Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. junija 2017 - Leto XXVII, št. 26 stran 2 Dan državnosti praznujemo tudi v Porabju Slovenska (slovinska) pesem se je čüla na češkom stran 3 Zamé je tau fejst velko delo stran 8 Prvi Plaminski den v Andovci tran 4-5 2 Dan državnosti praznujemo tudi v Porabju NAJBAUKŠE JE BITI GAZDA NA SVOJOM Če človek kama dé, potuje – kakkoli je tam lejpo, pa se ma vse vidi – itak težko čaka, ka nazaj domau pride. Ka pride na svoje, gdé je sam svoj gazda. Tak je s tejm bijo slovenski narod, steri je duga staulejtja senjo o tom, ka bi emo sam svoj rosag, ka bi na svojoj zemli bijo svoj gazda. Dugo je slovenski narod živo pod tihinskimi 25. junija 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tema aktoma je Slovenija postala formalno neodvisna, kar so nasled- Gyulo Földesa, podpredsednico Pomurske samoupravne madžarske narodne skupnosti Edit Varga in številne župane iz Porabja oziroma Goričkega. »Pred letom dni je Slovenija praznovala posebno lepo, 25. oblastmi, gnauk pod Avstrijci, Talanji, Madžari, drgauč pod Francuzi, v časi bojne pod Nemci. Dapa v skupnom rosagi južni Slovanov (Jugoslaviji) je tö nej dobro bilau, kakkoli so Slovenci flajsni bili pa dosta delali, talali so vigdar tisti, steri so krepkejši bili, stere je več bilau. Zavolo vsega toga so si slovenski lidgé trno želejli samostojni rosag, pa gda so v tom tali Evrope začnili bole slobaudni, demokratični vötri pijati, so vöponücali priliko pa razpisali referendum (népszavazás), na sterom so se Slovenci tak odlaučili, ka ščejo vöstaupiti iz Jugoslavije. Tau je parlament poštüvo, pripravo vse potrejbne dokumente, tak so leko 25. juniuša 1991. leta v Ljubljani razglasili samostojno Slovenijo. Od tistoga mau je té den najvekši svetek, praznik v Sloveniji, steroga svetimo Slovenci, steri živimo zvün granic Slovenije tö. Den razglasitve pred 26. lejti je rejsan biu svetek v mladi, nauvi državi. Takšoga veseldja človek rejdko vidi, kak gda je Milan Kučan, steri je te bijo predsednik republike, pravo tisti svoj znani stavek: »Gnes je dopüščeno senjati, zranja je nauvi den«. Ništrni Slovenci iz Porabja so tö leko te den preživeli v Ljubljani, so doživeli veličastno proslavo, so se leko veselili s prevnaugimi lidami, steri so se zbrali v glavnom varaši nauvoga rosaga. Drugi smo bili v Murskoj Soboti na svetašnjom djilejši občine, gde je župan – tistoga ipa je tau bijo Andrej Gerenčer – izrazo svoje veseldje, ka svetimo z njimi. Ranč tak smo bili tam, gda je v spomin na tau, ka so dobili Slovenci svoj rosag, v soboškom parki posado lipo. V tisti svečani momentaj je eške niške med prausnimi lidami nej znau, ka se tanki jugoslovanke soldačije že pelajo prauti Ljubljani, ka se na drugi den začne bojna, stera je, hvala Baugi, samo deset dni držala pa nej bila tak krvava kak na Hrvaškom ali v Bosni. Ranč tak s(m)o na tau tö nej pomislili, ka de moglo dosti vodé dojstečti po Müri pa po Rabi dokeč drugi rosagi priznajo, ka se je naraudo nauvi rosag, ka so Slovenci gratali na svoji zemli svoji gospodarge. Tisti den je rejsan bijo den veselja, den za senje... Kelko so se po 26. lejtaj te njine senje uresničile, bi težko bilau povedati. Enim ja, drugim menje, tretjim sploj nej. Eno je gvüšno, v rosagi našoga matičnoga naroda svojo usodo zdaj pišejo sami. Naj bau lagva ali dobra, za vse tau so krivi ali zaslüžni sami. Marijana Sukič Župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar pozdravlja goste. Ob njem Ana Car, dr. Boris Jesih in Brigita Soós nji dan, 26. junija, slavnostno razglasili na Trgu republike v Ljubljani. 27. junija se je z napadom Jugoslovanske ljudske armade pričela osamosvojitvena vojna, v kateri je mlada država obranila neodvisnost. Od takrat praznujemo Slovenci po vsem svetu - tako tudi v Porabju - dan državnosti. V majhni zamejski pokrajini ob slovensko-madžarsko-avstrijski tromeji se proslave že vrsto let odvijajo v organizaciji Generalnega konzulata RS v Monoštru. Povabilu sedanjega generalnega konzula dr. Borisa Jesiha so se odzvali številni gostje iz Slovenije in Madžarske. Med njimi smo srečali vladnega poverjenika Bertalana Harangozója, podpredsednika Skupščine Zalske županije Csabo Beneja, vodjo monoštrskega okrajnega urada Istvána Orbána, parlamentarno zagovornico slovenske narodnosti Eriko Köleš Kiss, predsednika Državne slovenske samouprave Martina Ropoša, predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, namestnico veleposlanice RS v Budimpešti Metko Lajnšček, vodjo Sektorja za zamejstvo pri Uradu za Slovence Roberta Kojca, generalnega konzula v Lendavi dr. obletnico obstoja« - je svoj praznični nagovor začel generalni konzul dr. Jesih in dodal, da se tudi sami radi spominjamo svojega rojstva in tako tudi rojstva svoje države. »Ko so se Slovenci odločili za lastno državo, niso imeli veliko podpornikov« - je nadaljeval slovenski diplomat. Po besedah nedavno Mlada talentka Zsanett Neubauer umrlega nemškega kanclerja Helmuta Kohla Slovenija ni naletela na razumevanje ne pri Francozih ne pri Britancih. »V življenju pa se pogosto zgodi, da se odločiš, in se ne oziraš na druge« - smo slišali na dvorišču monoštrskega Generalnega konzulata. Vodja ustanove je še poudaril, da so mlado državo podprle slovenske zamejske skupnosti in tudi madžarski pri- Porabje, 29. junija 2017 jatelji. »Komaj rojena država se je morala za samostojnost boriti tudi z orožjem« - se je spominjal Jesih. Pred 26. leti prebivalci Slovenije in Madžarske niso vedeli kaj dosti drug o drugem, danes pa so odnosi na ravni kot prej še nikoli. »Pri sodelovanju sta pomembna faktorja obe obmejni manjšini« - je še izpostavil slovenski diplomat in zaključil, da sta že dokumenta izpred 26 let poudarila pomen obeh narodnostnih skupnosti. Tako je bila tudi letošnja proslava posvečena manjšinama, gostja dogodka je bila prekmurska Občina Dobrovnik. Župan dvojezične obmejne občine Marjan Kardinar je v svojem kratkem nagovoru izpostavil, da »duh in veselje današnjega praznovanja dokazujeta, da gre slovensko-madžarsko sodelovanje po dobri poti«. Župan se je še zahvalil za trud monoštrskemu in lendavskemu generalnemu konzulu ter vse prisotne povabil v Dobrovnik. Tako je storila tudi predsednica tamkajšnje madžarske skupnosti Anna Cár, ki pa je še opozorila na mirno sožitje Slovencev, Madžarov in Romov v občini. Slavnostni dogodek je s svojimi nastopi obogatila mlada pevska in harmonikarska talentka Zsanett Neubauer z DOŠ Dobrovnik, ki bo kmalu nadaljevala šolanje na mariborski srednji glasbeni šoli. Monoštrska proslava se je zaključila ob madžarskih in slovenskih melodijah Ferenca Lászla iz Dobrovnika, prisotni pa so lahko uživali tudi v dobrovniškem domačem vinu. Šalovska restavracija je pripravila okusen bograč, ki ga je spremljal brezglutenski kruh iz iste vasi. Gurmane so vabili še prekmurska gibanica, pehtranova potica in sladoled Monoštrčana, ki se je tja priselil iz Maribora. Prisotni so nazdravili s penino iz Ormoža in tako čestitali Republiki Sloveniji za 26. rojstni dan. -dm- 3 SLOVENSKA (SLOVINSKA) PESEM SE JE ČÜLA NA ČEŠKOM Če smo pravli, ka smo Slovenci, so nas na Češkom malo čüdno gledali, vej pa oni za Slovake pravijo, ka so Slovenci. Brž smo se navčili, ka moramo povedati, ka smo Slovinci, te do znali, sto smo. Tau, ka smo Slovinci z Vogrskoga, je malo pá zmejšalo glave... Zakoj vam tau pišem? Zatok, ka je Komorni pevski zbor Slovenske zveze iz Monoštra od 16. do 18. juniuša emo dva koncerta na Češkom na pozvanje Slovenskoga društva Jožeta Plečnika. Tau pozvanje je prišlo lani v zimi od Petra Kuhara, steri že kakšni deset lej živi v varaši Beroun, nejdaleč od Prage. (Njega se vsi spomnimo eške iz tisti časov, gda je delo na slovenski televiziji na kulturi. Zdaj tö dosta dela na tom, ka bi Slovence pa slovensko kulturo notpokazo na Češkom, ka bi povezo kakšne varaše na Češkom pa v Sloveniji.) Pozvanja smo bili veseli, etak smo se v sprtolešnjoj sezoni intenzivno pripravlali na koncerte. Nejsmo (ali samo malo) mrnjavili, če smo meli plus probe, če so se probe zavlejkle... Program smo pod vodstvom Tomaža Kuhara pripravili, pesmi »spilili«, dapa ništrne probleme smo nej mogli naprej videti (smrt očeta od enoga pevca, beteg pevke itd), tak se nas je namesto 19 samo 15 pevcov pa pevk napautilo v petek, 16 junija na paut. Pa seveda z nami je bijo naš Tomaž Kuhar, vej pa brezi njega ne moremo spejvati, kakoli nam večkrat po šali pravi, komi on dirigejra, če ga ne gledamo pa baugamo... Pa z nami sta bila našiva dobriva šofera, Jožica pa Damir Petek, stera sta – zvün toga, ka sta varno pa dobro vozila – gratala člana naše ekipe (csapata), vsepovsedik sta z nami bila, vsepovsedik sta nam pomagala, samo telko, ka sta nej spejvala, dapa tau se ešče tö leko zgodi. Po dugi vožnji (vej pa Čehi so tö nej baukši kak Vaugri, v tu- če si na Češkom, moraš kaurističnoj sezoni vsepovsedik štati njino pivo, stero je rejsan ceste delajo) smo zadvečerek dobro pa nej krepko. Krepka v 4-oj vöri prišli v varaš Be- pa je bila večerja (bar eni preroun, steri je kakši 30 minut livi), dapa dobra, istina, ka kraj od Prage. V hoteli Alex smo pošteno lačni bili. (Naj nas je že čako Peter Kuhar, smo dobili klüče sob, se malo ofrišali pa se že pelali nazaj v Prago. Poglednili smo en tau praškega gradu, steromi se pravi Hradčani (prágai vár), vse tisto, ka je tam delo slovenski arhitekt Jože Plečnik. Pokejpali smo se pred gotsko katedralo sv. Vida (na žalost je že bila V cerkvi sv. Ljudmile, gde smo meli cejlovečerni zaprejta, ka smo koncert kesni bili) pa šli dola na Karlov most, gde smo v oklepaji povejm, ka je naša malo pobaužali kip (szobor) pevka, stera je ostala v BerouJaneza Nepomuka, kak tau ni, tak pekoči gulaž dobila napravijo vsi turisti ino po- za večerjo, ka je skurok brezi potniki. Če je gori na gradi že glasa ostala. Pa te naj nekak Na praškom gradi, za nami glavni varaš Češke bilau skurok vse prazno, tü se je vidlo, ka zlato Prago – kak ji pravijo – gorzišče trno dosta turistov, vsepovsedi nji je bilau, kak mrmaura... Pelali smo se nazaj do punkta, gde smo meli plac rezervirani za večerjo, pa končno smo vsi prišli do svojoga prvoga piva (söra) naš mladi pevec tö, steri je cejlo paut gučo, kak de on »veliko temno pivo« piu. Vej pa pravi, ka Madžari majo šarf künjo?) Gda smo kauli paunauči prišli nazaj v hotel, nas nej trbelo zibati, vsi smo spali kak medveš. Drügi den dopodneva smo probo meli, takšno redno, ka smo rejsan bili pripravleni na nastopa. Prvi nastop smo meli po obödi, steroga smo zapovedli v staroj berounskoj gostilni, v takšoj z düšov. Tü nas je pozdravo župan Berouna Martin Hrdlička tö, steri je tiste dni emo na obiski delegacijo s Poljske. Pa tü smo pá srečali Lenko Kuhar (Petrovo ženo), stera tak lepau guči slovenski, ka smo jo včasin vzeli »za svojo«. Pa zato tö, ka je trno prijazna (barátságos), rada guči. Ona nas je te malo pistila, vej je pa bila tolmač za Polake, ka poljski tö guči. Na malom trgi Beouna, steri ma kauli 20 gezero lidi, je bijo postavleni oder (színpad) za kulturne skupine, tü smo spopejvali pet pesmi, najbole sta se lidam vejndrik vidli Domou, domou v slovenski kraj pa Slovenska dežela. Po nastopi smo dosta časa nej meli, vej smo se pa mogli pelati v ves Tetin, gde nas je čako cejlovečerni koncert. Brž smo se malo stuširali, prejkoblekli pa smo že pá bili na autobusi. Ves Tetin ma kauli dvej gezero lidi pa lejpo staro baročno cerkev sv. Ljudmile. (Kak je srečna bila naša Milena, stera se po pravici piše Ljudmila.) Sv. Ljudmila je patrona češkoga naroda, k njej se Čehi obračajo v nevolaj. Krajina je malo takšna kak naše Porabje pa Goričko, samo ka je tau češki kras (karsztvidék), več je kamna pa skal. Po kratki vajaj so pomali začnili prihajati lidgé, steri so na stolicaj najšli naš program v češkoj rejči, v stero ga je prevedla Lenka. Poleg toga so eške najšli kratko zgodovino Slovencov na Vogrskom, stero je pripravo Peter Kuhar. V pau šestoj, gda se je začno koncert, sta onadva pozdravila domanje lidi pa povezovala koncert v slovenskom pa češkom geziki. (Vezno besedilo je pripravila naša pevka Mihaela Kalamar, baug plati njej za tau.) Koncert smo začnili s pesmimi Mihaela Paretoriusa, Zoltána Kodálya, Johanna Sebastiana Bacha, potistom smo spopejvali par slovenski umetni pesmi. V drügom tali kon- Porabje, 29. junija 2017 certa smo spejvali priredbe slovenski ljudski pesmi, med njimi so bile naše, porabske tö. Po kakšni vöri spejvanja in odpovedi, smo se zavalili z moravsko ljudsko, stero v Sloveniji vsi poznajo kak Zabučale gore. Za njau je slovenske rejči napiso Oton Župančič. Mi smo spejvali zadnjo kitico v češkom geziki. Po spejvanji smo prejkdali dar cerkvenim kotrigam, pa smo se zavalili Lenki in Petri za vso pomauč pri organizaciji. Domanji lidgé so nas lepau gorprijeli, ponidili so nam vino, sok pa pecivo. Malo smo se pogučavali (če smo se trno poslüšali, smo se razmeli), pa najšli tüdi mladoga gospoda, steri že več lejt ojdi raziskovat (kutatni) na slovenski kras. Po večerji so se eni šetat šli, drugi spat, tretji smo se pa ešče dugo pogučavali v obedovalnici. Na tretji den po zajtrki smo stanili v velkoj bauti pa nam je Peter dau tanače, kakšno pivo naj küpimo, vej pa s Češkoga se ne šika domau priti brezi piva. Po cejloj pauti domau so samo tak rogatali naši glaži spodkar v busi. Stavili smo se ešče v Bratislavi, poglednili si grad pa napravili mali spontani koncert, ka je pod enimi arkadami bila trno dobra akustika. Turisti, najbole Kinejzarge pa Japanarge, so se čüdivali pa so komaj zandoleli fotografirati pa snemati. Domau smo prišli po poznom obedi (ali rani večerji) v Mosonmagyaróvári. Večer v devetoj smo bili v Varaši, v desetoj pa v Soboti. Na avtobusi smo se vsejm za vse zahvalili, naš mladi pevec Feco, steri se pridno vči slovenski, je pravo, ka vüpa, ka gda mo šli na drugo paut – k Slovencom v Betlehem – de se znau že v lejpi slovenščini zahvaliti. Naj bau tak! Marijana Sukič predsednica Komornega zbora Foto: F. Sütő 4 Prvi Plaminski PREKMURJE EXPANO Že neka cajta se zna, ka de slovenski paviljon, steroga je mejla Slovenija 2015. leta gorpostavlenoga na svetovnoj razstavi Expo v italijanskom varaši Milano, po nauvom stau pauleg prekmurskoga glavnoga varaša, ob soboški Kamenšnici. Tau je jezero, stero je gratalo tak, ka so tü duga leta vökopali šauder, steroga nücajo za delo v gradbeništvi. In tü de zdaj vstopna točka za odkrivanje zakladov (kincs) regije, stera leži ob reki Müri. Regijski promocijski center naj bi začnili gorpostavlati meseca septembra, odprli pa naj bi ga drügo leto meseca maja. EXPANO naj bi biu kak dveri v Pomurje, v sterom ta se prepletala sodobna tehnologija in inovativni pristopi. Soboški župan Aleksander Jevšek pravi, ka si moremo želeti, ka bi tau, ka je za Italijo Toskana, bilou za Slovenijo Pomurje. Pri nas naj bi se stavlali takši turisti, steri znajo ceniti cajt in mesto, v sterom düša leko najde svoj mer. V paviljonu do: glavni turistični in informacijski center regije, bauta, v steroj de se odavalo vse tisto, ka se tü pripauva in spominki, restavracija (kulinarični laboratorij panonskih dobrot) in plac, gé de si ob dobroj kavi turist leko malo počino. Predstavleni do zakladi narave, vrhunec EXPANO doživetja pa naj bi biu virtualni polet z balonom nad Pomurjon. V zidini do mesto najšli ške: knjižnica, termalni vrelci, interaktivni relief in projekcijska dvorana. Sejna soba, sprejemnica in pisarne v drügon nadstropji paviljona pa do namenjeni predstavitvi gospodarstva. Ob jezeri, v sterom de več prilik za različne športe, pa do vredvzeli okolico in napravili tüdi plažo za kopalce. Silva Eöry »Doli s plamine gledam na ravno poljé« - smo leko čüli od goričkoga muzikanta Stanka Črnka 17. juniuša v Andovci, gde so pred Porabskov domačijov pa Ižov rokodelstva držali - je raztomačo, ka je biu té dén plaminski med drügim zatok, ka so sodelavci Slovenskoga planinskoga muzeja iz vesnice Mojstrana pripelali menjšo kopijo tzv. »Aljažovoga törma«. (Na veuko Direktorica SPM Irena Lačen Benedičič, zagovornica Erika Köleš Kiss, generalni konzul Boris Jesih, podpredsednica PZS Slavica Tovšak, predstavnik ZVVS Aleš Simčič in sodelavka SPM Špela Smolej Milat prvi »Planinski dan«. Kak je najmenjša porabska slovenska ves povezana s plaminami, so leko kisnej zvödali vsi navzauči, med šterimi smo zvün domanji najšli tresti članov SKD Avgust Pavel iz Sombotela, depa prišlo je dosta veseldje porabske mladine, mali mlajši so sploj radi splezdili v mejter pa pau visiki törem, šteri je ranč tak vövido kak original na vreji »velkoga« Triglava.) Direktorica Slovenskoga planinskoga muzeja Irena Lačen Be- »V plaminaj se dobro gej« - je svoj ričet talo generalni konzul Boris Jesih članov Drüštva porabski slovenski penzionistov tö. Oblacke so malo postrašüvali program Porabskoga kulturnoga in turističnoga drüštva Andovci, domanje slovenske samouprave, Zveze Slovencov na Madžarskom ino Generalnoga konzulata RS v Monoštri, depa tau paut je bilau vrejmen na strani organizatorov. Predsednik domanjoga drüštva pa samouprave Karči Holec velki lübitel slovenski plamin nedičič je raztomačila, ka so v Mojstrani napravili nauvi muzej v leti 2010 s pomočjauv Planinske zveze Slovenije pa Občine Kranjska Gora. Povödala je eške, ka je »originalni« tören dau postaviti plebanoš Jakob Aljaž leta 1895, 16 kvadratov zemlé kauli njega na vreji Triglava je küpo za 1 goldinar. Tistoga ipa so Nemci postavlali kuče po vsej slovenski plaminaj, zatok je bilau tau delo dühovnika rejsan simbolično. Tören je visiki dva mejtera, istina pa, ka so se na njem zastale dostakrat minjavale. »Triglav je austo edini simbol, šteri rejsan povezüje Slovence« - je pravla direktorica ino domanjim prejkdala semen plaminske rauže »planike«. (Sodelavka muzeja Špela Smolej leč. Gnes pa ne more živeti brezi slovenski plamin, zatok je včasik za svojo vzeu idejo o andovskom plaminskom dnevi. Generalni konzul je nej pozabo pozdraviti predstavnika Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS) Aleša Simčiča, šteri je na ednoj pauti Na 1. Plaminski den je prišlo lüstvo iz Slovenije, Sombotela ino porabski vesnic Milat je kisnej vsikšoma najgir človeki eške pokazala »virtualne aukule«, s šterimi je leko vsikši kauli pogledno z vreja Triglava, kak liki bi rejsan tam biu.) s svojimi sodelavci sprevajo Porabske Slovence od Martinja do vreja Triglava. Podpredsednica Planinske zveze Slovenije dr. Slavica Tovšak je povödala, ka má njena organizacija više 50 gezero članov po cejlom Slovenskom. »Triglav je simbol Porabski Slovencov tö« - je vöpostavila gostja pa cujdala, ka so andovski plaminci na svoji potaj spoznali dosta lejpi slovenski krajin. Zatok je prišo pravi cajt, ka se stvauri »Porabska plaminska sekcija«, štera pa aj gorpoiške Mladi Porabec Zolči Nagy je skrb emo na svoj tören slovenske bregé: Kamniške pa Monoštrski generalni konzul Savinjske Alpe ali Karavanke. dr. Boris Jesih je veselo pripoz- »Slovenija má deset gezero kino, ka je bila ideja o »malom lomejterov plaminski poti, od Aljažovom törmi pri Malom bregauv Pohorja vse do maurTriglavi« njegva. Karči Holec ma dja« - je zaklüčila podpredsednije gnauk prej pripovejdo, kak ca Slavica Tovšak, štera je s seuv je v števanovsko šaulo odo pa pripelala fotorazstavo »Živlenje po pauti gledo avstrijske bregé. pod Triglavom«. Ta je na veuki Gda je vözraščeni grato, so bili posteraj nutpokazala zgodovino bregauvge eške itak dvej vöri da- pa kulturo plaminstva, organi- Porabje, 29. junija 2017 5 den v Andovci zeranost, mladinsko pa mednarodno dejavnost Zveze, piciklarski turizem ino vödavanje knig. (Pred tejm je skurok en teden bila postavlena na Generalnom konzulati v Monoštri tö, tak go je leko vido vsakši, steri je prišo na konzulat.) Pri Malom Triglavi pa so se začnile zberati ženske v lejpi gvantaj. Kak smo zvödali od predsednice Drüštva porabski slovenski penzionistov Klare Fodor, so varaške ljudske pevke - po štiraj lejtaj pavze - pá vküpstanile, ka aj bi lepau dvoglasno zaspejvale tri porabske ljudske pesmi. Predsednica je sledik raztomačila, ka so članice drüštva na pamet vzele, ka »na cejlom svejti eričnom Malom Triglavi« nega kamla za Monošter - če rejsan ga má 7 porabski vesnic pa 3 varaši. Idejo za nauvo tablo so dali Klara Mešič na veukom djilejši (občnom zbori) drüštva. Strina Klara so povödali, ka so mogli na lanjskom pikniki trikrat-štirikrat kauli Maloga Triglava titi, vej so pa nej dali valati, ka nega kamla. Že drügi den so povödali Karčini Holeci, ka so na pamet vzeli. V Varaši dosta Slovencov živé, eške več kak po ni- šterni vesnicaj, so tomačili Klara Mešič. »Monoštrčani smo tö telko vrejdni kak drügi, Slovenci smo bili, Slovenci smo, Slovenci ščemo ostati« - so se smejali program domanji Slovencov. Pri Malom Triglavi je povödala, ka je sama tö Varašanka, zatok se veseli table. »Slovenski narod je nej veuki, vsi moremo vküper Ljudske pevke iz Monoštra so pá vküperstanile - s prave predsednica Drüštva penzionistov Klara Fodor strina Klara, po tistom pa je Laci Holec na petanski fundament gorzakelo tablico »Monošter«, štero je napravo Peter Merkli iz Sombotela. Karči Holec pa je eške cujdau, ka bi bilau fanj dobiti eden kamen z meričkoga Bethlehema tö, vejpa tam tö dosta naši Slovencov živé. Na svetki je cujbila parlamentarna zagovornica slovenske narodnosti Erika Köleš Kiss tö, štera se trüdi, ka bi prišla na vsikši držati« - je pravla pa cujdala, ka »prauško« Andovčarov na Triglav že cejli svejt pozna. Pravi plaminski človek pa po žmetnom plezdenji rad napuni svoj želaudec, zatok je generalni konzul Boris Jesih že od ranoga zranka küjo dvej veuki laboški »ričeta«, šteroga naše porabske küjarce bole kak »rič« poznajo. Tau je gesti iz ješprenja (árpagyöngy), diplomat-küjar pa je nej vönjau dober špek, klobase pa gra tö nej. Vsi navzauči so radi koštavali tradicionalno slovensko gesti. Znautra v iži rokodelstva pa so že nalekli stole, pa če je štoj eške lačen austo, je leko koštavo andovski golaž (pörkölt) pa žmane reteše tö. Muzika je nej falila, igro je Stanko, za en malo pa je prišo Lajči Nemec s Hodoša, šteri je navzaučim špilo gnauk slovensko, gnauk vogrsko muziko. Do konca večera so ostali samo člani slovenskoga drüštva iz Sombotela, vej je tau biu njini den padaštva tö. Najvekši varaš v Železnoj županiji pa najmenjša porabska slovenska vesnica se padašivata že više deset lejt. Letos je bilau na redej srečanje v Andovci, štero se je vküper s Plaminskim dnevom pa veselicov sploj dobro prišikalo. Andovčani se pá nalečüjejo za bregé, letos juliuša se začne štrta paut na Triglav. Ka aj bi nej cejlak zablaudili, so od predsednice Sombotelske slovenske samouprave Marije Kozar dobili eden kompas (iránytű). Vej pa če je pravec nej dober, se paut nikak ne more posrečiti. -dm- Skupno slovensko-madžarsko bogoslužje 10. junija sta v Budimpešti Evangeličanska cerkev v Republiki Sloveniji in Evangeličanska cerkev na Madžarskem priredili svečano bogoslužje v počastitev 500. obletnice reformacije. Slovensko-madžarsko božjo službo sta vodila evangeličanski škof na Madžarskem Pál Lackner in častni škof slovenske evangeličanske cerkve Geza Erniša skupaj z duhovnikoma Mitjo Andrejekom iz evangeličanske cerkvene občine Križevci in Lászóm Virgilom iz domače budimpeštanske fare. Pri dvojezičnem bogoslužju so sodelovali verniki iz Slovenije in Madžarske. Pozdravni nagovor je imela veleposlanica Republike Slo- venije na Madžarskem Ksenija Škrilec. evangeličansko bogoslužje, prvič v Budimpešti, je zgodovin- Veleposlanica Ksenija Škrilec in častni škof slovenske evangeličanske cerkve Geza Erniša Škofa Erniša in Lackner sta izpostavila dediščino reformacije, ki je živa tudi danes in je dober obet za prihodnost. Skupno ski dogodek, ki prispeva tudi k poglabljanju vezi med Slovenci in Madžari. Škofa sta prosila za blagoslov obeh narodov. Po besedah veleposlanice Škrilec so poleg krepitve političnih, gospodarskih in kulturnih odnosov med državama izjemnega pomena neposredni stiki med ljudmi ter razvijanje prijateljstev in poznanstev, ki so najboljša popotnica za sožitje narodov. Slednje je tudi sporočilo skupnega bogoslužja v Budimpešti. Po končanem bogoslužju sta zgodovinar in teolog Franc Küzmič in Miklós Czenthe, vodja Centralnega arhiva Evangeličanske cerkve na Madžarskem, predstavila dogajanje v času reformacije in njen vpliv v tem delu Evrope. (Vir: Veleposlaništvo R Slovenije v Budimpešti) Porabje, 29. junija 2017 ŽELEZNA ŽUPANIJA Več rži (žita) baude v rženom krüji Od prejšnjoga kedna nauvi zakon vala za ržene pa za polnozrnate krüje. Zavolo tauga se morajo potejn ali imé krüja ali pa sestavine spremeniti. Pri rženom krüji je dotejga mau 40 procentov rži bilau, potejn minimalno 60 procentov mora biti. Tisti krü, steri je samo ržnati bejo, tisti je dotejga mau 15 procentov rži emo v sebi, zdaj s tejm nauvim zakonom tau 30 procentov baude. Najvekša sprememba pri polnozrnati (teljes kiőrlésű) krüjaj baude, samo tisti krü de se leko tak zvau, steri de minimalno 60 procentov polnozrnate mele emo v sebi, ka do tejga mau je ta številka samo 5 procentov bila. Sprememba baude pri graham krüjaj tö, tej do se mogli pečti iz 90 procentov graham mele. Tau ka eden krü v 100 grami ka pa kelko sestavin ma, se že od lani decembra mora goranapisati na tiste krušne izdelke, steri so v folijo poviti, od prejšnjoga kedna naprej pa tau že za vse krüje vala. Potejn, ka te zakon že vala, več tauga imena, ka domanji krü, nede, namesto tauga de se zvau pšenični ali bejli krü. Ranč tak de ročno delani krü, samo tak de leko tau menje emo, če se brez konzervansov napravi pa rejsan ročno de se delo. Nauvi zakon tau tö naprejnapiše, kelko procentov soli leko ma eden krü, tau je do tejga mau od 1,5-2,8 procenta bilau, tau je zdaj samo 1,3 do 2,3. Zakon od prejšnjoga kedna naprej vala, dapa pekarne so pau leta časa dobile, aj prejkstanejo na té nauve predpise. Na dosta lidi pravijo, ka krü s krüjom djejo, dapa pravica je tau, ka od leta do leta menje krüja djejmo. Pred 15. lejti je eden človek na leto 63 kilogramov krüje podjo, tau je zdaj že menje kak 40 kilogramov. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Kandidati za predsednika Po igralcu in aktualnem kamniškem županu Marjanu Šarcu ter komiku Papsterju (Žiga Papež) so predsedniško kandidaturo napovedali še pevca Damjan Murko in Dominik Kozarič ter Andrej Rozman – Roza, pesnik, dramatik, režiser in igralec. Resna je kandidatura Marjana Šarca, ki se ga širša javnost spominja kot posnemovalca in igralca po likih Serpentinška ter nekdanjega predsednika Janeza Drnovška. Napoveduje kampanjo s sloganom Človek, skupnost, država. Kandidaturo je napovedal tudi slovenski veleposlanik v Skopju Milan Jazbec. Medtem imena kandidatov močnih političnih strank za zdaj ostajajo še neznanka. Le v Novi Sloveniji so napovedali, da se bodo njihovi člani, o tem, katerega kandidata oz. kandidatko poslati na predsedniške volitve, odločali med predsednico stranke Ljudmilo Novak in poslancem Jožetom Horvatom. Slovenci vedno starejši Od osamosvojitve leta 1991 se je močno spremenila demografska podoba Slovenije. Povprečni prebivalec Slovenije se je po statističnih podatkih postaral kar za sedem let. Povprečna starost prebivalca Slovenije je bila v začetku leta 1991 35,9 leta, prvi dan letošnjega leta pa že 43 let. Temu primerno se je povečalo tudi število upokojencev. Leta 1992 jih je bilo 420.000, leta 2016 pa je število upokojencev znašalo že 615.000. Ob osamosvojitvi je bilo tudi več delovno aktivnega prebivalstva (894.000) v primerjavi z lanskim letom (817.000) ter manj brezposelnih. Leta 1991 je bilo število registriranih brezposelnih nekaj več kot 75.000 (stopnja brezposelnosti je bila 7,8 odstotka). Lani, ko so se razmere po gospodarski krizi umirile, pa je bilo v Sloveniji nekaj več kot 103.000 registriranih brezposelnih (stopnja brezposelnosti je znašala 11,2 odstotka). Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta FILM CESTE Televizija AS iz Murske Sobote direktor Televizije AS Simon »road movie« oziroma film Veliko zanimivega so spoznali je v okviru projekta Pet prija- Balažic, ki se je v času sne- ceste. Začne se v Porabju, tudi eden o drugem, o Porabteljev na razpotju Evropskega manja, ki je potekalo v Brus- kjer so se dijaki pogovarjali z ju, poleg tega pa so bili prisiparlamenta pripravila serijo lju, prelevil tudi v snemalca, direktorico Razvojne agencije ljeni, da se več pogovarjajo v petih kratkih dokumentarno- »kajti snemalec, ki bi moral iti Slovenska krajina Andrejo Ko- maternem jeziku. -izobraževalnih filmov, ki »Tudi mi smo film zdaj viso jih pomagali financirati deli prvič. Zelo zanimivo je Evropska unija, Urad RS bilo, saj nismo vedeli, kako za Slovence v zamejstvu in bo vse skupaj izpadlo. Mepo svetu ter Mestna občina nim, da je bil to uspešen Murska Sobota. V projektu projekt. Upam, da bom je sodelovalo 25 dijakov iz imel še priložnost, da tudi treh držav, Slovenije, Hrvašv prihodnje sodelujemo ke in Madžarske, in sicer dis Televizijo AS. Všeč mi je jaki monoštrske gimnazije: bilo, da smo si v Evropskem Adam Sukič, Krištof Časar, parlamentu lahko ogledali Kristina Žökš, Regina Latudi tiste prostore, ki jih obibritz in Žofia Šturm. Film, čajni obiskovalci ne vidijo« ki so ga posneli v Porabju, je povedal Krištof Časar in Ljubljani in Bruslju, so prena moje vprašanje, ali ga bo mierno predstavili v dvora- Pet monoštrskih gimnazijcev na predstavitvi filma, v ospredju Krištof Časar, za ta izkušnja tudi spodbudila, njim (z leve) Regina Labritz, Žofia Šturm, Kristina Žökš in Adam Sukič ni monoštrskega gledališča. da se bo še bolj zavzeto lo»Poleg soboške in ljutomer- z nami, je zbolel. Imamo tudi vač in generalnim konzulom til učenja slovenskega jezika, ske gimnazije ter Biotehniške eno zelo zanimivo izkušnjo. RS v Monoštru dr. Borisom odgovoril: »Imam še težave šole Rakičan iz Slovenije sta v Ko smo s porabskimi dijaki Jesihom, nadaljuje v Ljublja- s slovenščino, toda zdaj sem projektu sodelovali še Gimna- obiskali tamkajšnjo baziliko, ni, kjer je bil njihov sogovor- res dobil dodatno spodbudo zija Mihálya Vörösmartyja iz smo v kleti našli gostilno. In nik minister za Slovence v za učenje. Zelo dobro je bilo Monoštra in Druga gimnazija ne samo to, tudi kabaret, v ka- zamejstvu in po svetu Gorazd to, da smo bili med snemaiz Varaždina. Iz vsake od ome- terem so pomanjkljivo obleče- Žmavc. V Bruslju, kamor so se njem filma prisiljeni govoriti njenih srednjih šol smo preko ne ženske plesale. Ne sicer tak- po vzoru filma Zvezdne steze slovensko. Imam še težave s »teleportirali« v eni sekundi, sporazumevanjem, toda vense je z njimi pogovarjal slo- darle sem se v zadnjih tednih venski poslanec v Evropskem naučil veliko novih slovenskih Porabski dijaki z Ivom Vajglom v Bruslju (prizor iz filma) avdicij in priporočil izbrali skupino petih mladostnikov in jim dodelili raziskovalno tematiko, ki bo povezana z njihovim področjem izobraževanja. Teme, ki jih obravnavajo dokumentarni filmi, so: kmetijstvo, pravosodje, svoboda in varnost, manjšine in vloga parlamenta pri poročilih o napredku držav kandidatk za članstvo v EU, kultura in izobraževanje, program čezmejnega sodelovanja,« je pojasnil rat, ko smo bili tam mi, toda videli smo plakate. To je bilo za nas zelo čudno, saj nismo verjeli, da se v takšnem posvečenem prostoru lahko dogaja kaj takšnega.« Dokumentarno-izobraževalni film (režirala ga je Lucija Šiftar, scenarist je bil Miki Roš, snemalec in montažer Alen Hoheger, snemalka tona Sandra Mohorič, producent pa Simon Balažic), ki govori o manjšinah, je narejen kot Vsi udeleženci projekta v Bruslju parlamentu Ivo Vajgl, na Tromejniku pa nato še direktorica javnega zavoda Krajinski park Goričko Stanka Dešnik. Po premieri je v imenu »petih prijateljev« Krištof Časar zbranim sošolcem in drugim dijakom domače gimnazije povedal, da je bilo snemanje filma lepa izkušnja, ne le zaradi tega, ker so videli Bruselj. Porabje, 29. junija 2017 besed.« Tudi sama se strinjam, da bi v prihodnje potrebovali več takšnih in podobnih projektov, ki bi mladim Porabcem dali dodatni zagon za bolj zavzeto učenje maternega jezika. Silva Eöry Fotografije: Silva Eöry in arhiv Televizije AS 7 GORENJESENIČKI PEVSKI ZBOR V ŠENTVIDI 17. pa 18. junija je biu v Šentvidi pri Stični že 48. Tabor slovenskih pevskih zborov, na sterom je Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZSM z Gorenjega Senika že 45. spejvo. V soboto zazrankoma v 8. vöri smo se podali na paut, na stero vsigdar z velkim veseljom idemo. Vsakšo leto si splanejramo, ka kaj lejpoga si poglednemo med pautjov v Sloveniji. Letos smo šli na plamino Krvavec. Z gondolami, v steraj 4 osebe majo mesto, smo se pelali do pau brega, malo smo šli pejški pa so prišle druge gondole. Tri naše članice so tü ostale, ka so se bodjale više pelati, ka je tü že trno strmo (meredek) bilau. Krvavec je 1470 metrov visiki brejg, tak na visko smo se pelali, vidli smo enkratne rastline, rauže, stere samo na plaminaj rastejo pa cvetejo. Nebo je čisto bilau, tak ka smo vidli okoliške V künji inda in gnes (25) Duga prauka – monga – mángorló Inda so bile veuke künje (ka gnes pá nazaj dé), v šteraj so pejglali tö. Zgrebne lijene pa brsače so ruglali z dugo prauko. Na dugi valek so brsačo gorzosükali pa dugo prauko so tá pa nazaj vlačili na njej, tačas, ka nej gnako gratalo. Lijen so lepau vküpspravli pa s „kratko” prauko mlatili po njem. Z vraučim železom, pejglo so začnili pejglati po prvoj bojni. Sprvoga so vaugaldje nut dejvali, sledik vraučo železo. Po 1960-i lejtaj pa so že meli pejglo na elektriko. Gnes so pejgle na elektriko z žnjauro pa brezi žnjaure. So tüdi vekše električne »duge prauke«. Marija Kozar Na predvečernom koncerti je zbor popejvo pod taktirko Cirila Kozara gore, skale, stere so se lesketale v sonci. Ranč tak je čisti biu zrak, ge doma mam alergijo, kamakoli idem, se mi kiše pa mi skuze tečejo. Gor na Krvavci mi nika nej bilau. Srečno smo prišli nazaj do avtobusa in se odpelali na Pajčno, Na povorki v Šentvidi gde smo meli prenočišče. Malo smo počivali, se pripravili na nastop pa se odpelali v Šentvid pri Stični. Na večernom koncerti, na sterom spejvajo zbori iz zamejstva pa iz bivši republik Jugoslavije, je spejvalo 9 zborov (Pojoča družba Beograd, Srbija; MePZ Avgust Pavel Gornji Senik, Madžarska; MePZ Triglav, Bosna in Hercegovina; Ženski pevski zbor Slovenčice Tuzla, Bosna in Hercegovina; Planika, Društvo Slovencev, Srbija; MePZ KPD Slovenski dom Zagreb, Hrvaška; MePZ Triglav Split, Hrvaška; Barski oktet Bardo, Italija; MePZ Bazovica Reka, Hrvaška). Tak se pravi, ka je pesem dvojna molitev, ravno tak je bilau zdaj, gda je kesno ponoči zvenela slovenska pesem. Po koncerti je bila skupna večerja (ruski bife), bilau je druženje, vej se pa pevci, steri že 40 lejt odimo v Stično, poznamo med sebov. Samo časa dosti nej bilau, ka je že paunauč bila, gda smo na prenočišče prišli. V nedelo smo se že v pau desetoj pelali na generalko, na skupne probe, kak njim mi pravimo. Skurok do pau edne smo probali, v trifrtale ednoj smo se pa že mogli v red postaviti, ka se je v ednoj vöri začnila povorka (felvonulás). Osrednji program 48. Tabora slovenski pevski zborov se je začno ob 13.25, tisti, steroga nej tam bilau, ga je leko vido na televiziji, ka je direktni prenos biu. Geslo letošnjega tabora je bilau: »Veselje je pri nas«. Program (pesmi) je pripravo Stane Peček, predsednik programske komisije, steromi so gratulejrali za njegvi 80. rojstni den pa za tau, ka že 45 lejt dela na Tabori. Drügi jubilant je biu dirigent Igor Švara, steri že 30 lejt dirigira združene zbore na Tabori. Godba na pihala Stična je pa letos svetila 40 lejt svojoga dela. Po podelitvi jubilejni priznanj in slavnostni gučaj (Jernej Lampret, Marko Repnik) se je začnilo spejvanje vsej zborov, prva pesem je bila Slovenska dežela. Program so popestrili folkloristi FS Vidovo iz Šentvida, špilo je orkester Slovenske policije. Tü je bilau rejsan veselje doma. Gda več kak tri gezero pevcov pa pevk vküper spejva, tau se mora čüti pa videti. Biti med njimi je veličastno doživetje. Pevci in pevke seničkoga zbora se zahvaljujemo Slovenski zvezi za tau, ka nam pomaga, pokriva vse ceringe, sekretarki Gyöngyi Bajzek pa za organiziranje in za tau, ka spejva z nami. Vera Gašpar Porabje, 29. junija 2017 ... DO MADŽARSKE Madžarska prevzela predsedovanje višegrajskim državam Prejšnji teden je premier Viktor Orbán v Varšavi prevzel predsedovanje Višegrajski četverici, ki združuje Češko, Madžarsko, Poljsko in Slovaško. Madžarsko predsedovanje se bo začelo s 1. julijem 2017 in bo trajalo do 1. julija 2018. Viktor Orbán je svoje kolege prosil, da bi v okviru sodelovanja štirih držav – ob gospodarskem sodelovanju, krepitvi diplomatskih odnosov in zgleda višegrajske četverice – namenjali več pozornosti mladi generaciji. Zanje naj bi ustanavljali štipendijske sklade in organizirali pripravništva v državah drug drugega. »Omogočimo mladi generaciji, da doživi občutek srednje-evropskosti,« je izpostavil madžarski premier in dodal, da bo to prioriteta madžarskega predsedovanja. Poljska premierka Beata Szydlo je izpostavila, da je Srednja Evropa regija, ki se ukvarja predvsem z zadevami lastnih državljanov, sicer tudi med državami višegrajske četverice so določeni nesporazumi, kar je naravno, saj so to suverene države, ki imajo lastne cilje, kljub temu jih povezujejo solidarnost, zagotavljanje varnosti državljanom, upoštevanje lastne kulture in samobitnosti. Madžarskemu premieru je v spomin predala srebrni kovanec s podobo svete Hedvige iz dinastije Arpadovičev kot simbol povezav med madžarsko in poljsko zgodovino. Novi škof na čelu sombotelske škofije Papež Frančišek je z 18. junijem imenoval za škofa sombotelske škofije dr. Jánosa Székelya, ki je bil do sedaj pomožni škof nadškofije Esztergom-Budimpešta. Novi sombotelski škof je bil rojen leta 1964, za duhovnika so ga posvetili leta 1991. Po dveletnem kaplanovanju ga je njegov škof poslal na nadaljnji študij v Rim, kjer je bil tri leta, nakar je služil kot župnik v več župnijah, hkrati pa poučeval tudi v semenišču. Od leta 2006 je bil rektor teološke visoke šole v Esztergomu. Za pomožnega škofa ga je imenoval papež Benedikt XVI. leta 2007. Zadnja leta se je intenzivno ukvarjal tudi s pastoralo Romov. Njegovo škofovsko posvečenje bo 8. julija ob 10.30. uri v stolni cerkvi v Sombotelu. 8 Zamé je tau fejst velko delo Druga dobitnica priznanja »Za Porabje« na Porabskom dnevi je bila Iluška Dončec iz Števanovec. Ka ona zdaj dela pa v cejlom življenji delala, tau je sploj lejpo delo, zato ka popejva pa rauže redi, ka se je od matere navčila. Nega taše prireditve v vesi, gde bi njé nej bilau paulek, gde ona nej bi pomagala. Kak ona pravi, tak nas je malo, zaka bi nej pomagali eden drugomi. Dobro je bilau njau gledati, kak je rada bila, gda je prejkvzela priznanje, vidlo se je na njej, ka ceni tau, ka je Zveza njeno delo prištimala. - Tetica Iluš, kak vas je dosegnilo, gda ste zvedli, ka letos vi dobite priznanje »Za Porabje«? »Tak ti po pravici povejm, gda sem pismo goravtrgnila pa sem go tapreštejla, te sem go tadjala, zato ka nikak sem se nej vöpaunila, ka je te tau zdaj. Tavö sem üšla pa znauva nazaj v künjo, pa go znauva prejkpreštem, pa te sem gorpozvala Gyöngyiko, če je tau zdaj istina ali nej, zato ka sem nej dala valati. Tak ka sploj strašno me je zaodlo, ka so namé vöodebrali.« - Vidlo se je tau na vašom obrazi, gda ste prejkvzeli priznanje. »Dja sem vesela bila, zato ka nej sem mislila, ka tau priznanje dja dobim. Dja sem tau sploj nej čakala, tak ka vsakšoma se štjém zahvaliti, sto se je tak odlaučo, ka tau priznanje meni dajo.« - Ka vse ste delali, ka ste tau priznanje dobili? »V Števanovci v zbori ljudski pevk sem spejvala, zdaj v cerkvenom zbori spejvam, samouprava če kaj ma, dja sem sir kreda pa pomagam. Papirnate rauže redim, zdaj že dugo lejt odim na Jožefove dneve na Cankovo. Dja vsepovsedik rada slovenski gučim, dja svojo materno rejč držim. Najbola zato, ka se vsigdar bola pozabi, gda se mladi oženijo pa pride kakšni Vogrin ali Vogrinka, te že samo vogrski gučijo. Dja sem doma s svoji starišami samo slovenski gučala, dja sem vogrski nej vejdla, gda sem v šaulo prišla.« - Vaša mati je tö redla rauže? »Moja mati vsigdar redla rauže, gda je pokapanje bilau, gda borovo gostüvanje bilau ali pa gda ferma bejla. Te so vsepovsedik papirnate rauže delali, te so nej bile taše žive rauže. Gda je mrtvec bejo pri rami, te so ženske cejlo nauč rauže delale v künji. Te so takše vekše rauže delali za venec, kromčine pa trnjove. Moški so brojco šli rezat pa bote, dočas je sveklau bilau, večer so pa ženske začnile papirnate rauže sükati, tak za deset vencov. Prvin so nej bile rasteče rauže, belo, so papirnate bile. Prvin so na firmo taši lampaš redli, šteri je vanej na vrataj bejo gorapovejšeni, tauga so za püšpeka naredli. Žau, te vzorec, ka je iz drauta bejo, je že taminau, tau je velka škoda, Iluš Dončec zato ka etak se te tau tö pozabi. Če bi ga najšli, te bi ga pá znauva leko z raužami povili pa gorobesili na firmo.« Iluš na odri potistim, gda je prevzela priznanje od predsednika ZSM Jožeta Hirnöka zato ka te je srmastvo bilau pa so nej meli peneze ka bi tjöjpili.« - Kakšni papir so nücali, gda so rauže delali? »Te je že tü bejo kreppapir, samo nej te kusti, liki tenki.« - Firma je majuša bejla, gda je puno rauž bilau, zaka so te papirnate delali? »Zaman so bilé rauže, rasteče so nej nücali, vse, ka ji je tr- samo tanjali, dočas ka me je školnik Laci Kovač v šaulo zvau, aj pokažem mlajšom, kak se papirnate rauže delajo. Te sem v Sakalovce k Margiti Makoš üšla, aj mi malo pokaže pa te en čas je pa mir bejo. Naslejdnje mi je te tetica Unti Anuška pokazala, zato ka ona je sploj fejst znala delati rauže, pa te odtistoga mau dja že taše lepše rauže delam.« - Kelko fele rauž delate? »Tau dja teba ne vejm povedati, zato ka sploj dosta. Tau so vse takše rauže, ka vanej rastejo. Zvün edne, ka se tak zovejo ka štjüfke, te so tak vönajšli, taše rauže nega.« - Je tak ka se kaj ne posreči? »Večkrat se tau zgodi, te tisto taličiš pa znauva vcujstaneš. Če nejmaš volau, te moraš tak njati, zato ka tisti den tak nika nede s tistoga, dapa dje taši den, kak gda je na Verici borovo gostüvanje bilau, ka že stejska bejla, ka sem še vnoči delala.« - Vam se ne vnauže, gda cejli den rauže redite? »Nej, zato ka televizijo gledam, radio poslüšam ali popejvam vmejs, pa tak te čas tö bola tadé. Prvin, gda je več rauž trbelo, kak povejmo na borovo gostvanje ali na firmo, te so ženske, dekle vtjüpodle pa pri ednoj iži so tau redle.« - Vam se stera rauža vidi najbola med tistimi, ka nji delate? »Mena se vse rauže vidijo, dapa najbole teško se štjüfke delajo, tau sem se dja tak dugo včila, ka sem že tau mislila, ka nika nede s toga. Na tau sam - Mati so doma rauže delali, vi ste pa tau gledali, pa tak ste se navčili? »Mi, kak mlajši, smo tam kaulek lejtali pa gledali, ka delajo, te so nam papir tö dali, aj lagvi ne baudemo, pa te tak pomalek smo mi tö probali rauže delati. Vsigdar pomalek pa gda sem sé prišla za snejau, töj so mati tü redli. Tau je en čas šlau, pa te smo gnauk Porabje, 29. junija 2017 moraš gorapridti, kak trbej tisto vlačiti pa vugibati, dja sem že skur nej ejnjala, gda sem na varaško borovo gostüvanje te štjüfke delala, zato, ka tenki papir sem mejla. Na tau sem tak goraprišla, ka doma sem ešče probala pa s kustoga papira je tak nagnauk šlau.« - So taši mladi, steri se včijo papirnate rauže delati? »Dja sem v tabor odla pa sem v šaulo odla kazat mlajšom, kak se rauže delajo. Edne fejst brigalo pa so bili taši, stere sploj nej. Tü je edna v vesi, stera se v tašoj umetniškoj šauli štjé tadale včiti, ona tak lopau mala, njau fejst briga, ma biti, ka se ona navči tau pa de delala.« - Vi spejvate pa rauže delate. Tau šegau majo prajti, sto rauže rad ma, tisti je dober človek. »Tau je sploj lejpo pa veselo delo, dapa zato dostakrat je trüd. Sploj pa če je človek že starejši pa sam dela, takšoga reda mojo delo vanej pa ranč tak znautra, stoji.« - Gda ste priznanje dobili, te je cejla vaša družina tam bila. Tak mislim, ka so ponosni (büszkék) zdaj na vas, nej? »Tak mislim, ka so. Dja sem vsakšoga pauzvala na te den, pa oni so vsi prišli, od najmenšoga do najvekšoga. Zamé je tau fejst velko delo, zato, ka človek tašo v življenji samo gnauk dobi. Pa tau sem dja na Porabski den od Zveze dobila, pa dja sem na tau sploj ponosna.« Karči Holec 9 Slovenske zgodovinske pripovejsti – 26. Konec bojne - nauvi začetek Po kapitulaciji Italije je gratala moreta zastopati (képviselni) »Slovensko domobranstvo«. v Jugoslaviji sploj veuka sloba- jugoslovanske narode, za tau K toj sodačiji so se prikapčili udna zemla, partizanske sku- funkcijo so pravi organi oslo- nekdešnji veški stražari pa pine so od taljanske sodačije boditelov. Nauva vlada se je eške nauvi sodacke tö, šteri so vkrajvzele dosta sodački škeri. zvala Nacionalni komite oslo- se steli bíti prauti bolševizmi. Vnaugo moškov je staupilo boditve Jugoslavije (NKOJ), od Domobranci so akcije pelali med partizane, jugoslovanski šteroga predsednik je grato na ukaze Nemcov, bili pa so odporniki (ellenállók) so do- Josip Broz Tito. bole navčeni pa organizerani bili velko politično pa sodačko Sovjetska zveza je cejli cajt po- kak nekdešnje veške straže. mauč. Na nji so računali prejd- magala Komunistično partijo V nemškoj strukturi je bilau nji svetovne prautifašistične Jugoslavije, zahodni zavezniki Slovensko domobranstvo pokoalicije tö. (nyugati szövetségesek) pa so možna policijska skupina, šteProtivniki nacistov so iskali brž staupili na stran partra je skrb mejla na poštije pa pravo mesto, gde drügo infrastrukturo, ki bi leko s svojimi so go steli na nikoj djati šiftami poslali partizani. Sodelüvanje sodake na Balz Nemcami so tak tokan. Na zemlej mačili, ka pazijo, aj na rovačkoga ustašSlovensko ne pride bolkoga rosaga ševizem. (NDH), sploj Domobranske skupine pri maurdji, so so stvaurili na Gorenjpartizani držali skom pa Primorskom tö, velko slobaudno depa tam je je nej dosta zemlau v rokej. bilau, vej je pa lüstvo biZavolo straja lau prauti okupatori. Na je okupator na rojstni den Adolfa Hitsrejdi leta 1943 lera, 20. aprila 1944, so začno dvej velki Grb (címer) kisnejše Socialistične federativne republike domobranci v Ljubljani ofenzivi prauti Jugoslavije - šest ognjov je simbol šest republik, datum je oprvin v prisegi (eskü) najvišišim prejd- den 2. djilejša AVNOJ v Jajci, gda se je naraudila »nauva obečali, ka do se pod Jugoslavija« njom partizanov, pelanjom »vodje velike depa svoje cile Nemčije« bíli prauti koje nej dosegno. Odporniki so izanov, gda so zvödali, ka se munizmi. Za prautifašistično vsikdar bole krepki grtüvali, srbski četniki ne bijejo prauti koalicijo so gratali sodelavci zatok so se pri prautifašistič- okupatori, liki eške sodelujejo okupatora. noj koaliciji odlaučili, ka do ž njim tö. Leta 1944 se je že čütilo, ka se pomagali partizanom v Jugo- Nemci so v ofenzivi geseni bojna konča. Nemčija je bila slaviji, vej so pa uni največ na- 1943 prejkvzeli eden veuki zaprejta med več frontni linij, pravili pa aldüvali za zmago tau zemlé, štera je slobaudna geseni pa so se sodačije veuki (győzelem). gratala po kapitulaciji Italije. rosagov že teknile jugoslovanOslobodilno gibanje je zač- Do konca bojne pa so ostale ske zemlé. V osloboditvi Srbije nilo stvardjati organizacije, partizanske slovenske kraji- ino Beograda so sodelüvali štere bi pelale slobaudno zem- ne Dolenjska, Notranjska ino sodacke Sovjetske zveze tö, lau. Že novembra 1942 so Primorska. V Beloj krajini, v glavni varaš so vküper oslov Bihaći (Bosnija) stvaurili varaši Črnomelj, so februara baudili oktobra 1944. Tito AVNOJ (Antifašistični tanač 1944 napravili Slovenski na- ino predsednik emigrantske narodne osloboditve Jugos- rodnooslobodilni svet (SNOS) jugoslovanske vlade Ivan Šulavije), šteri je biu najvišiši kak parlament, slovenska vla- bašić sta podpisala dokument, organ odpornikov. Za eno da pa je gratalo predsedstvo ka do po bojni v rosagi držali leto je AVNOJ v bošnjaškom toga tanača. demokratične volitve (válaszvaraši Jajce začno postavlati Na okupiranoj zemlej Ljub- tások). Dilemo »monarhija ali zakone pa tak grato nauvi ljanske pokrajine so Nem- republika« aj bi ranč tak rejšili jugoslovanski parlament. Na ci vöponücali sodelovanje po bojni. V nauvoj vladi »Dedjilejši v Jajci so Slovenci pa Slovencov (tau jim je na mokratične federativne JugoHrvati terdjali, aj Primorsko Štajerskom pa Gorenjskom slavije« je biu Tito predsednik, (krajine pri maurdji) po bojni ranč na pamet nej prišlo). Za Šubašić pa vinešnji minister. prikapčijo k Jugoslaviji. Podpi- predsednika krajine so posta- Komunistična partija Jugoslasali so tau tö, ka krau Peter pa vili generala Leona Rupnika, vije je bila eške itak ilegalna, njegva vlada na tihinskom ne šteri je stvauro organizacijo donk pa je mejla v rokaj soda- čijo, policijo ino propagando. Napravili so Ljudsko fronto vküper z drügimi strankami, depa prejdnji so ostali uni. Gda so v Beogradi prejkvzeli oblast (hatalom), so začnili zaperati pa vmardjati sodelavce okupatora, sledik pa eške vse svoje protivnike. Partizanske skupine so s pomočjauv zaveznikov gratale Jugoslovanska armada. Fronta je bila sprtoleti 1945 že sploj blüzi Slovenije. Približavala se je nemška sodačija, štera je bejžala z Balkana; prihajalo je dosta kolaborantov licija pa je za tau funkcijo že prva dolaučila vlado v Beogradi, s predsednikom Josipom Brozom Titom. 5. maja so imenüvali Narodno vlado Slovenije s predsednikom Borisom Kidričom, tau pa na nekda taljanskom Primorskom, ka je nosilo simbolno znamenje. Slejdnje nemške sodačke skupine na Slovenskom so se prejkdale na Koroškom 15. maja 1945. Z nemškov sodačijov so bejžali slovenski domobranci, civilisti, šteri so nej steli pod komuništari živeti Slovenski domobranci obečajo boj prauti komunizmi na ljubljanskom štadioni za Bežigradom iz Sovjetske zveze pa Jugoslavije; za njimi pa je naprejüšla sovjetska pa jugoslovanska armada. Ciu slejdnje je bilau, ka aj bi prejkvzela vse krajine, štere po bojni za sé prosi. Eden tau sodačije se je obrno prauti Trsti, drügi pa prauti Celovci (Klagenfurt) - zdrüžitev vsej slovenski krajin je bila že stau lejt program Zedinjene Slovenije. Majuša 1945 so se jugoslovanski sodacke na Primorskom ino Koroškom srečali z zahodnimi zaveznikami. Pükše na Slovenskom pa so 9. maja (ob kapitulaciji Nemčije) nej tüje gratale: ništerne nemške pa kolaborantske skupine so se nej stele prejkdati partizanom. Emigrantski katoličanjski ino liberalni političari so steli, ka aj je pripoznajo za legitimno vlado. Prautifašistična koa- Porabje, 29. junija 2017 ino en tau vodstva slovenske Rimokatoličanjske cerkve. V prautifašističnoj koaliciji pa so se eške prva zgučali, ka do kolaborante povrnauli matičnim rosagom. Zahodni zavezniki so v Jugoslavijo nazajposlali slovenske domobrance ino sodake Neodvisne države Hrvaške. Oblast je graubo gorprijala robe, nej je gledala na pravne ino humane norme. Vekši tau té lidi (največ Hrvatov) so bujli brezi birovijskoga procesa, v toj veukoj hüdobiji so vmorili kauli 12 gezero slovenski domobrancov tö. Tak se je na Slovenskom končala najvekša morija v Evropi. Te je eške niške nej brodo, ka po štirideseti lejtaj komuništarskoga pelanja Jugoslavija eške gnauk vrazmo spadne pa de se v nekda bratski krajinaj pá čülo lajanje mašinski pükš. -dm- 10 Laafeld/Potrna: Knjižnica pod krošnjami BRANJE POD JAPONSKIM OREHOM Dobre,izvirne ideje so običajno preproste, ni pa preprosta pot, da se nekomu porodijo in nato uveljavijo. V kulturi, konkretno bralni Med prvimi obiskovalci je bila tudi Daniela Kocmut iz Gradca, sicer uveljavljena prevajalka slovenske književnosti v nemški jezik. Tokrat Med prvimi bralkami v Knjižnici pod krošnjami - pod japonskim orehom na dvorišču Pavlove hiše v Laafeldu Potrni je bila Daniela Kocmut, sicer uveljavljena prevajalka iz slovenščine v nemški jezik v Gradcu (med številnimi prevodi sta tudi pesniška zbirka Vtisnjenke-Ein Pregungen in povest Portret-Portait vašega poročevalca, ki sta izšli v Literarni zbirki Pavlove hiše) kulturi, so v novejšem obdobju potrebni še dodatni napori, da ima knjiga domačega ali tujega avtorja kar največ bralk in bralcev ali kupcev. Ena takih, v različnih slovenskih mestih in krajih, vključno z Ljubljano, je bila pobuda izpred nekaj več kot deset let za dogodek, poimenovan Knjižnica pod krošnjami, kar uresničuje Inštitut za neprofitno komunikacijo Divja misel. Knjižnica pod krošnjami je zdaj odprta tudi v Pavlovi hiši v Laafeldu/Potrni pri avstrijski Radgoni. Doslej so že bile prireditve na avstrijskem Koroškem in med Slovenci v Italiji, zdaj pa je pod pokroviteljstvom Kulturnega društva člen 7 tudi v tem obmejnem prostoru. Na voljo so knjige v slovenskem in nemškem jeziku, od slikanic za najmlajše do romanov in pesniških zbirk za odrasle bralce. Del otvoritve Knjižnice pod krošnjami je bila predstavitev romana Dina Bauka Konec.Znova., tako v izvirniku kot v prevodu v nemški jezik (prevajalec Sebastian Walcher). Irena Plešivčnik iz Inštituta za neprofitno komunikacijo Divja misel, ki je pod krošnjami - japonskim orehom ob Pavlovi hiši predstavila izviren pristop h knjigi, je povedala, da se je ideja uveljavila v Ljubljani, Polhovem Gradcu, Kanalu ob Soči, Mali planini (celo v planšarskem okolju), Novi Gorici in Gorici, Ribnici, Kranju in odslej še na obmejnem delu avstrijske Štajerske, kjer živijo tudi Slovenci. bolj v vlogi matere z otrokoma, ki sta listala in si ogledovala slikanice. Knjižnica bo na voljo bralkam in bralcem od srede do sobote od Znova.- Ende.Abermals. Roman je izšel leta 2015 in prejel nagrado za najboljši prvenec v Sloveniji. V nemškem jeziku je izšel letos. Avtor je po poklicu odvetnik, pred romanom pa je objavljal krajše zgodbe. Piše tudi za tednik Mladina. Roman Konec.Znova. se vrača v obdobje poznih osemdesetih in začetek devetdesetih let, ki ga prikazuje v retrospektivi zagrenjenega birokrata Petra, skorumpiranega menedžerja Gorana in večno bežeče Američanke Mary. Po besedah avtorja lahko govorimo o večplastni knjigi, o alternativni biografiji, sestavljeni iz drobcev. Avtor se loteva različnih, predvsem aktualnih tem sedanjega časa v Sloveniji, med njimi celo problematike izbrisanih. (Pojasnilo za bralce na Madžarskem: v Sloveniji, ko je bila še del Jugoslavije, je živelo večje število prebivalcev iz drugih republik. Pri odločitvi za samostojno državo Slovenijo so se odzvali različno. In tisti, ki niso pravočasno, iz različnih vzrokov zaprosili za slovensko državljanstvo, so zgubili vse pra- Mladi zamejski športniki v Celju Letošnje srečanje mladih zamejskih športnikov je potekalo v Celju 16. in 17. junija. Porabje so zastopali mladi nogometaši, člani mladinske ekipe Nogometnega kluba Slovenska ves. Njihovo udeležbo je omogočila Zveza Slovencev na Madžarskem. Dvodnevne prireditve se je udeležilo kakih 200 mladih športnikov iz petih držav, zamejski športniki so prišli iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške, mladi iz Slovenije so sodelovali kot gostitelji. Prizor z otvoritvene slovesnosti Pred uradno otvoritvijo srečanja so organizatorji predstavili zgodovino mesta Celje v Mestnem muzeju. Na otvoritveni slovesnosti, ki je bila na glavnem trgu mesta, se je predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin zahvalil matični državi, da že več kot štiri desetletja organizira srečanja zamejske mladine, s tem jim zagotavlja možnost za medsebojna srečanja. Izrazil je upanje, da se bodo tudi udeleženci letošnjega srečanja vračali v Celje, če bodo s srečanja odnesli lepe spomine. Srečanje je s svojo prisotnostjo počastila tudi gospa Sonja Poljšak, predsednica Komisije za zamejski šport pri OKS, ki se je zahvalila vsem, ki so s svojim delom pomagali pri organiziranju dogodka. Predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko mag. Suzanne Weitlaner pozdravlja prevajalca Sebastiana Walcherja in avtorja romana Dina Bauka pol dveh do pol sedmih popoldne in vse tja do 9. septembra. Seveda si v dežju nekoliko težje zamislimo branje v ležaniku pod japonskim orehom na dvorišču Pavlove hiše, zato bo med slabim vremenom knjižnica zaprta. Med napovedanimi zanimivejšimi branji bo prihodnji mesec tudi v parku Tivoli v Ljubljani, kjer bodo na voljo dela francoskih avtorjev iz knjižnega festivala Sprehod v knjige. Knjižnice pod krošnjami so tudi na manj običajnih mestih, kot je že omenjena med planšarji, ki pasejo krave in ovce in izdelujejo kakovosten sir. Za začetek branja Pod krošnjami je bila predstavitev romana Konec. vice, ki pripadajo državljanom, celo zdravstveno zavarovanje, tudi rojeni v Sloveniji, ker starši iz drugih republik niso zaprosili za državljanstvo. Pravice okoli 25 tisoč izbrisanih še niso v celoti uresničene, čeprav jim jih je priznalo Evropsko sodišče za človekove pravice.) Malo je manjkalo, da bi tudi avtor romana, katerega starši niso iz Slovenije, doživel usodo izbrisanega, tedaj je bil star 18 let. Prevajalec Sebastian Walchner, ki se je na predstavitvi v lepi slovenščini pogovarjal z avtorjem, je poudaril, da je roman, kljub kratkemu času, doživel lep sprejem na nemškem govornem območju. Tekst in foto: Ernest Ružič Porabska nogometna ekipa Tekmovanja med mladimi Slovenci iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške so potekala v namiznem tenisu (dekleta, fantje), nogometu, košarki in odbojki. Vsi udeleženci so dobili spominske medalje in pokale. Mladi iz Porabja, ki so kljub temu da so končali na zadnjem mestu, bili veseli, da so se lahko dogodka udeležili, so bili navdušeni, da so lahko medalije prevzeli od vratarja rokometne reprezentance Slovenije Urbana Lesjaka. Besedilo in foto: L.R. Horváth Porabje, 29. junija 2017 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 30.06.2017, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Alpe-Donava-Jadran, 11.55 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja TRIGA, 1. del, dokumentarna oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2017, 18.10 Pujsa Pepa: Počitnic je konec, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Koncert ansambla Smeh 2017, 21.25 Med valovi, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.15 Dvojno Veronikino življenje, koprodukcijski barvni film, 1.00 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal PETEK, 30.06.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 To bo moj poklic, 8.45 Prisluhnimo tišini, izobraževalna oddaja, 9.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 9.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.30 Ciril Cesar; pot v svetlobo, dokumentarni portret, 11.40 Halo TV, 12.45 Dobro jutro, 15.20 Dober dan, 16.20 Migaj raje z nami, oddaja za razgibano življenje, 16.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: vrhunci druge polfinalne tekme, 17.15 Prideš z nočjo, dokumentarni film, 18.00 Halo TV, 18.55 Otroški program: Op! 20.05 Dve življenji, nemško-norveški film, 21.45 Ukane po kanadsko: Igre, razvedrilna oddaja, 23.00 Polnočni klub, 0.25 Svetovni popotnik: Severovzhodna Anglija, 1.25 Glasbeni spoti, 2.30 Zabavni kanal, 5.00 Glasbeni spoti SOBOTA, 01.07.2017, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.50 20 let Slovenije: Po svoji poti 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.15 Ambienti, 15.05 Petra, izgubljeno kamnito mesto, ameriško-francoska dokumentarna oddaja, 16.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Alen Kobilica, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Neverjetna živalska čutila: Najbolj osupljiva čutila, češko-ameriška dokumentarna serija, 17.45 Taksi, kviz z Jožetom, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.40 Kalimero: Pavlinčine super superge, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Poletna noč, koncert ob 80. obletnici rojstva Jožeta Privška, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Poletna scena, 22.50 Diaz - ne počistite krvi, koprodukcijski film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal SOBOTA, 01.07.2017, II. spored TVS 6.00 10 domačih, 6.30 Med valovi, 7.00 Najboljše jutro, 9.15 Prideš z nočjo, dokumentarni film, 10.10 Zborovski BUM 2017, oddaja TV Maribor, 11.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 12.30 Presenečenja, 13.20 Ukane po kanadsko: Igre, razvedrilna oddaja, 13.55 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 15.30 Ukane po kanadsko: Vreme, razvedrilna oddaja, 15.55 Ukane po kanadsko: Prijatelji, razvedrilna oddaja, 16.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 19.20 Infodrom, poletje 2017, 19.30 Osvežilna fronta: Žrtve mode, oddaja za mladostnike, 20.05 Butler, ameriški film, 22.15 Vse je mogoče, 23.50 Rok'n'Band, posnetek koncerta, 1.35 Glasbeni spoti, 2.40 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 4.15 Zabavni kanal, 5.50 Glasbeni spoti NEDELJA, 02.07.2017, I. spored TVS 6.35 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 9.20 Nabriti detektivi: Svetleči se čaj, nemška otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, 10.55 Na obisku: Valček v primorskih šegah in običajih, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Koncert ansambla Smeh 2017, 15.10 Bela in Sebastijan, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 18.40 Dinotačke: Kar se je vračalo, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Modna hiša Velvet (II.): Kdo da več?, španska nadaljevanka, 21.30 Intervju: mag. Rado Pezdir, 22.20 Ko se tam gori olistajo breze, portret pisateljice Brede Smolnikar, 23.15 Poročila, Šport, Vreme, 23.45 Poletna scena, 0.10 Za lahko noč: Bravo orkester!: A. I. Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal NEDELJA, 02.07.2017, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip, 7.15 Glasbena matineja, 9.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 9.45 Neverjetna živalska čutila: Najbolj osupljiva čutila, češko-ameriška dokumentarna serija, 10.25 Nagelj, japonska nadaljevanka, 12.30 Zgodovina pokala konfederacij, športni film, 13.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: tekma za 3. mesto, 16.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 18.05 Kajak-kanu - svetovni pokal: slalom na divjih vodah, 19.40 Žrebanje Lota, 19.50 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: finale, 22.15 Pogrešana, francoska nadaljevanka, 23.05 Scott in Bailey (IV.), angleška nadaljevanka, 0.10 Glasbeni spoti, 1.15 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: finale, 3.00 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti, PONEDELJEK, 03.07.2017, I. spored TVS 5.35 Poletna scena, Utrip, 6.10 Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Graška gora poje in igra 2016, 10.35 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.15 10 domačih, 11.45 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Alma M. Karlin - Samotno potovanje, dokumentarni film, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Firbcologi: O lubčkanju, gorečih stavbah in začaranih napojih, mozaična oddaja za otroke, 15.55 Z glasbo in s plesom, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Osvežilna fronta: Od garaže do radijskih valov, oddaja za mladostnike, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Preizkusni nastop, risanka, 18.10 Vila Mila: Smola ali sreča, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Peš po Himalaji, popotniška oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Wallander (IV.): Bela levinja, angleška miniserija, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal PONEDELJEK, 03.07.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Slovenski vodni krog: Sava Dolinka, dokumentarna nanizanka, 9.20 Dobro jutro, poletni izbor, 11.40 Polnočni klub, 13.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 17.40 Nogomet - FIFA pokal konfederacij: vrhunci zadnjega dne, 18.0 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Derren Brown: junak na 9000 metrih, 21.00 Kjer bom doma (I.): Izgubljena hči, avstralska nadaljevanka, 21.50 Goljufija (I.), danska nadaljevanka, 23.05 Večer z lutkami: Odpuščanje, razvedrilna oddaja, 23.55 Glasbeni spoti, 1.00 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 2.20 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti, TOREK, 04.07.2017, I. spored TVS 5.30 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Graška gora poje in igra 2016, 10.35 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.00 Obzorja duha: 24. pomladansko romanje, Avstrija in Madžarska, 11.50 Operne arije: Vilma Bukovec, Andrej Debevec, Bernarda Bobro, Jože Vidic, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Čez planke: Belfast, 14.25 Peče na Slovenskem, dokumentarni film, 15.00 Potepanja - Barangolások: Gaberje - Gyertyános, oddaja TV Lendava, 15.45 Otroški program: Op! 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Slovenska narečja: Štajerska narečna skupina, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Tkalka, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.10 Poldi: Dan, ko je Poldi postal pogumni pirat, risanka, 18.15 Niko: Roko pred usta!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Iz pozabe (II.), angleška nadaljevanka, 20.55 Mama je ena sama, slovenska dokumentarna povest, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.15 Pričevalci: Peter Hribar, dokumentarna oddaja, 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal TOREK, 04.07.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Sava Bohinjka, dokumentarna nanizanka, 9.00 Dobro jutro, poletni izbor, 11.20 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 12.10 Osmica, dokumentarni film, 13.15 Dober dan: Odnosi s taščami, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 17.35 Tonga, otočje prijaznih ljudi, potopis, 18.05 Bela sužnja, kolumbijska Porabje, 29. junija 2017 OD 30. JUNIJA DO 6. julija nadaljevanka, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Kolesa in avtomobili, skupaj na cesti, švedska dokumentarna oddaja, 20.55 Kjer bom doma (I.): Dobrodošlica, avstralska nadaljevanka, 21.45 Čas za Manco Košir: Napuh, 22.40 Skrivnosti Brokenwooda (I.): Kri in voda, novozelandska miniserija, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 2.40 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti, SREDA, 05.07.2017, I. spored TVS 5.30 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Alpski večer, 10.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.15 Vadim Gluzman, Simfoniki RTVS in Daniel Raiskin (B. Smetana: Vltava, M. Bruch: Koncert za violino št. 1), 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: mag. Rado Pezdir, 14.25 Slovenska narečja: Štajerska narečna skupina, dokumentarna oddaja, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: 20 éves a Dobronaki Szőlő- és Bortermelők Egyesülete, oddaja TV Lendava, 15.45 Male sive celice: OŠ Jurija Dalmatina, Krško in OŠ Vavta vas, kviz, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Humanitarček, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Čarli in Lola: To je skrivnost, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Kaj pričakovati, ko pričakuješ, ameriški film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.15 Jan Hus, češka miniserija, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal SREDA, 05.07.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.25 Slovenski vodni krog: Savinja, dokumentarna nanizanka, 9.10 Dobro jutro, poletni izbor, 11.30 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 12.30 10 domačih, 13.15 Večer z lutkami: Odpuščanje, razvedrilna oddaja, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 17.25 Čas za Manco Košir: Napuh, 18.15 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 19.05 Otroški program: Op! 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Miloš, čustvena navezanost, nemški portretni film, 21.00 Kjer bom doma (I.): Resnica, avstralska nadaljevanka, 21.50 Jedrska nesreča v Fukušimi, italijanska dokumentarna oddaja, 22.55 Presenečenja, 23.50 Glasbeni spoti, 0.55 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 2.10 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti, ČETRTEK, 06.07.2017, I. spored TVS 5.50 Poletna scena, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.00 Alpski večer, 10.30 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.15 Zgodbe izza obrazov: Matej Markovič, dokumentarna oddaja, 11.45 Ambienti, 12.20 Nagelj, japonska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Angela Merkel - kanclerka nepričakovanosti, francosko-nemška dokumentarna oddaja, 14.25 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.00 Moj gost/ Moja gostja - Vendégem: Meszelics Irén, oddaja TV Lendava, 15.45 Peš po Himalaji, popotniška oddaja, 16.30 Poletna scena, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Eko utrinki, 17.30 Moj pogled na znanost: 50 let reaktorja TRIGA, 2. del, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ibrahim Kasabji, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Zu: Zu ustvari umetnino, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Najboljše v meni, ameriški film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Kraj zločina: Pohlep, avstrijska miniserija, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal ČETRTEK, 06.07.2017, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Slovenski vodni krog: Soča, dokumentarna nanizanka, 9.05 Dobro jutro, poletni izbor, 11.10 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 12.10 Med valovi, 12.50 Neverjetna živalska čutila: Najbolj osupljiva čutila, češko-ameriška dokumentarna serija, 13.35 Slovenski magazin, 14.30 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 18.00 Bela sužnja, kolumbijska nadaljevanka, 18.50 Otroški program: Op! 20.00 Zeleni Pariz, francoska dokumentarna oddaja, 20.50 Kjer bom doma (I.): Nasmeh Mone Lize, avstralska nadaljevanka, 21.40 Žena, mož in nepridipravi, angleška nadaljevanka, 22.40 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Franc Planinšek, 23.25 Bučke, satirično informativna oddaja, 23.50 Slovenska jazz scena, 0.45 Glasbeni spoti, 1.50 Kolesarstvo - dirka po Franciji, 3.10 Zabavni kana, 5.15 Glasbeni spoti, S KRAVO CIFRO NA KMETIJO POZVANJE DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV v soorganizaciji s SLOVENSKO ZVEZO z veseldjom zové vse svoje penzioniste na VESELI GLASBENI ZADVEČEREK S PIKNIKOM, steri bau v nedelo, 9. juliuša 2017, od 14.00 vöre v kulturnom daumi pa v šatori na Verici. Kaj si misli krava? Zanima jo trava. Čas paše je tu, si pravi mu-mu. To je kratka deklamacija, ki so jo otroci povedali kravi Cifri, ki nas je tokrat povabila na travnik. V četrtek, 15. junija, smo v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem izvedli že drugo PROGRAM Pozdravimo se pa si pogasimo žéjo Kulturni program v dvorani Pevska skupina „Sombotelske spominčice” Gledališka skupina KUD Goričko, Gornji Petrovci Ljubiteljska gledališka skupina Zgrebaši, Pečarovci Pogostitev v šatori Drüženje, spejvanje domanji porabski naut, gledanje naši letošnji programov v kejpaj Veselica. Igro de Ludvig Nemec. 19.45 Slobaud Predsedstvo DPSU OBELEŽILI SMO DAN PTIC IN DREVES Predzadnji dan pouka na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, v sredo, 14. junija, smo učenci in učitelji obeležili z dnevom ptic in dreves. Tokrat je bil naš program »pohod po Gornjem Seniku«, natančneje po Spodnjem Janezovem bregu. Cela šola – od 1. do 8. razreda – se je z učitelji podala po makadamski cesti navzgor, spotoma utrgala kakšno gozdno jagodo ali divjo češnjo ter je čisto na vrhu brega naredila kratek postanek. Po malici iz nahrbtnika so učenci in mentorice pripravili kratek kulturni prispevek, kjer seveda ni Med potjo na Spodnjem Janezovem bregu so gornjeseniški učenci manjkalo petja pesmi. Tudi slovenska je obeležili dan ptic in dreves zazvenela: »Šumijo gozdovi domači …«. Neokrnjena narava z zapuščenimi polji in travniki, z zaraščenimi stezicami in nekaterimi propadajočimi domačijami je dala vedeti, da je na tem bregu nekoč bilo življenje drugačno, kot je danes. Med drugim so učenci lahko tudi videli, kje je stala stara dimnica, ki jo danes lahko vidijo v »Škanzenu« – v muzejski vasi v Sombotelu. Ljudje z Janezovega brega (nekoč naj bi tu bila samostojna vas, imenovana Ivanjševci) so se odselili v mesta, pomrli ali se enostavno niso vrnili več nazaj … Ostale so le ptice, visoka drevesa in spomini … ter tudi nekatere obnovljene domačije, ki so jih pokupili tujci. Po prihodu v šolo pa se je druženje nadaljevalo na šolskem dvorišču. Učenci so s sabo prinesli mesne izdelke: od slanine, hrenovk, klobas in do čisto pravega domačega špeha. Ob odprtem ognju je zadišalo po mesnih dobrotah, seveda pa ni manjkalo tudi igranja. Hitro je prišel čas odhoda domov. Besedilo in slike: Peka mesnih dobrot ob odprtem ognju na šolskem Nino Gumilar, učitelj asistent dvorišču gornjesniške šole TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB delavnico na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku. Raziskovali smo travnik in spoznavali dela na njem. Delavnice se je udeležilo 10 otrok iz vrtca Sakalovci. Najprej smo si ogledali travnik in ugotovili, da na njem rastejo različne trave, detelja in rože. Poimenovali smo dele rastlin (cvet, steblo, listi, korenine), povedali, kakšne barve so in ob slikovnem materialu našteli, kaj potrebujejo rastline za rast. Na bližnjem travniku so se pasle krave. Opazovali smo jih pri jedi in ugotovili, da je trava pomembna hrana za domače živali. Ker pa živali hrano potrebujejo tudi pozimi, jo moramo shraniti. To delamo tako, da travnike kosimo. Pri tem uporabljamo različna orodja, ki smo jih s pomočjo slikovnega materiala spoznavali že v vrtcu. Kosimo lahko s koso, kosilnico ali s traktorjem. Ko se trava suši, jo moramo večkrat obrniti z vilami ali grabljami. Naučili smo se tudi, da posušeni travi pravimo seno. Ogledali smo si traktor in voz, v skednju pa še bale sena. Na travniku domuje tudi veliko drobnih živali, ki smo jih poskusili poiskati. Videli smo mravlje, pajke, čebele, kobilice, ptico in metulje. Zapeli smo pesmico o čebeli in zarajali ob rajalni igri Ena, ena, ena rožica rumena. Izdelali smo si unikatne zapestnice, ki smo jih okrasili s travniškimi rastlinami. V okviru gastronomske delavnice pa so otroci izdelali različne namaze in sadno solato iz sezonskega sadja. Otroci so radovedni in z veseljem raziskujejo naravo. Ob tem razvijajo spretnosti in domišljijo. Pridobivajo si nove izkušnje z živimi bitji, doživljajo in spoznavajo naravo z vsemi čuti. Bivanje v naravi pa je tudi odlična priložnost za spoznavanje in utrjevanje slovenskih besed. Za prijetno preživet dan se zahvaljujemo Zvezi Slovencev na Madžarskem in vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku. Vzgojiteljica asistentka Romana