Natisov 15.000. *^1 „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 4 krone, za Ogrsko 5 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z »žirom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Stey.se prodajajo po 8 v. Orednisfeto/- in uprav-■'nšitvo se vnafiajata v ,-TOju; gledališko po-'" slapje 5}ev."3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za >/, strani K 40 — za '/» strani K 20"— za '/, strani K 10 — za Vi« strani K 5'— za '/»s strani K 250 za '/«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 6. V Ptuju v nedeljo dne 7. februarja 1915. XTI. letnik. vetov Lepi uspehi v Galiciji, na Poljskem, v Karpatih in v Bukovini. — Nemško zmagovito prodiranje pred Varšavo. — Brezobzirni boji na morju. — Upori na Ruskem. — Strah v Srbiji. — Mi gremo naprej! Zadnji teden prinesel je zopet celo vrsto ugodnih čeprav ne odločilnih poročil. Velikanski rnski napad v Karpatih je na celi črti odbit in azijatski ti eovražniki so imeli pri temu grozovite izgube. Istotako napreduje naše prodiranje v Galiciji, tako da bode kmala rusko oblego-vanje trdnjave Przemysl, katere junaška posadka je doslej same krasne uspehe dosegla, ponehalo pod pritiskom zmagovitih naših uspehov. Skupno, tako rekoč roka v roki gre nemška armada pod slavnim feldmaršalom Hindenburgom, ki je glasom zadnjih poročil že v treh dnevih tega meseca zopet čez 4000 Rusov vjela in ki stoji tik Varšave. Kmalu se bode pričel odločilni boj za Varšavo in s tem vele?ažni dogodek v tej krvavi vojni. Istotako dobra poročila prihajajo od naših nemških zaveznikov iz zahodnega bojišča. Tudi tam dokazuje nemško vojaštvo svojo ogromno eneržijo. In ravno zdaj se pričenja boj za morje okoli Anglije; oderuška, zločinska Anglija, ki se je v vsej svoji zgodovini bojevala na tuje troške, izpoznala bode zdaj kmalu posledice vojne na lastnem svojem kramarskem telesa. „Perfidni Albion", gorje ti! Na vsak način izprevidijo danes tudi že naši sovražniki, da eo se zaračunali, da ste Avstrija in Nemčija v svoji pošteni odločnosti nepremagljivi ! In to je dokaz, da bode kmalu zasijala zmaga nad našimi junaškimi vojaki, katerih delo spremlja vroča molitev vseh narodov. * * * Avstrijsko uradno poročilo. — Karpatske višine s prelazi zopet osvojene. — V enem tednu vjeli 10.000 Rusov. K.-B. Dunaj, 30. januarja. Uradno se Na poljsko gališki fronti vlada, izvzemši kratke topniške boje, večinoma mir. Ljuti boji zadnjih dni so dovedli v Karpatih do zopetne osvojitve prelaznih višin. V te- den dni trajajočih neprestanih težavnih akcijah so ae čete kljub neugodnim vremenskim razmeram borile z največjo vztrajnostjo in žilavostjo, piemagale vse velike terenske težave v mnogokrat visokem snegu in s tem dosegle velike uspehe. Sovražniku je bilo vzetih okroglo 10.000 vjetnikov in 6 strojnih pušk. Namestnik generslštabnega šefa pl. H 6 f e r, fml. Namen odbiti ruski napad pri Borzymovu. K.-B. Berlin, 31. januarja. Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Z vzhodnopruskega bojišča ni nič novega. Na Poljskem se je odbil noki ruski napad pri Borzymowu, ki leži vzhodno od Lowicza. Najvišje armadno vodstvo. Uspehi naše artiljerije. Dunaj, 31. januarja. Uradno se poroča: Ob Dunajcu in ob Nidi so se vršili včeraj živahni artiljerijski boji. Naša artiljerija, ki je v zadnjem času že večkrat s s.lnim učinkom streljala, je imela tudi včeraj uspeh. Sovražnik je v najhujšem ognju izpraznil nekaj strelskih jarkov. Tudi na ostali fronti na Rasko-Poljskem se je od časa do časa vršil artiljerijski boj. V Karpatih je potekel dan bolj mirno. V gozdnatem gorovju se vrši boj še za nekatere postojanke, ki leže severno od višin prelazov. Namestnik generalštabnega šefa pl. Hof e r, fml. Zanimivo uradno poročilo o inšpekcijskem potovanju nadvojvode Friderika. Dnnaj, 30. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Ko je Njegova c. in kr. visokost presvetli gospod maršal nadvojvoda Friderik tekom meseca januarja pregledoval čete, je vzhodni armadni poveljnik pripotoval tudi k četam 14. vojnega zbora. Ko je sprejel poročilo kornega poveljnika fml Rotha, si je nadvojvoda natai-čno ogledal čete imenovanega zbora, ki eo bile poklicane iz fronte za rezervo ter so stale ob cesti. Na to ae je podal k 30'A-centimeterski možnarski bateriji, prido-deljeni 14 zboru ter jo s posebnim zanimanjem inspiciral Nadalje je nadvojvoda obiskal nemške čete, ki operirajo skupaj s 14. zborom; tam mu je podal poveljnik generallajtnant pl Besser službeno naznanilo. Po južmi v krogu nemških častnikov se je maršal odpeljal v vojni bolnišnici 14. zbora (Ioomoška I. in Hoheneggova skupina), s katerih zares vzornim vodstvom je bil popolnoma zadovoljen. To inšpekcijsko potovanje, na katerem je prišel maršal, kakor že tolikokrat v tej vojni, zopet v neposredno do-tiko s častniki in moštvom na fronti, se je vršilo ob izredno slabem vremenu. Snežilo in deževalo je brez prenehljaja. Debela plast z blatom pomešanega enega je pokrivala ozemlje, tako da je bila cesta skoro neprehodna. Kljub tem zoprnim zunanjim razmeram, ki so se morale čete ž njimi boriti, so bili vtisi ogledovanja na nadvojvodo najboljši. Ugotoviti je mogel, da bo čete dobro oborožene, dobro prehranjene in opremljene, ter se je lahko prepričal, da je vsakovrstnih sredstev proti mrazu v bogati meri na razpolago. Nesrečnemu dejstvu, da obutež vojakov vsled neprestane mokrote zelo trpi, je nadvojvoda posvetil posebno pozornost ter je odobril, kar se je bilo proti temu nedostatku ukrenilo. Glede stanovanj se je ustanovilo, da ima kljub vsem nedostatkom in težkočam, vsakdo streho nad sabo, ter se je — in to je zanimivo — opazilo, da so čete rajši v kritjih v bojni fronti kakor pa kot rezerve zadej za fronto. V kritjih ima pač vsak vojak svoj prostor, ki si ga, kolikor mu dopuščata čas in možnost, po svojih željah kolikor mogoče udobno pripravi, dočim je zadej za fronto morda samo za silo spravljen. Nepričakovano dobro se je pokazalo zdravstveno stanje čet. Moštvo je dobro rejeno, utrjeno, sveže, zdravo in krepko. Kljub izredno velikim naporom, visokim telesnim in duševnim zahtevam, združenim z vojno, ki traja skoro že 6 mesecev, je razpoloženje čet izborno. Polni zaapanja so vojaki dobre volje, kar je siguren dokaz njihove visoke nravne vrednosti. Tudi z inspiciranja 14. vojnega zbora je vrhovni voj- - 2 — Straschill'ova grenčioa is seleajave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. 2ato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ■ -------romarja itd ==s=^ skovodja ponesel seboj pomirljivo zavest, da je pri naših vojakih na bojišču vse v najlepšem reda in da se našim četam ni prav nič bati primerjanja z vojnimi silami dragih držav. Boji v Karpatih. K.B. Dunaj, 31. januarja. Višje poveljstvo armade obvešča: Prehodi karpatskih gozdnih ozemelj južnovzhodno od Lupkowskega prelaza so tvorili že ponovno pozorišče najsilovitejšib bojev. Daleč oddaljeni od velikih operacij na Roškem Poljskem in v zahodni Galiciji trajno mikajo sovražnika, da jih zasede in da si ohrani na lažnih potih odprt vpad na Ogrsko. Osobito prelazi Uzsok, Verecke in Wyazkow so menjali zadrjje mesece večkrat lastnika. Zemljišče severno in južoo od teh prelazov je vsled mnogih bojev prepreženo s strelskimi jarki. Tako napad e severa kakor z joga mora premagati odpor več dobrih postojank, ki leže ena za drugo. Ko so iztrgale naše čete koncem decembra po štiridnevnih junaških bojih Uzsoški prelaz, so morale naše čete premočnemu sovražnika zopet prepustiti črto na vrhu in so se morale umakniti na najbližjo črto na vrhu. Prelaz jo ostal od takrat v sovražnikovih rokah, ki se mu jo tudi nadalje posrečilo, da je tako v dolini Ung kakor tudi pri drugih prelazih v dolinah, ki vodijo proti jugu, pridobil prostor. V tej vojni črti so še pred nekaterimi dnevi držale naše čete postojanke pri Revhely, južno od Vezerszallas in Vdovca, kakor tudi pri Okormezo. Nemet Mokra in Koresmezo Odbiti so bili vedno obnovljeni sovražnikovi poizkusi, da se prodro naše postojanke. Uvedeni naši napadi, da se zopet osvoje višine prelazov, so dovedle povsod do popolnega uspeha. V večdnevnih bojih, ki jih je zemljišče in vreme skrajno oteževalo, se je osvojila postojanka za postojanko. Dasi so se Rusi vsak dan ojačevali in izvajali številne napade, se je pridobival vsak dan prostor in so se končno dosegli povsod vrbovi prelazov. V teh težkih bojih so izvedle tu uporabljene primeroma male čete izredno veliko. Z osvojitvijo vseh prehodov je zopet obnovljena naša fronta, ki je bila vsled zadcje raske ofenzive v dragi polovici decembra na vzhodnem krilu in v sredi nekoliko potisnjena nazaj. Kozaške grozovitosti v Bukovini. K.-B. Dunaj, 31. januarja. Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Glasom uradnih poročil so kozaki od prihoda Rasov sem v jažno Bakovino tam v vseh rumunskih pokrajinah zlasti na graščinskih posestih rumunskih Bojarev neprenehoma ropali in plenili. Po oropanju graščine Aritonowicz Sekja oplenili so kozaki grad Kostina, glavni sedež v Bakovini in tudi na Romunskem posebno čislane bojarske družine Popovicza. Vlomili so tam blagajne in omare, ropali vso obleko in vrednostne predmete, ranili težko domačega oskrbnika. Istotako so divjali v isti družini spadajočem gradu Strojestme. Tam so ukradli in odpeljali tudi vse konje in vozove. Oropali so tudi popolnoma najemnike posestev. Na zverinski način so kozaki omadeževali dekleta in žene. Imena neštetih žrtev so znana. V Garahumora izvršila je hčerka nekega gozdarja samomor, ker se je bala pred onečašče-njem po kozakih. V Czokanestje so bile skoraj vse hiše razrušene. Neki čislani družini spadajoči duhovnik bil je na najgrozovitejši način trpinčen in oropan. Deputacijam rumunskih občin, ki so pod vodstvom svojih žapanov prišle k mestnemu zapovedniku v Siuzawi, nekemu ruskemu majorju, in ki so se čez te dogodke pritožile, se je pod psovkami in grožnjami vrata pokazalo. — (In vkljub tem zverinstvam nad nedolžnim rumunskim prebivalstvom se dobi na Rumunskem še podplačane osebe, ki se navdušujejo za Ruse! Op. ur.) Nemško uradno poročilo. — Odbiti ruski napadi. K.-B. Berlin, 30. januarja. Wolffovurad javlja: Iz velikega glavnega stana se danes poroča: V vzhodni Prusiji so Rusi brezuspešno na- padli utrjeno predmostje vzhodno od Darkeh-mena, ob itreljevali naše utrdbe vzhodno od jezerske planote in jugovzhodno od Lowentinske-ga jezera poizkusili napad, ki se je zrušil v našem ognja. Raski ncčni napadi v ozemlju vzhodno od Lowicza so bili s težkimi sovražnikovimi izgubami odbiti. Vrhovno armadno vodstvo. Avstrijsko poročilo od ponedeljka. K.-B. Dunaj, 1. februarja. Uradno se razglaša: Na Ruskem Poljskem in v zahodni Galiciji vladali so včeraj živahni boji. Ugodne vidne razmere bile so povod mnogih pojasnilnih bojev in prask, po katerih se je v nekaterih oddelkih lokalne uspehe doseglo. Splošni položaj v Karpatih je od zadnjih dogodkov sem nespremenjen. Novi ruski napadi zahodno L u p k o w-skega prelaza bili so zavrnjeni. Pri nekem boju v gozdnem gorovju izgubil je sovražnik na vjetih 5 oficirjev in 800 mož, 2 kanona in 2 strojni puški. V Bukovini se ni zgodilo ničesar bistvenega. Na južnem bojišču je položaj nespremenjen. Namestnik generalštabnega šefa: pl. Ho f e r, fml. Nemško poročilo od pondeljka. K.B. Berlin, 1. februarja. (W.B) Iz Velikega glavnega stana se danes poroča : Zahodno bojišče. Iz zahodnega bojišča ni poročati ničesar bistvenega. Vzhodno bojišče. Od vzhodno-pruske meje ničesar novega. Severno V i s 1 e^ v pokrajini južno od M1 a w e smo vrgli Ruse iz nekaterih krajev, ki so jih dan popreje pred našo fronto zasedli. Na Poljskem, južno Visle, smo nadalje zemlje pridobili. Jožno P i 1 i c e smo svoje napade ponovili. Najvišje armadno vodstvo. Srbski strahovi. »Times" in za njimi drugi listi poročajo o nekem telegramu iz Kragujevaca, iz katerega je razvidno, da se vodilni srbski krogi bojijo pred nemško-avstrijskim napadom na Srbskem. Pač vlada še največja negotovost, kdaj in kje se bode ta napad izvršil. Vsak dan skoraj prihajajo tudi avstro-ogrski letalni stroji čez srbsko ozemlje in mečejo bombe. Pri temu prizadevajo srbskemu vojaštvu veliko škodo. Bolgarija zoper Srbijo. . K.-B. Sofija, 31. januarja. „Agence Telegraphique Bulgare" poroča: Vedno ponavljajoči se obmejni dogodki ob srbsko-bulgarski meji napravili so v javnem mnenju na Bulgarskem globoko razburjenje. Bulgarska vlada predložila je srbskemu poslaniku protest v najodločnejšem tonu. Vlada zahteva, da se ji izročijo begunci, ki se jih je proti vsaki navadi na bulgarski zemlji vjelo; nadalje zahteva eksemplarično kaznovanje krivcev in priznanje odškodnine družinam ubitih žrtev. (Upati je, da se bode Bolgarija vendar enkrat z vso odločnostjo obrnila zoper krvavo nasilje srbskih kraljemorilcev! Op. ur.) Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 31. januarja. Uradno se razglaša: ObDunajecu in ob Nidi vladalo je včeraj na obeh straneh živahno artiljerijsko delovanje. Naša, v zadnjem času že opetovano s hc dim učinkom streljajoča artiljerija imela je tud včeraj uspeh. Sovražnik izpraznil je v najhc šem ognju nekaj strelskih jarkov. Tudi na ostali fronti na Rusko-Poljsken bil je deloma topovski boj. V Karpatih se je izvršil boj mirnejše. V gozdnem gorovju se borijo še za net tere postojanke tik severno visočin prelazov. Namestnik šefa generalštaba: pl. H 6 f e r, fml. Nemško poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 31. januarja (W.B.) Veliki glavni stan poroča: Zahodna bojišče. V Flandriji vršili so se včeraj ponoči artiljerijski boji. Pri C u i n c h i južno cesti La Basse e-BethunoterpriCarenzy (severno zahodno Arra8a) se je Francozom posamezne strelske jarke odvzelo. Vzhodno bojišče. Od vzhodno-pruske meje ničesar novega. Na Poljskem se je pri Borzymowu, vzhodno Lowicza, neki ruski napad zavrnil. Najvišje vodstvo armade. Nemški podmorski čoln potopi tri angleške parnike. Berlin, 31. januarja. Glasom Reuter-poročila iz Londona je nemški podmor-ski čoln „U 21" dne 30. januarja zjutraj angleški parnik „B e n Gruachen" v Irskem morju potopil. Moštvu se je dalo časa, da zapusti parnik. Pozneje bilo je moštvo od neke angleške barke v Fleetwozdu izkrcano. Po nadaljnih angleških poročilih je isti nemški podmorski čoln proti poldnevu istega dne neki drugi angleški parnik zahodno Liver-poola potopil. Tadi moštvu tega parnika se je dalo priložnost, spraviti se v varnost. Prišlo je že v Liverpool. Nadalje poroča Reuterjeva pisarna iz Londona: Nemški podmorski čoln „U 21" je včeraj zjutraj še neki tretji angleški parnik potopil. Francoski torpednik se je potopil pri Nieuportu. K.-B. Paris, 30. januarja. Kakor poroča „Temps", se je pretekli teden pred Nieuportom francoski torpednik „219" potopil. 5 mož posadke j% utonilo, ostalih 35 pa se je zamoglo rešiti. — Gre se tukaj za torpednik „219" štacije Diinkirchen. Rešitev pretežne večine moštva izvršil je torpednik „21" Beg ruskih črnovojnikov. K.B. Kop en h a gen, 31. januarja. „Ru-skoje Slovvo" poroča iz Rige: Ko so se tukaj pričeli zopetni nabori nedosluženih črnovojnikov pred iz Petersburga došlo posebno vojaško komisijo, se je pokazalo, da so vsi črnovojniki potihoma mesto zapustili. Niti en sam mož ni prišel k naboru. Zanimivo je tudi sledeče: Vsi ravnatelji ruskih ječ dobili so naročilo, da izberejo one jetnike, ki so podvrženi vojaški službi ter jih uvrstijo v armado. (V armadi Nikolaja Nikolajeviča bodejo zdaj torej tadi roparji in morilci služili! To za rusko armado sicer ni posebno častno, ali za čast se ta azijatska dru-hal sploh ni nikdar mnogo brigala. Op. ur.) Blokirana Anglija. — Pred važnimi dogodki v Kanalu. Berlin, 1. februarja. O delovanja „U 21" piše kapitan Persius v ,Berliner Tageblattu" : Pred vsem je zanimivo pozorišče novega dejanja. Dozdaj so nastopali naši podmorski čolni aktivno nadalje ob Kanalu, zdaj delujejo naši podmorski čolni že v Irskem morju, na zahodu Anglije. Angleška trgovska mornarica mora zdaj računati z nevarnostjo nemških podmorskih čolnov in se jim more izogniti le, če ustavi promet. Naši podmorski čolni so udejstvovali, česar ni nihče pričakoval, da se odstranijo do 1000 milj Moškemu prebivalstyu mesta Ptuj in okolice! Resnost sedanjega časa je vse kroge prebivalstva ožje združila. Svesti smo si, da bijemo hud boj proti mnogim in mogočnim sovražnikom in da je vsled tega dolžn08t vsacega posameznika, pomagati s svojimi najboljšimi močmi, da dosežemo zmago. Vso ljudstvo prinaša velike žrtve. Ženske, moški, celo otroci so polni visoke patrijotične požrtvovalnosti. Vsi hrepenijo pomagati za blagor naše vroče ljubljene domoviue, naj si bodi potem z orožjem v močni roki, s pomočjo za naše na bojišču ranjene vojake, s pismenim in dragim delom za vojaške ali politične oblasti ali diugim. Splošno, krasno navdušenje nadahnilo je avstrijsko ljudstvo. Možje in mladeniči! Kdor od Vas ne more sodelovati na bojišču ramo ob rami z našimi junažkimi brati, ta naj se oglasi k mladinski in meščanski brambi, ki bode imela kmalu visoko nalogo, ugoditi vsem onim dolžnostim, ki jih izpolnnjejo v mirovnem času pridni naši vojaki. Nikdo naj ne zamudi te ugodne prilike, da se temeljito izvežba v streljanju, kajti vsakdo zamore imeti od tega izvežbanja le dobiček. Vsakdo bode čutil zadoščenje, da mu je pri-voščeno, varovati interese domovine če prav le na la«tni grudi. Vsakdo naj se torej oglasi, naj si bodi kateregakoli stanu ali katerekoli starosti. Kdor pa se čuti preslabotnega, da bi sam služil svoji domovini, ta naj pošlje vsaj svoje sinove, nastavljence ali učence. Vsakdo ki je 17. leto starosti dosegel, nam je dobro došel! Nikomur ne bo ta vstop škodoval, kajti praktične vaje se bodejo vršile le ob nedeljah in praznikih, teoretične pa le zvečer. Nikdo ne bode denarnih žrtev prinašal, kajti vse troške za izdatke oblačila, oboroženja in tudi plačilo od K 1 50 do K 2 — na dan po šarži, nosi vodstvo brambe. Dobiček za vsacega posameznika, ki vstopi med mlade strelce, je velik; kajti njegovo iz-vežbaoje mu bode tudi pozneje pri vojakih mnogo koristilo! Naznanila k vstopu sprejema vsak dan g. predstojnik mestnega urada Leopold Girtler ob uradnih urah t mestni hiši. Za brambeno vodstvo: se v vživanju belega razkošnega peciva, ki malo redi, pa zahteva nerazmerno mnogo moke! Vporabljajte za domačj potrebo koruzno, ječmenovo in krompirjevo moko ter krompir in fižol kjer je lo mogoče! Pomislite, da vi o tem storite domoljubno delo! Gre vendar za to, da se zasignra prebivalstvu, pred vsem pa našim hrabrim vojakom neobhodno potreben kruh in živež tudi za poznejši čas! Vsaka trohica moke, ki jo prihranite, pride pozneje na dobro Vj>m in Vašim pridnim vojakom ! Ne odlašajte, kajti vsak zamujen dan pomeni nenadomestljivo škodo! Gospodinje! Vaša naloga je pred vsem, da varčujete z živili! Štedite torej pred vaem z moko, mesom in mastjo! Vporabljajte povsod, kjer je le mogoče, že sedaj nadomestila za moko! Uredite na Vaš jedilni listek krompirjeva jedila! Stedite tudi s kurili, katerih dobava je sedaj otežkočena! Kmetovalci! Bodite varčni pri krmljenju svojih živali, zlasti, kadar jih krmite z živili, ki elužijo tudi v človeško hrano. Nadomestnjte jih, kjer se le da, s takimi živili, ki jih ljudje ne vživajo! Štajerci! Pojdite z dobrim vzgledom naprej! Saj stoje Vaši sinovi v prvih vrstah, kadar je treba bo-vražnike odvrniti in jih poslati s krvavimi glavami domov! Pokažite, da ste vredni teh boriteljev, pokažite, da tudi Vi lahko prenašate žrtve, ki so tako neznatne v primeri z onimi, ki jih morajo prinašati Vaši sinovi na bojišču! Gradec, dne 11. januarja 1915. G. ki\ štajersko namestništvo C. kr. namestnik: Clary m. p. yjjVjSJSi^ ;San afo r i j HtHDAfl ©ii as i L53lliiiiilS5„l0.fc.^ __i od svoje baze brez večje spremljevalne ladje. „Post° piše: Velik uspeh obeta poizkus, da se Angliji odreže vsa zunanja trgovina in dovoz živil. Vojaški kritik ,Tempsa° izraža veliko začudenje nad tem, da je BU 21" mogel angleško-francosko blokado prodreti in pripluti do irskega morja. * * * Bero lin, 2. februarja. „Reichsanzeiger" prinaša sledečo objavo: Angleška namerava številne čete in velike množine vojnega materijala prepeljati na Francosko. Proti temu prevozu bomo nastopali z vsemi pripomočki, ki so nam na razpolago. Nevtralne ladje se nujno svare, naj 86 nikar ne približajo francoski severni in zahodni obali, ker jim vsled zamenjave z ladjami, ki služijo vojnim namenom, preti resna nevarnost. Trgovini na Severnem morju se priporoča pot okoli Škotske. Načelnik admiralnega štaba mornarice: p. Po hI. * * * Kanal med Anglijo in Francjo bo tedaj v prihodnjih dneh pozorišče velikih dogodkov, od katerih bo v precejšnji meri odvisen nadaljni razvoj vojne ne samo na Francoskem, ampak tudi na Ruskem. Cela angleška obal od Yar-moutha do Plymontha sfopa sedaj s svojimi številnimi pristanišči v središče vojnih dogodkov in gotovo bodo predvsem severnofrancoska pristanišča glavni cilj trsnepoitov angleških čet. Kakšen mora biti naslov na vojnopoštnih pošiljatvah. Naslov vojnopoštnih pos'ljatev mora biti pravilen in popolnoma označen. Napačno naslovljene pošiljatve ne pridejo naslovljencu v roke, pomanjkljivo naslovljene se pa sploh ne odpošiljajo. Kdor ni na jasnem, kako je treba napraviti naslov, naj se obrne na poštni urad ali na osebe, ki to vedo in znajo. Naslov vojnopoštnih pošiljatev mora biti takole napravljen: Odpošiljatelj: Vojna pošta. Janez Ponikvar, Dobrova pri Ljubljani h. št. 27. Naj prejme Jože Zakrajšek, pešpolk št. 17, 12. stotnija. Vojna poŠta Št................. 1. Pri osebah, ki so odkazane na vojno ali etapno pošto: a) zgoraj na levi strani ime in naslov odpoši-Ijatelja, b) zgoraj na desni strani označba -vojna pošta«; v sredi naslovljcncc, in sicer: ime, šaria, vojaško krdelo in oddelek (polk, bataljon, stotnija, eskadron itd.); na desni spodnji strani: vojna ali etapna poŠta (pošta ne sme biti imenoma navedena). 2. Na osebe pri mornarici: a) zgoraj na levi strani: ime in naslov odpošiljatelja, b) zgoraj na desni: označba »vojna pošta«; c) na sredi: naslovljenec, in sicer: ime, šarša, stotnija in ime ladje; d) spodaj na desni strani: če je naslovljenec vkrcan na moriu, označba »Pulj (Pola), poštni urad I«, če je pa vkrcan na ladji donavske flo-tilje, označba: »Budimpešta, mornariški oddelek, poveljstvo«. Odpošiljatelj : Voina pošta. Franc Polajnar, Peven 16 Škofja Loka. Naj sprejme Anton Homan, mornar pri 7. stotniji na N. V. ladji.................. Puli (Pola), poštni urad I. 3. Pri osebah, ki niso odkazane na vojno ali etapno pošto kakor tudi pri osebah vojne mornarice, ki niso vkrcane, je poleg označb kakor zgoraj pod a), b) in c) označiti spodaj na desni strani zadojo pešto (kiaj, ka-rr.or je namen,ena pošiljatev). Da pridejo pošiljatve na-slovl jencem v roke, me rajo biti naslovi, zlasti ime in šaiža caslovljenca, označba vojaškega krdela in vojna pošla (vojne ladje, kraj zadnje porte) napisani' v nemškem jeziku. Kdor ni torej sam toliko zmožen nemškega jezika, caj mu napravijo našlo-; nemščne zmožni ljudje. Predstojnik mestnega urada : Direktor šparkase: Leopold Girtler. Hans Kasper. Poziv! Na prebivalstvo dežele Štajerske! Od vseh strani nam žugajo sovražniki, da bi z ognjem in mečem npostošili deželo naših starišev ter uničili in zatrli naših očetov šege in navade. S polnim sovraštvom so uprte njihove oči v našo moč in silo in prežijo, da bi opazile kako pomanjkljivost. Sedaj mislijo, da so našli kako pripravno sredstvo: Po vseh morjih krožijo njihove ladje, da bi nam zaprle uvoz, da bi s tem oslabili našo moč in omrtvili naše roke. Toda mi hočemo njihov sramoten račen temeljito prekrižati! Mi hočemo vztrajati, naj velja kar hoče! Naša dežela ima neizčrpljive moči, ako jih mi razumemo pravilno in gospodarstveno izrabiti! V ta namen je potreba pravočasno varčevati; pred vsein z najvažnejšimi živili, s pšo-nično* in rženo moko. Iz tega vzroka je predpisano, da se tem mokam primešajo nedomestila in zlasti se mora tudi kruh pripravljati s takimi primesmi. Prebivalci dežele! Varčujte s svojimi zalogami, tudi tedaj, ako zadoščajo Vašim potrebam; vsako prihranjeno zrno lahko dobro vporabite! Domovini pa storite s tem velike usluge! Uživajte dober redilen črn kruh! Omejujte Gospodarske. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sojmi brez zvezdice jo letni in kramaraki sejmi; lejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme). Dne 10. februarja pri Sv. Jurju na juž. žel.**, okr. Uelje; v Mariboru*; v GroB-Kleinu (sejem z zaklano klavno živino); v lmenem (svinjski sejem), okr. Kozje; v Ptuju (svinjski sejem). Dne 11. februarja v Gradcu (sejem s klavno živino); pri S/. Martinu**, okr. Slovenji Gradec; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). Dne 12. februarja v Gomilici**, okr Lip-nica; v Gradcu (sejem z uporabno živino); v Rogatcu (sejem s ščetinarji). Dne 13. februarja v Brežicah (svinjski sejem). Dne 15. februarja v Wettmannstette-nu**, okr. Deutschlandsberg; v Sevnici** ; v Brežicah** ; Gleisdorf**; v Račjem*, okr. Maribor; v Žalcu**, okr. Celje; v Ponikvi**, okr. Šmarje pri Jelšah; v Fehringu**; v Geistthalu**, okr. Voitsberg; v Ranten** okr. Marau; v Arvežu (sejem z drobnico); v Gamsu**, okr. Stainz; v Vidma*, okr. Brežice; pri Sv. Lenarta*, Slovenji Gradec; v St. Gallons*. Dne 16. februarja v Bučah-Vrenska-gora**, okr. Kozje; v Grobmingu**; v Gradca (sejem z uporabno živino); v Radgoni*; v Ptuja (sejem s konji, žrebetom in govedom) Dne 17. f e b ru a rj a v Hartbergu ; v lmenem (svinjski sejem), okr. Kozje ; v Ptuju (svinjaki sejem). Dne 18. februarja v Gradcu (sejem s klavno živino); na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem). 4 Dne 19. februarja v Pišecah**, okraj Brežice; v Gornji Polskavi"*, okraj Slov. Bistrica ; v Gradca (sejem z zaklano klavno živino) ; t Rogatca (sejem s ščetinarji). Dne 20. februarja t Brežicah (svinjski sejem); v Vnzenici**, okrsj Marenperk. Doe 22, februarja pri Sv. Filipu**, okr. Kozje; v Katbalo*, okraj Obdach; na Te harjih** okraj Celje; pri Sv. Vida na Vogau**, okraj Lipnica; v Brucku**. Dne 23. februarja v Voitsbergu**; v Marau*; v Gradcu (sejem z uporabno živino); v Ljutomera**. Razno. Mariborski domači regiment, to je c. kr. domobranski regiment št. 26 se je v mnogih bitkah te vojne že na slavni način odlikoval. Povsod je ta slavni regiment izvršil svojo nalogo v čast domovini. Doslej si je pridobil tndi prav mnogo odlikovanj in so bili odlikovani : komandant regimenta oberst S b o -n a a e r, oberstlajtnant Schmidt in haapt-man Kisvarday z redom železne krone 3. razreda z vojno dekoracijo, nadalje oberstlajtnant P o 1 p i, major baron Pasettti-Frie-d e n b n r g, bauptmani Kisvarday, H. Zrn-kovic, Oborny, Greiner (ki je padel), Link (padel) in oberlajtnanta Kordisch ter Fritz (oba padla) z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo; nadalje s srebrno in bronasto vojaško zaslužno medaljo na traku vojaškega zaslužnega križca haaptmani Zwirn, Jos t, Nowotny, oberlajtnanti Brischnik, Loschner in Luger, lajt-nanta Z i v n y in Dovrtil, rezervni oberlajt-naati oz. lajtiianti K o c h 1 e r, S c h w a r z in K u r z. Mnogo oficirjev je bilo tudi od armad-nega komanda pohvaljenih. Srebrno medaljo za hrabrost je dobilo več kot 50 oficirjev in vojakov. Preteklo nedeljo so dekorirali v Mariboru na slavnostni način 2 oficirja in 24 vojakov. De-koriranje je izvršil sam komandant regimenta oberst S c h o n a n e r, ki je prišel bolan iz bo jišča. Od teh odlikovancev je posebno omeniti feldvebel Johan S1 a n i t s c h, ki je imel že Brebrno hrabrostno medaljo 1. razreda in je pridobil zdaj še zlato hrabrostno medaljo ; Slanitsch je rojen v Mariboru. Deloma zlato, deloma srebrno hrabrostno medaljo 1. in 2. razreda so nadalje dobili: praporščaki B a r e k, Wewal-k a in Val. T e m e 1; feldvebli S o n n e n -s c h e i n (iz Ptuja), Jos. P o g r č i č, cugsfirerji Rudolf Gnus in Jos. R e i c h m a n n, korpo-rali Jos. Kocki, Jakob T e r š e k, Jos, P 1 e c-k o, Jos. P u n t i g a m, Joh. L i s e n i g, Franc Mascher, Polanc, Gorica r, Franc V i -vod; gefreiterji M. N e u p e r, Franc Svoboda, Franc W i 11 r i c h, infanteristi Franc E m e r s i t z (iz Ptuja), Fr. K o t o 1 k e r, H. G o 11 o b, Anton Straschek, Josef M a -t s c h e k in G. O b w a 1 y. Čestitamo vrlim in junaškim našim domačim rojakom ! Nova naredba za sestavljanje moke za peko. „Wiener Zeitung" priobČuje ministrsko naredbo, s katero se izdelajo novi predpisi o izdelovanju in prodajanju kruha in peciva. Nova naredba prepoveduje v polnem obsega uporabo fine pšenične moke za pecivo in pšenične moke za kuhanje pri izdelovanju kruha. 7 bodoče sme v moki za izdelovanje kruha biti samo do 50 odstotkov pšenične kruhove moke, pšenične eno-vrstne moke ali ržene moke, ali pa poljubne mešanice teh mok; drago polovico morajo tvoriti nadomestila (surogati), in sicer: ječmenova, Opogumite se! Nekaj ljudi je, ki pogosto vztrajajo v nesreči in bolečinah, ne da bi proti temu kaj podvzeli. In vendar je človeška volja največkrat dosti močna, da se upre nesreči in bolečinam. Samo rok ni treba skrižema držati in mirno pustiti zla na sebi, nego treba se je postaviti po robu in se upirati. To zlasti ni težko, ako nas napadejo bolečine v obrazu, v ušesih in v glavi, migrena, revmatične, protinske, in nevral- koruzoa, ovsena, riževa, krompirjeva valjčna moka in krompirjeva skrobovina in zmečkan krompir. Dovoljeno je tudi primešati sladkorja, in sicer do 5 odstotkov teže zamešene moke. Naredba omejuje nadalje izdelovanje drobnega peciva ter se za isto sme rabiti fine pšenične moke za pecivo samo do 50 odstotkov, pšenične moke za kuho pa do 70 odstotkov celotne teže moke; ostali del skupne teže moke, ki se ima zamesiti, mora obstajati iz gori navedenih nadomestil. Izdelovanje vsake druge vrste peciva se prepoveduje. Ti predpisi ne veljajo samo za obrtno peko, marveč tudi za domače gospodarstvo. Pri obrtnem izdelovanju šarteljev, pogač (kolačev) itd , ki se omejnje na dva dni v tednu, se sme fioa pšenična moka za pecivo rabiti tudi samo do 50 odstotkov. Ta uaredba ima na misli nemoteno vzdrževanje in preskrbo prebivalstva s pšenično in rženo moko do prihodnje žetve, da se izjalovi namera naših sovražnikov, ki nas hočejo izstradati. Naredba stopi v veljavo dne 6. februarja 1915. Istodobno se določa najvišja cena za meterski stot krompirjevega škroba 50 kron. Nakupovalna zadruga za žito, katere ustanovitev je naznanil ministrski predsednik, se bo organizirala kot akcijska dražba s kapitalom 50,000 000 kron, ki ga bodo vpisale velike banke. Država naj prevzame garancijo za even-tuelne izgube, na drugi strani pa naj pripade dobiček, v kolikor bi presegal normalne obresti glavnice, vojnooskrbovalnim namenom. Ta družba bi imela rekvizično pravico ter vršila distribucijo s pomočjo posebnih razdeljevalnih komisij. Pomanjkanje riža. Ker je zveza z deželami, od koder se dobiva riž, popolnoma pretrgana, so zaloge riža skoto izčrpane. Boljših vrst sploh ni več v trgovini. Cena znaša sedaj približno 100 K za 100 kg in je poskočila od izbruha vojske za približno 100 odstotkov. Leta 1913 je znašal dovoz surovega riža po suhem 3 milijone kron, po morju pa 15 milijonov kron. Od tega odpade na angleško Indijo 13 in pol milijona kron. Kakor je znano, je Italija prepovedala izvoz. Nemčija pa prevoz riža, tako da je izključen tudi dovoz preko Nizozemskega, Tndi zaloge riževe moke so popolnoma izčrpane. Hijene na bojišču. Celovški list „Freie Stiin-men* prinaša sledečo sporočilo: Pred nekaj dnevi že ste bili v Beljaka na kolodvora, ob prihoda državnega vlaka iz Solnograda, aretirani dve ženski, kateri ste bili pozneje spoznani kot neka Alojzija Thaller in neka Sofija Plobet; obe ste ženi dveh podčastnikov, ki služita pri 8. artilerijskem polku. Omenjeni dve ženski ste bili aretirani, ker ste bili na sumu, da imate seboj več blaga, denarja in drugih predmetov, so bili odposlani vojakom na bojišče. Ko je oblast pregledala kovčege teh dveh žensk, seje notri v resnici našla prav izdatna množina kave, cigar, cigaret, tobaka, čaja, konjaka, čokolade, nogovice in druga obleka, volnene odeje i. t. d. Med odejami ste bili dve iz državne zaloge. V torbici ste pa imeli omenjeni dve ženski Še zlato uro in 1300 kron denarja. Dognalo se je tndi, da ste ti dve tovarišici napravili že večkrat to vožnjo v Galicijo in zopet nazaj, potovali ste vedno v II. razreda. Obedve nepošteni ženski ste bili izročeni na to celovškemu okrožnemu sodišču, in bode preiskava dognala, ali ste imeli še kakega pomočnika pri svojem grdem „ rokodelstvu." Koliko vlakov je treba za prevoz enega vojnega Zbora. Vojni zbor obseza dve diviziji pešcev s pripadajočo artiljerijo, trenom in sanitetnimi oddelki. Za pešaški brigadi je treba 14 vlakov, za divizijsko artiljerijo 9, za glavni stan divizije, sanitetni oddelek po 11, torej skupaj 2 G vlakov. Za elemente, ki pravzaprav ne pripadajo k zbora po divizijah, je treba računati : kavalerijski polk s 4 vlaki, artiljerijski zbor z 12 vlaki, peta brigada, ki se ob potrebi sestavi, s 7 vlaki, zborna ženijeka kompanija z 1 vlakom in slednjič glavni stan zbora in am-bulanca vsak z 2 vlaki. Skupaj je to 28 vlakov. Dalje je treba pošiljati: artiljerijski park vojnega zbora z 20 vlaki, oskrbovalni zbor z 41 vlaki, moštvo za gradnjo mostov in ambulanco po 2 vlaka, ženijska kompanija in mobilna remonta zaloga po 1 vlak. Vse to velja za francoski vojni zbor, domala isto uredbo imajo tadi vse druge evropske države. Ce seštejemo vse gorenje številke, vidimo, da potrebuje za boj urejeni vojni zbor sam 117 vlakov, ki ima vsak 45 do 50 voz, če ga hočemo prepeljati. Vsi vlaki imajo skupaj več nego 5000 voz. Koliko stanejo letala. Tekom sedanje svetovne vojne še menda ni minul nobsu teden, ne da bi se bilo poročalo o nesreči kakega letala, bodisi da je padlo na tla ali pa bilo sestreljeno iz zraka. Veliko število letal je bilo v teh šestih mesecih vojne uničenih ali pa vple-njenib. Posebno velike so izgube na francoski in angleški strani. Saj so Angleži o priliki svojega ponesrečenega sunka na nemško obalo izgubili štiri letala naenkrat, in ko so bile nemške čete zasedle Reims, so vplenile ondi cel letalni park, čegar vrednost se je cenila na mi-ljon mark. Koliko stane letalo? „L' Aeropbile", strokovno glasilo, piše: Cene zračnih vozil so različne in se ravnajo po velikosti in dobroti letala. Najdražji dvokrovnik 8 100 konjskimi silami stane krog 45.000 K, najboljši enokrovni je pa mogoče napraviti že za 30.000 K. Seveda ima samo 60 konjskih sil. Da pri ceni ne odloča samo motorjeva moč, priča dejstvo, da imajo enokrokniki s 50 do 80 konjskimi silami enotno ceno 20.000 K. Najcenejši dvokrovnik stane 12.000 K, a ima samo 25 konjskih sil. Brez motorja stane letalo povprečno 10 do 15 tisoč kron, z motorjem približno še enkrat toliko. Prav poceni letala še torej niso, a še mnogo dražji so zrakoplovi. Za zrakoplove je potreben mnogo dražji material, pa tudi mnogo večji bo. Tako se stroški za posamezen Zeppe-linov zrakoplov ne računajo na deset- ali sto-tisoče, marveč dosezajo miljon mark. Cene živilom na Kranjskem v letu 1728. Leta 1728. je prišel Da Kranjsko cesar Kari VI. Naročil je deželnim oblastim, da ne smejo dopustiti nikakoršnega podraževanja živil. V ta namen so izdala oblastva poseben tarif in kdor je prekršil tarif, bo mu zaplenili na prodaj postavljena ali kupljena živila. Taksa (tarif) navaja cene naslednjim živilom: 1 divji petelin 2 gld., 1 star zajec 45 kr., 1 mlad zajec 34 kr., 1 kljunač 5 kr., 1 divja raca 12., 1 prepelica 5 kr, 1 par tolstih kapunov 2 gold., 1 par nepitanih kapnnov 1 gld. 25 kr., 1 stara gos 21 kr., 1 mlada goB 15 kr., 1 pitana raca 15 kr., 1 pitana kokoš 17 kr., 1 par piščancev 9 kr., 1 par pitanih golobov 14 kr., 1 kozliček 51 kr., 1 jagnje 40 kr., 1 malo slabejše 34 kr., 1 fant jelenovega mesa 12 kr., druge vrste jelenovega mesa 9 kr., 1 fant srne ali divje koze 12 kr., 1 fant slanine (stare) 9 kr., (nov.) 7 kr., I fant masti 12 kr., Borovega masla 12 kr., deset jajc 3 kr., 1 cent ščuke 30 gld., 1 cent postrvij 50 gld., krapov 25 gld., 100 rakov (najlepših) 4 gld., srednjevelikih 2 gld., manjših 1 gld. 8 kr. — Tako poroča Valvasor. Pritožbe proti prenizko odmerjenim državnim podporam. Korespondenčni urad objavlja: V zadnjem času se množe slučaji, da pošiljajo gične bolečine, zobobol in druge posledice pre-hlajenja in prepiha. Kakor vemo iz lastne izkušnje, te bolečine hitro izginejo, ako rabimo Fellerjev bolečine tolažeči rastlinski esenčni flaid z znamko BElsa-flaid", ker teši bolečine in delaje zdravilno. Spričo svojih poživljajočih, osvežujočih lastnosti je izborno sredstvo za negovanje ust in zob, proti slabi sapi iz ust iu proti zobobolu. Tadi pri migljanja pred očmi in oslabljenja oči služi izborno. Cajmo, kako sodijo o tem staro-preizkušenem domačem sredstvu ljudje, ki so ga poizkusili. Gospa Josipina Drmann, Waldhausen, Gornje Avstrijsko, piše: BProsim, pošljite mi zopet 6 dvojnatih steklenic izbornega svojega Eleaflaida, ker mi je pri mnogih bolečinah, kakor revmatizmu, oslabelosti oči in zobobolu pomagal. Vaše izborno domače sredstvo rabim že 10 let." Fellerjev fluid z znamko .Elsaflaid" bi moral biti vedno pri hiši, ker je pravi zaklad zdiavja. 12 steklenic pošlje za 6 kron franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsa trg št. 241 (Hrvatsko), odkoder lahko tudi naročimo odvajalne rabarbar8ke krogljice z znamko nElea krog-ljice", 6 škatljic za 4 K 40 vin. franko. ... akiri. svojci mobilizirancev pritožbe radi odklonitve ali prenizke odmere državne podpore naravnost centralni oblasti. Ker so po določbah zakona glede podpiranja rodbin mobilizirancev končno veljavne odločitve dotičnih preskrbovalnih komisij, je za izvedbo tega zakona poklicano domobransko ministrstvo moglo o takih vlogah strank kaj ukreniti samo a stališča svojega liad-zorovalnega prava in še to samo v najredkejših slnČ8Jib, dočim se je morala pretežna večina takih vlog odstopiti v poslovanje pristojnim oskrbovalnim komisijam. Te komisije so že pri-četkoma vojne dobile ukaz, naj na pritožbe strank svoje sklepe same reasumirajo in znova razpravljajo o dotičnih zadevah. Priporočati je torej, da se takšne prošnje ne pošiljajo centralni oblasti, marveč naravnost dotični komisiji. NOV moratorij. Izšel je nov moratorij, ki velja samo za zasebnopravne terjatve, ki se pred 1. avgnstom nastale, a zapadle v plačilo ša le po tem časa in določa v glavnem sledeče: Plačila, ki so zapadla že po prejšnjih moratorijih in se še niso izvršila, se morajo seveda plačati in povrhn tega pa še sledeči zneski v naslednjih rokih: a) od terjatev, ki so najkasneje dne 14. avgusta zapadle, v plačilo, dne 14. februarja 25 odstotkov (3. četrtino in ostanek dne 15. aprila 1915; b) od terjatev, ki so zapadle v plačilo med dne 15. in doe 31. avgnstom 1914, 25 odstotkov (3. četrtino) oni dan meseca februarja, ki po svoji številki odgovarja prvotnemu dnevu zapadlosti; najkasneje pa dne 28. februarja in ostanek pa oni dan v aprilu, ki odgovarja prvotnemu dnevu zapadlosti, najkasneje pa dne 30. aprila 1915; c) od terjatev, zapadlih v plačilo meseca septembra ali meseca oktobra 1914, je plačati 25 odstotkov- (3. četrtino) oni dan v mesecu marcu, ki po svoji številki odgovarja prvotnemu dnevu zapadlosti, in ostanek oni dan v maja, ki odgovarja dne«u prvotne zapadlosti: d) od terjatev, v mesecu novembru 1. 1914 25 odstotio" 2, četrtino) na oni dan v mesecu aprilu, ki po svoji številki odgovarja prvotni zapadlosti, najkasneje pa do 50. aprila 1915. e) ostanek terjatev, zapadlih v meseca novembra, in terjatve, zapadle v decembru 1914 in v januarju 1915, so odložene do 31. maja 1915. Pri menicah in šekih je plačati najmanj 100 K, če 25 odstotkov terjatve ne doseže tega zneska. Sladkor kot krma in za izdelavo žganja. Dunaj, 30. januarja. (Kor. urad). Da bi se po spešilo krmljenje živine s sladkorjem, je finančno ministrstvo privolilo v bistvene olajšave pri iz-vršitvenih določilih glede od leta 1903 dovoljene neobdavčene porabe surovega sladkorja za krmo. Davka prosta uporaba surovega sladkorja se je razširila in opustila se je zahteva, da bi moral biti davka prosti sladkor zmlet. Tudi denatu-riranje se bo vršilo znatno enostavnejše in zato cenejše. Tudi v drugi važni panogi kmetijstva, namreč za kmetijsko izdelovanje špirita, se je za dobo sedanjih izjemnih razmer dovolila poraba neobdavčnega sladkorja. Zlata poroka v cesarski hiši. Dne 18. januarja je bilo 50 let, odkar je poročena edina hčerka nadvojvode Albrechta, nadvojvodinja Marija Terezija, rojena 15. julija 1845, na Dunaju, z vojvodo Filipom Wiirttemberskim. Na čast maršalu Hindenburgu. »Berliner Tageblatt" javlja iz Vratislave z dne 4. decembra : Mestni občinski svet v Zabrzu je soglasno sklenil spremeniti ime občine v »Hindenburg", da s tem počaste poveljnika nemške vzhodne armade maršala Hindenburga. Umrl je v Gradcu revident južne železnice g. Hogo S i e g 1. Svoj čas je blagi pokojnik služil tudi dalje časa v Ptuju. Bil je jako priljubljen in si je pridobil zlasti kot načelnik železničarske nemške zveze mnogo zaslug. Pokojniku, ki je stal komaj v 40 letu svoje starosti, ohranili bodemo spomin. Nesrečni vdovi, ki jo je pokojnik z dvema otročičema zapustil, izrekamo pa najglobljejše sočutje. Junaške smrti umrl je za cesirja in domovino vrli poaestnik g. K a i s e r iz Cirkovca. Pokojnik bil je tudi načelnik tamošnje požarne brambe. Lahka bodi vrlemu junaku žemljica! Zadušil se je v Celovcu konjski strežnik Anton Lam pel in Zweinitza. Grozna nesreča. V žagi na potoka Filza prišel je 15 letni sin posestnika O i t z i n g e r v jermena. Zlomilo ma je noge in roke, tako da so ubogega dečka smrtnone varno ranjenega v bolnišnico odpeljali. Smrt neveste. V Mariboru vzela si je prostovoljno svoje življenje komaj 18 letna hčerka obersta Olga D e b i c k i pl. N a v i g a. Ustrelila se je in bila takoj mrtva. Nesrečnica se je tako žalostila, ker je njen ženin kot oficir na bojišča junaško smrt storil. Sleparka. Šivilja Elizabeta Pisk je kot strežnica in »usmiljena sestra" v Beljaku izvršila celo vrsto sleparij in tatvin. Zlasti je kradla za uboge vojake na bojišču zbrana darila. Vpoklic potrjenih črnovojnikov, ki so prosili za oprostitev. C. in kr. vojno poveljstvo je odredilo, da morajo črnovojniki letnikov 1887 do 1890, ki bi bili morali odriniti dne 16. januarja 1915 in katere se je pustilo do rešitve prošnje za oprostitev na njih civilnih mestih, brezpogojno odriniti dae 1. februarja 1915, in to brez ozira na okolnost, je li bila prošnja za oprostitev rešena ali ne. Istotako se je tudi glede črnovojnikov letnikov 188G do 1878, katerim je odriniti due 1., oziroma 15. februarja 1915, odredilo, da je brez ozira na rešitev prošenj za oprostitev mog"če odložiti vpoklic za letnike 1886, 1885 in 1884 samo do 15. februarja, oziroma za zadnjo skupino, to je za letnike 1883—1878 do 1. marca 1915. Preko teh rokov se na nikak način ne- sme čakati na rešitev prošenj za oprostitev. Draginja v inozemstvu. Velikanska špekulacija, nedostajanje prevoznih pomočkov in za-raditega zmanjšani uvoz, precejšnje podraženje prevoznine po morja zaradi večjih nevarnosti, ki jih povzroča vojna, je nastala na Angleškem draginja. O J izbruha vojne so poskočile cene najvažnejim živilom za 25 do 50 odstotko?. Kruh se je podražil povprečno za 27 odstotkov. Tudi cene premogu naraščajo dan za dnem. Delavsko časopisje zahteva zaraditega odločno, da naj se določijo kakor za sladkor tudi za drage potrebščine najvišje cene, ali pa naj država zapleni vse zaloge in potem prodaja blago po enotnih cenah konzumentom. V Avstraliji je pa stvar drugačna. Tnkaj je delavska stranka, ki je na vladi od nedavna, najprej dala skleniti ssakon, s katerim prepoveduje vsakršno podra-ževanje; cene morajo ostati tiste, ki so bile pred evropejsko vojno običajne. Dasi je Avstralija jako daleč od bojišča, je vendar hotelo mnogo trgovcev izkoristiti ugodno priliko ter zvišati cene živilom. Delavska stranka je to takoj preprečila. V zmislu zakona, da sme zapleniti špekulacije z živili, je zaplenila vlada v Južnem Valesu 140.000 vreč pšenice, ker so se nje lastniki branili jo prodajati po cenah, ki jih jo določila vlada. Dalje je vlada naročila državnim trgovskim zbornicam, da odvzamejo vse tisto trgovsko blago, ki bi ga trgovci zadrževali in ne ponudili za kup, ter plača po primernih cenah. Ureditev prostosti poštnine za vojaške osebe Prostost pošnine za pisemske poštne po-šiljatve za vojaške in na morebiti prideljene civilne osebe, oziroma od njib za časa vojne se omeji s 1 februarjem t. 1 izključno na pisem-sko-poštni promet z vojskujočo armado. Pisemsko-poštne pošiljatve na vojaške osebe in morebiti prideljene civilne osebe izven obsežja voskujoče armade se morajo tedaj primerno frankovati. Kdaj so vojaška pisma (razglednice, dopisnice) prosta poštnine? Sleherna korespondenca, naslovnjena na vojake, je prosta poštnine, ker je v tem slučaju vsaka zloraba poštninske prostosti a priori izklučena. Druga pa je s pismi (razglednicami, dopisnicami), ki jih svojcem pišejo vojaki. Da so rečena pisma prosta poštine, morajo biti pravilno označena, t. j. imeti morajo pečat kateresibodi vojaške oblasti in pa označbo „bojna pošta". Poštnine so prosta tudi vsa pisma, na katerih je pritisnjen pečat bojne pošte, n. pr.: Feldpostamt 307, ali pa pečat vojne ladje. Pripomniti je treba, da je pečat glavna stvar, ne pa zapisana označba »vojna pošta". Uradni (v tem pogledu vojaški) pečat izkljnčuje sleherno zlorabo poštninske prostosti na škodo poštnega erarja. Sama označba „vojna pošta" je postranskega pomena, ker jo vsakdo lahko zapiše, če hoče torej vojak, da pride njegovo pismo poštnine prosto naslovljencu v roke, oddati ima pismo skozi svojo vojaško oblast ali nrad. Ta bo pritisnil na pisma svoj pečat, pa bo pismo prosta poštnine in adre3ati ae bodo imeli nepotrebnih izdatkov. Delo V Vinogradih. Ridi pomanjkanja delavskih moči bodo letos posebno vinogradniki močno prizadeti. Na stotine krepkih viničarjev je na bojišču. Kdo bo kopal v vinograda? Dola v vinogradu ne-razume vsak človek. Z j isto se tudi poljski in rusinski begunci ne bodo dali uporabiti. Tukaj je edina pomoč: Sim ss pridno oprimi dela! Kakor hitro bo sadaj ugoden čas, obrezi trte. In ko bo zemlja postala suha, pa tudi s kopjo iu saditvijo trt ne odlajšij. Pripravljaj tudi sedaj v zimskem času kolje, gnoj in vs« potrebno! Živinorejci, pozor! V sedanji vojski porabi vsaka država mnogo več živine za klanje, nego v mirnem časa. Zato bo tekom vojske vedno manj živine. Bati se je, da se po končani vojski živinoreja ne opomore tako lahko in hitro, kakor je to za živinorejce potrebno. Zato je poljedelski minister sporočil kmetijskim dražbam nekaj navodil, kako naj v sedanjem času ravnajo živinorejci, da sicer ustrežejo vsem vojaškim oskrbovalnim potrebam, da pa obenem poskrba za zarod Pred vsem naj se živinorejci ne dajo zbegati, da bo cena živini padla; zato naj n© prodajajo po slepi ceni in naj nikar preveč živine ne postavljajo na trg. Paziti je posebno, da se ohrani dovolj plemenske živine. Pri nakupovanju živine za vojaške potrebe je želeti, da se kupovalci na to ozirajo ter ne segajo po dragoceni plemenski živini. Hvaležna naloga bi bila za občine, za živinorejske zadruge, ako bi se dogovorile in določile med seboj, kakšna živina naj se prodaja, da bo ustreza kmeta ia vojnema oskrbništva. Marljivo naj ljudje skrbe za prašičerejo in gledajo na to, da je spomladi dovolj zaroda na prodaj. Gospodarji naj varčujejo z živili za živini, posebej naj pazijo n» slamo, ki naj ee, če le mogoče, ne rabi za ste-ljo. Glavni smoter živinoreji v teb časih naj bo, prerediti kolikor mogoče veliko živine. Posebno treba skrbeti za zarod pri konjih, ki.jih bo po vojski zelo manjkalo. Pomanjkanje konj se bo kmalu zolo občutilo. Vse najboljše konje je pobrala vojaška uprava. Cona gre še vedno praz nagi) naprej. Mnogi gospodarji, ki so imeli prej konje, so si omislili zdaj vole, ker se boje, da bi morali konje zopet oddati naprej. Spomladi se bo le težko in po časi delalo. Več gospodarjev ja ku pilo na Hrvaškem mlade konje, katerih še na vzame vojaška uprava prav poceni. Konjsko meso je po mesnicah vedno dražje. Pravijo, da se ga prav veliko proda. Ne prenaglite se! Zadnje mesece lanskega leta so po celi Avstriji prodali veliko preveč živine. Nerazumljivo je bilo, kako je moglo priti na dunajski trg trikrat toliko živine, kakor poprej v mirnem času. Zdaj je to pojasnjeno. Prodajali so vse, kar se je dalo prodati Začetkom decembra je bilo enkrat na dunajskem trgo. S000 glav govedi. Izmed vseh živali je bilo 3200 krav. Ko so živino pobili, so videli, da je bilo 1600 brejih krav med njimi. Kmetov se je lotil neumni strah pred vojsko, piodali so vse. Hrala Bogu, da pri nas ša ni dosti takih norcev. Na ta način se mora za leta živinoreja končati. Zdaj je šele začela cena rasti. Sla bo še zelo naprej. Naj nobenega visoka cena ne zapelje, da bi plemeno žival v škodo prodal. Nemci 0 8ebi. V Zbirki »Der dautsche Krieg" piše znani mislec profesor Rudolf Ea-cken „0 svetovnem pomenu nemškega duha". V začetku 19. stoletja so se Nemci imenovali narod mislecev in drugi so jim rekli »evropski Indijci". Danes pa smo narod inžonerjev in kličejo nas Amerikanca v Evropi. Evcken razlaga, kako se je zgodilo, da so se po 30. letni vojni Nemci zatekli v nevidno kraljestvo misli. To je bilo po besedah Jeana Paula v času, ko so Angleži vzeli morje in Francozi zemljo in je Nemcem ostal samo zrak; to je bila pa tadi doba, ko so dragi narodi Nemce najbolj »ljubili". Toda n narol* mislecev in peanikov, je nastal narod dejanja in vendar se ni izneveril sam sebi; kajti niso kolebali med indijskim odtujenjem svetu ia amerikanskem smisla za korist, ampak s> b^li dovolj duševno bogati, da so bili oboje: misleci in pesniki ter indastrijci in vojaki. Ktkor si ja nemSki narod v veri in umet:iosti ohrani naj- 6 - globokejšo notranjo prisrčnost in je dospel do prav posebnega nazora o najvišjih vprašanjih, tako todi njegova dela na političnem in bojnem polja nosijo pečat najglobokejše notranjosti. To stremljenje, da obvladajo vidni svet, zdra ženo z vidno poglobitvijo v notranjenost duše, ta kultura dela in duše daje nemškemu delu posebno veličino. Nemec ne dela samo, da pridobi, ampak da ustvarja in koristi s svojim najboljšim vsema človeštvu. Tako je nemška vrsta postala na eni strani celi kulturi neobhoduo potrebna, na drugi strani pa more iz same sebe črpati dovolj moči, da se ubrani navala sovražnikov. Eacken — pravijo „Freie Stimmen" — v svojem spisu posredno odgovori na vprašanje, kako da se more nemški narod ustavljali celemu svetu v orožju: „Vesoljnost njegovega duha mu je skovala najboljše orožje in ga napravila za jonaka sveta. 0 cenzuri razpravlja sedaj vse svstrijsko časopisje. Dunajska korespondenca „Die Information* piše: „Pritožbe proti cenzuri so splošne in prav je, da se je jelo razpravljati o tem vprašanju. Oblaeti pač streljajo daleč preko cilja. Da se ne smejo priobčevati bolj ali manj važne vojaške vesti, je povsem v redu. Da pa se onemogoča razpravljanje o zgolj administrativnih in gospodarskih ukrepih in odrndbah, to pač nima nobenega resnega smotra. Takisto ne moremo pojmiti, zakaj se ne smejo priobčevati poročila zunanjih listov. Kar je že enkrat tiskano v Berolinu ali Cariha, v Milana ali Londonu, pripada celemu svetu in 0 stvari je poučen že tudi sovražnik. Ta vendar ne bo čakal, da bo stvar tiskana na Dunaja ali v Pragi, ko jo lahko čita v izvirniku. Gr. Slfirgh je obljubil, da se bo zavzel za to stvar, in nadejati se je, da bo njegova intervencija donesla zaželjene sadove." Zlata poroka. Dne 6. februarja t. 1. praznujeta zakonska gospod Osenjak in njegova soproga Marija rojena H i 11 i v Sv. Lovrenca na dravskem polju redko in lepo slavnost zlate poroke. Vrlemu paru izrekamo najboljše čestitke! Neprijetnost prijema nekatere ljudi, brez da bi vedeli zato vzroka. Večidel je to posledica vstavljanja krvi. povzročenega od alabe prebave. Feilerjeve staroznane odvajal ie Rhabarbara-krogljice z zn. „Elja krogljic"4* pomagajo v takih slučajih hitro in priporočamo naročiti 6 skatljic franko za * K 40 vin. od apotekarja E. V. Feller, Stubica, EUaplat« it. 8*1 (Hrvatsko.) Obenem naj bi se naročilo tudi Fellerjev bolečine odpravljajoči rastlinski esenčni fluid i zn. n£lsafluid*. 12 steklenic za 6 kron. Zadnji telegrami. (C. k. kor. in brz. urad.) Avstrijsko poročilo od srede. K.B. Dunaj, 3. februarja. Uradno se danes opoldne poroča : V vzhodnih Beskidih smo nove, jako hude napade Rusov, ki so trajali tudi ponoči, zopet pod težkimi izgubami za sovražnika odbili. Boji v srednjem gozdnem gorovja se ugodno razvijajo. Zvezani vojaki, ki so zavzeli včeraj od sovražnika jako trdovratno hranjene visočinske postojanke, napravili so 1000 vjetnikov in pridobili več strojnih pu&k. Na Poljskem in na zahodnem G a- 1 i š k e m je položaj nespremenjen. Večinoma vlada mir. Namestnik šefa generalštaba : pl. Hofer, fml. Nemško poročilo od srede. K.-B. Berlin, 3. februarja (W.B.) Iz Velikega glavnega stana se poroča : Zahodno bojišče. Francoski napadi na naše postojanke pri Per t he s-u bili so odbiti. Na ostali fronti vršili so se samo artiljerijski boji. Vzhono bojišče. Od vzhodno-pruske meje ničesar novega. Na Poljskem, severno Visle, so končali kavaljerijski boji s tem, da so bili Rusi nazaj vrženi. Jožno Visle smo z našimi napadi vzhodno B o 1 i m o v a vas H u m i n zavzeli; za W o 1 a-Deydlowiecko se še borimo. Od 1. februarja sem smo takaj čez 4000 sovražnikov vjeli in 6 strojnih pnšk zaplenili. Ruski ponočni napadi na naše postojanke pri Bzuri bili so odbiti. Najvišje armadno vodstvo. Listnica uredništva in upravni št va. Naročnike se prosi, da naj spremembe svojih naslovov takoj upravi „Štajerca" naznanijo, kajti le tako se zamore preprečiti neprijetne reklamacije. List se le tedaj pošilja, ako naročnik svojo naročnino že v naprej plača. Tako je pri vseh listih in mora biti tudi pri nas. Francesko Gorčenko v Ameriki, nazadnje v V e n a d o V u e r t o, F. C. C. A. Domingo Mangerani, južna Amerika stanujoč, se prosi, da naj svoj sedanji naslov upravi „Štajerca" naznani. Cenjeni prijatelji! Politični in gospodarski boji za kmete, obrtnike in delavce postajajo vedno hujši. Od vseh strani se pojavljajo nasprotniki. Vsled tega pa je tadi treba, da si vsakdo nabavi list, ki mu vedno in povsod služi in ki zagovarja ljudske pravice. ^ • „Š t a j e r c" je tak list, v vsakem ozira neustrašen in pogumen. Vsak pravi .prijatelj ljudstva bode torej: 1. „6 taj er č e v" naročnik 2. Zahteval v gostilnah, toba-karnah, kavarnah in brivnicah ,Š t a j erca." 3. Agitiral za „Štajerca." gag— Obenem prosimo ob priliki nastopivšega novega polletja vse one, ki so z naročnino zaostali, naj jo blagovolijo vposlati! *^P^ Vsi na delo za naš listi Vojska divja in nikdo ne ve, kako dolgo bode trajala. V teh resnih časih kaže se pomen društva ,Rdeei križ/ ki skrbi za ranjence vojne, posebno očitno. Prosimo torej vse, ki imajo čisto srce za našo domovino, da naj "~>J žrtvujejo za to prepotrebno društvo vsaj malo darilo! Ni zamenjati s podobnimi ponudbami I Namesto K 12 — samo K 6«- 15.000 parov čevelj na žnore glasom podobe, popolnoma z dobrega usnja in močnim, Žeblanim podplatom, ki so Bili določeni za Balkan mi je zaradi vojne zaostalo. To zalogo moram v kratkem oddati in prodam vsled tega par pod proizvajalno ceno za samo K 6 —. — Se dobijo za gospode in damein v vsaki velikosti. Poaye po povzetju Eksportna bila MM\ Dunaj, VIL Mftgane 1 učenec in 1 pomočnik. se sprejmeta pri Franz Westermayer, podkovski in vozni kovač v Celju. « &*&****** Lepa vila v neposredni bližini Ptuja m pod ugodnimi pogoji laloj froda. Vei pove Josef Wesiak. mtigamer Bierdfp.it, Marburg, Miibljcasae. 601 ¥*¥*¥****: FIŽOL vsake vrste kupu|e po najboljši ceni Julius Hochsinger, Graz, Laimburggasse 9. Prosim vzorec a Sodarji k sodom za pivo pr akordui plači se spre mejo pri g. Rajmud Picbler, sodarstvoi Mariboru. Kava 1 kilo K 2 najfinejša zrnata kavi s sadom, izborna okusu. Ako se vzame 5 kil franko-dopoŠi-! Ijatev. Vsak dan po4tn*| razpošiljatev Erstesl Grazer Versand-Biiro Graz Annenstr. 12. Sodarski pomočnik] ki se razume na vsa. dela, se sprejmn pri gospej Johanni Egger, vdovi sodarskeea moj-stta v Celju, lo- ts- Leonhardt8trasse 89. Priporočljiva domaČa sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice ca okrepčanje krvi preti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za pr°a in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje brvi a 80 vin. — Čaj proti gibtu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani boleč nt. — Bleiburški živinski prašek a 1-20 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi ii S 1 60 — Izcirni strup za podgane, miši, ščurke a K V—. Razpošiljatev L. Herbst, apoti ka Bleiburg na Koroškem. 4» Wasserdichte Wagenplachen Vododržne vozne plahte K 20- K 25-- K 30 — 3 m S'/, i m dolge Wasserdichte Pterdedecken — Vododržne konjske odeje rujave 1-90 m dolge po JO, 12. 16 kron, priporočata Slawitsch in Heller v Ptuju trgovina z blagom. 2*8 Pomožni delavci krepki in ledični, se pri dobrem % a s 1 u ž ka takoj sprejmejo pri Zellulose-Fabrik, Hinterberg bei Leoben. Dva vagona lahkega PG** ječmena se po dobri ceni kupita per Eassa pri prevzetju. FRANZ WOLF, GRAZ, «7 sprejme se po enega pridnega m krepkega učenca takoj proti celi oskrbi in mesečni plači. Predstavo se želi. Jon. Bohm, umetni mlin in peka-rija v Framu (Frauheim). 60 VB ■ V inicar ki je priden in zanesljiv ter se razume na ame- rikansko trsje, se pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Kje? pove uprava tega lista. 67 Zahtevajte v vseh trgovinah in traflkah v ve 1 („Štajerc"-Schweden.) iKtu iiiriMilKi - 71 Franz Possek načelnik. r^^"]r]£$[ • © Prihodnjo žrebanje (3. razreda) že dne 16. in 18. februarja. i»- Glavni dobiček 90 000 kron. Najmanjši d o b i če k_ 160 kron. Glavni dobiček sledečih razredov: dva po 100.000 kron, eden „ 200.000 „ „ „ 300 000 „ in ena premija „ 700.000 „ (Srečkalo ee bode še 45% vseh srečk) Cene srečk: i^fltti:1!. s K15—IK 30 s Mz »rafts s f/i iretfca s Za sledeče razrede plačati je samo: .........................a..H.....B| '|8 srečke s '|4 srečke: \ srečke = '!• srečka ir-Uf-iu-sit- .,m...mnl...m.. .A....... A... Načrti igre stojijo zastonj na razpolago. Liste žrebanja se bodejo po vsakem žrebanju razposlale. IV* Naročila *^PQ najdostavnejo s poštno nakaznico pri te 1.1 Wien IV. Mariahilferstrasse Nr. 105. Vojna ura 1914« Z dvojnim relifom : Njog Vrl. cesar Franc Jožef I. in Viljem II. Z združenimi močmi ali pa Viribus unitis 1M< z železnim ali pa z ofiijelnim zveznim križcem c. k. vojreea ministerstva: jeklo ali nikel 5 K, z usnjatm napestnikom K 6-—. posebno plošča z radium-pripravo K 10"—, z žepno budilnico K 15'~, cena nikla-sta ura K 3-—. Vojna verižica K 1—. vojna budilnica -Kanonc" K i> —. Vojna budilnica „Trotnmler" K 6 —. 3 leti garancije. — Polije po povzftju prva zaloga Tojnih ut Max Bohnel, Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 65 Kava VB ■■■■■■■ Proti 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10'— franko po povzeTju. '/» kUr. veleprima najfinejši Čaj K 2"— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. 756 iska kepelj mestnega kopališča t Ptuju. Cm za kf anjai tk delavnikih od ure do I. an popoldn. (klagajai jt U. )■ •• nedelja* in pruaikia od 11. i. ft an dopoWae. 1 kopeU « tmSub trakom rBcaui »Ui• 1 rjaho K -• 70 se moramo tembolj varovati, ker nastopajo zdaj nalezljive bol« kakor: žarlah, koze, kolera, tifus z večjo močjo. Zato naj se rabi povsod, kjer nastopajo take bolezni, desinfekoijsko sredstvo, mora biti v vsaki hiši na razpolago. Najpriljubnejie desinfekc'"" sredstvo sedanjosti je brezdvomno LYS0F0R ki je brez duba, ni Blrupeno in je po ceni ter se dobi v lekarni ali drožeriji a fcO vinarjev. Vpliv LysOfcrma je zanesljil] in hiter; zato ga priporočajo zdravniki za dtsinfekcijo na bolniffl postelji, za umivanje ran, žulov, za antiseptične obveze in irriga " Lysoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje l0/« Lya-'forma in vpliva antiseptično; zamore so vporabiti na najobčutnejši koži. Naprar kožo mehko in gibčno Vi bodete v bodoče vodno to izborno mik rabili, ki je le navidezno drago, t rabi pa jako ekonomično, k« je izdatno. En kos stane eno krono. Pfeflerminz=Lysofortn je močno antiseptična ustna voda, ki odpravi takoj in sigurno ustni duh, bledi zobe in jih konzervira. Zamori) se rabiti tudi pri vratnem kataiu, kaslju in nahodu za grgljanje po zdravniSkutt predpisu. Par kapljic zadostuje za časo vode, Originalna steklenica stane I krono 60 vinarjev. Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desinfekcija" daje na zahtevo zastonj in franko kemik HUBMANK, Dunaj XX, Pe-tratschgasse 4. 40 Na obroke 4 K Kdor hoče zlato verižico in srebrno uro po ceni kupiti, 2» naj piše takoj na ILitEfioIdwari Brata Slawitsch v Ptuju Flniuijliti ii 5i)irlirjii!l 'priporočata izvrstne aivaln« stroje (Nii.maacb.iuen) po sledeči ceni: L®IL /LMBUifil Singer A ročna maiina K &0-— Singer A .... K 60— 7G-— DUrkopp-Singer . K 70— 80-— Durkopp-Ritieschin za šivilje .......K130— DOrkopp-Zentralbobbin za Šivilje.....K 1*0-— Durkopp-Ringschilf za krojače......Klfi*— Dflrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luiusausitattung..............K160-—180-— Dflrkopp-Zylinder-EIaitik za čevljarja......K160—180-— Minerva A..................K ISO1— Minerva C za krojača in čevljarja........K160-— Howe G za krojače in čevljarje........ K 90'— Deli (Beslandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so oižj« kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rale). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnoit |e le tistim znana, kateri iaiijo auutiae od mi. Ceiik kreiplaei«. I z Kr Kava (Perlkaffee) iz malega Sojazrnja, nadomestilo za zrnato kavo. 5 kg obrisačna vrečica K 5 50 proti povzetju „8a.toaa" Kralj. Vinogradi 1573. Sprejmejo se zastopniki proti visoki proviziji. 45 pBF* Zahtevajte zastonj in franko moj glavni cenik z 4000 podobami ur, zlatega in srebrnega blaga, godbemb instrumentov, usnjatega in jeklenega blaga, predmetov za domačijo in toaleto, orožja itd. c. in kr. dvorni liferanf, BlUiX at. 731 (Češko) Nikel-Rcskopf-ure K 8-90, 480, 6—. Srebrne ure K 8-40, ni- kel-budiln:ca K 2-90; budilnica z dvema zvoneoroa K 4'—. RazpoSiljatev proti povzetju. Brez rizike I Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 89 sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo. '•'Hiteli 1* OdfOTOmi Mi Ml »l k lat, l-loh*., Tiskal: W. Bluke v Plofa. 404453 20�278 65