52. številka.
V Trstu, v soboto I. julija 1893.
Tečaj XVIII.
„EDINOST"
'*hnjn dvakrat nt teden, vsako arodo in ■obote oh 8. ari zjutraj.
„Edinost" stan«:
cm vse l^to gl. «. —; izven ATit.it,- gl. « polu tetft , 3.— : „ „ 4.50 , <a četrt leta , 1.50: , „ 2.25 „ Z „Novičarjem" vred: za vse 1 to gld. 7.— „ pol letK „ 3.50 „ četrt,, „ 1.75 Posami^n« Atevilk<> t« dobivajo t pro-4ajalnic ah tohaka ▼ Tntu po fc nov., * Gorici in t Ajdovščini po « dot. — „Novižar" pa po 2 nor.
EDINOST
Oglasi in osaaalls M račune po 8 nov
vrntioa v petita ; za bmIot* z debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javno sahvals, osmrtoioe itd. te račune po pogodbi.
Vsi dopisi te pošiljajo uredništvu Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana so ne sprejemajo. Rokopisi te ne vračajo.
Naročnino, reklan,*<jije in inserate pre-joma upravniitvo t lazza Caserma it. 8 Odprte reklamacije o proste poAtnine
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primordk
o.
»v »dirnut ]• m č«
XIX. redni občni zbor
političnega društva „Edinost-1
dne 18. junija 1893.
(Dalje.)
Tudi Dalmacija je nekaj dobila, a tukaj je pomisliti, da se jej je nekaj dalo. le zato, da oe oslabi nje težnja za združenje s Hrvatsko, da v tej deželi stanujejo zgolj Hrvati in da se temu, kar je dobila, ima poiskati p riče te k v dobi levičarskega vladanja do 1879. leta. To, kar ima Dalmacija sedaj, dali bi jej bili tudi levičarji. Od Slovencev v Kranjski in Hrvatov v Dalmaciji ee je zahtevalo z«to na neki način, da se odrečejo skrbi za svoje brate v drugih deželah, da pozabi jo skupno narodno vprašanje, da se pustijo ponemčiti in poitalijančiti, da se tako ob mejah narod oslabi in da ne potem preide v narodovo srce. Meni se čudno zdi, zdi se mi naivno, trditi, da klub konservativcev zavira in preči z d r u ž o n j e P o 1 j s k o v in levičarjev, eventuvalno njiju vlado. Mej nemškimi konservativci je v resnici nekaj poštenih članov, ki pošteno mislijo in ki bi privolili našim zahtevam. Vedeti pa je treba, da niso vsi takšni in da se sedaj ustanavlja veliko glasilo konservativne stranke, ki se bodo postavilo na čisto narodno stališče. Konservativni klub je vrh tega zavetišče našim poslancem in češkim veleposestnikom tako, da se ga mora zma-trati za zapreko, vsled katere se ne združijo jedni in drugi a ostalimi poslanci svojega naroda. Poljaki bi se morda združili z levičarji, ali ta zvesa bi bila za stalno le malo časa v veljavi, kajti Poljaki so prepametni, da ne bi uvideli, kako bi tudi na njih vrsta prišla, ako bi se levičarjem posrečilo, zatreti Slovenoe in deloma tudi Hrvate. To vse bi imelo nekaj zmisla, ko bi sedanji Taaffe bil tak, ka-korinega se je kazal v zadetku ; a takšen ni več. To vse bi imelo tudi zmisel, ako
PODLISTEK. Avgusta.
Isvirna novela. Spisal Ivo Trošt.
III.
(Dalje.)
Prišedši do pripravne klopice v senci, sede, da bi se »hladil in potegne iz žepa časopis. Začne brati, da bi iavedel kaj mestnih novosti. Po grmovju okoli njega so skakali sčinkovoi, lišiki, senice, kosi in tam v oddaljenem gaju je prepeval slavec. Milan ni mogel čitati, lahkokrili bivalci so ga motili, zdelo se mu je tukaj nekam domače, ljubko. Vbo ga spominja domačih dobrav, domišlja se svojih izprehodov po gozdu, spominja se tudi nekdanje svoje ljubezni, katere tajnost si je tako rad razkrival v šepetajoči gozdni senci, v čarobni tihoti, ko je pod košatimi bukvami prebiral nje pisma, vzporejal njene in svoje misli. Ali vse je minilo. On je zdaj čislan pevec, pripovedovalec, učenjak, ljubljenec svojega naroda. Kdo ne pozna dr. ZornikaP Odkar je položil doktorat svoje stroke, slika se mu v domišljiji bodočnost lepa, zložna, bujna, vender vse drugače kot nekdaj. Spoznal je, da je na svetu nnj-
bi sedanji Taffe bil načelen nasprotnik levičarjev, njihovih nazorov in teženj z ozirom na nemško nadvlado — kar pa on ni.
Levičarji niso irgubili svoje moči zato, ker so levičarji, ker so NomcI, ampak lo zato, ker niso hoteli glasovati za vojni zakon in za stroške okupacije Bosne-Her-cegovine, katero so najvišji krogi zmatrali za potrebno v interesu monarhije. V interesu monarhije, — katerih interesov niso hoteli pripoznati levičarji, — poklicalo se je Čehe v Brajbsrata, dalo se jim je nekaj, nekaj tudi Poljakom, Kranjski in Dalmaciji. To bo je storilo le tedaj, ko se je zahtevalo od narodnih poslancev kri in denar, torej to, česar niso hoteli dati Nemci levičarji. Zaradi tega pa se poslednjim ni zgodila nobena krivica, vladalo se je tudi naprej v njihovem duhu, v duhu nadvlade Nemcev v tostranski polovici, tako, da ni bilo niti besede o pravi jednakopravno-sti. To se je vse od strani Taaffejeve vlade tajilo tako dolgo, dokler so ni konečno javno manifestiralo po celem ministerstvu v božičnem programu.
Povračam se na prejšnji del svojega poročila, to je na ustanovitev našega samostalnoga kluba. Nobeni razlogi niso mogli pridobiti hrvatskih in slovenskih poslancev na ustanovitev tacega kluba — oni so ostali v konservativnem klubu. Rekli so nam tudi, da so oni starejši, in da bi bilo čudno, ko bi se oni, starejši, udali mlajšim, v tom pa, da bi se ti, mlajši, zaradi sloge — morali udati starejšim. Vsi pa imamo čez 24, odnosno 30 let, torej se ne more govoriti o starejših in mlajših. Mi pripoznavamo korist sloge vseh, ali sloge v dobrem proti slabemu. Mi smo prepričani, da je Bedanji sistem za naš narod slab, zato bi se bili morali združiti za dober sistem in proti slabemu. V tem prepričanji smo odločili lanskega maja meseca ustanoviti svoj hrvatsko-slo-venski klub, da zamoremo uspešneje zagovarjati koristi našega naroda. Nadeli smo
večja sreča, pomagati drugim iz nesebičnih nagibov. Isto, kar je izvedel nekdaj od svoje Avguste. — Že davno se ni spo* miujal nje imena. Kako tudi P Leta so prešla in potegnila ■ sabo marsikaj, zabrisala sled za seboj in uničila mnogo nad.
Odložil je berilo, zrl nepremično pred se in risal s palčioo kroge v pesek, kakor da bi hotel s temi krogi določiti tek in obliko spominom, ki so mu is pozabljone preteklosti stopali na dan. Premišljal je nekdanje čase. Morda se je spominjal tudi one noči, ko je s Francetom lovil polhe in ga je strašil — Ivan Gaber, svak. Sedaj že skačejo okolu obeh hiš otroci. Ko se na jesen vrača domov, gledajo ga nekoliko časa od daleč, potem ga obsujejo z vseh 8tranij in „atrije! »trije !* mu doni na ušesa šo več kot bi rad. Toda mali drobiž je brezoziren, neobčutljiv za njegove slabosti.
Le s težka se je zdramil Milan iz teh sanj.
„Adela, Adela, čakaj' kriči za blizu šestnajstletno deklico nekoliko mlajši deček.
„Pojdi sem, Oskar, daj klobuk, pa ga primeva," reče Adela in preži na pisanega metulja, ki je Bedel na bližnji grm. Deček priteče, vrže klobuk nanj in ga vjame. Deklica urno prizdigne klobuk, prime metulja, potem stečeta oba, ne meneč bo za
si ime kluba nezavisnih hrvatsko-slovenskih poslancev, da pokažemo svojo oamoatalnost
—	za razloček od zavisnih hrvatskih in slovenskih poslancev — ter da s tem pokažemo solidarnost slovenskih in hrvatskih interesov. Nadalje, ker je bil tudi jeden Slovenec mej nami in tudi zato, ker dr. Laginja in jaz zastopava tudi del Slovencev. Imoli smo torej pravico na ta naslov. Naznanilo kluba smo odložili do jeseni ; na željo dotičnoga Slovenca-poslanca čakali smo tudi jeseni nekaj časa, a ko se je približeval čas razprave o proračunu, nismo mogli dalje čakati, ampak smo povabili tega jedinega Slovenca, a ko se je on konečno izjavil, sestavili smo brez njega oklic na narod in storili tudi druge potrebne korake. To smo naznanili pred vsem mladočeškemu klubu, s katerim smo odločili skupno delovati, ker so češki odno-šnji analogni našim. Obljubili smo podpirati težnjo za oživotvorenje češkega državnega prava, za izvedbo narodne jedna!co-pravnosti in delovsnje za gospodarski napredek pod pogojem, da tudi oni podpirajo težnje za izvedbo jadnakopravnosti in pospeševanje gospodarskega napredka pri nas
—	v verskih vprašanjih pridržali smo si proste roke. Oni so bratski odgovorili, da so pripravljeni podpirati nas in nas nasproti drugim klubom zastopati. Predsed ništvo ibornice nas je naznanilo kot samostojen klub. Od vseh klubov je bil jedini konservativni, ki je ustanovitev našega kluba vzel na znanje z opazko, da nam ne priznava pravice nazivati se tudi slovenskimi poslanci, dokler so vsi slovenski poslanci v klubu konservativcev. Odgovorili smo s protiopazko — brezobzirno za osebo in slovenstvo slovenskega poslanca grofa Hohenwarta, — da imamo to pravico že vsled tega, ker Laginja in jaz zastopava tudi Slovence.
Od časopisov je le jeden prezirno in porogljivo napisal članek o klubu pod naslovom : „PhantaBtische Politik*. Norčeval
tujca zopet nazaj. Lepi pomladanski dnevi so privabili som mnogo gospodo in tudi otrok. Okoli poldneva se pa vse nekam izprazni. Le redki Aetalci so ie v mestnem vrtu. Milan se prav brezskrbno obrača po zelenih nasadih. Kar se prikaže izza cvetočega nagnojenega grma vitka postava s pletilom v roki. V lica močno bleda, vender čvrste, ponosne hoje, pogleda nekoli-kokrat naprej, potem pa zopet v delo. Jeden teh pogledov je ošinil tudi Milana. Pretresel mu je mozeg in kosti. Zdel se inu je tako znan in zajedno tako čuden, da si ga na prvi hip ni mogel raztolmačiti. Najprej se je Bpomnil ljubeznivošegavega pogleda sosedove Tonice, potem se je spomnil še nekih drugih očij. Ženska je stopala bliže. Spoznal je Avgusto! — — Neka notranja sila, kateri se ni ioo-gel ustavljati, lastni ponos in njena odkritosrčna prikazen, vse to mu jo velelo, naj jo pozdravi in stopi pred njo. Zakaj ne bi bila na čistem P In zopet se je nekaj vzdigovalo proti njemu, nekaj kot pošast, strahovit nestvor in vender ni bilo drugo kot njegov lastni jaz. Seveda je Milan proj zmogel mnogo, mnogo kot jo je pozdravil in ogovoril, zmogel je samega sobo, in to ni rnalo. Zavest, da je ženska, katero je nekdaj tako iskreno ljubil, še vedno
se jo iz malega števila članov našega kluba češ, da tako majhno Število ne moro zastopati velikih načel in mej drugim trdil, da Slovenci nimajo volje utopiti se v hrvatstvu. Tako pišejo navadno naši najhujši nasprotniki. Oni se plaše „utopljenja v hrvatstvu", a malo jim je mar, če se mi utopimo v germanstvu in italijanstvu. Tukaj ne gre za utopljenje Slovencev v hrvatstvu, niti Hrvatov v slovenstvu, ampak za rešitev, da se oba naroda ne utopita v germanskem in italijanskem, v občo v tujem morju. Pod krono Zvonimira, na glavi Habsburga, je dovolj prostora tudi za Hrvate in Slovence, ne da bi bo utapljali drug v drugem. Pod njo more biti Slove-venija posebna skupina. V njej mogli bi si ne le lastni obstanek zavarovati, ampak se oba moralno in materijalno razvijati. Mi smo to le pri posebnih prilikah pov-darjali, a bavili se nismo jedino le s tem vprašanjem, ampak še e drugimi in to največ. Naše delovanje se je razvijalo največ na podlagi temeljnih državnih zakonov. Na tej podlagi smo isnašali krivice, storjene našemu narodu in nagladali k v oje zahteve.
Naj navedem govore in interpalaoije gosp, dra. Laginje in moje iz poslednjega državnozborskega znsedanja. Prej nego to storim, naj mi bode dovoljeno omeniti, da nas je v vsem podpiral zmiraj, sledeč naše govore in podpisujoč nase interpelacije, preblagorodni gospod Alfred grof C o-ronini, največkrat tudi gg.: dr. Gre-goreč in Pfeifer, kakor tudi Mlado-Čehi in antisemiti. Vsem njim bodi izrečena najsrčnejša zahvala, zajedno pa tudi našim časopisom, kolikor v banovini, toliko pri nas, in sicer v prvi vrsti dnevniku „Slo-venskemu Narodu*, potem listom: „Edinost* „Naša Sloga", „II Rinnovamento", „II Diritto Croato", „Slovanski Svet*, deloma tudi Goriška „Soča*, ki so simpatično opazovali naše delovanje ter prinašali naše govore in interpelacije.
v istem podložnem stanju kakor one čase, ta zavest je govorila jasneje kot vsi njegovi razlogi in kontra-razlogi. Ta zaveat je bila sama za se opravičevalen in prepričevalen razlog.
„Gospica Avgusta !* vsklikne on na pol začudeno in na pol pomilovalno.
„Tiho, gospod doktor I tako se ne začenjajo pogovori na javnem prostoru."
Nekaj kakor težak kamen jo čutil Milan, da se mu je zvalilo na srce; to pa ni bil voč oni lastni jas, marveč lastni poraz. Kljub temu je sklenil ostati mož, ono polovičenje na pol pota mu ni ugajalo.
„Gospodična," dč na to proseče, „do-volito samo nekoliko beBed I*
„Po kaj, gospod doktor P* praša ona navidezno tako nedolžno kakor nekdaj, ko sta se šalila o najnavadnejših rečeh. Toda Milan je čutil v teh besedah strup, pogubni strup očitanja.
„O neki reči bi vas rad prašal."
„Tako; prašali bi me radi — o neki reči," zavrne ga Avgusta porogljivo in mu pogleda v oči prav tako kot nekdaj. Njemu se je zdel ta pogled tako domač in tako tuj . . Videl je, da se divni obrazek ni v toliko letih itpremenil skoro nič, če že ne pošteva onih temnih jamie v licu. To so morda Bledovi notranjo tuge, a videti so
Prehajam torej na najino delovanje. V svojem govoru dne 15. decembra 1892. opisoval je dr. Laginja splošni naš položaj in navajal naše pritožbe. Ta njegov govor naredil je velik utis na zbornico in dr. Plener, ki je koj za njim govoril, je rekel, da se ne more vpustiti v razpravo tega govora, ker ne pozna razmer, zdi se mu pa, da zraven Dalmacije je Istra tako zapadna. da bi vlada morala nekaj za njo storiti. Nj^rnu se ni zdelo prav, da vlada ne odgovarja na takšne pritožbe.
Ja« sem govoril dne 28. januvarja t. 1. pri splošni debati o šolstvu v slovenskih in hrvatskih deželah, posebej v Primorju odnosno v Istri. Govor je pohvalil tudi „Vaterland", ki ui naš prijatelj, kakor se je sam izjavil. „Slovencev" dopisnik ga je označil kot „dovršeno sliko" ; jeden visoki uradnik v Trstu pa se je izrazil, da sem golo resnico govoril. Govoril sem tudi pri srednjem in ljudskem šolstvu dne 4. in 9. februvarja ter nasvetoval dve resoluciji, ki sta bili izročeni proračunskemu odboru v poročilo.
Pri razpravi o proračunu pravosodnega ministerstva govoril je dne 16. februvarja dr. Laginja splošno juridično, o ekonomičnem položaju sodnega osobja, o omejevanju nekaterih sodnih krajev, o potrebi sodišča v Dolini, o postopanju sodnih oblustev, o uplivu političnih oblastnij itd. Dotični govor je napravil velik utis na poslušalce, priraoral je ministra na odgovor, katerega pa je dr. Laginja s svojim proti-odgovorom zavrnil.
Dr. Laginja govoril je tudi dne 23. februvarja pri provizoriju za mesec marc in sicer o iztorjavanju davkov v Istri, o visokosti istih v Primorju in dokazal, da Primorje ni pasivno, kakor se je to do sedaj trdilo.
Jaz sem govoril zopet dne 3. marca pri razpravi o ministerstvu trgovine ter utemeljeval po proračunskem odboru in zbornici vzprejeto resolucijo o lukodelih v Bnški, Malinski, Velunu, Mošćeniški dragi, Lovranu in Berseču; dodal sem svoje opazke o dopisovanju Lloydovih oblastnij, o samem Lloydu, o delavcih v LIoydovem arsenalu ter omenjal železnico čez severno Istro, Trst-Poreč-Kanfanar in Tržič-Čer-vinjan.
Interpelovali smo s tovariši:
jaz dne 3. februvarja t. 1. voditelja notranjih zadev, ministra domobranstva in ministra pravosodja zaradi osebne varnoBti Slovencev in Hrvatov v Istri ter na do-tično postopanje o. kr. oblastnij, navedši za primer obljubljeno talijo 3000 gld. na
bile kakor usajene, naravne. Milan je čital v njih izraz britkega očitanja. Ona nadaljuje ravno tako sarkastično :
„Morda uganem, gospod doktor, o kakšni reči bi radi govorili z menoj. Saj ni težko uganiti. Vi to prašate ! Čudno ! Niste li bili vi sami, ki ste ono reč prostovoljno, premišljeno zavrgli, ne da bi se bili prepričali prej — prašali prej. Oprostite ! Prašati niste zabili, a prašate tudi čez sedem let, ha, ha !" Škodoželjen smeh, prisiljen kakor jo bilo prisiljeno vse njeno kretanje, sklenil je odgovor, ki je Milanu, s kratka rečeno, zamašil usta. Njen posmeh mu je odmeval po kosteh kot neprijetna godba. Molče je stopal še dalje poleg nje. V taki zadregi ui bil že davno. Zaman je iskal besed, zaman je iskal pojmov v duši, vse mu je bilo zmedeno. Po dolgem, mučnem molku je spoznal, da mora molčati, da si bi bil v drugi priložnosti govoril mnogo, mnogo.
„Gospica," reče naposled, „rad bi bil z vami na čistem o tem, kar mi je tedaj pisala vaša teta. Vsebina lista vam mora biti itak znana." Dovršivši je globoko vz-dihnil. Sam sebi je čestital na tihem, da je mogel povedati vsaj toliko pametnega. Nestrpno je čakal odgovorn.
(Dalje prih.)
glavo dra. Laginje, koja so nikakor ne more zanikati; napad na duhovnika Josipa Knavsa v Oprtlju in napade na naše iz letnike v Pazinu 28. avgusta pr. 1.;
dr. Laginja 20. februvarja ministra trgovine radi deficita pri Lloydu pri vsi visoki subvenciji od strani vlade;
Dr. Laginja in jaz dne 21. februvarja istega ministra glođe propada trgovine z domačim vinom veled uvedbe nesrečne klavzule o vinu v nagodbi z Italijo, — klavzule, katere pogubnost so pripoznali tudi dotični, ki so za njo glasovali ;
jaz dne 16. marca 1893. 1. ministra notranjih zadev radi okrajnega glavarja, ki je v imenu satisfakcije za razžaljenje Slov encev in nlovenskega naroda bil premeščen iz Kranjske v Istro, kjer sedaj še hujše postopa, kakor v Kranjski ;
konečno govoril je dr. Laginja dno 14. marca 1893. 1. pri naslovu „subvencije in dotacije*, o zemljiško-odveznem fondu in je predlagal, naj država odpusti svoj dolg tako, da odpusti zemljiško-od vezni fond po-samičnikom. Ko bi ne bil nič druzega storil, tako je s tem jako veliko storil za naie ljudstvo. Delal je in tudi v tej stvari pridobil za svoj predlog zbornico (sama načelnika poljskega in levičarskega kluba sta se za zadevo jako zavzela) in tudi mini-sterstvo tako, da je sedaj vse odvisno le od deželnega zbora isterskega.
jaz in Dapar dne 21. marca istega ministra radi namestniškega svetnika viteza Elluschegga v Poreču, žalibog prepoznane osebe še iz Dalmacije kakor tudi iz Lošinja in Poreča, posebno od poslednjih političnih volitev sem. Reči se mora, da ni častno za vlado, da drži takšnega, kakor tudi prej omenjenega uradnika, tembolj, ker sem se ponudil, navesti priče za vse, kar je o obema povedano ; slišal sem, da se Čaka dokler mož doseže 40 leto službovanja, da zamore potom stopiti v „zasluženi* pokoj;
jaz dne 22. marca zopet istega ministra o javnih razmerah na Primorskem, o položaju pod sedanjim načelnikom, o postopanju pri volitvah itd.;
dr. Laginja in jaz dne 24. marca na pravosodnega ministra: z ozirom na hrvatski in slovenski jezik pri sodnijah v Istri ; o konfiskacijah lista „II Diritto Croato*; o ukazu uredništvu hrvatskega lista „Naše Sloge", da mora priobčiti na čelu lista obsodbo proti sebi v italijanskem jeziku ;
splošno pa sva sodelovala pri nekih drugih vprašanjih, sva vselej podpisovala interpelacije ostalih slovenskih in hrvatskih poslancev, ki so nam bile v podpis ponujene ; v obče, podpirala sva vsako pravično stvar.
Navajala sva pritožbe in oglašala zahteve pri razpravi o ministerstvu notranjih zadev, domobranstva, bogočastja in uka, pravosodja, trgovine in prometa in financij. Pritoževala sva se radi kršitev obstoječih zakonov in zahtevala izvrševanje zakonov. Zavzemala sva se za javni mir in red, za osebno varnost in svobodo pri volitvah ter za naše časopisje, za narodni jezik v cerkvah, — v kolikor ima naš narod po sv. stolici priznano pravico do tega, — v šolah in uradih, za boljše sodstvo, za povzdigo kmetijstva, za razvoj trgovine in prometa, za laglje plačevanje davka. Zagovarjala sva interese naših kmetov, obrtnikov, trgovcev in delavcev. Branila sva naše učitelje, posebno naše duhovnike, te prave narodne mučenike, katere se je zadnji čas tako napadalo in klevetalo, ki pa imajo toliko zaslug za Slovence in Hrvate posebno v Istri. Borila sva se Bplošno za pravico in proti nepravici.
Naše stališče proti vladi in odnosno postopanje vam je znano. Midva bv& v opoziciji, ker ne moreva podpirati takšne vlade, kakoršna je sedanja, ne moreva držati batine, s katero se nas tepe.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranja dežal«.
Namestnik Moravski vitez L o e b 1 gre v pokoj. Dotično svojo prošnjo je že vložil. Nič se še ne zna, kdo mu bode naslednik, imenujejo se pa že danes razne osebo za to mesto, dasi je gotovo, da novi namestnik ne bode imenovan pred mesecem septembrom.
Pri nekem shodu napa! je mlado-češki vodja dr. E d. G r e g r češke plemenitaše. Govor njegov je bil tako oster, da je drž. pravdništvo zaplenilo „Narodne liste", ker so priobčile ta govor.
Pri nekem drugem mladočeskem shodu dokazoval je posl. Stran*ky, da bi imela Češka vsako leto 114 milijonov gld. dobička, ako bi se oživotvorilo češko državno pravo. Po njegovem menenji bi so Mlado-čehi ne protivili, da se preostroji nekdanja stara desnica, toda lo s pogojem, da imajo v tej desnici prvo beaedo Čehi.
Na Ogrskem narašča neprestano opozicija proti cerkvenim predlogam vlade. Tudi v odboru srbskega kongresa izjavil je patrijarh Brankovič, da se je srbki episkopat postavil na stališče, strogo nasprotno vladni cerkveni politiki ter da jo to svoje stališče pojasnil v spomenicah na krono in vlado. A tudi odbor nam je sklenil izdelati spomenico v tem zmislu.
Vnanje države.
Kakor z Avstrijo, tako je S r-b i j a sklenila trgovinski pogodbi z A n-glijo, Nemčijo in Rusko, kateri se podpišeti prihodnje dni.
Srbski radikalni klub je sklenil, da se postavi prejšnje ministerstvo v zatožni stan. Dotični predlog pride v skupščino te dni, ali do razprave ne pride v tem zasedanji.
V	Sofiji je začel izhajati nov list, koji zbira okolo sebe vse opozicijoualne življe. V prvi vrsti je tendencija lista obr-nena proti Stambulovu. Mej svoje pristaše štejo ta list tudi nekatere bivše ministre.
Buski prestolonaslednik prispel je dne 28. t. m. v Berolin. Nemškega cesarja pa ne bode mogel obiskati, kajti isti biva sedaj v Kielu. Isti izrazil je baje svoje obžalovanje, da mu je došlo pismo, katero mu javljalo prihod carje-vičev, ko je bil on že v Kielu. Carjevič se je odpočiuil dve uri v poslopju ruskega poslanstva, zatem je odpotoval v London.
Na italijanski moji v Ku-neju prijeli so necega francoskega častnika in neoega orožnika, ker sta baje sumljiva ogleduštva. To bi bile pač prvikrat, da bi francoski ogleduhi hodili v Italijo v polni vojaški opravi!
V	Nemčiji so končane državno-zborske volitve. Računa se, da je oddalo izmed 10 milijonov volilcev svoje glasove 7,400.000 in sicer: 985.000 za konservativno stranko, 280.000 za protisemitsko, 960.000 za narodno-liberalno in 1,714.000 sa socijaliatično. — Vladni krogi so baje gotovi, da sprejme novi državni zbor vojni zakon. Govori se pa tudi, da bode osoda njegova odvisna edino le od števila poslancev, kateri o hipu glasovanja ne bodo izšli iz dvorane, ker se misli, da šteje večina samo štiri glasove. Ako toraj vojni zakon prodre, bode to edino le možno s pripomočjo Poljakov in antisemitov, kar vladni krogi sami pripoznavajo. Le v tem slučaju, pravi „Freisinnige Ztg.", ako bodo antisemiti in Poljaki glasovali za predlogo, upati je na večino kakih 10—15 glasov. Ker pa ni misliti, da bi vsi antisemitje glasovali za omenjeno predlogo in je mej Poljaki celo večina proti, misliti moramo, da se pruski militarizem bliža velikemu porazu. „Reichsanzeiger" pa trdi nasprotno. Mi bi se le veselili tega poraza, ker bi izvestno vplival najugodneje na vso Evropo, vzdihajooo pod bremenom oboroženega miru.
Na Španjolskom so pridno javljajo anarhisti z bombami. Dno 28. t. m. našli so veliko bombo v Madridu pred dr-žavnozborsko palačo. Udušili so jo pravo-
časno. — V Valenci, Kad!xu in Barceloni pa so anarhisti prijavili policiji hvalevredne svojo namene, da namreč naoierujejo v kratkem razpoČiti več bomb. Minister notranjih zadev ukazal je vsled tfga poza-preti vso anarhiste po vsem kraljestvu — ako jih dobč.
Različne vesti.
Naftim čitateljem! Z današnjo številko nastopili smo tretje četrtletje, odnosno drugo polletje. Ker je z zadnjo številko potekla naročnina mnogim našim naročnikom, poživljamo jih torej, da jo ponove pravočasno.
Upravništvo „Edinosti" Nova maša. G. A u t o n Poljšak,
posestnikov sin iz Gradiša pri Vipavi bode daroval novo sv. mašo v otolni cerkvi Ljubljanski dne 16. julija 1893.
Ubogi „II Mattino" je zopet bolan na želodcu, katerega mu jo menda pokvarilo politično društvo „Edinost" se svojim občnim zborom.
Najprvo vćdi „II Mattino", da gosp. Spinčič in pa „oompagnia bella" stoje veliko previsoko, da bi jih moglo doseči „II Mattinove" podlosti. „II Mattino" je v zadnji vrsti poklican klicati na odgovor g. Spinčiča radi njegovega parlamentarnega in izvenparlamentarnega delovanja, to naj le mirno prepusti v o 1 i 1 c e m omenjenega, poslanca. G. Spinčič najbrž« tudi nikdar ni račuuil na pohvalo „II Mattina", ker dobro ve, da je soglasje nemogoče mej ljudmi, ki nosijo svoje prepričanje v srcu in v glavi in mej onimi, kojim leži prepričanje v širokih — jaslih. O „sentimen-tih* prebivalstva Tržaškega pa naj le molči II Mattino", kajti o tem nam govore še-prejasno zadnje volitve. Našemu „nvstrij-Btvu" se pač ui treba bati primere z „av-strijstvom" tistih ljudij, ki so volili dobro poznane kandidate v IV. mestnem vazredu. Ne vjedajte se torej 1 Ako nimate v sebi toliko možtva in čuta za političko dostojnost, da bi izveli več kot naravne posledico iz zasluže u ega in samoza-krivljenega poraza in blamaže pri zadnjih volitvah — kar bi bila storil* vsaka druga strauka, ako jej načel* niso tako nepoznano blago, kakor so nepoznana stranki „II Mattinovi" — potem molčite saj, in pustite druge pri miru. Kaj, čete, vsi ne moremo stati pri tistih širokih jaslih! Nekateri se moramo držati tudi drugih stvari, — če tudi nimajo cone pri „Mattinu" — kakor n. pr. lastnega prepričanja, nazorov, političnih načel, doslednosti itd. itd.
Volllol „Cikorijaši" IV. in v. volilnega okraja okolice tržaške, uložili so utok proti izvolitvi g. Dolenca, odnosno g. Na-bergoja. — Nut o značaju teh volilcev amo spregovorili, — škoda tratiti dragi čaa za take ljudi.
Iz Opčin nam poročajo, da je imela Pahorjeva stranka v nedeljo nekako „ ša-gro", ob kateri priliki da so prepevali mladi pristaši „očeta slovenskega ljudstva* izključno italijanske pesni, mej temi tudi tisti poznano hujskalko : „Nella patria de Rossetti non si parla che italian". Torej pesem, koje se sramujejo vs> pošteni Italijani, prišla je v čisl1 gori na Opčinah. A prepričani smo, da se takega početja v slovenski vasi sramujejo tudi vsi tisti Openci, kateri so si ohranili le iskrico, reoimo: sramoto. A čuditi se moramo slavni godbi oponski, da se pusti zlorabljati za tako zares irredentisti* Ske svrhe. Ali oe vodstvu godbe nič ne sanja o utisu, kojega to počenjajo mora napraviti povsodi, kjer poznajo to godbo in so se je posluževali do sedaj. Bojimo se, da bode slavna godba danes britko obžalovala, da se je dala tako zlorabiti po-litiškim šarlatanom.
Divaška vilenica bode jutri sijajno razsvitljena. Pričakuje bo velike udeležbe posebno z ozirom na to, ker je čist*
prebitek namenjen družbi a t. Cirila in Metoda. 11 Trsta se odpeljejo člani „Slov, Čitalnice" in tudi „Tržaškega pod p. in bralnega društv a", katerima se menda še pridružijo člani drugih slovenskih društev. Člani „Trž. podp. in bralnega društva*, ki se želijo udeležiti tega izleta, naj se ogla ■ijo pri g. A. Kalanu (via Caserma 6) jutri do poldne. Opozarjamo slavno občinstvo, naj no opusti lepe priložnoati ogledati si slovečo vilenico, ki je mej najkras-nejšimi na slovenskih tleh. Vlak odpelje izletniko iz državnega kolodvora (Sv. Andrej) točno ob dveh in en četrt uri popo-ludne.
L' Impertinente — n6, WL' Indipen-
dcnte", izmodroval jo zopet nekaj uprav klasičnega. Kdor bo ni učil mnogo zem-Ijepisju, gre naj v šolo k gonp. uredniku Reggio, kateri mu bode povedal, da je Srbija prav za prav že po avoji naravni obliki — balkunsk Pjemont! — Kdor pa se hoče v navodni književnosti izobražiti, tudi naj gre k imenovanemu modrijanu. Zvedel bode, ako ne drugo, vsaj to, da se imenuje Oundulič — Gondola in daje on pesnik „della raz z a di Dantel Komentarja takim budalostim ni treba; vsaketun poštenemu Slovanu pa bo morajo gjnusiti tako neslane hudobnosti — ali — neumnosti.
Za družbo sv. Cirila in Metoda daro vali so: J. P. I krono, J. W. 2 k., Ivan Mazzarol 1 k.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti, darovali so: Č., M., P., S., S., zbrani v Barkovljah v gostilni „pri društvu,* prebitek igre 160 stotink, v na men da postane domače pevsko druŽtvo Adrija, pok rov i tel j omenjeno podružnico.
Kot Ciril Metodijskl dar so darovale odbornioe ženske podružnice isti da postane le-ta pokroviteljica 20 kron, in sicer: gospa Natalija Truden 5 kr., g.čna Milka Mankoč 5 kr., gospa Ponikvar 2 kr., g.čna MArica Nadlišek 2 kr., g.čna Delkin 2 kr. in g.čna Marija Abram 2 kr. V isti namen so darovale gospe : An to nije ta Šabeo 10 Justina Pihchl 3 in Tereiija Metiikovič 2 kr.
Družbi ev. Cirila In Metoda so darovali : Slavno uredništvo Vrtčevo 45 raznovrstnih knjig in časnikov, g. dež. poslanec Feliks Stegnar 30 raznih napevov in g. Gregorjevič Podgorški iz Slovenjegraike okolice zavitek knjig. — Prve krone so podarili: Mladi narodnjaki ob bistri Soči 200 kron; slavno uredništvo „SI. Naroda" prvo zbirko v znesku 171 kron, nabranih od 17. do 27. maja 1. 1. Darovali so krone čast. domoljubkinje in domoljubi ii vseh slovenskih pokrajin. Navedel bo vsa njihova čast. imena naš družbeni „Vestnik* VII. zvezek. „Narod" pa jih je znamoval od 112—120 številke. V Črnomlji: gospa Hermina Kaisersberger in g. dr. Kaisera-berger po 5 kr.; gg. Fr. Ravnikar, Fr. Šetina, Fr. ŠtefanČić, Janko Puht-k, F. Koladzyn, L. Perko, A. Fabijan, I. Schwei-ger, T. 8ohweiger, I. Bučar, Pogačnik, Haika, K. Miiller, F. Kopitar, F. Jerman, M. Malnerič, J. Fugina, J. Schweiger, Dovjak Dragotin 1003 po 1 krono. — Družbi so nadalje naklonili: Slovenski dijaki na Dunaji po g. Ant. Furlanu 26 kr. 52 bel.; dr. Ivan Rudolf, advokat v Konjicah, mej tamošnjimi rodoljubi nabranih 21 kron, prva zbirka šentjakobske pod-družnice v Ljubljani 20 kron; darovali so: goapici A. Kadivec in M. Zalaznik po 2 kr., gospe A. Kadeveo, J. Gutnik, G. Je-bačin, M. Tavčar, H. Tomec, H. Bajec, M. Malat, I. H. Prežel, N. Knez po 1 kr., — gospice R. Šterk. Antonija V., Ivanka T., M. Lavrič, g. Jus. Knez. Neimenovanec po 1 kr. ; mestni župnik, č. g. Vrhovnik 20 kr.; č. g. Janez Zablatnik, župnik v Št. Ilji na Dravi 20 kr. v zlatu; g. J. Širca v Žalci nabral 15 kr.; darovali so gosp. Sidoni Kukec, A. Kukec, Mimica Žuža, D. Kukec, A. Goršek, J. Širca, R. Senica, J. Žigau, J. Senica, E. Širca, Ne-imenovanka, J. Kač, J. VidiuHjur, V. Na-
prudnik, F. Slavinec po 1 kr.; g. dr. Alojzij Homan 10 kron; iz Slovenjegraške okolico g. Gregorjovič Podgorski 7 kr.; Jakobovič Selski 1 kr., Srabotkovič Josi-pina l kr., Vovkovič Ana 1 kr. — v vsem 10 kr.; g. mag. farmac. I. Hočevar 8 kr„ nabranih v Kranjskem okraji, — darovali so : gosp. Franjica Kepio in g. Hočevar po 2 kroni; č. g. Krek in Pavlič, kapelana v Cerkljah, g. Petrovec, g. Gašper-liu po 1 kr.; g. Fr. Drmicelj 6 kr. 80 bel. nabranih v Zagorji na Pivki ; neimenovana narodnakinja Ško fjeloške okolico 5 kr., pri shodu Oraških Slovencev so darovali prvo srebrno krono gospa Razlag, g, K. Ljuber, dr. Klasinc, Fr. Žohar, vesela družba v Idriji po g. Filipu Vidici 3 kr. 26 bel.; mestni odbornik Žagar 3 kr.; č. g. Ant. Žloga 2 kr., gospa Boltavzar-jeva, g. J. Šibane iz Konjiško vesi, g. Dav, Frančič v Črnomlji, g. Fr. Finžgar, učitelj v Črnotici v Istri, Ivana Bončar, Vida pl. Bleivveiss-Trsteniška, učenka, Boris Zarnik, učenec IV. razreda, gospa Marija Umber-gar, gospa Helena Bevk, gospica Mici Umberger po 1 krono. — Vam darovateljem prvih kron — narod no bo odrekal tistega venca, ki pristuje glavi vsacega onega rodoljuba, ki ima ljudstvu vsolej odprto roko in odprto srce.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. II. Izkaz blagovoljnih darov ca na grobni spoutiuek pokoj. Valentinu Pre-ložniku. Po I. Izkazu (v „Edinosti", št. 52., s dne 20. julija 1892) darovali so dotični p. n. gg.: 32 gld. 70 kr. N«dalje blagovolili so dopoBlati p. n, gg. : Ferdo Breitschopf 1 gld., 50 kr., Anton Bitenc 2 gld., Berno Bokar 3 gld., Terezija Goli-majer-Sosič 1 gld., Fran Finšger 2 gld. Anton Grahli 2 gld., Josip Konopare 1 gl., Jakob Strajn 50 kr., Jakob Zupančič 50 kr., Ivan Uggowitzer 1 gld., Fran Marte> laneo 1 gld., Ivan Nekerman 1 gld., Helena Jerman 1 gl., Lovro Tončič l gld., Vicko Mandič 1 gld., Ivau Makarović 1 gld., Hinko Persoglia 1 gld., Jakob Luznik 1 gld. in Božo Dubrović 1 gld. Skupaj 56 gld. 20 kr.
Vsem blagim p. n. gg. darovalcem najlepša zahvala! Ostale p. n. gg., koji do sedaj če niso doposlali v ta namen obljubljenih doneskov, s tem še enkrat najuljudnejše prosimo, naj Btore to čim prej, a najpozneje pa vsaj do 15 julija t. I.
Za odsek „Slovenskega učiteljskega društva za koperski okraj", za postavljanje Preložnikovega spominka.
V Boljunoi, dne 28. junija 1893.
(P. Boršt pri Trstu.)
Miroslav A n ž 1 o v a r.
Iz Zadra poročajo dne 27. t m. — Včeraj rušil je tukajšnji 79. bataljen domobranstva pod vodstvom stotnika Chappe neko zidanje na „Oružniškim trgu". Baje stotnik ni vodil delo posebno strokovnjaško, kajti nenadoma jelo je aidovje podirati se. Major Pejč, vgledavai pogibelj, zakriči vojakom, da pobegnejo. Stekli so vsi, izv-zemSi trojice, katero jo zidovje pokopalo. Jednega izmed njih ndkopali ho grozovito »tlačenega, mrtvega. Nesrečnež zapustil je udovo in petero dtce! Ostala dva ata težko ranjena. — Stotnik Chappe pride baje v preiskavo.
Nemški Schulvereln jo imel letos svoj občni zbor v Teplicah ali Toplicah na Češkem. Došli so k zborovanju tudi iz Nemčije, kakor Berolina, Kraljevega Gradca (Konigsberg). Tudi Dunajski župan dr. Prix je čutil potrebo udeležiti so, z namenom, da jo obsojal antisemitizem, ki dela njemu v mestnem zastopu Dumyskem mnogo preglavice, po vsem pa je povdarjal čisti nemški značaj Dunaja. Rekel je: „Dunajsko mestno zastopstvo in dežela nižeavstrijska podpirati Nemški Schulverein. Kar se dostaje nemškega značaja Dunaja, je ta tako izražen, da niti antisemiti si »e upajo, upirati se mu. Razvoj Dunaja je vedno v soglasju z mislijo zveze vseh Nemcev Avstrije". Dr. Prix je preziral 250.000 Čehov in v obče okolo 300.000 Slovanov, ki bivajo na Dunaju ; drugi nemški agitatorji, kedar se jim zdi, pa
tožijo, češ, da nenemškemu značaju Dunaja grozi opasnost od Čehov.
Nemški Schulverein je leta 1892 dobil 11.130 gld. 78 kr. volil. Sedaj ima, kakor lani, 31 šol s 74 razredi; otroških vrtov 49. Hočevci na Kranjskem so dobili od njega doslej nad 100.000 gld. podpore. Dohodkov je bilo 1892. leta 212.000 gld., z doneski ustanov-niškega zaklada pa skupno 239.577 gld. Letos se kaže, da bode dohodkov za 70.000 gld. več.
Kollarjev štipendij. — Jubileum. Slovaški rodoljubi so razglasili poziv na „ Kollarjev štipendij«. Obračajo se do Slovakov in krvnih I bratov, ostalih Slovanov. Oni pravijo: „Kateri narod ne časti spomina svojih velikih mAž, ta ne časti sam sebe A „i my mame z kmeno vlastnfho mužfi, kterym sluši čest a dika".
J?to let bode temu dne 29. julija, kar se je rodil v mesticu Mošovcah na Slovenskem (Slovaškem) poet-prorok slavijanski Jan Kolldr. S ponosom hranimo v srcih svojih ime tega našega slavnega rojaka, kateri je s svojo „SIdvy Dcerou" takđ mogočno raznetil in obodril čustvo skupnosti in velikosti slavjanske rodbine. lOOletni spomin rojstva Jana KollArja slavi ves slavjanski svet, a oslavimo ga tudi mi Slovaki mod ravnimi najbliži dediči zakladov velikega duha, in sicer 1. in 2. avgusta v Turč. Sv. Martinu in v njegovem rodišču Moiovcali. K tem slavnostim pozivljemo rodne, krvne brate. No oslava te stoletnice naj zapusti po sebi živ, trajen, ali tudi dostojen spomenik. Skrbeti nam jo za ugodni podraščaj nosilcev in gojilcev duha KoMrjevega, ker „nAra krev milou cizf žižen chlasta"! V ta namen zasnujemo * Kolldr o vskč stipendium" v podporo ubogih, vrednih slovaških mladeničev, studu-jočih na šolah gospodarskih, obrtnih, srednjih in visokih. Podpisani odbor so bode po potrebi dopolnjeval. Ako dovolć sredstva, označimo dostojno tudi roduo mestoJAna Kolldrja. No pozivljemo brate k črednim prispevkom. Cilj je plemenit in velik. No... „často sama velikost Predsevzetl dodAvU sil novych; K Tatfe i hor slavskych velikost Proložhne, jenom viru mfijme" ! A vero imamo; oživlja nas duh Jana Kolldrja ! „Slavme sldvnfi sldvu Slava sldvneho" ! V Turč. Sv. Martine, v dan sv. Cirila in Metoda 1893. (N. B. Prispevki naj se pošiljajo na uredništvo „Nar. Novine" v TurČ. Sv. Martine. Ungarn. — Pavel Mudron. Matuš Dula. Ambro Pietor. Miroslav Krčmčry. Igntlc OrszAgh. Jan Valocky ml. Andrej Halaša.
August Steinke, provzročitelj grozne nesrečo mi parniku „Vindolmla" obsojen jo na 18 m e a e č n o težko ječo radi prestopka proti varnosti življenja. Stariši umrlih dečkov Šklomba in Ferluga zahtevajo po 300 gld. odškodnine, stariši po-nesr« čonih dečkov Zankovič in Padovani pa po 100 gld. za vsacega.
Kolera pojavlja v Ija se zopet v Rusiji. V podoljski pokrajini oboleli so na koleri od 28. maja do 17. junija 102 osebi, od katerih je uiurlo 31.
Proti koleri. Ker Be strašna ta bole-zon grozovito širi po Arabiji in po južni Franciji in ker jo pogibelj, da bi se za-nesla z brodovji tudi k nam, naložila je mestna delegacija eksekutivi, da stori sporazumno h pomorsko oblastnijo in z upravo lluydovo potrebno korake v obrambo. — Odredila jo mestna delegacija ob enem, da so škropijo stališča fijakarjev in postaje tramvaja h karbolno kislino.
Ponarejalca denarja prijeli so v Lub* nem (Štajerska). Ptiček je star 26 let, je italijanski vojaški beguu, imenuje se Fran-cesco della Rosa ter je dopia v Siciliji. Našli bo pri njoui 18 ponarejenih srebrnih goldinarjev. Klatari se že leto dui po Avstrijskih deželah ter se peča rajše s ponarejanjem avstrijskih srebrnjakov, mesto da bi si užil slavno domačo vojsko.
Zblaznel je n\ Greti neki Matej Ger-mič, 52leten, Goriean. Grozil se je ljudem so srpom. Trevea pa j<» spravil v bolnico,
V Zagrebu občutli so dne 26. t. m.
zopet potres, a je bil veliko slabeji nego poprejšnji in jo trajal samo poldrugo sekundo.
Rusi V Ameriki. Rusi, ki so se preselili v Ameriko imajo tam 63 društev r
2000 Člani. Sedaj pa so se ta društva sjedinila in bodo izdajala svoje gladilo pod imenom „Amerikanski Vjestnik*
Dva goldinarja in petinsedemdeset
nOVČ. stane posoda s tremi kilogrami večkrat odlikovanega, izvrstnoga tamponskega sirupa (Framboa). Odpošilja franko proti poštnem povzetji G. Piccoli, lekar v Ljubljani. — V posodah po 10, 20 in 40 kilogramov po 60 nč. kilo.
Bratje Sokoli!
Oni brafjo Sokoli, kateri na-merujejo udeležiti so vseslovan-skega sokol, shoda v L-ubijani, javijo naj to odboru uajtialje do daneB zvečer. Na zdar !
ODBOR
„Tržaškeg.v 8okola".
Služba kremarja
„Društveno krčmo" v Rojanu 81
odda se pod ugodnimi pogoji.
Zahtova se znanje slovenskega in italijan-skega jezika, spretnost in zvedenost v krčmarskih poslovih in kavcija 200 gld. Z službo jo združena stalna mesečna plača po dogovoru in prosto stanovanje. Doku* mentovane prošnje do 1. avgusta na zadružno predstojni štvo. Natančnejši pogoji v zadružni pisarni vsak četrtek od 6—7. ure zvečer. V Rojanu, dno 1. julija 1893.
PREDSTOJNIŠTVO.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in koiisum-noga društvu, poprej Pcrtotovn, pri* poroča se najtopleje slavnomu občinstvu. Tnčijn sn vedno izborna domaČa oko-ličanska vinn.	01.
Gostilna „Aha Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente it. !iO) toči izvrstna vina in prirejajo jako okusna jedila PrenotMfiČn neverjetno v ceno. Cl.
Prodajalnica i zaloga jestvin
„trojanskega posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim pomsivom v ulici Belredore št. Si., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih ceimli se priporoča
kupovalcom v Trstu in iz dežele.	85 10-1
B. Modic in Grebene, "ir^llS
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krč m ar j o in i. duhovičiuo na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob ia kipov v okra&enje grobnih spomenikov. Cl.
Martin Krže,
Piazza 8. Ghovanni, £1. 1 trgovina z mnogovistnim lesenim, železnim in lončonim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Franca Potočnika gostilna
„Andemo de Franz" v ulici (reneo «e priporoča slavnemu občinstvu Toči izborim vina in ima dobro kuhinjo_Cl.
Antnn PnMtai na voglu ulice
#MI IUII I UOKCtJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabnkarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne neniško-slovciiske poštne tiskanice.	Cl
Gostiiiiuila citta diGrarS's
poleg kavarne „Universo" priporoča s» Slovencem v mestu in na deželi, — Točijo se izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči. Z odličnim spoštovanjem Cl	JAKOB KUMAR
rivama Lavrenčič r^TLr.^
pripuročuje svoja izburua isterska vina častitim družinam po najniži ceni HO kr. litor v stanovanje postavljen ; naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo. — Častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo I. vrste po 24 kr. liter in Izborna kuhinja ter dobra isterska kapljica.
Gostilna „Stoka",
poleg kuvamo „Fabris", priporoča se Slovencem t mostu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tmli vino na debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl.
Josip Kocjančič, vl\K'r?8"0'
trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnunjiini pridelki. Cl.
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodaja Joief čeme Rlazza delta Csserma it. I (uhod Via Ghega).	Cl.
brivec t» _ _ _ via Stadion jit. 1, priporoča »e »lav. občinstvu za blagohotno obinkoi-anje. Cl.
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Oampanille v hiii Jakoba Brunnerm At. j (1'iazza Ponteroaso). Po dvakrat
na dan friSno opremio mleko po 1*2 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (1'riSna) smetana.
Kavarni ,Commercio' in Te-
HpQrn4 v	»C a s e r m a*, glavni shaja-
UCoOU lis^j tržaških Slovencev vseh stanov.
razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavamar.	Cl.
Železnato vino
pripravlja G. Pic-coli. lekar v Ljubljani. V temu vinu je raztopljeno železo tako, da je more probavljati tudi naj-slabej&i želodec, radi česar jo rabijo z najboljšim v speli o ni osebe z nezadostno krvjo, kakor tudi take, ki so oslabele vsled bolezni.
Ne more se zatorej zadostno pri-_	poročati materam. .
katerim je mnogo do zdravja svoje dere.' Hlodi, ! mršavi otroci, in sploh taki, kateri izgledajo bo- ! lehno. so vsled nezadostne svojo krvi vedno bolj podvrženi »troAk im boleznim ter tudi lugljo na istih poginejo ali pa jih zmorejo mnogo težav- ■ nejše nego zdravi in krepki.
Vsled rabe tega vina okrepi želodec ; množi so tek, probavljanje je luhko, množi se v mtšo hrano ! tolikanj potrebna kri ter vdobi so sveža barva, koja znači zdrave — Cena steklenici for, 1. Večje steklenice f. 1.50. Zunanje naročbe izvršuje se točno proti poštnem povzetju.	12—1
C. kr. izključno privi lego van a &
&
OMUpillllUa (JIUII fjciuuuopi	£ i inžinlrja Živica ^
je najboljša med vsemi škropilnicami	^
za trte; je priprosta, lahka, trdna,	^
trpežna, pripravna, neutrudljiva, hitra,	^ tirja malo tekočine in se rabi za
vsakovrstne trte. Se dobiva pri ne-	tut
katerih trgovcih na deželi. Pošiljamo	j£j>
po pošti franko, proti povzetju:
popolno škropilnico za gld. 10.—	A
škropilnico z cevjo brez	V
brentača ....,, 8.50	g®
in prospekte gratis. — Priporočamo	t?
tudi drugo svoje blago in razna dela.	^
Živio in družb.	^
v TUSTU, ulica Zonta 5,	£
inženirski urad, zaloga strojev in	^
dotičnega blaga, zastop tovarnic,	a
mehanična delalnica. 31	££
zvest hlapec,
kojemu se izroči mesnica na Kozini, vsled tega se želi malo kavcijo.
V službo se sprejme koj, pod prav ugodnimi pogoji. Mesnica se odpre najdalje do 15. julij« t. 1. Ponudbe naj se pošiljajo:
Štefanu Siskoviču,
Materij«, (Istra.)
3-1
Kwizdina
protinora tekočina.
Mnogo let preskočeno, bolesti ntešnjoče sredstvo. Cena '/, »teki. a. v. gld .1.— » V, atekl. a. v. 60 lev.
Dobiva se v vseh lekarnah. Paziti je na varstveno znamko in naj se zahteva izrecno	Hib—5 '
Kavi/(lina protinova tekočina iz okr. lekarne v Korneuburgu pri Dunaju,
fin
zij Mppaai
urar, Corso stv. 89. 5»-104
Prodaja in popravlja ure.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov CMozza
najosrednija lega v Trstu.) Prostori odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoČi. Izvrstna namizna in do-■ertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104-86	p. jjavero.
LA.VIJA"
VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI
tm+Trmm*.
^ človeško življenje
po vseh kombinacij ah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Čloni banke „Slavlje" imajo brez posebnega prlplačla pravico do dividende, kiitera je doslej iznašala po iO"/„, 20%,
2S7„ m jedno loto oelo 48%.
/a škode izplačal« je doslej „Slavlja" čez dvajset milijonov
goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
primere:
1.	Miha Dolničar iz Št. Vida nad Ljubljano zavaroval se je dne 15. oktobra 1873. in je umrl dim II. avgusta 1874. Uplačal je .'to gld. 60 kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavije" 1000 Roldlnaijev.
2.	Josip Zauoškar, deželni oflcijal v Ljubljani, zavaroval sh jo dne 10. aprila 1874. Do svoje smrti dne 22. februvarja 13ifi npločal je 125 rIcI. 28 kr., banka „Slavija pa je dedičem njegovim izplačala 1000 gld.
3.	Henrik grof VVnrmbraad v Kimjicali zavaroval so je dnn 15. marcija 1875 ter je do svoje smrti dne 15. maruija 1877 uplačal 1188 gld. ; dediči njegovi pa ko od banke „Slavijo" prejeli BOOOgld
4.	Anton Ahčln, župnik v Begunjah, zavaroval s« je dne 1. avgusta 1870, Po smrti njegovi dne 17. julija 1881 izplačala je lianka „Slavija" kapital 1000 gld., dasi Je bilo vplačane zavarovalnine le :W4 gld. 5« kr.
5.	Janez Verblfi, načelnik postaje na Rakeku, zavaroval se je dne 5. aprila 1878; umrl pa je dne 2T>. novembra 1883. V tej dobi uplačal jo 174 gld. Dfl ki" ; banka „Slavlja" pa je izplačala dedičem njegovim 1000 (»Id.
<1- Luka Šaliec, trgovec ie pose.stui v Št. Petru na Notranjskem, zavaroval se je dne 30. januvarja 1882 za 1P00 gld. Do svoje smrti dne 17. junija 1884 uplačal je 215 gld. 52 kr. in banka „Slavija" izplačala je rodbini njeguvi ves zavarovalni kapital.
7.	Pr. Ivan Pltamic, odvetnik v Postojni, zavaroval so Je dne 10. novembra 1882. Do svole smrti dne 0. oktobra 1891 uplačal jo 315U gld. ; banka „Slavija" pa |e dedičem njegovim izplačala 6000 goldinarjev,
8.	Simon Matejčič. župnik v Starem Pazinu, zavaroval se je dne 10. januvarja 18t»2 in je umrl že dne 2"). februvarja istega leta. Dasi je uplačal le 7 gld. 41) kr., izplačala je banka „Slavija" njegovim dedičem 1000 gld.
!>. Petar Bogovič, župnik v Lunu na otoku Rabil, zavaroval je dne 15. mnja 1889 svojim trem nečakinjam, Milici. Brni In Andjeliji Miletičevim, po gld. dote. Na to zavarovanje uplačal je do svoje smrti dne 28. februvarja 1891 168 gld 88 kr.; banka „Slavija" pa bode vmikrj imenovanih deklic, ko doživi 18 leto, izplačala ."V« sld., tedaj,V«mn treni 1500 gld.
10. Josip IVrko, učitelj v Šmihelu pri Žužemberku, zavaroval jo svojemu sinčku Josipu 1000 gld. dote. Do svoje smrti uplačal je 25 gld. 63 kr kr.; bauka „Slavija" pa bode sinu njegovemu ko doseže 50. leto svoje starosti, izplačala 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno :
generalni zastop banke „Slavije" ¥ Ljubljani
v lastili hiši. Gospodske ulice št. 12.
DROGERIJA
na debato in drobno
G. B. ANGELI
104-99
12—12
TRST
Como, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna copičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lnk za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga linili barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. Lesk za parkuto in pode.
MINERALNE VODE
iz nujbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-B ako žveplo za trepljanje trt
Znatno znižane cene.
Stiskalnice za vino, sadje in oljke.
Izviren fabrikat	10-4
najnovejše in izvrstne konstrukcije z neprestano delujočo dvojnato silo. Zajamčena je največa delavnost do 20% veča nego pri katerih si bodi druzih stiskalnicah.
Pri vseh razstavah s prvimi nagradami odlikovani
mlini za grozdje, sadje in oljke,
stroj i za sušenj e sad ja, kakor tudi vseh drugih pridelkov iz rastlinstva, živalstva in rudninstva, stiskalnice za seno, slamo itd. na roko, stroj i za tx»et>ljei\je koruze, za čiščenje žita* Najnovejše avtomat itične in patentovane „SYPHONIA" škropilnice.
Izdelujcjejo jedino le tovarnarji:
c:
P H. M AY F A R T 8c
tovarna za gospodarske in vinarske stroje
DUNAJ, II., Taborstrasse št. 76.
Kataloge razpošilja zastonj. — Vsprejema zastopniki Opominja se vsakdo, da pazi na ponarejanja.
J ah. Klemene
TRST
IT Via S. Antonio št. 1.
priporoča	28
veliko zalogo manufakturnepa blagu uprav prispelega za letno sezono in sicer: perkale, sukna iz volne za ženike in uiožko ; okrasnike, trake, Čipke, # podstave za ženske in niožke obleke. zidane rute, koučenino in platenino, nogo-vice za ženske in raožke; maje in kunca in volne za ženske in imžke, srajce za žensko in mnžke, ovratnike, zapestnice in zavratnike, srajce za turiste in bicikliste, Iiarokvice za ženske iz švedskega konca in židaoe, kakor tudi blago nalašč za zastave in traki v narodnih barvah garantirane kakovosti — vse po jako nizki eni.
Usojam si naznaniti p. n. občinstvu, da sem vnovič odprl v via Nuova št. 27
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi žldane in volnene robce
5a-6	M« Milič.
Nič več kašlja!
llalxnmmki potornlMki prah
ozdravi vsak kašelj, plućni in bronhijalni katar, Dobiva ho v odlikovani lokami. 52—10*
PRAXMARER „Al dno Mori" Trst, veliki trg
Poštno pošiljatvo izvr&>ijejo so neutogoma.
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Eichterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovano lekarne Praxmarer v Trstn, P. Grande) obče poznano bolečine ublažujoće drgajanjc, dobiva se po večini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pri kupovanju treba biti previdnim iu jo vsprejeti le take steklunicc kot pristno, ki so previđene z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpodiljalnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen Lfiwen,
PrAff.	43 -14
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poStni parobrod ,RED STEARN LINIEft iz Antverpena direktno v
NevJork & Pbiladelfijo
koncesijoiiovana črfa, od c. kr avstrijske vlado. Na vprašanja odgovarja točno : lcnn-cesijonovani zastop 50—09
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergas8e 17 ali pri
Josip-u Strasser-»
Stadt-Bureau & comnaercieler Correspon-dent der k. k. Oesterr. Staatsbahnen in Innsbruck.
Kotranove sladčice
katere izdelujo lekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon fit. 834. 38-52 '' Velika ])oni!>a ki je dandanos v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala mo je, da sem začel sam izdelovati \r. pristnega kotranorega izvlečka iz NorvedSkega izvrstno sluduieo podobno onim, ki dohajajo T iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kfitra-nova voda in glavice (Kapsulo), lažj* so, proži vajo in prebavijo tor so prodajejo po prav nizkej coni. l>a »e ogne ponarejanju ,'i na enoj plati vdobljono ime i/.dolovatelja 1 Prendinija in na drugoj besedo Catrame. V T r s t u so prndajejo v lekarnici Prendinl v skutljicali po 40 kr., prodajejo so tudi v J.t vseh večjih lokurnuh v druzih doielah.
Lastnik pol. društvo .Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Oolenr v Trstu.