21L ste?, v Ljubljani. ponedeljek 1. septembra 1918. H. leto. Taljjfe t Ljubljani la po »oStis l«i« ... K M1— m Iti;. ... 43'— t*trt Sel* . . , 2f— as fsmsi; . • • T'~ »s Jjf«<5is«ftX4®tvo: > a*«*«d K95-~ s* p»i teta » < 50*- ,'jj £»hri let* t • 26"«- t* r^**s 3 , ?n— Sr plamene uarocbe bre-. p*inj*tre .MraJo. — Kokoni«! se oe vraSaJo. Vrnitev naših ujetnikov iz Nemške Avstrije. — Rekonstrukcija kabineta. ~ Jugoslovanski vojni minister pri telovadbi „ Sokola" v Ljubljani. Povratek naših junakov iz nemškega ujetništva. Izmenjava jugoslovanskih in nemških ujetnikov v Špiljah. Ldu. Maribor, 30. avg. Danes popoldne se je v Špiljah, oziroma v Maricoru izvršil cficijalni sprejem jugoslovanskih ujetnikov s koroške fronte, došlih iz nemškega taborišča v Marchtrenku pri Linču. Obenem se je v Špiljah izvršila oddaja nemških ujetnikov, tudi s koroške fronte, ki so prišli iz Smedereva. Vlak s 302 nemškima ujetnikoma je ob 15. uri dospel iz Celja, kjer so bili ujetniki nastanjeni do 21. t. m„ v Maribor. Ujetniki so bili dobro rejeni, a slabo oblečeni. Ob pol 16. uri se je vlak odpeljal iz Maribora v Špilje; tu je že stal dolg vlak 45 voz z našimi ujetniki. Ves ta vlak je bil okrašen z zelenjem in zastavicami, ki so jih naši hntje že takoj pri odhodu iz Marchtrenna »ami napravili na belem papfr u z modro-rdeč m svinčnikom. Z njimi so že istotam okrasili ves vlak kljub protestom Nemcev. Vsak voz je imel polno napisov, med drugimi; Živela Jugoslavija! Živel kralj Peter! Živel regent Aleksander! Živel general Smiljani*! Živel general Majster! Vr nltev iz ujetništva dne 28/8 ! Vesela domovina! Živela Jugoslavija! Konjiški fantje. Ljubljanski fantje. Brežiški fantje itd. itd. Izročitev nemških ujetnikov se je izvršila popolnoma oficijalno v pričo tamošnjega vojaškega poveljnika majorja PoglediČa in poveljnika transporta praporščaka Gorjanca od celjskega pešpolka v roke zastopnika danskega Rdečega križa dr. Axel Wabl-Baua. Nemški vlak se !e takoj nato odpeljal proti Gradbu- • Odhod z Marchtrenka. ie ndfik ir tte08ixVansk,ml ujetniki !fii» 98 ♦Jčif,8 ,v Marchtrenku, dne 28. t. m. Prišla je ponje srbska misija, ki je dan popre) spremila že javljeni transport ostankov Macken-senove armade iz Srbije. Poveljnik transporta je bil major Branislav Milosavljevič. Ko so naši ujetniki zagledali rešitelje Srbe, sta zavladala njimi nepopisno navdušenje in vadost. Fantje pripovedujejo, da so !Lr°8 xrbskl v°lakf lokali, ko so vi-i v tako strašnem položaju. Na vseh 900 ujetnikih ul bilo niti kosa porlU, bili so suhi In iztradanl. Iz taborišča se je odpeljalo 749 mož in 8 častnikov. Potoma se jim je pridružilo v Linzu še 32 mož in 1 častnik, ki so bili tam v bolnici. Na Dunaju se jim Je priklopil tudi transport srbskih ujetnikov (Ba-načanov), ki so bili ujeti v Rusiji in ki so po petmesečnem potovanju srečno dospeli iz Rusije preko Krakova. Bilo jih je 75. Prihod na Dunaj, v Gradec ln v Lipnico. Na Dunaju je sprejela transport ondotna srbska misija z generalom Marinovičem na čelu. Dunajčani so z začudenjem gledali z zastavicami okrašeni vlak, vendar pa so ostali mirni. Pač pa so protestirali Nemci v Gradcu in zla3ti v Lipnici, kjer so skušali zadržali ves transport. Šele potem, ko so jim naši fantje pojasnili, da je vlak, s katerim so bili odpravljeni nemški ujetniki iz Srbije v domovino, sedaj na povratku iz Jugoslavije, so dovolili nadaljevati vožnjo. Slavnosten sprejem v Špiljah. Okoli 15 ure 30 min. je dospel v!ak v Špilje. Došlece je pozdravil vojaški poveljnik major Pogledič. Med pogoŠČanjem so pripovedovali o prestalem trpljenju v ujetništvu. Trpljenje v ujetništvu. Marchtrenk je taborišče za 70.000 ljudi. Naši vr jaki so morali ležati na golih tleh. Dobivali so po 7 g moke tn po 400 g kruha na dan in moža, vsak drugi dan pa 120 kg mesa na 800 mož, cd avgusta naprej pa le polovico tega, tako da so živeli skoro edino le ob juhi in moki. Šele zadnje dni so dobivali tudi nekoliko krompirja. Iz taborišča so jih odpustili s četit kg črnega kruha na moža. Denarja niso dobivali ves Čas. V taborišču so jih pretepali in pri vsakem poizkusu pobega so streljali na vse taborišče, ter je bilo o takih prilikah več ranjenih. Kljub temu se je čez 200 možem in raznim častnikom posrečilo pobegniti na Ceho - Slovaško. Ujeti 30 bili večinoma od 29. aprila do 2.^'majnika 1.1. pri Velikovcu, La-budu in PodroŠčici. Ncmcl so ravnali grozovito z njimi, potolkli mnogo ujetnikov in pri raznih oddelkih ustrelili vsakega drugega moža. Ujetniki zlasti častniki, imajo dnevnike z natančnimi podatki, ki bodo še marsikaj nejasnega razodeli s koroške fronte. Med ujetniki Je tudi precej Mariborčanov, ki prej nikakor niso bili posebno vneti za Jugoslavijo, ki pa sedaj pripovedujejo, kako krmo so z njimi ravnali Nemci. Sprejem v Mariboru. Ob 18 se je vlak odpeljal proti Mariboru. Našo prebivalstvo gaje na vsem potu živahno pozdravljalo. V Maribor je dospel vlak ob 19. kjer so ga pričakovale vojaške oblasti z vojaško godbo in mnogobrojno občinstvo. Došlece je pozdravil poveljnik mesta podpolkovnik Zwirn, nakar so bili tudi tukaj pogoščeni. Gospe in gospodične so tekmovale, katera jim bo bolje postregla Ženskemu društvu v Mariboru, zlasti soprogi in tašči dr. Lipolda, vsa čast in zasluga. Mnogi so darovali cigarete, smotke, tobak, jestvine, vina itd. Naši revčki so bili vzradoščenl s sprejemom ter so imeli vsaj majhno zadoščenje za prestano trpljenje. Pripadniki mariborskega polka so tukaj izstopili. Ob 22. uri se je vlak pričel pomikati proti Celju in Ljubljani. Povratniki pripadajo 45., 46. in 37. (ljubljanskemu) pehotnemu polku. V Ljubljani. Po dolgi vožnji je dospel Vlak slednjič ob 7 50 včeraj zjutraj v Ljubljano. Pripeljalo se je 390 Ljubljančanov, drugi so že med potom izstopili. Tisti, ki so upali v Ljubljani tudi na enak sprejem kakor je bil v Špl -ljah in Mariboru, so bili hudo razočarani. Hrepeneli so tedr.e in mesece po svojem rojstnem mestu Ljubljani, bojevali so se za Slovenijo in nje srce — bela Ljubljana — se ni zmenila za nje ob njih povratku. Nikdo jih ni pričakoval, ni bilo gospej in gospodičen s šopki, ni bilo občinstva s cigaretami in drugimi darili kakor drugod. Ljubljana ima sedaj druge skrbi — strankarski boj, kaj so sedaj narodni borci, sedaj je glavna naloga nasprotno stranko očrniti, diskreditirati, gre za vladne stolčke. Občinski zastop ni pozdravil svojih vračajočih se nsrodnih mučenikov, niti vlada, niti kaka druga korporacija ni poslala svojega zastopnika, ki bi bil pozdravil naše narodne borce. Za nje ne velja Človekoljubje, kajti to je — reservirano za drugo-rodce in naše narodne in državne sovrage. Z žalostjo konstatiramo, da je tudi »Slov. rdeči križ« pozabil na vračajoče se slovenske vojake. Čeprav ima polne zalege, ni priredit sprejema ali pogostitve slovenskim junakom. Ne more biti izgovora, da se ni vedejo za njih prihod, saj sta fe v soboto popoldan poročala »Slov. Narod« in »Večerni List«, da pridejo ujetniki v nedeljo zjutraj. Edino le vojaška oblast je pripravila skromen sprejem svojim junakom. V imenu mestne komande je pozdravil došlece major Krušič ter jih odvedel k skupnemu zajutreku. Potem so odšli oddelki vsak k svoji ekspozituri, kjer so dobili tisti, ki Še morajo aktivno služiti, dvamesečni dopust, drugi pa so bili odpuščeni. Junaki, mučeniki! če tudi je ofi-cljelna Ljubljana hladna, mrzla, a srce občinstva, ljudstva je vroče ter vas iskreno pozdravlja. Veseli se, da ste rešeni muk in vam bo globoko hvaležno za velike vaše žitve, katere bo še le zgodovina prav osvetlila in ocenila. Radujemo se vašega prihoha ter kličemo: Tečna slava vami Nov romani Jfmalu začnemo priobčevati nov velezanimiv humorističen roman: ,, Domače pridige Sitarjeve Jere." Jugoslovanski voj. minister pri telovadbi Sokola v Ljubljani. Ljubljanski „Sokol“ je priredil včeraj popoldne javno telovadbo na prostoru „S. K. Ilirije'4, nasproti drž. kolodvora. Obsežen prostor jo bil poln gledalcev. Telovadba naraščaja, članic in članstva je bila prvovrstna, prav posebno pa so u-gajali telovadni plesi. K telovadbi se jo pripeljalo v štirih avtomobilih več višjih oficirjev, med njimi generala Majstor ln Smiljanič ter vojni minister Hadžič, ki Jih Je občinstvo burno pozdravljalo. Francozi češkim Sokolom. Ldu. Lyon, 30. avg. (BrezčiČno.) Iz Prage poročajo: General Pelle, ki je prisostvoval sokolskemu ztetu v Znajmu, je imel pri tej priliki govor, v katerem se je zahvalil Sokolom za brzo in izdatno pomoč v zadnjih bojih na Slovaškem. Dalje se je kot Francoz zahvalil Sokolom zato, da so po njihovi zaslugi Francozi spoznali češki narod. General je končal svoj govor, nazdravljajoč Sokolom v imenu Franclje. ___________ Habsburška zarota v Švici. Ldu. Že n e v a, 30. avgusta. (Čtu.) aTemps* doznava iz Londona, da so se vršila zadnje dni važna posvetovanja v Švico pobeglih članov bivše habsburške monarhije. Pri zadnjih sejah na gradu Frangin v okolici Lau-sanna so bili navzoči grof Berchtold, knez Windi8chgia:z, knez Zelenko Lobkowitz, baron Khlumecky in kon-sul Steiner. Namen teh monarhističnih razgovorov je za sedaj ustvaritev po-donavke zveze, ______ Težave z nemško-avstrljsko mirovno pogodbo. Ldu Ctlrih, 30. avgusta, (čtu) »Petit Parisien« opozarja na težkoče, ki so nastale vsled nezadovoljstva Romunov, Čehoslovakov in Jugoslovanov z nemško avstrijsko mirovno pogodbo. Predno bodo odpravljene te težkoče, bo še nekaj časa preteklo. Z gotovostjo se sme pričakovati da Romunija ne bo podpisala mirovne pogodbe, pa tudi Cehoslovaki in Jugoslovani bodo dali svoj podpis le s protestom in pridržki. Nov demokratski dnevnik. V Splitu začne izhajati s I. sept. nov dnevnik »Život« kot glasilo demokratske stranke. Z dosedanjim listom »Nova Doba« demokratska stranka ni bila zadovaijna. Glavni urednik novega dnevnika Je dr. Prvislav Kriso-gono. _____ Pavšalni franko. Od 1. septembra naprej dnevnikov ni treba več z znamkami frankl-ratf, temveč se plačuje poštnina za nje v gotovini. Današnja številka je torej prva, ki jo ekspediramo zopet brez znamk. Stran 2. .JUGOSLAVIJA" dne 1 septembra 191§, <1 *- Na§i vojni v j etui ki v Tomsku, Sibirija. »Slovenski Rdeči križ'' v Liubljani Se prejel iz Tomska imenik vjetnikov, ti se nahajajo v I. jugoslovanskem polku v Tomsku in onih, ki se nahajajo v taborišču v Tomsku. Pri I. jugoslov. polku v Tomsku se nahajajo: Breme?vCiril, 1895, Tolmin. Puš Josip, 1892, St. Vid, Litija. Ovsenek Frane. 1885, Tržič. Pušar Jakob, Kranj. Hladnik Matija, 1888, Vipava. Colja Al., 1894, Gorica, Križna gora. Njemec Josip, 1893, Gorica. Omahne Franc, 1884, Zagorje. Ferjan Anton, 1888, Moste, Radovljica. Šribar Alojz, 1893, M. Mraševo, Krško. Mencin Mart., 1889, Škocjan. Kravalič Anton, 1891, Sv. Peter, Sv. Gorica. Koprivnik Ivan, 1892, V. Vas, Krško. Lukašič Avgust, 1885, M. Nedelja, Ljutomer. Kozlevčev Franc, 1886, Dol, Ljubljana. Artač Tine, 1890, Brezovica, Ljubljana. Modic Ivan, 1892, Kočevje. Mobanja Anton, 1888, Stranje, Postojna. Dekleva Fr., 1880, Kastelnovo. Erat Josip, 1893 Mar. Zili, Beljak. Ferlinc Božo, 1891, Pola. Šuligoj Ivan, 1874, Lohovec, Gorica. Košano Vinko, 1896, Trst. Tratnik Kazimir, 1894, Ljubljana. Mirtek Jernej 1894, Novo mesto. Škole Jos., Tolmin. Melborčič Karl, 1887, Postojna. Krajc Iv., 1893, Lož, Logatec. Anderlič Ant., 1890, Sv. Hema pri Jelšah. Jesenko Rado, 1883, Poljane. Stojin Fr., 1892, Dubava, Krško. Šepec, 1895, Kapele, Brežice. Just Fridrib, 1987, Borovlje, Celovec. Vidrih Franc, 1886, Podraga, Postojna. Zavnik Ant', 1891, Ljubljana. Godec Ivan, 1886, Griže. Melik Anton, 1892, Ljubljana. Abram Josip, 1894, Štanjel, Sežana. Šuster Ivan, 1883, Ljubljana. Valenčič Franc, 1889, Postojna. Pokluhar Franc, 1885, Radovlj. Zorec Fr., 1892, Štepanja Vas, Ljubljana. Škoda Josip, 1986, Novo masto. Zuželj Josip, 1895, Celje. Ramuš Lovr., 1880, Poljane, Kranj. Osvaldič Franc, 1894, Selo, Maribor. ( Pekle Gašper, 1889, Vič, Ljubljana. Saksida Franc, 1894, Renče, Gorica. Prinčič Josip, 1886, Gorica. Hadulin Val., 1881, Tolmin. Kikel Rihard, 1890, Tolmin. Kostanjšek Karol, 1894, Brežice. Šancin Ivan, 1889, Plavlje Podmile, Istra. Šmid Ivan, 1693, Kranj. Ličan Aleks., 1872, II. Bistrica. Ovniček Josip, 1894, Novo mesto. Kmetec Alojz, 1894, Ptuj. Miklavčič Miha, 1894, Oselica, Štajersko. Šeško Franc, 1892, Imklošter, Celje. Voh Ivan, St. Toževo, Breže, Koroško Čebular Alojz, 1898, Škofije, Li*’ •'* Ilešič Franc, 1886, Vitumacb, Pajnter Jakob, 1892, StrŽišče. « -1' Kirn Ivan, 1889, Zagorje. 4>Pl'1“or’ Globočnik, 1894, Tržič, F * Postojna. Mihajl Slavko, 1894, p nice, Hrvaško. Ob>' ,?0e‘- Goriva. Rožman T Radovljica. Ler '*kob> }g>6, Fužine, Novomesto. ’ ?V8D» fnlo T^’ ijana. Ro- FŠič Anton, 1882, Ljub- Kamnik Jo8,P> 1885> Pristava, * Pavlin Ivan, 1878, Dobropolje, « v Grab Franc, 1894, Selo, Krško. ™'^ttla Ivan, 1888, Sv. Jakob, Beljak, »»ruden Ivan, 1890, Vitovlje, Gorica. Sebastjan, Dnbrniče. Fabjan Ivan, 1884, Rihenberg, Gorica. Halner Josip, 1891, Škofja Loka. Majer Franc, 1886, Ljubljana. Žakel Franc, 1894, Vrhnika. Tkalčič Ivan, 1891, M. Brjud, Voloska. Lindič Ivan, 1893, Krško. Cizelj Ivan, 1889, Artiče, Brežice. Plesničar Ivan, 1898, Solkan. Savič Miba, 1895, Šmarje. Ortar Andrej, 1886, Tolmin. IržiČ Josip, 1896, Tolmin. Dobovšek Franc, 1889, Brda, Kranjsko. Pečnik Mihajlo, 1894, Kinberg, Volfsperg, Koroško. Sever Ivan, 1887, Dekani, Koper. Pušenjak Ferdin, 1889, Šteinherg pri Ljutomeru. Borštnik Jakob, 1886, Vrhnika. Satler Martin, 1896, Celje. Curel Anton, 1894, Potok, Kočevje. Petrič Ljubo, 1893, Stojnice, Novomesto. Kralj Ivan, 1890; Logatec. Mero Franc, 1894, Lokve. Tavčar Matija, 1894, Celje. Dopisi. d Celje. Poveljnika državne policije prosimo, da kratkomalo stražnikom strogo prepove vsako italijansko govorico, ki se že močno širi. B lo bi od sile, če bi še to morali trpeti. Stražniki v Trstu gotovo ne sinejo govoriti slovenski. Sicer si bo občinstvo to samo prepovedalo. d Celje. NaSe mesto, kjer se je pred preobratom bil najljutejši narodnostni boj, kjer so renegati vsako prosto gibanje Slovencev s kamenjem udušili, ima tudi sedaj jako težavno stališče pri izčiščenju zastrupljene atmosfere. Ne samo, da nam je vlada naklonila polno nemčurskega urad-ništva imamo tukaj zbor aktivnih slovanskih častnikov, ki se drznejo javno s svojimi družicami in otroki izzivati zavedno občinstvo z nemško govorico. Prosimo komando dravske divizije, da premesti vse te gospode v kraje, kjer je že zrak Čist, dokler se njih družice in otroci ne priuče slovanskega jezika. Za danes še imena zamolčimo, poveljstvo jih bo lahko iztaknilo. Ti gospodje imajo rodbinske in prijateljske stike z najzagrize-nejšimi Nemci a la rodbinami Ga-linger, dr. Schurbl, dr. Zangger itcL, vsled česar se poslužujejo saino nem~ škega jezika. Da bi ti Slovani* ki najj z navdušenjem branijo ujedinjen® domovino, imeli vsaj toflto značaja, da bi začele njih žene in otmc\ f, poukom slov. jezika, bi še potice!';. Posebno se odlikuje rodbina tap/e-ana, kojega žena nalašč na všeh. javnih prostorih na ves glas« vpije svojo »blagodonečo® ncmščijHi. Ali bo čudo, če vskipi konečno Slovencem mirna kri in če pride rta neljubih dogodkov, ki gotovo ae bodo dvignili ugleda častniškega, zbora — če se ne bo na mevodajpe m mestu vpostevalo, da se m** celjokl Slovenci,, ki smo od strani Np^mcev trpeli toliko gorja, ne damo izzivali po nem-« g°voficl od str anj jugoslovanskih oficirjev in njih Rodbin nočemo 0 ^djejo z našimi sovražnik • Opoz?7janio poveljstvo dravske divizije, ge je" pred preobratom vsakega oficirja, ki je občeval s S!o-ve”c% iakoj na zahtevo celjskih rene-£8 .ov — premestilo, da je bilo častnikom prepovedano obiskovati Narodni dom. Z isto pravfgo zahtevamo mi, da se vsakega oficirja, ki ima stike z Nemci in ki pomaga z nemško govorico dvigati veljavo tukajšnjega renegatstva — takoj premesti. da je ponudila demokratska stranka radikalcem 3 mesta in sicer finančno, zdravstveno in poljedjelsko mini-stersivo. Bel gr a d, 30. avgusta. Zadnje dni je političen položaj prav napet To napetost je precej povzročilo ravnanje opozicije. Včeraj pa je nastopil v položaj nepričakovan preobrat. Ravno «a inicijativo radikalne stranke so se začela pogajanja o rekonstruk ciji kabineta. Pogajanja so se vršila med demokrati in socijalisti na eni strani in med radikalci na drugi strani Začela so se po sklepu včerajšnje seje. Pogoji demokratov in secijalistov so enotni in neomajni. Nobena skupina ne popušča od teh. O rekonstrukciji kabineta se širijo rasne vesti. 2C2 Splošno prevladuje mnenje, da se bo rekonstrukcija izvedla tako, da bodo stopili v kabinet radikalci, ostale stranke pa bodo ostale še nadalje v opoziciji. Na vsak način se pričakuje, da se bo položaj razjasnil še tekom današnjega dne. Ldu. 1 Danes kakor tudi vsak dan se vrši v Narodnem domu v kavarni koncert. Svira salonski orkester. Vstop prost. Izdajatelj in odgovorni urednik : Anton Penelc. Tiska „Zvezna tiskarna® v Ljubljani. ki V založbi .Narodne knjižnice* je izšla povest odličnega pisatelja in priljubljenega pripovedovalca VI. Levstika, »Gadje gnezdo«, povest iz dni trpljenja in nad. Snov je zajeta iz onih težkih časov, ko se je bližala vojna, ko se je vnel boj na severu in jugu in ko je naš slovenski rod trpel toliko krivic in preganjanja, da je skoro omagal pod težkim križem, ki so mu ga sovražniki naložili na njegove nedolžne rame. Z mojstrsko roko oriše pisatelj v osebi matere Ka-stelke, slovenske žene, kremenitega., jeklenega značaja in neizkončne ljubezni do svojih ctrok in svoje zemlje značaj žiiavega slovenskega rodu, ki je v svoji neskončni Veri, neomajnem Upanju in Iskreni Ljubezni, ter oprt na svojo sveto Pravico-Resnico, izvo-jeval zinago. Pričujoča povest ni suhoparno pisana zgodovina, nego je umetniško tako dovršena, da jo brez pomisleka lahko postavimo ob stran Cankarjevim »Podobam iz sanj«. Knjiga, ki stane broš. 8 K, vez. 10 K se naroča pri Zvezni tiskarni v Ljubljani ter se dobiva po vseh slov. knjigarnah in podružnicah upravništva »Jugoslavije«. Sl&zhrinhani cHabsburžani, $}loja preteklost. Spisala grofica Larischeva, nečakinja cesarice Elizabete in 7ijena dvorna dama. Iz angleščine prestavil J. G. Zalotila in izdala Zvezna tiskarna v Ljubljani. Roman cesarjeviča Rndolfa, ki so ga čitatelji „ jugo slavi;'eu s takim zanimanjem čitali, je izšel v ponatisu kot knjiga; cena $ K ter se dobiva v upravništvu „ Jugoslavije“ v Ljubljani kakor tudi pri njenih podružnicah v Mariboru, Celju, Ptuju in Novem mestu ter po vseh knjigarnah. Društva, knjižnice in vsi, ki Sele zanimivega čtiva, naročite ta velezanimiv, napetega dejanja poln roman bivše i avstrijske vladarske rodbine Habsburžanov. Na Angleškom je doživela A* knjiga v enem letu štiri izdaje, kar jr dokaz za njeno veliko zanimivost. Pfl nas je bila iz razumljivih razlogov dolga leta prepovedana, sedaj Pa j}1 več ovire, da bi se ne zvedela resnica o Habsburžanih. Naročite torej to knjigo takoj. Opozarjamo belgrajske Slovence, da se v fielgradu prodaja »Jugoslavija" pri gosp. Tihomiru Mladenoviču. Cvetni trg. Zadnje vesti. Izvirna telefonska in brzojavna poročila , Jugoslaviji*. Pogajanja za rekonstrukcijo kabineta. B e l g r a d, 31. avgusta. Pogajanja za rekonstsukejo kabineta so se danes nadaljevala celi dan, a nl3o do vedla do uspeha. Radlk&lci se nočejo jasno izraziti, kaj pravzaprav zahtevajo in v demokratskih vrstah se močno sumi, da radikalnemu klubu, ali vsa} enemu delu istega, sploh ni resno na tem, da bi prišlo že sedaj do spora zuma, ampak hočejo pogajanja zavleči, potem pa porabiti ugodno priliko in vlado vreči. Računajo namreč, da bi moral regent poveriti sestavo nove vlade njim, jriro bi dobila sedanja nezaupnico. Če pa se pogodijo z vlado že sedaj, bi pridržali vodstvo še nadalje demokrati. Močna skupina radikalnega kluba pa to razdiralno taktiko z ozirom na nevarni zunanjepolitičen položaj odločno obsoja in zastopa stališče, da se je treba z demokrati pošteno in odkrito sporazumeti. Ta skupina bi bila zadovoljna, da o&tane še nadalje ua čelu mini-Hterstva Davidovič, samo 3 ali 4 portirje bi morali radikalci dobiti. Katera »tuja v rad. kjubu bo imela premoč, se še ne da presoditi. V zborničnih kuloarjih se je raznesla vest, »JUGOSLAVIJA" velja za Ljubljano: celo leto .... K 84-— pol leta.................42-— četrt leta . . . . „ 21*— na mesec . „ !•— Za Jugoslavijo in vse dežele bivše Avstro-Ogrske: celo leto .... K 95*— pol leta...............50 — četrt leta na mesec 26-- 9- Upravništvo »Jugoslavije". M* Izšel je 3—5 snopič ^Narodne knjižnice® Leonid Andrejeva komedija ,GAUDEAMUS* poslovenil dr. J. Glonar; cena K 6’— In 6—9 snopič iste knjižnice Vladimir Levstikovo ,.GADJE GNEZDO” povest iz dni trpljenja in nad; cena knjigi broš. K 8-—, okusno vezani K 10 —^ V založbi »Zvezne tiskargelso Izšle izvirne pesnitve Iv. Albrehta „SLUTNJE“ in Janko Glaseria »POHORSKE POTI**. Cena vsaki knjigi K 4‘— m Sirite med narod sledeče knjige in brošure: 1. Koiroška. Spisal Carantanus. Prirejati je zemljevid v barvah Koroške. Cena 4 K. 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvetsko polje.) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 K. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredit AIre. Cena 2 K. Slovenci, Slovenke 1 Zavedajmo se svojih pravic, spoznavajmo svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, Sirite jih med ljudstvom 1 Dobivajo se v upravništvu »Jugoslavije* v Ljubljani in pri njenilj podružnicah v Ceiju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu ter v vseh knjigarnah.