali nacija takšnih točk onesnaženja. Število jam, v katere se gradbeni material in delo številnim ljudem. Kamen kot občasno odmetavajo gospodinjski odpadki ali poginula gradbeni material daje pečat tudi kulturni krajini obravna- živina, je zelo veliko. Še večja težava so brezna, ki so bila vanih območij, predvsem Krasu. v preteklosti zasuta z nevarnimi industrijskimi odpadki. Človek s svojim načinom življenja in velikokrat nepremi- Posebnost onesnaženja v jamah je tudi staro neuporabno šljenimi posegi v prostor močno ogroža naravo (Gams strelivo, ki izvira iz obeh velikih vojn. Sledovi tega početja 2003). To še posebej velja za kras, saj je ta zaradi svo- se bodo brez dvoma ohranili v naslednja stoletja. je prevotljenosti in s tem prepustnosti zelo občutljiv za Posebna, manj opazna je raba jam v znanstvene namene. različne oblike onesnaževanja, nepravilno ravnanje pa Omenili smo že, da veliko našega vedenja o zgodovini iz- ima lahko trajne posledice. Človek s svojim ravnanjem haja prav iz jam. Iz oblikovanosti jam, ali pa z analizami se- in posegi povzroča nešteto neprijetnih učinkov na krasu. dimentov, kapnikov in živali, ki žive v njih, še vedno pridobi- Na onesnaževanje je občutljiva tudi pokrajina na flišnih vamo pomembne podatke o delovanju krasa, pretakanju kamninah, ki pa imajo zaradi svojih lastnosti veliko večjo vode v njem in o zgodovini našega ozemlja nasploh. samoočiščevalno sposobnost. Skupine onesnaževalcev Onesnaževanje krasa • prebivalstvo (komunalni in gospodinjski odpadki); Slika 69: Črno blato, ki ga obiskovalci prenašajo po jami Kras povsod po svetu deluje enako. Ne glede na povr- • industrija (kemikalije, smeti, odplake in drugo); s čevlji, je močno degradiralo Divaško jamo. Blato je šinske oblike je kraško podzemlje prepleteno z jamami, • kmetijstvo (fekalije, gnojenje, škropljenje in drugo); nastalo iz železniških ugaskov, s katerimi so v preteklosti kanali in razpokami, skozi katere se pretaka voda, ki nam • promet (gradnja cest in železnic, nesre e: izlitja nasipali poti. (Foto: Andrej Mihevc.) K A M N I N E I N R E L I E F 41 v jamski klimi lahko ustavi izločanje sige in tudi specializi- rane jamske živali pred spremembami okolja nimajo kam pobegniti. Kaj lahko kot prebivalci na krasu storimo? • Upoštevati moramo zdrav razum in naravovarstvene zakone, vlada pa mora zakone za zaščito naravnega okolja izvajati dosledno! • Naravovarstveni zakoni omogo ajo: manjše onesnaže- vanje površja in jam (z brezhibnimi čistilnimi napravami, omejitvijo nenadzorovanih posegov v naravno okolje, omejevanje neprimernih gradenj tako z vodovarstve- nega kot tudi z estetskega vidika in drugo). • Zakon o varstvu jam je sprejet in bi ga morali do- sledno upoštevati (primer: nadzorovani obiski jam – izbrati končno število turističnih jam, vrata na vhode jam, ki so pomembne iz nekega vzroka in drugo). • Zadostna obveš enost (razli ni mediji) o posebnostih in značilnostih kraškega površja in podzemlja, ki bi omogočila: ozaveščeno prebivalstvo (brez odlaganja smeti, spuš anja odplak v podzemlje in drugo); ozaveščene jamarje (spoštovanje kodeksa UIS, brez uničevanja vsebine v jamah, organiziranje čiščenja jam, in drugo). • Namen in kon ni cilj: pustiti im bolj ohranjeno in nedo- taknjeno površje ter podzemlje prihodnjim rodovom. Varstvo okolja je temelj ohranjanja naravne in kulturne dediščine. Prepogosto pa se zgodi, da ljudje izkorišča- mo naravo ter vanjo odlagamo in zavržemo vse, česar Slika 70: Zapolnjevanje vrtače z gruščem. Iz vrtače so najprej odstranili naplavine. Danes je pod avtocesto med ne potrebujemo več. Jame in brezna se uporabljajo kot Kozino in Divačo. (Foto: Tadej Slabe.) očem skrito odlagališče smeti, odsluženih gospodinjskih Načrtovanje timo različne kamninske segmente. Na kartah tematsko pripomočkov in poginulih živali. V ljudeh pa je treba vzbu- Pri načrtovanju prometnic s krasoslovnega vidika ovre- predstavimo znane vhode v podzemske prostore ter jih diti zavest, da z onesnaževanjem ne škodimo le naravi, dnotimo kraško površje, kraško podzemlje, hidrološke dopolnimo z morebitnimi novimi. Na podlagi površin- temveč tudi sebi. Vsekakor pa je kakovostnih območij posebnosti in ocenimo tudi predstavljene variante. Kjer- skega kartiranja in genetske interpretacije morfološko razmeroma neokrnjene narave v Sloveniji tako malo, da koli na krasu, kjer gradimo prometnice, naletimo na števil- izraženih in v reliefu zaznavnih denudiranih jam izvedemo je vsako še ohranjeno območje treba varovati in se vanj ne kraške pojave: vrtače, zapolnjene ali prazne votline ter prognozo podzemeljskih votlin. Če je treba, na podlagi ali v njegovo ožjo vplivno cono nikakor ne sme posegati. segmente starih ali recentnih drenažnih poti skozi kras. površinskega kartiranja predvidimo možnost deponij od- Številne kraške jame pa je denudacija že razgalila in jih večnega materiala. POSEGI V lahko prepoznamo na površju krasa. V zadnjem času je V sleherni trasi, ki prečka kras, med gradnjo naletimo na KRAS (GRADNJA PROMETNIC) jamam brez stropa, ki so bile »odkrite« prav med gradnjo podzemne votline in dele jamskih sistemov (Knez & Sla- S predhodnimi študijami z načrtovalci izbiramo najboljše avtocest, namenjena posebna pozornost. Kakovostna be 2004). Obliko in tip votlin lahko delno predvidimo ob trase, z rednim krasoslovnim nadzorom ob gradnji pro- krasoslovna študija področja, na katerem se načrtuje pomoči interpolacije površinskih in podzemskih pojavov. metnic pa proučujemo na novo odkrite kraške pojave, prometnica, omogoča dober izbor trase in je eno od te- Jamam, ki jih zasledimo v širši okolici trase, določimo vr- graditeljem pomagamo obvladati kraške značilnosti in jih meljnih izhodišč za načrtovanje gradnje v svojevrstni in sto, njihov položaj in vlogo v vodonosniku, obliko, skalni hkrati čim več ohraniti (Knez & Slabe 2007). Pri gradnji občutljivi pokrajini. relief, naplavine in sigo v njih ter jih predstavimo na ustre- najnovejšega dela avtocest se je na 70 kilometrih trase V prvem koraku ob pomoči objavljene literature, arhivov znih kartah. Terensko preverimo verodostojnost znanih odprlo več kot 350 jam. Razkrile so se tudi raznovrstne in različnih zbirk zberemo znanje o površinskih kraških površinske kraške oblike (jame brez stropa, podtalne pojavih. Med njimi še posebej izločimo doline, vrtače, podatkov ter jih dopolnimo z morebitnimi novimi meri- škraplje in kamniti gozdovi). Različne vrste jam odsevajo udore ter druge morfološke oblike. Kasneje s pomočjo tvami ter genetsko interpretacijo (npr. zapolnitve z alohto- razvoj bodisi geološko bodisi geomorfološko različnih terenskega ogleda določimo merila za kartiranje območja nimi klastičnimi sedimenti). Zaradi boljšega razumevanja predelov krasa. izbrane trase. Na terenu s krasoslovnega vidika ovredno- predstavimo dosedanje poznavanje prevotljenosti vodo- 42 K A M N I N E I N R E L I E F naravne dediščine, svetovati način njihovega ohranjeva- nja in seveda seznanjati graditelje z novimi spoznanji. S temi izsledki si lahko pomagajo pri premagovanju grad- benih ovir. Kraško površje členijo vrtače in jame brez stropa. Vrta- če so znak današnjega oblikovanja površja s padavinsko vodo, ki navpično prenika skozenj in nato po nezalitem delu vodonosnika do podzemeljskih voda. Vrtače so ne- katere bolj, druge pa manj izrazito zapolnjene s prstjo. Na njihovem dnu se odpirajo brezna in špranje, skozi katere odteka voda. Prst je treba odstraniti iz vrtač, dna utrditi s svodasto zloženimi skalami – ustja brezen so namreč pogosto manjša kot bližnje votline pod njimi – in vrtače nato zapolniti s plastmi grušča. Podobnih oblik ali pa bolj podolgovate so jame brez stropa. To so stare jame, ki so zaradi znižanja kraškega površja »pogledale« na dan, torej nimajo več zgornjih delov oboda. Tudi iz njih je treba odstraniti drobnozrnate zapolnitve, v tem primeru so to stare jamske naplavine, in jame nato zapolniti s skalami in gruščem. Voda bi namreč lahko te naplavine sčasoma odnesla in na površju bi se lahko pojavil grez. Epikras prepredajo špranje, zlasti izrazite so v krednem apnencu, manj pa v paleogenskem, več se jih je odprlo na dnu in pobočjih vrtač. Večinoma so zapolnjene s pr- stjo in njihove stene so razčlenjene s podtalnimi skalnimi oblikami. Zaradi znižanja kraškega površja je veliko bre- Slika 71: Ohranjanje jam: a – V cestnih usekih so jame skrite za kamnitimi zidovi. b – Jame z manjšimi vhodi, ki ležijo zen že tik pod njim. pod cesto. Če obod zaradi miniranja ni preveč poškodovan, so pokrite z betonskimi pokrovi. c – V boku tunela so Na 70 kilometrih trase avtocest, ki so bile izgrajene v za-posebna vrata, ki vodijo v jamo. Pod voznimi pasovi so rovi jame, povezani z betonskimi cevmi. d – Kraške odprtine dnjih letih na Krasu, se je odprlo več kot 350 jam. Jame (dna vrtač, vhodi v brezna ipd.) so pogosto utrjene s svodasto zloženimi skalami, ki so povezane z betonom. lahko glede na razvoj vodonosnika delimo na stare jame, nosnika ter izdelamo prognoze s posebnim poudarkom ob nizkih in visokih vodah, predvsem za določitev smeri na pričakovanih litotektonskih spremembah kamnine. in hitrosti podzemnega toka na širšem območju trase. Kraške vode, ki poniknejo na obravnavanem območju, Izdelamo in dopolnimo obstoječe hidrogeološke karte z zaradi specifičnih lastnosti karbonatne kamnine brez te- rezultati terenskega kartiranja in sledilnih poizkusov, izde- žav najdejo neposredno poti v podzemlje (kraški vodo- lamo inventar o stanju okolja ter opravimo oceno vpliva nosnik); sto metrov debele kamnine lahko preidejo že v gradnje na kraške vode. dobri uri. Kljub temu, da so flišne kamnine, ki so na Krasu Temeljne smernice načrtovanja prometnic lahko na krat- v stalnem neposrednem stiku s karbonati, pogosto pred- ko strnemo: stavljene kot izključno nepropustni skladi, moramo pou- 1. Izbor trase temelji na podlagi celostne presoje krasa dariti, da je fliš (marsikje manjših debelin) le izolirana leča s poudarkom na lokalnih značilnostih. na propustnih karbonatnih kamninah. Ob tem moramo 2. Izbrani potek trase se izogiba tudi posameznim tudi vedeti, da se v flišnih kamninah prav tako oblikujejo, izjemnim kraškim pojavom. sicer manj številni, podzemni prevodni kanali, in da na fli- 3. Eden prednostnih ciljev načrtovanja je ohranjanje šu zbrana padavinska voda odteka v kras. Zato opravimo kraškega vodonosnika. terensko hidrogeološko kartiranje. V ta namen razmejimo in določimo temeljne značilnosti hidrogeoloških enot na Krasoslovni nadzor ob gradnji širšem območju trase, popišemo hidrološke objekte (za- Odstranitev prsti in rastja s kraškega površja in seveda jeti in nezajeti izviri, površinski tokovi, vodne jame, vrtine, večja zemeljska dela pri kopanju cestnih usekov in pre- merilne postaje in drugo) ter določimo fizikalno-kemične dorov so razkrili površinske, epikraške in podzemeljske Slika 72: Jama brez stropa pri Povirju, iz katere so bile lastnosti izvirov. Če je treba, izvedemo sledilna poizkusa kraške pojave. Naša naloga je te pojave proučiti kot del odstranjene naplavine in siga. (Foto: Martin Knez.) K A M N I N E I N R E L I E F 43 skozi katere so se pretakali vodni tokovi, ko je bil kraški Slika 73: Jame, ki so se odprle vodonosnik više obdan in prekrit s flišem, in brezna, skozi med gradnjo med Razdrtim, katera se voda navpično pretaka s prepustnega kraške- Fernetiči in Črnim Kalom. Legenda: ga površja do podzemeljskih voda. Najgloblje brezno je 1. stare jame: a. jame zapolnjene s merilo 110 metrov. Stare jame so prazne ali pa zapolnje- sedimenti in sigo, b. nezapolnjene, ne z naplavino; tako zapolnjeni sta skoraj dve tretjini jam, votle jame; 2. brezna. Avtocesta je tretjina jam pa je že brez stropa. na skici 15-krat širša. Jame se odpirajo pri odstranjevanju rastja in prsti s po- vršja in še zlasti veliko se jih je odprlo pri kopanju cestnih usekov. Pri miniranju kamnine so se udrli njihovi stropi, v brežinah pa so se ohranili prečni preseki rovov. Največ brezen se je odprlo na dnu vrtač, ko so odstranili prsti in naplavine iz njih. Jame proučimo, narišemo njihove načrte, določimo nji- hovo obliko, skalni relief, zberemo vzorce naplavin za paleomagnetne in pelodne raziskave, vzorce sig pa za mineraloške raziskave in datacije. Na podlagi oblike jame in geoloških danosti predvidimo njihova nadaljevanja, kar še zlasti koristi graditeljem pri njihovi obnovi. Slika 74: Med gradnjo so se odprle jame različnih oblik in velikosti, kar je narekovalo tudi nadaljnja gradbena dela. 44 K A M N I N E I N R E L I E F Proučevali smo tudi posledice različnih miniranj v jamah, s čimer si bomo pomagali pri nadaljnji gradnji in ohranja- nju kraških pojavov. Ugotavljamo, da je sodelovanje krasoslovcev pri gradnji avtocest na krasu koristno. Pomembno pa je, da se vklju- čujemo tako v načrtovanje kot tudi v izgradnjo ter seveda tudi kasneje v spremljanje vplivov, ki jih imajo avtoceste na okolje, torej v celostni proces poseganja v občutljivo kraško pokrajino. Na ta način je ta lahko smiseln, z njim ohranjamo naravno dediščino, poglabljamo temeljno zna- nje o nastanku in razvoju krasa in gradnji avtocest v tem svojevrstnem okolju. Poznamo več različnih vrst krasa in vsaka zahteva poseben pristop, zato mora biti sodelo- vanje med graditelji stalno in sprotno. V zadnjih desetih letih nam je ta spoznanja v Sloveniji v veliki meri uspelo uresničiti in sodelovanje med načrtovalci in graditelji cest ter krasoslovci nam pomeni vzor tudi pri načrtovanju in izvedbi drugih posegov v kras. Slika 75: Udor stropa jame pri gradnji useka pri počivališču pri Divači. (Foto: Tadej Slabe.) Skušali smo ohraniti čim več jam. Najlaže smo ohranjali so zato neprimerne za nadaljnje obiskovanje, iz jam, ki brezna. Njihove manjše vhode smo zaprli z betonskimi so zapolnjene z naplavinami, pa bi voda lahko na cesti- ploščami. Prav tako je bilo mogoče ohraniti stare jame, šče odnašala ilovico. Eno, dobro ohranjeno, smo pustili katerih obodi so bili trdni. Jame, ki pa so se odprle zaradi odprto za ogled potnikom, ki prestopajo mejo z Italijo. miniranja in so bile v pretrti kamnini, je bilo treba razmi- Najzanimivejše in dobro ohranjene jame pa smo zaščitili nirati in zasuti. Jame, ki so jih presekali useki in katerih v celoti in čeprav so pod avtocesto, so dostopne. Do vhodi so v njihovih brežinah, pa smo zaprli s skalnatimi njih namreč vodijo betonske cevi, ki jih ob cesti končuje Slika 76: V avtocestnem useku odkrita s sedimenti v zidovi. Njihovi obodi so namreč preveč pretrti in jame zaprti jašek. celoti zapolnjena jama. (Foto: Martin Knez.) K A M N I N E I N R E L I E F 45 Flišne pokrajine Mauro Hrvatin VIPAVSKA DOLINA Vipavska dolina se razteza v dolžini 40 kilometrov od po- virja potoka Močilnika pod Razdrtim na vzhodu do Gori- ške ravnine ob državni meji z Italijo na zahodu. Na severu in vzhodu jo omejujeta visoki kraški planoti Trnovski gozd in Nanos, na jugu pa se z južnimi slemeni Vipavskih brd, flišnim pasom južno nad Branico in Vipavo ter s hribovitim hrbtom Vrhe naslanja na nizko kraško planoto Kras. Na- plavno površje ob reki Vipavi in pritokih ter prodni nanosi Soče sestavljajo ravninski svet, ki ga v srednjem in spo- dnjem delu členijo blago razgibani flišni Biljenski griči. Geološko je Vipavska dolina eocenska flišna sinklina- la, ki je v zgornjem in srednjem delu široka in ravna, v spodnjem pa razgibana s flišnimi slemeni, ki se končajo pri izlivu Vipave v Sočo. Spodnjeeocenski fliš sestavlja- ta predvsem tankoplastoviti laporovec in peščenjak, v pregibih, na terasah in drugih površinskih oblikah pa se pojavljajo tudi odpornejši vložki apnenca. Flišna pobočja pod Trnovskim gozdom in Nanosom so debelo pokrita s pobočnim gruščem, ki je ponekod sprijet v brečo. Stik fliša s pobočnim gruščem je zlahka opazen, saj je naklon površja na grušču precej večji kot na flišu. Goriška ravan leži na soškem produ, dolinsko dno ob Vipavi in njenih pritokih pa je prekrito s peskom, meljem in glino. Nanosi so posebej drobni ob spodnjem toku Vi- pave, katere odtok je v pleistocenu ovirala hudourniška Soča in jo večkrat zajezila. Glina, ki se je tedaj odlagala, je bila temelj za razvoj opekarstva. Ravninski svet ob reki Vipavi prehaja na južni strani v Vi- pavska brda in Vrhe. Vipavska brda so na desnem bregu Branice iz fliša in zato blago valovita, na levem pa tudi iz apnenca, zato so pobočja bolj strma. Vipavska dolina je prepredena s številnimi večjimi in manjšimi vodotoki, ki so zarezani v vododržno flišno podlago. Gostota rečne mreže je kar 1,3 km/km2. Največ vode prihaja na dan v kraških izvirih ob vznožju Trno- vskega gozda in Nanosa ter ob stiku med apnencem in Slika 77: Uravnano dno Vipavske doline med flišnimi Vipavskimi brdi na levi in kraškim Trnovskim gozdom na desni. flišem na severnem obrobju dolinskega dna, kjer izvirajo (Foto: Matej Gabrovec.) Vipava, Hubelj in Lijak, največji vodotoki pokrajine, ki so odločilno izoblikovali današnje površje. Hidrografsko za- robu gričevnatega sveta. Visoke vode so v povprečju na davin z vrhuncema pozno spomladi in jeseni je približno ledje Vipave močno presega obseg pokrajine, saj zbira vsakih dvajset let preplavile okoli 700 hektarjev večinoma 1500 mm. Zimski čas pogosto zaznamuje burja, močan vodo tudi z zelo obsežnega zakraselega obrobja. Porečje kmetijskih zemljišč. in sunkovit severovzhodnik, v obdobjih vdorov hladnega meri okoli 760 km2, od tega je približno pol flišnega in pol Vipavska dolina ima submediteransko podnebje s pov- zraka iz notranjosti celine. kraškega površja. Pred regulacijami in melioracijami so prečno letno temperaturo okrog 12 °C. Poletja so s pov- Vipavska dolina je gosto poseljena pokrajina. Leta 1991 vodotoki Vipavske doline vijugali v ozkih plitvih strugah prečno julijsko temperaturo 21 °C zmerno vroča, zime pa je bila povprečna gostota 166 ljudi na km2. Najgosteje in poplavljali travnike. Zaradi poplav ležijo vsa naselja na s povprečno januarsko temperaturo 3 °C mile. Letnih pa- sta poseljeni Goriška ravnina in spodnji del Vipavske do- 46 K A M N I N E I N R E L I E F Slika 78: Postojna in Spodnja Pivka z Nanosom v ozadju. (Foto: Marjan Garbajs.) line, kjer živi več kot 300 ljudi na km2. Srednji del doline temenih nižjih vzpetin. Najstarejša naselja stoje na gričih Vipavska dolina je tradicionalna kmetijska pokrajina, z največjim krajem Ajdovščino ima več kot 130 ljudi na in ob izvirih, vendar nad ravnino, kjer ni bilo nevarnosti v kateri poraščajo gozdovi le tretjino površja. Nekdaj km2 in zgornji del z Vipavo nekaj manj kot 100 ljudi na poplav. Najgosteje sta naseljena prisojni flišni robni pas prevladujoče gojenje mešanih kultur se je spremenilo km2. Vipavska brda imajo okrog 60, Vrhe pa manj kot 20 Vipavske doline pod Nanosom in Trnovskim gozdom ter s posodabljanjem kmetijstva in strojnim opremljanjem ljudi na km2. severno vznožje Vipavskih brd. Naselja so za slovenske kmetij; melioracije pa so odlo ilno spremenile sestavo V pokrajinsko raznoliki Vipavski dolini se je razvil dokaj razmere precej velika, toda le Nova Gorica ima več kot in ustroj kmetijskih zemljišč na dnu doline. Pridelovanje enoten način poselitve, ki ustreza poselitvenim vzorcem 10.000 prebivalcev, v njej pa živi skoraj četrtina vsega silažne koruze je omogočilo pospešeno govedorejo, še sredozemskega vplivnega območja z gručastimi naselji prebivalstva. Večji kraji dokaj hitro rastejo, za odročna vedno pa so temelji kmetijstva sadjarstvo in vinogradni- oziroma zaselki na obrobju dolin, v zavetju gričev in na podeželska naselja pa je značilno odseljevanje. štvo ter zgodnje vrtnine. V spodnjem delu doline so na K A M N I N E I N R E L I E F 47 novo uredili obsežne vinograde, nasade hrušk, breskev Podnebna prehodnost med sredozemsko in celinsko mi obmorskimi kraji. V Postojni je srednja letna višina in marelic, ki jih namakajo z vodo iz Vipave in zajezitve- Slovenijo se kaže zlasti pozimi. Takrat nastanejo velike padavin 1551 mm. Največ dežja je jeseni, dobro sta na- nega jezera Vogršček. razlike v temperaturi in tlaku med morjem in celino, to močena tudi pomlad in zgodnje poletje. Zaradi kraške- V Sloveniji bi le težko našli pokrajino, v kateri bi učinki pa sproži silovite vdore hladnega zraka na toplo morje. ga površja je poletna suša izrazitejša v kraškem svetu, melioracij tako zelo posegli v zunanji videz kot v Vipavski Burja se spušča z visokih kraških planot, še najbolj pa pojavlja pa se tudi na flišnih tleh. dolini. Odstranjeno je bilo skoraj vse drevesno-grmov- prodira hladen zrak skozi Postojnska vrata. Zato ima Pivško podolje je nekakšna streha notranjskega krasa, no rastje v obliki živih mej in obmejkov. Sestavljali so ga Spodnja Pivka, ki leži tik pod temi vrati, najnižje tempe- od koder se ob apneniškem obrobju razlivajo vode v drevesa, grmi in zelišča. Pred melioracijami so žive meje rature. Burja je najpogostejša januarja in najsilovitejša različne smeri. Tu poteka razvodnica med Črnim in Ja- členile vmesna kmetijska zemljišča v mozaik površinsko na Razdrtem. Zaradi močne vetrovnosti je manj megle, dranskim morjem. Štiri petine pivškega sveta pripadajo majhnih, ograjenih in pred vetrom zaščitenih zemljiških v povprečju 54 dni na leto. porečju Pivke in s tem povodju Črnega morja, petina pa kosov. Mreža živih mej je bila ob rekah, potokih, starih Pokrajina je dokaj namočena, saj leži na prehodu med porečju Lokve in Sajevščice, ki pripadata jadranskemu vodnih jarkih in poljskih poteh sklenjena in pogosto so jo močno namočenimi visokimi planotami in že bolj sušni- povodju. Na flišu Spodnje Pivke je poplavni svet skle- zaključevale v zaprte celice. SPODNJA PIVKA Pivka ali Pivško podolje je pokrajina ob reki Pivki. Obda- jajo jo kraške planote: na severu Nanos in Hrušica, na vzhodu in jugovzhodu Javorniki in Snežnik, na zahodu pa Slavinski ravnik. Ta se proti jugozahodu spušča v Ko- šansko dolino, na jugu pa potegne v Taborski greben, ki deli Pivko od doline Reke in Brkinov. Tako zaokrožena pokrajina sega od Šembij in Koritnic na jugu do Strmce in Gorenj na severu ter od Ravbarkomande na vzhodu do Razdrtega na zahodu. Beseda pivka je sinonim za požiralnik. Jezikoslovec France Bezlaj pravi, da pivka na Krasu pomeni »požiral- nik, ki pije vodo, malo jezerce, ki se počasi odteka«. Pokrajinske razlike, predvsem kamninske, delijo pokra- jino na Zgornjo ali Podsnežniško in Spodnjo ali Pod- nanoško Pivko. Zadnja obsega najširši del podolja in ji pravijo tudi Postojnska kotlina ali celo Postojnsko polje. Zgornja Pivka obsega večinoma kraški svet med Pre- strankom in Šembijami, Spodnja Pivka pa leži ob stal- nem toku Pivke od Prestranka navzdol, predvsem pa v porečju Nanoščice. Je iz flišnih kamnin, to je laporovcev, peščenjakov in konglomeratov, odloženih v eocenu. Ker so vododržne, je na njih razvit rečno-denudacijski relief z oblimi griči ter vmesnimi plitvimi in ploskimi dolinami. Dna dolin prekrivajo rečni nanosi, predvsem pesek, ilo- vica in nekaj proda. Pivka in Nanoščica ter njuni pritoki se vijejo v počasnem toku z neštetimi vijugami. Ob njih se razprostirajo aluvialne in večinoma poplavne ravnice, široke od 100 do 500 metrov. Med dolinami so zaobljeni griči in slemena, ki se dvigajo nekaj deset metrov nad dolinskimi ravnicami. Na teh nizkih, položnih vzpetinah je zemljišče suho in primerno za obdelavo. Zato so tu naselja in kmetijske površine. Čeprav leži Spodnja Pivka v zaledju Tržaškega in Re- škega zaliva, so neposredni sredozemski vplivi skromni. V Postojni je srednja letna temperatura 8,5 0C, pov- prečna julijska 17,6 0C in povprečna januarska –1,0 0C. Slika 79: Široka slemena pri vasi Barka v severnem delu Brkinov. (Foto: Marjan Garbajs.) 48 K A M N I N E I N R E L I E F njen, največje površine pa so v trikotniku med Zalogom, Pokrajina je najvišja na severozahodu, kjer se pri Artvi- Zaradi flišnega površja je vodno omrežje v pokrajini Malim Otokom in ponorom Pivke v Postojnsko jamo. žah vzpne do 817 metrov visoko, in se nato postopno gosto in ima pomembno vlogo pri oblikovanju površ- Kotlina ima na zahodu in vzhodu odprte prehode v so- spušča proti jugovzhodu ter seže ob slovensko-hrvaški ja. Prevladujejo manjši vodotoki, ki so zaradi dinarske sednje pokrajine. Zahodni prehod se odpira pri Razdr- meji še vedno do višine nad 600 metrov. Severozahodni usmeritve glavnega slemena večinoma usmerjeni proti tem in je razmeroma ozek in nizek. Vzhodni prehod so in osrednji del Brkinov sta hribovita, jugovzhodni del pa zahodu in vzhodu. Potoki, usmerjeni na zahod, vsi po Postojnska vrata. V dolgem nizu visokih kraških planot, zaradi manjših višinskih razlik bolj spominja na gričevje. vrsti ponikajo v zatrepih slepih dolin na stiku z apnen- ki se vlečejo v dinarski smeri od zaledja Reškega zaliva V okviru obravnavanega območja je samo severni, naj- cem Podgrajskega podolja. Potoki, usmerjeni na vzhod, proti srednji Soči, je to najnižji prehod med Ljubljano in višji del pokrajine. pa se izlivajo v Reko, ki s svojim tokom omejuje hribov- Trstom, zato je toliko pomembnejši za prometno pove- Kamninska sestava Brkinov je razmeroma enotna. Ve- je. Čeprav leži na obrobju, je Reka, ali kot jo imenujejo zavo med osrednjo in primorsko Slovenijo. čji del površja gradi fliš eocenske starosti, ki zapolnjuje domačini, Velika voda, glavna vodna žila. V podzemlje Po drugi svetovni vojni je pokrajina izgubila svoje go- ponika v Škocjanskih jamah in nato znova izvira z ime- sinklinalo med Čičarijo in Snežnikom. Med flišem so spodarsko središče, Trst, in je postala prehodna po- nom Timav pri Štivanu v Italiji. pogosti tudi kremenovi prodniki. Na znižanih robovih krajina med Ljubljano in Reko ter naglo razvijajočima se Brkini so redko naseljeni in gostota poselitve komaj flišne gmote so najprej paleocenski skladoviti apnenci, Koprom in Novo Gorico. dosega 25 ljudi na km2. Z nadmorsko višino se gosto- ki sestavljajo del severozahodnih Brkinov in podnožje ta poselitve in povprečna velikost naselij zmanjšujeta, Število prebivalcev se v zadnjem stoletju ni dosti spre- Vremske doline, nato pa mezozojski apnenci, največ v izjema je višinski razred nad 700 metrov, v katerem minjalo. Od leta 1869 se je sicer povečalo, vendar le Košanski dolini ter na stiku Brkinov s Podgrajskim podo- povprečna velikost naselij zaradi lege krajev vrh slemen skromno. Ker so se zaposlitvene dejavnosti razvijale ljem. Pri Vremskem Britofu so v podlagi tako imenovane večja. Prevladujejo majhna naselja. Večina ljudi živi v na- predvsem v Postojni, se je tam tudi najbolj povečevalo vremske plasti iz zgornje krede. V njih so tudi manjše seljih z manj kot 300 prebivalci. število prebivalcev. Rasejo tudi najbližja naselja, v nase- premogovne plasti, ki so jih nekoč izkoriščali. Večina naselij leži v bližini kakovostnih kmetijskih ze- ljih na robu in v osrednjem delu Postojnske kotline pa Na vložkih flišnih kamnin, ki jih obdaja kraško ozemlje, je mljišč. Pri gradnji so upoštevali ohranjanje najbolj ka- se število prebivalcev zmanjšuje. Nadpovprečen delež navadno razvit nizek in blag relief. Na Brkinih pa je flišno kovostnih zemljišč, zato so pogosto gradili tam, kjer je mladega prebivalstva v Stranah in Studencu morda hribovje praviloma precej višje od sosedstva. V hribovju sleme bolj ozko in strmo. Za večino naselij je značilna obeta v prihodnje drugačen razvoj, v vseh drugih nase- je le malo ravnega sveta, še največ na vrhu zaobljenih strnjena gručasta pozidava. Zaradi izpostavljenih leg in ljih pa je mladega prebivalstva malo. slemen, kjer so obdelovalne površine in gručasta nase- strnjenosti so številna vidna že od daleč in dajejo vtis Upravno in gospodarsko središče pokrajine je Postojna. lja Med slemena so globoko zajedene grape s strmimi utrjenih naselbin. Razvila se je ob pomembni trgovski poti za Postojnskimi gozdnatimi pobočji. Agrarna prenaseljenost in prometna odmaknjenost od vrati. Promet po cesarski cesti med Dunajem in Trstom Na podnebje odločilno vpliva lega pokrajine na prehodu večjih središč sta bila že na začetku dvajsetega stole- je povzdignil Postojno iz vasi v trg in čez čas v mesto. med primorsko in celinsko Slovenijo. Prehodnost pod- tja temeljna vzroka za odseljevanje prebivalcev. Vse do Tudi turizem v sloviti Postojnski jami je tja pripeljala ce- nebja se kaže v temperaturnih razmerah ter značilni ve- osemdesetih let je bilo nazadovanje prebivalstva posle- sta, ki jo je leta 1857 dopolnila železnica. trovnosti. S celine piha burja, z morske strani pa toplejši dica izseljevanja, kasneje pa se je še naravni prirastek Zaradi ugodnih naravnih razmer in dobre prometne vetrovi. Močnejši vpliv sredozemskih podnebnih potez približal ničli. povezave s Trstom je bilo v Spodnji Pivki nekdaj raz- prepre uje razmeroma visoka Či arija na jugozahodu; Do konca sedemdesetih let dvajsetega stoletja je bila v vito kmetijstvo. Spodnja Pivka je Trst zalagala z govejo le nad Kozino, na skrajnem severozahodu Brkinov, je Brkinih najpomembnejša gospodarska panoga kmetij- živino in prašiči, od poljskih pridelkov pa so prodajali vpliv morja izrazitejši. stvo. Največ zaslužka je prinašala prodaja živine, mleka, krompir in fižol. Od kmetijskih dejavnosti se je obdržala Bližnja meteorološka postaja v Ilirski Bistrici ima srednjo drv in sadja. Sadjarstvo, ki je bilo že v preteklosti po- in se še razvija le mlečna živinoreja. letno temperaturo 9,6 oC, na brkinskih slemenih, izpo- membna gospodarska panoga, se spet oživlja. Vse bolj Industrija je izrabila edini pomembnejši naravni vir, les. stavljenih vetrovom, pa so temperature nekoliko nižje. so zastopane nove in hitro zoreče sorte. Za sadjarstvo Prava industrializacija se je začela šele v drugi polovici Srednja januarska temperatura je povsod v pokrajini, ra- je najugodnejši višinski pas med 500 in 650 metri, v ka- petdesetih in v prvi polovici šestdesetih let. Obrati le- zen v najvišjih delih, nad 0 oC. Hkrati tudi srednja julijska terem najmanj slane. V živinoreji je bila včasih pomemb- sne industrije so se razvili v Belskem, Postojni in Pre- temperatura nikjer ne presega 20 oC. na ovčereja, a je po drugi svetovni vojni skoraj izginila. stranku. Lesni industriji se je v Postojni pridružila še Padavinski režim je sredozemski s prvim viškom jeseni Danes je najpomembnejša panoga govedoreja. kovinska industrija. in drugim, neizrazitim viškom v zgodnjem poletju. Letna Celotna pokrajina ne premore pomembnejšega krajev- količina padavin se veča v smeri od zahoda proti vzho- nega središča, zato večina zaposlenih odhaja na delo v BRKINI du. Tako dobi zahodni rob Brkinov 1400 mm moče, središča na obrobju (v Ilirsko Bistrico, Kozino, Divačo in Brkini so približno 30 kilometrov dolgo in do 10 kilome- osrednji del pokrajine 1500 mm, v povirju Reke pa koli- Podgrad), pa tudi v druge pokrajine. trov široko v dinarski smeri razpotegnjeno flišno hribovje čina narase na 1800 mm in več. Zaradi neenakomerne jugozahodne Slovenije. Hribovje je nekakšen flišni otok razporejenosti padavin je možna tudi suša. sredi sicer kraškega sveta. Na zahodu je omejeno s Brkini ležijo v žlednem pasu Slovenije, v katerem lah- Podgrajskim podoljem, na severu s Krasom in z Vrem- ko pogosto pričakujemo žled. Nad 5 cm debel žled se ščico, na vzhodu s Snežniško planoto ter na jugu s kra- pojavlja vsakih 30 let, kar Brkine uvršča med slovenske škim svetom v zaledju Reškega zaliva in s Čičarijo. pokrajine, ki jih žled najbolj ogroža K A M N I N E I N R E L I E F 49 ski podmorski zemeljski plazovi zelo pogosti, je za flišne kamnine značilno menjavanje flišnih plasti oziroma opi- Značilnosti reliefa v flišnih pokrajinah sanega zaporedja debelozrnatih in drobnozrnatih kamnin (Pavlovec 1974, 146). Blaž Komac in Matija Zorn Za rečno-denudacijski relief je še značilno, da pobočja Rečno-denudacijski relief ali fluvio-denudacijski relief je prekriva do nekaj metrov debel sloj preperine in prsti. REČNO-DENUDACIJSKI RELIEF na preučevanem območju nastal na kamninah, ki so ne- Zato so tam ob močnih deževjih pogosti zdrsi gradiva Za rečno-denudacijski relief je značilno prepletanje dolin prepustne za vodo. To so predvsem flišne kamnine, ki so oziroma usadi. Večji premiki zemeljskih gmot so pogosti in vmesnih slemen ter ozkih dolin, sotesk ali debri v hri- na preučevanem območju v Postojnski kotlini in Vipavski tudi v hribovitih pokrajinah, na primer na stiku visoke kra- bovitih pokrajinah, poglavitna geomorfna procesa na teh dolini, v Brkinih ter pri Podkraju in Lomeh na Trnovskem ške planote Trnovskega gozda in flišne Vipavske doline. območjih pa sta denudacija in erozija, ki ju omogočajo gozdu. mehansko preperevanje in drugi razdiralni procesi. Izraz fliš ni ime za eno kamnino, pač pa opisuje ponavlja- POGLAVITNI Za rečno-denudacijski relief je še značilno, da se gra- nje nizov značilnih kamnin, zlasti konglomerata, breče, GEOMORFNI PROCESI V divo odlaga v kotlinah, kraških poljih ali v dnu dolin. V peščenjaka, meljevca, muljevca in laporovca ali glinavca. gričevjih so doline navadno široke in imajo naplavno dno. FLIŠNIH POKRAJINAH Kamnina je nastala iz sedimentov tako imenovanih tur- Ponekod so reke nasule od nekaj metrov do 200 me- biditnih tokov. V geološki preteklosti so na robu celine Preperevanje trov debele nanose proda, peska in gline. Reke so na nastali podmorski plazovi, ko se je zaradi potresa ali teže Kamnine so na stiku litosfere z atmosfero, hidrosfero in prehodih iz ozkih dolin v širše doline ali ravnine nasule sedimentov na robu flišnega bazena v nižje lege prema- biosfero izpostavljene eksogenim ali zunanjim procesom. vršaje. Zanimiva vrsta akumulacijskega reliefa so fosilna knilo nesprijeto gradivo. Pri tem se je na oceansko dno Ko je kamnina izpostavljena površju, se začne proces, s in recentna melišča ob vznožju strmih pobočij (Trnovski najprej odložilo debelozrnato gradivo, nato pa se je nanj katerim se trdna kompaktna kamnina pod vplivom ekso- gozd, Nanos), ki nastajajo predvsem s krušenjem strmih odlagalo še drobnozrnato gradivo. Flišne plasti so debele genih dejavnikov sčasoma razkroji v manjše in med seboj skalnatih sten zaradi zmrzali. od nekaj centimetrov do pol metra. Ker so bili velikan- nepovezane delce. Ta proces imenujemo preperevanje. Preperevanje pravzaprav omogoča delovanje vseh dru- gih geomorfnih procesov, ki povečini težijo k uravnava- nju površja. Na preperevanje vplivajo endogeni dejavniki (na primer razpokanost kamnine) in eksogeni dejavniki (na primer temperatura). Preperevanje delimo glede na agens na fizikalno ali mehansko, kemično in biogeno. S fizikalnim preperevanjem se kamnina kroji na manjše delce. Zanj sta pomembni trdnost in svežina kamnine, ki sta odvisni predvsem od časa izpostavljenosti površju. Na fizikalno preperevanje pa vplivajo tudi razpokanost kamnine in njena plastovitost. Omeniti velja še pomen teksture in poroznosti kamnine ter velikost izpostavljene oziroma specifične površine kamnine. Zlasti v mehkejših kamninah, kot je fliš, na preperevanje močno vpliva še sposobnost absorpcije vode. Preperevanje poteka hitreje, kjer je kamnina manj od- porna, razpokana ali pretrta, intenzivnejše pa je, če pri njem sodelujejo še drugi dejavniki. Tako razlikujemo več vrst fizikalnega preperevanja. Najbolj znano je zmrzalno preperevanje, ki nastane, ko se ob nastanku ledu poveča prostornina glede na tisto, ki jo je obsegala voda. Pozna- mo še temperaturno preperevanje, preperevanje zaradi vlaženja in sušenja ter solno preperevanje. Kemično preperevanje je razgrajevanje kamnine pod vplivom vode in v njej raztopljenih snovi. Manj topni deli kamnine lahko ostanejo v preperini kot netopni ostanek (železov hidroksid, glineni minerali), mobilne delce in lažje topne snovi pa odnese voda v raztopini (kalcij, magnezij, Slika 80: Hitro preperevanje flišnih kamnin dodatno pripomore k izdatni denudaciji in eroziji. (Foto: Matija Zorn.) natrij, kalij). 50 K A M N I N E I N R E L I E F Biogeno preperevanje je posledica delovanja rastlin in mi- se povprečno sprosti približno 3–4 t ha-1 gradiva na leto. Tu so se mezozojske karbonatne kamnine dinarskega kroorganizmov, ki kamnino spreminjajo z mehanskim delo- V Sloveniji se na leto sprosti od 5.000.000 do 6.000.000 sveta narinile na mlajši eocenski fliš v Vipavski dolini. vanjem korenin, izločanjem kemično aktivnih snovi, spre- m3 gradiva. Vzdolž nariva so kamnine močno tektonsko pretrte ozi- membo vlažnosti ter vplivom na temperaturo in pH prsti. roma razpokane in zato podvržene preperevanju bolj kot kamnine v okolici. Apnenčev grušč in breča se raztezata Zemeljski plazovi v flišnih pokrajinah Denudacija in erozija po pobočjih navzdol v obliki velikih jezikov, ki ponekod Na pobočjih pod narivnim robom Trnovskega gozda, ki Izraz denudacija dobesedno pomeni razgaljanje površja segajo do dna dolin. Na njih so nastale značilne urav- ga gradi apnenec, so nekaj deset metrov debeli nanosi in označuje ploskovno odstranjevanje preperelih snovi s nave, ki so posledica plazenja. Grušč je ponekod debel pobočnega grušča, večinoma pleistocenske starosti. Ti površja zemlje z eksogenimi procesi, na primer z delova- do 50 metrov. Na stiku apnenca in fliša so številni izviri: nanosi so gibljivi zaradi številnih izdatnih izvirov na nariv- njem površinske tekoče vode in pobočnimi procesi. »... v celotnem obsegu Nanosa ne najdemo nikjer nobe- nem stiku. »... Ob vipavskem robu od Gradišča do raz- Denudacija je večinoma počasen proces, s katerim se nih tekočih voda ... Prvi izviri, na katere naletimo, so šele drtega in v Postojnski kadunji od Razdrtega do severno gradivo premešča v nižje lege, včasih pa z njim označu- na njegovem vznožju, kjer se stikata kredni apnenec s od Strahinj imamo na flišu ogromna melišča kvartarne jemo tudi večje dogodke, kot so skalni podori, zemeljski flišem ali kvartarno nasipino ...« (Leban 1950, 104). Na plazovi ali drobirski tokovi. starosti. Grušč, ki je naložen na debelo, se je krušil od str- labilnost jugozahodnega roba dinarskih visokih kraških V nasprotju z denudacijo erozija označuje linearno delo- mega pobočja Nanosa in prekril flišno osnovo ...«. Breča planot kažejo številni, več sto kubičnih metrov veliki vanje vode. Voda se z lastno močjo vrezuje v podlago ali na pobočjih je močno razpokana, vzrok česar »... mora- skalnati bloki, raztreseni po dolgih pobočjih vse do do- pa poglablja strugo z valjenjem prodnikov. Erozija posa- mo iskati v polzenju grušča in brečije v smeri nagnjenosti linskega dna, vendar znani zgodovinski viri ne poročajo mezne delce prsti ali kamnine ločuje od podlage in jih v fliša, tj. v smeri dna doline ...« (Leban 1950, 101–102). o takih dogodkih. suhi obliki ali premešane z vodo in ledom premešča po pobočjih navz dol. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na podvrženost eroziji oziroma erodibilnost, so količina in intenzivnost padavin, naklon in ukrivljenost pobočij ter la- stnosti podlage, predvsem njena prepustnost, in raba tal. Erozijo povzročajo že dežne kaplje. Pri padcu dežne ka- plje se njena potencialna energija v večji meri spremeni v kinetično energijo, zato lahko dežne kaplje ločujejo del- ce preperine od podlage in jih z udarci premeščajo po pobočju navzdol. Pri tem se površina strjuje, pore pa se zapolnijo z delci. Dežne kaplje lahko premaknejo do 50 mm velike delce, če spodkopljejo njihovo okolico, pa celo večje. Značilen primer takšnega spodjedanja so erozijske gobe ali osamelci. Kadar dotok vode preseže infiltracijo, oziroma kadar je podlaga prepojena z vodo, nastane površinski tok. Vodne kapljice se na površini združijo v sklenjeno plast. Njena hi- trost je odvisna od naklona pobočij, njihove ukrivljenosti in ovir. Tako tekoča voda lahko na goli površini povzroči erozijo. Toda učinkov take erozije zaradi njenega enako- mernega delovanja po celotni površini najpogosteje niti ne vidimo. Takšno erozijo imenujemo medžlebična erozija. Ta izraz izhaja iz pojava, ki ga imenujemo žlebična erozija. Žlebična erozija nastane, če so pobočja v prečnem pre- rezu konkavna. Takrat površinski tok teži h koncentraciji, in se združuje v majhne vodne tokove. Pri tem se za ne- kaj velikostnih razredov povečata erozijska in transportna sposobnost vode, kar vodi k eroziji. Nastanejo erozijski žlebiči oziroma erozijske brazde, pogosto pa tudi večje reliefne oblike, ki jih imenujemo erozijski jarki. Za erozijo so zelo občutljiva zlasti neporasla flišna pobo- čja. Erozija je na flišnih območjih odvisna še od tempera- turnih razmer ter količine in intenzivnosti padavin. Pri tem Slika 81: Plaz Slano blato nad Lokavcem v Vipavski dolini. (Foto: Mauro Hrvatin.) K A M N I N E I N R E L I E F 51 Podoben litološki stik je tudi med apnenčasto Čičarijo in kamnito pregrado. Po vrsti gradiva sodi zemeljski plaz premaknili za več decimetrov. Največji zemeljski plaz je flišno »sivo« Istro na Hrvaškem. Tudi od tam poročajo o Slano blato med »viskozne blatne tokove«. nastal na območju večjega fosilnega plazu pri zadnjih pogostih zemeljskih plazovih, na primer na območju Do- Voda je v nižje lege prenašala velike količine blata. Pod dveh izmed šestih stebrov viaduktov Na Polancah, ob lenje vasi blizu Lipoglava. mostom pri Kuših so od 28. do 31. 12. 2000 ocenili, da je tem pa so opazili še tri manjše. Plazenje so kasneje za- potok Grajšček s pretokom 50–100 l/s na dan prenesel časno ustavili z nasipom gradiva iz bližnjega kamnoloma Pleistocenski zemeljski plaz pri Selu v 40–500 m3 blata oziroma v štirih dneh skupaj 820 m3. v cestni usek. Vipavski dolini Zanimivo je, da se je plaz na istem mestu sprožil že pred Pri vasi Selo je znan ogromen pleistocenski plaz prostor- približno dvesto in pred sto leti. Pred dvesto leti je bla- Zemeljski plaz nad Podrago v Vipavski dolini nine približno 150 milijonov m3. Opisal ga je že Seidl kot tni tok uničil del državne ceste, vir iz leta 1904 pa pravi: Že ob koncu šestdesetih let dvajsetega stoletja pa je »... Pred par leti se je bila pričela polzeti proti Lokavcu podoben naravni pojav nastal nad Podrago v Vipavski plaz pri Črničah, ki obsega 12 km2 in sega » ... daleč prek precej obširna plast z vsemi rastlinami. Čudno je bilo gle- dolini. Razmeroma velik zemeljski plaz se je sprožil 21. Sela do Batuj ...«. Sestavlja ga ostrorobi drobir, ponekod dati vse vprek in vprek zmandrano površino zemlje ...« februarja 1969 po mokri in snežni zimi s pogostim zmrzo- zlepljen v brečo. Gradivo je odloženo na več kot 10 km2 (Kovač in Kočevar 2001, 122). Takrat so vodotok prvič vanjem in odtajevanjem tal. V tistih dneh, ko se je sprožil površine; najve ja širina nanosa je 3,2 in dolžina 4,7 ki- uredili s pregradami. usad nad Podrago, se je za približno pol metra pogreznil lometrov. Debelina nanosa znaša tudi nad 55 metrov, v Vzrok za plazenje so bile obilne padavine v zadnjih treh del ceste na Rebernicah, posedla pa so se tudi tla pri povprečju pa prek 15 metrov. Plaz pa na podlagi radio- mesecih leta 2000, ko so v Lokavcu namerili 990 mm bližnjih Mančah. karbonske datacije lesa iz paleoprsti pod gradivom, ki je padavin, kar je več kot 60 % povprečnih padavin na leto.. Zemeljski plaz je zajel približno milijon m3 gradiva in ob- starejša od 42.000 let, datirajo v pleistocen. Samo novembra je padlo 592 mm padavin, oktobra pa segal 4 hektarje. V Podragi je porušil eno hišo, več pa 202 mm. jih je poškodoval. Domačini so najprej opazili, da Mrzli Zemeljski plaz Slano Blato nad Lokavcem Pred stoletjem so ugotovili, da »... neprestano deževje potok teče kalen. Temu je čez nekaj ur sledil blatni tok, Po obilnih padavinah dne 18. 11. 2000 se je sprožil večji razmoči zgornjo plast po izvirkih ved 1 m 5 5 Nizka T Zelo nizka n Ocena C = sf × sv (0.8 - 1] il (0.5 - 1 m] 3 2 (2 - 4] Srednja R eb (0.2 - 0.5 m] A 1 0 (4 - 8] Visoka KARTIRANJE RANLJIVOSTI IN e K D [0 - 0.2 ] m 0 0 (8 - 15] Zelo visoka Oddaljenost od Oddaljenost od Hidrološka (tv) Vrednost Vrednost ponora (dh) Vrednost ponikalnice (ds) spremenljivost TVEGANJA KRAŠKIh VODNIh Litologija (O ) < 10 m 0 < 10 m 0** > 100 d/l 0 L OL = plastni indeks × cn (10 - 100 m] 0.2 (10 - 100 m] 0.5 (10 - 100 d/l] 0.1 VIROV NA ONESNAŽENJE V Litologija in pretrtost (ly) Vrednost (100 - 500 m] 0.4 > 100 m 0.75 < 10 d/l 0.25 Glina 1500 Plastni indeks = SLOVENIJI (ly × m) (500 - 1000 m] 0.6 Mulj 1200 Naklon in vegetacija (sv) (1000 - 5000 m] 0.8 Lapor in nerazpoklinske meta- Vegetacijski pokrov Na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU smo raz- 1000 ) morfne ter vulkanske kamnine > 5000 m 1 (m Plastni indeks Vrednost Naklon Redkejši Gostejši Redkejši Gostejši vili izpopolnjen pristop za ocenjevanje naravne ranljivo- Lapornat apnenec 500 tis [0 - 250] 1 * Ocena C je enaka 1, < 8 % 0.7 0.8 1 1 Razpoklinske metamorfne ter 400 la kadar se vode ne sti in tveganja za onesnaženje, prilagojen posebnostim p (250 - 1000] 2 vulkanske kamnine (8 - 31 %] 0.6 0.7 0.95 1 e stekajo v kras, Sprijete ali nerazpoklinske (1000 - 2500] 3 > 31 % 0.5 0.6 0.9 0.95 slovenskega krasa. Tako imenovani Slovenski pristop 100 zn breče ** > 5 km gorvodno, in konglomerati e (2500 - 10000] 4 m Manj prepustno in Prepustno je vrednost ds 0.25. ustreza slovenski okoljski zakonodaji in omogoča pri- Peščenjak 60 as neprepustno površje površje > 10000 5 Slabo sprijete ali razpoklinske o 40 p merjavo z razmerami v Evropi. Zasnova Slovenskega breče in konglomerati a Sedimentni pokrov Kraške morfološke Odprtost Prod in pesek 10 lin oblike (sf) Odsoten Prepusten Neprepusten pristopa v veliki meri sledi smernicam, ki so bile predla- e vodonosnika Vrednost Prepustni bazalt 5 be (cn) Razvite kraške oblike 0.25 0.5 0.75 gane v okviru mednarodnega projekta COST Action 620 D Razpoklinski karbonati 3 Zaprt 2 Slabo razvite kraške oblike 0.5 0.75 1 (Zwahlen 2004). Zakrasele kamnine 1 Omejen 1.5 Razpoklinski kras 0.75 0.75 1 Zelo zakrasela 0.2 območja Odprt 1 Odsotnost kraški oblik 1 1 1 Slovenski pristop (Preglednici 3 in 4) vključuje kartira- nje naravne ranljivosti podzemne vode ali vodnega vira in kartiranje obremenjevalcev, ki sta podlaga za izdela- vo ocen tveganja za onesnaženje. Metoda ponuja tudi P faktor Ocena P Znižanje zaščite Podzemna voda možnost ocene pomembnosti podzemne vode oziroma [0.36 - 0. ] 5 Zelo visoka P A vodnega vira, na podlagi katere lahko v primerih onesna- (0.5 - 0.6] Visoka T Ocena za podzemno vodo = ocena O × ocena C × ocena P Ocena P = rd × se (0.6 - 0.7] Srednja R ženja ali saniranja predvidimo ekološko in materialno ško- A (0.7 - 0.8] Nizka K O Ocena za Indeks do ter izdelamo prednostni seznam varovalnih ukrepov (0.8 - 1] Zelo nizka D podzemno podzemne Stopnja ranljivosti A (Ravbar 2007). Deževni vodo vode VO dnevi (rd) Z [0 - 0.5] 1 Zelo visoka A O Ocenjevanje ranljivosti podzemne vode upošteva para- Povprečno letno število Vrednost Nevihtni dogodki (se) T dni z 20 - 80 mm/d Povprečno letno število (0.5 - 1] 2 Visoka R metre, ki nadzorujejo tok iniltrirane vode vse od površja [0 - 10] 1 Vrednost dni z > 80 mm/d (1 - 2] A EMN 3 Srednja K Z (10 - 20] 0.9 do izvira. Pri tem so pomembni kazalci prepustnost in [0 - ] 1 1 (2 - 4] 4 Nizka D (20 - 50] 0.8 (1 - 5] 0.8 (4 - 15] 5 Zelo nizka debelina prsti in kamnin, ki sestavljajo nezasičeno cono, PO > 50 0.6 > 5 0.6 koncentracija odtoka v podzemlje, na katero vplivata to- pograija, vegetacijski pokrov ter distribucija in intenziteta padavin. Metoda ponuja možnost upoštevanja časovne K indeks K hidrološke spremenljivosti ter povezovanja zaščite po- K faktor Ocena K Stopnja ranljivosti Vodni vir [0 - ] 1 0 Visoka AT vršinskih in podzemnih voda. Z dodatnim parametrom, (1 - 30] 1 Srednja RA ki upošteva značilnosti pretakanja voda v zasičeni coni, Ocena K = t × n × r Ocena za vodni vir = Indeks za podzemno vodo + K indeks (30 - 125] 2 Nizka K je mogoče oceniti ranljivost vodnih virov (izvirov, vrtin). Povezava in Aktivni kraški prispevanje (r) Vrednost Ocena za Indeks za A R Končne razrede ranljivosti je mogoče preoblikovati v vo- Vrednost kanali (n) Stopnja ranljivosti Potovalni < 1%, občasen, Z vodni vir vodni vir VI Vrednost Vodni kanal, 5 A I dovarstvene pasove. čas (t) 1 oddaljen, negotov 1 - 2 2 Visoka dokazano T N < 1 d 1 (1 - 10%], Vmesno, 3 3 Srednja R D 3 Pri kartiranju obremenjevalcev je za vsakega onesnaže- 3 (1 - 10 d] vmesno A 3 neznano > 10%, vedno, > 4 4 Nizka K VO 1 valca predvidena določena vrednost glede na kvalitativ- > 10 d 5 Samo razpoke 5 neposreden, gotov no primerjavo potencialne škode (toksičnost substanc, 86 V O D A Preglednica 4: Ocenjevanje obremenjevanja, pomembnosti in izpostavljenosti kraških vodnih virov tveganj njihova topnost in mobilnost), za primerjavo znotraj ene onesnaženja po metodi Slovenski pristop. (Vir: Ravbar 2007.) vrste obremenjevalcev pa se predvideva proces razvr- ščanja glede na stopnjo strupenosti substanc, čas izpo- stavljanja obremenjevanju ali glede na količino oziroma POMEMBNOST velikost onesnaževalca. Upošteva se še verjetnost one- OBREMENJEVANJE Ocena pomembnosti = si + agri + acti + bi snaženja, na kar vplivajo tehnični status, stopnja vzdrže- Ocena onesnaževalca = H × Qn × Rf Družbeni pomen (si) Kmetijske dejavnosti (agri) Druge dejavnosti (acti) vanja, varnostne razmere in druge okoliščine. Število Kmetijska intenzivnost na Povprečna letna Ocena Indeks EV Vrednost 3 Vrednost oskrbovanih Vrednost oskrbovanem območju poraba (m /year) Ocenjevanje pomembnosti podzemne vode oziroma vo- obreme- Stopnja obreme- C Ni uporaben 0 Ni uporaben 0 njevanja obremenitve L njevanja Ni uporaben 0 < 1 GVŽ/ha obdelovalnezemlje dnega vira združuje socialno, ekonomsko in biološko vre- A < 10.000, < 100.000, dodaten 1 1 0 1 5 Ni prisotno A in/ali< 10% namakanje,dodaten T EV dodaten < 100.000, nenadomestljiv 2 dnotenje. Stopnjo tveganja za onesnaženje dosežemo z J < 1 GVŽ/ha obdel.zemljein/ali (0 - 24] Zelo nizka R 4 A < 10.000, 2 2 < 10% namakanje,nenadom. > 100.000, dodaten 3 (24 - 48] 3 Nizka nenadomestljiv upoštevanjem vseh treh ocen. K > 1 GVŽ/ha obdelovalnezemlje > 100.000, nenadomestljiv 4 (48 - 72] 2 Srednja 3 EMEN > 10.000, in/ali> 10% namakanje,dodaten 3 > 1 GVŽ/ha obdel.zemljein/ali (72 - 96] Visoka R 1 dodaten B 4 > 10% namakanje,nenadom. (96 - 120] 0 Zelo visoka O > 10.000, 4 I KRAŠKI IZVIR PODSTENJŠEK nenadomestljiv Ocena Indeks Stopnja ST pomembnosti pomembnosti pomembnosti V zaledju manjšega kraškega izvira Podstenjšek (slika 54), Ekološki pomen (bi) Vrednost A O T N Nizka biodiverziteta , ki izvira pod Snežniško planoto v jugozahodni Sloveniji, [0 - 2) 0 0 Nizka R ni redkih/endem. Vrst A je bila opravljena doslej najbolj celostna študija kartiranja Vmesno,neznano 1 [2 - 6) 1 Srednja K MEMB Visoka biodiverziteta , ranljivosti in tveganja skupaj s preskusom veljavnosti do- 2 redke/endem. Vrste > 6 2 Visoka PO bljenih rezultatov. Kraška voda izvira v petih manjših stalnih izvirih, ki se združijo v Podstenjšek, desni pritok Reke. Izviri se poja- OCENA TVEGANJA vljajo na stiku dveh geoloških enot, to je ob narivu dobro Ali: prepustnih krednih apnencev na nepropustne eocenske Obremenjevanje Ranljivost podzemne vode lišne plasti. Podstenjšek ima izrazit hudourniški značaj, Ocena Indeks A s kratkotrajno zelo visokimi pretoki, ki nastopijo kmalu O Ocena za Indeks Stopnja D obreme- obreme- J podzemno podzemne Stopnja ranljivosti njevanja obremenitve N njevanja po obilnejših padavinah, in podaljšanimi obdobji srednje A vodo vode AZ VO 0 5 * Ni prisotno A EV visokih in nizkih pretokov. Doslej je bil najnižji izmerjeni [0 - 0.5] 1 Zelo visoka A O T J T (0 - 24] 4 Zelo nizka R (0.5 - 1] 2 Visoka A pretok 6 l/s, najvišji pa 1,6 m3/s. Povprečni pretok znaša R (24 - 48] 3 Nizka K (1 - 2] 3 A EMN Srednja K Z (48 - 72] 2 Srednja EMEN 140 l/s (Ravbar 2007). (2 - 4] 4 Nizka D R (72 - 96] 1 Visoka B hidrografsko zaledje izvirov obsega 9 km2 na jugozaho- (4 - 15] 5 Zelo nizka PO (96 - 120] 0 Zelo visoka O dnem območju Zgornje Pivke. Obsega zakrasele apnen- Ali: ce in dolomite, ki so narinjeni na nepropustne eocenske lišne plasti (Šikić in Pleničar 1975; Šikić in ostali 1972). Ranljivost vodnega vira Intenzivnost tveganja Spodaj ležeče lišne kamnine vplivajo na obstoj plitvega kraškega vodonosnika, kar ob izjemno visokih vodah Ocena za Indeks za A R Stopnja ranljivosti Z Intenzivnost Indeks za vodni vir ali Indeks vodni vir vodni vir VI = + tveganja za podzemno vodo obremenjevanja omogoča dvig kraške podzemne vode na površje in po- I 1 - 2 2 A Visoka T N 3 R Srednja D javljanje presihajočih jezer. Nižje ležeče Šembijsko jezero 3 A Intenzivnost Indeks intenz. Stopnja intenz. > 4 K 4 Nizka K VO ARTA tveganja Tveganja Tveganja se pojavi ob izredno visokih količinah padavin ali taljenju 1 - 4 2 Visoka INTENZI- snega v kratkem času, Nariče pa se je doslej pojavilo le 5 - 6 1 Srednja N V OSTI > 7 0 Nizka TVEGANJA dvakrat v zadnjih sto letih (slika 55). Na območju presi- Pomembnost hajočih jezer apnence prekrivajo različno debeli kvartarni aluvialni nanosi, v suhi dolini Kamenščina, na vzhodnih Ocena Indeks Stopnja I pomembnosti pomembnosti pomembnosti ST obronkih zaledja, pa se ponekod pojavljajo pleistocenski O Tveganje za onesnaženje [0 - 2) 0 A Nizka T N periglacialni sedimenti (slika 56). R B Tveganje = [2 - 6) 1 Srednja A Indeks intenzivnosti tveganja + Indeks pomembnosti V zaledju vodnega vira Podstenjšek ni resnejših dejan- K MEM > 6 2 Visoka skih in potencialnih virov onesnaženja. Večji del zaledja PO Tveganje Stopnjatveganja KARTA 3 - 4 je neposeljen, poraščen z gozdom, ali pa se uporablja za Visoka 2 Srednja ekstenzivne pašnike in travnike. Strnjena poselitev je le TVEGANJA * - kjer obremenjevalcev ni, je intenzivnost < 1 Nizka na območju spalnega naselja Šembije, v katerem prebi- tveganja in tveganje za onesnaženje vedno nizka. va približno dvesto prebivalcev (Popis … 2002). Naselje ima urejeno kanalizacijsko omrežje, odpadne vode pa so V O D A 87 Slika 56: Merjenje debeline prsti in sedimentov s pomočjo merjenja električne upornosti. (Foto: Nataša Ravbar.) speljane na manjšo čistilno napravo zunaj napajalnega Slika 54: Kraški rob nad Ilirsko Bistrico, pod katerim izvira Podstenjšek. (Foto: Jana Logar.) zaledja izvirov. Vodni vir dejansko in potencialno ogroža regionalna ce- sta Knežak–Ilirska Bistrica, ki razen skozi naselje Šembije nima urejenih obcestnih kanalov za odvajanje izcednih voda. Kakovost vodnega vira obremenjujejo pokopali- šče, ki leži neposredno nad izviri, in sedem manjših divjih odlagališč odpadkov, morebitno nevarnost pa trije izkopi iz vrtač v zaledju. V skrajnem vzhodnem obrobju prispev- nega območja izvirov Podstenjška je načrtovana graditev vetrnih elektrarn (t. i. VE na Volovji rebri). NARAVNA RANLJIVOST IN VELJAVNOST REZULTATOV Rezultate kart smo preverili ob pomoči dveh kombiniranih sledilnih poskusov v različnih hidroloških stanjih z različnimi umetnimi sledili. Na območja, prikazana z različno stopnjo ranljivosti, smo sočasno injicirali različna umetna sledila. Prvi sledilni poskus smo izvedli marca 2006 ob visokih vodah in drugega novembra 2006 ob nizkih vodah. V obdobju visokih voda (po obsežnejših padavinah in pred napovedanimi večjimi količinami padavin) smo izbrali dve injicirni točki – estavelo na takrat praznem presihajočem Šembijskem jezeru in škraplje pod Volovjo rebrijo. S tem smo želeli simulirati potencialno onesnaženje v najslabših možnih razmerah (to je ob visokih vodah, ko so hitrosti Slika 55: Ob visokih vodah novembra 2000 sta bili poplavljeni Šembijsko jezero in Nariče. (Foto: Matej Ženjko.) podzemnih voda najhitrejše). 88 V O D A pretakalo z navidezno hitrostjo 28,9 m/h. V celoti smo kalo še naslednja dva dneva in od celotne injicirane količine zaznali več kot polovico injiciranega sledila, ki je bil nekaj smo zaznali le 0,63 %. Sledilni poskus je potrdil povezavo dni navzoč v izvirskih vzorcih, v drugih izvirih pa se ni po- območja Pušlega hriba z izvirom Pivke ob nizkih vodah. javil. Sledilo z območja izpod Volovje rebri se je pretakalo Vendar je vprašanje, ali se vode s tega območja ne stekajo proti izvirom Podstenjška z navidezno hitrostjo 52,7 m/h. k izvirom Podstenjška ob visokih vodah, saj ti kažejo izrazite V obdobju vzorčevanja smo zaznali nekoliko manj kot lastnosti pretočnega tipa izvirov. Sledil, injiciranih na dnu pre- odstotek od celotne injicirane količine. sihajočih jezer, nismo zaznali na nobenem izviru. Dva dni po injiciranju novembra 2006 smo v vzorcih, vzetih na izvirih Podstenjška, zaznali navzočnost sledila, injicirane- ga blizu Šembij. Ob nizkem vodostaju se je proti izvirom pre- takalo z navidezno hitrostjo 18 m/h. Sledilo je iz izvirov izte- Slika 57: Injiciranje sledila po kraškem površju. (Foto: Nataša Ravbar.) Vremenske razmere jeseni in pozimi 2006/07 so nam omogočile opazovati pretakanje vod in v njih raztopljenih snovi ob nizkem vodostaju. Izbrali smo štiri točke – dno presahlega Šembijskega jezera, prekritega z več metri prsti in sedimentov, Nariče, kjer se večje debeline prsti in sedimentov pojavljajo v žepih, karbonatne kamnine pa ponekod izdanjajo na površje, golo kraško površje na Pušlem hribu ter kraško površje blizu Šembij, prekrito z nekaj centimetri prsti (slika 57). Po vsakem injiciranju smo na izvirih Podstenjška opa- zovali čas do prvega pojava posameznega sledila, nje- govo največjo koncentracijo ter proces znižanja te kon- centracije in celotno trajanje pojavljanja sledila. Od teh parametrov je namreč odvisno, kakšno stopnjo ranlji- vosti lahko pripišemo injicirnemu območju (slika 58). Območje injiciranja sledila je visoko ranljivo, če se sledilo naglo iniltrira in se po razširjenih kraških kanalih hitro pre- taka do izvira, kar zmanjšuje absorpcijo, degradacijo, ka- tionsko izmenjavo, disperzijo in redčenje. Potovalni časi so zato zelo kratki, koncentracije in relativna vrednost povrnjenega sledila pa visoke. Nasprotno pa je območje injiciranega sledila nizko ranljivo, če se sledilo absorbira v zaščitne sloje. Njegova iniltracija je zato zavrta in kon- centracija močno znižana. Sledilo se pojavi na izvirih z zamudo ali pa sploh ne. Sledili, ki smo ju injicirali marca 2006, sta se iz obeh točk pojavili v izvirih Podstenjška po treh dneh (slika 59). Sledi- lo se je z območja Šembijskega jezera proti Podstenjšku Slika 58: Karta naravne ranljivosti izvirov Podstenjška in preverjanje veljavnosti rezultatov. (Vir Ravbar 2007.) V O D A 89 TVEGANJE ZA ONESNAŽENJE PODSTENJŠKA Na obravnavanem območju smo prepoznali točkovne (odlagališča odpadkov in izkopi), linijske (prometnice) in razpršene vire onesnaževanja (pokopališče, kmetijska in pozidana zemljišča). Stopnja obremenitve je na splo- šno ocenjena kot nizka ali zelo nizka, več kot polovica območja pa ni izpostavljena obremenjevanju. Zelo nizko stopnjo obremenitve sestavljajo kmetijske površine, nizko pa urbana območja, prometnice, odlagališča odpadkov in izkopi (slika 60). Izviri so srednjega pomena z vidika vodooskrbe in biotske raznovrstnosti. Končna ocena tveganja za onesnaženje Podstenjška je močno odvisna od stopnje in razprostranjenosti obre- menjevalcev in je v veliki večini ocenjena kot nizka. Le na območjih poselitve, prometnic, odlagališč odpadkov in izkopov je tveganje povečano (slika 61). UPORABNOST SLOVENSKEGA PRISTOPA Rezultati kart ranljivosti so bili preverjeni s pomočjo dveh sledilnih poizkusov, ki sta skupno zajemala šest injicirnih točk. Preverjanje je potrdilo ocenjeno naravno ranljivost reprezentativnih točk, izbranih za injiciranje sledila, ter, da je Slovenski pristop verodostojna metoda. Končne karte tako omogočajo izpopolnjeno razmejitev vodovarstve- nih pasov, označujejo območja neustreznega ravnanja, dajejo podlago za reorganizacijo dejavnosti in za boljše rešitve v prihodnjem načrtovanju rabe prostora. Ker je Slovenski pristop zasnovan celostno in kot edina izmed obstoječih metod za ocenjevanje ranljivosti in tve- ganja upošteva posebnosti slovenskega krasa ter preta- kanje voda v različnih hidroloških razmerah, bi bil lahko kot dopolnilo vključen v obstoječo slovensko zakonodajo na področju varovanja kraških vodnih virov in načrtovanja rabe prostora na krasu. Vendar pa se moramo zavedati, da obstoječih problemov v zvezi z onesnaževanjem in varovanjem kraške podze- mne vode ne bomo rešili zgolj z zakonskimi zahtevami in prepovedmi tehnične narave. Predvsem je potrebno sodelovanje med znanstveniki, zakonodajalci, načrtoval- ci in upravljavci, da bi se izognili sporom pri načrtovanju rabe tal in sodelovali v skupnem interesu varovanja kra- ških voda. Spremeniti je treba človekov odnos do narave in naravnih virov ter izobraževati ljudi o pomenu varovanja pitne vode. Slika 59: Podzemne vodne poti v zaledju Bistrice, Podstenjška in Pivke. (Vir: Ravbar 2007.) 90 V O D A Slika 60: Karta obremenjevanja kraških izvirov Podstenjška. (Vir: Ravbar 2007.) V O D A 91 Slika 61: Karta tveganja kraških izvirov Podstenjška za onesnaženje. (Vir: Ravbar 2007.) Kovk Vrtojba Logatec Lome ") Borovnica Vogrsko " 92 V O D A ) Gojače Bilje Volčja Draga Lokavec Miren Dornberk ") ") Gozd Potoče Skrilje ") Ajdovščina Vipa Batuje v Malo Polje Pokojišče Kalce ") a Renče Prvačina Tabor Dobravlje " " ) ) ") Vipavski Križ ")") ") Preserje ") ") Col Padež Žapuže Višnje ") Ustje Budanje B ") Brje el Grčarevec a Podkraj Vipava Vrhpolje Opatje selo Planina Laze B Branik ra Temnica nica Šmarje ") ") Škrbina Vipava Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje ") Dobec nica U Gradišče pri Vipavi Sela na Krasu Lože Ivanje selo Planina Sveto Gorenje Štanjel Vojščica Kobjeglava Goče Studeno Bukovje ") Unec ") ") Kobdilj Komen Manče Belsko Rakek Predjama ") ") Brestovica pri Komnu Hruševica ") ") Podraga Poreče Gorjansko ") ") Podnanos ") " " ) ) ") Zagon Cerknica Ponikve ")") ") Šmihel pod anoščica Rak R N M Lozice ") ") Nanosom ") ") Kopriva aš o Hrašče Pliskovica a " ) ")") čil Dolenje Jezero n Hrenovice i ") ") Postojna Veliki Dol ") k ") ") ") Kazlje ") Dilce Tomaj Griže ") ") ") ") ") Dutovlje ") ") Hruševje ") Razdrto Križ ") Orehek Rakitnik Štorje Dolenja vas Šmarje pri Sežani ") Prestranek ") Dane pri Sežani Senožeče P Slavina ivk Varstveni pasovi ") a Sežana Povir Selce Orlek Petelinje 1. varstveni pas Trnje Divača Dolnje Ležeče Pivka Klenik Palčje 2. varstveni pas Kal Lipica Gornja Košana Jurišče Famlje Neverke Parje Matavun 3. varstveni pas ") ") Lokev ")") Kačiče-Pared 4. varstveni pas R ") Barka e Zagorje ka " " ) ) ") ")") ") ") ") Narin ") ") ") Bač Rodik Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak Koritnice Vodni viri ") pomembnejši vodni vir, odlok o varovanju je bil sprejet ") Ra S b lik a a 62: in R v ab arov a in v a arn oje va v nj od e v a n od a a n kr a karsu asu pomembnejši vodni vir, odlok o varovanju ni bil sprejet ") vodni vir, Merilo 1 : 200.000 ") odlok o varovanju je bil sprejet Avtorja vsebine: Metka Petrič, Jurij Hajna; kartografija: Jerneja Fridl Vir: Agencija RS za okolje – EUROWATERNET vodni vir, ") odlok o varovanju ni bil sprejet © Inštitut za raziskovanje krasa in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 V O D A 93 habe, F. 1963: hidrološki problemi severnega roba Pivške kotline. Kogovšek, J. 2001a: Monitoring the Malenščica water pulse by se- Viri in literatura Treći jug. speleol. kongres, str. 77–84. Sarajevo. veral parameters in November 1997. Acta carsologica 30/1, Aledo Tur, A., Ortiz Noguera, G., Jef rey, P., Gaerey, M., Rinaudo, habe, F. 1970: Predjamski podzemeljski svet. Acta carsologica 5, str. 39–53. Ljubljana. J. D., Loubier, S., Veljanovski, T., Ravbar, N. 2005: Socio-cul- str. 5–80. Ljubljana. Kogovšek, J. 2001b: Opazovanje poplavnega vala Reke maja 1999. tural influences on water utilization: a comparative analysis. habič, P. 1975: Pivka in njena kraška jezera. Ljudje in kraji ob Piv- Acta carsologica 30/1, str. 55–68. Ljubljana. V: Koundouri, P., Karousakis, K., Assimacopoulos, D., Jef- ki, str. 41–50. Postojna. Kogovšek, J. 2002: Multiparameter observations of the Reka flo- frey, P., Lange, M. A. (ur.): Water Management in Arid and habič, P. 1987: Raziskave kraških izvirov v Malnih pri Planini in za- od pulse in March 2000 = Večparametersko spremljanje po- Semi-Arid Regions, str. 201–225. Edward Elgar Publishing, ledja vodnih virov v občini Postojna. Tipkano poročilo, IZRK, plavnega vala Reke marca 2000. Acta carsologica 31/2, str. Massachusetts. 58 str. Postojna. 61–73. Ljubljana. Bidovec, F. 1967: The hydrosystem of Karstic Springs in the Ti- habič, P. 1988: Ogroženost kraških voda zaradi izlivov škodljivih Kogovšek, J. 2004: Fizikalno-kemične značilnosti voda v zaled- mavo Basin. hydrology of Fractured Rocks 1, str. 263–274. tekočin. Ujma 2, str. 83–86. Ljubljana. ju Malenščice (Slovenija). Acta carsologica 33/1, str. 143– Louvain. habič, P. 1989: Kraška bifurkacija Pivke na jadransko črnomorskem 158. Ljubljana. Bricelj, M., Čenčur Curk, B. 2005: Bacteriophage transport in the razvodju. Acta carsologica 18, str. 233–264. Ljubljana. Kogovšek, J., Knez, M., Mihevc, A., Petrič, M., Slabe, T., Šebela, unsaturated zone of karstified limestone aquifers. V: Stevano- habič, P. 1990: Sledenje kraških voda v Sloveniji. Geografski ve- S. 1999: Military training area in Kras (Slovenia). Environmen- vić, Z., Milanović, P. (ur.): Water resources and environmen- stnik 61, str. 3–19. Ljubljana. tal Geology 38/1, str. 69–76. Berlin. tal problems in karst, Belgrade, Kotor, 13th–22nd September hötzl, h. 2004: Assessment concept. V: Zwahlen, F. (ur.): COST Kogovšek, J., Petrič, M. 2002: Ogroženost kraškega sveta. V: 2005, str. 109–114. Belgrade. Action 620. Vulnerability and Risk Mapping for the Protecti- Ušeničnik, B. (ur.): Nesreče in varstvo pred njimi. Uprava RS Cancian, G. 1987: L’idrologia del Carso goriziano-triestino tra l’Isonzo on of Carbonate (Karstic) Aquifers. Final report COST Action za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, str. 170–183. e le risorgive del Timavo. Studi Trentini di Scienze Naturali 64, 620, str. 108–113. Brüssel, Luxemburg. Ljubljana. Acta geologica, str. 77–98. Trento. Internet: http://nfp-si.eionet.eu.int/dokument/GIS/voda/ (14. 6. Kogovšek, J., Petrič, M. 2004: Advantages of longer-term tracing Cuscito, G. in ostali, 1990: Reka - Timav: podobe, zgodovina in 2007). – three case studies from Slovenia. Environmental geology ekologija kraške reke. Mladinska knjiga, Ljubljana. Jeannin, P. Y., Grasso, A. D. 1997: Permeability and hydrodynamic 47, str. 76–83. Berlin. Civita, M., Cucchi, F., Garavoglia, S., Maranzana, F., Vigna, B. 1995: behaviour of a karstic environment. V: Günay, G., Ivan John- Kogovšek, J., Petrič, M. 2006: Tracer test on the Mala gora lan- The Timavo hydrogeologic system: an important reservoir of son, A. (ur.): Karst waters and Environmental Impacts. Proce- dfil near Ribnica in south-eastern Slovenia. Acta carsologica supplementary water resources to be reclaimed and protec- edings of 5th International Symposium and Field Seminar on 35/2, str. 91–101. Ljubljana. ted. Acta carsologica 24, str. 169–186. Ljubljana. Waters and Environmental Impacts, Antalya, Turkey, 10th– Kogovšek, J., Petrič, M. 2007: Directions and dynamics of flow and Culver, D. C., Sket, B. 2002: Biological monitoring in caves. Acta 20th September 1997, str. 335–342. A. A. Balkema, Rotter- transport of contaminants from the landfil near Sežana (SW carsologica 31, 1, str. 55–64. Ljubljana. dam, Brookfield. Slovenia). Acta carsologica 36/3, str. 413–424. Ljubljana. De Ketelaere, D., hötzl, h., Neukum, Ch., Cività, M., Sappa, G. Käss, W. 2004: Geohydrologische Markierungstechnik. Gebrüder. Kogovšek, J., Šebela, S. 2004: Water tracing through the vadose 2004: hazard Analysis and Mapping. V: Zwahlen, F. (ur.): COST Borntraeger, Berlin, Stuttgart. zone above Postojnska Jama, Slovenia. Environmental geo- Action 620. Vulnerability and Risk Mapping for the Protecti- Király, L., Perrochet, P., Rossier, Y. 1995: Ef ect of the epikarst on logy 45/7, str. 992–1001. Berlin. on of Carbonate (Karstic) Aquifers. Final report COST Action the hydrograph of karst springs: a numerical approach. Bul- Kolbezen, M., Pristov, J. 1998: Površinski vodotoki in vodna bilan- 620, str. 106–107. Brüssel, Luxemburg. letin d'hydrogeologie 14, str. 199–220. ca Slovenije. MOP-hidrometeorološki zavod Republike Slo- Drew, D., hoetzl, h (ur.) 1999: Karst hydrogeology and human Klimchouk, A. B. 2000: The Formation of Epikarst and Its Role in venije, Ljubljana. Activities. A.A. Balkema, Rotterdam, Brookfield. Vadose Speleogenesis. V: Klimchouk, A. B., Ford, D. C., Pal- Kompare, B., Atanasova, N., Babič, R., Panjan, J., Bulc, T., Ce- Ford, D., Williams, P. 2007: Karst hydrogeology and Geomorpho- mer, A. N., Dreybrodt, W. (ur.): Speleogenesis: Evolution of rar, U., Rodič, P., Knez, M., Kogovšek, J., Petrič, M., Pintar, logy. Willey & Sons, Chichester. karst aquifers, str. 91–99. huntsville, Alabama. M. 2002: Odvodnja avtocest in zaščita voda: analiza delova- Gaberščik, A., Kosi, G., Krušnik, C., Urbanc-Berčič, O., Bricelj, M. Kogovšek, J. 1995a: Izlitja nevarnih snovi ogrožajo kraško vodo. nja čistilnega objekta na krasu. V: Vilhar, M. (ur.): 6. slovenski 1994: Kvaliteta vode na Cerkniškem jezeru in njegovih prito- Onesnaženje Rižane oktobra 1994 zaradi izlitja plinskega kongres o cestah in prometu, Portorož, 23.–25.oktobra 2002. kih. Acta carsologica 23, str. 265–283. Ljubljana. olja ob prometni nesreči v Obrovu. Annales 5/7, str. 141– Zbornik referatov. Ljubljana: Družba za raziskave v cestni in Gams, I. 1965: Aperçu sur l'hydrologie du karst Slovene et sus 148. Koper. prometni stroki Slovenije, str. 93–102. communications souterraines. Naše jame 7/1–2, str. 51–60. Kogovšek, J. 1995b: Podrobno spremljanje kvalitete vode, odte- Kranjc, A. (ur.) 1997: Karst hydrogeological Investigations in Ljubljana. kajoče z avtoceste, in njen vpliv na kraško vodo. Annales 5/7, South-Western Slovenia. Acta carsologica 26/1, str. 1–388. Gams, I. 1966: K hidrologiji ozemlja med Postojnskim, Planin- str.149–154. Koper. Ljubljana. skim in Cerkniškim poljem. Poročila, Acta carsologica 4, str. Kogovšek, J. 1995c: The surface above Postojnska jama and its Krivic, P., Bricelj, M., Trišič, N., Zupan, M. 1987: Sledenje podze- 5–54. Ljubljana. relation with the cave: The case of Kristalni rov. V: Cigna, A. mnih vod v zaledju izvira Rižane. Acta carsologica Gams, I. 1970: Maksimiranost kraških podzemeljskih pretokov na (ur.): Grotte turistiche e monitoraggio ambientale: simposio in- 16, str. 83–104. Ljubljana. primeru ozemlja med Cerkniškim in Planinskim poljem. Acta ternazionale, str. 29–39. Frabosa Soprana (Cuneo). Krivic, P., Bricelj, M., Zupan, M. 1989: Podzemne vodne zveze na carsologica 5, str. 171–187. Ljubljana. Kogovšek, J. 1998: Osnovne fizikalno kemične značilnosti kra- področju Čičarije in osrednjega dela Istre. Acta carsologica 18, Gemiti, F. 1994: Indagini idrochimiche alle risorgive del Timavo. ških voda na Notranjskem. Acta carsologica 27/2, str. 199– str. 265–295. Ljubljana. Atti e memorie del a Commissione Grotte E. Boegan 31, str. 220. Ljubljana. Mangin, A. 1975: Contribution a l’étude hydrodynamique des aqui- 73–83. Trieste. Kogovšek, J. 1999: Nova spoznanja o podzemnem pretakanju fers karstiques. Annales de Spéléologie 29/4, str. 495–601. Gospodarič, R. 1976: Razvoj jam med Pivško kotlino in Planinskim vode v severnem delu Javornikov (Visoki kras). Acta carsolo- Michler, I. 1955: Rakov rokav Planinske jame. Poročila. Acta car- poljem v kvartarju. Acta carsologica 7, str. 5–139. Ljubljana. gica 12, str. 161–200. Ljubljana. sologica 1, str. 73–90. Ljubljana. Gospodarič, R., habič, P. (ur.) 1976: Underground water tracing. Kogovšek, J. 2000: Ugotavljanje načina pretakanja in prenosa Mihevc, A. 2005: Kras: water and life in a rocky landscape. Založ- Investigations in Slovenia 1972–1975. Institute Karst Rese- snovi s sledilnim poskusom v naravnih razmerah. Annales 10, ba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana. arch. Ljubljana. str.133–142. Koper. Monitoring kakovosti podzemnih vod za leto 2003 – 9. sklop: vo- 94 V O D A donosniki z razpoklinsko poroznostjo (izviri), Novo mesto 2004. Veljanovski, T., Ravbar, N. 2005: Socio-cultural determinants of drin- Internet: www.arso.gov.si (14. 6. 2007). king water consumption and the relation to it in south-western Mosetti, F. 1965: Nuova interpretazione di un esperimento di mar- Slovene households. V: Mihevc, A. (ur.). Kras: water and life in catura radioattiva del Timavo. Bol etino di Geofisica Teorica ed a rocky landscape, str. 494–512. Založba ZRC, ZRC SAZU, Applicata 7/27, str. 218–243. Ljubljana. Ožbolt, A. 1994: Poročilo o spremljanju onesnaženja na izviru Ri- Vlahović, T. 2000: Kemizam vode kao indikator regionalnog kreta- žane po izlitju plinskega olja D2. Poročilo Zavoda za socialno nja podzemne vode u krškim vodonosnicima: izvor Sv. Ivan, medicino in higieno, Koper. Istra. Proceedings of 2. Croatian geological congress Cavtat- Peric, B., Gabrovšek, F., Pipan, T. 2007: Vzpostavitev monitoringa Dubrovnik 17.–20.5.2000, str. 827–832. Zagreb. podzemnega toka Reke. Park Škocjanske jame, Škocjan. Vrba, J., Zaporozec, A. 1994: Guidebook on mapping groundwa- Petrič, M. 2002: Characteristics of recharge-discharge relations in ter vulnerability. hannover. karst aquifer. Založba ZRC, ZRC SAZU, Postojna, Ljubljana. Zakon o vodah. Uradni list RS 67, 2002. Ljubljana. Pintar, M., Ajdič, M., Leskovšek, h. 1998: Kemizem padavinske Zwahlen, F. 2004: COST Action 620, Vulnerability and Risk Ma- vode z avtoceste pri Divači in v Vipavski dolini. Zbornik 4. kon- pping for the Protection of Carbonate (Karstic) Aquifers, Final gresa o cestah in prometu, str. 159–267. Portorož. report COST Action 620. Brüssel, Luxemburg. Pipan, T. 1999: Trofični odnosi in značilne združbe velikih nevre- tenčarjev reke Reke. Magistrsko delo, Biotehniška fakulte- ta, Ljubljana. Pipan, T. 2000a: Biological assessment of stream water quality – the example of the Reka river (Slovenia). Acta carsologica, 29/1, 15, str. 201–222, Ljubljana. Pipan, T. 2000b: Function feeding groups of macroinvertebrates in the Reka river (Slovenia). Acta carsologica 29/2, str. 293– 301. Ljubljana. Pipan, T. 2005: Epikarst – a promising habitat. Copepod fauna, its diversity and ecology: a case study from Slovenia (Euro- pe). ZRC Publishing, Karst Research Institute at ZRC SAZU. Ljubljana. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Statistični urad Republike Slovenije. Internet: http://www.stat.si/popis2002/si/ default.htm (12. 11. 2005). Poročilo o kakovosti podzemne vode v letih 2004 in 2005, ARSO. Internet: http://www.arso.gov.si (14. 6. 2007). Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Uradni list RS 64, 2004. Ljubljana. Pravilnik o odlaganju odpadkov. Uradni list RS 5, 2000. Ljubljana. Preka, N., Preka-Lipold, N. 1976: Prilog poznavanju autopurifika- cione sposobnosti krških podzemnih vodnih tokova. hidrolo- gija i vodno bogastvo krša, str. 577–584. Sarajevo. Ravbar, N. 2007: The protection of karst waters, a comprehensi- ve Slovene approach to vulnerability and contamination risk mapping. Ljubljana. Rojšek, D. 1996: Velika voda-Reka – kraška reka. Acta carsologi- ca 25, str. 193–206. Ljubljana. Šerko, A. 1946: Barvanje ponikalnic v Sloveniji. Geografski vestnik 18, str. 125–139. Ljubljana. Šikić, D., Pleničar, M. 1975: Osnovna geološka karta Jugoslavije, Tolmač za list Ilirska Bistrica. Beograd. Šikić, D., Pleničar, M., Šparica, M. 1972: Osnovna geološka karta SFRJ 1 : 100.000, list Ilirska Bistrica. Beograd. Timeus, G. 1928: Nei misteri del mondo sotterraneo. Alpi Giulie 29, str. 1–38. Trieste. Trček, B. 2003: Epikarst zone and the karst aquifer behaviour: a case study of the hubelj catchment, Slovenia. Geološki za- vod Slovenije, Ljubljana. Uredba o standardih kakovosti podzemne vode. Uradni list RS 100, 2005. Ljubljana. V O D A 95 96 N A R A V A N A R A V A LOREM IPSUM DOLOR SIT AMET 97 LOREM IPSUM DOLOR SIT AMET 98 N A R A V A N A R A V A 99 Narava - Raziskovanje biodiverzitete – flore, favne in vegetacije kraškega sveta sestavi ponavlja. Določa jo posebna kombinacija ekoloških • predstavitev raziskanosti v obravnavanem območju; Kraški svet Slovenije je z rastlinskimi in Ključne besede: razmer in geografskega položaja. Združbo gradijo značilnice • značilne rastlinske združbe ter rastlinske in živalske živalskimi vrstami med najbogatejšimi biodiverziteta, flora, favna, rastline, (karakteristične vrste), razlikovalnice (diferencialne vrste v vrste; primerjavi z drugimi združbami), dominantne (iziognomsko • naravovarstvena problematika: območji Evrope in ena izmed »vročih« živali, polži, hrošči, metulji, življenjski prevladujoče) in spremljevalne vrste. Ime združbe je sesta- • pojavljanje življenjskega prostora v zavarovanih obmo- točk biotske raznovrstnosti na svetu. Za- prostori, habitati, gozd, grmišča, vljeno iz kombinacije imen dominantnih vrst. čjih (parkih) in območjih Natura, zavarovane rastlinske radi opuščanja tradicionalne rabe prostora Območje kraškega sveta, ki leži v submediteranski regiji, pašniki, suhi travniki, mokrotni in živalske vrste, ogrožene in evropsko pomembne naseljuje 166 vrst in podvrst polžev ter 3 vrste školjk zelo Natura vrste; se podoba kraške pokrajine spreminja, travniki, presihajoča jezera, kraška različnih arealnih tipov: 79 vrst z velikim arealom razširjeno- • naravni in antropogeni dejavniki, ki vplivajo na spreminjanje, obsežne površine se zaraščajo z gozdom, s polja, vegetacija, rastlinske združbe, sti (holarktični, palearktični in evropski v širšem smislu), 27 ohranjanje ali izginjanje življenjskega prostora. tem pa se zmanjšuje biotska raznovrstnost. alpskih, 23 mediteranskih, 12 dinarskih, 12 alpsko-dinar- Naravovarstveno problematiko obravnavamo v okviru slo- zaraščanje, paleovegetacija, pelodna skih, 2 alpsko-karpatski in 11 endemičnih (Bole in Slapnik venske in mednarodne zakonodaje. Navedena so zakonsko Ohranjanje pestrosti kraške pokrajine, njenih analiza, pelodni diagram, analiza oglja, 1998; Slapnik 2005). zaščitena zavarovana območja (v območju je skupno se- življenjskih prostorov, rastlinskih in živalskih vrst Hrošči so najštevilčnejša skupina žuželk tako v svetu kot vodilne gozdne vrste, deforestacija, dem regijskih in krajinskih parkov ter trinajst območij Natura je ob sobivanju človeka mogoče samo s trajno- tudi pri nas. Po doslej zbranih podatkih je bilo doslej v 2000 – v nadaljevanju Natura), vrste z Rdečega seznama, ogrožene vrste, zavarovane vrste, stno rabo in sonaravnim gospodarjenjem. Za učin- Sloveniji potrjenih okoli 5000 vrst, predvideva pa se, da zavarovane in Natura vrste. V rdeče sezname so uvrščene kovitejšo strategijo varovanja kraške favne in lore bi skupno število obsega okoli 6000 vrst hroščev (Brelih in ogroženost življenjskih prostorov, vrste, katerih številčnost se zmanjšuje in obstaja možnost, bilo potrebno še več stalnega terenskega (monitoring) in ostali 2006). Zaradi raznovrstnosti obravnavanega območja da izumrejo. Stopnjo ogroženosti določamo s kategorijami trajnostna raba, kali, lokve, skalne vsebinskega dela, k čemur nas zavezujeta tudi slovenska predvidevamo, da tu živi več kot 2000 vrst hroščev, zato Svetovne zveze za ohranjanje narave (IUCN), in sicer: iz- razpoke, melišča, kamnite trate, in evropska zakonodaja. smo v predstavitvenem delu prikazali le naravovarstveno umrla vrsta (Ex), domnevno izumrla vrsta (Ex?), prizadeta Raziskovanje biodiverzitete – lore, favne in vegetacije kra- pomembne vrste. Glede na biodiverziteto obravnavanega plevelna vegetacija, ekstenzivna in vrsta (E), ranljiva vrsta (V), redka vrsta (R), premalo znana škega sveta je že več desetletij del temeljnega programa območja po številčnosti vrst so še posebej vidni gozdni vrsta (K), vrsta zunaj nevarnosti (O). Natura vrste in habi- intenzivna raba. Biološkega inštituta ZRC SAZU. Biodiverziteto obravna- habitatni tipi, suha travišča in mokrišča. Pomemben ži- tatne tipe ščiti Direktiva Evropske skupnosti za ohranitev vamo po naslednjih značilnih življenjskih prostorih kraške vljenjski prostor je sistem jam, ki ima v tem območju najvišjo naravnih habitatov ter prostoživeče favne in lore (Council pokrajine: gozd, suha travišča, mokrotni travniki, kali in diverziteto v Sloveniji. Directive 92/43/EEC). lokve, skalne razpoke, melišča in kamnite trate, kmetijska Med metulji so obravnavane le vrste iz skupine dnevnih Nomenklaturni viri: znanstvena in slovenska imena rastlinskih pokrajina – njive, sadovnjaki, vinogradi – ter kraške jame. metuljev (Hesperioidea in Papilionoidea) in vrste, navedene vrst (praprotnic in semenk) navajamo po Registru lore Slo- Raziskovalci Biološkega inštituta v okviru navedenih ži- v Aneksu I Direktive o habitatih. Izjemoma so v poglavjih Sestava delovne skupine: venije (Trpin in Vreš 1995) in po Mali lori Slovenije (Martinčič vljenjskih prostorov preučujemo višje rastline (praprotnice »Kali in lokve« in »Kraške jame« navedene tudi vrste iz in ostali 2007). Veliko živalskih vrst, zlasti manj opaznih, nima in semenke), od živalskih skupin pa mehkužce (polže), skupine tako imenovanih nočnih metuljev (vodne vešče – Valerija Babij (lora) uveljavljenega slovenskega imena. Znanstvena imena pol- hrošče in metulje, zato obravnavamo samo te skupine Nymphulinae, pedici – Geometridae, sovke – Noctuidae), Metka Culiberg (paleovegetacija) žev navajamo večinoma po Kerneyu in sodelavcih (1983), Andraž Čarni (vegetacija) organizmov. Geografski položaj območja med Dinaridi, ki so značilne predstavnice omenjenih, za metulje speci- Fechterju in Falknerju (1989) in Boletu (1974; 1992); imena Tatjana Čelik (metulji) Alpami in Sredozemljem se kaže v mešanici toploljubnih ičnih habitatov. Boško Čušin (vegetacija, lora) hroščev po različnih virih – večinoma po Katalogu paleark- ilirskih, sredozemskih in južnoevropskih vrst – med kateri- S paleovegetacijskimi raziskavami – analizami cvetnega Igor Dakskobler (vegetacija, lora) tičnih vrst hroščev (Löbl in Smetana 2003; 2004; 2006), za mi ima večina svojo severno in zahodno mejo razširjenosti prahu in lesnega oglja iz sedimentov – odkrivamo podobo Petra Košir (vegetacija, lora) hrošče kozličke (Cerambycidae) po Samu (2002), drugih pa prav v obravnavanem območju – ter alpskih, dinarskih in vegetacije kraškega območja v preteklosti in sklepamo Aleksander Marinšek (vegetacija) srednjeevropskih rastlinskih in živalskih vrst, katerih delež se o človekovih dejavnostih, ki so vplivale na biodiverziteto po seznamu Fauna Europaea (http://www.faunaeur.org/). Alja Pirnat (hrošči) Andrej Seliškar (vegetacija, lora) povečuje proti severozahodu območja. V območju je nekaj skozi čas. Znanstvena imena metuljev povzemamo po Karsholtu in Rajko Slapnik (mehkužci) vrst, ki imajo v Sloveniji klasično nahajališče – kraj, v katerem Cilj projekta je pripraviti rešitve za ohranjanje biotske pe- Razowskem (1996), slovenska po Ježu in ostalih (mscr.). Urban Šilc (vegetacija, lora) je avtor vrsto videl, jo preučil in ji dal ime; če je poleg tega strosti kraške pokrajine s trajnostno rabo in sonaravnim Nomenklaturni vir za imena rastlinskih združb so v glavnem Branko Vreš (lora) razširjena samo v Sloveniji, ji pravimo endemit. gospodarjenjem. Rešitve ne izključujejo človeka, ampak Mucina in ostali (1993). Igor Zelnik (vegetacija, lora) Biologi pri obravnavanju vegetacije uporabljamo pojem ra- pomenijo njegovo aktivno uravnoteženo življenje s pokra- FloVegSi je baza podatkov Biološkega inštituta Jovana Hadžija stlinska združba. Rastlinska združba je rastlinska skupnost, ki jino. Pripravili smo jih z analizo več lastnosti vsakega izmed ZRC SAZU in vir številnih neobjavljenih, vendar v tem besedilu se v bolj ali manj podobni kvalitativni in kvantitativni loristični obravnavanih življenjskih prostorov: uporabljenih podatkov za vrste in rastlinske združbe. 100 N A R A V A Ugotovljeno vegetacijo posameznega spektra lahko na- tančneje časovno opredelimo z radiokarbonsko analizo, če Vegetacija Krasa v preteklosti so sedimenti mlajši od 50.000 let, starejšo pa s korelacijo Metka Culiberg že znane in opredeljene vegetacije. Ker na Matičnem krasu zaradi geološke zgradbe ni stoječih Velik del krasa med Trstom in Postojno je bil še pred do- oglje, semena ali plodove; večinoma iz arheoloških najdišč. voda, tudi ni usedlin, ki bi se odlagale skozi stoletja ali celo brimi 150 leti gola kamnita pokrajina. Paleovegetacijske Medtem ko pelodna analiza daje sliko vegetacije širšega tisočletja in v katerih bi se ohranil pelodni zapis. Ustrezne raziskave okoli sedemtisočletne preteklosti pa so poka- območja, saj veter raznaša pelod tudi na večje razdalje, sedimente smo dobili šele v Škocjanskem zatoku ob izlivu zale, da je nekdaj tudi na Matičnem krasu uspeval gozd, rastlinski makroostanki kažejo bolj na lokalno navzočnost reke Rižane, kjer je bila izvrtana šest metrov globoka vrtina in sicer podoben tistemu, ki danes uspeva na poraslem določenih vrst. (Culiberg 1999; Kaligarič in ostali 2006). kraškem svetu v notranjosti Slovenije. Vegetacijo, ki je uspevala v preteklosti, lahko ugotovimo iz ohranjenih fo- Metodologija paleovegetacijskih raziskav Rezultati paleovegetacijskih raziskav silnih rastlinskih mikroostankov (pelod – cvetni prah, slika Vegetacijo, ki je uspevala v preteklosti, lahko ugotovimo le na krasu 1), proučujemo pa tudi makroostanke (slika 2) – lesno iz ohranjenih fosilnih rastlinskih ostankov, najpogosteje s Pelodni diagram (slika 3) prikazuje približno sedem-, morda pelodno analizo. Vsako leto se namreč ob cvetenju rastlin- celo osemtisočletno zgodovino gozda na širšem območju stva z vetrovi dvignejo v ozračje velike količine cvetnega krasa. Pelodne krivulje hrasta (Quercus), bukve (Fagus) in prahu (peloda), ki se sčasoma usede na Zemljino površje tudi gabra (Carpinus) kažejo, da so bili to vseskozi najpo- in propade, v jezerih in močvirjih pa se skupaj z drugimi membnejši gozdni elementi, le razmerje v njihovi udeležbi usedlinami odloži na dno in se v anaerobnih razmerah se je skozi čas spreminjalo. ohrani skoraj neomejeno dolgo. S posebnim kemičnim Že približno 7000 let pred sedanjostjo so čez kraško ozemlje postopkom lahko fosilni pelod izločimo iz teh usedlin in po potovala številna ljudstva iz Italije v Podonavje ter naprej na pelodni vsebini, ki jo ugotovimo z mikroskopsko analizo, severovzhod in nasprotno (Biagi in ostali 1993). Občasno izvemo, kakšna vegetacija je uspevala v nekem preteklem je bilo tudi gosto poseljeno. Zaradi poljedelstva, še posebej obdobju. V pelodnem diagramu (slika 3) horizontalni spek- pa zaradi živinoreje, je bil gozd okoli naselij vsakič znova tri kažejo tip vegetacije nekega določenega časovnega prizadet. Sčasoma je okrog dolgotrajnih naselij uspevala obdobja, v vertikalnih stolpcih pa vidimo, kako razširjene le še pašniška vegetacija. Zato je zelo verjetno, da je bila so bile posamezne drevesne ali zeliščne vrste v daljšem velika razširjenost leske (Corylus) pred približno 6000 do Slika 1: Pelod nekaterih drevesnih vrst: 1. javorja ( časovnem obdobju. 5000 leti že antropozoogeno pogojena. Acer), 2. hrasta (Quercus), 3. bora (Pinus), 4. lipe (Tilia), 5. leske (Corylus), 6. bukve (Fagus), 7. bresta (Ulmus), 8. breze (Betula), 9. jelše (Alnus), 10. gabra (Carpinus) in 11. smreke (Picea). (Foto: Metka Culiberg.) Slika 2: Les hrasta v prečnem prerezu. Vidijo se veliki Slika 3: Poenostavljeni pelodni diagram za Škocjanski zatok prikazuje okoli 7000 let dolgo zgodovino gozda, dinamiko lumni trahej in en širok žarek. (Foto: Metka Culiberg.) uspevanja drevesnih, nekaterih kultiviranih in travniških rastlin na širšem območju Krasa. (Vir: Metka Culiberg.) N A R A V A 101 in tam tudi hrast, še veliko pa je odprtih travniških povr- Kras bukev ne uspeva več, izjema je le osamljeni manjši šin, saj so še do nedavnega tam pasli ovce in koze. Blizu sestoj bukve pri kraju Ponikve. je tudi drugo pozno neolitsko arheološko najdišče Acijev S številnimi pogozdovalnimi poskusi gozdarjev, med katerimi je bil najprizadevnejši češki inženir Josef Ressel, je danes ta spodmol (Turk in ostali 1992). Lesno oglje kaže skoraj ena- pokrajina znova ozelenjena. Prvi poskusi s sejanjem hrasto- ko drevesno vegetacijo, pašništvo pa dokazujejo najdbe vega želoda niso bili uspešni, za uspešnejše se je pokazalo kostnih ostankov ovc, koz in goveda. pogozdovanje s črnim borom (Pinus nigra) (slika 4). Žal je bil tedaj prezrt listavski pionir suhih tal – črni gaber Možnosti za ohranjanje sonaravne (Ostrya carpinifolia, slika 6 v naslednjem poglavju), ki mu gozdne vegetacije na krasu danes gozdarji že dajejo prednost. Ta je primernejši, saj ga Paleovegetacijske raziskave so pokazale, da sta v zgo- požari, ki so na krasu pogosti, manj prizadenejo. Četudi dnjem holocenu na območju Krasa uspevali dve različni, pogorijo njegovi nadzemni deli, črni gaber znova odžene iz a ne povsem tipični gozdni združbi: bukovo-jelova (Abie- korenin, medtem ko bor odmre. Črnemu gabru se potem Slika 4: Pogozdovanje Krasa okoli leta 1900. (Vir: Jurhar ti-Fagetum) in hrastovo-gabrova (Querco-Carpinetum). V pridružijo še hrast, jesen ali javor. Domnevamo, da bodo in ostali 1963.) prvi je bolj prevladovala bukev, v drugi pa hrast. Takšna po naravni sukcesiji gozdnih faz, če je seveda ne bo ustavil vegetacija, ki je bila brez dvoma še klimatsko pogojena, je človek, Kras sčasoma porasli takšni gozdovi, kakršni so V obdobju rimske kolonizacije pred dobrimi dva tisoč leti uspevala, dokler vanjo ni posegel človek. Danes na planoti bili tam že pred tisočletji. se prvič pojavijo kultivirane rastlinske vrste, kot so oljka (Olea), vinska trta (Vitis), oreh (Juglans) in tudi žita (cerea- lia), kar pomeni trajnejšo poselitev. V diagramu začnejo po letu 1000 našega štetja krivulje drevesnega peloda upadati, kar že nakazuje začetek Gozd in grmišča deforestacije. Z nastajanjem obalnih mest so postajale potrebe po lesu vse večje. Že precej razgaljeni kraški po- Andraž Čarni, Petra Košir, Aleksander Marinšek, Rajko Slapnik, Alja Pirnat, Tatjana Čelik krajini pa je v 15. in 16. stoletju zadala usodni udarec še transhumanca. Ovčje črede so popasle vse razen brinja. UVOD zelišča. Združbo uvrščamo v zvezo gozdov hrastov Primarna vegetacija jugozahodne Slovenije je gozd. Pogo- Razgaljena tla so bila izpostavljena močni eroziji in ob kon- puhovca in gradna (Quercion pubescentis-petraeae), jena je z geografsko lego in regionalno klimo in bi bila pri cu 18. stoletja je bilo tam le še golo skalovje. Žal prav to ki se pojavlja v srednji Evropi, kar v primerjavi z drugimi nas kot gozd razvita povsod – razen na vodnih površinah, obdobje zadnjih nekaj sto let, ko je Kras do kraja ogolel, gozdovi na tem območju kaže na zgoraj omenjene skalovju in meliščih – če vanjo ne bi posegal človek. Zaradi ni več zajeto v pelodnem diagramu, kajti najmlajši sedi- speciične ekološke razmere. razmeroma velikega števila vegetacijskih tipov in izrazitih menti manjkajo. Pelodno so bili analizirani tudi sedimenti • Združba črnega gabra in jesenske vilovine (Seslerio razlik med njimi smo se pri obravnavi gozdnih in grmiščnih iz kraške kotanje Vodenjak blizu kraja Podgorje. Visoke autumnalis-Ostryetum carpinifoliae) je sekundarna goz- združb omejili na območje planote Kras – Matičnega kra- vrednosti peloda leske v sivo rjavi glini iz globine od 160 dna združba, ki je nastala z devastacijo in je dolgotrajna sa. Na Vegetacijski karti gozdnih združb Slovenije (http:// do130 cm ter radiokarbonski datum 525 ± 135 let pred prehodna oblika v nizu razvoja od negozdnih površin (npr. www.zrc-sazu.si/www/bi/vkarta/) so prikazane še druge sedanjostjo kažejo že na močno degradacijo gozda. V ze- pašnikov) do potencialne naravne združbe puhastega združbe jugozahodne Slovenije. liščni vegetaciji je malo žitnega peloda, več pa je peloda hrasta in črnega gabra. V združbi prevladuje črni gaber vrst, značilnih za travniško oziroma pašniško vegetacijo, (Ostrya carpinifolia), v drevesni plasti pogosto najdemo kar bi pomenilo, da je bila takrat tu živinoreja pomemb- ZNAČILNE GOZDNE ZDRUŽBE še mali jesen (Fraxinus ornus) in navadni mokovec nejša od poljedelstva. • Združba hrasta gradna in jesenske vilovine (Sesle- (Sorbus aria); v grmovni plasti prav tako prevladujeta Rastlinski makroostanki (lesno oglje, semena ali plodovi) rio-Quercetum petreae) se pojavlja na globljih tleh na črni gaber in mali jesen, v zeliščni in mahovni plasti so bili analizirani iz dveh arheoloških najdišč na Petrinj- lišni matični podlagi, občasno tudi na jerovici. Na teh pa so pogosti skalna glota (Brachypodium rupestre), skem krasu. V Podmolu pri Kastelcu (Turk in ostali 1993) rastiščih je vpliv submediteranske klime zaradi geološke rumeni dren (Cornus mas), istrski teloh (Helleborus so bile v osem metrov visokem proilu ugotovljene plasti podlage spremenjen – rastišča so bolj vlažna, tempera- mulitifidus subsp. istriacus), trobentica (Primula vulgaris), od neolitika do srednjega veka. Analize oglja iz različnih turni ekstremi pa niso tako izraziti. To so gospodarsko jesenska vilovina (Sesleria autumnalis), navadni blušč plasti so pokazale, da se ves čas poselitve vegetacija ni najboljši gozdovi na tem območju. V drevesni plasti Tamus communis), srhkodlakava vijolica (Viola hirta), dosti spreminjala. Prevladovali so hrast (Quercus), jesen poleg dominatnega gradna najdemo tudi navadni mah Hypnum cupressiforme in druge vrste. (Fraxinus), javor (Acer) in beli gaber (Carpinus) in grmovne gaber (Carpinus betulus). V dobro razviti grmovni pla- • Združba puhastega hrasta in črnega gabra (Ostryo vrste dren (Cornus) ter črni trn (Prunus spinosa), ki uspevajo sti so rdeči dren (Cornus sanguinea), navadna leska carpinifoliae-Quercetum pubescentis) je klimoconal- na odprtih travnatih površinah. Posebej zanimivo je, da je (Corylus avellana), navadni brin (Juniperus communis), na združba submediteranskega območja, na Krasu bilo ugotovljenih tudi več primerkov oglja bukve (Fagus). navadna kalina (Ligustum vulgare) in številne druge razmeroma pogostna, najdemo jo na različnih legah Danes v okolici Podmola uspeva le redek borov gozd, tu vrste. V zeliščni plasti so številna termoilna gozdna in nagibih na karbonatni podlagi. Zaradi opuščanja 102 N A R A V A • Obe zadnji združbi uvrščamo v podzvezo Ostryo- GRMIŠČNE ZDRUŽBE Carpinenion, ki združuje gozdove puhastega hrasta in • Združba leske in pomladanskega zvončka (Galantho črnega gabra na obalah Jadranskega morja in južnih nivalis-Coryletum avellanae) se pojavlja na globljih, obrobjih Alp. razvitejših tleh okoli vrtač ali med travišči. Poleg leske • Združba navadnega gabra in kopitnika (Asaro-Car- prevladujejo še rešeljika (Prunus mahaleb), črni trn pinetum betuli) je na območju redka, saj jo najdemo (Prunus spinosa), rumeni dren (Cornus mas) in navadni le na dnu vrtač, kjer se kopičijo zemlja in organske šipek (Rosa canina). snovi. V vrtačah so tudi boljše vlažnostne razmere ter • Združbo rdečega drena in malega jesena (Fraxino orni- manjša temperaturna nihanja kot v okolici. V drevesni Cornetum hungaricae – prvi opis združbe Čarni 1998) plasti je dominanten navadni gaber (Carpinus betulus), najdemo na karbonatni in nekarbonatni matični podlagi. pojavljajo pa se še češnja (Prunus avium), lipovec (Tilia Gradi jo podvrsta rdečega drena (Cornus sanguinea cordata), hrast cer (Quercus cerris) in črni gaber (Ostrya subsp. hungarica), ki se razmnožuje tudi vegetativno, carpinifolia). Grmovno in zeliščno plast gradijo pred- zato pogosto gradi goste monodominatne sestoje. V njih vsem mezoilne vrste, kot so navadni kopitnik (Asarum le redko najdemo druge grmovne vrste, kot so rešeljika europaeum), prstasti šaš (Carex digitata), spomladanski (Prunus mahaleb), navadna kalina (Ligustrum vulgare) grahor (Lathyrus vernus), gomoljasti gabez (Symphytum in brestovolistna robida (Rubus ulmifolius). Razmeroma tuberosum), navadna leska (Corylus avellana) in druge. velik je delež zeliščnih vrst suhih travnikov razreda Fe- Slika 5: Puhasti hrast (Quercus pubescens), dominatna Združbo uvrščamo v zvezo Erythronio-Carpinon, ki stuco-Brometea, na primer pokončne stoklase (Bromus vrsta nekaterih kraških gozdnih združb. združuje mezoilne gozdove navadnega gabra ilirske erectus), cipresastega mlečka (Euphorbia cyparissias), (Foto: Valerija Babij.) lorne province vzdolž dinarskega območja. travniške kadulje (Salvia pratensis) in drugih. Slika 6: Črni gaber (Ostrya carpinifilia), značilno pionirsko drevo suhih kraških tal. (Foto: Valerija Babij.) poljedelstva in manjšega ekonomskega pritiska na gozd se vegetacija pospešeno razvija proti tej združbi. V združbi je dominantna drevesna vrsta puhasti hrast (Quercus pubescens, slika 5), pojavlja se še črni gaber (Ostrya carpinifolia, slika 6); v grmovni plasti sta pogosta enovratni glog (Crategus monogyna) in rumeni dren (Cornus mas), med zelišči jesenska vilovina (Sesleria autumnalis) ter mahovi mah Hypnum cupressiforme in druge vrste. Slika 7: Gozd puhastega hrasta in trave jesenske vilovine. (Foto: Andrej Seliškar.) N A R A V A 103 • Združba rešeljike in naskalne krhlike (Frangulo ru- in svetli gozdiči imajo precej večjo pestrost vrst dnevnih pestris-Prunetum mahaleb) je tipična združba, ki se metuljev kot bolj hladno- in vlagoljubne (mezoilne, higro- razvije na kamenju, ki ga ljudje nalagajo na mejni prostor ilne) gozdne in grmiščne združbe. Značilne vrste dnevnih med travišči. Prav tako pa združbo najdemo na drugih metuljev (Hesperioidea in Papilionoidea) omenjenih goz- skalovitih rastiščih. Z odlaganjem kamenja se vzdržujejo dnih in grmiščnih združb Krasa so petelinček (Zerynthia inicialne rastiščne razmere. V grmiščni plasti najdemo polyxena, slika 2.5), jadralec (Iphiclides podalirius), navadni predvsem rešeljiko (Prunus mahaleb), skalno krhliko frfotavček (Leptidea sinapis), citronček (Gonepteryx rha- (Frangula rupestris ) in rdeči dren (Cornus sanguinea mni), rjavi šekavček (Hamearis lucina), lepi brezar (Thecla subsp. hugarica). V zeliščni plasti so pogoste termoil- betulae), modri hrastar (Neozephyrus quercus), belolisi, ne traviščne vrste, kot so skalna glota (Brachypodium slivov, trnov, hrastov repkar (Satyrium w-album, S. pruni, S. rupestre), pokončna stoklasa (Bromus erectus), cipre- spini, S. ilicis), koprivovčev nosar (Libythea celtis), gospica sasti in bradavičasti mleček (Euphorbia cyprissias, E. in bleščeči bisernik (Argynnis paphia, A. aglaja), robidov verrucosa) in druge. livadar (Brenthis daphne), beli C (Polygonia c-album), veliki • Združba kaline in brestovolistne robide (Rubo ul- lepotec (Nymphalis polychloros), mali in modri trepetlikar mifolii-Ligustretum) je tipična združba hranilno bogatih (Limenitis camilla, L. reducta), veliki spreminjavček (Apa- rastišč na apneni matični podlagi in pogosto se razvije okoli njiv, na katere ljudje odlagajo odpadke, zaradi česar so tla bogata s hranili (evtrofna). V teh sestojih najdemo vrste gozdov, gozdnih robov in travišč, pa tudi vrste, ki kažejo na evtrofne razmere, kot so bela lakota (Galium album), sinjezelena robida (Rubus caesius), plazeča pirnica (Agropyron repens) in visoka pahovka (Arrhentherum elatius). • Združba brestovolistne robide in srobota (Clemati- Slika 10: Bukov kozliček ( do-Rubetum ulmifolii) je degradacija združbe kaline in Morinus asper funereus) je brestovolistne robide. Pri nadaljnji evtroizaciji postopno varovan z omrežjem NATURA. (Foto: Alja Pirnat.) izginejo vrste polnaravnih rastlinskih združb. Tako v združbi tura iris), gozdni pegavček (Pararge aegeria), Scopolijev prevladujeta le brestovolistna robida in navadni srobot. zlatook (Lopinga achine), barjanski in grmiščni okarček • Združba s črnim trnom (Prunus spinosa community) je (Coenonympha oedippus, C. arcania), gozdni vratar (Pyro- nadaljnja degradacija zgoraj omenjenih združb. Takšne nia tithonus), okati rjavec (Aphantopus hyperantus), veliki loristično revne sestoje najdemo okoli vasi, ob parkiriščih in rjasti gozdnik (Hipparchia fagi, H. semele). V gozdovih in na podobnih evtrofnih habitatih. • ( in grmiščih zunaj območja Matičnega krasa se pojavljajo Združba ruja in skalne krhlike Frangulo rupestris-Co- Slika 8: Hrapavi vrtni polž ( tinetum coggygriae) se pojavlja med sestoji gozdnega Cornu aspersum aspersum), še tile dnevni metulji: zlati cekinček (Lycaena virgaureae), roba in sestoji travišč. Po iziognomiji jih lahko uvrstimo ogrožena in zavarovana vrsta. (Foto: Rajko Slapnik.) veliki mehurkar (Iolana iolas), pogrebec (Nymphalis anti- v tako imenovani predzastor (ang. premantle). V grmovni opa), gozdni postavnež (Euphydryas maturna), veliki tre- plasti močno prevladuje ruj (Cotinus coggygria), ki skoraj petlikar (Limenitis populi), veliki kresničar (Neptis rivularis), povsem zastira zeliščno plast. Poleg redkih grmovnic, kot mali spreminjavček (Apatura ilia), belolisi in gozdni rjavček so na primer navadni brin (Juniperus communis), nava- (Erebia ligea, E. aethiops). dna kalina (Ligustrum vulgare), skalna krhlika (Frangula rupestris) in rešeljika (Prunus mahaleb), se pojavljajo še NARAVOVARSTVENA zeliščne vrste gozdnih robov in suhih travišč: pokončna stoklasa (Bromus erectus), dlakavi gadnjak (Scorzonera PROBLEMATIKA villosa), skalna glota (Brachypodium rupestre), srhkodla- kava vijolica (Viola hirta) in druge. Združba je kalciilna, Ogrožajoči dejavniki termoilna in kseroilna. Kmetijstvo, gozdarstvo: intenzivno odstranjevanje mejic in grmovja, vnos tujerodnih vrst (Ailanthus altissima, Robinia DNEVNI METULJI pseudacacia), nasajanje plantaž lesnih vrst, pogozdovanje Suho- in toploljubni (kserotermoilni) gozdni robovi, grmišča (monokulturni nasadi iglavcev), intenzivna (strojna) košnja (predvsem kot pasovna grmišča – mejice – na traviščih, Slika 9: Petelinček (Zerynthia polyxena), značilni metulj zeliščne vegetacije na gozdnih robovih, intenzivna paša ob kolovoznih poteh ali kot jedra zaraščanja sredi travišč) grmišč. (Foto: Tatjana Čelik.) na površinah ob gozdu. 104 N A R A V A Slika 11: Scopolijev kozliček (Cerambyx scopolii), Slika 13: Nosorožec (Oryctes nasicornis), zavarovana in Slika 14: Močvirski krešič (Carabus variolosus) je varovan zavarovana in ogrožena vrsta. (Foto: Alja Pirnat.) ogrožena vrsta. (Foto: Alja Pirnat.) z omrežjem NATURA. (Foto: Alja Pirnat.) Urbanizacija, industrializacija: urbanizacija, poseljevanje, in- Smernice dustrijska in trgovinska območja, odlagališča, smetišča. • Trajnostno, sonaravno gospodarjenje z gozdovi; Transportna in druga infrastruktura: poti, kolovozi, ceste, že- • vzdrževanje jas in gozdnih poti v toploljubnih listnatih leznice, letališča, mostovi, predori, daljnovodi, cevovodi. gozdovih; Onesnaževanje in drugi človeški vplivi: uporaba agroke- • ohranjanje ekstenzivno gospodarjenih travišč ob goz- mijskih sredstev pri gospodarjenju s travniškimi površina- dnih robovih; mi ob gozdnem robu, onesnaževanje (voda, zraka, tal), • ohranjanje mejic in drugih grmišč v kulturni krajini; vojaški manevri. • košnja zeliščne vegetacije ob gozdnih robovih enkrat na Naravni procesi: požari, sukcesije, invazivne vrste. leto (ne pred septembrom). Gozd in grmišča se pojavljajo v naslednjih naravovarstveno pomembnih območjih: Naravovarstveni status Ime območja, parka NATURA območja Kras, dolina Branice, dolina Vipave, Vrhe nad Rašo, Trnovski gozd – Nanos, Slavinski Ravnik, Notranjski trikotnik, Javorniki – Snežnik, Reka. Zavarovana območja Regijski parki: Notranjski, Škocjanske jame; predlagani regijski parki: Kraški, Snežnik, Trnovski gozd. Krajinski parki: Nanos – južna in zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade in Ture; južni in zahodni obronki Nanosa; Rakova kotlina pri Rakeku. Slika 12: Hrastov kozliček (Cerambyx cerdo) je varovan z omrežjem NATURA. (Foto: Alja Pirnat.) N A R A V A 105 V gozdu in/ali grmiščih se pojavljajo naslednje naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi: Naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi Slovensko ime (latinsko ime) Rdeči seznam Rastlinske vrste: ogroženih vrst V: hrapava tetivica (Smilax aspera), bleda naglavka (Cephalanhtera damasonium), navadna splavka (Limodorum abortivum); O1: bodika (Ilex aquifolium). Živalske vrste: Polži: E: hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum); R: Hohenwartiana hohenwarti, ščitasta nahrbtničarka (Testacella scutulum); O: zavinkin sadar (Cochlostoma zawinkanum); veliki vrtni polž (Helix pomatia). Hrošči: Ex?: Rhamnusium bicolor, Copris lunaris; E: hrastov kozliček (Cerambyx cerdo), Cerambyx miles, Cerambyx nodulosus, Scopolijev kozliček (Cerambyx scopolii), kovač (Ergates faber), Isotomus speciosus, črni kosec (Lamia textor), Kaehlerjev škrlatnik (Purpuricenus kaehleri), Rhagium sycophanta, Ropalopus femoratus, R. insubricus, alpski kozliček (Rosalia alpina), Cucujus cinnaberinus, Melolontha melolontha, nosorožec (Oryctes nasicornis), rogač (Lucanus cervus), Capnodis tenebrionis, puščavnik (Osmoderma eremita), Anoxia matutinalis, Dicerca berolinensis, Buprestis novemmaculata; R: močvirski krešič (Carabus variolosus nodulosus), orjaški krešič (Procerus gigas); V: Aegosoma scabricorne; O1: strojar (Prionus coriarius). Metulji: E: veliki mehurkar (Iolana iolas), barjanski okarček (Coenonympha oedippus), hromi volnoritec (Eriogaster catax); V: gozdni postavnež (Euphydryas maturna), mali spreminjavček (Apatura ilia), rjasti gozdnik (Hipparchia semele), petelinček (Zerynthia polyxena). Zavarovane vrste Rastlinske vrste: bodeča lobodika (Ruscus aculeatus), bodika (Ilex aquifolium), dvolistni vimenjak (Platanthera bifolia), navadni mali zvonček (Galanthus nivalis), navadna ciklama (Cyclamen purpurascens), istrski teloh (Helleborus mulitifidus subsp. istriacus). Živalske vrste: Polži: rjavi lazar (Arion (Mesarion) subfuscus), črni slinar (Limax cinereoniger), rumeni slinar (Limacus flavus), drevesni slinar (Lehmannia marginata), vodni slinar (Deroceras laeve), hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum), veliki vrtni polž (Helix pomatia). Hrošči: Buprestis novemmaculata, Capnodis tenebrionis, Dicerca berolinensis, Poecilonota rutilans, močvirski krešič (Carabus (Hygrocarabus) variolosus nodulosus), orjaški krešič (Carabus (Procerus) gigas), Aegosoma scabricorne, hrastov kozliček (Cerambyx cerdo), Cerambyx miles, Cerambyx nodulosus, Scopolijev kozliček (Cerambyx scopoli ), kovač (Ergates faber), Isotomus speciosus, črni kosec (Lamia textor), bukov kozliček (Morinus asper funereus), Kaehlerjev škrlatnik (Purpuricenus kaehleri), Rhagium (Megarhagium) sycophanta, Rhamnusium bicolor, Ropalopus femoratus, R. insubricus, R. ungaricus, alpski kozliček (Rosalia alpina), Xylosteus spinolae, Cucujus cinnaberinus, rogač (Lucanus cervus), Anoxia matutinalis, Copris lunaris, nosorožec (Oryctes nasicornis), puščavnik (Osmoderma eremita). Metulji: petelinček (Zerynthia polyxena), veliki mehurkar (Iolana iolas), gozdni postavnež (Euphydryas maturna), Scopolijev zlatook (Lopinga achine), barjanski okarček (Coenonympha oedippus), hromi volnoritec (Eriogaster catax), črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria). Endemiti Živalske vrste: Polži: zavinkin sadar (Cochlostoma zawinkanum). Evropsko ogrožene vrste in habitatni tipi Direktiva o habitatih: Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion)) Anex I (= Natura Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion) habitatni tipi) Sestoji navadnega brina (Juniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih Direktiva o habitatih: Živalske vrste: Anex II (= Natura Polži: ozki vrtenec (Vertigo (Vertilla) angustior). vrste) Hrošči: močvirski krešič (Carabus variolosus nodulosus), hrastov kozliček (Cerambyx cerdo), bukov kozliček (Morinus asper funereus), alpski kozliček (Rosalia alpina), Cucujus cinnaberinus, rogač (Lucanus cervus), puščavnik (Osmoderma eremita). Metulji: gozdni postavnež (Euphydryas maturna), barjanski okarček (Coenonympha oedippus), hromi volnoritec (Eriogaster catax), črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria). 106 N A R A V A Suha travišča Andrej Seliškar, Rajko Slapnik, Alja Pirnat, Tatjana Čelik razmere za rast mediteranskih vrst, tem pa se v višjih pre- venčar (Spialia sertorius), veliki in jagodnjakov slezenovček UVOD delih pridružijo toploljubne alpinske. Prevladujoča vrsta je (Pyrgus carthami, P. armoricanus), temni poplesovalček Travišča na apnenčasti planoti Kras in sosednjih kraških na vetrovne razmere prilagojena tenkolistna vilovina (Se- (Heteropterus morpheus), biserni vejičar (Hesperia com- območjih so v preteklosti nastala zaradi delovanja človeka, sleria juncifolia). Značilne vrste so rumenkasti luk (Al ium ma), petelinček (Zerynthia polyxena), črni in gorski apolon ki je s sekanjem in požiganjem krčil gozdove (več v po- ochroleucum), navadni netresk (Sempervivum tectorum), (Parnassius mnemosyne, P. apollo), jadralec (Iphiclides glavju Vegetacija Krasa v preteklosti). Na globljih tleh so avstrijski gadnjak (Scorzonera austriaca) in skalna jelenka kmetje v daljšem obdobju, ko so odstranjevali površinsko (Athamantha turbith). kamenje in ga zlagali v suhozide ali kopaste kupe, obliko- Travniki združbe navadne oklasnice in dlakavega ga- vali travnike in jih vzdrževali z redno košnjo. Na plitvejših dnjaka (Danthonio-Scorzoneretum villosae) so vezani na in kamnitih tleh so nastali obsežni pašniki, ki so še pred globlja tla na apnencu in na lišu. V navadi je le ena ko- nekaj desetletji pokrivali veliko večje površine kot danes. šnja na leto, kar pripomore k razmeroma veliki loristični Intenzivna paša in erozijski procesi ter občasni požari so raznovrstnosti. Prevladujoče vrste so pokončna stoklasa predvsem na pobočjih spreminjali pašnike v kamnišča. (Bromus erectus), zlatolaska (Chrysopogon gryllus), ilirsko Prvi aktivni poseg za ustavitev degradacije kraških tal je grabljišče (Knautia illyrica) in liburnijska ivanjščica (Leu- bil začetek pogozdovanja v sredini 19. stoletja. Še večje canthemum liburnicum). Značilne vrste so navadni gladež spremembe so zgodile pred nekaj desetletji, ko se je za- (Ononis spinosa), širokolistni grahor (Lathyrus latifolius), radi precejšnjega zmanjševanja paše in števila drobnice navadna koromačnica (Ferrulago galbanifera), bradavi- ter goveda začelo zaraščanje pašnikov ter travnikov in so časti mleček (Euphorbia verrucosa) in navadna oklasnica zdaj marsikje ponovno sklenjena grmišča ali gozdni sestoji. (Danthonia alpina). Vegetacijo in loro kraških travišč so preučevali M. Piskernik Nekateri značilni dnevni metulji (Hesperioidea in Papilio- (1988, 1991), S. Horvatić (1975), Poldini (1989), Kaligarič noidea) suhih travišč so slezenovčev ostrozob in čišljakov (1997), Kaligarič in ostali (2006), Kaligarič in Seliškar (1999), ostrozob (Carcharodus alceae, C. lavatherae), rdečkasti Seliškar (2004) in drugi. ZNAČILNE ZDRUŽBE IN VRSTE Slika 16: Barjanski okarček (Coenonympha oedippus) je V podnebju z zmernim submediteranskim vplivom z zna- varovan z omrežjem NATURA. (Foto: Tatjana Čelik.) čilnim toplim in razmeroma suhim poletnim obdobjem, prevladujočo apnenčasto in ponekod lišno geološko podlago se je oblikovalo nekaj oblik kraških suhih travišč z značilno loristično sestavo. Največje površine zavzemajo pašniki združbe nizkega šaša in skalnega glavinca (Carici humilis-Centauree- tum rupestris), ki uspevajo na plitvih rendzinah od nižin do gorskega pasu. Floristično je to izjemno bogata združba od splošno razšir- jenih vrst do prevladujočih mediteranskih in ilirskih. Skupno število vrst je okrog 150; na površini veliki okrog 50 m2 (primer razmeroma majhnega pašnika) lahko najdemo več kot 80 vrst! Tako velika vrstna pestrost se skoraj ne more primerjati s sorodnimi suhimi travišči v Evropi. Značilne vrste so mali talin (Thalictrum minus), srebrni trpotec (Plantago argentea subsp. liburnica), mehkodlakava jurjevina (Jurinea mollis) in gorski kosmatinec (Pulsatilla montana). Na grebenih in pobočjih, izpostavljenih burji, je naskalna traviščna združba svilnate košeničice in ozkolistne vilovine (Genisto sericeae-Seslerietum juncifoliae). Apnen- Slika 15: Skalni glavinec (Centaurea rupestris), značilna Slika 17: Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) je časta podlaga se močno segreva in nastajajo ugodne vrsta kraških pašnikov. (Foto: Valerija Babij.) varovan z omrežjem NATURA. (Foto: Branko Vreš.) N A R A V A 107 (Erebia medusa), mlečni lisar (Melanargia galathea), skal- Smernice ni okar (Satyrus ferula), žametni modrook (Minois dryas), • Kmetijstvo, gozdarstvo: košnja kraških travnikov vsaj plašni košeničar (Arethusana arethusa), travnar (Brintesia vsako drugo leto v jeseni ali zgodaj spomladi, na za- circe). Kakor za rastline, tudi za metulje velja, da je vrstna raščajočih traviščih na Krasu mozaična košnja na 2–3 pisanost na obravnavanih suhih traviščih v primerjavi s leta v jeseni (ne pred oktobrom); občasno zmerna sorodnimi suhimi travišči v Evropi višja. paša (govedo, ovce, koze) na kraških pašnikih, ki so še ohranili svojo vlogo; odstranjevanje grmov in dreves na zaraslih pašnikih. NARAVOVARSTVENA • Urbanizacija, industrializacija: širitev naselij in gradnja PROBLEMATIKA industrijskih objektov predvsem znotraj naselij ali v njihovi bližini; odlagališča, smetišča urediti čim bolj centralizirano Ogrožajoči dejavniki in ne na traviščnih površinah. Kmetijstvo, gozdarstvo: opuščanje paše in košnje, po- • Transportna in druga infrastruktura: obnova poti in kolo- gozdovanje, intenzivno gnojenje, sprememba kmetijske vozov, ki vodijo do travnikov in pašnikov, odstranjevanje prakse. grmov ob poteh; po potrebi obnova obstoječih cest. Urbanizacija, industrializacija: urbanizacija, industrijska in • Turizem in rekreacija: spodbujanje pohodniškega turizma, trgovinska območja, odlagališča, smetišča. možna gradnja manjših športnih igrišč, ki ne posegajo Transportna in druga infrastruktura: širjenje mreže poti, na površine kraških suhih travišč. kolovozov, cest, železniških prog. • Onesnaževanje in drugi človeški vplivi: vojaške aktivnosti Turizem in rekreacija: igrišča za golf, vožnja z motornimi naj bodo omejene na vojaške poligone. vozili. • Naravni procesi: erozija se pojavlja predvsem na intenzivnih Onesnaževanje in drugi človeški vplivi: degradacija tal za- pašnikih na pobočjih, za preprečevanje je pomembna radi vojaških aktivnosti na poligonih in zunaj njih, požari, ustrezna obremenitev z živalmi. Ob koncu košnje ali paše zasipavanja vrtač. se začne proces zaraščanja, ki ga lahko zaustavimo s Naravni procesi: erozija, zaraščanje. ponovno rabo. Suha travišča se pojavljajo v naslednjih naravovarstveno pomembnih območjih: Slika 18: Mylabris variabilis. (Foto: Alja Pirnat.) Naravovarstveni status Ime območja, parka podalirius), lastovičar (Papilio machaon), glogova belinka (Aporia crataegi), primorski in mali belin (Pieris mannii, P. NATURA območja Kras, dolina Branice, dolina Vipave, Vrhe nad Rašo, Trnovski gozd – Nanos, Slavinski Ravnik, ergane), katančev selec (Pontia daplidice), rumeni seno- Notranjski trikotnik, Javorniki – Snežnik, Reka. žetnik (Colias alfacariensis), temni in spreminjavi cekinček ( Zavarovana Regijski parki: Notranjski, Škocjanske jame; predlagani regijski parki: Kraški, Snežnik, Lycaena tityrus, L. alciphron), zeleni robidovnik (Calloph- območja Trnovski gozd. rys rubi), trnov, hrastov in mali repkar (Satyrium spini, S. Krajinski parki: Nanos – južna in zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade in Ture; južni in ilicis, S. acaciae), mali Kupid (Cupido minimus), šetrajev sleparček ( zahodni obronki Nanosa; Štanjel. Pseudophilotes vicrama), homuljičin krivček (Scolitantides orion), veliki in Reblov mravljiščar (Maculinea arion, M. rebeli), širokorobi in srebrni mnogook (Plebeius argus, P. argyrognomon), krvomočnična in navadna rjav- ka (Aricia eumedon, A. agestis), turkizni in deteljin modrin (Polyommatus dorylas, P. thersites), nazobčani, lepi in kra- ški Argos (Meleageria daphnis, M. bellargus, M. coridon), gospica, bleščeči, pisani in temni bisernik (Argynnis paphia, A. aglaja, A. adippe, A. niobe), dvopiki livadar (Brenthis hecate), pomladni tratar (Clossiana euphrosyne), barjan- ski okarček (Coenonympha oedippus, slika 16), travniški postavnež (Euphydryas aurinia, slika 17), pikasti, lučnikov, rdeči, jetičnikov, temni pisanček (Melitaea cinxia, M. trivia, M. didyma, M. aurelia, M. britomartis), pomladni rjavček 108 N A R A V A Na suhih traviščih se pojavljajo naslednje naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi: Naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi Slovensko ime (latinsko ime) Rdeči seznam Rastlinske vrste: ogroženih vrst E: dišeča kukavica (Orchis fragrans); V: piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), arnika (Arnica montana), navadni zlati koren (Asphodelus albus), srpasta prerast skalni glavinec (Centaurea rupestris), gorska logarica (Fritillaria orientalis), bratinski svišč (Gentiana lutea subsp. syphyandra ), ilirski meček (Gladiolus illyricus), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), brstična lilija (Lilium bulbiferum), jagodata hrušica (Muscari botryoides), gorski narcis (Narcissus poeticus subsp. radiiflorus), čebeljeliko, čmrljeliko, osjeliko mačje uho (Ophrys apifera, O. holosericea, O. sphegodes), steničja, navadna, trizoba, pikastocvetna kukavica (Orchis coriophora, O. morio, O. tridentata, O. ustulata), navadna potonika (Paeonia officinalis), gorski kosmatinec (Pulsatilla montana), raznolistna mačina (Serratula lycopifolia ), gomoljasta špajka (Valeriana tuberosa), črna čmerika (Veratrum nigrum); R: bleda obloglavka (Cephalaria leucantha); K: srpasta prerast (Bupleurum falcatum), kojniška perunika (Iris sibirica var. erirrhiza). Živalske vrste: Polži: E: hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum). Hrošči: Ex: Carinatodorcadion fulvum; E: Zabrus tenebrionides, Cassida atrata, vijoličasta travnica (Meloe violaceus). Metulji: E: čišljakov ostrozob (Carcharodus lavatherae), barjanski okarček (Coenonympha oedippus), deteljin modrin (Polyomatus thersites); V: rdečkasti venčar (Spialia sertorius), veliki in jagodnjakov slezenovček (Pyrgus carthami, P. armoricanus), petelinček (Zerynthia polyxena), črni in gorski apolon (Parnassius mnemosyne, P. apollo), primorski in mali belin (Pieris mannii, P. ergane), spreminjavi cekinček (Lycaena alciphron), homuljičin krivček (Scolitantides orion), šetrajev sleparček (Pseudophilotes vicrama), veliki in Reblov mravljiščar (Maculinea arion, M. rebeli), srebrni mnogook (Plebeius argyrognomon), krvomočnična rjavka (Aricia eumedon), nazobčani Argos (Meleageria daphnis), travniški postavnež (Euphydryas aurinia), lučnikov, jetičnikov in temni pisanček (Melitaea trivia, M. aurelia, M. britomartis michielii), skalni okar (Satyrus ferula). Zavarovane vrste Rastlinske vrste: piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis), arnika (Arnica montana), gorska logarica (Fritillaria orientalis), bratinski svišč (Gentiana lutea subsp. syphyandra), ilirski meček (Gladiolus illyricus), navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea), kojniška perunika (Iris sibirica var. erirrhiza), brstična lilija (Lilium bulbiferum), gorski narcis (Narcissus poeticus subsp. radiiflorus), čebeljeliko, čmrljeliko, osjeliko mačje uho (Ophrys apifera, O. holosericea, O. sphegodes), steničja, navadna, trizoba, pikastocvetna kukavica (Orchis coriophora, O. morio, O. tridentata, O. ustulata), navadna potonika (Paeonia officinalis), gorski kosmatinec (Pulsatilla montana), navadni netresk (Sempervivum tectorum), raznolistna mačina (Serratula lycopifolia), peresasta bodalica (Stipa eriocauls), navadna oblasta kukovica (Traunsteinera globosa). Živalske vrste: Polži: hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum). Hrošči: Zabrus tenebrionides, Musaria cephalotes, Carinatodorcadion fulvum, kraški poljski kozliček (Pedestredorcadion arenarium), vijoličasta travnica (Meloe violaceus), Cassida atrata. Metulji: čišljakov ostrozob (Carcharodus lavatherae), petelinček (Zerynthia polyxena), črni in gorski apolon (Parnassius mnemosyne, P. apollo), veliki mravljiščar (Maculinea arion), travniški postavnež (Euphydryas aurinia), barjanski okarček (Coenonympha oedippus). Endemiti Rastlinske vrste: skalna jelenka (Athamantha turbith), kojniška perunika (Iris sibirica var. erirrhiza). Živalske vrste: Metulji: temni pisanček (Melitaea britomartis ssp. michielii). Evropsko ogrožene vrste in habitatni tipi Direktiva o habitatih: Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneretalia villosae). Anex I (= Natura habitatni tipi) Direktiva o habitatih: Rastlinske vrste: raznolistna mačina (Serratula lycopifolia). Anex II (= Natura Živalske vrste: vrste) Polži: ozki vrtenec (Vertigo (Vertilla) angustior); Metulji: travniški postavnež (Euphydryas aurinia), barjanski okarček (Coenonympha oedippus). N A R A V A 109 Mokrotni travniki – Planinsko polje, presihajoča jezera v Pivški kotlini, Nanoščica in Vipavska dolina Igor Zelnik, Rajko Slapnik, Tatjana Čelik in travniški mačji rep (Phleum pratense). (Potentillo reptantis-Allietum angulosi) uspeva v kraških UVOD Zaradi sredozemskega vpliva in poletne sušnosti je poljih – najdemo jo v kotanjah in kraških požiralnikih in Mokrotne travnike najdemo v nižinah, ki so večinoma v pokrovnost vrst z južnejšo razširjenostjo (npr. panonski na dnu nekaterih kraških presihajočih jezer (Petelinjsko, tektonskih udorinah, kraških poljih, kotlinah, ponekod pa osat (Cirsium pannonicum), visoki trpotec (Plantago Palško jezero) (Zelnik 2005c – prvi opis združbe!). Se- tudi v rečnih dolinah, povsod pa na slabo propustnih tleh. altissima), usnjati silj (Peucedanum coriaceum) in ilir- stoji so v avgustu, ko cveti dominantni robati luk (Al ium Od rabe tal je odvisno, kakšen tip vegetacije bo na nekih ski meček (Gladiolus illyricus, slika 20 ) ponekod zelo tleh uspeval. Zaradi gradientov ekoloških dejavnikov in člo- angulosum, slika 22), izjemno opazni in v kombinaciji visoka. vekovega delovanja se je na mokrotnih travnikih razvil niz z značilnim uspevanjem v depresijah očitno kažejo na • Združba visokega trpotca in modre stožke (Plantagini rastlinskih združb, ki jih gradi več sto vrst višjih rastlin. poseben vegetacijski tip. Zaradi občasnega poplavljanja altissimae-Molinietum caeruleae) uspeva na Planinskem V zmernih podnebnih razmerah so v nižinskem svetu sko- na kraških poljih je vodni režim podoben režimu ob velikih polju in v večjih ulekninah, ki ne ležijo neposredno ob raj vsa evropska travišča rezultat človekovega delovanja srednjeevropskih rekah. Poleg dominantnih in značilnih Nanoščici, temveč ob njenih pritokih, ki imajo svoja in le redna košnja ali paša preprečujeta njihovo zarašča- vrst robatega luka, plazečega petoprstnika (Potentilla porečja na večinoma nekarbonatnih kamninah. Ob nje (Ellenberg 1996). V zelo majhnem obsegu nastanejo reptans) in plazeče zlatice (Ranunculus repens), ki se- značilni vrsti visokega trpotca (Plantago altissima) naravna travišča na zelo mokrih tleh, na katerih preveč stavljajo goste preproge, uspeva le malo drugih vrst. kot dobri razlikovalnici od preostalih sestojev s stož- vode otežuje rast lesnatih rastlin. Skupno vsem rastiščem • Značilne vrste dnevnih metuljev (Hesperioidea in Papili- ko se pojavljajo še zdravilna strašnica (Sanguisorba mokrotnih travnikov je, da gre za slabo propustna tla (na- onoidea) mokrotnih travnikov: močvirski ostrozob (Car- officinalis), navadna božja milost (Gratiola officinalis), plavine, oziroma sedimenti), ki so ravna ali blago nagnjena charodus floccifera), temni poplesovalček (Heteropterus kranjski glavinec (Centaurea carniolica) in potočni osat (<10°) (Zelnik 2005c). Vegetacijo mokrotnih rastišč so na morpheus), lastovičar (Papilio machaon), močvirski in (Cirsium rivulare). obravnavanem območju preučevali zlasti Ilijanić (1979), škrlatni cekinček (Lycaena dispar, L. hippothoe), modri • Temeljna združba modre stožke Molinia caerulea — Petkovšek in Seliškar (1979, 1982), Poldini (1989), Seliškar kratkorepec (Everes alcetas), strašničin mravljiščar (Molinion) je opredeljena s Cerkniškega jezera, pojavlja (1990) in Zelnik (2005c). Mokrotni travniki imajo visoko bi- se tudi na Petelinjskem jezeru (in v Vipavski dolini), (Maculinea teleius, slika 21), močvirski livadar (Brenthis odiverziteto, ker so dinamični prehod med kopenskim in kjer apnenčasto matično podlago prekriva le tanka ino), srebrni tratar (Clossiana selene), travniški postav- vodnim okoljem. Tu na zelo majhnem prostoru uspevajo plast organskih tal. Ta rastišča so od novembra pa do než (Euphydryas aurinia), močvirski pisanček (Melitaea nekatere izmed vrstno najbogatejših rastlinskih združb na začetka maja večinoma pod vodo. diamina), sviščev mravljiščar (Maculinea alcon) – ta le Zemlji, obenem pa so to večinoma antropogeni sistemi, ki • Združba plazečega petoprstnika in robatega luka za zahodni del Cerkniškega polja. za obstoj potrebujejo gospodarjenje (Joyce 2001). ZNAČILNE ZDRUŽBE IN VRSTE NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA • Združba črnikastega sitovca in modre stožke (Schoeno nigricantis-Molinietum caeruleae). Mokrotni travniki se pojavljajo v teh naravovarstveno pomembnih območjih: Večji del teh rastišč je v času najvišjega stanja vode krajši čas pod vodo, vendar je to pred vegetacijsko sezono, Naravovarstveni Ime območja, parka poleti pa se tla močno izsušijo. Tla so ilovnata, večinoma z status visokim deležem organske snovi. Sestoje smo preučevali v Vipavski dolini in na Cerkniškem jezeru. NATURA območja Nanoščica, Notranjski trikotnik, Javorniki – Snežnik. • Združba rušnate masnice in visokega trpotca (De- Zavarovana območja Regijski parki: Notranjski; predlagani regijski parki: Kraški, Snežnik. schampsio-Plantaginetum altissimae) uspeva na občasno Krajinski parki: Planinsko polje. poplavljenih hidromorfnih, mineralnih in oglejenih tleh, ki so pod vplivom podtalnice ali pa so poplavljena, kot je to primer v kraških presihajočih jezerih. Sestoji so Ogrožajoči dejavniki • opuščanja rabe: premalo pogosta košnja ali opustitev navadno najmanj enkrat na leto košeni (poleti). Značilnice • Intenziikacija rabe površin, gnojenje; rabe povzroči zaraščanje z visokimi steblikami in razvijejo so rušnata masnica (Deschampsia cespitosa), zdravilna • prezgodnja košnja onemogoča rast dominantne trave strašnica (Sanguisorba officinalis), visoki trpotec (Plantago Molinia caerulea s. l., ki tako ne uspe shraniti rezervnih se vrstno osiromašene združbe; altissima), navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum) snovi, kar ji omogoča rast na teh siromašnih rastiščih; • spreminjanje vodnega režima na območjih travnikov; 110 N A R A V A Slika 20: Ilirski meček (Gladiolus illyricus) je ogrožena in zavarovana vrsta mokrotnih travnikov. (Foto: Valerija Babij.) Slika 19: Mokrotni travniki sredi poletja na presihajočem Petelinjskem jezeru. (Foto: Igor Zelnik.) • zasipavanje vodnih jarkov, vlažnih depresij; • Preprečevanje zasipavanja jarkov in vlažnih depresij. • požiganje močvirnih travišč; • Preprečevanje požiganja močvirnih travišč. • apnenje močvirnih in vlažnih travnikov. Ramsarska konvencija članice zavezuje za določitev pri- mernih območij kot mednarodno pomembnih mokrišč Smernice (UNESCO 1994), med katerimi so tudi mokrotna travišča. • Odsvetovana je zgodnja in prepogosta košnja, priporočena Teh zavarovanih površin je v Sloveniji (Škocjanske jame, je mozaična: na travnikih, ki jih kosijo dvakrat na leto, Cerkniško jezero) precej manj kot v drugih srednjeevrop- naj prvič kosijo šele v maju, a najpozneje v zadnji tretjini, skih državah – površina teh območij se bo morala povečati drugič pa ne pred drugo polovico septembra. (Zelnik 2005a); pomemben in obetaven način rabe mokrišč • Od teh območij jih ima večina že status IBA – območje, je trajnostni turizem. V Evropi je znanih mnogo primerov pomembno za ptice (Božič 2003). Na teh območjih sta mokrišč, ki ob skrbi za biodiverziteto omogočajo tudi njihovo prepovedani uporaba gnojil ter zgodnja in prepogosta uporabo za rekreacijo, promocijo trajnostnega turizma in Slika 21: Strašničin mravljiščar (Maculinea teleius), košnja, prepovedan pa je tudi vsak poseg, ki bi vplival sodelovanje lokalnega prebivalstva (Åhren 2001). značilni metulj mokrotnih travnikov, ogrožena in z na zmanjšanje vlažnosti teh rastišč. omrežjem NATURA varovana vrsta. (Foto: Tatjana Čelik.) N A R A V A 111 Na mokrotnih travnikih se pojavljajo naslednje naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi: Naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi Slovensko ime (latinsko ime) Rdeči seznam Rastlinske vrste: ogroženih vrst V: ilirski meček (Gladiolus illyricus), robati luk (Allium angulosum), kolenčasti lisičji rep (Alopecurus geniculatus), srhki in Hostov šaš (Carex davalliana, C. hostiana), navadna božja milost (Gratiola officinalis), sibirska perunika (Iris sibirica), poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum), močvirska kukavica (Orchis palustris), Pospichalov silj (Peucedanum coriaceum var. pospichalii), travniška morska čebulica (Scilla litardierei), navadni objed (Succisella inflexa), visoka vijolica (Viola elatior). Živalske vrste: Metulji: E: močvirski ostrozob (Carcharodus floccifera), sviščev mravljiščar (Maculinea alcon); V: močvirski in škrlatni cekinček (Lycaena dispar, L. hippothoe), strašničin mravljiščar (Maculinea teleius), srebrni tratar (Clossiana selene), travniški postavnež (Euphydryas aurinia), močvirski pisanček (Melitaea diamina). Zavarovane vrste Rastlinske vrste: poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum), travniška morska čebulica (Scilla litardierei), ilirski meček (Gladiolus illyricus), sibirska perunika (Iris sibirica), močvirski svišč (Gentiana pneumonante), travniška morska čebulica (Scilla litardierei). Živalske vrste: Metulji: močvirski ostrozob (Carcharodus floccifera), močvirski cekinček (Lycaena dispar), strašničin in sviščev mravljiščar (Maculinea teleius,M.alcon), travniški postavnež (Euphydryas aurinia). Evropsko ogrožene vrste in habitatni tipi Direktiva o habitatih: Presihajoča jezera. Anex I (= Natura Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae). habitatni tipi) Direktiva o habitatih: Rastlinske vrste: Anex II (= Natura travniška morska čebulica (Scilla litardierei). vrste) Živalske vrste: Polži: ozki vrtenec (Vertigo (Vertilla) angustior). Metulji: močvirski cekinček (Lycaena dispar), strašničin mravljiščar (Maculinea teleius), travniški postavnež (Euphydryas aurinia). Slika 22: Avgusta cveti robati luk (Allium angulosum) in ponekod ustvarja obsežne rožnate sestoje. (Foto: Igor Zelnik.) 112 N A R A V A (Čelik in ostali 2005), loro in vegetacijo (Babij in ostali 2005) ter hrošče (Ambrožič in ostali 2005) in metulje (Čelik 2005) Kali in lokve šestdesetih kalov in lokev na Matičnem krasu. Ugotovili Valerija Babij, Tatjana Čelik, Igor Zelnik, Branko Vreš, Alja Pirnat, Andrej Seliškar smo, da ima 44 vodnih in močvirskih rastlinskih vrst in 13 rastlinskih združb na Krasu svoje ustrezno rastišče le v kalih položnim naklonom. V nasprotju s kali so lokve zbiralniki z in lokvah. Na slovenski rdeči seznam je uvrščenih osem UVOD bolj strmimi stenami, ki so jih najpogosteje obzidali in utrdili rastlinskih vrst in obe vodni vešči, kar je dodaten razlog za Še obstoječi kali in lokve so danes edini površinski mokriščni s kamni, da so preprečili drsenje zemlje v vodo. Po drugi aktivno ohranjanje omenjenih vodnih biotopov. ekosistemi na Krasu in v njih so ustrezna bivališča našle svetovni vojni se je s postopnim preslojevanjem kmečke- Največja gostota kalov in lokev v raziskovanem območju rastlinske in živalske vrste, ki na prepustnih karbonatnih ga prebivalstva v druge poklice zmanjševalo obdelovanje je na planoti Kras, redko raztreseno pa se pojavljajo tudi kraških tleh, na katerih površinskih voda ni, naravnih vo- zemlje in opuščala živinoreja. Kali in lokve odtlej izgubljajo drugod (slika 25). Zaradi družbeno-ekonomskih razlogov, dnih življenjskih prostorov nimajo. Kljub temu da so kali in svoj prvotni pomen, zaradi nevzdrževanja se postopno intenziikacije kmetijstva na eni strani in prepuščanja po- lokve antropogeno pogojeni krajinski elementi, je njihovo izsušujejo in zaraščajo z vegetacijo. vršin sukcesiji na drugi, obstaja možnost, da izginejo iz vzdrževanje in ohranjanje smiselno s stališča ohranjanja Na Tržaškem krasu so v devetdesetih letih prejšnjega sto- kulturne krajine. vrstne, ekosistemske in krajinske pestrosti; v okviru te tudi letja naredili inventarizacijo kalov, izične opise ter popisali Zaradi razmeroma enakomerne razporeditve v krajini sesta- kot del naravne in kulturne dediščine Krasa. navzočnost vrst rastlin, alg in različnih skupin živali (Alberti vljajo kali in lokve mrežo vodnih ekosistemov. Predstavljajo Do izgradnje kraškega vodovoda ob koncu prejšnjega 1983; 1985; Bressi in Stoch 1999). Poldini (1989) v svoji edina bivališča vodnih in močvirskih rastlinskih in živalskih stoletja so imeli ljudje na Krasu nenehne težave z oskrbo monograiji o vegetaciji Tržaško-Goriškega krasa v okviru vrst na Krasu in zato povečujejo biotsko raznovrstnost ob- vode, ki so jo potrebovali za pitje, umivanje, pranje, napa- širše obravnave vodne vegetacije omenja značilne vrste močja (slika 23). Ti habitati so danes v različnih stopnjah janje živine, namakanje njiv in gašenje požarov. Za vodne in združbe dveh kalov pri Komnu. V okviru projekta Kraški zaraščanja in rabe (Čelik in ostali 2005). V kalih se živina zbiralnike so uporabili naravne kotanje, v katere se je ste- regijski park (Accetto in ostali 1996) in študentskega bio- le redko napaja, vode ne uporabljajo za pranje kot nekoč kala deževnica; dno so utrdili, da je postalo neprepustno, loškega raziskovalnega tabora (Jogan in ostali 1997) smo in v lokvah ne zajemajo vode za pitje. V bližini vinogradov obzidali so stene. Vaščani so zajemali vodo za pitje v lokvah, popisali loro sedmih kalov. Širše je bila izvedena raziskava uporabljajo vodo za pripravo škropiv za trto. za pranje pa so uporabljali vodo v kalih, kjer se je napajala v okviru mednarodnega projekta petega okvirnega pro- tudi živina (Gams 1987; 2003). Dostop do napajališča so grama Evropske skupnosti Aquadapt (2005), v kateri smo prilagodili za živali, zato so za kale izbirali kotanje z blagim, preučevali zdajšnjo rabo, velikost in stopnjo zaraščenosti ZNAČILNE VRSTE Navzočnost površinske vode v sicer suhi pokrajini že od daleč izdajajo bela vrba (Salix alba), navadni trst (Phra- gmites australis) in širokolistni rogoz (Typha latifolia). Nižje rasti so šaši (Carex), ločja (Juncus) in močvirska sita (Ele- ocharis palustris). Pozno spomladi rumeno zacveti vodna perunika (Iris pseudacorus). Redko se v kalu znajde beli lokvanj (Nymphaea alba), ki v Sloveniji velja za ranljivo vrsto. Drobne, plavajoče ali delno potopljene rastline iz družine vodolečevk (Lemnaceae) ponekod kot zelena preproga prekrijejo celotno vodno površino. V vodi najdemo kodravi in plavajoči dristavec (Potamogeton crispus, P. natans) ter navadni rogolist (Ceratophyllum demersum). Pod gladino ustvarijo gost preplet iz svojih dolgih stebel in listov, v ka- terem najdejo hrano in pribežališče številne vodne živali. Med približno 140.000 na svetu opisanimi vrstami metu- ljev, ki so tretja najobsežnejša skupina žuželk, je le nekaj vrst, katerih gosenice živijo v vodnih biotopih. Prave vodne gosenice ima v Evropi le enajst vrst, ki jih uvrščamo med vodne vešče. Od teh jih v Sloveniji živi pet, na Krasu smo ugotovili navzočnost lokvanjeve (Elophila nymphaeata, sli- ka 24) in lečine vešče (Cataclysta lemnata) (Čelik 2005). Od obstoja kalov in lokev je odvisna navzočnost vodne in močvirske vegetacije in s tem tudi preživetje vodnih vešč na Krasu. Enako velja za 28 vrst vodnih hroščev (Ambro- Slika 23: Kali – bivališča nadzemnim vodnih vrst na Krasu. (Foto: Valerija Babij.) žič in ostali 2005). N A R A V A 113 Kali in lokve se pojavljajo v teh naravovarstveno pomembnih območjih: NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA Naravovarstveni status Ime območja, parka NATURA območja Kras, dolina Branice, dolina Vipave, Vrhe nad Rašo, Trnovski gozd – Nanos, Javorniki Ogrožajoči dejavniki – Snežnik. • Kmetijstvo, gozdarstvo: sprememba kmetijske prakse, opuščanje živinoreje, opuščanje rabe in zasipavanje kalov Zavarovana območja Regijski parki: Notranjski, Škocjanske jame; predlagani regijski parki: Kraški, Snežnik, in lokev, betoniranje obrežij kalov in lokev, intenzivna Trnovski gozd. kmetijska raba zemljišč ob kalih in lokvah – vpliv agro- Krajinski parki: Štanjel. kemijskih sredstev s spiranjem z okoliških površin. • Onesnaževanje in drugi človeški vplivi: onesnaževanje, V kalih in lokvah se pojavljajo ti naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi: zasipavanje, izsuševanje. • Naravni procesi: osuševanje, zaraščanje, sukcesije, Naravovarstveno evtroikacija. pomembne vrste in habitatni tipi Slovensko ime (latinsko ime) Smernice • Aktivno ohranjanje; Rdeči seznam Rastlinske vrste: • občasno čiščenje dna, odstranjevanje vegetacije, če ogroženih vrst V: suličastolistni porečnik (Alisma lanceolatum), obmorska srpica (Bolboschoenus mari- preraste več kot polovico površine; timus), navadni rogolist (Ceratophyllum demersum), vodna preslica (Equisetum fluviatile), navadna božja milost (Gratiola officinalis), grbasta vodna leča (Lemna gibba), beli lokvanj • preprečevanje osuševanja in zasipavanja kalov in lokev; (Nymphaea alba), sinjezeleni biček (Schoenoplectus tabernaemontani). • preprečevanje uporabe opuščenih kalov in lokev za Živalske vrste: odlagališča odpadkov; Metulji: E: lokvanjeva vešča (Elophila nymphaeata), lečina vešča (Cataclysta lemnata). • preprečevanje uporabe agrokemijskih sredstev na po- vršinah v bližini kalov in lokev; Zavarovane vrste Rastlinske vrste: vodna perunika (Iris pseudacorus). • zdrževanje bogato strukturirane in vrstno raznolike Evropsko ogrožene higroilne vegetacije na obrežjih kalov in lokev. vrste in habitatni tipi Direktiva o habitatih: Anex Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amibijskimi združbami razredov Litorelletea I (= Natura habitatni tipi) uniflorae in/ali Isoëto-Nanojuncetea. Slika 24: Lokvanjeva vešča (Elophila nymphaeata). (Foto: Stane Gomboc.) Vrtojba Lome Vogrsko Kovk Logatec 114 N A R A V A Borovnica Gojače Bilje Lokavec Volčja Draga Gozd Miren Dornberk Potoče Skrilje Ajdovščina Vip Batuje ava Malo Polje Pokojišče Kalce Renče Prvačina Tabor Dobravlje Col Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje Ustje Budanje Višnje B Grčarevec Brje ela Podkraj Vrhpolje Opatje selo Planina Laze B Temnica Branik ranica Šmarje Vipava Škrbina Dobec Spodnja Branica Slap Kostanjevica na Krasu Gaberje nica U Lože Ivanje selo Gradišče pri Vipavi Vojščica Sveto Gorenje Štanjel Planina Sela na Krasu Kobjeglava Goče Studeno Bukovje Unec Kobdilj Komen Manče Belsko Rakek Predjama Brestovica Hruševica Podraga pri Komnu Poreče Gorjansko Cerknica Podnanos Zagon Ponikve Šmihel pod Nanosom anoščica Rak R N M a Lozice Pliskovica Kopriva š o Hrašče a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce Tomaj Griže Hruševje Dutovlje Razdrto Križ Orehek Rakitnik Štorje Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prestranek Dane pri Sežani Senožeče P Slavina ivka Selce Sežana Povir Orlek Petelinje Trnje Divača Dolnje Ležeče Pivka Klenik Palčje Kal Lipica Gornja Košana Jurišče Famlje Neverke Parje Matavun Lokev Kali in lokve na Krasu, v katerih je bila med letoma Kačiče-Pared R Barka ek 2001 in 2004 opravljena inventarizacija flore, a Narin Zagorje vegetacije, hroščev in metuljev – vodnih vešč Bač Rodik Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak Koritnice kal ali lokev Slik K a 25:ali K in lok ali in l v o e kv na e n Kr a Karsu asu V navidez suhi pokrajini brez površinskih voda predstavljajo kali in lokve Merilo 1 : 200.000 edina bivališča vodnih in močvirskih, rastlinskih in živalskih vrst na Krasu. Kljub dejstvu, da so kali in lokve antropogeno pogojeni krajinski elementi, Kartografija: Jerneja Fridl je njihovo vzdrževanje in ohranjanje smiselno s stališča ohranjanja vrstne, Avtorji vsebine: Valerija Babij, Tatjana Čelik, Igor Zelnik, Branko Vreš, Aljoša Pirnat, Andrej Seliškar ekosistemske in krajinske pestrosti; v okviru slednje tudi kot del naravne in kulturne dediščine Krasa. © Biološki inštitut Jovana Hadžija in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 N A R A V A 115 Skalne razpoke, melišča in kamnita travišča Igor Dakskobler, Branko Vreš, Rajko Slapnik, Tatjana Čelik Geološka podlaga je apnenec in tla so inicialna, litosol, UVOD ponekod (kamnite trate) plitva rendzina. Značilnosti teh Melišča in skalne razpoke najdemo na južnih pobočjih in na življenjskih prostorov so strmina, neustaljenost podlage grebenu Nanosa (slika 29), v dolini Raše, v kraških dolinah (melišča), izpostavljenost močnim vetrovom (burji), velika – udornicah (Orleška draga, Risnik), v Škocjanskih jamah, temperaturna nihanja, pomanjkanje vlage in vode, sušnost. pod vrhom Kokoši in drugod. Taka rastišča poseljujejo le Taka rastišča poseljujejo le skrajnim rastiščem prilagojene vrste, prilagojene skrajnim razmeram. rastlinske vrste. Nastanek teh življenjskih prostorov na izbranem obmo- čju je povezan z geološko zgradbo in dogajanji v zemelj- ZDRUŽBE IN VRSTE ski zgodovini (npr. prelomi, narivi, podori, preperevanje). Melišča in skalne razpoke najdemo na južnih pobočjih in na grebenu Nanosa, v dolini Raše, v kraških dolinah – udor- nicah (Orleška draga, Risnik), v Škocjanskih jamah, pod vrhom Kokoši in drugod. Na Nanosu so take površine v višinskem pasu od okoli 500 do 1200 metrov, največ jih je v zgornjem montanskem pasu, na pobočjih nad Zgor- njo Vipavsko dolino. Ta pobočja so sicer porasla z nizkimi gozdiči črnega gabra, puhastega hrasta, gradna, male- ga jesena, mokovca, ponekod lipe, topokrpega javorja, alpskega negnoja, redko bukve (to je s sestoji asociacij Ostryo-Quercetum pubescentis, Seslerio autumnalis- Ostryetum in Amelanchiero-Ostryetum). Melišča so večji ali manjši neporasli otočki v prevladujočem gozdnem in grmovnem rastju. Večinoma so precej gola, le njihov stik z gozdom oz. grmiščem je bolj zarasel. Značilna rastlinska združba teh melišč je združba kranjske bilnice (Festuca spectabilis subsp. carniolica) in Jacquinovega bodični- Slika 26: Črni slinar (Limax cinereoniger). ka (Drypis spinosa subsp. jacquiniana, slika 30) – Festuco Slika 28: Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana), z (Foto: Rajko Slapnik.) omrežjem NATURA varovana vrsta. (Foto: Branko Vreš.) carniolicae-Drypidetum jacquinianae. Skalnate površine pod grebenom Nanosa poraščata calamagrostis), ozkolistna zebrat (Geleopsis angustifolia), združba svilnate košeničice in kalniške vilovine (Geni- češuljasta (Hieracium cymosum), kuštravolistna (H. lasi- sto sericeae-Seslerietum kalnikensis) in v navpičnih stenah ophyllum) in udorniška škržolica (H. dragicola), Marcheset- združba Columnovega repuša in predalpskega prstnika tijeva zvončica (Campanula marchesettii), gorski vrednik (Phyteumato columnae-Potentilletum caulescentis). (Teucrium montanum), navadni bodoglavec (Echinops ritro Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana, slika 28) je Natura subsp. rhutenicus), skalna jelenka (Athamanta cretensis) in vrsta ima na Nanosu klasično in hkrati najbolj zahodno podgorska glistovnica (Dryopteris submontana). nahajališče razširjenosti. Nekatere značilne vrste kamnitih travišč so svilnata Značilne rastlinske vrste melišč tega območja so Ja- košeničica (Genista sericea, slika 30), kalniška vilovina cquinov bodičnik (Drypis spinosa subsp. jacquiniana), (Sesleria juncifolia subsp. kalnikensis), gozdna košeničica kranjska bilnica (Festuca spetabilis subsp. carniolica), pasja črnobina ( (Genista sylvestris), Marchesettijeva zvončica (Campanula Scrophularia canina), timijanovolistni po- povec (Micromeria thymifolia), kamnokrečna lepnica (Silene marchesettii), travnolistni grintavec (Scabiosa graminifolia), saxifraga), piramidasta zvončica (Campanula pyramidalis), Jacquinov ranjak (Anthyllis jacquinii), kranjski grahovec močvirsko ciprje (Chamerion dodonaei), razkrečena rutica (Astragalus carniolicus), ilirska perunika (Iris illyrica) in sr- (Ruta divaricata), Gouanova konjska kumina (Seseli gou- častolistna mračica (Globularia cordifolia). Slika 27: Gorski apolon (Parnassius apollo). anii), bleščeča velestika (Ligusticum seguierii), rosničasta Nekatere značilne vrste skalnih razpok so Columnov re- (Foto: Branko Vreš.) krebuljica (Anthriscus fumarioides), sršica (Achnatherum puš (Phyteuma scheuchzeri subsp. columnae), predalpski 116 N A R A V A Slika 30: Jacquinov bodičnik (Drypis spinosa subsp. jacquiniana) gradi značilno rastlinsko združbo melišč. (Foto: Branko Vreš.) Slika 29: Nanos – melišča, kamnita travišča in skalovja. (Foto: Branko Vreš.) prstnik (Potentilla caulescens), nizka kozja češnja (Rhamnus Značilni dnevni metulji (Hesperioidea in Papilionoidea) so pumila), skorjasti kamnokreč (Saxifraga crustata), Scopolijev črni in gorski apolon (Parnassius mnemosyne, P. apollo, repnjak (Arabis scopoliana), navadni netresk (Sempervivum slika 27), homuljičin krivček (Scolitantides orion), gorska tectorum), alpsko sončece (Helianthemum alpestre), dlakava rjavka (Aricia artaxerxes), beli L (Polygonia egea), veliki skal- skržolica (Hieracium villosum), gozdni šebenik (Erysimum nik (Lasiommata maera), štajerski in črni rjavček (Erebia sylvestre), Gouanova konjska kumnina (Seseli gouanii), alp- stirius, E. melas), skalni okar (Satyrus ferula), rjasti gozdnik ski volčin (Daphne alpina, slika 32) ter rušnata in Justinova (Hipparchia semele). zvončica (Campanula cespitosa, C. justiniana). NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA Skalne razpoke, melišča in kamnite trate se pojavljajo v naslednjih naravovarstveno pomembnih območjih: Naravovarstveni status Ime območja, parka NATURA območja Kras, Vrhe nad Rašo, Trnovski gozd – Nanos. Zavarovana območja Regijski parki: Notranjski, Škocjanske jame, predlagani regijski parki: Kraški, Snežnik, Trnovski gozd. Slika 31: Svilnata košeničica (Genista sericea) je značilna Krajinski parki: Nanos – južna in zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade in Ture; južni vrsta kamnitih travišč. (Foto: Branko Vreš.) in zahodni obronki Nanosa. N A R A V A 117 Ogrožajoči dejavniki Na podobo združbe skalnih razpok in melišč vplivajo pred- vsem naravni procesi (podori, plazovi, delno zaraščanje melišč z roba), človekov vpliv je majhen, delno planinar- jenje (divje steze po meliščih) in plezanje (združbe skalnih razpok), manj izkop proda in kamnolomi. Smernice • Preprečiti je treba širjenje obstoječih planinskih in ple- zalnih poti, odpiranje in (ali) širjenje kamnolomov in peskokopov. Slika 32: Alpski volčin (Daphne alpina), značilna vrsta skalnih razpok. (Foto: Branko Vreš.) V skalnih razpokah, na meliščih in kamnitih tratah se pojavljajo naslednje naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi: Naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi Slovensko ime (latinsko ime) Rdeči seznam Rastlinske vrste: ogroženih vrst V: navadna potonika (Paeonia officinalis), bratinski košutnik (Gentiana lutea subsp. symphyandra); R: Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana), kranjska bilnica (Festuca spectabilis subsp. carniolica), zlatičnata prerast (Bupleurum ranunculoides), pirenejska vijolica (Viola pyrenaica); K: beli pelin (Artemisia alba). Živalske vrste: Polži: E: hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum); R: jamničar (Zospeum spelaeum spelaeum); O: zavinkin sadar (Cochlostoma zawinkanum), veliki vrtni polž (Helix pomatia). Metulji: E: beli L (Polygonia egea); V: črni apolon (Parnassius mnemosyne), gorski apolon (Parnassius apollo), homuljičin krivček (Scolitantides orion), skalni okar (Satyrus ferula), rjasti gozdnik (Hipparchia semele), R: črni rjavček (Erebia melas). Zavarovane vrste Rastlinske vrste: navadna potonika (Paeonia officinalis), bodeča lobodika (Ruscus aculeatus), bratinski košutnik (Gentiana lutea subsp. symphyandra). Živalske vrste: Metulji: črni apolon (Parnassius mnemosyne), gorski apolon (Parnassius apollo). Polži: črni slinar (Limax cinereoniger), hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum), veliki vrtni polž (Helix pomatia). Endemiti Rastlinske vrste: Marchesetijeva in Justinova zvončica (Campanula marchesettii, C. justiniana). Živalske vrste: Metulji: črni rjavček (Erebia melas ssp. nanos). Polži: zavinkin sadar (Cochlostoma zawinkanum). Evropsko ogrožene vrste in habitatni tipi Direktiva o habitatih: Anex Srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in montanskem pasu I (= Natura habitatni tipi) Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok Ilirska montanska melišča na karbonatni podlagi Direktiva o habitatih: Anex Rastlinske vrste: II (= Natura vrste) Scopolijev repnjak (Arabis scopoliana). Živalske vrste: Polži: ozki vrtenec (Vertigo (Vertilla) angustior). 118 N A R A V A Kmetijska krajina: njive, sadovnjaki, vinogradi Urban Šilc, Boško Čušin, Rajko Slapnik, Alja Pirnat, Tatjana Čelik UVOD Njive, sadovnjaki in vinogradi so rastišča zanimivih plevelnih rastlinskih združb, katerih vrstno bogastvo je odvisno od načina rabe (slika 33). Zaradi intenzivne strojne obdelave in uporabe mineralnih gnojil postajajo združbe vrstno vse siromašnejše. Površine, na katerih so sestoji še dobro razviti, so se zelo skrčile in najdemo le še fragmente, ki se ohranjajo z ekstenzivno rabo. S časom je v plevelnih sestojih več neoitov (novodobnih tujerodnih vrst), proti herbicidom odpornih vrst in vrst, ki uspevajo na rastiščih, bogatih s hranili. Na kraškem območju sta vinogradništvo in sadjarstvo pomembni veji kmetijstva. Zaradi klimatskih in edafskih razmer imata dolgo tradicijo, pa tudi reliefne značilno- sti so najprimernejše za ti dve dejavnosti. Vinogradi so na nagnjenih pobočjih, njive in sadovnjaki pa v dolinah. Zaradi kraškega terena pa so njive pogosto tudi v večjih vrtačah (slika 34). Slika 33: Nekatere ekstenzivno obdelane njive imajo zanimivo plevelno vegetacijo. (Foto: Valerija Babij.) Na obravnavanem območju so plevelno vegetacijo raziskovali Poldini (1989), Seljak (1989), Brandes (2006) ter Šilc in Čarni (2007). ZDRUŽBE IN VRSTE Značilne plevelne združbe uvrščamo v združbe okrogloli- stne krvomočnice in vinograjskega luka (Geranio-Allie- tum vinealis), enoletnega golšca (Mercurialietum annuae), navadne kostrebe in rogovilčka (Panico-Chenopodie- tum) ter navadne kostrebe in sivozelenega muhviča (Echinochloo-Setarietum). Posebnost območja je spomladanska asociacija Geranio- Allietum, ki jo v Sloveniji najdemo le v submediteranskem itogeografskem območju. Značilno je razvita v vinogradih zgodaj spomladi, v njej pa prevladujejo geoiti (zelnate trajni- ce s koreniko, gomoljem ali čebulico), na primer vinograjski luk (Allium vineale), kobulasto ptičje mleko (Ornithogalum umbellatum) in grozdnata hrušica (Muscari neglectum). Zaradi intenzivne strojne obdelave in uporabe mineralnih gnojil pa so se površine, na katerih so sestoji dobro razviti, zelo skrčile in najdemo le še fragmente. Preostale tri plevelne asociacije so splošno razširjene v okopavinah, a zaradi intenzivne rabe (strojne obdelave in uporabe herbicidov) doživljajo spremembe v loristič- ni sestavi (Šilc in Čarni 2005). S časom je v plevelnih sestojih več neoitov (novodobnih tujerodnih vrst), proti herbicidom odpornih vrst in vrst, ki uspevajo na rastiščih, bogatih s hranili. Slika 34: Njive so zlasti v vrtačah, kjer so tla globja. (Foto: Boško Čušin.) N A R A V A 119 Zaradi intenzivnega kmetovanja najdemo na poljedelskih sestavljajo monodominantne sestoje. V zadnjem času Ogrožajoči dejavniki površinah več sinantropnih rastlinskih združb, ki so bile v se množično pojavlja pelinolistna ambrozija (Ambrosia • Kmetijstvo, gozdarstvo: sprememba kmetijske prakse iz preteklosti bolj omejene na ruderalna rastišča: rob ceste, artemisiifolia), ki sestavlja goste sestoje in se zelo hitro ekstenzivne v intenzivno, uporaba pesticidov, gnojenje, širi z ruderalnih rastišč v agroitocenoze, predvsem na odložena zemlja, usadi ... Ker s strojno obdelavo intenziv- namakanje, odstranjevanje mejic in grmovja, vnos tuje- koruzne njive. rodnih vrst, izginjanje visokostebelnih sadovnjakov. neje posegamo v zemljišča, je takega odprtega prostora Značilni dnevni metulji (Hesperioidea in Papilionoidea): • Urbanizacija, industrializacija: odlagališča, smetišča. v vinogradih in sadovnjakih več in s tem tudi možnosti za lastovičar (Papilio machaon), kapusov in repin belin (Pieris • Naravni procesi: erozija, zaraščanje, sukcesije, evtroi- uspevanje ruderalk. Tako lahko prevladuje plazeča pirnica brassicae, P. rapae), navadni senožetnik (Colias croceus), kacija, invazivne vrste. (Agropyron repens) ali pa adventivni divji sirek (Sorghum citronček (Gonepteryx rhamni), mali cekinček (Lycaena halepense) in prstasti pesjak (Cynodon dactylon), ki lahko phlaeas), slivov repkar (Satyrium pruni), mali Kupid (Cupi- Smernice do minimus), navadni modrin (Polyomatus icarus), admiral • Ekstenzivno kmetijstvo. (Vanessa atalanta), osatnik (Vanessa cardui), dnevni pa- • Ohranjanje obstoječih obdelovalnih površin. vlinček (Inachis io, slika 36), mali koprivar (Aglais urticae), • Obnova opuščenih njiv. mali okarček (Coenonympha pamphilus), navadni lešnikar (Maniola jurtina). NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA Njive, sadovnjaki, vinogradi se pojavljajo v naslednjih naravovarstveno pomembnih območjih: Naravovarstveni status Ime območja, parka NATURA območja: Kras, dolina Branice, dolina Vipave, Vrhe nad Rašo, Slavinski Ravnik, Nanoščica, Notranjski trikotnik, Javorniki – Snežnik, Reka. Zavarovana območja Regijski parki: Notranjski, Škocjanske jame, predlagani regijski parki: Kraški, Snežnik. Na njivah, v sadovnjakih in vinogradih se pojavljajo naslednje naravovarstveno pomembne vrste: Slika 35: Veliki vrtni polž (Helix pomatia) je zakonsko zaščiten pred nabiranjem. (Foto: Rajko Slapnik.) Naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi Slovensko ime (latinsko ime) Rdeči seznam Rastlinske vrste: ogroženih vrst V: navadni kokalj (Agrostemma githago), plavica (Centaurea cynaus), grozdasta hrušica (Muscari neglectum), navadni ptičji kljunček (Thymelaea passerina). Živalske vrste: Polži: E: hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum); O: veliki vrtni polž (Helix pomatia). Hrošči: Ex: Carinatodorcadion fulvum; E: Zabrus tenebrionides, hrastov kozliček (Ce- rambyx cerdo), Cerambyx miles, Cerambyx nodulosus, Isotomus speciosus, puščavnik (Osmoderma eremita). Zavarovane vrste Živalske vrste: Polži: hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum), veliki vrtni polž (Helix pomatia). Hrošči: Zabrus tenebrionides, Carinatodorcadion fulvum, hrastov kozliček (Cerambyx cerdo), puščavnik (Osmoderma eremita). Evropsko ogrožene vrste in habitatni tipi Direktiva o habitatih: Živalske vrste: Anex II (= Natura vrste) Polži: ozki vrtenec (Vertigo (Vertilla) angustior). Slika 36: Dnevni pavlinček (Inachis io). Hrošči: hrastov kozliček (Cerambyx cerdo), puščavnik (Osmoderma eremita). (Foto: Tatjana Čelik.) 120 N A R A V A jamničarjem, polžem rodu Zospeum (slika 38), na primer rebrasti, Schmidtov, Kuščerjev in mali jamničar (Z. spelaeum Kraške jame costatum, Z. spelaeum schmidtii, Z. kusceri, Z.exiguum), ki sodijo med najznačilnejše suhozemske kraške podze- Rajko Slapnik,Alja Pirnat,Tatjana Čelik meljske polže krasa. Razmeroma veliko število najdišč vneto iskali podzemeljske živali zlasti ljubljanski naravo- kaže na to, da je gostota jam v območju velika, in da je UVOD slovci zbrani okoli F. Schmidta. Največ opisov novih vrst podzemski sistem med seboj povezan. Raziskave podzemeljskega življenja so se začele v prvi podzemeljskih polžev sta objavila Freyer (1855) in Hauffen Sladkovodni podzemeljski polžki iz družine hidrobid sesta- polovici 19. stoletja pri nas v Postojnski jami in se potem (1856 in 1958). Nekaj novosti k poznavanju mehkužcev vljalo pomemben delež stigobiontskih vrst (=podzemnih razširile po krasu vsega sveta. Za pravo rojstno letnico je prispeval Wagner (1912). Speleobiološke raziskave je vodnih organizmov) krasa zahodne Slovenije. Naslednje vede speleobiologije imamo lahko leto 1831, ko je jamski delno zavrla prva svetovna vojna, po njenem koncu pa je vrste imajo klasično najdišče na Slovenskem – mišljen je vodnik Luka Čeč našel na Veliki gori v Postojnski jami sle- speleobiološka dejavnost kmalu oživela. Na tem področju kraj, v katerem je avtor (zapisan je ob vrsti) vrsto videl, jo pega podzemeljskega hroščka. Odtlej se je speleološka so se pojavila nova imena. L. Kuščer je v kratkem obdobju preučil in ji prvi dal ime. Tetensov prilepek (Acroloxus te- dejavnost močno razmahnila in danes vemo, da je po raziskav precej pripomogel k boljšemu poznavanju podze- tensi Kuščer 1832) živi v različnih delih podzemeljskega gostoti podzemeljskih vrst, skupaj s tukaj obravnavanimi meljskih polžev, zlasti s klasičnim delom o podzemeljskih toka Ljubljanice v več morfološko diferenciranih populaci- polži in hrošči, Postojnsko-Planinski jamski sistem v svetu polžih Ljubljanice (Kuščer 1923; 1925; 1932). Kuščer (1925) jah, od katerih je najbolj aberantna populacija iz Rakovega daleč v vrhu. Izjemno visok je delež endemitov. je objavil veliko novih najdišč in močno povečal do takrat rokava (Bole 1965). Križna močvirnica (Belgrandiella crucis Kraške jame se pojavljajo po celotnem območju jugoza- znano razširjenost tega rodu. Omenil je tudi nove oblike, Kuščer 1928) ima klasično najdišče v Križni jami pri Ložu. hodne Slovenije. Njihovo število je odvisno od kamninske ki pa jih ni opisal. Njegovo pionirsko delo sta nadaljevala Okrogla močvirnica (Belgrandiella globulosa Bole 1979) podlage, hidroloških razmer in stopnje speleološke razi- Bole in Velkovrh ter ugotovila, da je naše podzemlje med v Mrzli jami pri Bločicah blizu Loža, Michlerjeva haufenija skanosti (Čekada 2006). najbogatejšimi na svetu po podzemeljskih mehkužcih (Hauffenia michleri Kuščer 1932) je bila opisana z Retov- Kmalu po opisu prvega podzemeljskega hrošča je leta 1835 (Bole 1974; Bole in Velkovrh 1986). V zadnjem obdobju ja. Vrsta Neohoratia subpiscinalis (Kuščer 1932) (slika 8.1) sledila najprej najdba in nato leta 1839 opis prvega jam- podzemeljske polže v Sloveniji in širše raziskuje Slapnik naseljuje porečje Ljubljanice, izvir Hotenke pri Grčarevcu, skega polža – prav tako iz Postojnske jame. Rossmaessler (1996; 2004; 2005). Kotel v Rakovem Škocjanu pri Rakeku in Škratovko pod (1839) je novoopisano vrsto imenoval gradom Hasberg pri Planini (Bole 1970). Carychium spelaeum Med metulji ni pravih jamskih živali (=troglobionti), temveč in opis s sliko objavil v Ikonograiji. Za tisti čas presenetlji- VRSTE le take vrste, ki pogosto izberejo jamsko okolje (predvsem va najdba je pritegnila naravoslovce, tako da so začeli po Na posameznih zavarovanih območjih (Notranjski park, vhodne in začetne dele jam) zaradi ugodnejših mikrokli- jamah na Kranjskem iskati polže in v letih 1854–1856 so Škocjanske jame, Snežnik, Trnovski gozd, Rakova kotlina matskih razmer (=subtrogloili; Camacho 1992); sicer jih Frauenfeld, Freyer in Hauf en našli ter opisali enajst vrst. pri Rakeku) območja Fabrica v podzemlju pogosto nale- najdemo tudi v votlinah, rovih, pod mostovi, v kleteh, trhlih V drugi polovici 19. stoletja so po jamah kranjske dežele timo na prazne hišice milimetrske velikosti, ki pripadajo Slika 37: Neohoratia subpiscinalis. (Risba: Jože Bole). Slika 38: Jamničar Zospeum spelaeum spelaeum Slika 39: Metulj pedic Scoliopteryx lybatrix. (Postonjska jama). (Risba: Jože Bole) (Foto: Slavko Polak.) N A R A V A 121 panjih in drugod. Vrste iz rodov Triphosa in Scoliopteryx (Geometridae) so na primer Chloroclysta siterata, Triphosa Ogrožajoči dejavniki preživijo v jami 8–10 mesecev (julij–marec), saj je jama, sabaudiata in Triphosa dubitata; značilni sovki (Noctuidae) • Odlaganje raznovrstnih odpadkov v vhodne dele jam poleg tega da daje zavetje pred zimo, ustrezno okolje za pa Apopestes spectrum in Scoliopteryx libatrix (slika 39). in brezna; dozorevanje ovarijev (Bouvet in ostali 1974). Značilni pedici • onesnaževanje podzemnih vodotokov; • neposredno svetlobno onesnaževanje; • posredno z onesnaževanjem vplivnega prostora nad jamskim sistemom; • nelegalni jamski turizem, ki je lahko povezan tudi z nepo- NARAVOVARSTVENA PROBLEMATIKA srednim uničevanjem jamskega prostora (odstranjevanje Kraške jame se pojavljajo v naslednjih naravovarstveno pomembnih območjih: kapnikov, sige ...). Naravovarstveni status Ime območja, parka Smernice NATURA območja Kras, Trnovski gozd – Nanos, Notranjski trikotnik, Javorniki-Snežnik, Reka • Zmerni, omejeni obisk in turizem; Zavarovana območja Regijski parki: Notranjski, Škocjanske jame; predlagani regijski parki: Snežnik, • zaprtje nekaterih jamskih vhodov; Trnovski gozd. • skrb za neoporečnost podzemnega vodnega sistema; Krajinski parki: Rakova kotlina pri Rakeku. • sanacija jamskih odlagališč. V kraških jamah se pojavljajo ti naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi: Naravovarstveno pomembne vrste in habitatni tipi Slovensko ime (latinsko ime) Rdeči seznam Živalske vrste: ogroženih vrst Polži:.E: mali jamničar (Zospeum exiguum), hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum); V: Tetensov prilepek (Acroloxus tetensi), Neohoratia subpiscinalis; R: jamničar Zospeum spelaeum spelaeum, rebrasti, Schmidtov, Kuščerjev jamničar (Zospeum spelaeum costatum, Z. spelaeum schmidtii, Z. kusceri), križna, okrogla in zgornja močvirnica (Belgrandiella crucis, B. globulosa, B. superior), močvirnice Belgrandiella robusta, B. schleschi, B. substricta, Michlerjeva haufenija (Hauffenia michleri), Verdska sadjarka (Erythropomatiana verdica), jamski plošček (Spelaeodiscus hauffeni); O: zavinkin sadar (Cochlostoma zawinkanum), veliki vrtni polž (Helix pomatia). Hrošči: E: brezokci (Anophthalmus amplus, A. schmidti insignis, A. schmidti trebicianus, A. spectabilis); V: Oryotus schmidti, brezokci (Anophthalmus severi confusus, A. severi severi, A. hauckei); R: Aphaobius milleri forojulensis, A. milleri springeri, Bathysciotes khevenhülleri khevenhülleri, B. k. tergestinus, Bathyscimorphus byssinus, drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii hochenwartii in L. h. reticulatus), Laemostenus (Antisphodrus) cavicola, Orotrechus muellerianus, O. m. primigenius, Typhlotrechus bilimeki istrus, Machaerites ravasinii. Zavarovane vrste Živalske vrste: Polži: rjavi lazar (Arion (Mesarion) subfuscus), črni slinar (Limax cinereoniger), hrapavi vrtni polž (Cornu aspersum aspersum), veliki vrtni polž (Helix (Helix) pomatia). Hrošči: brezokci (Anophthalmus amplus amplus, A. hauckei, A. schmidti insignis, A. schmidti trebicianus, A. severi confusus, A. severi severi, A. spectabilis), Laemostenus (Antisphodrus) cavicola, Orotrechus muel erianus muel erianus, O. m. primigenius, Typhlotrechus bilimeki istrus, Aphaobius milleri forojulensis, A. m. springeri, Bathyscimorphus (Drovenikia) adriaticus, B. (D.) posarinii, B. byssinus, Bathysciotes khevenhülleri khevenhülleri, B. k. tergestinus, Oryotus schmidti, drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii hochenwartii, L. h. reticulatus), Machaerites ravasinii. Endemiti Živalske vrste: Polži: zavinkin sadar (Cochlostoma zawinkanum), jamničar Zospeum spelaeum spelaeum, rebrasti, Schmidtov, Kuščerjev in mali jamničar (Z. spelaeum costatum, Z. spelaeum schmidtii, Z. kusceri, Z.exiguum),Tetensov prilepek (Acroloxus tetensi), križna, okrogla in zgornja močvirnica (Belgrandiella crucis, B. globulosa, B. superior), močvirnice Belgrandiella robusta, B. schleschi, B. substricta, Michlerjeva haufenija (Hauffenia michleri), Verdska sadjarka (Erythropomatiana verdica), Neohoratia subpiscinalis. Hrošči: Anophthalmus amplus amplus, A. hauckei, A. schmidti insignis, A. schmidti trebicianus, A. severi confusus, A. severi severi, A. spectabilis, Laemostenus (Antisphodrus) cavicola, Orotrechus muellerianus muellerianus, O. m. primigenius, Aphaobius milleri forojulensis, A. milleri springeri, Bathyscimorphus (Drovenikia) adriaticus, B. (D.) posarinii, B. byssinus, Bathysciotes khevenhülleri khevenhülleri, B. k. tergestinus, Oryotus schmidti, Machaerites ravasinii. Evropsko ogrožene vrste in habitatni tipi Direktiva o habitatih: Anex Jame, ki niso odprte za javnost. I (= Natura habitatni tipi) Direktiva o habitatih: Anex Živalske vrste: II (= Natura vrste) Hrošči: drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii hochenwartii, L. h. reticulatus). 122 N A R A V A Bole, J. 1992: Rdeči seznam ogroženih kopenskih in sladkovo- Čelik, T. 2003: Populacijska struktura, migracije in ogroženost vrste Viri in literatura dnih mehkužcev (Mollusca) v Sloveniji. The Red List of Terre- Coenonympha oedippus Fabricius, 1787 (Lepidoptera: Satyri- Accetto, M., Culiberg, M., Čarni, A., Čelik, T., Dakskobler, I., Drove- strial and Freshwater Mol usca in Slovenia. Varstvo narave 17, dae) v fragmentirani krajini. Doktorska disertacija, Univ. v Lju- nik, B., Gjerkeš, M., Kryštufek, B., Lipej, L., Mršić, N., Seliškar, 183–189, Ljubljana. bljani, Biotehniška fak., Odd. za biologijo. Ljubljana. A., Slapnik, R., Tome, S., Trpin, D., Vreš, B., Zupančič, M., Ža- Bole, J., Slapnik, R. 1990: Mehkužci (Mollusca). V: Bole, J., Sla- Čelik, T. 2005: Vodne vešče (Lepidoptera, Pyralidae: Nymphuli- gar, V. 1996: Flora, vegetacija in favna kraškega regijskega par- pnik, R., Mršić, N., Brancelj, A., Potočnik, F., Kos, I., Novak, nae) kalov in lokev na Krasu = Aquatic moths (Lepidoptera, ka. Elaborat, Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana. T., Sivec, I., Krušnik, C., Carnelutti, J., Tonkli, P., Devetak, D., Pyralidae: Nymphulinae) of karstic ponds. V: Mihevc, A. (ur.). Åhren, P. M. 2001: Biodiversity of Wetlands in Focus on Sustain- able Tourism. V: Working and Information Documents. 4th Eu- Gogala, A., Gogala, M., Drovenik, B., Horvat, B., Žerdin, M., Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water and life in ropean regional meeting on the Ramsar Convention, MOP RS Tome, D., Kryštufek, B. Inventarizacija in topografija favne na a rocky landscape,(Projekt Aquadapt). ZRC SAZU, str. 100– & Ramsar Bureau. Bled. območju kraškega roba in območju Veli Badanj-Krog. Konč- 107, Ljubljana. Alberti, G. 1983: Contributo alla conoscenza dei Coleotteri degli no poročilo. Inštitut za biologijo Univerze v Ljubljani. Čelik, T., Rebeušek, F. 1996: Atlas ogroženih vrst dnevnih metu- stagni del Carso triestino (Italia nordorientale), I. »Dytiscidae«. Bole, J., Slapnik, R. 1998: Die Landschnecken des submediter- ljev Slovenije. Slovensko entomološko društvo Štefana Michi- Atti Mus. Civ. Stor. Nat. 35, 329–358, Trieste. ranean Gebietes Sloweniens (Gastropoda: Pulmonata). Ma- elija. Ljubljana. Alberti, G. 1985: Contributo alla conoscenza dei Coleotteri de- lak. Abh. 19 (12), str. 119–126. Čelik, T., Verovnik, R., Gomboc, S., Lasan, M. 2005: Natura 2000 gli stagni del Carso triestino (Italia nordorientale), II. »Halipli- Bole, J., Velkovrh, F. 1986: Mollusca from continental subterrane- v Sloveniji: Metulji (Lepidoptera). Ljubljana. dae, Hygrobiidae, Gyrinidae«. Atti Mus. Civ. Stor. Nat. 37/2, an aquatic habitats. V: Botosoneanu: Stygofauna mundi, str. Čelik, T., Zelnik, I., Babij, V., Vreš, B., Pirnat, A., Seliškar, A., Drove- str. 207–216, Trieste. 177–208, Leiden. nik, B. 2005: Inventarizacija kalov in lokev na Krasu ter njihov Ambrožič, Š., Drovenik, B., Pirnat, A. 2005: Vodni hrošči (Coleop- Bouvet, Y., Turquin, M.J., Bornard, C., Desvignes, S., Notteg- pomen za biotsko raznovrstnost = Inventory of karstic ponds tera) kalov in lokev na Krasu = Water beetles (Coleoptera) of hem, P. 1974: Quelqes aspects de l'écologie et de la biologie (kal and lokev) and their importance for biotic diversity. V: Mi- kali and lokve on the Karst. V: Mihevc, A. (ur.). Kras: voda in ži- de Triphosa et Scoliopteryx lépidoptères cavernicoles. Ann. hevc, A. (ur.). Kras : voda in življenje v kamniti pokrajini = water vljenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landscape, Spèléol. 29/ 2, str. 229–236. and life in a rocky landscape (Projekt Aquadapt). ZRC SAZU, (Projekt Aquadapt). ZRC SAZU, str. 108–125, Ljubljana. Božič, L. 2003: Important Bird Areas (IBA) in Slovenia 2: Propo- str. 72–82, Ljubljana. Babij, V., Seliškar, A., Vreš, B., Zelnik, I. 2005: Flora in vegetacija sed Special Protected Areas (SPA) in Slovenia. Ljubljana, DO- Drovenik, B., Pirnat, A. 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavlja- kalov in lokev na Krasu = Flora and vegetation of karstic ponds PPS Birdlife Slovenia. nje omrežja NATURA 2000. Hrošči (Coleoptera). Projektna na- »kali and lokve« (Kras, Slovenia). V: Mihevc, A. (ur.). Kras : voda Brelih, S., Drovenik, B., Pirnat A. 2006: Gradivo za favno hroščev loga. Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC in življenje v kamniti pokrajini = water and life in a rocky landsca- (Coleoptera) Slovenije = Material for the Beetle Fauna (Cole- SAZU, 88 str., Ljubljana. pe, (Projekt Aquadapt). ZRC SAZU, str. 83–99, Ljubljana. optera) of Slovenia. 2. prispevek, 2nd contribution, Polypha- Ellenberg, H. 1996: Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen in öko- Biagi, P., Starnini, E., Voytek, B. 1993: The Late Mesolithic and ga: Chrysomeloidea (= Phytophaga): Cerambycidae. Scopo- logischer, dynamischer und historischer Sicht. 5. izdaja. Stut- early Neolithic Settlement Northern Italy, Recent considerati- lia 58, str. 1–442. Ljubljana. tgart, E. Ulmer. on. Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Slo- Bressi, N., Stoch, F. 1999: Karstic ponds and pools: history, biodi- Ellmauer T., Mucina, L. 1993: Molinio-Arrhenatheretea. V: Mucina, veniji 21, str. 45–67. versity and conservation. V: Boothby, V. (ur.)., Ponds and pond L., Grabherr, G., Ellmauer, T. (Hrsg.). Die Pflanzengesellschaften Bole, J. 1967: Mehkužci in zoogeografski položaj Rakovega Ško- landscapes of Europe, Proceedings of the International Confe- Österreichs, Teil 1. Jena, Stuttgart, G. Fischer, str. 297–401. cjana. Varstvo narave 5, str. 129–137, Ljubljana. rence of the Pond Life Project, str. 39–50, Maastricht. Farina, A. 1998: Principles and methods in landscape ecology. Bole, J. 1969: Molluscs and zoogeographic conditions in teh Karst Camacho, A. I. 1992: A classification of the aquatic and terrestrial Chapman & Hall, London. valley Rakov Škocjan III. kongr. biol. Jug. 3, str. 75, Ljubljana. subterranean environment and their associated fauna. V: Cama- Fechter, R., Falkner, G. 1989: Weichtiere. Die farbige Naturfü- Bole, J. 1972: Podzemeljski poži in zoogeografske razmere Slo- cho, A. I. (ur.): The natural history of biospeleology. Monografias hrer, München. venskega Primorja. Die Unteriridischen schenken und die Zo- del Museo Nacional de Ciencias Naturales, str. 57–103. Freyer, H., 1855: Über neu entdecke Conchylien aus den Gesc- ogeographischen Verhältnisse des Slowenischen küstenlan- Culiberg, M. 1999: Vegetacija Krasa v preteklosti.V: Kranjc, A., Li- hlechtern Carychium und Pterocera. Sitzber. Akad. Wiss. 15, des–Acta carsol. 6, str. 177–284, Ljubljana. kar, V., Huzjan Žalik, M. ( ur.): Kras: pokrajina, življenje, ljudje. 20, Wien. Bole, J. 1974: Rod Zospeum Bourguignat 1856 (Gastropoda, Ello- str. 99–10. Ljubljana. Gams, I. 1987: Lokev zemlja in ljudje. V: Voje. I. (ur.), Lokev skozi bi dae) v Jugoslaviji. Die Gattung Zospeum Bourguignat 1856 Čarni, A., Čelik, T., Čušin, B., Dakskobler, I., Drovenik, B., Pirnat, čas. Razprave Filozofske fakultete. Znanstveni inštitut Filozof- (Gastropoda, El obi dae) in Jugoslawien. Razpr. IV. razr. SAZU A., Seliškar, A., Slapnik, R., Surina, B., Vreš, B. 2002: Flora, ske fakultete, str. 12–22, Ljubljana. 17 (5), str. 249–291, Ljubljana. favna in vegetacija regijskega parka Škocjanske jame. Elabo- Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana. Bole, J. 1974: Rod Zospeum Bourguignat 1856 (Gastropoda, Ello- rat. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU. Hauffen, H. 1856: Ueber ein neues Carychium. Verh. Zoo.-bot. bi dae) v Jugoslaviji. Die Gattung Zospeum Bourguignat 1856 Čelik, T. 1994a: Poročilo metuljarske skupine. V: Žolgar, I. (ur.): Ges. Wien 6, str. 623–624. (Gastropoda, El obi dae) in Jugoslawien. Razpr. IV. razr. SAZU Ekološko-raziskovalni tabor »Cerkniško jezero ′94«, str.11– Hauf en, H. 1858: Beiträge zur Grottenkunde Krain’s. Zweites Jh. 17 (5), str. 249–291, Ljubljana. 26. Ljubljana. Ver. Krain. Landes-Mus. 2, str. 40–53. Laibach. Bole, J. 1976: Mehkužci Notranjskega Snežnika in okolice. Teh Čelik, T. 1994b: Dnevni metulji (Lep.: Papilionoidea in Hesperi- Horvatić, S. 1975: Neuer Beitrag zur Kenntis der Syntaxonomie Mol uscs of Notranjski Snežnik and its Surroundings. Varstvo oidea) kot bioidikatorska skupina za ekološko ocenjevanje der Trocken-Rasen und Steintriten-Gesellschaften des osta- narave 9, str. 55–63, Ljubljana. in naravovarstveno vrednotenje Planinskega polja. Diplom- driatischen Karstengebietes. Problems of balkan Flora and Ve- Bole, J. 1979: Malakološke značilnosti Planinskega polja in okolice. ska naloga, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Odd. za bio- getation, str. 300–310, Sofia. Malacological Characteristics of teh Planinsko polje (Slovenia, logijo, Ljubljana. Ilijanić, L. 1979: Die Vegetationsverhältnisse des Sees von Cer- Yugoslavia). Varstvo narave 12, str. 33–44, Ljubljana. Čelik, T. 1994c: Najjužnejša najdišča vrste Maculinea teleius Ber- knica, Sumpf-, Moorund Wiesen-Vegetation. Acta carsologi- Bole, J. 1979: Mehkužci Cerkniškega jezera in okolice. Acta car- gstr. V Sloveniji (Lepidoptera: Lycaenidae). Acta entomologi- ca 8, str. 166–200. sol. 8 (3), str. 201–236, Ljubljana. ca slovenica 2, str. 19–24. Jež, M., Verovnik, R., Čelik, T., Rebeušek, F: Slovenska imena dnev- Bole, J. 1992: Rdeči seznam ogroženih kopenskih in sladkovo- Čelik, T. 2002: Dnevni metulji dolgo skriti zaklad Cerkniškega po- nih metuljev Slovenije. Delovno gradivo. (mscr.) dnih mehkužcev (Mollusca) v Sloveniji.–The Red List of Ter- lja. V: Gaberščik, A. (ur.): Jezero, ki izginja. Monografija o Cer- Jogan, N., Babij, V., Vreš, B. 1997: Prispevek k poznavanju flore restrial and Freshwater Mol usca in Slovenia. Varstvo narave kniškem jezeru. Društvo ekologov Slovenije, str. 186–199. Brkinov in Primorske, jugozahodna Slovenija (Contribution to 17, 183–189, Ljubljana. Ljubljana. the knowledge of flora of Brkini and Primorska regions, south- N A R A V A 123 western Slovenia). V: Bedjanič, M. (ur.): Raziskovalni tabor štu- tacijski karti Postojna L 33–77. Ljubljana, SAZU, str. 67–91. 2002. Biologia 60/ 4, str. 409–416. dentov biologije Podgrad '96, str. 75–102. Piskernik, M. 1988: Sušna travišča slovenskega Primorja pred 30 Šilc, U., Čarni, A. 2007: Formalized classification of the weed ve- Joyce, C. 2001: The sensitivity of a species-rich flood-meadow leti. Lokev–Divača. getation of arable land in Slovenia. Preslia. plant community to fertilizer nitrogen: the Lužnice river flood- Piskernik, M. 1991: Gozdna, travniška in pleveliščna vegetacija Škvarč, A. 2001: Prispevek k poznavanju razširjenosti dnevnih plain, Czech Republic. Plant Ecology 155, str. 47–60. Primorske. Ljubljana. metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) na Notranjskem. Natu- Jurhar, F., Miklavžič, J., Sevnik, F., Žagar, B. 1963: Gozd na Kra- Pleničar, M., Premru, U. 1977: Osnovna geološka karta 1 : 100.000. ra Sloveniae 3/1, str. 33–41. su Slovenskega primorja. Publikacije tehniškega muzeja Slo- Beograd, Zvezni geološki zavod. Trpin, D., Vreš, B. 1995: Register flore Slovenije, Praprotnice in venije 12. Poldini, L. 1978: La vegetazione petrofila dei territori carsici norda- cvetnice. Ljubljana. Kaligarič, M. 1997: Rastlinstvo Primorskega krasa in Slovenske Is- driatici. Poročila Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za prou- Turk, I., Bavdek, A., Perko, V., Culiberg, M., Šercelj, A., Dir- tre: travniki in pašniki. Knjižnica Annales majora. Zgodovinsko čevanje vegetacije 14: 297−324, Ljubljana. društvo za južno Primorsko, ZRS, Koper. Poldini, L. 1989: La vegetazione del Carso isontino e triestino. jec, J., Pavlin, P. 1992: Acijev spodmol pri Petrinjah. Po- Kaligarič, M., Culiberg, M., Kramberger, B. 2006: Recent vegeta- Ed. Lint, Trieste. ročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveni- tion history of the North Adriatic grasslands: expansion and Poldini, L. 1971: Appunti sulla flora del Monte Nanos (m 1261). In- ji 20, str. 27–48. decay of an anthropogenic habitat. Folia geobot. 41/3, str. formatore Botanico Italiano 3, str. 176−180. Turk, I., Modrijan, Z., Prus, T., Culiberg, M., Šercelj, A., Perko, 241–258. Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Slo- V., Dirjec, J., Pavlin, P. 1993: Podmol pri Kastelcu novo več- Kaligarič, M., Poldini, L. 1997: Nuovi contributi per una tipolo- veniji 2001: MOP ARSO. Ljubljana. plastno arheološko najdišče na Krasu, Slovenija. Arheološki gia fitosociologica delle praterie magre (Scorzoneretalia vil- Rossmässler, A. E. 1839: Iconographia, 1(2), Dresden, Leipzig. vestnik 44, str. 45–78. losae H-ić 1975) del Carso nordadriatico. Gortania 19, str. Sama, J. 2002: Atlas of the Cerambycidae of Europe and the Me- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Uradni list 119−148, Udine. diterranean Area. Vol. 1: Northern, Wetern, Central and Ea- RS 46, 2004. Ljubljana. Kaligarič, M., Seliškar, A. 1999: Flora in vegetacija Krasa. V: Kranjc, stern Europe, British Isles and Continental Europe from Fran- UNESCO 1994. The Convention on Wetlands (Ramsar, Iran, A. (ur.): Kras. Pokrajina − življenje − ljudje, ZRC SAZU, str. ce (excl. Corsica) to Scandinavia and Urals. Nakladatelství 1971). Paris, Office of international Standards and Legal Af- 103−113, Ljubljana. Kabourek, Zlin. Kaligarič, M., Seliškar, A. 1999: Flora in vegetacija Krasa. V: Likar, Sburlino, G., Bracco, F., Buffa, G., Andreis, C. 1995: I prati a Moli- fairs UNESCO. V. (ur.), Žalik Huzjan, M. (ur.), Culiberg, M., Kranjc, A.: Kras : nia caerulea (L.) Moench della pianura Padana: sintassonomia, Vaupotič, M., Velkovrh, F. 2002: Goli polži (Gastropoda: Pulmo- pokrajina, življenje, ljudje. str. 102–114, Ljubljana. sincorologia, sinecologia. Fitosociologia 29, str. 67–87. nata: Milacidae, Limacidae, Boettgeril idae, Agriolimacidae, Karsholt, O., Razowski, J. 1996: The Lepidoptera of Europe. A Di- Seliškar, A. 1990: Il yrian species in the meadows of Karst Poljes Arionidae) Slovenije = Slugs (Gastropoda: Pulmonata: Mila- stributional Checklist. Apollo Books Stenstrup. in Slovenia. Illyrische Einstrahlungen im ostalpin-dinarischen cidae, Limacidae, Boettgeril idae, Agriolimacidae, Arionidae) Kerney, M. P., Cameron R., A. D., Jungbluth, J. H. 1983: Die Lan- Raum. Syposium in Keszthely, Ostalpin-dinarischen Gesell- of Slovenia. Acta biol. slov. 45/2, str. 35–52. dschnecken Nordund Mitteleuropas. Paul Parey Verlag, Ham- schaft für Vegetationskunde, str. 75–77. Verovnik, R. 2000: Prispevek k poznavanju favne dnevnih metuljev burg und Berlin. Seliškar, A. 2004: Grasslands. V: YOUNG, J.: Conflicts between (Lepidoptera: Rhopalocera) Vipavske doline s širšo okolico (ju- Kuščer, L. 1923: Originalna nahajališča mehkužcev v Sloveniji. Gla- human activities and the conservation of biodiversity in agri- gozahodna Slovenija). Natura Sloveniae, 2/1, str. 29–40. snik. muz. društva za Slov. 2, Ljubljana. cultural landscapes, grasslands, forests, wetlands and uplan- Vicherek, J., Antonín, V., Danihelka, J., Grulich, V., Gruna, B., Hra- Kuščer, L. 1925: Jamski mehkužci severozapadne Jugoslavije in ds in the acceding and candidate countries (ACC): a report of sosednjega ozemlja. Glasnik muz. društva za Slov. 4–6 (B), the BIOFORUM project. dilek, Z., Řehořek, V., Šumberová, K., Vampola, P., Vágner, A. str. 39–49. Ljubljana. Seljak, G. 1989: Plevelna vegetacija vinogradov in sadovnjakov na 2000: Flora a vegetace na soutoku Moravy a Dyje. Vegetace. Kuščer, L. 1932: Höhlen und Quellenschnecken aus dem Fluss- Goriškem in vpliv večletne rabe nekaterih herbicidov na spre- Brno, Masarykova universita v Brne, str. 181–290. sgebietder Ljubljanica. Arch. Mollusken. 64 (2), str. 48–62, membo dominantnosti plevelnih vrst. Magistrsko delo. Odd. Wagner, A. J. 1912: Beschreibungen neuer Landund Süsswasser- Frankfurt a. M. za agronomijo Biotehniške fak. Univ. v Ljubljani. schnecken aus Südösterreich, Croatien und Bosnien. Verh. Löbl, I., Smetana, A. (ur.) 2003: Catalogue of Palaearctic Coleop- Slapnik, R. 1996: Mehkužci (Mollusca) v Kraškem regijskem par- zool.-bot. Ges. Wien 62, str. 246–260, Wien. tera. Zv. 1: Archostemata-Myxophaga-Adephaga. ku. V: Accetto, M., Culiberg, M., Čarni, A., Čelik, T., Daksko- Wiktor, A. 1996: The Slugs of the former Yugoslavia (Gastropo- Löbl, I., Smetana, A. (ur.) 2004: Catalogue of Palaearctic Coleop- bler, I., Drovenik, B., Gjerkeš, M., Kryštufek, B., Lipej, L., Mr- da terrestria nuda Arionidae, Milacidae, Limacidae, Agrioli- tera. Zv. 2: Hydrophiloidea-Staphylinoidea. šić, N., Seliškar, A., Slapnik, R., Tome, S., Trpin, D., Vreš, B., macidae). Ann. Zool. 46/1–2, str. 1–110. Löbl, I., Smetana, A. (ur.) 2006: Catalogue of Palaearctic Coleop- Zupančič, M., Žagar, V. Flora, vegetacija in favna Kraške- Wraber, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliede- tera. Zv. 3: Scarabaeoidea, Scirtoidea, Dascilloidea, Bupre- ga regijskega parka. Elaborat. Biološki inštitut ZRC SAZU, rung Sloweniens. Vegetatio 17/1–6, str. 176–199. stoidea and Byrrhoidea. str. 147–157. Martinčič, A. 1991. Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus Slapnik, R. 2004: Holocenski kopenski in sladkovodni polži (Ga- Wraber, T., Skoberne, P., Seliškar, A., Vreš, B., Babij, V., Čarni, L. v Sloveniji (Schoenus nigricans L.). Biološki vestnik 39/3, stropoda) v Viktorjevem spodmolu = Holocene land and fre- A., Čušin, B., Dakskobler, I., Surina, B., Šilc, U., Zelnik, I., str. 27–40. shwater molluscs (Gastropoda) in Viktorjev spodmol. V: Ovse- Žagar, V., Jogan, N., Leskovar, I., Kaligarič, M., Bavcon, J. Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, nik, M., Turk, I. Viktorjev spodmol in Mala Triglavca : prispev- 2002: Rdeči seznam praprotnic in semenk. Priloga 1 Pravil- B., Ravnik, V., Frajman, B., Strgulc Krajšek, S., Trčak, B., Ba- ki k poznavanju mezolitskega obdobja v Sloveniji: contributi- nika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v Rdeči čič, T., Fischer, M. A., Eler, K., Surina, B. 2007: Mala flora Slo- ons to understanding the mesolitic period in Slovenia. Opera seznam–Uradni list RS 82, 2002. Ljubljana. venije. Ljubljana. Instituti archaeologici Sloveniae 9, str. 92-105. Zelnik, I. 2005a: Conservation of the wet Meadows in south-ea- Mucina, L., Grabherr G., Ellmauer T. (ur.) 1993: Die Pflanzengesell- Slapnik, R. 2005: Mehkužci (Mol usca) v parku Škocjanske jame. stern Slovenia. Hacquetia 4/1, str. 91–102. schaften Österreichs. Teil I, Antropogene Vegetation. Ann, Ser. hist. nat. 15/2, str. 1–12. Zelnik, I. 2005b: Meadows of the order Molinietalia Koch 1926 in Mucina, L., Grabherr G., Wallnnöfer, S. (ur.) 1993: Die Pflanzenge- Surina, B. 2004: Arabis scopoliana Boiss. Scopolijev repnjak. South-Eastern Slovenia. Fitosociologia 14/1, str. 3–32. sellschaften Österreichs. Teil III, Wälder und Gebusche. V: Čušin (ur.) in ostali: Natura 2000 v Sloveniji rastline. ZRC Ogrin, D. 1996: Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik 68, SAZU, str. 45–49, Ljubljana. Zelnik, I. 2005c: Vegetacija reda Molinietalia W. Koch 1926 in str. 39–56. Šilc, U., Čarni, A. 2005: Changes in weed vegetation on exten- kontaktnih rastišč v Sloveniji. Doktorska disertacija, Univer- Petkovšek, V., Seliškar, A. 1982: Traviščna vegetacija. Tolmač k Vege- sively managed fields of central Slovenia between 1939 and za v Ljubljani, BF, Odd. Za biologijo, Ljubljana. 124 R A B A T A L R A B A T A L 125 126 R A B A T A L R A B A T A L 127 Raba tal določeni pokrajini. Na obravnavanem območju je značilna Javorniki, Snežnik in Menišija. Zlasti na Krasu in v Pivškem Delovni sklop na obravnavanem obmo- Ključne besede: močna prevlada gozda, ki porašča kar 70 % celotnega podolju so takrat močno prevladovali travniki in pašniki. čju kraških in lišnih pokrajin obravnava raba tal, spremembe rabe tal, ozemlja, kmetijskih zemljišč pa je samo 25 %. V primerjavi V delovnem sklopu so izpostavljena naslednja temeljna s celotno Slovenijo je gozdov za šestino več, kmetijskih raziskovalna vprašanja: rabo tal. S tem izrazom v geograiji pogozdovanje, ogozdovanje, zemljišč pa za skoraj polovico manj. Znotraj obravnavanega • Kakšna so bila na obravnavanem območju razmerja opredeljujemo človekovo delovanje v ozelenjevanje, skupni pašniki, območja so v rabi tal precejšne razlike in tudi zato lahko med temeljnimi zemljiškimi kategorijami (njive, sadov- pokrajini v najširšem pomenu, poleg tega govorimo o geografsko heterogenem območju. Morda njaki, vinogradi, travinje, gozdovi, pozidano, drugo) v nekmetijska raba tal, varstvo okolja, najbolj očitna je dokaj ostra meja uspevanja vinogradov, preteklosti in kakšna so v sodobnosti? je raba tal v precejšnji meri prilagojena vrtače, kraške pokrajine, Kras, ki so omejeni na Kras in Vipavsko dolino. Zaradi tega in • Kakšni sta smer sprememb rabe tal (ogozdovanje, ozele- naravnim razmeram. Z razmerji med zemljiški- Slovenija. zastopanosti drugih kategorij obdelovalnih zemljišč imata njevanje, intenziikacija, urbanizacija) in njena intenzivnost mi kategorijami (njive, sadovnjaki, vinogradi, ti dve pokrajini znotraj obravnavanega območja pod- (močna, zmerna, šibka)? povprečen delež gozdov, ostale pokrajine pa praviloma • Kje so spremembe rabe tal najmanj in kje najbolj očitne, s travinje – skupaj pašniki in travniki, gozdovi, nadpovprečnega. O pokrajinskih procesih še več povedo čimer lahko opredelimo kakovost struktur (naravnih, tradi-pozidano, drugo) lahko ugotovimo, kako ugodne spremembe rabe tal. V prvi polovici 19. stoletja, ko je bilo cionalnih, zgodovinskih, sodobnih) kulturne pokrajine? so naravne razmere za kmetijstvo in poselitev, na območju Slovenije največ kmetijskih zemljišč, je gozd • Kako lahko poglavitne ugotovitve uporabimo v prostor-prevladujočo kmetijsko usmerjenost, pa tudi splošne preraščal le tretjino obravnavanega območja. Že takrat pa skem načrtovanju obravnavanega območja in usmerjanju značilnosti družbenega in gospodarskega razvoja v so po gozdnatosti izstopali Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, življenja v njem? Slika 1: Del Notranjskega podolja z Rakovško uvalo v ospredju in Cerkniškim poljem v ozadju. (Foto: Matevž Lenarčič.) Sestava delovne skupine: Vodji: Drago Kladnik Franci Petek Sodelujoči na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU: Mateja Breg Jerneja Fridl Matej Gabrovec Janez Nared Drago Perko Peter Repolusk Aleš Smrekar Maja Topole Mimi Urbanc Vrtojba Kovk Gojače Lokavec Logatec Borovnica 128 R A B A T A L Gozd Bilje Volčja Draga Miren Dornberk Potoče Skrilje Ajdovščina Vipa Batuje va Malo Polje Pokojišče Kalce Renče Prvačina Tabor Dobravlje Col Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje Budanje Višnje Ustje B Grčarevec Brje ela Podkraj Vipava Vrhpolje Opatje selo Planina Laze B Branik ra Temnica nica Šmarje Škrbina Vipava Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje nica U Gradišče pri Vipavi Sela na Krasu Lože Ivanje selo Sveto Gorenje Planina Štanjel Vojščica Kobjeglava Goče Studeno Bukovje Unec Kobdilj Komen Manče Belsko Rakek Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Poreče Cerknica Podnanos Zagon Ponikve Šmihel pod Nanosom anoščica Rak R N M Kopriva a Lozice š o Hrašče Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce Raba tal Tomaj Griže Hruševje Dutovlje Razdrto Križ Orehek Rakitnik njiva Štorje Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prestranek vinograd Dane pri Sežani Senožeče P intenzivni sadovnjak Slavina ivka Selce Sežana ekstenzivni sadovnjak Povir Orlek Petelinje Trnje oljčnik Divača Dolnje Ležeče Pivka Klenik Palčje Kal Lipica trajni nasad Gornja Košana Jurišče Famlje Neverke Parje Matavun Lokev travnik in pašnik Kačiče-Pared R Barka ek barjanski travnik a Narin Zagorje Bač Rodik kmetijsko zemljišče v zaraščanju Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak Koritnice gozd neporaslo zemljišče D Slik e a 2: jan D s ej k a a ns rkab a r a ab tal le a tal l ta e 2002 ta 2002 pozidano močvirje in trstičje Merilo 1 : 200.000 Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek voda Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano meja regije © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 R A B A T A L 129 Raba tal, kot nam jo prikazujejo karte franciscejskega kata- stra, kaže veliko pestrost na lokalnem nivoju, razlike v sestavi Splošne značilnosti rabe tal rabe tal med posameznimi naravnimi pokrajinami pa so bile Matej Gabrovec takrat manjše kot danes. Njive so prekrivale vsaj desetino površja tudi v pokrajinah z najslabšimi naravnimi razmerami, Raba tal je rezultat součinkovanja različnih naravno- in bila porabe hrane za vlečno živino prevelika (Krausmann kot so na primer kraške planote. Zdaj v teh pokrajinah njiv družbenogeografskih dejavnikov. Učinki posameznih de- 2006). Na trg so bili tako usmerjeni le z vinogradništvom praktično ni več, se je pa zato na drugi strani delež njiv javnikov se spreminjajo v prostoru in času. V različnih in deloma s sadjarstvom ter – v zaledju večjih mest – s povečal v ravninskih pokrajinah. V času sodobnega tržnega časovnih razdobjih so ljudje iste naravne razmere zaradi pridelavo hrane, na obravnavanem območju je bil s tega kmetijstva se raba tal optimira na državni oziroma vse bolj različne stopnje tehnološkega razvoja različno vrednotili. vidika najpomembnejši Trst. Za intenzivno vinogradništvo na globalni ravni, pojavlja se koncentracija posameznih vrst Tako je na primer strmina pobočij v obdobju ročne košnje je bilo treba izdatno gnojiti, vinogradniška zemljišča so bila rabe po posameznih pokrajinah, pestrost rabe tal na lokalni predstavljala manjšo oviro kot v času strojne obdelave. Kljub tako omejena z obsegom živinoreje. V zaledju Trsta, vendar ravni pa se zmanjšuje. Kljub takim sodobnim procesom temu, da so v daljšem časovnem razdobju spremembe predvsem na Koprskem, že zunaj obravnavanega območja, spreminjanja rabe tal, o katerih bo več govora v nadaljevanju, rabe tal zelo očitne, pa se ta spreminja počasneje, kot bi so tako vozili gnoj za intenzivno obdelavo teras iz Trsta, so se do zdaj v veliki meri ohranile prvine kulturne pokrajine ob hitrem tehnološkem napredku lahko pričakovali. kjer so imeli veliko vprežne živine (Titl 1965). V prvi polovici izpred dveh stoletij, zato je njihovo poznavanje ključno za Današnja raba tal je v veliki meri posledica zgodovinskega 19. stoletja, ko v kmetijstvu kot energetski vir še niso bila na razumevanje sodobne rabe tal. razvoja. Zato tudi v tem poglavju, kjer opisujemo sodob- razpolago fosilna goriva, niti ni bilo umetnih gnojil, je moralo V prvi polovici 19. stoletja, okrog leta 1825, ko je bil izdelan no, predvsem kmetijsko rabo tal, začenjamo z opisom biti kmetijstvo kombinirano. Usmeritev zgolj v poljedelstvo franciscejski kataster, je bila sestava rabe tal naslednja: njiv »tradicionalne« kulturne pokrajine, kakršna je bila v prvi ali živinorejo ni bila mogoča oziroma se je lahko pojavila je bilo 7 %, vinogradov 1 %, travnikov 15 %, pašnikov 26 % polovici 19. stoletja. Za proučevanje rabe tal v tem času le v neposrednem zaledju mest. Vsak kmet je moral imeti in gozdov 32 %. Le dober odstotek površine ozemlja so imamo na voljo odličen kartografski vir, to so franciscej- v uporabi določeno minimalno površino njiv, travnikov in predstavljala pozidana zemljišča in poti. Navedeni deleži ski katastrski načrti v merilu 1 : 2880. Na teh načrtih so pašnikov, pa tudi gozda zaradi lesa za kurjavo. pa opredeljujejo le temeljne zemljiške kategorije, medtem različne kategorije rabe tal označene z različnimi barvami in prikazane po posameznih parcelah. V pisnem delu franciscejskega katastra so v elaboratih po posameznih katastrskih občinah preglednice, ki prikazujejo sestavo rabe tal. Za obravnavano območje so elaborati franciscejskega katastra shranjeni deloma v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, deloma v državnem arhivu v Trstu. Na podlagi teh arhivskih podatkov so pripravljene zgodovinske karte rabe tal za prvo polovico 19. stoletja. V 19. stoletju je bila za Slovenijo značilna agrarna prena- seljenost, zato je bilo treba zemljišča za kmetijsko rabo glede na naravne razmere optimalno izkoristiti. Optimalna izkoriščenost zemljišč pa ni odvisna le od naravnih razmer in tehnologije kmetovanja, ampak tudi od razpoložljive delovne sile in obsega tržne usmerjenosti kmetovanja. V prvi polovici 19. stoletja, v obdobju predindustrijskega kmetijstva, je bilo na obravnavanem območju kmetijstvo v glavnem samooskrbno. Vsaka vaška skupnost oziroma vsak kmet je moral rabo tal optimirati na lokalni ravni, zato je vsaka vas oziroma vsaka kmetija morala imeti na eni strani dovolj njivskih zemljišč za pridelavo hrane za lastne potrebe, na drugi pa je moralo biti poljedelstvo nujno povezano z njive in vrtovi njive z vinsko trto vinogradi živinorejo, vendar je bila živina neobhodno potrebna bolj travniki travniki s sadnim drevjem travniki z drevjem njive in vrtovi vinogradi sadovnjaki kot za prehrano za delovno silo in vir gnojil. Tudi gozdna travniki z grmovjem pašniki pašniki z drevjem travniki in pašniki zemljišča v naraščanju zemljišča so bila takrat v veliki meri v kmetijski funkciji, saj pašniki z grmovjem grmovje gozd gozd ceste in stavbe ostalo so v gozdovih pasli živino, pripravljali steljo zanjo, seveda pozidana in sorodna zemljišča ostalo pa je bil gozd tudi edini energetski vir za kurjavo. V pred- industrijski dobi tudi ni bil smiseln prevoz hrane oziroma Slika 3: Sestava rabe tal leta 1825 z vključenimi vmesnimi Slika 4: Dejanska sestava rabe tal leta 2002. trgovanje na daljše razdalje, kajti pri daljšem transportu bi kategorijami. (Vir: Arhiv Republike Slovenije 2007a.) (Vir: MKPG 2004.) 130 R A B A T A L ne pa tudi goveje živine. Kamnitih travnatih zemljišč ni bilo mogoče kositi, zato so v prvi polovici 19. stoletja na kraških travnikih za rezanje trave uporabljali srp. Če so hoteli ta zemljišča prilagoditi za travnike, ki bi jih bilo mogoče kositi, ali njive, jih je bilo treba očistiti kamenja. Čiščenje oziroma trebljenje površja je pomenilo pobiranje, odbijanje in izkopavanje skal. Če so trebili za travnike, je bilo treba kamne odbiti do površine, če pa so želeli zemljišče uporabiti za njive, je bilo treba odstraniti še vse kamne iz prsti do globine oranja. Najbolj znano je bilo urejanje vrtač, kjer so posegli tudi v njihovo obliko in nastala je tako imenovana »delana« vrtača. V zimskem času, ko ni bilo drugih opravil, so s pobočij vrtače očistili površinsko kamenje in tudi skalne bloke. Te so odložili in razgrnili na dnu vrtač ali pa vzidali v zidove in škarpe, čeznje pa nasuli prst. S tem so izravnali in zvišali dno vrtače, ga razširili na vse strani in z ostrim pre- hodom ločili od pobočja. V takšnih »delanih« vrtačah so se njive in travniki ohranile najdlje (Gams, Lovrenčak in Ingolič 1971; Gams 1992; Gams in Gabrovec 1999). Podrobnejša študija (Gams, Lovrenčak in Ingolič 1971) navaja, da naj bi bilo »delanih« več kot polovica od tistih vrtač, v katerih so v preteklosti uredili njive in travnike. Slika 5: Zaradi pogozdovanja in poznejšega ogozdovanja se je kamniti goli kras ohranil le še ponekod po vršnih delih Intenzivnost posegov v prostor še najbolje ponazarja visokih kraških planot. (Foto: Matej Gabrovec, arhiv GIAM ZRC SAZU.) količina v groblje in suhe zidove zloženega kamenja. V ko so bile v franciscejskem katastru poleg tega navedene tudi različne mešane oziroma kombinirane kategorije, kot na primer travnik s sadnim drevjem, pašnik z grmovjem in podobno. Posebej značilne in po površini pomembne kategorije so različni prehodi med travniškimi oziroma pašniškimi rabami in gozdom. Te kategorije jasno kažejo na že omenjeni pomen gozda za kmetijstvo, tako da med gozdnimi in kmetijskimi zemljišči že od nekdaj ni bilo jasne ločnice. V primeru obravnavanega območja so tovrstne mešane kategorije travnik z drevjem (3 % celotne površi- ne), travnik z grmovjem (2 %), pašnik z grmovjem (3 %) in grmovje (1 %). V tistem času je bilo za sredozemski svet značilno, da so vinsko trto povsod gojili pomešano z dru- gimi kulturami. Na obravnavanem območju so v vinogradih sejali tudi njivske kulture, drugod v Sredozemlju pa se je vinska trta mešala z oljkami in sadnim drevjem (Titl 1965). Tako so na obravnavanem območju kar 4 % celotnega ozemlja uvrščali v kategorijo njive z vinsko trto. Na sliki 3 so prikazane glavne kategorije rabe tal na Krasu, vključene so tudi vse površinsko pomembne mešane kategorije. Velik del obravnavanega območja ima z vidika naravnogeo- grafskih razmer le omejene možnosti za kmetijsko pridelavo. Pri tem posebej izpostavljamo Kras, ki predstavlja dobri dve tretjini obravnavanega območja. Po izkrčenju gozda je bilo kraško zemljišče zaradi svoje kamnitosti primerno le za pašnike, pa še ti so bili primerni le za pašo drobnice, Slika 6: Okolico opuščene delane vrtače postopoma prerašča kraška gmajna. (Foto: Miha Pavšek.) R A B A T A L 131 Slika 8: Na dnu kraških polj sta pomembna omejitvena dejavnika intenzivnejše zemljiške rabe mokrotnost zaradi Slika 7: Nekatere opuščene delane vrtače so ob ponovnem uveljavljanju reje drobnice spremenili v ograjene pašnike. občasnih poplav in pogost toplotni obrat. (Foto: Jurij (Foto: Miha Pavšek.) Senegačnik, arhiv GIAM ZRC SAZU.) Volčjem Gradu na Krasu je bilo na primer na kvadratnem kilometru površja očiščenih kar 9812 kubičnih metrov kamenja (Mihevc 2005), študija z območja Krajne vasi (Gams, Lovrenčak in Ingolič 1971) pa navaja, da je bilo pri čiščenju travnika s kvadratnega metra zemljišča povprečno odstranjenih 158 kilogramov kamenja. Poleg Krasa z opisanimi prilagoditvami zemljišča za kme- tijsko rabo velik del obravnavanega območja zavzemajo visoke kraške planote Trnovski gozd, Nanos, Hrušica in Javorniki. Tu poleg kamnitosti površja omejitev kmetovanju predstavljajo še velike nadmorske višine, saj se te planote dvigujejo več kot 1000 metrov visoko. Zato so večinoma ostale porasle z gozdom. Med kraškimi pokrajinami je potrebno omeniti še kraška polja, med katerimi sta najbolj značilni Planinsko in Cerkniško polje. Njihovo dno je vsako leto poplavljeno, zato je primerno le za travnike. Njive so omejene le na nekoliko privzdignjena obrobja dna kraških polj. Velik problem intenziviranja tamkajšnje zemljiške rabe so tudi razmeroma neugodne mikroklimatske razmere, saj se v kraških poljih zaradi značilne lege sredi vzpetega sveta Slika 9: Za severni obod Vipavske doline je značilno izrazito prepletanje še vedno precej intenzivno obdelanih pogosto pojavljata toplotni obrat in megla. poljedelskih, sadjarskih in vinogradniških kulturnih teras. (Foto: Matevž Lenarčič.) 132 R A B A T A L Med nekraškimi pokrajinami je najobsežnejša lišna Vi- pavska dolina, ki zavzema 15 odstotkov obravnavanega ozemlja. V njej se je skozi stoletja oblikoval in ohranjal značilni vzorec zemljiške rabe, ki je odseval polikulturno, samooskrbno naravnano kmetovanje (Kladnik in Natek 1998). Zaradi ugodnega sredozemskega podnebja je tu razvito sadjarstvo in vinogradništvo, vendar pa sta bila poleg tega vseskozi pomembna tudi poljedelstvo in živinoreja. Na južnem robu obravnavanega območja so lišni Brkini, kjer so za kmetijstvo najprimernejša široka temena slemen, vendar so zaradi nadmorskih višin okrog 700 m podnebne razmere že precej manj ugodne. Ker tu ni več možnosti za vinogradništvo, se je pokrajina usmerila v sadjarstvo. Ker strmejša pobočja na lišu ogrožajo zemeljski plazovi oziroma usadi, je bilo za kmetijsko rabo na pobočjih treba urediti kulturne terase. Po obsegu tretja lišna pokrajina je Spodnja Pivka. Na podlagi površinske zastopanosti različnih zemljiških kategorij je prikazana prevladujoča oziroma primarna raba. Pri tem so glede na donosnost in potrebno delovno in- tenzivnost kot korektivi za posamezne zemljiške kategorije uporabljeni orni ekvivalenti. Izhodiščna vrednost ornega ekvivalenta je 1,0 za njive, za druge zemljiške kategorije Slika 10: Poljedelske kulturne terase so uredili tudi po brkinskih pobočjih, kjer pa so ob ekstenzifikaciji kmetovanja pa se glede na slovenskim razmeram prilagojen potreben skoraj povsem prevladali travniki, ponekod z vmesnim sadnim drevjem. (Foto: Igor Maher.) vložek dela uporabljajo naslednje vrednosti: za travnik 0,4, vinograd 2,5, sadovnjak 1,2, pašnike 0,1 in gozd 0,15 (Kladnik 1999a, 28–29). Te vrednosti so bile za vsako katastrsko občino pomnožene s površino posamezne zemljiške kategorije; prevladujoča raba tal je tista, pri kateri je zmnožek med ornim ekvivalentom in površino največji (Gabrovec in Kladnik 1997). Taka metoda omogoča pri- merjavo kmetijske usmerjenosti v prostoru in času. Slabost metode pri primerjavi daljših časovnih razdobij je v tem, da se z razvojem kmetijske tehnologije spreminjajo tudi razmerja med potrebnimi vložki dela. Zanimiva je primerjava zemljevidov prevladujoče rabe tal glede na orne ekvivalente v letih 1825 in 2002. V prvi polovici 19. stoletja orni ekvivalenti izkazujejo izrazito dvojnost. V zahodnem delu, to je na Krasu in v Vipavski dolini, prevladuje povsod vinograd. Glede na uporabljeno metodologijo in za vinogradništvo ugodno sredozemsko podnebje v teh dveh pokrajinah je rezultat logičen. V resnici je tamkajšnje vinogradništvo nekoliko preveč poudarjeno, saj so v kategorijo vinogradov uvrščene tudi njive z vinsko trto. Vzhodni del obravnavanega območja zavzemajo dinarske planote in podolja, kjer naravne razmere vino- gradništva ne omogočajo. Tu, v gosteje poseljeni Vremski dolini, Brkinih in Pivškem podolju prevladujejo njive. Travniki prevladujejo na Vremščici in vzhodno od Pivke na vznožju Slika 11: Območji najbolj intenzivne kmetijske pridelave sta ravnici Mirenskega polja v ospredju in Orehoveljsko-Javornikov ter na poplavnem Planinskem polju. Gozdovi Biljenskega polja v ozadju, ob okljukih Vipave, tik preden reka zapusti Slovenijo. (Foto: Matevž Lenarčič.) so kot prevladujoča raba zastopani le na visokih dinarskih Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Jurišče Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste; Kladnik, D. 1999a Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Prevladujoča raba tal glede na orne ekvivalente leta 1825 R A B A T A L 133 planotah, na nadmorskih višinah, višjih od 1000 m, to je E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E Zemljiška kategorija na Nanosu, Hrušici in Javornikih. E E Logatec Borovnica E Lokavec E Miren Dornberk Sodobna podoba je povsem drugačna. V nasprotju z E Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E E Col njiva 19. stoletjem je na večini obravnavanega območja prevla- Prvačina E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E dujoča raba gozd. Najbolj presenetljiva je slika na Krasu, Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E travnik kjer so se nekdanji pašniki in travniki skoraj povsem zarasli. Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E Kot otoki izstopajo vinogradniška območja v okolici Tomaja, Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E pašnik Štanjela in Komna, kjer so zaradi litološke podlage ugodne E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek možnosti za gojenje vinske trte, namenjene pridelavi terana. E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče E Zagon Prevladujoče vinogradniška ostaja tudi Vipavska dolina. E gozd Ponikve E E E Podnanos Lozice Cerknica Izjema je le okolica Vipave in Ajdovščine, kjer so bile v E Pliskovica Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero vinograd drugi polovici 20. stoletja izvedene obsežne melioracije in E Tomaj Griže E E E zato prevladujejo njive. Nekdaj travniški Vremščico in Pivko E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E so prerasli gozdovi, v Postojnski kotlini zaradi usmeritve E sadovnjak Štorje Dolenja vas E Prestranek E v živinorejo prevladujejo travniki. Zaradi velike dinamike Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina (p)ogozdovanja temu procesu namenjamo posebno po- E ni podatka E Selce E glavje, v tem poglavju pa prikazujemo deleže vinogradov Sežana Merilo 1 : 400.000 Trnje Pivka E na začetku 19. stoletja in v sodobnosti. Na vseh vinoro- E Divača E E Palčje meja regije Lipica Dolnje Ležeče E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Jurišče dnih območjih je očitna manjša zastopanost vinogradov; E Parje E E E E Neverke Vir: Arhiv Republike Slovenije; Lokev zmanjšanje je bilo večje na območjih s slabšimi razmerami Archivio di Stato di Trieste; Kladnik, D. 1999a E Kačiče-Pared Narin Zagorje E za vinogradništvo. Največji delež vinogradov, več kot 15 E Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 odstotkov površine katastrske občine, se je ohranil le na E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E najboljših legah na obrobju Vipavske doline. Poglavje zaključujemo z razčlenitvijo zdajšnje rabe tal Slika 12: Prevladujoča raba tal glede na orne ekvivalente leta 1825. po posameznih naravnogeografskih pokrajinah. Glede na interpretacijo letalskih posnetkov iz leta 2002 (Karta Prevlad E E u Vrt j o o jb č a a r V a o b g a rsko tal gle L d o e ka n vec a orne E e Ko k vk vivalente leLta o me 1825 E E Logatec Borovnica dejanske rabe tal) imajo na celotnem obravnavanem ob- E E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina močju največji obseg (približno dve tretjini) gozdovi. Če k Kalce Pokojišče E E E E E E E Col Prvačina temu prištejemo še zemljišča v zaraščanju, grmičevje in E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E Preserje Podkraj Grčarevec podobno, delež gozdnih zemljišč presega 70 odstotkov. E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E Šmarje Travniki in pašniki prekrivajo petino ozemlja, pozidana Zemljiška E Vipava E k Ko astte an g je o vi ri caj ana Krasu E zemljišča predstavljajo slabe 4 odstotke, njiv in vinogra- Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E dov pa je približno za 2 odstotka. Kot je bilo omenjeno E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek E E Predjama E že v uvodu, je obravnavano območje naravnogeografsko Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče E E Zagon zelo heterogeno, posledica tega pa je tudi zelo različna Ponikve E E E Podnanos Cerknica E Lozice Pliskovica raba tal, tako da v posameznih pokrajinah deleži površin Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero posameznih zemljiških kategorij bistveno odstopajo od E Tomaj Griže E E E E Dutovlje navedenih povprečnih vrednosti. Križ Razdrto E Rakitnik E Flišna Vipavska dolina z ugodnim sredozemskim podne- E Štorje Dolenja vas E Prestranek E bjem ima najboljše razmere za kmetijstvo, tu je tako njiv Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina kot vinogradov po 10 odstotkov od celotne površine. Velik E E Selce E Sežana delež njiv je posledica obsežnih melioracij v osrednjem rav- Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača ninskem delu, po deležu vinogradov pa je Vipavska dolina E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče tudi v slovenskem vrhu; prekašajo jo le redke pokrajine. Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev Povprečju obravnavanega območja se še najbolj približuje E Vir: Geodetska uprava RS; Kladnik, D. 1999a Kačiče-Pared Narin Zagorje E E Kras. Posledica kamnitega površja sta podpovprečen delež Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo njiv in nadpovprečen delež zemljišč v zaraščanju. V Brkinih E Koritnice E Knežak E nadmorske višine ne omogočajo vinogradništva, zato so se Slika 13: Prevladujoča raba tal glede na orne ekvivalente leta 2002. kmetje usmerili v sadjarstvo, ki je tu glede na obravnavano območje nadpovprečno razvito, čeprav sadovnjaki zavze- majo le 2 odstotka ozemlja. Zaradi višje nadmorske višine Prevladujoča raba tal glede na orne ekvivalente leta 2002 Raba tal Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Delež vinogradov leta 1825 134 R A B A T A L Delež vinogradov (%) in kraškega površja na visokih dinarskih planotah tamkaj E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Logatec Borovnica E Lokavec razumljivo povsem prevladuje gozd; delež gozda se tako E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E na Trnovskem gozdu, Nanosu in Hrušici kot na Javornikih 0,1 do 1,0 E E Col Prvačina E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ in Snežniku giblje okrog 85 odstotkov, preostanek prekrivajo E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik večinoma travniki in pašniki. V Notranjskem in Pivškem 1,1 do 2,0 Planina Laze E E E E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava podolju je nadpovprečen delež travinja. V prvem primeru E Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E izstopajo poplavni travniki na ravnem dnu Planinskega in 2,1 do 5,0 Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E E Komen E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E Cerkniškega polja, v drugem pa obsežni pašniki, ki so E E E E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče povezani s tradicionalno ovčerejo na Pivki. 5,1 do 15,0 E E Zagon Ponikve E E Podnanos V 19. stoletju je bilo jedro obravnavanega območja sinonim E Cerknica E Lozice Pliskovica Kopriva E Postojna za golo, pusto, kamnito pokrajino brez gozda. V sodobnosti 15,1 in več E E E Kazlje Dolenje Jezero E se je zadeva obrnila in govorimo o eni najbolj gozdnatih Tomaj Griže E E E E Dutovlje Križ Razdrto pokrajin z najhitrejšo stopnjo zaraščanja nekdanjih kme- Rakitnik meja regije E E E Štorje Dolenja vas tijskih zemljišč. Vendar pa na drugi strani na posameznih E Prestranek E Dane pri Sežani manjših območjih z ugodnimi naravnimi razmerami beleži- E E Senožeče Slavina E mo intenziviranje kmetijstva, ponekod so se v zadnjih letih E Selce E Sežana močno razširili tudi vinogradi. Gre torej za eno izmed bolj Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača E E Palčje dinamičnih pokrajin glede sprememb rabe tal. O dejavnikih Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče E Parje E teh sprememb bo več govora v naslednjem poglavju. E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev E Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste Kačiče-Pared Narin Zagorje E E Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E Slika 14: Delež vinogradov leta 1825. Delež v E E i Vn rt o ojbg a rad V o og v l rsko eta 182 Lo 5 E Kovk Lome E E Logatec Borovnica E kavec E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E E Col Prvačina E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E Šmarje Delež vin E Vipava E og Ko rstaad nj o e v vi (% ca na) Krasu E Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E E Komen E E Kobdilj Manče 0, E E Belsko Unec E1 d Rakek Breo st 1 o ,0 E E E E E Predjama E vica pri Komnu Hruševica Poreče E E Zagon Ponikve E E Podnanos 1,1 do 2,0 E Cerknica E Lozice Pliskovica Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero E Tomaj Griže 2,1 do 5,0 E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E E Štorje Dolenja vas Prestranek 5,1 do 15,0 E E Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina E E 15,1 in več Selce E Sežana Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev E Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije Kačiče-Pared Narin Zagorje E E Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E Slika 15: Delež vinogradov leta 2002. Delež vinogradov leta 2002 Delež vinogradov (%) 0,1 do 1,0 1,1 do 2,0 2,1 do 5,0 5,1 do 15,0 15,1 in več Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Delež njiv leta 1825 R A B A T A L 135 E Delež njiv (%) E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Logatec Borovnica E Lokavec E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E E Col Prvačina 0,1 do 2,0 E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E Šmarje 2,1 do 5,0 E Kostanjevica na Krasu E Vipava E Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E E 5,1 do 10,0 Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče E E Zagon Ponikve 10,1 in več E E E Podnanos Cerknica E Lozice Pliskovica Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero ni podatka E Tomaj Griže E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E E meja regije Štorje Dolenja vas E Prestranek E Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina E E Selce E Sežana Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev E Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste Kačiče-Pared Narin Zagorje E E Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E Slika 16: Delež njiv leta 1825. Delež n E E j V iv rtoj l b e a ta V 1 o 8 g 25 E rsko Kovk Lome E E Logatec Borovnica E Lokavec E E Miren Dornberk Potoèe Ajdovšèina Kalce Pokojišèe E E E E E E E Col Prvaèina E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E Preserje Podkraj Grèarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E Šmarje Delež njiv E Vipava E (% Kost )anjevica na Krasu E Ivanje selo E Gradišèe pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goèe Planina E E Bukovje E E Komen E E Kobdilj Manèe E Belsko Unec E 0,1 E E do Rakek Bre 2 sto,0 E E E E Predjama E vica pri Komnu Hruševica Poreèe E E Zagon Ponikve E E Podnanos 2,1 do 5,0 E Cerknica E Lozice Pliskovica Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero E Tomaj Griže 5,1 do 10,0 E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E E Štorje Dolenja vas Prestranek 10,1 in več E E Dane pri Sežani E E Senožeèe Slavina E E Selce E Sežana Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divaèa E E Palèje Lipica Dolnje Ležeèe E E Jurišèe Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev E Kaèièe-Pared Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije Narin Zagorje E E Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E Slika 17: Delež njiv leta 2002. Delež njiv leta 2002 Delež njiv (%) 0,1 do 2,0 2,1 do 5,0 5,1 do 10,0 10,1 in veè 136 R A B A T A L Raba tal se vseskozi spreminja. Nekatere spremembe 100 % so razmeroma hitre in izrazite, opazne tako rekoč čez noč, druge se dogajajo v daljšem časovnem obdobju in so nepozornemu opazovalcu skoraj neopazne. Na 80 % najrazličnejše spremembe vplivajo različni neposredni ali posredni dejavniki. Zlasti slednji običajno delujejo v 60 % medsebojnem součinkovanju in so plod dolgotrajnejših, prostorsko razsežnih dogajanj, medtem ko so učinki nepo- 40 % srednih dejavnikov praviloma hitreje zaznavni in prostorsko bolj omejeni. Dejavnike je mogoče smiselno razčleniti tudi na naravne in družbene, pri čemer je mogoče naravne še 20 % bolj podrobno razdeliti na reliefne in podnebne, družbene pa v grobem na politične ali zgodovinske, prebivalstvene 0 % in gospodarske. Naj samo kot ponazorilo navedemo, da Vipavska dolina Kras Brkini in Trnovski gozd, Notranjsko podolje Pivško podolje je mogoče gospodarske dejavnike še vnaprej razčleniti na dolina reke Nanos, Hrušica in Vremščica primer na tehnološke, pravne, strukturne, tržne, dohod- njive vinogradi sadovnjaki travniki in pašniki zemljišča v zaraščanju kovne, organizacijske ... gozd pozidana in sorodna zemljišča drugo V nadaljevanju želimo v bistvenih potezah predstaviti glavne dejavnike spreminjanja rabe tal na obravnavanem območju, na njem pa seveda ponazoriti tudi glavne smeri sprememb Slika 18: Sestava rabe tal leta 2002 po naravnogeografskih regijah. (Vir: MKPG 2004.) in njihovo intenzivnost. Pri tem nas zanimata tako kmetijska kot nekmetijska raba tal, še zlasti pa spremembe njunih medsebojnih razmerij. Dejavniki spreminjanja rabe tal UPORABLJeNA MeTODOLOGIJA Drago Kladnik Preteklo in sodobno rabo tal smo ugotavljali na podlagi naslednjih virov: • za leto 1825 iz map franciscejskega katastra (Arhiv Re- publike Slovenije 2007a, Archivio di Stato di Trieste); • za leto 1900 iz revidiranega zemljiškega katastra iz leta 1896, objavljenega v Leksikonu občin za Avstrijsko- Ilirsko Primorje (1906) in Leksikonu občin za Kranjsko (1906) (Petek 2005); • za leto 1961 iz podatkov v prilogi Kladnikovega elaborata (1985), ki so bili pridobljeni neposredno od občinskih geodetskih uprav; • za leto 2002 iz karte dejanske rabe tal (MKGP 2004), ki je bila izdelana na podlagi letalskih fotograij oziroma ortofotov. Temeljni vir za preučitev zemljiške rabe so podatki zemlji- škega katastra, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Izvedeni so na podlagi katastrske evidence, ki prikazuje trenutno stanje po vseh katastrskih občinah, a so zaradi pomanjkljivega beleženja sprememb neažurni, tako rekoč v stalnem zaostanku za dejanskim stanjem (Kladnik in Gabrovec 1998, 180). Zaradi tega smo se pri najnovejšem stanju oprli na podatke o dejanski rabi tal, tako da to pomembno vpliva na izračunano izrazitost Slika 19: Nekoč goli ravnik Matičnega krasa je zaradi načrtnega pogozdovanja že v znatni meri porasel z gozdom. sprememb. V spodnjem delu posnetka je kanjon reke Reke, ki se na območju njenega izginotja v podzemlje zaključi z velikimi Neujemanje med dejansko rabo tal v letu 2002 in rabo tal udornicami. (Foto: Marjan Garbajs, arhiv GIAM ZRC SAZU.) po katastru v letu 1999 prikazuje graikon na sliki 20. Njiv in R A B A T A L 137 postopki združevanja in vrednotenja neenotnih zemljiških kategorij (Petek 2005, 31–35). drugo NARAVNOGeOGRAFSKI gozdovi DeJAVNIKI SPReMeMB travniki in V agrarni dobi so kmetje na Krasu v razgibanem reliefu pašniki in pestri geološki sestavi ravnine in debelejše plasti prsti praviloma ne glede na kamninsko podlago namenili za sadovnjaki njive, dolomitna pobočja za travnike, apneniška pobočja v zložnejših legah in na manj kamnitem površju za pašnike, vinogradi strmejša in bolj kamnita pa za gozd. Na splošno je bilo dolomitno površje v primerjavi z apneniškim kmetijsko njive in vrtovi bolj intenzivno izrabljeno. Po agrarni dobi so na pobočjih opuščali pašnike najprej na apnencu, pozneje pa tudi 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 160 170 180 odstotki na dolomitu (Gams 2003, 229). Za intenzivno kmetijsko rabo je še precej bolj primerno lišno površje z debelej- Slika 20: Stopnja ujemanja katastrskih podatkov in podatkov o dejanski rabi tal na podlagi analize letalskih posnetkov šimi prstmi, zato so tamkajšnje novodobne spremembe po temeljnih zemljiških kategorijah. (Vira: GURS 2000, MKPG 2004.) rabe tal slej ko prej posledica družbenogospodarskega prestrukturiranja. travnikov je dejansko le 57,4 % od v katastru navedenih po- travnikov v njive, njiv v kategorijo pozidano oziroma urbana Med omejitvenimi dejavniki za kmetijstvo je vseskozi v vršin ali za 74,1 % manj, travnikov in pašnikov je le 52,4 % raba in podobno. V naslednji fazi analize sprememb rabe ospredju kamnato, razdrapano in z vrtačami na gosto ali za kar 89,7 % manj, in drugih, zlasti nerodovitnih zemljišč, tal so bili po uveljavljeni Medvedovi metodologiji (Medved posejano apneniško površje, prekrito s plitvo, marsikje je le 87 % ali za 14,9 % manj. Na drugi strani so vinogradi, 1970, str. 17–18) opredeljeni temeljni procesi sprememb, skeletno prstjo. Na območjih z zakraselim površjem je ki jih je dejansko za kar 72,3 % več od katastrskih evidenc, razvrščeni v štiri tipe: otežena ali povsem onemogočena uporaba kmetijske sadovnjakov je več za 16,2 %, gozdov pa za 38,5 %. Ker • inteziikacija, ko se zemljiške kategorije spreminjajo iz mehanizacije, tudi uporaba kosilnic pri košenju travnikov. so gozdovi najbolj razprostranjena zemljiška kategorija, je manj v bolj intenzivne, na primer iz travinja ali gozda v Neprimerno boljše možnosti za strojno obdelavo so na to odstopanje tako veliko, da gozdovi na obravnavanem njive, sadovnjake, vinograde in podobno; klastokrasu, to je na nesprijetih ali zlepljenih karbonatnih območju zdaj dejansko poraščajo že 70,7 % površja in ne • ozelenjevanje, ko se zemljiške kategorije spreminjajo v peskih, prodih ali gruščih. Podobna ugotovitev velja za le 51,1 %, kot sledi iz katastrskih podatkov. Temu pritrjujejo travinje, na primer iz njiv v travnike ali pašnike, lahko pa kraška območja, ki jih prekrivajo kvartarne naplavine; go- tudi na istem viru temelječi statistični podatki, po katerih je tudi iz gozda v pašnike (v drugem primeru gre pravzaprav vora je o tako imenovanih prekritem ter stičnem ali kon- delež gozda v notranjsko-kraški statistični regiji leta 2005 za intenziikacijo rabe, vendar jo kljub temu opredeljujemo taktnem krasu. Dna kraških polj, prekrita z vršaji in rečnimi dosegel že kar 73,3 % (Medmrežje 4). kot ozelenjevanje); naplavinami, so lahko, v kolikor niso premokrotna, prave Izračunana izrazitost sprememb pa ni odvisna le od de- • ogozdovanje, ko se kategorije kmetijskih zemljišč »oaze« intenzivno obdelanega sveta sredi sicer kamnate janskega spreminjanja zemljiških kategorij, ampak tudi zarastejo z gozdom; in z vrtačami razčlenjene okolice (Kladnik in Senegačnik od načina njihovega opredeljevanja, ki odraža različne • urbanizacija, če se rodovitne zemljiške kategorije 1983). Vendar je tam neugodna mikroklima, saj se zaradi metode opredeljevanja tako imenovanih prehodnih oziroma spremenijo v pozidano oziroma urbanizirano zemljišče, sklenjenega oboda na dnu nabira in ob slabi prevetrenosti kombiniranih zemljiških kategorij. Tako na primer kataster kar se dogaja ob širjenju naselij, prometnic, odlagališč v stabilnem vremenu dalj časa zadržuje hladnejši zrak, leta 1900 sadovnjakov sploh ni upošteval kot samostojno odpadkov, rekreacijskih površin in podobno. zato je tudi več megle. Ker je precejšnja tudi nadmorska zemljiško kategorijo, kataster v dvajsetih letih 19. stoletja Za prikaz izrazitosti sprememb so bili vsi ugotovljeni glavni višina, so posledice pogostega toplotnega obrata precej pa je poznal celo paleto zemljiških kategorij (na primer njive tipi sprememb ovrednoteni glede na deleže zastopanosti izrazite. Dobro uspevajo le toplotno manj zahtevne krmne s sadnim drevjem, terasirani vinogradi z oljkami, travniki z znotraj vseh registriranih sprememb in razčlenjeni v podtipe. rastline, namenjene prehrani živine. Ni čudno, da skoraj grmovjem, pašnik z vinsko trto, mokrotni pašnik z drevjem), V primeru, da delež sprememb določenega tipa presega tri povsod na Krasu, pa tudi v zgornjem delu lišne Vipavske ki so bile pozneje ukinjene in tako ali drugače pripojene k četrtine vseh ugotovljenih sprememb, je posamezni glavni doline s podobnimi mikroklimatskimi razmerami, prevladuje temeljnim zemljiškim kategorijam. Število zemljiških kategorij tip uvrščen v podtip izrazitih sprememb, če nanj odpade usmeritev v živinorejo. V zadnjem času so zaradi krepitve se je v novejših virih znova povečalo. polovica do tri četrtine vseh sprememb, je podtip močan, vloge živinoreje precej njiv spremenili v travnike, pred de- Spremembe rabe tal smo ugotavljali s prekrivanjem vektor- če pa je zabeležena le absolutna prevlada določenega glav- setletjem tudi v čredinske pašnike. skih slojev rabe tal za leti 1825 in 2002. Iz novonastalega nega tipa, govorimo o podtipu šibkih sprememb (Kladnik Z zmanjševanjem pomena kmetijstva je z redkimi izjemami sloja je mogoče razbrati, kje se raba tal ni spremenila, pa in Gabrovec, 1998, 180). Kot posebna kategorija so opre- prišlo do vsesplošne ekstenziikacije kmetijske rabe tal, tudi vrsto novih poligonov z najrazličnejšimi mogočimi deljena zemljišča brez sprememb rabe tal. Ker zemljiške tam pa, kjer so golo in nerodovitno kraško površje sča- kombinacijami sprememb zemljiških kategorij. Pri tem so kategorije v primerjanih obdobjih niso povsem identične, so soma uspešno zasadili z drevjem, lahko govorimo celo o se razkrile neposredne spremembe rabe tal, na primer bili za tipologijo spreminjanja rabe tal uporabljeni ustaljeni intenziikaciji. Naravno zaraščanje na apnencu je precej 138 R A B A T A L potencialne samoobnovitvene sposobnosti, so se začele porajati ideje o ponovni ozelenitvi kraške pokrajine z goz- dom. Zaradi gospodarskih sprememb se je človekov vpliv na gozdno rastlinstvo dodobra zmanjšal, s čimer so bile vzpostavljene možnosti za njegovo postopno naravno ob- novo. Razmere so bile tako resne, da so se za zagotovitev uspešnosti pogozdovanja zatekli k zakonskim določilom. Zakon o pogozdovanju krasa je bil na Kranjskem sprejet leta 1885, že leta 1881 pa so ga sprejeli tudi v Trstu in leta 1883 v groiji Goriški in Gradiški (Sever 2006, 31–32). Sorazmerno največjo navezanost človeka na kmetovanje, pri čemer je imela najpomembnejšo vlogo samooskrba s hrano, lahko ugotovimo na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Zaradi izrazitih naravnih omejitvenih dejavnikov, ki niso omogočili dodatne kultivacije zemljišč, hkrati pa so bila izrabljena tudi zemljišča v komajda še primernih okoli- ščinah, je pozneje marsikje prišlo do zmanjšanja števila ljudi in gostote naseljenosti. Takrat so nekateri na novo zasajeni gozdni nasadi že dosegli takšno starost in ob- seg, da so izgubili izključno varovalno vlogo in pridobili na lesnoproizvodni. Po drugi svetovni vojni so korenite gospodarske spremem- be z razvojem in prevlado nekmetijskih dejavnosti povzročile Slika 21: ena redkih še obdelanih kraških njiv na rdečkasti jerovici z grobljo ob strani, kjer je zloženo otrebljeno velike spremembe tudi v rabi tal. Na obravnavanem obmo-kamenje. (Foto: Igor Maher, arhiv GIAM ZRC SAZU.) čju je sodobna raba tal posledica precej močne razpršene počasnejše kot na sosednjem lišu. Tla na apnencu so namreč plitva, kamnita, prepustna za vodo, ki takoj odteče v notranjost. Zato se tu bolj segrejejo in dajejo primerno podlago za uspevanje toploljubnih rastlin. Rastlinska odeja je nizka, enoslojna in ne ustvarja ugodnejše mikroklime, v kateri bi se lahko razvile višjerasle rastline. To se zgodi le v vrtačah, ker se proti dnu steka voda in s seboj prinaša tudi prst. Gozd se širi tudi na račun lastne sence, ki jo meče na svoj rob, kjer se grmi, robne vrste in visoke steblike, ki najdejo ugodne razmere za razvoj, pomikajo na travnik, s čimer se širi gozdno drevje (Kaligarič in Čarni 1991). DRUŽBeNOGeOGRAFSKI DeJAVNIKI SPReMeMB Človek se je v svojem delovanju vseskozi prilagajal narav- nim razmeram. Sprva je krčil prvotno sklenjeno gozdnato pokrajino in jo prilagodil potrebam po samooskrbnem kmetovanju, kar je bil več tisočletij trajajoč proces. Ob tem se je do srede 19. stoletja nenehno zmanjševal delež gozda, saj je sečnja lesa, sprva namenjena kurjenju in ogrevanju, začela v srednjem veku postajati čedalje bolj izrazito tržno naravnana. Ko je kraško površje postalo golo v tolikšni meri, da ni bilo niti produktivno niti ni zagotavljalo naravne zaščite Slika 22: Obdobno poplavljeno dno Planinskega polja je primerno le za manj kakovostne travnike. (Foto: Matevž pred vremenskimi ujmami, ki so dodatno ogrozile njegove Lenarčič.) R A B A T A L 139 Kljub precejšnim pritiskom po podržavljanju in podružblja- nju v času neposredno po drugi svetovni vojni je glavnina zemljišč ostala v zasebni lasti. Ker razmere socialistične preobrazbe kmetijstva vse do osamosvojitve Slovenije niso bile naklonjene povečevanju kmetij in prilaganju posestne sestave potrebam po zagotavljanju večje produktivno- sti kmetovanja, je razumljivo, da je zemljiška posest še vedno zelo razkosana; govorimo o poudarjeni posestni razdrobljenosti. Prevladujejo kmetije z manj kot dvema hektarjema zemljišč, ki so se do pred kratkim v povprečju vseskozi zmanjševale, šele v zadnjem času pa se je s propadanjem in opuščanjem neperspektivnih obratov povprečna velikost posesti začela povečevati. Posest je praviloma večja na manj rodovitnih zemljiščih z bolj ekstenzivno rabo, kar velja tudi za lišne Brkine, kjer so zaradi večje nadmorske višine za kme- tovanje manj ugodne naravne razmere, pa tudi za lišno Vipavsko dolino, kjer pa je na bolj množično zastopanost večjih kmetij vplivalo zlasti tradicionalno pomembno tržno usmerjeno kmetovanje. Zelo trdoživo zemljiško razdrobljenost, za katero je značil- no veliko število majhnih, vse naokrog razmetanih parcel posameznih kmetij, narekuje tudi naravnim razmeram Slika 23: Na že davno opuščeno njivo na Krasu spominja le še podporni zid, ki je predstavljal zunanji rob kulturne prilagojena zemljiška razdelitev s parcelnimi mejami, pote-terase. Ta se je že po nekaj metrih končala z visokim zidom otrebljenega kamenja. (Foto: Miha Pavšek.) kajočimi po kamnitih zidovih, nastalih zaradi odstranjevanja industrializacije, ki je sicer vzpodbudila urbanizacijo, vendar je ta zaradi zakoreninjenega dnevnega vozaštva ostala do neke mere prikrita, omejena zlasti na širjenje mestnega načina življenja. Oba procesa sta povzročila beg z dežele in deagrarizacijo (Kladnik in Gabrovec 1988, 181). Zaradi neugodnih demografskih tokov je skoraj povsod prišlo do ostarevanja kmečke delovne sile. Posledice tega bi bile bistveno bolj izrazite, če se ne bi ob tem krepili pridelovalna specializacija in tržna usmerjenost kmetovanja. Z množič- nim uvajanjem kmetijske mehanizacije in posodabljanjem tehnik pridelave je prišlo do obsežnejšega opuščanja zlasti v času prevladujoče samooskrbne naravnanosti kmeto- vanja uporabljanih zemljišč, na katerih strojna obdelava ni mogoča ali vsaj ne gospodarna. Podrobnejše študije (na primer Gams, Lovrenčak in Ingolič 1971) zlasti na Krasu razkrivajo tudi obsežna starejša opuščanja kmetijskih zemljišč, navadno v slabših naravnih razmerah in v večji oddaljenosti od naselij. Ugotavljajo tudi že več kot sto let opuščene nekdanje njive in travnike, ki jih je, kljub temu da je naravno zaraščanje na apnencu počasneje kot na sosednjem lišu, pozneje prerasel gozd. Meja opuščenih zemljišč se je postopoma čedalje bolj približevala naseljem (Kladnik in Rejec Brancelj 1999). Slika 24: Na brkinskih kulturnih terasah je nekdanjo njivsko rabo zaradi pomanjkanja kmečke delovne sile, težav pri uporabi kmetijske mehanizacije in povečane vloge živinoreje večinoma izpodrinila travniška raba. (Foto: Stane Klemenc.) 140 R A B A T A L znašal 46,7 % (občina Vipava 62,4 %, občina Cerknica vinske trte velja za največji sklenjeni vinograd v Sloveniji in 58,8 %, občina Komen 57,0 %, občina Divača 56,2 %), ga sprememba družbenopolitičnega sistema ni prizadela. v Sloveniji pa le 42,8 %, kar bolj kot na nadpovprečni Z novodobno preobrazbo družbenih posestev v kmetijska pomen kmetovanja kaže na precejšnjo mero tradiciona- podjetja je del sadovnjakov propadel, del pa se zaradi lizma. Kljub temu, da je kmetijstvo temelj preživljanja le možnosti namakanja obdeluje še bolj intenzivno. peščici ljudi, je zaradi tradicionalizma promet z zemljišči Ker so naselja na Krasu sredi osemdesetih let 20. stoletja razmeroma skromen. Naprodaj niso niti slabše obdelana dobila javno vodovodno omrežje, je bilo pomanjkanje vode, ali neobdelana zemljišča; zainteresirani jih lahko dobijo nekoč pomembnega naravnega omejitvenega dejavnika, kvečjemu v najem. odpravljeno. Zaenkrat je mogoče celo zalivanje obdelovalnih Ponekod pa se vendarle pojavlja tudi intenziikacija rabe zemljišč v bližini hiš, zato na njih gojijo veliko vrtnin, pa tudi tal. Kot pomembna dejavnika zanjo velja v Vipavski do- sadno drevje, oljke in vinsko trto. Vtis o vsesplošni porašče- lini izpostaviti ekološko sporne melioracije v njenem za- nosti površja na Krasu, ko opazujemo pokrajino od zgoraj močvirjenem zgornjem delu, ki so imele za posledico navzdol, je zagotovo pristranski in pretiran, saj ne razkriva spreminjanje travnikov v njive s krmnimi rastlinami, v bolj vseh sodobnih prostorskih procesov. V tamkajšnji kmetijski sušnem spodnjem delu Vipavske doline pa zajezitev po- rabi tal namreč sočasno potekata tako ekstenziikacija toka Vogrščka, ki je omogočila dokaj obsežno namakanje kot intenziikacija, zato je intenziikacija statistično prikrita. tamkajšnjih obdelovalnih zemljišč, zato se je okrepila zlasti Od naselij oddaljene kraške gmajne in travnike zaraščata vloga intenzivnega tržnega vrtnarstva. grmovje in gozd, na bližnjih parcelah pa se kmetijska raba Do njihove delne intenziikacije pa je prišlo že prej, v času tal ohranja in se z zasajanjem novih vinogradov in sadnega samoupravnega socializma, ko so nekdanja družbena drevja intenzivira. V neposredni bližini domačij z nasipava- posestva na rodovitnih ravnicah ob spodnjem toku Vi- njem prsti kultivirajo celo nova kmetijska zemljišča, zaradi pave in v izteku doline Branice uredila obsežne, strojni uspešnega trženja terana zlasti vinograde, pa tudi njive in obdelavi prilagojene nasade sadnega drevja. Še precej vrtove. Rodovitno prst lastniki dovažajo bodisi iz Vipavske bolj velikopoptezna je bila ureditev vinogradov na lišnih doline bodisi iz oddaljenih vrtač. Tako na nekdanjih pašnikih Biljensko-Vrtojbenskih gričih. Tamkajšnji v šestdesetih in travnikih na alohtoni prsti nastajajo obsežni vrtovi pa tudi letih prejšnjega stoletja urejen 250 hektarjev velik nasad nove njive (Pavlin 2007). Slika 25: Meliorirana obdelovalna zemljišča s komasiranimi parcelami v Zgornji Vipavski dolini. (Foto: Igor Sterle, arhiv GIAM ZRC SAZU.) kamenja, in po robovih kulturnih teras na lišnih pobočjih. Tradicionalni sistemi poljske razdelitve zlasti na Krasu ter na terasiranih lišnih pobočjih v Brkinih, Vipavskih brdih in na severnih obronkih Vipavske doline praktično onemo- gočajo zemljiške zložbe, ki bi bile predpogoj za morebitno obsežnejšo intenziikacijo kmetijske pridelave. Medtem ko se na terasah v bolj ugodnih legah s sredozemskim podnebjem med že pred časom v travnike spremenjenimi njivami ohranjajo vinogradi, je v demografsko bolj ogroženih in podnebno bolj celinskih Brkinih prišlo do obsežnejše- ga opuščanja sadovnjakov, bolj oddaljene travnike pa je marsikje prerasel gozd. Zmanjševanje števila aktivnega kmečkega prebivalstva in njegovo staranje je sicer povzročilo splošno ekstenziika- cijo rabe tal, vendar pa je stopnja navezanosti na zemljo ostala precejšnja. Tako je na obravnavanem območju delež gospodinjstev, ki so leta 2002 pridelovala hrano, še vedno Slika 26: Intenzivni nasad breskev ob spodnjem toku Vipave. (Foto: Igor Maher, arhiv GIAM ZRC SAZU.) R A B A T A L 141 Slika 27: Na območju Dutovelj še vedno prevladujejo vinogradi, četudi so vmes tudi travniki, kraj pa z vseh strani že obrašča gozd. (Foto Matevž Lenarčič.) Po zaslugi boljše vodne oskrbe se je na Krasu okrepil tudi medtem ko je velikopoteznejša ovčereja temeljila na sezon- delu Brkinov, v Ilirskobistriški kotlini in Čičariji, medtem ko stalež goveje živine (Kladnik in Rejec Brancelj 1999, 203). skem selilnem pašništvu, imenovanem tranzimansa. so črede lastnikov s Podgorskega krasa štele tudi do 50 Tudi sicer so na celotnem obravnavanem območju najbolj Pri tako imenovani pravi tranzimansi so pastirji pašnike glav. Ponekod v Pivškem podolju, v Podgori pod Hrušico, obsežne spremembe kmetijske rabe tal povezane prav z jemali v zakup, včasih tudi za dlje kot eno leto, pri ne- Vremski in Košanski dolini ter po Brkinih so ustanavljali razmerami v živinoreji. To velja tako za pomen posameznih pravi tranzimansi pa so imeli pašni upravičenci stvarno samostojne ovčarske obrate z več sto živalmi (tudi do 400) panog v določenem obdobju kot za način reje domačih pravico, da so živino leto za letom pošiljajo na določen in s šestimi do osmimi pastirji. V topli polovici leta so med živali. Kljub velikemu tržnemu pomenu perutninarstva v pašnik (Kladnik 1999b). Posebej znano je bilo menja- začetkom maja in začetkom septembra pasli po planinah, Košanski dolini in vsesplošni prepoznavnosti pršutarstva na vanje paše med Snežnikom, Slavnikom, Vremščico in urejenih zlasti po južnih pobočjih Snežnika, kjer so si za Krasu sta rabo tal na obravnavanem območju zaznamovali Nanosom na eni strani ter Istro in Furlansko nižino na prenočevanje uredili preproste koče iz vejevja in desk, predvsem reja drobnice in v novejšem času govedoreja. drugi. Večje črede z 10 do 25 ovcami so imeli lastniki s imenovane kozare. Na začetku septembra so se pastirji Kozjerejo so zaradi škodljivosti za gozdno rastje praviloma Podgrajskega podolja in južnega dela Brkinov, manjše, s za približno dva meseca premaknili na niže dele zahodnih vseskozi omejevali in obdobno tudi povsem prepovedali, 5 do 10 ovcami, pa lastniki v Pivškem podolju, severnem pobočij Snežnika, nakar so se sredi novembra pomaknili 142 Vrtojba R A B A T A L Kovk Gojače Lokavec Logatec Borovnica Gozd Bilje Volčja Draga Miren Dornberk Potoče Skrilje Ajdovščina Vipa Batuje va Malo Polje Pokojišče Kalce Renče Prvačina Tabor Dobravlje Col Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje Budanje Višnje Ustje B Grčarevec Brje ela Podkraj Vipava Vrhpolje Opatje selo Planina Laze B Branik ra Temnica nica Šmarje Škrbina Vipava Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje nica U Gradišče pri Vipavi Sela na Krasu Lože Ivanje selo Sveto Gorenje Planina Štanjel Vojščica Kobjeglava Goče Studeno Bukovje Unec Kobdilj Komen Manče Belsko Rakek Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Poreče Cerknica Podnanos Zagon Ponikve Šmihel pod Nanosom anoščica Rak R N M Kopriva a Lozice š o Hrašče Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce Tomaj Griže Hruševje Dutovlje Razdrto Križ Orehek Rakitnik Sprememba rabe tal Štorje Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prestranek močno ogozdovanje Dane pri Sežani Senožeče P zmerno ogozdovanje Slavina ivka Selce Sežana šibko ogozdovanje Povir Orlek Petelinje Trnje močno ozelenjevanje Divača Dolnje Ležeče Pivka Klenik Palčje Kal Lipica zmerno ozelenjevanje Gornja Košana Jurišče Famlje Neverke Parje Matavun Lokev šibko ozelenjevanje Kačiče-Pared R Barka ek močna intenzifikacija a Narin Zagorje Bač Rodik zmerna intenzifikacija Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak Koritnice šibka intenzifikacija močna urbanizacija PrSo lik ce a 28: s Pir spr ocesem i sperm e b m erabe mb r tal med abe tal m le ed lto et m o a m 1825 in 2002 a 1825 in 2002 zmerna urbanizacija nepopolni podatki Merilo 1 : 200.000 Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek ni podatka Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste; Geodetska uprava Republike Slovenije meja regije © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Vir: Arhiv RS; Archivio di Stato di Trieste; Kladnik, D. 1985 Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak R A B A T A L 143 na kmetijska zemljišča okrog domačih vasi. Proti koncu E Sprememba rabe tal E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E decembra so se pred mrazom in pomanjkanjem dobre paše E E Logatec Borovnica E Lokavec E Miren Dornberk umaknili v Istro, v zaledje Rovinja, Novega Grada, Umaga, E Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E E Col močno ogozdovanje Pirana in Kopra, pa tudi v osrednji del zahodne Istre, ter Prvačina E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E na skrajno jugovzhodno obrobje Furlanske nižine, kjer so Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E zmerno ogozdovanje najemali pašnike ob spodnji Soči, nekako med Oglejem Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E in Palmanovo na zahodu ter Tržičem in Gradiščem ob Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E šibko ogozdovanje Soči na vzhodu. Iz Furlanije so se že na začetku aprila E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek umaknili v zahodni del Krasa, kjer so se okrog Opatjega E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče E E Zagon Ponikve močno ozelenjevanje sela in Lokvic zadrževali mesec dni, potem pa so se začeli E E E Podnanos Lozice Cerknica vračati na višinske poletne pašnike. E Pliskovica Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero Selilno ovčarstvo je začelo nazadovati med svetovnima zmerno ozelenjevanje E Tomaj Griže E E E vojnama. Nova razmejitev med Italijo in Jugoslavijo po E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E končani drugi svetovni vojni je onemogočila pašo v Fur- E šibko ozelenjevanje Štorje Dolenja vas E Prestranek E lanski nižini. Leta 1948 ga je močno prizadela ovčarska Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina bolezen bruceloza in v petdesetih letih je skoraj povsem E močna intenzifikacija E Selce E zamrlo (Kladnik 1999b). Kmetje so se postopoma pre- Sežana Trnje Pivka E usmerili v bolj donosno mlečno govedorejo. Ta se je že Merilo 1 : 400.000 E Divača zmerna intenzifikacija E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E Jurišče v socialističnem času uveljavila na prostranih pašnikih v E Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev Postojnski kotlini, po melioracijah pa se je okrepila tudi v šibka intenzifikacija E Vir: Arhiv RS; Archivio di Stato di Trieste; Kladnik, D. 1985 Kačiče-Pared Narin Zagorje E Zgornji Vipavski dolini. E Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Na zemljiško rabo je mogoče posredno vplivati tudi z naj- E Ostrožno Brdo E Koritnice močna urbanizacija E Knežak E različnejšimi instrumenti zemljiške politike (erjavec 1994). Tako je reja drobnice dobila nov zagon tik pred vstopom Slika 29: Procesi sprememb rabe tal med letoma 1825 in 1961. zmerna urbanizacija Slovenije v evropsko zvezo, ko so kmetijske subvencije v sklopu »Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa nepopolni podatki E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Logatec Borovnica 2001–2006« pospešile urejanje pašnikov na zemljiščih, ki E Lokavec E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina jih je sicer že zdavnaj prerasel gozd, vendar so v katastru še Kalce Pokojišče E E ni podatka E E E E E Col Prvačina vedno registrirani kot pašniki. Po vstopu v evropsko zvezo E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E Preserje Podkraj Grčarevec Slovenija te podpore ne sme več izvajati (Medmrežje 6). E Vrhpolje E Opatje selo meja regije Branik Planina Laze E E E E Šmarje Pri tranzimansi je bila omenjena vloga vzpostavitve nove mo E Vipava E čn Ko o st aongjeozd vicao va na nje Krasu E državne meje med Italijo in Jugoslavijo po drugi svetovni Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E vojni. Že razmejitev med njima v času med svetovnima voj- E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek E E Predjama E nama je zlasti z neugodnimi demografskimi učinki posredno Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče E E Zagon vplivala na blažjo ekstenziikacijo, po letu 1945 pa so bile s Ponikve E E E Podnanos Cerknica E Lozice Pliskovica premaknitvijo meje proti zahodu prekinjene dolgotrajne vezi Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero med mestnima središčema Trstom in Gorico na italijanski E Tomaj Griže močno ozelenjevanje E E E E Dutovlje in njunim podeželskim zaledjem na slovenski strani meje. Križ Razdrto E Rakitnik E Učinki nove razmejitve so bili s prekinitvijo komunikacij in E Štorje Dolenja vas E Prestranek E možnosti dostopa neposredni, z izgubo tradicionalnega Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina trga in vzpostavljanjem novih trgov pa posredni. Med E E Selce E Sežana neposredne učinke obmejnosti spadajo tudi živahnejši Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača gospodarski tokovi in njihovi demografski učinki zaradi E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče razmeroma blagega mejnega režima. Ne glede na večjo močna intenzifikacija Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev ali manjšo mero neposrednosti je vsem učinkom državne E Vir: Kladnik, D. 1985; Geodetska uprava RS Kačiče-Pared Narin Zagorje E E meje na rabo tal mogoče pripisati enotno pojavno obliko, Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo to je ekstenziikacijo. Ta je bila v drugi polovici 20. stoletja E Koritnice E Knežak E na obmejnem območju z Italijo precej bolj izrazita kot Slika 30: Procesi sprememb rabe tal med letoma 1961 in 2002. drugod v Sloveniji. Urbanizacija na rabo tal ne vpliva le s spremenjenim nači- močna urbanizacija nom življenja in drugačnimi pogledi na kmetovanje, ampak zmerna urbanizacija močno ogozdovanje močno ozelenjevanje močna intenzifikacija močna urbanizacija zmerna urbanizacija 144 R A B A T A L tudi s pozidavo rodovitnih zemljišč, kar pomeni njihovo je bilo takrat v večjem obsegu prisotno še na območjih je ta porast v opazni zvezi z velikim zmanjšanjem deleža trajno izgubo. Vendar so tovrstni neposredni učinki urba- Ivanjega Grada, osrčja Krasa, doline Branice, Vipavskih brd, vinogradov, katerih delež je med letoma 1825 in 1900 s nizacije na obravnavanem območju v primerjavi z drugimi Vrhov, Senožeške pokrajine, kontaktnega krasa vzhodno 5,2 % nazadoval na 1,8 %. To gre pripisati natančnejši območji v državi razmeroma šibki, omejeni na večja naselja od Divače, Hrušice, Pivke, Menišije in Cerkniškega jezera. razmejitvi med obema zemljiškima kategorijama. in bližnjo okolico starih jeder gručastih naselij, kjer je bilo Intenziikacija se poleg Vipavske doline pojavlja okrog Sve- Prikazana dinamika sprememb se skladno s predstavljenimi zaradi nedorečene prostorske zakonodaje lažje in zlasti tega, Volčjega Grada in Gabrovice pri Komnu na Krasu ter dejavniki in njihovo zastopanostjo oziroma pomenom v ceneje graditi nove hiše. Rodovitna zemljišča so bila za- v zaledju Cerknice, kjer je zastopana tudi urbanizacija, ki se posameznih naravnogeografskih enotah kar precej razli- radi strateško in prometno pomembne lege bolj izrazito sporadično pojavlja še v vseh drugih predelih, vendar gre, kuje (graikoni na slikah 32 do 37). Reprezentativni vzorec izpostavljena širitvi infrastrukturnega omrežja, tovrstnim z izjemo Sežane z zaledjem, za območja z zelo skromno sestavljajo prikazi za kraški pokrajini Kras ter Pivško podolje trajnim izgubam pa z načrtovanjem novih prometnih in dinamiko spreminjanja. Prikaz tipologije sprememb v obdo- in Vremščico, pa tudi za lišne Brkine in dolino Reke. Za energetskih koridorjev še ni videti konca. bju med letoma 1961 in 2002 je bistveno bolj enostranski vse tri pokrajine sta značilna močno nazadovanje deleža (Slika 30); razkriva skoraj izključno prevlado ogozdovanja. travinja in izrazito povečanje zastopanosti gozda. Razlika Ozelenjevanje sploh ni več zastopano, intenziikacija pa med prvima dvema je v bistvu le v zastopanosti vinogradov PROSTORSKI VIDIKI je omejena izključno na Vipavsko dolino, zlasti na njen na Krasu, ki jih v Pivškem podolju ni, pa tudi delež gozda SPReMINJANJA RABe TAL zgornji del, kjer so izvedli razmeroma obsežne melioracije. na Krasu se je na račun travinja v zadnjem obdobju (med Analize razpoložljivih podatkov o rabi tal na celotnem Urbanizacija izstopa le na posameznih območjih, kjer je letoma 1961 in 2002) povečal nekoliko bolj skokovito. obravnavanem območju za preučeno razdobje razkrivajo dinamika siceršnjih sprememb izrazito skromna. Vzorec v Brkinih in dolini Reke se od obeh kraških pokrajin razmeroma enotno podobo sprememb (Slika 28). Z redkimi Spreminjanje deležev zemljiških kategorij za celotno obrav- razlikuje zlasti po nazadovanju neproduktivnih zemljišč, ki izjemami je povsod prevladujoč proces ogozdovanje, le navano območje je prikazano v graikonu na sliki 31. Med le- so se na Krasu in v Pivškem podolju nenehno povečevala, na dnu Vipavske doline se ponekod pojavljajo poligoni toma 1825 in 2002 se je delež njiv s 6,7 % zmanjšal na 3,0 % rahli rasti površine sadovnjakov in v nekoliko drugačnem intenziikacije različnih stopenj, še najbolj sklenjeno na (kataster za leto 1999 navaja delež 5,3 %), delež vinogradov poteku zmanjševanja deleža travinja. Značilno zanj je ne- območju Spodnje Vipavske doline. Samo sporadično se se je s 5,1% skrčil na 1,6 % (po katastru 0,9 %), delež nehno zmanjševanje in skokovito nazadovanje v obdobju po na območjih večjih naselij pojavi urbanizacija, na območjih sadovnjakov je z 0,9 % nazadoval na 0,7 % (po katastru letu 1960, kakršno je bilo sicer tudi na Krasu in v Pivškem med Cerknico in Rakekom ter Kostanjevice na Krasu 0,6 %), delež travnikov s 50,8 % na 19,4 % (po katastru podolju, kjer pa se je delež travinja med letoma 1825 in tudi ozelenjevanje, ki je vsaj v zadnjem primeru posledica 36,8 %), povečala pa sta se deleža nerodovitnih zemljišč 1900 celo nekoliko povečal. polpreteklega spreminjanja pašnikov in gozda v travnike z 2,6 % na 4,6 % (po katastru 5,3 %) in gozdov s 33,7 % Povečevanje deleža gozdov in zmanjševanje deleža travinja s čiščenjem odvečnega kamenja. na 70,2 % (po katastru 51,1 %). Z redkimi izjemami, ki so je značilno tudi za preostale tri podrobneje preučene narav- To potrjuje prikaz tipologije sprememb rabe tal v obdobju predvsem posledica spreminjanja opredeljevanja zemljiških ne pokrajine. Zgoraj obravnavanim pokrajinam je vzorec še med letoma 1825 in 1961 (Slika 29), ki razkriva precej kategorij, so se spremembe dogajale postopoma, skozi najbolj soroden v lišni Vipavski dolini, kjer je spreminjanje bolj pestro podobo, kar velja še zlasti za bistveno večjo celotno primerjano razdobje. Najbolj izrazito odstopanje je gozdov in travinja skoraj identično kot v Brkinih in dolini zastopanost ozelenjevanja. Čiščenje kamenja s travnikov pri njivah, ki so dosegle višek leta 1900 (10,1 %), vendar Reke, vendar ob precej večji zastopanosti njiv in vinogradov, pa tudi večjem deležu neproduktivnih zemljišč. Med letoma 100 % 1825 in 1900 se je na račun zmanjšanja deleža vinogradov 90 % skokovito povečal delež njiv, pozneje pa se je zmanjšal in v zadnjem obdobju zaradi melioracij znova nekoliko povečal. 80 % V Notranjskem podolju se je delež gozdov začel povečevati 70 % šele po letu 1960, zlasti zaradi širjenja infrastrukturnega 60 % omrežja pa se je izrazito povečeval delež neproduktivnih 50 % zemljišč. Vzorec zmanjševanja deleža travinja je podoben vzorcu Pivškega podolja in Vremščice. Povsem samosvoj 40 % vzorec je na visokih kraških planotah Trnovskem gozdu, 30 % Nanosu in Hrušici, kjer se je delež gozda ob že prej močni 20 % prevladi te zemljiške kategorije nenehno povečeval, vendar 10 % v primerjavi z drugimi pokrajinami opazno počasneje. Neko- 0 % liko hitrejša rast je bila v obdobjih med letoma 1825 in 1900 1825 1900 1961 2002 - dejanska raba ter letoma 1861 in 2002. Delež travinja je dolgo stagniral, zmanjševati pa se je začel po letu 1960. Zastopanost njive in vrtovi vinogradi sadovnjaki travniki in pašniki gozdovi drugo preostalih temeljnih zemljiških kategorij je skromna in se ni opazneje spreminjala, če zanemarimo rahlo nazadovanje Slika 31: Spreminjanje rabe tal med letoma 1825 in 2002 (dejanska raba). (Vira: Arhiv Republike Slovenije 2007a, deleža njiv po letu 1900 in vztrajno, čeprav počasno rast MKGP 2004.) deleža neproduktivnih zemljišč. R A B A T A L 145 30000 16000 35000 14000 30000 25000 12000 25000 20000 10000 v v v 20000 rje rje rje ta 15000 ta 8000 ta k k k e e e h h h 15000 6000 10000 10000 4000 5000 5000 2000 0 0 0 1825 1900 1961 2002 1825 1900 1961 2002 1825 1900 1961 2002 njive in vrtovi vinogradi sadovnjaki njive in vrtovi vinogradi sadovnjaki njive in vrtovi vinogradi sadovnjaki travniki in pašniki gozdovi drugo travniki in pašniki gozdovi drugo travniki in pašniki gozdovi drugo Slika 32: Spreminjanje rabe tal na Krasu med letoma Slika 34: Spreminjanje rabe tal v Vipavski dolini med Slika 36: Spreminjanje rabe tal na Trnovskem gozdu, 1825 in 2002. (Vira: Arhiv Republike Slovenije 2007a, letoma 1825 in 2002. (Vira: Arhiv Republike Slovenije Nanosu in Hrušici med letoma 1825 in 2002. (Vira: Arhiv MKGP 2004.) 2007a, MKGP 2004.) Republike Slovenije 2007a, MKGP 2004.) 18000 18000 16000 16000 16000 14000 14000 14000 12000 12000 12000 10000 v 10000 v 10000 v rje rje rje ta ta ta k k 8000 k e e e h 8000 h 8000 h 6000 6000 6000 4000 4000 4000 2000 2000 2000 0 0 0 1825 1900 1961 2002 1825 1900 1961 2002 1825 1900 1961 2002 njive in vrtovi sadovnjaki njive in vrtovi vinogradi sadovnjaki njive in vrtovi vinogradi sadovnjaki travniki in pašniki gozdovi drugo travniki in pašniki gozdovi drugo travniki in pašniki gozdovi drugo Slika 33: Spreminjanje rabe tal v Pivškem podolju in Slika 35: Spreminjanje rabe tal v Notranjskem podolju Slika 37: Spreminjanje rabe tal v Brkinih in dolini Reke na Vremščici med letoma 1825 in 2002. (Vira: Arhiv med letoma 1825 in 2002. (Vira: Arhiv Republike med letoma 1825 in 2002. (Vira: Arhiv Republike Republike Slovenije 2007a, MKGP 2004.) Slovenije 2007a, MKGP 2004.) Slovenije 2007a, MKGP 2004.) 146 R A B A T A L katastrofalnih razsežnosti zadal šele pred nekaj stoletji (Šercelj 1996). Pogozdovanje in ogozdovanje Sprva so na Krasu vse do dobe kovin in gradišč prevla- Drago Kladnik, Franci Petek, Mimi Urbanc dovali hrastovi gozdovi. Človek je intenzivneje posegal v naravno vegetacijo že v obdobju subatlantika (od okrog Pogozdovanje je načrtno sajenje mladik gozdnega drevja deset tisoč hektarjev slabo ali popolnoma neobdelanih. leta 800 pr. n. št. do okrog leta 600 n. št.). Krivdo za golo, na določenem zemljišču zaradi gojitve ali obnove, pomla- Zaraščanje z gozdom lahko ugotovimo, če primerjamo kamnito pustinjo lahko torej pripišemo predvsem delovanju jevanja gozdov (Geografski terminološki slovar 2005, 292), podatke o površini gozda na istem območju iz različnih človeka, ki je že od nekdaj krčil gozd, najprej predvsem s ogozdovanje pa spreminjanje kmetijskih zemljišč, to je njiv, obdobij. Ogozdovanje je posebno izrazito na zakraselih požigalništvom, tudi za potrebe pridobivanja kovin. Kljub travnikov, sadovnjakov, vinogradov in pašnikov v gozd območjih zahodne Slovenije; v obravnavanih kraških po- temu, da so večino gozda na ravninah, manj strmih po- oziroma zaraščanje z gozdovi. Ogozdovanje je izključno bočjih ter ob naseljih in cestah izkrčili že Iliri in Rimljani, so krajinah je namreč prav gozd tista kategorija rabe tal, ki se stihijski proces, ki je praviloma povezan z negativnimi do približno 14. stoletja Kras prekrivali razmeroma obsežni je v zadnjem stoletju najbolj razširila. In tudi v stoletjih pred demografskimi spremembami in družbeno-gospodar- gozdovi. Slovani so izkrčena zemljišča kmalu po prihodu tem je gozdnatost doživljala precejšnje spremembe. skimi gibanji na podeželju ter s prilagajanjem nekdanje začeli razširjati. maksimalne zdajšnji optimalni rabi tal, kar posledično vodi Gozdove so že zgodaj varovale različne odredbe, za izva- NAZADOVANJe GOZDA DO do opuščanja marginalnih, za kmetijstvo manj primernih janje katerih so skrbeli gozdni čuvaji. V gozdovih v bližini zemljišč (Kladnik 1999a, 144). Po agrokarti z začetka SReDe 19. STOLeTJA Trsta sta bili prepovedani sečnja in paša, še posebej koz. V devetdesetih let prejšnjega stoletja je bilo v Sloveniji skoraj Palinološke raziskave na Krasu so pokazale, da so bili 14. stoletju pa je zaščita začela popuščati; sredi stoletja so 142.440 hektarjev ali 16,4 % vseh razpoložljivih kmetijskih gozdovi skozi vsa arheološka obdobja pod človekovim izdali dovoljenje za krčenje občinskih gozdov nad mestom. zemljišč v taki ali drugačni stopnji zaraščanja (Golob, Hru- pritiskom, vendar so kljub temu dolgo ohranjali svojo pr- Izkrčena zemljišča naj bi kultivirali za obdelovanje in za pašo. stel-Majcen in Cunder 1994). Poleg tega naj bi bilo nekaj vobitnost. Zooantropogeni vpliv jim je poslednji udarec Stoletje in pol zatem je Maksimilijan I. izdal dovoljenje, ki je Tržačanom omogočalo sečnjo v gozdovih gospostev Devin, Postojna, Rihemberk in Švarcenek; bližnji gozdovi so bili namreč že izkrčeni (Panjek 2006, 76). Maksimilija- novo dovoljenje iz leta 1507 je dokaz, da je bil večji del obravnavanih kraških območij takrat še poraščen. Od konca 12. do 15. stoletja so se ljudje začeli naseljevati v višje hribovite lege, porasle z gozdom. Za pridobivanje novih obdelovalnih zemljišč so gozd krčili z izsekavanjem, zaradi potreb po lesu za kurjavo in prodajo tudi čezmer- nim. Ta višinska kolonizacija je bila končana v 16. stoletju. Že izkrčena kmetijska zemljišča so pozneje uporabili za pašo zlasti velikega števila ovac. Ovčereja je bila v 16. in 17. stoletju posebno razvita na Krasu in v Pivki, kjer je bila ve- liki večini podložnikov edini vir dohodkov, ki so jim omogočali plačevanje fevdalnih obveznosti in ostalih dajatev. Domena revnejših družbenih slojev pa je postajala kozjereja. Paša je bila čedalje bolj potisnjena v gozd, govorimo o gozdni paši, pojavilo pa se je tudi planinsko pašništvo. Zaradi želje po trajnostnem gospodarjenju z gozdom si je zemljiška gospoda začela prizadevati za prepoved nje- govega nadaljnjega krčenja. Razglase o tem so sporočali s prižnic in jih objavljali na deželnih sodiščih, pa ni nič pomagalo. Podložniki so najprej zasegli kos gozda, ga ogradili in priključili kmetiji. Jeseni, ko je listje odpadlo, so ga zažgali in pripravili zemljišče za pašnik ali njivo. Prebivalci Pivke so začeli les za prodajo sekati v 15. sto- letju. Na Krasu je bil v 16. in 17. stoletju izvoz lesa usmer- jen predvsem v Benetke in za ladjedelnice. V obdobju Slika 38: Panoramski pogled prek obdobnega Petelinjskega jezera na Pivško podolje razkriva, da se je v nekoč merkantilizma, ko si je avstrijska vlada prizadevala, da bi prevladujoče goli pokrajini že dodobra razbohotil gozd. (Foto: Marjan Garbajs, arhiv GIAM ZRC SAZU.) razvila aktivno zunanjo trgovino in je zato začela graditi R A B A T A L 147 predpise o gospodarjenju z gozdovi, pač pa je krivca videl v kmetih, ki so zaradi koristi ene generacije pozabili na vre- dnote, koristne za več generacij. Z odpravo mornariškega rezervata leta 1819 je Avstrija namreč znova omogočila neomejeno sečnjo na golo. Večino lesa so pokupili Angleži in Francozi za potrebe svojih mornaric. Sredi 19. stoletja so večja gozdna območja pokrivala le Nanos, del Trnovskega gozda in Javornikov, majhen del Snežnika na območju Postojnskega glavarstva (površina glavarstva je bila 897,9 km2 in so ga sestavljali Postojnski, Bistriški, Senožeški in Vipavski sodni okraj), gričevnato ter neposeljeno območje med Senožečami, Sajevčami in Razdrtim, ki se nadaljuje v Vipavsko dolino do Lozic. Brez gozda so bili večina Pivke, Bistriška kotlina in dolina Reke, okolica Senožeč, Vipavska dolina in okolica Cola. Najbolj prizadet je bil Matični kras, ki je bil takrat že močno degradiran in zato je uporabnih kmetijskih zemljišč ob agrarni prenaseljenosti že začelo primanjkovati. Najmanjši obseg gozda je bil verjetno sredi 19. stoletja (Košiček 1993, 250). Po podatkih franciscejskega katastra je pokrival 33 % obravnavanega območja in le 15 % Krasa v Sloveniji. V celotni Sloveniji pa je bilo takrat 43 % gozda (Delovodniki Slika 39: eno redkih območij, kjer je že v času franciscejskega katastra prevladoval gozd, je bilo na prehodu Vipavskih franciscejskega katastra 1819). brd v Slavinski ravnik, med Senožečami in Razdrtim. V ozadju se pne narivna gmota Nanosa s pašniki v vršnem delu. Vse slabše razmere za preživetje na Krasu v 19. stoletju (Foto: Matevž Lenarčič.) so bile prav gotovo posledica speciičnih naravnih razmer vojno in trgovsko ladjevje, so v ta namen v primorskih gozdovih ustanovili mornariški rezervat za hrastov les (Sever 2006, 16). Po ocenah naj bi bila v prvi polovici 17. stoletja najobse- žnejša gozdna zemljišča v jugovzhodnem delu obravnavane pokrajine (gospostvi Postojna in Švarcenek pri Podgradu), medtem ko jih je bilo v severozahodnem delu precej manj. Sto let pozneje je posebna komisija opozorila, da je v trža- škem zaledju »razmeroma malo visokih hrastov« in obenem ugotavljala, da nekatere dejavnosti ovirajo obnavljanje goz- dov: paša ovc in koz, košnja, sečnja vršičkov in vej za steljo ter drevja za drva in za pridobivanje apna in oglja (Panjek 2006, 77). Zaradi povečanih potreb po gradbenem lesu in lesu za kurjavo, povezanih z razvojem Trsta in naraščanjem števila prebivalcev ter zaradi škodljivih živinorejskih praks, kot je pretirana paša, je Kras postajal vse bolj gol in pust. Pri tem so zelo pomembno vlogo odigrale tudi neugodne naravne razmere: razkrita zemljišča na krednem apnencu so bila izpostavljena dežju in izpiranju, burji in odpihovanju drobnih delcev ter s tem močni eroziji prsti. Že gozdarski inženir Josef Ressel, ki je po naročilu deželne vlade izdelal dolgoročne načrte za pogozditev Istrskega in Tržaško-goriškega krasa, glavne krivde za goli Kras ni pripisoval Benečanom, ki so prav zaradi ohranjanja lesnih Slika 40: Skoraj povsem gola pobočja Osojnice (820 m) zahodno od Pivke s prav tako golo Vremščico v ozadju. zalog v svojih istrskih gozdovih že zgodaj uvedli stroge Fotografija je bila posneta v prvih letih po načrtnem pogozdovanju. (Vir: Goll 1898.) 148 R A B A T A L pač pa tudi v Vremski in Košanski dolini, od koder so se pašniki in travnik širili na obronke Javornikov, Vremščice in na območje Ravnika med Senožeškim podoljem in Pivško dolino. Slednja je skupaj s Postojnsko kotlino predstavljala nadaljevanje nepretrganega pasu negozdnih območij, ki so se širili iz rodovitnega dolinskega dna na kraško območje prej omenjenih planot. Z gozdom je bila seveda skromno poraščena tudi Vipavska dolina. NAČRTNO POGOZDOVANJe Obdobje največje ogolelosti sovpada s prvimi poskusi pogozdovanja. Človek se je začel zavedati neprimerne rabe šele takrat, ko so bile razmere za gospodarjenje na Krasu že zelo slabe, predvsem pa mu je začelo primanjko- vati lesa kot vira energije in gradbenega materiala. Zaradi slednjega se je v 19. stoletju porodila misel o ponovni pogozditvi Krasa. Pogozdovanje je potekalo v času po odpravi zemljiške od- veze ter razdeljevanju zemlje in odpravi služnostnih pravic. Tržaški občinski zbor je že leta 1842 napravil prve preizkuse s setvijo avtohtonega drevja (gaber, akacija, oreh, kostanj), ki seveda ni uspel. Leta 1859 je komisija pod vodstvom Josipa Kollerja zasadila nasade črnega bora v Kozlerjevem gozdu pri Bazovici nad Trstom in rezultati so bili precej bolj spodbudni. Prav Kollerju gre pripisati zaslugo, da je dognal ustreznost črnega bora za pogozdovanje Krasa. Zakoni o pogozdovanju Krasa so bili sprejeti leta 1881 v Trstu, leta 1883 v groiji Goriški in Gradiški in nazadnje, leta 1885, na Kranjskem. Podlaga pogozdovalnih del je bil pogozdovalni kataster, v katerega je v Postojnskem okrajnem glavarstvu spadalo 7420 hektarjev pašnikov in nerodovitnih zemljišč. Za pogozdovanje določeno ze- mljišče je bilo treba najprej ograditi, v njem prenehati s Slika 41: Dandanes je Vremščica (na levi) z izjemo pašnikov za drobnico že povsem porasla z gozdom; spredaj so pašo in kakršno koli drugo rabo, nakar se je prepustilo Brkini, v ozadju na desni je Nanos. (Foto: Miha Pavšek.) samozaraščanju, če pa to ni pomagalo, se je pomagalo s sadikami. Sadike so pripeljali z območja zdajšnje severne in njihovega slabega poznavanja, pri čemer so zaradi skupaj z geomorfološkim pojmom nastal tudi gozdarski Avstrije, saj črni bor na Krasu ni avtohtona drevesna vrsta. naraščanja prebivalstva potrebe po hrani in lesu nenehno pojem kras, ki še danes pomeni golo in kamnito pokrajino V nasadih je bilo uspešnih okrog 20 do 30 % sadik črnega naraščale. Človek je v gospodarski stiski segal po novih brez gozda. To pojmovanje je blizu ljudskemu, saj kmetje bora, ponekod celo do 80 %, druge drevesne vrste pa so gozdnih zemljiščih in na že golem in izčrpanem kraškem ledinsko ime kras uporabljajo za kamnito zemljišče (Re- se večinoma posušile. svetu gospodaril vedno bolj ekstenzivno, zato se je go- jec Brancelj 1998, 238). V postojnskem okraju je sredi Pogozdovanje je bilo sprva organizirano na prostovolj- spodarska vrednost zemljišč slabšala in pokrajina se je 19. stoletja kar okrog 51 % površja spadalo v kategorijo ni podlagi in prebivalstvo se mu je upiralo. Prva znana spreminjala v kamnito pustinjo. Vendar bi se gozd morda tako imenovanega golega Krasa. pogozdovanja na Pivki so bila izvedena v okolici gradu v še lahko obnovil, če ne bi posek uporabljali še za pašo Problem zakrasevanja zaradi sečnje drevja in čezmerne Prestranku, ki je pripadal kobilarni v Lipici. Prve nasade velikih čred ovac in koz. Ravno za ta del Slovenije je bila paše torej ni prizadel le Krasa, pač pa tudi druge kraške so zasadili že leta 1858 in so bili tako uspešni, da so namreč značilna selitvena paša ali transhumanca, ko so se pokrajine v jugozahodni Sloveniji. To dokazuje tudi poročilo si jih ob ustanovitvi kranjsko-primorskega gozdarskega pozimi selile črede ovac s Pivke v Istro ter poleti v obratni Komisije za pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski, ki društva leta 1875 prišli ogledat gozdarski strokovnjaki. Ti smeri iz Istre in s Krasa na planine nad Pivko. opisuje potek načrtnega pogozdovanja kraških goličav so občudovali primeren pristop pri pogozdovanju Krasa, Degradacijo kraških tal s slabšanjem kakovosti obdelovalnih na Postojnskem in Pivškem v razdobju petindvajsetih let saj so sadili predvsem hrast, smreko in jelko, okrog vsake zemljišč in njihovim zmanjševanjem so gozdarji poimenovali (Rubbia 1912). Tudi statistika kaže, da je bilo manj kot sadike pa še štiri bukve in breze, ki naj bi ustvarile boljše zakrasevanje (Wraber 1954, 280). Tako je sredi 19. stoletja 25 % zemljišč poraslih z gozdom ne le na Matičnem krasu, rastne razmere (Zafran 2005, 88). R A B A T A L 149 Največ ozemlja na območju Postojnskega okrajnega gla- varstva je bilo pogozdenega na območju današnjih občin Pivka, Ilirska Bistrica in Divača. V Pivki se je najbolj po- gozdovalo okrog vasi Palčje, Trnje in Selce, v Ilirski Bistrici okrog krajev Ilirska Bistrica, Trnovo in Koritnice, v Divači pa okrog Vremskega Britofa, Famelj in Gaberč (Sever 2006, 35). Za pogozdovanje so bili potrebni tako moški kot ženske. Moški so kopali luknje, ženske in otroci pa vanje sadili drevesa. enemu kopaču so dodelili dve ženski ali dva otroka. Pogozdovanje je zaposlilo povprečno okrog 6 % prebivalstva in je bilo za nekatere pomemben del zaslužka. Sadilo se je samo zgodaj spomladi, ker so tla pozneje postala preveč suha in zbita. Sadike so zasajali v nepravilni medsebojni razdalji tam, kjer je bilo dovolj prsti. Na hektarju zemljišča so zasadili med 6000 in 10.000 sadik, to je tri- do štirikrat več, kot znaša zdajšnja gostota drevja. Po letu 1905 so se odločali za nekoliko redkejše nasade, s čimer se je povečala njihova mehanska stabilnost. Za pogozditev hektarja kraških goličav so porabili povprečno 108,9 dnin, to je od osemkrat do dvanajstkrat toliko časa, kot za ta dela potrebujemo v sodobnosti (Udovič 1993, 57). Vzpostavljanje novega gozda na kraških goličavah je bilo v primerjavi z zdajšnjimi stroški od šest- do osemkrat dražje, vendar naj bi se pogozdovanje splačalo že ob uspehih pri preprečevanju prevračanja vagonov na južni železnici zaradi burje in zmanjšanju ovir zaradi snežnih zametov. Ker je bil med vsemi drevesnimi vrstami pri rasti na golih Slika 42: Pogozdovanje pobočij Javornikov nad Juriščami. (Vir: Goll 1898.) kraških tleh najbolj uspešen črni bor, velja za pionirsko vr- sto. S svojimi iglicami in drugim opadom ugodno vpliva na tvorbo prsti, s senco in mikroklimo pa pod svojim zastorom omogoča obnavljanje prvotnih gozdnih sestojev. Črni bor je izboljšal tla, ki so bila potrebna za poznejšo premeno v bolj gospodarski gozd, in tudi izboljšal rodovitnost prsti za kmetijsko pridelavo. Takoj po saditvi črnega bora so morali določiti namen nasadov, zato so razlikovali med trajnimi in prehodnimi nasadi črnega bora. Poleg črnega bora se je za pogozdovanje najbolj pogosto uporabljala smreka (4,6 %), ki so jo sadili v zavetnih legah na nadmorski višini vsaj 600 m, na naslednjem mestu pa je bila jelka (1 %). Med nasadi črnega bora se je sama zasadila lipa, ki je ponekod bor celo prekašala v rasti. Do leta 1914 so pogozdili skoraj 11.000 hekterjev kraških goličav (Šebenik in Bončina 2004, 356), od tega v Postojn- skem okrajnem glavarstvu okrog 3200 hektarjev (Sever 2006). Med prvo svetovno vojno je fronta na Goriškem krasu uničila veliko gozdov. Gozdovi črnega bora so se po drugi svetovni vojni še vnaprej povečevali, deloma tudi s pogozdovanjem, tako da so v petdesetih letih prejšnjega stoletja skupno površino pogozdenih zemljišč ocenili na okrog 17.000 hektarjev (Gams 2003, 226). Monokulture Slika 43: Pri pogozdovanju so imeli zelo pomembno vlogo ženske in otroci. (Vir: Jurhar in ostali 1963.) črnega bora so zelo občutljive za razne bolezni in gozdne 150 R A B A T A L STATISTIČNA DINAMIKA ŠIRJeNJA GOZDA Pregled deležev gozda po naravnih submakroregijah Slo- venije razkriva, da je bilo v prvi polovici 19. stoletja razmerje v gozdnatosti pokrajin precej drugačno od zdajšnjega. Obravnavano območje delno ali v celoti obsega naravne pokrajine dinarskih planot (Javorniki in Snežnik, Trnovski gozd, Nanos in Hrušica ter na skrajnem severovzhodu Menišija), dinarskih podolij in ravnikov (Pivško podolje z Vremščico, Notrajsko podolje s Planinskim ter delno Cer- kniškim in Logaškim poljem), sredozemskih lišnih območij (Vipavska dolina, Brkini in dolina Reke) ter sredozemskih kraških območij (Kras). Analiza spremembe deležev gozda po katastrskih občinah kaže, da gozd ni nazadoval v skoraj nobeni katastrski občini. Izstopata katastrski občini, ki vključujeta Cerkniško jezero, kjer lahko upravičeno sumimo na neusklajenost podatkov med primerjanimi leti in različnimi podatkovnimi bazami, saj gre za speciično območje presihajočega je- zera. Leta 1825 je kar v 80 od 200 katastrskih občin gozd pokrival le 5 % celotne površine ali manj, v 48 katastrskih občinah pa gozda statistika sploh ni zabeležila. Zato ne preseneča podatek, da je bilo na Krasu leta 1825 manj kot 15 % gozda, v Vipavski dolini, Dolini Reke in v Brkinih le nekaj več kot 15 %, v Pivškem in Notranjskem podolju pa že skoraj 30 %. Dinarske planote Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik in Menišija so bile že takrat močno porasle z gozdom; v povprečju je gozd preraščal 60 % njihovega površja. Do leta 1900 se je delež gozda tako na celotnem obrav- Slika 44: Kmalu zatem, ko človek preneha skrbeti za kmetijsko zemljišče, se na njem pojavijo prvi znaki zaraščanja; navanem območju kot tudi v posameznih pokrajinah že pionirska rastlina je praviloma brin. (Foto: Maja Topole.) rahlo povečal, kar je v nasprotju s procesom na ravni požare. Zdaj Krasa ne pogozdujejo več in gozdovi se Preglednica 1: Delež gozda in spreminjanje njegove površine po naravnih submakroregijah na obravnavanem območju. razširjajo sami s pelodom in semeni. 1825 1900 1961 2002 STIHIJSKO OGOZDOVANJe Delež (v %) Delež (v %) Delež (v %) Delež (v %) Namen pogozdovanja je bil dosežen in celo presežen, saj Dinarske planote 59,2 60,5 64,9 82,4 zdaj gozd porašča več kot 60 % nekdanjega Postojnskega Dinarska podolja in ravniki 28,8 33,7 39,1 65,6 okrajnega glavarstva, pri čemer prihaja do nezaželenega Sredozemske flišne pokrajine 17,8 21,6 28,6 60,4 zaraščanja (Sever 2006). Delež gozda na Krasu pa se je Sredozemske kraške pokrajine 14,4 15,3 22,3 65,9 povzpel že na dobrih 65 %. Nekdanji pašniki se zaraščajo Obravnavano območje SKUPAJ 33,7 36,7 43,3 70,8 z grmovjem in nizkim drevjem, tako da nekdaj kamniti pu- 1825–1900 1825–1961 1825–2002 1961–2002 stinji že daje značilen, prepoznaven videz kraška gmajna. Indeks Indeks Indeks Indeks Poglavitne drevesne vrste, ki preraščajo pašnike, so hrast Dinarske planote 102 110 139 127 puhavec, mali jesen, črni gaber, pravi kostanj, črni trn, Dinarska podolja in ravniki 117 136 228 168 trdoleska, krhljika, črni hrast, rašeljika, graden in druge Sredozemske flišne pokrajine 122 161 340 211 (Gams 2003, 227). Tako sta zdaj ob črnem boru najbolj Sredozemske kraške pokrajine 106 155 458 295 zastopani drevesni vrsti črni gaber in mali jesen. Obravnavano območje SKUPAJ 109 128 210 164 Vrtojba Kovk Gojače Lokavec Logatec Borovnica Gozd R A B A T A L 151 Bilje Volčja Draga Miren Dornberk Potoče Skrilje Ajdovščina Vipa Batuje va Malo Polje Pokojišče Kalce Renče Prvačina Tabor Dobravlje Col Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje Budanje Višnje Ustje B Grčarevec Brje ela Podkraj Vipava Vrhpolje Opatje selo Planina Laze B Branik ra Temnica nica Šmarje Škrbina Vipava Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje nica U Gradišče pri Vipavi Sela na Krasu Lože Ivanje selo Sveto Gorenje Planina Štanjel Vojščica Kobjeglava Goče Studeno Bukovje Unec Kobdilj Komen Manče Belsko Rakek Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Poreče Cerknica Podnanos Zagon Ponikve Šmihel pod Nanosom anoščica Rak R N M Kopriva a Lozice š o Hrašče Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce Tomaj Griže Hruševje Dutovlje Razdrto Križ Orehek Rakitnik Štorje Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prestranek Dane pri Sežani Senožeče P Slavina ivka Selce Sežana Povir Raba tal Orlek Petelinje Trnje Divača Dolnje Ležeče Pivka gozd Klenik Palčje Kal Lipica Gornja Košana Jurišče Famlje drevesa in grmičevje Neverke Parje Matavun Lokev kmetijsko zemljišče v zaraščanju Kačiče-Pared R Barka eka Narin Zagorje kmetijsko zemljišče z drevjem Bač Rodik Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak Koritnice meja regije Dejan Sliksk a 45: i o D b ej saeg nsk go i o zd bs a in eg go ze zd mlji a in zšeča ml v zara jišč v z š ar čan ašča ju n le ju l ta e 2002 ta 2002 Merilo 1 : 200.000 Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Delež gozdov leta 1825 152 R A B A T A L Delež gozdov (%) celotne Slovenije, kjer se je med letoma 1825 in 1900 E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Logatec Borovnica E Lokavec njegov delež zmanjšal s 43 % na 40 %. To jasno kaže, da E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E je kljub čedalje izrazitejši agrarni prenaseljenosti načrtno 0,1 do 20,0 E E Col Prvačina E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ pogozdovanje kraških območij že obrodilo sadove. V E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik naslednjih desetletjih se je gozd hitro širil, še posebej po 20,1 do 35,0 Planina Laze E E E E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava letu 1961, ko je prišlo do njegove eksplozivne rasti v vseh E Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E pokrajinah znotraj obravnavanega območja, še najmanj na 35,1 do 50,0 Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E dinarskih planotah, ki so bile že v preteklosti nadpovprečno E E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče gozdnate. Na Krasu pa se je delež gozda od leta 1825 50,1 do 65,0 E E Zagon Ponikve E E Podnanos povečal za štiriinpolkrat, od tega od leta 1961 za kar trikrat. E Cerknica E Lozice Pliskovica Kopriva E Postojna Za razliko od širjenja gozda v drugi polovici 19. stoletja, ki 65,1 in več E E E Kazlje Dolenje Jezero E Tomaj je bilo načrtno, pa je njegovo širjenje v 20. stoletju, zlasti Griže E E E E Dutovlje Križ Razdrto Rakitnik v njegovi drugi polovici, posledica neugodnih gibanj pre- ni pojava E E E Štorje Dolenja vas Prestranek bivalstva in razvoja podeželja nasploh. E E Dane pri Sežani Na obravnavanem območju smo torej priča izjemno dina- E E ni podatka Senožeče Slavina E E mičnim procesom spreminjanja rabe tal, tudi dinamičnemu Selce E Sežana ogozdovanju. Kras in Pivško podolje sta edini pokrajini, meja regije Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača E E Palčje ki sta znotraj obravnavanega območja zajeti v celoti. Za Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče Parje E E E Kras je bila intenzivnost širjenja gozda med letoma 1825 E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev in 2002 že omenjena, prav takšna pa je bila v Pivškem E Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste Kačiče-Pared Narin Zagorje E E podolju; v obeh pokrajinah se je površina gozda povečala Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak za več kot štiriinpolkrat. E Slika 46: Delež gozdov leta 1825. ZNAČILNOSTI OGOZDOVANJA NA KRASU Delež g E E o Vrtzd ojb o a v l V e ogta rsko1825 E Kovk Lome E E Logatec Borovnica V mejah Slovenije je približno 70 % naravnogeografske po- E Lokavec E E Miren Dornberk krajine Kras. Pregled stanja rabe tal po katastrskih občinah Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E E Col Prvačina kaže, da je bil leta 1825 v kar 47 (od 58) katastrskih občinah E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E Preserje delež gozda 20 % ali manjši, v 41 katastrskih občinah Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E 10 % ali manjši, v 23 katastrskih občinah pa statistika goz- Šmarje Delež gozd E Vipava E o Ko v sta (% njevi)ca na Krasu E da sploh ni zaznala. V prvi polovici 19. stoletja so močno Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E prevladovale druge zemljiške kategorije, predvsem travniki E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek E E Predjama E in pašniki. Delež gozda je bil večji od 10 % le na severu, 0,1 do Bre 2 sto0, vi 0 ca pri Komnu Hruševica Poreče E Zagon kjer se planotasti Kras že spušča proti Vipavski dolini, ter E Ponikve E E E Podnanos Cerknica E Lozice v osrednjem delu med Sežano in Štanjelom. 20,1 do 35,0 Pliskovica Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero Leta 1961 je bilo na Krasu že 22 % gozda, kar je v primer- E Tomaj Griže E E E E javi s celotnim obravnavanim območjem (43 %) še vedno 35,1 do 50,0 Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E malo. Od leta 1825 se je njegov delež skoraj podvojil. V E Štorje Dolenja vas E Prestranek E 38 katastrskih občinah so gozdovi pokrivali 20 % ali manj 50,1 do 65,0 Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina zemljišč, v 18 katastrskih občinah 10 % ali manj, brez goz- E E Selce E da pa je bilo le še devet katastrskih občin. Delež gozdov 65,1 in več Sežana Trnje Pivka E je bil najmanjši v osrednjem podolju med Opatjim selom, Merilo 1 : 400.000 E Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E Komnom in Skopim ter v okolici Sežane. E Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Med letoma 1961 in 2002 opazimo izjemno dinamične Lokev E Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije Kačiče-Pared Narin Zagorje E spremembe. V tem času se je delež gozda na Krasu E Rodik povprečno povečal kar trikratno in je že presegel 65 %. © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E Slika 50 kaže, da delež gozda presega 20 % v vseh ka- tastrskih občinah. Še bolj presenetljiv je podatek, da je Slika 47: Delež gozdov leta 2002. le še v devetih njegov delež manjši od 60 %. To so ka- tastrske občine v okolici Komna, Kobjeglave, Tomaja in Divače. Učinki načrtnega pogozdovanja iz 19. stoletja Delež gozdov leta 2002 Delež gozdov (%) 0,1 do 20,0 20,1 do 35,0 35,1 do 50,0 50,1 do 65,0 65,1 in več Senožeče Sežana Divača Delež gozda po katastrskih občinah Pivškega podolja leta 1825 R A B A T A L 153 ter njegovega nadaljevanja po drugi svetovni vojni, oza- Kostanjevica na Krasu Vrtojba Branik Delež gozdov (%) veščanja prebivalcev o ustrezni rabi kmetijskih zemljišč, Ajdovščina Vipava Planina Miren Prvačina Rakek v zadnjih dveh desetletjih pa zlasti opuščanja živinoreje Komen Kostanjevica na Krasu Branik ter polikulturnega kmetijstva nasploh, so se jasno odrazili 0,1 do 20,0 Vipava Postojna Cerknica v spremembah rabe tal. Stihijsko ogozdovanje je tesno Komen Dutovlje povezano z opuščanjem kmetijstva, ki ni omejeno le na 20,1 do 35,0 Senožeče obdobje po osamosvojitvi Slovenije. Podrobnejše študije Sežana Dutovlje (Gams, Lovrenčak in Ingolič 1971) izkazujejo že obsežna Divača 35,1 do 50,0 Pivka starejša opuščanja kmetijskih zemljišč, navadno v slabših Senožeče Sežana Lokev naravnih razmerah in v večji oddaljenosti od naselij. Tako je 50,1 do 65,0 Divača pokrajina na Krasu spremenila svojo tradicionalno podobo; Merilo 1 : 700.000 Merilo 1 : 700.000 njene značilnosti so se ohranile le na površinsko skromnih Lokev 65,1 in več Kartografija: Jerneja Fridl Kartografija: Jerneja Fridl območjih v bližini naselij. Prav temni borovi gozdovi ji dajejo Vir: Arhiv RS; Archivio di Stato di Trieste Vir: Arhiv RS; Archivio di Stato di Trieste značilno podobo (Rejec Brancelj 1998), ki je našla svoje ni pojava mesto tudi v Kosovelovi liriki: Slika 48: Delež gozda po katastrskih občinah Krasa leta Slika 51: Delež gozda po katastrskih občinah Pivškega 1825. podolja leta 1825. ni podatka »Bori dehtijo, bori dehtijo, Delež gozda po katastrskih obKočstiannjea vi h ca n a K Krara su sa D e leta ž 1 g 8 o 25 zda po katastrskih občinah Pivškega podolja leta 1825 njihov vonj je zdrav in močan, Vrtojba Branik Vipava Planina in kdor se vrne iz njih samote, Miren Prvačina Ajdovščina Rakek Komen ta ni več bolan. Kostanjevica na Krasu Branik Vipava Postojna Cerknica Zakaj v tej pokrajini kameniti Komen Dutovlje je vse lepo in prav, Delež gozdov (%) Delež gozdov (%) Senožeče biti, živeti, boriti se Sežana Dutovlje in biti mlad in zdrav. Divača Pivka Senožeče Bori, drugovi, dehteči, močni, Sežana Lokev tihi drugovi kraške samote, Divača bodite pozdravljeni v moji samoti, Merilo 1 : 700.000 Merilo 1 : 700.000 Lokev Kartografija: Jerneja Fridl polni težke, otožne samote.« (Kosovel) Kartografija: Jerneja Fridl Vir: Kladnik, D. 1985 Vir: Kladnik, D. 1985 ZNAČILNOSTI OGOZDOVANJA V Slika 49: Delež gozda po katastrskih občinah Krasa leta Slika 52: Delež gozda po katastrskih občinah Pivškega PIVŠKeM PODOLJU 1961. 65,1 in več 65,1 in ve podolja leta 1961. č V analizi sprememb deležev površine gozda so bile za- Delež gozda po katastrskih obKočstiannjea vi h ca n a K Krara su sa D e leta ž 1 g 9 o 61 zda po katastrskih občinah Pivškega podolja leta 1961 objete katastrske občine, ki imajo vsaj polovico svojega Vrtojba Branik Vipava Planina ozemlja v mejah podolja. Gre za katastrske občine, ki Miren Prvačina Ajdovščina Rakek Komen obsegajo tako dolinsko dno podolja kot tudi pobočja Kostanjevica na Krasu Branik okoliških kraških planot. Pregled stanja razmerij deležev Vipava Postojna Cerknica Komen gozda po katastrskih občinah kaže, da je bil leta 1825 Delež gozdov (%) Delež gozd Dut o ovlvje (%) v kar 25 (od 29) katastrskih občinah delež gozda manj Senožeče Sežana kot 20 %, v 23 katastrskih občina je bilo gozda manj kot Dutovlje 10 %, v 11 katastrskih občinah, to je v dobri tretjini vseh, Divača Pivka Senožeče pa statistika gozda sploh ni zaznala. Podobno kot na Krasu Sežana Lokev so v prvi polovici 19. stoletja močno prevladovali travniki in Divača pašniki, namesto vinogradov pa je bilo več sadovnjakov in Merilo 1 : 700.000 Merilo 1 : 700.000 Lokev predvsem njiv. Delež gozda je presegal 10 % le na severu Kartografija: Jerneja Fridl Kartografija: Jerneja Fridl Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije in zahodu, torej na meji med Krasom in Vipavsko dolino, Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije ter v okolici Senožeč in Razdrtega. Slika 50: Delež gozda po katastrskih občinah Krasa leta Slika 53: Delež gozda po katastrskih občinah Pivškega Leta 1961 je bilo v Pivškem podolju že 29 % gozda, kar 2002. podolja leta 2002. kaže na enako težnjo razvoja kot na Krasu. Od leta 1825 65,1 in več 65,1 in več se je v tej pokrajini delež gozda več kot podvojil. V 18 Delež gozda po katastrskih občinah Krasa D e leta ž 2 g 0 o 02 zda po katastrskih občinah Pivškega podolja leta 2002 katastrskih občinah je gozd obsegal manj kot 20 % oze- Delež gozdov (%) Delež gozdov (%) 65,1 in več 65,1 in več 154 R A B A T A L Zaraščanje pokrajine je postalo pereče in aktualno vpraša- nalogi, omenjeni tudi v regionalnorazvojnih programih za nje prihodnosti obravnavanega območja. Značilna kulturna regije, ki segajo na obravnavano območje. Ohranjanje pokrajina kraških območij je posledica aktivnega delovanja lesne proizvodnje in uporaba lesne biomase sta dodatni človeka v njej, zato gozd, ki se nezadržno širi, ogroža dejavnosti, ki lahko pripomoreta k uspešnim prizadevanjem stoletne napore naših prednikov. Aktivno gospodarjenje za nadzor nad primerno površino razpoložljivih gozdnih z gozdovi in spodbujanje kmetijstva sta zato prednostni zemljišč. Skupni pašniki Mimi Urbanc, Franci Petek Skupni svet naselij ali skupna zemljišča so skupna lastnina v pomenu 'skupen, javen', občeslovenski gmajna pa iz Slika 54: Ogozdovanje izničuje napore preteklih soseske oziroma kolektivna uporaba skupnega sveta (Vilfan nemške besede gemeinsam v pomenu 'skupno'. generacij, ki so ob trebljenju kmetijskih zemljišč ogromne 1996, 237). Gre za po obliki in vsebini določeno posestno Skupni svet je nastal obenem z nastankom vasi in s trajno količine kamenja zložile v suhe zidove in tako prst obliko, ki s svojimi koreninami sega še v dobo plemenske razdelitvijo zemlje. Nekaj zemlje je ostalo nerazdeljene; to zaščitile pred vetrom. (Foto: Matej Gabrovec, arhiv GIAM ureditve in se je prek fevdalizma ohranila do modernega so bili planinski ali vaški pašniki za potrebe paše blizu vasi ZRC SAZU.) kapitalizma, ponekod celo do današnjega dne. Istrski in gozdovi za skupno uporabo. Poleg tega so imeli ljudje mlja, v 10 katastrskih občinah ga je bilo manj kot 10 %, izraz komunela izhaja iz latinskega pridevnika communis pravico do skupne paše in do rabe lesa tudi na neobdela- povsem brez gozda pa ni bilo nobene katastrske občine več. Izluščili sta se dve izraziti jedri, kjer delež gozda še vedno ni presegel 20 % površine katastrskih občin. Na območju med Pivko in Parjem je bil delež gozda manjši od 10 %, na območju zahodno od Postojne pa manjši od 20 %. Druga območja Pivškega podolja je večinoma že zajelo bolj dinamično ogozdovanje. Med letoma 1961 in 2002 so spremembe izjemno dina- mične. Delež gozda v Pivškem podolju se je v tem obdobju povprečno povečal kar trikratno in dosegel 61 %. Vendar pa delež gozda ni presegel tistega na Krasu, kar kaže na to, da je na tem območju še vedno razmeroma pomembna živinoreja. Manj kot 20 % gozda je le še v treh katastr- skih občinah, v 18 katastrskih občinah pa ga je manj kot 60 %. Gre za katastrske občine v že prej omenjenih jedrih v okolici Pivke in Postojne. V vseh drugih katastrskih občinah, ki v večji meri segajo na Vremščico, Javornike, Hrušico ali Nanos, delež gozda presega 60 %. Od začetka 20. stoletja se je površina gozda povečala na celotnem obravnavanem območju, saj je zaradi spreme- njenih družbenih in gospodarskih razmer še zlasti v zadnjih desetletjih živinoreja omejena le še na posamezne kmetije. Podobne težnje zaznavamo tudi drugod po Sloveniji, ven- dar so tu izrazitejše. To je v prvi vrsti posledica neugodnih naravnih razmer za kmetovanje, ki je sicer najbolj primerna dejavnost za vzdrževanje ravnovesja med obdelovalnimi in gozdnimi zemljišči. V okviru kmetijstva je treba izpostaviti nazadovanje in ponekod (zlasti na Krasu) popolno zamrtje Slika 55: eno glavnih tradicionalnih pašnih območij je na pobočjih Javornikov in Snežnika, ki pa se zaradi opuščanja živinoreje, povezano s sodobnimi spremembami v kme-pašništva intenzivno zaraščajo z gozdom. V ospredju je prometno pomembno Pivško podolje s Prestranskim gradom tijstvu in zmanjševanjem vloge polkmetov. v spodnjem desnem delu fotografije. (Foto: Matevž Lenarčič.) Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Delež travinja (travnikov in pašnikov) leta 1825 R A B A T A L 155 nem svetu. Lastniki fevdalci se zlasti za pašo na skupnem E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E Delež travinja (%) svetu niso preveč zanimali in so pravico upravljanja pre- E E Logatec Borovnica E Lokavec E Miren Dornberk puščali vaškim in drugim avtonomijam (Vilfan 1996, 240). E Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E E Col Prvačina E Žapuže Padež E 0,1 do 10,0 Na rabo skupnega sveta in gospodarjenje z njim so vplivali E E Višnje Vipavski Križ E E E tudi krajevni običaji, zato je bil skupni svet pogosto predmet Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E Šmarje 10,1 do 20,0 sporov, npr. pri fužinarjih zaradi pritegnitve k fužinam, glede E Kostanjevica na Krasu E Vipava E obsega drvarjenja, glede ograjevanja ter upravičenosti do Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E rabe ob delitvi kmetij in pojavu kajžarjev (Vilfan 1996). E Bukovje E E Komen E 20,1 do 35,0 E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek Temeljna značilnost gmajn je bila torej skupna uporaba. E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče E E Zagon Ponikve 35,1 do 70,0 Skupnost, ki je gmajno uporabljala, se je imenovala soseska E E E Podnanos Lozice Cerknica in se je omejevala na določeno naselje ali njegov del (Orožen E Pliskovica Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero 70,1 in več 1957, 153). Soseska je bila torej vaška skupnost, ki je imela E Tomaj Griže E E E vrsto gospodarskih interesov, vključno s potrebo po sku- E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E pnem gospodarjenju na gmajnah (Žontar 2005, 271). Vas je E Dolenja vas ni podatka Štorje E Prestranek E bila gospodarska celota, ki je skupno urejala pašne pravice Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina in skrbela za vzdrževanje potov ter napajališč in za podobna E meja regije E Selce E javna vprašanja. Sestanek vseh gospodarjev soseske se Sežana Trnje Pivka E je imenoval srenja in ta izraz se pojavlja kot sopomenka za Merilo 1 : 400.000 E Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E Jurišče sosesko (Ravnik 1998, 158–159). Sodobni izraz za gmajno E Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev bi bil vaški pašnik, za sosesko pa agrarna skupnost. E Vir: Arhiv Republike Slovenije; Archivio di Stato di Trieste Kačiče-Pared Narin Zagorje E Skupni svet je od svojega nastanka dalje doživljal številne E Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 spremembe: gozd se je razdelil med kmete, na ostalem E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E zemljišču so bodisi nastale nove kmetije bodisi so se povečale obstoječe. Tako se je od konca fevdalne dobe Slika 56: Delež travinja (travnikov in pašnikov) leta 1825. pomen izraza gmajna zožil zgolj na pašnike. Pašništvo je kot najstarejša oblika živinoreje ustvarilo in ohranjalo Delež tr E E a Vrt v oj i b n a ja (tr Vog av rsko nikov L i on ka p ve a c šnikoEv) Ko l vk eta 1825 Lome E E Logatec Borovnica razmerje med zasebno in skupno lastnino. Kljub temu, da E E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina je bila večina skupnih zemljišč prej ali slej razdeljena in je Kalce Pokojišče E E E E E E E Col Prvačina tako prešla v zasebne roke, so se nekatera ohranila vse E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E Preserje Podkraj Grčarevec do 20. stoletja, in sicer v dveh oblikah lastništva: E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E • Šmarje lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana na Delež trav E Vipava E in Ko jstaa n(% jevi)ca na Krasu E agrarno skupnost in njene člane z navedbo lastninskih Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E deležev članov po imenih, hišnih številkah ipd., kot E Komen E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E 0,1 E E do Rakek Bre 1 sto0, vi 0 E E E E Predjama E solastnina članov agrarne skupnosti; ca pri Komnu Hruševica Poreče E Zagon • E lastninska pravica, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana Ponikve E E Podnanos 10,1 do 20,0 E Cerknica E Lozice Pliskovica na agrarno skupnost brez navedbe lastninskih deležev Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero članov kot skupna lastnina članov agrarne skupnosti, E Tomaj Griže E E E E Dutovlje podrobneje pa je urejena v pravilih agrarne skupnosti 20,1 do 35,0 Križ Razdrto E Rakitnik E (UL RS 5/94). E Štorje Dolenja vas Prestranek 35,1 do 70,0 E E Soseske so se ob preoblikovanju gmajn v solastnino Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina večinoma preoblikovale v solastninsko skupnost in od E E 70,1 in več Selce E Sežana 19. stoletja dalje v agrarne skupnosti, ki jih je odpravil Zakon Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača o agrarnih skupnostih iz leta 1947 (UL LRS 52/47) in Zakon E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev iz leta 1965 (UL SRS 7/65). Leta 1994 sprejet Zakon o E Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije Kačiče-Pared Narin Zagorje E E ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo premoženja in pravic omogoča ponovno vzpostavitev in E Koritnice E Knežak E organiziranje agrarnih skupnosti ter vračanje premože- Slika 57: Delež travinja (travnikov in pašnikov) leta 2002. nja in pravic, ki so bile agrarnim skupnostim odvzete po zgoraj omenjenih zakonih iz let 1947 in 1965. S tem so dane možnosti, da se ta stoletja stara oblika lastništva in Delež travinja (travnikov in pašnikov) leta 2002 Delež travinja (%) 0,1 do 10,0 10,1 do 20,0 20,1 do 35,0 35,1 do 70,0 70,1 in več 156 R A B A T A L gospodarjenja z zemljo tudi kot kulturna dediščina ohrani rabi (širjenju naselij, poslovnim conam in prometnicam). Tematski zemljevidi v časovnem zaporedju za leta 1825, v prihodnje. Statistični pregled po katastrskih občinah na obravnava- 1961 in 2002 prikazujejo, kako so se deleži travnikov in Na obravnavanem območju se pravica na skupni zemlji nem območju kaže, da je bilo leta 1825 skoraj 80 % vseh pašnikov po katastrskih občinah manjšali. Če je bil leta imenuje jus. Izraz izvira iz latinskega ius in pomeni ‘pravica, zemljišč namenjenih pašnikom ali travnikom. Do leta 1961 1825 kar v 71 katastrskih občinah (od 198 vseh, za to pravo’. Izpeljanka jusar ali jusant označuje upravičenca do se je njihov delež zmanjšal na polovico, karta dejanske leto ni podatka za 11 občin) delež večji od 70 %, se je to te pravice. Na Krasu je večina jusov nastala po zemljiški rabe tal, izdelana na podlagi interpretacije sodobnih letal- število do leta 1961 zmanjšalo na 42, leta 2002 pa je bil odvezi leta 1848. Seveda pa njihovi zametki segajo – tako skih posnetkov, pa kaže, da je bilo leta 2002 le še 14 % tak delež le še v eni sami katastrski občini. Sicer je bil leta kot drugje v Sloveniji – v zgodnjefevdalno dobo. Vendar zemljišč namenjenih travinju. 1825 kar v 148 katastrskih občinah delež travinja večji od vsi niso nastali, ko so bile odpravljene pravice gospoščine enako kot pri gozdu je moč opaziti razlike v deležih travnikov 35 %, leta 2002 pa le v 25; danes je v skoraj polovici zajetih nad zemljišči in podložništvo; nekateri (jus v Divači leta in pašnikov med posameznimi naravnimi subregijami Slove- katastrskih občinah ta delež celo manjši od 20 %. 1818, Sežani leta 1822, na Opčinah leta 1862) so nastali s nije. V prvi polovici 19. stoletja je bil največji delež travinja v Katastrske občine z več kot 20-odstotnim deležem tra- kupnimi pogodbami (Bogataj 1992, 410). Pravice do rabe sredozemskih kraških pokrajinah (Kras in Podgorski kras), vinja so danes zgoščene predvsem na Krasu (z izjemo skupne zemlje so se vezale na kmetije, in sicer zgolj na kar je povsem skladno s skoraj izsekano pokrajino. Vendar zahodnega in jugovzhodnega dela) ter v Pivškem in delu najstarejše. Jusi so bili enaki za vse, ob dedovanju se je jus pa je pomembno upoštevati, da je bilo površje v tej pokrajini Notranjskega podolja. Taka razporeditev večje pojavnosti prenesel na dediča. Če se je kmetija delila, je jus pripadel močno degradirano zaradi čezmerne paše in svojskih na- travnikov in pašnikov se jasno vidi tudi na karti dejanske samo enemu, ostali so ga lahko kupili. Tudi v primeru, če ravnih razmer, zato statistični podatek ne izkazuje pravega rabe tal, ki je bila narejena na podlagi interpretacije letal- je kmetijo, ki je sicer imela jus, prevzel zet ali kdo drug, stanja takratnih pašnikov in travnikov na Krasu. Verjetno skih ortofotov (MKGP 2004) in prikazuje realno stanje v je bila pravica do jusa plačljiva (Vilfan 1996, 253 in 254). bi si marsikateri takratni pašnik bolj zaslužil ime goličava. naravi. Travinje je, kljub temu da je bilo še pred pol stoletja Ponekod nakup jusa ni bil mogoč. V lišnih pokrajinah in dinarskih podoljih je bilo travinja za značilno tudi za pobočja visokih planot, vendarle močno Italijanska oblast med svetovnima vojnama je močno po- deset odstotkov manj kot na Krasu, na dinarskih planotah osredotočeno na bolj uravnanem površju; na pobočjih ga segla v delovanje jusov. Leta 1927 je objavila zakon o pa je bilo travinja le za dobro polovico kraškega deleža. Pri je ostalo malo. Povprečen naklon travinja je 6o , gozda kar odpravi jusarskih zemljišč in razpustitvi jusarskih odborov. dinarskih podoljih je bilo v Pivškem podolju travinja več, kot 12o, zemljišča v zaraščanju pa imajo povprečen naklon kaže skupni delež, skoraj enako kot na Krasu. Vzroke gre 9o. Razlike so tudi v nadmorskih višinah, čeprav je obrav- Zakon je predvideval razdelitev zemljišč in njihovo vknjižbo. iskati tudi v tem, da je Notranjsko podolje le delno zajeto navano območje značilno prav po planotah in podoljih, Solastnik jusarskega premoženja je postal lastnik svojega znotraj obravnavanega območja in da njegove meje segajo torej je brez velikih višinskih razlik. Povprečna nadmorska deleža, če je izpolnjeval določene pogoje. Zaradi naspro- tudi na gozdnate planote v okolici. višina travinja je 480 m, gozda pa 577 m. Razlika je tudi tovanja kmetov, sporov med njimi in tudi zaradi političnih Zato pa indeksi sprememb deležev travinja po naravnih med velikostjo posameznih kosov travinja po posame- vzrokov je del jusarskih zemljišč ostal nerazdeljen. Po subregijah jasno pokažejo, da se je delež najbolj zmanjšal znih pokrajinah. Primerjali smo dve pokrajini z največjim drugi svetovni vojni je meja prej enotno ozemlje razdelila prav na Krasu in v lišnih pokrajinah, najmanj pa v dinarskih deležem travinja: Kras, kjer je 25 % površja namenjenega na dvoje. V Italiji so leta 1957 sprejeli zakon, ki predvideva podoljih. V Pivškem podolju travinje še vedno predstavlja travnikom in pašnikom, ter Pivško podolje s 30 % travinja. ohranitev še obstoječih jusov. Odbori, ki skrbijo zanje, se 30 % celotne površine, na Krasu četrtino, drugod pa manj V prvi pokrajini je povprečna velikost travniškega poligona imenujejo Odseki za ločeno opravljanje jusarskih zemljišč. kot petino. 1,3 hektarje, v drugi pa 3 hektarje. Pri skoraj enaki površini V večini primerov imajo pravico do jusa vsi stalni prebivalci določene vasi. Na slovenski strani so jusi doživeli enako usodo kot skupna zemlja drugje v Sloveniji. Preglednica 2: Deleži travnikov in pašnikov za leta 1825, 1900, 1961 in 2002 po naravnih subregijah na Skupna zemlja se je v kraških predelih imenovala kraška obravnavanem območju. gmajna in je služila večinoma paši, redkeje košnji. V za- 1825 1900 1961 2002 dnjih stoletjih je doživljala intenzivne spremembe. Zaradi Delež (v %) Delež (v %) Delež (v %) Delež (v %) intenzivnosti človekovih aktivnosti ob pomoči naravnih Dinarske planote 34,7 33,5 29,0 13,7 razmer so pašna zemljišča ogolela in tako postala povsem nerodovitna. Nato so se v drugi polovici 19. stoletja začela Dinarska podolja in ravniki 55,0 52,3 48,5 25,1 zaraščati z gozdom; sprva načrtno in počasi, pozneje, še Sredozemske flišne pokrajine 56,0 51,8 51,6 18,7 zlasti pa od šestdesetih let prejšnjega stoletja zaradi opu- Sredozemske kraške pokrajine 67,5 67,6 64,1 24,4 ščanja kmetijstva spontano. Dober pokazatelj teh procesov Obravnavano območje SKUPAJ 50,8 48,8 45,0 19,4 je spreminjanje deleža travnikov in pašnikov. 1825–1900 1825–1961 1825–2002 1961–2002 Delež travinja, kamor uvrščamo travnike in pašnike, se je Indeks Indeks Indeks Indeks na obravnavanem območju kraških pokrajin zmanjševal že Dinarske planote 97 84 39 47 vse od druge polovice 19. stoletja. To je povsem skladno z obratnim procesom, ki je zajel gozdna zemljišča, saj Dinarska podolja in ravniki 95 88 46 52 so se nekdanji pašniki in travniki bodisi načrtno pogozdili Sredozemske flišne pokrajine 93 92 33 36 bodisi spontano zarasli z gozdnim drevjem in grmovjem, Sredozemske kraške pokrajine 100 95 36 38 v bližini naselij pa tudi pozidali oziroma namenili urbani Obravnavano območje SKUPAJ 96 88 38 43 Vrtojba Kovk Gojače Lokavec Logatec Borovnica Gozd R A B A T A L 157 Bilje Volčja Draga Miren Dornberk Potoče Skrilje Ajdovščina Vipa Batuje va Malo Polje Pokojišče Kalce Renče Prvačina Tabor Dobravlje Col Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje Budanje Višnje Ustje B Grčarevec Brje ela Podkraj Vipava Vrhpolje Opatje selo Planina Laze B Branik ra Temnica nica Šmarje Škrbina Vipava Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje nica U Gradišče pri Vipavi Sela na Krasu Lože Ivanje selo Sveto Gorenje Planina Štanjel Vojščica Kobjeglava Goče Studeno Bukovje Unec Kobdilj Komen Manče Belsko Rakek Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Poreče Cerknica Podnanos Zagon Ponikve Šmihel pod Nanosom anoščica Rak R N M Kopriva a Lozice š o Hrašče Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce Tomaj Griže Hruševje Dutovlje Razdrto Križ Orehek Rakitnik Štorje Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prestranek Dane pri Sežani Senožeče P Slavina ivka Selce Sežana Povir Orlek Petelinje Trnje Divača Dolnje Ležeče Pivka Klenik Palčje Kal Lipica Vrsta travinja Gornja Košana Jurišče Famlje Neverke Parje Matavun Lokev trajni travnik ali pašnik Kačiče-Pared R Barka eka Narin Zagorje mokrotni travnik Bač Rodik Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak Koritnice meja regije DejSa lik ns a 58: ka De rja a zš nskirj a reno azš s irj t e tr noavn st trik avov nik in o paš v in p n ašiko nikvo le v l ta e 2002 ta 2002 Merilo 1 : 200.000 Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 158 R A B A T A L Skupna zemljišča so ne glede na to, ali jih imenujemo gmajne ali jusi, relikt v pokrajini, ki si z vidika ohranjanja kulturne dediščine, natančneje prastare dediščine slo- venskega lastninskega prava zaslužijo posebno mesto. Največ zemljišč je bilo agrarnim skupnostim vrnjeno na območjih Krasa in Pivškega podolja. Na Krasu med vr- njenimi zemljišči s 68 % prevladujejo kmetijska zemljišča oziroma pašniki (torej ostanki kraških gmajn), v Pivškem podolju pa z dobrimi 56 % gozd. Tudi sicer je bilo več kot 40 % vseh vrnjenih kmetijskih zemljišč na obravnavanem območju vrnjenih prav agrarnim skupnostim na območju Krasa, v Pivškem podolju pa več kot tretjina vseh vrnjenih gozdnih zemljišč. Arhivsko gradivo Ministrstva za inance iz leta 1949 (Arhiv Republike Slovenije 2007b) kaže, da je bilo pred podržavlje- njem skupnih zemljišč razmerje med travinjem in gozdom tudi na območju Pivškega podolja bolj v prid pašnikom in travnikom. Pregledali smo površine in rabo zemljišč osmih izbranih agrarnih skupnosti v tej pokrajini za leto 1949, ko so bila zemljišča podržavljena, ter za aktualno stanje z letnico 2007, ko so bila zemljišča ponovno vrnjena. Razmerje med travinjem in gozdom je bilo leta 1949 71 % proti 27 %, leta 2007 pa 45 % proti 53 %. Le pri eni agrarni skupnosti je bil že leta 1949 delež gozda večji od deleža travinja. Gre za Malo Ubeljsko, ki je neposredno pod vznožjem Nanosa in zato lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da se tamkajšnja zemljišča v veliki meri razprostirajo na strmem pobočju Nanosa in so zato porasla z gozdom. Iz tega lahko sklepamo, da je delež travinja med vrnjenimi zemljišči agrarnim skupnostim na Krasu še vedno večji od Slika 59: Goloseki na pobočjih severovzhodno nad Ilirsko Bistrico so nastali ob vnovičnem urejanju pašnikov na deleža gozda zaradi vsaj dveh razlogov: delež travinja je bil z gozdom poraslih zemljiščih, ki se v katastru še vedno vodijo kot pašniki. Za ta namen je bilo v letih 2001–2006 na Krasu pred drugo svetovno vojno večji kot v Pivškem mogoče pridobiti kmetijske subvencije. (Foto: Gregor Kovačič.) podolju, zato se je kljub zaraščanju v večji meri ohranilo, travinja v obeh pokrajinah je na Krasu kar 6700 ločenih Preglednica 3: Primerjava deležev zemljišč, ki so v lasti izbranih agrarnih skupnosti na območju Pivškega podolja, glede kosov, v Pivškem podolju pa zgolj slabih 3000. Vzrok za na temeljno rabo v letih 1949 in 2007. (Vir: Arhiv Republike Slovenije 2007b, Register agrarnih skupnosti RS 2007.) to so nekoliko različne naravne razmere med pokrajinama in tudi drugačen zgodovinski razvoj. Travinje Travinje Drugo Drugo Gozd Gozd Od 33.460 hektarjev travnikov in pašnikov na obravna- (v %) (v %) (v %) (v %) (v %) (v %) vanem območju jih je skoraj četrtina ali nekaj manj kot Agrarna skupnost/leto 1949 2007 1949 2007 1949 2007 8000 hektarjev ponovno v lasti agrarnih skupnosti. Primeri AS Palčje 87,4 17,2 2,9 0,2 9,8 82,6 trinajstih agrarnih skupnostih glede vračanja premoženja AS Zagorje 94,3 69,2 0,1 0,1 5,6 30,7 še niso rešeni, vendar se – če bo njihovim zahtevam ugo- deno – površina vrnjenega travinja (v glavnem pašnikov) AS Hrenovice 99,4 49,6 0,6 0,6 0,0 49,9 utegne povečati še za 1430 hektarjev (Arhiv upravnih AS Hruševje 53,9 77,3 0,1 4,4 46,1 18,3 enot RS 2007). Pri tem je treba upoštevati, da so vrnjena AS Malo Ubeljsko 26,5 29,2 0,0 0,0 73,5 70,8 zemljišča razvrščena glede na rabo zemljiškega katastra, ki AS Razdrto 69,6 40,4 5,6 7,1 24,8 52,6 pa zaostaja za dejanskim stanjem na terenu, torej utegne AS Slavina 97,2 27,7 2,8 0,0 0,0 72,2 biti površina vrnjenih pašnikov in travnikov dejansko manj- ša, zlasti na račun zemljišč, ki jih je dejansko že povsem AS Studenec 81,7 90,7 0,9 0,2 17,4 9,1 prerasel gozd. SKUPAJ 71,3 45,9 1,2 0,9 27,5 53,2 Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Vir: Register agrarnih skupnosti Republike Slovenije Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Registrirane agrarne skupnosti z njihovimi sedeži in glede na stanje njihovih zahtevkov za vračilo odvzetih kmetijskih zemljišč R A B A T A L Ajdovščina 159 Potoče Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec ter dejstva, da je zaostajanje zemljiškega katastra na Krasu E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E Površina kmetijskih zemljišč (ha) večje kot v Pivškem podolju. E E Logatec Borovnica E Lokavec Kostanjevica na Krasu E E Miren Dornberk Kako pomembna oblika lastnine in upravljanja z zemljišči Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi E E Col Bukovje Prvačina so bila skupna zemljišča, kaže tudi podatek o številu in E EŽapuže E Padež E Manče Višnje Vipavski Križ E E E Preserje Podkraj Grčarevec 5 Bre 0 st 0 o , vi1 i ca n p ve ri č Komnu razporeditvi agrarnih skupnosti na obravnavanem območju. E Vrhpolje Hruševica Poreče E Opatje selo Branik Planina Laze E E E Po osamosvojitvi Slovenije in Zakonu o ponovni vzpostavitvi E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E agrarnih skupnosti (UL RS 5/94) se je na območju upravne Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E E 200,1 do 500,0 enote Sežana ponovno registriralo 62 agrarnih skupnosti, Komen E E Griže E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek E E Predjama E Dutovlje čeprav jih je bilo pred drugo svetovno vojno 100, na območju Brestovica pri Komnu Križ Hruševica Poreče E Zagon upravne enote Postojna 33 (prej 34) in na območju upravne E Ponikve E E E Podnanos 100,1 do 200,0 Cerknica E Lozice Pliskovica Dane pri Sežani enote Nova Gorica 7, skupaj torej 102 agrarni skupnosti Kopriva E Postojna E E E Senožeče Kazlje Dolenje Jezero (Dodič 2007). Na obravnavanem območju jih je od tega E Tomaj Griže 30,1 do 100,0 E E E E Sežana Dutovlje kar 90. Na Krasu je registriranih 34 agrarnih skupnosti, Križ Razdrto E Rakitnik E Divača E Palčje na območju Pivškega podolja 25, na območjih Brkinov in Štorje Dolenja vas 0,1 do 30,0 Dolnje Ležeče E Prestranek E Jurišče Notranjskega podolja po 9, Vipavske doline 6, Podgorskega Dane pri Sežani Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek E E Senožeče Slavina E ni podatka Krasa 4, Nanosa 2 ter na območju Javornikov ena agrarna E Vir: Register agrarnih skupnosti Republike Slovenije Kačiče-Pared Selce E Sežana skupnost (Register agrarnih skupnosti 2007). Trnje © Geografski inštn it iu tza An h tote navka Melika ZRC SAZU, 2007 Pivka E Ostrožno Brdo Merilo 1 : 400.000 E Divača Knežak Kras ima res največje število agrarnih skupnosti, vendar E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče so te glede na površino vrnjenih pašnikov in travnikov Parje E E E v postopku E Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev različno razporejene. Tiste z večjimi površinami so vzho- E Vir: Register agrarnih skupnosti Republike Slovenije Kačiče-Pared Narin Zagorje E E zavrnjeno/zavrženo dno od Sežane, zato pa je zahodno od nje večja gostota Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice agrarnih skupnosti, kar je vnovični dokaz, da so bile kra- E Knežak E Registrirme a jna ere g aije grarne skupnosti z njihovimi sedeži in glede na stanje njihovih ške gmajne v preteklosti pomembna družbena prvina v zahtevkov za vračilo odvzetih gozdnih zemljišč Slika 60: Registrirane agrarne skupnosti z njihovimi sedeži in glede na stanje njihovih zahtevkov za vračilo odvzetih pokrajini. Podobno je z razporeditvijo v Pivškem podolju: kmetijskih zemljišč. agrarne skupnosti z večjimi površinami vrnjenih pašnikov so v okolici Pivke in južno nje. Registrirane agrarne skupnosti z njihovimi sedeži in glede na stanje njihovih E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E Površina gozdnih zemljišč (ha) zahtevkEov za v Logatec Borovnica E račilo odvLze okatih vec Ekmetijskih zemljišč E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E E Col Prvačina E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E Preserje Podkraj Grčarevec 500,1 in več Vrhpolje Po Opatje selo Branik Planina Laze E vršina kmetijskih zemljiš E E E č (ha) E E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E E 200,1 do 500,0 Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek 5 Bre 0 st 0 o ,vi1 i ca n p ve ri č E E Predjama E Komnu Hruševica Poreče E E Zagon Ponikve E E E Podnanos Cerknica 100,1 do 200,0 E Lozice Pliskovica Kopriva E Postojna E E E Dolenje Jezero 200,1 do 500,0 Kazlje E Tomaj Griže 30,1 do 100,0 E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E E Štorje Dolenja vas Prestranek 0,1 do 30,0 100,1 do 200,0 E E Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina E ni podatka 30,1 do 100,0 E Selce E Sežana Trnje Pivka E ni zahtevka Merilo 1 : 400.000 0,1 do 30,0 E Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče Parje E E E E v postopku Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek Neverke Lokev E Vir: Register agrarnih skupnosti Republike Slovenije Kačiče-Pared Narin Zagorje E E zavrnjeno/zavrženo Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E meja regije v postopku Slika 61: Registrirane agrarne skupnosti z njihovimi sedeži in glede na stanje njihovih zahtevkov za vračilo odvzetih gozdnih zemljišč. zavrnjeno/zavrženo Registrirane agrarne skupnosti z njihovimi sedeži in glede na stanje njihovih zahtevkov za vračilo odvzetih gozdnih zemljišč Površina gozdnih zemljišč (ha) 500,1 in več 200,1 do 500,0 100,1 do 200,0 30,1 do 100,0 0,1 do 30,0 v postopku zavrnjeno/zavrženo E E E E E 160 Vrtojba Kovk E R AE B A T A L Gojače Lokavec Logatec Borovnica E E E E Gozd Bilje Volčja Draga E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E Vipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Budanje Višnje E E E E E Ustje B Grčarevec Brje el Podkraj E a V Vrhpolje E ipava Opatje selo Planina Laze Branik E B E E r E a Temnica nic Šmarje E a E E Vipava E Škrbina E E Dobec E Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E Podnanos Zagon E Šmihel pod Nanosom E Ponikve E anoščica Rak N E R M Kopriva a Lozice š o Hrašče E Pliskovica a či E l Dolenje Jezero n Hrenovice E E i E E E k Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Površina zemljišč (ha) Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E Dolenja vas E Prestranek E 500,1 in več Šmarje pri Sežani E Dane pri Sežani E E Senožeče P Slavina i E vka E Selce Sežana E E Povir 200,1 do 500,0 Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E Pivka E E E Klenik Palčje E Kal 100,1 do 200,0 Lipica E E Gornja Košana Jurišče Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 30,1 do 100,0 Kačiče-Pared E R Barka ek E Zagorje E a Narin E 0,1 do 30,0 Bač Rodik E E E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice E ni podatka RegistriSrlikan a 62: e R ag eg ra ist rn riraen sk e a u gr p a n rnos e s ti z kup n n joih st ovi i s smi ed sedeži eži in gl in ed g e nlede a sta nnja e nsta jih n o jve ih ni zahtevka njihovih zahtevk z ov aht eza vk v o ra v z či a vlo r vs ačil eh o v so e dvze h od ti vzeht ze ih z m e lj mlišč jišč v postopku Merilo 1 : 200.000 Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek zavrnjeno/zavrženo Vir: Register agrarnih skupnosti Republike Slovenije meja regije © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 R A B A T A L 161 Preglednica 4: Statistični pregled števila registriranih agrarnih skupnosti in površina že vrnjenih skupnih zemljišč s območje je v največji razdalji od severa proti jugu dolgo stanjem leta 2007 po naravnih pokrajinah na obravnavanem območju. (Vir: Register agrarnih skupnosti 2007.) 4,7 kilometra, od vzhoda proti zahodu pa 3,1 kilometra. Stoji na kraškem ravniku, polnem vrtač, v bližini sta tudi Pokrajina Število agrarnih Kmetijska Gozd Druga Skupaj dve znani kraški jami, Lipiška in Škamperletova. Povprečna skupnosti zemljišča (v ha) (v ha) zemljišča (v ha) (ha) nadmorska višina območja Lipice je 411 metrov, razteza Kras 34 3362 1597 18 4977 pa se med 346 metri v eni izmed vrtač ter 667 metri na Podgorski kras 4 613 79 1 693 skrajnem jugovzhodnem kotu območja, ki sega na vrh hriba Pivško podolje z Vremščico 25 1641 1964 0 3605 Kokoš (na vzhodni strani Lokve–Bazovica). Da je območje Notranjsko podolje 9 528 581 1 1110 zares precej uravnano, potrjuje podatek o povprečnem Vipavska dolina 6 1038 677 1 1716 naklonu območja, ki znaša 4 stopinje, najbolj strma pa so pobočja najglobljih vrtač. Brkini in dolina Reke 9 224 682 0 906 Območje Lipice se je vedno nekoliko razlikovalo od po- Nanos 2 99 204 0 303 krajine v okolici. V preteklosti je bilo zelena oaza sredi Javorniki 1 437 0 0 437 sicer golega območja, danes pa je kot kultiviran »otok« v SKUPAJ 90 7942 5784 21 13.747 zaraščajočem se okoliškem Krasu (Medmrežje 1). Lipica predvsem zaradi postavitve igrišča za golf ni najbolj zna- čilen zgled za spremembe na Krasu. Kmetijska in gozdna zemljišča niso izrazito spremenila svojega videza, vendar pa raba ni več namenjena kmetijstvu ali gozdarstvu. Tak Zaraščanje skupnih pašnikov na primeru primer sprememb rabe tal lahko označimo za mehko urbanizacijo. Analiza katastrskega načrta franciscejskega katastra iz Lipice in Strmce leta 1822 (Archivio di Stato di Trieste 2007) kaže, da je Franci Petek bil na območju Lipice že v prvi polovici 19. stoletja gozd Na obravnavanem območju je bilo v preteklosti več pašni- kov in travnikov. Še bolje si proces spreminjanja kulturne pokrajine v polnaravno predstavljamo na konkretnem kartografskem primeru večjega merila. Preučili smo ob- močji dveh katastrskih občin, Bazovice in Strmce, ki se razlikujeta ne le po naravnogeografskih, ampak tudi po družbenogeografskih dejavnikih, ki so vplivali na spre- membe obravnavanih območij. LIPICA Katastrska občina Bazovica leži na skrajnem jugozahodu Krasa. Po drugi svetovni vojni je njene prvotne meje pre- sekala državna meja med Italijo in Jugoslavijo, ki je postala ne le izična ovira v pokrajini, ampak predvsem ločnica med dvema družbenoekonomskima sistemoma. Na slo- venski strani je ostalo območje Lipice, kjer so zemljišča večinoma namenjena kobilarni in danes tudi igralniškemu ter golfturizmu. Domačini iz Bazovice so formalnopravno upravičeni do svoje nekdanje skupne lastnine, čeprav živijo na italijanski strani meje. Zahtevek agrarne skupnosti Bazovica za vrnitev njihovih zemljišč na tem območju je še vedno v postopku. V svojo last zahtevajo 87 hektarjev kmetijskih zemljišč (pašnikov), 140 hektarjev gozda ter 4 hektarje drugih zemljišč (Upravna enota Sežana 2007). Lipica je v jedru gručasto naselje, ki se je razvilo ob slo- Slika 63: Območje turistično usmerjene Lipice je kultiviran »otok« sredi sicer zaraščajoče se kraške okolice. (Foto: viti kobilarni, ustanovljeni leta 1580 (Čuk 1996). Celotno Matevž Lenarčič.) Raba tal na območju Lipice leta 1822 162 R A B A T A L Zemljiška kategorija 1822. Prvi dejavnik, ki je odločilno vplival na te spremembe, (slika 64) je gotovo državna meja, ki je presekala katastrsko občino Bazovica in s tem predvsem otežila dostop vaščanom Bazovice, do svojih parcel na območju Lipice. S tem je njiva bila opustitev pašnikov še bolj verjetna. Drug dejavnik pa je razvoj igralniškega in golfturizma v Lipici. Predvsem slednji travnik je leta 1989 (Medmrežje 1) z igriščem za golf »urbaniziral« območje severno od središča naselja. travnik z drevjem Pašniško območje za kobilarno se je ohranilo predvsem zahodno in južno od kobilarne na območju, ki je bil leta pašnik 1822 označen kot gozd. Prav zaradi tega sklepamo, da skupni pašnik Preglednica 5: Površine in deleži posameznih kategorij nerazdeljen gozd rabe tal na območju Lipice leta 1822. (Vir: Archivio di Stato di Trieste 2007.) razdeljen gozd Površina Delež Raba 1822 (v ha) (v %) stavba Njive 4,7 0,6 dvorišče Travniki 3,3 0,4 Travniki z drevjem 8,3 1,1 pot Pašniki 20,8 2,7 Raba tal na območju Lipice leta 2002 Skupni pašniki 282,6 37,2 kal Razdeljen gozd 26,3 3,5 Nerazdeljen gozd 406,4 53,5 Zemljiška kategorija Stavbe 0,6 0,1 (slika 65) Dvorišča 1,9 0,3 Poti 4,9 0,6 travnik in pašnik Slika 64: Raba tal na območju Lipice leta 1822. Slika 65: Raba tal na območju Lipice leta 2002. Kali 0,1 0,0 SKUPAJ 760,0 100,0 pašnik z drevjem precej obsežen za takratne razmere na Krasu. Obsegal praks je bil kakovosten pašnik z debelo plastjo rodovitne je kar 57 % celotnega ozemlja, kar je v primerjavi s pov- zemlje. Zato je bilo območje Lipice takrat zelena oaza na pašnik v zaraščanju Preglednica 6: Površine in deleži posameznih kategorij R pr a ečnimi ba tal katastrskimi na obm občinami očju Li na picKrasu e le skoraj ta 18 š 2 tirikrat 2 Ragolem Krasu. ba tal na območju Lipice leta 2002 rabe tal na območju Lipice leta 2002. (Vir: Arhiv več. Vzrok gre iskati v potrebah kobilarne. Zanimivo je, da Pašniki, ki so zavzemali 40 % zemljišč, so bili razporejeni gozd Republike Slovenije 2007a.) katastrski načrt v neposredni okolici kobilarne kaže zgolj na robu katastrske občine (v današnji Sloveniji), predvsem gozdna zemljišča. Na prvi pogled bi si zato lego gruče na vzhodu, manj tu na zahodu (glej sliko 64). Zanimivo Površina Delež pozidano Zesta ml vjibš z k a a p k o a tre te b g e o rkijoabilarne predstavljali kot urbano oazo Ze pa ml jjieš, kdaa ksao tebi gli o troij s a koraj izključno skupni pašniki, le na Raba 2002 (v ha) (v %) (slsr ikedi a 6 gozda. 4) Verjetno je takratni gozd izgledal bistveno (sl sever ika 6 ozahodu 5) je bilo približno 20 hektarjev pašnikov že Travniki in pašniki 102,6 13,5 golf igrišče drugačen od današnjega. Slabih dvesto let nazaj so pre- razdeljenih, južno od njih pa je bilo na manjše parcele vladovala visokorasla debla listavcev (to se da razbrati iz pravilnih oblik razdeljenega tudi 26 hektarjev gozda. Njiv Pašniki z drevjem 41,7 5,5 športno igrišče katastrskega načrta), podrastje je bilo redno čiščeno, med na območju Lipice takrat še ni bilo z izjemo delanih njiv na Pašniki v zaraščanju 12,5 1,6 debli pa je bila razdalja dovolj velika, da se je v gozdu pasla dnu vrtač, kar pa je skupaj predstavljalo zgolj 4 hektarjev Gozd 517,6 67,9 kamnolom živina oziroma konji. Še več, verjetno so lastniki kobilarne oziroma pol odstotka celotnega območja. Prav tako je Pozidano 32,0 4,2 namenoma brzdali sekanje dreves, ker je bil tako urejen bilo izjemno malo travnikov; predvsem so bili to otočki, Golf igrišče 41,9 5,5 pašnik v zaraščanju kal pašni gozd bolj ustrezen za občutljive kraške razmere vezani na vrtače v obsežnem pasu skupnih pašnikov ob Druga športna igrišča 1,5 0,2 kot odprti pašnik: drevesa so pašno območje ščitila pred cesti Lokev–Bazovica. Kamnolomi 12,5 1,6 vročino, izhlapevanjem dragocene vode oziroma vlage, Sodobna dejanska raba tal (MKGP 2004), narejena na burjo ter posledično tudi erozijo prsti. Obenem je živina podlagi letalskih posnetkov, kaže zelo spremenjeno podobo Kali 0,1 0,0 odstranjevala podrastje in tudi gnojila tla. Skupni učinek teh območja Lipice v primerjavi s tisto, ki smo jo opisali za leto SKUPAJ 762,3 100,0 golf igrišče športno igrišče dvorišče R A B A T A L 163 je vsaj na tem območju v franciscejskem katastrskem načrtu (Archivio di Stato di Trieste 2007) označena gozdna zemljišča treba premišljeno interpretirati. Druga območja pašnikov in travnikov so se razdrobljeno ohranila v južnem območju nekdanjih obsežnih skupnih pašnikov ob cesti Lokev–Bazovica. Teh je le za dobrih 25 hektarjev, skupaj z delci zemljišč v zaraščanju pa 36 hektarjev. Na območju Lipice so še trije kamnolomi s skupno 12 hektarji površine. Velik pas skupnih pašnikov danes prerašča gozd, kar lahko vidimo, če primerjamo sliki 64 in 65. To pa ne pomeni, da se skupni pašniki oziroma jusi ne obstajajo več. Že prej smo omenili, da Agrarna skupnost Bazovica zahteva vrnitev njihovega premoženja, vendar je zahtevek še v postopku. V ozadju pomanjkanja volje po razrešitvi njihovega zahtevka je verjetno tudi namera o razširitvi igrišča za golf, s čimer bi jim bila kršena lastniška pravica (Medmrežje 5). STRMCA Katastrska občina Strmca leži na skrajnem severu Pivškega podolja. Samo naselje s poljem v uravnani kotlinici je še v mejah prej omenjene pokrajine, pripadajoča zemljišča na pobočju severno od naselja pa so že na območju visoke kraške planote Hrušice. Območje je dejansko dvignjeno nad Pivško podolje in se imenuje Podgora (Mihevc 1996), vendar zaradi strmega pobočja Hrušice, ki se dviga nad Slika 66: Igrišče za golf v Lipici se širi na občutljivo, zavarovano kraško območje. (Foto: Matevž Lenarčič.) podoljem, popolnoma gravitira k podolju. Strmca je gručasto naselje, v katerem se je število prebival- cev med zadnjima popisoma prebivalstva zmanjšalo s 103 na 80 prebivalcev. Torej gre za demografsko depresivno naselje. Celotno območje je v največji razdalji od severa proti jugu dolgo 2,9 kilometra, od vzhoda proti zahodu pa 3 kilometre. Pobočja Lipovca (1005 m) in Petričevega hriba (945 m) severno od naselja so dolomitna, polje v uravnani kotlinici pa južno od ceste Studeno–Planina preide v močno zakraselo, kamnito in vrtačasto površje gozda Bukovca (Mihevc 1996). Povprečna nadmorska višina območja katastrske občine Strmce je 750 metrov, vendar samo naselje leži v kotlinici v nadmorski višini 643 m. Najvišja točka je Špilnik (1018 m) in je sosednji vrh zahodno od prej omenjenega Lipovca. Povprečen naklon znaša 13 stopinj, največje strmine pa so na pobočjih severno od naselja. Franciscejski katastrski načrt iz prve polovice 19. stoletja kaže, da se je raba tal močno prilagodila reliefu (Arhiv Re- publike Slovenije 2007a). Sredi kotlinice je nastalo naselje, okrog njega kmečki sadovnjaki, sledile pa so njive, ki so pokrivale skoraj celotni preostali uravnani del kotlinice ra- zen ozkih travniških parcel na robovih. Skupni pašniki so se raztezali v pasu vzhod–zahod po pobočju severno od naselja, vendar južneje od vršnega dela območja. Tam je Slika 67: Strmca je gručasto naselje v neizrazitem podolju severno nad Postojnsko kotlino, pod obronki kraške površje ponovno manj nagnjeno, zato so gozdove izkrčili planote Hrušice. (Foto: Igor Maher, arhiv GIAM ZRC SAZU.) za senožeti. Vmes, med pasom skupnih pašnikov in se- Raba tal na območju Strmce leta 1823 164 R A B A T A L Zemljiška kategorija nom po drugi svetovni vojni premoženje ni bilo odvzeto (slika 68) oziroma so si skupne pašnike razdelili že pred njo. Dokaz za to najdemo tudi v arhivskem gradivu, ki navaja Krajevni ljudski odbor Studeno, pod katerega spada tudi Strm- njiva ca, med še nerazlaščenimi agrarnimi skupnostmi (Arhiv Republike Slovenije 2007b). V dopisu k preglednicam sadovnjak površin zemljišč v lasti agrarnih skupnosti iz leta 1949 je navedeno: »V seznamu nerazlaščenih zemljišč so tudi travnik zemljišča, razdeljena za časa Italije, pri delitvah teh zemljišč agrarne operacije niso sodelovale.« Torej se je s skupnimi senožet zemljišči na primeru Strmce zgodilo to, kar se je zgodilo z večino skupnih zemljišč v Sloveniji. Razdeljena so bila pašnik med bivše upravičence in tako vsaj začasno prešla v individualno rabo. skupni pašnik Omenjena primera usode skupnih zemljišč sta le dva izmed mnogih. Kraška območja zahodne Slovenije se zaradi gozd naravnih in družbenogeografskih dejavnikov soočajo z Raba tal na območju Strmce leta 2002 intenzivnimi spremembami tudi na področju rabe tal; v stavba ali pot zadnjih desetletjih predvsem z opuščanjem kmetovanja in posledično s širjenjem gozdnih zemljišč ter spreminjanjem Slika 68: Raba tal na območju Strmce leta 1823. Slika 69: Raba tal na območju Strmce leta 2002. njiv v travnike. Še posebej hitri so ti procesi v primeru ne- Zemljiška kategorija rešenih lastninskih odnosov oziroma nerešenega statusa (slika 69) nožeti, pa je najbolj strma pobočja preraščal gozd. Južno je še vedno v kotlinici, le da so nekdanje njive v okolici skupnih zemljišč. Skupna zemljišča so izjemno pomembna od kotlinice, na močno zakraselem območju Bukovca, je naselja nadomestili travniki. Nekdanje skupne pašnike je tako z vidika kulturne dediščine, saj odsevajo socialno bil gozd tudi v času največjega obsega kmetijskih zemljišč. proti jugu prerasel gozd, zanimivo pa se vršni del senožeti njiva zgodovino določenega območja, kot tudi z okoljskega Gozdovi so poraščali 32 % zemljišča, če pa seštejemo ohranja skoraj v nespremenjenem obsegu. Kljub temu pa vidika, saj predstavljajo, če se z njimi ustrezno gospodari, travinje Raba skupaj, tal n je a to obprevladovalo, močju saj Str se mc je e širilo letana 1 52 82% 3 je R ž a eb m a o go talč e nop a az o itib, ka m koo čsje u i z leta Str v mlectoe gloezdn ta i r2ob 0 š 0 ir2i odprto zeleno območje med kmetijskimi in gozdnimi ze- sadovnjak zemljišča. Skupni pašni so predstavljali 22 %, zgornji travniki tudi na tem območju. Zato je gozd (s 55 %) že nesporno mljišči. Zaradi načina lastništva in starodavnega reda so oziroma senožeti na vršnem delu Lipovca, Špilnika in Petri- prevladujoča kategorija rabe tal, travniki in pašniki pa še tudi zaščitena pred pozidavo. Zato je pomembno, da se travnik in pašnik čevega hriba pa celo 27 % celotne površine. Razmeroma vedno predstavljajo 40 % celotne površine katastrske njihov tradicionalni ustroj upošteva in ustrezno zaščiti. v Zeelik m d lj eilšekž am k ead tepgreodrisjtaavljenimi kategorijami rabe tal so s občine, vendar pr Zemljiška kategedvsem na račun nekdanjih njiv orija . gozd 13 % zavzemale njive. (slika 68) Strmca (slika 6je 9)imela v 19. stoletju velik delež skupnih pašnikov. Današnja raba je v nekaterih pogledih podobna, saj je Danes pa je ne najdemo med ponovno ustanovljenimi pozidano še vedno prilagojena reliefu. Glavnina kmetijskih zemljišč agrarnimi skupnostmi. Iz tega lahko sklepamo, da kraja- Preglednica 7: Površine in deleži posameznih kategorij Preglednica 8: Površine in deleži posameznih kategorij rabe tal na območju Strmce leta 1823. (Vir: Arhiv rabe tal na območju Strmce leta 2002. (Vir: MKGP travnik Republike Slovenije 2007a.) 2004.) senožet Površina Delež Površina Delež Raba 1823 (v ha) (v %) Raba 2002 (v ha) (v %) Njive 56,9 13,4 Njive 6,1 1,4 Sadovnjaki 3,7 0,9 Sadovnjaki 4,4 1,0 skupni pašnik Travniki 14,5 3,4 Travniki in pašniki 172,0 40,3 Senožeti 114,1 26,9 Gozd 234,4 54,9 Pašniki 1,7 0,4 Pozidano 10,2 2,4 Skupni st p a a vbš a n i a k li i pot 93,3 22,0 SKUPAJ 427,1 100,0 Gozd 135,0 31,8 Stavbe in poti 4,9 1,2 SKUPAJ 424,0 100,0 R A B A T A L 165 Spremembe rabe tal v vrtačah – primer Logatca Mateja Breg Kot poseben, zelo podroben primer preučitve rabe tal njanja števila vrtač v obdobju med letoma 1944 in 2000 in suburbanizacije, ki s poseganjem v reliefne oblike in predstavljamo izsledke študije o spreminjanju števila vrtač (Breg 2007). njihovim spreminjanjem uničujejo ter korenito spreminjajo in rabe tal v njih na Logaškem polju. Logaško polje je robno Raba tal je raba zemljišč za potrebe človekovih dejavnosti naravno pokrajino. Z zgodovinskogeografsko razčlenitvijo kraško polje in le eno od niza kraških polj Notranjskega v pokrajini. Imenujemo jo tudi zemljiška raba (Geografski spreminjanja števila in rabe vrtač želimo opozoriti na njihovo podolja, ki se v dinarski smeri razteza prek jugozahodne terminološki slovar 2005). Na Krasu so bila v preteklosti izjemno vlogo v kraški kulturni pokrajini. Slovenije. Podrobneje smo raziskali del katastrske občine vsa zemljišča, kjer je bilo vsaj malo prsti, usposobljena za Dolenji Logatec, kjer so na dnu in obrobju kraškega polja kmetijsko rabo (Mihevc 2005). Na dnu vrtač, kjer je prst MeTODe DeLA zvečine v apnencih, dolomitih ter holocenskih nanosih rek debelejša in rodovitnejša kakor na kamniti okolici, so bili Za določanje sprememb rabe tal v vrtačah oziroma na in potokov nastale številne vrtače. Prostorska razširjenost zato pogosti vrtovi, njive in travniki, v manj rodovitni okolici območjih vrtač smo najprej določili število vseh vrtač na vrtač je torej odvisna zlasti od geološke zgradbe. Največje pa so prevladovali pašniki. Nekaterim vrtačam so utrdili preučevanem območju. Analizirali smo skupno število in najpogostejše so vrtače na apnencih, na naplavini so ilovnato dno, jih napolnili z vodo in jih preoblikovali v kale vrtač, prepoznavnih v treh glavnih kartografskih virih. Na opazno manjše, na dolomitu pa so manj izrazite. ali lokve za vodno oskrbo. katastrskih prikazih franciscejskega katastra (v nadalje- Preučevano območje meri približno 6 km2 in sovpada z Raba tal v vrtači predstavlja posebno rabo tal, vezano na vanju kataster) smo določili število vrtač v letu 1823, na obliko in površino dveh delno prekrivajočih se črno-belih edinstveno površinsko kraško obliko, eno najpogostejših črno-belih letalskih posnetkih za leto 1944 in na barvnih letalskih posnetkov iz leta 1944. Izvedena analiza rabe kraških reliefnih oblik v Sloveniji. Namen raziskave je opo- digitalnih ortofoto načrtih (DOF-ih) za leto 2005. Rezultate tal je nadgradnja in vsebinska razširitev analize spremi- zoriti tudi na čedalje intenzivnejše procese urbanizacije smo preverili in dopolnili še z analizo plastnic in vrtač na temeljnem topografskem načrtu (TTN) v merilu 1: 5000 iz leta 1975 in s tem dodali še 71 vrtač, vendar za to leto ni bila narejena analiza rabe tal. Skupno število vrtač znaša 868, a le 75 lokacij vrtač je razpoznavnih v vseh treh temeljnih virih. S kombinacijo izbranih interpretacijskih metod smo v katastru iz leta 1829 določili 605 vrtač, na letalskem posnetku iz leta 1944 572 in na DOF-u iz leta 2005 le še 97 vrtač. Z nave- denimi podatki je nazorno nakazano zmanjševanje števila vrtač, kar je posledica nenadzorovanih posegov v vrtače, v najslabšem primeru zasipavanja vrtač in njihove trajne degradacije. Za območje vseh 868 vrtač, upoštevane so tako zasute kakor ohranjene vrtače, smo določili rabo tal v vrtači oziroma v primeru zasutih vrtač pokrovnost tal v posameznem preučevanem letu. Zaradi primerljivosti podatkov (kataster, letalski posnetki) smo se ob poenostavitvah omejili na pet glavnih kategorij rabe tal. Prva kategorija so njive in vrtovi, ki se pojavljajo v obliki štirioglatih, bolj ali manj podolgovatih parcel na dnu vrtače. Ker na letalskem posnetku ne moremo razlikovati njiv in vrtov, smo ti dve obliki rabe tal združili. Druga ka- tegorija so travniki; ti so v vrtačah sredi večjih sklenjenih travniških parcel brez prisotnosti grmovnega in drevesnega rastlinstva. Travniki so pogosti tudi na obodu oziroma pobočjih vrtač, ki imajo na dnu njivo, vendar smo takšno mešano obliko zemljiške rabe uvrstili v kategorijo njive in vrtovi. Sledi kategorija travniki oziroma pašniki z drevjem, ki jo sestavljajo vrtače, vsaj delno porasle z grmovjem in/ali drevjem. Ker v njihovi okolici ni sledi parcelacije, ni mogoče Slika 70: Pogled na preučevano območje v letih 1944 in 2000. (Vir: Breg 2007.) razločiti, ali je v njih travnik ali pašnik. Če je z drevjem porasla 166 R A B A T A L Slika 72: Tradicionalna oblika rabe tal na dnu »delanih« vrtač so njive. (Foto: Aleš Smrekar.) Slika 73: Travniške vrtače so obdelane tako na ravnem dnu kot na nagnjenem obodu. (Foto: Matej Gabrovec, arhiv GIAM ZRC SAZU.) Slika 71: Opuščena in deloma že razpadla »delana« vrtača. (Foto: Aleš Smrekar.) s travnikom (v nadaljevanju travniška vrtača) je ponavadi obdelana v celoti, tako njeno dno kot pobočja, medtem ko vrtača del sklenjenega gozdnega zemljišča, je v njej kot ANTROPOGeNI DeJAVNIKI so njive samo na dnu vrtač (v nadaljevanju njivska vrtača) raba tal opredeljen gozd. Na z gozdom poraslih vrtačastih SPReMINJANJA ŠTeVILA IN oziroma na uravnanem delu vrtače. Ker je dno vrtače pra- območjih so vrtače slabo prepoznavne, zato so zaradi viloma majhno, so bile majhne tudi njive v vrtačah, zato so pomanjkljivosti vizualne fotointerpretacije mnoge med njimi RABe VRTAČ površino njiv povečevali z zasipavanjem vrtač. Pri njivskih nenamerno izključene iz analize. Najsodobnejša kategorija Posegi v rabo vrtač so se vzporedno z družbeno-tehnolo- vrtačah je namreč mogoče doseči največjo površino in rabe tal v vrtačah so pozidana in sorodna zemljišča. Ta škim napredkom stopnjevali od agrarne prek industrijske izkoristek tal z zasutjem do vrha in izravnavo z okoliškim kategorija seveda ne pomeni dejanske rabe tal v vrtači, do postindustrijske dobe. V letih 1823, 1944 in 2005 so površjem. Njiva na večji in ravni površini poleg večjega ker je večina tovrstnih vrtač pravzaprav nerazpoznavnih, bili na preučevanem območju prisotni različno intenzivni pridelka omogoča tudi lažjo strojno obdelavo. zasutih in pozidanih. Dokaz o njihovem nekdanjem ob- antropogeni dejavniki, ki so spreminjali in preoblikovali Trava lahko uspeva tako na rodovitnem dnu vrtače ka- stoju so le še stari kartografski viri. Ker pa je največ vrtač pokrajino ter vplivali na rabo tal v vrtačah. Izpostavljamo kor na obodu, kjer je prst tanjša in tako daje vrtača večji uničilo prav širjenje pozidanih zemljišč v zadnjih petdesetih samo najpomembnejše med njimi, to je kmetijstvo, indu- donos trave kot uravnana okrogla ploskev zasute vrtače. letih, smo to kategorijo posebej izpostavili. V teh primerih strijo, promet in širjenje pozidanih zemljišč. Površina polkrožnega telesa vrtače je večja od površine rabe tal v vrtači ne moremo določiti, saj vrtače dejansko Kmetijska raba tal je najstarejša in z vidika posegov v vrtače kroga v dnu, zato so travniki omogočali količinsko največji ni več, zato smo določili pokrovnost oziroma zemljiško predstavlja sonaravno, tradicionalno rabo vrtače. Tip rabe izkoristek razpoložljive površine konkavnega telesa vrtače. rabo površja na območju nekdanje (zasute, pozidane, je pogojen z obliko in globino vrtače, ki najbolj vplivata na Zaradi tega ni bilo potrebe po zasipavanju travniških vrtač, nerazpoznavne) vrtače. možnost in način obdelovanja zemljišča v vrtači. Vrtača pa vendar se je tudi njihovo število nenehno zmanjševalo. R A B A T A L 167 Slika 74: Ostanki nasipa železniške proge Logatec–Idrija. (Foto: Mateja Breg.) Pomembno vlogo pri zasipavanju travniških vrtač so odigrali mehanizacija kmetijstva in z njo povezani agromelioracijski posegi. S prehajanjem z ročnega na strojno obdelovanje (košnja trave, oranje) in z intenziviranjem poljedelstva so vrtače postale bolj nezaželene kot kdajkoli prej, saj so pomenile izrazito izično oviro za strojno obdelovanje. Že s pojavom obrtniških delavnic in industrije so začeli nastajati nevarni odpadki, ki so jih nenadzorovano odlagali vse do uvedbe ustrezne zakonodaje in pojava urejenih odlagališč. Tudi gradnja prometne infrastrukture na ob- močju Logatca je imela že v preteklosti precejšnjo vlogo pri spreminjanju pokrajine, zlasti zaradi njegove ugodne geografske in prometne lege. Skozi Logatec je bila sredi 19. stoletja zgrajena Južna železnica in že takrat je proga povozila mnoge vrtače, ki so za vedno izginile in jih na posnetku iz leta 1944 ni več zaznati. Podobno je s števil- nimi vrtačami, ki so zasute z odpadnim pepelom (izgorki) iz parnih lokomotiv. Izgorki parnih lokomotiv, ki so vozile skozi Logatec, so prvi poznani odpadni material, s katerim so zapolnili marsikatero vrtačo ob progi Južne železnice. Avtorica: Mateja Breg; © GIAM ZRC SAZU, 2007. Ni znano, koliko vrtač je zasutih z odpadnim materialom iz železniškega nasipa po prvi svetovni vojni ukinjene železni- 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 v metrih ške proge Logatec–Idrija. V sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja so bili zelo priročno gradivo za zasipavanje Zemljiška kategorija vrtač čedalje obilnejši komunalni odpadki. njiva, vrt (332) gozd (3) razpoznavna vrtača (605) TRADICIONALNA RABA TAL NA travnik (445) pozidana in sorodna zemljišča (11) nerazpoznavna vrtača (263) OBMOČJIH VRTAČ LeTA 1823 pašnik z drevjem (77) meja preučevanega območja Franciscejski kataster je poenoten kataster z natančno zemljiško-katastrsko izmero parcel in določeno rabo tal. Za Vir: DOF5, 2005, © GURS; Franciscejski kataster, 1823, © Arhiv RS. večino slovenskega ozemlja je nastajal v obdobju od leta 1817 do leta 1828. Za katastrsko občino Dolenji Logatec Slika 75: Raba tal na območju logaških vrtač in njihova prepoznavnost leta 1823. 168 R A B A T A L na z značilnostmi reliefa pokrajine. Kmetijsko pomembnejše vrtače so opredeljene kot bolj ali manj krožno oblikovane parcele, ki predstavljajo travniško vrtačo. V mnogih primerih 500 je znotraj te krožne parcele štirioglata njivska parcela ali 450 vrt. Območje med vrtačami običajno ni razdeljeno na par- 400 cele, saj je zaradi plitve prsti kmetijsko manj pomembno. 350 Sestavljalo je veliko parcelo, ki je pripadala celotni vaški 300 skupnosti in je bila namenjena pašnikom. Leta 1823 je bilo kmetijstvo tradicionalno in ekstenzivno, 250 zato so bile takrat njivske vrtače v primerjavi z letoma 200 1944 in 2005 najštevilčnejše (332). Njivske vrtače so bile 150 število vrtač leta 1823 v neposredni okolici naselja in so predstavljale pomemben 100 vir rodovitne zemlje za oskrbo prebivalcev z vrtninami in 50 poljščinami. Njihovo število se sčasoma zmanjšuje zaradi zmanjšane vloge kmetijske dejavnosti ter širjenja pozida- 0 njive in vrtovi travniki pašniki z gozd pozidana in nih in sorodnih zemljišč. Sicer pa so po katastru iz leta drevjem sorodna zemljišča 1823 v vrtačah prevladovali travniki, ki so v celoti pokrivali 51 % (445) vrtač. Travniške vrtače so zagotavljale preskr- nerazpoznavne vrtače razpoznavne vrtače bo s krmo za večinoma živinorejsko usmerjeno logaško kmetijstvo. Precej manjše je bilo število vrtač s pašniki z vmesnim drevjem (77). Ta podatek nakazuje tedanji pomen in namembnost vrtač za poljedelsko donosnejše Slika 76: Raba tal glede na razpoznavnost vrtač leta 1823. kmetijske rabe (njive in travniki). Večje pašniške površine so bile le v vrtačah ob robu gozda in predvsem na površju okrog vrtač. V vrtačah v neposredni bližini naselja, kjer 500 naj bi bili pašniki z drevjem, so bili v bistvu sadovnjaki. Tri 450 vrtače so bile poraščene z gozdom, medtem ko jih je bilo 400 11 pozidanih. Za 263 vrtač, ki ob analizi katastra niso bile razpoznane, 350 ne moremo trditi, da so bile že takrat zasute, saj metodo- 300 logija razpoznavanja vrtač iz katastra temelji na speciični 250 parcelaciji vrtač in ne na interpretaciji slike kot za leti 1944 200 in 2005. Če ob izdelavi katastra v vrtači ni bilo ne njive ne 150 travnika, vrtača ni bila pomembna za posebno parcelacijo število vrtač leta 1944 in je bila del večje travniške, pašniške sli gozdne parcele. 100 50 RABA TAL NA OBMOČJIH VRTAČ 0 njive in vrtovi travniki pašniki z gozd pozidana in LeTA 1944 drevjem sorodna zemljišča Temeljni vir za preučitev rabe tal v letu 1944 so arhivski letal- ski posnetki iz tega leta (slika 70 levo), ki so tudi najstarejši nerazpoznavne vrtače razpoznavne vrtače obstoječi letalski posnetki preučevanega območja. Njihov nastanek je povezan z zavezniškimi letalskimi snemanji med drugo svetovno vojno. Digitalne letalske posnetke Slika 77: Raba tal glede na razpoznavnost vrtač leta 1944. smo georeferencirali in uskladili s koordinatnim sistemom je bil narejen leta 1823 (Arhiv Republike Slovenije 2007a). transformacije. Funkcija se izvaja po formulah za linearno DOF-a (Gauss-Krügerjev sistem), kot je bilo opisano že Katastrske mape (Medmrežje 2) smo georeferencirali in preslikavo, nelinearno preslikavo in za metodo najmanjših pri geokodiranju katastra. Prepoznavanje vrtač in njihovih uskladili s koordinatnim sistemom DOF-a (Gauss-Krüger- kvadratov (Petek, Fridl 2004). lastnosti temelji na fotointerpretacijskem ključu, ki vključuje jev sistem). Na podlagi izbranih starih in novih koordinat O nekdanji pomembni kmetijski rabi vrtač smo sklepali iz naslednje spremenljivke: oblika, globina (sence dajejo vtis kontrolnih točk (cerkev, stara stavba, križišča itd., ki so parcelacije kraškega površja v franciscejskem katastru. Ze- globine, višine), sivina (različni odtenki sivine, temnejša na obeh virih) računalniški program izračuna parametre mljiška razdelitev posamezne katastrske občine je poveza- ponavadi na dnu vrtače), tekstura. R A B A T A L 169 Glavno razliko v rabi vrtač med letoma 1823 in 1944 je povzročila izgradnja Južne železnice, ki je širše vplivala na razvoj Logatca. Posledica tega je bilo 61 pozidanih vrtač, od tega 57 nerazpoznavnih, večina na trasi žele- zniške infrastrukture. »Železnica ni spremenila podobe logaškega življenja samo zaradi upadanja furmanstva in vsega, kar je bilo povezano z njim, pač pa je prinašala tudi druge novosti. Leta 1870 je začel trgovec Tollazzi kupovati moko v Banatu in jo prodajati v Logatcu. Tako kmetom ni bilo več treba sejati rži za domače potrebe, saj zemlja in podnebje žitom na Logaškem nista bila naklonjena. Njive so spremenili v travnike in se še bolj ukvarjali z živinorejo« (Švajncer 2004). To je veljalo tudi za njive v vrtačah. Leto 1944 je pomenilo že tretje leto vojne kalvarije, ki je pov- zročila zmanjšanje delovne sile, potrebne za obdelovanje njiv in košnjo travnikov. Tudi zaradi tega se je število njiv v vrtačah zmanjšalo na 98 (le 9 nerazpoznavnih), zlasti na račun 467 travniških vrtač (65 nerazpoznavnih) in 158 vrtač s pašniki z vmesnim drevjem (86 nerazpoznavnih). Vrtač z gozdom je bilo 84 (79 nerazpoznavnih). RABA TAL NA OBMOČJIH VRTAČ LeTA 2005 Kot najnovejši in najaktualnejši podatkovni vir smo izbrali barvne digitalne ortofoto posnetke iz leta 2005. Prepo- znavanje vrtač in sestave rabe tal temelji na vizualni foto- interpretaciji slike, izhajajoč iz fotointerpretacijskega ključa z naslednjimi štirimi spremenljivkami: oblika, globina (sence dajejo podatek globine, višine), barva, tekstura slike. V letu 2005 so na območjih vrtač že prevladovala pozidana zemljišča, ki so prekrila 317 vrtač. Med njimi jih je 294 v celoti pozidanih in za vedno izgubljenih, 23 pa je delno ohranjenih, saj so le deloma pozidane s stavbami ali cesta in železnica prečita samo njihove posamezne dele. Velik del pozidanih zemljišč je posledica razraščanja industrij- sko-obrtnih in storitvenih dejavnosti, ki se ob železnici širijo proti severovzhodu. Območja 299 vrtač so bila leta 2005 travnata, od teh jih je samo 10 v celoti ohranjenih, Avtorica: Mateja Breg; © GIAM ZRC SAZU, 2007. večina pa je izravnanih z okoliškimi travniki. Njive in vrtovi 0 500 1000 1500 2000 2500 3000 so v letu 2005 prekrivali območja 75 vrtač, od tega 53 v metrih nerazpoznavnih in 22 ohranjenih. Število vrtač s pašniki se je od leta 1823 do leta 1944 sicer povečalo na račun Zemljiška kategorija nazadovanja njiv, a se je do leta 2005 zaradi ukinjanja pašne njiva, vrt (75) gozd (140) razpoznavna vrtača (97) živinoreje in zaraščanja z gozdom močno zmanjšalo. Gozd pozidana in sorodna zemljišča (317) nerazpoznavna vrtača (771) je poraščal 32 ohranjenih in 108 nerazpoznavnih vrtač. travnik (299) Število z gozdom poraščenih območij vrtač se je zaradi pašnik z drevjem (37) meja preučevanega območja zaraščanja travniških in pašniških zemljišč do leta 2005 izrazito povečalo. Najbolj zaskrbljujoč podatek za nadaljnjo Vir: DOF5, 2005, © GURS; Franciscejski kataster, 1823, © Arhiv RS. ohranitev vrtač je nedvomno porast pozidanih in sorodnih zemljišč, ki so za vedno izničile 37 % vrtač. Slika 78: Raba tal na območju logaških vrtač leta 2005. 170 R A B A T A L mične družbe, ki je v zadnjih stotih letih doživela tehnološko 350 revolucijo in globalizacijo. Odnos prebivalcev do logaške pokrajine in njenih posebnosti se je s priseljevanjem pre- 300 bivalcev in z zmanjševanjem pomena kmetijstva po drugi svetovni vojni, s tem pa tudi z zmanjšano odvisnostjo od 250 krajevnih naravnih virov, zelo poslabšal in povzročil njeno 200 razvrednotenje. V ospredje so stopile sekundarne in ter- ciarne dejavnosti, ki niso odvisne od domačega kapitala 150 in krajevnih naravnih virov, zato neodgovorno izkoriščajo prostor in uničujejo njegove vrednote. Njihov razvoj je število vrtač leta 2005 100 pospešila bližina dvotirne železniške proge in avtoceste, v novejšem času pa so se osredotočile v prostrani obr- 50 tno-industrijski coni. Vrtače so se spreminjale in izginjale predvsem zaradi širjenja pozidanih in sorodnih zemljišč. 0 njive in vrtovi travniki pašniki z gozd pozidana in Logatec se je znašel med za priseljevanje najbolj privlačnimi drevjem sorodna zemljišča območji v državi. Z gradnjo novih stanovanjskih sosesk se bodo v prihodnje pritiski okolja zagotovo še stopnjevali. Z naraščanjem števila prebivalcev in proizvodnih dejavnosti nerazpoznavne / neohranjene vrtače razpoznavne / ohranjene vrtače se razraščajo pozidana zemljišča in povečuje količina različnih odpadkov. Največji delež gradbenih odpadkov je Slika 79: Raba tal glede na razpoznavnost vrtač leta 2005. bil ugotovljen prav na aktivnih divjih odlagališčih (Smrekar in ostali 2005). Zagotovo obstaja resna nevarnost, da se zemljišč zmanjšuje število travniških vrtač. Število pašnikov SKLeP bo v prihodnje nadaljevalo nenadzorovano zasipavanje se je od leta 1823 do leta 1944 sicer povečalo na račun Rezultati raziskave so pokazali zelo gosto mrežo vrtač, ki vrtač z odpadnim gradbenim materialom, ki bo nastajal zmanjševanja njiv, a se je do leta 2005 zaradi ukinjanja so bile v preteklosti močno vpete v kulturno pokrajino. Na vzporedno s priseljevanjem in gradnjo novih ter prenovo pašne živinoreje in zaraščanja izrazito zmanjšalo. Število z to kažejo predvsem različni tipi agrarne rabe tal v vrtačah. starejših stanovanj. Posledice, ki jih imajo za vrtače inten- gozdom poraščenih vrtač se je zaradi zaraščanja travniških zivne neagrarne dejavnosti, so trajne in nepopravljive. Leta 1823 so v njih prevladovale njive, a število vrtač se in pašniških zemljišč do leta 2005 močno povečalo. Pri načrtovanju nadaljnje rabe prostora na slovenskem je sčasoma zmanjševalo zaradi čedalje skromnejše vloge Spreminjanje rabe tal v vrtačah je torej, tako kot raba tal krasu je treba območja vrtač obravnavati kot območja kmetijstva, posledičnega zaraščanja ter širjenja pozidanih nasploh, posledica družbenih in tudi naravnih sprememb z naravno- in družbenogeografskimi posebnostmi. Ob zemljišč. Prav tako se zaradi zaraščanja in širjenja pozidanih v pokrajini. Raba tal odraža rabo prostora za potrebe dina- zagotavljanju trajnostnega razvoja je treba vrtače zaščititi pred uničevanjem tako, da se jim določi ustrezno sona- 500 ravno rabo, ki bo edinstvena sestavina tako tradicionalne 467 445 kot sodobne kulturne pokrajine. 450 400 350 332 317 299 300 250 število vrtač 200 158 140 150 98 100 77 84 75 61 37 50 3 11 0 leto 1823 leto 1944 leto 2005 njive in vrtovi travniki pašniki z drevjem gozd pozidana in sorodna zemljišča Slika 80: Število vrtač glede na rabo tal na območju logaških vrtač v letih 1823, 1944 in 2005. Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije Kačiče-Pared R A B A T A L 171 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Razvoj pozidanih zemljišč na primeru območij naselij Križ–Šepulje in Podskrajnik–Zelše Lega preučevanih naselij na obravnavanem območju Peter Repolusk, Maja Topole UVOD E Območje naselja E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Logatec Borovnica Spremenjene gospodarske in družbene razmere po sloven- E Lokavec E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče ski osamosvojitvi leta 1991 so se odrazile tudi v demograf- E E E E E E E Col Prvačina Križ E Žapuže Padež E skem in urbanističnem razvoju slovenskega podeželja. ena E E Višnje Vipavski Križ E E E Preserje Podkraj Grčarevec Vrhpolje od vidnejših morfoloških sprememb so spremembe rabe E E Opatje selo Branik Planina Laze E E E E Šmarje Šepulje tal. Nekatere splošnejše značilnosti tovrstnih sprememb E Kostanjevica na Krasu E Vipava E Ivanje selo na podeželju v tem obdobju obravnava več raziskav (Ur- E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E Podskrajnik E Komen E banc 2002; Kladnik in Ravbar 2003; Petek 2005; Topole E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče in ostali 2006). E E Zagon Zelše Ponikve E E Prispevek obravnava rabo pozidanih zemljišč in njihovo E Podnanos Cerknica E Lozice Pliskovica Kopriva E Postojna rast v podeželskih naseljih po letu 1990. Za analizo so bila E E E Kazlje Dolenje Jezero meja regije E izbrana štiri naselja na skrajnem zahodu in skrajnem vzhodu Tomaj Griže E E E E Dutovlje Križ Razdrto Rakitnik obravnavanega dela jugozahodne Slovenije – naselji Križ E E E Štorje Dolenja vas Prestranek in Šepulje v občini Sežana ter naselji Podskrajnik in Zelše E E Dane pri Sežani v občini Cerknica. Oba para naselij sestavljata morfološki E E Senožeče Slavina E E enoti, saj se v obeh primerih sosednji naselji med seboj Selce E Sežana Trnje stikata. Zato ju v nadaljevanju imenujemo poselitveni enoti Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača E E Palčje Dolnje Ležeče Križ–Šepulje oziroma Podskrajnik–Zelše. Za obe poselitveni Lipica E E Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke enoti je značilno, da se je po letu 1990 površina pozidanih Lokev Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije Kačiče-Pared Zagorje zemljišč v primerjavi z večino slovenskih podeželskih naselij E Narin E E Rodik zelo povečala. Med rabo njunih pozidanih zemljišč je zaradi © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E različnega gospodarskega in demografskega razvoja nekaj pomembnih razlik. Slika 81: Lega preučevanih naselij na obravnavanem območju. Izbrana podeželska naselja spadajo v dinarski svet, za Križ in Šepulje spadata v suburbano cono Sežane, kjer je katerega sta sicer značilni podpovprečna velikost naselij TeMeLJNe DeMOGRAFSKe IN Lega preučevanih naselij na obravnavanem območju zaposlena tudi večina delovno aktivnega prebivalstva obeh in podpovprečna gostota poselitve. Prevladuje planotasto DRUŽBeNOGOSPODARSKe naselij. Prebivalstvo se je med popisoma zaradi priseljevanja, oziroma gozdnato površje, za poselitev ugodnejše razmere ZNAČILNOSTI OBRAVNAVANIH predvsem iz Sežane, s 438 povečalo na 580 oseb ali za 32 %. so le v podoljih in na ravnikih. Kraški gručasti naselji Križ in Šepulje (320–370 m) iz obalno-kraške statistične regije NASeLBINSKIH eNOT Priseljevanje je bilo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja sta od občinskega središča Sežane oddaljeni 4 km in sta Kot je bilo omenjeno že v uvodu, sta oba para naselij v ne- značilno predvsem za naselje Križ, v zadnjih letih pa se je Območje naselja locirani na Krasu oziroma na sredozemski kraški planoti. posredni soseščini lokalnega urbanega oziroma občinskega razširilo tudi na Šepulje. Prebivalstveni razvoj Podskrajnika Gručasti naselji Zelše in Podskrajnik (558–580 m) iz notranj- središča, tj. Sežane oziroma Cerknice. Obe poselitveni enoti in Zelš je zmernejši – število prebivalcev se je med zadnjima Križ sko-kraške statistične regije sta od občinskega središča sta po številu prebivalcev majhni. Njuna družbenogospo- popisoma s 126 povečalo na 140 ali za 11 %. Naselji sta Cerknice oddaljeni le slab kilometer in ležita na severnem darski in demografski razvoj se precej razlikujeta. v neposredni bližini Cerknice, a se sem že v preteklih de- Šepulje robu Cerkniškega polja, osrednjem delu Notranjskega podolja. Obe poselitveni enoti imata zelo ugodno prometno Preglednica 9: Temeljni demografski podatki. (Vir: Popisa prebivalstva 1991 in 2002, SURS.) lego, saj sta od avtoceste in najbližje železnice oddaljeni Število Število Število Število Delež dnevnih le od 3 do 4 kilometre. enota Križ–Šepulje je leta 2002 prebivalcev prebivalcev Indeks zaposlenih delovnih mest migrantov imela 580 prebivalcev, enota Podskrajnik–Zelše pa 140. leta 1991 leta 2002 2002/1991 leta 2002 leta 2002 leta 2002 Po letu 1991 se je število prebivalcev in število hiš v obeh povečalo. V prvi so naraščala predvsem stanovanjska, v Križ–Šepulje 438 580 132,4 284 187 81,3 drugi pa nestanovanjska zemljišča. Podskrajnik–Zelše 126 140 111,1 59 262 72,9 172 R A B A T A L setletjih iz mesta navzven niso širile stanovanjske soseske, ampak poslovne in proizvodne cone. Kljub temu imata obe naselji v primerjavi s celotnim slovenskim podeželjem nadpovprečno rast števila prebivalcev, kar je poleg lege v neposredni bližini mestnih naselij ena od temeljnih značilnosti slovenskih suburbaniziranih območij. Ob popisu prebivalstva leta 1991 sta imeli obe poselitveni enoti še razmeroma velik delež kmečkega prebivalstva (me- todologija popisa prebivalstva iz leta 2002 te demografske spremenljivke ne meri več), 11 % Križ–Šepulje in 10 % Podskrajnik–Zelše. Prav tako je bil še vedno velik delež zaposlenih (delovno aktivnih) v kmetijskih dejavnostih, 21 % v enoti Križ–Šepulje in 14 % v enoti Podskrajnik–Zelše. Deleža zaposlenih v kmetijstvu sta se v desetletju med zadnjima popisoma zmanjšala na 3 oziroma 7 %. glavna razloga sta, da se je zaradi ostarelosti velik del kmečke delovne sile po letu 1991 prenehal aktivno ukvarjati s kmetovanjem, po drugi strani pa je na novo priseljeno prebivalstvo gospodarsko aktivno skoraj izključno v nek- metijskih dejavnostih. Število delovno aktivnih, ki žive v naselbinski enoti, se je v enoti Križ–Šepulje v času med obema popisoma zaradi priseljevanja z 225 povečalo na 284, v enoti Podskrajnik– Zelše pa s 65 zmanjšalo na 59. Tudi v sestavi delovno Slika 82: Gosto pozidano staro jedro kraškega naselja Križ z razvejeno prometno mrežo in značilnimi zaprtimi dvorišči. aktivnih po skupinah dejavnosti so pomembne razlike. V (Foto: Maja Topole.) poselitveni enoti Križ–Šepulje prevladujejo zaposleni v stori- tvah (73 % leta 2002 in 49 % leta 1991), v poselitveni enoti Podskrajnik–Zelše pa v predelovalnih dejavnostih (47 % leta 2002 in 55 % leta 1991). Razlike so posledica tako gospodarske usmerjenosti območij, ki jim naselbinski enoti pripadata, kot urbanistično (lokacijsko) pogojenih dejavni- kov: v enoti Podskrajnik–Zelše je že dalj časa postavljena cerkniška industrijska cona, ki se tako na starih kot novih lokacijah še naprej širi. Obe naselbinski enoti sta pomembni zaposlitveni središči za lokalno prebivalstvo. Tako popis iz leta 2002 beleži 187 delovnih mest v Križu in Šepuljah ter 262 v Podskrajniku in Zelšah (zasebni kmetje niso všteti). Večina delovno aktivnih v obeh poselitvenih enotah pa ni zaposlena v kraju bivanja, ampak se dnevno vozi na delo v druga občinska in regionalna središča – štiri petine od delovno aktivnih v enoti Križ–Šepulje in tri četrtine v enoti Podskrajnik–Zelše je dnevnih migrantov. Podatki Poslovnega registra Agencije Republike Slove- nije za javnopravne evidence in storitve (AJPeS) iz leta 2005 kažejo, da se v obeh naseljih število delovnih mest povečuje tudi zaradi nastajanja manjših in srednje velikih podjetij. Posebno dinamična rast delovnih mest je značilna za poselitveno enoto Podskrajnik–Zelše. Iz navedenega vira povzemamo tudi temeljne podatke o Slika 83: Zelše so gručasto naselje ob robu kraškega Cerkniškega polja, 3 km jugozahodno od Cerknice. (Foto: podjetjih (samostojnih podjetjih, družbah, podružnicah in Maja Topole.) zavodih) za leto 2005. V enoti Križ–Šepulje izrazito pre- R A B A T A L 173 vladujejo manjša podjetja. Od skupno 35 podjetij jih ima • nestrnjeno poseljena zemljišča: Območja stavb sku- • stanovanjski objekti (v obeh poselitvenih enotah gre 31 od 1 do 4 zaposlene ali samozaposlene. Samo eno paj s 100-metrskim polmerom oziroma zelenim robom izključno za individualno stanovanjsko gradnjo), podjetje (pršutarna v Šepuljah) spada v velikostni razred z okrog njih, v katerih je delež pozidanih zemljišč 5 % ali • objekti z mešano funkcijo, namenjeni bivanju in opra- od 150 do 199 zaposlenimi. V poselitveni enoti Podskraj- manjši. V enoti Križ–Šepulje je nestrnjeno poseljenih vljanju dejavnosti, nik–Zelše je bilo leta 2005 45 podjetij. 30 jih je imelo od 1 45,31 hektarjev oziroma 46 % od vseh poseljenih • nestanovanjski objekti, ki so lahko nestanovanjske stavbe do 4 zaposlene, 10 od 5 do 19, 4 podjetja od 20 do 99, zemljišč, v enoti Podskrajnik–Zelše pa 67,18 hektarjev z gospodarsko dejavnostjo (delovna mesta) ali drugačno eno pa več kot 250. oziroma 67,3 %. funkcijo, na primer gasilski dom, vaški dom ipd. K pozidanim zemljiščem spadajo tudi vmesni vrtovi, dvori- MeTODOLOGIJA UGOTAVLJANJA Pozidana zemljišča šča in dovozi ali tako imenovana funkcionalna zemljišča. SPReMeMB POVRŠINe V okviru pozidanih zemljišč so upoštevani objekti različne V poselitveni enoti Križ–Šepulje je 21,68 hektarjev pozi- namembnosti: danih zemljišč, ki predstavljajo 22-odstotni delež od vseh POZIDANIH ZeMLJIŠČ IN RABe TAL V POSeLJeNeM DeLU POSeLITVeNIH eNOT Spremembe površine pozidanih zemljišč v obdobju po letu 1990 in rabo tal za zadnje obdobje smo ugotavljali s Križ- AT Šepulje 54,0 46,0 pomočjo naslednjih virov: O (2005) N • pozidana zemljišča za leto čim bliže popisnemu letu EA 1991 smo ugotavljali s pomočjo letalskih posnetkov NEV (vir GURS), ITL • stanje pozidanih zemljišč čim bližje popisnemu letu 2002 Podskrajnik- ES Zelše 32,7 67,3 smo povzeli po ortofotoposnetkih (vir GURS), O (2007) P • najnovejše stanje pozidanih zemljišč smo ugotovili s pomočjo terenskega ogleda v letih 2005 in 2007, • druge zemljiške kategorije (kmetijska zemljišča in zelene 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % površine, prometnice, gozd, odprta zemljišča) smo ugotavljali s pomočjo ortofotoposnetkov in terenskega GOSTOTA POSELITVE ogleda v letih 2005 in 2007. Prostorskih podatkov za povsem primerljive časovne strnjeno nestrnjeno prereze za obe enoti ni bilo mogoče dobiti. Podatki za poselitveno enoto Križ–Šepulje se nanašajo na leta 1991 Slika 84: Delež strnjeno in nestrnjeno poseljenih zemljišč v preučevanih poselitvenih enotah. (letalski posnetki), 1997 (ortofotoposnetki) in 2005 (teren- sko delo). Ustrezni časovni prerezi (ob upoštevanju enakih podatkovnih virov) za Podskrajnik–Zelše so leta 1992, 2002 Križ- in 2007. Zaradi različno dolgih časovnih intervalov med 22,0 6,4 54,1 17,4 0,0 Šepulje (2005) posameznimi zajemi podatkov primerjave sprememb med strnjeni 36,0 9,1 46,2 8,7 0,0 obema poselitvenima enotama slonijo na primerjavi srednje A del naselja TO letne stopnje rasti površine pozidanih zemljišč, bodisi za nestrnjeni N 5,7 3,3 63,4 27,6 0,0 del naselja celotno obdobje bodisi za krajša obdobja. EAN Pri analizi smo upoštevali le poseljeno območje naselij. EV Metodo določitve poseljenih zemljišč naselja smo povzeli ITL Podskrajnik- po Krevsu (Krevs 2004, 79). To so območja strnjene in E 35,6 7,1 32,4 21,5 3,3 S Zelše (2007) O nestrnjene poselitve skupaj, ki vključujejo površine objektov P strnjeni 53,1 6,4 29,9 10,6 0,0 skupaj s 100-metrskim polmerom oziroma zelenim robom del naselja okrog njih. Poseljena zemljišča se delijo na: nestrnjeni 27,1 7,4 33,7 26,9 4,9 del naselja • strnjeno poseljena zemljišča: Območja stavb skupaj s 100-metrskim polmerom oziroma zelenim robom okrog 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % njih, v katerih je delež pozidanih zemljišč večji od 5 %. V enoti Križ–Šepulje je strnjeno poseljenih 53,17 hektarjev pozidano kmetijska zemljišča in zelene površine odprta zemljišča prometne površine gozdna zemljišča oziroma 54 % od vseh poseljenih zemljišč, v enoti Podskraj- nik–Zelše pa 32,59 hektarjev oziroma 32,7 %. Slika 85: Temeljne značilnosti rabe tal v poseljenih delih preučevanih poselitvenih enot. 174 R A B A T A L poseljenih zemljišč (19,12 hektarjev ali 36-odstotni delež Površine z objekti, namenjenimi opravljanju dejavnosti, nestrnjeno poseljenih zemljišč. Razmerje med strnjenim in v strnjeno poseljenem delu in 2,56 hektarjev ali 5,7-od- zavzemajo v enoti Podskrajnik–Zelše kar 32,04 hektarjev nestrnjenim delom je 46 : 54. stotni delež v nestrnjeno poseljenem delu). 88,2 % od zemljišč, kar pomeni 32,1 % poseljenega dela naselja V poselitveni enoti Podskrajnik–Zelše je na poseljenem vseh pozidanih zemljišč odpade na strnjeni, 11,8 % pa in 90,2 % vseh pozidanih zemljišč. 14,88 hektarjev teh območju skupaj 32,35 hektarjev ali 32,4 % zelenih površin na nestrnjeni del naselja. zemljišč odpade na strnjeno poseljeno območje, kjer za- in kmetijskih zemljišč. V strnjeno poseljenem delu jih je V poselitveni enoti Podskrajnik–Zelše je 35,54 hektarjev vzemajo 45,7 % zemljišč, 17,16 hektarjev pa na nestrnjeno 9,73 hektarjev (znotraj tega območja zavzemajo 29,9 % pozidanih zemljišč, ki predstavljajo 35,6-odstotni delež poseljeno območje, kjer zavzemajo 25,5 % zemljišč. 46,4 % zemljišč). V nestrnjeno poseljenem delu je 22,61 hektarjev zelenih površin in kmetijskih zemljišč, to je 33,7 % od vseh vseh poseljenih zemljišč (17,31 hektarjev ali 53,1-odsto- zemljišč, namenjenih dejavnostim, je na strnjeno, 53,6 % nestrnjeno poseljenih zemljišč. Razmerje med strnjenim in tni delež v strnjeno poseljenem delu in 18,2 hektarja ali pa na nestrnjeno poseljenem območju. nestrnjenim delom je 30 : 70. 27,1-odstotni delež v nestrnjeno poseljenem delu). 48,7 % od vseh pozidanih zemljišč odpade na strnjeni, 51,3 % pa Prometne površine Gozdna zemljišča na nestrnjeni del naselja. Prometne površine vključujejo prometnice (ceste, poti, V poselitveni enoti Križ–Šepulje je gozda 17,18 hektarjev železnice) in parkirišča. ali 17,4 % poseljenega območja. V strnjeno poseljenem Stanovanjska zemljišča V poselitveni enoti Križ–Šepulje je 6,32 hektarjev prometnih delu je gozda 4,65 hektarjev (8,8 %), v nestrnjenem pa Stanovanjska zemljišča v poselitveni enoti Križ–Šepulje površin, kar pomeni 6,4-odstotni delež v okviru poseljenih 12,53 hektarjev (27,6 %). zavzemajo 17,55 hektarjev ali 17,8 % od vseh poseljenih zemljišč. Razmerje med strnjenim in nestrnjenim delom Razmerje med gozdnimi zemljišči v strnjeno in nestrnjeno zemljišč. Na strnjeno poseljeni del jih odpade 15,96 hek- je 30 : 70. poseljenem delu je 27 : 73. V poselitveni enoti Podskrajnik–Zelše je 7,07 hektarjev tarjev, na nestrnjeno poseljeni del pa 1,58 hektarjev, kar Njihova površina v poselitveni enoti Podskrajnik–Zelše prometnih površin, kar pomeni 7,1-odstotni delež v okviru pomeni razmerje 91 : 9. Med pozidanimi zemljišči v tej enoti znaša 21,5 hektarjev ali 21,6 % poseljenega območja. poseljenih zemljišč. Razmerje med strnjenim in nestrnjenim zavzemajo stanovanjska kar 80,9-odstotni delež. V strnjeno poseljenem delu je ta delež le 10,6 % (3,46 delom je 76 : 24. Stanovanjska zemljišča v poselitveni enoti Podskrajnik– hektarjev), v nestrnjenem pa presega eno četrtino (26,9 Zelše zavzemajo 3,18 hektarjev ali 3,2 % vseh poseljenih % ali 18,04 hektarje). Razmerje med gozdnimi zemljišči v Zelene površine in kmetijska zemljišča zemljišč. Na strnjeno poseljeni del jih odpade 2,2 hektarja strnjeno in nestrnjeno poseljenem delu je 16 : 84. Zelena in kmetijska zemljišča vključujejo večje vrtove, zelenice, (tam zavzemajo 6,9 %), na nestrnjeno poseljeni del pa parke in kmetijska zemljišča (njive, travnike in pašnike). 0,9 hektarjev (1,4 %). Razmerje med stanovanjskimi ze- Odprta zemljišča (peskokopi, kamnolomi) V poselitveni enoti Križ–Šepulje je na poseljenem ob- mljišči v strnjenem in nestrnjenem delu je 71 : 29. V okviru Zastopana so le v poselitveni enoti Podskrajnik–Zelše, in močju skupaj 53,3 hektarje ali 54,1 % zelenih površin pozidanih zemljišč v tej enoti zavzemajo stanovanjska le sicer le na nestrnjeno poseljenem območju. Peskokop Stra- in kmetijskih zemljišč. V strnjeno poseljenem delu jih je 8,9-odstotni delež. žnik in kamnolom Skrajnik zavzemata skupaj 3,3 hektarje 24,58 hektarjev (znotraj tega območja zavzemajo 46,2 % zemljišč, kar pomeni 3,3 % znotraj vsega poseljenega ozi- zemljišč). V nestrnjeno poseljenem delu je 28,72 hektarjev Zemljišča z objekti z mešano roma 4,9 % v okviru nestrnjeno poseljenega območja. zelenih površin in kmetijskih zemljišč; to je 63,4 % od vseh stanovanjsko-nestanovanjsko funkcijo V poselitveni enoti Križ–Šepulje je skupaj 1,68 hektarjev ze- mljišč z mešano funkcijo (1,7 % od vseh poseljenih oziroma 7,8 % od vseh pozidanih zemlišč). Na strnjeno poseljeni del Križ- 80,9 7,8 11,3 0,0 Šepulje (2005) jih odpade 94,4 %, na nestrnjeno poseljeni pa 5,6 %. strnjeni Objekti z mešano funkcijo, namenjeni bivanju in dejavno- 83,5 8,3 8,2 0,0 A del naselja T stim, zavzemajo v enoti Podskrajnik–Zelše skupaj le 0,32 O nestrnjeni N 61,8 3,7 34,5 0,0 hektarjev (0,3 % od poseljenih oziroma 0,9 % od pozidanih del naselja EA zemljišč). Na strnjeno poseljeni del odpade 58-odstotni, NEV na nestrnjeno poseljeni pa 42-odstotni delež. ITL Podskrajnik- E 8,9 0,9 90,2 S Zelše (2007) Zemljišča z nestanovanjskimi objekti OP strnjeni V poselitveni enoti Križ–Šepulje zavzemajo ta zemljišča 13,0 1,1 86,0 0,0 del naselja 2,45 hektarjev ozemlja, kar pomeni 2,5 % poseljenega dela nestrnjeni 5,1 0,7 94,2 naselja in 11,3 % vseh pozidanih zemljišč. 1,57 hektarjev del naselja teh zemljišč odpade na strnjeno poseljeno območje, kjer 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % zavzemajo 2,9 % zemljišč, 0,88 hektarjev pa na nestrnjeno poseljeno območje, kjer zavzemajo 1,9 % zemljišč. 64 % stanovanjsko mešano nestanovanjsko zemljišč, namenjenih dejavnostim, je na strnjeno, 36 % pa na nestrnjeno poseljenem območju. Slika 86: Sestava vseh pozidanih zemljišč v preučevanih poselitvenih enotah Raba tal na poseljenem območju poselitvene enote Križ–Šepulje leta 2005 R A B A T A L 175 Namembnost zemljišč Merilo 1 : 10.000 stanovanjska zemljišča pred 1991 Avtorji: Franci Petek, Peter Repolusk, Maja Topole Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek stanovanjska zemljišča med 1991–1997 Vir: DOF 5, GURS; letalski posnetki 1991; terensko delo 2005 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 stanovanjska zemljišča po 1997 mešana zemljišča pred 1991 mešana zemljišča med 1991–1997 mešana zemljišča po 1997 nestanovanjska zemljišča pred 1991 nestanovanjska zemljišča po 1991 zelene površine in kmetijska zemljišča gozdna zemljišča prometne površine vode strnjena poselitev Slika 87: Raba tal na poseljenem območju poselitvene enote Križ–Šepulje leta 2005. Raba tal na poseljenem območju poselitvene enote Križ–Šepulje leta 2005 Namembnost zemljišč stanovanjska zemljišča pred 1991 stanovanjska zemljišča med 1991–1997 stanovanjska zemljišča po 1997 mešana zemljišča pred 1991 mešana zemljišča med 1991–1997 mešana zemljišča po 1997 nestanovanjska zemljišča pred 1991 nestanovanjska zemljišča po 1991 zelene površine in kmetijska zemljišča gozdna zemljišča prometne površine vode strnjena poselitev Raba tal na poseljenem območju poselitvene enote Podskrajnik–Zelše leta 2007 176 R A B A T A L Namembnost zemljišč Merilo 1 : 13.000 stanovanjska zemljišča pred 1992 Avtorji: Franci Petek, Peter Repolusk, Maja Topole Kartografija: Jerneja Fridl, Franci Petek stanovanjska zemljišča med 1992–2002 Vir: DOF 5, GURS; letalski posnetki 1991; terensko delo 2005 stanovanjska zemljišča po 2002 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 mešana zemljišča pred 1992 nestanovanjska zemljišča pred 1992 nestanovanjska zemljišča med 1992–2002 nestanovanjska zemljišča po 2002 dvorišče pred 1992 dvorišče po 1992 prometne površine odprta zemljišča zelene površine in kmetijska zemljišča gozdna zemljišča strnjena poselitev Slika 88: Raba tal na poseljenem območju poselitvene enote Podskrajnik–Zelše leta 2007. prvotnem tlorisu značilni gručasti naselji kraškega tipa, ta delež bistveno manjši, le 49 %, kar je predvsem posledica ZNAČILNOSTI ŠIRITVe IN RABe za katera je značilno, da so objekti združeni v skupine ali novonastajajočih nestanovanjskih pozidanih zemljišč (proi- POZIDANIH ZeMLJIŠČ PO stavbne otoke, cestno omrežje je zelo razvejeno in gosto, zvodnih in storitvenih) zunaj strnjenega območja Zelš. LeTU 1990 stavbe prometnice omejujejo. Tudi Zelše in Podskrajnik Da je poselitvena enota Križ–Šepulje zlasti rastoče stano- Dinamična rast prebivalstva v poselitveni enoti Križ–Šepulje in sta gručasti naselji, a s samostojno stoječimi objekti, ki vanjsko naselje priseljenega prebivalstva, kaže podatek, poslovnih zemljišč v poselitveni enoti Podskrajnik–Zelše sta so razporejeni vzdolž glavne prometnice. Značilna lokalna da stanovanjska zemljišča obsegajo 81 % od vseh pozi- glavna razloga za hitro rast površine pozidanih zemljišč v zadnjih morfologija naselja je v Zelšah bolj izrazita kot v Podskraj- danih zemljišč. Mešana stanovanjsko-nestanovanjska raba petnajstih letih. Zaradi izične širitve naselij se spreminjata tudi niku. Križ in Šepulje sta bolj kompaktni naselji – 54 % (8 %) prevladuje na območju strnjene poselitve. Nanjo so morfologija tlorisa poseljenega območja in oblika stavb. V stari poseljenega zemljišča je strnjenega in 46 % razpršenega. zvečine vezane storitvene dejavnosti. Nestanovanjska raba gradbeni in urbanistični zasnovi so naselja obeh poselitvenih V primeru Podskrajnika in Zelš je strnjeno pozidanega le pozidanih zemljišč (11 %) v veliki meri odpade na obrat enot podeželska in podobna drugim naseljem v soseščini. 33 % poseljenega območja, 67 % pa je poseljenega raz- mesnopredelovalne dejavnosti Krasa v Šepuljah. Drugačen Poselitveni enoti se razlikujeta v značilnostih tlorisa naselja pršeno. 88 % pozidanih zemljišč v Križu in Šepuljah je v gospodarski in urbani razvoj Podskrajnika in Zelš se izraža in v tradicionalni obliki hiše. Križ in Šepulje sta v svojem strnjeno poseljenem predelu, v Podskrajniku in Zelšah pa je tudi v rabi pozidanih zemljišč. Kar 90 % zemljišč je nesta- Raba tal na poseljenem območju poselitvene enote Podskrajnik–Zelše leta 2007 Namembnost zemljišč stanovanjska zemljišča pred 1992 stanovanjska zemljišča med 1992–2002 stanovanjska zemljišča po 2002 mešana zemljišča pred 1992 nestanovanjska zemljišča pred 1992 nestanovanjska zemljišča med 1992–2002 nestanovanjska zemljišča po 2002 dvorišče pred 1992 dvorišče po 1992 prometne površine odprta zemljišča zelene površine in kmetijska zemljišča gozdna zemljišča strnjena poselitev R A B A T A L 177 Križ-Šepulje 78,1 4,2 17,7 0,0 (1991-2005) strnjeni 75,3 4,9 19,8 0,0 A del naselja TO nestrnjeni N 95,1 4,9 0,0 del naselja EANEVITPodskrajnik- LE Zelše 1,2 98,8 S (1992-2007) OP strnjeni 3,8 96,2 0,0 del naselja nestrnjeni del naselja 0,8 99,2 0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 % stanovanjsko mešano nestanovanjsko Slika 89: V novem delu Križa s stanovanjsko funkcijo so stavbe in prometnice razporejene pravokotno druga Slika 90: Sestava v novejšem obdobju pozidanih zemljišč v preučevanih poselitvenih enotah. na drugo. Nove hiše ohranjajo le posamične prvine tradicionalne arhitekture. (Foto: Maja Topole.) novanjskih, predvsem poslovnih, 9 % je stanovanjskih in le 1 % mešanih, stanovanjsko-nestanovanjskih. Za izbrani poselitveni enoti je v primerjavi z večino sloven- skih podeželskih naselij značilna visoka dinamika širitve pozidanih zemljišč po letu 1990. Pozidana zemljišča v Križu in Šepuljah so se med letoma 1991 do 2005 povečala za skoraj 4 hektarje ali 22 %. Povečala so se predvsem sta- novanjska zemljišča, katerih rast predstavlja 78 % celotne rasti površine pozidanih zemljišč. Zlasti v prvih letih po letu 1990 so se precej povečala tudi proizvodna nestanovanjska zemljišča. Indeks rasti nestanovanjskih zemljišč med letoma Slika 91: V novejšem delu poselitvene enote Podskrajnik–Zelše prevladujejo poslovno-industrijski objekti. (Foto: Maja Topole.) Preglednica 10: Površina in funkcija zemljišč, pozidanih v obdobju 1991–2005 (Križ–Šepulje) oziroma 1992–2007 (Podskrajnik–Zelše). (Vir: Za starejša stanja letalski in ortofotografski posnetki (GURS), za novejše stanje terensko delo v letih 2005 in 2007.) Mešana (stano- Mešana (stanovanjska Nestano- skupaj Stanovanj- vanjska in nesta- Nestano- Skupaj Stanovanjska in nestanovanjska) vanjska de- delež ska m2 novanjska) m2 vanjska m2 m2 delež (v %) delež (v %) lež (v %) (v %) Križ–Šepulje, strnjena območja 24.634 1602 6481 32.717 75,3 4,9 19,8 100,0 Križ–Šepulje, nestrnjena območja 5253 - 271 5524 95,1 - 4,9 100,0 Križ–Šepulje, SKUPAJ 29.887 1602 6752 38.241 78,2 4,2 17,7 100,0 Podskrajnik–Zelše, strnjena območja 904 - 23.083 23.987 3,8 - 96,2 100,0 Podskrajnik–Zelše, nestrnjena območja 1296 - 152.450 153.746 0,8 - 99,2 100,0 Podskrajnik–Zelše, SKUPAJ 2200 - 175.532 177.732 1,2 - 98,8 100,0 178 R A B A T A L Preglednica 11: Indeks spremembe površine pozidanih zemljišč v obdobju 1991–2005 (Križ–Šepulje) oziroma 1992–2007 (Podskrajnik–Zelše). (Vir: Za starejša stanja letalski in ortofotografski posnetki (GURS), za novejše stanje terensko delo v letih 2005 in 2007.) Stanovanjska Mešana (stanovanjska in nestanovanjska) Nestanovanjska Skupaj Križ–Šepulje, strnjena območja 118,3 111,2 170,6 120,6 Križ–Šepulje, nestrnjena območja 149,7 100,0 103,2 127,5 Križ–Šepulje, SKUPAJ 120,5 110,5 138,0 121,4 Podskrajnik–Zelše, strnjena območja 104,2 100,0 118,4 116,1 Podskrajnik–Zelše, nestrnjena območja 116,2 100,0 895,0 639,2 Podskrajnik–Zelše, SKUPAJ 107,4 100,0 221,1 200,1 V poselitveni enoti Križ–Šepulje je izrazita razlika v dinamiki Križ-Šepulje nastajanja novogradenj med prvo in drugo polovico obrav- (1991-2005) 1,34 navanega obdobja. Srednja letna stopnja rasti površine pozidanih zemljišč je do leta 1997 znašala kar 3 med 0,72 AT letoma 1997 in 2005 pa se je znižala na 0,2 %. O 2,33 N Srednja letna stopnja rasti površine pozidanih zemljišč v E 1,40 A poselitveni enoti Podskrajnik–Zelše je v obdobju 1992 do NE 2007 znašala slabih 5 %, za nestanovanjska zemljišča VIT Podskrajnik- pa kar 5,4 %. Gradnja je bila še posebej dinamična po L 0,48 E Zelše S (1992-2007) letu 2002. Poleg že omenjene kompleksne novogradnje O 0 P poslovne četrti na območju nekdanjih vojaških objektov v 5,43 Zelšah se je močno razširila tudi stara industrijska cona. 4,73 0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 3,50 4,00 4,50 5,00 5,50 % stanovanjsko mešano nestanovanjsko pozidano skupaj Slika 92: Srednja letna stopnja rasti površine pozidanih zemljišč v preučevanih poselitvenih enotah. 1991 do 2005 je celo višji kot pri stanovanjskih, a gre za podvojila in s 17 narasla na 36 hektarjev. Rast nestano- absolutno izrazito manjšo površino kot pri stanovanjskih. vanjskih zemljišč v primerjavi z drugimi oblikami rabe Rast stanovanjskih zemljišč v primerjavi z drugimi rabami pozidanih zemljišč izrazito prevladuje tako v strnjeno je prevladujoča v strnjeno poseljenem delu, še posebej kot nestrnjeno poseljenem delu poselitvene enote – v pa v nestrnjeno poseljenem delu poselitvene enote (95 % obeh primerih presega 95 % od celotne rasti pozidanih od vseh novih zemljišč). V naselju Križ so stanovanjske zemljišč. Starejša industrijska cona med Podskrajnikom novogradnje nastale na zahodnem in južnem robu starega in Zelšami se je le malo povečala, večji del novonastalih vaškega jedra. Potek prometnic in stavbnih parcel nove nestanovanjskih zemljišč pa je v novi poslovni coni ob cesti soseske je ortogonalen in se izrazito razlikuje od značil- med Podskrajnikom in Rakekom, ki je na območju naselja nega tlorisa kraške vasi. Stanovanjska gradnja v Šepuljah Zelše in ima ledinsko ime Krive doli. Na delu te lokacije je bolj razpršena. so v preteklosti stali vojaški objekti. Rast stanovanjskih V Podskrajniku in Zelšah je zlasti na račun novih po- in mešanih stanovanjsko-nestanovanjskih zemljišč je slovnih in proizvodnih objektov rast površine pozidanih zelo skromna. Po letu 1992 je nastalo le 2200 m2 novih zemljišč v zadnjih petnajstih letih (od 1992 do 2007) še stanovanjskih zemljišč, mešana raba pa se na podlagi bolj skokovita. Skupna pozidana zemljišča so se več kot razpoložljivih podatkov naj sploh ne bi povečala. R A B A T A L 179 Preglednica 12: Srednje letne stopnje rasti (v %) površine pozidanih zemljišč v obdobju 1991–2005 (Križ–Šepulje) prevlade antropocentrične etike v odnosu do narave sta oziroma 1992–2007 (Podskrajnik–Zelše) ter v prvem1 in drugem2 delu obravnavanega obdobja. (Vir: Za starejša stanja zmanjševanje pokrajinske in biotske raznovrstnosti (Plut letalski in ortofotografski posnetki (GURS), za novejše stanje terensko delo v letih 2005 in 2007.) 1998). Nujno je treba najti pot do ustreznega ravnovesja med zahtevami, ki jih prinašajo rast prebivalstva, tehnični Stanovanjska Mešana napredek in težnja po višjem življenjskem standardu na 1. obdobje 2. obdobje Skupaj 1. obdobje 2. obdobje Skupaj eni strani, ter možnostmi, da se ohrani biološko zdravo in estetsko sprejemljivo okolje na drugi (Radinja 1972). Križ–Šepulje, strnjena Kraški procesi so bili odločilni za nastanek številnih površin- območja 2,62 0,16 1,20 1,79 - 0,76 skih in podzemeljskih kraških pojavov. Med najpomemb- Križ–Šepulje, nestrnjena nejšimi so vrtače in kraške jame. Na nekraškem svetu se območja 6,29 0,47 2,92 - - - voda najbolj preiltrira ter kemično, biološko in izikalno očisti Križ–Šepulje, SKUPAJ 2,91 0,18 1,34 1,68 - 0,72 pri podpovršinskem pretakanju skozi prst. Na krasu pa je pod njo prevotljena skala, zato voda priteče neposredno Podskrajnik–Zelše, strnjena v podzemeljske kanale, kjer je samočiščenje upočasnjeno območja 0,41 0,01 0,27 - - - in nevarnost biološkega ter kemičnega onesnaženja večja Podskrajnik–Zelše, strnjena (Gams 2003). Na obravnavanem območju je voda zagotovo območja 1,51 - 1,01 - - - najbolj občutljiv pokrajinotvorni dejavnik. Tradicionalna raba tal je bila trdno navezana na naravne Podskrajnik–Zelše, SKUPAJ 0,72 0,01 0,48 - - - razmere, pri čemer je imela pomembno vlogo drobna razčlenjenost površja. V zadnjem stoletju se je raba tal bi- Nestanovanjska Skupaj stveno spremenila. Največje razlike opazimo pri energetsko 1. obdobje 2. obdobje Skupaj 1. obdobje 2. obdobje Skupaj intenzivnejših zemljiških kategorijah. Delež njiv se je več kot Križ–Šepulje, strnjena prepolovil, verjetno pa sta se krepko zmanjšala tudi deleža območja 9,31 - 3,89 3,00 0,13 1,35 vinogradov in sadovnjakov, vendar različni metodološki Križ–Šepulje, nestrnjena pristopi opredeljevanja zemljiških kategorij in zajemanja območja 0,52 - 0,22 3,73 0,29 1,75 podatkov o rabi tal onemogočajo zadovoljivo primerljivost Križ–Šepulje, SKUPAJ 5,52 - 2,33 3,08 0,15 1,40 podatkov. Opuščanje njiv je predvsem posledica značilnosti kraškega površja, ki onemogoča strojno obdelavo, še zlasti na dnu vrtač in raznovrstnih kraških kotanj. Opuščene njive Podskrajnik–Zelše, strnjena in vinograde so nadomestili predvsem travniki in gozdovi območja 0,89 1,61 1,13 0,81 1,37 1,00 (Kladnik in Rejec Brancelj 1999). Z vidika varstva okolja je Podskrajnik–Zelše, strnjena to seveda ugodno, saj je v občutljivi pokrajini, kakršna je na območja 1,96 49,11 15,73 1,75 39,97 13,16 obravnavanem območju, treba spodbujati ekstenzivnejšo Podskrajnik–Zelše, SKUPAJ 1,04 14,80 5,43 0,97 12,68 4,73 kmetijsko rabo. Zavedati pa se je treba, da je približno tak 1. obdobje: 1991–1997 za Križ–Šepulje in 1992–2002 za Podskrajnik–Zelše. delež travnikov kot pred stoletjem za varovanje pokrajine 2. obdobje: 1997–2005 za Križ–Šepulje in 2002–2007 za Podskrajnik–Zelše. neugoden, kajti ta zemljišča so zdaj bistveno bolj intenzivno obdelana. Vnosi gnojil, še zlasti mineralnih, pa tudi zaščitnih sredstev so korenito spremenili način pridelave, tako v Spremembe rabe tal in njihovi vplivi na okolje kmetijstvu kot tudi v vinogradništvu. V zadnjih desetletjih je namreč na račun intenzivnejše pridelave in večjih hektarskih donosov mogoče zaslediti vse več negativnih vplivov na Aleš Smrekar okolje, zlasti na vodo. Na drugi strani se je več kot podvojil delež gozda. Gozdne Degradacija okolja je njegova preobrazba zaradi poru- ter drugih vrst živih bitij. Kaže se v večji ali manjši one- pokrajine so seveda različne. Na eni strani gre za pokra- šenega naravnega ravnovesja pod vplivom čezmernega snaženosti vode, zraka, prsti in drugih njegovih sestavin, jine s prevladujočimi značilnostmi gozdnega ekosistema, obremenjevanja ali/in zmanjševanja njegove samočistilne kar povzroča najrazličnejše pokrajinske, zdravstvene, go- gozdovi pa se lahko pojavljajo tudi v obliki manjših otokov sposobnosti, lahko samo njegovih posameznih sestavin. spodarske in druge neugodne posledice. Nepremišljeno v sicer kmetijski ali celo urbani pokrajini, kar bistveno bolj Onesnaženo okolje označujemo kot obliko degradacije ali ali celo destruktivno spreminjanje okolja je opazno tudi v vpliva na njihovo pokrajinsko vlogo (Špes in ostali 2002). razvrednotenja okolja s stopnjo vnosa emisij v vseh treh neprimerni pokrajinski rabi, ki ogroža občutljivo pokra- Gozd ugodno vpliva na vodni odtok, saj ga zadržuje. Večji agregatnih stanjih, ki presega samočistilne sposobnosti jinsko ravnovesje, in v čezmernem izkoriščanju naravnih delež gozda pomeni manjše obremenjevanje voda in večje okolja in/ali je nevarna za zdravje, razvoj in obstoj človeka virov. Skupna kazalca različnih oblik degradacije okolja in samočistilne sposobnosti. Vsekakor večja gozdna zemljišča 180 R A B A T A L tretjin na približno četrtino, ni mogoče zatrditi, da se je tudi živinsko obremenjevanje okolja zmanjšalo v enaki meri kot zmanjšanje glav velike živine. Izrazito zmanjšanje živine in ob tem tudi kmetijskih zemljišč kaže na korenite spremembe, ki so se na obravnavanem območju zgodile v 20. stoletju. Zgolj iz razpoložljivih po- datkov bi lahko posplošeno zaključili, da je kmetijstvo v preteklosti obremenjevalo okolje bolj kot v sodobnosti. Skupno organsko onesnaževanje je nedvomno manjše, vendar pa kmetijstvo kot celota zdaj zagotovo bolj vsestran- sko obremenjuje okolje v kraški pokrajini, še zlasti vodo. V zadnjih desetletjih kmetovalci namreč uporabljajo tudi mineralna gnojila in zaščitna sredstva. Zaradi intenziviranja proizvodnje prihajajo čedalje bolj do izraza točkovni viri kmetijskega onesnaževanja, kar je ob že tako zmanjšanih samočistilnih sposobnostih na krasu, še zlasti tamkajšnjih voda, izrazito neugodno. Tehnološki napredek je povzročil tudi intenzivnejše kme- tovanje, kar se je v veliki meri zgodilo v Vipavski dolini. Tam so v obdobju 1982–1986 z melioracijami osušili prej mokrotna ravninska območja ob pritokih reke Vipave. Sočasno z melioracijami so zaradi potreb po večjih in bolj zaokroženih obdelovalnih kompleksih izvedli komasacijo zemljišč. Čeprav je v Vipavski dolini na videz dovolj padavin (1600 mm), se v poletnih mesecih pojavlja suša, zemljišča pa še dodatno osušuje pogosta burja, zato so se odločili za Slika 93: Hidromeliorirana polja na uravnanem dnu Vipavske doline. (Foto: Igor Sterle, arhiv GIAM ZRC SAZU.) ureditev obsežnega namakalnega sistema. V ta namen so zaradi praviloma manjšega obremenjevanja in večjega zadrževanja vodnega vala pomenijo manjšo nevarnost za nižje ležečo okolico. Res pa je, da se je zaradi gospo- 18000 darskega izkoriščanja gozdov (gradnja vlak, gozdnih cest, 16000 mehanizacija gozdnih opravil – gorivo, olja) tudi gozdarska 14000 dejavnost v zadnjem času zelo intenzivirala, zato tudi njeni Ž)V vplivi na okolje niso več zanemarljivi. (G 12000 e V živinorejskih pokrajinah je eden najboljših pokazateljev 10000 stopnje kmetijske intenzivnosti število glav velike živine živin like 8000 (GVŽ), kot skupni imenovalec za vrednotenje posameznih vrst živine. Običajno se ta podatek interpretira prostorsko v ve 6000 la g in časovno, to je na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v 4000 vilo primerjanih časovnih obdobjih, vendar zaradi različnega šte opredeljevanja pašnih in travniških zemljišč v preteklosti 2000 tega na obravnavanem območju ni bilo mogoče izvesti. 0 en Vseeno pa lahko ob pogledu na število glav velike živine zina Idrija iren - vka strica m žana peter - tojba pava hnika rovnica Ilirska Ko stojna Se m Vr Vi ugotovimo, da je bilo leta 1900 v občinah, ki sestavljajo dovščina Cerknica Divača Hrpelje - Ko Bi Logatec M Po Vr Aj Bo stanjevica Še obravnavano območje, kar 99.851 GVŽ (Leksikon občin Ko Nova Gorica Pi … 1906, Leksikon občin … 1906a), do leta 2001 pa se leta 1900 leta 2000 je število zmanjšalo na manj kot tretjino, na vsega 28.985 GVŽ (Medmrežje 3). Kljub temu, da se je na obravnavanem območju delež Slika 94: Spreminjanje števila glav velike živine med letoma 1900 in 2000 po občinah obravnavanega območja. kmetijskih zemljišč v tem obdobju zmanjšal z več kot dveh (Vir: Medmrežje 3.) Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 Ostrožno Brdo Knežak Namakana območja v Vipavski in Pivški dolini R A B A T A L 181 zgradili akumulacijo Vogršček s prostornino 8.500.000 m3, Namakana območja Vrtojba Vogrsko Kovk Lome ki zagotavlja vodo za namakanje 3500 hektarjev zemljišč. Lokavec Logatec Borovnica Miren Dornberk S tem so se hektarski donosi precej povečali, pri neka- Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče Col Prvačina namakalni sistemi terih kulturah sicer za samo tretjino, pri večini pa vsaj za Žapuže Padež Višnje Vipavski Križ polovico, pri kitajskem kapusu celo za trikrat (Namakanje Preserje Podkraj Grčarevec Opatje selo Branik Vrhpolje Planina Laze v … NN). Prav tako so se povečali vnosi mineralnih gnojil Šmarje Kostanjevica na Krasu Vipava in zaščitnih sredstev, saj je ta pokrajina v primerjavi s Ivanje selo Sela na Krasu Gradišče pri Vipavi Štanjel Goče Gorenje Bukovje Planina preteklostjo bistveno bolj intenzivno obdelana. Z vidika Komen Kobdilj Manče Belsko Unec Rakek okoljskega obremenjevanja je srečna okoliščina, da je Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Zagon Vipavska dolina vododržna lišna pokrajina. Ponikve Podnanos Lozice Cerknica V 20. stoletju so se ljudje, tako kot v preteklosti, a tokrat še Pliskovica Kopriva Postojna Kazlje Dolenje Jezero bolj izrazito, prilagajali novim družbenim tokovom. Ob tem Tomaj Griže so vse bolj opuščali kmetijstvo in se zaposlovali v drugih Dutovlje Križ Razdrto Rakitnik dejavnostih. Z vidika obremenjevanja okolja je najbolj pro- Štorje Dolenja vas Prestranek blematična industrija. V preteklosti so proizvodne dejavnosti Dane pri Sežani Senožeče Slavina slonele zlasti na lokalnih virih, zato ne presenečajo številne Selce Sežana žage v gozdnatih pokrajinah dinarske Slovenije, nekatere Trnje Pivka med njimi so prerasle v lesne obrate, in manjši premo- Merilo 1 : 400.000 Divača Palčje Lipica Dolnje Ležeče Jurišče govniki v Ilirskobistriški kotlini in Vremski dolini, ki pa so Parje Kartografija: Jerneja Fridl Neverke Lokev dokončno zamrli v šestdesetih letih 20. stoletja (Repolusk Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Kačiče-Pared Narin Zagorje 1998, Kladnik 1998). Prestrukturiranje gospodarstva po Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2008 osamosvojitvi Slovenije so preživeli tudi nekateri industrijski Ostrožno Brdo Knežak Koritnice obrati, ki še vedno predstavljajo breme za okolje bodisi zaradi okolju neprijazne bodisi zaradi sodobnim zahtevam Slika 95: Namakana območja v Vipavski in Pivški dolini. neprilagojene proizvodnje, zato spadajo med neposredne zavezance za odmero okoljske dajatve. Nam 12 a 00 k 0 a 0 na območja v Vipavski in Pivški dolini Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Med- mrežje 7) so na Goriškem problematični obrati Goriške 100000 opekarne z neposrednim iztokom v Vipavo, tovarna Namakana območja Šampionka, ki izdeluje pralna in čistilna sredstva, pa tudi 80000 prehrambene izdelke, z iztokom v potok Bazaršček, in im Tekstilna tovarna Okroglica z iztokom v melioracijski jarek. ra 60000 g Na Vipavskem del odplak prehrambene tovarne Fructal ilok odteka v Hubelj, kamor neposredno odtekajo tudi odplake 40000 gradbenega podjetja Primorje. V Sežani odtekajo odplake iz prehrambenega podjetja Kras neposredno v ponikovalnico, 20000 enako pa tudi v Lazah na Planinskem polju iz mlekarne Kele & Kele ter iz Pivka Perutninarstva. Z urejenim odvo- 0 dnjavanjem in čiščenjem odplak so opremljena nekatera pir sadje večja industrijska podjetja, kot so na primer pohištvene strniščni posevki deteljno- travna ešanicam tovarne Lipa v Ajdovščini, Brest Pohištvo v Cerknici in KLI paradižnik paprika solata špinača kitajski kapus čebula stebelni ohrovt krom v Logatcu, tovarna brizganih termoplastov LIV Postojna in brez namakanja (kg) z namakanjem (kg) tovarna vlaknenih plošč Lesonit v Ilirski Bistrici. Prav Ilirska Bistrica je bila v drugi polovici 20. stoletja s Slika 96: Učinkovitost namakanja pri gojenju nekaterih kultur. (Vir: Namakanje v …) tovarno Lesonit, kjer so leta 2000 povsem posodobili proizvodni proces, in Tovarno organskih kislin, ki so jo v je občasno izboljšalo le po izdatnih padavinah, ko je voda Iskanje zaposlitve zunaj kmetijstva je povzročilo tudi številne devetdesetih letih 20. stoletja zaprli, na obravnavanem sprala strugo, onesnaženje pa odnesla globlje v podzemlje. selitve in zgostitve prebivalcev v večjih naseljih, ki so po- območju glavni industrijski onesnaževalec. Najbolj je bila Onesnaženje iz obeh ilirskobistriških tovarn so z različnimi stajala čedalje bolj pomembna, tako se je v drugi polovici prizadeta reka Reka, ki je bila pravzaprav kanal odpadne ukrepi zmanjšali že leta 1982, vendar je bila Reka še vedno 20. stoletja precej povečal pomen takratnih občinskih vode, kjer so potekali anaerobni procesi razgradnje, kar je v preveč onesnažena, da bi bili lahko naravni samočistilni središč Sežane, Ajdovščine, Ilirske Bistrice, Postojne, Škocjanskih jamah povzročalo neznosen smrad. Stanje se procesi v njej učinkoviti (Kogovšek 2001). Logatca in Cerknice. Na drugi strani so z industrializacijo 182 R A B A T A L Preglednica 13: Industrijske obremenitve, prikazane s količino izpusta KPK. (Vir: Medmrežje 7.) Letna količina izpustaKPK Občina (ton/leto) Ajdovščina 3.657.079,7 Borovnica 3.504.850,3 Cerknica 3.561.378,1 Divača 1,7 Hrpelje - Kozina 4,8 Idrija 1.050.848,4 Ilirska Bistrica 31.259,2 Logatec 1.337.445,5 Miren - Kostanjevica 0,1 Nova Gorica 9.887.479,3 Pivka 7.934.355,7 Postojna 2.417.555,8 Sežana 7.668.569,7 Šempeter - Vrtojba 49.652,2 Vipava 368,6 Vrhnika 7.254.500,0 SKUPAJ 1.095.121,8 začela številna, zlasti manjša naselja na obravnavanem Slika 97: Sežanska industrijsko-špediterska cona. (Foto: Matevž Lenarčič.) območju izgubljati prebivalce. Kot vemo, na karbonatnih tleh skoraj ni površinskih voda. Prepustna apnenčasta tla tudi ob izdatnih padavinah meteorne vode hitro posrkajo. Preglednica 14: Velikost in učinek čiščenja čistilnih naprav po občinah obravnavanega območja. (Vir: Medmrežje 8.) Ker je izvirov malo, je tradicionalna vodna oskrba temeljila na zbiranju padavinske vode. Še vedno so ohranjene Občina Velikost čistilne naprave (PE) Učinek čiščenja po kazalcu KPK (%) številne lokve za oskrbo ljudi in kali za napajanje živine Ajdovščina 50.200 91,96 (Smrekar in ostali 2007). V nekaterih večjih naseljih so sistemsko uredili vodno oskrbo Borovnica 1000 81,15 že pred drugo svetovno vojno ali kmalu po njej, v manjših Cerknica 3000 20,89 pa šele v zadnjih desetletjih 20. stoletja. Vodna oskrba iz Divača 2700 97,10 javnega omrežja posledično predstavlja večje trošenje vode Hrpelje - Kozina 1000 97,19 in s tem večje onesnaževanje okolja. Problem je zlasti v Idrija 5050 91,91 tem, da izgradnji vodovodnega omrežja ni sledila izgra- dnja kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. V večini Ilirska Bistrica 9500 94,42 večjih naselij so ga že rešili, drugod pa je na kanalizacijska Logatec 4000 86,66 omrežja in čistilne naprave še vedno nepriklopljena večina Nova Gorica 550 94,21 gospodinjstev. Zaradi tega ne preseneča podatek, da so na Pivka 570 89,80 obravnavanem območju za zdaj na čistilne naprave speljane Postojna 15.250 75,70 odplake manj kot dveh tretjin prebivalcev v skupni velikosti Sežana 6000 93,76 malo manj kot 113.000 populacijskih ekvivalentov, kar po kazalcu KPK kot pokazatelju organskega onesnaženja Vipava 9933 96,80 predstavlja 85,2 % stopnjo čiščenja (Medmrežje 8). Vrhnika 4215 3,20 Raziskave v Škocjanskih jamah (Kogovšek 1999, 6) doka- SKUPAJ 112.968 85,16 zujejo, da je kraška pokrajina zelo občutljiva za onesnaženje. R A B A T A L 183 Potoče Ajdovščina Pokojišče V vzorcih iz curkov v različnih delih jame pod naseljem Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Škocjan so določili povišane vsebnosti nitratov (do 85 mg/l), Grčarevec sulfatov (do 53 mg/l), fosfatov (do 5,5 mg/l) in kloridov (do Kostanjevica na Krasu 16 mg/l), ugotovljeno pa je bilo tudi organsko onesnaženje Gradišče pri Vipavi (KPK do 8,7 mg/l). Konkretni podatki razkrivajo obseg Sela na Krasu Goče Bukovje Manče onesnaženja v kraškem podzemlju, ki ga povzroča življenje Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče majhne vasice na površju. Na podlagi tega primera si lahko lažje predstavljamo posledice na okolje v podzemlju tam, kjer so na površju večja naselja z neurejeno infrastrukturo Griže in industrijskimi obrati brez čistilnih naprav. Dutovlje Križ Obravnavano območje ima pomembno prehodno pro- metno vlogo, ki se je še zlasti okrepila v drugi polovici 19. Dane pri Sežani stoletja. Najpomembnejšo vlogo za razvoj je imel Trst, Senožeče ki je v neposredni bližini obravnavanega območja. Kot Sežana veliko pristanišče in pomembno industrijsko središče je Divača Palčje Dolnje Ležeče omogočal stalen zaslužek prebivalstvu iz širokega zaled- Jurišče ja. Južna železnica, ki je mesto dosegla leta 1857, je na obravnavanem območju sicer zavrla tovorništvo, a ga je Kačiče-Pared povezala s Kranjsko ter z drugimi avstrijskimi deželami na © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak eni strani in Trstom na drugi. Ko je po drugi svetovni vojni severni del območja presekala na novo vzpostavljena državna meja, je železniška poveza Ljubljana–Trst v veliki meri izgubila blagovno vlogo. Izgubo je omilila izgradnja Povprečni letni dnevni promet (PDLP) na prometnejših 31 kilometrov dolge proge Prešnica–Koper leta 1967, ki je omogočila vključitev Luke Koper v evropski železniški cestnih odsekih obravnavanega območja sistem (Smrekar in ostali 2007). Leta 2005 je njen promet presegel 13 milijonov ton (Medmrežje 9). Od tako imeno- Slika 98: Območje Divače je izrazito obremenjeno s prometno in energetsko infrastrukturo. (Foto: Matevž Lenarčič.) vane Južne železnice se v Pivki odcepi krak proti Reki, v Povprečni letni dnevni promet Prešnici proti Pulju in v Sežani proti Novi Gorici. Vrtojba Vogrsko Kovk Lome Lokavec Logatec Borovnica leta 2005 Zaradi bližine državnih meja in tradicionalnih prometnih Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče koridorjev je jugozahodni del obravnavanega območja Col Prvačina Žapuže Padež Višnje Vipavski Križ pomembno prometno vozlišče, zlasti v trikotniku Sežana– 0 do 5.000 vozil Preserje Podkraj Grčarevec Opatje selo Branik Vrhpolje Divača–Kozina. Avtocestna povezava Kopra z osrednjo Planina Laze Šmarje Kostanjevica na Krasu Vipava Slovenijo je bila dokončno zgrajena šele leta 2004, avtoce- Ivanje selo 5.001 do 10.000 vozil Gradišče pri Vipavi Gorenje stna povezava z Italijo prek Sežane in Fernetičev pa sedem Sela na Krasu Štanjel Goče Bukovje Planina Komen Kobdilj Manče Belsko Unec let prej. Še vedno je v izgradnji najzahtevnejši, podnanoški Rakek Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče 10.001 do 25.000 vozil del avtocestnega kraka od Razdrtega proti Vipavi. Zagon Ponikve Podnanos Osrednje prometno vozlišče obravnavanega območja je Lozice Cerknica Pliskovica Kopriva Postojna 25.001 do 50.000 vozil Sežana s 6500 prebivalci. Njen razvoj je bil dolgo skoraj v Kazlje Dolenje Jezero Tomaj Griže celoti odvisen od tranzitnih funkcij, ki jih prinaša obmejna Dutovlje Križ Razdrto Rakitnik prometna lega. V mestu, še bolj pa med njim in 2 kilometra Štorje Dolenja vas Prestranek oddaljenim mednarodnim mejnim prehodom Fernetiči, enim Dane pri Sežani najpomembnejših med Slovenijo in Italijo, je nakopičena Senožeče Slavina vrsta dejavnosti: cestni in železniški terminal s skladišči ter Selce Sežana Trnje sedeži in predstavništva špediterskih podjetij (Smrekar in Pivka Merilo 1 : 400.000 Divača Palčje Dolnje Ležeče ostali 2007). Z vstopom Slovenije v šengensko območje se Lipica Jurišče Parje bodo razmere verjetno postopoma spremenile in Sežana Kartografija: Jerneja Fridl Neverke Lokev bo vlogo vodilnega prometnega vozlišča izgubila. Vir: Ministrstvo za promet Kačiče-Pared Narin Zagorje Rodik Promet, ki onesnažuje zrak s plinskimi produkti, širijo se © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Koritnice tudi do 100 m od cestišč in se usedajo na rastlinstvo in prst ter pronicajo v tla, spada med pomembnejše obreme- Slika 99: Povprečni letni dnevni promet (PDLP) na prometnejših cestnih odsekih obravnavanega območja. Povprečni letni dnevni promet (PDLP) na prometnejših cestnih odsekih obravnavanega območja Povprečni letni dnevni promet leta 2005 10.001 do 25.000 vozil 25.001 do 50.000 vozil 184 R A B A T A L njevalce okolja. Del onesnaženja je povezan s padavinami, stvo in prehrano. Ljubljana, 2004. Viri in literatura ki spirajo onesnaženo cestišče in nato z njega odtekajo Kladnik, D. 1985: Problematika zemljiške strukture v Sloveniji. ela- Archivio di Stato di Trieste 2007. Katastrski načrt za katastrsko ob- borat. Inštitut za geografijo Univerze edvarda Kardelja v Lju- bolj ali manj onesnažene. Analize vzorcev vode (Kogovšek čino Bazovica iz leta 1822. Trst. bljani. Ljubljana. 1993), ki je odtekla z avtoceste pri Postojni, kažejo, da so Arhiv Republike Slovenije 2007a. Katastrski podatki franciscejske- Kladnik, D. 1998: Dinarski svet. Slovenija – pokrajine in ljudje. Lju- ga katastra za leta 1819–1925. Ljubljana. občasno močno povečani vrednosti kemijske in biokemij- bljana, str. 296–309. Arhiv Republike Slovenije 2007b. Sestava površinskih podatkov za ske potrebe po kisiku ter motnost. Tudi vsebnost svinca Kladnik, D. 1999a: Leksikon geografije podeželja. Ljubljana. agrarne skupnosti Okrajnega ljudskega odbora Postojna iz leta in kadmija je sorazmerno velika, občasno pa so izmerili še Kladnik, D. 1999b: Tranzimansa. enciklopedija Slovenije, 13. knji- 1949. Ministrstvo za finance, škatla 4912022. Ljubljana. povečane vrednosti sulfatov in nitratov. V zimskem času ga. Ljubljana, str. 312. Arhiv upravnih enot Republike Slovenije 2007. Ministrstvo za jav- se zaradi soljenja cest močno poveča vsebnost kloridov. Kladnik, D., Gabrovec, M. 1998: Raba tal. Geografski atlas Slove- no upravo Republike Slovenije. Ljubljana. Na obravnavanem območju so najbolj obremenjeni cestni nije. Ljubljana, str. 180–191. Bogataj, N. 1992: Jusarji na Krasu. Gozdarski vestnik 50-9. Lju- odseki med Postojno in Razdrtim (povprečni letni dnevni Kladnik, D., Natek, M. 1998: Vipavska dolina. Slovenija – pokraji- bljana, str. 409–414. promet (PLDP) vozil je 24.000), Razdrtim in Senožečami ne in ljudje. Ljubljana, str. 222–232. Breg, M. 2007: Degradation of dolines on Logaško polje. Acta Car- Kladnik, D., Ravbar, M. 2003: Členitev slovenskega podeželja (Pri- (19.800 PLDP), Divačo in Kozino (14.243 PLDP) ter Kozino sologica 36-2. Ljubljana, str. 223–231. spevek k usmerjanju skladnega regionalnega razvoja). Geo- in Kastelcem (13.620 PLDP). PLDP presega 10.000 še na Čuk, M. 1996: Lipica. Priročni krajevni leksikon Slovenije. Ljublja- grafija Slovenije 8. Ljubljana. odsekih med Ajdovščino in Selom (11.227), Postojno in na, str. 170. Kladnik, D., Rejec Brancelj, I. 1999: Družbenogeografski oris. Kras: Pivko (10.766), Selom in Vogrskim (10.644) ter Vrhniko in Delovodniki franciscejskega katastra 1819. Arhiv Republike Slove- Pokrajina – življenje – ljudje. Ljubljana, str. 191–216. Logatcem (10.175) (Medmrežje 10). nije v Ljubljani in Državni arhiv v Trstu. Kladnik, D., Senegačnik, J. 1983: Opredelitev naselij s kraškim po- Digitalni ortofoto načrt 1 : 5000 (DOF): © 2005 Geodetska upra- Na obravnavanem območju je podzemno in površinsko vršjem. elaborat. Inštitut za geografijo Univerze edvarda Kar- va Republike Slovenije. pretakanje vode zelo odvisno od različnih samočistilnih delja v Ljubljani. Ljubljana. Dodič, D. 2007: Statistika števila agrarnih skupnosti pred 2. sve- sposobnosti, kar otežuje razumevanje kakovosti voda. Kogovšek, J. 1993: Kakšna je sestava voda, ki odtekajo z naših tovno vojno in danes, prepisana in preurejena iz Poročeval- Različna stopnja onesnaženosti vode namreč ni zgolj cest? Ujma 7. Ljubljana, str. 67–69. ca državnega zbora Republike Slovenije 1993. Osebni ar- posledica različnega obremenjevanja, ampak tudi različne Kogovšek, J. 1997: Vpliv poselitve in industrije na kraško vodo = hiv. Obrov. The impact of population and industry on karst water. Kras občutljivosti kraške pokrajine, saj se v njej voda povsem erjavec, e. 1994: Instrumenti zemljiške politike za izboljšanje po- 21. Ljubljana, str. 56–61. drugače odziva na obremenjevanje kakor v klasični luvialni sestne strukture v Sloveniji: Kako izboljšati posestno strukturo Kogovšek, J. 1999: Hidrologija krasa, Onesnaževanje vode na kra- pokrajini. Le predvidevamo lahko, da bi s slabšimi samo- v Sloveniji. IX. tradicionalni posvet kmetijske svetovalne služ- su. Kras: Pokrajina – življenje – ljudje. Ljubljana, str. 64–69. čistilnimi sposobnostmi manjše onesnaževanje še uspela be. Bled, str. 47–63. Kogovšek, J. 2001: Opazovanje poplavnega vala Reke maja 1999. nevtralizirati (Smrekar 2000), pri večjem onesnaženju pa Fridl, J., Petek, F. 2004: Pretvarjanje listov zemljiško-katastrskega Acta Carsologica 30-1. Ljubljana, str. 55–68. tega žal ne moremo pričakovati. načrta v Gauss-Krügerjev koordinatni sistem. Geografski ve- Kosovel, S. http://515.neonatus.net/arhiv/KLM/Slovenske%20knji- Zaradi razpršene poselitve kraškega površja, onesnaže- stnik 76-2. Ljubljana, str. 75–87. ge/Sre%e8ko%20Kosovel%20-%20%8eiveti%20je%20smi- Gabrovec, M., Kladnik, D. 1997: Some New Aspects of Land Use vanja v glavnem z razgradljivimi organskimi snovmi ter sel%20%e8loveka.pdf (navedeno 7. 7. 2007). in Slovenia. Geografski zbornik 37. Ljubljana, str. 7–64. razredčevalnih in samočistilnih procesov trenutno sicer ni Košiček, B. 1993: Spontano vračanje gozda na Kras. Gozdarski Gams, I. 1991: Sistemi prilagoditve primorskega dinarskega kra- znakov obsežnejšega onesnaženja kraške vode, vendar vestnik 51,5-6. Ljubljana, str. 250–259. sa na kmetijske rabe tal. Geografski zbornik 31. Ljubljana, Krajevni leksikon Slovenije. Uredili: Milan Orožen Adamič, Drago posamezni primeri iz preteklosti narekujejo precejšnjo str. 5–106. Perko in Drago Kladnik, Ljubljana, 1995. mero previdnosti (Kogovšek 1997). Dozdajšnje poznavanje Gams, I. 2003: Kras v Sloveniji - v prostoru in času. Ljubljana. Krausmann, F. 2006: Forest Transition in Österreich: eine sozialöko- prenosa onesnaženja skozi karbonatne kamnine torej na Gams, I., Gabrovec, M. 1999: Land Use and Human Impact in logische Annäherng. Mitteilungen der Österreichischen Geo- obravnavanem območju zahteva zelo premišljeno in skrbno the Dinaric Karst. International Journal of Speleology 28B,1- graphischen Gesellschaft 148. Dunaj, str. 75–91. rabo tal tudi v prihodnje, saj bo le tako mogoče zagotoviti 4. Rim, str. 55–70. Krevs, M. 2004: Dinamika spreminjanja kategorij poselitvene rabe zdravo okolje, še zlasti pa vodo kot njegov najbolj ogrožen Gams, I., Lovrenčak, F., Ingolič, B. 1971: Krajna vas: študija o priro- zemljišč v Sloveniji v obdobju 1991–2002. Zaključno poroči- sestavni del. dnih pogojih in agrarnem izkoriščanju Krasa. Geografski zbor- lo. Ljubljana. nik 12. Ljubljana, str. 221–264. Leksikon občin za Avstrijsko-Ilirsko Primorje. Izdelan po rezultatih Geografski terminološki slovar. Uredili Drago Kladnik, Franc Lovren- Popisa ljudstva dne 31. grudna 1900. Dunaj,1906. čak in Milan Orožen Adamič. Ljubljana, 2005. Leksikon občin za Avstrijsko-Ilirsko Primorje: (Trst, Gorica in Gra- Goll, W. 1898: Die Karstaufforstung in Krain: aus Anlass des 50 ja- diška, Istra). Izdelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. gru- hrigen Regierungsjubilaums. Komisija za pogozdovanje krasa dna 1900. Dunaj, 1906. na Kranjskem. Ljubljana. Leksikon občin za Kranjsko: izdelan po rezultatih popisa ljudstva Golob, A., Hrustel-Majcen, M., Cunder, T. 1994: Raba zemljišč v dne 31. grudna 1900. Dunaj, 1906. zaraščanju v Sloveniji. Kako izboljšati posestno strukturo v Slo- Letalski posnetki 1991–1992. Geodetska uprava Republike Slo- veniji. Ljubljana, str. 89–98. venije. Ljubljana. Jurhar, F., Miklavčič, J., Sevnik, F., Žagar, B. 1963: Gozd na krasu Letalski posnetki, 1944: Aerial photograph No. 3019, sept. 13. Slovenskega primorja. Tehniški muzej Slovenije. Ljubljana. 1944, 683/650, 41223. © The Aerial Reconnaissance Archi- Kaligarič, M., Čarni, A. 1991: Travniki na Krasu in v Istri se zara- ves (TARA). Keele University. Stoke-on-Trent. ščajo. Annales 1. Koper, str. 33–40. Medmrežje 1: http://www.lipica.org/?lng=slo&vie=cnt&id=20060 Karta dejanske rabe tal 2002. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdar- 40314543572 (navedeno 26. 7. 2007). R A B A T A L 185 Medmrežje 2: Arhiv Republike Slovenije: (http://sigov3.sigov.si/cgi- Rubbia, K. 1912: Petindvajset let pogozdovanja Krasa na Kranj- bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm (navedeno 15. 11. 2006). skem. Ljubljana. Medmrežje 3: http://www.stat.si/doc/pub/rr777-2002/notranjost- Sever, V. 2006: Pogozdovanje krasa v Postojnskem okrajnem gla- preglednice.pdf (navedeno 10. 7. 2007). varstvu. Diplomsko delo. Oddelka za geografijo in zgodovino Medmrežje 4: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=977 (na- Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. vedeno 3. 7. 2007). Smrekar, A. 2000: Varstvo kraškega okolja na primeru Cerkniške- Medmrežje 5: http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3083016 ga jezera. Magistrsko delo. Oddelek za geografijo Filozofske (navedeno 27. 7. 2007). fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. Medmrežje 6: http://evropa.gov.si/evropomocnik/question/133-29/ Smrekar, A., Fridl, J., Kladnik, D., Breg, M. 2005: Vrednotenje ne- (navedeno 10. 7. 2007). dovoljenih odlagališč odpadkov glede na nujnost njihove sana- Medmrežje 7: http://okolje.arso.gov.si/vode-2005-04-12/upload/File/ cije. Geografski vestnik 77-1. Ljubljana, str. 89–101. Podatki_industrija_za_splet_2005.xls (navedeno 10. 7. 2007). Smrekar, A., Urbanc, M., Kladnik, D., Breg, M., erhartič, B., Na- Medmrežje 8: http://okolje.arso.gov.si/vode-2005-04-12/upload/File/ red, J., Petek, F. 2007: Kras kot razvojni potencial: v iskanju Podatki_cistilne_za_splet_2005.xls (navedeno 10. 7. 2007). ravnovesja med varovanjem in razvojem. Veliki razvojni pro- Medmrežje 9: http://www.gov.si/upr/doc/stev-sprs-obraz.pdf (na- jekti in skladni regionalni razvoj. Regionalni razvoj 1. Ljublja- vedeno 18. 5. 2007). na, str. 91–101. Medmrežje 10: http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageu- Šebenik, D., Bončina, A. 2004: Spreminjanje gozdnatosti kraške- ploads/Stetje_prometa/Prometne_obremenitve_2005.PDF ga gozdnogospodarskega območja v obdobju 1830–2000. (navedeno 10. 7. 2007). Gozdarski vestnik 62-9. Ljubljana, str. 355–366. Mihevc, A. 1996: Strmca. Priročni krajevni leksikon Slovenije. Lju- Šercelj, A. 1996: Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji. Ljubljana. bljana, str. 292. Špes, M., Cigale, D., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A. Mihevc, A. 2005: Suhi zidovi in delane vrtače – antropogena pre- 2002: Študija ranljivosti okolja: (metodologija in aplikacija). Ge- oblikovanost kraškega površja na območju Račic, Divače in ographica Slovenica 35,1-2. Ljubljana. Volčjega Gradu. Voda in življenje v kamniti pokrajini Kras. Lju- Švajncer, J. J. 2004: Logatec v zgodovini. Logatec. bljana, str. 57–71. Temeljni topografski načrt 1 : 5000 (TTN): © 1975 Geodetska upra- MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) 2004. va Republike Slovenije. Ljubljana. Karta dejanske rabe tal 2002. Ljubljana. Terensko delo. Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, ja- Namakanje v Vipavski dolini. NN. Šempeter pri Gorici. nuar–avgust 2005, junij 2007. Orožen, J. 1957: Gmajne na področju Srednje Savinje in njenih pri- Titl, J. 1965: Socialnogeografski problemi na koprskem podeže- tokov. Celjski zbornik 2. Celje, str. 153–190. lju. Koper. Ortofotoposnetki 1997 in 2002, Geodetska uprava Republike Slo- Topole, M., Bole, D., Petek, F., Repolusk, P. 2005: Regionalna pri- venije. Ljubljana. merjava spreminjanja poselitvene rabe zemljišč med statistič- Panjek, A. 2006: Človek, zemlja, kamen in burja: zgodovina kultur- nimi regijami v Sloveniji v obdobju 1991–2002: po vzorčnih po- ne krajine Krasa (oris od 16. do 20. stoletja). Koper. deželskih območjih. Zaključno poročilo. Ljubljana. Pavlin, B. 2007: Pomen lokalnih naravnih virov za gospodarski in Topole, M., Bole, D., Petek, F., Repolusk, P. 2006: Prostorske in prostorski razvoj na primeru Goriškega polja, Renških dobrav funkcijske spremembe pozidanih zemljišč v izbranih slovenskih in Goriškega krasa. Vodniki Ljubljanskega geografskega dru- podeželskih naseljih po letu 1991. Geografski zbornik 46-2. štva. Ljubljana, str. 33–50. Ljubljana, str. 189–249. Petek, F. 2005: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem sve- Udovič, M. 1993: Ogozditev krasa na Kranjskem v obdobju od leta tu. Geografija Slovenije 11. Ljubljana. 1886 do 1911: poskus ovrednotenja stroškov ogozditve. An- Plut, D. 1998: Varstvo geografskega okolja. Ljubljana. nales 3. Koper, str. 55–60. Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002. Statistični Upravna enota Sežana. Podatki o zahtevanih in vrnjenih nepremič- urad Republike Slovenije. Ljubljana. ninah agrarnim skupnostim. Sežana. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodar- Uradni list LRS 1947, št. 52/47. Ljubljana. stev 1991. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Uradni list RS 1994, št. 5/94. Ljubljana. Poslovni register Agencije Republike Slovenije za javnopravne evi- Uradni list SRS 1965, št. 7/65. Ljubljana. dence in storitve (AJPeS). Ljubljana, avgust 2005. Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slo- Radinja, D. 1972: Onesnaženost človekovega okolja v luči geografske venije 5. Ljubljana. terminologije. Geografski obzornik 19-1. Ljubljana, str. 35–39. Vilfan, S. 1996: Zgodovinska pravotvornost in Slovenci. Ljubljana. Ravnik, M. 1998: Soseska. enciklopedija Slovenije, 12. knjiga. Lju- Wraber, M. 1954: Obnova gozda na slovenskem Krasu. Gozdar- bljana, str. 158–159. ski vestnik 12. Ljubljana, str. 258–362. Register agrarnih skupnosti Slovenije 2007. Ministrstvo za javno Zafran, J. 2005: Gozd in gozdarstvo na Pivki. Slavenski zbornik. upravo Republike Slovenije. Ljubljana. Vrhnika, str. 77–96. Rejec Brancelj, I. 1998: Kras. Slovenija – pokrajine in ljudje. Lju- Zbirniki zemljiškega katastra za leto 1999. Geodetska uprava Re- bljana, str. 234–244. publike Slovenije. Ljubljana, 2000. Repolusk, P. 1998: Sredozemski svet. Slovenija – pokrajine in lju- Žontar, J. 2005: O soseskah na Gorenjskem. Ad fontes. Ljublja- dje. Ljubljana, str. 194–207. na, str. 271–280. 186 L J U D J E L J U D J E LOREM IPSUM DOLOR SIT AMET 187 LOREM IPSUM DOLOR SIT AMET 188 L J U D J E L J U D J E 189 Ljudje V delovnem sklopu so obravnavane naslednje in izobraženosti, Na prebivalstveno in poselitveno Ključne besede: tematike: • dnevna mobilnost in selitvena dinamika prebivalstva, podobo obravnavanega območja v prebivalstvo, poselitev, selitvena • poselitev, razporeditev prebivalstva in spreminjanje • družine in gospodinjstva, števila prebivalcev, jugozahodni Sloveniji so v prvi vrsti dinamika, naselbinski sistem, kulturna • razporeditev naselij in značilnosti naselbinskega • vitalne značilnosti prebivalstva s poudarkom na rodnosti, sistema, vplivali naravne razmere ter geopolitični pokrajina, kras, Kraševci. umrljivosti, naravnem prirastu, • urbanizacija in suburbanizacija, • starostna in spolna sestava prebivalstva, in prometni položaj. Prebivalstvo spada • stanovanja s poudarkom na velikosti, starosti in načinu • etnična, jezikovna in verska sestava prebivalstva, med najpomembnejše prvine kulturne • družbenogospodarske značilnosti prebivalstva s po- ogrevanja, pokrajine, saj se najhitreje spreminja in udarkom na aktivnosti, zaposlenosti, brezposelnosti • regionalni razvoj s poudarkom na človeških virih. močno vpliva na pokrajinske spremembe. Obdobje stagniranja z občasno šibko rastjo števila prebivalcev sta prekinili svetovni vojni in z njima povezani dogodki. V zahodnem delu se je nazadovanje zaustavilo šele v zadnjih desetletjih, medtem ko je še vedno značilno za večino vzhodnega dela pokrajine. V podrobnem so med posameznimi območji precejšnje razlike, povezane zlasti s prometno dostopnostjo, bližino delovnih mest, čezmejnim komuniciranjem, ustreznimi bivalnimi razme- rami ter možnostmi za obdelovanje zemlje. Obravnava značilnosti poselitve se osredotoča na naselja in njihovo zgradbo; dotika se tudi tradicionalne kmečke hiše. Ve- činoma gručasta naselja, ki praviloma izkoriščajo južne, zavetrne in strateško ugodne lege postajajo proti vzhodu vse redkejša. Kras in Vipavska dolina, pa tudi privlačnostno zaledje Ljubljane, ki sega globoko v Notranjsko podolje, v zadnjem času postajajo privlačni za naselitev, s čimer so povezane korenite prostorske spremembe. Nekdanja kmečka naselja se spreminjajo v bivalna območja večinoma nekmečkega prebivalstva, stalna bivališča se spreminjajo Sestava delovne skupine: v počitniška. Večjo selitveno dinamiko beležijo naselja, kjer je zagotovljena možnost novogradenj zunaj strnjenega Vodji: Drago Kladnik vaškega jedra. Za vzhodni del obravnavanega območja Mimi Urbanc je z izjemo predelov ob pomembnejših prometnicah še vnaprej značilna depopulacija. ki jo v najbolj izrazitih Sodelujoči na Geografskem neugodnih okoliščinah zaznamuje razkroj tradicionalne inštitutu Antona Melika: Jerneja Fridl kulturne pokrajine. Ohranjanje značilne pokrajinske podobe, Janez Nared ki je zaščitni znak Krasa, Vipavske doline, Notranjskega in Drago Perko Pivškega podolja, pa tudi drugih z manjšimi deli vključenih Peter Repolusk pokrajin, mora temeljiti na nadzorovanem prebivalstvenem razvoju in vzdrževanju kulturne pokrajine, kar je predpogoj in obenem izziv smotrnega sonaravnega načrtovanja. Slika 1: Kraševci pri trgatvi. (Foto: Igor Maher.) 190 L J U D J E tujini. Popis je prvič upošteval trajanje prebivanja v Sloveniji in kot njene prebivalce upošteval le tiste priseljene osebe, Prebivalstvo in naselja ki so v Sloveniji živele vsaj leto, ne glede na to, ali so imele Drago Perko v njej prijavljeno prebivališče. Popisi pred drugo svetovno vojno so upoštevali le dejansko, tako imenovano de facto odseljenih ljudi, in sestava prebivalstva, na primer spolna, prebivalstvo, torej ljudi, ki so ob popisu dejansko prebivali štEVILO PREbIVALcEV starostna, narodna, jezikovna, verska, izobrazbena, go- na ozemlju Slovenije. Popisi po drugi svetovni vojni pa so Prebivalstvo so vsi ljudje, ki živijo na določenem ozemlju spodarska ali politična, ki prikazuje temeljne značilnosti upoštevali ljudi s stalnim prebivališčem v Sloveniji, tako oziroma območju, na primer v državi, občini ali pokrajini. prebivalstva (Perko 1998d, 128). imenovano de iure prebivalstvo. Upoštevali so vse, ki so Prebivalstvo je zelo odvisno od naravnih razmer, ki so izjavili, da so imeli v naselju popisa stalno prebivališče, V Sloveniji smo zadnjič prešteli prebivalce ob popisu leta razmeroma stalne, in družbenih razmer, ki so zelo spre- čeprav so bili ob popisu začasno odsotni (Statistični urad 2002, ko je v državi živelo 1.964.036 ljudi. Popisovalci menljive, zato se tudi njegove značilnosti hitro spreminjajo ... 2006, 70 in 71; Dolenc in Fridl 2007, 6). (Perko 1998b, 270). so takrat na obravnavanem območju našteli 98.829 pre- Za lažje spremljanje razvoja prebivalstva so bili po tej tudi na obravnavanem območju, kjer se nizke in visoke bivalcev, kar je bilo 5,0 odstotkov prebivalstva Slovenije metodologiji preračunani tudi podatki popisov leta 1971, dinarske ter sredozemske, večinoma kraške planote (Perko 2007, 13). 1981 in 1991 (Statistični urad ... 2006, 76). Leta 1991 je po prepletajo z vmesnimi podolji in dolinami (Perko 2001), Popis je sledil mednarodnim priporočilom, po katerih so novi metodologiji v Sloveniji živelo 1.913.355 prebivalcev, bolj primernimi za poselitev, se prebivalstvene prvine bolj prebivalci države samo tisti, ki na njenem ozemlju dejansko na obravnavanem območju, ki pomeni 8,4 % slovenskega razlikujejo glede na naravne značilnosti kot pa glede na, prebivajo, zato v nasprotju z drugimi popisi po drugi svetovni ozemlja, pa 94.378 prebivalcev, kar je bilo 4,9 % prebival- Najpomembnejši prebivalstveni prvini sta število prebivalcev, vojni ni upošteval ljudi, ki so imeli v Sloveniji prijavljeno stalno stva Slovenije (Perko 2007, 13). ki združuje podatke o številu rojenih, umrlih, priseljenih in ali začasno prebivališče, a so že več kot leto prebivali v SPREMINJANJE štEVILA PREbIVALcEV Spreminjanje števila prebivalcev je seštevek naravnega in selitvenega spreminjanja števila prebivalcev. Lahko ga prikazujemo absolutno, z razliko med številom prebivalcev na koncu in začetku obdobja, ali relativno, z razmerjem med številom prebivalcev na koncu in začetku primerjanega obdobja. Za primer poglejmo spremembo števila prebival- cev obravnavanega območja med zadnjim in predzadnjim popisom: razlika (98.829 – 94.378) je 4451, kar pove, za koliko se je število ljudi povečalo, razmerje (98.829 : 94.378) pa 1,0472, kar pove, za kolikšen mnogokratnik je število ljudi naraslo. Na tematskih zemljevidih relativno spreminjanje števila prebivalcev najpogosteje prikazujemo z indeksom, ki ga izračunamo tako, da razmerje pomnožimo s 100 (1,0472 * 100), z odstotkom, ki ga izračunamo tako, da razmerje zmanjšamo za 1 (1,0472 – 1) in pomnožimo s 100 (0,0472 * 100), ali s promilom, če razmerje zmanjšamo za 1 in pomnožimo s 1000. V našem primeru je indeks 104,72, odstotek 4,72 in promil 47,2. Vsi trije povedo, da se je število prebivalcev povečalo za 4,72 % oziroma 47,2 ‰, to pomeni, da je bila v enajstih letih med obema popisoma povprečna letna rast komaj 4,2 ‰, kar pa je še vedno bistveno več kot 2,4 ‰, kolikor je bila v istem obdobju povprečna letna rast števila prebivalcev celotne Slovenije (Perko 2007, 14). Na zemljevidu spreminjanje števila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 sta rast in upad števila prebivalcev prikazana z odstotki. Za obe leti je upoštevano število prebivalcev Slika 2: Ostarela Kraševka pri vezanju vinske trte. (Foto: Matevž Lenarčič.) po metodologiji popisa leta 2002. L J U D J E 191 Na obravnavano območje je leta 2007 segalo 18 občin (ob Gostota prebivalstva popisu 2002 ena manj). število prebivalcev se je najbolj Med temeljne prebivalstvene in najvažnejše geografske povečalo v tistih naseljih obravnavanega območja, ki so v kazalnike uvrščamo gostoto prebivalstva, to je razmerje logaški občini, za 19,7 %, najbolj pa zmanjšalo v naseljih med številom prebivalcev in površino ozemlja, na katerem ilirskobistrške občine, za 8,5 %. število prebivalcev se je ti živijo. Pove, kakšno je povprečno število ljudi na povr- zmanjšalo tudi na območjih idrijske, komenske in pivške šinsko enoto. Navadno jo izražamo s številom ljudi na km2 občine. Najbolj se je zmanjšalo v naselju Rakov škocjan, (Perko 1998a, 146). kar za 83,3 %, za več kot tretjino pa še v naseljih Križna Ob popisu leta 2002 je bila gostota prebivalstva na obrav- Gora v ajdovski občini, Lašče v borovniški, Javornik in navanem območju 58 ljudi na km2, v Sloveniji 97 ljudi na Kanji Dol v idrijski, škoi v komenski ter Gradišče pri štjaku, km2 in na Zemlji 12 ljudi na km2, kar je približno osmina Poljane pri štjaku, Pristava in Selo v sežanski občini. število slovenskega povprečja in petina povprečja obravnava- prebivalcev se je za več kot tretjino povečalo v naseljih nega območja. Če upoštevamo samo kopno, je gostota Dobec v cerkniški občini, Dolnje Ležeče v divaški, Krvavi prebivalstva na Zemlji 43 ljudi na km2, kar pomeni slabo Potok v hrpeljsko-kozinski, Nadrožica in šibelji v komenski, polovico slovenskega povprečja in tri četrtine povprečja Grčarevec in Jakovica v logaški, Gradišče nad Prvačino obravnavanega območja (Perko 2007, 14). Ob popisu leta v novogoriški, Slovenska vas in šmihel v pivški, Rakitnik 1991 je bila namreč povprečna gostota v Sloveniji 94 ljudi v postojnski, brje pri Koprivi, Križ, Plešivica in Podbreže km2, na obravnavanem območju pa 56 ljudi na km2. v sežanski ter Podgrič v vipavski občini. Ob popisu leta 2002 sta bila najredkeje poseljena vrhniški V Vipavski dolini ter Notranjskem in Pivškem podolju in idrijski del obravnavanega območja s komaj 5 oziroma Slika 3: Med najbolj gosto poseljenimi pokrajinami na prevladujejo naselja z rastjo števila prebivalcev, v brkinih 6 ljudmi na km2, saj segata na človeku neprijazen svet obravnavanem območju je Vipavska dolina. Na gričku ter na visokih in nizkih kraških planotah pa prevladujejo visokih dinarskih planot, najgosteje poseljena pa bolj v spodnjem delu fotografije stoji utrjeno naselje Vipavski naselja z upadom števila prebivalcev med zadnjima ravninska borovniški in šempetrsko-vrtojbenski del obrav- Križ. (Foto: Matevž Lenarčič). popisoma. navanega območja s kar 269 oziroma 346 ljudmi na km2. Preglednica 1: Razporeditev naselij po razredih glede na število prebivalcev na obravnavanem območju. (Vir: Podatki SURS.) Število Število Indeks spremembe števila Delež števila Delež števila Število naselij Delež števila naselij prebivalcev prebivalcev prebivalcev med letoma prebivalcev prebivalcev Število prebivalcev leta 2002 leta 2002 v % leta 1991 leta 2002 1991 in 2002 leta 1991 v % leta 2002 v % 0 do 19 35 10,26 414 337 81,40 0,44 0,34 20 do 49 55 16,13 1997 1922 96,24 2,12 1,94 50 do 99 82 24,05 5912 5880 99,46 6,26 5,95 100 do 199 71 20,82 10.071 10.190 101,18 10,67 10,31 200 do 499 68 19,94 20.951 22.015 105,08 22,20 22,28 500 do 999 13 3,81 8167 8457 103,55 8,65 8,56 1000 do 1999 9 2,64 11.872 12.504 105,32 12,58 12,65 2000 do 4999 5 1,47 14.306 14.987 104,76 15,16 15,16 5000 do 9999 3 0,88 20.688 22.537 108,94 21,92 22,80 10000 do 19999 0 0,00 0 0 - 0,00 0,00 20000 do 49999 0 0,00 0 0 - 0,00 0,00 50000 do 99999 0 0,00 0 0 - 0,00 0,00 100000 do 499999 0 0,00 0 0 - 0,00 0,00 SKUPAJ 341 100,00 94.378 98.829 104,72 100,00 100,00 192 L J U D J E Preglednica 2: Razporeditev naselij po razredih glede na število prebivalcev v celotnih občinah obravnavanega območja. (Vir: Podatki SURS.) Število Število Indeks spremembe števila Delež števila Delež števila Število naselij Delež števila naselij prebivalcev prebivalcev prebivalcev med letoma 1991 prebivalcev prebivalcev Število prebivalcev leta 2002 leta 2002 v % leta 1991 leta 2002 in 2002 leta 1991 v % leta 2002 v % 0 do 19 72 12,37 790 684 86,58 0,45 0,37 20 do 49 97 16,67 3490 3374 96,68 1,98 1,84 50 do 99 123 21,13 8841 8817 99,73 5,02 4,82 100 do 199 118 20,27 16.481 16.720 101,45 9,35 9,13 200 do 499 115 19,76 34.732 36.445 104,93 19,70 19,91 500 do 999 27 4,64 16.572 17.603 106,22 9,40 9,61 1000 do 1999 16 2,75 21.057 23.018 109,31 11,95 12,57 2000 do 4999 8 1,37 26.184 26.993 103,09 14,85 14,74 5000 do 9999 5 0,86 33.724 35.935 106,56 19,13 19,63 10000 do 19999 1 0,17 14.398 13.491 93,70 8,17 7,37 20000 do 49999 0 0,00 0 0 - 0,00 0,00 50000 do 99999 0 0,00 0 0 - 0,00 0,00 100000 do 499999 0 0,00 0 0 - 0,00 0,00 SKUPAJ 582 100,00 176.269 183.080 103,86 100,00 100,00 Preglednica 3: Razporeditev naselij po razredih glede na število prebivalcev v Sloveniji. (Vir: Podatki SURS.) Število Število Indeks spremembe števila Delež števila Delež števila Število naselij Delež števila naselij prebivalcev prebivalcev prebivalcev med letoma 1991 prebivalcev prebivalcev Število prebivalcev leta 2002 leta 2002 v % leta 1991 leta 2002 in 2002 leta 1991 v % leta 2002 v % 0 do 19 614 10,25 7124 6041 84,80 0,37 0,31 20 do 49 1086 18,14 37.182 37.020 99,56 1,94 1,88 50 do 99 1316 21,98 93.619 95.251 101,74 4,89 4,85 100 do 199 1379 23,03 187.938 195.938 104,26 9,82 9,98 200 do 499 1103 18,42 318.192 338.944 106,52 16,63 17,26 500 do 999 288 4,81 183.091 198.416 108,37 9,57 10,10 1000 do 1999 109 1,82 143.228 155.272 108,41 7,49 7,91 2000 do 4999 57 0,95 178.515 183.509 102,80 9,33 9,34 5000 do 9999 20 0,33 131.042 134.186 102,40 6,85 6,83 10000 do 19999 9 0,15 121.201 120.435 99,37 6,33 6,13 20000 do 49999 5 0,08 149.136 146.304 98,10 7,79 7,45 50000 do 99999 1 0,02 100.541 93.847 93,34 5,25 4,78 100000 do 499999 1 0,02 262.546 258.873 98,60 13,72 13,18 SKUPAJ 5988 100,00 1.913.355 1.964.036 102,65 100,00 100,00 E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec Borovnica E E Gojače Lokavec L J U D J E 193 Bilje E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Število prebivalcev Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E 5000 ≤ Dolenja vas E Šmarje pri Sežani Prestranek E E Dane pri Sežani E E P Senožeče i 2000 ≤ < 5000 Slavina v E ka E Selce Sežana E E Povir 1000 ≤ < 2000 Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E Pivka E E E 500 ≤ < 1000 Klenik Palčje E Kal Lipica E E Gornja Košana Jurišče Famlje E E 200 ≤ < 500 E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 100 ≤ < 200 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E 20 ≤ < 100 Bač Rodik E E 0 ≤ < 20 statistična E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice zaupnost E Število prebivalcev v naseljih VeliSk lik o a 4: st Vena lik s o elij st n g asle e de lij g lna ed šte e n vi a št lo ev p il re o pb r iev b a ivlc al ev cev 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 ≤ 0 0 0 0 0 0 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 194 L J U D J E Nad slovenskim povprečjem so bili še renško-vogrski s V naseljih obravnavanega območja z manj kot 100 prebivalci VELIKOStNI RAZREDI NASELIJ 128 in logaški del s 105 ljudmi na km2 ter ajdovski s 102 leta 2002 se je delež prebivalstva med popisoma 1991 in Ob popisu leta 2002 je na obravnavanem območju v naselju človekoma na km2. 2002 zmanjšal, v srednje velikih naseljih pa zvečal. Enako živelo povprečno 290 ljudi, v Sloveniji pa 328. Prevladovala V Vipavski dolini povprečna gostota prebivalstva presega 200 velja tudi za Slovenijo (Perko 2007, 17). so majhna naselja. Kar polovica (50,4 %) naselij je imela ljudi na km2, v Notranjskem in Pivškem podolju znaša med Med popisoma leta 1991 in leta 2002 se je število prebivalcev manj kot 100 prebivalcev, vendar je v njih živelo samo 50 in 100, drugje pa pod 50, na visokih dinarskih planotah zmanjšalo v skoraj polovici (47,2 %) naselij obravnavanega 8,2 % vsega prebivalstva. Prav enak delež takih naselij je celo pod 10 ljudi na km2. 500 ljudi na km2 presega v ožji območja (pri 7,3 % naselij za več kot petino), povečalo pa imela tudi Slovenija, v njih pa je živelo 7,0 % slovenskega pri slabi polovici (pri 10,6 % naselij za več kot petino). V okolici Logatca, Postojne, Sežane in Ajdovščine. prebivalstva. Na obravnavanem območju je le slaba de- istem obdobju se je v Sloveniji število prebivalcev zmanj- setina naselij (8,8 %) imela več kot 500 prebivalcev in v šalo v tretjini (33,2 %) naselij (pri 3,3 % naselij za več kot štEVILO IN GOStOtA NASELIJ njih je živelo kar 81,5 % prebivalstva, v Sloveniji pa prav petino), pri dveh tretjinah pa povečalo (pri 13,6 % naselij Naselje, temeljna naselbinska enota, je ozemlje s strnjeno tako slaba desetina (8,2 %), vendar je v njih živel manjši za več kot petino). ali nestrnjeno skupino stavb, ki ima skupno ime in lastni delež vsega prebivalstva, 65,7 % (Perko 2007, 16 in 17). sistem oštevilčenja (Statistični letopis ... 2006, 47; Perko Leta 2002 je bilo v Sloveniji kar 60 naselij brez prebivalcev, 1995, 8). največ na dinarskih in sredozemskih kraških planotah, ven- Ob popisu leta 2002 je bilo na obravnavanem območju dar na obravnavanem območju ni bilo nobenega, čeprav 341 naselij, to je 20 naselij na 100 km2 ozemlja oziroma več kot polovico njegove površine zavzemajo dinarske in 5,0 km2 ozemlja na naselje. Gostota naselij je kar za tretjino sredozemske kraške planote. manjša od gostote naselij v Sloveniji, kjer je bilo ob popisu Nobeno naselje ni imelo več kot 10.000 prebivalcev, v 5988 naselij, torej 30 naselij na 100 km2 ozemlja oziroma Sloveniji pa je bilo takih naselij 16. Ob popisu leta 2002 so 3,4 km2 ozemlja na naselje (Perko 2007, 16). število 5000 prebivalcev presegala le 3 naselja: Postojna z Najredkeje sta z naselji posejana ilirskobistriški in logaški 8548 prebivalci (8338 leta 1991), Logatec s 7616 prebivalci del obravnavanega ozemlja s komaj 8 in 9 naselji na 100 (6342 leta 1991) in Ajdovščina s 6373 prebivalci (6008 km2, najgosteje pa borovniški in novogoriški del z 52 in leta 1991), blizu te vrednosti pa je bila tudi Sežana s 4876 40 naselji na 100 km2. prebivalci (4809 leta 1991). Preglednica 4: Razporeditev naselij po razredih glede na spreminjanje števila prebivalcev na obravnavanem območju. (Vir: Podatki SURS.) Odstotni Odstotni Odstotni delež Število Število Indeks spremembe števila delež števila delež števila Število naselij števila naselij leta prebivalcev prebivalcev prebivalcev med letoma 1991 prebivalcev prebivalcev Indeks leta 2002 2002 leta 1991 leta 2002 in 2002 leta 1991 leta 2002 0,00 do 79,99 25 7,33 1027 743 72,35 1,09 0,75 80,00 do 84,99 15 4,40 727 599 82,39 0,77 0,61 85,00 do 89,99 28 8,21 2562 2236 87,28 2,71 2,26 90,00 do 94,99 48 14,08 6409 5967 93,10 6,79 6,04 95,00 do 99,99 45 13,20 13.205 12.884 97,57 13,99 13,04 100,00 do 104,99 62 18,18 31.793 32.561 102,42 33,69 32,95 105,00 do 109,99 34 9,97 18.097 19.285 106,56 19,18 19,51 110,00 do 114,99 27 7,92 4596 5142 111,88 4,87 5,20 115,00 do 119,99 21 6,16 6535 7682 117,55 6,92 7,77 120,00 in več 36 10,56 9427 11.730 124,43 9,99 11,87 Naselja z manj kot 0 0,00 0 0 - 0,00 0,00 20 prebivalci SKUPAJ 341 100,00 94.378 98.829 104,72 100,00 100,00 L J U D J E 195 Preglednica 5: Razporeditev naselij po razredih glede na spreminjanje števila prebivalcev v občinah obravnavanega območja. (Vir: Podatki SURS.) Odstotni Odstotni Odstotni delež Število Število Indeks spremembe števila delež števila delež števila Število naselij števila naselij leta prebivalcev prebivalcev prebivalcev med letoma prebivalcev prebivalcev Indeks leta 2002 2002 leta 1991 leta 2002 1991 in 2002 leta 1991 leta 2002 0,00 do 79,99 52 8,93 2019 1468 72,71 1,15 0,80 80,00 do 84,99 26 4,47 1491 1224 82,09 0,85 0,67 85,00 do 89,99 42 7,22 4557 3976 87,25 2,59 2,17 90,00 do 94,99 75 12,89 24.320 22.711 93,38 13,80 12,40 95,00 do 99,99 80 13,75 25.906 25.187 97,22 14,70 13,76 100,00 do 104,99 93 15,98 48.912 49.943 102,11 27,75 27,28 105,00 do 109,99 64 11,00 35.883 38.564 107,47 20,36 21,06 110,00 do 114,99 46 7,90 9126 10.194 111,70 5,18 5,57 115,00 do 119,99 28 4,81 7652 9006 117,69 4,34 4,92 120,00 in več 76 13,06 16.403 20.807 126,85 9,31 11,36 Naselja z manj kot 20 prebivalci 0 0,00 0 0 - 0,00 0,00 Skupaj 582 100,00 176.269 183.080 103,86 100,00 100,00 Preglednica 6: Razporeditev naselij po razredih glede na spreminjanje števila prebivalcev v Sloveniji. (Vir: Podatki SURS.) Odstotni Odstotni Odstotni delež Število Število Indeks spremembe števila delež števila delež števila Število naselij števila naselij leta prebivalcev prebivalcev prebivalcev med letoma prebivalcev prebivalcev Indeks leta 2002 2002 leta 1991 leta 2002 1991 in 2002 leta 1991 leta 2002 0,00 do 79,99 202 3,37 18.756 12.350 65,85 0,98 0,63 80,00 do 84,99 196 3,27 17.236 14.234 82,58 0,90 0,72 85,00 do 89,99 334 5,58 56.043 49.572 88,45 2,93 2,52 90,00 do 94,99 555 9,27 270.520 252.479 93,33 14,14 12,86 95,00 do 99,99 703 11,74 608.766 596.261 97,95 31,82 30,36 100,00 do 104,99 932 15,56 334.042 341.259 102,16 17,46 17,38 105,00 do 109,99 717 11,97 247.959 265.694 107,15 12,96 13,53 110,00 do 114,99 557 9,30 142.770 160.060 112,11 7,46 8,15 115,00 do 119,99 366 6,11 82.035 95.890 116,89 4,29 4,88 120,00 in več 812 13,56 128.104 170.196 132,86 6,70 8,67 Naselja z manj kot 20 prebivalci 614 10,25 7124 6041 84,80 0,37 0,31 Skupaj 5988 100,00 1.913.355 1.964.036 102,65 100,00 100,00 E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec 196 Borovnica E L J U E D J E Gojače Bilje Lokavec E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani Rast prebivalcev (%) Upad prebivalcev (%) E Dane pri Sežani E E P Senožeče i Slavina v E k a 20 ≤ 0 < ≤ 5 E Selce Sežana E E Povir Orlek E Petelinje E 15 ≤ < 20 5 < ≤ 10 Trnje Divača E Dolnje Ležeče E Pivka E E E Klenik Palčje E Kal 10 ≤ < 15 10 < Lipica ≤ 15 E E Gornja Košana Jurišče Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 5 ≤ < 10 15 < ≤ 20 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E 0 ≤ < 5 20 < Bač Rodik E E statistična E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice E zaupnost Število prebivalcev v naseljih Spremi S n lik j a 5:an S jper eštev minjil a a n jpre e št b ev iv il al a pcre e v bi m val ed cev 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 ≤ m le ed lto et m o a m 1991 in 2002 a 1991 in 2002 5 0 0 0 0 0 0 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 L J U D J E 197 in ženskami v rodni dobi. Pri tem se kot rodno obdobje ženske upošteva tisti del življenja, ko je ženska sposobna Vitalne značilnosti prebivalstva rojevati. Navadno je to v starosti od 15 do 49 let. Jerneja Fridl, Peter Repolusk Razmerje med številom živorojenih otrok v koledarskem letu in srednjim številom prebivalcev v istem obdobju, Prebivalstvo s svojimi demografskimi značilnostmi močno (Malačič 1985, 101). Družbene vrednote in norme glede izraženo na 1000 prebivalcev, je splošna stopnja natalitete zaznamuje pokrajino. Od števila rojenih, umrlih, priseljenih rodnosti so zlasti posledica družbenoekonomskega položaja, (šircelj 2006, 20). V času popisa prebivalstva leta 2002 ali odseljenih, mladih ali starih ljudi ter njihove družbenogo- socialne mobilnosti in izobrazbe. Med kulturnimi dejavniki je nataliteta v Sloveniji znašala 8,8 živorojenega otroka na spodarske sestave je odvisno, kateri procesi in dejavnosti velja izpostaviti predvsem etnično in versko pripadnost; 1000 prebivalcev (Popis 2002). bodo v neki kulturni pokrajini prevladovali. Obenem ima slednja dokazano vpliva na raven rodnosti. Na podlagi podatkov o živorojenih ter spolni in starostni pokrajina s svojimi prostorskimi, naravnimi in gospodarskimi Rodnost lahko predstavimo na več načinov. Če jo tolma- sestavi prebivalstva je bila za obravnavano območje izraču- možnostmi pomembno vlogo v življenju njenih prebivalcev. čimo kot kazalnik, označuje številčno razmerje med rojstvi nana celotna rodnost med letoma 1995 in 2003. celotna Pozitivne ali negativne spremembe v prebivalstveni sestavi se v njej odrazijo v sorazmerno kratkem času. Pri analizi in načrtovanju njenega gospodarskega in prostorskega razvoja se je treba še posebej osredotočiti na kazalnike vitalne statistike. RODNOSt Raznolikost slovenskih pokrajin se ne kaže le v njihovih naravnih in gospodarskih značilnostih, temveč tudi v svo- jevrstnih življenjskih slogih njenih prebivalcev. Eden od njih, ki ima zelo dolgoročne posledice, je rodnostno vedenje. Raven rodnosti se povsod po svetu znižuje. V Evropi in Sloveniji je že tako nizka, da ne zagotavlja niti obnavljanja generacij. Mejna vrednost , ki naj bi še pripomogla k ustrezni samoobnovitvi prebivalstva, je približno 2,1 otroka v rodnem obdobju ženske. Nizka rodnost je značilna za sodobne razvite družbe, v tradicionalnih, gospodarsko nerazvitih družbah pa je precej višja. Na lokalni ravni se ta razlika kaže predvsem med mesti in podeželjem. številni demograi in sociologi so s pomočjo empiričnih raziskav izluščili nekaj glavnih dejavnikov, ki vplivajo na število rojstev, vendar so ti največkrat tesno povezani in se med seboj prepletajo. Poleg neposrednih dejavnikov, ki vplivajo na zanositev, nosečnost in porod, so izpostavili naslednje skupine posrednih dejavnikov rodnosti: biološke, gospodarske, družbene, kulturne in psihološke (šircelj in Kladnik 1998a, 133). biološki dejavniki, med katere spadajo trajanje plodnega obdobja, starost mater, število porodov in podobno, so bili v tradicionalnih okoliščinah bolj prepoznavni. Z uporabo sredstev za preprečevanje zanositev so izgubili pomen, zato je danes raven rodnosti odvisna predvsem od nebioloških dejavnikov (šircelj 2006, 38). Med njimi ima nedvomno pomembno vlogo gospodarski razvoj. Ekonomska rast je, kljub višji življenjski ravni, prinesla nižjo rodnost, saj je med drugim povzročila spreminjanje vloge družine, večjo zaposljivost žensk, povečanje stroškov za vzgojo otrok in podobno. Pri odkrivanju dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo Slika 6: Na Krasu in v brkinih se rojeva precej manj otrok kot v nekaterih drugih pokrajinah obravnavanega območja, rodnosti, dohodka kot izrazito ekonomske kategorije ni kjer pa je število rojstev vseeno bistveno manjše od potrebnega za enostavno obnavljanje generacij. mogoče obravnavati ločeno od družbenih dejavnikov (Foto: Igor Maher.) Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče 198 L J U D J E Celotna rodnost Griže E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome Divača 0,89 E E E Logatec Borovnica Dutovlje E Lokavec Križ E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče Ilirska bistrica 1,05 E E E E E E 2,1 ≤ E Col Prvačina E E Dane pri Sežani 5000 ≤ Žapuže Sežana 1,10 E Padež E Višnje Vipavski Križ E E E Senožeče Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Hrpelje - Kozina 1,11 Planina Laze 1,8 ≤ < 2,1 E E E E Šmarje Sežana E Kostanjevica na Krasu E Vipava E 2000 ≤ Komen 1,13 Ivanje selo Divača Palčje E Gradišče pri Vipavi Gorenje E 1 D ,ol5n j≤ e Ležeče Sela na Krasu Štanjel < 1,8 Goče Planina E Nova Gorica 1,14 E Jurišče Bukovje E E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Ko 10mn 00 u ≤ šempeter - Vrtojba 1,14 Hruševica < 2000 Poreče E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Ka 1 či ,2 če ≤ -Pared < 1,5 E Zagon Ponikve Miren - Kostanjevica 1,15 E E E Podnanos Cerknica E Lozice © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Pliskovica Kopriva E Ostrožno Brdo Knežak 500 ≤ Postojna Postojna 1,17 E E E 0,9 ≤ < 1,2 Kazlje Dolenje Jezero E Tomaj Griže Vrhnika 1,29 E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E 0,6 ≤ < 0,9 200 ≤ borovnica 1,31 E Štorje Dolenja vas E Prestranek E Dane pri Sežani Ajdovščina 1,32 E E 0,3 ≤ < 0,6 Senožeče Slavina 100 ≤ < 200 E Idrija 1,32 E Selce E Sežana Trnje 0,1 ≤ < 0,3 Pivka 1,37 Pivka Merilo 1 : 400.000 E E 50 ≤ Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E cerknica 1,39 E Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke = 0,0 Lokev 0 ≤ Vipava 1,52 E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje E E Logatec 1,53 Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice SLOVENIJA 1,24 E Knežak E Število prebivalcev Slika 7: celotna rodnost med letoma 1995 in 2003. Preglednica 7: Vrednosti celotne rodnosti med letoma 2,1 ≤ 1995 in 2003 v občinah obravnavanega območja. (Vir: 5000 ≤ rodnost je seštevek vseh vrednosti starostnospeciičnih rodnost je povprečno število živorojenih otrok, ki bi jih rodila Podatki SURS.) 1,8 ≤ < 2,1 stopenj splošne rodnosti (starostnospeciična stopnja splošne ženska, če bi dočakala 50. rojstni dan in, če bi bila njena rodnosti je razmerje med številom živorojenih otrok, ki so rodnost enaka rodnosti v opazovanem koledarskem letu žensko v rodnem obdobju. Do leta 1950 se je zmanjšala 2000 ≤ < 5000 jih v koledarskem letu rodile ženske določene starosti, in (Dolenc in ostali 2000, 47). na 3,0 otroke, leta 1980 je z vrednostjo 2,1 dosegla 1,5 ≤ < 1,8 številom žensk te starosti sredi istega leta, pomnoženo s celotna rodnost na območju Republike Slovenije je v samoobnovitveno raven, nakar se je v prvih letih novega 1000 ≤ < 2000 1000) v koledarskem letu. Povedano preprosteje, celotna zadnjih letih 19. stoletja znašala približno 5,6 otrok na tisočletja zmanjšala na 1,2 (šircelj 2006, 117). ta vrednost 1,2 ≤ < 1,5 zagotavlja le slabe tri petine potrebnega letnega števila 500 ≤ < 1000 živorojenih, da bi rojene generacije nadomestile tiste, ki 0,9 ≤ < 1,2 1,35 rojevajo (Josipovič in Repolusk 2007). Rodnostna podoba na izbranem območju ne odstopa 0,6 ≤ < 0,9 200 ≤ < 500 bistveno od stanja na državni ravni. Na splošno lahko 1,3 2,1 ≤ 5000 ≤ ugotovimo, da se glede na stopnjo rodnosti regionalno 0,3 ≤ < 0,6 100 ≤ < 200 uveljavljajo trije tipi. Majhna rodnost je značilna za območja 1,25 1,8 ≤ < 2,1 Krasa, brkinov, Podgrajskega podolja in območje Ilirske 0,1 ≤ < 0,3 50 ≤ < 100 2000 ≤ bistrice. te pokrajine skupaj s Slovensko Istro sestavljajo 1,2 1,5 ≤ < 1,8 največje sklenjeno območje zelo majhne rodnosti v Slove- = 0,0 0 ≤ < 50 1000 ≤ < 2000 niji. Zanimivo je, da so razmere podobne kot v sosednjem 1,15 1,2 ≤ celotna rodnost < 1,5 trstu z okolico, ki prav tako spada med italijanske regije z 500 ≤ najmanjšo rodnostjo. Daleč najmanjša rodnost je v občini 1,1 0,9 ≤ < 1,2 Divača. Nasprotno spadata severni in vzhodni rob obravna- vanega območja, to je Srednja in Zgornja Vipavska dolina ter 1,05 0,6 ≤ < 0,9 200 ≤ vzhodni del Notranjske, med slovenske pokrajine z največjo urbanizirana urbanizirano mesta predmestja podeželje podeželje skupaj Slovenija rodnostjo. Vrednosti so najvišje v občinah Logatec, Vipava 0,3 ≤ < 0,6 100 ≤ < 200 in cerknica, vendar tudi tam dosegajo le okrog 70 do 75 odstotkov vrednosti, potrebne za enostavno obnavljanje 0,1 ≤ < 0,3 50 ≤ Slika 8: Razlike v celotni rodnosti v obdobju 1995 do 2003 med različnimi socialnogeografskimi tipi naselij na generacij. Vmesno območje po rodnostnih stopnjah sesta-obravnavanem območju. (Vir: podatki SURS.) vljajo občine na Goriškem in v Spodnji Vipavski dolini (občine = 0,0 0 ≤ L J U D J E 199 Preglednica 8: Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, po spolu med letoma 1999 in 2003 v statističnih regijah obravnavanega območja. (Vir: Medmrežje 3.) Statistična regija Skupaj Moški Ženske Osrednjeslovenska 77,8 74,0 81,3 Notranjsko-kraška in obalno-kraška 77,1 73,4 80,8 Goriška 77,6 73,6 81,4 Slika 9: Pokopališka cerkev sv. Križa v naselju Križ severno od Sežane. (Foto: Maja topole.) Nova Gorica, šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica) ter v Spodnji Pivki (občina Postojna). Iz graikona, ki prikazuje razlike v celotni rodnosti med različnimi socialnogeografskimi tipi naselij (slika 8), je raz- vidno, da je na obravnavanem območju, tako kot drugod v Sloveniji, rodnost na podeželju večja kot v mestih. Najmanjša (od 1,15 do 1,20) je v mestnih središčih in urbaniziranih predmestjih, največja (več kot 1,30) pa na podeželskih območjih, ki so ohranila kmečke poteze v gospodarski sestavi in vaško morfologijo naselij. Suburbanizirana na- Slika 11: Pridelovanje vina s trdim delom v vinogradu je vse bolj domena starejših ljudi. (Foto: Igor Maher, arhiv GIAM selja – urbanizirano podeželje – so po vrednostih celotne ZRc SAZU.) rodnosti nekje vmes, saj združujejo lastnosti tako mestne kot podeželske družbe. Preglednica 9: Naravni prirast v Sloveniji v letih 1980, 1990, 1995, 2003 in 2004. (Viri: Statistični urad Republike tako kot povsod po svetu tudi na obravnavanem območju Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve – centralni register prebivalstva, Inštitut za varovanje zdravja RS; Medmrežje 5.) k zmanjševanju celotne rodnosti pripomorejo različni dejavniki. Med gospodarsko-družbenimi v zadnjem desetletju 1980 1990 1995 2003 2004 še posebej izstopa potreba po višje izobraženi delovni sili, Živorojeni 29.902 22.368 18.980 17.321 17.961 kar mlade sili v daljše obdobje šolanja in preseljevanje v Umrli 18.820 18.555 18.968 19.451 18.523 izobraževalna središča. temu posledično sledi poznejše Naravni prirast 11.082 3.813 12 –2.130 –562 zaposlovanje in osamosvajanje od matičnih družin. Zanemariti ne moremo niti rastoče brezposelnosti in težav pri reševanju Naravni prirast na 1000 prebivalcev 5,8 1,9 0,0 –1,1 –0,3 E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec 200 Borovnica E L J U E D J E Gojače Bilje Lokavec E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E Naravni prirast na Dane pri Sežani E E P Senožeče i 1000 prebivalcev Slavina v E k a E Selce Sežana E E Povir Orlek 10 ≤ E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E Pivka E 5 ≤ < 10 E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E Gornja Košana Jurišče 0 ≤ < 5 Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev -5 ≤ < 0 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E -10 ≤ < -5 Bač Rodik E E E Krvavi Potok < -10 Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice E Število prebivalcev v naseljih LSe lik tn a 10: i n Lea t rav ni n n ari a p v rira ni p st rir med ast m le ed lto et m o a m 1995 in 2003 a 1995 in 2003 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 ≤ 0 0 0 0 0 0 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Delež prebivalcev, leta G rča 2 re 0 ve 0c2 starejših od 64 let Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu L J U D J E 201 Hruševica Poreče stanovanjskih problemov (Josipovič 2004, 139–143). Kljub Delež starejših E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E temu, da se prej navedene dejavnike poskuša na državni E E Logatec Borovnica E Lokavec Griže prebivalcev (%) Število prebivalcev E Miren Dornberk ali lokalni ravni z nekaterimi mehanizmi omiliti, pa je bistvo E Potoče Ajdovščina Kalce Dutovlje Pokojišče E E E E E Križ E Col problema v spremenjenem vrednostnem sistemu družbe E Prvačina E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ E 22 ≤ in posameznikov. Na veljavi pridobivajo individualnost, E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje Dane pri Sežani 5000 ≤ E Opatje selo Branik Planina Laze materialna varnost, kariera in osebno zadovoljstvo, kar E E E E Šmarje Senožeče E Kostanjevica na Krasu E Vipava E 20 ≤ < 22 se jasno kaže tudi v naraščanju starosti mater ob rojstvu I Se va žanj n ea selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina prvega otroka in v vse večjem številu žensk brez otrok. E E Bukovje E E Komen 2000 ≤ E Divača Palčje E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek D1o8 ln j≤ e Ležeče < 20 Žal ne moremo pričakovati, da se bodo rodnostni vzorci E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Jurišče E mlajših generacij in družbe brez vzpodbudne demografske E Zagon Ponikve E E 1000 ≤ < 2000 E Podnanos Lozice Cerknica Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Ka 1 či 6 če ≤ -Pared < 18 politike in spreminjanja vrednot posameznikov v prihodnje E Pliskovica Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero obrnili v pozitivno smer. © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Tomaj Griže Ostrožno Brdo Knežak 500 ≤ E E E E Dutovlje 14 ≤ < 16 Križ Razdrto E Rakitnik E UMRLJIVOSt E Štorje Dolenja vas E Prestranek E 12 ≤ < 14 200 ≤ V razvitem svetu k zmanjševanju umrljivosti bistveno pri- Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina E spevata nenehen razvoj medicine in izboljšano zdravstveno E Selce E Sežana Delež prebivalcev, leta 2002 starejših od 1 06 ≤4 let < 12 100 ≤ < 200 varstvo. Umrljivost se najpogosteje izraža s splošno sto- Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača pnjo mortalitete, to je Palčje razmerjem med številom umrlih v E E Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče < 10 50 ≤ koledarskem letu in številom prebivalstva sredi istega leta, Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke Lokev pomnoženim s 1000 (Oblak Flander in ostali 2006). Najnižjo E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje statistična E E vrednost umrljivosti, 8,8 umrlih na 1000 prebivalcev, smo 0 ≤ Rodik zaupnost © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo v Sloveniji dosegli leta 1961, najvišjo, 10,8, pa leta 1969. E Koritnice E Knežak E Delež starejših Ob popisu prebivalstva leta 2002 je znašala 9,4 umrlih na prebivalcev (%) Število prebivalcev 1000 prebivalcev (Popis 2002). Slika 12: Delež prebivalcev, leta 2002 starejših od 64 let. Poleg starostne sestave prebivalstva vplivajo na stopnjo Preglednica 10: Starostna sestava prebivalstva občin obravnavanega območja leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) umrljivosti tudi prezgodnje smrti. Podobno kot v razvitem Delež prebivalcev, leta 2002 starejših od 64 let 22 ≤ 5000 ≤ svetu so tudi pri nas najpogostejši vzroki prezgodnjih smrti Od 0 do 14 let v % Od 15 do 64 let v % 65 let in več v % Indeks starosti bolezni obtočil, malignih novotvorb in poškodb zaradi 20 ≤ < 22 prometnih nesreč ali samomorov. Prezgodnja umrljivost Ajdovščina 16,8 68,3 14,9 89,1 2000 ≤ < 5000 je najmanjša v zahodni Sloveniji in se proti vzhodu države 18 ≤ < 20 borovnica 16,5 69,3 14,2 86,4 postopno povečuje. V obdobju 2001–2005 so imeli največje cerknica 17,1 67,1 15,8 92,5 1000 ≤ < 2000 tveganje za prezgodnjo smrt (standardizirani količnik pre- Delež starejših 16 ≤ zgodnje umrljivosti oziroma SKPU > 1) prebivalci pomurske Divača prebivalcev (%) 12,9 Število prebi 69,9valcev 17,2 133,1 500 ≤ < 1000 statistične regije (SKPU = 1,28), najmanjše tveganje pa Hrpelje - Kozina 12,6 14 ≤ 70,6 16,8 133,1 prebivalci obalno-kraške statistične regije (SKPU = 0,63) Idrija 22 ≤ 15,7 68,3 16,0 102,0 (šešok 2007, 33). številnim prezgodnjim smrtim bi se lahko 5000 ≤ 12 ≤ 200 ≤ < 500 Ilirska bistrica 12,6 69,9 17,5 139,5 izognili, saj so posledica vedenjskih tveganj, kot so kajenje, 20 ≤ < 22 uživanje alkohola, nepravilna prehrana, debelost, telesna Komen 13,7 10 ≤ 68,1 < 12 18,2 132,8 100 ≤ < 200 neaktivnost in neupoštevanje prometnih predpisov. 2000 ≤ 1 Logatec 8 ≤ < 20 19,8 67,1 13,1 65,9 V zadnjih dveh stoletjih se je občutneje zmanjšalo število 50 ≤ < 100 Miren - Kostanjevica 14,1 68,9 17,0 120,5 smrti pri dojenčkih, saj zdaj ženske rojevajo praviloma v 1000 ≤ < 2000 16 ≤ Nova Gorica 13,2 70,6 statistična porodnišnicah, kjer so ves čas pod budnim očesom zdra- 16,2 122,6 0 ≤ < 50 zaupnost vstvenega osebja. K temu so pripomogla še sistematična Pivka 15,1 500 ≤ 69,8 15,1 99,7 14 ≤ cepljenja proti nevarnim otroškim boleznim in urejeno Postojna 14,8 70,8 14,4 97,6 zdravstveno varstvo otrok. V 19. stoletju je v Sloveniji v Sežana 12 ≤ 13,0 200 ≤ 69,9 17,1 131,8 prvem letu življenja umrl vsak peti do šesti živorojeni otrok, sredi 20. stoletja vsak deseti, zdaj pa komaj vsak dvestoti šempeter - Vrtojba 13,4 71,7 14,9 111,2 10 ≤ < 12 (šircelj in Kladnik 1998b, 135). 100 ≤ < 200 Vipava 18,1 66,4 15,5 85,7 Z umrljivostjo prebivalstva ni povezano le število smrti v izbrani Vrhnika 16,7 70,5 12,8 76,4 populaciji, ampak tudi dolžina trajanja življenja. Pričakovano 50 ≤ trajanje življenja izračunamo s pomočjo tablic umrljivosti in SLOVENIJA 15,3 70,0 14,7 96,3 statistična 0 ≤ zaupnost E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec 202 Borovnica E L J U E D J E Gojače Bilje Lokavec E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E starejši od 64 let E E E Indeks ( ) Postojna mlajši od 15 let Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje 180 ≤ Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje 160 ≤ < 180 E Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E 140 ≤ < 160 Dane pri Sežani E E P Senožeče i Slavina v E k 120 ≤ < 140 a E Selce Sežana E E Povir 100 ≤ < 120 Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E 80 ≤ < 100 Pivka E E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E 60 ≤ < 80 Gornja Košana Jurišče Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 40 ≤ < 60 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E < 40 Bač Rodik E E statistična E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice zaupnost E Število prebivalcev v naseljih S I lik nd a 13: e I k n s de staro ks stars oti st le i l ta e 2002 ta 2002 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 ≤ 0 0 0 0 0 0 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 L J U D J E 203 predstavlja povprečno število let življenja, ki ga lahko novorojeni otrok pričakuje ob predpostavki, da bo od leta opazovanja dalje umrljivost po starosti ostala nespremenjena (Medmrežje 3). Sredi 19. stoletja je bilo na ozemlju Slovenije pričakovano 85+ trajanje življenja le okrog 40 let. Leta 1930 je bila ta vrednost 80 - 84 v Dravski banovini 51 let za moške in 54 za ženske, zdaj pa 75 - 79 70 - 74 je v Republiki Sloveniji pričakovano trajanje življenja za moške 65 - 69 72,2 in za ženske 80,0 let. 60 - 64 55 - 59 številke v preglednici 8 pokažejo, da je pričakovano 50 - 54 trajanje življenja na obravnavanem območju nekoliko 45 - 49 40 - 44 večje kot v Sloveniji. Podatki o umrljivosti prebivalstva po 35 - 39 spolu in starosti med letoma 1998 in 2001 povedo, da 30 - 34 25 - 29 so starostnospeciične stopnje umrljivosti nižje kot drugje 20 - 24 v Sloveniji zlasti pri moškem prebivalstvu v starosti od 50 15 - 19 do 70 let, kar pa ne velja za gospodarsko manj razvita 10 - 14 5 - 9 območja Krasa in brkinov z okolico. 0 - 4 -5 -4 -3 -2 -1 0 1 2 3 4 5 NARAVNI PRIRASt % Eden od pomembnejših kazalnikov za ugotavljanje ugodnega ali neugodnega demografskega stanja v pokrajini je zagotovo moški ženske naravni prirast. ta pokaže razliko med številom živorojenih otrok in številom umrlih prebivalcev v koledarskem letu na določenem območju (šircelj 2006, 20). Največkrat ga, podobno kot stopnjo rodnosti in umrljivosti, izračunavamo Slika 14: Starostno-spolna sestava prebivalstva občine Logatec leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) na 1000 prebivalcev. Pove nam, za koliko bi se povečalo prebivalstvo na izbranem območju, če ne bi bilo selitev. Za ugoden gospodarski razvoj pokrajine bi moralo, razen ob izrednih dogodkih, kot so vojne, epidemije in naravne nesreče, število rojenih praviloma presegati število umrlih. Zaradi nenehnega zmanjševanja števila rojstev in splošnega 85+ staranja prebivalstva pa naravni prirast v nekaterih delih Slo- 80 - 84 75 - 79 venije dobiva negativni predznak in lahko govorimo le še o 70 - 74 naravnem upadu. ta se jasno zrcali tudi v večini podeželskih 65 - 69 naselij Krasa, Podgrajskega podolja, brkinov in okolice Ilirske 60 - 64 55 - 59 bistrice, kjer je bila naravna rast med letoma 1995 in 2003 50 - 54 izrazito negativna. Slika je nekoliko ugodnejša le v regionalnih 45 - 49 40 - 44 središčih, kot so Ajdovščina, Postojna, Pivka, Logatec in 35 - 39 cerknica, ter njihovi okolici, zlasti zaradi priseljevanja mlajšega 30 - 34 25 - 29 prebivalstva, kar vpliva na večje število otrok 20 - 24 Primerjava zemljevidov celotne rodnosti in naravne rasti raz- 15 - 19 10 - 14 krije, da je naravna rast negativna tudi v številnih naseljih, kjer 5 - 9 so rodnostne razmere ugodnejše. to je posledica odseljevanja 0 - 4 mladih v preteklosti, kar je povzročilo izrazito povečanje 6 5 4 3 2 1 0 1 2 3 4 5 deleža starejših in s tem visoko stopnjo umrljivosti. % V letih po prvi svetovni vojni je bil naravni prirast na obmo- čju Slovenije med 8,8 in 12,8, v tridesetih letih prejšnjega moški ženske stoletja se je zmanjšal na približno 7,0. V prvih letih po drugi svetovni vojni se je za nekaj časa, med letoma 1948 in 1955, povzpel na več kot 11,0 (šircelj in Kladnik 1998c, 136–137), nato pa se je le še zmanjševal, dokler ni leta 1995 dosegel vrednosti nič. Slika 15: Starostno-spolna sestava prebivalstva občine Divača leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) 204 L J U D J E Preglednica 11: Značilnosti družin in gospodinjstev v občinah obravnavanega območja leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) Zmanjševanje naravnega prirasta je mogoče delno ublažiti s pozitivnim selitvenim prirastom. Kadar je v naseljih ali na ob- Par z Starš z Par brez Delež enočlanskih Povprečna velikost močjih z negativnim naravnim prirastom tudi število odseljenih otroki v % otroki v % otrok v % gospodinjstev v % gospodinjstva v % večje od števila priseljenih, na primer na Komenskem krasu Ajdovščina 65,3 14,4 20,3 19,1 3,1 in v brkinih, lahko govorimo le še o potencialnih območjih odmiranja prebivalstva ali o tako imenovani depopulaciji. borovnica 60,5 17,3 22,2 18,4 3,0 takšna demografska slika, ki je še posebej zaskrbljujoča cerknica 61,9 15,5 22,6 20,4 2,9 na Krasu in v brkinih, lahko pripelje do nezmožnosti vzdr- Divača 59,4 15,0 25,6 24,4 2,7 ževanja in ohranjanja kulturne pokrajine. Hrpelje - Kozina 60,3 15,7 24,0 21,8 2,8 StAROStNA IN Idrija 60,5 16,8 22,7 23,2 2,8 SPOLNA SEStAVA Ilirska bistrica 61,2 17,3 21,5 23,5 2,8 Dober pokazatelj možnosti in potreb, ki jih je treba upoštevati Komen 59,9 16,7 23,4 20,4 2,9 pri načrtovanju razvoja določenega območja, je starostna Logatec 65,0 16,1 18,9 17,3 3,2 sestava prebivalstva. V svetovnem merilu se Slovenija žal že več let uvršča med države s starim prebivalstvom. Miren - Kostanjevica 61,5 15,7 22,8 19,7 2,9 Delež mladih je v zadnjem obdobju večji le na območjih Nova Gorica 58,5 18,2 23,3 22,9 2,8 izrazitejše suburbanizacije, manj ugoden pa v večjih urbanih Pivka 61,7 17,4 20,9 22,5 2,8 središčih in na obrobnem ali obmejnem podeželju (Josi- povič in Repolusk 2007, 23). Naj izpostavimo starostno Postojna 60,0 19,1 20,9 22,3 2,8 sestavo Matičnega krasa, saj je v primerjavi z državnim Sežana 58,4 18,6 23,0 23,9 2,7 povprečjem še precej bolj zaskrbljujoča. Leta 1995 je bil šempeter - Vrtojba 59,0 16,7 24,3 21,6 2,8 na Matičnem krasu delež do 14 let starih oseb le 18,7 % (Slovenija 20,6 %), delež ostarelih ljudi v starosti nad 65 Vipava 65,7 14,5 19,8 19,0 3,2 let pa 14,6 % (Slovenija 10,9 %) (Kladnik in Rejec brancelj Vrhnika 62,2 16,8 21,0 17,6 3,0 1999, 195). tolikšne razlike so z vidika razvojnih perspektiv SLOVENIJA 58,2 18,8 23,0 21,9 2,8 izrazito neugodne. Negativno stanje je v splošnem posledica nizke rodnosti in podaljševanja življenja. Razmerje med starim prebivalstvom (starejšim od 64 let) in mladim prebivalstvom (mlajšim od 15 3,05 let) na izbranem območju, pomnoženo s 100, imenujemo indeks starosti. Visoke vrednosti indeksa so značilne za 3,00 območja z ostarelim prebivalstvom, kjer je odseljevanju 2,95 sledila še majhna rodnost. Ob popisu prebivalstva leta 2,90 2002 so imela največji delež ostarelih območja depopulacije 2,85 na Krasu in v brkinih, najmanjši pa območja, kamor so se 2,80 priseljevali prebivalci iz večjih urbanih središč. Raziskave, narejene nekaj let po zadnjem popisu prebivalstva, ka- 2,75 žejo (Regionalni… 2006), da se prebivalstvo zlasti zaradi število članov 2,70 zmanjševanja rodnosti naglo stara tudi na nekaterih drugih 2,65 območjih, npr. v Srednji in Zgornji Vipavski dolini (občini 2,60 Ajdovščina in Vipava). Na območjih z neugodno staro- stno sestavo lahko pričakujemo negativne gospodarske 2,55 urbanizirana urbanizirano posledice, pa tudi večanje potreb po storitvah s področja mesta predmestja skupaj podeželje podeželje Slovenija socialne in zdravstvene oskrbe. Starostno in spolno sestavo prebivalstva najlepše ponazarja starostna piramida, ki razkriva, kakšen je bil demografski razvoj v preteklosti, nakazuje pa tudi razvoj v prihodnosti. Na slikah Slika 16: Povprečna velikost gospodinjstva po socialnogeografskih tipih naselij na obravnavanem območju leta 2002. 14 in 15 sta prikazani starostno-spolni piramidi za občini (Vir: Popis 2002, SURS.) Logatec, za katero sta značilna razmeroma velika rodnost in Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Delež enočlanskih gGos rča p re o vec dinjstev leta 2002 Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče L J U D J E 205 priseljevanje prebivalstva, ter Divača z zelo majhno rodnostjo Griže Delež enočlanskih Število prebivalcev E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E in odseljevanjem zlasti ženskega dela prebivalstva. E E Logatec Dutovlje Borovnica E Lokavec Križ gospodinjstev (%) E Miren Dornberk Spolna sestava prebivalstva, to je razmerje med številoma ali E Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E Col deležema moškega in ženskega prebivalstva, je na državni E Prvačina E EŽapuže Dane pri Sežani E Padež E Višnje Vipavski Križ 5000 ≤ Senožeče E 30 ≤ ravni precej uravnotežena. Čeprav se vsako leto rodi od 5 E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze Sežana do 7 odstotkov več dečkov kot deklic, okrog petdesetega E E E E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E Divača 25 ≤ < 30 leta starosti število žensk preseže število moških, tako da Ivanje selo Palčje 2000 ≤ E Gradišče pri Vipavi Gorenje Dolnje Ležeče E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina Jurišče je v povprečju skupno razmerje 51,5 proti 48,5 odstotka E E Bukovje E E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek 20 ≤ < 25 v prid žensk. to se zgodi predvsem zaradi višje starostno- E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared 1000 ≤ < 2000 E speciične umrljivosti moških, zlasti pri mlajših generacijah E Zagon Ponikve E E E Podnanos Lo © zi ce Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Cerknica (Josipovič in Repolusk 2007, 22–23). E Pliskovica 15 ≤ Ostrožno < 2 Brdo0 Kopriva E Postojna Knežak E E E 500 ≤ Kazlje Dolenje Jezero Na obravnavanem območju delež moških v večjih krajih E Tomaj Griže E 10 ≤ ustreza slovenskemu povprečju. Podoba se nekoliko E E E Dutovlje Križ Razdrto < 15 E Rakitnik E 200 ≤ spremeni pri manjših naseljih, kjer prihaja do odstopanja v E Štorje Dolenja vas E Prestranek E eno ali drugo smer. Opaznejša nesorazmerja med spoloma Dane pri Sežani 5 ≤ < 10 E E Del Se e n ž ože e če nočl Sl a avi n nsakih gospodinjstev leta 2002 v korist moških so predvsem v tradicionalnih območjih z E 100 ≤ < 200 E Selce E izrazitejšim izseljevanjem žensk, ki so se primožile onstran Sežana < 5 Trnje Pivka državne meje ali v večja urbana središča, na primer v trst Merilo 1 : 400.000 E E Divača 50 ≤ E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E statistična ali slovenska obmorska mesta. E Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke zaupnost Dolgoročno lahko nesorazmerje v zastopanosti spolov Lokev 0 ≤ E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje vpliva na različne demografske dejavnike. Pri večjih razli- E E Rodik kah med številom moških in žensk se zmanjša možnost © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E Delež enočlanskih Število prebivalcev vzpostavljanja partnerskih zvez, ki neposredno vplivajo na gospodinjstev (%) obnavljanje ravni prebivalstva, slabša se starostna sestava Slika 17: Delež enočlanskih gospodinjstev leta 2002. prebivalstva, opaznejši je upad naravnega prirasta in po- 5000 ≤ 30 ≤ dobno (Perko 1998c, 152). Vse našteto se lahko odrazi v Delež enočlanskih gospodinjstev leta 2002 manj ugodnem gospodarskem razvoju. 25 ≤ 2000 ≤ < 5000 Etnična, jezikovna in verska DRUŽINE IN GOSPODINJStVA 20 ≤ < 25 Na obravnavanem območju so razmere na področju družin 1000 ≤ < 2000 in gospodinjstev precej podobne razmeram v Sloveniji. sestava prebivalstva 15 ≤ < 20 Opazno je zmanjševanje števila otrok v družinah z otroki, 500 ≤ < 1000 večanje deleža enostarševskih družin in števila parov brez Delež en Peter Repoluskočlanskih Število pr1e0b i≤valcev otrok, zmanjševanje povprečne velikosti gospodinjstva ter gospodinjstev (%) Etnična, jezikovna in verska sestava prebivalstva spadajo kontakta, to je etnično mešana območja oziroma območja, 200 ≤ < 500 naraščanje števila enočlanskih gospodinjstev. med pomembne kazalnike preteklega in sodobnega de- kjer so naseljeni pripadniki avtohtonih etničnih manjšin. 5 ≤ Navedene težnje so zlasti posledica zmanjševanja rodnosti 5000 ≤ mografsk 3 e 0 g ≤a razvoja določenega območja, saj posredno Obravnavano območje, ki zajema velik del jugozahodne 100 ≤ < 200 in ostarevanja, deloma tudi selitev prebivalcev. število otrok kažejo na migracijske premike in spremembe politične Slovenije, nima tako burne zgodovine sprememb etnične v družinah se zmanjšuje predvsem v naseljih z majhno pripadno2s5t i ≤območij, pokrajin ali držav. ti parametri prav sestave 2000 ≤ prebivalstva kot, na primer, Slovenska Istra, Pre- rodnostjo in v večini mest. Delež enostarševskih družin, 50 ≤ < 100 tako opisujejo pomemben del kulturne spremenljivosti v kmurje ali nekatera slovenska stati mesta. stična Prav tako se na tem najpogosteje mater z enim ali več otroki, je največji v zaupnost določeni pokrajini ali državi. 20 ≤ < 25 ozemlju ni izoblikovala nobena etnična ali verska avtohtona občinah z velikim deležem mestnega prebivalstva, kot so 1000 ≤ < 2000 0 ≤ < 50 manjšina. Na obravnavanem območju je bilo v zadnjih Postojna, Sežana in Nova Gorica. 15 ≤ < 20 Za območja depopulacije podeželja z velikim deležem EtNIČNA SEStAVA stoletjih etnično neslovensko prebivalstvo vedno posledica 500 ≤ starejših prebivalcev sta značilna majhna povprečna velikost Slovenski etnični prostor je bil tako rekoč skozi vso zgodo- selitev prebivalstva. tako so od zahoda potekale občasne 10 ≤ gospodinjstva in velik delež enočlanskih gospodinjstev. Oboje vino del večetničnih državnih tvorb. Selitve prebivalstva so selitve Italijanov in Furlanov, a nikdar v zelo velikem številu. 200 ≤ je posledica visoke stopnje umrljivosti in nizke stopnje rodno- povzročale, da je bil v vseh zgodovinskih obdobjih večji ali V obdobju Avstro-Ogrske je v mestih živelo tudi manjše 5 ≤ sti. Naraščanje deleža enočlanskih gospodinjstev je opazno manjši del tukajšnjega prebivalstva neslovenskega izvora. število Nemcev in pripadnikov drugih narodov habsburškega tudi v mestih, tako med starejšimi kot mlajšimi generacijami. to je bilo značilno predvsem za mesta, v manjši meri pa tudi imperija. 100 ≤ Etnična, jezikovna < 200 in verska sestava se je še najbolj Čeprav je v sestavi gospodinjstev zaradi suburbanizacije vse za dele podeželja ob etničnih ali državnih mejah. Pogoste spremenila po letu 1950, ko se je na to območje, podobno manj razlik med mesti in podeželjem, je povprečna velikost spremembe državnih meja na območju Slovenije in sose- kot 5 drugod 0 ≤ v Sloveniji, začelo priseljevati prebivalstvo iz statistična gospodinjstev zunaj mest še vedno nekoliko večja. dnjih držav so povzročile še en geografski pojav etničnega drugih republik nekdanje Jugoslavije. zaupnost 0 ≤ 206 L J U D J E številčni podatki in demografske analize, ki so predstavljene pod slovenskim povprečjem, ta metodološka pomanjkljivost etnično ni opredelilo, 1615 pa se jih je opredelilo za eno od v nadaljevanju prispevka, so v celoti povzete iz popisnih nima večjega vpliva na primerljivost podatkov popisov v kategorij, ki jih statistična metodologija ni obravnavala kot podatkov. Poleg popisnih podatkov za leto 2002 so po- letih 1991 in 2002. etnične (npr. Jugoslovani, regionalno opredeljeni). gosto uporabljeni tudi popisni podatki iz leta 1991. S tem Ob popisu leta 1991 se je na obravnavanem območju Največji delež opredeljenih za Slovence je bil v Srednji in skušamo na eni strani predstaviti usmeritve številčnega 161.041 ali 90 % prebivalcev opredelilo za Slovence. Delež Zgornji Vipavski dolini (občini Ajdovščina in Vipava) ter razvoja posameznih etničnih in verskih skupin, na drugi tako opredeljenih je bil za dobra dva odstotka večji kot v v severnem delu Krasa (občini Miren - Kostanjevica in strani pa so vzrok omejenih možnosti uporabe etničnih, celotni Sloveniji. Etnično se je opredelilo še nadaljnjih 6,3 Komen). Najmanjši delež opredeljenih za Slovence je bil jezikovnih in verskih podatkov iz zadnjega popisa v času % prebivalstva. Med njimi so bili najbolj številni Srbi (4902), v občinah Postojna, Vrhnika, Divača, Pivka in borovnica, nastajanja analize. Omenjeni podatki namreč spadajo Hrvati (3136) in bošnjaki, tedaj še pod imenom Muslimani torej tam, kjer so v večjem številu živeli zaposleni v tedanji med osebne podatke z višjo stopnjo varovanja, kot to (1777). Manj številni so bili Albanci (344), Makedonci (332), jugoslovanski vojski z družinami. velja za statistične podatke drugih vsebinskih področij. Črnogorci (298) in Italijani (132). številčno razmerje med bolj kot med posameznimi občinami ali pokrajinskimi Na ravni občin so dostopni podatki o maternem jeziku, posameznimi neslovenskimi etničnimi skupinami je bilo enotami se je etnična sestava obravnavanega območja pogovornem jeziku v družini in veroizpovedi, podatki o podobno kot na ravni celotne države. Razlika je bila zlasti v razlikovala med socialnogeografskimi tipi naselij. tako etnični pripadnosti pa le v zelo okrnjeni obliki. Na ravni tem, da so bili Srbi številčnejši od Hrvatov, sicer za Slovenci kot drugod po Sloveniji je bil delež Slovencev najmanjši v naselja ni noben podatek dostopen drugače kot v obliki najštevilčnejše etnične skupine leta 1991. Na splošno za mestnih naseljih (83 %), največji pa v povsem podeželskih pripadnosti določenemu razredu. etnično sestavo Slovenije velja, da so se Hrvati v večjem naseljih (97 %). Urbanizirana predmestja in urbanizirano Vsi podatki za leto 1991 vključujejo tudi zdomsko prebival- številu priseljevali v vzhodni, Srbi pa v osrednji in zahodni podeželje (suburbanizirane cone) so imela okrog 92 % stvo. Po novi metodologiji določanja prebivalstva Slovenije, del države (Josipovič 2006). Zlasti zaradi bližine etnično opredeljenih za Slovence. Podobno geografsko razmestitev ki jo je upošteval tudi zadnji popis, večina zdomcev ne mešanega območja Slovenske Istre in Italije se je razmeroma so imele tudi druge skupine. Delež neslovenskih etničnih spada več k stalnemu prebivalstvu države. Ker je bil leta dosti ljudi opredelilo za Italijane. Za 4281 prebivalcev območja skupin, etnično neopredeljenih in prebivalstva, za katerega 1991 delež zdomcev na obravnavanem območju precej je podatek o etnični pripadnosti ostal neznan, 782 se jih je podatek o etničnosti ostal neznan, se je zmanjševal Preglednica 12: Etnična sestava prebivalstva občin obravnavanega območja leta 1991 (vključeno je zdomsko prebivalstvo). (Vir: Popis 1991, SURS.) Skupaj / Število Slovenci v % Srbi v % Hrvati v % Muslimani v % Drugi v % Neopredeljeni, neznano v % Ajdovščina 17.441 94,6 1,5 0,6 0,9 0,5 1,9 borovnica 3579 87,2 3,1 4,1 0,8 0,5 4,3 cerknica 9839 92,6 1,4 1,9 0,9 0,4 2,8 Divača 3788 86,6 2,9 4,8 0,5 0,5 4,7 Hrpelje - Kozina 4163 90,1 2,0 2,3 0,8 0,4 4,5 Idrija 12.021 95,1 0,4 0,7 0,5 0,3 3,0 Ilirska bistrica 14.624 92,9 1,3 2,7 0,2 0,5 2,4 Komen 3696 96,9 0,3 0,7 0,0 0,2 1,8 Logatec 9764 91,2 2,2 1,1 1,4 0,6 3,5 Miren - Kostanjevica 4705 93,0 0,9 0,6 0,5 0,6 4,5 Nova Gorica 36.073 89,8 2,9 1,3 0,6 1,0 4,3 Pivka 6084 87,1 4,0 1,6 1,4 0,9 4,9 Postojna 14.199 78,5 7,4 3,2 2,2 1,5 7,2 Sežana 11.864 88,3 3,4 2,1 1,5 0,9 3,9 šempeter - Vrtojba 5980 92,1 2,0 1,0 0,4 1,2 3,3 Vipava 5191 93,7 2,2 0,8 0,7 0,5 2,1 Vrhnika 15.880 86,4 4,5 2,6 2,2 0,8 3,6 SKUPAJ 178.891 90,0 2,7 1,8 1,0 0,8 3,7 SLOVENIJA 1.965.986 87,8 2,4 2,8 1,4 1,5 4,1 L J U D J E 207 v smeri od mest do povsem podeželskih naselij. taka razporeditev je logična posledica selitev, saj so priseljenci 100 % prihajali predvsem v mesta in njihovo najbližje zaledje. Zaradi razmeroma majhne prostorske mobilnosti priseljenih 95 % v Slovenijo se je ta vzorec ohranil vse do danes. Po prvi priselitvi v Slovenijo je namreč naselje stalnega bivališča 90 % zamenjala le četrtina priseljenih (od tistih, ki so leta 2002 še vedno živeli v Sloveniji), medtem ko pri slovenskem prebivalstvu ta delež znaša okrog 45 %. 85 % temeljna značilnost sprememb etnične sestave med popisnima letoma 1991 in 2002 je, da se je tako kot v 80 % celi Sloveniji delež etnično opredeljenih zmanjšal na račun prebivalcev, za katere je podatek ostal neznan ali pa na vprašanje o etnični pripadnosti niso želeli odgovoriti. Slednja 75 % kategorija je bila kot možen odgovor prvič uveljavljena prav urbanizirana urbanizirano mesta predmestja skupaj podeželje podeželje Slovenija v popisni metodologiji za leto 2002. Odgovora na vprašanje o etničnosti in verski pripadnosti ne spadata med obvezne odgovore, kar zagotavljata Ustava RS in Zakon o popisu neznano neopredeljeni drugi Slovenci prebivalstva (šircelj 2003). tako se je delež opredeljenih za Slovence z 90,0 zmanjšal na 84,6 % (s 161.041 na Slika 18: Etnična sestava prebivalstva po socialnogeografskih tipih naselij obravnavanega območja leta 1991. 154.931 oseb), drugih etnično opredeljenih s 6,2 na 5,9 % (Vir: Popis 1991, SURS.) Preglednica 13: temeljne značilnosti etnične sestave prebivalstva v občinah obravnavanega območja leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) Skupaj / Število Slovenci v % Drugi opredeljeni v % Neopredeljeni v % Niso želeli odgovoriti v % Neznano v % Ajdovščina 18.095 87,8 4,0 0,7 1,5 6,1 borovnica 3839 81,5 8,4 1,5 2,9 5,7 cerknica 10.284 87,3 4,7 0,6 2,4 5,0 Divača 3829 78,2 10,6 2,2 2,5 6,6 Hrpelje - Kozina 4038 85,1 7,2 1,0 1,8 4,9 Idrija 11.990 90,2 2,3 0,7 1,9 5,0 Ilirska bistrica 14.234 86,3 3,7 1,1 1,9 7,1 Komen 3515 91,7 1,7 0,6 1,2 4,8 Logatec 11.343 88,2 4,8 1,0 1,8 4,2 Miren - Kostanjevica 4741 87,2 3,4 0,9 2,2 6,3 Nova Gorica 35.640 83,2 5,7 1,1 2,3 7,6 Pivka 5926 82,0 8,0 1,7 2,0 6,4 Postojna 14.581 75,4 13,3 2,9 2,7 5,8 Sežana 11.842 82,9 7,1 1,4 2,0 6,6 šempeter - Vrtojba 6269 84,0 5,2 0,6 2,7 7,5 Vipava 5185 90,7 2,6 0,7 1,2 4,9 Vrhnika 17.729 83,2 7,4 1,6 2,4 5,4 SKUPAJ 183.080 84,6 5,9 1,2 2,1 6,1 SLOVENIJA 1.964.036 83,1 6,9 1,1 2,5 6,4 E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec 208 Borovnica E L J U E D J E Gojače Bilje Lokavec E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E Delež prebivalcev (%) Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E Dane pri Sežani E E P Senožeče i Slavina v E k 90 ≤ a E Selce Sežana E E Povir 80 ≤ < 90 Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče < 80 E 70 ≤ Pivka E E E Klenik Palčje E Kal Lipica < 70 E E 60 ≤ Gornja Košana Jurišče Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 50 ≤ < 60 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin < 50 E Bač Rodik E E statistična E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice zaupnost E Število prebivalcev v naseljih D S e lik le a 19: ž Dp e r l ebi ež p v r a e l b c ivev al , cekvi s , k o i s se o s le e l ta e 2002 ta 2002 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 ≤ opredelili kot Slovenci 0 0 0 0 0 opredelili kot Slovenc 50 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Delež prebivalcev, ki so se leta 2002 etnično opredelili, vendar ne kot Slovenci, Italijani, Madžari ali Romi Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipa L vskiJ U KrižD J E 209 Grčarevec Kostanjevica na Krasu in neopredeljenih skupin (neopredeljeni v ožjem pomenu Delež prebivalcev (%) Število prebivalcev E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E Gradišče pri Vipavi besede, regionalno opredeljeni in opredeljeni kot Jugoslo- E E Sela na Krasu Logatec Borovnica Goče E Lokavec Bukovje E Miren Manče vani) pa z 1,3 na 1,2 %. Delež oseb, za katere podatek o E Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E Brestovica pri Komnu E E Col Hruševica Po20 re ≤ če etnični pripadnosti ni znan, se je z 2,4 povečal na 6,4 % E Prvačina E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ 5000 ≤ oziroma s 4281 na 11.239. Na vprašanje o etničnosti ni E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze 15 ≤ < 20 želelo odgovoriti 3873 oseb. E E E E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E Griže Za obravnavano območje natančnejših podatkov ni na Ivanje selo 2000 ≤ E Gradišče pri Vipavi Gorenje Dutovlje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina Križ 10 ≤ razpolago, vendar so trendi zelo podobni vseslovenskim. E E Bukovje < 15 E E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek V Sloveniji se je število opredeljenih za večino etničnih E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče 1000 ≤ < 2000 Dane pri Sežani E skupin zmanjšalo. Najbolj je nazadovalo število opredelje- E Zagon Ponikve 5 ≤ < 10 Senožeče E E E Podnanos Lozice Cerknica nih za Italijane, Črnogorce, Madžare in Hrvate. Povečalo E Pliskovica Kopriva E Postojna Sežana E 500 ≤ E E Dolenje Jezero se je število opredeljenih za Rome, Albance in bošnjake Kazlje 2 ≤ < 5 E Tomaj Griže Divača Palčje Dolnje Ležeče (če k slednjim prištejemo še v popisu 2002 opredeljene E E E E Dutovlje Križ Razdrto Jurišče E Rakitnik E 1 ≤ < 2 200 ≤ za Muslimane in bosance, kar je glede na njihovo versko E Štorje Dolenja vas E Prestranek E sestavo utemeljeno). Rast opredeljevanja za omenjene Dane pri Sežani Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared E E Senožeče Slavina skupine je najverjetneje povezana z naraščanjem etnične naselje 100 ≤ < 200 E © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Selce Ostrožno Brdo E brez oseb, Knežak zavesti in samozavesti pri mlajših pripadnikih, zlasti pri Sežana Trnje ki bi se Romih in bošnjakih, ter s priselitvami v Slovenijo po letu Pivka Merilo 1 : 400.000 E E Divača 50 ≤ E E Palčje etnično Lipica Dolnje Ležeče E 1991, saj med priseljenimi zelo velik delež predstavljajo E Jurišče Parje opredelile E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke prav bošnjaki ter Albanci s Kosova in Makedonije. Lokev drugače 0 ≤ E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje kot Slovenci, Večanja in manjšanja števila pripadnikov posameznih etničnih E E Delež prebivalcev, ki so se leta 2002 etnično opredelili, vendar ne Rodik Italijani, skupin ni mogoče razložiti samo s povsem demografskimi © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice kot Slovenci, Italijani, Madžari ali Romi E Knežak E Madžari trendi (naravna rast in selitve). Ključni dejavnik je namreč ali Romi spreminjanje etničnega opredeljevanja istega prebivalstva Slika 20: Delež prebivalcev, ki so se leta 2002 etnično opredelili, vendar ne kot Slovenci, Italijani, Madžari ali Romi. v različnih popisih. to se je zgodilo že med popisoma 1971 statistična v nekaterih metodoloških razlikah pri izvedbi posameznih se je moral popisovalec strogo držati načela, da popisani in 1981, ko je na primer zelo naraslo število opredeljenih zaupnost Delež prebivalcev, ki so se leta 2002 etnično opredelili, vendar ne za Jugoslovane, ter med popisoma 1981 in 1991, ko se popisov. Že malo prej je bilo omenjeno, da je novost v na vprašanja o etnični in verski pripadnosti odgovarja je prvič močno povečalo število oseb v skupini neznano popisu kot 2002 Slo možnost, venci, Ida tapopisovana lijani, oseba Madžana ri nekatera ali Ro mineposrednDoe, l seicž erp rpeab ipvoašlljce epvo da (%)tek po pošti naknadno. Število prebivalcev (Repolusk 1998a). Vzroke za ta pojav lahko iščemo tudi vprašanja ne odgovarja. Druga novost tega popisa je, da Gotovo je tudi v tem razlog velikega povečanja števila oseb v kategoriji neznano (šircelj 2003, Josipovič in Repolusk 20 ≤ 2007). še najbolj verjetna je ocena, da se etnična podoba 5000 ≤ 100 % obravnavanega območja med letoma 1991 in 2002 ni 15 ≤ < 20 bistveno spremenila. Delež prebivalcev (%) Število prebivalcev 2000 ≤ < 5000 95 % S stanjem za leto 1991 je primerljiv podatek o deležu 10 ≤ opredeljenih za Slovence in drugih skupinah po občinah. 90 % 20 ≤ Večji deleži Slovencev so še vedno značilni za severni del 1000 ≤ < 2000 5000 ≤ 5 ≤ obravnavanega območja, nekoliko manjši pa za občine v 85 % 15 ≤ < 20 južnem delu, kamor se je v času Jugoslavije zaradi vojaških 500 ≤ < 1000 2 ≤ sl 2u 0 ž 0b 0 n ≤ aselilo večje število priseljencev, zlasti Srbov. Med 80 % 10 ≤ občine z večjim deležem opredeljenih za Slovence se po 1 ≤ < 2 200 ≤ < 500 popisnih podatkih za leto 2002 uvrščajo tudi občine Idrija, 1000 ≤ < 2000 75 % 5 ≤ Logatec in cerknica, najverjetneje zaradi manjših deležev 100 ≤ < 200 prebivalstva v kategoriji neznano. brez oseb, Največ oseb, za katere 500 ≤ 70 % 2 ≤ podatek o etničnosti ni znan ali na popisno vprašanje niso 50 ≤ < 100 1991 2002 želele odgovoriti, je na urbaniziranem etnično območju občin Nova 1 ≤ < 2 Gorica in šempeter - V 200 ≤ rtojba. drugače 0 ≤ < 50 kot Slovenci, neznano neopredeljeni niso želeli odgovoriti drugi etnično opredeljeni Slovenci JEZIKOVNA SESt 100 ≤ < 200 Italija A ni, VA brez oseb, Madžari Na območju Slovenije beležijo popisi sestavo prebivalstva Slika 21: Primerjava etnične opredelitve pr etnično ebivalstva obravnavanega območja leta 1991 in 2002. (Vir: Popis 1991, po mater 50 ≤ nem jeziku dlje kot etnično sestavo. Vprašanje so Popis 2002, SURS.) vključevali vsi popisi po drugi stati svetov stična ni vojni in jugoslovanski drugače 0 ≤ zaupnost kot Slovenci, Italijani, Madžari statistična zaupnost 210 L J U D J E popisi med svetovnima vojnama. Avstrijski popisi pred prvo vaški je poleg srbski, bosanski in tudi črnogorski še vedno prek večjega dela Vipavske doline do Idrijskega hribovja svetovno vojno so namesto maternega beležili občevalni zelo velik pri Srbih, Črnogorcih in tudi bošnjakih. tako je in Notranjskega podolja. jezik. Po maternem jeziku so spraševali tudi popisovalci na primer prebivalstvo na obravnavanem območju poleg Zanimiv je tudi podatek o rabi jezika v družini oziroma go- madžarskih popisov pred prvo svetovno vojno in italijanskih slovenščine (163.508) kot svoj materni jezik najpogosteje spodinjstvu. Veliki večini (91,1 %) prebivalcev je pogovorni pred drugo. Po mnenju nekaterih raziskovalcev so za oce- navedlo srbohrvaščino oziroma srbsko-hrvaški jezik (3881). jezik slovenščina. Nadaljnjih 4 % jih ob slovenščini uporablja ne etnične sestave določenega območja najbolj primerni Po številčnosti jima sledijo hrvaščina (3628), srbščina (3073) še nek drug jezik; pri treh četrtinah je to »srbohrvaščina« podatki o maternem jeziku, saj naj bi bilo opredeljevanje po in bosanščina (2821). Med drugimi, redkeje zastopanimi (v preglednicah so jezikovne opredelitve srbohrvaščina, etnični pripadnosti preveč pod vplivom različnih ideoloških jeziki se kot materni jeziki še najpogosteje pojavljata albanski hrvaščina, srbščina in bosanščina združene). Samo »sr- in političnih nazorov ter pritiskov. in makedonski. bohrvaško« v družini govori le 1,2 % prebivalcev, nekaj Ob primerjavi podatkov različnih popisov po drugi svetovni Odgovor o maternem jeziku spada v popisu med obvezne več v južnem delu obravnavanega območja. Primerjava vojni na območju Slovenije naletimo na svojski problem, odgovore. Delež odgovorov v kategoriji neznano je trikrat podatkov popisov 1991 in 2002 pokaže, da se je v Sloveniji povezan z deinicijami in poimenovanji jezikov večine pri- manjši kot v primeru etničnega opredeljevanja. Skoraj 90 delež prebivalcev, ki uporabljajo en sam pogovorni jezik, seljencev z območja nekdanje Jugoslavije. Zelo podobne % prebivalcev obravnavanega območja kot materinščino s 95 zmanjšal na 92,8 %. Padec gre predvsem na račun jezike Hrvatov, bošnjakov, Srbov in Črnogorcev je nekdanja navaja slovenščino, 7,3 % pa (skupaj) srbohrvaščino, hr- zmanjševanja obsega samostojne rabe »srbohrvaščine« politika in tudi statistična metodologija združevala v en vaščino, srbščino in bosanščino. Regionalne razlike glede v družinah priseljencev in njihovih potomcev. V Sloveniji sam jezik z več različnimi imeni. Po razpadu države in vnovični politični airmaciji narodov je prevladala izrazita opredeljevanja po maternem jeziku so zelo podobne kot rojeni potomci priseljencev so na slovenskemu jezikov- težnja po rabi imena za jezik, ki je izvedeno iz imena etnije. pri etničnem opredeljevanju prebivalstva. Za več kot 90 % nemu okolju povsem prilagojeni; pri nekaterih je uporaba Od navedenih skupin le opredeljeni za Hrvate svoj jezik prebivalstva je slovenščina materni jezik na sklenjenem maternega jezika omejena predvsem na stike s starejšimi dosledno imenujejo hrvaški. Delež poimenovanja srbohr- območju na severu in vzhodu – od severnega dela Krasa sorodniki in znanci. Preglednica 14: Materni jezik prebivalstva v občinah obravnavanega območja leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) Srbohrvaški (srbohrvaški, Skupaj / število Slovenski v % hrvaški, srbski, bosanski) v % Hrvaški v % Srbski v % Bosanski v % Drugi v % Neznano v % Ajdovščina 18.095 92,6 0,8 0,8 1,0 1,8 0,9 2,1 borovnica 3839 87,2 2,9 4,0 2,3 1,4 0,7 1,6 cerknica 10.284 92,2 2,0 1,8 1,1 0,9 0,7 1,5 Divača 3829 81,5 3,4 4,9 2,6 2,1 2,4 3,1 Hrpelje - Kozina 4038 87,0 2,0 4,0 1,2 2,5 1,3 1,9 Idrija 11.990 94,7 0,7 0,6 0,2 1,3 0,8 1,6 Ilirska bistrica 14.234 90,7 1,3 3,6 0,4 0,9 1,1 2,0 Komen 3515 95,1 0,5 1,0 0,3 0,4 0,7 2,0 Logatec 11.343 91,8 1,4 1,3 1,3 1,5 0,7 1,9 Miren - Kostanjevica 4741 92,6 1,4 1,0 1,2 0,9 1,1 1,7 Nova Gorica 35.640 88,5 2,1 1,5 2,1 1,1 1,5 3,2 Pivka 5926 86,7 3,9 1,8 3,0 1,8 0,8 2,1 Postojna 14.581 79,9 5,1 3,5 4,3 3,7 1,6 1,9 Sežana 11.842 87,8 2,5 2,6 1,8 1,5 1,8 2,1 šempeter - Vrtojba 6269 89,9 1,8 1,1 1,8 0,9 2,2 2,4 Vipava 5185 94,7 0,7 0,6 0,8 0,8 0,8 1,6 Vrhnika 17.729 88,0 3,0 2,4 1,9 1,9 0,9 1,9 SKUPAJ 183.080 89,3 2,1 2,0 1,7 1,5 1,2 2,2 SLOVENIJA 1.964.036 87,7 1,8 2,8 1,6 1,6 1,8 2,7 L J U D J E 211 VERSKA SEStAVA Verska sestava spada med demografske kazalnike, s katerimi lahko zelo dobro ocenjujemo nekatere kulturolo- ške, antropološke in etnične značilnosti nekega območja oziroma posameznih skupin, ki na njem prebivajo. V popisu leta 2002 je odgovor o pripadnosti veroizpovedi, podobno kot pri etničnosti, spadal med neobvezne odgovore, kar popisani osebi zagotavljata Ustava RS in Zakon o popisu. Popisovalec je popisano osebo spraševal o njenem osebnem odnosu do veroizpovedi in ne o verski organiziranosti. Leta 2002 je bila verska sestava prebivalstva obravnavanega območja zelo podobna sestavi na ravni celotne države. Za pripadnost določeni veroizpovedi se je opredelilo 63,5 % prebivalcev. Največ (58,4 %) se jih je opredelilo za katolike (Slovenija 57,8 %). Za pripadnost k manj številčnim verskim skupinam se je izreklo dobrih 5 % prebivalcev. Podobno kot drugje v Sloveniji so najštevilčnejši med njimi pravoslavni in muslimani. 20.810 oseb ali 11,4 % se jih je opredelilo Slika 22: Na nizki vzpetini v Zelšah stoji renesančna cerkev svetega Volbenka, v kateri so zaradi izjemne akustike za neverujoče (ateisti), 26.794 (14,6 %) jih na to popisno komorni koncerti. (Foto: Maja topole.) Preglednica 15: Prebivalstvo po pogovornem jeziku v družini v občinah obravnavanega območja leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) Srbohrvaški (srbohrvaški, Slovenski in Slovenski in Skupaj / število Slovenski v % hrvaški, srbski, bosanski) v % srbohrvaški v % drugi v % Drugi jeziki v % Neznano v % Ajdovščina 18.095 94,3 0,7 2,2 0,5 0,3 2,1 borovnica 3839 91,1 1,5 5,2 0,5 0,1 1,6 cerknica 10.284 95,1 0,7 2,1 0,4 0,2 1,5 Divača 3829 87,3 1,9 5,7 0,9 1,0 3,2 Hrpelje - Kozina 4038 92,4 1,8 2,6 0,5 0,8 1,8 Idrija 11.990 95,6 0,5 1,5 0,6 0,2 1,6 Ilirska bistrica 14.234 94,3 0,9 2,0 0,6 0,2 2,1 Komen 3515 96,4 0,6 0,4 0,5 0,1 1,9 Logatec 11.343 94,0 0,7 2,7 0,4 0,3 1,9 Miren - Kostanjevica 4741 94,7 0,7 1,5 0,9 0,3 1,9 Nova Gorica 35.640 91,3 1,3 3,0 0,8 0,4 3,1 Pivka 5926 88,6 2,0 6,4 0,8 0,1 2,2 Postojna 14.581 84,7 2,7 9,1 0,8 0,4 2,3 Sežana 11.842 90,5 1,2 4,3 1,1 0,6 2,2 šempeter - Vrtojba 6269 92,2 1,1 2,8 0,6 1,0 2,3 Vipava 5185 96,1 0,8 0,8 0,7 0,0 1,6 Vrhnika 17.729 92,3 1,1 4,0 0,5 0,3 1,9 SKUPAJ 183.080 92,2 1,2 3,4 0,7 0,4 2,2 SLOVENIJA 1.964.036 91,1 1,0 3,3 1,1 0,7 2,7 212 L J U D J E vprašanje ni želelo odgovoriti, za 12.397 oseb (6,8 %) pa Z zemljevida z deleži katoliškega prebivalstva po naseljih je »neodgovorov« več kot dvakrat zajetnejša od kate- je podatek o veroizpovedi ostal neznan. mogoče razbrati, da so ti najmanjši v večjih naseljih, predvsem gorije neznano. Na obravnavanem območju je delež opredeljenih za ka- mestih, ter na območju Nove Gorice in v jugovzhodnem Za tako izrazite spremembe je več razlogov. Eden od njih tolike regionalno precej različen. Odvisen je predvsem od delu Krasa, zlasti med Sežano in Divačo. Največja sklenjena je ta, da je popis leta 1991 potekal v napetem političnem deležev priseljenega nekatoliškega prebivalstva in mestnega območja naselij z velikim deležem katolikov so v Srednji in ozračju, v takih okoliščinah pa je identiikacija z etničnostjo oziroma podeželskega prebivalstva ter ponekod tudi od Zgornji Vipavski dolini ter v Zgornji Pivki. in veroizpovedjo zelo močna. Morda še pomembnejši razlog tradicionalne vpetosti lokalnega prebivalstva v katoliške Primerjava podatkov popisov v letih 1991 in 2002 podobno je nekoliko drugačna oblika popisnega vprašanja. Leta vrednote in način življenja. Po tem deležu se posamezne kot v celotni Sloveniji razkriva velike razlike v verski opredelitvi 1991 je bilo vprašanje o veroizpovedi odprto, leta 2002 občine dokaj ostro ločijo na tiste, kjer presega 60 % (Vipava, prebivalstva obravnavanega območja. Najbolj izrazite so pa je imelo že navedene mogoče odgovore: Ajdovščina, Ilirska bistrica, Pivka, Hrpelje - Kozina, Loga- naslednje spremembe: • ne pripadam nobeni veroizpovedi, čeprav verujem; tec, Komen, cerknica, Miren - Kostanjevica in borovnica) • delež opredeljenih za katolike se je s 123.953 zmanjšal • ne pripadam nobeni veroizpovedi, ker ne verujem; in tiste, kjer je manjši od 55 % (Vrhnika, Divača, Idrija, na 106.918 oseb oziroma s 69,3 na 58,4 %; • na to vprašanje ne želim odgovoriti. Postojna, šempeter - Vrtojba, Nova Gorica in Sežana). • zaradi priseljevanja se je število muslimanov s 1959 Izrekanje za eno od vnaprej podanih možnosti se je šte- V občinah z manjšim deležem opredeljenih za katolike je povečalo na 4181; vilčno zelo povečalo. Na to so imele zagotovo precejšen sistematično večji odstotek ateistov, oseb, ki niso želele • število verujočih, ki pa ne pripadajo nobeni veroizpo- vpliv tudi burne razprave o smiselnosti statističnega odgovoriti na vprašanje, in tistih, za katere je podatek o vedi, se je s 364 povečalo na 6893; ugotavljanja števila vernikov, do katerih je prišlo tik pred veroizpovedi neznan. • število ateistov se je s 7653 povečalo na 20.810; izvedbo popisa. Največ pravoslavcev živi v občinah Nova Gorica, Postojna • skupno število »neodgovorov« in kategorije neznano in Vrhnika, največ muslimanov pa v občinah Postojna, Nova je ostalo nespremenjeno (okrog 40.000), le da se je Gorica, Vrhnika in Ajdovščina. zamenjal vrstni red, tako da je leta 2002 kategorija Preglednica 16: Verska sestava prebivalstva v občinah obravnavanega območja leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) Verujoči, a ne Skupaj / Katoličani Pravoslavci Muslimani Pripadniki drugih pripadajo nobeni Ateisti Niso želeli Neznano število v % v % v % veroizpovedi v % veroizpovedi v % v % odgovoriti v % v % Ajdovščina 18.095 70,9 1,2 2,2 0,1 2,6 5,5 10,4 7,1 borovnica 3839 60,3 3,8 1,7 0,3 4,0 9,2 14,3 6,4 cerknica 10.284 61,4 2,1 1,6 0,2 3,3 11,2 15,0 5,2 Divača 3829 54,2 4,2 2,9 0,2 3,2 11,8 17,1 6,5 Hrpelje - Kozina 4038 65,2 1,9 3,4 0,2 2,2 9,0 12,1 5,9 Idrija 11.990 54,1 0,4 1,6 0,2 4,4 17,6 16,3 5,4 Ilirska bistrica 14.234 70,7 0,9 1,6 0,1 1,8 5,0 12,1 7,7 Komen 3515 64,3 0,3 0,5 0,1 5,1 7,6 16,6 5,5 Logatec 11.343 64,7 2,0 2,2 0,3 3,4 10,3 12,6 4,5 Miren - Kostanjevica 4741 60,3 1,5 1,5 0,3 3,2 10,0 15,7 7,4 Nova Gorica 35.640 49,1 3,0 1,8 0,2 4,7 15,3 17,6 8,3 Pivka 5926 69,9 5,5 2,8 0,2 1,6 3,9 9,3 6,8 Postojna 14.581 53,3 6,5 5,3 0,3 4,0 11,1 12,9 6,6 Sežana 11.842 46,8 2,5 2,7 0,2 5,2 16,3 19,3 6,9 šempeter - Vrtojba 6269 50,4 2,5 1,9 0,3 4,2 14,2 18,7 7,7 Vipava 5185 76,8 1,1 0,9 0,2 2,7 4,6 8,1 5,5 Vrhnika 17.729 54,4 3,0 2,7 0,4 4,7 13,6 14,9 6,4 SKUPAJ 183.080 58,4 2,6 2,3 0,2 3,8 11,4 14,6 6,8 SLOVENIJA 1.964.036 57,8 2,3 2,4 1,0 3,5 10,1 15,7 7,1 E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec Borovnica E E Gojače Lokavec L J U D J E 213 Bilje E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E Delež prebivalcev (%) Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E Dane pri Sežani E E P Senožeče i Slavina v E k 90 ≤ a E Selce Sežana E E Povir 80 ≤ < 90 Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E 70 ≤ < 80 Pivka E E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E 60 ≤ < 70 Gornja Košana Jurišče Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 50 ≤ < 60 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E < 50 Bač Rodik E E statistična E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice zaupnost E Število prebivalcev v naseljih Delež prebSiv lik a a 23: lce D v el, ki ež ps r o e b s ive al le ceta v 2 , k 0 i s02 o s op e l r e edelili ta 2002 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 ≤ opredelili za katoliško veroizpoved 0 0 0 0 0 za katoliško veroizpoved 50 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 214 L J U D J E 100 % 16 % 90 % 80 % 6 % 70 % 4 % 60 % 3 % 1 % 50 % 0 % 0 % 40 % 70 % urbanizirana urbanizirano mesta predmestja skupaj podeželje podeželje Slovenija neznano ateisti drugo katoliška niso želeli odgovoriti katoliška pravoslavna islamska drugo ateisti vernik, a ne pripada nobeni veroizpovedi Slika 26: Verska opredelitev prebivalstva obravnavanega območja po socialnogeografskem tipu naselij leta 1991. niso želeli odgovoriti (vir: Popis 1991, SURS.) neznano Slika 24: Verska opredelitev prebivalstva obravnavanega območja leta 1991. (Vir: Popis 1991, SURS.) Družbenogospodarska sestava prebivalstva in dnevna mobilnost 15 % Drago Kladnik Družbenogospodarska je pomemben, notranje raznolik osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost (npr. odvetniki, sa- sklop prvin prebivalstvenih značilnosti. Prebivalstvo se lahko mostojni kulturni delavci, duhovniki, rejnice ...), kmetovalci, 11 % obravnava z vidika bodisi posameznikov bodisi gospodinjstev, pomagajoči družinski člani oziroma osebe, ki formalno pri čemer so izpostavljene zlasti problematike aktivnosti, niso zaposlene niti samozaposlene, vendar delajo na zaposlenosti, brezposelnosti in izobraženosti (Kladnik in družinski kmetiji, v družinski obrti, družinskem podjetju Ravbar 2007, 101). V ta sklop sta uvrščena tudi dnevna 7 % 58 % ali v kaki drugi obliki družinske pridobitne dejavnosti in za mobilnost prebivalstva, tesno navezana na zaposlenost in svoje delo praviloma ne prejemajo rednega plačila, pa tudi izobraževanje, ter prikaz razširjenosti pridelovanja hrane v osebe, ki so izjavile, da so samozaposlene. Kmetovalci so 4 % okviru lastnih gospodinjstev. kmetje, nosilci kmečkega gospodarstva, ki so pokojninsko 3 % in zdravstveno zavarovani, člani kmečkega gospodarstva, 2 % 0 % AKtIVNO PREbIVALStVO ki so pokojninsko in zdravstveno zavarovani, kmetje in Aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivne in brez- člani kmečkega gospodarstva, ki so samo zdravstveno poselne osebe. Delovno aktivne so zaposlene in samo- zavarovani, in osebe, ki so izjavile, da so kmetje (Medmrežje zaposlene osebe. Zaposlene lahko delajo v podjetjih, 4, Statistične informacije 2003). katoliška pravoslavna islamska drugo družbah, organizacijah in imajo pogodbo o zaposlitvi, pri Leta 2002 je bilo v občinah obravnavanega območja 78.134 ateisti vernik, a ne pripada nobeni veroizpovedi samozaposlenih osebah in imajo pogodbo o zaposlitvi, oziroma 43,5 % aktivnih prebivalcev, kar je bilo za skoraj niso želeli odgovoriti neznano opravljajo javna dela, so na rednem ali civilnem služenju dve odstotni točki več od primerljivega deleža v celotni vojaškega roka ali so ob popisu izjavile, da so zaposlene. Republiki Sloveniji (41,7 %). Delovno aktivnih moških je bilo Slika 25: Verska opredelitev prebivalstva obravnavanega Samozaposlene osebe so samostojni podjetniki posame- natančno 50 % (Slovenija 47,1 %), delež aktivnih žensk pa območja leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) zniki, ki opravljajo gospodarsko ali pridobitno dejavnost, 37,2 % (Slovenija 36,5 %). Največji deleži delovno aktivnih E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec Borovnica E E Gojače Lokavec L J U D J E 215 Bilje E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E Delež delovno E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce aktivnih (%) E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto 57,5 ≤ Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E 55,0 ≤ < 57,5 Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E 52,5 ≤ < 55,0 Dane pri Sežani E E P Senožeče i Slavina v E k a 50,0 ≤ < 52,5 E Selce Sežana E E Povir Orlek 47,5 ≤ < 50,0 E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E Pivka E 45,0 ≤ < 47,5 E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E Gornja Košana Jurišče 42,5 ≤ < 45,0 Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 40,0 ≤ < 42,5 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E < 40,0 Bač Rodik E E statistična E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice zaupnost E Število prebivalcev v naseljih DSelikle a 27: ž d D e el lovn ež deo l o a v k n tivn o aktih v od pre nih od pb r iev b a ivlc al ev ce , v, 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 ≤ starih 15 let ali več 0 0 0 0 0 starih 15 let ali več 50 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 216 L J U D J E prebivalcev so bili v občinah Logatec, Vrhnika (po 45,3 %), poboljševalnem oziroma vzgojno-izobraževalnem zavodu (30,5 %) in Logatec (30,1 %; v občinah Sežana in Nova Divača in Renče - Vogrsko (po 45,1 %), najmanjši pa v ter druge osebe, ki ne spadajo v nobeno od navedenih Gorica je vzdrževanih le 25,2 % prebivalcev), med naselji občinah Ilirska bistrica (39,0 %), Hrpelje - Kozina (40,4 %) kategorij neaktivnega prebivalstva, na primer rentniki. pa z več kot 45-odstotnim deležem Zavrh pri borovnici, in Vipava (40,9 %). Stopnja delovne aktivnosti, pri kateri se Osebe brez lastnih prejemkov za preživljanje in osebe s Ravnje, Korita na Krasu, Sanabor, bela, Strmec, Lome, deleže izračunava le glede na celotno prebivalstvo, staro prenizkimi prejemki za preživljanje sestavljajo vzdrževano Hrašče in Žagolič. več kot 14 let, je bila 51,7 % (Slovenija 49,2 %). Z manj prebivalstvo (Medmrežje 4). kot tretjinskim deležem so bili na negativni strani lestvice Leta 2002 je v občinah obravnavanega območja živelo ZAPOSLENOSt v ospredju kraji Zagrajec, Stara Sušica, Vale, Misliče, 111.373 oziroma 56,5 % neaktivnih oseb, od tega je bilo Največji delež med delovno aktivnim prebivalstvom pred- Kozjane, Volčji Grad, Korita na Krasu, Malo Ubeljsko in 53.326 oziroma 27,2 % upokojencev in 54.326 oziroma stavljajo zaposlene osebe. teh je bilo v občinah obrav- Ratečevo brdo. Na nasprotni strani lestvice so bila z več 27,6 % vzdrževanih oseb. Učencev osnovnih šol je bilo navanega območja 70.881 oziroma 90,7 % izmed vseh kot šestdesetodstotnim deležem naselja Slovenska vas, 15.682, srednješolcev 9431 in študentov 7246. Območja z delovno aktivnih oseb (Slovenija 90,2 %). Preostanek Filipčje brdo, tevče, Grčarevec, Dol pri Vogljah, Gabrče, večjimi deleži upokojencev so tam, kjer so bile zlasti zaradi sestavljajo samozaposlene osebe, ki jih je bilo 7253, od Kačice - Pared in Lipica. razvite industrije že v polpretekli dobi ugodne možnosti tega 5795 samostojnih podjetnikov in oseb, ki opravljajo Očitno je, da je stopnja delovne aktivnosti odvisna predvsem zaposlovanja in je bila zaradi dobrih prometnih povezav poklicno dejavnost, 1458 pa je bilo kmetovalcev (Statistične od starostne sestave prebivalstva in zaposlitvenih možnosti, omogočena dnevna ali vsaj tedenska mobilnost delovne informacije 2003, Medmrežje 2). saj je na območjih z ostarelim prebivalstvom in/ali večjo sile, čemur se pridružujejo še starostniki, ki po najnovejših Posamezne dejavnosti se zaradi lažje primerljivosti tra- stopnjo brezposelnosti bistveno nižja, višja pa je v naseljih meddržavnih sporazumih prejemajo italijanske pokojnine. dicionalno združujejo v tri glavne skupine. Nekoč uvelja- v okolici nekaterih mest (npr. Sežana, Ajdovščina, Nova Najmanjši deleži upokojencev so na suburbaniziranih vljeno členitev na dejavnosti primarnega, sekundarnega Gorica, Postojna, Logatec), kamor se v razmerah živahne območjih z ugodno starostno sestavo, kjer prevladuje in terciarnega (tudi kvartarnega) sektorja je nadomestila suburbanizacije naseljuje mlajše prebivalstvo. aktivno in zlasti mlajše vzdrževano prebivalstvo. Več kot vsebinsko sorodna členitev na kmetijske dejavnosti, nek- 40 % upokojencev so imela naselja Zagrajec, Misliče, metijske dejavnosti (brez storitev) in storitvene dejavnosti. NEAKtIVNO PREbIVALStVO Gornje Ležeče, Malo Ubeljsko, barka, Utovlje, Kozjane, Kmetijske dejavnosti vključujejo kmetijstvo, lov, gozdarstvo Nasprotni pol aktivnega prebivalstva je gospodarsko ne- Naklo in Koritnice. in ribištvo, nekmetijske dejavnosti (brez storitev) rudarstvo, aktivno prebivalstvo. tega sestavljajo osebe, ki so starejše Največji deleži vzdrževanega prebivalstva so na območjih predelovalne dejavnosti, oskrbo z elektriko, plinom in vodo od 14 let in se delijo na otroke, učence, dijake in študente, z velikim številom otrok (npr. Zgornja Vipavska dolina), pa ter gradbeništvo, storitvene dejavnosti pa trgovino, popravila upokojence, ki prejemajo starostno, invalidsko, kmečko tudi tam, kjer je bilo zaposlovanje v preteklosti šibkejše in je motornih vozil, gostinstvo, promet, skladiščenje, zveze, ali družinsko pokojnino, gospodinje, ki se ukvarjajo z zato manj upokojencev (npr. Pokojiška planota). Na splošno inančno posredništvo, nepremičnine, najem, poslovne gospodinjskimi opravili in nimajo lastnih sredstev za preži- je stopnja vzdrževanosti v zahodnem delu obravnavanega storitve, javno upravo, obrambo, socialno zavarovanje, vljanje, osebe, nezmožne za delo zaradi starosti, bolezni in območja nekoliko nižja kot v njegovem vzhodnem delu. izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo ter druge javne, invalidnosti, osebe na prestajanju zaporne kazni ali kazni v Med občinami so bile v ospredju Vipava (30,7 %), Idrija skupne in osebne storitve (Medmrežje 4). Zaposlovanje v nekmetijskih dejavnostih je bilo odločilno za odstranitev tisočletje trajajoče gospodarske in morfološke 100 % meje med podeželjem in mesti. Pospešilo je urbanizacijo, 90 % tako izično rast mestnih naselbin kot tudi širjenje mestne- 80 % ga načina življenja zunaj meja mestnih naselij (Kladnik in 70 % Repolusk 1998, 267). Leta 2002 so se s kmetijskimi dejavnostmi ukvarjali le še 3,0 % 60 % delovno aktivnih prebivalcev (Slovenija 4,0 %). Največji 50 % deleži so bili v Vipavskih brdih, podgorskih vaseh Spodnje 40 % Pivke, Košanski dolini, brkinih in na Pokojiški planoti. Med 30 % občinami sta prednjačili Pivka (5,9 %) in Vipava (5,3 %), na nasprotnem polu pa sta bili občini šempeter - Vrtojba (1,1 %) 20 % in borovnica (1,6 %). Med posameznimi naselji so bila daleč 10 % v ospredju Velika brda s kar 55,6-odstotnim deležem. Več 0 % kot petinski deleži so bili tudi v krajih Ratečevo brdo, Zavrh urbanizirana urbanizirano mesta pri borovnici, Padež, Jakovica, Podgrad pri Vremah, Otok, predmestja skupaj podeželje podeželje Slovenija Nova Sušica, Lome, Ravnik pri Hotedršici, Slovenska vas, Lipica, barka, Vodice, Mihele in buje. Naselij brez poklicnih osebe z lastnimi dohodki vzdrževani delovno aktivni kmetovalcev je bilo preveč, da bi jih posebej naštevali. Med večjimi nemestnimi kraji z več kot 200 prebivalci so imeli Slika 28: temeljne skupine prebivalstva glede na aktivnost in vzdrževanost. (Vir: Popis 2002, SURS.) manj kot dvoodstotni delež batuje, Dobravlje, Studeno, Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žap D užeelež zaposlenih v storitvenih dejavn Pad o ež stih od vseh zaposlenih Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje L J U D J E Manče 217 Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Dolga Poljana, Kostanjevica na Krasu, Povir, Lokavec, Delež zaposlenih (%) Število prebivalcev E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E Opatje selo, Volčja Draga, bač, Dolnje Ležeče, Rakek, E E Logatec Borovnica E Lokavec E Miren Dornberk Hruševje, Unec, Gorjansko, štorje, Podnanos, štanjel, E Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče Griže E E E E E E Col Dutovlje borovnica, Dane pri Sežani, Plače, Stomaž in šmarje pri E Prvačina Križ E EŽapuže E Padež E 65 ≤ Višnje Vipavski Križ 5000 ≤ E E E Sežani. Zadnjenavedeno naselje je imelo 260 prebivalcev Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze E Dane pri Sežani in niti enega zaposlenega v kmetijstvu. E E E Šmarje 60 ≤ < 65 E Kostanjevica na Krasu Senožeče E Vipava E Na območju Slovenije se je industrializacija z zaposlovanjem Ivanje selo 2000 ≤ E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina Sežana E v tovarnah in rudnikih razbohotila v 19. stoletju (Kladnik E Bukovje E E Komen 55 ≤ < 60 E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek Divača Palčje in Repolusk 1998, 267), na obravnavanem območju pa E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Dolnje Ležeče Jurišče 1000 ≤ < 2000 E Zagon 50 ≤ v večjem obsegu šele po drugi svetovni vojni, še zlasti E Ponikve < 55 E E E Podnanos Lozice Cerknica po letu 1960, ko so zgradili tovarne tudi ponekod na E Pliskovica Kopriva E Vir: Popis 2002, StatističniPo ura st d o R j S na Kačiče-Pared E E E Kazlje Dolenje Jezero 45 ≤ < 50 500 ≤ pred tem skoraj povsem kmetijskih območjih, kar je bilo E Tomaj Griže © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E E E Ostrožno Brdo Knežak odraz uveljavljanja policentrične razvojne politike in politike E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E 40 ≤ < 45 200 ≤ skladnega razvoja manj razvitih območij, vezane zlasti na E Štorje Dolenja vas E Prestranek E ustanavljanje dislociranih industrijskih obratov. Zaposlovanje Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina 35 ≤ < 40 v sekundarnih dejavnostih je okrepilo še nekatere druge E 100 ≤ < 200 E Selce E procese v pokrajini: dnevno mobilnost, posodabljanje ce- Sežana Delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih od vseh zaposlenih Trnje Pivka 30 ≤ < 35 E stnega omrežja in razmah javnega potniškega prometa, v Merilo 1 : 400.000 E Divača 50 ≤ E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E Jurišče polpretekli dobi priseljevanje ljudi v zaposlitvena središča, E Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke < 30 Lokev v novejšem času pa suburbanizacijo podeželja. 0 ≤ E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje E Leta 2002 se je na obravnavanem območju z nekmetijskimi E statistična Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 zaupnost dejavnostmi (brez storitev) ukvarjalo 38,6 % delovno ak- E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E tivnih prebivalcev (Slovenija 38,0 %). Največji deleži so bili na podeželskih območjih z dnevno mobilnostjo v okoliška De Slika 29: Delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih od vseh zaposlenih. lež zaposlenih (%) Število prebivalcev industrijska središča, ki jih je, razen redkih izjem (npr. kraj (61,8 %) pred Novo Gorico (58,5 %) in Vrhniko (58,2 %), z bila naselja Mihele, Ratečevo brdo, Velika brda (vsa po Pivka), že zajela terciarizacija, zato so tam deleži bistveno Delež zaposlenih v storitvenih dejavnostih od 6v5 s≤eh zaposlenih najmanjšimi deleži pa so izstopale občine Idrija (40,4 %), 11,1 %) in Liplje (7,7 %). manjši. Največ zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih je 5000 ≤ Pivka (42,3 %) in Ajdovščina (43,5 %). Med posameznimi 5,5 % delovno aktivnih prebivalcev ni bilo uvrščenih v bilo v občinah Idrija (51,5 %), Pivka (48,6 %) in Ajdovščina 60 ≤ (47,2 %), najmanj pa v občinah Sežana (28,8 %), Nova naselji sta se daleč v ospredju znašla Krvavi Potok (91,2 nobeno od treh glavnih skupin dejavnosti; spadajo torej v 2000 ≤ < 5000 Gorica (32,2 %) in šempeter - Vrtojba (32,4 %). Z več kot %) in Vremski britof (89,5 %), na nasprotni strani pa so rubriko neznano oziroma nerazporejeno. 55 ≤ 70-odstotnim deležem so izstopala naselja Liplje, brje pri Koprivi in Gozd, medtem ko deleži v Krvavem Potoku, 1000 ≤ < 2000 50 ≤ 100 % Podgradu pri Vremah, Vremskem britofu, Lipici in na Zavrhu Delež zaposlenih (%) Število prebivalcev pri borovnici niso dosegli niti 10 %. 500 ≤ < 1000 45 ≤ Od osemdesetih let 20. stoletja dalje je za družbenogo- 80 % spodarski in regionalni razvoj značilna terciarizacija družbe. 65 ≤ 5000 ≤ 40 ≤ 200 ≤ < 500 Hitrejšo rast terciarizacije sta povzročila industrializacija ter 60 % zgoščanje prebivalstva, kar je terjalo povečano in pestrejšo 60 ≤ 35 ≤ 100 ≤ < 200 ponudbo storitev, tako za nemoteno proizvodnjo kot za 2000 ≤ oskrbo prebivalstva. Na obravnavanem območju je bila 40 % 55 ≤ 30 ≤ 50 ≤ < 100 pomemben vzvod terciarizacije tudi obmejna lega, saj so 1000 ≤ < 2000 50 ≤ bili tu zelo prometni mejni prehodi s carino, špedicijskimi 20 % službami, živahnejšo gostinsko in trgovsko dejavnostjo. Sicer 0 ≤ < 50 500 ≤ 45 ≤ statistična je bilo zaposlovanje v storitvenih dejavnostih vezano pred- zaupnost vsem na mesta z upravnimi, izobraževalnimi, zdravstvenimi 0 % 40 ≤ 200 ≤ in oskrbnimi dejavnostmi ter razvito storitveno obrtjo. urbanizirana urbanizirano mesta predmestja skupaj podeželje podeželje Slovenija Leta 2002 se je na obravnavanem območju s storitvenimi 35 ≤ dejavnostmi ukvarjalo 52,9 % delovno aktivnih prebivalcev 100 ≤ < 200 (Slovenija 52,7 %). Največji deleži so bili v krajih na območju neznano storitvene dejavnosti nekmetijske dejavnosti kmetijske dejavnosti 30 ≤ med Dutovljami in Hrpeljami, najmanjši pa v Vipavski dolini 50 ≤ in na Zgornji Pivki. Med občinami je bila v ospredju Sežana Slika 30: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti. (Vir: Popis 2002, SURS.) 0 ≤ statistična zaupnost Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Žapuže Padež Ostrožno Brdo Knežak Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Brestovica pri Komnu D Bukovje Ma e n l če ež brezposelnih od aktivnih prebivalcev Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ 218 L J U D J E Dane pri Sežan Dielež brezp Sen o o s žeeln če ih (%) Število prebivalcev Leta 2002 je bilo več sto ljudi zaposlenih v tujini. Gre za E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Logatec Borovnica E Lokavec zaposlene osebe (ljudje, ki se dnevno ali tedensko vozijo Sežana E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E na delo v bližnjo Italijo, trgovski zastopniki, diplomati), ki E Divača 15 ≤ E Col Palčje Prvačina E E Dolnje Ležeče 5000 ≤ Žapuže E Padež E Višnje Jurišče Vipavski Križ imajo delovno mesto v drugih državah, a so stalno prija- E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik vljene v Sloveniji in jih ne smemo zamenjevati z zdomci, za Planina Laze 12 ≤ < 15 E E E E Šmarje E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Kostanjevica na Krasu E Vipava katere je značilno, da v tujini živijo daljši čas. Več kot deset E 2000 ≤ Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E zaposlenih v tujini so imela naselja Sežana, Miren, Vrtojba, © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 9 ≤ Ostrožno < Brd1o2 Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Knežak Bukovje E E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E Ajdovščina, Postojna, Renče, bilje, Logatec, Prvačina, E E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Ko 10mn 00 u ≤ Hruševica < 2000 Poreče Divača in Dornberk. E 6 ≤ < 9 E Zagon Ponikve E E E Podnanos Cerknica E Lozice Pliskovica Kopriva E 500 ≤ Postojna E E E 3 ≤ < 6 Kazlje Dolenje Jezero bREZPOSELNOSt E Delež brezposelnih od aktivnih prebivalcev Tomaj Griže E E E brezposelno prebivalstvo sestavljajo registrirane brezpo- E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E < 3 200 ≤ selne osebe, za katere so bili podatki pridobljeni iz registra E Štorje Dolenja vas E Prestranek E brezposelnih oseb, ki ga vodi Zavod Republike Slovenije Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina za zaposlovanje, in osebe, ki so izjavile, da so brezposelne statistična 100 ≤ < 200 E E Selce zaupnost E (Medmrežje 4). Opredelitvena merila se sčasoma spreminjajo, Sežana Trnje prav tako niso enotna za vse vire zajemanja podatkov. Pivka Merilo 1 : 400.000 E E 50 ≤ Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E brezposelnost je postala velik razvojni problem v osemdesetih E Jurišče Parje Delež brezposelnih (%) Število prebivalcev E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke letih 20. stoletja. Zaradi socialističnih načel zaposlovalne Lokev 0 ≤ E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje E politike je bila dolgo prikrita in se na trgu delovne sile ni E Rodik 15 ≤ bistveno poznala. število brezposelnih je začelo izrazito © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E 5000 ≤ Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E naraščati po letu 1988 (Kladnik in Repolusk 1998, 267) in 12 ≤ se je na začetku novega tisočletja najprej ustalilo, v zadnjih Slika 31: Delež brezposelnih od aktivnih prebivalcev. letih pa celo nekoliko nazadovalo. 2000 ≤ < 5000 9 ≤ < 12 Po podatkih popisa leta 2002 je bilo v občinah obravnava- nega območja brezposelnih 7866 oseb. Splošna stopnja Delež brezposelnih od aktivnih prebivalcev 1000 ≤ < 2000 brezposelnosti je bila torej 9,1 %, bistveno manjša od 6 ≤ vrednosti 13,8 % za celotno Slovenijo (Medmrežje 2). to 500 ≤ < 1000 kaže na razmeroma uspešno prestrukturiranje gospodarstva 3 ≤ in ugodne zaposlitvene možnosti na večini obravnavanega 200 ≤ < 500 območja. Kljub temu sta bila deleža brezposelnih v občinah Hrpelje - Kozina in Ilirska bistrica (v obeh po 14,5 %) večja statistična Delež brezposelnih (%) Število prebivalcev od slovenskega povprečja, saj so tamkaj propadli večji, 100 ≤ < 200 zaupnost tehnološko zastareli proizvodni obrati. Izrazito majhen delež brezposelnih so imele občine Idrija (5,3 %), Ajdovščina (7,4 %), 50 ≤ < 100 15 ≤ 5000 ≤ Logatec (7,6 %) in Vipava (7,7 %). Stopnja brezposelnosti je bila najvišja v krajih Lohača, Kilovče, Ratečevo brdo, 12 ≤ 0 ≤ < 50 Stara Sušica, Vale, Korita na Krasu, Artviže, Volčji Grad, 2000 ≤ Lokvica, Kozjane, Malo Ubeljsko, Liplje in Vareje (delež je 9 ≤ < 12 povsod presegal 20 %), niti enega brezposelnega pa ni 1000 ≤ < 2000 bilo v naseljih bela, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče, 6 ≤ Otošče, Lome, Klanec pri Komnu, Kodreti, Zagrajec, Hudi 500 ≤ Log, budihni, Velika Pristava, Mala brda, brje pri Koprivi, 3 ≤ Filipčje brdo, Grahovo brdo, Jakovce, Kosovelje, Stomaž, Podbreg in Zavrh pri borovnici. 200 ≤ Z aktivno zaposlovalno politiko se je v zadnjih letih brez- poselnost nekoliko zmanjšala (Medmrežje 2). tako je bila statistična 100 ≤ < 200 marca 2007 stopnja registrirane brezposelnosti v občini zaupnost Idrija le še 1,4 %, v občini Logatec 2,5 %, v občini borov- 50 ≤ Slika 32: Kljub skromnemu pomenu kmetijstva se še vedno mnogi ljudje ukvarjajo s pridelovanjem hrane na nica 3,7 % in v občini Divača 4,1 %, na nasprotnem polu površinsko skromnih kmetijah z veliko zemljiško razdrobljenostjo. (Foto: Igor Maher.) pa so bile občine Ilirska bistrica (6,7 %), Postojna (6,6 %) 0 ≤ Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Delež gospodinjstev, ki pridelujejo hrano Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče L J U D J E 219 in Ajdovščina (6,5 %) (Podatki o brezposelnosti ... 2007). Griže Delež E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome Dutovlje Regionalne razlike so se torej zmanjšale. Delež brezposel- E E E Logatec Borovnica Križ E Lokavec gospodinjstev (%) Število prebivalcev E Miren nih je velik predvsem pri strokovno slabše kvaliiciranem E Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E Col prebivalstvu. Narašča število starejših ljudi, ki so izgubili E Prvačina E Dane pri Sežani EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ 90 ≤ Senožeče delo in veljajo za zelo težko zaposljivo populacijo. E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje 5000 ≤ E Opatje selo Branik Planina Laze E E Sežana E E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E PRIDELAVA HRANE Divača 80 ≤ Ivanje selo < 90 Palčje E Gradišče pri Vipavi Gorenje Dolnje Ležeče E Sela na Krasu Štanjel Goče Planina Jurišče E E Bukovje E 2000 ≤ V sklop družbenogospodarske sestave prebivalstva so E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek E E Predjama E 70 ≤ < 80 vključena tudi gospodinjstva, ki pridelujejo hrano. Pridelava Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared E E Zagon hrane obsega pridelavo za lastno porabo in/ali prodajo, ne Ponikve E E 1000 ≤ < 2000 E Podnanos © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Cerknica E Lozice Pliskovica 60 ≤ Ostrožno < 7 Brdo0 Knežak glede na površino in lastništvo zemljišča, ki ga gospodinjstvo Kopriva E Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero v ta namen uporablja (Medmrežje 4). to pomeni, da so E Tomaj Griže 500 ≤ E E E E Dutovlje 50 ≤ < 60 zajeti tudi vrtičkarji. Leta 2002 je v občinah obravnavane- Križ Razdrto E Rakitnik E ga območja hrano pridelovalo 26.545 oziroma 46,7 % E Štorje Dolenja vas E Prestranek E 40 ≤ < 50 200 ≤ gospodinjstev (Slovenija 42,8 %), od tega jih je 20.732 Dane pri Sežani Delež gospodinjstev, ki pridelujejo hrano E E Senožeče Slavina oziroma 78,1 % (Slovenija 72,8 %) pridelovalo samo hrano E E Selce E Sežana < 40 100 ≤ < 200 rastlinskega izvora, 5813 oziroma 21,9 % (Slovenija 27,2 %) Trnje Pivka E Merilo 1 : 400.000 pa je bilo takšnih, ki so pridelovala hrano kombiniranega E Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E Jurišče statistična rastlinsko-živalskega ali izključno živalskega izvora. E Parje 50 ≤ E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke Lokev zaupnost Največji deleži gospodinjstev, ki pridelujejo hrano, so bili v ob- E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje E činah Vipava (62,4 %), cerknica (58,8 %) in Divača (56,2 %), E 0 ≤ Rodik Delež © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 najmanjši pa v občinah šempeter - Vrtojba (35,1 %), E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak gospodinjstev (%) E Število prebivalcev Nova Gorica (37,1 %) in Postojna (42,5 %), torej v precej urbaniziranih okoljih. V krajih Vodice, Otok, brežec pri Slika 33: Delež gospodinjstev, ki pridelujejo hrano. 90 ≤ Divači, Goriče pri Famljah, Kilovče, Ratečevo brdo, Liplje, 5000 ≤ Kosovelje in Zavrh pri borovnici pridelujejo hrano prav vsa D1e00l e % ž gospodinjstev, ki pridelujejo hrano 80 ≤ gospodinjstva, v krajih Čehovini, Sežana, Lipica in Kozjane pa niti petina. Deleži so majhni tudi v mestih in drugih večjih, 2000 ≤ < 5000 90 % 70 ≤ bolj urbaniziranih naseljih. 80 % Kljub subvencioniranju kmetijstva je velika večina kmetij 1000 ≤ < 2000 70 % 60 ≤ < 70 premajhnih za velikopotezno tržno usmerjeno kmetijsko pridelavo, zato so si ljudje, ki žive in delajo na njih, že od 60 %Delež 500 ≤ < 1000 50 ≤ nekdaj iskali dodatne vire zaslužka v drugih, nekmetijskih 50 g % ospodinjstev (%) Število prebivalcev dejavnostih. številne kmetije so ostale brez zadostne delovne 40 % 40 ≤ 200 ≤ < 500 sile ali pa je ta ostarela. Zlasti v odročnih predelih je veliko 30 % neporočenih gospodarjev kmetij, tako da te ostajajo brez 90 ≤ 5000 ≤ naslednikov. širjenje dnevne mobilnosti in zaposlovanje 20 % 100 ≤ < 200 v nekmetijskih poklicih je povzročilo zmanjšanje števila 10 % 80 ≤ čistih ter porast števila mešanih in še zlasti nekmečkih 0 % 2000 ≤ statistična 50 ≤ < 100 zaupnost gospodinjstev na kmečkih gospodarstvih. Pomemben 70 ≤ urbanizirana urbanizirano mesta razlog za trdoživost polkmečkega življa je razmeroma nizka predmestja skupaj podeželje podeželje Slovenija 1000 ≤ < 2000 0 ≤ < 50 raven produktivnosti dela, tako v kmečki kot v nekmečki 60 ≤ < 70 sferi zaposlitve. Ljudje z dvojno zaposlitvijo sestavljajo gospodinjstva, ki pridelujejo hrano 50 g 0 o s≤podinjstva, ki ne pridelujejo hrane poseben socialni sloj, ki je razvil svojstven življenjski slog 50 ≤ ter vedenjski vzorec (Natek 1998, 164). 40 ≤ Slika 34: Delež gospodinjstev 200 ≤ , ki pridelujejo hrano po socialnogeografskih tipih naselij na obravnavanem območju leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) IZObRAZbENA SEStAVA V sodobnih družbah je izobrazbena sestava ključna prvina, ki okolja za prilagajanje sodobnim izzivom v postindustrijski cik 1la0. 0P ≤oglavitna znač < il2n0os 0 t izobrazbene sestave prebivalstva zaznamuje v razvoj usmerjeno družbenopolitično skupnost. družbi (Kladnik in Ravbar 2007, 105). obravnavanega območja je, da njen razvoj ni potekal skla- Ne označuje le strokovne usposobljenosti za opravljanje Izobraženost je trenutni pre st se ati k st iizo čn barazbene ravni prebivalstva, dno 5 z 0 močno ≤ razvejenim omrežjem izobraževalnih ustanov, zaupnost poklicev, pač pa posredno tudi inovacijsko sposobnost izobraževalni proces pa je odraz celotnega življenjskega niti z dinamičnim družbenim napredkom po drugi svetovni 0 ≤ Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Delež prebivalcev, sta G ri rča hre 2 vec 5 let ali več, z dokončano višjo Kostanjevica na Krasu ali visoko šolo Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče 220 L J U D J E Griže Delež prebivalcev (%) Število prebivalcev vojni. tako leta 2002 kar 7,2 % odraslih oseb še vedno ni E E Dutovlje Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Križ Logatec Borovnica E Lokavec imelo dokončane niti osnovne šole, 27,5 % jih je zaključilo E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E zgolj osnovno šolo, 53,0 % srednjo šolo in le 12,1 % višjo E Dane pri Sežani 17,5 ≤ E Col Prvačina E E 5000 ≤ Žapuže E Padež E Senožeče Višnje Vipavski Križ ali visoko šolo. V primerjavi s stanjem v celotni Republiki E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Sloveniji je izobrazbena raven malenkostno podpovprečna. Planina Laze Sežana 15,0 ≤ < 17,5 E E E E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E Podiplomsko izobraženih je bilo 970 oseb. Divača Palčje 2000 ≤ Dolnje Ležeče Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Med naselji z nadpovprečno stopnjo izobrazbe prevladujejo 12,5 ≤ < 15,0 Sela na Kra Ju su rišče Štanjel Goče Planina E E Bukovje E E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E mesta in večji kraji, še zlasti pa suburbanizirana naselja E E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared 1Ko 00mn 0 u ≤ Hruševica< 2000 Poreče v okolici zaposlitvenih središč. Na drugi strani v manjših E 10,0 ≤ < 12,5 E Zagon Ponikve E E E Podnanos podeželskih naseljih praviloma prevladuje nižja stopnja © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Cerknica Ostrožno Brdo E Lozice Knežak Pliskovica Kopriva E 500 ≤ Postojna E E izobrazbene ravni. Izrazito slabo izobrazbeno raven imajo E 7,5 ≤ < 10,0 Kazlje Dolenje Jezero E Tomaj Griže prebivalci brkinov, Vipavskih brd in sicer redkih naselij na E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik visokih kraških planotah. Največ izobražencev z najmanj E 5,0 ≤ < 7,5 200 ≤ E Štorje Dolenja vas E Prestranek končano višjo šolo je živelo v občinah šempeter - Vrtojba E Dane pri Sežani Delež prebivalcev, starih 25 let ali več, z dokončano višjo E E (17,1 %), Nova Gorica (16,1 %) in Sežana (13,7 %), najmanj 2,5 ≤ < 5,0 Senožeče Slavina 100 ≤ < 200 E E pa v občinah Hrpelje - Kozina (7,7 %), Divača (8,4 %) in Selce E ali visoko šolo Sežana Trnje Ilirska bistrica (8,7 %). < 2,5 Pivka Merilo 1 : 400.000 E E 50 ≤ Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke statistična Lokev DNEVNA MObILNOSt 0 ≤ zaupnost E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje E Z razmahom motorizacije so postali stalnica vsakodnev- E Rodik nega življenja dnevni mobilnostni tokovi prebivalstva od © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Delež prebivalcev (%) Število prebivalcev Knežak E kraja prebivanja (doma) na delovno mesto v zaposlitvena središča, v šolo v izobraževalna središča in v različna Slika 35: Delež prebivalcev, starih 25 let ali več, z dokončano višjo ali visoko šolo. 17,5 ≤ druga središča z osredotočenimi storitvenimi dejavnostmi 5000 ≤ (nakupovalni centri). Na razpolago so podatki o dnevni mobilnosti zaposlenih v najširšem pomenu besede in oseb, 15,0 ≤ < 17,5 Delež prebivalcev, starih 25 let ali več, z dokončano višjo ki se izobražujejo (Dolenc in Josipovič, 2007, 56). 2000 ≤ < 5000 ali visoko šolo Glede na lokaciji zaposlitve in prebivanja lahko ugotovimo, 12,5 ≤ < 15,0 da je na obravnavanem območju le 5,4 % zaposlenih 1000 ≤ < 2000 delalo kar na lokaciji prebivanja (v Sloveniji 6,2; največji 10,0 ≤ < 12,5 del sestavljajo kmetje). V naseljih domače občine je delalo 500 ≤ < 1000 54,1 % zaposlenih (Slovenija 56,0 %), v drugih občinah 7,5 ≤ < 10,0 Delež prebivalcev (%) Število prebivalcev Republike Slovenije pa 40,5 % (Slovenija 37,7 %). šest- 5,0 ≤ < 7,5 200 ≤ < 500 desetodstotne deleže zaposlenih zunaj domačih občin so imele občine borovnica (kar 79,2 %), Miren - Kostanjevica, 17,5 ≤ 5000 ≤ Vipava, Divača in Komen. 2,5 ≤ < 5,0 100 ≤ < 200 V vseh občinah na obravnavanem območju je spadalo 15,0 ≤ < 17,5 med dnevne migrante 50.629 oziroma 64,8 % delovno < 2,5 50 ≤ < 100 2000 ≤ aktivnih in tudi 21.479 oziroma 52,6 % šolajočih, v glav- 12,5 ≤ < 15,0 nem srednješolcev, deloma tudi študentov. tedensko ali statistična 0 ≤ < 50 zaupnost 1000 ≤ < 2000 redkeje kot tedensko je potovalo na delo 3,6 % delovno 10,0 ≤ < 12,5 aktivnih in kar 17,0 % šolajočih (Slovenija 3,7 % in 11,7 %) 500 ≤ (Medmrežje 2). 7,5 ≤ < 10,0 Deinicija dnevnega migranta temelji na pogostosti vračanja (vsakodnevno) ter na različnosti naselja prebivanja in naselja 5,0 ≤ < 7,5 200 ≤ dela oziroma šolanja, medtem ko razdalja oziroma porabljen čas opravljene poti na deinicijo ne vplivata. tipičen dnevni 2,5 ≤ < 5,0 100 ≤ < 200 migrant se na delo pripelje z lastnim osebnim avtomobilom iz manjšega naselja v bližini enega od večjih zaposlitvenih < 2,5 50 ≤ središč, pri čemer za pot v eno smer porabi manj kot pol Slika 36: Zgornja Pivka je območje razmeroma živahne dnevne mobilnosti. (Foto: Matevž Lenarčič.) ure (Dolenc in Josipovič, 2007, 57). statistična 0 ≤ zaupnost E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec Borovnica E E Gojače Lokavec L J U D J E 221 Bilje E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E Delež dnevnih E Tomaj Griže E E E Hruševje migrantov (%) E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E 90 < Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E 85 < ≤ 90 Dane pri Sežani E E P Senožeče i Slavina v E k 80 < ≤ 85 a E Selce Sežana E E Povir 75 < ≤ 80 Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E 70 < ≤ 75 Pivka E E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E 65 < ≤ 70 Gornja Košana Jurišče Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 60 < ≤ 65 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E ≤ 60 Bač Rodik E E statistična E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice zaupnost E Število prebivalcev v naseljih DelSe lik ž a 37: dn D e el vnih ež dn m ev igran nih mito gr v a o nt d o vseh v od vs za e p h z os apole sl n e ih nih 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 ≤ (brez zaposlenih v kmetijskih dejavnostih) 0 0 0 0 0 (brez zaposlenih v kmetijskih dejavnostih) 50 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Potoče Ajdovščina Pokojišče © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Prvačina Ostrožno Brdo Žapuže Padež Knežak Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi D Bukovje Ma e n l če ež srednješolcev in študentov, ki so dnevni migranti Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ 222 L J U D J E Dane pri Sežani Delež srednješolcev Število prebivalcev Ajdovščina–Nova Gorica, Miren - Kostanjevica–Nova Senožeče E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Logatec Borovnica E Lokavec in študentov (%) Gorica, šempeter - Vrtojba–Nova Gorica, Nova Gorica– E E Miren Dornberk Sežana Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E Miren - Kostanjevica, Nova Gorica–šempeter - Vrtojba, E E Col Prvačina E Divača E D9 o0 l nj≤ Palčje 5000 ≤ Žapuže E Padež E Višnje e Ležeče Vipavski Križ cerknica–Postojna, Ilirska bistrica–Postojna, Pivka–Postojna, E E E Jurišče Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze Divača–Sežana, Komen–Sežana, Miren - Kostanjevica– E E E E Šmarje 80 ≤ < 90 E Kostanjevica na Krasu E Vipava E šempeter - Vrtojba, borovnica–Vrhnika in Logatec–Vrhnika. Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared 2000 ≤ Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E Sela na Krasu Štanjel Planina Močan generator dnevne migracije je zagotovo urejeno Goče E © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Bukovje E E 70 ≤ Ostrožno < 8 Brd 0 o Knežak Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek prometno omrežje. Posledica intenzivne dnevne migracije E E Predjama E Brestovica pri Ko 1 mn 000u ≤ Hruševica < 2000 Poreče E in enosmernosti zaposlitvenih tokov z izrazitimi časovnimi E Zagon Ponikve E E 60 ≤ < 70 E Podnanos Lozice Cerknica konicami je precejšnja obremenjenost glavnih cest. E Pliskovica Kopriva E 500 ≤ Postojna E E E Kazlje Dolenje Jezero Z izgradnjo avtocestnega omrežja so se pojavile tudi E 50 ≤ < 60 Tomaj Griže E E Delež srednješolcev in študentov, ki so dnevni migranti E dnevne migracije na daljše razdalje. tako je na primer z E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E 200 ≤ obravnavanega območja dnevno potovalo na delo v ob- E Štorje Dolenja vas < 50 E Prestranek E čino Koper 895, občino Maribor 255, občino Piran 163 in Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina občino Kranj 133 zaposlenih (Medmrežje 2). 100 ≤ < 200 E statistična E Selce E Pomembna značilnost zadnjega desetletja je prehod iz javnih Sežana zaupnost Trnje Pivka E prometnih sredstev na lasten prevoz. Med delovno aktivnimi Merilo 1 : 400.000 E 50 ≤ Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E E Jurišče prebivalci se jih je na obravnavanem območju leta 2002 Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke Delež srednješolcev Število prebivalcev Lokev kar 67,2 % (Slovenija 62,5 %) prevažalo na delo z osebnim 0 ≤ in študentov (%) E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje E E avtom kot vozniki, le 5,4 % pa kot sopotniki. še manj (4,5 %, Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Slovenija 8,2 %) se jih je vozilo z avtobusi (največ, 9,3 % Koritnice E Knežak E 90 ≤ 5000 ≤ in 8,0 %, v občinah Idrija in Logatec, najmanj, 0,9 % in 1,5 %, v občinah Sežana in Hrpelje - Kozina), samo 1,2 % 80 ≤ Slika 38: Delež srednješolcev in študentov, ki so dnevni migranti. (enak delež je veljal tudi za Slovenijo) pa z vlakom (v občini 2000 ≤ < 5000 Dnevni migranti so bili vsi zaposleni iz krajev Goričice, Najmočnejši dnevni migracijski tokovi z več kot 300 dnev- borovnica kar 15,9 % in v občini Pivka 4,3 %), medtem 70 ≤ Lešnjake, Dele Mahneti, ž sredn Ponikve, ješolc Goriče ev in pri š Famljah, tuden V to ar v, eje, ki s n o im d i m n iegrvan niti so m ise g rizo a b n lik ti ovali na relacijah med občinami ko se jih je z motornimi kolesi prevažal okrogel odstotek. 1000 ≤ < 2000 Rožice, Janeževo brdo, Studena Gora, Volčji Grad, Zagrajec Vipava–Ajdovščina, Nova Gorica–Ajdovščina, borovnica– 13,8 % se jih je na delo odpravilo peš ali s kolesom, največ, 60 ≤ < 70 in brje pri Koprivi. Gre za majhna naselja, saj imajo večji Ljubljana, cerknica–Ljubljana, Logatec–Ljubljana, Nova 20,2 %, v občini Idrija (Medmrežje 2). 500 ≤ < 1000 kraji pogosto tudi lastne zaposlitvene zmogljivosti. Gorica–Ljubljana, Postojna–Ljubljana, Vrhnika–Ljubljana, tudi med šolajočo mladino je za prevoz do kraja šolanja 50 ≤ čedalje bolj priljubljen osebni avtomobil, kar velja še zlasti za 200 ≤ < 500 študente in dijake zadnjih letnikov srednjih šol. Kot vozniki 100 % osebnih avtomobilov se je prevažalo kar 21,4 % šolajočih, Delež srednješolcev Število prebivalcev 100 ≤ < 200 kot sovozniki pa 14,2 %. Z avtobusi se jih je prevažalo statistična in študentov (%) 28,5 % (največ, kar 40,7 %, v občini cerknica, najmanj, zaupnost 80 % 50 ≤ < 100 16,3 %, v občini Nova Gorica). Z vlakom se je prevažalo v 90 ≤ 5000 ≤ šolo 7,7 % šolajočih (iz občine Ilirska bistrica kar 27,8 %), 60 % z motornim kolesom 1,4 % (kar 6,1 % iz občine Komen), 0 ≤ < 50 80 ≤ 2000 ≤ 24,5 %, zlasti osnovnošolcev, pa jih je pot v šolo opravilo 40 % peš ali s kolesom. 70 ≤ 1000 ≤ < 2000 Z večjo oddaljenostjo od zaposlitvenih in izobraževalnih središč se čas, potreben za pot na delo ali v šolo, podaljšuje. 60 ≤ < 70 20 % V zadnjem desetletju so na zmanjševanje porabljenega 500 ≤ časa za pot v službo in šolo vplivale spremembe načina 50 ≤ 0 % potovanja, pa tudi sodobnejše prometno omrežje, ki je iz urbanizirana urbanizirano 200 ≤ mesta zaposlitvenih središč v precejšnji meri preusmerilo tranzitni predmestja skupaj podeželje podeželje Slovenija promet. še največ časa porabijo za pot dnevni migranti 100 ≤ < 200 z javnimi prometnimi sredstvi, saj je treba k vožnji prišteti statistična dnevni migranti zaposleni v domačem kraju zaupnost tudi porabljen čas za pot od doma do začetne postaje 50 ≤ oziroma od končne postaje do lokacije delovnega mesta Slika 39: Delež dnevnih migrantov v aktivnem prebivalstvu. (Vir: Popis 2002, SURS.) (Dolenc in Josipovič 2007, 59). 0 ≤ L J U D J E 223 Preglednica 17: Aktivno in šolajoče prebivalstvo glede na porabo časa za pot na delovno mesto oziroma v šolo v občinah obravnavanega območja. (Vir: Medmrežje 2.) Občina prebivališča Manj kot 16 minut v % 16 do 30 minut v % 31 do 45 minut v % 46 do 60 minut v % 61 do 90 minut v % Več kot 90 minut v % Ajdovščina 49,1 26,9 4,8 6,4 4,4 2,8 brezovica 32,5 40,9 12,8 8,6 1,5 0,8 cerknica 44,8 22,2 10,8 14,1 2,6 0,9 Divača 47,1 26,1 6,7 8,9 2,6 3,6 Hrpelje - Kozina 34,8 33,4 10,3 8,9 2,8 3,2 Idrija 53,1 19,0 4,1 10,0 5,5 2,7 Ilirska bistrica 45,9 19,6 6,9 10,1 7,4 4,9 Komen 32,2 36,9 9,3 6,5 3,7 4,3 Logatec 39,0 24,2 15,0 11,7 2,8 1,0 Miren - Kostanjevica 45,1 35,0 4,9 3,6 4,0 2,4 Nova Gorica 59,1 22,5 2,7 2,3 5,2 3,0 Pivka 51,7 22,4 5,9 6,9 5,7 2,6 Postojna 57,0 14,1 7,9 11,9 3,5 1,3 Sežana 59,4 15,2 5,8 8,3 2,1 3,7 šempeter - Vrtojba 66,4 15,4 1,4 2,8 5,9 2,9 Vipava 56,4 16,5 5,9 9,0 3,2 2,0 Vrhnika 33,2 40,2 11,8 7,6 2,0 0,5 SKUPAJ 49,4 24,3 7,0 7,6 4,0 2,4 SLOVENIJA 46,1 29,1 6,9 6,7 2,9 2,4 Med delovno aktivnimi prebivalci jih je leta 2002 kar 53,1 % za pot na delo porabilo manj kot 15 minut (Slovenija 47,7 %), 26,7 % med 16 in 30 minut (Slovenija 31,1 %), 6,1 % Selitve med 31 in 45 minut (Slovenija 5,9 %), 5,2 % med 46 in 60 minut (Slovenija 5,0 %), 1,5 % med 61 in 90 minut (enak Peter Repolusk delež tudi v Sloveniji) in 0,7 % več kot 90 minut (Slovenija 0,9 %). šolajoči za pot v šolo v povprečju porabijo nekaj slednje usmerjene v glavnem iz vasi v mesta, v novejšem več časa. 42,3 % jih je potrebovalo manj kot 15 minut, SPLOšNE SELItVENE obdobju pa prevladuje obratna smer, ki ima za posledico 19,8 % med 16 in 30 minut, 8,6 % med 31 in 45 minut, ZNAČILNOStI PREbIVALStVA urbanizacijo ali suburbanizacijo podeželja. 12,3 % med 46 in 60 minut, 9,0 % med 61 in 90 minut, ObRAVNAVANEGA ObMOČJA Najpreprostejši statistični kazalnik mobilnosti prebivalstva 3,9 % med 91 in 120 minut, 1,8 % pa celo več kot 120 Selitve so tista demogeografska komponenta, ki v primerjavi v določenem naselju ali pokrajini je delež prebivalstva, ki minut. Največ šolajočih, ki so za pot v šolo potrebovali z naravno rastjo v zadnjih desetletjih krepkeje spreminja se je iz naselja prvega bivanja preselil v drugo naselje. V dnevno več kot uro, je bilo v občinah Ilirska bistrica število in lokalno razporeditev prebivalcev. Najpogosteje starejši literaturi se je namesto izraza naselje prvega bivanja (27,7 %), šempeter - Vrtojba (22,0 %), Nova Gorica (21,9 %) jih registriramo s spremembami naselja stalnega bivališča uporabljal izraz naselje rojstva. Podatkovni vir so popisi in Pivka (20,6 %) (Medmrežje 2). Kaže, da se v zadnjem določene osebe. Po vzrokih, družbenogospodarskih in prebivalstva. V Sloveniji se delež preseljenih povečuje in je v času kar precej mladih iz urbaniziranih naselij šola v Lju- demografskih značilnostih, intenzivnosti in smereh, so zelo času popisa leta 2002 dosegel 45,2 %. Na obravnavanem bljani in Kopru, kamor se dnevno prevaža v srednjo šolo heterogen pojav. Na mednarodni ravni jih praviloma delimo območju je vrednost zelo podobna, 44,7 %. to pomeni, oziroma na fakulteto. na notranje (znotraj države) in mednarodne, po trajanju na da je v času svojega življenja približno 81.000 oseb vsaj stalne in sezonske, po vzrokih pa zlasti na gospodarske enkrat zamenjalo naselje stalnega bivanja. Če osebam, ki in politične. Pri notranjih selitvah je treba razlikovati med ves čas žive v naselju prvega bivanja, prištejemo tiste, ki medregijskimi in lokalnimi selitvami. Pred desetletji so bile so se selile med naselji iste občine, ugotovimo, da je pre- 224 L J U D J E bivalstvo najmanj mobilno na severnem in južnem obrobju slovensko prebivalstvo iz zamejstva; naseljeno je predvsem to so območja, od koder se je v preteklosti prebivalstvo v obravnavanega območja, to je v Vipavski dolini (občini v mestih in podeželskih naseljih tik ob državni meji z Italijo. glavnem odseljevalo, tako v slovenska mesta kot v tujino, Ajdovščina in Vipava) ter v občinah Idrija, cerknica in Ilirska Delež prebivalstva s prvim prebivališčem zunaj Slovenije je zlasti v Italijo. Največji deleži priseljenih so v naseljih v bistrica. Nasprotno je delež priseljenih iz drugih slovenskih 6 % od vsega prebivalstva, kar je nekaj manj kot na ravni okolici Postojne, na območju med Sežano in Divačo ter v občin največji v občinah Vrhnika in Logatec, kamor so v cele države. Največji deleži so v občinah Divača, Postojna, regionalnem središču Novi Gorici, kamor se je prebivalstvo zadnjih dveh desetletjih usmerjeni močni selitveni tokovi Hrpelje - Kozina, Ilirska bistrica in Sežana. Ponekod gre za intenzivno naseljevalo do leta 1975, pozneje pa so prevladale iz Ljubljane, ter v občinah Miren - Kostanjevica, šempeter priseljence v obmejnih naselja s Hrvaško, za vse naštete odselitve, sprva v urbanizirana naselja v neposredni okolici - Vrtojba in Divača. V zadnje tri so medobčinski migranti občine pa je značilno, da so imele do leta 1991 vojašnice mesta (Solkan, Rožna Dolina, šempeter, Kromberk), zdaj pa se mestno prebivalstvo odseljuje tudi v bolj oddaljena prihajali večinoma iz bližnjih mest Nove Gorice in Sežane, nekdanje jugoslovanske vojske, zato se je v preteklosti podeželska naselja. kar pomeni, da so selitve imele bolj lokalen značaj. to velja priseljevalo vojaško osebje skupaj z družinami. Ob razlikah v gospodarskem razvoju so razlike v migracij- še zlasti za naselji šempeter in Vrtojba, ki sicer sestavljata Ob popisu leta 2002 so del prebivalstva s prvim prebivališčem skih tokovih pripomogle k oblikovanju socialnogeografsko samostojno občino, a je ta del novogoriške urbane aglo- zunaj Slovenije predstavljali tudi begunci z vojnih žarišč v heterogenih območij. Med mesti z urbaniziranimi predme- meracije. Precejšnje število priseljenih iz Nove Gorice živi bosni in Hercegovini. Do ukinitve so bila begunska zavetišča stji in podeželjem s še vedno zelo pomembno kmetijsko tudi v občini Komen, ki je gravitacijsko razpeta med Novo najpogosteje organizirana v nekdanjih vojašnicah. dejavnostjo so nastala suburbanizirana območja ali urba- Gorico in Sežano. Delež avtohtonega in priseljenega prebivalstva po naseljih nizirano podeželje. Za ta območja je značilno priseljevanje Na obravnavanem območju živi okrog 11.000 oseb, ki so je prikazan na zemljevidu. Največji delež v naselju rojstva prebivalstva, predvsem iz mest, vse bolj pa tudi nastajanje se priselile iz tujine, zlasti iz držav, nastalih na območju nek- stalno živečega prebivalstva imajo manjša podeželska na- novih delovnih mest v storitvenem sektorju. Suburbanizirana danje Jugoslavije. Manjši del v tujini rojenih oseb predstavlja selja severnega Krasa, Zgornje Vipavske doline in brkinov. območja so povezala mesta in podeželje v enotne poseli- tvene kontinuume. V Sloveniji so začela v večjem obsegu Preglednica 18: Selitvene značilnosti prebivalstva v občinah obravnavanega območja leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) nastajati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, deset Priseljeni do petnajst let pozneje pa je proces suburbanizacije zajel celotno državo. Na obravnavanem območju so sicer vsa Iz drugega Iz druge mestna naselja oblikovala suburbanizirane cone, vendar Število Ves čas žive v naselja iste občine Iz tujine prebivalcev kraju rojstva v % občine v % v % v % je večja le na območju Nove Gorice, ki poleg neposredne okolice mesta zajema še zahodni in osrednji del Vipavske Ajdovščina 18.095 50,0 25,1 20,7 4,2 doline in severni del Krasa. Po drugi strani pa mesti Lo- borovnica 3839 46,3 13,8 34,0 5,9 gatec in Vrhnika z okolicama spadata v urbano-suburbani cerknica 10.284 46,0 25,0 24,5 4,5 kontinuum Ljubljane. Divača 3829 39,6 14,5 34,5 11,4 Analizo selitev po različnih socialnogeografskih conah obravnavanega območja smo opravili na podlagi tipologije Hrpelje - Kozina 4038 42,5 23,5 24,7 9,3 naselij, v kateri so posamezni kraji glede na gospodarske Idrija 11.990 50,9 28,8 16,7 3,6 značilnosti in tip rasti prebivalstva naselja razčlenjeni na Ilirska bistrica 14.234 49,8 30,1 12,4 7,7 mesta, urbanizirana predmestja, urbanizirano podeželje in podeželje (Ravbar 1997). Iz slike 41 je razvidno, da imajo Komen 3515 53,3 13,8 29,9 3,0 mesta obravnavanega območja kljub odseljevanju še Logatec 11.343 51,4 11,3 34,0 3,3 vedno zelo velik delež priseljenega prebivalstva. ta delež Miren - Kostanjevica 4741 49,5 9,4 36,2 4,9 gre zlasti na račun Nove Gorice, ki je kot po drugi svetovni Nova Gorica 35.640 39,0 27,0 27,6 6,4 vojni povsem na novo zgrajeno naselje pritegnila številne priseljence iz vse Slovenije. Največji delež priseljenih je v Pivka 5926 48,3 22,2 23,7 5,8 urbaniziranih predmestjih. Večina večjih naselij tega tipa je Postojna 14.581 39,8 21,8 27,0 11,4 v neposredni okolici Nove Gorice, zato so imele te selitve Sežana 11.842 41,0 25,2 26,5 7,3 v veliki meri značilnosti znotrajmestnih migracij. tako v mestih kot predmestjih je delež priseljenih večji od 60 % šempeter - Vrtojba 6269 35,8 5,5 53,8 4,9 celotnega prebivalstva. Na suburbaniziranih območjih je Vipava 5185 55,1 16,8 24,8 3,3 delež priseljenih okrog 55 %, priseljevanje pa je potekalo Vrhnika 17.729 40,5 14,2 40,3 5,0 pozneje kot na območjih mest. Podeželje ima okrog 43 % SKUPAJ 183.080 44,7 21,8 27,5 6,0 priseljenega prebivalstva, pomembnejši delež kot v drugih tipih naselij pa imajo lokalne selitve med podeželskimi naselji zaradi porok ipd. SLOVENIJA 1.964.036 45,2 17,4 30,2 7,2 E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec Borovnica E E Gojače Lokavec L J U D J E 225 Bilje E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E Dobec E Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Delež prebivalcev (%) Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E 65 ≤ Dolenja vas E Šmarje pri Sežani Prestranek E E 60 ≤ < 65 Dane pri Sežani E E P Senožeče i Slavina v 55 ≤ < 60 E k a E Selce Sežana E E Povir 50 ≤ < 55 Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E 45 ≤ < 50 Pivka E E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E 40 ≤ < 45 Gornja Košana Jurišče Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 35 ≤ < 40 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E < 35 Bač Rodik E E statistična E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice zaupnost E Število prebivalcev v naseljih Delež preSb lik iv a 40: al D c e e l v, k ež pr i e s b o iv d al o ce lveta , k 2 i s 00 o d 2 o lvees čas ta 2002 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 ≤ ves čas živeli v naselju rojstva 0 0 0 0 0 živeli v naselju rojstv 50 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 226 L J U D J E Preglednica 19: Priseljeni v občinah obravnavanega 100 % območja glede na obdobje priselitve leta 2002. 90 % (Vir: Popis 2002, SURS.) 80 % Od 1971 Od 1991 70 % Do 1970 do 1990 do 2002 60 % v % v % v % 50 % Ajdovščina 23,4 42,2 34,4 40 % borovnica 25,3 41,0 33,7 30 % cerknica 26,1 40,0 33,9 20 % Divača 23,2 40,1 36,7 10 % Hrpelje - Kozina 23,2 41,9 34,9 0 % Idrija 29,4 37,0 33,6 urbanizirana urbanizirano mesta predmestja skupaj podeželje podeželje Slovenija Ilirska bistrica 26,6 39,2 34,2 Komen 26,0 43,1 30,9 priseljeni ves čas žive v naselju prvega bivanja Logatec 20,5 35,1 44,4 Miren - Kostanjevica 22,3 42,8 34,9 Slika 41: Delež priseljenih po socialnogeografskih tipih naselij obravnavanega območja leta 2002. Nova Gorica 24,7 44,1 31,2 (Vir: Popis 2002, SURS.) Pivka 22,0 45,1 32,9 Postojna 22,0 43,0 35,0 50 % Sežana 24,7 41,1 34,2 45 % šempeter - Vrtojba 22,3 42,0 35,7 40 % Vipava 25,1 43,2 31,7 35 % Vrhnika 17,9 40,9 41,2 30 % SKUPAJ 23,6 41,5 34,9 25 % 20 % več kot 40 % od vseh priseljenih, imata občini Logatec 15 % in Vrhnika, v drugih občinah so ti deleži manjši, med 30 10 % in 36 %. Po letu 1990 je bila najnižja dinamika selitev 5 % značilna za Zgornjo Vipavsko dolino, Komenski Kras in 0 % Novo Gorico. urbanizirana urbanizirano bolj jasno kot analiza po občinah pokaže določene usmeritve mesta predmestja skupaj podeželje podeželje razčlenitev obdobij priseljevanja po socialnogeografskih tipih naselij oziroma območij. Največji, sedemindvajsetodstotni delež priseljenih od vseh priseljenih v zgodnejših obdobjih do 1970 1971 do 1990 1991 do 2002 (do leta 1970) imajo mesta, najmanjši, od 18 do 22 %, pa predmestja in urbanizirano podeželje. Največji delež Slika 42: Obdobja priseljevanja prebivalstva po socialnogeografskih tipih naselij obravnavanega območja. priseljenih med letoma 1971 in 1990 od vseh priseljenih (Vir: Popis 2002, SURS.) (od 41 do 46 %) imajo mesta, predmestja in urbanizirano podeželje. Največji delež priseljencev v zadnjem desetletju Naraščanje števila selitev ponazarja preglednica 19. Pri- zaradi demografskega umiranja starejših generacij. število je z 38 % značilen le za podeželje, kjer pa je na drugi strani seljenci so glede na zadnjo selitev razdeljeni na obdobja priseljencev v zadnjem obdobju (med letoma 1991 in 2002) tudi razmeroma velik delež priseljenih do leta 1970. Podatki do leta 1970, od leta 1971 do leta 1990 in od leta 1991 je le za 15 % manjše kot v še enkrat daljšem predhodnem za podeželje kažejo, da je priseljevanje iz urbaniziranih do leta 2002. Večina priseljenih se je v naselje zadnjega obdobju (med letoma 1971 in 1990). Naraščanje števila naselij v zadnjih letih poleg suburbaniziranih con zajelo, stalnega bivanja priselila v sedemdesetih in osemdesetih selitev je povezano predvsem s suburbanizacijo. Največji v sicer precej bolj razpršeni obliki, tudi do tedaj povsem letih. Delež selivcev iz zgodnejših obdobij je logično manjši delež priseljenih med zadnjima popisoma prebivalstva, podeželska območja. L J U D J E 227 2002. Zaradi tega bi bila otežena primerjava selitev med V ostalih občinah je v istem obdobju število priseljenih sicer ANALIZA SELItEV V MED občinami in znotraj njih. presegalo število odseljenih, vendar je bilo v celoti gledano LEtOMA 1995 IN 2003 Med letoma 1995 in 2003 se je na obravnavano območje priseljevanje precej skromno. Povprečni letni prirast na 1000 Dozdajšnji prikazi selitvenih značilnosti so bili povzeti po priselilo 3077 oseb več, kot se jih je z njega odselilo. Pov- prebivalcev nikjer ne dosega vrednosti 5, večinoma pa je popisnih podatkih za leto 2002. Uporaba izključno popi- manj kot 3. Na splošno velja, da je pozitivna selitvena rast prečni letni selitveni prirast je bil približno 1,9 priseljenca snih podatkov za preučevanje selitev ima tudi nekatere višja tam, kjer je visoka tudi vrednost bruto selitev, delež na 1000 prebivalcev. 94,5 % selitvene rasti je posledica slabosti: lokalnih selitev v okviru vseh selitev pa majhen. selitev znotraj Slovenije, 5,5 % pa pozitivnega selitvenega • popisi neposredno merijo le število priseljenih v naselje, Zemljevid povprečnega letnega selitvenega prirasta kaže, salda s tujino. V primerjavi s slovenskim povprečjem za ne pa tudi števila odseljenih; da so naselja s pozitivno selitveno rastjo zgoščena okrog isto obdobje je skupna selitvena dinamika nekoliko višja. • popisi merijo le zadnjo selitev, oseba pa se v svojem Nove Gorice in v Spodnji Vipavski dolini, na območju Di- Povprečno letno število priseljenih in odseljenih skupaj (bruto vače z okolico, v okolici Postojne ter ob prometnicah med življenju lahko seli tudi večkrat; selitve) je znašalo okrog 24 selivcev na 1000 prebivalcev, Logatcem in cerknico oziroma Postojno. Večje zgostitve • popis ne zajame prebivalstva, ki se je odselilo v tujino in v celotni Sloveniji pa le 18,5. Občine bodisi z negativno naselij z negativno selitveno bilanco so v Zgornji Vipavski tam živi vsaj eno leto. bodisi z izrazito pozitivno selitveno rastjo so na severnem dolini in južno od Pivke. Naselja na Krasu se po značilnostih Zato smo pri analizi selitev na obravnavanem območju upo- obrobju obravnavanega območja. Negativno selitveno selitvene dinamike med seboj precej razlikujejo. Pogosto rabili tudi registrske podatke, ki na ravni naselij upoštevajo rast imata občini Idrija in Nova Gorica, slednja zlasti zaradi gre za manjša naselja, kjer število bodisi priseljenih bodisi vse spremembe stalnega bivališča v določenem obdobju. odseljevanja prebivalstva iz mesta Nove Gorice v druge odseljenih ni veliko. Z izjemo Logatca in Vrhnike imajo Podatki v preglednicah so prikazani na ravni občin, ki se- občine. Največji selitveni prirast imata občini Logatec in mesta negativno selitveno rast. gajo na obravnavano območje, in po tamkajšnjih mestnih Vrhnika, kamor se priseljuje prebivalstvo iz Ljubljane. Na ti V graikonu (slika 44) so prikazane razlike v selitveni dinamiki naseljih. Na zemljevidu so podatki o povprečni letni stopnji dve občini odpadeta približno dve tretjini pozitivne selitvene med različnimi socialnogeografskimi območji. Negativni selitvene dinamike prikazani tudi na ravni naselij. Podatki rasti obravnavanega območja. Zaradi priseljevanja se je migracijski saldo imajo samo mesta, v predmestjih, su- pred letom 1995 niso zajeti, ker so se takratne občine število njunih prebivalcev letno povečevalo za nekaj manj burbaniziranih conah in tudi na podeželju pa je bilo med bistveno razlikovale od občin ob popisu prebivalstva leta kot odstotek. letoma 1995 in 2003 število priseljenih večje od števila Preglednica 20: Selitvene značilnosti v občinah obravnavanega območja med letoma 1995 in 2003. (Vir: Podatki o selitvah, SURS.) Absolutne vrednosti Srednja letna vrednost na 1000 prebivalcev Vse Selitve znotraj Priseljeni Odseljeni Selitveni Vse Selitve znotraj Priseljeni Odseljeni Selitveni selitve občine v občino iz občine prirast selitve občine v občino iz občine prirast Ajdovščina 2782 928 1013 841 172 17,33 5,78 6,31 5,24 1,07 borovnica 1087 114 526 447 79 32,17 3,37 15,57 13,23 2,34 cerknica 2247 601 1019 627 392 24,68 6,60 11,19 6,89 4,30 Divača 983 110 478 395 83 28,69 3,21 13,95 11,53 2,42 Hrpelje - Kozina 844 164 375 305 70 23,14 4,50 10,28 8,36 1,92 Idrija 1833 732 491 610 –119 17,00 6,79 4,55 5,66 –1,11 Ilirska bistrica 2144 937 646 561 85 16,69 7,29 5,03 4,37 0,66 Komen 690 47 361 282 79 21,63 1,47 11,32 8,84 2,48 Logatec 3218 260 1925 1033 892 32,85 2,65 19,65 10,54 9,11 Miren - Kostanjevica 1144 78 601 465 136 27,04 1,84 14,20 10,99 3,21 Nova Gorica 7260 2410 2124 2726 –602 22,67 7,52 6,63 8,51 –1,88 Pivka 1153 229 482 442 40 21,52 4,27 9,00 8,25 0,75 Postojna 3301 783 1434 1084 350 25,42 6,03 11,04 8,35 2,69 Sežana 2366 789 877 700 177 22,26 7,42 8,25 6,59 1,66 šempeter - Vrtojba 1793 109 908 776 132 32,33 1,97 16,37 13,99 2,38 Vipava 899 154 381 364 17 19,33 3,31 8,19 7,83 0,36 Vrhnika 5740 688 3073 1979 1094 37,17 4,46 19,90 12,82 7,08 E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec 228 Borovnica E L J U E D J E Gojače Bilje Lokavec E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Povprečne neto selitve na Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje 1000 prebivalcev E Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E 24 ≤ Dane pri Sežani E E P Senožeče i Slavina v E k a 16 ≤ < 24 E Selce Sežana E E Povir Orlek 8 ≤ < 16 E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E Pivka E 0 ≤ < 8 E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E Gornja Košana Jurišče -8 ≤ < 0 Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev -16 ≤ < -8 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E -24 ≤ < -16 Bač Rodik E E E Krvavi Potok < -24 Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice E Število prebivalcev v naseljih L S e lik tn a 43: i Lsee t litv ni s e e n lit iv p e rira ni p st rir med ast m le ed lto et m o a m 1995 in 2003 a 1995 in 2003 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 ≤ 0 0 0 0 0 0 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 L J U D J E 229 v cerknici in Postojni pa število odseljenih ni bilo bistveno 10.000 večje od števila priseljenih. tako cerknica kot Postojna z bližnjimi naselji sestavljata zunanji geografski rob naselij, kamor se še priseljujejo ljudje iz Ljubljane. 8.000 Podobno kot za celotno Slovenijo je tudi za obravnavano območje značilno, da so bolj urbanizirana območja v pri- 6.000 merjavi s podeželjem intenzivneje vključena v medobčinske in medregijske selitvene tokove. tako so medobčinske in 4.000 medregijske selitve v mestih in predmestjih skupaj predsta- vljale 64 % vseh selitev, lokalne (selitve med naselji znotraj občine) pa le 32 %. Ustrezna podatka za suburbanizira- 2.000 na območja in podeželje skupaj sta 52 oziroma 44 %. Intenzivna vključenost v medobčinske in medregijske 0 selitvene tokove velja še zlasti za priseljevanje v mesta, urbanizirana urbanizirano saj imajo medmestne selitve veliko bolj vsedržavni značaj mesta predmestja podeželje podeželje kot selitve na relaciji mesto–podeželje ali obratno, ki so bolj -2.000 lokalnega značaja. Selitve s tujino so maloštevilne tako na priseljeni odseljeni selitveni prirast urbaniziranih kot podeželskih območjih in predstavljajo le okrog 4 % bruto selitev. Iz graikona na sliki 46 je mogoče razbrati, da so selitve s tujino nekoliko krepkejše v mestih Slika 44: število priseljenih in odseljenih ter selitveni prirast po socialnogeografskih tipih naselij obravnavanega in tudi na čistem podeželju. Slednje povzročajo čezmejni območja med letoma 1995 in 2003. (Vir: Podatki SURS.) premiki prebivalstva v naseljih na jugu občin Hrpelje - Kozina in Ilirska bistrica, razporejenih vzdolž slovensko-hrvaške odseljenih. V tem obdobju so zaradi odseljevanja mesta omenjenega priseljevanja iz Ljubljane se je v devetih letih državne meje. izgubila 1377 prebivalcev, predmestja, urbanizirano po- število prebivalcev povečalo v samo dveh mestih, v Logatcu deželje in podeželje pa so jih zaradi priseljevanja pridobila za 607 in na Vrhniki za 278. Zaradi selitev se je Logatec SELItVE S tUJINO 4454. Povprečni letni prirast na 1000 prebivalcev je bil v prebivalstveno, podobno kot celotna občina, letno povečal Po letu 1991 so selitve s tujino na obravnavanem območju predmestjih in na podeželju okrog 4,5, na suburbaniziranih za slab odstotek, Vrhnika pa za slabega pol odstotka. Druga izrazito šibkejše kot na ravni cele države. tako je skupni območjih pa 3,7 priseljenih. V povprečju so mesta zaradi mesta so zaradi odseljevanja prebivalstvo izgubljala. tako delež priseljenih iz tujine in odseljenih v tujino med letoma odselitev izgubljala 2,5 oseb na 1000 prebivalcev. absolutno kot relativno to najbolj velja za Novo Gorico, ki 1995 in 2003 znašal le 4 % od vseh selivcev, delež selitev V mestih je bila celotna selitvena mobilnost višja kot v drugih je letno v povprečju izgubljala dober odstotek prebivalstva. s tujino v bruto selitvah Slovenije za isto obdobje pa je bil vrstah naselij. Povprečna letna vrednost bruto selitev na Mesta Ajdovščina, Idrija, Ilirska bistrica in Sežana so v kar petkrat večji. to kaže, da je priseljevanje v Slovenijo 1000 prebivalcev je znašala okrog 30 selivcev. Zaradi že povprečju izgubljala od 0,3 do 0,45 % prebivalstva letno, po njeni osamosvojitvi usmerjeno v manjše število urbanih Preglednica 21: Selitvene značilnosti mest obravnavanega območja med letoma 1995 in 2003. (Vir: Podatki o selitvah, SURS.) Absolutne vrednosti Srednja letna vrednost na 1000 prebivalcev Vse selitve Priseljeni Odseljeni Selitveni prirast Vse selitve Priseljeni Odseljeni Selitveni prirast Ajdovščina 1401 599 802 –203 24,81 10,61 14,20 –3,59 cerknica 916 448 468 –20 29,10 14,23 14,87 –0,64 Idrija 1081 428 653 –225 20,20 8,00 12,20 –4,20 Ilirska bistrica 1049 453 596 –143 24,02 10,37 13,65 –3,28 Logatec 2523 1565 958 607 38,57 23,92 14,64 9,28 Nova Gorica 4071 1347 2724 –1377 32,92 10,89 22,03 –11,14 Postojna 2282 1078 1204 –126 29,86 14,11 15,76 –1,65 Sežana 1326 579 747 –168 30,33 13,24 17,09 –3,85 Vrhnika 2836 1557 1279 278 42,85 23,52 19,32 4,20 Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Delež prebivalcev s prvim prebivališčem zunaj Slovenije leta 2002 Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče 230 L J U D J E Griže Delež prebivalcev (%) Število prebivalcev priselilo 151.432 ali 89 % oseb (Dolenc in Josipovič 2007). Dutovlje E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Križ Logatec Borovnica E Lokavec Na obravnavanem območju je bilo 14.772 priseljencev E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E iz tujine ali 8,1 % od vsega prebivalstva, od tega 13.087 E Dane pri Sežani 16 ≤ E Col Prvačina E E Senožeče 5000 ≤ Žapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ ali 89 % z območja nekdanje Jugoslavije. Največji delež E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik priseljenih je v občinah Postojna, Divača, Hrpelje - Kozina Planina Laze Sežana 12 ≤ < 16 E E E E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E in Sežana, kjer se giblje med 10 in 15 %. Za te občine Divača Palčje Dolnje Ležeče 2000 ≤ Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E so značilne bodisi obmejna lega bodisi lokacije vojašnic 8 ≤ < 12 Sela na Ju riKra ščesu Štanjel Goče Planina E E Bukovje E E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E nekdanje jugoslovanske vojske. E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared 1000 ≤ Hruševica< 2000 Poreče Na zemljevidu je na ravni naselij prikazan delež oseb s E 4 ≤ < 8 E Zagon Ponikve E E E Podnanos prvim prebivališčem zunaj Slovenije. Zgoraj navedene © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Cerknica Ostrožno Brdo E Lozice Knežak Pliskovica Kopriva E Postojna 500 ≤ E E E ugotovitve potrjuje že bežen pogled na zemljevid. Rahlo 1 ≤ < 4 Kazlje Dolenje Jezero E Tomaj Griže nadpovprečne deleže priseljenih iz tujine je opaziti tudi v E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E manjših naseljih vzdolž slovensko-italijanske meje. Najbolj naselje 200 ≤ E Štorje Dolenja vas brez oseb E Prestranek kompaktno območje z majhnim številom priseljenih iz tujine E s prvim Dane pri Sežani Delež prebivalcev s prvim prebivališčem zunaj Slovenije leta 2002 E E je podeželje Srednje in Zgornje Vipavske doline. Senožeče Slavina prebivališčem 100 ≤ < 200 E E Največ priseljenih iz tujine, ki so leta 2002 še vedno živeli Selce E zunaj Slovenije Sežana Trnje na obravnavanem območju, izvira iz bosne in Hercegovine Pivka Merilo 1 : 400.000 E E 50 ≤ Divača E E Palčje statistična Lipica Dolnje Ležeče E (48 %), sledijo priseljeni iz Hrvaške (21 %). V obmejni ob- E Jurišče zaupnost Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke čini Ilirska bistrica so najbolj številni priseljenci iz Hrvaške. Lokev 0 ≤ Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Zagorje Omembe vredni deleži priseljenih iz Italije so samo v občinah E Narin E E Rodik šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica in Komen. Italija © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice Delež prebivalcev (%) Število prebivalcev E Knežak E (v današnjih mejah) je bila država prvega bivanja nekaj več kot 1000 prebivalcem obravnavanega območja. Večinoma Slika 45: Delež prebivalcev s prvim prebivališčem zunaj Slovenije leta 2002. gre za etnično slovensko prebivalstvo. 16 ≤ 5000 ≤ Med priseljenimi iz tujine, ki so ob popisu leta 2002 živeli na središč. V času nekdanje Jugoslavije pred letom 1991 so Srbije, Črne gore in Makedonije. Delež prebivalstva, kate- obravnavanem območju, se jih je največ (31 %) priselilo v 12 ≤ bile D ra e zlm e er ž e pprre e ce bij b v oallj p c oedo v bn s e pkrotv idru m g o p dr v e S bilovve a nliiji. šče rem m u S zu lonve a nj ija n Sl i obivla epr n viaj d e rlža e va ta b iv 2 a0nj0a, 2 je bil ob popisu sedemdesetih letih 20. stoletja, 26 % se jih je priselilo pred 2000 ≤ < 5000 Med letoma 1960 in 1990 je velika večina priseljencev prebivalstva leta 2002 v Sloveniji 8,6 % (169.605 oseb). letom 1971, 22 % pa med letoma 1981 in 1990. Glede 8 ≤ < 12 v Slovenijo prihajala iz bosne in Hercegovine, Hrvaške, Iz držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije, se je na navedbe o skromnih selitvah s tujino v devetdesetih 1000 ≤ < 2000 letih je protisloven podatek, da se jih je kar 22 % priselilo 4 ≤ po letu 1990. V večini primerov pravzaprav ne gre za pri- 100 % 500 ≤ < 1000 seljence, pač pa za osebe, ki so na začetku devetdesetih 1 ≤ 90 % let dejansko živele v Sloveniji, prijavljene pa so bile v drugi Delež prebivalcev (%) Število prebivalcev 80 % republiki nekdanje Jugoslavije. Z ureditvijo bivanjskega 200 ≤ < 500 70 % in državljanskega statusa se je formalno spremenil tudi 16 ≤ 5000 ≤ naslov njihovega stalnega bivališča, kar je demografska 60 % prebivališčem 100 ≤ < 200 statistika zabeležila kot selitev. V sedemdesetih letih 20. zunaj Slovenije 50 %12 ≤ stoletja je bilo priseljevanje iz tujine najbolj izdatno tudi na 50 ≤ < 100 statistična 40 % 2000 ≤ ravni Slovenije. Časovni okvir zelo močnega priseljevanja zaupnost 8 ≤ < 12 30 % je pravzaprav še nekoliko ožji, saj je bilo med letoma 1975 0 ≤ < 50 20 % 1000 ≤ < 2000 in 1982 zabeleženih kar 93.897 priselitev v Slovenijo ali 4 ≤ približno tretjina od vseh v obdobju od leta 1960 do leta 10 % 500 ≤ 1990 (Kuhar de Domizio 1998, Ilić in ostali 2006). 0 % 1 ≤ Pri selitvah s tujino ima Slovenija pozitivno bilanco, vendar mesta - mesta - urbanizirana urbanizirana urbanizirano urbanizirano podeželje - podeželje - priseljeni odseljeni predmestja - predmestja - podeželje - podeželje - priseljeni odseljeni zlasti na račun selitev z državami, nastalimi na območju 200 ≤ priseljeni odseljeni priseljeni odseljeni nekdanje Jugoslavije. Selitvena bilanca z drugimi evropskimi in neevropskimi državami je bila v preteklosti negativna, druga naselja občine druge sl prebivališčem 1ov 0 e 0 ns ≤ ke občine < 20 tu 0 jina takšna pa je še dandanes. Najbolj množična in prepo- zunaj Slovenije znavna oblika odhajanja v tujino po letu 1960 je bilo tako Slika 46: Smeri priseljevanja in odseljevanja po socialnogeografskih tipih naselij obravnavanega območja med letoma 50 ≤ statistična imenovano zdomstvo oziroma odhajanje na delo v drugo 1995 in 2003. (Vir: Podatki SURS.) zaupnost državo. Zdomstvo je višek doseglo konec šestdesetih let 0 ≤ L J U D J E 231 20. stoletja, ko je bilo iz vse Slovenije v tujini okrog 60.000 približno 18.500 zdomcev ali 0,9 % prebivalstva, na obrav- začasno zaposlenih in njihovih družinskih članov. Na navanem območju pa le 515 ali 0,3 %. Popisani zdomci obravnavanem območju je bilo zdomstvo manj pogosto. presegajo polodstotni delež samo v občinah cerknica, 11 % S popisom leta 2002 so na območju Slovenije registrirali Hrpelje - Kozina, Ilirska bistrica in Komen. 6 % Poselitev in naselbinsko omrežje 14 % Mimi Urbanc 48 % Pojem poselitev ima dva pomena. Prvi predstavlja nase- Slovenska naselja so bila že od nekdaj v vseh pogledih zelo ljevanje ljudi na določenem območju, ki s tem dobi stalne raznolika. to še posebej velja za obravnavano območje, prebivalce. Drugi pomen se nanaša na razmestitev naselij ki ga zaznamujejo pestre naravne in družbene razmere. v določeni pokrajini. Na splošno sta poselitev in poseli- Ena izmed njegovih značilnosti je velikost naselij, natanč- 21 % tveni vzorec oziroma poselitvena struktura pomemben neje njihova površina. Naselja na obravnavanem območju del pokrajine, saj razkrivata raznolikost vplivov in povezav obsegajo v povprečju nekaj manj kot 5 km2, vendar so med naravo in človekom na eni strani ter gospodarske, med posameznimi kraji velike razlike. Najmanjše naselje je družbene in kulturne dejavnike na drugi. temeljna enota betanja v občini Divača, ki meri zgolj 0,1 km2, največje pa Hrvaška Srbija in Črna gora Makedonija naselbinskega omrežja je naselje, ki ni le izična tvorba, z dobrimi 39 km2 Logatec, v katerem so združena nekoč Bosna in Hercegovina druge države ampak tudi socialna skupnost, ekonomska enota in kul- samostojna naselja blekova vas, cerkovska vas, Gorenja turno-civilizacijski fenomen (Drozg 1992, 7), če omenimo vas, Čevica, brod, Vas, Martinj Hrib in Mandrge. Do leta le najpomembnejše vidike. 1980 so se združevala v Gorenji in Dolenji Logatec, ki sta Slika 47: Države, iz katerih izvirajo priseljenci iz tujine na Zgradba in oblika naselij sta rezultat večstoletnega razvoja, obravnavanem območju leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) ki so ga zaznamovali bolj ali manj podobni, nespremenjeni pozneje postala enotno naselje. dejavniki, kot so kmetijstvo, družbeni odnosi, tradicija. Za Slovenijo velja, da je najgosteje poseljeno območje bistveno so se spremenili šele s širjenjem industrializacije do 400 m nadmorske višine, kjer živijo štiri petine vsega in urbanizacije. Ob tem sta se na podeželju pričeli uve- prebivalstva (Perko 1998b, 280). Na obravnavanem ob- ljavljati kultura mest in industrijska miselnost. Posledice močju živi v tej coni le dobra polovica prebivalstva. Najnižje 14 % tega se odražajo v podobi naselij, čeprav gre tudi za ležeče naselje so Vrtoče v občini Miren - Kostanjevica na 22 % globlje, strukturne spremembe. Poglavitne oblike naselij, nadmorski višini 47 m, najvišje ležeč kraj pa je Javornik v ki so značilne za nov, postindustrijski poselitveni vzorec, občini Idrija (1090 m). Vsa ta naselja, tako tista na najmanjši so: mesta, obmestja (urbanizirana in/ali suburbanizirana kot tista na največji nadmorski višini, so na skrajnem robu 12 % naselja) ter podeželska naselja (Ravbar 2000). obravnavanega območja in so vanj vključena le delno. Preglednica 22: število naselij po velikostnih razredih in delež prebivalstva leta 2002 v posameznem razredu. Velikostni razred Število naselij Delež prebivalstva (v %) 22 % 0,1 do 0,99 km2 47 2,4 (17 z*) 1,00 do 1,99 km2 55 7,0 (7 z*) 30 % 2,00 do 2,99 km2 53 9,7 (3 z*) 3,00 do 3,99 km2 40 6,8 (3 z*) 4,00 do 4,99 km2 32 5,9 (1 z*) 5,00 do 7,49 km2 53 23,9 (1 z*) do 1960 1971-1980 1981-1991 7,50 do 9,99 km2 18 7,0 (1 z*) 1961-1970 1992-2002 10,00 do 19,99 km2 31 18,6 (1 z*) 20,00 in več km2 12 18,6 (1 z*) Slika 48: Obdobja priseljevanja iz tujine na obravnavanem območju leta 2002. (Vir: Popis 2002, SURS.) z* pomeni statistično zaupnost za naselja, ki imajo manj kot 5 prebivalcev. številka pred »z« kaže, koliko je takih naselij. E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec 232 Borovnica E L J U E D J E Gojače Bilje Lokavec E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Oddaljenost (km) Štorje E Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E 15,0 ≤ Dane pri Sežani E P E Senožeče i Slavina v 10,0 ≤ < 15,0 E ka E Selce Sežana E E Povir 7,5 ≤ < 10,0 Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E 5,0 ≤ < 7,5 Pivka E E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E 2,5 ≤ < 5,0 Gornja Košana Jurišče Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev 1,0 ≤ < 2,5 R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E 0,1 ≤ < 1,0 Bač Rodik E E občinsko E Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice središče E Število prebivalcev v naseljih ZraSč lik n a 49: a o Zr dd ačnaljen a oddos alj t e n n a o se st nlij as o e d obč lij od o inski bčins h k sre ih sr dišč edišč 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 ≤ 0 0 0 0 0 0 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 L J U D J E 233 Povprečna nadmorska višina naselij oziroma njihovih Pri njih se na eni strani kaže navezanost na razgibanost za nastanek številnih naselij, pozneje pa so pomembno centroidov je 390 m. površja in na drugi na stopnjo gospodarskega oziroma teh- vplivale tudi na razcvet ali nazadovanje določenih naselij. Pomemben dejavnik naselbinskega omrežja so prometnice, nološkega razvoja. celostno gledano so poti vez z zunanjim Zgovoren primer so nekdanje furmanske vasi (na primer ki oblikujejo pokrajino in v njej ustvarjajo red. Organizacija svetom, stične točke, ki omogočajo kulturna, gospodarska, Sežana, Logatec, naselja v Pivškem podolju), ki so živele določenega prostora se začne z nastankom poti, ki so politična, družbena ter gospodarska prepletanja in s tem od tovorništva v predželezniški dobi. Železnica Dunaj–trst je povzročila zaton furmanstva in gospodarsko nazadovanje seveda prilagojene dejavnosti, kateri so (bile) namenjene. obstoj naselij. Prav poti so bile odločujoč lokacijski dejavnik teh naselij, obenem pa pospešila razvoj v naseljih, skozi Preglednica 23: število naselij in delež prebivalstva leta 2002 po višinskih pasovih. katere je tekla. Svetu je približala tudi pokrajino Kras in tako so v njej prvič začeli sistematično preučevati kraške Višinski pas (v m) Število naselij Delež prebivalstva (v %) pojave. V sodobnosti pomen in vloga dostopnosti nista nič manjša kot v preteklosti, tako da še vedno odločilno 0 do 99 24 14,7 vplivata na razmestitev gospodarskih dejavnosti in posle- 100 do 199 51 19,5 (3 z*) dično tudi prebivalstva. 200 do 299 41 6,1 (5 z*) 300 do 399 60 13,8 (8 z*) PODEŽELSKA NASELJA 400 do 499 50 14,8 (8 z*) Večina slovenskih naselij je nastala v času, ko je bila te- meljna dejavnost kmetijstvo, zato je človeka pri poselitvi 500 do 599 78 27,6 (5 z*) podeželskega prostora in pri njegovem razmejevanju ozi- 600 do 699 18 1,9 (1 z*) roma organiziranju za kmetovanje vodila zlasti primernost 700 do 800 11 0,9 (1 z*) za kmetijsko rabo. Velikost naselja je določala površina razpoložljive plodne zemlje, saj je vaško ozemlje obsegalo nad 800 8 0,7 (4 z*) samo tisti del pokrajine, ki je bil dostopen ob nekdanji sto- z* pomeni statistično zaupnost za naselja, ki imajo manj kot 5 prebivalcev. številka pred »z« kaže, koliko je takih naselij. pnji tehnološkega razvoja. S sodobnejšimi agrotehničnimi metodami je pozneje prišlo do drugačne organiziranosti podeželskega prostora, kajti kmetijstvo je omogočilo preživetje večjega števila ljudi, obenem pa se je povečal delež neagrarnih prebivalcev, ki so se ukvarjali z obrtjo in drugimi nekmetijskimi dejavnostmi (Urbanc 2002). Poglavitne značilnosti naselij oziroma lastnosti, na podlagi katerih se naselja razlikujejo, so lega, oblika in velikost. Poleg rodovitnih zemljišč oziroma njihovega varovanja so imeli pri oblikovanju podeželskih naselij odločilno vlogo naravne razmere, prevladujoča gospodarska dejavnost ter značilnosti kolonizacije in kulturnega okolja (Kladnik 2002, 79). Vpliv naravnih razmer je očiten, še zlasti na območjih z omejitvenimi dejavniki. Na pobočjih so ljudje upoštevali naklon, osončenost in stabilnost zemljišča. Pomen prisojne lege je naraščal obenem z nadmorsko višino. V krajih z močnim vetrom so ljudje iskali zavetno lego. Izjemnega pomena za nastanek naselij je bila mo- žnost oskrbe z vodo. Zato so naselja pogosto nastajala ob rekah in potokih, vendar zunaj dosega poplav, ter ob izvirih (Urbanc 2002). Velikost naselja je povezana z možnostmi, ki jih zagotavlja določeno območje. V preteklosti je bila to zlasti razpoložljiva površina in kakovost obdelovalnega zemljišča, zdaj pa so pomembni povsem drugačni dejavniki, zlasti možnosti zaposlitve in šolanja ter prometna dostopnost. Naselja na ravninah in v dolinah so na splošno večja kot v hribovitem svetu, vendar najnovejše težnje kažejo, da postajajo najbolj Slika 50: tipično kraško naselje je Gorjansko. (Foto: Matevž Lenarčič.) priljubljena območja za naselitev gričevnata obrobja kotlin 234 L J U D J E gručasta in alpskega tipa, kar pomeni, da so strnjeno pozidana s posamič stoječimi stavbami. Njihov položaj je raznosmeren. Prometno omrežje je razvejeno, veliko je stranskih in poljskih poti (Drozg 1998b, 298). Nekaj naselij ima izrazito obcestno zasnovo, na primer Studeno, šmihel in Koče, ponekod pa se je prvotna gručasta vas razvlekla ob glavni cesti proti trstu, na primer v Hraščah, Hruševju in na Razdrtem (Požeš 1998, 374). Hladni zakraseli in gozdnati Javorniki ter Snežnik na skrajnem jugovzhodu obravnavanega območja niso vabili k naselitvi. Pokrajino brez stalnih naselij na severu obroblja Notranjsko podolje z naselitvenimi jedri tam, kjer to omogočajo reliefne, hidrološke in pedološke razmere. Večinoma gručasta naselja alpskega tipa so bolj zgoščena le ob prometnicah in na dnu oziroma robu kraških polj. Na skrajnem severovzhodu obravnavane pokrajine je skoraj neposeljena, zakrasela in gozdnata planota Menišija, ki se proti severu nadaljuje v Pokojiško planoto, kjer je na višini okrog 700 m nekaj manjših naselij. Gostejša poselitev se znova pojavi na skrajnem severnem robu obravnavanega območja, na prehodu v Ljubljansko barje. V pokrajinsko raznoliki Vipavski dolini so gručasta naselja primorskega tipa in zaselki postavljeni na obrobju dolin, v zavetju gričev in po temenih nižjih vzpetin. Najstarejša naselja stoje na gričih in ob izvirih, vendar nad ravnino, kjer ni bilo nevarnosti poplav. Najgosteje sta naseljena Slika 51: Značilno gručasto jedro naselja Vrtovin v Vipavski dolini. (Foto: Matevž Lenarčič.) prisojni lišni robni pas Vipavske doline pod Nanosom in trnovskim gozdom ter severno vznožje Vipavskih brd. in nekoliko dvignjeni robovi dolin. Na odprtem ravnem omejitev ni mogoče bistveno prenavljati, so se pričela Sredi doline sta le naselji Selo in batuje ter zaradi strate- prostoru je tloris pravilnejši, z razgibanostjo površja pa bolje razvijati tista naselja, ki imajo okrog strnjeno pozida- ških razlogov delno Ajdovščina. Srednjeveška naselja so naselja dobivajo vse bolj pestro obliko. nih jeder možnosti za zidavo novih hiš (Kladnik in Rejec običajno zasnovana ob izstopajoči cerkvi s pokopališčem Poselitev na Krasu je očitno bolj kot drugje odvisna od brancelj 1999). (Kladnik in Natek 1998, 228). Raznosmerno razporejene naravnih razmer. Povprečna gostota poselitve je skoraj Na jugovzhodu se Kras stika z brkini in dolino Reke. Za hiše s strnjenimi dodatki sestavljajo dolge nize in ozke enkrat manjša kot v celotni državi (45 oziroma 98 prebival- brkine, ki na obravnavano območje segajo le s svojim ulice, ki so poljavni prostor, saj imajo tudi vlogo dvorišča. cev na km2). Skope razmere so dovoljevale precej redko, severozahodnim delom, je značilna slemenska poselitev; Prometnice so močno razvejene in potekajo vzporedno s vendar enakomerno poseljenost, zgoščeno v tipičnih, tesno razpotegnjena naselja so navadno tam, kjer je sleme bolj pobočji (Drozg 1998b, 298). pozidanih gručastih vaseh kraškega tipa. Prevladujejo ozko in strmo. Zaradi izpostavljenih leg in strnjenosti so Nad gosto poseljeno Vipavsko dolino je zelo redko, velike in srednje velike vasi, katerih pomen je bil povezan mnoga vidna že od daleč in dajejo vtis utrjenih naselbin. mestoma povsem neposeljeno območje visokih kraških predvsem s prometnim položajem, ki je zaradi razmeroma Prevladujejo enonadstropne stavbe, kjer sta pod isto streho planot trnovskega gozda, Nanosa in Hrušice. Kamnito težavne prehodnosti in slabe vzdolžne povezanosti okrepil stanovanjski del in hlev za živino (šebenik in Kladnik 1998, in v drobnem razgibano kraško površje z dokaj hladnim zlasti vlogo središč v vzhodnem delu Krasa (Kladnik in 254). Onstran Reke prehajajo brkini v Vremsko in Košansko podnebjem ni vabilo k naselitvi. Prevladuje razpršena Rejec brancelj 1999). Večje kraje sestavlja prek sto v dolino, kjer so naselja zaradi nevarnosti poplav umaknjena poselitev z zaselki in samotnimi domačijami kot posledica strnjeni gruči pozidanih kamnitih hiš, krožno razporejenih vstran od dolinskega dna. Za večino naselij, tako v brkinih višinske kolonizacije. Nekatera naselja so nastala zaradi okrog izstopajoče točke v naselju, ki je največkrat cerkev kot v Vremski in Košanski dolini, je značilna strnjena gru- izkoriščanja gozda, nekatera pa ob prometnih poteh, na v nekoliko vzpeti legi. Jedro takšne kraške vasi vzbuja časta pozidava osrednjeslovenskega tipa, za katerega je primer na Hrušici. pozornost z zgoščenostjo poslopij, če pa je postavljeno značilna osrednja prometnica s posamič stoječimi objekti na vzpetini, deluje kot pravo mestno naselje, štanjel na ob njej. Razvejenost prometnic je majhna. MEStNA NASELJA primer. Omrežje poti je zelo gosto in razvejeno, s številnimi V Pivškem podolju so sklenjena naselja na gosto posejana Mesto je običajno večje naselje, ki je središče širše okolice. križišči in slepimi ulicami (Drozg 1998b, 298). vzdolž njegovega zahodnega oboda. Naslonjena so na Zanj so značilni izrazito majhen delež kmečkega prebivalstva, Mnoga kraška naselja oziroma njihova središča so za- ravne, z mlajšimi nanosi zapolnjene kotanje ter na vzpetine razčlenjenost na mestne četrti (stanovanjske, industrijske, varovana. Ker jih zaradi prostorskih in kulturnovarstvenih med aluvialnimi ravnicami. Naselja so večinoma velika, poslovne ipd.), večja gostota proizvodnih, trgovskih, po- Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Geografski atlas Slovenije, DZS, 1998 Kačiče-Pared Potoče © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ajdovščina Pokojišče Ostrožno Brdo Knežak Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Urba G n ra o di o šče m pri r Vi e pa žj vi e Bu n ko a vje obravnavanem območju Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče L J U D J EGriže 235 Dutovlje Križ slovnih, upravnih in drugih ustanov ter drugih mestoslužnih Vrsta in stopnja Število prebivalcev Vrtojba Vogrsko Kovk Lome dejavnosti, s katerimi kraj skrbi za zadovoljevanje lastnih E Lokavec Logatec Boro D vn anei ca pri Sežaniizoblikovan Se osti Miren žeče potreb, ter mestotvorne dejavnosti, namenjene predvsem Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče tlorisov mest E Col Sežana zadovoljevanju potreb okolice (Geograija 2001, 278). Sicer Prvačina Žapuže Padež Višnje Vipavski Križ 5000 ≤ jasno in nedvoumno deinicijo je pogosto težko prenesti Preserje Podkraj Grčarevec Divača Palčje Opatje selo Branik Vrhpolje Dolnje Ležeče Planina Laze izoblikovan srednjeveški, Jurišče v prostor. Odgovor na vprašanje, kaj je mesto, je bil že v Šmarje Kostanjevica na Krasu izoblikovan modernistični E Vipava preteklosti preprost le v primeru velikih mest. Zdaj je ta Ivanje selo in neizoblikovan 2500 ≤ < 5000 Sela na Krasu Gradišče pri Vipavi Štanjel Goče Gorenje Vir: Geografski atlas Slovenije, DZS, 19 Pl 98 anina Kačiče-Pared dilema še precej zahtevnejša, saj je med majhnimi mesti in Bukovje klasicistični tloris Komen Kobdilj Manče Belsko Unec © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Rakek velikimi podeželskimi naselji težko potegniti ločnico. celotno Predjama Brestovica pri Komnu Ostrožno Brdo Hruševica Poreče Knežak 1000 ≤ < 2500 podobo je še dodatno zapletla suburbanizacija. Za sodobni Zagon Ponikve izoblikovan srednjeveški E Podnanos Lozice Cerknica in izoblikovan čas je čedalje manj uporabna tudi sociološka opredelitev Pliskovica Kopriva Postojna E Dolenje Jezero modernistični tloris mesta kot naselja z mestnim načinom življenja, saj se je Kazlje Tomaj Griže s tem, ko se večina podeželskega prebivalstva preživlja z Dutovlje Križ Razdrto Rakitnik izoblikovan srednjeveški Urbano omrežje na obravnavanem območju Cestno omrežje nekmetijskimi dejavnostmi, meja med mestnim in podežel- Štorje Dolenja vas Prestranek tloris skim načinom življenja že skoraj povsem zabrisala. Dane pri Sežani Senožeče Slavina Na obravnavanem območju ima status mesta sedem naselij: neizoblikovan srednjeveški E Selce Ajdovščina, cerknica, Logatec, Pivka, Postojna, Sežana Sežana in neizoblikovan Trnje modernistični tloris in Vipava. V neposredni bližini so še mesta Idrija, Ilirska Pivka Merilo 1 : 400.000 Divača E Palčje Lipica Dolnje Ležeče bistrica, Vrhnika, šempeter pri Gorici in Nova Gorica, ki Jurišče Parje Kartografija: Jerneja Fridl Neverke s svojimi dejavnostmi in ustanovami pomembno vplivajo Lokev Vir: Geografski atlas Slovenije, DZS, 1998 Kačiče-Pared Vrsta in stopnja Število prebivalcev Narin Zagorje na življenje ljudi na privlačnostnih območjih, ki vsaj deloma Rodik izoblikovanosti segajo tudi na obravnavano območje (Drozg 1998c). © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Koritnice tlorisov mest Postojna, upravno in gospodarsko središče Pivškega 5000 ≤ podolja, je nastala je na položnem pobočju tik nad dnom Slika 52: Urbano omrežje na obravnavanem območju. izoblikovan srednjeveški, izoblikovan modernistični doline Pivke in se razvila ob pomembni trgovski poti med Urbano omrežje na obravnavanem območju 2500 ≤ < 5000 Dunajem in trstom, klanedaleč sicistični od tlo Postojnskih ris vrat. Promet po tako imenovani cesarski cesti je kraj leta 1432 povzdignil iz 1000 ≤ < 2500 vasi v trg, ki je leta 1909 postal mesto. cesta in železnica sta vzpodbudila tudi turizem, povezan s Postojnsko jamo. modernistični tloris Postojna se ni nikoli razvila v pomembno gospodarsko središče; njen velik pomen v zadnjih stoletjih gre pripisati Cestno omrežje zgolj legi ob pomembni trgovski poti (Požeš 1998, 375). Vrsta in stopnja Število prebivalcev izoblikovanosti Logatec je nastal v severovzhodnem delu Notranjskega avtocesta tlorisov mest podolja, na neizrazitem kraškem polju v osrednjem delu Logaške 5000 ≤ kotline. Do mo dograditve dernistični tl Južne oris železnice leta 1857 hitra cesta izoblikovan srednjeveški, je bil pomembno furmansko naselje, potem pa sta glavni izoblikovan modernistični glavna cesta dejavnosti začasno postali poljedelstvo in zlasti gozdarstvo. 2500 ≤ < 5000 Pravi razcvet je dožive po drugi svetovni vojni, še zlasti po klasicistični tloris regionalna cesta letu 1970, ko je rast spremljala gradnja številnih blokov 1000 ≤ < 2500 in individualnih hiš. Iz nekdanjih obrtnih delavnic so se razvili lesni, kartonažni in tekstilni industrijski obrati, razviti modernistični tloris pa sta tudi obrt in gradbena dejavnost. V zadnjih letih je bila v severnem delu kraja zgrajena večja servisno-obrtna Cestno omrežje cona, kjer so zrasle tudi blagovnice, s čemer se je okrepila trgovina. Kljub pestrosti gospodarskih panog delovnih mest še vedno ni dovolj, zato se velik del ljudi vsak dan vozi na delo v Ljubljano in druga zaposlitvena središča (Mihevc modernistični tloris 1998, 366). So si pa v Logatcu našli zaposlitev tudi mnogi Slika 53: Središče Postojne iz zraka. (Foto: Matevž Lenarčič.) okoličani, tako je kraj postal zaposlitveno središče tudi za 236 L J U D J E cerknica je mesto, postavljeno na severnem robu cerkni- škega polja. Vrh nizke vzpetine je staro jedro tabor, novejši del pa se širi po prodnem vršaju cerkniščice ob njegovem vznožju, na osamelec Sinjo gorico in na Peščenk pod Gradiščem. Srednjeveški razvoj cerknice je povezan z lego ob pomembni tovorni poti čez planoto Menišijo proti Ložu. Nove ceste in tudi železniška proga so cerknico obšle. Obsežni gozdovi ter vodna energija so bili podlaga za razvoj lesne industrije (Mihevc 1998, 356–357). Industrijsko-obrtna cona je zrasla v bližnjem Podskrajniku. Pivka je podeželsko industrijsko središče, nastalo na robu Pivškega podolja. Do sredine prejšnjega stoletja je bila običajno podeželsko naselje; skozenj je tekla samo stara pot iz Postojne na Reko. Pomembna prelomnica je bila leta 1857 dograjena Južna železnica. Dve desetletji pozneje je bila od tod speljana še železnica proti Reki in odtlej je Pivka pomembno železniško križišče. Po drugi svetovni vojni je prerasla v industrijski kraj z lesno industrijo in postala zaposlitveno ter oskrbno središče Zgornje Pivke in Košanske doline (Požeš 1998, 376). Središče Zgornje Vipavske doline je Vipava, ki je zara- di lege ob več povirnih krakih istoimenske reke dobila vzdevek »slovenske benetke«. tržne pravice je dobila v srednjem veku, vendar se pozneje ni razvila v pomemb- Slika 54: Ajdovščina je središče Vipavske doline. (Foto: Matevž Lenarčič.) nejše mestno središče. Oddaljena od železnice in z ne dnevne migrante iz bližnje in malo bolj oddaljene okolice, še zlasti z območja cerkniške občine. Ajdovščina v Srednji Vipavski dolini stoji ob pomembni rimski poti. V drugi polovici 18. stoletja je zaradi ugodne prometne lege in lege ob Hublju, ki je bil s svojo vodnatostjo temelj za razvoj obrti, po pomenu prehitela bližnji Vipavski Križ. Pozneje so v kraju začeli rasti številni industrijski obrati. Razvoj industrije je pospešila železniška proga, ki je bila na začetku pomembna zlasti za prevoz lesa s trnovskega gozda (Kladnik in Natek 1998, 230). Gospodarsko, prometno, izobraževalno, znanstveno in kulturno središče slovenskega dela Krasa je Sežana, staro naselje, ki se je začelo hitreje razvijati z izboljšavo ceste in izgradnjo železnice Dunaj–Ljubljana–trst. Po drugi sve- tovni vojni, ko je bila zgrajena še železniška povezava do Nove Gorice in naprej do Jesenic, je postalo pomembno železniško križišče. Leta 1952 je Sežana postala mesto in poleg prometne vloge dobila še upravne funkcije. Inten- zivni razvoj različnih industrijskih panog po drugi svetovni vojni je povzročil štirikratno povečanje števila prebivalcev. Ob prelomu tisočletja se je prebivalstvena rast umirila. Sodobni razvoj je povezan z obmejno lego; tukaj imajo sedež številna prevozniška in zunanjetrgovinska podjetja. Poslovni del mesta se širi v smeri proti Fernetičem (Rejec Slika 55: Sežana, gospodarsko, prometno, izobraževalno, znanstveno in kulturno središče slovenskega dela Krasa, je brancelj 1998, 241). med najhitreje rastočimi naselji na obravnavanem območju. (Foto: Matevž Lenarčič.) L J U D J E 237 najbolj ugodno prometno lego je ostala brez pomembne industrije. Pomembno vlogo pa ima kmetijstvo, še zlasti vinogradništvo in nanj vezana trgovina z vinom (Kladnik in Natek 1998, 230). URbANIZAcIJA IN SUbURbANIZAcIJA Urbanizacija je civilizacijski proces širjenja mestnega načina življenja in rast mest oziroma kopičenja v mestih živečih ljudi. Pomeni dinamičen proces zgoščanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v mestih pod vplivom industrije, storitvenih dejavnosti, znanstveno-tehničnega napredka ali osebnih vzgibov, prostorsko in funkcijsko povezovanje sosednjih naselij, širitev mestnih prometnih sistemov in drugih dejavnosti v obmestju, povečevanje akcijskega radija zaradi avtomobilizma ter zmanjševanje razlik v življenjski ravni in načinu življenja med mestnim in podeželskim prebi- valstvom (Geograija 2001, 575). širjenje mestnega načina življenja se kaže v prevzemanju mestnih vzorcev in načinov vedenja ter mišljenja. Urbanizacija je tudi selitveno gibanje prebivalstva s podeželskih na mestna (urbana) območja in nenehno spreminjanje prebivalstvenih tokov znotraj mestnih območij samih. Sčasoma zajame tudi naselja v bližini mest, ki postajajo vse bolj privlačna za naselitev, kar sproži proces suburbanizacije. O suburbanizaciji govori- Slika 56: branik in sosednja naselja so na obrobju suburbanizacijskih vplivov Nove Gorice. (Foto: Miha Pavšek.) mo, ko se namesto mest samih najhitreje razvija obroč območji sta nastali tudi vzhodno od cerknice in severno ogroženimi podeželskimi naselji. Prva obsegajo lokalna primestnih naselij, ko so tokovi dnevnih migracij vse bolj od Sežane, medtem ko Pivka tovrstnega tipa poselitvenega središča Divačo, Komen, Kozino, Lokev, šepulje in Duto- dvosmerni in so razlike med mestom in okoliškimi naselji območja sploh nima. vlje. Drugod na obravnavanem območju so urbanizirana vse bolj zabrisane. Podoba omenjenih procesov na bolj oddaljenem podeže- podeželska naselja zastopana v Vipavski in Košanski dolini, še bolj kot je zahtevna deinicija urbanizacije, je zahtevno lju je precej raznolika, še zlasti na Krasu, kjer se različno v Pivškem podolju med Pivko in Postojno ter v Notranjskem meriti njeno stopnjo. Preprosto (če zanemarimo težave pri urbanizirana podeželska naselja prepletajo z demografsko podolju med cerknico in Logatcem. razmejevanju mest ter podeželja) in mednarodno primerljivo merilo je delež v mestih živečega prebivalstva. Na obrav- navanem območju je ta delež le 35 %, kar je precej pod slovenskim povprečjem. Vendar je tako merjenje urbanizacije pomanjkljivo, ker upošteva le en vidik. Za popolnejši prikaz Stavbe in stanovanja je Ravbar razvil celovitejšo metodo, s katero je ob upo- števanju naravnogeografskih, iziognomskih, strukturnih in Mimi Urbanc funkcijskih meril prikazal njihovo prepletanje (Ravbar 1998, Eden od vidikov poselitve je tip tradicionalne hiše, ki je primorske hiše, v vzhodnem delu pa notranjska različica 313). Ob upoštevanju teh meril je slika precej bolj popolna tesno povezan z razpoložljivim gradbenim materialom osrednjeslovenske hiše. in kompleksna. Mesta kot gibala razvojnih procesov so na in drugimi naravnimi značilnostmi določenega območja. Poudariti je treba, da je tradicionalna kmečka hiša danes obravnavanem območju majhna, zato je njihov vpliv omejen. Ljudska arhitektura odseva geografske, kulturno-zgo- praviloma izjema in vzgib idilične predstave o preteklosti, širši mestni pas imata le Sežana in Logatec, omejenega dovinske, upravne, socialnoekonomske in gospodarske vendar kljub temu ostaja nosilec identitete posameznih pa Ajdovščina, Postojna in Ilirska bistrica. Suburbanizirano značilnosti določenega območja (Fister in ostali 1993). pokrajin. Poleg prebivalstva, rabe tal in ustroja gospodarstva somestje imata le Nova Gorica in šempeter pri Gorici. še posebej tesno je navezana na podnebne in rastlinske je kmečka hiša tista pokrajinska prvina, ki je doživljala in še Na obravnavano območje s svojim južnim delom sega le razmere ter na kulturnozgodovinske značilnosti. temeljna vedno doživlja najhitrejše in najbolj temeljite spremembe. šempeter. Njuno aglomeracijo sestavlja pas urbaniziranih tipologija izhaja iz naravnogeografskih enot in se v grobem Strokovne in politične odločitve ter spremenjene življenjske obmestnih naselij, ki zajema območje ob reki Vipavi od ujema z glavnimi podnebnimi tipi (Kladnik 2002, 80). Na navade v obdobju po drugi svetovni vojni so povzročili, da državne meje do izliva branice. Večji pas suburbaniziranih obravnavanem območju sta zastopana dva tipa tradici- so tradicionalno hišo, ki je odsevala značilnosti lokalnega obmestnih naselij je še med Ajdovščino in Vipavo ter na onalne kmečke hiše, v zahodnem delu kraška različica okolja in duh človekove iznajdljivosti, zamenjale tipske območju severno od Postojne. Manjši suburbanizirani 238 L J U D J E hiše, za okolje popolnoma neznačilne, delavske hiše sa- mograditeljev. tako je že nekaj desetletij najbolj pogosta semiurbana hiša, ki ima korenine v mestu in ne odseva povezave z naravnimi in kulturnimi prvinami pokrajine (Drozg 1998a, 297). V zadnjem desetletju se je odnos do nekdanje podeželske hiše vendarle začel spreminjati. Na eni strani je to povezano s spremenjenim odnosom do arhitekturne dediščine, na drugi pa z nazadovanjem samograditeljstva. Pri tem je treba poudariti prizadevanja in težnje nekaterih ozave- ščenih arhitektov, ki se trudijo ohranjati stavbno dediščino tudi tako, da poskušajo v sodobne stavbe uvesti tipične arhitekturne prvine (Deu 2005, Lah 1994). Zagotovo je na tem področju še veliko izzivov tako za prostorske na- črtovalce kot arhitekte, še zlasti, če se zavedamo potreb čim večje prilagodljivosti lokalnim razmeram, ki ima vzor v pretekli tesni navezanosti nanje. Vprašanje, ki se vedno znova poraja, je, kako tradicionalno arhitekturo prilagoditi potrebam sodobnega človeka, kajti tradicionalna kmeč- ka hiša je nastala v popolnoma drugačnem času. bila je odraz trenutnega razvoja tehnike in tehnologije, pri čemer je obenem zadovoljevala popolnoma drugačne potrebe naših prednikov. Pomembno je tudi dejstvo, da je večina podeželske stavbne dediščine odraz splošne revščine in gospodarskega mrtvila v preteklosti (Urbanc 2002, 77). Sodobna tehnika in obilica raznovrstnega gradbenega materiala omogočata najrazličnejše gradbene rešitve, zato Slika 57: Kljub obsežni prenovi tradicionalne kraške stavbne dediščine so mnogi objekti propadli, še preden so jih ni več potrebe, da bi strehe pokrivali s korci in te obteževali odkupili novodobni priseljenci iz Slovenije in tujine. (Foto: Miha Pavšek.) s kamni, kot so to počeli v brkinih, Vipavski dolini in še Za prostorsko in še zlasti urbanistično načrtovanje ter v stanovanjih, katerih lastnik ali solastnik je vsaj eden marsikje, kjer brije silovita burja. Poglejmo še primer Krasa. urejanje prostora ima poleg upoštevanja pokrajinske tipike od družinskih članov. Povedano preprosto, govora je o Glavni gradbeni material preteklosti je bil kraški kamen, torej velik pomen tudi poznavanje stanja na področju stavbnega deležu gospodinjstev, ki živijo v lastnih stanovanjih. Na apnenec, iz katerega so posamezni domovi, cela naselja in sklada. Podatki o stavbah in stanovanjskem skladu, ki jih obravnavanem območju je živelo v lastnih stanovanjih kar značilni kraški zidovi zunaj naselij. Streha je bila običajno iz dobimo iz Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v 84 % gospodinjstev, 2 % več od slovenskega povprečja. V apneniških plošč, ki so bile zaradi burje dodatno obložene s Republiki Sloveniji v letu 2002, so koristni tako pri snovanju sedmih mestnih naseljih je ta delež znašal 77 %; najmanjši, težkim kamenjem. Značilna je bila strnjena gradnja, tako da obnove obstoječega stavbnega sklada kot pri načrtovanju 69,1 %, je bil v Postojni, največji, 83,1 %, pa v Ajdovščini. so domovi drug drugega ščitili pred burjo. Novejša gradnja novogradenj oziroma pri oblikovanju projekcij stanovanjskih V nemestnih naseljih je bil skladno s pričakovanji večji in je precej bolj razpršena. Strnjeno pozidane kamnite hiše potreb, saj razkrivajo značilnosti stanovanjskega sklada je v povprečju znašal 87 %. Najmanjši (vsega 10 %) delež so za mnoge sladokusce postale zanimive kot počitniška z vidika velikosti, napeljav in opremljenosti stanovanj, je bil v Lipici, v kar 38 naseljih (od skupno 300, za katera bivališča, za potrebe sodobnih avtohtonih Kraševcev pa njihove naseljenosti in tudi bivalnih razmer gospodinjstev so bili na voljo podatki) pa so v lastnih stanovanjih živela so zaradi majhnosti manj primerne za bivanje. Prav majhne (Žnidaršič 2007, 131). prav vsa gospodinjstva. hiše in strnjena pozidava so postale velik problem, saj Ob popisu leta 2002 je bilo na preučevanem območju Stanovanja smo preučili tudi glede na njihovo velikostno sodobni človek potrebuje zasebnost in tudi več prostora. 37.732 stanovanj oziroma dobrih 20 več, saj za 11 naselij sestavo (preglednica 24, slika 58). Znano je, da Slovenci Zato so prizadevanja za razrešitev prostorskih problemov zaradi statistične zaupnosti ni bilo razpoložljivih podatkov. živimo v velikih stanovanjih, še zlasti na podeželju. Zanimiv v kraških naseljih uresničljiva le dolgoročno, v procesu, v Vključena so vsa stanovanja, tako naseljena in nenaseljena je podatek, koliko gospodinjstev živi v majhnih stanovanjih katerem sodelujejo strokovnjaki, upravne službe, investitorji, kot stanovanja za občasno rabo. V vseh občinah obravna- z manj kot 45 m2. Na splošno velja, da je bil v občinah vsi prebivalci ter pripravljavci zakonov in snovalci upravnih vanega območja je bilo 63.288 stanovanj (brez stanovanj v obravnavanega območja delež takih stanovanj manjši kot postopkov (Lah 1994, 151). Kompleksnost tega procesa naseljih s statistično zaupnostjo; preglednica 24) ali 9,2 % drugje v Sloveniji (slovensko povprečje je bilo 14,4 %) in je in nekateri uspešni primeri prenove stavbne dediščine na od vsega stanovanjskega sklada v Republiki Sloveniji. v povprečju znašal dobrih 9 %, če pa upoštevamo zgolj Krasu so prikazani v monograiji Prenova stavbne dediščine Zanimiv in obenem zelo pomemben podatek je lastništvo podeželska naselja znotraj obravnavanega območja, ni na podeželju (Lah 1994). stanovanj, ki se izrazi z deležem gospodinjstev, ki živijo dosegel niti 7 %. Delež majhnih stanovanj je bil zlasti velik L J U D J E 239 Preglednica 24: Velikostna sestava stanovanj po mestnih in drugih naseljih glede na njihovo lego znotraj obravnavanega območju ali zunaj njega, vendar znotraj celotnih obravnavanih občin. (Vir: Popis 2002, SURS.) Do 45 m2 45 do 89 m2 90 m2 in več Skupaj Število stanovanj Delež (v %) Število stanovanj Delež (v %) Število stanovanj Delež (v %) Število stanovanj Delež (v %) Mesto na obravnavanem območju 1678 13,7 7233 58,9 3369 27,4 12.280 100,0 Mesta v obravnavanih občinah, vendar zunaj obravnavanega območja 1787 13,2 9052 67,1 2656 19,7 13.495 100,0 Druga naselja na obravnavanem območju 1443 6,7 9759 45,6 10.204 47,7 21.406 100,0 Druga naselja v obravnavanih občinah, vendar zunaj obravnavanega območja 1148 7,1 7537 46,8 7422 46,1 16.107 100,0 Vsa naselja na obravnavanem območju 3121 9,3 16.992 50,4 13.573 40,3 33.686 100,0 Vsa naselja v obravnavanih občinah, vendar zunaj obravnavanega območja 6056 9,6 33.581 53,1 23.651 37,4 63.288 100,0 SLOVENIJA 98.922 14,4 37.9644 55,2 20.9163 30,4 687.729 100,0 v mestih. Med vsemi sedmimi mestnimi naselji neposredno stanovanj iz obdobja pred letom 1900. Iz obdobja med popisa 2002 je bil delež stanovanj, zgrajenih pred letom na obravnavanem območju je znašal 13,7 %. Največji je bil letoma 1901 in 1960 je četrtina stanovanj, med letoma 1900, večji od deleža stanovanj, zgrajenih po osamosvojitvi v Sežani (17,0 %), najmanjši pa v Vipavi (8,9%). 1961 in 1980 jih je bila zgrajena petina, med letoma 1981 Slovenije. Višjo življenjsko raven nakazujejo velike stanovanjske in 1990 šestina in v obdobju po osamosvojitvi Slovenije Starostna sestava stanovanj v nemestnih naseljih je precej enote. Mejna vrednost velikih stanovanj je dvakratnik dvanajstina. V mestnih naselbinah je bila večina stanovanj raznovrstna. Delež stanovanj, zgrajenih pred letom 1900, majhnih stanovanj z mejno vrednostjo 45 m2, torej 90 m2 zgrajena v letih od 1961 do 1980, ki v Sloveniji veljajo za je bil največji v 141 naseljih, v katerih je živela dobra tretjina in več. Zaradi velike zastopanosti individualnih hiš je delež obdobje najbolj intenzivne stanovanjske gradnje. V času prebivalcev obravnavanega območja. V kar 24 naseljih je gospodinjstev, ki živijo v stanovanjih, večjih od 90 m2, po pričakovanju večji. Ob zadnjem popisu je v Sloveniji v takšnih stanovanjih živelo 30,4 % gospodinjstev, na obravnavanem 100 % območju pa še več, kar 40,3 %, če upoštevamo le naselja 90 % na obravnavanem območju, in 37,4 % v preostalih naseljih 80 % iz vseh občin obravnavanega območja. Med mestnimi in 70 % podeželskimi naselji je precejšen razkorak. V posameznih 60 % mestih je bil delež v vsaj 90 m2 velikih stanovanjih živečih gospodinjstev 17,6 % v Postojni, 22,9 % v Sežani, 26,1 % 50 % v Pivki, 29,8 % v Ajdovščini, 34,2 % v Vipavi, 31,3 % v 40 % cerknici in 37,9 % v Logatcu, povprečje vseh sedmih pa 30 % je bilo 27,4 %, kar je bilo bistveno več od povprečja mest 20 % v neposredni bližini obravnavanega območja (Idrija, Ilirska 10 % bistrica, Nova Gorica, šempeter pri Gorici, Vrhnika), ki je znašal le 19,7 %. Delež podeželskih gospodinjstev na 0 % mesta druga naselja vsa naselja Slovenija obravnavanem območju, ki so živela v velikih stanovanjih, je bil kar 47,7 %, v drugih naseljih pripadajočih občin pa je bil le malenkostno manjši, 46,1 %. Za načrtovanje potreb po novih stanovanjih je pomemben do 45 m2 45 do 89 m2 90 m2 in več tudi podatek o njihovi starosti. Če obravnavano območje gledamo kot celoto, ugotovimo, da je največ, skoraj tretjina Slika 58: Velikostna sestava stanovanj na obravnavanem območju. Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Potoče Ajdovščina Pokojišče Ostrožno Brdo Knežak Prvačina Žapuže Padež č Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Del G e ra ž di s šče ta pri n Vi o pa v vi an Bu j, ko vj zg e rajenih do leta 1900 Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže 240 L J U D J E Dutovlje Križ bil delež večji od 60 %, vendar so bila to manjša naselja, Delež stanovanj (%) Število prebivalcev E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E E E Logatec Borovnica Dane pri Sežani E Lokavec saj so imela le tri več kot 200 prebivalcev, več kot polovi- Senožeče E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E ca pa niti 100. V 80 naseljih so prevladovala stanovanja, E Sežana 50 ≤ E Col Prvačina E EŽapuže E Padež E 5000 ≤ Višnje Vipavski Križ zgrajena med letoma 1961 in 1980. V teh naseljih je živela E E E Divača Preserje Podkraj Palčje Grčarevec E Vrhpolje Dolnje Ležeče E Opatje selo Branik slaba tretjina prebivalcev obravnavanega območja. Naselij Planina Laze Jurišče E E 40 ≤ < 50 E E Šmarje E Kostanjevica na Krasu E Vipava E z večinskim deležem stanovanj, zgrajenih med letoma 2000 ≤ Ivanje selo E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Gradišče pri Vipavi Gorenje E 1961 in 1980, je bilo 52; v njih je živela dobra četrtina Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E 30 ≤ < 40 E Bukovje E E Komen E E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E prebivalcev. V 14 naseljih z dobrimi 3 % prebivalcev je bila © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Rakek Ostrožno Brdo E E Predjama E Knežak Brestovica pri Komnu 1000 ≤ Hruševica < 2000 Poreče večina stanovanj zgrajena med letoma 1981 in 1990, v E 20č ≤ < 30 E Zagon Ponikve E E E Podnanos dveh manjših naseljih, v katerih je skupaj živelo le 47 ljudi, Cerknica E Lozice Pliskovica Kopriva E Postojna E 500 ≤ E E pa je večina stanovanj iz obdobja po letu 1991. V desetih Kazlje Dolenje Jezero 10 ≤ < 20 E Tomaj Griže naseljih je bila starostna sestava stanovanj tako pestra, E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E da ne prevladujejo stanovanja iz nobenega obdobja in Delež stanovanj, zgrajenih do leta 1900 < 10 200 ≤ E Štorje Dolenja vas E Prestranek se poleg najstarejših stanovanj pojavljajo še stanovanja E Dane pri Sežani E E iz drugih obdobij. Z izjemo enega so imela vsa manj kot Senožeče Slavina statistična 100 ≤ < 200 E E 100 prebivalcev. Selce E zaupnost Sežana Trnje Na celotnem preučevanem območju je bilo v 171 naseljih Pivka Merilo 1 : 400.000 E E 50 ≤ Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E (za preostala zaradi statistične zaupnosti ni razpoložljivih E Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke podatkov) nenaseljenih oziroma le začasno in občasno Lokev Delež stanovanj (%) Število prebivalcev 0 ≤ Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Zagorje naseljenih dobrih 3000 stanovanj. tretjina med njimi je bila E Narin E E Rodik v mestnih naseljih, prestala pa so bila na podeželju. Zaradi © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E statistične zaupnosti manjkajo podatki za kar 170 naselij, 50 ≤ č 5000 ≤ v katerih je bilo manj kot pet nenaseljenih stanovanj. Če Slika 59: Delež stanovanj, zgrajenih do leta 1900. vzamemo srednjo vrednost, torej 2, lahko sklepamo, da je 40 ≤ bilo na obravnavanem območju še približno 340 takih sta- 2000 ≤ < 5000 novanj. Upoštevaje ves stanovanjski sklad lahko ugotovimo, 30 ≤ Delež stanovanj, zgrajenih do leta 1900 da skoraj 8 % stanovanj ni bilo stalno naseljenih. 1000 ≤ < 2000 V sodobnem času, ko zaradi napovedi o zmanjševanju 20 ≤ zalog fosilnih goriv in njihovih visokih cen postajajo aktu- 500 ≤ < 1000 alne razprave o načinu ogrevanja v prihodnosti oziroma o 10 ≤ < 20 iskanju smotrnejših rešitev, so pomembni tudi podatki o načinu ogrevanja stanovanj. Podatki so na razpolago za 306 200 ≤ < 500 naselij, za ostala zaradi zaupnosti ne. Dokaj presenetljivo Delež stanovanj (%) Število prebivalcev je dejstvo, da je v največ, kar 234 naseljih prevladovalo statistična 100 ≤ < 200 centralno ogrevanje na drva. V 53 naseljih je prevladovalo zaupnost 50 ≤ 5000 ≤ ogrevanje s kurilnim oljem, v 19 naseljih pa sta bila deleža 50 ≤ < 100 obeh načinov ogrevanja izenačena. 40 ≤ V posameznih naseljih je imel delež stanovanj, ki jih ogrevajo 0 ≤ < 50 2000 ≤ z drvmi, velik razpon: od slabih 8 % v Sežani do 100 % v 30 ≤ desetih manjših naseljih v različnih občinah. Po pričakovanju 1000 ≤ < 2000 je bil ta delež najmanjši v mestih; poleg že omenjene Sežane 20 ≤ sta tu še Postojna z dobrimi 13 % in Ajdovščina s 24 %. 500 ≤ V drugih mestih je bil delež večji: v Logatcu 31 %, Vipavi 10 ≤ < 20 33 %, cerknici 35 % in v Pivki več kot 40 %. Podrobnejši pregled naselij glede na ogrevanje s kurilnim oljem pokaže, 200 ≤ da v 10 naseljih ni bilo niti enega takega stanovanja, v 14 naseljih pa se je s kurilnim oljem prevladujoče ogrevalo statistična 100 ≤ < 200 kar 60 % stanovanj. Največ, kar dobrih 70 %, jih je bilo zaupnost v Orehovljah v občini Miren - Kostanjevica. Ogrevanje z 50 ≤ Slika 60: V Gočah, slikovitem naselju v Vipavskih brdih, so kar štiri petine hiš zgradili že pred letom 1900. Zaradi zemeljskim ali utekočinjenim plinom je zaenkrat še redko bogastva stavbne dediščine in tipične tlorisne zasnove je vas urbanistični spomenik. (Foto: Miha Pavšek.) zastopano. V kar 155 naseljih ni bilo v času popisa 2002 0 ≤ Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Število naseljenih ter začasno in občasno naseljenih stanovanj Potoče Ajdovščina Pokojišče Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Vipavski Križ Grčarevec Grčarevec Kostanjevica na Krasu L J U D J E Kostanjevica 241 na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Bukovje nobenega stanovanja, ki bi ga Man gr če eli s tem virom energije. Manče Brestovica pri Komnu Število Bre s st ta ovi n cao pv ri a n Ko jmnu Hruševica Poreče Hruševica Šte Pore vi če lo prebivalcev E E Vrtojba Vogrsko Kovk Lome E V večini preostalih naselij je bil delež tovrstnih stanovanj E E Logatec Borovnica E Lokavec E E Miren Dornberk manjši od 10 %, v 17 naseljih pa je bil večji; v treh je do- Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E Col Prvačina segel celo četrtino (kraji so v občinah Komen, Sežana in E 50 ≤ E EŽapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ 5000 ≤ E E E Renče - Vogrsko). še redkejš G ari s že o bila stanovanja, ki so jih Preserje Podkraj Grčarevec Griže E Vrhpolje E Opatje selo Branik Dutovlje Planina Laze Dutovlje E E Križ E 20 ≤ Križ ogrevali z električno energijo. V kar 208 naseljih ni bilo niti E Šmarje < 50 E Kostanjevica na Krasu E Vipava E enega. V 81 naseljih je bil njihov delež manjši od 5 % in le Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi 2000 ≤ Gorenje E Dane pri Sežani Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E Bukovje 10 ≤ < 20 Dane pri Sežani v 17 večji od 5 %. Največ, 17 %, stanovanj so Seno z že elektriko če E E E Komen E Senožeče E E E Kobdilj Manče Belsko Unec E E E E Rakek E ogrevali v Senožečah in V Sežana ipavi. E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Sežana 1000 ≤ < 2000 E Zagon 5 ≤ Nekoliko drugačno sliko Di dobimo, vača če te podatke primer- E Ponikve < 10 E E E Podnanos Cerknica Palčje Divača Palčje E Lozice Dolnje Ležeče Dolnje Ležeče jamo s številom prebivalcev posameznih naselij. Delež Pliskovica Kopriva E Jurišče Postojna E Jurišče E E Kazlje Dolenje Jezero 500 ≤ 1 ≤ < 5 ljudi, ki so se ogrevali z drvmi (47 %), je le rahlo presegel E Tomaj Griže E E E E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS delež ljudi, ki so se ogrevali s kurilnim Kačiče oljem -Pared (45 %). Delež Dutovlje Križ Razdrto Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared E Rakitnik E naselje brez 200 ≤ © Geografski inštitut Antona Melika l Z ju R d C i, k SAZ i U,s 2o 0 0s 7 e ogrevali z zemeljskim plino Om st , ro je žn ob il m Brdo anjši E Štorje Dolenja vas E Prestranek © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E nenaseljenih Ostrožno Brdo Knežak Knežak od 5 %, delež tistih, ki so se greli z električno energijo, pa Dane pri Sežani E E Senožeče ali občasno Slavina manjši od 3 %. E naseljenih 100 ≤ < 200 E Selce E Sežana Kraške pokrajine zahodne Slovenije imajo dobro izraženo stanovanj Trnje Pivka E Merilo 1 : 400.000 Divača identiteto, ki temelji na stavbni dediščini. Zlasti Matični kras E E E Palčje 50 ≤ Lipica Dolnje Ležeče E statistična E Jurišče Število naseljenihje pravi ter biser zača med sno slovenskimi in obča pokrajinami. sno nas Pr eljesenetljiva enih s Parje tanovanj Delež prenovljenih stanovanj od stanovanj, starih 30 let in več E E E zaupnost E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke Lokev ni le njegova naravna, temveč tudi kulturna podoba, pri 0 ≤ E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje E E čemer kulturo razumemo v najširšem pomenu, povezanem Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo z latinsko besedo E Knežak Koritnice colere, to je ‘obdelovati, negovati, skr- E E Slika 61: število nenaseljenih ter začasno in občasno naseljenih stanovanj. Število prebivalcev Število Delež stanovanj (%) Število prebivalcev E E n Vrt a oj s b e a lje E Vogrsko Kovk Lome Logatec Borovnica E nih ter začLa o s ka n ve o c in občasno naseljenih stanovanjE E E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E E 50 ≤ E Col Prvačina 70 ≤ E E 5000 ≤ Žapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ 5000 ≤ E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze 20 ≤ E E E E Šmarje 60 ≤ < 70 E Kostanjevica na Krasu E Vipava E 2000 ≤ < 5000 Ivanje selo 2000 ≤ E Gradišče pri Vipavi Gorenje E 10 ≤ < 20 Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E Bukovje 50 ≤ < 60 E E Komen E E E E Kobdilj Manče E Belsko Unec E E Rakek E Brestovica pri Komnu Število prebiva Predljc a ev E E ma E 1000 ≤ < 2000 Hruševica Poreče 1000 ≤ < 2000 E 5 ≤ E Zagon Ponikve 40 ≤ < 50 E E E Podnanos Cerknica 50 ≤ E Lozice Pliskovica Kopriva E 500 ≤ < 1000 Postojna E 500 ≤ 1 ≤ Kazlje 5000 ≤ E E Dolenje Jezero 30 ≤ < 40 E Tomaj Griže 20 ≤ E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E 200 ≤ < 500 20 ≤ < 30 200 ≤ E Štorje Dolenj 2 a 00 va 0 s E≤ Prestranek ali občasno 10 ≤ < 20 E Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina 100 ≤ < 200 E < 20 100 ≤ < 200 E 1000 ≤ < 2000 Selce 5 ≤ E Sežana Trnje Pivka 50 ≤ < 100 Merilo 1 : 400.000 statistična E E Divača 50 ≤ statistična E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče zaupnost E 500 ≤ E zaupnost 1 ≤ Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke Lokev 0 ≤ < 50 0 ≤ E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Zagorje 200 ≤ Narin E E Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice ali občasno E Knežak E 100 ≤ < 200 Slika 62: Delež prenovljenih stanovanj od stanovanj, starih 30 let in več. 50 ≤ statistična zaupnost Delež prenovljenih stanovanj od stanovanj, starih 30 let in več 0 ≤ Delež stanovanj (%) Število prebivalcev 70 ≤ 5000 ≤ 60 ≤ < 70 2000 ≤ 50 ≤ 1000 ≤ < 2000 40 ≤ 500 ≤ 30 ≤ 20 ≤ 200 ≤ < 20 100 ≤ < 200 statistična 50 ≤ zaupnost 0 ≤ Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Vipavski Križ Grčarevec Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Manče Brestovica pri Komnu Hruševica Poreče Griže Dutovlje Križ Dane pri Sežani Senožeče Sežana Divača Palčje Dolnje Ležeče Jurišče Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Ostrožno Brdo Knežak Delež naseljenih stanovanj s priključkom na javno kanalizacijo Potoče Ajdovščina Pokojišče Potoče Ajdovščina Pokojišče Prvačina Žapuže Padež Prvačina Vipavski Križ Žapuže Padež Grčarevec Vipavski Križ Grčarevec 242 Kostanjevica na Krasu L J U D J E Kostanjevica na Krasu Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Sela na Krasu Goče Gradišče pri Vipavi Bukovje Delež s Manče Bre ta sto n vi ov ca a prin j Ko(% mn ) Man u Šte če vilo prebivalcev beti’ (Jones 2003, 41). Kulturna podoba Krasa ni podoba E E Hruševica Vrtojba Vog Po rsko reče Kovk L Bre ome stovica pri Komnu E E E Logate H c ruševica Borovnica Poreče E Lokavec pokrajine velikih arhitekturnih spomenikov, ampak podoba E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E pokrajine malega človeka ter njegovih veščin obvladovanja E 90 ≤ E Col Prvačina E E 5000 ≤ Žapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ in spreminjanja naravne pokrajine. Prilagajanje naravnim E E E Preserje Griže Podkraj Grčarevec E Vrhpolje Griže E Opatje selo Branik značilnostim, razvijanje strategij preživetja v dinamičnem Dutovlje Planina Laze 70 ≤ < 90 Križ E E Dutovlje E E Šmarje Križ E Kostanjevica na Krasu E Vipava in nepredvidljivem družbenem in političnem dogajanju v E 2000 ≤ Ivanje selo E Gradišče pri Vipavi Gorenje E sicer prehodni pokrajini ter dolgoletne izkušnje ljudskega Se D la a n n e a p Kra ri su Sežani Štanjel 50 ≤ < 70 Goče Planina E E Bukovje Dane pri Sežani E E Komen E Senožeče E E Kobdilj Manče Belsko Unec E stavbarstva so Senooblikovali žeče kulturno pokrajino v najčistejšem E E E E Rakek E E Predjama E Brestovica pri 1 Ko 00 mn 0 ≤u Sežana Hruševica< 2000 Poreče pomenu te besede. Marsikatero kraško naselje ali njegov E 30 ≤ < 50 Sežana E Zagon Ponikve E E Podnanos posamezni del je prvovrsten spomenik iznajdljivosti kraškega E Divača Palčje Cerknica Divača E Lozice Pli D sko olnj vi e ca Ležeče Palčje Kopriva E 500 ≤ Jurišče Postojna človeka Dolnje in Le njegove žeče tesne povezanosti s pokrajino (Smrekar E E E 10 ≤ Jurišče < 30 Kazlje Dolenje Jezero E in ostali 2007). Ali bomo znali te posebnosti ohraniti tudi Tomaj Griže E E E E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pa D red utovlje Križ Razdrto prihodnjim Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pare r d odovom, je zagotovo v še največji meri odvisno E Rakitnik E 1 ≤ < 10 200 ≤ E Štorje Dolenja vas od nas samih oziroma našega ravnanja. © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Prestranek Ostrožno Brdo © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo Dane pri Se Kne ža ža n k i Knežak E E naselje brez Senožeče Slavina 100 ≤ < 200 E E stanovanj Selce E Sežana s priključkom Trnje Pivka Merilo 1 : 400.000 E E na javno 50 ≤ Divača E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E kanalizacijo E Jurišče Parje Delež naseljenih stanovanj v stavbah z azbestno cementno kritinoDelež naseljenih stanovanj s priključkom na javno kanalizacijo E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke Lokev statistična 0 ≤ E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje E E zaupnost Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E Slika 63: Delež naseljenih stanovanj s priključkom na javno kanalizacijo. Delež stanovanj (%) Delež n Število prebivalcev Delež stanovanj (%) Število prebivalcev E E a V s rtoje b l a jen E Vogrsko Kovk Lome Logatec Borovnica E ih stanovaLn o j ka s ve c priključkom na javno kanalizacijo E E E E Miren Dornberk Potoče Ajdovščina Kalce Pokojišče E E E E E 50 ≤ E E Col Prvačina 90 ≤ E E 5000 ≤ Žapuže E Padež E Višnje Vipavski Križ 5000 ≤ E E E Preserje Podkraj Grčarevec E Vrhpolje E Opatje selo Branik Planina Laze 40 ≤ < 50 E E E E Šmarje 70 ≤ E Kostanjevica na Krasu E Vipava E 2000 ≤ Ivanje selo 2000 ≤ < 5000 E Gradišče pri Vipavi Gorenje E 30 ≤ < 40 Sela na Krasu Štanjel Goče Planina E E 50 ≤ Bukovje < 70 E E Dele Komen E E Kobdilj Manče E Belsko Unec E ž stanovanj (% E E ) E Rakek E Število prebiva Predljc a ev E E ma E Brestovica pri 1 Ko 00 mn 0 u ≤ Hruševica< 2000 Poreče 1000 ≤ < 2000 E 20 ≤ < 30 E Zagon Ponikve 30 ≤ E E E Podnanos Cerknica 90 ≤ E Lozice Pliskovica Kopriva E 500 ≤ Postojna E 10 ≤ < 20 500 ≤ Kazlje 5000 ≤ E E Dolenje Jezero < 1000 10 ≤ E Tomaj Griže 70 ≤ E E E E Dutovlje Križ Razdrto E Rakitnik E < 10 200 ≤ 1 ≤ 200 ≤ < 500 E Štorje Dolenj 2 a 00 va 0 s E≤ Prestranek E 50 ≤ < 70 Dane pri Sežani E E Senožeče Slavina statistična 100 ≤ < 200 E 100 ≤ < 200 E zaupnost 1000 ≤ < 2000 Selce E 30 ≤ Sežana s priključkomTrnje Pivka Merilo 1 : 400.000 50 ≤ E E Divača 50 ≤ < 100 E E Palčje Lipica Dolnje Ležeče E 500 ≤ E 10 ≤ Jurišče Parje E E E E Kartografija: Jerneja Fridl Neverke Lokev 0 ≤ statistična 0 ≤ < 50 E Vir: Popis 2002, Statistični urad RS Kačiče-Pared Narin Zagorje 1 ≤ 200 ≤ E E zaupnost Rodik © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E Ostrožno Brdo E Koritnice E Knežak E 100 ≤ < 200 Slika 64: Delež naseljenih stanovanj v stavbah z azbestno cementno kritino. s priključkom 50 ≤ Delež naseljenih stanovanj v stavbah z azbestno cementno kritino statistična 0 ≤ zaupnost Delež stanovanj (%) Število prebivalcev 50 ≤ 5000 ≤ 40 ≤ 2000 ≤ 30 ≤ 1000 ≤ < 2000 20 ≤ 500 ≤ 10 ≤ < 20 200 ≤ statistična 100 ≤ < 200 zaupnost 50 ≤ 0 ≤ L J U D J E 243 Razvitost slovenskih občin Razvojni tipi naselij Janez Nared V zaključnem prispevku se osredinjamo na razvojne Razvojni tipi občin značilnosti obravnavanega območja, ki obsega ozemlje osemnajstih občin, od tega pet občin v celoti, ostale pa le močno nadpovprečno deloma. Občino Renče - Vogrsko zaradi njenega nedavne- razvita občina ga nastanka in s tem povezanega pomanjkanja podatkov obravnavamo skupaj z občino Nova Gorica, od katere se nadpovprečno razvita občina je novonastala občina odcepila z začetkom leta 2007. Območje je najprej osvetljeno z vidika razvitosti na državni podpovprečno razvita ravni, pozneje pa je poudarek na obravnavanem območju občina samem in razmerah v njem. Pri tem se del analiz nanaša na močno podpovprečno občine, del pa na naselja. Pri slednjih je več težav s podatki, razvita občina saj številni po naseljih niso dosegljivi, ker nemalokrat zaradi nizkih vrednosti segajo v polje zaupnosti ali pa jih Statistični meja preučevanega urad RS na ravni naselij sploh ne zbira. območja ANALIZA RAZVItOStI ObRAVNAVANEGA ObMOČJA V Merilo 1 : 2.000.000 SLOVENSKEM MERILU Kartografija: Jerneja Fridl Izhajajoč iz predhodno opravljene analize (Nared 2006) Vir: Janez Nared, 2006 lahko sklepamo, da predstavljajo večji del obravnavanega območja v slovenskem merilu podpovprečno razvite občine, © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 vendar pa je treba poudariti, da je v skladu z opravljeno raziskavo v Sloveniji le 25 nadpovprečno razvitih občin in da Slika 65: Razvitost slovenskih občin. (Vir: Nared 2006.) so kar štiri med njimi na obravnavanem območju. Analiza, ki je temeljila na petih skupinah dejavnikov, ki vplivajo na R Pr azvitost slovenskih občin eglednica 25: Izbrani kazalniki, uporabljeni v analizi razvitosti. (Vir: Nared 2006.) gospodarsko rast (aglomeracijske težnje, človeški kapital, Skupina kazalnikov Kazalniki družbeni kapital, inovativnost, mreženje podjetij), ter po- Aglomeracijske težnje gostota poselitve sebni skupini splošnih kazalnikov razvitosti, je upoštevala gibanje števila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 osemnajst raznovrstnih kazalnikov (preglednica 25). gibanje števila hišnih številk med letoma 2002 in 2005 Med obravnavanimi občinami po razvitosti izstopajo občine število delovnih mest na 1000 prebivalcev Nova Gorica, šempeter - Vrtojba, Idrija in Postojna. Vse gibanje števila delovnih mest med letoma 2002 in 2005 predstavljajo pomembna gospodarska in zaposlitvena Razvojni tipi občin razporeditev plačil za investicije v letu 2004 središča. Večja zgostitev delovnih mest je tudi v občini Človeški kapital število vpisanih študentov na 1000 prebivalcev Sežana, ki je najpomembnejše gospodarsko središče močno nadpovprečnodelež prebivalcev z izobrazbo VI., VII. in VIII. stopnje na Krasu. Če gledamo le število delovnih mest, prednjači razvita občina Nova Gorica s 16.114 delovnimi mesti, sledijo pa občine indeks starosti Ajdovščina (6845), Sežana (5979), Postojna (5826), Idrija na Družbeni kapitaldpovprečno razvitaštevilo društev na 1000 prebivalcev (5774) in šempeter - Vrtojba (5088). V občinah, ki segajo občina sredstva za rekreacijo, kulturo in dejavnosti neprofitnih organizacij na prebivalca na obravnavano območje, je skupaj 70.956 delovnih mest, Inovativnost število patentov na 10.000 prebivalcev podpovprečno razvita kar predstavlja 8,3 % vseh delovnih mest v državi. Če občina število raziskovalcev na 1000 prebivalcev omenjeno vrednost primerjamo z deležem, ki ga glede na Mreženje podjetij število podjetij v občini, ki se povezujejo v mreže Slovenijo predstavljata prebivalstvo tega območja (dobrih 9 %) močno podpo Splošni kazalniki razvitosti vprečnobruto osnova za dohodnino razvita občina in ozemlje (16 %), ugotovimo, da je na obravnavanem registrirana stopnja brezposelnosti območju manj delovnih mest, kot bi glede na število pre- dodana vrednost na prebivalca meja preučevanega bivalcev in na velikost območja lahko pričakovali. delež delovnih mest v kmetijstvu območja Gostota delovnih mest po občinah 244 L J U D J E Čeprav je število delovnih mest v obdobju po letu 2002 Gostota delovnih mest naraslo za 1624, so štiri občine doživele njihovo močno nazadovanje. Največje zmanjšanje je zaznati v občini Po- 150 ≤ stojna, ki je izgubila več kot 1000 delovnih mest, sledijo pa ji Nova Gorica (316), Vrhnika (267) in Ilirska bistrica (115). Na 100 ≤ < 150 drugi strani so največ novih delovnih mest pridobile občine Idrija (723), cerknica (625) in Sežana (460). Spremembe 50 ≤ < 100 so zlasti občutne v občini Postojna, ki je v omenjenem obdobju glede na število delovnih mest med obravnavanimi 0 ≤ < 50 občinami padla z drugega na četrto mesto. Pri tem je na eni strani opaziti gospodarsko slabitev regionalnih središč, Kartografija: Jerneja Fridl na drugi pa narašča pomen posameznih subregionalnih meja preučevanega središč (Idrija, cerknica, Sežana). območja Vir: Statistični urad RS, Geodetska uprava RS ANALIZA RAZVItOStI ObRAVNAVANEGA ObMOČJA Merilo 1 : 2.000.000 PO NASELJIH Izsledki cigaletove analize (cigale 2002) kažejo, da sta bila Kartografija: Jerneja Fridl na obravnavanem območju, če obravnavamo območje Vir: Janez Nared, 2006 celotnih občin, dve mezoregionalni središči (Nova Gorica © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 in Postojna), znotraj njega pa je dejansko le Postojna. Slednja ima razmeroma šibko opremljenost in je bila med mezoregionalna središča uvrščena zgolj zaradi odsotnosti Slika 66: Gostota delovnih mest po slovenskih občinah. (Vir: Nared 2006.) večjega središča v bližini. Na obravnavanem območju in v bližnji okolici je še devet mikroregionalnih središč (Nova Nova delovna mesta Gostota delovnih mest po občinah Gorica, Idrija, Logatec, Vrhnika, cerknica, Postojna, Aj- dovščina, Sežana in Ilirska bistrica), od tega jih je le pet 2000 < na ožjem obravnavanem območju. Večji oskrbni pomen lahko pripišemo še preostalim občinskim središčem na 500 < ≤ 2000 obravnavanem območju. 250 < ≤ 500 Ker se cigaletova raziskava osredotoča le na centralnost naselij, smo opravili analizo, s katero smo želeli poudariti 0 < ≤ 250 razvojne značilnosti naselij na območju, ki ga obravnavamo. Metodologijo, ki smo jo uporabili pri ugotavljanju razvitosti -250 < ≤ 0 občin, smo uporabili tudi na ravni naselij, pri čemer smo 150 ≤ se prilagodili obstoječim podatkom. te smo razdelili v štiri -500 < ≤ -250 skupine, in sicer: 100 ≤ 0 < ≤ -500 • aglomeracijske težnje, ki jih ugotavljamo na podlagi velikosti naselij in gibanja števila prebivalcev v obdobju 50 ≤ od leta 1991 do leta 2002; meja preučevanega • človeški kapital, ki zajema izobrazbene in strukturne območja 0 ≤ Merilo 1 : 2.000.000 značilnosti prebivalstva; • mobilnost, ki kaže na mero neodvisnosti naselja glede Kartografija: Jerneja Fridl na svojo okolico; meja preučevanega Vir: Statistični urad RS, Geodetska uprava RS • splošne kazalnike razvoja, ki odražajo stanje na področju območja © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 zaposlenosti in dohodkovno raven prebivalcev. Uporabili smo 17 kazalnikov, vendar jih nismo vrednotili glede na njihov odklon od povprečja, ampak smo za vre- Slika 67: Gibanje števila delovnih mest po slovenskih občinah med letoma 2002 in 2005. (Vir: Nared 2006.) dnotenje uporabili kvartile. tako smo skupaj s skupino naselij, za katere zaradi njihove majhnosti nimamo podatkov, obravnavali pet razredov. ≤ 2000 ≤ 500 ≤ 250 ≤ 0 ≤ -250 ≤ -500 meja preučevanega območja L J U D J E 245 Preglednica 26: Izbrani kazalniki na ravni naselij. Naselja smo glede na doseženo število točk razdelili na: • zelo slabo razvita naselja (–29 do –8 točk; 126 naselij); Aglomeracijske težnje • manj razvita naselja (–7 do –1 točka; 116 naselij); Velikost naselij • razvita naselja (0 do 7 točk; 135 naselij); • zelo dobro razvita naselja (8 točk in več; 130 naselij). Gibanje števila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 Razvitosti v tej povezavi ne smemo razumeti zgolj kot Delež stanovanj, zgrajenih leta 1991 ali pozneje razvojne stopnje proizvodnih dejavnikov, temveč kot splet Človeški kapital prevladujočih silnic v naselju, temelječih na zalogi človeškega kapitala, ter splošnih družbenih razmer, ki pa so vendarle Indeks starosti [(65 let in več : 0 do 14 let) x 100)] odločilne za gospodarski uspeh določenega območja. Stopnja delovne aktivnosti Pri delitvi naselij v štiri skupine smo prav tako izhajali iz Delež prebivalcev, starih 25 let ali več, z dokončano izobrazbo, višjo od srednješolske kvartilne razdelitve, vendar pa smo upoštevali tudi to, da število študentov na 1000 prebivalcev v starostnem kontingentu od 19 do 24 let so naselja z istim številom točk spadala v isto skupino. Zato je prišlo do manjših razlik v številu naselij v posa- število podiplomskih študentov na 1000 študentov meznih skupinah. Del naselij je ostal nerazporejen, saj jih Delež prebivalcev, starih od 15 do 64 let, ki se izobražujejo za potrebe dela ali za osebni razvoj zaradi pomanjkanja podatkov nismo mogli obravnavati Mobilnost (72 naselij). Rezultati analize so pokazali na nadaljnje zgoščanje pre- Delež dnevnih migrantov (brez zaposlenih v kmetijskih dejavnostih) med zaposlenimi bivalstva v bolj razvitih naseljih, medtem ko ga šibkejša Delež dnevnih migrantov med zaposlenimi, ki za pot na delo porabijo več kot 30 minut naselja izgubljajo in tonejo v vse večje razvojne težave. Iz Splošni kazalniki razvoja preglednice 27 je razvidno, da so imela naselja, ki so bila Delež zaposlenih v kmetijskih dejavnostih od vseh zaposlenih razvrščena v obravnavane štiri skupine naselij, leta 2002 179.040 prebivalcev. Njihovo število se je glede na predhodni Delež zaposlenih v nekmetijskih dejavnostih (razen storitev) od vseh zaposlenih popis povečalo za 5630, kar pomeni 3,3 % rast. Vendar Delež zaposlenih v storitvah od vseh zaposlenih rast ni bila enaka v vseh skupinah. Kar za 6763 (6,0 %) Stopnja brezposelnosti se je povečalo število prebivalcev v zelo dobro razvitih naseljih, za 230 (0,7 %) pa v razvitih naseljih. Preostali Delež družin, v katerih je vsaj en partner brezposeln dve skupini naselij beležita upad števila prebivalcev, manj Povprečna bruto dohodnina na prebivalca razvita naselja za 297 (–2,0 %) in zelo slabo razvita naselja za 1066 (–9,3 %). Podatki kažejo, da zelo slabo razvita naselja, ki so v povprečju Preglednica 27: število in gibanje števila prebivalcev med letoma 1991 in 2002 po skupinah naselij. več kot desetkrat manjša od povprečne velikosti zelo dobro Skupina naselij Število Število Povprečna Rast/upad Delež rasti razvitih naselij, hitro izgubljajo prebivalstvo, kar je odraz prebivalcev prebivalcev velikost števila oziroma odseljevanja in neugodne starostne sestave. Zagotovo je leta 1991 leta 2002 naselja (število prebivalcev upada 9,3-odstotni upad števila prebivalcev tudi rezultat neugodnih prebivalcev) med števila gospodarskih razmer in slabih cestnih povezav do bližnjih popisoma prebivalcev središč. Iz slike 68, ki prikazuje posamezne razvojne tipe Zelo dobro razvita naselja 112.619 119.382 918 6763 6,00 naselij, je razvidno, da zelo slabo razvita naselja sestavljajo Razvita naselja 34.623 34.853 258 230 0,66 sklenjena območja šibkejše razvitosti. Izpostaviti velja zlasti Vidovsko planoto, brkine z dolino Reke ter severne obronke Manj razvita naselja 14.696 14.399 124 –297 –2,02 in osrednji del Krasa (okolica Komna). Zelo slabo razvita naselja 11.472 10.406 82 –1066 –9,29 Na drugi strani so zelo dobro razvita naselja na območjih SKUPAJ 173.410 179.040 353 5630 3,25 z ugodnejšimi naravnimi razmerami in boljšimi cestnimi povezavami. Večja sklenjena območja zelo dobro razvitih Naseljem, ki spadajo v kvartil z najslabšo vrednostjo, smo vsa naselja v zadnjih dveh kvartilih vrednost 0. Zato smo naselij so nanizana v Vipavski dolini, na južnem obrobju dodelili –2 točki, naseljem v kvartilu z najboljšimi vrednostmi obema kvartiloma pripisali vrednost –1. Ljubljanske kotline, ob cestni povezavi Postojna–Pivka ter v podatkov pa +2 točki. Preostalima kvartiloma smo glede Po točkovanju naselij glede na izbrane kazalnike smo širšem zaledju Sežane, Logatca in Idrije. število prebivalcev na njune vrednosti dodelili –1 ali +1 točko. Naseljem, za za vsako naselje izračunali vsoto točk. teoretično lahko v njih je v zadnjemu medpopisnemu obdobju naraslo za katera pri posameznem kazalniku nimamo podatkov, smo naselja dosežejo od –33 do +34 točk, vendar je analiza 6,0 %, kar pomeni, da so bolje razvita naselja tudi žarišča pripisali vrednost 0. Izjema je kazalnik »število podiplomskih pokazala, da je ta razpon v resnici manjši, in sicer od –29 nadaljnjega zgoščanja prebivalstva. Če se osredotočimo študentov na 1000 študentov«, saj imajo pri njem skoraj do +26 točk. na aglomeracijske silnice, ki smo jih obravnavali s pomočjo E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec 246 Borovnica E L J U E D J E Gojače Bilje Lokavec E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E Dobec E Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E Dane pri Sežani E P E Senožeče i Slavina v E ka E Selce Sežana E E Povir Razvojni tip Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E Pivka E zelo dobro razvito naselje E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E Gornja Košana Jurišče razvito naselje Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev manj razvito naselje R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E zelo slabo razvito naselje Bač Rodik E E E Krvavi Potok ni podatka Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice E Število prebivalcev v naseljih Slik Ra a 68: zv R oj azv ni tip ojni t i ipna i n se aselij lij 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 ≤ 0 0 0 0 0 0 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E E E E Vrtojba Lome E Vogrsko Kovk Logatec Borovnica E E Gojače Lokavec L J U D J E 247 Bilje E E Volčja Draga E E Gozd E Miren Dornberk E Potoče Skrilje Ajdovščina E E E V Batuje E E E Malo Polje Pokojišče E ipava E E Kalce Renče Prvačina E Tabor E Dobravlje E E Col E E Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje E Ustje Budanje Višnje E E E E E B Grčarevec Brje el Podkraj E a Vrhpolje E Br Opatje selo a Planina Laze Branik E n E E E ic Temnica a Šmarje E E E Vipava E Škrbina E E E Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje E E nica U E Ivanje selo Gradišče pri Vipavi E Sela na Krasu Lože Sveto Gorenje Planina E Štanjel E E E E E E Vojščica Kobjeglava Goče Studeno E Bukovje E Unec E Kobdilj E E E E Komen E E Manče Belsko E Rakek E E Predjama E Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga E E Gorjansko Poreče E Cerknica E E R Podnanos Zagon a E Šmihel pod Nanosom E Ponikve k E E R Kopriva a Lozice š Hrašče E Pliskovica a E Hrenovice Dolenje Jezero E E E E E Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce E E E Tomaj Griže E E E Hruševje E Dutovlje Razdrto Križ Rakitnik E E Orehek E Štorje E Dolenja vas E Prestranek E Šmarje pri Sežani E Dane pri Sežani E P E Senožeče i Slavina v E ka E Selce Sežana E E Povir Aglomeracijska težnja Orlek E Petelinje E Trnje Divača E Dolnje Ležeče E Pivka E močno zgoščanje E E Klenik Palčje E Kal Lipica E E Gornja Košana Jurišče šibko zgoščanje Famlje E E E E Parje E Neverke E E Matavun Lokev šibko praznjenje R Kačiče-Pared ek E a Barka E Zagorje E Narin E močno praznjenje Bač Rodik E E E Krvavi Potok ni podatka Ostrožno Brdo Knežak E E Koritnice E Število prebivalcev v naseljih Obm Slik o a 69: čja O bzg m oš očjča a z nj goa in šča n p j razn a in p jren aznjae p nj re a pb r iev b a i l v stv alst a v 5 2 0 1 0 0 1 2 5 0 0 0 0 0 0 0 0 5 ≤ 0 0 0 0 0 0 ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ ≤ Merilo 1 : 200.000 < < < Kartografija: Jerneja Fridl < 5 1 < 0 0 2 5 < 0 0 1 < 0 0 0 0 2 0 0 5 Vir: Popis 2002, Statistični urad RS 0 0 0 0 00 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 248 L J U D J E normalno preživetje. šele nato pride na vrsto krepitev šibkih lokacijskih dejavnikov, ki bi dvigovali kakovost življenja in povečevali privlačnost določenega območja. Na drugi strani je za številna naselja na obravnavanem območju značilna dobra razvitost, ki je odraz gospodarske uspešnosti posameznih središč in razmeroma ugodnega stanja na področju človeškega kapitala. Ker bolj razvita naselja privlačijo številne dejavnosti, pa tudi prebivalstvo, je zaradi pričakovanega povpraševanja po novih proizvodnih in stanovanjskih zemljiščih treba sprejeti takšne planske ukrepe, ki bodo tovrstne težnje preudarno usmerjali in skrbeli za urejenost območja. Nadalje je treba napore usmeriti v krepitev regionalnih in subregionalnih (občinskih) središč, saj se le tako lahko zagotovi njihova dolgoročna konkurenčnost. Prispevek v tej smeri je tudi Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007–2023 (2006), ki za obravnavano območje predvideva štiri velike projekte: • izgradnjo gospodarskega središča PERSPEKtIVA na Notranjskem; • razvoj gospodarskega razvojnega projekta IN-PRIME na Goriškem; • povezovanje naravnih in kulturnih potencialov Krasa; • Goriški turistični center. Z omenjenimi projekti, če bodo izvedeni, bosta pridobili Slika 70: Le z uspešno gospodarsko podlago za normalno preživljanje prebivalstva se bo mogoče ogniti podobam, ki predvsem Postojna in Nova Gorica, nezanemarljiv pa bi bil nakazujejo propadanje kulturne pokrajine. (Foto: Matevž Lenarčič.) lahko tudi njihov prispevek k razvoju Krasa in brkinov, če bi tam uspeli povezati varstvene režime parka s potrebami treh različnih kazalnikov (velikost naselij, gibanje števila edino izstopajoče, in sicer v negativnem smislu, je območje lokalnega gospodarstva in če bi s tem uspeli ustvariti tako prebivalcev med letoma 1991 in 2002 ter delež stanovanj, brkinov, zlasti dolina Reke. turistično ponudbo, ki bi omogočila razvoj turizma kot zgrajenih leta 1991 ali pozneje), vidimo, da je težišče paradne gospodarske panoge (glej Smrekar in ostali). nadaljnjega zgoščanja prebivalstva v Vipavski dolini ter SKLEP V tej luči bi bilo mogoče iskati stične točke s projektom na območju Vrhnike in Logatca (slika 69). Vzroke takšnih Analiza razvitosti naselij na obravnavanem območju je Goriški turistični center, saj bi tako lahko deloma ublažili procesov lahko iščemo v privlačnosti območja za naselitev odprla že večkrat prediskutirana vprašanja razvoja neka- negativne učinke, ki jih ta lahko povzroči zaradi neželenih, ter v suburbanizacijskih težnjah prebivalcev Ljubljane in terih obrobnih območij na eni strani ter usmerjanja razvoja zlasti psihosocialnih vidikov igralništva. Nove Gorice. tako Ljubljana kot Nova Gorica sta namreč v območjih z vitalnim gospodarskim in prebivalstvenim Naravna pestrost območja, ki ga obravnavamo, ima razvojem na drugi. odsev v družbenih in gospodarskih razmerah, s katerimi v medpopisnem obdobju izgubili del prebivalcev, ki so se Obravnavano območje zajema več tradicionalno manj vzajemno oblikuje življenjsko okolje ljudi, ki skozi stoletja odselili v bližnje ali nekoliko bolj oddaljene kraje, in sicer razvitih predelov, Vidovsko planoto, brkine z dolino Reke in urejajo in preoblikujejo pokrajino, nemalokrat pa se ji tudi do takšne razdalje, ki še omogoča dnevno vožnjo na delo posamezne predele Krasa. Čeprav so razvojni napori že več prilagajajo. Nastala so tipična naselja, ki odsevajo vpetost v omenjeni središči. Nasprotno pa predstavljajo območja kot tri desetletja usmerjeni v razvoj tovrstnih območij (glej ljudi v pokrajino, njihov trud za vsakdanji kruh ter dolgoletno močnejšega odseljevanja že prej omenjena območja zelo Nared 2003), učinkov razvojne pomoči v prostoru skoraj izročilo in dediščino. Slednji prvini se vse bolj soočata s slabo razvitih naselij (Vidovska planota, Kras in brkini). ni zaznati. Sklepamo lahko, da so vzroki za to v neprijaznih sodobnim načinom življenja in številnimi razvojnimi pri- Kazalniki, ki kažejo na mobilnost prebivalstva, postavljajo naravnih razmerah in v težji dostopnosti teh območij, ali tiski, ki jih prinašajo prizadevanja za konkurenčnost na v ospredje prednosti večjih zaposlitvenih središč, medtem vsaj v njihovi večji odročnosti glede na večja zaposlitvena mednarodnih trgih. ko so robna območja nekoliko bolj zapostavljena. Zelo središča. Zato lahko ponovimo ugotovitev, do katere smo Sposobnost prilagajanja ljudi in tudi prostorskih struktur očitna je navezanost prebivalcev občin Vrhnika in Loga- prišli pri obravnavi učinkov zakona o spodbujanju razvoja deli naselja na zmagovalce in poražence. boj je trd in tec na delovna mesta v Ljubljani, kar je tudi posledica že demografsko ogroženih območij (Nared 2004). Za ohranja- neizprosen, trenutni uspeh pa še zdaleč ni zagotovilo omenjenih suburbanizacijskih teženj. nje poseljenosti in razvoj manj razvitih območij je namreč dolgoročne uspešnosti, saj se karte vsak dan na novo Za razliko od ostalih skupin kazalnikov je na podlagi splošnih treba zagotoviti dovolj uspešno gospodarsko podlago, ki premešajo; ostajajo le izkušnje, znanje in prizadevnost ljudi kazalnikov razvoja težje razmejiti posamezna območja; prebivalstvu zagotavlja delo in s tem omogoča njegovo ter kapital, ki so si ga ljudje ustvarili v preteklosti. L J U D J E 249 Malačič, J. 1985: Sodobno obnavljanje prebivalstva in delovne ze in razvoj. Ljubljana, 2003. Viri in literatura sile. Ljubljana. Požeš, M. 1998: Pivško podolje in Vremščica. Slovenija – pokraji- cigale, D. 2002: centralna naselja v Sloveniji in njihova vpliv- Medmrežje 1: http://www.stat.si/doc/pub/rr798-2003/met_izra- na in ljudje. Ljubljana, str. 368–379. na območja v letu 1999. Geografski vestnik 74–1. Ljublja- cun/izracun.htm (9. 6. 2007). Ravbar, M. 1997: Slovene cities and Suburbs in transformation/ na, str. 43–56. Medmrežje 2: http://www.stat.si/popis2002/si/default.htm (10. Slovenska mesta in obmestja v preobrazbi. Geografski zbor- Deu, Ž. 2005: Podeželske hiše na Slovenskem. Ljubljana. 7. 2007). nik 37. Ljubljana, str. 65–109. Digitalna modela višin. Geodetska uprava Republike Slovenije. Medmrežje 3: http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=649 (11. Ravbar, M. 1998: Značilnosti urbanizacije. Geografski atlas Slove- Ljubljana. 6. 2007). nije. Ljubljana, str. 310–313. Dolenc, D., Fridl, J. 2007: Statistična in kartografska metodologija. Medmrežje 4: http://www.stat.si/popis2002/si/definicije_in_poja- Regionalni inovativni program razvoja podeželja za območje Zgor- Popisni atlas Slovenije 2002. Ljubljana, str. 5–11. snila_3.html (10. 7. 2007). nje Vipavske doline in Komenskega Krasa, Razvojna agenci- Dolenc, D., Ilić, M., Lončarević-štuhec, S., šter, D., Vertot, N., Žni- Medmrežje 5: http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=681 (11. ja ROD. Ajdovščina, 2006. daršič, t. 2000: Prebivalstvo Slovenije 1998. Rezultati razisko- 6. 2007). Rejec brancelj, I. 1998: Kras. Slovenija – pokrajina in ljudje. Lju- vanj 740. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Mihevc, b. 1998: Notranjsko podolje. Slovenija – pokrajine in lju- bljana, str. 234–244. Dolenc, D., Josipovič, D. 2007: Selitve prebivalstva. Popisni atlas dje. Ljubljana, str. 354–366. Repolusk, P. 1998a: Narodna sestava. Geografski atlas Slovenije. Slovenije 2002. Ljubljana, str. 54–81. Nared, J. 2003: Legislation in the field of regional policy in Slovenia Ljubljana, str. 156–157. Drozg, V. 1992: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Doktorska di- and an analysis of its spatial impact. Acta Geographica Slove- Repolusk, P. 1998b: Verska sestava. Geografski atlas Slovenije. sertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze nica 43-1. Ljubljana, str. 85–110. Ljubljana, str. 162–163. v Ljubljani. Ljubljana. Nared, J. 2004: Prostorski učinki Zakona o spodbujanju razvoja Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih 2007–2013. Vlada Re- Drozg, V. 1998a: Kmečka hiša. Geografski atlas Slovenije. Ljublja- demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji. Ib revi- publike Slovenije, Ljubljana, 2006. na, str. 296–297. ja 38, 1-2. Ljubljana, str. 4–16. Smrekar, A., Urbanc, M., Kladnik, D., breg, M., Erhartič, b., Na- Drozg, V. 1998b: Kmečka naselja. Geografski atlas Slovenije. Lju- Nared, J. 2006: Vplivi regionalne politike na razvoj prostorskih red, J., Petek, F. 2007: Kras kot razvojni potencial: v iskanju bljana, str. 298–300. struktur v Sloveniji: teorije, modeli in aplikacija. Doktorska di- ravnovesja med varovanjem in razvojem. Veliki razvojni pro- Drozg, V. 1998c: Mesta. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. sertacija. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze jekti in skladni regionalni razvoj. Regionalni razvoj 1. Ljublja- 301–305. v Ljubljani. Dobec. na, str. 91–101. Fister, P., boh-Pečnik, N., Debevec, L., Deu, Ž., Kavčič, M., Lah, L. Natek, M. 1998: Kmečko prebivalstvo. Geografski atlas Slovenije. Statistične informacije, št. 92/2003. Statistični urad Republike Slo- 1993: Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana. Ljubljana, str. 164–167. venije. Ljubljana. Geografija. Prevod in priredba Drago Kladnik. tržič, 2001. Oblak Flander, A., Ilić, M., Povhe, J., šter, D., tomšič, I., Žnidaršič, Statistični urad Republike Slovenije 2006: Prebivalstvo. Statistični Ilić, M., Povhe, J., šter, D., Žnidaršič, t., Kalin, K. 2006: Prebival- t. 2003: Prebivalstvo Slovenije 2001. Rezultati raziskovanj 79. letopis Republike Slovenije 2005. Ljubljana. stvo Slovenije 2003. Rezultati raziskovanj 824. Statistični urad Elektronski vir. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Statistični urad Republike Slovenije. Medmrežje: www.stat.si (raz- Republike Slovenije. Ljubljana. Perko, D. 1995: Razporeditev in sestava prebivalstva naselij. Kra- lični datumi). Jones, M. 2003: Jones, M. 2003: the concept of cultural landsca- jevni leksikon Slovenije. Ljubljana, str. 8–13. šebenik, I., Kladnik, D. 1998: brkini in dolina Reke. Slovenija – po- pe: discourse and narratives. Landscape interfaces 21–52. Perko, D. 1998a: Gostota prebivalstva. Geografski atlas Sloveni- krajina in ljudje. Ljubljana, str. 246–257. Dordrecht, boston, London. je. Ljubljana, str. 146–147. šešok, J. 2007: Prezgodnja umrljivost v Sloveniji v obdobju 1997– Josipovič, D. 2004: Dejavniki rodnostnega obnašanja v Sloveniji. Perko, D. 1998b: Prebivalstvo. Geografija Slovenije. Ljubljana, str. 2005. Ljubljana. Geografija Slovenije 9. Ljubljana. 270–309. šircelj, M. 2003: Verska, jezikovna in narodna sestava prebival- Josipovič, D. 2006: Učinki priseljevanja v Slovenijo po drugi sve- Perko, D. 1998c: Spolna sestava. Geografski atlas Slovenije. Lju- stva Slovenije. Popisi 1921–2002. Posebne publikacije 2. tovni vojni. Ljubljana. bljana, str. 152–153. Ljubljana. Josipovič, D., Repolusk P. 2007: Starostna in spolna sestava ter Perko, D. 1998d: število prebivalcev in njegovo spreminjanje. Ge- šircelj, M. 2006: Rodnost v Sloveniji od 18. do 21. stoletja. rodnost prebivalstva. Popisni atlas Slovenije 2002. Ljublja- ografski atlas Slovenije. Ljubljana, str. 128–131. Ljubljana. na, str. 21–35. Perko, D. 2001: Pokrajine. Nacionalni atlas Slovenije. Ljubljana, šircelj, M., Kladnik, D. 1998a: Rodnost. Geografski atlas Sloveni- Josipovič, D., Repolusk, P. 2007: Etnična, jezikovna in verska se- str. 71–81. je. Ljubljana, str. 132–133. stava prebivalstva. Popisni atlas Slovenije 2002. Ljubljana, Perko, D. 2007: Prebivalstvo in naselja. Popisni atlas Slovenije šircelj, M., Kladnik, D. 1998b: Umrljivost. Geografski atlas Slove- str. 82–99. 2002. Ljubljana, str. 13–19. nije. Ljubljana, str. 134–135. Kladnik, D. 2002: Poselitev. Nesreče in varstvo pred njimi. Ljublja- Podatki o brezposelnosti marca 2007. Statistični urad Republike šircelj, M., Kladnik, D. 1998c: Naravni prirastek. Geografski atlas na, str. 75–84. Slovenije. Ljubljana, 2007. Slovenije. Ljubljana, str. 136–137. Kladnik, D., Natek, M. 1998: Vipavska dolina. Slovenija – pokraji- Podatki o rojstvih, smrtih, priseljenih in odseljenih med letoma 1995 Urbanc, M. 2002: Kulturne pokrajine v Sloveniji. Geografija Slo- ne in ljudje. Ljubljana, str. 222–232. in 2003. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. venije 5. Ljubljana. Kladnik, D., Ravbar, M. 2007: Gospodarska in izobrazbena sestava Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Slo- Vir prostorskih podatkov: © 2005–2006 Geodetska uprava Re- prebivalstva. Popisni atlas Slovenije. Ljubljana, str. 100–129. veniji v letu 2002. Končno poročilo. Medmrežje: http://www. publike Slovenije. Kladnik, D., Rejec brancelj, I. 1999: Družbenogeografski oris. Kras: stat.si/popis2002/gradivo/popis2002_porocilo-koncno.pdf Žnidaršič, E. 2007: Stavbe in stanovanja. Popisni atlas Slovenije Pokrajina – življenje – ljudje. Ljubljana, str. 191–216. (26. 8. 2005). 2002. Ljubljana, str. 130–157. Kladnik, D., Repolusk, P. 1998: Zaposlitvena sestava. Geografski Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v Republiki Sloveniji atlas Slovenije. Ljubljana, str. 266–277. v letu 2002. Statistični urad Republike Slovenije. Ljubljana. Kuhar de Domizio, A. 1998: Selitve. Geografski atlas Slovenije. Lju- Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodar- bljana, str. 138–143. stev v Republiki Sloveniji v letu 1991. Statistični urad Republi- Lah, L. 1994: Prenova stavbne dediščine na podeželju. Kras. ke Slovenije. Ljubljana. Novo mesto. Poročilo o človekovem razvoju. Urad za makroekonomske anali- 250 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A K U LT U R N A D E D I Š Č I N A LOREM IPSUM DOLOR SIT AMET 251 LOREM IPSUM DOLOR SIT AMET 252 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 253 Kulturna dediščina Degradacija kraške stavbne dediščine tako sodi v okvir novogradnje, ki jih je zaradi lažjega razu- Iz predstavljenega povzetka izhaja, da bo končna verzija Kraška stavbna dediščina je med naj- Ključne besede: mevanja problema mogoče razdeliti v dve skupini: besedila in slikovnega gradiva razdeljena na tri dele, ki se bolj dragocenimi in najbolj ranljivimi zgodovina, stavbna kulturna • nereferenčne novogradnje iz obdobja socialistične v nadaljevanju razčlenijo v več poglavij. modernizacije in Temeljna raziskovalna vprašanja prvinami slovenske kulturne pokrajine, dediščina, arhitektura, • novogradnje, ki imitirajo/posnemajo tradicionalno stavbno • Kako združiti zgodovinski razvoj s sodobnimi potrebami ki v zadnjih šestdesetih letih doživlja pre- urbanizem, prostorsko načrtovanje, dediščino. kraškega stavbarstva (razmerje med vplivi in izvirnimi Predlogi rešitev/izboljšav: rešitvami)? lomne spremembe. Zaradi tega in zara- okoljski razvoj, zaščita, • analiza in preverjanje različnih zazidalnih konceptov; • Kdaj in zakaj je prišlo do temeljite metamorfoze tradici- di vse večjih pritiskov, ki jih po eni strani ljudsko stavbarstvo, • zaznavanje gibal (vseh) arhitektonskih oblik klasičnega onalnih elementov gradnje in okraševanja? narekuje razvoj po drugi pa nepremišljena krasa. • Kakšno vlogo je imela pri neustavljivem in nepremišljenem novogradnje, stil/i. Običajnemu katalogu izboljšav in predlogov za preprečevanje razvoju država in kakšno stroka? regionalna in lokalna investicijska politika in nadaljnje kontaminacije kulturne pokrajine bodo sodelavci • Kako lahko svoje ugotovitve in ugotovitve kompetentnih veliki vlagatelji v nepremičninski trg, obstaja projekta priložili tudi model novogradnje, ki se s premišljenim avtorjev pred nami uporabimo pri načrtovanju razvoja realna nevarnost, da bo pokrajina, ki je stoletja citiranjem elementov tradicionalne arhitekture in ornamentov v prihodnje? uspevala tuje vplive prevajati svojim potrebam umešča v kraško naravno in kulturno pokrajino. in na ta način ustvarila posebno avtorsko arhi- tekturo, zgubila svojo značilno identiteto. V svojem prepričanju, da največjo nevarnost predstavljajo pre- velika liberalizacija prostorske zakonodaje, pomanjkanje strokovnih podlag za sektorsko planiranje, predvsem pa tradicionalno skrajno slab nadzor novogradenj, sodelavci tega dela projekta menimo, da je za celovito razumevanje potrebno analizirati razvoj v obdobju med 1950 in 1990, v obdobju, ki je najhuje degradiralo tradicionalno stavbeno dediščino. Novogradnje, ki so v dobrih štiridesetih letih po II. svetov- ni vojni nezgrešljivo zaznamovale tradicionalno stavbno dediščino Matičnega krasa so najbolj zgovorni pokazatelj nepremišljenega razvoja, poleg tega pa priča o skoraj popolni odsotnosti historičnega razmišljanja, v polovici obravnavanega obdobja pa tudi o odrinjenosti stroke. Osrednji interes skupine, v kateri sodelujejo arhitekt, soci- Sestava delovne skupine: ologinja, etnologinja in zgodovinar velja reinvenciji stavbne tradicije. Upoštevajoč delo strokovnjakov različnih področij Vodja: (arhitekture, etnologije, etnologije, antropologije in zgodo- Oto Luthar vine) in različnih perspektiv (modernizem, tradicionalizem, eklekticizem ...) se lotevamo kraške stavbne in/oz. arhitek- Sodelavci: turne dediščine, ki je v zadnjem stoletju šla skozi krenite Breda Luthar spremembe. Pri tem nas zanimajo predvsem povojna Jasna Fakin Bajec arhitektura in poselitveni vzorci, ki ju deloma zaznamujejo Metod Prijatelj poskusi ohranjanja (posnemanja, nanašanja, prevajanja) Miloš Ebner tradicionalnega. Klasična adaptacija starih oz. originalnih bivalnih vzorcev pa nas zanima samo v primeru, ko prihaja do radikalne predelave. V primeru slednjega le-ta tako ali 254 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A Osrednji interes skupine, ki so jo sestavljali arhitekt, so- ciologinja, etnologinja in zgodovinar, je veljal reinvenciji Staro in novo tradicionalne arhitekturne dediščine tako imenovanega Oto Luthar Matičnega krasa. Upoštevajoč ugotovitve strokovnjakov1 različnih področij (arhitektura, etnologija, antropologija, umetnostna zgo- dovina in zgodovina) in poglede različnih perspektiv (mo- dernizem, tradicionalizem, eklekticizem ...) smo se lotili kraške arhitekturne dediščine, ki je v zadnjih šestdesetih2 letih preživela korenite spremembe. Pri tem smo se za- vedali, da obravnavamo skrajno občutljiv prostor in da se lotevamo analiz sprememb v okviru najbolj edinstvene in bogato ohranjene arhitekturne dediščine pri nas. Od vsega začetka smo se zavedali, da analiziramo spremembe, ki tako od investitorjev kot tudi od arhitektov in projektantov zahtevajo več od same ideje oziroma umetniškega nav- diha. Ali kot je že pred desetletjem zapisal eden izmed soavtorjev tega poglavja, gre za projekt, ki zahteva široko razgledanost in rahločutno senzibilnost do okolja, ki ga je oblikovalo.3 Pri tem naj že v uvodu poudarimo, da kraško arhitekturno dediščino razumemo kot sestavni del mediteranske stavbne dediščine. Zato smo se odločili, da bomo naše ugotovitve primerjali z nekaterimi drugimi sredozemskimi tradicijami, po spletu srečnih okoliščin pa smo za primerjavo lahko analizirali tudi poseben primer prenosa te dediščine na drugo celino, in sicer v ZDA.4 Pri zbiranju lokalnih podatkov smo se osredotočili na del Matičnega krasa oziroma predela, ki upravno sodi v ob- čino Miren - Kostanjevica in je lokalno imenovan Goriški kras. Širi se zahodno od Komna, na severu je zamejen s Trsteljem, na jugu pa sega do Gorjanskega in Brestovice pri Komnu. Za primerjavo urbanističnih (ne)pristopov smo uporabili tudi Slika 2: Ostarela Kraševka pri vezanju vinske trte. (Foto: Matevž Lenarčič.) primere iz Hrvaške, v kateri dinamični razvoj turizma hitro in temeljito spreminja nekdanjo tradicionalno arhitekturno pokrajino. Od blizu smo si ogledali tudi večkrat navajani primer dobre prakse na severovzhodu Sardinije, pri čemer 1 Pri svojem delu smo si veliko pomagali z ugotovitvami več domačih in tujih kolegov. Vseh nam verjetno ni uspelo omeniti, zato se na tem mestu tistim, ki smo jih po ne- sreči spregledali opravičujemo, saj bi glede na svoje delo brez dvoma sodili v družbo Ivana Sedeja, Nataše Štupar - Šumi, Naška Križnarja, Lorenza Galluzza, Bojana Kle- menčiča, Petra Krečiča, Ede Belingar, Elge Tušar, Edvarda Ravnikarja, Vojteha Ravni- karja, Igorja Kalčiča, Aleša Vodopivca, Petra Fistra, Petra Gabrijelčiča, Ljuba Laha … 2 Ljubo Lah in Miloš Ebner menita, da so se te spremembe začele že pred začetkom druge svetovne vojne. Lah je to celo nazorno prikazal z natančno primerjavo stanja, ki ga ponuja franciscejski kataster z začetka 19 stoletja in kasnejšim razvojem pose- litve. Od tu tudi razmišljanje o metastatičnem razraščanju samostojno stoječih gra- denj, saj posnetki kasnejšega razvoja močno spominjajo na rakaste tvorbe. Glej tudi Ebner, M. (1997): Tri hiše na krasu – Sobivanje novega in starega, str. 7. Diplomska naloga, FAGG, Univerza v Ljubljani. 3 Ebner, M. (1997): Tri hiše na krasu – Sobivanje novega in starega, str. 6. Diplomska naloga, FAGG, Univerza v Ljubljani. 4 Udeležbo na konferenci International Communication Association Conference v San Franciscu sta dva sodelavca projektne skupine izkoristila za pregled literature o tako imenovanem »sredozemskem preporodu« dela arhitekturne pokrajine zahodne oba- Slika 1: Območje zbiranja lokalnih podatkov v občini Miren - Kostanjevica. (Vir: DTK 50, Geodetska uprava RS.) le ZDA in si v zaledju Berkeleyja ogledala nekaj tipičnih primerov. K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 255 Slika 2: Mestece Porto Cervo na severovzhodu Sardinije spominja na Disneyland. (Foto: Oto Luthar.) pa se je že po ogledu prvih, v devetdesetih letih zgrajenih nenehno spreminja. Tisto, kar so arhitekti, umetnostni turističnih krajev pokazalo, da so tamkajšnji italijanski ur- zgodovinarji, zgodovinarji, etnologi in antropologi razglasili banisti in arhitekti skrb za ohranitev tradicionalnih elemen- za tako ali drugačno kulturno dediščino, je namreč rezultat tov mediteranske stavbne dediščine ponekod prignali do dolgotrajnega procesa nenehnih sprememb. nekritičnega eklekticizma. To natančneje predstavljamo v poglavju, ki obravnava zgo- Kot zgled množičnega presajanja mediteranske arhitekturne dovinski razvoj kraške ali mediteranske stavbne dediščine, dediščine smo po sili razmer izbrali konkretne primere iz oziroma v poglavju, ki predstavlja proces oblikovanja kraške vinogradniških dolin (Napa, Sonoma) v zaledju San Fran- stavbne dediščine, kot jo poznamo danes. V tem poglavju cisca v Kaliforniji in s tem (med drugim) opozorili, da so smo tudi zavestno sledili običajni členitvi tipov poselitve se v obdobju pospešenega izseljevanja iz mediteranskega (zgoščena, združena ali zložena ter sestavljena) naselja, ki se prostora v devetnajstem stoletju skupaj z ljudmi selili tudi prilagajajo geomorfologiji (na ravnini, na pobočju), prilagodili kulturni vzorci. Tako na primer priseljenci iz Italije, Španije, smo se utečeni razvrstitvi tipov domačij (v obcestnem nizu, Dalmacije, Grčije in od drugod v okolico severnokalifornijske z odprtim ali zaprtim dvoriščem), upoštevali pa smo tudi prestolnice niso prenesli samo sredozemske vinogradni- obstoječi nabor osnovnih posebnosti. Pri tem naj opozo- ške in oljkarske, temveč tudi stavbarsko tradicijo, ki so jo rimo na spahnjenico ali prizidek s kamnitim ognjiščem in arhitekti pozneje razglasili za mediteranski/sredozemski stil velikim reprezentativnim dimnikom, ki stoji na zunanji strani (Mediterranean Style) oziroma za mediteranski/sredozemski hiše, in borjač oziroma obzidano dvorišče. preporod (Mediterranean Revival). Poleg tega smo s tem primerom želeli opozoriti tudi na to, da se pod vplivom Značilno zaprto dvorišče je obzidano s stavbami ali zidom, Slika 3: Kraška spahnjenica ali kavada, na sliki je novega okolja ali novih razmer v starem okolju (socialno- tlorisno je nepravilno in z vhodom skozi kamnoseško obli- obnovljena v Hruševici, je kuhinjski prizidek z odprtim ekonomski razvoj, ki narekuje odnos do prostora; lokalni kovan vhod (porton, kalon …). Podobno kot več avtorjev ognjiščem, na zunaj prepoznaven po enem ali več in globalni vplivi) tisto, kar razglasimo za tardicionalno, pred nami, smo tudi mi borjače imeli za osnovno celico, v značilnih dimnikih. (Foto: Miha Pavšek.) 256 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A kateri so bile vidne glavne funkcije družine, hkrati pa je bila namenjena tudi za zaščito in varovanje imetja. Za lažje razumevanje drugega dela projekta, katerega najpomembnejši cilj je ob navedbi predlogov za prepre- čevanje nadaljnjega onesnaževanja kulturne pokrajine predložitev načrta novogradnje, ki bi se s premišljeno uporabo elementov tradicionalne arhitekture in ornamentov umeščala v kraško naravno in kulturno pokrajino, smo v tem delu natančneje analizirali tudi posamezne dele stavb tako imenovane tradicionalne kraške domačije, obliko njihovih streh, vrsto kritine, tipe odprtin (dvoriščni vhod, vrata, okna), značilne dele stavb (gank – zunanji hodnik, stopnišča, dimnik), okrasne arhitekturne člene (iz kamna in lesa), višinske značilnosti (pritličje, nadstropje in podstrešje– kašča), tlorisne značilnosti (kvadratni tloris, vzdolžni tloris) in njihova medsebojna razmerja. Po drugi strani so bile vseskozi v središču naše pozornosti predvsem korenite spremembe kraške oziroma mediteranske arhitekture in poselitvenih vzorcev, ki so nastale po drugi svetovni vojni in ki so jih poskusi ohranjanja (posnemanja, nanašanja, prevajanja) tradicionalnega začeli zaznamovati Slika 5: Ena od številnih hiš »kock« na komenskem delu Krasa. (Foto: Oto Luthar.) šele od konca osemdesetih let dvajsetega stoletja naprej. zabrisale strukturo standardiziranih zamisli. V nekaterih Klasična prenova starih, originalnih bivalnih vzorcev nas je primerih se celo pokaže, da so vlagatelji uradno gradbeno zanimala samo ob temeljiti redeiniciji tradicionalne arhi- dokumentacijo potrebovali samo za krinko lastnih, včasih tekturne in stavbne dediščine. izjemno izvirnih idej in rešitev. Zaradi lažjega razumevanja problematike oboje razvrščamo Ne glede na to, da osnovnega načrta velikokrat skoraj ni v dve osnovni kategoriji: mogoče prepoznati, tovrstna arhitektura vendarle temelji 1. nereferenčne novogradnje iz obdobja socialistične na številnih skupnih oziroma podobnih elementih: modernizacije in • kvadratna oblika osnovne arhitekture; 2. rekonstrukcije ter novogradnje, ki posnemajo tra- • balkoni in drugi priključeni elementi; dicionalno stavbno dediščino. • dimenzije v razmerju do obstoječega stavbnega fonda in pokrajine; Opredelitev: • notranja organizacija prostora; Ad 1 • nakloni streh; Podobno kot drugod v Sloveniji (in nekdanji SFR Jugoslaviji) • novi materiali. so v obdobju od leta 1950 do sredine osemdesetih let v tej kategoriji prevladovale »tipske« stanovanjske stavbe Ad 2 oziroma »škatlasta arhitektura« individualnih hiš (Lah 1994, Kategorijo tako imenovanih imitacij je mogoče razdeliti na 16), zgrajenih po skromnem naboru standardiziranih načr- tri podskupine: tov. Kulturna krajina iz tega časa tega ne potrjuje, ker so gradnje, 1. ki sistematično posnemajo lokalno stavbno Slika 4: Skozi porton vstopimo v borjač ali notranje ti sicer strogo standardizirani načrti v fazi izvedbe doživeli dediščino in poselitvene vzorce; dvorišče, osrednji prostor kraške domačije. nešteto mutacij. Na terenu se zdi, da je moralo biti načrtov gradnje, 2. ki posnemajo druge (najpogosteje mediteran- (Foto: Miha Pavšek.) več, v resnici pa so začetne in sprotne predelave precej ske) tipe; K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 257 Slika 6: Hiša »finka« v Kazljah. (Foto: Oto Luthar.) g 3. radnje, ki združujejo prvine tradicionalne in sodobne arhitekture. Oblikovanje moderne tradicije Zadnja (pod)skupina obsega sodobno arhitekturo, ki lokalno tradicijo uporablja predvsem kot na pokrajinske Oto Luthar, Miloš Ebner, Jasna Fakin Bajec in klimatske značilnosti nanašajoči se citat. Za prvo so značilne arhitekture, ki skušajo v vsem posnemati samo kraško stavbno dediščino, v drugi pa najdemo vse od kopij njiv in pašnikov) in kraških hiš. Po predvidevanjih Nataše španskih ink do toskanskih vil in grških pristav. IZVOR IN STILNE ZNAČILNOSTI Štupar - Šumi pa je oblika kamnito obzidanih gradišč, Podobno kot v drugih delih Sredozemlja moramo tudi pri katerih ostanki so ponekod vidni v današnjih dneh, med opisu začetkov kraške stavbarske kulture poseči v dobo praskupnosti in kulturo gradišč (ponekod imenovanih ka- drugim vplivala tudi na oblikovanje sklenjenih obročev štalirjev) kot dokazljive stalne poselitve na kraških tleh. V kraške domačije (Štupar - Šumi 1984, 11). Čeprav si za- okviru razvoja kraškega stavbarstva so gradišča pomemben četni razvoj kraške hiše lahko zamišljamo le hipotetično, zgled uporabe naravnega gradbenega materiala – kamna saj najstarejše ohranjene stavbe na Krasu izvirajo iz 16. – pri gradnji obzidij oziroma pozneje suhih zidov (ob mejah stoletja (Klemenčič 1984, 56), nekateri strokovnjaki prva 258 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A kritino so si privoščile le premožnejše družine, največkrat pa cerkev. Kritina s korci se začne pojavljati v 17. in 18. stoletju, predvsem pa v 19. stoletju. Enocelični prostor je bil lahko pregrajen s pregradno steno, zgrajeno iz šibja, malte in blata. V enem prostoru je bila lahko bivalna enota, v drugem gospodarski del. Pri stanovanjskem delu se je pojavil nov značilni element, spahnjenica z ognjiščem in velikim nadgrajenim dimnikom. Ta preprostejša zasnova domačije se je nekoliko spremenila šele v 18. in zlasti v 19. stoletju, ki pomeni razcvet kraškega kmečkega stavbarstva. Uveljavi se mnogocelična zasnova z večprostorno hišo z zunanjim kamnitim ali lesenim stop- niščem, z zunanjim povezovalnim hodnikom – gankom, značilno dvokapno streho, kritino s skrlami ali korci in no- tranjim ognjiščem, navadno postavljenem v spahnjenici. Pojavi se pročelje s številnimi okni, ki se nizajo v pravilnih oseh in višinah. Pomembna pridobitev je že omenjeni gank – leseni ali kamniti zunanji hodnik, naslonjen na umetelno izdelane konzole (ponekod imenovane medjoni). Nad njim so ponekod dodali pokrit korčni nadstrešek. Lesena ogra- ja, ki so jo v dvajsetem stoletju podpirali pokončni, bolj ali manj obdelani stebrički in vodoravni drogovi ali obrezane deske, je občasno rabila tudi za sušenje poljskih pridel- kov (predvsem koruze), zaradi česar jo lahko opredelimo kot dodatek kašči oziroma kraškemu podstrešju, ki ga z zunanje strani označujejo značilne podolgovate odprtine. Značilni pravokotniki, ki jih danes vidimo predvsem kot podstrešna okna, so bili namenjeni dobremu prezrače- vanju podstrešnega skladišča ali čoite, v katerem so se sušili zrnati pridelki, prekajeno meso, čaji in druga zelišča. Dostop v nadstropje večinoma vodi po zunanjih kamnitih Slika 7: Nekdanja pastirska hiška v okolici Pliskovice, zgrajena iz kamenja, na suho ter brez malte. (Foto: Miha Pavšek.) stopnicah (ki so nastale prve in so imele tudi vlogo večje začasna bivališča, zgrajena iz kamna, pojasnjujejo kot pa je iz nje nastala mnogocelična zgradba, z ravno tako toplotne izolacije kleti zadaj). Umik stopnišča v notranjost preostanek enoceličnih pastirskih hišk, ki so bila začasna značilnimi zunanjimi stopnicami in gankom kot zunanjim je navadno znak boljšega bivalnega standarda. Večinoma zavetišča pred neugodnimi klimatskimi razmerami na pa- hodnikom. Zadnja stopnja razvoja je bila hiša z notranjim so se notranje stopnice pojavile v 20. stoletju. šnikih. Ta preprosta enoprostorska kupolasta zaklonišča stopniščem in notranjim povezovalnim hodnikom. Najpomembnejša značilnost kraškega stavbarstva je adi- so bila zgrajena iz kamnov, zloženih na suho, imela pa so Gradnja enoceličnih stavb v nadstropje je zahtevala pove- cijska gradnja, kar pomeni, da se je hiša širila z nenehnim eno, navadno na jug obrnjeno odprtino ter primitivno ku- zavo s stopniščem, ki je bilo že od vsega začetka zunanje. dodajanjem, tako v etažni kot tudi v vodoravni smeri. Nastajali rišče. Po mnenju Ede Balinger, konservatorske svetovalke Zunanjost stopnišča je eden najpomembnejših elementov so dolgi stavbni nizi, ki so bili zaradi razgibane koniguracije iz novogoriškega zavoda za varstvo kulturne dediščine, je kraške domačije (oziroma širše mediteranske arhitekture) terena slikovito razgibani (Sedej 1969, 6). Okoli stanovanj- mogoče značilnosti teh preprostih hišk (v Istri jim pravijo in se je v različnih variantah obdržala vse do prevzema skega dela, ponekod imenovanega pitana suhota, so se kažuni), najti tudi v poznejših razvojnih oblikah bivalnih zasnove hiše z notranjimi stopnicami v 19., predvsem pa gradila gospodarska poslopja (hlev, nad njo senik, skedenj, enot. Kažejo se predvsem v načinu gradnje z oblikovanimi v 20. stoletju. Zunanje stopnišče je bilo postavljeno na lopa in drugo), ki so bila sicer oblikovana kot samostojne in enakomerno postavljenimi kamni, ki dajejo obličju hiše osončeno pročelje. Stopnice so se sklenile v kamnitem stavbe, vendar so bila zaradi podobno oblikovanih fasad asketski videz.5 Strokovnjaki pojasnjujejo, da se je kraška podestu – loži, ki jo je podpiralo večje število obokov in združena v enotno domačijsko pročelje. Funkcija posa- je bila obenem izhodišče za nadstropni zunanji hodnik – meznih enot je bila nakazana s značilnim kamnoseškim hiša razvila iz preproste pritlične enocelične stavbe, v kateri gank, značilen za mnogocelične stavbe. okrasjem, predvsem pa z merami vrat in oken. so ljudje živeli in kuhali v enem prostoru, v njej pa naj bi Kritina je bila prvotno slamnata ali kamnita (skrlasta). Stanovanjski del in gospodarska poslopja so se razprostirala bil tudi prostor za živali. Iz te se je razvila enonadstropna Strokovnjaki menijo, da je bila skrlasta kritina v začetku okoli dvorišča – borjača. Kjer ni bilo poslopij, so zgradili visok hiša z zunanjim stopniščem in lopo, v nadaljnjem razvoju zaradi višje cene materiala in težav pri obdelavi malo kamnit zid. Ponekod so dvorišča obdajale tudi retrofasade 5 Belingar, E. (2007): Tradicionalno stavbarstvo Krasa. Kamen na kamen. Priloga Pri- morskih novic, str. 5, Koper. manj uporabljena kot slamnata (Štupar - Šumi). Skrlasto sosednjih domačij. Zaradi klimatskih razmer (pozimi burje, K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 259 Ob velikosti posameznih poslopij, ki sestavljajo celotno posestvo, je bogastvo posameznih domačij mogoče pre- sojati tudi po kamnoseški opremi, saj so kraške hiše že zelo zgodaj, najpozneje pa od 17. stoletja naprej, krasili sicer redki, a skrbno obdelani arhitekturni detajli. Kvadratne okenske in vhodne odprtine so bile uokvirjene z ravnimi ka- mnitimi okvirji s porezanimi robovi. Tovrstni okrasni dodatki so postali pogostejši in bogatejši v 18. in na začetku 19. stoletja, ko so se med seboj dokončno ločili gospodarski in bivanjski prostori. V 18., predvsem pa v 19. stoletju so se precej povečale tudi okenske odprtine. Stanovanjske hiše premožnejših družin so se začele odlikovati tako po velikosti kot tudi po obliki, celotna podoba domačije pa se je začela vse bolj dosledno deliti na zunanji reprezen- tativni del s kamnoseško opremljenim vhodnim portalom, kalono, portonom in lesenimi vrati ter notranje dvorišče. V nasprotju z gorenjsko ali koroško arhitekturo, kjer deluje arhitektura predvsem navzven, je Kraševec obrnil večino reprezentativnih elementov navznoter, na dvorišče. Tako imenovana centralna domačija, ki je za poznavalce osnovna gospodarska enota vasi in naselij, je bila s tem končana. Kadar prostor parcel ni dopuščal širjenja kraške hiše, so se stanovanjska hiša in vrsta gospodarskih poslopij razvijali v nizu (na primer Štanjel, delno Tomaj). Ponekod so se gospodarska poslopja nizala za stanovanjsko hišo. Vlogo dvorišča – borjača – je imela kar ulica ali obširnejši prostor za poslopjem. Nastanek naselij strokovnjaki (Štupar - Šumi, Sedej) po- jasnjujejo z drobitvijo velikih kmetij na manjše. Naselja, ki so se navadno oblikovala ob rodovitnih predelih ali na manjših vzpetinah, sicer niso poznala načrtne in začrtane Slika 8: Značilen primer tradicionalne povezave med nadstropji – Lun na otoku Pagu. (Foto: Oto Luthar.) parcelacije, vendar kljub temu širjenje vasi ni bilo naključ- no. Nove domačije in zgradbe so dosledno navezovali na poleti vročine) je bilo obrnjeno proti jugu ali zahodu. Vhod v že obstoječe stavbne nize. Tako so nastajale gručaste zaprto dvorišče je vodil skozi reprezentativni portal in lesena vasi z ozkimi uličicami ali gase. Mozaik, ki se je v svojih dvokrilna vrata – kalono, kaluno. Portal s kaluno sodi med temeljnih potezah oblikoval v obdobju visokega srednje- izrazito stilno oblikovane prvine, sodeč po izklesanih letnicah ga veka, je nato vse do srede 20. stoletja odločilno vpli- na arhitravih so bili večinoma postavljeni v 19. stoletju. Za- val na smeri poznejšega razvoja posameznega naselja. radi tega večina strokovnjakov poudarja, da se je značilna Starejše vasi na Krasu (Štanjel, Dutovlje, Tomaj, Komen, kraška domačija dokončno izoblikovala v 19. stoletju, ko Kostanjevica na Krasu, Opatje selo) imajo po obliki ulic so Kraševci izkoristili konjunkturo bližnjega Trsta. K temu in tlorisni zasnovi mestni videz, pri mlajših naseljih pa so nas nagovarja tudi letnica na vodnjakih – štirnah, ki so se poudarjene horizontalne linije. Rešitve, ki so nastale v 13. jih lahko privoščile le najbogatejše kmetije, revnejši pa so in 14. stoletju, so vplivale na to, kako so se cela naselja po vodi hodili k vaškemu vodnjaku – komunski štirni na prilagajala geomorfologiji pokrajine, pa vse do tega, kako trgu – placu vasi. Vodnjaki so odločilno vplivali na kakovost so posamezni graditelji uporabljali in usklajevali posamezne življenja, zato so jih pogosto zavarovali z umetelno obde- stavbne elemente. lanim kamnitim obodom – šapo. Na dvorišču je bil včasih še majhen zelenjavni vrt, zato je za nekatere avtorje vloga ROJSTVO MODERNE TRADICIJE visokega obodnega zidu predvsem zaščita pred vsiljivci in Skratka, oblike in vsebine, ki v naših predstavah obsegajo obramba dragocene vode. Dvorišča so včasih tlakovana tradicionalno kraško arhitekturo, v resnici sploh niso tako in imajo tudi kamnite klopi in mize. Slika 9: Štirna na kolo v Tupelčah. (Foto: Miha Pavšek.) stare, zato smo že v uvodu poudarili, da je to, kar imenu- 260 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A znani slovenski arhitekt in urbanist ter župan Štanjela, Maks Fabijani, s svojimi urbanističnimi rekonstrukcijami Kosta- njevice na Krasu, Opatjega sela ... pokazal, kaj je mogoče napraviti na podlagi ustreznega upoštevanja tradicionalne stavbne in urbanistične dediščine. KLJUČNI ELEMENTI IN ORGANIZACIJA PROSTORA Domačije Skladno z dosedanjimi raziskavami in obstoječimi teorijami se tradicionalne kraške domačije/stavbe, ki so izšle iz zgoraj opisanega procesa, delijo na zaprte ali centralne in odprte. » 1. Zaprte« domačije so organizirane/zraščene okrog borjačev, do dokončne oblike pa se je ta tip razvil šele v 19. stoletju. Posamezne skupine domačij oziroma stavb tega tipa se med seboj pogosto stikajo. Njihove strehe so položne (30–45 stopinj), če so krite s korci, in 90–100 stopinj, če so krite s skrlami. Značilni so kamnoseški detajli, zidana zunanja stopnišča in leseni hodniki, poudarjeni so oblikovani dimniki, ponekod pa so ohranjene tudi spahnjenice. Če pokrajina to omogoča in če to dopuščajo sosednje stavbe, je centralna doma- čija zaščitena proti severozahodnemu vetru ali burji in odprta proti jugozahodu. Na robovih je navadno v celoti zazidana ali zaprta z visokim kamnitim zidom. Kraška hiša je bila vedno ometana, njen današnji videz pa je Slika 10: Eden lepših primerov vpliva urbane arhitekture na tradicionalno kraško stavbarstvo je Kosovelova rojstna hiša posledica preperelosti in odpadanja ometa. v Tomaju. (Foto: Oto Luthar.) » 2. Odprte« domačije so od konca 18. ali začetka 19. stoletja navadno razvrščene v nizih in tako oblikujejo ulici jemo tradicija, izrazito dinamična entiteta, saj je tudi sama naj bi bili ljudje dokončno prisiljeni graditi le v okviru lastne podoben arhitekturni sistem. Imajo svoja lastna ograjena rezultat nenehnega spreminjanja. Dodajmo zdaj še drugo domačije – po mnenju Fistra nekdanjega obora za ovce. dvorišča, arhitekturno oblikovanje pa je enako kot pri temeljno ugotovitev, ki pravi, da se je neki tip centralne Pred tem naj bi kraške hiše stale »ločene ena od druge in zaprtem tipu. Sicer pa je odprta domačija najpogosteje domačije lahko vzpostavil kot tradicionalen šele potem, imele vsaka zase ograjeno dvorišče«.6 Po interpretacijah organizirana – osnovna delitev – v (strnjenem) nizu ob ko se je končal proces členitve na javno in zasebno, ki je drugih strokovnjakov (Sedej, Krečič, Križnar) naj bi se pre- cesti. Vzdolž ceste grajene najpomembnejše stavbe v bil vzporeden z delitvijo na del, ki je bil namenjen ljudem, prostejša zasnova stanovanjskega objekta spremenila v posameznih domačijah se med seboj zraščajo v obcestne in del, ki je bil namenjen živalim. Pri tem seveda ne smemo 19. stoletju, ko so Kraševci krepko izkoristili gospodarsko nize ali pa so njihovi medsebojni razmiki tako majhni, pozabiti, da je bilo tradicijo mogoče vzpostaviti šele potem, konjunkturo in bližino velikega pristanišča Trsta in boga- da ustvarjajo videz strnjenega niza. Odprta domačija ko je bil sodobni koncept tradicije končno izumljen, torej v stev, ki so se z razvojem furmanstva in pozneje železnice, po robovih v celoti ni obzidana s stavbami ali visokim drugi polovici 19. stoletja. Takrat šele so kot tradicionalne in prelivala z Dunaja proti Trstu in v nasprotni smeri. Velika zidom, temveč je vsaj na eni strani odprta v skupni, javni s tem tudi kot norma začele veljati tako okvirne kompozi- večina domačij je nastala prav v 19. stoletju, vse starejše prostor naselja. Posamezne stavbe so usmerjene delno cije (tip poselitve) kot tudi posamični elementi vsakokratne pa so prizidavali in povečali. na dvorišče, delno navzven. osnovne enote oziroma centralne domačije. V tem času so se oblikovali tudi osnovni elementi in zna- Za lažje razumevanje obravnavane problematike v nada- O vzrokih za nastanek strnjenih naselij in zaprtega tipa do- čilnosti tako imenovane tradicionalne kraške arhitekturne ljevanju na kratko povzemamo opredelitve posameznih mačij med strokovnjaki prevladujejo različne interpretacije. dediščine, ki jih natančneje predstavljamo v nadaljevanju. elementov tako zaprte kot tudi odprte domačije, do katerih Arhitekt Peter Fister meni, da so se kraška strnjena naselja Preden pa to zares storimo, še opozorilo na pogosto spre- so se v zadnjih treh, štirih desetletjih dokopali v tej razpravi dokončno oblikovala šele po uničenju hrastovih gozdov gledano prelomnico iz obdobja 1915–1918, ko so spopadi večkrat omenjeni strokovnjaki. v 18. stoletju oziroma po spremembi lastniške strukture, v spodnjem delu soške fronte razrušili vrsto vasi Goriškega skratka potem, ko je večina zemlje na Krasu prišla v last Kritina: krasa. To med drugim moramo omeniti tudi zato, ker je okoliških – predvsem obmorskih – mest, ki so svojo novo • Korci, večinoma le na primorsko območje vezana opeč- 6 Ebner, M. (1997): Tri hiše na Krasu – Sobivanje novega in starega, str. 47. Diplomska lastnino (preo)oblikovala po njihovi lastni podobi. Takrat naloga. FAGG, Univerza v Ljubljani. na kritina, sprva uporabljena le v mestih (kontinuiteta iz K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 261 Za nekatere geografe in etnologe je ostal eden izmed najpomembnejših stavbnih členov »primorske« oziroma »mediteranske« hiše. Zaradi redkosti ta arhitekturni člen upoštevamo le še kot posebnost. • Borjač – ograjeno dvorišče, obzidano s stavbami ali zidom, tlorisno nepravilno in z vhodom skozi kamnose- ško oblikovan vhod (porton, kalono ...). Taka oblika naj bi izvirala iz ograjenega obora za ovce (Fister), ki je bil hkrati osnovna gradbena parcela za kraško domačijo. Od 17. do 19. stoletja so to parcelo obzidali s stavbami in dodali zid – nastal je borjač; medsebojno povezani borjači, skupaj s stavbami, grajenimi v nizu, ustvarjajo videz »ulic« v kraških naseljih in so postali temeljna sestavina identitete. Ob naštetem pa tradicionalno domačijo oblikujejo še te posebnosti: Stanovanjski del domačije ali tako imenovano pitano suhoto so navadno sestavljala tri nadstropja (»na tri po- dove«), in sicer: v pritličju sta bili veža s kuhinjo – ta velika kambra – in klet ali hram, v nadstropju so bile spalnice ali kambre, nad njimi pa je bilo ponekod še podstrešje – kašča, dostopna po leseni lestvi iz notranjosti objekta. Sobe so imele navadno lesena tla, kuhinja ali celotno pri- tličje je bilo tlakovano s kamnitimi ploščami. Spalnica je bila navadno opremljena le s posteljo in vgrajeno omaro. Slika 11: Posledice prve svetovne vojne v Kostanjevici na Krasu. (Vir: Fototeka Narodnega muzeja Slovenije, Ljubljana.) Stranišče je bilo večinoma zunaj hiše. Na podstrešju (tam, kjer je obstajalo) so shranjevali pridelke in staro šaro, včasih pozne antike ali posredni vplivi iz Italije). Od 17. stoletja, na dvorišče, največkrat v povezavi s kamnitim zidom, pa je imelo podstrešje pod vplivom mestne arhitekture na predvsem pa v 18. in 19. stoletju, se začne uveljavljati ponekod pa skozi stavbo (pod lopo). Kot značilnost se stranskih fasadah okroglo okno. V kleteh so spravljali vino, tudi na podeželju. Kritje s korci velja za eno osnovnih je uveljavil z barokom (od 17. stoletja dalje), prej so jih olje, hrano in orodje. posebnosti identitete arhitekturne krajine. Pred 17. gradili le ob posebnih arhitekturah. Ena izmed osnovnih Glavna fasada je bila vedno na vzdolžni strani, obrnjena stoletjem je bila značilna kritina iz slame, bogatejši pa značilnosti identitete arhitekturnega oblikovanja. proti jugu. Pred poletno vročino sta jo ščitila gank in pergo- so si privoščili skrlasto kritino. • Okno – za oceno identitetne vrednosti so ob vlogi v širšem okolju pomembna tudi razmerja med odprtinami in steno la, ki pa je, ko je pozimi odpadlo listje, dopuščala prehod Deli stavbe: (manjša so na vzhodni, severni in severovzhodni strani), žarkov v notranjost. Severna fasada, navadno obrnjena • Gank – zunanji hodnik, največkrat konzolen, uporabljali njihova oblika je pravokotna z navpično daljšo stranico; proti ulici, je ščitila pred burjo, zato je bila kompaktna, z so ga za povezavo med prostori ali kot pomožni prostor če so manjša, so kvadratne oblike. Naokence, ki so bile minimalnimi odprtinami in majhnim napuščem, saj je bil za sušenje; največkrat je bil lesen. Dostop na gank je sicer redke, so bila navadno lesena polkna. ta zaradi mogočnega vetra nepotreben. Stanovanjski bil po zunanjih stopnicah, iz njega pa so vodili dostopi del stavbe je bil navadno v tlorisu pravokotnik nepravilnih v posamezne prostore v nadstropju hiše. Okrasni arhitekturni členi: oblik (zaradi prilagajanja terenu, komunikacijam ali parce- • Stopnice – nameščene so bile na zahodni ali jugoza- • Nekateri kamniti arhitekturni členi so kamnoseško obdelani, li), katerega krajša stranica ni presegala dolžine šestih ali hodni strani, nikoli niso gledale na javni prostor. Bile so vendar brez posebnih detajlov, vidna kamnita struktura sedmih metrov, kar je narekovala nosilnost lesene strešne kamnite ali lesene in različno oblikovane (enoramne, je del osnovnih značilnosti arhitekturne identitete. konstrukcije. dvoramne). • Arhitekturni členi iz lesa. Čeprav v zadnjem stoletju na kraški hiši prevladuje kor- • Dimnik – od 18. stoletja dalje je bil ena najznačilnejših časta kritina, ki daje stavbi lahkotnejši videz, ta še vedno likovnih sestavin regionalne arhitekture. Oblikovne posebnosti: učinkuje kot miren, vase zamaknjen kubus. To je posledi- • Portal – arhitektonsko poudarjen, kakovostno oblikovan • Spahnjenica, tudi spahnjenca – je na zunanji strani hiše ca dejstva, da so na kraški hiši odpadli vsi elementi, ki bi vhod v stavbo ali v arhitekturni kompleks. prizidani prostor z odprtim ognjiščem in visokim dimni- lahko zadrževali močne zračne tokove: strešni napušči, • Dvoriščni vhod (dvoriščni portal in kaluna ...) – arhitektonsko kom. Od 17. stoletja dalje so začeli kuhinjski prostor izzidki, venci in police. Umirjeno gmoto likovno poživi le poudarjen in kakovostno oblikovan zidan ali kamnit vhod zidati v obliki izzidka in z močno poudarjenim dimnikom. mogočen dimnik. 262 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A Gospodarska poslopja so bila okrog stanovanjske hiše koniguraciji stavbne parcele. Dodatni dejavniki so bili: Naselja razporejena tako, da so imela, če je bilo le mogoče, sku- osončenost, zaščita pred burjo, možnost dostopa in položaj Pri delitvi naselij ločimo dve osnovni vrsti: zgoščena in pno streho in da so skupaj z visokim zidom in portonom stavb v neposredni soseščini. Izjemno slikovite in plastične gručasta naselja. oblikovala dvorišče. Tudi vhodi v gospodarska poslopja so podobe kraških domačij so bile tako predvsem posledica Zgoščena naselja so sestavljena iz domačij, ki so združene bili mogočni, oblikovani z bogatimi kamnoseškimi detajli, izredne kompozicijske prožnosti in kompatibilnosti celotnega v kratkih nizih po plastnicah. kot da bi želeli sporočati o ekonomski moči gospodarja. kompleksa. Samo načelo adicijske gradnje je narekovalo Položaj naselja glede na geomorfologijo: Zunanji kamniti zid, ki je svojo prevladujočo oblikovno zidavo z značilnimi stranskimi fasadami brez odprtin, ki • na griču; na položni, ne preveč visoki vzpetini, razširjeno funkcijo prevzel verjetno v 18. in 19. stoletju, je potekal so omogočale, v nasprotju s sodobno gradnjo, postopno od vrha tudi po pobočju; okrog in okrog borjača ali pa je bil usmerjen le proti ulici; na dograjevanje kompleksa brez večjih rušitvenih posegov. • razporejeno po plastnicah. drugo, večinoma južno stran, pa so se domačije odpirale Kraška domačija je bila kompleksen, vendar dinamičen Razporeditev glede na prostorsko speciiko: na vinograde in polja. organizem. Vedno mu je bilo mogoče še kaj dodati ali • strnjeno (zgoščeno) naselje. Ta introvertiranost kraške domačije je ena njenih najpo- odvzeti in prav to je ena najpomembnejših lastnosti, ki jih Posebnosti oblikovanja prostorskih gabaritov: membnejših značilnosti in je ne moremo obravnavati ločeno strokovnjaki pripisujejo kraški hiši od najstarejših primerkov • domačija/stavbe so v nizih (strnjenih, kratkih); zaradi od drugih dejavnikov: klimatskih (burja, poletna vročina), pa vse do obdobja pred drugo svetovno vojno. posebnosti okolja so zgradbe grajene brez medsebojnih obrambnih (varovanje dragocene vode in drugih dobrin), Na splošno je bila oblikovna sestavina (zunanja podoba) odmikov, vendar še ne oblikujejo pravih ulic; primer: socioloških in psiholoških (potreba po intimnem, zasebnem kraške domačije odraz speciične rabe prostora, naravnih Pliskovica. in varovanem prostoru). Introvertiranost domačije je tudi danosti in okoliščin, ki jih je določala stopnja kulturnega in Dominante in arhitekturne posebnosti glede na njihovo posebnost v slovenski ljudski arhitekturi, saj je v drugih tehnološkega razvoja. V kraški arhitekturi sta se manifestirala razmerje do naselja: krajih ne poznajo v takšni meri. Tako so redki zunanji re- mediteransko občutje za plastičnost in močan, prav tako • osrednja dominanta; izrazito poudarjena arhitektura je prezentančni detajli, kot na primer vhodni dvoriščni vhodi in mediteranski, tektonski poudarek. Z likovnega stališča je središčno merilo za naselbinsko silhueto, največkrat je redke plastike v nišah, večina posebej skrbno oblikovanih bila kraška arhitektura arhitektura strogega izraza in forme, to najvišja in v center naselja postavljena stavba. detajlov pa je v dvoriščnem polintimnem prostoru: konzole monumentalnega značaja in skrajno poenostavljenih oblik, ganka, dimniki, obod vodnjaka. igra jasno omejenih kubusov in površin ter kontrapunkt Pri gručastih naseljih so večje skupine stavb sestavljene Kraška arhitektura je vseskozi upoštevala stilne zahteve horizontalnih in vertikalnih smeri in proporcij ter značilnih kot združene skupine samostojnih domačij, ki navadno časa, saj se je na ravni stilnega okrasja (kamnoseških kraških barv. ležijo na rahlem pobočju ali na ravnini. Njihove dominante detajlov) nenehno spreminjala. Te spremembe pa so bile Če povzamemo: osnovna celica kraške hiše je bila pra- stojijo posebej, večinoma ob robu ene izmed posame- vedno le na oblikovnem – dekorativnem področju in mi- vokotna in omejena z debelejšimi nosilnimi zidovi, v no- znih gruč. nimalno v globljem ustroju – zasnovi same hiše in njene tranjosti pa je bila razdeljena s predelnimi stenami, ki so Položaj glede na geomorfologijo: postavitve v prostor. Stilne značilnosti so vidne ne samo se po potrebi lahko prestavljale, kar je omogočalo prožen • v (na) ravnini; v kamnoseških detajlih, ampak tudi v proporcioniranju, še tloris. Sama hiša se je razvila z dodajanjem novih, pribli- • na pobočju. posebej sakralne arhitekture. Vse to kaže na dejstvo, da so žno enakih celic ob osnovno celico po adicijskem načelu Razporeditev glede na prostorsko speciiko: bili kmetje v preteklosti naročniki in uporabniki umetnostnih v vodoravni smeri. Tako so nastali dolgi stavbni nizi, ki so • združeno (zloženo) naselje; iz dveh ali več prvotno manjših izdelkov, ne pa tudi njihovi graditelji. Za to so uporabljali bili zaradi prilagajanja terenu, parcelne razdelitve in drugih samostojnih gruč; strokovnjake – kamnoseke, ki so v svoje gradnje vključevali naravnih dejavnikov slikovito razgibani. • sestavljeno naselje (iz več jeder ali gruč). stilne novitete drugih krajev, predvsem večjih mest (Benet- Na koncu bi radi opozorili še na razliko med kraško hišo in Dominante in arhitekturne posebnosti glede na njihovo ke, Trst, Gorica, Koper, Reka) in tako neposredno vplivali hišo v sosednji pokrajini (Istri). Kraška domačija je v nasprotju razmerje do naselja: na oblikovanje stavbne dediščine na Krasu. z istrsko hišo bolj zaprtega tipa (tako obliko srečamo tudi • dominanta ali posebnost je vključena v rob naselja. Domiselnost se kaže tudi v spretnem izkoriščanju na- na kraškem robu), orientirana na borjač, z opaznejšo razliko klona zemljišča za izdelavo kletnih prostorov in shramb med zaprto severno fasado in fasado, odprto na jug in v Med ruralnimi strnjenimi naselji prevladuje gručasta oblika; z najmanjšo možno količino zemeljskih del (obsežnejših dvorišče. Prav tako so za Kras značilni bolj kamnoseško predvsem pri mrežnih vaseh lahko sledimo kontinuiteti iz izkopov v pobočja Kraševci niso delali) ali pa z uporabo obdelani detajli kot v Istri. Naslednji značilni element je rimskih časov, pri prstenastih, ki so se s svojo lego prilaga- trdne apnenčaste skale za temeljne hiše. gank – pokrit lesen hodnik, ki poteka vzdolž južne fasade jale terenu in zaščiti pred burjo, pa do poznega srednjega Na splošno je bila izoblikovanost stavbnega kompleksa in povezuje prostore v prvem nadstropju. Nastal naj bi v veka. To obdobje srečamo predvsem pri izrazito strmem kraške domačije določena z mejami stavbne parcele, saj 17. stoletju kot posledica večje uporabe koruze – na njem terenu, ki je dopuščal predvsem zasnovo (naselja) po pla- sta optimalni izkoristek prostora in najugodnejša lega stavb naj bi jo namreč sušili. Gank je značilen predvsem za Kras stnicah, ta pa je, ne nazadnje, omogočala tudi lažji dostop narekovala gradnjo objektov na parcelni meji oziroma na in naj bi se v Istri uporabljal bolj malo. Za kraško hišo je do domačij, ugodnejši so bili tudi osončenost, zaščita pred robu parcele. Žal se ta bistvena lastnost kraškega gradi- značilen tudi omet z umirjenimi barvami, medtem ko je burjo in drugo. Primeri takih naselij so Štanjel, delno Tomaj, teljstva že nekaj desetletij pri novih gradnjah ne upošteva hiša v Istri navadno neometana. Šmartno ... Sicer pa je današnja oblika sklenjenih, strnjeno več, in to ne samo pri samograditeljih, ampak celo pri se- pozidanih vasi nastala od 15. do 18. stoletja. stavljanju prostorsko ureditvenih planov. Tudi orientiranost Ena izmed pomembnih značilnosti je tudi povezovanje in kompozicija stavbnih enot sta se ravnali po obsegu in skupine hiš v strnjene vrste, ki so imele zaprto fasado v K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 263 smeri burje (sever–severovzhod) in odprto v smeri sonca (jug, zahod). Odprtine na severni fasadi so bile majhne, Metamorfoze navadno le z vlogo prezračevanja, tiste na južni pa so bile večje. Zadnja domačija v takem nizu je bila na mestu, na Oto Luthar, Breda Luthar katerem bi moral biti mejaš, navadno obdana z visokim kamnitim zidom. predmestje Sežane, severozahodni del Komna, novi del PREVZEMANJE IN Zaradi svojih ukrivljenih, zamaknjenih sten, nenadnih za- Štanjela, da o novem Kopru sploh ne govorimo, potem PREOBLIKOVANJE STILOV lomov in organske oblike strnjene gradnje, ki je posledica je sardinski primer prevajanja mediteranske stavbne de- odpiranja proti svetlobi, prilagajanja terenu, komunikacijam diščine do neke mere posrečena rešitev. Ne nazadnje Preoblikovanje in parcelizaciji ter principa čim manjše izrabe kmetijskih tudi zato, ker je reinterpretacija zajela vse dele mesta, od Izhajajoč iz izposojenega prepričanja, da je dediščina, ki površin, je iz takih nizov nastal slikoviti in za kraško pokra- hotelov, zdravstvenega doma pa vse tja do pristanišča in »ustvarja dediščino« (Perossa 1993), posledica nenehnih jino značilni ambient. Ambient, ki je s svojo zgoščenostjo, policijske postaje. sprememb in da jo je pogosto mogoče ohraniti predvsem bogato arhitekturo s kamnoseškimi detajli, značilnimi Pri tej reinterpretaciji oziroma simulaciji avtentičnosti imajo z reinterpretacijo, smo se lotili tudi v uvodu omenjenega ulicami in trgi v mnogočem spominjal na mesta. Pravza- zelo pomembno vlogo tudi barve, ki skušajo zgrajeno pri- primera s Sardinije, ki je tik pred iztekom 20. stoletja v prav se vaške hiše od mestnih razlikujejo le po okornosti bližati lokalnemu okolju, zato med njimi prevladujejo vse strokovnih krogih poskrbel za precej razgibano diskusijo. izvedbe kamnoseških detajlov. Po mnenju Ivana Sedeja nianse toplega dela barvne lestvice: od intenzivno rdeče, Tako strokovnjaki kot tudi amaterski ljubitelji te problema- razlike med enimi in drugimi ne gre iskati »v formah [ker te ki naj bi spominjala na zemljo, do različic rumene oziroma tike so se razdelili na dva tabora. Prvi so na novo nastale razlike ni], marveč zgolj v različnih kvalitetnih nivojih, ki so oranžne, ki spominjajo na obalni pesek in kamenje. Lep turistične kraje novega mediteranskega videza, ki so zrasli neposreden odsev ekonomske in družbene diferenciacije. primer za to ponujajo tako nova naselja, na primer Isola na severu otoka, neusmiljeno kritizirali, drugi pa so peščico [...] Zato je razumljivo, da se meščansko koncipirana hiša novih mestec na razkričani Costi Esmeralda začeli ponujati Rosa s svojimi kameleonskimi barvami fasad, v Štanjelu razlikuje od hiše v sklopu kmečke domačije v kot zgled posrečene reinterpretacije mediteranske stavbne kot tudi stara naselja, na primer Kastelsardo, Porto Tores, Kobjeglavi ali Povirju. Kljub temu sta osnovni obliki oziroma dediščine. Podobno kot pri večini drugih tovrstnih razprav Stintina, Santa Teresa di Gal ura in druga, v katera so se stanovanjski hiši enaki, le da hišo v ljudski sferi spremlja je tudi v tem primeru vsako opredeljevanje za eno ali drugo barve prikradle šele pred dobrim desetletjem. Kot kaže, je še vrsta gospodarskih objektov.«7 stališče odvisno od primerjave z drugimi tovrstnimi posegi. fasadna mavrica obsedla tudi prebivalce vasi v notranjosti, O razliki med mestno in ljudsko arhitekturo govorita tudi Skratka, če na naselja, kot je Porto Cervo, gledamo skozi saj v celotni severni Sardiniji skoraj ni mogoče najti nase- Vid Brataševec in Tone Rozman: »... ta [mestna arhitek- tura, op. avtorjev] se naslanja na kanone stilnih obdobij, zgublja pa dejansko povezanost z naravo, ki je značilna za amaterskega« graditelja v zaledju«.8 Po nekaterih avtorjih (Perossa, Lah) pa ni samo mestna, stilna arhitektura vplivala na ruralno, ampak je veljalo tudi nasprotno: tako so na pri- mer zunanja stopnišča mestnih palač nastala pod vplivom zunanjega stopnišča kraške (in istrske) ruralne hiše. Ulice v kraških naseljih se prav tako prilagajajo terenu in stavbam, ponekod so med seboj povezane s prehodi, podhodi, mostovi in klanci. Ulico sestavljajo stikajoče se severne fasade domačij ali zidovi okrog borjačev. Zanimiva je tudi organizacija ulic, ki vijugajo med stavbnimi nizi, za- obljenimi zunanjimi stenami domačij, zaradi oblikovanosti terena in zgoščenosti stavb pa je nastalo zgoraj večkrat omenjeno satovje oziroma ambienti s slikovitimi pasažami, mostovži, terasami ... 7 Lah, L. (1994): Prenova stavbne dediščine na podeželju – Kras, str. 90. Novo me- sto. 8 Brataševec, V., Rozman, T. (1981): Analiza istrske arhitekture, str. 7. Ljubljana. Slika 12: Stavba zdravstvenega doma v turističnem mestecu Porto Cervo. (Foto: Oto Luthar.) 264 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A Pri tem je po eni strani prišlo do neposrednega prevajanja barv okolja (rdeča zemlja, modro morje, rumeni pesek). Po drugi pa do popolnega kameleonstva, ki se med drugim zgleduje pri cerkveni arhitekturi srednjeveških mojstrov iz Pize in Genove,9 ki so v 12. stoletju v osrednjem delu province Logudoro za gradnjo številnih cerkva uporabili značilni dvobarvni kamen iz neposredne bližine. Najlepši zgled takega stapljanja z okolico je povsem na novo zgrajeno naselje na Capo del Falcone na samem severozahodu otoka. Presenetljivo malo je bele, čeprav je bila to, podobno kot na severovzhodu Sredozemlja (od Dalmacije do Grčije), tudi v tem delu Sredozemlja nekoč edina barva fasad in jo zato lahko uvrščamo med sestavne dele tradicionalne stavbne dediščine. Glede tega je še posebej zanimiv severozahodni del otoka, ki ga še danes zaznamuje španska, natančneje katalonska kolonizacija iz obdobja od 15. do 17. stoletja. Začela se je kmalu po združitvi kraljestva Aragon in Kastilja leta 1479 oziroma v izjemno uspešni vladavini Karla V., končala pa z ustanavljanjem univerz v Cagliariju in Sassariju. Še najlepše pa se ta španski oziroma katalonski vpliv kaže v mestih, v katerih ob prepletanju lokalne in tuje stavbne oziroma arhitekturne dediščine prihaja tudi do stika med urbanim in ruralnim. Če temu dodamo še posrečeno uporabo materialov in odtenke tradicije apeninskih mest, nastane zanimiva mešanica, ki že na prvi pogled priča o tem, da Slika 13: Porto Cervo: detajl stavbe. (Foto: Oto Luthar.) je tako imenovani mediteranski stil hibrid stilov celotnega Sredozemlja. lja brez rožnatih in oranžnih odtenkov, vse več pa je tudi Podobno kot z barvami je tudi z oblikami, pri čemer je svetlo modre … Spremembe, ki jih je mogoče spremljati v sardinskem primeru mogoče najti oboje. Na eni strani domala na vsakem koraku, so nekdanjo kamnito-leseno srečamo posnetke, ki se skušajo približati najosnovnejše- in belo arhitekturno pokrajino spremenile v niz novodobnih mu tipu enokapnice, kot kaže spodnji primer iz kraja Isola urbanističnih kompozicij nenavadnih oblik in barv, v katerih Rosa, na drugi pa se tudi v okolju, ki ga številni dajejo za naj bi barve poskrbele za novo zlitje starega in novega. zgled, neredko srečamo s spački, ki močno spominjajo na domače slovenske in bližnje hrvaške primerke, pri čemer primerkov, kot jih ponujata Kras in Slovensko primorje, na Sardiniji ni mogoče najti. Pri tem skoraj ni mogoče spregledati, da vse popačene prevode tradicionalne stavbne dediščine druži tudi precejšnje ignoriranje klasičnih materialov oziroma njihova uporaba v povsem napačnem kontekstu. Za primerjavo na tem mestu ponujamo slovensko-italijanski dvojec. Pri prvem (iz Sardinije) se srečamo s posrečenim minimalističnim citatom kamnitega zidu, pri drugem (iz Ivanjega gradu) na Krasu pa imamo pred seboj hibrid, ki po eni strani dosle- dno ignorira tradicionalno obliko, po drugi pa je obseden s tradicionalnim gradbenim materialom. 9 Potem, ko je vse kazalo, da bodo Arabci iz Španije, ki so južni del zasedli že v 8. stoletju, prevzeli tudi severni del otoka, je papež Pashal II. pregovoril mestni dr- žavici Pizo in Genuo, da sta se skupaj z lokalnim prebivalci zoperstavili popolni Slika 14: Barvno zlitje novogradenj in okolice. Slika 15: Del južne fasade cerkve Trinita di Saccargia. zasedbi. Končni rezultat je bila dolgotrajna kolonizacija trgovcev omenjenih mest, ki (Foto: Oto Luthar.) (Foto: Oto Luthar.) se še vedno pozna tako v arhitekturi kot tudi v lokalnem dialektu. K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 265 Slika 18: Preporod arhaične oblike, barve in materiala. (Foto: Oto Luthar.) Ob številnih predstavljenih degradacijah tradicionalne ar- hitekturne dediščine pa tudi v nekdanjem socialističnem Sredozemlju srečamo nekaj izjemno posrečenih, če ne celo vzornih rešitev, vendar pri tem skoraj vedno ugotovimo, Slika 16: Beli »original« južno od mesteca Santa Teresa di Gallura. (Foto: Oto Luthar.) da kapital in znanje ne prihajata iz lokalnega okolja. Eden najboljših tovrstnih primerov je nedvoumno hotel Bretanide na otoku Brač, na katerem je premišljena vsaka najmanjša podrobnost, zaradi česar celotni kompleks že desetletje izstopa iz obstoječega, prav tako prenovljenega stavbnega fundusa mesta Bol in njegove okolice. PREVZEMANJE IN PREOBLIKOVANJE Že v uvodu smo napovedali, da nas primerjava s tujimi praksami ohranjanja kraške oziroma mediteranske stavb- ne dediščine zanima predvsem kot proces njenega pre- oblikovanja. Isti razlog nas je vodil pri ugotavljanju njene transformacije pri prenosu v drugo okolje. Pri tem smo se osredotočili na severnoameriški primer oziroma na trans- formacije, ki jih je mediteranska arhitekturna dediščina doživela v stiku s povsem novim kulturnim okoljem. Po eni strani nas je zanimalo, kako so jo ohranjali ali prilagajali priseljenci iz sredozemskega bazena, po drugi strani pa smo ugotavljali, kako so si jo prisvajali sami Američani. Kaj kmalu se je namreč pokazalo, da so ti v procesu reinvencije mediteranskega stila v ZDA pomembnejši kot priseljenci. Ali rečeno drugače: če je priseljencem, ki so šele konec 19. stoletja začeli bolj množično naseljevati zahodno obalo ZDA, še nekako uspelo obvarovati vinogradniške in vinar- ske skrivnosti, s stavbarstvom gotovo ni bilo tako. Prej nasprotno, pri natančnejši analizi privzetih stilov iz Evrope Slika 17: Zlitje katalonske in lokalne stavbne dediščine v mestu Alghero na severozahodu Sardinije. (Foto: Oto Luthar.) se pokaže, da se je tako imenovani preporod sredozemske 266 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A pa je k spremembi kulturne krajine pripomogla predvsem nova gospodarska perspektiva razvoja Kalifornije. Zlato je namreč kaj hitro zamenjalo zanimanje za nepremičnine, v prvi vrsti obdelovalno zemljo z ugodno klimo, ki je v mar- sičem spominjala na Sredozemlje. To so spoznavali pred- vsem tisti priseljenci, ki so – podobno kot njihovi predniki na srednjezahodni ravnici – iskali obdelovalno zemljo, pri čemer so poljedelsko smer razvoja regije očitno narekovali priseljenci iz Sredozemlja in tistega dela srednje Evrope z razvito vinogradniško tradicijo. Vse to in še mnogo drugih vplivov je privedlo do razvoja arhitekture, ki je v posameznih, zvečine neurbanih prede- lih Kalifornije povsem izrinila okorno stavbarsko tradicijo vzhodne obale. Po drugi strani poznavalci tega procesa opozarjajo, da se je pod vplivom speciičnega podnebja Mediteran v Kalifornijo prikradel že v zadnji tretjini 19. Sliki 19 in 20: Primerjava hiš v krajih Santa Teresa di Gallura in Novalja na otoku Pagu. (Foto: Oto Luthar.) stoletja. Pri tem se med drugim sklicujejo celo na Henryja Jamesa, ki je v Kaliforniji iz leta 1875 videl »nekakšno stavbarske dediščine v južni Kaliforniji zgodil predvsem prisvajanje sredozemske dediščine v veliki meri posledica narejeno, a neozaveščeno Italijo« in se zato razpisal o zato, ker so se zanj navdušili tudi sami Američani. turizma, katerega začetki v tem delu sveta segajo v zadnja tem, da je na zahodni obali mogoče zaslediti tudi »pridih Ker gre pri tem za precej nenavaden proces, velja osnovne leta 19. in prvo polovico 2. stoletja. Sestavni del biograije črte tega prisvajanja na kratko obnoviti. Ne nazadnje tudi bogate ameriške družine pred nastopom gospodarske krize antičnega.«10 Tako je bilo petdeset let kasneje za večino zato, ker je na zahodni obali ZDA, kjer se je ta način gradnje dvajsetih let so bili namreč tudi vse pogostejši obiski Evrope, premožnejših priseljencev skoraj samo po sebi umevno, najbolj uveljavil, srečalo več sredozemskih dediščin. Tako ki je v predstavi Američanov tistega časa ob Londonu in da morajo ploščice za svoje kuhinje in sanitarije pripeljati imenovani misijonski stil (Mission Style) oziroma španski Parizu obsegala tudi (ali samo še) izbrane cilje ob sredo- iz Seville, Toskane, Tunisa ali drugih sredozemskih središč kolonialni stil (Spanish Colonial Style), ki so ga, kot pove zemski obali (Francoska riviera) in v okolici Rima, Neaplja in z močno keramičarsko tradicijo. Tisti, ki si tega niso mogli že samo ime, v ta del ZDA prinesli španski kolonialisti, Firenc (Toskana, delno tudi Emilia Romana). Veliko zaslug privoščiti, so se zatekli k domačim proizvajalcem,11 ki so ima namreč svoje korenine prav tako v sredozemskem za udomačitev sredozemskega stila na zahodni obali pa posnemali evropsko tradicijo ali pa so ideje za svoje replike prostoru. Glede na to je razumljivo, da je v tako imenovani imajo tudi umetniki in izobraženci nasploh, ki so na začetku črpali iz ilustriranih knjig in arhitekturnih skic, ki so bile pred Mediteranean Revival do neke mere mešanica stare stav- dvajsetega stoletja v tem delu ZDA sledili zlatokopom in prevlado fotograije edini vir tovrstnih informacij. barske kolonizacije iz španskega obdobja in procesa, ki drugim pionirjem. Po besedah Marca Appletona, ameri- Temu je sledila tudi ustrezna preureditev celotne okolice. je začel potekati po prvi svetovni vojni, ko so premožnejši škega arhitekta in poznavalca urbanizacije Kalifornije, naj Avtohtone rastline so zamenjale ciprese, oljke, palme in Američani iz srednjega zahoda ZDA v južni Kaliforniji začeli bi prav ti prvi jasno artikulirali podobnosti s Sredozemljem vrsta sredozemskih iglavcev, mediteransko podobo pa so bolj množično graditi svoje letne rezidence. In na tej točki in na ta način kapitalsko oziroma gospodarsko elito navedli dopolnili iz Avstralije uvoženi evkaliptusi in druge eksotične postane zgodba še posebej zanimiva, saj se pokaže, da je k posnemanju mediteranske stavbne dediščine. Najbolj rastline. Z obojim skupaj se je začela oblikovati vsestranska kultura posnemanja, ki je kasneje prerasla v novo tradicijo, pri kateri so se napajali sodobniki bliskovitega razvoja po drugi svetovni vojni. Strokovnjaki, v prvi vrsti arhitekti in umetnostni zgodovinarji, ki so ta proces kasneje poimenovali kot obdobje sredozemskega preporoda, ugotavljajo tudi, da je temu pozneje sledil čas vsestranskega eklekticizma, ki je v veliki meri zajemal tudi iz lokalne oziroma stare španske dediščine. Po mnenju Rexforda Newcomba, avtorja refe- renčnih del, kot sta spisa Spanish-Colonial Architecture in the United States in Mediterranean Domestic Architecture in the United Sates, je na podlagi reinvencije sredozemske dediščine – pod katero moramo po njegovem mnenju ra- zumeti mešanico italijanske, bizantinske in severnoafriške tradicije – in na podlagi navezovanja na lokalne tradicije, 10 Tukaj po Marc Appleton, M., Levick, M. (2007): California Mediterranean, New York, str 12. 11 Appleton še posebej opozarja na keramičarsko delavnico Malibu Potteries, ki jo je Slika 21: Citat iz kamna. (Foto: Oto Luthar.) Slika 22: Kamnita trdnjava. (Foto: Oto Luthar.) ustanovila družina Adamson. K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 267 na izbranem območju, to je na območju Matičnega krasa, kakor tudi drugod po Sloveniji in na Hrvaškem privedle do popolnega ignoriranja tradicionalne stavbne dedišči- ne. Ali rečeno drugače: še posebej nas je zanimal primer povojnega tipskega projekta, ki ni znal (ali želel) ohranjati osnovnih značilnosti kraške stavbne dediščine in je zato močno skazil preostalo arhitekturno pokrajino. Ker je v veliki meri izhajal iz načelnega socialističnega egalitarizma, smo ga poimenovali socialistični modernistični tip,12 tipe, ki so skušali in še skušajo to dediščino posnemati, pa smo razdelili na konservatorski in referenčni tip. Pri tem vse kaže, da gre pri modernističnem tipu pravzaprav za dve kategoriji. V prvo sodijo rešitve, ki jih je predpisala stroka do srede sedemdesetih let 20. stoletja, v drugo pa uvr- ščamo njihove funkcionalne posnetke, ki pa so v prvi vrsti posledica pragmatizma investitorja in projektanta. Slika 23: Okvir iz Bola na Braču. (Foto: Oto Luthar.) Sliki 24: Detajl iz Bola na Braču. (Foto: Oto Luthar.) Preden pa se lotimo natančnejše opredelitve posameznih tipov in predstavitve nekaj izbranih primerov, spomnimo sicer nastal nov, tipično ameriški »v sonce zagledani stil«, drugače: v dveh letih ukvarjanja s kraško stavbno dedi- na to, da se veliko slovenskih arhitektov že četrt stoletja katerega korenine pa brez dvoma segajo globoko v sre- ščino se je pokazalo, da je tovrstno tradicijo veliko laže sistematično ukvarja z vprašanjem, »ali nam je nova arhitek- dozemsko tradicijo. Rezultat, tako Newcombe, ni bil le ohraniti na podlagi citatov kot pa na podlagi popolnega tura na krasu sploh potrebna«, saj naj bi bilo po njihovem poseben stil, temveč že kar vsestransko življenjsko stilno posnemanja. Ta temeljna ugotovitev se nam je potem, ko mnenju dovolj neizkoriščenega stavbnega fonda, obnova gibanje, ki je ob črpanju tradicij znalo izkoristiti svobodo, smo se do nje končno dokopali, zdela povsem logična; krasa pa naj bi bila tako iz inančnega kot tudi iz več drugih ki jo je ponujal skoraj neomejen prostor, po drugi strani pa če namreč izhajamo s stališča, da je tudi tisto, kar smo vzrokov racionalnejša.13 Isti strokovnjaki vsaj že dvajset se je znalo prilagoditi novim razmeram. v nekem trenutku razglasili za dediščino, posledica izje- let poudarjajo, da je eden največjih problemov prenove Vzroke za vse večji eklekticizem oziroma oblikovanje cele mno dinamičnega spreminjanja, in če je že sama tradicija slovenskega krasa prav sodobna »tipološko popolnoma vrste hibridnih stilov, ki so se začeli kazati že pred drugo skupek citatov, potem upoštevanje stavbne dediščine neustrezna gradnja«. Sicer pa je med strokovnimi razpra- svetovno vojno, pa moramo iskati tudi v veliki gospodarski nikakor ne more biti samo golo posnemanje neke v času vami mogoče najti bistveno več razprav, ki se ukvarjajo s krizi in v drugi fazi industrializacije. Oboje je namreč pri- zamrznjene predloge, temveč samo novo spreminjanje in prenovo obstoječega. Tematizacij novogradenj je veliko pomoglo k propadu obrti, ki v dvajsetih in tridesetih niso nadaljnji razvoj tega izročila. manj, pa še te so bile do nedavnega osredotočene le na samo omogočile doslednega posnemanja sredozemske Prav v tem (in takem) razumevanju tiči cela vrsta zadreg. posamezne projekte. Po drugi strani v teh obravnavah redno stavbne dediščine, temveč tudi njeno solidno izvedbo. Podobno namreč lahko trdijo tudi vsi tisti, ki so nedvo- srečujemo ugotovitve, da je razvoj arhitekturne pokrajine Posledice tega procesa so ne nazadnje vidne še danes, mno popačili kraško oziroma sredozemsko arhitekturno posledica nenehnih sprememb, zaradi česar so tudi lahko in to predvsem v južni in srednji Kaliforniji, kjer elementi pokrajino, kjer koli se je ta oblikovala oziroma kjer koli so nastale tako imenovane »metastatične« pozidave.14 Avtorji sredozemskega stila še vedno narekujejo razvoj arhi- jo skušali posnemati. še redkejših besedil, ki iščejo vzroke za tako stanje, pri tekturne pokrajine. Tako splošni vtis kot tudi posamezni tem tudi ugotavljajo, da je obstoječe stanje nastalo zato, elementi te pokrajine sicer še vedno spominjajo na Sre- SODOBNE TRANSFORMACIJE V ker tudi stroka ni ponujala ničesar drugega kot možnosti dozemlje, dizajn in izvedba pa, tako Newcomb, še zdaleč ne dosegata nekdanje kakovosti. Vzrok za to moramo po MATIČNEM OKOLJU zidave znanih tipskih objektov. Omenjeni nabor načrtov Ker smo v zgornjem poglavju (morda najznačilnejši) tuji iz »beograjskega kataloga projektov enodružinskih hiš«, njegovem mnenju iskati v pomanjkljivem znanju arhitektov pa tudi domači tipski projekti »Loza«, »Lipica« in »PH«, ki in projektantov, vse manj pa je tudi vlagateljev, ki bi želeli zgled posnemanja te kulture matičnega okolja v pogla- so z vidika ohranjanja kraške stavbne dediščine naredili vlagati v bolj kakovostno in zato dražjo izvedbo. Tako tudi vitnih potezah že predstavili, v nadaljevanju usmerjamo ogromno škode, je bilo edino, kar je bilo ponujeno samo- ti prispevajo k vsesplošnemu oddaljevanju od »historične naše zanimanje na proces(e), ki so potekali, in kar je še graditeljem. Zanimiva je tudi ugotovitev zdajšnje srednje sredozemske arhitekture«, ki je njihove predhodnike na- pomembneje, ki na različnih ravneh še potekajo. generacije strokovnjakov, ki priznava, da njihovi starejši vedla, da so v dvajsetih in tridesetih letih oblikovali tako Glede na naravo zbranega gradiva, delno pa tudi zato, kolegi, zaposleni v projektantskih podjetjih, za to vprašanje »čudovit posnetek« Sredozemlja. da bi morebitni uporabniki naših ugotovitev predstavljene niso bili zainteresirani tudi zato, ker projektiranje enodru- Ta kratek opis ameriške transformacije mediteranske prakse laže razumeli, smo zbrane primere razdelili na tri 12 Strokovnjaki so to poimenovali za tip vseslovenske povojne hiše, ki se naslanja na stavbne dediščine pa ni namenjen samo napovedanemu tipe transformacij. Pri tem nismo upoštevali samo konč- rešitve iz Beograjskega kataloga projektov enodružinskih hiš. Ti so z vidika prenove spremljanju prenosa tradicij, temveč nas lahko pripelje k nega rezultata, to je stavb najrazličnejših oblik in velikosti, in ohranjanja pokrajinskih značilnosti naredili ogromno škode. 13 našemu osrednjemu vprašanju. Kako je mogoče s spre- temveč smo skušali ugotoviti, kaj je botrovalo oblikovanju Ebner, M. (1997): Tri hiše na Krasu – Sobivanje novega in starega, str. 6. Diplomska naloga. FAGG, Univerza v Ljubljani. membami, ki jih je prinesla sodobna kultura bivanja, hraniti posameznega tipa. V iskanju odgovorov na ta vprašanja 14 Ebner, M. (1997): Tri hiše na Krasu – Sobivanje novega in starega, str. 7. Diplomska stavbarsko tradicijo tako, da jo spremenimo? Ali rečeno smo veliko pozornosti namenili tudi okoliščinam, ki so tako naloga. FAGG, Univerza v Ljubljani. 268 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A Ob tem se je v zadnjem desetletju dokončno uveljavilo spoznanje, da pri ustreznem varovanju arhitekturne de- diščine na Krasu ne gre le za vprašanje, kako varovati, ohranjati in prenavljati obstoječo stavbno dediščino, tem- več se moramo tudi vprašati, kakšno naj bo razmerje med prenovljenim in novim. To pa celotno stvar še dodatno zaplete, saj strokovnjaki sami (vedno znova) ugotavljajo, da tako slovenska stro- kovna javnost kot tudi službe za usmerjanje urbanističnega razvoja nimajo jasne predstave o odnosu med stavbno dediščino in potrebami po zidavi novega. Nekoliko več optimizma vliva uveljavljajoče se spoznanje večine mlajše generacije arhitektov, iz katerega jasno iz- haja, da arhitekturni jezik, upoštevajoč posebnosti lokacije in regije, lahko pomaga ohraniti identiteto prostora. Še Sliki 25 in 26: Dva primera »škatlastega« tipa hiš – pri drugi hiši tudi barvno neskladje. (Foto: Oto Luthar in Miha Pavšek.) zanimivejša in spodbudnejša pa je njihova ugotovitev, da pri tem ni treba v celoti konzervirati nekdanje arhitekturne žinskih hiš očitno ni bil preveč donosen posel. Rezultat, ne, ne vraščajo v obstoječe okolje, oziroma da to uspeva govorice, oziroma da ohranjaje tradicionalne arhitekturne kot rečeno, je bil porazen, saj so med novogradnjami nekaterim novogradnjam, ki na prvi pogled ignorirajo vr- dediščine ni nujno enako vračanju k tradicionalističnemu prevladale škatlaste individualne gradnje. sto najpomembnejših kriterijev te tradicije. Tudi zato je že romanticizmu. Podobno kot Mario Perossa v svoji diser- Toda tudi poznejši konservatorski posegi ali »egocentrični« pred časom prišlo do delitve na empirično dokazljive in taciji iz leta 1993 tudi drugi avtorji in avtorice ugotavljajo, avtorski pristopi sodobnih arhitektov kljub njihovim naveza- racionalne ter abstraktno oziroma subjektivno doživljajske da »dediščina mora ustvarjati novo dediščino /.../« in da vam na arhitekturno-zgodovinske parametre niso bistveno komponente obravnavanja »naravne, kulturne, zgodovinske, je z upoštevanjem ekonomskih, zgodovinskih, socialnih, spremenili stanja. Bistvenega premika ni prineslo niti zadnje sociološke ter prostorsko-organizacijske strukturiranosti« klimatskih, naravnih in kulturnih lastnosti mogoče ohraniti desetletje, le delitev na tiste, ki menijo, da je umestitev kraške stavbne dediščine. vzdušje oziroma idejo prostora. nove arhitekture v starejši stavbni fond mogoča samo s Največ zaslug za vse večje upoštevanje te »komponente« Skoraj pomirjujoče pa deluje prepričanje, da je idejo mogoče popolno ohranitvijo njihovih izvornih vrednot, in tiste, ki se ima gotovo tudi vse večja potreba po spoznavanju tako ohraniti tudi z reinterpretacijo, iz česar sledi, da krasa ni zavedajo, da je urbanizacija proces spreminjanja vrednot, imenovanega duha kraja. V strokovni literaturi ga najpogo- mogoče obravnavati niti kot narodnega parka s popolno se je še dodatno poglobila. steje srečamo pod izrazom geniuis loci, za njim pa se skriva prepovedjo gradnje ali z odlokom o konzervaciji niti kot Eno redkih resnejših sprememb napoveduje nedavno zaščitenega predela z omejenimi gradbenimi posegi in potreba po razumevanju nekdanjega ravnanja Kraševcev jasno oblikovano stališče, da dolgoročne rešitve lahko predpisanimi elementi kraške arhitekture.15 omogoči samo interdisciplinarni pristop. Ta je namreč že pri oblikovanju lastne arhitekture ter razvojnih zakonitosti Po mnenju najmlajše generacije arhitektov je treba biti ino- zdaj veliko prispeval k spoznanju, da se nekateri objekti, ki obravnavanega prostora. Ali kot pravi Vojteh Ravnikar, graditi vativen in ustvarjalen, vendar ne kar počez in brez vsake sicer izpolnjujejo večino kriterijev kraške stavbne dedišči- na krasu danes pomeni »graditi z zavestjo o kraju«. releksije. Urbanizacija gotovo pomeni tudi spreminjanje nekdanjih vrednot, vendar to obenem ne pomeni, da nam ni treba upoštevati elementov, ki soustvarjajo identi- teto prostora, da se nam ni treba ozirati na kontinuiteto v oblikovanju arhitekture in naselja in, končno, da se nam ni treba ozirati na obstoječo kulturno dediščino. Ob vsem naštetem nekaj upanja vliva tudi spoznanje, da dediščina ni nekaj trdno določenega in nespremenljive- ga, temveč nasprotno, da se njeni posamezni elementi nenehno spreminjajo …, zaradi česar lahko »identiteto« nekega prostora ujamemo le, če ujamemo spremembe. Poleg tega se je – tako vsaj kaže – dokončno uveljavilo spoznanje, da si pri reinvenciji kraške stavbne in arhitek- turne dediščine ne moremo pomagati z vnaprej napisanimi recepti, seznami in priročniki. Ne nazadnje tudi zato, ker bi to pomenilo golo posnemanje, le-to pa »vodi v posto- 15 Sliki 27 in 28: Hiša »finka« – dva detajla. (Foto: Oto Luthar.) Ravnikar, V. (1986): Kako graditi danes na Krasu, str. 42. AB, št. 83/94. Ljubljana. K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 269 Sliki 30 in 31: Najnovejši primeri povzemanja kraške stavbne dediščine v Križu leta 2007. (Foto: Oto Luthar.) se brez vsakega zadržka zgledujejo po najrazličnejših sre- škemu elementu posvetijo izjemno pozornost, druge pa dozemskih tipih. Tako tudi na območju Matičnega krasa spregledajo v celoti. dandanes lahko najdemo več tipov že omenjenih španskih Glede na to k ohranitvi spomina na tradicionalno stavbno ink in haciend, največ pa je takih metamorfoz, pri katerih dediščino v resnici daleč največ pripomorejo skrbne obnove, je osnovni tip težko razpoznaven, opazovalec pa nehote ki, kot rečeno, niso del našega osrednjega zanimanja, ter pomisli na Lewisa Carol a in njegov, v slovenščino težko tako imenovana referencialna gradnja, ki dediščino prevaja prevedljivi izraz »ugliication«. skozi premišljeni avtorski citat. Zelo pogosto gre namreč tudi za izpopolnitev nekdanjega škatlastega tipa, pri čemer vlagatelji posameznemu kra- Slika 29: Detajl novega »starega« dimnika. (Foto: Oto Luthar.) Predlogi rešitev in izboljšav pno nerazumevanje in degradacijo obstoječih vrednot«.16 Zato večina zgoraj navedenih avtorjev stavi predvsem na Oto Luthar, Metod Prijatelj »transformacijo znanja«, ki presega nekdanjo zamrznitev obstoječega stanja. Ali rečeno drugače: večina kompe- »Kras kot kulturno-krajinski, obremenjujoče prispevajo k razvoju občine, poznavajoč tentnih strokovnjakov meni, da nenehno »spreminjanje urbanistični in arhitekturni rezervat prejšnji razvoj pa so lahko tudi najbolje napovedali dalj- družbenih in materialnih, tehnoloških pogojev reprodukcije je ikcija.« nosežnejše spremembe vsakokratnih širitev gradbenega prostora zahteva [nenehno, op. a.] iskanje različnih odgo- Ivan Sedej fundusa, pa naj je šlo za gradnjo zasebnih hiš ali za prostor, vorov na primarne zahteve uporabnosti prostora-stavbe. namenjen gospodarski dejavnosti. Glede na njihovo dobro Zato tudi koncept arhitekturnega tipa predvideva nujnost ANALIZA IN PREVERJANJE poznavanje pokrajinskih in podnebnih posebnosti, predvsem vpraševanja o možnostih drugačne (npr. tehnične) razreši- pa glede na to, da se (je) večina nosilcev administrativnih tve nekega elementarnega arhitekturnega problema.« Kot RAZLIČNIH URBANISTIČNIH, funkcij v občinski upravi tudi sama ukvarjala oziroma se bi dejal Ljubo Lah: »Razumevanje izoblikovanega okolja ARHITEKTURNIH IN ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, od njih upravičeno pomeni temeljno vez med starim in novim, kar bi moralo MAKROKONZERVATORSKIH lahko pričakujemo najbolj smotrne predloge. predstavljati tudi izhodišče pri načrtovanju vsega novega, Slabi strani tako imenovanega odločanja na lokalni ravni sta ki običajno vstopa v že izoblikovani prostor z izraženo in KONCEPTOV pomanjkljiva izobrazba in klientelizem. Prva pomanjkljivost čitljivo razvojno logiko.« Do napovedanih sprememb urbanistične zakonodaje RS je je toliko večja, ko si občine ne morejo privoščiti profesio- Ne glede na vsa ta spoznanja pa se proces oblikovnega veljalo, da so urbanistični načrti predmet občinskih razvojnih nalnih strokovnjakov za urbanistično načrtovanje, pa naj in stilnega metastaziranja kraške arhitekturne/stavbne strategij. To je imelo svoje dobre in slabe strani. Dobre zato, so to gradbeniki ali arhitekti z dodatno umetnostnozgodo- dediščine nadaljuje, s to razliko, da so avtorske predelave ker so lokalni strokovnjaki s svojim natančnim poznavanjem vinsko izobrazbo. V takem primeru so strateške odločitve povojnega egalitarističnega tipa zamenjali novi modeli, ki gospodarskih in človeških zmogljivosti ter kulturnih vzorcev prepuščene gostujočim strokovnjakom ali, še slabše, 16 Ravnikar, V. (1986): Kako graditi danes na Krasu, str. 43. AB, št. 83/92. Ljubljana. verjetno najlaže presojali, katere dejavnosti lahko najmanj lokalnim politikom, ti pa se, sodeč po izkušnjah zadnjih 270 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A let in desetletij, pogosto zapletajo v klientelizem, katerega Novogradnje na Krasu »razen korčastih streh in zunanjih najpogostejši negativni posledici sta urbanizacija kmetijsko stopnic zvečine še vedno nimajo nič skupnega z regionalno zaščitenih zemljišč in slab nadzor nad upoštevanjem odo- stavbno tipiko«. Pri tem Delak - Koželjeva velik del krivde brene gradbene dokumentacije. Glede na to se strinjamo za obstoječe stanje vidi v neustrezni kmetijski, davčni in s kolegom Antonom Prosenom, ki opozarja na nevarnosti kreditni politiki, na individualni ravni pa v že omenjeni ne- prevelike liberalizacije oz. predlaga, da začnemo podeželska osveščenosti lastnikov, pomanjkanju informacij o ustreznih naselja obravnavati na isti način kot mestna, za kar pa je stavbnih gradivih in nizki stopnji zgodovinske zavesti.20 treba ustanoviti strokovne medobčinske službe. Prav tako Podobno razmišljanje je mogoče v zadnjih desetih, pet- lahko samo pritrdimo njegovim ugotovitvam, da je k pre- najstih letih srečati pri različnih uveljavljenih in manj znanih soji razvojnih načrtov treba še bolj pritegniti strokovnjake poznavalcih kraške stavbne dediščine, ki pa zaradi preo- iz pedagoških in raziskovalnih institucij. K temu je treba bilice osnovnega dela (pouk, administriranje, prijavljanje in prišteti še predlog za oblikovanje prednostnih območij in izvajanje raziskovalnih projektov …) nimajo dovolj časa za ustrezno omrežje poselitve ter še tesneje povezati ravni oblikovanje skupne platforme in še manj za skupni nastop. načrtovanja: državno, regionalno in lokalno. Podobno kot Vsakokratna strokovna srečanja, okrogle mize in časopisne Prosen se tudi mi zavzemamo za to, da »država poskrbi polemike se premalo zato kot eno glavnih nalog v bližnji za ustrezno normativno ureditev in na tej podlagi za uve- prihodnosti vidimo tudi v povezovanju znanja ekspertov ter ljavitev hierarhije planskih dokumentov«17 oz. da po potrebi v hitri dostopnosti novih tematizacij, zakonskih sprememb omogoči tudi petstopenjsko načrtovanje. in sprememb na terenu. Naloga strokovnjakov na drugi strani pa je, da na podlagi precejšnjega števila tehtnih raziskav in rezultatov svoje VLOGA CO F.A.B.R.I.C.A. PRI znanje vključijo v različne strategije razvoja, od načrtovanja OBLIKOVANJU MREŽE ZA Kraškega regijskega parka do soustvarjanja širše zavesti o tem, da kraška stavbna dediščina predstavlja »zakladnico UČINKOVITO PROSTORSKO idej in izkušenj,«18 da »je prav [kraška] arhitektura tista, PLANIRANJE IN SVETOVANJE ki je postala neločljivi del ene najbolj svojskih in najbolje Skoraj nemogoče si je predstavljati, da bi kakršne koli opa- določljivih kulturnih krajin« ter da gre predvsem v primeru znejše spremembe pri varovanju kraške arhitekturne (kakor Matičnega krasa za tipični primer pokrajine, ki je uspela tudi vse druge) dediščine lahko nastale brez nenehnega »vse tuje vplive prevesti na svoje lastno merilo« in na ta in sistematičnega preučevanja, analiziranja in načrtova- način »uspele ustvariti najbolj močno lastno identiteto in nja. Vse to je namreč nepogrešljiva podlaga za učinkovito pravo avtorsko arhitekturo«.19 svetovanje. Glede na to se v okviru Centra odličnosti F. A. Kot je nazorno pokazala tudi Zvezda Delak - Koželj, samo B. R. I. C. A. zavzemamo za ustanovitev medinstitucio- strokovnjaki lahko izposlujejo pripravo ustreznih prostorskih Sliki 32 in 33: Ustrezna adaptacija stare kraške hiše v nalne interdisciplinarne raziskovalne, razvojne, svetovalne dokumentov za izvedbo prenove posameznih vasi ali stavb Tupelčah ob kalu v primerjavi z neustrezno novogradnjo skupine, ki bi prevzela naloge, o katerih je doslej pisal že oz. izsilijo ureditvenih načrtov za prenovo tistega stavbne- v Gorjanskem. (Foto: Miha Pavšek in Oto Luthar.) marsikateri kompetentni strokovnjak. Že marsikdo se je ga fundusa, ki ga sicer obravnavajo kot najpomembnejšo zavzel za oblikovanje skupine, ki bi ob arhitektih, gradbe- sodelovanja, s strokovnjaki z drugih delov Sredozemlja, kulturno dediščino. Pri tem se namreč najhitreje izkaže, nikih, umetnostnih zgodovinarjih, etnologih in zgodovinarjih Evrope in ZDA pa je mogoče uokviriti v sistem običajnih kateri od obstoječih zakonov (poleg prostorskega gotovo morala vključevati tudi pravnike in ki bi morala povezovati znanstvenih in strokovnih srečanj (konference, simpoziji, tudi cestni zakon) je neustrezen, na podlagi konkretnih različne strokovne in upravne lokalne in državne ustanove. delavnice). V to komunikacijo je mogoče in potrebno načrtov prenove se izkažejo vse slabosti fragmentarnega Predvsem pa bi morala taka interdisciplinarna skupina na vključiti tudi po- in dodiplomske študente, ki bi po vzoru obnavljanja (primer Štanjel), mimogrede pa na dan privrejo enem mestu združiti vse obstoječe znanje, ga klasiicirati in diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog ljubljanske vse degradacijske težnje: od odstranjevanja kamnoseških analizirati ter na tej podlagi izdelati strateški razvojni načrt. Fakultete za arhitekturo lahko obdelali konkretne primere izdelkov do sprememb stavbne zasnove. Po drugi strani, Pred tem bi morali (in kot vse kaže, bo to nalogo morala in predlagali konkretne rešitve. Pri tem ne gre pozabiti na tako Delak - Koželj, pa neustrezno načrtovanje vodi v »ne- za zdaj prevzeti skupina sodelavk in sodelavcev Centra pomemben prispevek posameznih skrbnikov, na primer načrtni sistem gradnje, neustreznih infrastrukturnih posegov, odličnosti F. A. B. R. I. C. A.) ustvariti dobro ozračje in ljudi okoli revije Kras, kakor tudi na umetniške releksije novogradenj, nadomestnih gradenj in naselij sekundarnih ustrezne okoliščine za njeno oblikovanje. Ne smemo tudi tega problema (Kermauner, Spacal in drugi). bivališč, ki s svojim, regionalni arhitekturi neprilagojenim pozabiti na trajno primerjavo z dogajanjem v širši medna- Načinov in možnosti za oblikovanje take skupine in tovrstne izgledom rušijo strukturo podedovane kulturne krajine«. rodni strokovni javnosti. Z italijanskimi kolegi je mogoče dejavnosti je v Sloveniji ta hip več, vendar se podpisani za- 17 Prosen, A. (2008): Nasilna urbanizacija slovenskega podeželja. Sobotna priloga tako sodelovanje vzpostaviti na podlagi skupnega, delno Dela, januar, str. 22–23. Ljubljana. vzemamo predvsem za med institucionalno skupino, ki bi ne 18 že potekajočega medregionalnega (projekti INTERREG) Lah, L. (1999): Prizadevanja za premišljen prostorski in okoljski razvoj na krasu. glede na sedež znala povezati znanje strokovnjakov različnih Dediščina stavbarstva – Primorska in Kras, str. 129–142. Ljubljana. 20 Delak - Koželj, Z (1999): Problematika stanja in varstva ljudskega stavbarstva (po- ustanov, npr. ZRC SAZU, ljubljanske in novogoriške univerze 19 Fister, P. (1999): Arhitektura na krasu. Dediščina stavbarstva – Primorska in Kras, udarek na Primorski in krasu). Dediščina stavbarstva – Primorska in Kras, str. 109 str. 13–24. Ljubljana. –121. Ljubljana. oz. njihovih tujih partnerjev npr. Univerzo IUAV iz Benetk. K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 271 PREDLOGI ZA FORMALNO- UPRAVNE REŠITVE Dosedanji postopek pridobivanja gradbene dokumentacije bi bilo smiselno dopolniti s obveznim profesionalnim sve- tovanjem, v okviru katerega bi usposobljena in preverjena oseba izobraževala in tudi sicer usmerjala tako naročnika kot tudi projektanta gradnje. Po drugi strani bi isti svetovalec ali svetovalka moral/a ob- vezno spremljati samo izvedbo projekta in sproti cenzurirati vsak odmik od podpisane ali odobrene dokumentacije. Glede na skrajno negativne izkušnje sta za aktualno arhitekturno pokrajino tovrstni nadzor in cenzura odločilnega pomena. Razlogi vsestranske degradacije obstoječe arhitekturne krajine namreč niso samo strokovna nerazgledanost, profesionalna nekompetentnost in splošna kulturna neiz- obraženost avtorjev tipskih načrtov s sredine 20. stoletja, temveč odsotnost vsakega nadzora. Iznakažena stavbna dediščina zadnjega pol stoletja namreč več kot nazorno priča o tem, da je izvajalec po prejetju gradbenega dovoljenja lahko do nerazpoznavnosti spremenil izvedbeni načrt. To sicer velja za vse slovenske pokrajine, le da so na krasu, ki se lahko pohvali z zelo speciično stavbarsko dediščino, posledice tega procesa veliko bolj vidne. Kljub dejstvu (ali pa prav zaradi tega), da osnovne pogoje za gradnjo (viši- na objekta od tal do slemena, število nadstropij, gabarite gradnje, orientiranost na parceli, oddaljenost od sosednjih hiš, naklon strehe in še več speciičnih pogojev) dobimo že v okviru lokacijske informacije, nenadzorovana gradnja do konca navadno doživi celo vrsto mutacij, katerih soavtorji so v veliki meri prav tisti, ki bi morali skrbeti, da bi vlagatelj do samega konca sledil projektni dokumentaciji. Tisti, ki bi morali poskrbeti za to, da se celoten projekt razvija skladno z lokacijo, koniguracijo in kakovostjo terena in zemljišča, klimatskimi razmerami in ne nazadnje s predpisi in pogoji, se, kot kaže, vse pogosto prepuščajo naročnikovi viziji in svoji domišljiji. Ali če parafraziramo besede ene izmed njih: arhitekt je prepogosto umetnik, ki tako kot vsak umetnik želi, da mu »vizija naročnika razburka domišljijo«.21 Podobno je z nadzorom, ki je osredotočen predvsem na interes naročnika in premalo skrbi za interes skupnosti. Ne nazadnje je vsaka gradnja poseg v širši prostor, ki je navadno sestavljen iz drugih gradbenih parcel, kmetijskih zemljišč, infrastrukture … Zgornji predlog za svetovanje in nadzor bi bilo verjetno brez večjih težav mogoče vključiti v obstoječo spremljanje izvedbe projekta. 21 Gordana B. (2007): Zakaj potrebujemo arhitekta. Kamen na kamen. Tematska pri- loga Primorskih novic, 30. str. 35. Koper. Besedilo sicer na zelo zanimiv in infor- mativen način razloži, zakaj pri gradnji lastnega doma potrebujemo arhitekta, in na več mestih izrecno opozori na arhitektovo skrb, da se naročnikove želje izvedejo skladno z lokacijo. Slike 34–36: Konkretni predlog sodobne gradnje. 272 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A tako o novogradnjah znotraj vaškega jedra kakor tudi o uporabo klasičnih kraških materialov, je za površine, ki so KRAŠKA HIŠA DANES – razmerju med izločenimi novogradnjami in starim vaškim usmerjene v notranjost, mogoče izbrati tudi več sodobnih KONKRETNI PREDLOG jedrom. Upoštevali smo nekdanjo organizacijo prostora in gradbenih elementov (steklo, les, kovina …). SODOBNE GRADNJE se na koncu odločili za času verjetno najprimernejšo »L« Običajnemu katalogu izboljšav in predlogov za prepreče- obliko, ki ob ustrezni zaščiti pred kraško burjo omogoča vanje nadaljnje kontaminacije kulturne krajine prilagamo tudi ustrezno mero zasebnosti. Poleg tega stavba, ki se tudi model oziroma primer novogradnje, ki se s premi- ustrezno prilagodi izbranemu vogalu vsakokratne parcele, šljenim citiranjem elementov tradicionalne arhitekture in simulira in tudi v resnici omogoča tradicionalno delitev na ornamentov širšega sredozemskega prostora umešča v javni in zasebni del hiše. Temu je v nadaljevanju prilago- kraško naravno in kulturno krajino. jena notranja organizacija stavbe, kar pomeni, da so vsi Pri tem velja poudariti, da smo v obeh primerih upoštevali prostori, ki zahtevajo več svetlobe, usmerjeni k notranjemu vse faze gradnje: od premišljene umestitve v prostor do dvorišču. Na podoben način je mogoče deliti tudi izbra- funkcionalnih in estetskih podrobnosti. Razmišljali smo ne materiale. Če zunanja oziroma javna podoba zahteva Pojmovnik22 Jasna Fakin Bajec 22 Slovar besed iz pogovornega jezika Kraševcev je le drobec iz mozaika kraških pogovorov, ki sicer še čaka na strokovno znanstveno obdelavo. apnenica peč za žganje; prim. frnaža apneničarstvo Postopek pridobivanja apna na Krasu. Kamne segrevajo v apnenicah pri visoki temperaturi. Po vojni je ta način zamrl. baba vrhnji kamen na apnenici baša kamnit podstavek batuda drobljeno kamenje za nasipavanje cest bedenj kad, čeber tudi plavnik bonagracija krnisa borjač ali borječ zaprto kraško dvorišče bruška drobnejše kamenje, ki tvori nasutje v apnenici cegesar brusač čeita podstrešje čodra čeber za pršute v slanici erta gl. jerta dila deska drat žica frnaža apnenica gank ali gajnk Lesen hodnik z nadstreškom, ki poteka vzdolž južne fasade in od zunaj povezuje prostore v prvem nadstropju, uporabljen tudi za sušenje pridelkov koruze. gasa ozka ulica gledanca stolp gmajna pašnik, nerodovitna površina golobice Kamni, ki so jih kot dodatno zaščito proti burji uporabljali za otežitev korcev na strehah. griža kup drobnega kamenja K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 273 grota jama grušt zidarski oder gurenc zgornja preklada vratnega okvirja hiša prostor, kjer se kuha in obeduje hiška enocelično zavetišče iz kamna za pastirje – (v Istri kažun) hlev hlev za prašiče hram klet; prim. kantina japno apno japenca jama, v kateri se gasi apno jeplenca apnenica, v kateri žgejo apno java manjši kamnolom jerta ali erta obdelan kamen ob oknu ali vhodnih vratih jona ali juna sleme kal odprt zbiralnik vode kadin umivalnik; prim. omivenca kahlice keramične ploščice kalaunik vedro; prim. štenjak kalonja ali kalona ali kaluna vhodna lesena vrata na kraško dvorišče kambra soba v nadstropju kamra prostor v pritličju za hrambo živil kamen posoda za mast, izklesana iz kamna kamin dimnik kandot stranišče kantina klet; prim. hram kantrega ali kontrega stolica kašča podstrešje v mezaninu kraške hiše kašetin predal; prim. ladenc k’dnjač lesen zapah za vrati; prim. krnjač klečet podest na stopnicah konj škarje v strešni konstrukciji kraške hiše (tudi kobila) korec ali korc posoda z dolgim ročajem za zajemanje vode korec žlebasta strešna opeka za pokrivanje hiš kredenca kuhinjska omara; prim. vetrina krnjač lesen zapah za vrati; prim. k’dnjač kuopa strešnik ladenc predal; prim. kašetin lijak pomivalno korito; prim. omivalnik, sečar, umivalnik likof praznovanje ob zaključku dela lubenca žimnica iz koruznega lubja 274 K U LT U R N A D E D I Š Č I N A lupa lopa za vozove in orodje malen mlin medijon ali medion okrašen oporni, nosilni kamen v zidu, konzola na podu soba v nadstropju odušnik zračnik omivalnik pomivalno korito; prim. lijak, sečar, umivalnik omivenca umivalnik; prim. kadin panti tečaji pepječek železna palica za drezanje žerjavice, grebljica perivni ploh deska za pranje perila pitana suhota stanovanjski del kraške domačije planete ali pl’njete opečnate plošče za podlago korcem na strehi plavnik kad, čeber; prim. bedenj pokrvača pokrovka polknice naoknice; prim. škure portal kamnit obok pri vhodu na dvorišče ali pri vhodu v objekt p’rk’t ali p’rkat majhen prostor p’šdur/zapašaduriti vrata lesen zapah pri vratih puhna štirna poln vodnjak punte podpore pri zidavi rampin železna kljuka ranta prečka sališ ali šeliš tlak s kamnitimi ploščicami sečar pomivalno korito; prim. lijak, omivalnik, umivalnik sehuota ali s’huta gospodarsko poslopje skedenj pokrit gospodarski prostor šap ali šapa kamnit obod kraškega dvorišča šentiš predalnik škajca tanka kamnita ploščica za podkladanje pri zidanju zidu škafenca Kamnita ali lesena polica, kamor so odlagali škafe z vodo oziroma vedra z vodo.; prim. vedernjak ali vjedernik škale stopnice; prim. štenge škavna naravna skalna vdolbina škabel nočna omarica škorete tanke deske za strop škrinja skrinja škrla kamnita polica za vodo škrle kamnite plošče za strešno kritina ali za tlak škure naoknice; prim. polknice špajz ali špajza shramba K U LT U R N A D E D I Š Č I N A 275 špampet vzglavna stranica postelje špangert štedilnik; prim. šparget šparget štedilnik; prim. špangert štala hlev za živino štenge stopnice; prim. škale štenjak vedro; prim. kalaunik štirna vodnjak štrigelj strgalo za čiščenje živine tašel kamen v sredini loka ognjišča tišler mizar trinfes trinožno stojalo na ognjišču; prim. trpiž trpiž trinožno stojalo na ognjišču; prim. trinfes turen zvonik umivalnik pomivalno korito; prim. lijak, omivalnik, sečar vavtera odprtina v stropu, vhod na podstrešje vaška zidan ali z zemljo pokrit zbiralnik za vodo ali odplake vedernjak ali vjedernik kamnita ali lesena polica, kamor so odlagali škafe z vodo oziroma vedra z vodo; prim. škafenca vetrina kuhinjska omara; prim. kredenca vrata na vrzuk vrata pri skednju zakrnjač zapiralo pri dvoriščnih vratih žmarilja kamen za glajenje Viri in literatura Appleton, M., Levick, M. (2007): Californian Mediterranean. New ska naloga. FAGG, Univerza v Ljubljani. lerije Piran. York. Gams, I. (2004): Kras v Sloveniji v prostoru in času. Ljubljana. Ravnikar, V. (1986): Kako graditi danes na Krasu. AB, št. 83/84. Belinger, E. (2007): Tradicionalno stavbarstvo Krasa. Kamen na ka- Križnar, N. (1984): Odlomki iz materialne kulture na Krasu, Kamni- Ljubljana. men. Priloga Primorskih novic. Koper. ta hiša. Trento. Ravnikar, V. (1988): Razmišljanje o zidu. AB, št. 93/94. Ljubljana. Brolin, B. (1988): Arhitektura u kontekstu. Građevinska knjiga. Lah, L. (1994): Prenova stavbne dediščine na podeželju – Kras. Sedej, I. (1969): Kmečka arhitektura na Krasu; Kraška hiša. Kata- Beograd. Novo mesto. log Slovenskega etnografskega muzeja. Ljubljana. Ebner, M. (1997) Tri hiše na Krasu – Sobivanje novega in starega. Lah, L. (1986): Prenova vasi na krasu. Diplomska naloga. FAGG, Štupar - Šumi, N. (1983): Problem modernizacije slovenskega Kra- Diplomska naloga. FAGG. Univerza v Ljubljani. Univerza v Ljubljani. sa. V: Varstvo spomenikov, št. XXV. Ljubljana 1983. Fister, P. (1993): Arhitekturne krajine in regije Slovenije. Ljubljana. Moškon, D. (1992): Kako graditi lepo hišo na Slovenskem. Štupar - Šumi, N. (1977): Projektni model za sanacijo kraške hiše. Fister, P. (1993): Glosar arhitekturne tipologije – arhitekturna iden- Maribor. V: Varstvo spomenikov, št. XXI. Ljubljana. titeta. Ljubljana. Newcomb, R. (2000): Spanish-Collonial Architecture in the Uni- Tušar, E. (1981): Študija tipologije individualne stanovanjske gra- Fister, P. (1979): Obnova in varstvo arhitekturne dediščine. ted States. New York. dnje na Krasu. FAGG, Univerza v Ljubljani. Ljubljana. Newcomb, R. (1992): Meditteranean Domestic Arhiecture in the Fister, P. (1986): Umetnost stavbarstva na Slovenskem. United States. New York. Ljubljana. Perros, M. (1993): Prostorsko stanovanjska kultura Istre v okviru Fister, P . (ur.) (1998): Dediščina stavbarstva – Primorska in Kras. regionalne stanovanjske kontinuitete. Doktorska disertacija. Ljubljana. FAGG, Univerza v Ljubljani. Gabrijelčič, P. (1985): Urejanje in varstvo kulturne krajine. Magistr- Ravnikar, V. (1993): Arhitektura skupine Kras. Katalog Obalne ga- 276 T U R I Z E M T U R I Z E M 277 278 T U R I Z E M T U R I Z E M 279 Turizem Na podlagi podrobnega pregleda današnjih turističnih jam in Temeljna raziskovalna vprašanja Tudi če ne upoštevamo, da so v pra- Ključne besede: možnosti, ki jih ponujajo jame in drugi kraški objekti, bomo • Pregled razvoja turizma na klasičnem Krasu in predzgodovini podzemne jame obi- jamski turizem, turistične jame, vpliv pripravili predloge o bolj uravnovešenem in trajnostnem • Krasoslovni turistični objekti jamskem turizmu. • Smernice za upravljanje z urejenimi jamami in načrt dol- skovali zaradi kultnih in drugih ne »nuj- turizma, favna, flora, monitoring, goročnega monitoringa no življenjskih potreb«, lahko trdimo, da zaščita jam. je jamski turizem ena najstarejših oblik turizma v najširšem pomenu besede. Organizirani jamski turizem na našem krasu sodi med prve v zahodnem svetu. V literaturi se omenja, da je bila jama Vilenica pri Lokvi že v prvi polovici 17. stoletja turistična jama. Škocjanske jame, seveda le vhod z okolico, so tržaški mestni očetje imeli za eno največjih zanimivosti širše okolice njihovega mesta. Sodobni oziroma kontinuirani jamski turizem je na tem ozemlju izpričan prav z začetkov 19. stoletja. Leta 1808 je bila za obisk urejena Pečina na Hudem letu pri Padričah, 1819 so za turistični obisk odprli Postojnsko jamo. Od takrat dalje se je ta oblika turizma intenzivno razvijala, saj je Postojn- ska jama s približno pol milijona obiskovalcev na leto med prvimi turističnimi znamenitostmi v Sloveniji. V okviru sklopa turizem bomo skušali ugotovili, zakaj in kako se je v Sloveniji le manjše število jam razvilo v turistične objekte. Ugotovili naj bi skupne značilnosti in posebnosti teh jam in jih primerjali z jamami, ki niso namenjene tu- rističnemu obisku. Jamski turizem je za jamo določena obremenitev, saj poruši naravno stanje v jami. Prihaja do povečanega vnosa alohtonih snovi in energije v energet- sko revno okolje, kar lahko vpliva na naravne procese v jamah ter se odraža tudi v sestavi in razmerju organizmov v podzemeljskih združbah. S tega vidika bomo namenili Sestava delovne skupine: posebno pozornost vplivu turizma na podzemeljsko okolje in združbe, varovanju, upravljanju ter morebitnemu izbolj- Vodja: šanju stanja v jamah. Janez Mulec Vsak poseg v kraške jame in kraške površinske oblike lahko pomembno vpliva na naravne procese v njih oziroma uniči Sodelujoči na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU: pomembne zapise iz geološke zgodovine. Zato bomo na Franci Gabrovšek podlagi dosedanjih izkušenj pri posegih v kraške objekte Andrej Kranjc in v sprotnih raziskavah predstavili strokovne smernice in Tanja Pipan omejitve pri urejanju turistične infrastrukture ter načrtovanju Janez Turk turistične dejavnosti v kraških objektih in njihovi neposredni okolici. Predstavili bomo tudi načrt monitoringa in na podlagi tega vrednotili vpliv turizma na kraške objekte. ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . Vrtojba ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! .! . Lome !. !. !. ! .! . ! ! . Vogrsko Kovk ! ! . ! . ! . ! . ! . . ! ! ! . . . ! ! . ! . ! . ! . Logatec ! . Borovnica Lo ! .! . ! . ! . ! .! . !. ! . ! . . ! . ! . 280 T U R I Z E M ! . ! . Gojače kavec ! . ! . ! . ! . ! .! . ! ! . . ! .! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Bilje ! . ! . ! . ! . ! . Volčja Draga ! . ! ! ! . Gozd ! . ! .! . . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! Miren . . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! .! . ! . ! . Dornberk Potoče ! ! Skrilje . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . Ajdovščina ! .! . ! . Batuje ! ! . ! Malo Polje . ! . ! . !. . ! . ! . ! . Vipava ! . ! . ! . ! . ! !! . ! ! . ! . ! . !. ! . ! ! . ! . Renče ! . . ! Pokojišče ! . ! . .. ! . ! . Kalce ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! .! . ! ! . ! . ! . ! . ! . . ! ! . ! . ! . Prvačina Tabor Dobravlje ! . ! . ! ! . . . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! .! . ! ! ! . . ! ! . . ! . ! . !! . ! . ! . ! .! .! . ! ! . ! .! . . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . Col ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . . ! ! . . ! . ! . ! . Vipavski Križ Žapuže ! . ! . ! . !! . . ! . ! ! .. ! .! ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . . ! . . ! . ! .! . Padež ! Preserje . ! .! . ! ! . . . ! . ! .! . ! .! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! ! . ! . Budanje Višnje ! . ! . . ! . ! ! .! . !.. ! . ! . ! . . ! .! . ! . ! .! . ! . . ! . ! .! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . Ustje ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! ! . ! . ! . ! . . ! ! ! . ! . ! . ! . !! . ! . ! . ! .. ! .! ..! . ! . . ! . ! . ! .! ! ! ! . .! . . ! . . ! . ! ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! .! . .! . . ! . ! . ! .! . ! . B ! . G ! ! . rčarevec Brje e . ! ! . . . ! .! ! . ! . ! ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! .! . ! . ! ! .! . !. ! . ! .! . . ! ! . . ! . . !! .. ! . la Podkraj ! . ! . ! .! . ! . ! ! . ! ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . . . ! ! . ! . ! . ! . . ! . ! .! . ! . . ! . ! ! . ! .. ! . ! . ! . ! . ! . !. ! . ! . ! ! . ! . ! ! . . ! ! .. ! . . ! . ! . ! . ! . Vipava Vrhpolje ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . . Opatje selo ! . ! . Planina ! . ! . ! . Laze ! . ! . ! .! . ! ! . . ! . ! . B ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . Branik ! r . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . a ! ! . . . .! .! . ! . ! . ! . !. ! . ! . ! . ! .! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Temnica ni Šmarje ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . c ! .! . ! . ! . ! . ! ! . ! a .! . ! . ! . ! . . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . Škrbina Vipava ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! Kostanjevica na Krasu . Slap ! . ! . ! . ! . ! . .! . ! . ! . ! . ! . ! . Spo ! . ! . ! . Dobec ! . dnja Branica Gaberje ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . nica ! U . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! .! . .! . Ivan Gradišče pri Vipavi ! . je ! . selo Sela na Krasu ! . ! . ! . Sveto ! . ! Lože ! . ! . ! . . ! . ! ! . ! . . ! . ! .! ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Gorenje Planina ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . . Štanjel ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Vojščica Kobjeglava Goče ! ! . . ! . ! . ! . ! . St ! ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! .! . ! . ! . ! . udeno ! . ! . ! . ! ! . . Bukovje Unec ! . ! ! . . ! .! .! .! .! .!. ! . ! . ! . ! . ! . ! . Kobdilj ! . ! ! . ! ! . . ! . ! . ! . . ! ! .! ! . ! . Komen ! . ! . ! . ! . ! . . ! . . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Manče ! . ! . ! . ! . Belsko ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! ! . ! . ! Rakek Predjama . ! . ! . Brestovi! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ca pri Komnu ! . . ! . ! . ! . ! . ! Hruševica ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! Podraga ! ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Go! . rjansko ! . ! . ! . Poreče ! . ! .! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! ! . . . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Cerknica ! . Podnanos Zago ! . ! . ! . ! . n ! ! ! . . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Šmihel pod Nanosom ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . Ponikve ! . ! .! . ! . ! . ! . ! ! . . . ! . ! . k ! . ! . ! . ! . anoščica Ra ! .! .! ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . N ! . ! . ! . ! ! .! . ! ! . ! . ! ! . ! . . ! ! .! . ! ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! .! ! .! . ! . . R M ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Lozice ! . ! ! . ! . Kopriva a o Hrašče ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . š ! . . ! . ! . Pliskovica ! . ! .! ! . . ! . ! . ! . ! ! . . a ! . č ! . . ! . ! . ! ! . ! . ! Dolenje Jezero ! . ! . . ! . . ! . ! . ! . ! . ! i ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ln ! . Hrenovice ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . . ! ! ! . i ! . . ! . ! . ! . ! . ! . k ! . ! . ! . ! . ! . Postojna ! . ! . ! ! . !. ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! .. !!. ! . Veliki Dol ! . ! . Kazlje Dilce ! . ! ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! T. ! ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! omaj . ! ! . ! . ! . Griže ! . ! . ! . Hruševje ! Dutovlje ! . .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . Razdrto ! .! . ! . ! . ! . ! . ! .! .! . ! . ! . ! . ! . ! . Kri !. ž ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! .! . ! . Rakitnik ! . ! . ! . ! . ! . Orehek ! .! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! .! .! ..! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! .! . ! . !.Štorje ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . . ! . . ! .! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . Dolenja vas ! . ! ! . . Prest ! . ! . ra! . ! .! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! ! . nek ! . !! .! ! . Šmarje pri Sežani ! . . . ! . . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . .! . ! . ! . ! . ! . ! .! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Dane pri Sežani ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . Senožeče ! ! .! . ! . . ! . ! .! . ! ! . ! .. ! . ! .! . ! .! . ! . ! . ! . ! P ! .! . ! . ! . ! . ! ! . .. ! . ! . ! . ! . ! Slavina . ! .! i ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . v ! . ! .. ! . ! .! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . k ! . ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! a ! . ! . ! .! ! .! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! ! . ! ! . ! . . ! . ! . Seža ! na ! . ! . . . ! .! . Selce ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . Povir ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! ! . . ! . ! . ! .! . ! . O ! . ! . ! .! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . rl! . ! .e ! . ! . k ! . ! . ! . ! .! . ! ! ! . .! . ! . ! . ! ! . ! . . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Petelinje ! . ! . ! .! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! ! . . ! . ! . ! . Trnje ! . ! . ! ! . ! . .! . ! . ! ! . ! . ! . ! ! ! . !! . . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! .. ! ! . ! .! . . ! . Di !. vača ! . ! . ! . ! . . ! ! . . ! ! !. ! . . ! ! . ! .! . !. . ! . ! ! . . ! . ! . Dolnje Ležeče ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . . ! . ! . Pivka ! ! ! . ! .! . . ! !. !.!.!. !. ! . ! . ! . ! .! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . ! . ! ! .! . Palčje ! . .! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Klenik ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! ! .! . . ! Kal Lipica ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . .! .! . ! ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! ! . ! ! . . . ! . ! . ! . ! . ! . ! .! . ! .! . ! . Gornja Košana Jurišče ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! ! . .! . ! . ! . ! . Famlje ! . ! . ! . ! . Neverke Parje ! . Matavun ! ! . ! . ! . ! . ! . . Lo ! . ! . ! . kev ! . ! ! . ! . ! . ! . ! . . ! . ! . ! . ! ! . . !. ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Kačiče-Pared ! . ! . ! R . ! . ! . ! . Barka e Zagorje ! . ! ! k . .! . ! . ! . a Narin ! . ! . ! . ! . Razporeditev jam ! . ! . ! . ! . Bač ! . ! . ! . Rodik ! . ! . ! . Krvavi Potok ! . ! . ! . ! . ! . ! .! .! . Ostrožno Brdo ! . Knežak Koritnice ! . vhod v jamo ! . ! ! . . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . ! . Slik K a 1: ra K šrk ašek ja e j m a e me Merilo 1 : 200.000 Avtorja vsebine: Jurij Hajna, Janez Mulec; kartografija: Jerneja Fridl Vir: Kataster jam IZRK ZRC SAZU in JZS © Inštitut za raziskovanje krasa in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 T U R I Z E M 281 Zgodovina jamskega turizma Andrej Kranjc turizem? Valvasor omenja Sveto jamo v Provansi, v kateri TURIZEM – JAMSKI TURIZEM? naj bi bila pokopana Marija Magdalena, kamor so romale Kaj imamo lahko za začetek jamskega turizma in kdaj se množice vernikov. Za marsikaterega romarja je bila to je ta začel, je lahko odprto vprašanje in stvar razprave. stopnička bliže nebesom, za gostilničarje v bližini, ki so Gotovo pa je, da je ta zvrst turizma v Sloveniji zelo stara prodali velike količine vina, tudi to omenja Valvasor, pa je dejavnost. Ali lahko antične popotnike, ki so želeli videti bil to zaslužek od »turizma« (Kranjc 1992). in obiskati tedanji znani svet, štejemo za turiste? Sta bila Ostanimo še malo pri Valvasorju. V Slavi vojvodine Kranjske Polibios in Herodot prva znana turista? Ali je bil Pozido- je opisal tudi podobno romanje k Sveti jami pri Socerbu nij, ki je malo pred Kristusom obiskal izvire Timave, da bi nad Trstom. Tja naj bi začeli verniki prihajati na obletnico ugotovil njihovo povezavo z morskim plimovanjem, turist? smrti sv. Socerba (nekaj časa je prebival v tej jami) (slika Je šlo že takrat za znanstveni turizem? 2), ki naj bi bil obglavljen 24. maja 284. Da je bila ta jama Ali so bila romanja, od življenjskega cilja obiskati Jeruzalem, splošno znana, verjetno prav zaradi omenjenih romanj, Slika 3: Sveta jama kot cerkev sredi 18. stoletja (Halupca pa do laže dosegljivih, obisk cerkve za sosednjimi gorami, dokazuje tudi to, da je v mirovni pogodbi z Benečani leta 1998). Slika 2: Prerez Svete jame pri Socerbu, objavljen na naslovnici dela Oryctographia carniolica (Hacquet 1778). Slika 4: Vhod v Landarsko jamo (Sv. Ivan v Čelè) je v težko dostopni skalni steni (Anon. 1992). 282 T U R I Z E M Slika 5: Najstarejši znani podpis iz »Rova starih podpisov« v Postojnski jami ima letnico 1213 (Schaffenrath 1830). 1463 posebej omenjena kot »mejna točka«, tako kot grad Socerb (Boegan 1911; Kranjc 1990). V Valvasorjevem času so jamo uporabljali za cerkev (slika 3) in bila je pomembna romarska »destinacija«. Vprašanje je, kaj je bilo v zgodnji poletni vročini za Tržačane bolj pomembno, obletnica svetnikove smrti ali obisk hladne- ga podzemlja. Podobno je z jamsko cerkvijo v Landarski jami (Sv. Ivan v Čele) (slika 4), ki je prvič omenjena že leta 888 in je še danes opremljena z oltarjem. V njej še danes občasno potekajo cerkveni obredi. Podpisi iz Postojnske jame, najstarejši znani je iz leta 1213 (slika 5), dokazujejo, da so ljudje obiskovali jame tudi iz drugih, ne le verskih nagibov. S tem v zvezi lahko spet omenimo Valvasorja. V poglavju o Slika 6: Valvasor kot »turistični vodnik« med kapniki v Postojnski jami (Valvasor 1689). Postojnski jami je zapisal tudi: »Ko sem peljal v jamo dva Ni- zozemca in enega Angleža ...« (sliki 6 in 7) (Valvasor 1689). Valvasor je pomemben kot predhodnik ali začetnik številnih raziskovalnih in drugih panog na Kranjskem (vlivanje kovin- skih kipov, načrtovanje predorov), nismo pa še zasledili, da bi ga imenovali za enega naših prvih pobudnikov turizma ali turističnega vodnika. Pa je bil, eno in drugo. V literaturi so objavljeni opisi številnih popotnikov, ki so potovali čez Kranjsko in obiskali tudi Postojnsko ali kako drugo jamo. Iz njihovih zapisov, npr. Keysler (1730), Po- cocke in Milles (1737), Hammer-Purgstall (1798) (Shaw 2000) je tudi videti, kakšna je bila »turistična« opremljenost teh jam in kakšna je bila spremljajoča ponudba (vodstvo, okrepčilo, prehrana, prenočišče, prevoz). Najbolj znan je opis nemškega pisatelja Johanna Gottfrieda Seumeja v delu Spaziergang nach Syrakus (1803) (Habe 1968). Sredi 18. stoletja je dunajski dvor poslal direktorja dvornega »kabineta raritet«, Josepha Antona Nagla, na Kranjsko, da razišče in ugotovi, kaj so ti kranjski »nenavadni pojavi« (mišljeni so kraški pojavi, o katerih so brali pri Valvasorju) (slika 8). Baltazar Hacquet, eden naših prvih gorohodcev in »veleturistov« (prepotoval je Alpe, Karpate, Dinarsko gorstvo ...), pravi, da mu je po kranjskem krasu Valva- sorjeva Slava rabila kot vodnik. Gotovo ima Valvasor tudi največ zaslug, da je v 18. in še celo v 19. stoletju toliko imenitnih tujcev obiskalo današnjo Slovenijo, še posebej Slika 7: »Turisti« na naravnem mostu v Veliki dvorani Postojnske jame sredi 18. stoletja, ilustracija v Naglovem rokopisu pa Postojnsko jamo. iz leta 1748 (Salzer 1936). T U R I Z E M 283 Slika 8: Joseph Anton Nagel z vodnikoma in njegov načrt Postojnske jame, po Naglovem rokopisu iz leta 1748 (Salzer 1936). ZAČETKI ORGANIZIRANEGA JAMSKEGA TURIZMA Četudi jamski turizem ni bil ravno edina oblika takratnega turizma, pa so bile jame gotovo tista posebnost, ki je pri- vlačevala največ tujcev. Tako kot lahko rečemo, da je na podlagi opisovanja našega Krasa ta naravni pojav dobil Slika 9: Predjamski grad, kot ga je videl Louis François Slika 10: Velika dolina s slapom v sklopu Škocjanskih po njem ime (kras oziroma karst je mednarodni strokovni Cassas leta 1782 (Kečkemet 1978). jam, kot jo je videl leta 1782 Louis François Cassas termin) in da sta se vedi krasoslovje in speleologija v veliki (Kečkemet 1978). meri začeli na našem krasu, lahko rečemo, da ima tudi jamski turizem svoje korenine na Slovenskem. In da je prav bi ta imela v letih 1816–1818 od »jamskega turizma« od Če pustimo množični romarski turizem ob strani, se pokaže, jamski turizem tisti, ki se je pri nas prvi razvil v mednarodne 41 do 164 goldinarjev letnega dohodka. da je bil pravi turizem, takrat so bila to »popotovanja«, pri- razsežnosti, prvi, ki je postal pomemben zaradi »tujskega Jamski turizem na Kranjskem bi morda lahko primerjali hranjen predvsem višjim (in bogatejšim) slojem z vladarskimi prometa« in z njim povezanega zaslužka. z zdraviliškim turizmom. Med obema lahko potegnemo družinami na čelu. Da je cesar Leopold I. leta 1660 obiskal Leta 1580 je bila ustanovljena dvorna kobilarna v Lipici – več vzporednic. Že nekaj let pred Valvasorjevo Slavo, a v Vilenico, je omenjeno že zgoraj. Potovanja plemenitašev ta je danes ena izmed pomembnih turističnih privlačnosti času, ko je jama Vilenica že dajala dohodke, je na Duna- in odličnikov so bila običajno tudi natančneje označena in Slovenije. Toda leta 1660, ko si jo je prišel ogledat sam ju 1685 izšel opis Rogaške Slatine. Kmalu za tem, ko je opisana. Ko je prestolonaslednik Rudolf odpotoval iz Trsta cesar Leopold I., to ni bil turistični obisk. Dobri konji so bili Nagel raziskoval jame po Kranjskem (1748), so že zgradili s cesarsko jahto Miramar na Bližnji vzhod, so kmalu zatem potrebni za vojsko, za špansko jahalno šolo, za dvor itd., in prvo kopališko stavbo v Dolenjskih Toplicah (1767). Pravi (1882) izdali 613 strani obsegajočo knjigo Die Orientreise kobilarna je bila pomemben proizvodni objekt, kot bi rekli razvoj Rogaške Slatine se je začel leta 1803, Laškega pa Kronprinzen Rudolf. Tržaški mestni očetje so hoteli pred- danes. A za razvedrilo je cesar obiskal naravno čudo v bližini leta 1854, to je istega leta, ko je začel Arnold Rikli razvijati staviti svoje mesto cesarju Jožefu I . s posebno knjigo in – jamo Vilenico. V literaturi se omenja, da je grof Petazzi Bled. So pa tudi bistvene razlike. Slovenske toplice težko posebej zanjo so francoskemu krajinarju Cassasu naročili leta 1633 prepustil jamo lokavski cerkvi ter si z njo delil štejemo med svetovno znane, tudi Bled obiščejo turisti, več slik – med njimi nekaj pogledov na Škocjanske jame dohodke (od »turizma«?). Torej je morala imeti jama dovolj ker so pač že v Sloveniji. Zelo redki pridejo v Slovenijo in na Jamo s Predjamskim gradom (slika 9). velike dohodke od turizma, da se je to izplačalo omenjati in prav zato, da bi videli Bled, medtem ko je to oziroma je Pogled na vhod v Škocjanske jame iz Velike doline obenem urejati s pogodbami in darilnimi listinami. V župnijski kroniki bil to razmeroma pogost pojav v primeru Postojnske in dokazuje, da so ljudje že takrat (v drugi polovici 18. stol.) Sv. Mihaela v Lokvi so omenjani tudi »dohodkovni odnosi« Škocjanskih jam – namen obiska ni bila Slovenija oziroma obiskovali njeno dno (slika 10). To sicer ni bil pravi turizem, med družino Petazzi (Petač) in lokavsko cerkvijo. Tako naj takratna Kranjska, ampak prav jame. pač pa dokaz privlačnosti Škocjanskih jam. 284 T U R I Z E M bilo tudi odkritje močerila (proteusa) (slika 12) leta 1797 v Črni jami močna vzpodbuda bolj razgledanim potnikom, da so se ustavili v Postojni in obiskali Črno jamo (takrat imenovano Magdalena jama), precej teže dostopno od Postojnske jame. ZAČETKI SODOBNEGA JAMSKEGA TURIZMA Sodobni jamski turizem se ni začel z odkritjem notranjih delov Postojnske jame leta 1818, kot navadno beremo v strokovni literaturi, niti s popravilom stopnic do Tominčeve jame v sklopu Škocjanskih jam leta 1823, ampak več let prej. Vilenice ne bi posebej omenjali, ker je bila po virih že dolgo časa turistična jama, čeprav za začetek 19. stoletja ni kakih konkretnih podatkov o njenem takratnem stanju kot turistične jame. Slika 11: Eden prvih načrtov leta 1818 odkritih delov Postojnske jame (Schaffenrath 1821). Slika 13: Posvetilo na prvi strani vpisne knjige Škocjanskih jam iz leta 1819 (Moser 1887). Navdušen jamar amater (do organiziranega jamarstva je bilo treba počakati še 70 let) Josef Eggenhöffner, takrat gostilničar v Borštu pri Vrdeli – je leta 1808 vzel v zakup in uredil za obisk vhodni del Pečine na Hudem letu pri Padričah. A že kmalu po otvoritvi so vanjo vlomili in uničili tako kapnike kot turistične naprave, kar je pomenilo konec turizma v tej jami. Posredna novica o turizmu v Vilenici je iz leta 1809, ko naj Slika 12: Po Zoisovem naročilu narejena slika močerila (proteusa) v začetku 19. stoletja (Aljančič 1998). bi v njenem vhodu postavili zid z vrati. Kaj to pomeni, je brez dodatnih podatkov težko reči: ali je to (ponovni) zače- Mnogo tiskanih del našteva imenitne obiske v Postojnski svojih delih, na primer znanstveniki in umetniki; morda tek sodobnega turizma, ali je to prelomni korak v njenem jami, od »kronanih glav« do raznih nižjih plemenitašev, od najbolj zaradi tega, ker so ti svoje popotne vtise navadno turizmu, ali je to le podatek brez globljega pomena. O tem cesarja Franca I. leta 1816, kar je bil povod za odkritje tudi sami objavili. Naj naštejem le nekaj primerov: Alberto bo sicer govor še pozneje. notranjih delov Postojnske jame (slika 11), pa do danske Fortis, (zdravnik in naravoslovec, član angleške Kraljeve Leto 1819 je bilo prelomno za jamski turizem na Sloven- kraljice Margarete II. v spremstvu predsednika Kučana družbe), Humphry Davy (kemik, geolog, izumitelj), Charles skem. Po odkritju notranjih delov Postojnske jame leta leta 2001. Z manj blišča, zato pa morda še bolj odmev- Babage (izumitelj mehanskega kalkulatorja), Richard F. 1818 je bila jama urejena za turizem in 17. avgusta 1819 ni, so bili obiski ljudi, znameniti ne po rojstvu, pač pa po Burton (raziskovalec Afrike), Henry Moore (kipar). Zato je slovesno odprta. Tega leta je nakelski župan uvedel knjigo T U R I Z E M 285 obiskovalcev (Liber Cavernae St. Canziani) Škocjanskih jam (slika 13), ki je bila hranjena v Gombačevi gostilni v Matavunu, kjer so obiskovalci Škocjanskih jam dobili vse potrebno (Moser 1877). To je sicer precej manj kot dela, ki so jih opravili v Postojnski jami, dokazuje pa, da je tudi turizem v Škocjanskih jamah postajal vedno bolj organi- ziran, še posebej, ker so se tega leta lotili tudi nadelave stopnic do Tominčeve jame (Puc 1998). Naslednji vzpon jamskega turizma je bil proti koncu 19. stoletja. Prav zaradi Škocjanskih jam ustanovljeni Jamski odsek Primorske sekcije pri Nemško-avstrijskem društvu (DÖAV) je leta 1885 dobil te jame v zakup in jih takoj pričel urejati za obisk turistov. V primerjavi z množičnim turizmom v Postojnski jami (takrat so bili po jami že položeni tiri) so Škocjanske jame urejali za posebno obliko turizma, za »podzemeljsko planinstvo«. Takoj po odkritju leta 1885 so za turizem uredili tudi Di- vaško jamo (imenovali so jo Divaška Vilenica). Po obisku avstrijskega prestolonaslednika so jo preimenovali v Kron- prinz-Rudolf-Grotte (slika 14). 1889 se je Jamska komisija pri CAI (Italijanski alpinistič- ni klub) lotila urejanja jame Clementina pri Opčinah. Do konca stoletja so izdali plakat in jamo večkrat razsvetlili za množični obisk, dlje pa z urejanjem niso prišli (Forti 1983). Istega leta so domačini z Velikega otoka pri Postojni od- kopali vhod v Otoško jamo – del Postojnskega jamskega Slika 14: Razglednica Divaške jame, izdana kmalu po tem, ko jo je prevzela v upravljanje tržaška podružnica sistema. Leta 1905 je tržaška podružnica Slovenskega Slovenskega planinskega društva leta 1905 (Deržaj 1993). planinskega društva za turizem odprla jamo Dimnice pri Slivjah v Matarskem podolju, nekoliko kasneje pa je bila v bližini Trsta za turizem urejena še Grotta del e Torri. Leta 1908 je tržaška Commissione Grotte uredila še Veliko pečino oziroma Briškovsko jamo – Grotta Gigante (Guidi 1982). Še vedno pa je bilo nekaj jam, ki so jih turisti radi obiskovali, čeprav niso bile posebej urejene za obisk, kot na primer Planinska jama (slika 15). Nekaj jam so lastniki uredili za svojo zabavo in za svoje goste. Tako je bil v parku habsburške graščine urejen do- stop do jame Škratovke, v Rakovem Škocjanu pa je bil omogočen dostop pod Mali most in do vhoda v Zelške jame (slika 16). O DONOSNOSTI TURISTIČNIH JAM Končni cilj ne turistov, ampak tistih, ki se s turizmom ukvar- jajo, je denar. Tudi v starih časih je bilo tako. Pri Sveti jami nad Marseil em so ga služili gostilničarji. Graditelji oziroma investitorji Južne železnice (leta 1857 je stekla med Ljublja- no in Trstom, prek notranjskega in primorskega krasa) so računali, da bo železnica prinašala dobiček tudi s turizmom. In kako naj bi služila s turizmom? Takrat ni bilo v navadi, da bi ljudje množično odhajali v Trst po nakupih. Pač pa so bile Slika 15: Pogled na izhod iz Planinske jame konec 19. stoletja (Kraus 1891). ob Južni železnici znane za takratni čas svetovno znane 286 T U R I Z E M Vilenice. Tudi Thomas Cook, ustanovitelj svetovno znane že dolga leta zmajnševal in morda je nekaj resnice tudi v turistične agencije, je obiskal Postojnsko jamo in jo nato tem, kar je leta 1883 navajala Postojnska jama v podporo vključil v svojo »Evropsko turo«. nasprotovanju temu, da bi dali jamo v najem (koncesijo) V 19. stoletju je bil jamski turizem na Kranjskem v svetov- zasebniku: »Posledica je, da je jama tako oplenjena, da nem vrhu, najbolj razvit, najbolje organiziran, z najsodob- ne nudi ničesar več ogleda vrednega, da je nihče več ne nejšo opremo (elektrika in vlak v Postojnski jami), z naj- obišče, ne daje nobenih dohodkov več in je zato tudi zakup obsežnejšo in najuspešnejšo promocijo. To se je odražalo že davno nehal« (Kranjc 2003a). Lahko pa so tudi drugi tudi v inančnem pogledu. vzroki: »turizem« v Otoški jami je nekaj let cvetel (večinoma je šlo za prirejanje veselic v jami), nato pa usahnil in jamo SKLEP so opustili. Tudi Pivka jama in Črna jama verjetno ne bi bili Na tem delu slovenskega Krasa se je jamski turizem v taki inančno upravičeni kot turistični jami, če ne bi bili v sklo- ali drugačni obliki začel že v antiki. Od 17. stoletja dalje pu močne organizacije – Postojnske jame. Podobno je s lahko govorimo o pravem jamskem turizmu, od začetka 19. Planinsko jamo, ki pa ni vključena v program organizacije stoletja naprej pa o sodobnem organiziranem jamskem tu- Postojnske jame in jo danes težko pojmujemo kot pravo rizmu. Za turizem je bilo urejenih kar precej jam, vsaj dvema turistično jamo. pa bi lahko pripisali »svetovni pomen«: Škocjanske jame, Zgodovina jamskega turizma na tem delu slovenskega ki so na seznamu svetovne naravne dediščine UNESCO, krasa nas uči, da naravna lepota še daleč ni dovolj, da bi in Postojnska jama, ki si jo je od leta 1819 dalje ogledalo bila jama lahko uspešna turistična jama. Lahko bi rekli, da več kot 32 milijonov ljudi. Regionalnega ali celo državnega mora biti srečen splet okoliščin, kombinacija več dejavnikov, pomena je Grotta Gigante pri Briščikih, druge jame pa so ki omogoči uspešen in dolgotrajen obstoj turistične jame. lokalnega pomena oziroma predstavljajo dodatno turistično S tem mislimo, da je jama inančno donosna, rentabilna, ponudbo ožje regije. Več jam, ki so bile urejene za turizem, obenem pa je njena narava toliko ohranjena, da jo je še danes ne uvrščamo več mednje. vedno mogoče prodajati kot »naravno znamenitost«. S tem Kako povečati donos jamskega turizma in obenem ne pa se krog zapre: turistična jama, ki nima dovolj sredstev za uničiti njegovih temeljev, to je kraškega podzemlja? To varovanje in ohranjanje svojega naravnega okolja, tudi ne je brez dvoma uspelo Postojnski jami in Škocjanskim more dolgo obstati kot turistična jama. Rezultat propadle jamam. Najbolj kričeč primer neuspeha pa sta Pečina na turistične jame pa ni inančni polom, to je še najmanj po- Hudem letu in Clementina. Pa tudi pri nekaterih drugih to membno, ampak nepopravljiva degradacija morda nekoč Slika 16: Obiskovalci Rakovega Škocjana pred vhodom vprašanje ni bilo zadovoljivo rešeno. Obisk Vilenice se je pomembne in lepe kraške jame. v Zelške jame v začetku 20. stoletja (Kabaj 1925). turistične jame: Postojnska jama in Jama pri Predjami ter Škocjanske jame in Vilenica. In investitorji se niso ušteli: Monitoring ob izjemnih priložnostih so za pot v Postojno organizirali celo posebne vlake. Že med gradnjo železnice so najeli takrat zelo znanega Franci Gabrovšek, Janez Mulec dunajskega geografa in publicista, ki se je ukvarjal tudi s krasom, Adolfa Schmidla, naj natančneje pregleda kraške Kraške jame so edinstveno okolje, ki ga odlikujejo številni posebnosti ob tej progi za potrebe tujskega prometa. izikalno-kemični procesi. Posegi v okviru gradnje turistične Schmidl se je tega lotil resno: njegova opazovanja sodijo infrastrukture in sam turistični obisk lahko vplivajo na pro- med prve sodobne znanstvene speleološke raziskave, od- cese ter spremenijo naravno stanje v jamah. Monitoring krival je nove dele podzemlja, dajal nasvete za izboljšanje izikalno-kemičnih parametrov naj bo premišljeno zasnovan turistične ureditve in ponudbe. Svoje poglede je objavil v projekt, usmerjen na parametre, ki so za določeno jamo 316 strani obsegajoči knjigi O jamah pri Postojni, Predjami, bistveni. Pred vsakim posegom v jamo je nujno določiti in Planini in Ložu (Schmidl 1854). To delo je pogosto navajano ovrednotiti pomembne procese in z njimi povezane pa- kot prva sodobna speleološka monograija, Schmidla pa rametre. V prispevku obravnavamo predvsem parametre zato imenujemo »oče sodobne speleologije« (Kranjc 2003). jamske hidrologije in jamske klime. Tudi Južna železnica je uporabila Schmidlove izsledke. Veliko pomembnejših turističnih vodnikov (večina je bila JAMSKA HIDROLOGIJA namenjenih popotnikom z železnico, na primer dunaj- Jame nastajajo zaradi pretakanja vode in raztapljanja ka- ski Murrayev, Baedekerjev), je vključevalo dostop in opis Slika 17: Planinska jama. (Foto: Luka Pintar, arhiv GIAM mnine v kraškem vodonosniku. Lahko so suhe ali vodne; Postojnske jame, Jame pri Predjami, Škocjanskih jam in ZRC SAZU.) skozi prve se kraška podtalnica ne pretaka več, druge so T U R I Z E M 287 vsakim posegom nameniti posebno pozornost hidrologiji oz. hidravliki pretakanja vode skozi jamo. Na aktivni vodni Fizikalni parametri monitoringa vodotokov: tok lahko vplivamo na več načinov: • višina vode oz. pretok, • z urejanjem poti in brežin rek pred jamo in v njej; • temperatura, • z regulacijo toka kraške ponikalnice, ki ponika v jamo. • speciična električna prevodnost (SEP). Že pred posegom v jamo moramo uvesti zvezno spremlja- Monitoring vodnega nivoja, temperature in speciične nje parametrov, kot so temperatura, nivo vode in, kjer je električne prevodnosti (SEP) vode izvajamo s priročnimi to mogoče, pretok. Prav tako moramo spremljati kemične registratorji, ki jih namestimo v aktivni tok (slika19). parametre, ki so kazalci onesnaženja (npr. nitrati, fosfati, Registratorji te parametre zaznavajo in beležijo v notranji sulfati in kloridi). Te parametre je treba spremljati tudi med izdelavo turistične infrastrukture in pozneje, ko je jama že spomin. Želene parametre lahko spremljamo zvezno daljše namenjena turističnemu obisku. časovno obdobje. Podatke prek vmesnika prenesemo na 400 7 Slika 18: Registrator vodnega nivoja (Diver), priključen na 350 6 osebni računalnik. (Foto: Franci Gabrovšek.) 300 ) 5 ) (°C 250 ed (cm o e 4 d v o 200 ra vo tu iv 3 ra N 150 epm 2 e 100 T 50 1 0 0 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Pivka jama - dan (2. do 21. marec 2006) 400 7 350 6 300 ) Slika 19: Postavljanje registratorja vodnega nivoja (Diver) 5 ) (°C v jami Gradišnica pri Logatcu. (Foto: Franci Gabrovšek.) 250 e (cm d e 4 o d v del aktivnega toka kraške podtalnice. V suhe in vodne o 200 ra vo tu jame vstopa tudi prenikla voda s površja, ki je glavni vir 3 iv ra N 150 ep sige. Turistične jame so lahko tudi del vodonosnika, ki ga m 2 e uporablja prebivalstvo za oskrbo z vodo. V takem primeru 100 T je gospodarsko izkoriščanje jame še posebej sporno. Če je 50 1 jama že namenjena turizmu, naj bo monitoring, usmerjen v ohranjanje voda, še posebej intenziven. 0 0 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Monitoring aktivnega toka v vodnih jamah Postojnska jama - dan (2. do 21. marec 2006) Večina naših večjih vodnih jam se napaja z nekraškega območja. Pretok vode v jamah močno niha, najvišji pre- nivo vode (cm) temperatura vode (°C) toki so tudi za več velikostnih redov višji od najnižjih. Zato moramo predvideti posledice ekstremnih dogodkov, kot so poplave. V jamah z aktivnim vodotokom moramo pred Slika 20: Graf meritev vodnega nivoja in temperature v Postojnski in Pivki jami v obdobju od 2. do 21. marca 2006. 288 T U R I Z E M na dinamiko izločanja sige. Zato je pomembno, da tovrstne 150 14 vplive predvidimo že pred posegi ter jih spremljamo med 140 /s) 3 130 12 ) gradnjo infrastrukture in med turističnimi obiski. (m 120 ke (°C Spremljanje količine in kemične sestave preniklih curkov e 110 h 10 a k R je potrebno tudi pri vseh posegih zagotavljanja turistične 100 m tore 90 infrastrukture nad jamo. Vsaka sprememba površine na 8 v ja ), p 80 ed območju izvora curkov lahko precej spremeni njihovo (m 70 vo h 6 količino in kemizem, s tem pa lahko povzročimo tudi pre- a 60 ratu m 50 nahanje rasti ali celo korozijo kapnikov. rae v ja 40 4 p e m do 30 eT Parametri monitoringa preniklih voda: v 20 2 ivo • pretok, 10 N 0 0 • temperatura, 20/11/05 25/11/05 30/11/05 05/12/05 10/12/05 • speciična električna prevodnost (SEP), Datum • kemična sestava (pH, alkalnost, kationi, anioni, indeks Pretok Reke (m3/s) Nivo Škocjanske jame Nivo Kačna jama Nivo Kanjaduce nasičenja), Nivo Stršinkna dolina Temperatura Škocjanske jame Temperatura Kačna jama Temperatura Kanjaduce Temperatura Stršinkna dolina • izotopska sestava. Vse te parametre lahko spremljamo zvezno, s terenskimi Slika 21: Odziv na poplavni sunek v vodonosniku Krasa. Tam zvezne meritve nivoja, temperature in SEP potekajo že registratorji podatkov (slika 22). nekaj let. Graf prikazuje pretoke na vodomerni postaji Cerkvenikov mlin (po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje) ter nivoje (polna črta) in temperature (črtkano) v jamah, nanizanih vzdolž podzemnega toka reke Reke. JAMSKA KLIMA Jame so mejno klimatsko okolje med zemeljsko notranjostjo računalnik (slika 18), kjer jih z ustrezno programsko opremo in zunanjo atmosfero. Jamska klima je dinamični sistem, obdelamo in interpretiramo (sliki 20 in 21). v katerem klimatski procesi pogojujejo stik z zunanjo at- mosfero, geotermični tok iz globin in toplota, ki jo prinaša Kemični parametri monitoringa vodotokov: ali odnaša podzemna voda. Poglavitni parametri jamske • pH, klime so temperatura, vlažnost ter hitrost in smer gibanja • alkalnost, zraka. Za procese v jamah je pomembna tudi sestava jam- • kationi, skega zraka, predvsem delež CO . Za varstvo turističnih • anioni. 2 vodnikov, ki se v jami zadržujejo najdlje, pa je pomembna Podobno kot poznamo registratorje tlaka, temperature in vsebnost radona in radonovih potomcev. SEP, obstajajo na trgu sonde z ionsko občutljivimi senzorji, Tudi izločanje sige je močno odvisno od jamske atmosfere. ki beležijo pojavnost izbranih ionov v vodi. Infrastrukturni posegi v jamo, kot so širjenje starih in odpi- ranje novih vhodov ter izdelava umetnih prehodov, lahko Monitoring prenikle vode Voda, ki s kraškega površja prenika skozi epikras in vado- močno spremenijo naravno stanje jamske klime. V literaturi zno cono, lahko na svoji poti naleti na jamske prostore. V najdemo več primerov, kjer so nedvomno dokazali pove- razpoklinskem sistemu med površjem in jamskim stropom čano izločanje sige pozimi, ko v jamo vdira več svežega voda raztaplja karbonatno kamnino in pri tem porablja zraka, ki zmanjšuje koncentracijo CO v jami. Na povišano 2 CO , ki ga je vsrkala v atmosferi in v prsti. Ravnotežje med koncentracijo CO vpliva tudi navzočnost ljudi v jami. 2 2 preostankom CO v vodi in parcialnim tlakom CO v jami 2 2 odloča o tem, ali bo voda v jami agresivna ali prenasiče- Parametri jamske klime in njihovo na. Če se CO izloča iz vode, se lahko začne izločati siga. merjenje 2 Siga je v vseh svojih pojavnih oblikah ena izmed osrednjih privlačnosti turističnih jam. Če voda v jami vsrka CO in Temperatura 2 obnovi del agresivnosti, lahko prenikla voda raztaplja ka- Temperatura je parameter, ki vpliva na vse naravne procese. mnino ali prej odloženo sigo. Celotna zgodba izločanja in Temperatura jamskega zraka je rezultat izmenjav toplotnih raztapljanja (iz) preniklih curkov je rezultat številnih procesov tokov med zunanjo in jamsko atmosfero, geotermičnega in parametrov med površjem, jamskim stropom in jamo. toka, toplotnega toka kraške podtalnice in prenikle vode. Slika 22: Merjenje pretoka prenikle vode v Kristalnem Turistična infrastruktura (novi vhodi, objekti nad jamo itd.) in Spreminjanje geometrije vhodov in notranjosti jame, re- rovu v Postojnski jami. (Foto: Janja Kogovšek.) navzočnost turistov lahko spremenita parametre, ki vplivajo žima toka podzemnih rek in navzočnost toplotnih virov T U R I Z E M 289 v jami lahko vodita k porušenju naravne toplotne bilance kraškega sistema. Gibanje zraka Vzrok za gibanje jamskega zraka je v prvi vrsti efekt »dimni- ka«. Jamski zrak je pozimi toplejši in lažji od zunanjega, zato teče od nižjih proti višjim vhodom v jamo. Poleti je naspro- tno; zrak se giblje od višjih proti nižjim vhodom (slika 23). Prepih skozi jamo lahko povzroči tudi iztiskanje zraka zaradi dvigovanja kraške podtalnice ali pa občutne spremembe zunanjega tlaka ob prehodih vremenskih front. Gibanje zraka lahko spremljamo z različnimi napravami, ki zvezno beležijo hitrost, kot so vetrnice, povezane s števcem vrtljajev, anemometri z vročo žico, v zadnjem času pa se uveljavljajo različni senzorji, ki temeljijo na Dopplerjevem pojavu. Slika 24: Meritve kondenzacije v Pivki jami. (Foto: Franci Slika 25: Stari podpisi v Postojnski jami. Podpisovanje na Gabrovšek.) jamske stene ni dovoljeno, podpisi prvih raziskovalcev pred sto in več leti pa so neprecenljivi. Agresivna kondenzirana voda lahko te podpise ogrozi. (Foto: Jurij Hajna.) Vlažnost zraka in kondenzacijski procesi Vlaga iz jamskega zraka se lahko kondenzira na hladnih jamskih stenah. Kondenzirana voda je agresivna in jamske Ogljikov dioksid – CO2 stene korodira. Kondenzacijska korozija je pomemben Ogljikov dioksid je eden glavnih parametrov kraških proce- proces preoblikovanja jamskih rovov, še posebej v bliži- sov. Ravnotežje sistema – voda – ogljikov dioksid – kalcijev ni vhodov, kjer je amplituda dnevnih in sezonskih nihanj karbonat – odloča o tem, ali bo potekalo raztapljanje ali temperature in zračne vlage velika (slika 24). Če s posegi izločanje. Na delni tlak CO vplivajo številni naravni pro- 2 spremenimo temperaturo in zračno vlago, lahko izzovemo cesi, kot so tok CO iz epikrasa, razkroj organskih snovi, 2 ali zavremo kondenzacijske procese v jami. Kondenzacija naravna ventilacija jame in drugo. je lahko škodljiv proces še posebej takrat, ko so na jamskih Zvezne meritve vsebnosti CO v Obirski jami na avstrijskem 2 stenah stari podpisi oz. slikarije (slika 25). Koroškem so pokazale letne oscilacije CO , ki jih povzroča 2 900 850 )mp 800 l. po (v 2O C 750 700 Slika 23: Prehod zraka skozi jamski sistem. Slika 0 5 10 15 20 prikazuje konceptualno razlago. Pozimi zunanji zrak Čas v urah vstopa skozi spodnji vhod ter izstopa skozi nedostopne rove in razpoke na površje. Poleti je smer zraka nasprotna, koncentracija CO v jami pa višja. Hitrost Slika 26: Graf naraščanja in padanja koncentracije CO v jamskem zraku v dvorani jame Bijambare (Bosna in 2 2 izločanja sige je zato pozimi večja. Hercegovina) ob 20-minutni prisotnosti skupine stotih otrok. 290 T U R I Z E M kroženje zraka skozi kraški sistem (Spotl in ostali 2005). Pozimi, ko zunanji sveži zrak vdira skozi spodnji vhod in izhaja skozi neznane izhode na površje, je koncentracija CO v jami tudi več kot trikrat manjša kot poleti, ko zrak 2 kroži v nasprotni smeri. Ker se kemizem sigotvornih vodnih curkov spreminja precej manj, so variacije CO , povezane s 2 kroženjem zraka, glavni vzrok spremenljive hitrosti izločanja sige. Na vsebnost CO v jami vpliva tudi človekova priso- 2 tnost. V manjših, slabo prezračenih prostorih lahko večja količina ljudi precej dvigne koncentracijo CO , kar potrjujejo 2 meritve v več jamah. V Cisarski jami na Moravskem krasu na Češkem (Faimon in ostali 2006) so merili vsebnost CO 2 ob prisotnosti skupin ljudi. V dvorani, ki meri približno 3000 m3, je 90-minutna prisotnost 38 oseb zvišala vsebnost CO s 630 ppm na 1070 ppm. Pokazali so, da bi sama 2 prisotnost ljudi v jami težko toliko spremenila ravnotežje, da bi sigotvorne vode postale agresivne. Vsekakor pa se Slika 27: Schaffenrathov motiv iz Postojnske jame (Schaffenrath 1821). hitrost izločanja sige lahko spremeni. Bolj kot sama prisotnost ljudi v jami lahko vsebnost CO in 2 poteh, okrog izpostavljenih posebnih kapnikov. V jami se s tem naravne procese v jami spremeni gradnja turistične kljub vsemu ves čas, a počasi spreminja okolje, čeprav infrastrukture, ki bi spremenila naravno kroženje zraka turisti tega navadno sploh ne opazijo. Fotodokumentacija skozi jamo. To lahko naredimo z umetnimi predori in vhodi, je pomembna tudi takrat, ko na podlagi podpisov ugota- spremembo geometrije rovov in drugim. Vsebnost CO v 2 vljamo obiske znanih zgodovinskih osebnosti v jami (slika zraku merimo z infrardečimi analizatorji plina. Radon Slika 29: Jeršinovičev podpis v Rovu starih podpisov iz Radon je radioaktiven žlahtni plin, ki nastaja v kamnini kot leta 1817. (Foto: Andrej Kranjc.) razpadni produkt urana 238U. Koncentracija radona v jamah je velika predvsem v neprezračenih jamah, torej tistih, na 29) . Ob pomoči fotomonitoringa in analize slike v daljšem katerih je malo izmenjave zraka z zunanjo atmosfero. V časovnem obdobju lahko izvajamo tudi nekatere meritve, takem primeru pomeni nevarnost za osebe, ki se v jami na primer merjenje hitrosti odlaganja sige, aktivne geološke dolgo zadržujejo, predvsem jamske vodnike. procese, kot so potresi in podobno. Monitoring radona izvajamo neposredno v jami s kontinu- Fotomonitoring se lahko uporablja tudi za nadzor obiskoval- irnimi merilniki ali detektorji jedrskih sledi. Bolj ogrožene cev, da se izognemo vandalizmu v jami ali za štetje obiska. osebe opremimo z osebnimi dozimetri. Fotograija je trajni zapis, ki pa dobi dodatno vrednost, če jo oplemenitimo še z dodatnim besedilnim gradivom, na Fotomonitoring primer vprašalniki. Pri fotomonitoringu spremljamo vizualne spremembe v jami. V rednih časovnih presledkih natančno fotograira- mo izbrane točke v jami. Takšen fotografski material lahko uporabimo kot zapis sprememb, ki nastanejo s časom in nam služijo kot temelj pri upravljanju jam. Fotomonitoring ima vrednost le v kombinaciji s fotograiranjem natančno znane lokacije v sami jami. S fotomonitoringom beležimo začetno oziroma ničelno stanje pred posegom v jamski prostor in po preteku ne- kega časa. Pomemben je zlasti takrat, ko spreminjamo jamsko okolje, na primer z vzpostavitvijo nove turistične poti, ko opazujemo propadanje ali rast kapnikov, poškodbe jamskega inventarja in drugo. Pomembno je, da izvajamo Slika 28: Zasigana pločevinka v Rovu starih podpisov v fotodokumentacijo na izpostavljenih delih, na primer ob Postojnski jami. (Foto: Andrej Kranjc.) T U R I Z E M 291 onesnaženjem v notranjost kraškega podzemlja uspešno vdirajo številne površinske živali, kot so ličinke enodnevnic, Življenje v kraških jamah hironomidi, površinske postranice rodu Gammarus in vo- Tanja Pipan, Janez Mulec dni oslički (Asellus aquaticus). Te živali, ki navadno živijo v površinskih vodnih telesih, začno izpodrivati jamske vrste, na primer jamske postranice rodu Niphargus in jamske vodne osličke (Asellus aquaticus cavernicolus). Nekoč v podzemni reki Pivki zelo redek površinsko živeči vodni osliček Proasellus istrianus je dosegel enako razmerje z jamskim Asellus aquaticus cavernicolus. Številčnost jamske vrste se je začela zmanjševati. Tak proces ogroža bogato in zanimivo jamsko favno v številnih jamah našega krasa. Številna brezna na krasu so v preteklih desetletjih postala smetišča, v katera ljudje odmetavajo različne odpadke. Kako človek ogroža kraško podzemlje, najbolj nazorno kaže primer človeške ribice Proteus anguinus, ki v svojem naravnem okolju nima naravnega sovražnika. Pa vendar, najhujši izmed vseh sovražnikov tega simbola vsega slo- venskega klasičnega krasa je ravno človek. Proteus an- guinus je edini predstavnik družine močerilarjev pri nas in tudi edini predstavnik podzemeljskih vretenčarjev v Evropi, ki živi v podzemeljskih vodah Dinarskega krasa od porečja reke Soče pri Trstu v severni Italiji, prek južne Slovenije, jugozahodne Hrvaške do Hercegovine (slika 30). Jamski turizem in turistična infrastruktura spremenita raz- mere v jamah. Obstoja jamskega živalstva ne ogroža zgolj onesnaževanje površja in podzemlja, temveč tudi drugi infrastrukturni posegi, ki se izvajajo pri urejanju turistič- nih jam (Culver in Sket 2002). Eden izmed poglavitnih infrastrukturnih elementov so vrata, rešetke in ograje, ki zapirajo vhode v jamo, vplivajo na kroženje zraka v Slika 30: Človeška ribica Proteus anguinus. (Foto: Andrej Mihevc, arhiv GIAM ZRC SAZU.) jamskem sistemu in jamskim organizmom otežkočajo so številni tako dobro prilagojeni na življenje brez svetlobe komunikacijo s površjem. Jame z odprtimi vhodi so pri- PODZEMELJSKO ŽIVALSTVO in na skromne zaloge hranil, da so postali prave podze- ljubljena prezimovališča za številne netopirje. Razmere v Podzemlje kot življenjski habitat je sorazmerno izoliran meljske živali. Zanje je značilno, da preživijo ves življenjski jamah so stabilne; pomembno je predvsem to, da je zrak prostor brez svetlobe, v katerega je dostop živali otežko- cikel, skupaj z razmnoževanjem, v podzemlju, da zunaj nasičen z vlago, saj tako prepreči izsuševanje živali. Po čen. Zaradi teme in omejene povezave s površjem je v jame niso sposobni preživeti. Troglobionte imenujemo tiste končanem obdobju prezimovanja, ko postanejo razmere večinoma energetsko revnih jamah zaloga hranil pičla ter organizme, ki poseljujejo podzemeljske kopenske habitate, v okolju primerne, netopirji povečajo presnovo na raven kakovostno revna. Na speciične in konstantne jamske stigobionti pa so prilagojeni na življenje v podzemeljskih aktivnega stanja in odletijo na novo lokacijo v jami ali jo razmere so se živali, ki naseljujejo podzemlje, privadile z vodnih habitatih. Živali, ki živijo na omejenem območju, zgolj celo zapustijo. Netopirji se na dražljaje iz okolja, na primer morfološkimi, iziološkimi in vedenjskimi prilagoditvami. To hkrati pomeni, da ne morejo tolerirati sprememb jamske v omejenem številu jam, v jamskem sistemu, v predelu ene dotikanje, osvetlitev, povišanje temperature in zmanjšanje temperature, relativne vlažnosti in povečanega vnosa jame, imenujemo endemiti. Kljub majhni površini je Slo- relativne vlažnosti, odzovejo razmeroma počasi. Navadno alohtonih snovi s površja. Take spremembe pomenijo po- venija po številu specializiranih prebivalcev podzemeljskih potrebujejo celo uro, da se ogrejejo na normalno telesno rušenje in odmik od naravnega ravnovesja, ki lahko vodi voda z več kot 140 znanimi vrstami najbogatejša država temperaturo. Taka motnja od njih zahteva porabo velike celo do izumrtja vrst. Čeprav so nekatere skupine živali, na svetu. Tudi število troglobiontov z več kot 150 znanimi količine energije, to pa v zanje neugodni življenjski oziroma kot na primer žuželke, v podzemlju zastopane z mno- vrstami le malce zaostaja za biodiverzitetno najbogatejšimi razvojni fazi lahko pomeni celo smrt. Trajno spremenjene go manjšim številom vrst kot na površju, so druge (npr. svetovnimi območji. mikroklimatske razmere lahko povzročijo nepopravljivo raki) zelo številne, saj po številu podzemeljske vrste celo S ponornicami pritekajo v podzemno okolje komunalno in škodo na populacijah jamskih organizmov. Na živalstvo presegajo površinske. V splošnem dajejo jame bivališče industrijsko onesnažene vode, zaradi česar izginejo ob- vplivajo tudi druge turistične infrastrukture, na primer izič- številnim živalim, še zlasti nevretenčarjem, med katerimi čutljivi jamski organizmi (Sket in Bole 1981). Z organskim ne prepreke in spremembe podlage, reguliran tok vode. 292 T U R I Z E M Spremembo za organizme povzročijo tudi različni odpadki dostopna, je treba epikraško favno proučevati posredno, ter spremenjene klimatske razmere. z vzorčenjem curkov prenikajoče vode v jamah ter z vzor- Urejanja in obiskovanja jam v turistične namene ne more- čenjem jamskih luž, ki jih ti curki napajajo. Z vzorčenjem mo preprečiti. Podobno kot raziskovanje podzemeljskih 20 curkov v Postojnskem jamskem sistemu v obdobju živali je treba vzpodbujati tudi trajnostni jamski turizem, saj enega leta smo ugotovili, da so curki zelo heterogeni in le tako krepimo zavest o nacionalnem naravnem boga- neprimerljivi med sabo. Pretok prenikle vode je nihal med stvu. Za zaščito naravne in kulturne dediščine je potreben 1,7 in 202 ml/min (povprečen=35,3, srednji=8,8). Vrednosti nadzor o zbiranju in iznosu jamskih živali ter nadzor pri speciične električne prevodnosti so bile med 238 in 548 izičnih posegih v jame, v izogib poznejšemu morebitne- μS/cm, odražale so različen čas zadrževanja vode v ne- mu agresivnemu čiščenju zelene obrasti alg na kapnikih. zasičeni coni. Skupno smo zabeležili 23 vrst ceponožcev Inventarizacija jamskega živalstva je pomembna zaradi (4 iz skupine Cyclopoida in 19 iz skupine Harpacticoida), preprečitve uničenja posebnih mikrohabitatov v jamah, ki od tega 8 še neopisanih vrst. Pet vrst je pripadalo enemu so pomembna bivališča (tipskih) jamskih živalih. Podze- rodu — Bryocamptus. Vrstna sestava posameznih curkov meljski habitati so zaradi stabilnosti ekoloških parametrov je bila zelo heterogena, odvisna od izikalnih in kemijskih primeren model za raziskovanje ekoloških interakcij in evo- parametrov prenikle vode oziroma mikrohabitatov, kjer se lucijskih odnosov. Poleg tega v podzemlju živi tudi veliko ceponožni rakci zadržujejo v nezasičeni coni zadržujejo neodkritih živalskih vrst. ter stanja in rabe tal nad jamo (Pipan 2005). Epikras, ta Slika 31: Hrošček drobnovratnik Leptodirus izjemno bogat habitat s podzemeljsko favno, je ogrožen hochenwartii, prva opisana živalska vrsta iz podzemlja. PODZEMELJSKA FAVNA zaradi neposredne izpostavljenosti vplivom s površja. (Foto: Slavko Polak.) Onesnažena voda, ki pronica skozi prst s površja, se na POSTOJNSKEGA JAMSKEGA poti v podzemlje neprečiščena zbere v epikrasu in nega- SISTEMA tivno vpliva na biodiverziteto ter številčnost speciične in Postojnska jama velja v slovenskem, pa tudi svetovnem občutljive favne, ki naseljuje epikras. Ne glede na to, ali merilu za eno najbolj obiskanih jam. Hkrati pa Postojnski so jame urejene za turistične obiske ali ne, je živalstvo v jamski sistem sodi po številu živali, ki preživijo celoten ži- njih pogosto vrstno zelo pestro. To dejstvo nam nalaga vljenjski cikel v podzemlju, v sam svetovni vrh in je eden obveznosti za raziskovanje in varovanje podzemeljskih izmed najintenzivneje proučevanih jamskih habitatov. V habitatov tudi v prihodnosti. literaturi zasledimo, da naseljuje kopenske podzemeljske Med vodnimi organizmi je bilo v reki Pivki, ki ponika v Po- habitate Postojnskega jamskega sistema 36 vrst troglo- stojnski jami, do sedaj ugotovljenih 19 različnih taksonov, biontov, medtem ko je v vodnih podzemeljskih habitatov med katerimi so najpogostejši maloščetinci, polži, žuželke poznanih 48 vrst stigobiontov (Culver in Pipan 2007). V tem in raki. Med kopenskimi podzemeljskimi organizmi Postojn- številu niso zajete epikraške vodne vrste, ki so bile intenziv- skega jamskega sistema je poznanih osem taksonov, s no proučevane prav v Postojnskem jamskem sistemu. V Slika 32: Prekopula samčka ceponožnega rakca prevladujočimi predstavniki hroščev ter diplopodov (stono- prenikli vodi je bilo do sedaj ugotovljenih 16 stigobiontskih Bryocamptus zschokkei z ovigerno samičko. (Foto: Tanja ge) (Bole in ostali 1993). V celotnem toku ponikalnice Pivke vrst ceponožnih rakcev, osem med njimi celo novih za zna- Pipan.) je bilo do danes ugotovljeno najvišje število stigobiontov nost in verjetno predstavljajo endemitske vrste (Pipan 2004, (48), kot kjer koli drugod na svetu (Culver in Sket 2000). 2005). To uvršča Postojnski jamski sistem nedvoumno skakača Onychiurs stillicidii, jamskega paščipalca Neobisi- V glavnem toku ponikalnice je bilo prav tako ugotovljeno med najbogatejše podzemeljske habitate na svetu in tako um spelaeum, jamsko mokrico Titanethes albus in jamsko največje število stigobiontov, kot tudi stigoilov (občasni imenovano »vročo točko« za podzemeljsko biodiverziteto. postranico Niphargus stygius. Edina med dvoživkami, ki prebivalci podzemeljskih vod) in stigoksenov (naključni, Sicer pa je iz jam Postojnskega sistema znanih več kot živi v podzemlju je Proteus anguinus anguinus ali človeška 200 vodnih in prav tako več kot 200 kopenskih živalskih driftni organizmi) na svetu. Bogato so zastopani podze- ribica (slika 30), ki je bila hkrati tudi prva stigobiontska vrsta, vrst, čeprav niso vse te vrste prave podzemeljske vrste. meljski polži (8 vrst) in raki (16 vrst). Nekatere vrste imajo omenjena v znanstvenih raziskavah. Mnoge med njimi imajo locus typicus prav v Postojnski celo morske prednike, tako jamski trdoživ Velkovrhia eni- jami; torej so bile prvič najdene prav v sistemu Postojnskih gmatica in jamski ježek Monolistra racovitzae racovitzae. VEGETACIJA IN jam, mnoge so tudi endemiti; razširjene so le na ozkem Starinske podzemeljske vrste so tudi tri vrste postranic območju sistema Postojnskih jam. iz roda Niphargus in populacija vodnega oslička vrste MIKROORGANIZMI V zadnjih letih je Postojnski jamski sistem pomembno mesto Asellus aquaticus. Podzemeljski svet, ki na prvi pogled ne izgleda naklonjen raziskovanja epikraške favne. Epikraška cona je v hidrogeo- Postojnska jama je locus typicus mnogim podzemeljskim obstoju in razvoju življenja, kolonizira veliko število različnih loški delitvi kraškega podzemlja zgornji del nezasičene cone živalim, prva opisana podzemeljska žival iz Postojnske organizmov. Jamski habitat naseljujeta prilagojena lora in nad jamo, je močneje razpokana ter prepredena z večjimi jame je hrošč drobnovratnik Leptodirus hochenwarti (slika favna. Medtem ko favna lahko zamenja položaj v svojem in manjšimi špranjami. Glede na dejstvo, da je nezasičena 31). Kasneje so v Postojnski jami odkrili še mnogo drugih habitatu, je vegetacija večinoma omejena na področje, kraška cona s standardnimi raziskovalnimi metodami ne- živali, kot npr. hrošča Laemostenus schreibersi, jamskega kjer jo doseže svetlobna energija (Fiol 1995). V predelu, T U R I Z E M 293 kjer je svetloba, višje razvite rastline spremljajo tudi alge in razpršena zaradi občasnega pretoka zraka (Fiol 1995). zatečejo številne živali: rovke, podgane, lisice in drugo. Pri kompleksne združbe mikroorganizmov. Kjer pa ni dovolj Na kolonizacijo rastlinskih vrst vpliva še vrsta substrata, jamah, urejenih za turistični obisk, so turisti v veliki meri svetlobe, ki bi omogočala fototrofno rast, pogosto uspe- nagnjenost substrata in njegova poroznost (Dobat 1970). odgovorni za vnos številnih jami tujerodnih snovi, kot so vajo združbe mikroorganizmov (Mulec in ostali 2002). V Brezna so zaradi posebne mikroklime postala zatočišče ne primer trdni in tekoči odpadki, vlakna z oblačil, blato nekaterih primerih svetloba sprva omogoča rast primarnim za nekatere vrste mahov, za katere so predpostavljali, da na čevljih. Zanimiv primer so delci kožnega epitelija, ki fototrofnim kolonizatorjem, katerim v sukcesiji vrst sledi so že izumrli (Fiol 1995). Zaradi posebne mikroklime, ki je zaradi intenzivnega trenja med kožo in oblačili odpadajo rast bakterij in gliv. Takšna kompleksna mikrobna združba posledica posebne koniguracije terena, lahko v neposredni v velikem številu. Če površina izpostavljenega človeškega je pogosto odgovorna za spremembo in uničenje starih bližini jamskega vhoda, zelo blizu na medsebojni razdalji epitelija meri 1,8 m2, lahko v eni minuti odpade kar od 7,0 jamskih poslikav svetovne kulturne dediščine (Groth in ostali zgolj 40 metrov, uspevata tako glacialna kot termoilna do 11,6 × 106 delcev. Turisti vnašajo v jamsko atmosfero 1999; Cañaveras in ostali 2001). Nekateri mikroorganizmi reliktna lora (Martinčič 1973). številne mikrobe s kašljanjem, kihanjem, govorjenjem in v jamah so sposobni proizvodnje svetlobe, ki je posledica Poleg svetlobe, temperature, relativne vlažnosti oziroma premikanjem. Delci, izločeni v atmosfero velikostnega biokemijske reakcije. Gil in sodelavci (1992) predpostavljajo, vodnega režima in narave substrata na razvoj vegetacije reda od 10 do 200 μm, zaradi nizke speciične gravitacije da je že prazgodovinski človek uporabljal tako imenovane v jamah vplivajo tudi zemljepisna širina, nadmorska višina, lebdijo v zraku in jih po jamah prenašajo zračni tokovi. bioluminiscentne bakle s kompleksno mikrobno združbo okolica jam (gozd, travnik,…), orientiranost vhoda, velikost Število delcev v zraku je odvisno od velikosti in dinamike kot vir svetlobe globoko v podzemlju. in morfologija vhoda ter ljudje in živali. Intenziteta svetlobe prostora, števila ljudi, ki se v prostoru zadržujejo, in zrač- Literature o jamskih mikrobnih združbah in njihovi vlogi v upada proti notranjosti jam. Relativna vlažnost proti no- nega toka. Vnos energetsko bogatih snovi v jamo ima na ekosistemu je malo in še ta je omejena le na nekaj jam. S tranjosti jam narašča. Temperatura v jamah je poleti nižja jamsko življenje podoben vpliv kot evtroizacija površinskih svojimi biokemijskimi aktivnostmi so mikroorganizmi pogosto od temperature okolice jam, medtem ko je pozimi stanje celinskih voda. Najnazornejši primer je invazija rastlin glo- odgovorni za preperevanje kamnine. Združbe mikroorganiz- ravno obratno. Globoko v jamah so temperaturne razmere boko v podzemlje, ki sicer ni njihovo naravno okolje. Flora mov so odgovorne tudi za obarvanje kamninske podlage. bolj ali manj konstantne (Dobat 1998). Glede na različno okoli svetil – lampenlora – so vse rastline, ki se pojavijo Poleg tega igrajo mikrobi ključno vlogo v procesih erozije, mikroklimo, ki jo pogojujejo različni pogoji osvetlitve in ra- okrog svetil v urejenih jamah: praproti, mahovi in alge, sedimentacije in cementacije. Sposobni so aktivno sodelovati stlinske vrste, ki naseljujejo posamezen vegetacijski pas, izjemoma tudi cvetnice, vendar izključno v obliki kalečih pri nastajanju mineralov pri zmernih temperaturah in atmos- lahko v jamskem vhodu ločimo posamezne vegetacijske semen in mladic, ki uspevajo v jami le tako dolgo, dokler ferskem pritisku (Douglas in Beveridge 1998; Ehrlich 1998). pasove (Dobat 1970, 1998; Fiol 1995): Alge na vhodu jam zaradi svoje fotosintetske aktivnosti in • Vstopno področje predstavlja jamski vhod, preddverje vezave CO spremenijo lokalno mikroklimo; pride do izločanja jame, do ustja same jame, ki je vedno dobro osvetljen 2 kalcijevega karbonata (Mulec in ostali 2007). Včasih lahko in ima znatno količino zemlje. Prevladujejo kseroilne na prehransko revnih substratih v jamah, kjer so mineralni rastlinske vrste iz neposredne okolice jame. Mezeča in organski delci homogeno razporejeni, npr. glina in ilovica, voda oziroma kapljajoča voda ločuje ta pas od nasle- opazimo rast izoliranih kolonij na površini. Jame predstavlja- dnjega pasu. jo nov, bogat vir različnih še neodkritih organizmov in zato • Za področje vhoda je značilna močna difuzna svetloba, postajajo tudi biotehnološko vse pomembnejše. nagnjenost substrata in manj zemlje. Vegetacija je bolj Fotosintetsko aktivni organizmi lahko uspevajo v določenem higroilna, vendar vrstno še vedno precej številčna. V tem okolju, npr. v jamah, če jim množina svetlobne energije pasu ni več neposrednega sončevega osvetljevanja. omogoča pozitivno fotosintetsko bilanco v času njihove- • Prehodno področje osvetljuje šibka difuzna svetloba. ga razvoja. Kraška brezna s svojo posebno topograijo, z Pičla svetloba, ki doseže notranje dele tega pasu, še bolj ali manj navpičnimi stenami in razgibano mikroreliefno omogoča kolonizacijo z mahovi. Nastopi notranji del strukturo povzročijo močno sipanje in odboj svetlobe. V pasu, ki ga naseljujejo alge in cianobakterije. jamah, razvitih v vodoravni smeri, je stanje drugačno. Z • Globoko področje somraka se začne s točko ugasnitve oddaljevanjem od vhoda proti notranjosti število in razno- svetlobe in izginotjem fototrofnih organizmov. vrstnost rastlin eksponencialno upada. Postopno ugašanje Kraške jame večinoma niso izolirani sistemi, saj obstajajo svetlobe sovpada s pasovi različnih rastlinskih vrst in nji- različne komunikacijske poti do površja, na primer ponikal- hovim postopnim izginotjem v notranjosti jam. Najprej izgi- nice, prenikajoča voda, zračni tok in drugo. Na ta način se nejo predstavniki debla Phanerophyta, nato Pteridophyta, vnašajo ne samo anorganske in organske snovi, ampak tudi Bryophyta in nazadnje Cyanophyta. S približevanjem pasu drobne oblike življenja – mikroorganizmi, ki so vir hranil više izginotja določene skupine se pojavijo različne iziološke in razvitim organizmom. Nekateri mikroorganizmi si v jamah morfološke prilagoditve teh organizmov. Poleg svetlobe sta oblikujejo prav posebne življenjske združbe, ki omogočajo omejujoča dejavnika za rast rastlin v jamah tudi temperatura razvoj više razvitim, na jamsko okolje prilagojenim organiz- in vlaga. Medtem ko je v breznih prisotna jasna navpična mom, kot so na primer številni nevretenčarji. temperaturna in vlažnostna slojevitost glede na letni čas, Pomemben dejavnik vnosa energetsko bogatih snovi so je ta slojevitost v vhodnih delih vodoravnih jam precej bolj tudi bolj ali manj naključni obiskovalci. V jame se pogosto Slika 33: Flora okoli svetil v urejeni jami. (Foto: Janez Mulec.) 294 T U R I Z E M niso izčrpane rezervne snovi v semenu (slika 33). V vzorcih lore okoli svetil navadno prevladujejo alge. Kratek obisk jame s karbidno svetilko ne omogoča rasti vegetacije. Vegetacija, pa tudi druge mikrobne združbe na kapnikih in stenah ne spremenijo zgolj estetskega videza, ampak vplivajo tako mehansko kot tudi biokemijsko na propad jamskega okrasja. Tako spremenjeno okolje posredno vpliva na jamsko favno in na preživetje novih vrst organiz- mov, ki sicer niso prilagojeni na običajne okoliščine stra- danja v jamah in izrabijo nove razmere sebi v prid. Vse to povzroči porušenje krhkega ekološkega ravnovesja v jami (Mulec 2005). Zelo pomemben dejavnik razširjanja lore na oblačilih in čevljih je človek, pa tudi lokalni zračni tok, ki nastane zaradi segrevanja ozračja z močnimi, predvsem halogenskimi žarnicami. PREPREČEVANJE RASTI FLORE OKOLI SVETIL V JAMAH Flora okoli svetil ima številne negativne učinke na jamsko okolje. Ta problem je zlasti aktualen v jamah s pomembno kulturno in naravno dediščino. Najpreprostejša rešitev bi bila popolna odstranitev vegetacije, prenehanje osvetljevanja in zaprtje jame za turistični obisk. Ker je to izjemno težko doseči, za nadzor rasti vegetacije v jamah uporabljamo različne pristope. Fizikalne metode so jami prijaznejši na- čin boja z vegetacijo. Čiščenje jamskega okrasja z vodo in ščetko ni primerno, ker se na ta način kontaminacija jame še bolj razširi. Rast lampenlore se najpreprostejše omeji s časovno omejenim razpršenim osvetljevanjem s hladnimi svetili z minimalno intenziteto svetlobe. Jama naj ne bi bila osvetljena več kot sto ur na leto. V nekaterih urejenih jamah že uporabljajo osvetljevanje jame s svetili, Slika 35: Jame so odličen naravni laboratorij (poskus v speleobiološki postaji v Postojnski jami). (Foto: Janez Mulec.) ki oddajajo rumeno svetlobo; to ne omogoča maksimalne (DCMU) (Mulec 2005). Na podlagi dosedanjih poskusov absorbcije fotosintetskih pigmentov, vendar sočasno ohra- se je uporaba vodikovega peroksida v 15-odstotni vodni nja »naraven« videz jame. Vsekakor se je treba izogibati raztopini pokazala za učinkovito in najmanj škodljivo za osvetljevanju mest s kapljajočo ali mezečo vodo, prekritih jamsko okolje (Faimon in ostali 2003). Idealnega načina s sedimentom ali mest z močnim prepihom. Omejiti je nadzora rasti vegetacije v jamah še ne poznamo. Kaže, da treba dotikanje obiskovalcev jamskega inventarja s če- je biološki način boja obetaven, vendar predvideni postopki vlji, prsti in oblačili. Kemične snovi, ki bi bile primerne za še niso na ravni uporabe v naravnem okolju. Velja pouda- nadzor rasti vegetacije, morajo imeti minimalne stranske riti, da je vsaka jama »svet zase« in da naj upravitelji jam učinke na jamsko okolje in ljudi, obenem pa morajo biti temeljito pretehtajo način osvetljevanja, kajti velikokrat se visoko učinkovite pri zatiranju vegetacije. V preteklosti so pokaže, da ni najbolje prikazati vsega v čim bolj jasni luči, Slika 34: Pogosta predstavnika alg v vzorcih flore okoli uporabljali številne kemikalije, ki so za jamsko okolje nepri- svetil (Gloeocapsa sp. levo in Trentepohlia aurea desno). merne ali celo nevarne, kot so na primer alkoholi, formalin, ampak je bolje, da nekaj tega ostane v mraku kot mesto (Foto: Janez Mulec.) bakrovi pripravki, natrijev ali kalcijev hipoklorid ali diuron občudovanja naravne lepote in navdiha. T U R I Z E M 295 gradom, Planinska jama, Škocjanske jame, Vilenica, Ze- lške jame, Brezno na Grmadi ali Grofova jama, sistem Ureditev turistične jame Postojnskih jam (Otoška jama, Pivka jama, Črna jama, Janez Mulec, Franci Gabrovšek Postojnska jama). Za odprtje nove jame za turistični obisk ni dovolj zgolj privlačnost izbranega objekta, ampak mora biti jama tudi prometno dostopna. Prej morajo biti opravljene morfolo- ške, geološke, hidrogeološke in speleobiološke raziskave, raziskani naj bi bili tudi tisti deli jame, ki niso predvideni za turistično ponudbo. Raziskave bi morale dati odgovor o nosilnosti jame. Nosilnost jame razumemo kot tisto naj- večje število obiskovalcev, ki v izbrani časovni enoti nima škodljivega vpliva na jamo, oziroma ne povzroča trajne spremembe ključnega parametra jamskega okolja, na pri- mer zračne vlage, temperature in podobnega. Pri deiniciji nosilnosti jame omejujoči dejavnik ni le prostornina jamskih prostorov. Včasih je mejo med rabo in izrabo jame težko določiti. Zaradi prisotnosti velikega števila obiskovalcev je treba upoštevati naraščanje koncentracije CO , vlažnosti in 2 temperature. Povišana temperatura neugodno vpliva zlasti v ledenih jamah oziroma ledenicah, v katerih zaradi turizma prihaja do taljenja ledu. Osnovna jamska infrastruktura mora obiskovalcem zagotavljati varnost s čim manjšim vplivom na okolje. Uporabljati je treba tudi nove informacijske teh- nologije, ki ne zahtevajo nujno grobih posegov v prostor. Ob ureditvi vhoda v jamo, varnih poti in obvestilnih tabel je odločilnega pomena smotrna postavitev svetlobnih teles. Poseben pristop pri postavitvi infrastrukture zahtevajo vo- dne jame. Zavarovati je treba zgodovinske in arheološke zapise, ki so v jamah, ter vodne vire. Naravno stanje v jami mora ostati kar se da nedotaknjeno, kar vključuje tudi na Slika 36: Imenski rov v Postojnski jami. (Foto: Leon Drame.) celo edini vir zapisov preteklega geološkega dogajanja in PROBLEMATIKA TURIZMA V zato privlačna mesta za številne raziskave. KRAŠKIH JAMAH Ljudje obiskujejo jame zaradi estetskih, rekreacijskih, izo- Jamski turizem postaja čedalje pomembnejša turistična braževalnih, zdravstvenih in religioznih motivov. Jame so panoga, ki v celotni turistični ponudbi zajema vedno večji pomemben naravni vir mineralov in vode. V preteklosti so delež. Kraške jame so privlačne za turistični obisk z raz- jame v večji meri predstavljale človekov bivanjski prostor, ličnih vidikov, saj predstavljajo poseben geomorfološki, zatočišče, shrambo in celo prostor navdiha. Na izbranem geološki, biološki, zgodovinski, kulturološki, arheološki ozemlju Klasičnega krasa poznamo številne urejene jame Slika 37: Turistični vlak v Postojnski jami. (Foto: Andrej in paleontološki laboratorij. Jame so v nekaterih primerih za turistični obisk: Divaška jama, Jama pod Predjamskim Mihevc.) 296 T U R I Z E M primer ohranitev gvana, ki je pomemben vir organskih snovi za podzemeljske organizme ter mesto s pestro in številčno združbo podzemeljskih živali. Vse dejavnosti morajo biti izvedene skladno z veljavno zakonodajo. Turistični obisk v jamah prinaša s seboj različne negativne učinke, kot so vandalski izpadi, kamor prištevamo lomlje- nje kapnikov, pisanje graitov, fotograiranje, poškodbe infrastrukture in celo kraje kapnikov. Velik problem so tudi odpadki in odplake, ki nesorazmerno povečajo vnos snovi in energije v sicer energetsko revno okolje. Vnos vpliva na naravne procese v jamah, saj se odraža tudi v sestavi, razmerju in prepletu podzemeljskih združb. Neka- teri infrastrukturni elementi lahko pomembno vplivajo na spremembo jamske klime in s tem tudi na spremembe jamskega habitata. V nekaterih primerih se je postavitev vrat pokazala kot primerna rešitev za upravljalce jam, saj onemogoča kraje in nenadzorovan vstop v jame, vendar sočasno spremeni kroženje zraka v jamskem sistemu ter otežkoča komunikacijo med organizmi, za katere jama, vsaj v delu njihovega življenjskega kroga, pomeni habitat ali prezimovališče, na primer za netopirje. Na spremembo razmer vpliva tudi druga turistična infra- struktura: izdelki iz cementa, lesa in umetna svetloba. S Slika 39: Ponvice v istoimenski dvorani v Škocjanskih jamah. (Foto: Janez Mulec.) postavitvijo večjih objektov v samo jamo (npr. dvigalo) RENATURACIJA DEGRADIRANIH vnesemo v jamo tuj arhitektonski element, ki sicer olajša OBMOČIJ zadrževanje človeka v podzemlju, vendar ne daje več vi- V nekaterih primerih se zaradi naravnega procesa ali an- deza neokrnjene narave. Ne zgolj infrastruktura, ampak tropogenega vpliva zgodi nepovratna sprememba v jami. tudi turisti vplivajo na spremembo jamske klime, saj nav- Tak primer je postavitev asfaltiranega parkirišča nad jamo. zočnost ljudi navadno pomeni dvig temperature v jami, Jama postane izolirana od zunanjega okolja, saj je vertika- zlasti v zaprtih prostorih. Kljub privlačnosti se je smotrno len prenos vode onemogočen. Ker ni več prenikle vode, masovni uporabi karbidnih svetilk izogibati zaradi dima in se siga v tem delu jame ne odlaga več in rast kapnikov toplote, ki ju oddajajo. Masovno gibanje ljudi dviga velike se posledično zaustavi. Neposreden, hiter in koncentriran količine prahu in drobnih delcev. Problem je tudi neodgo- vorno jamarjenje. vtok vode iz parkirišča v podzemlje tudi vpliva na rast ka- Že same kraške jame so izjemen naravni fenomen, ki si pnikov. Odtok komunalnih voda mora biti ustrezno rešen. ga velja ogledati, vendar določena posebna doživljajska Vendar na drugi strani lahko s povišanim vnosom vode, ponudba turističnemu obisku doda novo vrednost, kot nasičene s CO vplivamo na hitrost odlaganja sige. To se 2, na primer prikaz podzemeljskega življenja v vivarijih in te- lahko doseže s pogozdovanjem degradiranega območja rarijih, prikaz arheoloških najdb v jamah, varovanje okolja nad jamo. Izsekavanje gozda nad jamo ima na odlaganje Slika 38: V jamo nikoli sami. (Foto: Janez Mulec.) in voda ipd. sige nasproten učinek. T U R I Z E M 297 CO v jamski atmosferi namreč lahko spremeni kemično 2 ravnovesje v kapnikih, kar vodi v postopno razpadanje struktur; razpadati začne siga in to tudi s hitrostjo 0,3 mm na leto ali več. V jami je treba čim prej vzpostaviti prvotno naravno stanje in prvotni način kroženja zraka. Uporaba premočnih svetil za osvetljevanje jamskega okrasja spre- minja naravo kapnikov. Znan je primer iz jame Castel ana (Italija), kjer je na razdalji 50 cm od 1000-vatne žarnice mreža aragonitnih kristalov začela preraščati kalcitni sta- laktit (Hill in Forti 1997). NAČRT DOBREGA KRASOSLOVNEGA UPRAVLJANJA Z JAMO Turistična infrastruktura in obisk povzročita številne spre- membe na površju pred vhodom v jamo in v jami. Pred vhodom v jamo se gradijo parkirišča, sprehajalne poti, kioski, stranišča, hoteli in drugo, v jami pa zlasti spreha- jalne poti in električne napeljave. Vseh posledic jamskega turizma na jamsko okolje in jamske organizme ni mogoče predvideti, zato je treba izbrati najpomembnejše kazalce in jim časovno slediti. K osnovnim kazalcem kakovosti jamskega okolja, zraka in vode je, če je treba, smiselno dodati še dodatne parametre, ki so odločilnega pomena za določeno jamo, na primer pogostejše merjenje kon- centracije radona v zraku. Osrednjega pomena je poda- tek o turistični nosilnosti jame, zlasti pri jamah s srednjim ali nizkim vnosom energije. Z rednim monitoringom je Slika 40: Postojnska jama. (Foto: Franc Golob, arhiv Turizem KRAS, destinacijski management, d. d.) Večji posegi nad jamo imajo lahko daljnosežne posledice. Podobno kot za pohodne površine zunaj jame je treba Spreminjanje površja lahko spremeni kemično pot prenikle najti rešitev za pohodne površine v jami, kajti nepropustne vode in s tem režim odlaganja sige. Prenasičena voda lah- pohodne površine v jami lahko spremenijo naravni tok ko postane agresivna; tudi v slovenskih jamah poznamo vode, povzročijo sušenje kapnikov ter povečajo transport veliko primerov, ko voda, ki je v preteklosti odlagala sigo, sedimenta. V jami je smiselno uporabiti za pohodne povr- to sigo zdaj raztaplja. Vzroki za to so lahko naravni procesi šine propustne materiale, ki omogočajo naravni tok vode ali človekovi posegi. Predvsem v tujini poznamo primere v jami. Če se v podzemeljskem toku reke pojavijo ovire, ki oživljanja kapnikov v turističnih jamah s curki vode, ki v so posledice človekovega posega in preprečujejo naravni izbranem jamskem okolju izloča kalcit. Odločitev za tak pretok, jih je treba odstraniti. poseg mora biti dobro premišljena, sam poseg pa pod Če se pokaže, da je nosilnost jame presežena, da se zni- strogim nadzorom, saj lahko z napačnimi ukrepi kapniku žuje zračna vlaga, viša delež CO v zraku in da so v zraku 2 naredimo več škode kot koristi. prevelike količine prahu, je treba ukrepati. Visok delež Slika 41: Jamski biseri. (Foto: Andrej Mihevc.) 298 T U R I Z E M Speleobiološke raziskave • Popis jamske favne in lore • Ugotovitev statusa posameznih vrst • Zaščitni ukrepi za redke in endemitske vrste Monitoring in načrt zaščite jame • Določitev vplivnega območja nad jamo, ugotovitev tre- nutnega stanja rabe prostora in predlogi za izboljšanje (razglasitev parka) • Predlogi za morebitno zakonsko zaščito in razglasitev vrednosti svetovnega pomena • Izgradnja optimalnega vhoda v jamo z minimalnim vplivom na jamsko klimo • Ohranitev naravnih procesov v jami v okviru turistične nosilnosti jame z minimalnim časom zadrževanja turi- stov v jami • Določitev referenčnih mest za ugotavljanje sprememb v jamskem okolju • Zagotovitev vzdržne jamske atmosfere in monitoring ključnih parametrov (temperatura, CO , kroženje zraka) 2 in zdravju škodljivih snovi (radon) • Ohranjanje kakovosti vodnih virov v jami in monitoring ključnih parametrov ter zdravju škodljivih snovi • Določitev indikatorskih jamskih organizmov in ugotavljanje populacijske dinamike Slika 42: Kapniki. (Foto: Janez Mulec.) treba začeti čim prej, saj je le na podlagi dologoročnega Geološke in geomorfološke raziskave opazovanja mogoče predvideti smernice v prihodnosti in • Kartiranje jame spremeniti režim turističnega obiska, trajanje obiska, smer • Določitev in ovrednotenje pomembnih kraških pojavov poteka obiska, oziroma celo predlagati začasno ali trajno in procesov v jami zaprtje jame v turistične namene. Za varen obisk je nujno • Proučevanje sedimentov, sedimentacijskih procesov, upoštevati ob načelih okoljevarstva nujno upoštevati tudi datacije in rekonstrukcija nastanka jame zakonodajo, ki opredeljuje človeku varno okolje. • Paleontološke in arheološke raziskave Predvsem se moramo zavedati, da monitoring ni namenjen sam sebi. Vedeti moramo, kaj je v jami res pomembno, Hidrološke raziskave kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da to ohranimo in temu • Ugotovitev vodnega režima v jami, smeri pretakanja, prilagodimo monitoring. Velikokrat se zgodi, da spremljamo virov voda in sezonske dinamike parametre, ki za določeno jamo niso najpomembnejši, • Umestitev jame v vodonosniku ob tem pa spregledamo druge škodljive vplive, na primer • Monitoring izikalno-kemijskih parametrov kakovosti izične posege v jamo. vode Predhodne raziskave jame Mikroklimatske raziskave Speleološke raziskave • Izmera in raziskava jamskih rovov • Ugotovitev začetnega stanja • Inventarizacija in fotodokumentacija celotne jame • Ocena vplivov odprtja novih turističnih delov na jamsko Slika 43: Stari vhod v Postojnsko jamo. • Načrt jame klimo, kroženje zraka in živalstvo (Foto: Stanislav Glažar.) PLANINSKA JAMA T U R I Z E M 299 dolžina turistične poti: 700 m čas trajanja obiska: 1,5 ure povprečno število obiskovalcev: 1500 Vipava znamenitost: sotočje podzemnih rek JAMA POD PREDJAMSKIM GRADOM dolžina turistične poti: 400 m Be GROFOVA JAMA l čas trajanja obiska: 1 ura a B število obiskovalcev leta 2006: 8810 ran dolžina turistične poti: 100 m i znamenitost: vpetost srednjeveške ca čas trajanja obiska: 30 min ČRNA JAMA arhitekture v naravno kraško okolje z jamo število obiskovalcev leta 2006: Foto: Janez Mulec 500 nica znamenitost: zavetišče v I. svetovni vojni dolžina turistične poti: 300 m U čas trajanja obiska: 35 min število obiskovalcev leta 2006: 2404 Foto: Janez Mulec znamenitost: svet podzemne Pivke PIVKA JAMA Jama pod Predjamskim gradom Planinska jama Grofova jama dolžina turistične poti: L 550 m ! . ! . o ! . k v Pivka jama čas trajanja obiska: 35 min a število obiskovalcev leta 2006: 2404 ! . znamenitost: vhodno brezno Pivke jame ! . Črna jama Rak Zelške jame Otoška jama R ! . a ! . ša ! . Postojnska jama OTOŠKA JAMA dolžina turistične poti: 570 m ZELŠKE JAME čas trajanja obiska: 1 ura DIVAŠKA JAMA število obiskovalcev leta 2006: 36 dolžina turistične poti: 600 m znamenitost: jama, predvidena dolžina turistične poti: 1.500 m čas trajanja obiska: 2 uri za speleoterapijo čas trajanja obiska: 1,5 ure povprečno število obiskovalcev: 50 do 100 P povprečno število obiskovalcev: 500 znamenitost: i sistem vodnih jam in izjemna v znamenitost: bogato kapniško okrasje k pestrost kraškega okolja Rakovega Škocjana a Foto: Borut Lozej Divaška jama VILENICA Vilenica dolžina turistične poti: 450 m ! . ! . čas trajanja obiska: POSTOJNSKA JAMA 1 ura povprečno število obiskovalcev: 10.000 ! .Škocjanske jame dolžina turistične poti: znamenitost: najstarejša turistična jama 5000 m čas trajanja obiska: na svetu (od leta 1633) 1,5 ure R Foto: Emil Kariž ek število obiskovalcev leta 2006: 513.757 a ŠKOCJANSKE JAME znamenitost: najbolj obiskana slovenska jama, ki si jo lahko ogledamo s podzemno železnico dolžina turistične poti: 3000 m Foto: Stanislav Glažar čas trajanja obiska: 1,5 ure povprečno število obiskovalcev: 90.000 znamenitost: jamski sistem je na seznamu Unescove svetovne dediščine, podzemno mokrišče (Ramsar) in kraško biosferno območje turistična jama ! . Slik T a 44:ur Tis u tič rist ne ičn ja e j m a e m Merilo 1 : 200.000 Avtorji vsebine: Franci Gabrovšek, Andrej Kranjc, Janez Mulec; kartografija: Jerneja Fridl Vir: Kataster jam IZRK ZRC SAZU in JZS © Inštitut za raziskovanje krasa in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 300 T U R I Z E M • Fotomonitoring Fiol, L. 1995: Flora at the cavity entrances in Mallorca. V: Interna- Mulec, J., Kosi, G., Vrhovšek, D. 2007: Algae promote growth of • Izbor najprimernejše, ustrezno dolge in varne turistične tional symposium on karren landforms, Mallorca 1995, Inter- stalagmites and stalactites in karst caves (Škocjanske jame, national geographical union, Commission on environmental Slovenia). Carbonates and evaporates 22, 1, str. 6–9. poti, nabor zanimivih jamskih objektov in način njihovega changes and conservation in karst areas, Karst and caves in Pipan, T. 2004: Fauna in the unsaturated zone in the Postojnska prikaza Mallorca, Palma de Mallorca, Publicació d'espeleologia, EN- jama cave system (Slovenia). V: Zupan Hajna N. (ur.), Use of • Izbor najustreznejšega načina osvetljevanja in postavitev DINS, 20, Monografies de la societat d'història natural de les modern technologies in the development of caves for tourism. drugih infrastrukturnih elementov Balears. str. 145–153. Palma de Mallorca. Postojnska jama, turizem, str. 181–184. Postojna. • Neškodljiv način odstranjevanja odplak in odpadkov Forti, F. 1983: Commissione grotte – cento anni di turismo sotter- Pipan, T. 2005: Epikarst – a promising habitat: copepod fauna, iz jame raneo. Progressione cento, str. 29–31. Trieste. its diversity and ecology: a case study from Slovenia (Eu- • Predlogi mest za morebitni alternativni turizem v jami Gil, A. P., Ponte, R. A., Caminero, D. P, Beiras, S. L., de Arce Te- rope), (Carsologica, 5), Inštitut za raziskovanje krasa ZRC • Priprava strokovnega in poljudnega tekstovnega in mes, J. E. 1992: Las bacterias luminosas como primitiva fu- SAZU, Postojna. graičnega gradiva ente de luz. V: Actas del VI Congreso español de espelología. Puc, M. 1998: Vpisna knjiga obiskovalcev Škocjanskih jam. Naše str. 61–64, Coruña. jame 40, str. 72–74. Ljubljana. • Virtualni prikaz jame in rezultatov raziskav Groth, I., Vettermann, R., Schuetze, B., Schumann, P., Saiz-Jime- Salzer, E. 1936: l'esplorazione del e grotte e del Carso Carniolico • Izobraževanje jamskih vodnikov in upravitelja nez, C. 1999: Actinomycetes in karstic caves of nortern Spa- del matematico Giuseppe Antonio Nagel. Le Grotte d'Italia 2, • Ozaveščanje in vključitev javnosti v zaščito jam in in (Altamira and Tito Bustillo). Journal of microbiological me- 1, str. 106–120. Trieste. krasa thods 36, str. 115–122. Amsterdam. Schaf enrath, A. 1821: Album motivov iz Postojnske jame, risba z Guidi, P. 1982: I primi quarant'anni di turismo al a Grotta Gigante. ogljem. Biblioteka SAZU, Ljubljana. Viri in literatura Alpi Giulie 76, str. 35–50. Trieste. Schaf enrath, A. 1830: Ansichten der Adelsberger und Kronprinz Aljančič, M. 1998: Najdene stare risbe človeške ribice. Proteus 61, Habe, F. 1968: Luka Čeč, odkritelj Postojnske jame. V: Bohinec, V., Ferdinands Grotte in Krain. 4, str. 151. Ljubljana. Gospodarič, R., Savnik, R. (ur.): 150 let Postojnske jame 1818– Schmidl, A. 1854: Die Grotten und Höhlen von Adelsberg, Lueg, Anon. 1992: Grotta di S. Giovanni d’Antro. str. 29. Pro Loco 1968, str. 9–17. Zavod Postojnske jame, Postojna. Planina und Laas: mit einem Heft Tafeln in Folio. W. Braumül- Pulfero. Hacquet, B. 1778: Oryctographia carniolica oder Physikalische ler. Wien. Boegan, E. 1911: La grotta ed il castel o di S. Servolo. Alpi Giulie Erdbeschreibung des Herzogthums Krain, Istrien, und zum Shaw, T. R. 2000: Foreign Travellers in the Slovene Karst 1537– 16, 1, str. 12–22; 2, str. 49–54. Trieste. Theil der benachtbarten Länder. Erster Theil I-XVI, str. 1–162. 1900. Založba ZRC, Ljubljana. Bole, J., Drovenik, B., Mršić, N., Sket, B. 1993: Endemic animals bei Johann Gottlob Immanuel Breitkopf, Leipzig. Sket, B., Bole, J. 1981: Organisms as indicators of hypogean water in hypogean habitats in Slovenia. Naše jame 35, str. 43–55. Halupca, E. 1998: Le meraviglie del Carso: immagini, storia e cultura connections. Naš krš 10/11, str. 243–252. Sarajevo. Ljubljana. di uno dei più affascinanti paesaggi d'Europa. Lint, Trieste. Spotl, C., Fairchild, I., Tooth, A. 2005: Cave air control on dripwater Cañaveras, J. C., Sanchez–Moral, S., Soler, V., Saiz–Jimenez, C. Hill C., Forti, P. 1997: Cave Minerals of the World. National spele- geochemistry, Obir Caves (Austria): Implications for speleothem 2001: Microorganisms and microbial y induced fabrics in cave ological society, Huntsville. deposition in dynamically ventilated caves. Geochimica et co- walls. Geomicrobiology journal 18, 3, str. 223–240. London. Kabaj, M. 1925: Cerkniško jezero in okolica. Učiteljska tiskarna, smochimica acta 69, 10, str. 2451–2468. Amsterdam. Culver, C. D., Pipan, T. 2007. Subterranean ecosystems. V: Levin, Ljubljana. Valvasor, J. W. 1689: Die Ehre deß Herzogthums Crain. S. A. (ur.), Encyclopedia of Biodiversity, Second Edition. Aca- Kečkemet, D. 1978: Louis François Cassas i njegove slike Istre i Laibach–Nürnberg. demic Press, str. 1–19. San Diego. Dalmacije 1782. Rad JAZU, 379, str. 7–200, Zagreb. Culver, D. C., Sket, B. 2000: Hotspots of subterranean biodiver- Kranjc, A. 1990: Jamski turizem na Krasu – med najstarejšimi turi- sity in caves and wel s. Journal of cave and karst studies 62, stičnimi panogami. Primorje – Zbornik 15. zborovanja sloven- str. 11–17. Huntsville. skih geografov, str. 237–240. Zveza geografskih društev Slo- Culver, C. D., Sket, B. 2002: Biological monitoring in caves, Acta venije, Ljubljana. carsologica 31, 1, str. 55–64. Ljubljana. Kranjc, A. 1992: Valvasorjev obisk Svete jame v Franciji. Življenje Deržaj, M. 1993: Planinski pozdrav. Mladika, Ljubljana. in tehnika 43, 2, str. 41–43. Ljubljana. Dobat, K., 1998: Flore (lichens, Bryophytes, Pteridophytes, Sper- Kranjc, A. 2003: Veda o podzemskih jamah se je rodila na Slo- matophytes). V: Juberthie, C., Decu, V. (ur.), Encyclopaedia bi- venskem. Prešernov koledar 2004, str. 99–109. Prešerno- ospeleologica, Tome 2. Société de Biospéologie, str. 1311– va družba, Ljubljana. 1324. Moulis–Bucarest. Kranjc, A. 2003a: 1883 – prelomno leto za Postojno. Sprehod sko- Douglas, S., Beveridge, T. J. 1998: Mineral formation by bacteria zi čas, str. 27–28, Turistično društvo, Postojna. in natural microbial communities. FEMS microbiology ecolo- Kraus, F. 1891: Der Karst. V: Die österreichisch-ungarische Monarchie gy 26, str. 79–88. Delft. in Wort und Bild, Kärnten und Krain. str. 285–324, Wien. Ehrlich, H.L., 1998: Geomicrobiology: its significance for geology. Martinčič, A. 1973: Reliktna flora v Škocjanskih jamah in njena eko- Earth–science reviews 45, str. 45–60. London. logija. Biološki vestnik 21, 2, str. 117–126. Ljubljana. Faimon, J., Štelcl, J., Kubešová, S., Zimák, J. 2003: Environmen- Moser, L. C. 1887: Das Fremdenbuch von St. Canzian. Mittheilun- tally acceptable effect of hydrogen peroxide on cave »lamp– gen der Section für Höhlenkunde des Österreichischen Tou- flora«, calcite speleothems and limestones. Environmental pol- risten-Club 6, str. 8–9. lution 122, str. 417–422. Amsterdam. Mulec, J. 2005: Alge v kraških jamah Slovenije. Doktorska diser- Faimon, J., Štelcl, J., Sas, D. 2006: Anthropogenic CO -flux into tacija, Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Ljubljana. 2 cave atmosphere and its environmental impact: A case study in Mulec, J., Zalar P., Zupan–Hajna, N., Rupnik, M. 2002: Screening the Cisarska Cave (Moravian Karst, Czech Republic). Science of for culturable microorganisms from cave environments (Slove- the total environment 369, 1–3, str. 231–245. Amsterdam. nia). Acta carsologica 31, 2, str. 177–187. Ljubljana. T U R I Z E M 301 302 E N E R G I J A E N E R G I J A 303 304 E N E R G I J A E N E R G I J A 305 Energija sti smiselno uporabiti pri strateškem načrtovanju razvoja nja fosilnih goriv, kot tudi zaradi globalnega segrevanja Za izpolnjevanje obvez v okviru Kjot- Ključne besede: določene pokrajine. ozračja. Podjetja in posamezniki, ki so se v Sloveniji kot skega protokola je Slovenija leta 2005 osončenost, sončna energija, Meritve sončne energije opravljamo iz vesolja s sateliti ali na pionirji spustili na to področje, se ne zavedajo, da so jim o tleh s piranometri. Zaradi velike medsebojne oddaljenosti sprejela Operativni program obnovljivi viri energije, za zmanj- osončenosti na voljo le zastareli podatki evropskih agen- piranometrov in razmeroma majhne ločljivosti primernih cij. Ljubljana je bila namreč še pred dobrim desetletjem ševanje najugodnejša usmerjenost emisij toplogrednih plinov, ki med satelitskih senzorjev moramo osončenost modelirati. Mo- dokaj onesnaženo mesto, zato je bil vpliv osončenosti dele lahko uporabimo za določitev optimalne usmerjenosti pomembnimi ukrepi poudarja energet- sprejemne ploskve, Kras močno oslabljen. Ker je imela Ljubljana v Sloveniji edini sončnih celic, ugotavljanje primernosti prostora za izkori- sko učinkovite novogradnje, energetsko ščanje energije sonca in drugo. V okviru študije smo izvedli piranometer (edini vir podatkov o sončni energiji), je bila obnovo obstoječih stavb in izkoriščanje prostorske analize, s katerimi smo kartirali kraška območja, osončenost preslabo ocenjena v preostali Sloveniji. Poten-primerna za rabo sončne energije. Ugotovili smo, kako je obnovljivih virov energije. Eden najprimernej- cialnim uporabnikom zastarelih podatkov so bile na voljo količina prejete sončne energije odvisna od časovnega napačne – podcenjene vrednosti osončenosti. Z novejšimi ših obnovljivih virov je sonce, zato je njegovo obdobja, naklona in usmerjenosti ploskve sprejemnika. izračuni, predstavljenimi v tej študiji, je mogoče optimirati energijo smiselno uporabiti za oskrbo energetsko Rezultati študije imajo ob samem poznavanju potenciala izkoriščanje sončne energije na Krasu. Tako je mogoče učinkovitih objektov. Trajanje in energija sončnega sončnega obseva na Krasu veliko vrednost za načrtovanje izračunati najprimernejše usmerjenosti zgradb glede na obsevanja sta vse pomembnejša podatka tudi v energetsko varčnih stavb na širšem območju. kmetijstvu, vinogradništvu in načrtovanju naselij, zato bi Oskrbi z energijo bo treba v bližnji prihodnosti posvetiti podnebne razmere, določiti količino energije, ki jo prejme bilo podatke o prostorski razporeditvi in analizi osončeno- veliko pozornosti, tako zaradi morebitnega pomanjka- poljubno orientirana ploskev, itd. Sestava delovne skupine: Vodja: Klemen Zakšek Sodelujoči na Inštitutu za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU: Krištof Oštir Žiga Kokalj Aleš Marsetič Peter Pehani Sodelujoči pri Trimo, d. d.: Miha Kavčič Boštjan Černe Darja Šurla 306 E N E R G I J A Sonce kot najprimernejši vir energije na Krasu Žiga Kokalj, Aleš Marsetič, Klemen Zakšek Energija (iz grške besede ενεργός, energos, 'aktiven, dela- vsebnostjo ogljika, ki se je mineralizirala v premog. Zaradi v katerem bodo države, ki so protokol ratiicirale, skušale ven') je ena osnovnih izikalnih količin, ki meri sposobnost toplotnih reakcij sta v večjih globinah nastala nafta (okoli emisije zmanjšati za najmanj pet odstotkov v primerjavi sistema, da opravlja delo. Po zakonu o ohranitvi energije 2000 m globoko) in zemeljski plin (okoli 3000 m globoko). z letom 1990. Slovenija je za izhodiščno leto izbrala leto se skupna energija sistema spremeni natanko za prejeto Tekoče molekule so potovale v bolj porozna in prepustna 1986, emisije pa naj bi zmanjšala za osem odstotkov, kar ali oddano delo ali toploto. Energije torej ne moremo območja, plini pa više proti površju ali k nižjetlačnim obmo- je cilj, ki ga verjetno ne bo dosegla, zlasti zaradi povečanja ustvariti ali uničiti – če se je denimo na račun oddanega čjem; oblikovala so se nahajališča nafte in zemeljskega plina emisij v cestnem prometu in gospodinjstvih. Kljub nekoliko dela zmanjšala skupna energija opazovanega sistema, (Medved in Novak 2000, 6). Fosilna goriva so neobnovljiv manjšim izpustom v energetiki je ta še vedno največji an- se je za natanko toliko na račun prejetega dela povečala vir energije, zato jim je v kontekstu predlaganega razvoja tropogeni vir ogljikovega dioksida v Sloveniji, hkrati pa je v energija njegove okolice. Ločimo več vrst energije, in porabe energije namenjena vedno manjša vloga. Poglavitni tem sektorju tudi največja možnost za prihranek. sicer kinetično (gibanje), potencialno (polje sil), toplotno vzrok za omejevanje njihove uporabe je ob omejeni raz- Med neobnovljivimi vrstami energije je tudi jedrska ener- (temperatura), elektromagnetno (električno in magnetno položljivosti še onesnaževanje okolja (kisli dež, sproščanje gija, ki jo pridobivajo z uporabo jedrskih reakcij. Možnost polje, energija sonca), kemično (kemijske vezi), jedrsko ogljikovega dioksida, fotokemični smog, onesnaževanje pridobivanja (električne) energije s cepitvijo atomskih jeder (vezi v jedru atomov) in energijo mase (delec v mirovanju). vod, toplotno onesnaževanje, jalovina, rudniške površine) je postala središče raziskav takoj po koncu druge sve- Najpomembnejši vir energije na zemeljskem površju je kot posledica proizvodnje, prevoza in porabe. tovne vojne. Leta 1951 so v ameriški zvezni državi Idaho sončna energija, ki ogreva ozračje in oceane, povzroča S fotosintezo rastlin se je sončna energija v milijonih let v opravili prvi uspešen poizkus, ki je pripeljal do odprtja prve veter, padavine in morske tokove. obliki fosilnih goriv shranjevala, človeštvo pa zdaj ta goriva komercialne jedrske elektrarne leta 1956 v Veliki Britaniji. Sončno energijo so znali uporabljati že naši predniki. Po daleč nad stopnjo naravne obnove uporablja kot temeljni Že naslednje leto so v okviru Združenih narodov ustanovili legendi so Grki branili Sirakuze pred Rimljani z Arhimedo- energetski vir (Plut 2004, 77). Toplogredni plini (vodna Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (2007; IAEA), ki vimi izumi – eden izmed teh naj bi bila tudi zbiralna zrcala, para, ogljikov dioksid, metan, dušikovi oksidi itd.), ki Zemlji promovira varno in mirno uporabo tovrstne tehnologije. ki so usmerjala sončno svetlobo na leseno ladjevje, zato pomagajo ohranjati temperaturo, primerno za življenje, Čeprav se je v začetni fazi uporabe jedrska energija zdela so rimske galeje druga za drugo pričele goreti in toniti, še sicer nastajajo po naravni poti, vendar nekatere človekove idealna, kajti pri proizvodnji električne energije v jedrskih preden so dosegle obalo. O možnostih izkoriščanja sonca dejavnosti pripomorejo k povečanju njihove ravni in s tem elektrarnah ne nastaja ogljikov dioksid, se je pokazalo, da je pisal tudi slovenski pionir kozmonavtike Herman Potočnik motijo energijsko bilanco planeta. Z razmahom industrij- ima nekatere varnostne, ekonomske, okoljske in politične Noordung (1928), ki je predstavil načrte za pridobivanje ske revolucije in pospešenim kurjenjem fosilnih goriv se pomanjkljivosti. Po nesrečah v Sovjetski zvezi in ZDA se je električne energije na vesoljski postaji že v dvajsetih letih je povečal zlasti delež ogljikovega dioksida, s tem pa se v razvitih državah gradnja novih jedrskih elektrarn domala prejšnjega stoletja. V zadnjem času se veliko govori o ob- je zvišala temperatura zemeljskega površja. Strokovnjaki ustavila. Trenutno na svetu deluje 442 jedrskih reaktorjev, novljivih virih energije, pri čemer se predvsem na območju sodijo, da bodo pričakovane pozitivne posledice klimatskih v Evropi pa proizvedejo tretjino potrebne elektrike. Sredozemlja poudarja zlasti sončno energijo. sprememb (npr. gnojilni učinek s povečano fotosintezo Izhodna moč jedrskih elektrarn je ob približnem 35-od- Temeljna hipoteza opravljene študije je, da je na širšem rastlin, daljša rastna doba, zvišanje zgornje meje uspevanja stotnem izkoristku veliko večja od termičnih oziroma hi- območju Krasa dovolj potenciala sončne energije, da je nekaterih poljščin, povečana količina sončnega obsevanja droelektrarn. Za gorivo se uporablja atome radioaktivnih njeno izkoriščanje mogoče tudi ekonomsko upravičiti in in s tem povezane manjše energetske potrebe za ogreva- elementov, ki so sposobni spontane cepitve oziroma isije, da obstajajo dejanske tehnične rešitve izkoriščanja tega nje pozimi) manjše od negativnih (povečanje sušnosti in najpogosteje je to uran, nekateri reaktorji pa izkoriščajo tudi potenciala. V nadaljevanju bomo navedeno hipotezo pre- nevarnosti poplav, pogostejši gozdni požari, toča, neurja plutonij ali celo torij, ki ni sposoben spontane isije. Uran verili, obravnavali pa bomo tudi druge vire energije. in pozeba, otežena oskrba z vodo, večja ranljivost vodnih je edini element, ki je v naravi navzoč v velikih količinah in virov, povečanje potreb po klimatskih napravah v vročih ga pridobivajo z izkopavanjem, plutonij nastaja umetno pri NEOBNOVLJIVI ENERGETSKI VIRI poletjih), to pa bo okrepilo pomen sonaravnega regional- samih reakcijah, vendar se njegova raba v zadnjem času Energetske vire lahko delimo na obnovljive in neobnovljive: nega načrtovanja pokrajinske rabe zlasti v bolj občutljivih namensko opušča, ker je uporaben za izdelavo jedrske- za neobnovljive imamo tiste vire, ki za ponoven nastanek pokrajinskoekoloških tipih s pričakovanimi večjimi klimat- ga orožja. Čeprav je urana v naravi razmeroma veliko, je presegajo časovne okvire človeškega življenja. Najpogosteje skimi spremembami. delež uporabnega izotopa majhen, zato ga je potrebno uporabljen neobnovljiv vir energije so dandanes fosilna Zaradi negativnih posledic, povezanih s svetovnim segre- dodatno obogatiti. Pridobivanje elektrike iz jedrske energije goriva. To so organske snovi, na primer drevesa in morski vanjem ozračja, je bil leta 1997 na Konferenci združenih je zapleten proces, ki zahteva veliko znanja in inančnih plankton, ki so bile pred milijoni let pri potresih ali drugih narodov za okolje in razvoj v Kjotu sklenjen dogovor o sredstev na državnem nivoju. Gradnja jedrskih elektrarn je naravnih spremembah pokopane pod kamninami, zaradi zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Protokol je začel približno za 30 % dražja od gradnje termoelektrarn, dražje česar je bila preprečena njihova popolna oksidacija, s časom veljati 16. februarja 2005 z rusko ratiikacijo. Emisije držav, je tudi njihovo vzdrževanje. Vendar je po drugi strani uran pa so se zaradi visokih temperatur in pritiskov izločili voda ki so sporazum ratiicirale, sestavljajo 61 % globalnih emisij. razmeroma poceni gorivo, z manjšim nihanjem cene, kot in organski plini. Tako je nastala stisnjena snov z visoko Obdobje 2008–2012 je določeno kot prvo ciljno obdobje, je to značilno za nafto in premog, zato je cena elektrike iz E N E R G I J A 307 jedrskih elektrarn običajno v zlati sredini (Copot in ostali posledicah neobnovljivih virov energije vse bolj širi in s cene energentov, ki jih potrebujemo za ogrevanje stavb 2003; Uranium Stocks 2007). tem krepi globalno gibanje za premik k obnovljivim virom in sanitarne vode ter za pridobivanje električne energije, Težavno je varno odlaganje visokoradioaktivnih odpadkov energije. Trajanje obnovljivih virov energije je v nasprotju povečujejo tudi njihovo ekonomsko zanimivost. V nada- (iztrošeno jedrsko gorivo, reaktorji), saj nikjer na svetu še ni s fosilnimi gorivi za časovna merila človeštva tako rekoč ljevanju bomo predstavili najpogostejše in najprimernejše primernega odlagališča. Drugače je s srednje- (iztrošena neomejeno. obnovljive vire energije: strojna oprema iz jedrskih elektrarn) in nizkoradioaktivnimi Poglavitni značilnosti obnovljivih virov energije sta neo- • sonce, odpadki (zaščitna oprema pri delu z jedrskimi odpadki), ki mejena trajnost in razmeroma velik, a še slabo izkoriščen • rečne tokove, jih je mogoče varno odlagati stisnjene v zaščitene sode in potencial. Pomembna lastnost je tudi njihova enakomer- • veter, zabetonirane v podzemna odlagališča. Nizko- in srednje- nejša razporeditev, brez »upoštevanja« geopolitičnih in • biomaso, radioaktivni odpadki postanejo nenevarni po približno 300 državnih mej. Če je neka oblika obnovljivega vira v deželi • geotermalne izvire in letih, za varno odložene visokoradioaktivne odpadke pa neizrazita, je običajno ta dežela bogata s kakim drugim • gibanje morja. bi morali skrbeti 100.000 let (EPA 2007). obnovljivim virom (npr. Islandija ima malo sončne in veliko geotermalne energije). Med pomanjkljivostmi naj še posebej Energija sonca OBNOVLJIVI ENERGETSKI VIRI opozorimo na časovno spremenljivost ter nizko gostoto Sonce oddaja ultravijolično sevanje, vidno svetlobo in S svetovno modernizacijo predvsem v 20. stoletju so se moči obnovljivih virov. Razen v obliki biomase in toplote bližnje infrardeče sevanje (valovna dolžina 0,3–5 μm). povečale potrebe po nadzoru nad energetskimi viri, s oceanov obnovljivih virov ne moremo shraniti z naravnimi Gostota toka energije sevanja na vrhu ozračja znaša – pri tem pa tudi vzroki za številne večje regionalne in svetovne sistemi, ki bi omogočali rabo energije takrat, ko jo potre- povprečni oddaljenosti Zemlje od Sonca – 1367 Wm-2 konlikte. Čeprav so predvsem fosilna goriva pomagala bujemo, zato jo z uporabo različnih naprav hranimo v obliki (količina, ki jo imenujemo tudi solarna konstanta). Sončna pri dramatičnem izboljšanju kakovosti življenja človeštva notranje, kemične, kinetične ali potencialne energije, kar energija se lahko izkorišča na dva načina: za pridobivanje v razmeroma kratkem obdobju, se zavedanje o negativnih zmanjšuje učinkovitost in podraži izkoriščanje. Vedno višje toplote iz posrednikov nizke in visoke temperature, ali Slika 1: Sonce je najpomembnejši vir energije na zemlji. (Foto: Martin Ecker.) 308 E N E R G I J A podatkih Mednarodne agencije za energijo (2007; IEA) je električna energija, ki so jo proizvedle velike in male zajezitvene vodne elektrarne, leta 2004 obsegala 16,5 % svetovne proizvodnje, kar je daleč največ med obnovljivimi viri. Pri delovanju tovrstnih elektrarn ni odpadkov in emisij ogljikovega dioksida ali drugih onesnaževalcev ozračja. Pozitivne lastnosti so še razmeroma dolga življenjska doba, nizki stroški obratovanja in dodatne dejavnosti, na primer preskrba vode za namakanje in vodne športe. Delovanje vodnih elektrarn je tako lahko čisto, varno in učinkovito, zato številni strokovnjaki priporočajo njihovo nadaljnjo graditev, saj naj bi nadomestile rabo fosilnih goriv in jedrske energije. Razen prednosti pa gradnja vodnih elektrarn pogosto prinaša obsežne in grobe posege v okolje. Akumulacije zasedajo veliko prostora, navadno v rodovitnih ravninskih območjih, gozdovi in drugi naravni ekosistemi so uničeni, skupaj z naselji in kmetijskimi zemljišči, spremenijo se ži- vljenjske razmere v zajezeni reki ter v obrečnih ekosistemih, poveča se erozija prsti, izhlapevanje, zniža se vsebnost prostega kisika v vodi, voda je navadno bolj občutljiva na Slika 2: Izkoriščanje vodne energije se je na mlinih in žagah uporabljalo že v preteklosti. Na fotografiji je Brčunov mlin onesnaženje, dvig rečne vode negativno vpliva na bližnjo ob potoku Voložnica v Rovtu pod Menino. (Foto: Žiga Kokalj.) podtalnico, spremenijo se lahko mikroklimatske razmere, z za neposredno pridobivanje električne energije (foto- sonca lahko pričakujemo v subtropskem pasu, kjer je usedlinami se akumulacije manjšajo, zato jih je treba čistiti, napetostna pretvorba). Pri nizkotemperaturni rabi lahko oblačnosti večino leta malo, sonce pa je visoko na nebu. kar je drago in zahtevno. Težave so lahko tudi z mlini in sončno energijo uporabimo aktivno ali pasivno. Naprave Najmanj uporabna je seveda v polarnih območjih, saj je malimi vodnimi elektrarnami, ki posegajo v čista povirja, v za neposreden prenos energije imenujemo kolektorji ali tam sonce vsaj pol leta zelo nizko in s tem šibko. katerih so se ohranili avtohtoni organizmi in endemiti (Plut sprejemniki. Sončno energijo spreminjajo v toplotno in 2004, 81; Novak in Medved 2000, 6). jo nato predajo nosilcu toplote (najpogosteje je to voda, Energija rečnih tokov lahko pa tudi zrak). Učinkovitost sprejemnika pove, kolikšen Energija vodnih tokov je pravzaprav potencialna energija Energija vetra delež vpadle sončne energije lahko prenese na nosilec. mase zajezene vodne gmote. Zavzema pomembno me- Energija vetra je kinetična energija zraka, ki nastane zaradi Nanjo vplivata izvedba ter odstopanje od optimalne- sto med tradicionalnimi obnovljivimi energetskimi viri. Po segrevanja zemeljske površine. EU je vodilna svetovna ga nagiba in usmerjenosti. Visokotemperaturna raba je omejena na predelavo nekaterih kovin v sončnih pečeh in pridobivanje energije v termo-sončnih elektrarnah. Tam se sončno energijo s paraboličnimi zrcali koncentrira na cev, v kateri se nahaja tekoč medij. Ta se uparja in nato poganja turbine za proizvodnjo elektrike. Električno energijo lahko iz sončnega sevanja pridobivamo tudi neposredno s fotonapetostno (fotovoltaično) pretvorbo s sončnimi celicami. Takšna pretvorba ima veliko prednosti: njihovo vzdrževanje je preprosto, moč se lahko postopno veča (dodajanje in združevanje modulov v sisteme), proizvodnja in poraba energije sta na istem mestu (manjše izgube pri prenosu, manjše naložbe v infrastrukturno omrežje), ni potrebna koncentracija sevanja, mogoče je izkoriščanje tako direktne kot tudi difuzne osončenosti. Sončna energija je brezplačna in na voljo je v razmeroma velikih količinah. Največji slabosti sta nezmožnost izkoriščanja ponoči in težavno shranjevanje. Za zdaj jo največ uporabljamo zlasti v odročnih območjih. Največja slabost sončne energije je njen potencial, ki po svetu ni enako razporejen. Največ Slika 3: Polje vetrnih elektrarn na morju – Middelgrunden na Danskem. (Foto: Morten Mitchell Laroed.) E N E R G I J A 309 začeli graditi velike vetrne farme na morju. Vetrne turbine individualnih kotlov. Med prednostmi uporabe biomase so pogoste tudi na kmetijskih zemljiščih, nesprejemljiva pa pri pridobivanju energije so zlasti nevtralnost pri izpustih je gradnja v naravovarstvenih in biotsko zelo pomembnih ogljikovega dioksida (dokler porabimo toliko biomase, območjih. kot je zopet nastane), razmeroma nizki so izpusti drugih škodljivih plinov, saj sodobne energijsko visoko učinkovite Energija biomase naprave in tehnologije omogočajo okolju prijazno zgore- Biomasa je nastala s fotosintezo, pri kateri se sončna vanje, boljša je skrb za gozdove, manjše je tveganje pri energija spremeni v kemijsko, ki je vezana v obliki organ- prevozu in skladiščenju goriv v trdnem stanju, opuščena skih ogljikovih spojin v rastlinah. Biomasa, primerna za kmetijska zemljišča pa lahko zopet gospodarno uporabi- izkoriščanje energije, je zlasti les iz gozda (hlodi, vejevje, mo. Pri tem moramo navesti tudi kritike, ki poudarjajo, da grmovje), lesni odpadki industrije (odpadni kosi, žago- so primerna zlasti trdna goriva iz odpadnega lesa z novo vina, lubje, prah) in odpadni proizvodi (zaboji, palete), dodano vrednostjo (sekanci, briketi, peleti). trave, energetske rastline in rastlinska olja. Tehnologijo pridobivanja energije delimo na sežiganje, biološko pre- Energija geotermalnih izvirov tvorbo in toplotno-kemično pretvorbo, goriva, ki jih s temi Zlasti v vulkansko aktivnih in tektonsko predrtih območjih postopki pridobimo, pa so trdna biomasa (sežig lesne so vroče zemeljske plasti blizu površja. Toplota prehaja biomase, odpadkov kmetijskih rastlin, energetskih rastlin proti površju s prevajanjem po kamninah ter s konvekcijo in alg), tekoča goriva (bioetanol, biometanol, biodizel) in tekočin, kot so magma in geotermalne vode. Te so prav- plini (metan). Z lesno biomaso v prvi vrsti pridobivamo zaprav meteorne padavine, ki prodirajo v porozne kamnine toploto, ki jo lahko nato uporabimo za ogrevanje ali pa in se segrete zadržujejo v vodonosnikih. Uporabna energija Slika 4: Les je še vedno med temeljnimi viri energije, tudi za proizvodnjo električne energije (Medved in Novak je odvisna od porazdelitve temperature znotraj skorje, od njegovo uporabnost pa z izboljšanimi kotli, samodejnim 2000, 150–162; Butala in Turk 1998). Daljinsko ogrevanje razpoložljivosti vode za prenos toplote iz globin, od prenosa nalaganjem in predelavo odpadkov ponovno odkrivajo na lesno biomaso se pri nas šele uveljavlja. Prav tako se energije na površje in procesa, ki se na površju uporablja tudi v razvitih državah. (Foto: Laine Zunte.) spet uveljavljajo manjši kotli za centralno ogrevanje hiš na za izkoriščanje te toplote. Energijo lahko izkoriščamo polena, sekance, pelete ali brikete, ki omogočajo samo- geotermalno, kar je najstarejši in najpogosteje uporabljeni dejno nalaganje in nizke emisije. Po ocenah strokovnjakov način, s hlajenjem vročih kamnin ali geotlačno, uporabimo proizvajalka opreme ter največja uporabnica vetrne energije. naj bi se v prihodnjih letih delež izkoriščanja biomase v pa jo lahko za proizvodnjo električne energije (odprti, parni Po predvidevanjih bo veter leta 2010 zagotavljal 5,5 %, leta energetske namene podvojil, predvsem z izgradnjo sis- in binarni proces) ali ogrevanje (neposredno in s toplotnimi 2020 pa že več kot 12 % celotne porabe električne energije temov daljinskega ogrevanja in večjo uporabo sodobnih črpalkami). Vendar ima tudi raba geotermalne energije lah- v EU–15 (Chandler 2004). Najpomembnejši dejavnik pri ocenjevanju potenciala za izkoriščanje vetra je njegova hitrost, saj se s podvojitvijo hitrosti vetra njegova moč za osemkrat poveča. Za zajem vetrne energije uporabljamo več tipov vetrnic. Največji izkoristek dosegajo vetrnice z vodoravno osjo vrtenja, kot so na primer najbolj znane s trilistnimi rotorji. Prednost dvolistnih je nižja cena in lažja namestitev, vendar so večje vetrnice s trilistnim rotorjem vizualno sprejemljivejše in so se bolj uveljavile zaradi enako- mernejše obremenitve stebra in enakomernejšega vrtenja rotorja (Novak in Medved 2000, 56). Kljub spremenljivosti in nezanesljivosti vetra, ki sta poglavitna razloga za skro- mnejšo rabo vetrne energije, je raba varna in okoljsko manj obremenjujoča. Vseeno moramo pred postavitvijo izdelati ornitološke študije, s tehnikami računalniške predstavitve analizirati vpliv vetrnice in vrtenja rotorja na videz pokrajine, zagotoviti varnost pred porušenjem, hrupom (še posebej skrb zbujajoč je infrazvok, ki lahko učinkuje na zdravje živih bitij v polmeru 5 km) in iztekom olja za mazanje. Visoki vetrni objekti (ki lahko presegajo višino 90 m) so navadno postavljeni ob obalah ali v gorah, kjer sta moč in pogostost vetrov bolj stalni, območja pa nimajo večjega pomena za Slika 5: Geotermalna energija na Islandiji omogoča delovanje geotermalne elektrarne (v ozadju) in kopanje v topli druge dejavnosti. Da bi bili vplivi na okolje še manjši, so Modri laguni (v ospredju). (Foto: Rob Broek.) 310 E N E R G I J A ko negativne posledice na okolje. Velike dodatne količine toplote lahko povzročijo toplotno pregrevanje, v vodi je več soli in drugih mineralov ter težkih kovin, prihaja do izpusta škodljivih plinov, usedanja tal, hrupa, odlaganja odpadnih materialov. Na posameznih območjih lahko intenzivna raba izčrpa geotermalni potencial, tudi vroče skale se lahko postopno ohladijo. V Sloveniji so najprimernejša območja za njeno izkoriščanje v Prekmurju (Medved in Novak 2000, 207–217). Energija gibanja morja Energijo oceanov in morja je mogoče izkoriščati z elektrar- nami, ki pridobivajo elektriko iz energije valov, plimovanja, morskih tokov ali pa s pretvorbo toplotne energije. Energijo valov lahko izkoriščamo ob obali ali na odprtem morju – uporabimo lahko naprave v obliki pokončne komore, v kateri se zaradi valovanja spreminja višina vodnega stolpca ter iztiska in vsrkava zrak prek dvosmerne turbine. Obstajajo tudi sistemi, ki izkoriščajo obliko obale tako, da valovi prenesejo vodo v više ležeče umetno jezero, od koder nato prek turbine teče nazaj v morje. Pri napravah na odprtem morju (že primerne za gospodarsko rabo) valovi poganjajo hidravlične motorje. Pri tem sta pozitivna zlasti velika moč valov in olajšano načrtovanje z oskrbo energije na nenaseljenih obalnih območjih, zahtevna pa sta vzdrževanje in prenos proizvedene električne energije. Za izkoriščanje energije plimovanja uporabljamo bazene z eno- ali dvosmerno delujočimi turbinami. Pri prvih plimo- vanje napolni akumulacijsko jezero skozi odprtine v jezu, voda nato ob oseki odteče skozi turbine. Dvosmerne turbine pa delujejo tudi ob polnjenju jezera. Elektrarne na plimovanje ne obremenjujejo okolja z odpadno toploto in snovmi, delovanje pa ni odvisno od padavin. Vendar je na svetu le malo primernih mest za njihovo postavitev, proizvodnja energije ni enakomerna, velika težava je tudi zbiranje odplak za jezom. Izkoriščanje energije morskih tokov ali tokov ob izlivu reke v morje prehaja v operativno Slika 6: Nameščanje turbine, ki jo poganja plima, v rezervatu Race Rocks, ZDA. (Foto: Jeff Lorton.) gospodarsko rabo. Naprave delujejo podobno kot vetrnice času je pogosta burja. Poglavitne posledice apnenčastega Uporabnejši obnovljiv viri energije na Krasu so biomasa, za izkoriščanje vetrne energije. Vse naprave, ki izkoriščajo površja so zakraselost in s tem povezani površinski in pod- veter in sonce. Gozd pokriva približno tretjino površja Krasa, energijo morja, imajo težave s korozijo. zemeljski kraški pojavi. Površinsko tekočih voda skoraj ni, v še več kot tretjina zemljišč pa je v bolj ali manj napredni fazi posebnih okoliščinah se je na površju obdržala le Raša. Ker zaraščanja (Kokalj 2004). Prevladuje gozdna združba črnega OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE NA je izvirov na Krasu malo, je nekdaj oskrba z vodo temeljila na gabra z ojstrico, ob tej se pojavlja še združba gradna in KRASU zbiranju padavinske vode, o čemer pričajo ohranjene lokve domačega kostanja, ki je navezana na ilovnata kraška tla, Kras je obsežna apneniška planota, ki se strmo dviguje nad in kali, danes pa je večina naselij priključena na vodovod na zelo odprtih in burji izpostavljenih predelih pa rasteta cer sosednje, večinoma lišne pokrajine. Le na jugovzhodu je (Rejec Brancelj 1999). Padavin je v primerjavi z okoliškimi in velikolistna lipa. Posebno mesto med drevesnimi vrstami prehod prek suhih dolin, v prav tako kraške pokrajine, posto- pokrajinami veliko (v Komnu 1645 mm), toda zima je vse- imajo umetni nasadi črnega bora. Zaradi skromnih ekolo- pnejši. Kras je izrazito mejna pokrajina, kar se kaže v številnih eno razmeroma suha. Sušnost je še značilnejša za poletje, ških zahtev se je črni bor zelo dobro obnesel kot pionirska značilnostih. Leži v bližini morja, vendar jo njegovi blažilni vplivi zaradi strmega vzpona na planoto težko dosegajo. Na severu saj večina padavin pade v kratkih nalivih in plohah, tako vrsta na plitvi kraški prsti. Drevo se je celo tako uveljavilo, so blizu visoke kraške planote, zato je čutiti močan celinski deževnica hitro odteče v kraško notranjost, zaradi visokih da starejši gozdovi izgubljajo izključno varovalni pomen in vpliv. Prehodnost se kaže v veliki prevetrenosti; v zimskem temperatur in vetra je veliko tudi izhlapi. pridobivajo lesnopredelovalnega. Pomembna pionirska E N E R G I J A 311 vrsta je tudi ruj, ki ugodno vpliva na razvoj prsti. Z opušča- NDVI njem obdelovanih zemljišč se je zaraščanje še pospešilo, tako da danes nekdaj značilno golega kraškega površja -0,15–0,50 skoraj ni več. Grmišča in divje hoste, ki počasi in vztrajno oblikujejo nove gozdne sestoje, so ena najopaznejših 0,50–0,70 pokrajinskih značilnosti. Širijo se predvsem na površinah, Ma M rib ri o b r o ki so bolj oddaljene od naselij in prometno manj dostopne 0,70–0,80 (Rejec Brancelj 1999). Kraške občine so primerne za rabo biomase. To velja zlasti za občini Divača in Komen, saj ju 0,80–0,85 označujejo velika gozdnatost, majhna poseljenost in zato Kr K a ranj n Ce C l e jle velika površina gozda na prebivalca, delež zasebnih gozdov 0,85–0,95 je nižji, značilna je večja povprečna gozdna posest, delež manj odprtih in teže dostopnih gozdov je majhen, nekoliko Lj L u j b u ljla j na n večji pa je delež mlajših razvojnih faz gozdov. Burja, kraška značilnost, je sorazmerno nestalen, močan, suh in sunkovit veter. Zaradi moči so se ji prilagodile rastline, saj drevje raste stran od njene najpogostejše smeri. Poleg tega opazimo značilno prilagojene zgradbe – v krajih z burjo so napušči majhni ali jih sploh ni, vezava kritine je močna, do nedavnega so strehe celo oblagali s kamenjem. Enako Ko K pe p r e velja za električne in telefonske vode, daljnovode, za razne 0 10 20 40 km stolpe in table. Zaradi nestalnosti in sunkovitosti se doslej njena raba ni mogla meriti z območji, ki imajo morda šib- kejše, a bolj stalne vetrove. Vendar napredek v tehnikah Slika 7: Normiran diferencialni vegetacijski indeks (NDVI) na območju Slovenije, izdelan iz satelitskih podob MODIS za in tehnologiji rabe energije vetra kaže, da bi bilo mogoče v obdobje od 25. 5. do 10. 6. 2005 (NASA 2007a). Z njim lahko ocenimo stanje in količino rastja, ki ga je na študijskem ta namen uporabiti tudi burjo. V ta namen so bile izdelane območju (v okvirju) največ na visokih kraških planotah. meritve in opravljene raziskave, ki naj bi pokazale, kje bi bilo mogoče burje pri nas bolje izkoriščati (Petkovšek 2004). Hitrost vetra (ms-1) Kljub temu pa pomisleki krajinskih arhitektov, ornitologov, lovcev in drugih kažejo na različne (negativne) učinke, ki 1–2 jih bo treba proučiti z dodatnimi študijami. Najpomembnejša prednost rabe sončne energije je mo- 2–3 Ma M rib ri o b r žnost razpršene rabe, kar pomeni, da lahko gospodinjstva sama priskrbijo veliko energije, potrebne za lastno porabo. 3–4 Gradnja velikih sistemov ni nujna, kar je zlasti pomembno v ekološko občutljivih in vizualno privlačnih okoljih, kar Kras 4–5 Kr K a ranj n brez dvoma je. Namestitev sončnih celic in sprejemnikov za Ce C l e jle segrevanje vode na individualne hiše sicer pomeni poseg 5–8 v bivalno okolje ter spremeni njegov videz, na kar moramo Lj L u j bl b jla j na n biti pozorni pri nameščanju v arhitekturno zanimivih starih jedrih kraških vasi, vendar različni tipi in oblike sprejemnikov ter vedno več možnosti nameščanja ponujajo sprejemljive rešitve v skorajda vsakršnih razmerah. Velik korak bo mogoč z uveljavitvijo tržno dostopnih sprejemnikov v obliki klasičnih opečnih strešnikov, širok razmah pa lahko pričakujemo z znižanjem cene proizvodnje, poenostavljeno montažo ter Ko K pe p r zakonsko predpisano uporabo na novih stanovanjskih in industrijskih objektih. 0 10 20 40 km Izkazalo se je, da je sončna energija najprimernejši vir za uporabo na Krasu. Najnovejši podatki o sončni energiji Slika 8: Povprečna hitrost vetra na območju Slovenije. Kras je dobro prevetren; v okvirju je študijsko območje. slonijo na študiji končani pred dvema letoma (Kastelec in (Meteotest 2005.) 312 E N E R G I J A nujemo (urni, dnevni, mesečni) obsev, ki ga merimo v Jm-2 Globalni obsev (MJm-2) (v energetiki se uporablja tudi enota kWhm-2). Čas sijanja sonca označimo kot trajanje sončnega obsevanja. Ker se 3800–4000 sončno sevanje pri prehodu skozi atmosfero siplje, pride 4000–4200 do tal le del sevanja kot direktno sevanje, del pa pride do Ma M rib ri o b r tal v obliki difuznega sevanja, zato lahko vsem navedenim terminom dodamo pridevnik direktni ali difuzni. Pridevnik 4200–4400 globalni se nanaša na vodoravno sprejemno površino 4400–4600 pri tleh, pri kvaziglobalni osončenosti ali kvaziglobalnem Kr K a ranj n Ce C l e jle obsevu pa govorimo o poljubno nagnjeni in usmerjeni 4600–5000 površini pri tleh. Lj L u j bl b jla j na n VPLIVI NA OSONČENOST Sončna energija pri prehodu skozi ozračje oslabi zaradi sipanja in absorpcije. V brezoblačnem, čistem ozračju imata oba procesa energetsko primerljive učinke glede oslabitve sončnih žarkov. Najmočnejši vpliv na oslabitev direktnega sončnega obsevanja tal imajo oblaki, kajti Ko K pe p r mnogo sevanja se od njih »odbije« nazaj v vesolje. Zato nas pri modeliranju osončenosti zanima predvsem število 0 10 20 40 km dni v letu z oblačnostjo ali meglo. Za osončenost je zelo pomemben tudi astronomski vpliv Slika 9: Povprečna letna sončna energija za vodoravno ploskev na območju Slovenije; v okvirju je študijsko območje. – Zemlja potuje okoli Sonca po elipsi, zato je včasih bližje (Kastelec in ostali 2007.) Soncu (pozimi; letni časi se nanašajo na severno poluto) drugič pa je od njega bolj oddaljena (poleti). Zemlja kot celota ostali 2005; Kastelec in ostali 2007). Rezultati omenjene proizvodnji električne energije, izpopolnjevanju klimatskih prejme pozimi več sončne energije kot poleti. Poleg tega se študije so bili poleg novega DMV 12,5 (Podobnikar in Mlinar in vremenskih modelov itd. Obalno-kraška regija je naj- ravnina, po kateri se Zemlja premika okoli Sonca (ekliptika), 2006) tudi temeljni podatki za našo raziskavo, v okviru ka- bolj osončena v Sloveniji, zato lahko rečemo, da je raba ne ujema z ekvatorsko ravnino, zato se opoldanska višina tere smo izvedli prostorske analize, s katerimi smo kartirali sončne energije najbolj smiselna prav na tem območju. Pri sonca nad obzorjem spreminja – nastajajo letni časi (poleti potencial sončne energije na Krasu in določili najustreznejša izkoriščanju energije sonca ne smemo pozabiti na kultur- je sonce opoldne višje kot pozimi). Pozimi je torej sonce no pokrajino, zato moramo sprejemne ploskve v prostor kraška območja za rabo sončne energije. Podatki o oson- nizko nad obzorjem, kar pomeni, da je sončno sevanje umestiti z mislijo na estetiko bivalnega okolja. Kljub temu čenosti postajajo namreč vse pomembnejši. Uporabimo bolj oslabljeno kot poleti, saj je njegova optična pot skozi ima tovrstno pridobivanje električne energije v primerjavi jih lahko, na primer, pri nadzorovanju rasti in bolezenskih ozračje daljša (bolj postrani kot poleti). Optični poti skozi z drugimi načini veliko prednosti v smislu obnovljivosti in stanj pri kulturnih rastlinah, določanju evapotranspiracije, poseganja v prostor. ozračje navzdol rečemo optična globina ozračja – ta je izračunu potrebnih zalog vode, raziskavah kožnega raka, ocenjevanju rasti koralnih grebenov, arhitekturi stavb, E E 0 0 Vpliv oblike reliefa na osončenost Klemen Zakšek, Krištof Oštir Za ocenitev potenciala sončne energije na Krasu, moramo jasnimo uporabljeno terminologijo, ki je povzeta po delu E > E razumeti, kateri dejavniki vplivajo na sončno energijo, ki jo »Sončna energija v Sloveniji« (Kastelec in ostali 2007). 1 2 E E prejme izbrana (sprejemna) ploskev. Pri povprečni oddalje- Osončenost, izražena z enoto Wm-2, je obsevanost s 1 2 nosti od Sonca znaša obsevanost s sončnim sevanjem na sončnim sevanjem – je energijski tok (sevanja sonca), ki vrhu atmosfere 1367 Wm-2, potem pa zaradi meteoroloških, vpada na element poljubne površine, deljen s ploščino tega astronomskih, geografskih in reliefnih dejavnikov različno elementa. Energijo, ki jo prejme element poljubne površine Slika 10: Osončenost slabi pri prehajanju skozi atmosfe- oslabi. Preden nadaljujemo z opisom teh dejavnikov, po- s sončnim sevanjem v izbranem časovnem intervalu, ime- ro, močno jo oslabijo predvsem oblaki. E N E R G I J A 313 E E 0 2 E > E 1 2 E E 0 1 Slika 11: Sonce ne vzhaja ali zahaja vedno na isti točki, zato so različne dolžine dneva, opoldanske višine sonca in Slika 13: Večja optična globina ozračja na velikih posledično prejeta energija. (Foto: FDECOMITE.) geografskih širinah oslabi osončenost. eksponentno odvisna od dolžine poti ter od vrste in količine relief ovira, za katero se pojavijo območja v senci, kjer je VHODNI PODATKI ZA IZRAČUN snovi v ozračju, ki povzročajo oslabitev. osončenost močno oslabljena (Zakšek in ostali 2005). VPLIVA OBLIKE RELIEFA NA Optična globina ozračja ni odvisna le od sestave ozračja Zelo pomemben dejavnik je tudi geografska lega opazo- in astronomske lege Sonca glede na Zemljo – visoko v valca na zemeljskem površju. Če je ta zelo oddaljen od OSONČENOST ozračju je sončno sevanje manj oslabljeno, ker je prešlo ekvatorja, približno nad katerim se običajno nahaja son- V tem poglavju preučujemo osončenost kraškega reliefa, razmeroma kratko pot skozi ozračje. Zato vpliva na energijo, ce, je optična globina ozračja v brezoblačnem vremenu zato moramo poznati časovno spreminjanje osončenosti prejeto od Sonca, tudi relief – sončno sevanje je načeloma večja, pa tudi ravna tla so bolj nagnjena glede na sončne prek dneva in leta. V manj razgibanih območjih lahko na višjih območjih manj oslabljeno kot na morski gladini. Na žarke kot nad ekvatorjem. Manj pomembni dejavniki so energijo analitično integriramo po času (npr. Allen in ostali osončenost močno vpliva tudi sama oblika (razgibanost) še mikrooblika površja (tudi hiše mečejo sence) in albedo 2006), v bolj razgibanih pa je primernejša numerična rešitev reliefa. Območja, obrnjena proti jugu, so na severni polobli površja (del energije, ki jo prejme površje na poljubnem z vsoto energij po krajših vmesnih obdobjih (npr. Kastelec bolj izpostavljena soncu kot severna pobočja. Ob tem je območju, se difuzno odbije in del te energije lahko prejme in ostali 2007). Pomembni vhodni podatki za študijo je treba upoštevati še, da je lahko za direktno osončenost drugo območje). bila povprečna globalna (direktna in difuzna) osončenost. V Sloveniji se meritve sončne energije opravljajo le na nekaterih meteoroloških postajah. Osončenost je merjena s Kipp-Zonennovimi piranometri: senzor je pod prozorno E stekleno kupolo, ki poskrbi, da senzor meri osončenost 0 Ve -V iz celotnega prostorskega kota nad vodoravno površino, s preprečuje ohlajanje črne površine zaradi konvekcije in obenem prepušča samo valovne dolžine sončnega sevanja od 0,3 do 2,8 µm. Na veliko meteoroloških postajah merimo tudi trajanje sončnega obsevanja s Campbeil-Stokesovimi S < S S 1 2 1 solarigrai. Oblika reliefa vpliva drugače na direktno kot na difuzno osončenost. Na direktno kvaziglobalno osončenost reliefa a’ S E E 2 α b 0 0 > vpliva njegova oblika prek vpadnega kota sončnih žarkov, a S S 1 2 ki je kot med pravokotnico na relief in smerjo sončnih žar- kov. Če domnevamo, da se difuzno sevanje širi izotropno Slika 12: Sonce sije na poljubno ploskev najmočneje, kadar je ta ploskev pravokotna na sončne žarke; z vsakim (v vse smeri enako), potem vpliva oblika reliefa na difuzno odmikom od idealne lege prejme ploskev manj osončenosti. kvaziglobalno osončenost reliefa z deležem neba, ki ga ta 314 E N E R G I J A ⎡cosδ ⋅sin β⎤ ⎫ ⎢ ⎥ ⎪ V = cos δ ⋅ cosβ s ⎢ ⎥ ⎪ ⎢ sin δ ⎥ ⎪ ⎣ ⎦ ⎪ cos ϕ⋅sin λ ⎪⎪ cosϑ= V ⋅V s e V = cos ϕ⋅ cos λ ⎬ ⇒ e cos ⎪ α = V ⋅ V s r sin ϕ ⎪ ⎡− cos λ − sin λ 0⎤ ⎡sin ϕ 0 − cos ⎤ ϕ s ⎡ in η⋅cosμ⎤⎪ ⎢ ⎥ ⎢ ⎥ ⎢ ⎥⎪ V = − sin λ cos λ 0 ⋅ 0 1 0 ⋅ sin η⋅sin μ r ⎢ ⎥ ⎢ ⎥ ⎢ ⎥⎪ ⎢ 0 0 1⎥ ⎢cos ϕ 0 sin ϕ ⎥ ⎢ cos η ⎥⎪ ⎣ ⎦ ⎣ ⎦ ⎣ ⎦⎭ Po določitvi vpadnega kota sončnih žarkov na relief in ze- nitnega kota sonca lahko pride do štirih primerov (Zakšek in ostali 2005). Kadar je vpadni kot sončnih žarkov na relief manjši od zenitnega kota sonca, je osončenost nagnjenega pobočja večja kot osončenost ravnih tal. Če so tla v senci, je njena direktna osončenost enaka nič, difuzna osonče- nost pa je odvisna od deleža vidnega neba. Ali je neka površina v nekem trenutku v senci, določimo na podlagi znanega vpadnega kota sončnih žarkov na relief – ko je Slika 14: S piranometrom lahko merimo sončno energijo celotnega sončnega spektra ali pa le njen del (npr. energijo vpadni kot manjši od 90° (α in α ), je ob jasnem vremenu 1 4 UV-žarkov). Iz meritev lahko ugotovimo tudi, če se je zmanjšala prepustnost atmosfere. V observatoriju Mauna Loa na površina obsijana (α ), če med soncem in njo ni nobene 1 Havajih so pokazali, da se osončenost zmanjša ob vulkanskih izbruhih. (Foto: NOAA Earth System Research Laboratory.) ovire, sicer nastane vržena senca (α ). Kadar so sončni 4 žarki vzporedni reliefu oziroma je vpadni kot približno 90° omejuje. To pomeni, da je vpliv na difuzno kvaziglobalno VPLIV OBLIKE RELIEFA NA (α ), je površina zaradi raznih naravnih in antropogenih ovir 2 osončenost stacionaren (vedno enak, saj domnevamo, da le delno obsijana – delna senca. Površina je v lastni senci, DIREKTNO OSONČENOST se delež vidnega neba ne spreminja), vpliv na direktno kvaz- če je vpadni kot večji od 90° (α ). 3 Sonce sije na poljubno ploskev najmočneje, kadar je ta iglobalno osončenost pa je dinamičen (vpadni kot sončnih Vržena senca je mogoča le takrat, ko že obstaja lastna ploskev pravokotna na sončne žarke. Z vsakim odmikom žarkov se stalno spreminja zaradi gibanja Zemlje). senca. Zato vržene sence iščemo le, kadar že obstaja od idealne lege prejme ploskev manj direktne kvaziglo- območje z vpadnim kotom, večjim od 90°. Ko je znano, balne osončenosti K . Pri izračunu direktne globalne dir da obstaja za lastno senco tudi vržena senca, moramo osončenosti G (izračunano za vodoravno ploskev) je dir določiti še, do kod ta sega. Dolžino sence določata najvišja upoštevan zenitni kot sonca, ki nenehno spreminja svojo točka ovire in lega sonca. Če skozi najvišjo točko potegne- lego glede na izbrano ploskev. Zato določimo direktno kvaziglobalno osončenost reliefa iz direktne globalne mo premico, ki ima smerni vektor enak vektorju sončnih osončenosti tako, da to množimo s kvocientom med kosinusom vpadnega kota sončnih žarkov na relief α (kot med pravokotnico na relief in sončnimi žarki) in ko- sinusom zenitnega kota sonca ϑ (kot med pravokotnico normala na elipsoid (V ) e na elipsoid in sončnimi žarki). normala na relief (V ) r cos α Kdir = Gdir ⋅ cosϑ Določiti moramo torej zenitni in vpadni kot sonca na relief. Skalarni produkt enotskega vektorja proti soncu V ϑ s tangenta na relief in enotske pravokotnice na elipsoid V je enak kosinusu e α zenitnega kota sonca in skalarni produkt enotskega smer proti soncu (V ) s vektorja proti soncu in enotske pravokotnice na relief V r je enak kosinusu vpadnega kota sonca na relief (Zak- šek in ostali 2005). V globalnem koordinatnem sistemu določimo vektor proti soncu V iz deklinacije sonca δ in s časovnega kota sonca β, pravokotnico na elipsoid iz Slika 16: Relief spremeni direktno komponento globalne Slika 15: Sončni žarki se zberejo v krogelni leči heliografa geografske širine φ in dolžine λ, pri pravokotnici na relief osončenosti v direktno komponento kvaziglobalne in v njenem gorišču izžigajo registrirni trak, s čimer pa moramo ob geografski legi upoštevati še naklon η in osončenost reliefa z razmerjem med kosinusom beležimo trajanje sončnega obsevanja. (Foto: Carsten usmerjenost reliefa μ. vpadnega kota sončnih žarkov na relief in kosinusom Schurig.) zenitnega kota sonca. E N E R G I J A 315 izpostavljeno soncu delno obsijano lastna senca vržena senca Vr1 V V r3 V r2 s α Vr4 3 V V s s V α s 1 α α 2 4 Slika 17: Vpadni kot sonca na relief vpliva na to, koliko osončenosti prejme nagnjeno pobočje glede na ravna tla. Pove tudi, če je relief v lastni senci ali ne. žarkov, in z njo presekamo relief, dobimo mejno točko, ki osončenosti. Relief, ki leži glede na mejno točko stran od potem moramo najprej določiti vir difuzne kvaziglobalne loči območje v senci od obsijanega območja. Na mejni ovire, je obsijan z direktnim sončnim obsevanjem (Zakšek osončenosti reliefa: osončenost, ki prihaja iz svetlega točki med vrženo senco in obsijanim območjem velja, da in ostali 2005). neba, je mnogo močnejša od osončenosti, odbite na je zenitni kot sonca enak zenitnemu kotu najvišje točke tleh, ki se načeloma siplje na vse strani. Na ravnini je zato ovire, kar pomeni, da z mejne točke vidimo najvišjo točko Vpliv oblike reliefa na difuzno osončenost poljubna ploskev bolj izpostavljena difuzni kvaziglobalni in sonce prekrito. Relief, ki je bliže oviri, ima zenitni kot proti Oblika reliefa vpliva tudi na difuzno globalno osončenost. osončenosti reliefa kot v ozki dolini s temnimi pobočji, saj njeni najvišji točki manjši, kot znaša zenitni kot sonca, zato Poljubna točka je najbolj obsijana z difuzno svetlobo, kadar je večina prihaja z neba, tega pa je na odprtem prostoru je v senci, tako da relief ne prejme direktne kvaziglobalne prihaja difuzna svetloba z vseh smeri. Če govorimo o reliefu, veliko več. Ob domnevi, da je difuzna osončenost izotropna Ve Vs ϑ vržena senca meja izpostavljeno soncu V V V e e e ϑ' ϑ' ϑ' V V s V s s ϑ ϑ ϑ Slika 18: Dolžino vržene sence določimo s primerjanjem zenitnega kota sonca in zenitnega kota vrha ovire. 316 E N E R G I J A (neodvisna od smeri), se kaže vpliv oblike reliefa v deležu primeru, ko povprečen višinski kot obzorja površja ustreza vidnega neba, ki pove, koliko celotne nebesne poloble kotu med stožcem in horizontalno ravnino. To pomeni, je vidne nad reliefom. Difuzna globalna osončenost G da moramo za izbrano stojišče poiskati tiste predmete dif in difuzna kvaziglobalna osončenost reliefa, ki prihaja z na reliefu, ki v izbranih smereh omejujejo pogled. Potem Ω neba (K ), sta na mestu, ki ni omejeno zgolj z idealnim določimo delež vidnega neba z enačbo Ω = 1 – sin γ , v nebo p horizontom, premo sorazmerni z deležem vidnega neba kateri povprečni višinski kot obzorja γ izračunamo v n p Ω (Zakšek 2006). poljubnih smereh. K G nebo = dif ⋅ Ω ∑γi γ = p n Najprimernejša mera za izražanje deleža vidnega neba je prostorski kot. Prostorski kot poljubnega predmeta z Upoštevati je še treba, da del difuzne osončenosti pride γ izbranega opazovališča je količnik med površino S krogelne od bolj ali manj temnih pobočij – to je s tistega deleža površine, ki ima polmer R enak oddaljenosti opazovališča nebesne polkrogle, ki je omejeno z reliefom (1–Ω). Ker se do površine. na različnih tipih površja odbije različen delež osončenosti (več na svetlem kot na temnem), moramo upoštevati še Slika 20: Prostorski kot, ki ga omejuje plašč stožca, je S Ω = k ⋅ 2 albedo a, ki pove, kolikšen delež vpadle (direktne in difuzne) označen z rumeno, z njim določimo delež vidnega neba Ω. R osončenosti se odbije od površja. Difuzna kvaziglobalna V gornji enačbi je k vrednost 1 / 2π, s čimer pripišemo osončenost je torej vsota difuzne osončenosti, ki prihaja in vpadni kot sonca, v zadnjem pa se spreminja albedo. nebesni polobli prostorski kot ena. Če je torej največji od površja in neba. Poleg tega je tudi drugi člen (difuzna osončenost neba) možni delež vidnega neba ena, leži zaloga vrednosti tako v resnici nestacionaren, kajti jasno je, da naša predpo- K = G ⋅ Ω + + ⋅ − Ω ⋅ dif dif (G G dir dif ) (1 ) a določene mere na intervalu [0, 1]. Izračunati je sicer mogoče stavka o izotropnem širjenju difuzne osončenosti drži le prostorski kot za nebo ob vsakršnem reliefu, najpreprosteje v primeru popolne oblačnosti. Če je del neba prekrit z pa računamo prostorski kot za del neba, ki ga omejuje Kvaziglobalna osončenost oblaki in del ne, gornja enačba ne drži več popolnoma. stožec, katerega plašč oklepa z vodoravno ravnino kot γ; Kvaziglobalno osončenost dobimo z vsoto direktne in Največ difuzne osončenosti pride v tem primeru iz smeri potem znaša delež vidnega neba Ω = 1 – sin γ. difuzne kvaziglobalne osončenosti. sonca. Kljub temu je predstavljen model dober približek, Ker so geometrijsko pravilni horizonti v naravi prej izjema cos α s katerim lahko na podlagi podatkov o globalni direktni in K = K + K = G ⋅ + G ⋅ Ω + + ⋅ − Ω ⋅ dir dif dir dif (G G dir dif ) (1 ) a kot pravilo, skušamo dejansko površje poenostaviti s pla- cos ϑ difuzni osončenosti določimo kvaziglobalno osončenost ščem stožca – potrebujemo stožec, katerega prostorski Iz gornje enačbe je vidno, da je vpliv prvega (direktna reliefa. kot vidnega neba je enak prostorskemu kotu dejanskega osončenost) in tretjega člena (difuzna osončenost tal) površja (Zakšek 2006). Predpostavimo, da se to zgodi v s časom spremenljiv, saj se v prvem spreminjata zenitni z matematičnim horizontom omejena nebesna polobla: Ω = 1 linija horizonta, omejenega z reliefom linija horizonta, omejenega z reliefom z reliefem omejena nebesna polobla: Ω < 1 tangenta na elipsoid – linija matematičnega horizonta Slika 19: Relief zmanjša globalno difuzno osončenost v kvaziglobalno difuzno osončenost reliefa zaradi ovir na obzorju. E N E R G I J A 317 Izračun kvaziglobalne energije po letnih časih za Kras Klemen Zakšek, Krištof Oštir Raziskavam na področju sončne energije se v svetu in tudi povprečja direktnega in difuznega obseva na 26 lokacijah iglobalni obsev reliefa je bil na koncu izračunan z vsoto pri nas posveča večja pozornost že od konca sedemdesetih so bila interpolirana v pravilno mrežo s prostorsko ločlji- energij vseh obdobij, mesečne vrednosti kvaziglobalnega let prejšnjega stoletja naprej. Hočevar (1980) je s sodelavci vostjo 1 km. Razlike v prejeti energiji so geografsko lahko obseva reliefa pa z vsoto ustreznih treh dekad. prvi preučeval razporeditev potenciala sončne energije v precejšnje. Izrazito nadpovprečno količino prejmejo na Pri tem so bili ob že opisanih meteoroloških podatkih Sloveniji. V okviru svojega dela je opravil mnogo meritev, primer v topli polovici leta Primorska, od koder se v ozkem uporabljeni tudi astronomski podatki – za vsak trenutek (za ukvarjal pa se je predvsem z meteorološkim modelom. Ta pasu območje z več sončne energije razteza tudi na širše vsako uro za vsak dan v letu) je bila določena deklinacija model sta pozneje uporabila Gabrovec in Kastelec (1998), območje Dolenjske in Posavja, ter ravninska dela Podravja sonca v nebesnem ekvatorialnem koordinatnem sistemu, in izdelala karto osončenosti, ki jo prejme relief (DMV 100) in Pomurja. Zaradi pojavljanja konvektivne oblačnosti v tem ki smo jo uporabili za določevanje vektorjev proti soncu. v Sloveniji. Študijo so ponovili Zakšek in ostali (2005) in obdobju prejmejo manj energije hriboviti predeli. Pozimi Podatki o reliefu so bili pridobljeni iz digitalnega modela pri tem ugotavljali pomen kakovosti reliefa z uporabo zaradi pogostejšega pojavljanja megle in nizke oblačnosti višin DMR 12,5, ki ima povprečno višinsko točnost 3,2 m boljšega digitalnega modela višin (InSAR DMV 25). Treba najmanj energije prejmejo kotline in alpske doline. Desetle- (Podobnikar in Mlinar 2006). Za določitev normalnih vek- je poudariti, da so te študije temeljile na meritvah trajanja tno povprečje letnega globalnega obseva (1994–2003) v torjev na površje smo uporabili izpeljana sloja naklonov in sončnega obsevanja in ne na meritvah energije, ker teh Sloveniji ima razpon od 3790 do 5000 MJm-2, polovica ekspozicij, v okviru algoritma iskanja senc in določitve deleža meritev razen za Ljubljano pred dobrimi desetimi leti še Slovenije prejme od 4150 do 4540 MJm-2 sončne energije vidnega neba pa so bili pomembni tudi podatki o višinah ni bilo (zato pa je bilo dokončanih več študij o izmerjenih na leto, obalno kraška regija prejme nad 4700 MJm-2 na celic. Medtem ko sta izračuna naklona in usmerjenosti po- vrednostih trajanja sončnega obsevanja; nazadnje Dolinar leto (Kastelec in ostali 2007). vršja klasični geomorfološki analizi reliefa, je določitev deleža 2006); prva študija, ki je slonela na meritvah sončne ener- V okviru omenjene študije o sončni energiji je bila pri do- vidnega neba zahtevnejša analiza. Zato so se v preteklosti gije, pa je bila končana šele pred dvema letoma (Kastelec ločevanju globalnih difuznih in direktnih sončnih dekadnih uporabljali približki na podlagi naklona reliefa, v okviru te in ostali 2005; Kastelec in ostali 2007). povprečij upoštevana nadmorska višina. Dodatno je bila študije pa smo iskali povprečni višinski kot obzorja v 360 Za območje Slovenije so tako na voljo povprečne urne upoštevana tudi oblika reliefa za vso Slovenijo. Podatki o smereh največ pet kilometrov daleč (zaradi dolgotrajnosti vrednostih osončenosti na vsakih deset dni za obdobje obliki reliefa so bili pripravljeni iz digitalnega modela višin s izračuna so bili rezultati določeni v prostorski ločljivosti 1994–2003 (Kastelec in ostali 2005; Kastelec in ostali prostorsko ločljivostjo sto metrov (DMR 100). V naši študiji 50 m in nato prevzorčeni na ločljivost 12,5 m). 2007). Kratek opis te študije sledi v naslednjih vrsticah. je obravnavano območje razmeroma majhno, zato je bilo Za določitev difuzne osončenosti, ki prihaja z okoliških Meritve energije so za večino postaj na razpolago samo smiselno uporabiti podatke boljše prostorske ločljivosti pobočij, smo potrebovali še podatke o albedu. Uporabili za zadnjih deset let, zato je študija temeljila na desetletnem – trenutno najboljši so podatki s prostorsko ločljivostjo smo podatke o odbojnosti sončne svetlobe v prostorski obdobju, kar žal ni skladno s klimatološkim standardom o 12,5 m (DMR 12,5; Podobnikar in Mlinar 2006), ki so bili kilometrski ločljivosti, ki jih na vsakih 16 dni pripravi NASA tridesetletnih obdobjih, ki naj bi zagotavljala reprezentativ- uporabljeni tudi za izračun naklonov ter ekspozicij reliefa (2007b) na podlagi podatkov, zajetih s senzorjem MODIS. nost. Manjkajoči podatki za posamezna leta na nekaterih in deleža vidnega neba. Model je bil izdelan iz podatkov Ker smo imeli časovno gledano razmeroma malo podatkov postajah so bili pridobljeni z interpolacijo meritev najbolj različne kakovosti s tehniko utežnega seštevanja. (preleti satelitov so sicer vsakodnevni, a je zaradi pokri- podobnih merilnih postaj. tosti z oblaki in velikega kota gledanja večina podatkov Po preverjanju in interpolaciji podatkov je ostalo za vso neprimernih za nadaljnjo obdelavo), nam iz njih ni uspelo MODELIRANJE Slovenijo dvanajst lokacij z deset let trajajočimi nizi izmer- sestaviti zanesljivega klimatskega spreminjana albeda prek Pri modeliranju vpliva oblike reliefa na osončenost so bile jenih vrednosti globalnega sončnega obseva. Za oceno leta, zato smo določili povprečni albedo za celo leto. S tem uvedene predpostavke, s katerimi je bilo računanje olajšano. smo poenostavili izračun, a naredili napako, ki je največja energije so bili ob izmerjenih vrednostih uporabljeni tudi V algoritmu iskanja senc ni bila upoštevana ukrivljenost pozimi, ko povprečni albedo ne upošteva za sončno podatki o trajanju sončnega obsevanja, saj sta količini Zemlje, kar lahko povzroči manjše napake, ki pa so v celoti svetlobo zelo odbojne snežne odeje, na celoletni ravni statistično povezani. Neposredno iz meritev (12 lokacij) gledano zanemarljive. Izračun kvaziglobalnega obseva pa je zanemarljiva. Podatki kažejo, da na primer vode in in posredno iz trajanja sončnega obsevanja (dodatnih 14 smo numerično poenostavili, saj smo ga računali po urah gozdovi odbijajo najmanj svetlobe (v povprečju je albedo uporabnih lokacij) so bili pridobljeni podatki o urnih vre- in večdnevnih obdobjih (deset dni za prvi dve obdobji v od 0,07 do 0,10), svetlejše so njive in travniki (albedo od dnostih direktnega in difuznega sončnega obseva po 36 mesecu, zadnje obdobje pa je lahko dolgo tudi osem ali 0,12 do 0,17), najsvetlejše pa apnenčaste skalne stene obdobjih v letu (tri obdobja na mesec, kar pomeni vedno enajst dni). Izračun energije po izbranih obdobjih je bil tako (do 0,20). deset dni za prvi dve obdobji, v tretji pa je lahko obdobje rekoč nujen, kajti celoten čas izračuna je, na razmeroma dolgo tudi enajst ali osem dni). zmogljivem osebnem računalniku, znašal tri dni, ob krajših Za prostorsko zvezno določitev količine sončne energije časovnih obdobjih pa bi se izračun še podaljšal. Zato smo REZULTATI za vso Slovenijo je bila nato uporabljena prostorska inter- za vsak deseti dan določili energijo za vsako uro, pridobili Obalno-kraško območje je najbolj osončeno v Sloveniji. polacija, v kateri je treba zaradi močno razgibanega reliefa celodnevno energijo, jo množili z 10 (oziroma 8 ali 11) in Največ osončenosti prejmejo kraji blizu morja in visoke upoštevati tudi nadmorsko višino merilnih postaj. Obdobna s tem je bila pridobljena energija obdobja. Celoletni kvaz- kraške planote, najmanj pa širša okolica Snežnika. Oblika Vrt V o rt j o b j a b Vo V g o rsko g Lo L me Kovk o Kovk Go G j o ače a Lokavec Lo L g o a g t a ec e Bil Bi jle Lokavec Boro Bo vn ro i vn ca je i 318 Vo V l o čj E a a N D E ra R ga g G I J A Go G zd o Mire Mi n re Do D rn o b rn e b rk e Pot Po o t če o Skrilje Ajdovščina Batuje Ajdovščin Vipa Batuje va Malo Polje Poko Po j ko išče Kal Ka ce Re R n e če n Prvači Prva n či a l na Ta T b a o b r o Dobravlje Co C l o Pad Pa e d ž Vi V pavski Križ Ža Ž p a u p že e uže Preserje Ust U je Bud Bu a d n a j n e j Vi V šnje je B Grčarevec Brje Brj ela Podkraj Vipava Vrh V p rh o p l o jle j Opatje selo Planina Laze B Bran Bra i n k i ra Te T mn e i mn ca i nica Šmarj Šma e rj Škrbi Škrb n i a Vi V p i a p va na a Dobec Kostanjevica na Krasu Sla Sl p Spodnja Branica Ga G b a e b rj e e a rje nica U Gradišče pri Vi V pavi Ivanje selo vi Sela na Krasu Lo L že Ivanje sel ože Svet Sve o t Go G re o n re j n e j Pla Pl n a i n n i a n Štanjel Vo V jščica Kobjeglava Go G če o Studeno Buko Bu vj ko e vj Un U e n c e Kobdilj Kome Ko n me Man Ma če n Bel Be sko l Ra R ke a k ke Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Pore Po če re Podnanos Zag a o g n Ce C rkn e i rkn ca on i Pon Po i n kve Šmihel pod Nanosom ikve anoščica Rak R N M Kop Ko ri p va ri a Lo L zi o ce zi š o Hra H šče ra Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Ve V liki Dol Kazl Ka j zl e j Di D lice l To T ma o j ma Griže ri Hruševje Du D t u o t vl o j vl e j Ra R zd a rt zd o rt Križ Kri Ore O h re e h k Rakitnik ek Što Št rj o e rj Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prest Pre ra st n ra e n k i e Dane pri Sežani Sen Se o n že o če že P Slavina ivk Delež vidnega neba (%) a Sel Se ce Seža Se n ža a l na Povi Po r vi Orl O e rl k e 30 do 75 Petelinje Trn T j rn e Di D vača j vača Dolnje Ležeče Pivka Pi 75 do 80 Kle Kl n e i n k i Pal Pa čje čj Kal Ka Lipica Gornja Košana Jurišče 80 do 85 Fa F ml a j ml e j Ne N ve e rke ve Parje Matavun Lo L ke o v ke 85 do 90 Kačiče-Pared R Barka Ba eka Na N ri a n Zagorje rin 90 do 95 Bač Ba Ro R d o i d k i Krvavi Potok Ostrožno Brdo Kne Kn ža e k ža Koritnice 95 do 100 DeSle lik ž a 21: vi D d elneg ež v a i n dn eba, ega n eo b me a, o je m n ejeg n a z re ega z r leie li fo ef m o Merilo 1 : 200.000 Avtor vsebine: Klemen Zakšek; kartografija: Klemen Zakšek, Jerneja Fridl Vir: DMV 12,5; © Geodetska uprava RS © Inštitut za antropološke in prostorske študije in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E N E R G I J A 319 reliefa ima v lokalnem okviru razmeroma velik vpliv na osončenost, pri čemer se raven vpliva z izrazitostjo reliefa 800 stopnjuje, kajti območja v senci prejmejo mnogo manj 700 energije kot s soncem obsijana območja. Osojna pobočja ) na primer mnogo časa prejemajo le difuzno osončenost, -2 600 ki je zaradi zaprtosti reliefa (manjši delež vidnega neba) še J m 500 dodatno zmanjšana. Povprečna vrednost letnega kvaziglobalnega obseva 400 znaša na študijskem območju 4400 MJm-2 s standardnim 300 odklonom 390 MJm-2. Zanimiva je analiza osončenosti po esečni obsev (Mm pokrajinskoekoloških tipih (Kokalj 2004). Najbolj osončen tip 200 je Krasa in Podgorski kras, ki v povprečju prejme približno 100 5 % več sonca od povprečja študijskega območja. Velike razlike v prejetem obsevu so na visokih kraških planotah 0 in hribovjih v karbonatnih kamninah ter na hribovjih v ve- jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec činoma nekarbonatnih kamninah, kjer standardni odklon celoletnega kvaziglobalnega obseva znaša približno 12 % Slika 22: Spreminjanje mesečnega kvaziglobalnega obseva čez leto (z rumenim območjem so prikazane zaloge srednje vrednosti obseva. Tako velika spremenljivost je vrednosti, z linijo pa povprečni kvaziglobalni obsev za celo študijsko območje). razumljiva, saj je relief pri obeh tipih zelo razgiban, zato se pojavljajo tako soncu zelo izpostavljena območja, kot tudi selitev izbral bolj osončene lege, saj je povprečna vrednost agencij o potencialu sončne energije na območju Slove- večinoma senčne lege. Najnižja vrednost (1620 MJm-2) je osončenosti največja na poseljenih območjih (v povprečju nije zastareli. Potencial sončne energije je bil v preteklosti dosežena v udorni vrtači blizu Planinske jame (območje prejmejo do 5 % več energije od povprečja), nadpovprečno določen iz meritev na meteoroloških postajah, ker pa so sodi v pokrajinskoekološki tip kraška polja in podolja), ki osončenost prejmejo tudi kmetijske površine (v povprečju dandanes na voljo tudi ustrezni satelitski posnetki, iz katerih ima dno približno sto metrov nižje od okolice, najvišja vre- do 3 % več), najmanj osončenosti pa prejmejo območja, lahko dokaj natančno določimo osončenost, bi jih bilo dnost pa je dosežena na Nanosu (5530 MJm-2; območje poraščena z gozdovi, ki so bolj pogosti na severnih pobočjih smiselno upoštevati v prihodnosti in tako še izboljšati že sodi med visoke kraške planote in hribovja v karbonatnih (v povprečju do 5 % manj prejete energije). obstoječe podatke. Tako bi lahko določili potencial sončne kamninah), na pobočju, nagnjenem rahlo stran od juga Še bolj kot letne vrednosti so za nekatere aplikacije zani- energije prostorsko in časovno mnogo bolj natančno. (azimut 170º), z naklonom približno 30º. mive vrednosti sončnega obseva, izračunanega za krajša Na severnih pobočjih je kvaziglobalni obsev zmanjšan v obdobja. Tako lahko na primer agronomi določijo, če je povprečju za 10 %, ponekod tudi več kot 60 %. Na južnih sonce dovolj močno v rastni dobi kulture, ki bi jo želeli pobočjih je prejeta sončna energija višja za dobrih 5 %. Če začeti gojiti. Zato smo določili tudi globalni in kvaziglobalni analiziramo kvaziglobalni obsev glede na naklone reliefa, obsev za vsak letni čas posebej. Sonce je najmočnejše ugotovimo, da so razen območij z nakloni, večjimi od 15º, poleti (povprečje 1820 MJm-2) in najšibkejše pozimi (pov- koder prejme relief približno 5 % manj energije od povprečja, prečje 460 MJm-2), ko prejme površje manj energije v treh vsa območja dokaj blizu celotnega povprečja. Ob analizi mesecih kot na primer v maju. Poleg tega je pozimi tudi kvaziglobalnega obseva glede na nadmorske višine lahko večja relativna razpršenost vrednosti, kajti sonce je takrat ugotovimo, da je povprečje najmanjše pri višinah nad 800 m mnogo nižje kot poleti, zato so nekatera pobočja mnogo (6 % manj od povprečja), kar je po eni strani presenetljivo, bolj izpostavljena soncu, hkrati pa relief meče več senc. saj je optična globina ozračja tam manjša, po drugi strani Zanimiv je tudi vpliv prostorske ločljivosti. Naše rezultate pa logično, saj so višja območja navadno bolj razgibana, smo primerjali z rezultati študije »Sončna energija v Sloveniji« kar v povprečju pomeni manjši kvaziglobalni obsev. Tudi (Kastelec in ostali 2007) in ugotovili, da je srednja vrednost pri analizi rezultatov glede na delež vidnega neba pridemo slabih 50 MJm-2 nižja kot v prejšnji študiji, ki je upoštevala do zanimivih ugotovitev. Ne samo odprte lege, na katerih vpliv oblike reliefa iz podatkov prostorske ločljivosti 100 m. vidimo več kot 95 % neba, tudi bolj zaprte lege z deležem To je bilo pričakovano, kajti osemkrat slabša prostorska neba, manjšim od 80 %, prejmejo nadpovprečno veliko ločljivost pomeni manj podroben relief, ki je bolj podoben osončenosti, kajti pobočja, ki gledajo proti jugu, prejmejo ravni ploskvi. Ker je prirastek na soncu izpostavljeni strani na celoletni ravni mnogo več direktne kvaziglobalne oson- reliefa večinoma manjši kot izguba na senčnih pobočjih, čenosti, difuzne pa manj (npr. pri naklonu reliefa 30º kar se s stopnjo razgibanosti oziroma z boljšo prostorsko polovico manj difuzne osončenosti). ločljivostjo srednja vrednost manjša. Iz primerjave letnega kvaziglobalnega obseva in podatkov Če primerjamo najnovejše izračune s podatki evropskih o vrsti rabe tal je razvidno, da je človek že intuitivno za po- agencij, opazimo velike razlike, kar pomeni, da so podatki Vrt V o rt j o b j a b Vo V g o rsko g Lo L me Kovk o Kovk Go G j o ače a Lokavec Lo L g o a g t a ec e Bil Bi jle Lokavec Boro Bo vn ro i vn ca je i 320 Vo V l o čj E a a N D E ra R ga g G I J A Go G zd o Mire Mi n re Do D rn o b rn e b rk e Pot Po o t če o Skrilje Ajdovščina Batuje Ajdovščin Vipa Batuje va Malo Polje Poko Po j ko išče Kal Ka ce Re R n e če n Prvači Prva n či a l na Ta T b a o b r o Dobravlje Co C l o Pad Pa e d ž Vi V pavski Križ Ža Ž p a u p že e uže Preserje Ust U je Bud Bu a d n a j n e j Vi V šnje je B Grčarevec Brje Brj ela Podkraj Vipava Vrh V p rh o p l o jle j Opatje selo Planina Laze B Bran Bra i n k i ra Te T mn e i mn ca i nica Šmarj Šma e rj Škrbi Škrb n i a Vi V p i a p va na a Dobec Kostanjevica na Krasu Sla Sl p Spodnja Branica Ga G b a e b rj e e a rje nica U Gradišče pri Vi V pavi Ivanje selo vi Sela na Krasu Lo L že Ivanje sel ože Svet Sve o t Go G re o n re j n e j Pla Pl n a i n n i a n Štanjel Vo V jščica Kobjeglava Go G če o Studeno Buko Bu vj ko e vj Un U e n c e Kobdilj Kome Ko n me Man Ma če n Bel Be sko l Ra R ke a k ke Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Pore Po če re Podnanos Zag a o g n Ce C rkn e i rkn ca on i Pon Po i n kve Šmihel pod Nanosom ikve anoščica Rak R N M Kop Ko ri p va ri a Lo L zi o ce zi š o Hra H šče ra Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Ve V liki Dol Kazl Ka j zl e j Di D lice l To T ma o j ma Griže ri Hruševje Du D t u o t vl o j vl e j Ra R zd a rt zd o rt Križ Kri Ore O h re e h k Rakitnik ek Što Št rj o e rj Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prest Pre ra st n ra e n k i e Dane pri Sežani Sen Se o n že o če že P Slavina ivka Sel Se ce Seža Se n ža a l na Povi Po r vi Kvaziglobalni obsev (MJm-2 Orl O e rl k e ) Petelinje Trn T j rn e Di D vača j vača Dolnje Ležeče Pivka Pi 110 do 400 Kle Kl n e i n k i Pal Pa čje čj Kal Ka Lipica Gornja Košana Jurišče 400 do 450 Fa F ml a j ml e j Ne N ve e rke ve Parje Matavun Lo L ke o v ke 450 do 500 Kačiče-Pared R Barka Ba eka Na N ri a n Zagorje rin 500 do 550 Bač Ba Ro R d o i d k i Krvavi Potok Ostrožno Brdo Kne Kn ža e k ža Koritnice 550 do 1170 Z S i lik m a 23: ski k Zimsvkazig i kv lo azi b glaoln b i obse alni odsve (pov v (po pr vp e r čj ečje 1994–2003) e 1994–2003) Merilo 1 : 200.000 Avtor vsebine: Klemen Zakšek; kartografija: Klemen Zakšek, Jerneja Fridl Vir: Osončenost, ARSO; DMV 12,5; © Geodetska uprava RS © Inštitut za antropološke in prostorske študije in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vrt V o rt j o b j a b Vo V g o rsko g Lo L me Kovk o Kovk Go G j o ače a Lokavec Lo L g o a g t a ec e Bil Bi jle Lokavec Boro Bo vn ro i vn ca je i Vo V l o čja čj a D ra D g ra a g Go G zd o E N E R G I J A 321 Mire Mi n re Do D rn o b rn e b rk e Pot Po o t če o Skrilje Ajdovščina Batuje Ajdovščin Vipa Batuje va Malo Polje Poko Po j ko išče Kal Ka ce Re R n e če n Prvači Prva n či a l na Ta T b a o b r o Dobravlje Co C l o Pad Pa e d ž Vi V pavski Križ Ža Ž p a u p že e uže Preserje Ust U je Bud Bu a d n a j n e j Vi V šnje je B Grčarevec Brje ela Podkraj Vipava Vrh V p rh o p l o jle j Opa p t a je j e sel se o l Planina Laze B Bran Bra i n k i ra Te T mn e i mn ca i nica Šmarj Šma e rj Škrbi Škrb n i a Vi V p i a p va na a Dobec Kostanjevica na Krasu Sla Sl p Spodnja Branica Gab a e b rj e e a rje nica U Gradišče pri Vi V pavi Ivanje selo vi Sela na Krasu Lo L že Ivanje sel ože Svet Sve o t Go G re o n re j n e j Pla Pl n a i n n i a n Štanjel Vo V jščica Kobjeglava Go G če o Studeno Buko Bu vj ko e vj Un U e n c e Kobdilj Kome Ko n me Man Ma če n Bel Be sko l Ra R ke a k ke Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Pore Po če re Podnanos Zag a o g n Ce C rkn e i rkn ca on i Pon Po i n kve Šmihel pod Nanosom ikve anoščica Rak R N M Kop Ko ri p va ri a Lo L zi o ce zi š o Hra H šče ra Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Ve V liki Dol Kazl Ka j zl e j Di D lice l To T ma o j ma Griže ri Hruševje Du D t u o t vl o j vl e j Ra R zd a rt zd o Križ Kri Ore O h re e h k Rakitnik ek Što Št rj o e rj Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prest Pre ra st n ra e n k i e Dane pri Sežani Sen Se o n že o če že P Slavina ivka Sel Se ce Seža Se n ža a l na Povi Po r vi Kvaziglobalni obsev (MJm-2 Orl O e rl k e ) Petelinje Trn T j rn e Di D vača j vača Dolnje Ležeče Pivka Pi 500 do 1250 Kle Kl n e i n k i Pal Pa čje čj Kal Ka Lipica Gornja Košana Jurišče 1250 do 1300 Fa F ml a j ml e j Ne N ve e rke ve Parje Matavun Lo L ke o v ke 1300 do 1350 Kači Ka če či -Pa če re -Pa d re R Barka Ba eka Na N ri a n Zagorje rin 1350 do 1400 Bač Ba Ro R d o i d k i Krvavi Potok Ostrožn ro o žn o Brdo Brd Kne Kn ža e k ža Koritnice 1400 do 1560 PoSm lik l a 24: ad P a o n mlsak d ia k nsvkazig i kv lo azi b glaoln b i obse alni odsve (pov v (po pr vp e r čj ečje 1994–2003) e 1994–2003) Merilo 1 : 200.000 Avtor vsebine: Klemen Zakšek; kartografija: Klemen Zakšek, Jerneja Fridl Vir: Osončenost, ARSO; DMV 12,5; © Geodetska uprava RS © Inštitut za antropološke in prostorske študije in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vrt V o rt j o b j a b Vo V g o rsko g Lo L me Kovk o Kovk Go G j o ače a Lokavec Lo L g o a g t a ec e Bil Bi jle Lokavec Boro Bo vn ro i vn ca je i 322 Vo V l o čj E a a N D E ra R ga g G I J A Go G zd o Mire Mi n re Do D rn o b rn e b rk e Pot Po o t če o Skrilje Ajdovščina Batuje Ajdovščin Vipa Batuje va Malo Polje Poko Po j ko išče Kal Ka ce Re R n e če n Prvači Prva n či a l na Ta T b a o b r o Dobravlje Co C l o Pad Pa e d ž Vi V pavski Križ Ža Ž p a u p že e uže Preserje Ust U je Bud Bu a d n a j n e j Vi V šnje je B Grčarevec Brje Brj ela Podkraj Vipava Vrh V p rh o p l o jle j Opatje selo Planina Laze B Bran Bra i n k i ra Te T mn e i mn ca i nica Šmarj Šma e rj Škrbi Škrb n i a Vi V p i a p va na a Dobec Kostanjevica na Krasu Sla Sl p Spodnja Branica Ga G b a e b rj e e a rje nica U Gradišče pri Vi V pavi Ivanje selo vi Sela na Krasu Lo L že Ivanje sel ože Svet Sve o t Go G re o n re j n e j Pla Pl n a i n n i a n Štanjel Vo V jščica Kobjeglava Go G če o Studeno Buko Bu vj ko e vj Un U e n c e Kobdilj Kome Ko n me Man Ma če n Bel Be sko l Ra R ke a k ke Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Pore Po če re Podnanos Zag a o g n Ce C rkn e i rkn ca on i Pon Po i n kve Šmihel pod Nanosom ikve anoščica Rak R N M Kop Ko ri p va ri a Lo L zi o ce zi š o Hra H šče ra Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Ve V liki Dol Kazl Ka j zl e j Di D lice l To T ma o j ma Griže ri Hruševje Du D t u o t vl o j vl e j Ra R zd a rt zd o rt Križ Kri Ore O h re e h k Rakitnik ek Što Št rj o e rj Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prest Pre ra st n ra e n k i e Dane pri Sežani Sen Se o n že o če že P Slavina ivka Sel Se ce Seža Se n ža a l na Povi Po r vi Kvaziglobalni obsev (MJm-2 Orl O e rl k e ) Petelinje Trn T j rn e Di D vača j vača Dolnje Ležeče Pivka Pi 760 do 1600 Kle Kl n e i n k i Pal Pa čje čj Kal Ka Lipica Gornja Košana Jurišče 1600 do 1700 Fa F ml a j ml e j Ne N ve e rke ve Parje Matavun Lo L ke o v ke 1700 do 1800 Kačiče-Pared R Barka Ba eka Na N ri a n Zagorje rin 1800 do 1900 Bač Ba Ro R d o i d k i Krvavi Potok Ostrožno Brdo 1900 do 2060 Kne Kn ža e k ža Koritnice Po Slik le a 25: tn P i o lk e v t azig ni kv lo azi b glaoln b i obse alni odsve (pov v (po pr vp e r čj ečje 1994–2003) e 1994–2003) Merilo 1 : 200.000 Avtor vsebine: Klemen Zakšek; kartografija: Klemen Zakšek, Jerneja Fridl Vir: Osončenost, ARSO; DMV 12,5; © Geodetska uprava RS © Inštitut za antropološke in prostorske študije in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vrt V o rt j o b j a b Vo V g o rsko g Lo L me Kovk o Kovk Go G j o ače a Lokavec Lo L g o a g t a ec e Bil Bi jle Lokavec Boro Bo vn ro i vn ca je i Vo V l o čja čj a D ra D g ra a g Go G zd o E N E R G I J A 323 Mire Mi n re Do D rn o b rn e b rk e Pot Po o t če o Skrilje Ajdovščina Batuje Ajdovščin Vipa Batuje va Malo Polje Poko Po j ko išče Kal Ka ce Re R n e če n Prvači Prva n či a l na Ta T b a o b r o Dobravlje Co C l o Pad Pa e d ž Vi V pavski Križ Ža Ž p a u p že e uže Preserje Ust U je Bud Bu a d n a j n e j Vi V šnje je B Grčarevec Brje ela Podkraj Vipava Vrh V p rh o p l o jle j Opa p t a je j e sel se o l Planina Laze B Bran Bra i n k i ra Te T mn e i mn ca i nica Šmarj Šma e rj Škrbi Škrb n i a Vi V p i a p va na a Dobec Kostanjevica na Krasu Sla Sl p Spodnja Branica Gab a e b rj e e a rje nica U Gradišče pri Vi V pavi Ivanje selo vi Sela na Krasu Lo L že Ivanje sel ože Svet Sve o t Go G re o n re j n e j Pla Pl n a i n n i a n Štanjel Vo V jščica Kobjeglava Go G če o Studeno Buko Bu vj ko e vj Un U e n c e Kobdilj Kome Ko n me Man Ma če n Bel Be sko l Ra R ke a k ke Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Pore Po če re Podnanos Zag a o g n Ce C rkn e i rkn ca on i Pon Po i n kve Šmihel pod Nanosom ikve anoščica Rak R N M Kop Ko ri p va ri a Lo L zi o ce zi š o Hra H šče ra Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Ve V liki Dol Kazl Ka j zl e j Di D lice l To T ma o j ma Griže ri Hruševje Du D t u o t vl o j vl e j Ra R zd a rt zd o Križ Kri Ore O h re e h k Rakitnik ek Što Št rj o e rj Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prest Pre ra st n ra e n k i e Dane pri Sežani Sen Se o n že o če že P Slavina ivka Sel Se ce Seža Se n ža a l na Povi Po r vi Kvaziglobalni obsev (MJm-2 Orl O e rl k e ) Petelinje Trn T j rn e Di D vača j vača Dolnje Ležeče Pivka Pi 230 do 700 Kle Kl n e i n k i Pal Pa čje čj Kal Ka Lipica Gornja Košana Jurišče 700 do 750 Fa F ml a j ml e j Ne N ve e rke ve Parje Matavun Lo L ke o v ke 750 do 800 Kači Ka če či -Pa če re -Pa d re R Barka Ba eka Na N ri a n Zagorje rin 800 do 850 Bač Ba Ro R d o i d k i Krvavi Potok Ostrožn ro o žn o Brdo Brd Kne Kn ža e k ža Koritnice 850 do 1230 JeSs lik e a 26:n Jsk es ie k nsvkazig i kv lo azi b glaoln b i obse alni odsve (pov v (po pr vp e r čj ečje 1994–2003) e 1994–2003) Merilo 1 : 200.000 Avtor vsebine: Klemen Zakšek; kartografija: Klemen Zakšek, Jerneja Fridl Vir: Osončenost, ARSO; DMV 12,5; © Geodetska uprava RS © Inštitut za antropološke in prostorske študije in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 Vrt V o rt j o b j a b Vo V g o rsko g Lo L me Kovk o Kovk Go G j o ače a Lokavec Lo L g o a g t a ec e Bil Bi jle Lokavec Boro Bo vn ro i vn ca je i 324 Vo V l o čj E a a N D E ra R ga g G I J A Go G zd o Mire Mi n re Do D rn o b rn e b rk e Pot Po o t če o Skrilje Ajdovščina Batuje Ajdovščin Vipa Batuje va Malo Polje Poko Po j ko išče Kal Ka ce Re R n e če n Prvači Prva n či a l na Ta T b a o b r o Dobravlje Co C l o Pad Pa e d ž Vi V pavski Križ Ža Ž p a u p že e uže Preserje Ust U je Bud Bu a d n a j n e j Vi V šnje je B Grčarevec Brje Brj ela Podkraj Vipava Vrh V p rh o p l o jle j Opatje selo Planina Laze B Bran Bra i n k i ra Te T mn e i mn ca i nica Šmarj Šma e rj Škrbi Škrb n i a Vi V p i a p va na a Dobec Kostanjevica na Krasu Sla Sl p Spodnja Branica Ga G b a e b rj e e a rje nica U Gradišče pri Vi V pavi Ivanje selo vi Sela na Krasu Lo L že Ivanje sel ože Svet Sve o t Go G re o n re j n e j Pla Pl n a i n n i a n Štanjel Vo V jščica Kobjeglava Go G če o Studeno Buko Bu vj ko e vj Un U e n c e Kobdilj Kome Ko n me Man Ma če n Bel Be sko l Ra R ke a k ke Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Pore Po če re Podnanos Zag a o g n Ce C rkn e i rkn ca on i Pon Po i n kve Šmihel pod Nanosom ikve anoščica Rak R N M Kop Ko ri p va ri a Lo L zi o ce zi š o Hra H šče ra Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Ve V liki Dol Kazl Ka j zl e j Di D lice l To T ma o j ma Griže ri Hruševje Du D t u o t vl o j vl e j Ra R zd a rt zd o rt Križ Kri Ore O h re e h k Rakitnik ek Što Št rj o e rj Dolenja vas Kvaziglobalni obsev (MJm-2) Šmarje pri Sežani Prest Pre ra st n ra e n k i e Dane pri Sežani Sen Se o n že o če že P 1600 do 4000 Slavina ivka Sel Se ce 4000 do 4200 Seža Se n ža a l na Povi Po r vi Orl O e rl k e Petelinje Trn T j rn e 4200 do 4300 Di D vača j vača Dolnje Ležeče Pivka Pi Kle Kl n e i n k i Pal Pa čje čj Kal Ka 4300 do 4400 Lipica Gornja Košana Jurišče Fa F ml a j ml e j Ne N ve e rke ve Parje Matavun Lo L ke o v ke 4400 do 4500 Kačiče-Pared R Barka Ba e 4500 do 4600 ka Na N ri a n Zagorje rin Bač Ba Ro R d o i d k i 4600 do 4700 Krvavi Potok Ostrožno Brdo Kne Kn ža e k ža Koritnice 4700 do 4800 4800 do 5500 LSe lik tn a 27: i L k e v t azig ni kv lo azi b glaoln b i obse alni odsve (pov v (po pr vp e r čj ečje 1994–2003) e 1994–2003) Merilo 1 : 200.000 Avtor vsebine: Klemen Zakšek; kartografija: Klemen Zakšek, Jerneja Fridl Vir: Osončenost, ARSO; DMV 12,5; © Geodetska uprava RS © Inštitut za antropološke in prostorske študije in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 E N E R G I J A 325 Optimizacija izkoriščanja sončne energije Klemen Zakšek, Aleš Marsetič, Žiga Kokalj Predstavljeni rezultati o kvaziglobalnem obsevu reliefa so klasiicirani v binarnih slojih glede na vnaprej določene podajajo informacijo o količini energije, ki jo prejmejo tla, in meje. S prekrivanjem teh slojev dobimo primerna obmo- so zanimivi predvsem za agronome ali gozdarje. Energetiki čja na tistih mestih, na katerih ni nobenih omejitev. Gre pa po drugi strani niso omejeni s ploskvijo reliefa, saj lahko za postopek, ki omogoča tudi preprost vnos morebitnih sprejemnike postavijo, kamorkoli se jim to zdi primerno, in dodatnih pogojev. Vsi podatki imajo lahko enako utež, jih obrnejo tako, da imajo optimalni izkoristek. Izkoriščanje uporabiti pa je mogoče tudi različico, v kateri podatkom sončne energije je gospodarska panoga, ki se razvija priredimo utež glede na njihovo pomembnost (Baban in že nekaj desetletij. V Sloveniji ima sončna energija velik Parry 2001) in tako dobimo zvezno ploskev bolj ali manj potencial, zato je načrtovanje novogradenj za njeno izko- primernih območij. Rezultate je težko objektivno oceniti, riščanje postalo nujnost, pri čemer pa je treba upoštevati ker so meje primernosti dejavnikov navadno določene več ekonomskih, naravovarstvenih in izičnih dejavnikov, deduktivno glede na politične in ekonomske zahteve, na ki omejujejo primernost prostora. oceno pa lahko vplivajo tudi krajevne značilnosti, ki niso ustrezno opisane v odločitvenem modelu. VPLIVI NA IZKORIŠČANJE Ob postavitvi sprejemnikov sončne energije je pomembna tudi njihova usmerjenost v prostoru. Globalna osončenost SONČNE ENERGIJE je spremenljivka z visoko stopnjo avtokorelacije, zato lahko Slika 28: Osnova pri določanju primernosti prostora za Da lahko sončno energijo učinkovito izkoristimo, je treba sklepamo, da je najugodnejša prostorska usmerjenost izkoriščanje sonca je izločitev območij, ki so večinoma v poiskati primerne lokacije za izkoriščanje in na njih določiti sprejemnika sončne energije znotraj primernega območja za senci – ta so manj osončena, saj prejmejo le difuzno in najugodnejši naklon in usmerjenost sprejemne ploskve izkoriščanja sončne energije enaka za vse območje, če se ne tudi direktne osončenosti. Zato se v jesenskih jutrih naprave za izkoriščanje. V okviru študije smo izdelali odlo- izbrano območje ne razteza prek različnih klimatskih tipov. slana na soncu stopi, v senci pa ne. (Foto: Steev Hise.) čitveni model za izbiro najprimernejših območij za eksten- Na poljubni točki znotraj izbranega območja s simulacijo zivno (energetsko ugodne novogradnje) in intenzivno rabo v večjem delu odstranjen) se lahko zgodi, da najugodnejša osončenosti na različno usmerjenih ploskvah določimo (elektrarne) sončne energije. Pri modeliranju smo upoštevali smer naklona, v katero je nagnjena ploskev, ni jug, kar je prostorsko usmerjenost sprejemnika (kombinacija naklona več smernic. Primerna območja morajo biti dovolj velika, sicer pričakovano na severni polobli, ampak rahel zamik in azimuta), pri kateri je sprejemnik kar najbolj izpostavljen dokaj blizu infrastrukture, ne bi smela ležati znotraj varovanih sončnim žarkom v izbranem obdobju. Pri taki prostorski proti vzhodu ali zahodu. V simulaciji (stopinjski korak za območij in – najpomembnejše – ne bi smela ležati v senci, usmerjenosti je izkoristek osončenosti največji (večji bi bil vsak azimut od 0º do 360º in za vsak naklon od 0º do 90º) ki jo mečejo okoliške vzpetine. Območja v senci namreč ne seveda le, če bi sprejemnik sledil gibanju sonca). Zaradi upoštevamo direktno in difuzno osončenost, pri čemer prejmejo direktne temveč le difuzno osončenost. Obstaja podnebnih značilnosti (tudi zaradi krajevne reliefne izobliko- lego sonca na nebu deiniramo z njegovim azimutom še mnogo parametrov, vendar jih ne moremo v vsakem vanosti, vendar je vpliv reliefa na najustreznejših območjih ν in zenitnim kotom ϑ, orientacijo ploskve z naklonom odločitvenem modelu upoštevati na enak način (npr. naklon reliefa je zelo pomemben dejavnik v visokogorju, ker pa je Kras planota, lahko njegov vpliv zanemarimo). Potem, ko enkrat že izberemo dejavnike, ki vplivajo na izbiro ustreznih območij, moramo še nastaviti meje primernosti, znotraj katerih se morajo ti dejavniki nahajati. Pri nastavitvah meja lahko uporabimo izkušnje iz podobnih študij, a moramo vseeno upoštevati speciične lastnosti območja dela. Za- izračun oddaljenosti, primernosti... vedati se je še treba, da nastavitev meja, znotraj katerih določitev mejnih vrednosti morajo biti vrednosti dejavnikov, ni izključno strokovna prekrivanje slojev odločitev, saj se je včasih treba prilagoditi tudi političnim strategijam in željam lokalnega prebivalstva. Ko je koncept odločitvenega modela določen, je treba zbrati vse zahtevane podatke in jih medsebojno uskladiti (izbrati enak zapis, projekcijo itd.). Poleg tega se je treba odločiti za delo v rastrskem ali vektorskem modelu. Iz- brali smo prvega, ker je sorazmerno preprost za uporabo Slika 29: S prekrivanjem različnih omejitev na študijskem območju odločitveni model pokaže območja, ki so (algebra karte), a kljub temu dovolj zmogljiv. Vsi podatke najprimernejša za izkoriščanje. 326 E N E R G I J A η in usmerjenostjo μ. Direktno osončenost popravimo za količnik med kosinusoma vpadnega kota sonca na sprejemno ploskev α in zenitnega kota sonca ϑ, difuzno osončenost pa za delež vidnega neba Ω, ocenjenega iz naklona sprejemnika η: cos(α) = cos(η)+sin( ) η ⋅ tan(ϑ)⋅cos(μ − ν) cos(ϑ) π − η Ω = π E S (180°) W η Slika 31: Območja, ki jih zlasti pozimi velik del dneva zakriva reliefna senca, so manj primerna za izkoriščanje sončne μ energije. (Foto: Miha Pavšek.) Kras je kot ena najbolj osončenih regij Slovenije še posebej • če je razlika negativna, je območje dolgo časa v senci primeren za izkoriščanje sončne energije vsaj v regional- (čez poletje je razlika negativna tudi na vseh pobočjih); nem smislu. Vendar so tudi na Krasu različno primerna • če je razlika nič ali rahlo negativna, gre za vodoravna območja za postavitev novogradenj, katerih konstrukcija območja, ki so lahko občasno v senci, ali pa za južna bi dovoljevala učinkovito rabo sončne energije. Še najbolj pobočja, ki imajo v nekaterih legah sonca pred sabo Slika 30: Geometrija simulacije določanja najugodnejše omejujoč dejavnik glede primernosti je relief – samo ob- oviro; prostorske usmerjenosti sprejemne ploskve (oznake E, S močja, omejena z idealnim obzorjem, nimajo zmanjšane • če je razlika izrazito pozitivna, gre navadno za južna in W označujejo vzhod, jug in zahod). osončenosti zaradi vpliva reliefa. Ob upoštevanju ukrivlje- pobočja (če razlika ni izračunana za poletje), ki so le nosti Zemlje in optičnih lastnosti atmosfere to pomeni, redko v senci. Večji naklon proti jugu pomeni boljši izkoristek direktne da so lahko »vzpetine« v primeru idealnega obzorja pri Rečemo torej lahko, da so območja na katerih je razlika osončenosti zaradi manjšega vpadnega kota sončnih oddaljenosti 1 km visoke največ 7 cm, pri oddaljenosti 4 km med kvaziglobalnim in globalnim obsevom pozitivna, žarkov, vendar tudi manjši izkoristek difuzne obsevanosti največ 1 m, pri oddaljenosti 10 km pa največ 7 m. Zato je ustreznejša za izkoriščanje sončne energije, saj je na teh zaradi zmanjšanega deleža vidnega neba. Velik razpon treba najprej določiti vpliv reliefa na osončenost – določitev območjih vpliv senc majhen. najugodnejših smeri naklonov je mogoč poleti, ker je kvaziglobalne osončenosti. Kvaziglobalna osončenost Ker pri določevanju primernih območij obstajajo ekonom- takrat sonce dolgo tudi na severni nebesni polobli. Ker je poljubno nagnjene in usmerjene ploskve je vsota direktne ske, naravovarstvene in izične omejitve, so bile poleg sonce pozimi ves čas na južni nebesni polobli, so takrat in difuzne osončenosti. sloja osončenosti (relativna razlika med kvaziglobalnim in najugodnejše smeri dokaj blizu juga (npr. v decembru na Relief ima zelo velik vpliv na energijo, ki jo prejme površje na globalnim obsevom) izbranega območja uporabljene še območju vse Slovenije prejmejo največ osončenosti tiste Krasu in v okolici. Severne in zaprte lege prejmejo mnogo informacije o infrastrukturi, reliefu, naravnih danostih in ploskve, ki so usmerjene natanko proti jugu). manj sončne energije kot južne lege. Zaradi dokaj izrazitega varovanih območjih. Iz vseh pridobljenih podatkov smo reliefa, ki obdaja Kras, ne moremo govoriti o idealnem izdelali še dodatne sloje. PRIPRAVA ODLOČITVENEGA obzorju, zato bi lahko že na tem mestu prenehali iskati Pri načrtovanju gradnje stanovanjskih hiš oziroma elek- MODELA ZA KRAS primerna območja za izkoriščanje sončne energije. Vendar trarn sta zelo pomembna relief in oddaljenost od cestne Med vsemi fazami izdelave odločitvenega modela je faza so izgube, ki jih povzroča malo razgiban relief, zanemarljive. infrastrukture. Ker je graditev na pobočjih težavna, celo določitve in priprave slojev, ki bodo rabili kot vhodni podatki, Te izgube namreč nastanejo, ko je sonce nizko na nebu nemogoča, dostop do objekta pa nujen, so bila iz delov- najpomembnejša. Dobljeni sloji prikazujejo omejitve oziroma in je osončenost že oslabljena zaradi daljše poti skozi nega območja izločena vsa območja, ki ne ležijo v bližini ustreznejša območja pri določanju primernosti prostora. atmosfero. Za določitev primernih mest za izkoriščanje cest ali obsegajo prestrma pobočja. V ta namen je bila Osnovni in najuporabnejši sloj pri določitvi območij za sončne energije zato ni smiselno iskati idealnega obzorja določena stroškovna ploskev, ki podaja najmanjšo stro- rabo sončne energije je sloj osončenosti, ki pove količino – dovolj dober približek daje razlika med kvaziglobalnim škovno razdaljo od cestnega omrežja glede na stroškovni sprejete sončne energije na neki površini. in globalnim obsevom za izbrano obdobje: raster (nakloni reliefa iz DMV). To pomeni, da je bilo na Vrtojba Kovk Gojače Lokavec Logatec Borovnica Gozd E N E R G I J A Bilje Volčja Draga 327 Miren Dornberk Potoče Skrilje Ajdovščina Vipa Batuje va Malo Polje Pokojišče Kalce Renče Prvačina Tabor Dobravlje Col Padež Vipavski Križ Žapuže Preserje Budanje Višnje Ustje B Grčarevec Brje ela Podkraj Vipava Vrhpolje Opatje selo Planina Laze B Branik ra Temnica nica Šmarje Škrbina Vipava Dobec Kostanjevica na Krasu Slap Spodnja Branica Gaberje nica U Gradišče pri Vipavi Sela na Krasu Lože Ivanje selo Sveto Gorenje Planina Štanjel Vojščica Kobjeglava Goče Studeno Bukovje Unec Kobdilj Komen Manče Belsko Rakek Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Poreče Cerknica Podnanos Zagon Ponikve Šmihel pod Nanosom anoščica Rak R N M Kopriva a Lozice š o Hrašče Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Veliki Dol Kazlje Dilce Tomaj Griže Hruševje Dutovlje Razdrto Križ Orehek Rakitnik Štorje Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prestranek Dane pri Sežani Senožeče P Slavina iv Razlika (%) ka Selce Sežana Povir Orlek -63 do -20 Petelinje Trnje Divača Dolnje Ležeče Pivka -20 do -5 Klenik Palčje Kal Lipica Gornja Košana Jurišče Famlje -5 do -2 Neverke Parje Matavun Lokev -2 do 2 Kačiče-Pared R Barka eka Narin Zagorje 2 do 5 Bač Rodik Krvavi Potok Ostrožno Brdo Knežak Koritnice 5 do 12 Slika 32: R R el e at lia v ti n vn a r a ra azlik zlik a m a me ed kv d azi k glv oa b ziglobaln alnim in glim ob in glob alnim obasln ev im om za ob o mbse očj vo e Km r za asa z ob a o do bd b o je bj 1994–2003 e 1994–2003 Merilo 1 : 200.000 Avtor vsebine: Klemen Zakšek; kartografija: Klemen Zakšek, Jerneja Fridl Vir: Kastelec in ostali 2005; DMV 12,5, © Geodetska uprava RS, 2005 © Inštitut za antropološke in prostorske študije in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 328 E N E R G I J A bila navedena le tista območja, ki niso vsebovala naštetih območij. Na žalost pokrijejo zavarovana območja skoraj celotni Kras, kar pomeni, da je kvečjemu širša regija primerna za postavitev energetsko varčnih novogradenj ali elektrarn. Pri računanju modela za izgradnjo večjih sončnih elektrarn smo upoštevali dodatna dejavnika: bližino naselij in vodnih površin. Natančno določena (predpisana) oddaljenost gradnje gospodarskih objektov od naštetih dejavnikov je stvar posameznih občin. Pri določitvi neprimernih območij za gradnjo je bil okrog voda in bivalnih površin uporabljen pas širine 300 m, znotraj katerega naj bi bila gradnja elek- trarn neprimerna. Podatki so bili pridobljeni iz karte rabe tal (Kokalj in Oštir 2006). V okviru študije nam ni uspelo pridobiti nekaterih podatkov, ki so nujno potrebni za upoštevanje primernosti prostora z vseh vidikov (npr. podatki o varovanih kulturnih zemljiščih in podatki o kulturni dediščini), zato smo se zavestno odločili, da postavimo kriterije primernosti visoko, s tem poskušamo Slika 33: Le redka območja so primerna za velike sončne elektrarne, kot je ta v Hermannsburgu v Avstraliji. prikazati manj primernih območij in s tem zmanjšati vpliv (Foto: Curtis Morton.) morebitnih napak. ravnih površinah upoštevano večje območje (dovoljene 25, ki niso vsebovale makadamskih, gozdnih in drugih V študiji so bili izdelani odločitveni modeli za tri časovna velike oddaljenosti od cest), na strmih pobočjih pa manjše manj pomembnih poti. obdobja: poletje, zimo in celo leto. Pridobljeni vhodni po- (primerna samo območja v neposredni bližini cest). Za Naslednja omejitev pri določanju ustreznega območja datki so bili klasiicirani v binarne sloje glede na določena območja omejitve – primerna območja so bila klasiicirana zgornjo mejo dovoljene stroškovne razdalje je bila intuitivno so bila zavarovana območja, vodovarstvena območja ter z 1, neprimerna pa z 0. Pri slojih osončenosti so bila pri- izbrana vrednost 2000 stroškovnih enot. Nakloni so bili naravne vrednote (naravni spomeniki), kjer so novogradnje merna območja le tista, v katerih je bila relativna razlika določeni na podlagi modela reliefa DMV 12,5, pri podatkih strogo prepovedane. Podatki so bili vzeti iz interaktivnega med kvaziglobalnim in globalnim obsevom pozitivna ali o cestah pa smo uporabili tiste prometnice iz baze TOPO naravovarstvenega atlasa (ARSO 2007). Kot primerna so enaka nič. Tako pripravljeni sloji so bili nato prekriti (sešteti) in s tem izločena vsa območja, ki niso izpolnjevala vseh pogojev. Pri določitvi možnih lokacij izgradnje elektrarn sta bila dodana še sloja z naselji in vodnimi površinami. Končni rezultat je bil pridobljen s prekrivanjem dobljenih slojev primernih območij za gradnjo stanovanj in elektrarn za posamezno časovno obdobje. Zaradi večjega vpliva senc na kvaziglobalni obsev ob nizkem soncu je bilo pričakovati, da bo razlika v primer- nih območjih med zimo in poletjem precejšnja, vendar se je pokazalo, da jo lahko zanemarimo in uporabimo le območja, izdelana na podlagi razlike med celoletnim kvaziglobalnim in globalnim obsevom. Primerna območja na Krasu so le med Divačo, Sežano in Lipico. Seveda je mogoče namestiti sončne celice na že obstoječe stavbe, ki niso znotraj predvidenih območij, kajti vpliv na naravno okolje je v teh primerih zanemarljiv. Pri vplivu na kulturno krajino moramo biti ob postavitvi sončnih celic pazljivi – na starih kraških hišah, ki za izkoriščanje sončne energije niso primerno usmerjene, lahko na- Slika 34: Kljub temu da smo določali primerna območja za energetsko varčne novogradnje in sončne elektrarne, meščene sončne celice z velikim naklonom povzročijo lahko sončno energijo izkoriščamo tudi na že obstoječih stavbah ali v njihovi bližini. (Foto: ©Evropska unija.) estetsko neskladje. Vrt V o rt j o b j a b Vo V g o rsko g Lo L me Kovk o Kovk Go G j o ače a Lokavec Lo L g o a g t a ec e Bil Bi jle Lokavec Boro Bo vn ro i vn ca je i Vo V l o čja čj a D ra D g ra a g Go G zd o E N E R G I J A 329 Mire Mi n re Do D rn o b rn e b rk e Pot Po o t če o Skrilje Ajdovščina Batuje Ajdovščin Vipa Batuje va Malo Polje Poko Po j ko išče Kal Ka ce Re R n e če n Prvači Prva n či a l na Ta T b a o b r o Dobravlje Co C l o Pad Pa e d ž Vi V pavski Križ Ža Ž p a u p že e uže Preserje Ust U je Bud Bu a d n a j n e j Vi V šnje je B Grčarevec Brje ela Podkraj Vipava Vrh V p rh o p l o jle j Opa p t a je j e sel se o l Planina Laze B Bran Bra i n k i ra Te T mn e i mn ca i nica Šmarj Šma e rj Škrbi Škrb n i a Vi V p i a p va na a Dobec Kostanjevica na Krasu Sla Sl p Spodnja Branica Gab a e b rj e e a rje nica U Gradišče pri Vi V pavi Ivanje selo vi Sela na Krasu Lo L že Ivanje sel ože Svet Sve o t Go G re o n re j n e j Pla Pl n a i n n i a n Štanjel Vo V jščica Kobjeglava Go G če o Studeno Buko Bu vj ko e vj Un U e n c e Kobdilj Kome Ko n me Man Ma če n Bel Be sko l Ra R ke a k ke Predjama Brestovica pri Komnu Hruševica Podraga Gorjansko Pore Po če re Podnanos Zag a o g n Ce C rkn e i rkn ca on i Pon Po i n kve Šmihel pod Nanosom ikve anoščica Rak R N M Kop Ko ri p va ri a Lo L zi o ce zi š o Hra H šče ra Pliskovica a čil Dolenje Jezero n Hrenovice ik Postojna Ve V liki Dol Kazl Ka j zl e j Di D lice l To T ma o j ma Griže ri Hruševje Du D t u o t vl o j vl e j Ra R zd a rt zd o Križ Kri Ore O h re e h k Rakitnik ek Što Št rj o e rj Dolenja vas Šmarje pri Sežani Prest Pre ra st n ra e n k i e Dane pri Sežani Sen Se o n že o če že P Slavina ivka Sel Se ce Seža Se n ža a l na Povi Po r vi Orl O e rl k e Petelinje Trn T j rn e Di D vača j vača Dolnje Ležeče Pivka Pi Kle Kl n e i n k i Pal Pa čje čj Kal Ka Lipica Gornja Košana Jurišče Fa F ml a j ml e j Ne N ve e rke ve Parje Matavun Lo L ke o v ke Kači Ka če či -Pa če re -Pa d re R Barka Ba eka Na N ri a n Zagorje rin primerno za energetsko varčne novogradnje Bač Ba Ro R d o i d k i Krvavi Potok Ostrožn ro o žn o Brdo Brd Kne Kn ža e k ža Koritnice primerno tudi za večje elektrarne Pr S i lik m a 35: er Pnos rimet p rn r o osto st pr r o a st za or n a z ov a n o o g v ra ogrd a nj dn e je Merilo 1 : 200.000 Avtor vsebine: Klemen Zakšek; kartografija: Klemen Zakšek, Jerneja Fridl Vir: Osončenost in Naravovarstveni atlas, ARSO; DMV 12,5; © Geodetska uprava RS © Inštitut za antropološke in prostorske študije in Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, 2007 330 E N E R G I J A NAJUGODNEJŠE PROSTORSKE 0° 30° 60° 90° 120° 150° 180° 210° 240° 270° 300° 330° 360° 0° 30° 60° 90° 120° 150° 180° 210° 240° 270° 300° 330° 360° 90° 90° 90° 90ŮSMERJENOSTI SPREJEMNIH december december 60° 60° PLOSKEV 60° 60° Na tako določenih območij primernih za ekstenzivno in inten- 30° 30° 30° 30° zivno rabo sončne energije moramo skrbno načrtovati tudi 0° 0° 0° 0° samo postavitev in usmerjenost sprejemnih ploskev sončnih 90° 90° 90° 90° marec marec sprejemnikov ali sončnih celic. Najugodnejše usmerjenosti 60° 60° 60° 60° so bile v Sloveniji že ocenjene v študiji Gabrovca in ostalih (1998), vendar le na podlagi meritev trajanja sončnega 30° 30° 30° 30° sevanja in ne na podlagi meritev energije. Izračunan je 0° 0° 0° 0° bil tudi vpliv senc, ki ga naša študija ni obravnavala, ker 90° 90° 90° 90° junij junij raba sončne energije na pogosto osenčenih območjih 60° 60° 60° 60° ni smiselna. V predhodni študiji so bile najugodnejše prostorske usmerjenosti ocenjene posebej za zimo in za 30° 30° 30° 30° celo leto, v našem primeru pa za posamezne mesece in 0° 0° 0° 0° za celo leto. 90° 90° 90° 90° leto leto Rezultate o najugodnejših usmerjenostih lahko prikažemo 60° 60° 60° 60° v graični obliki: na abscisi so naneseni azimuti naklona, na ordinati naklon, z barvami so prikazane relativne spre- 30° 30° 30° 30° membe glede na globalni obsev pri izbrani prostorski 0° 0° 0° 0ůsmerjenosti ploskve. Vsi grai so izdelani za tri izbrane 0° 30° 60° 90° 120° 150° 180° 210° 240° 270° 300° 330° 360° 0° 30° 60° 90° 120° 150° 180° 210° 240° 270° 300° 330° 360° mesece (december, marec in junij), ki največ povedo o Δ E [%] -80 -50 -35 -25 -15 -10 -5 -2 2 5 10 15 25 35 50 110 Δ E [%] -80 -50 -35 -25 -15 -10 -5 -2 2 5 10 15 25 35 50 110 relativnih spremembah sončnega obseva poljubno usmer- jenih ploskev skozi leto. Spodaj je dodan še graf za celo Slika 36: Relativna sprememba obseva glede na Slika 37: Relativna sprememba obseva glede na leto. Pripravili smo grafa za Sežano, ki ima zelo podobne globalni obsev (razlika v energiji pri primerjavi poljubno globalni obsev (razlika v energiji pri primerjavi poljubno podnebne značilnosti kot ostali Kras, za Postojno, ki je že usmerjene in vodoravne ploskve sprejemnika) za mesece usmerjene in vodoravne ploskve sprejemnika) za mesece bolj pod vplivom celinskega podnebja. december, marec in junij v okolici Sežane. Spodnji graf december, marec in junij v okolici Postojne. Spodnji graf Rezultate lahko navedemo v preglednici za vsak mesec velja za vse leto. velja za vse leto. posebej. Če bi prostorsko usmerjenost sprejemnika vsak mesec spreminjali, bi lahko v celem letu pridobili v Sežani 100 % približno 20 in v Postojni 18 % sončne energije, pri stalni 85,4 usmerjenosti čez vse leto pa približno 12 in 10 % več kot 86,9 80 % pri vodoravnem sprejemniku. Z nagnjenim sprejemnikom 82,8 62,9 lahko največ energije pridobimo v zimskem in najmanj v 75,4 60 % poletnem obdobju. 54,2 55,3 Tudi iz preglednic je razvidno, da je decembra mogoče 50,0 34,0 40 % pridobiti veliko energije ob razmeroma velikem nagibu 30,8 sprejemnika proti jugu. Po drugi strani junija z nagiba- 22,9 14,9 njem ploskve zelo hitro »pridelamo izgubo«. Vzrok za to 20 % 20,5 je vzhajanje in zahajanje sonca v poletnih mesecih na 12,9 0,9 -0,2 severni nebesni polobli, zato je v naših krajih na primer ob 0 % -8,2 1,2 -7,0 -10,8 0,7 poletnem obratu sonce le osem ur na južni nebesni polobli. -6,6 -8,1 -10,4 V splošnem bi sicer predvidevali, da znaša najugodnejši -20 % jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec naklon poleti približno 20°, a zaradi lastnosti direktne osončenosti ni tako. Če namreč sprejemnik nagnemo za 20° proti jugu, »ujamemo« v opoldanskih urah le nekaj odstotkov sonca več. Po drugi strani pa naklon 20° proti Sežana Postojna jugu močno zmanjša vpadni kot v jutranjih in večernih urah, zato je takrat osončenost sprejemnika zmanjšana za več Slika 38: Spreminjanje izkoristka sprejemnika sončne energije v odstotkih za Sežano in Postojno po mesecih pri deset odstotkov. Zjutraj in zvečer je lahko tako usmerjen najugodnejši letni prostorski usmerjenosti sprejemnika. Z nagnjeno ploskvijo poleti »pridelamo izgubo«, zato je zelo sprejemnik celo v lastni senci. pomembno, pod kakšnim nagibom namestimo sprejemnik. E N E R G I J A 331 Preglednica 1: Najugodnejši nakloni sprejemnikov pri usmeritvi na jug in pričakovane vrednosti prejete sončne energije OCENA REZULTATOV za Sežano. Z optimalno nastavitvijo za celo leto bi pridobili 11,7 % energije, z nastavitvijo sprejemne ploskve vsak Na koncu je treba rezultate kritično oceniti, kar je v primeru mesec posebej pa 20,4 % energije glede na globalni obsev. odločitvenih modelov vedno težko, saj so meje primer- nosti dejavnikov navadno določene deduktivno glede na Časovno Prejet obsev na Prejet obsev na vodoravni politične in ekonomske zahteve. Pravzaprav nikoli ni ene obdobje Naklon sprejemniku (MJm-2) ploskvi (MJm-2) Prirast (%) same preproste odločitve, vedno iščemo kompromis med Leto 34 5340 4790 11,7 lokalno skupnostjo, varovanjem okolja, ekonomskimi cilji in drugim. Bolj objektivno bi bilo mogoče oceniti naju- Januar 69 360 158 127 godnejše prostorske usmerjenosti sprejemnika, vendar Februar 60 408 239 71 tudi tu nastopijo težave. Usmerjenosti so bile določene na podlagi meteoroloških slojev, ki so bili interpolirani iz Marec 45 489 385 27 meritev. Ker je merilnih postaj glede na nehomogenost April 20 464 450 3,1 Slovenije malo, je natančnost interpolacije težko oceniti. Nadmorska višina je bila pri interpolaciji meritev upošte- Maj 5 610 609 0,2 vana kot dodatni parameter zaradi višinske porazdelitve Junij 0 666 666 0,0 oblačnosti, vendar je spreminjanje osončenosti odvisno še od drugih dejavnikov, ki nimajo sistematičnega vpliva. Julij 13 703 701 0,4 Zgodi se lahko celo, da se v nekem časovnem obdobju Avgust 20 629 608 3,6 vreme močno razlikuje od pričakovanih razmer, takrat podatki, določeni na podlagi meritev med letoma 1994 September 36 480 417 15 in 2003 (osnova za našo študijo), niso primeren vir za Oktober 53 398 283 41 določanje najugodnejših usmerjenosti sprejemnika. Zato November 66 284 152 88 lahko predvidevamo nihanja v absolutni vrednosti letnega obseva, relativni prirastki pri najugodnejših usmerjenostih pa December 70 270 120 125 so ocenjeni dovolj natančno – za usmerjenost popolnoma natančna postavitev sprejemnika ni bistvenega pomena, saj se prirastek pri nekaj stopinjah drugače obrnjenega Preglednica 2: Najugodnejši nakloni sprejemnikov pri usmeritvi na jug in pričakovane vrednosti prejete sončne energije sprejemnika spremeni kvečjemu za pol odstotka v zimskem za Postojno. Z optimalno nastavitvijo za celo leto bi pridobili 9,8 % energije, z nastavitvijo sprejemne ploskve vsak času, poleti pa so razlike zanemarljive. mesec posebej pa 17,9 % energije glede na globalni obsev. Časovno Prejet obsev na Prejet obsev na vodoravni obdobje Naklon sprejemniku (MJm-2) ploskvi (MJm-2) Prirast (%) Leto 32 4870 4440 9,8 Januar 69 303 138 121 Februar 60 357 216 66 Marec 44 448 362 24 April 19 441 429 2,8 Maj 4 575 575 0,1 Junij 0 611 611 0,0 Julij 5 650 649 0,2 Avgust 18 592 577 2,6 September 35 444 391 13 Oktober 53 359 257 39 November 65 245 136 80 December 69 212 101 110 332 E N E R G I J A Tehnične rešitve izkoriščanja sončne energije Žiga Kokalj, Miha Kavčič, Boštjan Černe, Klemen Zakšek V uvodu smo že govorili o možnostih izkoriščanja sončne stavbe imajo ti lahko pozitiven vpliv še na osvetljenost in sedmino površine), najmanj pa naj jih bo nameščenih energije. To poglavje je namenjeno tehničnemu opisu tako kakovost zraka. Razdelimo jih v štiri skupine: okna, zaste- na severni. Okensko steklo ima namreč slabe izolativne imenovane solarne arhitekture, fotovoltaičnega pridobivanja kljeni zidovi, steklenjaki in fasadni prezračevalni elementi. lastnosti. Pomembno je senčenje v toplejši polovici leta, električne energije in uporabe sprejemnika sončne ener- Za učinkovito delovanje sistemov moramo pri arhitekturni za kar so primerni kapni robovi, naoknice in še posebej gije za uravnavanje temperature v zgradbah. Te možnosti zasnovi stavbe upoštevati primerno razporeditev ele- ozelenjene pergole, saj pozimi, ko sončno energijo najbolj postajajo vse bolj zanimive zaradi vse večjega izkoristka mentov, hranjenje toplote v gradbenih konstrukcijah ali potrebujemo, žarkom ne zastirajo poti. Prirastek energije in nižjih cen proizvodnih stroškov. Ker energetiki energijo sezonskih hranilnikih, prenos toplote v stavbi in zaščito lahko povečamo z uporabo snemljivih toplotnih diod, ki raje izražajo v kilovatnih urah (kWh) kot v megajoulih (MJ), pred pregrevanjem. Za kroženje zraka in prenos toplote varujejo pred uhajanjem toplote. smo energijske dobitke zapisali v obeh enotah. izkoriščamo naravne zakonitosti (vzgonsko kroženje) in Pomemben del pasivne rabe energije je shranjevanje redkeje mehanske naprave. Osnova pasivnega sončnega toplote, zato morajo biti primerno in v zadostni količini SOLARNA ARHITEKTURA ogrevanja je, da struktura zgradbe absorbira in shrani locirani materiali z dobro toplotno kapaciteto. Le tako bo Solarna arhitektura je atraktiven in napreden način pridobi- energijo v težkih gradbenih materialih (termalni masi), npr. namreč zgradba lahko sprejela in shranila presežek toplote, vanja energije potrebne za bivanje. Njen namen je aktivno betonskih tleh s kamnitim, keramičnim ali opečnim tlakom zaradi česar bodo dnevna nihanja temperature manjša. V in pasivno izkoriščanje energije sonca. V primeru spretne in/ali betonskih, opečnih ali kamnitih zidovih. Za kar največji ta namen je zelo primerna masivna gradnja iz naravnega zasnove in namestitve so lahko sončni sistemi uporabljeni izkoristek morajo sončni žarki prodreti globoko v zgradbo, kamna, zlasti apnenca. Slaba lastnost naravnega kamna, na zgradbah zelo raznolikih stilov, od modernih do zgo- vendar le, ko to želimo. S primerno širokim napuščem keramike ali opeke je njihova velika toplotna prevodnost, dovinskih, bistvena lastnost, ki jo moramo upoštevati, pa ustvarimo senco, ki preprečuje obsevanost notranjosti, ko zato morajo biti stene dobro izolirane, če radi hodimo bosi, je usmerjenost stavbe čim bolj proti jugu. Žal urbanistični je sonce visoko na nebu. Na ta način zmanjšamo možnost pa tla dodatno ogrevana. Poznan je t. i. trombejev zid, to načrti ne sledijo vedno najprimernejši postavitvi za izkoristek pregretja v obdobju najintenzivnejšega sevanja – poleti. je največkrat masivni zid, ki je na zunanji stani zastekljen energije, temveč so večkrat sestavljeni tako, da se usmer- Kljub temu je odvečno toploto treba večkrat odstraniti z in pobarvan črno. Sončni žarki zid ogrejejo, ta pa prejeto jenost stavb prilagaja le parcelni razdelitvi in kvečjemu še nočnim zračenjem (Andren 2003). energijo shrani in odda z zamikom, ki je odvisen od nje- oblikovanosti reliefa (Schmitz-Günther 1999). Okna in steklene stene so najenostavnejši in tudi naj- gove debeline in prevodnosti materiala. To je tudi njegova V energetsko varčnih stavbah, pri katerih poraba toplote bolj razširjeni element naravnega ogrevanja stavb, saj bistvena prednost pred drugimi sistemi, ki sončno energijo v času ogrevanja ne presega 50 kWhm-2 (180 MJm-2), omogočajo pogled v okolico in naravno osvetlitev. Večje takoj pretvarjajo v toploto in oddajajo v prostor, zaradi lahko pomemben del toplote zagotovimo z elementi za steklene površine naj bodo nameščene zlasti na južni česar lahko pride do pregrevanja v zgodnjih popoldanskih nizkotemperaturno pretvarjanje sončnega sevanja v toploto strani hiše, kjer lahko obsegajo skupno med tretjino in urah. Težave trombejevega zidu so zlasti čiščenje stekla (Novak in Medved 2000, 44). Poleg energetske bilance polovico površine, manj na vzhodni in zahodni strani (do na notranji strani in toplotne izgube ponoči ter pregrevanje a) b) c) Slika 39: Primeri pasivnega izkoriščanja sončne energije: okno (a), sončna stena (b) in steklenjak (c). (Nemac in ostali 1999.) E N E R G I J A 333 5–8 % oz. trikrat manj. Z zaporedno vezavo fotovoltaičnih celic dobimo fotovoltaični modul. Karakteristika fotovolta- ičnih celic in modulov je podana z vršno električno močjo (W – Watt-peak), ki je določena pri standardnih testnih p pogojih. Ti pogoji ustrezajo jasnemu sončnemu dnevu. V oblačnem vremenu sta izhodna moč in proizvedena električna energija ustrezno manjši. V primeru namestitve večjega števila fotovoltaičnih modulov na izbrano površino govorimo o sončni elektrarni, ki pro- izvaja enosmerno električno napetost. Sončna elektrarna je lahko samostojna in proizvaja električno energijo samo za posamezno stavbo, napravo ipd. Proizvedena električna energija se shranjuje v akumulatorjih za uporabo v času, ko je sončno sevanje manj intenzivno, ter v nočnem času. Elek- trarna je lahko priključena tudi na električno omrežje, kamor odda električno energijo. Pred oddajo je treba proizvedeno enosmerno električno napetost v razsmerniku pretvoriti v izmenično. Oddano električno energijo pristojno distribucijsko podjetje odkupuje po bistveno višji ceni od povprečne cene električne energije. Z višjo odkupno ceno se na državni Slika 40: Okna in steklene stene so najpreprostejši in Slika 41: Žabica na monokristalni sončni oz. fotovoltaični ravni spodbuja gradnja sončnih elektrarn. Investicija se pri tudi najbolj razširjeni element naravnega ogrevanja stavb, celici. (Foto: Thomas Burke.) trenutnih odkupnih cenah povrne v približno 14 letih, kar vendar jih je treba zaradi pregrevanja poleti zastirati. pri življenjski dobi 30 let pomeni, da sončna elektrarna vsaj (Foto: Stane Crnjak.) polovico svojega časa »ustvarja« dobiček. poleti. Premostimo jih lahko npr. s selektivno absorpcijsko površino in zastiranjem. Steklenjak, imenovan tudi zimski vrt, je element, ki povezuje okolico in bivalni prostor. Poleg toplote daje še nov, prijeten in privlačen bivalni prostor, zato je zelo priljubljen pasivni sistem, čeprav ima med opisanimi elementi najslabši toplotni učinek. Za bivanje ga uporabljamo, ko to omogočajo vre- menske razmere. Zmanjšuje toplotne izgube stavbe zaradi manjšega prehoda toplote iz stavbe, segretih osončenih površin v notranjosti steklenjaka in zaradi manjših toplotnih izgub pri prezračevanju, saj se sveži zrak predgreje, preden vstopi v notranjost stavbe (Jermanj 1993, 37). PRIDOBIVANJE ELEKTRIKE IZ SONČNE ENERGIJE Neposredna pretvorba sončne energije v električno energijo se dogaja v sončni oz. fotovoltaični celici. Fotovoltaične ce- lice delimo na konvencionalne (silicijeve) in na tankoplastne fotovoltaične celice (silicijeve, halkogenidne, elektrokemijske, organske). Debelina konvencionalnih silicijevih fotovoltaičnih celic je približno 0,3 mm, debelina tankoplastnih silicijevih fotovoltaičnih celic pa je približno 0,1 μm, kar je 300-krat manj. Zaradi majhne debeline so tankoplastne fotovolta- ične celice lahko tudi gibljive. Izkoristek pretvorbe sončne energije v električno je pri konvencionalnih fotovoltaičnih Slika 43: Fotovoltaični moduli in sprejemniki za gretje vode na energijsko uravnoteženi hiši, ki vso energijo za svoje celicah 15–20 % ter pri tankoplastnih fotovoltaičnih celicah »delovanje« pridobiva iz obnovljivih virov. (Foto: Sarah Bear.) 334 E N E R G I J A strehi postavljeno sončno elektrarno s konvencionalnimi fotovoltaičnimi celicami, ki ima površino med 18 in 23 m2. V kolikor so uporabljene tankoplastne fotovoltaične celice je potrebna površina med 45 in 70 m2. Število zgrajenih sončnih elektrarn se v zadnjem obdobju izrazito hitro povečuje. Večata se tudi njihova velikost in nazivna moč. Trenutno največje sončne elektrarne imajo nazivno moč približno 10 MW , celotna površina posta- p vljenih fotovoltaičnih modulov pa znaša okoli 70.000 m2. V povprečju se vsako leto skupna moč sončnih elektrarn poveča za 30 %. V preglednici je prikazana skupna moč v izbranih državah EU konec leta 2006. Pri delovanju sončna elektrarna ne proizvaja nobenih škodlji- vih snovi ter v ozračje ne spušča toplogrednega plina CO . 2 V primeru zamenjave klasične termoelektrarne s sončno elektrarno se letni izpusti CO zmanjšajo za približno 500 kg 2 CO na 1 kW . Primerjava s povprečno porabo električne 2 p energije v slovenskem gospodinjstvu pokaže, da se zmanjša izpust za približno dve toni CO na leto. Sončne elektrarne 2 oz. fotovoltaični sistemi torej proizvajajo električno energijo na čist način, saj ne proizvajajo škodljivih snovi. Prav tako pri svojem delovanju ne povzročajo hrupa. Proizvodnja fotovoltaičnih modulov vsako leto zelo narašča, hkrati pa pada njihova cena. To pomeni, da bodo sončne elektrarne v prihodnje bolj dostopne tako da se bo njihovo število še povečevalo. Trdimo lahko, da bodo sončne elektrarne pomembno prispevale k reševanju problema trajnostne oskrbe z električno energijo. Omenimo še alternativo pridobivanju električne energije s fotovoltaičnimi celicami – termo-sončne elektrarne sesta- vljajo zrcala, ki odbijajo sončno energijo na vrhu stolpa, ki je lahko visok več deset metrov. Tja usmerjena energija 0 800 km segreva tekoči medij znotraj stolpa, ki zavre, para pa poganja turbine, s katerimi potem pridobivamo električno energijo. Gre za velike objekte (npr. elektrarna v Almeri, Španija), zato <600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 >2200 (kWhm-2) Preglednica 3: Moč sončnih elektrarn konec leta 2006. <2160 2880 3600 4320 5400 5760 6480 7200 >7920 (MJm-2) Pridobljena Skupna nazivna moč v 2006 Slika 43: Letna količina prejete sončne energije na optimalno usmerjenih sprejemnikih v Evropi. (Vir: Šuri in ostali 2007; Država moč (MW ) (MW ) za Slovenijo so to sicer zastareli podatki izdelani le na osnovi meritev v Ljubljani.) p p Nemčija 3060 1150 Količina proizvedene električne energije v sončni elektrarni manjša. Proizvodnjo električne energije lahko povečamo Španija 118 60 je odvisna predvsem od njene nazivne moči, usmerjeno- z usmerjevalnimi sistemi; poznamo enoosne in dvoosne Italija 58 11 sti in nagiba. V primeru iksne usmerjenosti in naklona sledilne sisteme. Francija 33 6,4 dosežemo na območju Slovenije največjo proizvodnjo s Povprečno slovensko gospodinjstvo porabi v enem letu približno proti jugu usmerjeno sončno elektrarno na strehi 3500 kWh (12.600 MJ) električne energije (SURS 2007). Avstrija 29 5 z naklonom okoli 30°. Povprečna letna proizvodnja sončne Če bi bilo potrebno s sončno elektrarno zagotoviti celo- Grčija 6,7 1,2 elektrarne v Sloveniji z nazivno močjo 1 kW znaša več tno količino električne energije, ki jo potrebuje slovensko p Portugalska 3,5 0,5 kot 1000 kWh (3600 MJ) električne energije. Na fasadi, gospodinjstvo, mora imeti sončna elektrarna nazivno usmerjeni proti jugu, je proizvodnja približno za tretjino moč približno 3,5 kW . Tako nazivno moč dosežemo z na Slovenija 0,4 0,2 p E N E R G I J A 335 sončne energije) ali kombinacijo obeh sistemov. Sprejemniki sončne energije se v stavbah lahko uporabljajo neposre- dno za ogrevanje ali posredno kot nosilec toplote. Njihov izkoristek je odvisen od sončnega obsevanja, umestitve v prostor (lokacija, usmerjenost, nagib, senčenje) in trenutnih vremenskih vplivov (temperatura okolice, veter). Zahteve po vse večji tesnosti stavb so povečale potrebe po prezračevanju prostorov in preprečevanju sindroma »bolnih stavb«, v katerih se rada razširja plesen. Kot rešitev in dopolnilo mehanskemu prezračevanju lahko z uporabo zračnega sprejemnika sončne energije zmanjšamo potre- be po ogrevanju vstopnega zraka v zimskem in vmesnih obdobjih, poleti pa lahko z nočnim hlajenjem zmanjšamo ali preprečujemo pregrevanje stavbe. V primeru uporabe zračnega sprejemnika sončne energije za prezračevanje določenega prostora, se uporabljajo pred- vsem manjše samostojne enote (tudi z vračanjem energije odpadnega zraka). Segret zrak iz sprejemnika večjih dimenzij se lahko uporabi tudi za predgrevanje zraka pred vstopom v prezračevalni sistem. V primeru prenosa zrak-voda lahko presežke energije pretvarjamo še v toplo vodo. V okviru prestavljene študije je bil razvit teoretični model z namenom napovedi učinkovitosti sistema zračnega sprejemnika sončne energije v odvisnosti od usmerje- Slika 44: Fresneljevi koncentratorji sončne energije v raziskovalni postaji Almeria v Španiji. Študije skušajo dognati nosti sprejemnika, od tipičnih pretokov in meteoroloških ekonomsko upravičenost njihove uporabe glede na parabolična zrcala. (Vir: DLR 2007.) parametrov. Model smo primerjali z eksperimentalnimi je verjetnost gradnje take elektrarne na študijskem območju majhna. Druga možnost so parabolična zrcala, ki sončne energijo usmerjajo v premico – tako sonce segreva medij v cevi, nadaljnje delovanje pa je enako kot pri elektrarni s stolpom (tako deluje npr. elektrarna v Kramer Junction, ZDA; SOLAQ 2007). Če bi uporabili to tehnologijo ob morju, bi lahko z »odpadno« toploto celo destilirali morsko vodo, do česar bo morda prišlo ob nadaljnjih poletnih sušah. ZRAČNI IN ZRAČNO-VODNI SSE SSE/grelno telo SSE/grelno telo SPREJEMNIK SONČNE ENERGIJE Zahteve po vse večji energetski učinkovitosti in manjši rabi energiji v stavbah tako pri novogradnjah kot v primeru večjih obnovitvenih del, povečujejo vlogo obnovljivih virov energije. Izgube toplotne energije v stavbah so predvsem skozi ovoj stavbe, s prezračevanjem in segrevanjem tople sanitarne vode. Izgube skozi ovoj stavbe lahko rešujemo z dodatno izolacijo, za zmanjševanje izgub prezračevanja in segrevanja tople sanitarne vode pa lahko (med drugim) SSE/hranilnik toplote SSE/hranilnik toplote/ SSE/prenosnik toplote/ uporabimo tudi sprejemnike sončne energije. prenosnik toplote prenosnik toplote Razvite rešitve kot medij za prenos energije uporabljajo zrak (zračni sprejemnik sončne energije), vodo (vodni sprejemnik Slika 45: Načini uporabe v sprejemniku sončne energije segretega zraka. 336 E N E R G I J A lahko zmanjšamo stroške za kurilno olje skoraj za polovico. Pri trenutnih cena in ogrevanju na elektriko, prihranimo prek kurilne sezone v Sežani dobrih 78 €, v Postojni pa 72 € na vsak širinski meter sprejemnika. Predstavljena študija nadgrajuje obstoječe teoretično znanje s praktičnimi napotki. Z neprimerno prostorsko usmerjenostjo sončnih celic lahko po izračunih izgubimo tudi do petino razpoložljive energije. Največji izkoristek bi sicer dosegli, če bi sprejemnik sledil gibanju sonca, vendar Slika 46: Izvedbe sprejemnika sončne energije za predgrevanje zraka; kot osnova služi sendvič panel, sestavljen iz so taki sistemi bistveno dražji in tehnološko bolj zapleteni profilirane pločevine in kamene volne, za zagotavljanje rege se na zunanjo stran namesti različne izvedbe profilirane od običajnih. Pomemben zaključek študije je, da lahko z pločevine. uporabo fotovoltaičnih celic na strehi enodružinske hiše pridobimo dovolj električne energije za potrebe povpreč- meritvami in tako potrdili njegovo ustreznost. Tako lahko zraka 120 m3h-1m-1, proilirana pločevina je bila temno nega gospodinjstva, z uporabo sprejemnikov sončne glede na osnovne podatke o namestitvi sprejemnika izraču- obarvana, kot osnovni nosilec pa je bil nameščen sendvič energije pa lahko zmanjšamo stroške ogrevanja v kurilni namo njegov energijski izkoristek, ugotovimo ekonomsko panel debeline 10 cm. Rezultati so podani kot povprečne sezoni skoraj za polovico. V prihodnosti bi lahko izboljšali upravičenost in optimiramo rabo energije. Hkrati lahko dnevne vrednosti na meter širine elementa. Letni toplotni določitev najugodnejše prostorske usmerjenosti spreje- primerjamo povračilno dobo sistema in delovanje tudi po dobitki znašajo za Sežano 1675 kWhm-1 (6030 MJm-1) in mnikov sončne energije. Sprejemniki sončne energije, ki so usmerjeni tako, kot je opisano v predhodnih poglavjih, preteku povračila z minimalnim vzdrževanjem. Robustnost za Postojno 1553 kWhm-1 (5591 MJm-1). Dobitki v ogrevalni sicer prejmejo kar največ možne energije, ki pa jo bolje sistema in majhno število gibljivih delov zagotavljata eno- sezoni zanašajo za Sežano 959 kWhm-1 (3452 MJm-1) in za izkoristijo kadar so hladni, torej v dopoldanskem času, stavno vzdrževanje in dolgo življenjsko dobo. Preprosto Postojno 875 kWhm-1 (3150 MJm-1).V kolikor je širina večja ko še ne prihaja do pregrevanja. V dodatni študiji bi bilo krmiljenje sistema je pogojeno z načinom izvedbe ter se energija poveča proporcionalno s širino elementa. torej smiselno upoštevati tudi tip naprave in njen izkoristek načinom nadaljnje uporabe zraka. Z analizami v poletnih Z litrom kurilnega olja pridobimo približno 10 kWh (36 MJ) glede na temperaturo zraka. mesecih smo ugotovili pozitivni vpliv sprejemnika, ki se energije, to pomeni, da v Sežani prihranimo v kurilni sezoni Za optimalno izkoriščanje energije sonca, bi morali vzpo- kaže kot dodatna toplotna izolacija. z vsakim širinskim metrom sprejemnika sončne energije staviti spletni strežnik (tako imenovani spletni GIS, kot npr. Preizkus teoretičnega modela smo izvedli za Sežano 96 l in v Postojni 88 l plinskega olja. Pri sorazmerno dobri PVGIS) na katerem bi lahko za vsako streho in fasado določili (azimut 181º, naklon 34º) in Postojno (azimut 182º, naklon izolaciji porabi enodružinska hiša 2000 l olja za kurjavo in potencial izbrane površine. Pri tem bi seveda potrebovali 32º) pri dolžini zračnega sprejemnika 6 m, pri pretoku ogrevanje vode; z uporabo sprejemnika sončne energije tudi natančne podatke o površju, recimo koliko dreves stoji pred hišo, kako visoka je sosednja streha itd. Kjer so ti 7,00 podatki že na voljo, je tak sistem mogoče vzpostaviti takoj, drugje je treba zajeti podatke v visoki prostorski ločljivosti 6,00 (npr. z laserskim skeniranjem). S primerno spletno aplikacijo bi lahko vsak posameznik ugotovil, koliko energije lahko ) 5,00 na pridobi z določenim sistemom in kdaj se začetna investi- /d cija povrne. To bi brez dvoma stimulativno pomagalo pri i m 4,00 ks osebni odločitvi za prehod k izkoriščanju energije sonca. irin 3,00 Dolgoročno bi lahko vzpostavitev tovrstnega sistema rešila /šh energetsko problematiko in to celo z zmanjšanjem vpliva W(k 2,00 človeka na okolje. 1,00 0,00 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Sežana Postojna Slika 47: Toplotni dobitki z zrakom ob uporabi sendvič panela širine 1 m in dolžine 6 m za Sežano in Postojno po mesecih pri najugodnejši prostorski usmerjenosti sprejemnika sončne energije. Tip sprejemnika SNV 100, barva pločevine temna, pretok zraka 120 m3 h-1 m-1. E N E R G I J A 337 Medved, S., Novak, P. 2000: Varstvo okolja in obnovljivi viri energije. Viri in literatura Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo. Ljubljana. Allen, R. G., Trezza, R., Tasumi, M. 2006: Analytical integrated func- Meteotest 2005: Interreg IIIb project (Alpine windharvest). Internet: tions for daily solar radiation on slopes. Agricultural and Forest http://stratus.meteotest.ch/windharvest/ (7. 7. 2007). Meteorology, 139/1–2, 55–73. Amsterdam. NASA 2007a: MODIS/Terra Albedo 16-Day L3 Global 1km SIN Andren, L. 2003: Solar installations – practical applications for the Grid. Internet: http://lpdaac.usgs.gov/modis/mod43b3v4. built environment. James & James. London. asp (22. 8. 2007). ARSO 2007: Ohranjanje narave. Internet: http://www.arso.gov.si/ NASA 2007b: MODIS/Terra Vegetation Indices 16-Day L3 Global narava/ (9. 10. 2007). 250m SIN Grid V005. Internet: http://lpdaac.usgs.gov/modis/ Baban, S. M. J., Parry, T. 2001: Developing and applying a GIS- mod13q1v5.asp (22. 8. 2007). assisted approach to locating wind farms in the UK. Renewa- Nemac, F., Pipan, M., Pogačnik, J., Beravs, F. (ur.) 1999: Sonce. Za ble energy 24/1, 59–71. Oxford. učinkovito rabo energije. Ministrstvo za gospodarske dejavno- Butala, V., Turk, J. 1998: Lesna biomasa – neizkoriščeni domači vir sti, Agencija RS za učinkovito rabo energije. Ljubljana. energije. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Center Novak, P., Medved, S. 2000: Energija in okolje. Izbira virov in tehno- za energetske in ekološke tehnologije. Ljubljana. logij za manjše obremenjevanje okolja. Zbirka usklajeno in sona- Chandler, H. (ur.) 2004: Wind energy – The facts. Executive sum- ravno. Svet za varstvo okolja Republike Slovenije. Ljubljana. mary. European Wind Energy Association (EWEA). Bruselj. Petkovšek, Z. 2004: Burja v Sloveniji in nekoliko južneje. Pol sto- Copot, Z., Trpin, V., Plavčak, G., Slanič, K. 2003: Analiza cen ele- letja Slovenskega meteorološkega društva. Slovensko mete- ktrične energije v obdobju 1997–2003. Internet: http://www. orološko društvo. Ljubljana. mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/Anali- Plut, D. 2004: Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. za_cen_elektri__ne_energije_1997-2003.pdf (17. 9. 2007). stoletju. Didakta. Radovljica. DLR 2007: Inauguration of new Fresnel collector at Plataforma So- Podobnikar, T., Mlinar, J. 2006: Integriranje podatkov reliefa Slo- lar de Almería in Spain. Internet: http://www.dlr.de/en/deskto- venije. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006. pdefault.aspx/tabid-13/135_read-9671/ (20. 8. 2007). Ljubljana. Dolinar, M. 2006: Prostorska porazdelitev trajanja sončnega ob- Potočnik, H. 1928: Das Problem der Befahrung des Weltraums. sevanja. Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005– Berlin. 2006. Ljubljana. Rejec Brancelj, I. 1999: Kras. V: Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.): EPA 2007: Radiation Protection. Internet: http://www.epa.gov/ra- Slovenija. Pokrajine in Ljudje. Mladinska knjiga. Ljubljana. diation/ (22. 8. 2007). Schmitz-Günther, T. 1999: Living spaces: sustainable building and Gabrovec, M., Kastelec, D. 1998: Sončno obsevanje. Geografski design. Könemann. Köln. atlas Slovenije. Ljubljana. SOLAQ 2007: Solar solutions – sustainable electricity and water. Gabrovec, M., Pavlin, B., Skobir, M. 1998: Razporeditev prebivalstva Internet: http://www.solaq.biz/ (9. 1. 2007). in možnosti izkoriščanja sončne energije v Sloveniji. Geografski SURS 2007: Statistični urad Republike Slovenije. Internet: http:// informacijski sistemi v Sloveniji 1997–1998. Ljubljana. www.stat.si/ (17. 1. 2007). Hočevar, A., Petkovšek, Z., Pristov, J., Rakovec, J., Roškar, J., Zu- Šuri, M., Huld, T. A., Dunlop, E.D., Ossenbrink, H.A. 2007: Po- pančič, B., Kajfež-Bogataj, L. 1980: Razporeditev potenciala tential of solar electricity generation in the European Union sončne energije v Sloveniji. Končno poročilo o rezultatih raziskav, member states and candidate countries. Solar Energy, 81, Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo. Ljubljana. 1295–1305. Jermanj, B. 1993: Sonce v vašem domu. Ljubljana. Uranium Stocks 2007: How high could the price go…$576? Inter- Kastelec, D., Rakovec, J., Jeromel, M., Glavač-Šah, R., Zakšek, net: http://www.uranium-stocks.net/uranium-how-high-could- K., Podobnikar, T. 2005: Sončno obsevanje v Sloveniji. Konč- the-price-go%E2%80%A6576/ (17. 9. 2007). no poročilo o rezultatih raziskav, Fakulteta za matematiko in Zakšek, K. 2006: Analiza vidnosti s prostorskim kotom odprtega fiziko, Katedra za meteorologijo. Ljubljana. neba. Geografski vestnik 78/2, 97–109. Ljubljana. Kastelec, D., Rakovec, J., Zakšek, K. 2007: Sončna energija v Zakšek, K., Podobnikar, T., Oštir, K. 2005: Solar radiation modelling. Sloveniji. Ljubljana. Computers & Geosciences 31/2, 233–240. Amsterdam. Kokalj, Ž. 2004: Vrednotenje pokrajinskoekoloških tipov Sloveni- Vir klimatoloških podatkov: Agencija Republike Slovenije za je v luči pokrovnosti, pridobljene s klasifikacijo satelitskih po- okolje. snetkov Landsat. Diplomska naloga, Filozofska fakulteta, Od- Vir prostorskih podatkov: © 1999–2007 Geodetska uprava Re- delek za geografijo. Ljubljana. publike Slovenije. Kokalj, Ž., Oštir, K. 2006: Ugotavljanje pokrovnosti Slovenije iz sa- telitskih posnetkov Landsat. Geografski vestnik 78/2, 85– 95. Ljubljana. Mednarodna agencija za energijo 2007. Statistike o energiji. Internet: http://www.iea.org/Textbase/stats/electricitydata.asp?country_ code=29 (22. 8. 2007). Mednarodna agencija za jedrsko energijo 2007: International Atomic Energy Agency. Internet: http://www.iaea.org/ (22. 8. 2007).